yJU PoStnina plačana r gotovtnL Leto XV., štev. 224 Ljubljana, sobota 29* septembra 1934 Cena 2.— Din UpravniStTo: Ljubljana, Knafljeva ulica — Telefon 6t. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tjgeratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova tli i - TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosooska ulica St. 11__Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. *?. — Telefon St. 190. Računi prt pošt. ček. zarodih: Ljub* Ijans št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina sna£a mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Vladarja južnih Slovanov kujeta srečo svojih narodov Kraljevski dnevi v SoSiji — Silen odmev navdušenja, s katerim je bolgarski narod sprejel našo vladarsko dvojico — Pomembna govora obeh kraljev — Posvetovanja naših in bolgarskih državnikov Beograd, 28. septembra, p. Ves beograjski tisk ima obširna poročila o včerajšnjem svečanem sprejemu kralja Aleksandra in kraljice Marije v bolgarski prestolnici. Obširno poročajo listi o nepozabnih vtisih, ki jih je napravil na vso Sofijo in ves bolgarski narod triumfalen sprejem. V Sofijo so prihajali carji, cesarji in kralji, ali takega slavja bolgarska prestolnica še nikoli ni doživela, je izjavil glavni urednik »Utra« g. Tanev jugoslovenskim novinarjem. Včeraj je Sofija pokazala svoje pravo srce. Staro mesto pod Vitošo je vsemu svetu vzklikalo, da pričenja novo življenje, je naravnost s slovansko širokogruclnostjo zaprlo usta vsem skeptikom, ki slovanski ideji nikoli niso prisodili tolik s moči. takega triurn-ia. Vse, kar se je včerai dogodilo ob priliki sprejema jugoslovenskih suvere-nov, je bilo edinstven preludij za važne razgovore, ki so se vodili danes in se bodo še jutri v Sofiji. Ako se iz perspektive včerajšnjih svečanosti premakne pogled nazaj v preteklost, se zdi, da se je izvršila naravnost neverjetna silna sprememba v zadržanju in čuvstvih obeh bratskih narodov. Pred petimi leti ali celo še pred letom dni, si kaj takega nihče ni mogel niti zamisliti. Danes pa se bolgarska deca uči rodosiovja dinastije Karadjordjevičev, sofijska radio-oddaina postaja prenaša iugoslovensko glasbo, bolgarski zbori prepevajo »Bože pravde«. Sprejem, kakršnega Sofija še ni videla Sofija, 28. septembra, č. V Sofiji se je bidi danes opažalo povsod veliko navdušenje in zadovoljstvo, da biva v njeni sredi jugoslovenski kraljevski par. Pred kraljevskim dvorom se neprestano zbirajo velike množice sofijskih meščanov in ljudi iz raznih krajev Bolgarije, ki z zanimanjem ogledujejo dekoracije ter pričakujejo, ali bi morda ne mogli videti visoke goste, čeprav jim je znano, da so se ves dan mudili v Varni, nedaleč od Sofija. Tudi pred hotelom »Blgarrja«, kjer stra-žita dva orožnika v paradni uniformi in kjer je nastanjen zunanji minister Jevtič s svojim spremstvom, postajajo ljudje ter čakajo, ali bi ne mogli videti jugoslovenskega zunanjega ministra. Ti izrazi simpatije sofijskega meščanstva proti jugo-slovenskemu zunanjemu ministru kažejo realno razumevanje ideje, ki jo predstavlja. obisk jugoslovenskega kralja v bolgarski prestomici. Današnji sofijski listi so polni obširnih poročil in slik o sprejemu jugoslovenskega kraljevskega para. More se reči, da Sofija še ni videla, kar obstoji, bolj mogočnega sprejema od včerajšnjega. Ugleden bolgarski državnik je izjavil novinarjem, da ie prisostvoval v Sofiji že sprejemom raznih vladarjev, nemških, avstrijskih in drugih, toda bolgarska prestolnica še ni nikdar s tako spontanim navdušenjem in tako ogromno množico pozdravila poglavarja tuje države, kakor včeraj jugoslovenski kraljevski par Zlasti je značilno navdušenje bolgarskega ljudstva, ki je drugače hla-dno in rezervirano, ki pa je ob tej priliki izgubilo to svojo tipično karakteristiko in se predalo pravcatemu deliriju navdušenja ter radosti, ko sta se jugoslovenski kralj in kraljica vozila po sofijskih ulicah. Sofija, 38. septembra. AA. Okrašeni in sijajno razsvetljeni bulvari in trgi Sofije so se snoči bleščali gloiboko v noč. Ogromne množic« so se gibale po vseh glavnih ulicah in so z navdušenjem komentirale včerajšnji svečani sprejem Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Vsi današnjii jutranjiki so poln.j poročil in slik včerajšnjega svečanega sprejema jugoslovenske vladarske dvojice v Sofiji. Povsod naglašaio, da bolgarska prestolnica doslej še ni nikogar sprejela na tako svečan in radosten način. Vsa bolgarska javnost kaže največje zanimanje za bivanje jugoslovenskega vladarja v Sofiji in za razgovore, ki jih bodo imeli bolgarski državniki z jugoslovenskim zunanjim ministrom Bogoljubom Jevt.cem. Posvetovanja državnikov Sofija, 28. septembra, p. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je imel danes dolge razgovore z odgovornimi bolgarskimi državniki, pred vsem z ministrskim oredsed. nikom Georgijevim in zunanjim ministrom Batolovom. Govora je bilo o odnošajih med obema državama kakor tudi o stališčih obeh držav napram ostalim državam na Balkanu. Izvršili so pregled odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo, kakor tudi med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami. V teku razgovorov so bili rekapituli- Sofija, 28. septembra. AA. Na današnji svečani večerji v dvoru je Nj. Vel. kralj Boris izrekel to-le zdravico »Vaše Veličanstvo! Zelo sem srečen, ker se mi nudi prilika, da vidim Vaša Veličanstva v prestolnici Bolgarske in da vas lahko v naši sredini pozdravim z najprisrčnejšo zdravico. Z iskreno radostjo smo dočakali ta visoki obisk, ki ie nov izraz želje naših dveh narodov, da se nadaljujejo v duhu medsebojnega zaupanja. iskrenosti in prisrčnosti tako srečno vzpostavljeni odnošaji, ki ustrezajo njunemu dobremu sosedstvu, plemenskim vezem in njunim bitnim interesom. Jaz in bolgarski narod znava, da je ta plemenita želja vzeta iz srca Vašega Veličanstva, vrednega in modrega voditelja usode svojega naroda. Zato vidimo v Vaši vzvišeni osebi žarkega in prizadevnega pobornika ideje sporazuma in prijateljskega sodelovanja med obema bratskima narodoma. V popolnem skladu s čuvstvi bolgarskega naroda vam zagotavljam, da bo ta obisk Vašega Veličanstva, ki je nov dragocen prispevek k naporom Jugoslavije in Bolgarske za okrepitev mednarodnega in balkanskega miru, globoko odjeknil pri nas, ker bo okrepil vero, da bo zbližanje med našima državama uspelo in da bo pospešilo njihov razvoj in mirni napredek. Prepričan, da bodo ti naši vzajemni napori omogočili srečno bodočnost dveh tako bližnih in sorodnih narodov, dvigam čašo v čast in v zdravje Vašega Veličanstva, Njenega Veličanstva kraljice in vzvišenega kraljevskega doma z najlepšimi željami za srečo jugoslovenskega naroda in za napredek kraljevine Jugoslavije.« rani tudi rezultati, ki so bili doseženi od poslednjih razgovorov ob priliki poseta Nj Vel. kralja Borisa v Beogradu pa do danes. Razgovori se vodijo v zelo ugodni atmosfe-ri in v znaku vzajemnega zaupanja; nadaljevali se bodo tudi jutri. Danes popoldne sta se zunanja ministra g. Jevtič in g. Batolov v spremstvu bolgarskega poslanika v Beogradu in jugoslovenskega poslanika v Sofiji odpeljala na kratek izlet v sofijsko okolico. Posetila sta tudi zgodovinsko cerkev v Bojani, v kateri je pokopana Nj. Vel. pokojna kraljica-mati Eleonora. Jugoslovenski zunanji minister je položil na njen grob krasen venec. Nato so se odpeljali v letališče Banko. Sofija, 28. septembra, č. Po izletu v Bojano in Banko sta se zunanja ministra g. Batolov in g. Jevtič v družbi obeh poslanikov vrnila v bolgarsko zunanje ministrstvo, kjer se je konferenca nadaljevala. Konferenca je trajala dobro uro. Tudi te konference sta se udeležila poslanika g. Cincar-Markovič in g. Kjuseivanov. Avdijence ministrov pri obeh kraljih Sofija, 28. septembra. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Nj. Vel. kralj Aleksander je sprejel danes dopoldne naj-prvo predsednika bolgarske vlade Kimona Georgijeva, nato pa zunanjega ministra Kosto Batolova. Ob istem času je Nj. Vel. kralj Boris sprejel v avdijeuci jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Je vtiča. Nato sta Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kralj Boris sprejela v skupni av-dijenci ministrskega predsednika Kimona Georgijeva, jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča in bolgarskega zunanjega ministra Kosto Batolova. Tekom te avdijence so premotrili vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi. Razpravljali so dalje o načinu, kako naj bi se bolj pospešili prijateljske odnošaje med obema državama. Kosilo pri bolgarskenr zunanjem ministru Sofija, 28. septembra. AA. Bolgarski zunanji minister Kosta Batolov je priredil ob 13. v zunanjem ministrstvu obed na Sast jugoslovenskemu zunanjemu ministru Bogoljubu Jevtiču. Obeda so se udeležili tudi predsednik ministrskega sveta Kimon Georgijev s člani vlade, jugoslovenski poslanik v Sofiji Cincar-Markovič, bolgarski poslanik v Beogradu KjuseivanoV, minister dvora Antič, pobočnika Nj. Vel. kralja Aleksandra generala Ječmenič in Kostič, pobočnik Nj. Vel. kralja Borisa general Panov, dvorni svetnik Grujev, poveljnik garnizije general Canev, dalje osebni tajnik ministra Jevtiča Slavko Kojič in člani jugoslovenskega poslaništva v Sofiji. Nazaj ni več mogoče" Sofijski listi o navdušenem sprejemu naSe vladarske dvojice - Bolgarski narod je svečano potrdil politiko bratstva z Jugoslavijo Sofija, 28. sept. AA. Listi posvečajo dolge članke včerajšnjemu, nad vse navdušenemu sprejemu Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofiji. »KAMBANA« pravi v uvodnem članiku pod naslovom »Nazaj ni več mogoče!«: Včeraj je Sofija sprejela jugoslovenski par tako, kakor doslej še nikogar. Težko je reči, koliko ljudi se je sprejema udeležilo, še najbolj tečno bo, če rečemo, da se ie sprejema udeležila vsa Sofija in mnogo gostov od zunaj. V množicah zbrani Dre-stolniški meščani so s svojim navdušenjem dokazali, da ne gre za navadno gostoljubnost in za navadno vljudnost. To je bil izraz enotne volje, poudarek vere v bodočnost obeh bratskih narodov. Spontanost snočnjega navdušenja je opomin tistim, k! vodijo obe državi. Ta zaobljuba pravi, da je povratek v Preteklost nemogoč in da morajo upravniki obeh držav zdaj izpolniti svoj0 dolžnost napram svojim narodom, pravici, zgodovini in bodočim pokoljenjem. 20 milijonov ljudi je uprlo svoje poglede v Sofijo In čaka odtod novih pobud. Kdor bi razočaral te upe, bi mnogo tvegal, njihovo uresničenje pa bo rodilo verno radost. »NOVO VREME« piše meii drugim: Včeraj je prestolniško prebivalstvo doživelo zgodovinski dan. Prisrčno in svečano je sprejelo jugoslovenski vladarski par, Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo. »DNEVNIK« piše na uvodnem mestu: Včerajšnji prekrasni septembrski dan je pomagal, da je bil sprejem jugoslovenske-ga_ kraljevskega para nadvse svečan. Tisoči iD tisoči meščanov so šli na ulice, da pozdravijo vzvišene goste Bolgarske in njene vladarske rodbine. Prestolniško prebivalstvo je s svojim navdušenjem javno potrdilo &voje simpatije in svojo popolno odobravanje politike miru in bratskih odnošajev med obema sosedoma. Tisoči Bolgarov so pozdravljali na ulicah jugoslovenski vladarski par in jugoslovenski narod z željami za bratsko sodelovanje, za dobro soseščino in za mirno politično in kulturno napredovanje obeh držav. Viharni vzkliki »Ura«, ki so odmevali po sofijskih ulicah, ko sta se vozila jugoslovenski in vladarski par, so bili izraz globoke vere. da bodo načela vzajemnega spoštovanja in prijateljskih stikov med obema državama, ki sta jih postavila njuna vladarja, zgradila prekrasni hram bratstva, prijateljstva in miru. V pogledih meščanov na letala, ki so se pojavila nad Sofijo, okrašena z zastavami obeh držav, se je zrcalila vera, da bo odslej nad Sofijo in Beogradom zmagoval duh vzajemnosti in da bo Prišla zda i za narode obeh držav doba gmotnega In kulturnega napredka, blagoslova in blagostanja. »MIR«-pravi v uvodniku pod naslovom: »Bolgarska in JugosIavijar tole: Ogromno navdušenje s katerim je sofijsko prebivalstvo včeraj sprejelo jugoslovenski kraljev-ski par. je najlepši dokaz krepke volje našega naroda, da se zbližamo z Jugoslavijo. Neprisiljeno navdušenje, ki je včeraj pre-šinjalo prša vsakega Bolgara, nam je jasno znamenje, da ves bolgarski narod odobrava politiko sedanje bolgarske vlade. P0 včerajšnjih svečanih trenutkih nI več dvoma, da je ves bolgarski narod za i*kre-rro sodelovanje z Jugoslavijo. Nj. Vel. kralj Aleksander je odgovoril na zdravico z besedami: »Vaše Veličanstvo. Srečen sem, ker se mi je ponudila prilika, da s kraljico obiščem Vajina Veličanstva tn prestolnico Bolgarsk^. Iskreno delim zadovoljstvo, ki ga čuti Vaše Veličanstvo zaradi našega ponovnega sestanka. Ta sestanek je prirodni izraz naše m naših dveh sorodnih narodov želje, da nadaljujemo v medsebojnem zaupanju in naklonjenosti tako srečno začeto dobo tistih odnošajev, ki so vsikdar najbolje odgovarjali dobro pojmovanim in pravilnim obojestranskim interesom. DHeč prepričanje jugoslovenskega naroda, vem, da je ta želja našla v Vašem Veličanstvu, vrednem in modrem voditelju svojega naroda, svojega vzvišenega pobornika in zvestega delavca v korist in srečo naših dveh bratskih narodov. Z vztrajnim delom po tej poti bosta Bolgarska in Jugoslavija okrepili mednarodni in balkanski mir; ojačili bosta idejo mednarodnega sodelovanja in omogočili svojima narodoma miren in napreden razvoj ob popolnem spoštovanju in zaupanju drugih narodov. Za prisrčni in sijajni sprejem, ki sta ga Vaše Veličanstvo in bolgarski narod priredila kraljici in meni in ki me je globoko ganil, se Vam najtopleje zahvaljujem in dvigam čašo v čast in zdravje Vašega Veličanstva, Njenega Veličanstva kraljice in vzvišenega kraljevskega doma z najlepšimi željami za srečo bolgarskega naroda in za napredek kraljevine Bolgarije.« Kraljevska večerja Sofija, 28, septembra, č. Danes opoldne sta na dvoru v Vrani kralj Boris in kraljica Ivana priredila intimno kosilo na čast Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji. Kosila sta se udeležila tudi knez Ciril in kneginja Evdoksija. Nadalje so bili pri kosilu ministrski predsednik Georgijev s soprogo, zunanji minister Jevtič, zunanji minister Batolov s soprogo, bolgarski poslanik v Beogradu dr. Kjuseivanov, jugoslovenski poslanik v Sofiji g. Cincar - Marko-vič, dvorna dama gdč. Petrova-Cuma-kova, general Gerdžikov, ki je dodeljen kot adjutant Nj. Vel. kralju Aleksandru, in adjutant kralja Borisa general Pa-nev. Sofija, 28. septembra, p. Nocoj je bila v kraljevskem dvorcu v Sofiji svečana večerja. Navzoči so bili Nj. Vel. kralja Aleksander in Boris ter kraljici Marija in Ivana, princ Ciril in princesa Evdoksija, brat in sestra kralja Borisa, zunanji minister Jevtič, vsi člani bolgarske vlade s soprogami, spremstvo našega kralja, dvorni dostojanstveniki bolgarskega kralja, metropolita Štefan in Neofit, bivši ministrski predsedniki Mušanov, Malinov in Cankov, najvišji bolgarski generali, sofijski župan Ivanov ter vrhovni predstavniki kulturnih in nacionalnih organizacij. Med večerjo je najprej spregovoril Nj. Vel. kralj Boris, ki je v bolgarščini pozdravil našo kraljevsko dvojico, izrazil željo za uspešno nadaljevanje zbliževalnih prizadevanj Bolgarije in Jugoslavije ter končno napil visokima gostoma. Z vzkliki »Ura! Ura!« so se pridružili njegovi zdravici vsi zbrani, godba pa je zaigrala jugoslovensko himno. Visokemu domačinu se je v našem jeziku zahvalil Nj. Vel. kralj Aleksander in enako dal izraza svojemu prepričanju, da bodo rodila prizadevanja za sodelovanje obeh bratskih narodov najboljši sad ne Le za oba naroda, marveč tudi za ves Balkan in za veliko idejo miru. Kralj Aleksander je zaključil svoj govor v bolgarščini in se še posebej zahvalil za prisrčen sprejem, ki je bil njemu Ln kraljici prirejen v Sofiji. Nazdravil je bolgarski kraljevski dvojici in kraljevini Bolgariji. Navdušeni vzkliki so sledili njegovim besedam, dočim je godba kraljeve garde intonirala bolgarsko himno. Po večerji je bil na dvoru velik sprejem, ki se ga je udeležilo nad 500 predstavnikov sofijske družbe in bolgarskega javnega življenja. Govora obeh jugoslovanskih vladarjev so prenašale iz Sofije vse štiri jugoslovanske radijske oddajne postaje (Sofija. Beograd. Zagreb in Ljubljana), ob enem pa tudi vse češkoslovaške postaje. Slednje so govora ponovile še v češčini. odnosno slovaščini, praška pa ju je še v francoščini poslala v širni svet. NasI novinarji v SoSiji Sofija, 28. septembra, č. Dane6 opoldne je predsednik sofijske občine inž. g- Ivanov priredil banket na čast jugoslovenskim novinarjem v hotelu Union Palače. Na banketu je bilo izrečenih več prisrčnih zdra-vic. Popoldne ob 5. so jugoslovenski novinarji posetili Dom umetnosti in tiska. f*b 17.30 je sofijsko novinarsko udrjženie priredilo njim na čast čajanko. Poslanica pravoslavnega patriarha Beograd, 28. septembra, p. Ob zgodovinskem posetu našega kralja in kraljice v Sofiji ie pravoslavni patriarh Varnava izdal vsem starešinam pravoslavne cerkve naslednjo naredbo: »Ob priliki potovanja našega kralja / prestolnice našega bratskega bolgarskega naroda, izvolite od danes vsak dan opravljati v naši cerkvi litnrgije in molitve za uspešno misijo Nj. Vel. kralja. Naj bi dal blagi Bog, da bi trud našega ljubljenega vladarja rodil najboljše sadove za srečo obeh naših narodov.«; Komentar uglednega pariškega Pariz, 28. septembra. AA. »Journal des Debats« komentira potovanje kralja Aleksandra v Sof jo. List pravi, da presega ta obisk običaje vljudnosti in protokolov. V tem predelu Evrope računajo ne samo z dejstvi, temveč tudi z ljudskim čutenjem. Obisk bo vso to akcijo le še poglobil in bo omogočil, da preide iz sentimentalnega področja na pota stvarne politike. Sestanek med obema kraljema je znamenje, da gre za končno spravo med bolgarskim in jugoslovenskim narodom. Nemški glas o sofijskem posetu Diisseldorf, 28. septembra^ AA. »Dfieeei-dorfer Nachrichten« poročajo o obisku j*-goslovenskega kralja v Sofiji in pravijo v tej zvezi: Vlada Kimona Georgijeva in že prej kralj Boris sta delala za soorazum med obema bratskima narodoma. To delo se zdaj nadaljuje v mnogo ugodnejšem ozračju in bo privedlo do konsolidacije prijateljskih stikov med obema državama. Balkanske države urejajo zdaj svoja politična vprašanja med seboj na prijateljski način. S tem od-stranjajo želje in pretveze tretjih držav, ki bi rade igrale na Balkanu vodilno 'jlogo in izkoriščale te države za svoje politične igre. Pozornost bolgarskega radija Sofija. 28. septembra, p. Povodom poseta jugoslovenske kraljevske dvojice v Sofiji pričenja sofijska radiooddajna postaja vsak dam evoio oddajo z bolgarsko in ju-eoslovensko narodno himno Reforma švicarske vojske Bern, 28. septembra. AA. Parlament je sprejel zakonski načrt o reorganizaciji švicarske vojske. Tvorci miru na Balkanu I JSliSf! Izjave predsednika Narodne skupščine dr. Koste Kuma-nudija na interparlamentarni konferenci v Carigradu Carigrad, 28. septembra AA. Na plenarni seji interparlameatarne konference v Carigradu je pri debati o razorožitvi izpre-govoril tudi predsednik jugoslovenske delegacije, predsednik Narodme skupščine dr. Kosta Kumanudi, ki je izjavil: Interparlamentarna unija preteklih 12 let nikdar ni prenehala poudarjati, da je omejitev oboroževanja žarišče problema miru. žal so se razni ženevski poizkusi zadnji dve leti po dosegi kakršnegakoli uspeha, končali s porazi, kar je naletelo na resen odmev v mednarodni politiki in gospodarstvu. Velika napaka je bilo misliti, da je razorožitev edini način, da se ogrnemo vojni. Iz zgodovine verno, da niso bili vedno najbojevitejši in za vojno najsposobnejši tisti narodi, ki so bili najbolje oboroženi. Za popolno razorožitev ne zadošča vreči orožje v kot. temveč mora biti svet moralno in duhovno tako preurejen, da se odreče vsaki želji po vojni. Organizacijski pakt Male antante. (februarja 1933) in pakt balkanskega sporazuma (februarja 1934) sta bila sklenjena zlasti zato, da se prepreči vojna in zagotovi mir. Mala antanta se je v zadnjih 12 letih pokazala na dostojni višini v vseh prilikah in na vseh mednarodnih forih. S svojim zadržanjem, s svojimi sklepi in s svojimi deli je ipokazala, da je velevaien instrument pacifikačije. češkoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo vodi stalna težnja, da žive in delajo v miru in ne zahtevajo od drugih ničesar. Balkanski pakt je zgled pokrajinskega sporazuma. Izrecno potidarja, da podpisniki jamčijo vzajemno varnost svojih balkanskih meja, kar jasno pove, da se obvezujejo ohraniti status quo, da ne dovolijo, da bi se kdo dotikal njihovih meja, to pa pomeni, da nočejo sami nikogar napasti in da nimajo agresivnih namer, da hi razširili svoj teritorij. Pakt Male antante in balkanski pakt kažeta pot tudi tistim, ki hočejo preko moralne razorožive po čisto prirodnih potih doseči tudi materialno razorožitev. Naj poudarim, da imamo mi Jugosloveni vzlic vsemu vero v Društvo narodov, ker vlada v njem atmosfera, ki pomirja duhove in onemogoča usodne spopade. Samo b sodelovanjem in z vzajemno akcijo ljudi, ki so dobre volje, ter gorečega prepričanja apostolov plemenitih idej o miru, zajamčenem z vsemi varnostmi, se bo človeštvo obvarovalo novih krvavih katastrof. Zaključek zasedanja Društva narodov Zadnja seja sveta DN v Sprejem Ekvadorja Ženera. 38. septembra, d. Skupščina Društva narodov je svoje delo snoči zaključila. Ob koncu je razpravljala še o finančnem položaju Društva narodov. Proračun za leto 1935. je bil končnoveljavno določen na 30,639.644 frankov. V zaključnem govoru je predsednik Sandler poudarjal, da sta tudi v sedanjem resnem času obstoj in delo Društva narodov razveseljiv pojav, ki opravičuje upanje, da bo človeštvo napredovalo kljub vsem težavam in zaprekam. Dopoldne je imel tudi svet Društva narodov zadnjo sejo septembrskega zasedanja. Predsedoval ji je češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski, ker je predsednik dr. Beneš že odpotoval. Svet Društva narodov je sprejel porsčilo barona Alois ia, ki poziva posaarsko vU-do, naj izda potrebne odloke za plebiscit. septembrskem zasedanju v Društvo narodov Nato je bil imenovan odbor zastopnikov Velike Britanije, Kitajske, Kolumbije, Francije, Grčije, Italije in Nizozemske, ki naj pojasni pakt, po katerem je prepovedana dobava orožja vojskujočim se državam. Svet je naposled pozval gospodarski oddelek Društva narodov, naj izvede anketo o kompenzacijah in kliringih, ki jo je predlagal francoski trgovinski minister Lamou-reux. Svet Društva narodov je dalje sprejel za člana DN južnoameriško republiko Ekvador in sicer brez posebnega postopka. Ker je delo septembrskega zasedanja Društva narodov končano, sta zunanji minister Barthou in ruski zunanji komisar Litvinov odpotovala iz Ženeve. Deklaracija velesil o neodvisnosti Avstrije - : 'T' Mala antanta si je pridržala pravico, da naknadno določi svoje stališče Dejansko je snočnja izjeva, o avstrijski neodvisnosti glede na svoj obseg pomemb-neiša nego ona z dne 17. februarja t. L Ženeva, septembra, k. Po dolgotrajnih pogajanjih o zagotovitvi avstrijske neodvisnosti je bil končno dosežen snoči sporazum med angleško, francosko in italijansko delegacijo. Ob 19. so se sestali glavni delegati vseh treh držav, zunanji minister Barthou. minister Eden in Aloisi, ki so podpisali naslednjo izjavo: Po ponovni proučitvi položaja v Avstriji so se predstavniki Francije, Velike Britanije in Italije sporazumeli ter v imenu svojih vlad obnovili izjavo, ki je bila podana 17. februarja 1934 po potrebi, da se ohranita neodvisnost in integralnost avstrijske zvezne republike, kakor je to v skladu z veljavnimi pogodbami. Ta izjava naj ostane v vsem svojem obsegu v veljavi in bo tudi v bodoče osnova njih skupne politike.« Ženevska izjava pomeni do neke mere, kakor ugotavljajo tukajšnji listi, neuspeh Mussolinijeve politike. Italija odslej ne bo imela več pravice aspirirati na neposredno oboroženo intervencijo v Avstriji, ker bo morala upoštevati stališče in kriterije obeh drugih dveh velesil, Francije in Italije. NTa drugi strani je iziava v skladu s stališčem angleške vlade, ki noče prevzeti ni-kakih konkretnih kontinentalnih obveznosti. Z izjavo je bil dosežen kompromis po-samezih interesov glede na Avstrijo in njen položaj napram Nemčiii. kakor tudi v srednii Evropi. Ustvarila je namreč za Francijo, Italijo in Anglijo enake obveznosti tudi glede na bodoči razvoj avstrijskega vprašanja, dočim je prejšnja veljala le za položai. kakršen je nastal po neuspelem socialističnem prevratu v Avstriji. ženeva, 2S. septembra. K potrdila, da bo deklaracija, ki jo mislijo podati Francija, Anglija in Italija glede neodvisnosti Avstrije, sestavljena na ipodlagi izjave velesil od 17. lebruarja, je češkoslovaški zunanji minister dr. Edvar Beneš dodal, da si je Mala antanta pridržala pravico proučiti to deklaracijo v vseh podrobnostih ter sporočiti naiknadno svoje stališče. Pariz, 28. septembra, č. Lista »Le Journal« in »Echo de Pariš« sta objavila danes daljše komentarje o izjavi treh velesil glede konsolidacije avstrijske neodvisnosti. Oba ugotavljata, da pomeni ta izjava velik diplomatski uspeh, ki ga je dosegel fran- j coski zunanji minister s svojim posredova- i njem, obenem pa podčrtujeta, da še vedno ni bil dosežen sporazum med Italijo in Malo antanto. Francoski zunanji minister i bo mo?el vplivati na Rim in prestolnice držav Male antante, da se sporazumejo, le v etipah. Ostali listi se omejujejo le na razprave o zaprekah, ki ovirajo sporazum med Italijo in Malo antanto. Nova odkritja o tajnem oboroževanju Nemčije Po trditvah bivšega nemškega poslanca In oficirja dr. Klotza se Nemčija pripravlja za nenadno vojno London, 28. sept. g. Na londonskem književnem trgu je izšla danes veliko pozornost vzbujajoča brošura o tajnem oboroževanju Nemčije, ki jo je spisal bivši držav-nozborski poslanec in bivši nemški mornariški častnik dr. Hellmut Klotz, ki živi kot emigrant v inozemstvu. Avtor zatrjuje, da se Nemčija pripravlja za vojno s presenečenjem. da bi z njo razdrla versaillesko pogodbo V tej vojni, ki naj bi bila najbolj značilna zaradi svoje presenetljivosti, naj b: igralo orožje v zraku najvažnejšo vlogo. Po piščevem zatrjevanju je imelo nemško zračno brodovje že sredi tega leta nad 2500 modernih letal in nad 6900 kompletnih mo- Sporazum z Madžarsko o obmejnem prometu Budimpešta, 28. septembra, g. V Koprivnici blizu jugoslovensko - madžarske meje ie bilo te dni zakljjčeno posvetovanje mešane madžarsko - jucosloveneke obmejne komisije, ki ee ie barvila z vprašanji malega obmejnega prometa- Konferenca ie imela nopoln uspeh. Na štirih mestih meje bodo markiranj prehodi za lastnike onstran meje. za dvoine lastnike na ie bil sestavljen poimenski eeznam, po katerem bodo smeli brez posebnega dovoljenja prekoračiti mejo. torjev za letala, osebni stalež pa je znašal 7500 aktivnih in 60.000 rezervnih pilotov, ki bi se lahko že v oktobru nvTstiH v armado. Klotz trdi dalje, da se Nemčija pri-pravlja tudi za gradnjo pošefone mornarice podmornic in da ima že danes 24 najmodernejših podmornic, ki plovejo na vodi z hitrostjo 24, pod vodo pa s hitrostjo 14 vozlov. Opremljene so z 8 cevmi ža streljanje torpedov in dvema 12 cm brzostrelni-ma topovoma. Ob konec pravi avtor, da Je Nemčija med tem zgradila celo vrsto podzemskih letalskih hangarjev, ki so zavarovani pred morebitnimi bombnimi napadi. Izpremembe v r vladi mi ifi ski Bukarešta, 28. septembra, g. V političnih krogih krožijo znova govorice o skorajšnji preosnovi Taiaresoove vlade. V prete&lem tedn-j te imel Tateireseu med drugim razgovor tudi s predsednikom liberalne stranke Bratianom, ki 86 t© nanašal na morebitne izpremembe v vladi. V preosnovi bo baje dosedanji trgovinski minister Teodo-resen postal državni pod tajnik v ministrskem predsedstvu. • Včeraj popoldne je v sanatoriju v Šlaj-merfevem domu nenadoma umrl naš novinarski tovariš g. Lojze Gotobič, Prednik kulturne rubrike »Slovenca«. Spomladi si je bil nakopal majhen prehlad, ki se na zunaj ni zdel nevaren, z nastopom jeseni pa se'mu je obnovil, da je povsem nepričakovano težko obolel. V soboto so ga prepeljali v sanatorij, kjer je po nekaj dnevih tihega, brezmočnega umiranja danes podlegel vsled notranje izkrvavitve. Umrl j« komaj 32 let star. - Lojze Golobic je bil doma iz Semiča v Beli Krajini in je absolviral filozofsko fakulteto na zagrebški univerzi. Že kot študent pa se je začel baviti z novinarstvom in j« zlasti poročal v Ljubljano o kulturnem življenju med Hrvati in Srbi. Pred tremi leti je popolnoma vstopil v »Sloven-čevo« redakcijo, ki mu je poverila svojo 'kulturno rubriko. Sodeloval je pa še naprej pri nekaterih hrvatskih listih, katerih čita-telje je seznanjal s kulturnimi dogodki v Sloveniji. V prvem zaletu svojih mladih moči pa je omahnil v naročje smrti. V mnogem oziru je bil pokojni Golobič, ki so ga njegovi somišljeniki šteli med svoje ideologe,1 naš načelni nasprotnik. Bil pa je tudi kot nasprotnik odkrit in lojalen, osebno pa rahločuten, miren in ljubezniv človek, s;mpatičen vsem, ki so ga poznali. Naj tnirrto počiva v ljubljeni domač? zemlji! Soprogi, ki je ostala sama z malim otročičkom, naše sožaljel Ob koncu bizantološkega kongresa Farna ob Črnem morju, septembra Po osemdnevnih zborovanjih, ko so prvovrstni znanstveniki predavali ali pa v diskusijah dopolnjevali in prerešetavali nad sto predavanj, se je v soboto 15. t. m. Jcan-čal prvi del mednarodnega bizantološkega kongresa v Sofiji. Drugi del tvorijo izleti v kraje s spomeniki iz bizantinske dobe. V več skupinah vodijo bolgarski zgodovinarji kongresiste po vsei Bolgariji in tim razkazujejo in nazorno objasnjujejo na sledovih iz preteklosti, kako ozko sta zvezani bolgarska in bizantinska kulturna in politična zgodovina. Večina kongresistov obiskuje razne samostane, vsi pa hite proti Črnemu morju, da vidijo ne samo kraljioo Črnega morja, prekrasno Varno in bognti trgovski Burgas, marveč tudi še sedaj grška mesta, kakor so Ahtopol, Vasiliko, Anhia-la, zlasti pa Mesemvrija z znamenito starodavno baziliko. Gostoljubnost Bolgarov je vprav občudovanja vredna. Kjerkoli in kakorkoli je mogoče, izkazujejo kongresistom svojo ljubeznivost in naklonjenost in sicer ne samo izobraženci, marveč tudi preprosti ljudje. Niti hotelirji rriti restavraterji ne skušajo nasproti kongresistom izrabljati njih nepo-enanja bolgarsjcih razmer in jih niti nai-manj ne odirajo. Vsa predavanja so bila kljub vročini dobro obiskana. Pripravljalni odbor je z manjšimi ekskurzijami in najraznovrstnej-šimi prireditvami poskrbel v prostem času za potrebno razvedrilo, da kongresisti niso preveč čutili tiste utrujenosti, ki je na podobnih kongresih-včasih edini vzrok, da govore zadnje dni predavatelji praznim dvoranam. V Sofiji pa m bilo v tem oziru razlike med prvim in zadnjim1 dnem. Izvrstno organizacijo in izredno gostoljubnost so zelo občudovali zlasti kongresisti iz zapadne in srednje Evrope. Saj v nekaterih zapadnoevropskih državah vlade ne dajo udeležencem podobnih kongresov niti znižanega vizuma, kaj šele brezplačno vožnjo, ljudstvo pa nima in ne kaže tam za take kongrese sploh nikakega smisla. Bolgarska gostoljubnost je še tem bolj občudovanja vredna, ker niti vseučili-ški profesorji niso prejeli plače za julij, dasi se je tudi v tem pogledu pod novo vlado obrnilo na bolje, ker so bili prej uradniki s plačo v zaostanku za pet mesecev. Veliko pozornost so vzbujala predavanja jugoslovanskih zgodovinarjev, kakor N Županiča ('Ljubljana), Abramiča (Split), Mesesnela (vSkoplje), VI. Petkoviča in D. Boškoviča (Beograd). Med mlajšo generacijo je doživel največji uspeh skromni zastopnik ljubljanske univerze prof. dr. M, Kos, ki je govoril o bizantinizaciji listin srbskih vladarjev. Med poslušalci so mu bile največje kapacitete kakor Dolger (Miin-chen), Meillet (Pariš), Ostrogorski (Beograd), Zlatarski (Sofija), Rus A. Solovjev in dr. Vsi ti in Grk M Laskaris, vseuč. profesor iz Soluna, izvrsten poznavalec južnih Slovanov so napeto sledili Kosoverau kratkemu, jedrnatemu, z očitnimi dokazi podprtemu in . zelo zanimivemu predavanju, poleg tega so mu tudi v diskusiji izrazili zahvalo za sijajno uspeli referat. Razmeroma slabo je b«J« s predavanji zastopana zagrebška univerza, ki je poslala na kateder samo P. Skoka. B. Sivec Benešev obisk v Rimu DtJtišJ,.28. sčpt&tetira. 6. Listi so objavili vest 12 Pariza, da je sedaj docela gotova da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bržkone istočasno kakor francoski .zunanji, minister Barthou odpotoval v Rim. Pri tem naglašajo, da bo v Rimu zastopal le Češkoslovaško. Kot zastopnik Male antante bo nekoliko kasneje potoval v Rim rumunski zunanji minister Titulescu. Poset češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša v Rimu bo v zvezi izključno le z rimskimi protokoli ih vprašanjem, ali naj se jim Češkoslovaška pridruži., Po Beneševem Obisku V Rimu se bodo nadaljevala češko-slbvaško-avstrijska trgovinska pogajanja, ki sb 'bila' te dni glede na to potovanje prekinjana. Papen v Budimpešti ,, Budimpešta, 28. septembra, g. Nemški poslanik na Dunaju Papen je prispel opoldne -z rednim potniškim letalom v Budimpešto,. Kakor poudarjajo, je njegov obisk popolnoma zasebnega značaja* Prebil bo nekaj dni na lovu pri svojem prijatelju, državnozborskem poslancu Andreju Me-szerju. V političnih krogih pa krožijo kljub temu tazne govorice, ki se nanašajo najbolj na pripravljeni obisk ministrskega predsednika Gombosa v Varšavi Končno naglašajo tudi, da se trenutno vršijo v Budimpešti gospodarsko-politična pogajanja z Nemčijo, ki pa so v zadnjem času zadela menda na precejšnje težave. -V Papenovem spremstvu je tudi poslaniški tajnik Tschir- Cltafte tedenska revijo ; wŽIVLJENJE IN SVET" Pogrebna seja koroškega deželnega zbora te močno okrnjeni deželni zbor bo imel prihodnji teden svoje zadnje zasedanje — Stališče Slovencev Celovec, 27. septembra. Kakor vse kaže, bo v sredo 3. oktobra sklican koroški deželni zbor k svojemu zadnjemu zasedanju. Glavna točka razprave bo likvidacija deželnega z>bora in izročitev deželne uprave gospodarskemu in kulturnemu svetu, ki stopita na njegovo mesto. Člani nove deželne uprave pa ne bodo več voljeni, temveč imenovani. Koroški deželni zfoor, ki se tako poslavlja, je bil izvoljen v novembru leta 1930. in je štel sprva 36 poslancev. Lansko jesen so izgubili poslanske mandate narodni socialisti in neki član štajerskega Heimatschutza, letos februarja pa socialisti. Po tej okrnitvi šteje deželni zbor samo še 19 članov. Glasilo slovenske manjšine »Koroški Slovenec« je ob likvidaciji koroškega deželnega zbora zapisal tole: »Slovenska manjšina ob slovesu dosedanjega deželnega zastopstva ne bo imela nikakega povoda za žalovanje, ker ji deželni zibor po neuvidevnosti svojih članov in po principu številčne večine ni prinesel nobene koristi, ki bi bila narodnega značaja in pomena. Da bi novo deželno zastopstvo po svojem novem načelu avtoritarnega odloeeva-nja reševalo naše narodno-manjšinske težnje z večjim razumevanjem, pa >e seveda naša želja za bodočnost.« Zagoneten umor pri Črmošnjicah Umora posestnika Franca Žabkarja osumljen lastni sin Novo mesto, 28. septemibra. V čudnih in doslej še nepojasnjenih okol-ščinah je bil snoči ob pol 25. ustreljen posestnik in zastopnik savarovalnioe »Duna-va« 58 letni France žab-kar, ki ima svojo hišo v Seču pri 6rmošnj.icah. žabkar je včeraj povabil svoje prijatelje na lov in se te v zgodnjih jutranjih urah odpravil v Pajkež in Pleš. Ves utrujen se je okrog 17. vrnil domov iz sroadov in prinesel s seboj ustreljeno divjačino. Umaknil se je v svojo sobico v pritličju in takoj legel k počitku. Okrog 20. mu je prinesla mlajša hči večerjo, potem pa so domači Ao 22 luščili fižol, nazadnje pa so se še sami odpravili »Dat. Kmalu nato so čuli po vefri hojo neznanca. ki se je povzpel po stopnicah na podstrešje, stikal po izbi, nato pa se vrnil nazaj do veznih vrat, ki pa so bila znotraj dobro zaprta. Okrog 23. je nenadoma odjeknil iz gospodarjeve sobe močan strel. Spočetka so domači mislili, da oče sam podi s streli vasovalce, ker je bil v tem pogledu zelo strog, kmalu nato pa se je •pokazalo, da se je v očetovi sobi odisrala v nekaj trenutkih strašna tragedija, katere žrtev je postal gospodar, oče 8 otrok. Hči Eliza, ki je spala z materjo v sobi tik zraven očetove sobice, je prihitela prva v vežo. Vežna vrata so bila priprta m je zato stekla v sosedno hišo, kjer gospodarijo njeni sorodniki in brat Erik, ki pa je bil zaposlen prav te dni na Spreitzerjevi žagi. V hiši so spali tesarji, ki jih je bil pred dnevi najel nesrečni žabkar. Z njimi se je nemudoma odpravila k bratu, ki je ves zaprepaščen odhitel v črmošnjice na orožniško postajo in prijavil zločin. Orožniki so se takoj odpravili v Seč in zastra-žili Zabkarjevo hišo in sobico do prihoda sodne komisije. Sodna komisija je ugotovila, da je morilec v podstrešni izbi vzel žabkarjevo lovsko puško kalibra 16 mm, se z njo odpravil v njegovo sobico in iz neposredne bližine oddal strel proti Žabkarju. Zadel ga je prav v obraz. Morilec je pretaknil tudi podstrešno i»bo, razimetal več oblek in eno vee-1 s seboj. Ko je izvršil umor, je pustil puško in obleko na pragu pred hišo, nato pa izginil. Žabkarju so šibre razmesarile obra-z. Kosi mesa, jezik, zobje, brki, vse je odletelo po sobi. Nekaj je obležalo na mizi, drago pa po tleh ali pa na pečici. Po ugotovitvah okoliščin so orožniki aretirali kot nujno osumljenega pokojnikovega sina 26 letnega Franceta, ki ni mogel dokazati, kje je bil med 21. in 23. uro. Dognali so, da se je France v nedeljo popoldne spri z očetom, ki ga je hotel celo udariti z gTebljico, pa je udarec prestregla 22-letna hči Marija. Med prepirom je oče spodil sina od hiše. Zadnje dni se je France potikal oikrog sorodnikov. Mnogo se je zadrževal pri svojem svaku Replju v Ribniku. Orožniki so Franceta odpeljali v Črmošnjice, jutri zjutraj pa ga bodo oddali v preiskovalni zapor tukajšnjega okrožnega sodišča. Pogreb nesrečnega Žabkarja bo jutri ob 9. zjutraj. Sporazum o vzhodni. kitajski železnici Moskva, 28. septembra. AA. V poučenih krogih izjavljajo, da bo prav v kratkem dosežen popoln sporazum o prodaji vzhodne kitajske železnice. Obe stranki_ sta se sporazumel' za odkupnino okoli 170 milijonov jenov, vendar pa nekatera vprašania še niso rešena, zlasti ne način plačevanja. Amsterdam, 28. feptembra. AA Glede na vesti, da je dosežen načelen sporazum o prodaji vzhodne kitajske železnice so se v finančnih krogih razširili glasovi, da je francoska vlada takoj sporočila svoje pridržke Moskvi in Tokiu glede na pravice, ki jih imajo francoski interesenti pri tej železnici. Kralj Affonz v Rimu Rim, 38. septembra, g. Bivši španski kralj Alfonz je prispel z velikim spremstvom v Rim in se namerava stalno naseliti v Italiji. Pravijo, da hoče v Rimu kupiti večjo vilo ali grad. Dr. Tevži Hafner - mrtev Celovec, 28. septembra V celovški bolnišnici je za vedno nehalo biti srce koroškega mladega inteligenta, dr. Tevži ja Hafnerja, edinega slovenskega odvetniškega koncipienta v Celovcu. Dr. Hafner bi moral letos poleti položiti odvetniški izpit. Koroški Slovenci so polaaa-li na tega mladega moža velike nade. Saj bi bil on prvi slovenski odvetnik v Celovcu, ki bi zastavil vse sile za pravice brezpravne slovenske koroške raje. Toda namesto k izpitu je moral v bolniško posteljo, s katere ni več vstal. Rojen je bil pokojnik v Bistrici pri PH-berku, v odločno slovenski hiši. Študiral je v Zagrebu in na Dunaju in je že kot akademik nastopal neustrašljivo in borbeno v nacionalnih bojih na Koroškem. Videč, koliko krivic morajo pretrpeti koroški Slovenci, je opustil študij filozofije in se posvetil juridičnim študijam. V praksi si je pridobil tudi pri Nemcih zaradi svojega znanja spoštovanje in je slovel kot najboljši jurist pri deželnem in okrajnem sodišču v Celovcu. Posegal je tudi aktivno in preudarno v koroško slovensko politiko. Vsi so težko čakali, da se osamosvoji in prevzame vodilno mesto med koroškimi Slovenci. Koroški Slovenci so z njim izgubili nenadomestljivega borca in mladega voditelja. Zato žaluje vsa slovenska Koroška za dr. Hafnerjem, ki je toliko obetal »vojemu narodu. Časten mu bodi spomini Gombosovo potovanje v Varšavo Budimpešta, 28. septembra, g. Na pristojnih mestih izjavljajo, da je potovanje ministrskega predsednika Gombosa v Varšavo sicer popolnoma pripravljeno, točen dan odhoda pa še ni določen, ker je poljski zunanji minister Beck šele po 25. septembru odpotoval iz Ženeve odnosno Pariza v Varšavo. Vsekakor bo ministrski predsednik Gombos obiskal Varšavo še v prvi polovici oktobra. Z zimo prihajajo potepuhi v mesto Ljubljana, 28. septembra Policija je priredila običajno racijo po mestu in po predmestjih in je pri tej priliki aretirala precejšnje število vsake vrste nestalnih in sumljivih elementov, potepuhov, poklicnih brezposelnih, mladih^ beračev in drugih nevabljenih tujcev. Nekatere izmed njih je zaradi kroničnega beračenja izročila sodišču, nekaj pa jih je z od-gonom poslala v domovinske občine. Po živahnejšem gibanju brezdomcev in brezposelnih po mestu se že občuti, da prihaja zima. Mnogo ljudi brez dela in bivališča, ki so se čez poletje :n jesen kakorkoli prebili na deželi, kjer nudi zemlja še zmerom za prvo silo sadov tudi vsem onim, ki ne sejejo in ne žanjejo, se je s prvimi mra-«ovi zateklo v toplejše okrilje mesta. Manjše tatvine, ki se množe, so zadosti fasen opomin, da je med vsemi temi bednimi in nesrečnimi tudi precej ljudi, ki niso daleč od kriminala. Policija opozarja prebivalstvo, naj bo oprezno nasproti ne-vabljenim gostom in naj varno zaklepa stanovanja, sama pa bo posvetila največjo pozornost kontroli nad gibanjem teh ljudi. Kakor kažejo vsa znamenja, bo letošnja zima hujša od lanske in bo moralo biti mesto pripravljeno še na večjo potepuško nadlogo kakor lani. Vremenska napoved Splošni vremenski pregled 28. t. m.: Povsod v Evropi na kopnem visok pritisk, ki povzroča vedro in lepo vreme. Na skrajnem severozapadu je ciklon, drugi pa tudi na skrajnem severovzhodu. Oba povzročata večinoma oblačno vreme v teh krajih. — V Jugoslaviji je v vsej kraljevini vedro. Po-nekod so jutranje megle, zlasti okoli Sarajeva in v Ljubljani. Vremenska napoved za 29. t. m.: Vedro v vsej kraljevini, mestoma jutranje megle. Dunajska vremenska napoved za soboto: Milo. pretežno jasno vreme. SEGAJTE PO SREČKAH DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE dokler jih je še kaj na razpolago. Žrebanje v L razredu bo 4. oktobra. Poskusite svojo srečo! Srečke 8i morete kupiti v poslovala cah »Jutra« in v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Maši kraji in Ifudje Jutri otvoritev II. obrtne razstave v Kranju Letošnja prireditev je še večja In lepša od lanske Kranj, 28. septembra V vrsto tradicionalnih kranjskih prireditev stopa te dni druga obrtna razstava. Prireja jo Združenje obrtnikov iz kranjskega sodnega okraja, njen namen pa Je opozoriti občinstvo na lepoto, cenenost in odlično kakovost domad;h izdelkov, ki predstavljajo sad truda in dela pridnih rok našega obrtnika in njesovo stremljenje po napredku strokovni izobrazbi ;n izboljšanju. Razstava pomenja plemenito tekmo in ambicijo v obrtniških vrstah prikazati svoje izdelke v čim bolj dovršeni in popolni luči. Kadar človeku sila prede, mu iznajdljivost narekuje nove misli in izhode. Ko so zadnja leta hudi časi prav kruto pritisnili tudi na obrtniška ramena m smo bili vajeni povsod poslušati le tarnanje se je obrtništvo okrog kranjskega združenja hitro zavedlo, da mu je iskati izhoda le v novih stremljenjih. Misel, prirejati obrtne razstave, katerih je bilo ieto« v dravski banovini že več in se še prpravljajo za bodoče leto, je izšla ravno iz Kranja z lansko prvo obrtno, v vsakem pogledu uspešno razstavo. Lanska prva obrtna razstava je bila v vsej javnosti sprejeta z velikimi simpatijami in pogumni nastop obrtništva je vzbudil splošno odobravanje. Obiskalo jo je poleg raznih odlien'kov nad pet tisoč cseb m vse šole od gimnazije preko tekstilne do osnovnih šol Kranja in okolice. Opo-j^umljeni nad tolikim uspehom so kranjski in okoliški obrtn ki že na svoji redni letni skupščini letos v marcu sklenili, da obrtno razstavo ponove. Prve resne priprave so se pričele sredi avgusta, to nedeljo pa bo druga razstava že otvorjena. Kakor lani je pokroviteljstvo prevzel g. vladni svetnik dr. Fran Ogrin, ki je kot sreski načelnik pokazal polno razumevanje za prireditev. Enakega upoštevanja je obrtna razstava deležna od strani mestne občine kranjske s predsednikom g. Cirilom Pir-cem na čelu. Obrtniške težnje in potrebe tolmači pri občini načeln;k obrtnega odseka odbornik g. Adolf Kern. Občina bo prireditev tudi gmotno podprla. Da je med obrtništvom za razstavo res veliko zanimanje in navdušenje, ki je bilo povod za ponov:tev, kaže dejstvo, da se letos prireditev vrši v povečanem obsegu. Letos razstavlja 54 obrtnikov (lani 34), razstavni prostor zavzema vse prvo nadstropje v Majdičevem mlinu in še nekaj pritličja (1000 m1), dočim je lanska razstava zavzemala prostor 750 m1. Razen vrtnarjev bodo v glavnem razstavili skoro vsi lanski razstavljale ; krojači (12) in čevljarji (10) bodo razstavili kolektivno. Na novo pa bodo letos razstavljeni mesarski, pekarski, usnjarski izdelki in vino. V obsežnih prostorih Majdičevega ml;na vlada zadnji teden zelo živahno vrvenje. Pripravlja, popravlja, krasi in polni se že deloma lani prirejeni razstavni prostor. Oskrbljen bo z zadostno razsvetljavo iz Majdičeve elektrarne in vodovodom, založen bo z razn mi dobrotami v jedi in pijači, za dobro voljo in razpoloženie bo na razpolago velik radio-aparat. Spričo uglednega položaja, katerega v javnosti zavzema kranjsko in okoliško obrtništvo in s sistematično propagando se je upravi združenja posrečilo zainteresirati široke sloje Kranja in vse gorenjske okolice tja do Ljubljane navzdol. Razstava obeta biti enakovredna atrakcija nedavni gasilski tomboli, z razliko v tem, da ima velik gospodarski pomen Dokaz polne naklonjenosti do kranjske obrtne razstave, ki ustvarja potrebno zbližanje med mestom in deželo, je podala kr. banska uprava, ki je že nakazala primerno podporo. Poleg raznih faktorjev imajo veliko zaslugo na tem, da je razstava omogočena lastniki Majdičevega mlina, ki so obrtnike gostoljubno sprejeli pod svojo streho. Svečana otvoritev »kranjskega velesej-ma« bo v nedeljo ob 11. uri. odprta pa bo do 8. oktobra. Gorenjska metropola vabi in kdorkoli jo bo v teh dneh posetil, bo odnesel iz nje prav gotovo zelo lepe vtise. Ljubljanski Sokol savezni prvak v ČJlani zmagovalne vrste; od leve proti desni stojijo bratje: Pustišek Ivko, Va-ientinčlč Jože, Oražem Franc, Slanina Edo, Pustišek Drago, Skrbinšek Miloš. Glej poročilo v sokolski rubriki! Pomen zdravstvenih zadrug za Jugoslavijo Statistični podatki govore o njihovi veliki važnosti Beograd, 28. septembra Kakor je »Jutro« že poročalo, praznuje Zveza srbskih kmečkih zadrug 401etnico svojega obstoja. Prva kmečka zadruga je bila ustanovljena 11. aprila 1894 v vasi Vranovem v smederevskem srezu. Ustanovil jo je požrtvovalni zadružnik Mihajlo Markovič, istočasno pa je vodja srbskega zadružnega pokreta Avramovič izdelal tudi osnutek zakona o zadružništvu. Predlog tega zakona je naletel v narodni skupščini na velike zapreke. Kralj Milan Obreno-vič je sumničil, da bodo zakon izkoristili radikali v svoje politične svrhe. Tedanji minister za poljedelstvo Sima Lozanič je kralja komaj prepričal, da je zakon o zadružništvu nujno potreben za veliko večino prebivalstva. Po dolgem obotavljanju je skupščna zakon sprejela šele 1. 1898. Prvi zadrugi so kmalu sledile nove zadruge v smederevskem in nekaterih drugih okrajih, v Smederevu pa se je pod vodstvom Avramoviča ustanovila tudi zveza zadrug. Prve zadruge so bile kreditne, kmalu pa se je razvila tudi panoga nabavljal-nih zadrug Zadruge so dale kmetom zaupanje v lastno moč in nade v bodočnost. Zveza zadrug ima sedaj že 2710 članic ter izkazuje stalen napredek s številom zadrug in članov kakor tudi po obsegu poslovanj. Od leta 1928. do konca lanskega leta je znašal prirastek zadrugarjev 78.794. Posebno važne so zdravstvene zadruge, ki jih je bilo lani že 90. Zdravstvene zadruge vzdržujejo 59 zdravstvenih postaj in 54 lekarn, na njihovem področju pa vrši sLžbo 62 zadružnih zdravnikov. Zdravstvene zadruge imajo svojo posebno zvezo, ki ima danes svoj občni zbor. Zdravstvene zadruge rešujejo z velikim uspehom vprašanja socialne medicine. Kako važno je njihovo delovanje, se nazorno vidi iz naslednjih statističnih podatkov: ^Naša država ima okrog 14 in pol milijona prebivalcev, med katerimi je okrog 5000 zdravnikov. Na 2900 prebivalcev pride po en zdravnik, kar bi dalo misliti, da v pogledu zdravstvene službe nismo baš na slabem če pa premotrimo razpored zdravn kov po mestih in vaseh, dobimo drugačno sliko. Od 5000 zdravnikov jih je okrog 4000 v mestih in večjih krajih "in le nekaj preko 800 jih deluje po vaseh. To pomeni, da ima 5 in pol milijona prebivalcev v 550 mestih na razpolago okrog 4000 zdravn kov. Na enega mestnega zdravnika odpade okrog 850 prebivalcev, na enega vaškega zdravnika pa preko 12.000 oseb. Samo v 20 mestih, ki imajo po 25.000 in več prebivalcev, je 2388 zdravnikov, torej skoraj polovica od vseh. Zdravstvene zadruge so si postavile za smoter, da bi si kmetje z lastno močjo urejevali bolnišn ee in lekarne ter nastavljali zdravnike. Na področju 90 zadrug so že doseženi lepi uspehi, ki so zbudili pozornost tudi v inozemstvu, delovanje zdravstvenih zadrug pa bi bilo potrebno še v mnogih pokraj nah. Mati z dvema otrokoma stanuje v svinjaka Ptuj, 2P septembra V spominu je še velika požarna katastrofa, ki je letos zadela Markovčane. Takrat je bila osumljena požiga neka prevžitkari-ca Marija Strmškova, ki je stanovala v hiši posestnika Klinca Pavla, kjer je imela tudi prevžitek Strmškova ki ji konec koncev niso mogli dokazati nikake krivde, je svoj vžitek pri Klincu zaradi nesporazuma prodala ter odšla s svojima dvema otrokoma od hiše. Živela je nad mesec dni v bližnjem gozdu. Otroka sta iedva leto dni stara in s ten.a siromakoma je bila mati zunaj popolnoma na prostem, brez strehe. Šele zadnje deževje jo je prisililo, da je zapustila gozd ter iskala zavetja pri dobrih sosedih. Ali dobri sosedje ji strehe niso hoteli dati. ker je pač navzlic nekrivdi sum pri ljudeh vedno strašljiv Bil« je tako pri-s ljena. da se je zatekla v bližini šole stoječe svinjake, ki so zatohli in brez vsakega — okna. Tu si je uredil* stanovanje. Prav gotovo bo občina našla za nesrečnico 'n njena otroka malo primernejše stanovanje, zlasti s^daj, ko stojimo žc tik pred zimo. Zvočni film o festivala je dobro uspel Ljubljana, 28. septembra Sinoči se je pred povabljenimi gosti vršilo v kinu Matici poizkusno predvajanje zvočnega filma o nedavnem festivalu slovanskih plesov, ki ga je v režiji Ferda De-laka snemalo zagrebško podjetje »Svetlo-ton«. V dvorani so se zbrali predstavniki vseh naših oblastev. zlasti zastopniki vseh naših prosvetnih instanc, mimo njih pa tudi številni kulturni delavci in množica izbranega občinstva, ki se živo zanima za kulturne in družabne dogodke. Film je v celoti dosegel prav lep uspeh, za kar gre mnogo zasluge predvsem režiserju Delaku, ki je odlično režiral tudi svoj prvi planinski nemi film. Tehnično, scensko in zvočno je festivalski film tak, da se lahko meri z vsako reportažo kakšnega inozemskega filmskega žurnala. Zlasti je občinstvo presenetila jasnost zvoka. Tudi plesi narodnih noš so prav slikovito prišli do efekta, čeprav film ni barvan. Nekatere, posebno zanimive skupine so snemali izven festivalskega sporeda na nalašč v ta namen izbranih okoljih, ki so dala plesom še bolj ubrano in učinkovito obeležje. Naše občinstvo bo gotovo z živim zanimanjem sprejelo film, ki ima poleg svoje umetniške vrednosti za nas tudi še poseben do-mačnosten pomen, saj srečamo na njem vse polno dobro znanih obrazov in zanimivih skupin, ki so dale nedavnim festivalskim dnem v Ljubljani tako slavnosten sijaj. Razen v Sloveniji bo film žel zanimanje brez dvoma po vsej državi, saj ni pokrajine, ki ne bi bila zastopana v tei reviji naše ljudske umetnosti. Prav tako pa ga bodo z zanimanjem gledali tudi po vsem slovanskem svetu, ki bo dobil z njim prvo veliko revijo slovanskih plesov in narodnih noš. Pred pričetkom filma je izprego-voril soustvaritelj filma, operni pevec gospod Jelačin in se posebno toplo zahvalil vsem instancam, ki so pomagale ustvariti to pomembno kulturno in nacionalno delo. Skrivnostni umor v Drago-vicu se ni pojasnjen Ptuj, 28. oktobra V okolici občine Juršincev se mnogo še-peče in ugiba, kako je prišel nesrečni posestnikov sin Franc Slana na koruzno njivo, kjer so ga našli mrtvega. Aretiranca Janez Cucek in 551etni Kralj Alojz, oba iz Dragoviča, zatrjujeta, da se je uinorje-nec gotovo sam zatekel na njiVo, saj ljudje trdijo, da so ga videli vsak dan kje drugje. Ta trditev je po dosedanjih ugotovitvah popolnoma neosnovana, ker je do-gnano, da je dobil pokojni Slana tako močan udarec, da mu je lobanja počila na dveh straneh in je tedaj izključeno, da bi s takšno rano hodil od vasi do vasi. Od kraja, kjer se je vršil pretep, pa do korur-niče, kjer so ga našli, je kakih 500 m daleč, koruznica pa leži dobrih 100 korakov od hiše posestnika čučka Gre le še za razjasnitev ali se je pokojni Slana sam zavlekel v koruznico, ali so že mrtvega zavlekli njegovi napadalci. Ni tudi izključeno, da Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Joeefova* grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefo-va« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Q Lažje in wkr^ b rez truda pere ALBUS -terpent inovo milo. Rcukrojilna moc terpentinain ALBUS-mila nudita vALBUS-terpentinovem milu idealno pralno sredstvo. Lahko,brez truda in bolj naglo,belo in cisto pere ALBUS-terpentinovo milo. so ga nekaj časa skrivali mrtvega v hiši in ga šele nato, ko se je začel razkrajati zav Tekli na njivo. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče, ki bo nedvomno dognalo, kako se je umor izvršil. Pravda zaradi sušenja perila Zasebnica Marija R. s Posavja je tožila posestnika Janeza P. zaradi motenja v izvrševanju pravice sušenja perila. Tožilka je navajala, da ji prstoji v smislu prisojila pred 10 leti v toženčevi hiši ^pravica dosmrtnega stanovanja. Na sadnem vrtu pred toženčevo hišo je ves čas nemoteno sušila perilo, zlasti tudi v tekočem letu. Dne 26. aprila L 1. je tudi obesila perilo, pa jo je toženec pozval. da ga mori odstraniti. Ker tega ni hotela storiti, je toženec ukazal svoji služkinji, naj perilo pobere, dasi še ni bilo suho. Toženec pa je ugovarjal, da tožnica ni imela pravice sušiti perilo, ker ji je toženec lani prepovedal tam sušiti perilo in se je tožilka tej prepovedi uklonila ter sušila perilo na sosednem vrtu Najmanj pa ie bila tožilka v posesti te pravice dne 26. aprila t L, ker je takrat prala in sušila toženčeva rodbina in do tedai tožilka ni nikdar istočasno z njo sušila svojega per;-la. temveč je to storilia zgolj iz nagajivosti. Sodišče je ugodilo tožhenemu zahtevku tožilke z ugotovitvijo, da je toženec resnično motil tožilko v njeni pravici do sušenja perila na toženčevem sadnem vrtu; ob enem je tožencu prepovedalo vsako nadaljnje poseganje v to pravico tožilke Razlogi za ta sodnikov sklep so biii: Sodišče smatra po izpovedbah prič za dokazano, da je tožnic« letos nemoteno sušila perilo na toženčevem vrtu. Lani je zaradi toženčeve prepovedi tožilka res prenehala sušiti perilo na njegovem vrtu, letos pa je to storila dvakrat zaporedoma, dočim je ob tretjem sušenju prišlo do moti t ve. Toženec sicer trdi, da tožilka ni bila v mirni posesti te pravice, češ da ji je lani zabranil sušiti in se je tej prepovedi tožilka uklonila. Tudi če bi bilo to res in bi bila tožilka lani izgubila posest pravice (§ 351 o. d. z.), pa jo je zopet pridobila s tem. da je letos pravico nemoteno izvrševala ob vseh prilikah, ko je imela potrebo za tem, da jo izvršuje. Ni dokaza za to, da bi jo toženec v izvrševanju te pravice motil, niti toženec ne trdi, da bi letos to pravico izvrševala tožilka skrivaj ali na prošnjo. Zato smatra sodišče, da je z letošnjim izvrševanjem, dokazanim z 'zpoved-bami prič, tožilka prišla zopet v mirno dejansko posest pravice obešanja perila, v kateri posesti jo je toženec motil. Da se je dne 26. aprila t. 1. izvršilo motit-veno dejanje, tega toženec dejansko ne zanika, temveč prizna, da je svoji služkinji naročil, naj perilo odstrani. O motitvenem dejanju ni spora; pač pa toženec trdi, da tožilka zadevnega dne ni bila v posesti pravice sušenja perila, češ da je takrat prala in sušila toženčeva rodbina in do takrat tožilka še nikdar ni istočasno s toženčevo rodbino izvrševala te pravice. Vendar toženec s tem ugovorom ni mogel uspeti. Da bi dne 26. aprila izvrševala tožilka svojo pravico samo iz nagajivosti, ni dokazano; kajti priče izpovedo, da je takrat tožilka prala svoje perilo kakor vedno ter ga tudi obesila. Toženec dokazal, da bi to imelo namen nagajati. Ta končni sklep je potrdila druga in poslednja instanca, okrožno kot rekurzno sodišče v Ljubljani. Jože Centa je v zaporu obupal Beg dveh kaznjencev iz ljubljanskih zaporov se je končal izredno tragično: zdaj je za Anžurjem odšel v večnost še Jože Centa. Obesil se je v zaporu. Ko so bile v četrtek v pisarni ljubljanske kaznilnice izvršene vse formalnosti, je moral Jože Centa oditi takoj v samotno, disciplinarno celico, ki se nahaja v spodnjih prostorih. Vso noč je bil dobro nadzorovan. Sam je mirno spal. Zjutraj se je okoli 5. prebudil. Vstal je in pospravil celico. Ob 6. se je začelo razdeljevanje pre-žganke in dnevne porcije kruha. V tem času imajo pazniki mnogo posla, v jetnišnici je kakor na mravljišču. Ko je okoli 7. paznik pogledal skozi lino v Centovo celico, je presenečen zapazil, da Centa nepremičen sedi ob železni peči. Naglo je odklenil celico, prerezal okoli vratu ovito rjuho in poklical druge paznike na pomoč. Kakor je bilo pozneje ugotovljeno. Je bil Centa raztrgal svoj robec in od rjuhe v naglici odtrgal večji povoj. Oboje je hitro zvezal. Nato je stopil k železni peči, ki je ograjena s posebno gosto železno ograjo, da jetnik ne more pozimi priti do živega ognja. Povodec je pritrdil na železno ograjo, ga ovil okoli vratu in se vsedel. Sedeč je izdihnil. Pazniki so ga, ker je bil še gorak, skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju. Zaman. Jetn ški zdravnik dr. Ivan Zaje star. je bil pozvan na pomoč pa je mogel ugotoviti le nastop smrti. Po njegovem mnenju se je Centa obesil tako-le okoli 6. ali 6.15 zjutraj. Zdravnik je dalje ugotovil, da ni bilo po telesu opariti prav nikakih znakov nasilja ali kakih sledov udarcev. Pozneje je bilo truplo Jožeta Cente prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Jože Centa je bil sicer hudo nevaren tuji lastnini, ali drugače ni b;l nasilen. Jet-nišnica ga označuje, da je bil miren, ubogljiv in pri delu priden Od Anžurja pre-govorjen za lahkomiselno avanturo, teden dni stradajoč, strpljen zaradi izpahnjene noge je po ponovni aretaciji obupal nad življenjem. Danes bi bil prišel na raport, kakor je to predpisano, da bi javil svoj povratek in bi prejel primerno disciplinarno kazen, takole kakšne tri tedne samotne temne celice s poostritvami Mogoče bi ga tudi ukovali. Nekateri so mnenja, da je Centa hotel samo markirati, pa je prišlo do resnice. O tragični smrti Jožeta Cente so bili obveščeni sorodniki, v prvi vrsti ajegova mati. Pred premiero Rostandovega »Orlica" Pisarna prof. Šesta, ob šestih zvečer. Potrkam, — vstopim. Za širokim pisalnikom sedi režiser, pied njim stoji inspicient. s sablo in jataganom v roki, pod pazduho .ima debel zvezek e seznamom rekvizit. Pravkar ie prejel poslednje dispozicije za glavno skušnjo- »Sceno z elevi na \Vagram-*»kem polju ie treba še parkrat ponoviti da foo šla!« >Pokličite me. kadaT bodo vsi na odra,« naroči profesor Ln inspicient odide z glavo, polno instrukci], bojevito vihteč eablo in jatagan. >Prav, da ste tu. gospodična, sedite! Evo, kaj vam imam sporočiti v imenu uprave: letos vam ie poleg drugih vlog namenila še eno stalno. — ki, upam, da vas bo veselila: vlogo gledališke poročevalke za naše časopisje. Pero obračati znate, o tem smo s© prepričali, teater poznate od zunaj in znotraj. iz avditorija in izza kjlis — torej! Vaša naloga ie. priobčevati pred premiera-:mi članke, drobne vesti iz gledališke pisarne. anekdote izza kulis in intenvjuve s kolegi, da bo jasnost informirana še bolj ko doslej o bodočih premierah in delu v obeh gledališčih. Časopisje se je z razume-paniem odzvalo naši želji, da nam da še ?eč prostora na razpolago kakor doslej. Pripravljeno ie storiti vse kar ee da, da vzbudi med publiko večje zanimanje za teater ter da se ohrani in razširi krog njegovih ljubiteljev. Sprejmete?« »Sprejmem. Ze mnogokrat sem čjla željo od 6trani občinstva, da bi se našel kdo, ki bi dal vpogled v tok teatiskega dela. kajti še vedno so ljudje, ki mislijo, da jo teater samo učenje vlog na izust in igrač-kanje s pestro ooelikanim platnom. Sicer pa: premiera »Orlica« je pred vratmi, Vi ga režirate, torej: predstavljam se Vam v svoji novi vlogi in koj boste imeli priliko presoditi, kako jo igram. Papir — svinčnik —?! Evo me nared: govorite! Publiko bo gotovo zanimalo, zakaj je letos otvoritvena predstava baš Rostandov »Orličc. »Spoznali so velikega francoskega klasika Rostanda s »Cyranon de Bergeracom«, ki smo ga stavili v teku petih let trikrat na repertoar, vzroka dovolj, da lahko pričakujemo najvišjega odziva tudi pri tej predstavi. Saj te odlomek iz zgodovine tistega naroda, ki je zbudil Ilirijo iz ena in vzpodbudil našo narodno zavest, naroda, s katerim nas veže najtesnejše prijateljstvo. Rostand je tipičen Francoz; mojster v izberi dramatske snovi, besede in verza. Igra-ie obvlada najbolj rafiniramo odereko tehniko, včasih postane na račun verjetnosti nekoliko naiven, a nikoli ne zgreši učinka in pogodi pri gledalcu vselej čuvstveno stran. Z Albrecbtovim prevodom pa ee lahko postavi »OrliČ« mirno poleg Zupančičevega >Cyrana«.< »Na katerih glafvnih momentih ste tertb- dih rešijo igre?« »Na teh-le: na eni strani Metternieh, veliki diplomat m lopov (Taktični gospodar nad Avstrijo in dekadentnim habsburškim rodom, čigar predstavnik je eeaar Franc), ki bije svoj boj z Napoleonovo senco, z njegovim spominom in niegovo slavo. Žrtev njegovih diplomatskih spletk, s katerimi drži v šahu druge države, pa je vojvoda Reichstadtski. Orlič, kateremu zlomi Metternieh krila, ko hoče postati enak očetu, velikemu orlu. Senea Napoleona stoj neprestano za vsakim početjem avstrijskega dvora in živi vedno intenzivneje v pripovedovanju Serafina Flambeauja, starega Napoleonovega gardista, ki ie obenem simbol njegove slame vojske in pričakujoče Francije. Na drjgi strani pa dekadenca avstrijskega dvora v za blodni politiki, ki »e prepleta z dunajskimi valčki in lampijoni. kjer je vse parada in ie beseda »svoboda« zaradi idejne majhnosti naroda brez priznanja.* »In kaj vidite v vojvodi Reiebstadtsksm? Res ono. kar pravi e sebi v trenotku dvoma: Ko bi sam vase mogel vsaj verjeti! Sem res zgolj to, kar trdijo ljudje ti tak radi o sinovih velikih ljudi? Slabi?, nevrednež? Metternkh to pravi, ko z dvomi mi ubija SOD o slavi-« »Da. Prav to. To je obenem tudi vsebina igre v glavnih obrisih. Seveda pa je to razviti Se nebroi idej. Predvsem: na Wagraro-skem polfj v velikem Orličevem monologu ideja vladaratva. rtavospev padlim jona-kom; 'ta |e v verzih postavljen pantecs 1 Napoleonstvu. Nato aledi iz grozne vizije umirajoče vojske najgnarkantnejši pacifizem, tako sodoben, kakor da je igra pisana v današnjih dneh.« »Vsak režiser ima lutk prizor t igri posebno pri srcu- Kateri je Vas?« »Oni, ko protestira prhw na Metternieho-vo zahtevo, da se francoska trobojnica opusu: Svetlost želi, ruti s prapora izgine spod sled krvi in zgoraj trak einjine, ki spodnja del s krvjo gnojil je tla, a vrh v vseh upih kopal ee svet£. — svetlost želi, kaj ne, nai bo izpran ž nje sled neba in sled neštetih ran, da bo ostala mi le krpa bela. ki bo svobodo v smrtni prt odela... — trenutek, ko občutimo pomen teh treh barv, ki niso zložene slučajno, temveč eo simboli življenja in trpljenja naroda.« »Katere scene bodo po Vašem mnenju posebno ugajale?« »Predvsem Flambeaujev raport. velika Hrada o kal vari ii Napoleonovega vojaka, nato seena. kjer prepriča Flambeau princa o veri francoskega ljudstva vanj. ki ie okrasilo s sliko svojega ljubljenca celo vrsto vsakdanjih drobnarii: robec, pribor, čaSe itd. Kes maršala Mnrmonta (kdo ga ne pozna iz ljubljanske zgodovine — saj ie dvoril lepim Ljubljančankam), ki se povrne zopet med Booapartovce. prevzet od Flambeaujeve zvestobe in prinčeve goreče mladosti- Učinkovit je Metterniehov monolog z Napoleonovim klobukom, simbolom njegove rasti iz naroda do cesarja, in veli- ka scena med princem m Metternichom, ko mu ta z ostroumnoetjo demonskega diplomata dokaže pred zrcalom, da je avstrijski slabič in ne sin velikega Korzičana.. .c »Igralci?« »Zelo eem zadovoljen z igralci, ki so 6 to predstavo zopet rešili eno najtežjih nalog. Predvsem ee odlikuje goap. Jan, ki je obogatil svoje delo z novo umetnino. Levar je uvrstil s kreacijo Metternicha nov odličen lik v galerijo 6vojih vlog. V veliki sceni z Janom. odigrani z vso bravuroznostjo in intuitivnostjo, dosegata oba višek komada. Cesar je opravičil vse moje pričakovanje in postavil na oder klenega, fanatičnega sinu Piccardije, dišečega po grudi, ki mu vseh šestnajst let vojskovanja ni moglo vzeti domačega humorja in k asa make šalovitosti. Ženskam ie odmerjen manjši in manj važnejši delokrog, a zadele so ton. ki ga zahteva Rostand kot lirik, popolnoma.« Z odra ee čije zvok trobente, zamirajoči kriki, vzdihi, šum vetra, korakanje in mareeljeza: evo signala! Inspicient priteče zasopljen: »Gospod profesor, ali gremo na Wagramske poljane ekeercirat? Smo že vsi!« »No. pa pojdimo« — ee nasmehne profesor in gre. Wagram oživlja v viziji... Mareeljeza doni. Maša Slavfeva- Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Deset najboljših operet sezone ne dajo skupaj toliko smeha kot baS ta opereta! Kaj se dogodi, ako dekle obleče hlače in vara ženski svet. Salve smeha v opereti VIKTOR IN VIKTORIJA V glavnih vlogah HERMAN THIMIG in RENATE MiiLLER Režija: Reinhold Schiinzel. — Godba: Franz Doelle. Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer, jutri pa ob 3., 5., 7.% in 9.J,4 zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure. telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Domače vesti * Naročnikom, ki prejmejo z današnjo številko položnico, je naročnina potekla. Zato jih prosi uprava »Jutra«, da jo plačajo za zadnje četrtletje ali vsaj za mesec oktober takoj v prvih dneh novega meseca zaradi poslovnega reda v upravi lista. Hkrati naj blagovolijo poravnati tudi morebitne zaostanke. Uprava »Jutra« opozarja, da je vsak naročnik »Jutra« zavarovan pri zavarovalnici »Jugoslaviji« za primer smrtne nezgode za 10.000 dinarjev. Pogojeno pa je, da ne sme biti naročnik v zaostanku z naročnino. — Uprava »Jutra«. • Jubilej Slovenskega kluba v Sarajevu. Organizacija sarajevskih Slovencev, Slovenski klub je imel svoj 25 redni letni občni zbor ter izvolil naslednje svoje predstavnike: predsednik Zemljič Anton, podpredsednik Czerny Avgust, blagajnik Rotar Josip, tajnik Petovar Drago, gospo-dar Mušič Franc, knjižničar pa Cvar Vlado izvoljeni so bili poleg odbornikov in revizorjev tudi gg. Pust Peter, šubic Lojzka in Robert Franc za častne člane. Slovenski klub je po svoji delavnosti najvažnejša prosvetna ustanova sarajevskih Slovencev. Klub ima svoje društveno pisaTcico in dobro opremljeno knjižnico, ki vsebuje 522 znanstvenih in beletrističnin del. Poleg večine slovenskih knjiig ima ta knjižnica tudi preko 100 del iz srbsko-hrvatske, nemške, francoske in angleške hteraure. Klub prireja mnoge zabave, a k anemije in čajanke, večkrat pa nastopajo člani tudi pri raznih prireditvah sarajevskih društev, dočim sodeluje vse članstvo spontano ■pri vseh večjih rodoljubnih prircPivah in manifestacijah. Slovenski klub ima tudi tesne izveze z vsemi kulturnimi ustano^mi v Sloveniji in v Herceg-Bosni. ♦ Mednarodna železniška konferenca v Dubrovniku. V dubrovniškem hotelu »Em-perialu« je bila včeraj otvorjena konferenca naslednikov južnih želerznic iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Italije. Konferenca bo trajala do 2. oktobra, na njej pa sodeluje 30 delegatov in 10 strokovnjakov. Jugoslovensko delegacijo vodita dr. Markovič in pomočnik prometnega ministra inž. Senjanovič. Po tej konferenci pa se bo vršila v Dubrovniku mednarodna .prometna konferenca, na kateri bo sodelovalo okrog 300 delegatov iz vseh evropskih držav. Zaključek te konference bo 13. oktobra. ♦ Smrt uglednega koroškega Slovenca. V Libučah je umrl 75 letni Leopold Oble-tan, daleč na okrog znan pod imenom Železnikov oče. Pokojnik je bil vzornik svojih slovenskih rojakov ter užival veliko spoštovanje in zaupanje v Dbčini in okoli-ci. Dolga leta je bil odbornik libuške občine in načelnik krajevnega šolskega sveta. Ob veliki udeležbi rojakov so vrlega moža ■položili k večnemu počitku na libuškem pokopališču. + O socialnih problemih Južne Srbije razpravlja obširna knjiga, ki jo je spisal Ra-etko^ Puric, šef borze dela v Skoplju. Južna Srbija že davno ni več pokrajina kmetov, živinorejcev in dninarjev, marveč se je po osvobojenju razvila v vseh pravcih gospodarskega in socialnega življenja. Pisatelj nove knjige Rastko Puric je bil ustanovitelj borze dela v Skoplju in deluje ves čas na njenem področju. Zaradi tega je njegovo delo najvernejši prikaz razmer v južno-srbskih krajih. ^ ♦ Odbor SK Polža. Na rednem občnem Eboru 16. t. m. izvoljeni odbor SK Polža so je konstituiral na svoji prvi seji v sredo takole: predsednik inž. Milan šuklje podpredsednika Joško Javornik in Anton Roje, tajnik Jože Zupančič, blagajnik France Peitler, odborniki: .Ivan E r i c e 1 j, dr. Milan Dular, Beno Gre-goric, Mirko Mijuškovič, Ina S t r o-janškova in Ivan Zupančič. Teh-nična referenta Rudolf Badjura in Fr. Dežman. člani nadzorstva dr. Janko Hafner, Rajko Ogrin in Vinko Okorn, člani razsodišča: Janko Gnezda, Tone Kos in dr. G. Tominšek. Na seji sta bila kooptira-na v odbor ga. Helena Ranzingerjeva in Tone Kos. Da bo odboru olajšano delo, je bila izvoljena eksekutiva, v kateri so pre< sed-nik inž. šuklje ali njenov namestnik tajnik Jože Zupančič, blagajnik France Peitler, odbornica Helena Ranzingerjeva in Klubov poslovodja Ivan Zupančič. ♦ Jubilej najstarejše podružnice Hrvat-skega planinskega društva. Pred dnevi je, kakor znano, Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu proslavljalo 60 letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja, 14. oktobra pa bo slavila svoj 60 letni jubilej najstarejša podružnica »Martinščak« v Kar. lovcu. Proslava jubileja se bo vršila v občinski posvetovalnici, potem pa bodo delegati priredili izlet na Zeleni vir. Najstarejša podružnica Hrvatskega planinskega društva v Karlovcu šteje sedaj 120 članov, ima pa tuz Skop-lja »Ekskurzije po Prespiji in Ohridu*. Spored se bo morebiti še poipolnil. u— Posebni vlak v Zagreb vozi v nedeljo 7. oktobra za 56 Din tja in nazaj. Legitimacije in vozovnice dobite samo pri »Put-niku«, Gajeva ulica. Izdajale se bodo samo do petka 5. oktobra do 18. ure. u— Steg planink kraljice Alenčice v Ljubljani javlja, da se bo vršila redna letna skupščina v nedeljo, 30. t. m. v zeleni dvorani Uniona. Uprava stega vljudno vabi starše in prijatelje skavtizma! u— Danes, jutri in naslednje dni bomo videli v krasnem filmu divje živali in lov na nje. Oglejte si remek delo Franka Bucksa »Dovedi jih žive«. Predstave da nes ob 14.30 in ob IS. Jutri v nedeljo ob 11. dop. Pri vseh predstavah ZKD se predvaja aktualni film »Nj. Vel. bolgarski kralj Boris III. v Beogradu«, na kar o>pozarjamn cenjene obiskovalce ZKD predstav. u— Ne pozabite na par veselih ur. ki jih lahko preživite v Elitnem kinu Matici pri predstavi »Viktor in Viktorija«. To je najlepša opereta letošnje sezone ln prekaša vse dosedanje operete. Toliko smeha in zabave še niste doživeli, kakor je vam nudi ta film. Renata Miiller in Hermann Thimig vas bosta imenitno zabavala. u— Zazidava »gmajne« ob Masarykovi cesti. V tisku se je pojavila kritika, da ni zazidana velika stavbna parcela ob Masa-rykovi in Tyrševi cesti ter ob Pražakovi ulici. Ali gre za špekulacijo s parcelami? Baje je stvar tale: Ves zemljiški kompleks je kupil ljubljanski veletrgovec g. Josip Verlič. Po Plečnikovih načrtih je nameraval tam zgraditi veliko trgovsko hišo s skladišči za svojo veletrgovino. Prav tedaj, ko so bifi Plečnikovi načrti izgotovlje-ni v podrobnostih je prišla od mestnega načelstva stavbna prepoved zaradi nadvo- Danes senzacionalni film iz kraljestva živali. To je največji film sedanjosti! Predstave danes ob 14.30, jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Cene 3.50, 5.50, 6.50 Din, balkon 4.50 Din. za m podvoza, o čemer se je ra/zvila izdatna debata. Zaradi nadvoza ali podvoza bi bilo treba Tyrševo cesto precej razširiti na tem mestu baje kar za 20 m stran od Tyrševe ces»te v zemljišče. Zaradi prepovedi so vsi Verličevi načrti padli v vodo. Sedaj so se pojavili drugi reflektanti, ki so pripravljeni graditi na tej »gmajni« toda le pod pogojem, da se stavbna prepoved razveljavi, čemur pa mestni magistrat ne ugodi. Dokler ne bo vprašanje rešeno, ostane velika stavbna parcela nezazidana Naprava podvoza odnosno nadvoza bi zahtevala kakih 50 milijonov stroškov. u— Naknadno vpisovanje v vse tri raz-rede strokovne nadaljevalne iole za mehansko tehnične obrti na Ledini bo jutrišnjo nedeljo od 8. do 12. ure. S seboj Je prinesti zadnje šolsko izpričevalo ali izkaz novinci pole« tega še učno pogodbo. Pri vpisu je vplačati znesek 22 Din. V soboto ob 8., v nedeljo ob 3., 5. in 8., v ponedeljek pa ob 8. uri Lilian Harwey v izredno zabavni in razkošni opereti »Moja usta varajo" in film iz gangsterskega življenja »Bičani" Vsakokrat ob-5. in 8. uri zvečer oba filma. u— Privatni učni tečaji v Delavski zbornici. Za vpis v začertniške tečaje nemščine je že skrajni čas, le kdor že kaj zna, vstopi lahko tudi med letom. Za pozno zaposlene Je zadnja ura ob pol 21., za učence, ki hodijo popoldne v šolo, je pouk dopoldne. Informacije: glavni vhod, desno, ob pol 19., iz Čopove ceste, zadnja veža, ob 14. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mostah bo v nedeljo 30. t. m. od 8 do 12. v šolski pisarni. u— Na ribjem trgu je bilo včeraj spet živahno, da le kaj Gospodinje so se dre-njale okoli stojnice, kjer so prodajali tunino. S tovornim avtom so pripeljali do 1000 kg te priljubljene morske ribe, ki so se je Ljubljančani letos tako zelo privadili Bili so naprodaj prav lepi io veliki eksem-plari, cena pa p0 kakovosti: 12. 16 do 18 Din kg Naprodaj so bili tudi bosanski raki, manjši po 0.75. večji po 1 Din komad žaba rji so se pritoževali, da imajo prav slabe kupčije z žabjimi kraki: »Nikdo nit! ne pogleda krakov, vse sili k tuninu!« Sladkovodne ribe so po starih cenah. Najtežje je najti vzrok in prioetek bolezni, kar pa je pri vsaki bolezni najvažnejše, ker takoj v začetku je še vsaka ozdravljiva. Cesto se dogaja, da človek pride k zdravniku takoj, čim začuti, da nekaj ni v redu. Zdravnik pa že ugotovi, da je bolezen zastarela. Bolezni so potuhnjene! Zaradi tega je najbolje paziti na zdravje in preprečiti bolezen že tedaj, ko se še ne pojavi. To je edino mogoče z rednim pitjem glasovi te Radenske. Ce se neugodno počutite, ali če zdravnik ne more ugotoviti takoj, kaj Vam je, začnite takoj redno piti Radensko slatino! Obširno brošuro o Radenskih vodah dobite zastonj, le sporočite željo na naslov: Zdravilišče Slatina Radenci. 88-6 u— Takojšnja odškodnina za rane. 32!et-no Cecilijo šebenikovo iz Florjanske u. ce je na ulici podrl drveč motociklist in ji prizadejal nerodne poškodbe na glavi. Ra-njenko so morali prepeljati v bolnišnico. Motociklist neki nemški popotnik, pa se je s svojo žrtvijo prej še pobotal in ji za rane plačal primerno odškodnino. "— Volčjak na šišenskem hribu. V sredo okrog 18. zvečer se je mudil na šišenskem vrhu neki gospod z dvema psoma, od katerih je bil eden večji volčjak, drugi manjši pa sivorjavkaste dlake. Ker je volčjak ogrizel nekega otroka in obstoji bojazen, da bodo ranam siedile nevarne komplikacij, poziva policijska uprava omenjenega gospoda, da se ji javi v svrho zdravstvene preiskave psa. u— Avtomobilska nesreča tovarnarja Frana Bonača. Včeraj se je v prav fantastičnih oblikah 4 vim avtomobilom znamke Chevrolet po Celovški cesti. Pri volanu je bil g. Bonač sam, njegova gospa in inž. Mihor pa 6ta sedela zadaj. V gosti megli, ki se je zvečer razgrnila po mestu, g. Bonač ni opazil 12 cm visoke cevi, ki je štrlela iz kanala, ter je s sprednjim kolesom udaril ob njo, da je avto vrglo na hodnik in ob kostanj kraj ceste. Vsi trije potniki so dobili lažje poškodbe in z reševalnim avtomobilom so jih morali takoj prepeljati v Leonišče, kjer so jim nudili prvo zdravniško pomoč. G. Bonač in inž. Mihor bosta že danes zaipu-stila sanatorij. Gospa soproga, ki je dobila težje poškodibe, pa bo morala še nekaj do igrala godba »Zarja« iz Ljubljane. Gcdiba »Zarja« je znana kot najboljša v vsej dravski banovini in bo izvajala na ipromenadnem koncertu vseskozi pester spored samih slovanskih kompozicij. Opozarjamo meščanstvo, na ta izreden umetniški užitek. a— Mornarslta sekcija Jadranske straže v Mariboru vabi vse svoje članstvo k širši odborov,j seii, ki bo v našem novem društvenem lokalu v gostilni »Stara pivarna« (sedaj Povodnik) v Jurčičevi ulici št- 7, 30. t m- ob 10. uri. Vabljeni so tudi vsi ostali bivši mornarji, kj še niso včlanjeni. a Mojstrski izpit iz brivske in lasničar-ske stroke so napravili predvčerajšnjim v Mariboru pred komisijo banske uprave brivski in lasničarski pomočnik Franc Knez ter briv. pomočnici Hermina Drekslerj-eva in Dragica Omanova. a— Razne nesreče. V bolnišnico so pripeljali včeraj 6 ponesrečencev. Delavka Marija SLmoničeva je prišla pri delu po nesreči z levo roko v stroj, ki ji je zmečkal tri prste. V Rogatcu se je SSletni hlapec Andrej Butolen nabodel na rjav žebelj in si zastrupil kri. V Narencih je ogledoval pištolo 27 letni delavec Anton UlbL Pištola se je sprožila in je izstrelek razime-saril Ulblu dlan leve roke. V Prepoljah je padel 161etni posestnikov sin Jože Zagor-šek tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v rami. Slična nezgoda je doletela tudi Sletnega Viktorja Slanca iz Maribora, ki si je pri padcu zlomil desno nogo. a— Za nov reševalni avto &o darovali: neimenovana tvrdka 500 Din, tvorniea »Teksta«, tovarna *Kovina« in Amalija Dervuškova po 200 Din, kavarna »Bristok, tvrdika Zelenka & Com., tovarna »Mirim«, veletrgovec z vinom Ivan Voller in tvrdka »Motoroil« vsak po 100 Din, trgovci Anton Paš, H. & J. Turad, G"Stav Bernhard in Drago Rosina ter kavarnar šerec in dr. Kac, vsak po 50 Din. Posnemajte! Z Jesenic s— Kino Hadio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) zvočni velefilm »Veseli svatje v Salzkammergutu«. Dodatki običajni. Prihodnji spored: »Havajska roža« z Ivanom Petrovičem. Iz Hrastnika h— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo šaljiv film »Buster — dobrotnik naroda« in tednik. Iz Ptuja j— Ptujska bolnišnica prenapolnjena. V zadnjem času je bil na ptujsko bolnico zelo velik naval, da je sedaj popolnoma zasedena in sprejema le v najhujših primerih. Istotako je popolnoma zasedena izolir-nica, ki je v zadnjem času sprejela veliko bolnikov, obolelih za grižo. j— Vse je hotel postreliti. Dne 23. t. m. se je pojavil v vinogradu posestnika Ivan-čiča Vida v Tržcu njegov sin Jožef, ki je imel že precej polno glavo. Začel je brez vsakega povoda streljati s samokresom med birače. Pri tem je kričal, da hoče na vsak način ustreliti svojega očeta Vida, brata Vida ml. in njegovega svaka. Delavci so iz strahu vsi pobegnili iz vinograda in niso mogli tisti dan sploh ničesar delati. Ko je videl, da so vsi odšli, je vlomil s krampom v očetovo klet kjer se je še nalokal vina. Kmalu zatem so prišli orožniki, ki so nasilneža razorožili ter mu odvzeli samokres in 29 nabojev. Ivančič Jožef dejanje priznava in pravi, da je streljal zato. ker z njim slabo ravnata oče in brat Zadeva je ovadena sodišču. j— Nevarna ciganska tolpa ujeta. V četrtek so se peljali skozi Ptuj štirje vozovi ciganov, namenjenih proti Mariboru. Ker fe imela ciganska toln-a na vesti dva umora. izvršena lansko leto v okolici Čakovca. kakor tudi več tatvin m goljufij, so bili o tem obveščeni ptujski orožniki, ki so tol- po zasledovali ter jo dohiteli v Podbrežju pri Mariboru. Moški, ki so zaslutili, da so zasledovani, so med tem pobegnili ter pustili ženske same z otroki. Te so orožniki odvedli v Ptuj, kjer se vodi nadaljnja preiskava, begune pa še zasledujejo. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes in jutri v nedeljo velefilm «Pesma noči« s slavnim tenorjem Janom Kiepuro v glavni vlogi. Predigra: novi Paramountov tednik ter kulturen film. GABRK PRI ŠKOF JI LOKI. Že preteklo šolsko leto smo imeli na naši dvorazred-nici zaradi pomanjkanja učnih moči nereden pouk. Upali smo, da se med počitnicami zadeva uredi in da se prične novo šolsko leto spet redni pouk. Toda ob pri-četku leta smo imeli še vedno samo eno učno moč in še ta je takoj prve dni obolela; teko so sedaj otroci brez vsakega pouka. Kdaj dobimo nove učitelje, ki so baje že imenovani, nam na merodainem mestu ne vedo povedati. Sedaj v najlepšem času so otroci brez pouka, pozneje zaradi vremenskih neprilik, visokega snega in mraza s hribov po par mesecev spet ne bf»-do mogli v šolo, med tem so dolge božične počitnice in teko ostanejo otroci nad po- lovico leta brez pouka. S težkimi žrtvami, ki jih bomo nosili še dolgo vrsto let, smo zgradili šolsko poslopje, zato upravičeno prosimo prosvetno oblastvo, da nam preskrbi čim prej nove učitelje. Tudi glede stanovanja ni nobenega zadržka, ker je v šolskem poslopju še vedno eno družinsko stanovanje prazno. GORNJI GRAD. V nedeljo 23. t m. je priredila podružnica CMD v Gornjem gradu lepo uspelo prireditev. Otvoril jo je veterinarski svetnik g. Lobnik z lepim nagovorom. Opisal je delo in pomen podružnice CMD. Nadalje je prisrčno čestital članicam, ki so z letošnjim letom ž* 25 let aktivno v podružnici. To so gospe: Tro-bej Franja, Kolenc Marica in Krajnc Ivan«-H koncu govora je pozival članstvo, naj pridno dela tudi vnaprej, ostalo občinstvo pa naj kolikor mogoče podpira teko lepo in važno narodno ustanovo. Po govoru je lepo dovršeno deklamirala učenka Milka škulje-va. nakar se je razvila prijetna domača zabava. čisti dobiček pojde v pomoč bratom v tujini in zlasti tudi revnim študentom v inozemstvu. RIBNICA Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20.15 in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20.15 velefilm »Ben Hur«. Za dodatek nov Foxov tednik. \ Gospodarstvo Gibanje zaposlenosti v posameznih strokah Dodatno k že objavljenim podatkom o gibanju skupnega števila pri Okrožnem urad j za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih delavcev in nameščencev v avgustu objavlja sedaj Okrožni urad še podatke o gibanju zavarovanih članov v posameznih strokah. Kakor smo že poročali, ee je od julija na avgust število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani nekoliko povečalo, in sicer od 82.835 na 83.059. S tem se je sezonska zaposlenost najbrž približala svojemu^ višku-V posameznih strokah ni bilo opažati od julija na avgust večjih sprememb. Najbolj se je povečalo število zaposlenih delavcev pri gradnji cest in vodnih zgradb, in sicer za 238 zavarovancev ali 8.8 %>. Povečame beležimo nadalje pri gostilničarskib obratih za 123 a-li 3.5 °/o in pri tekstilni industriji za 103 ali 0.8 "/o. Že v juliju smo zabeležili padec zaposlenih elasnov iz gozdno-žagarske industrije. in sicer za 345 delavcev m nameščenem-, kar je gotovo v zvezi s poslabšanjem izvoza v Italijo- V avgustu se je število zaposlenega delavstva v gozdno - žagarski industriji ponovno skrčilo za 200 ali 2.8 °/o. Padec beležimo tudi v oblačilni stroki, in sicer za 112 zavarovancev ali 2.8%. Gibanje v primeri z lanskim in predlanskim letom. V primeri z lanskim aivgusto>m je bilo letos povprečno število zavaTovanih članov za 4060 večje, v primeri s predlanskim avgustom pa za 2551 večje. V posameznih strokah pa je bilo letos v avgustj v primeri z lanskim in predlanskim avgustom zavarovano naslednje število članov: razlika nae>proti Število avgustu članov 1933- 1932. odstotkov tekstilna ind- 12.910 + 21.1 + 46.7 kemična aid. 1.814 + 15.9 + 21-1 obč. obra ti 1.587 + 14.8 + 45.7 gozd.-žag. ind. 6 893 + 11.1 + 112 pajpirna ind- 1.969 + 7.1 + 22.3 ind. gradb. mat. 4.476 + 66 — 5.3 usnjarska ind. 1.674 + 4.7 -f 16.5 vodne zgradbe 2.931 + 4.6 + 17.4 higiena 1.842 + 4-0 4- 7.1 oblačilna ind- 3.947 4- 4-0 - 8.5 gostišča 3.624 4- 3.2 4- 5.8 živilska ind. 3.629 + 2.0 4- 2.0 grafična ind. 1.128 + 1.9 _ 0.2 služinčad 8189 + 1.8 + 3-0 predelava lesa 3.424 — 1.2 — 17.4 visoke gradnje 5.172 — 1.7 — 27.2 kovinska ind. 6.046 — 3.9 - 2.4 čevljarska ind. 2-739 - 7.0 -16-0 Kakor nam kaže gornja tabela, stoji nadalje na čelu tekstilna industrija, kjer se je zaposlenost v primeri z Lanskim avgustom povečala za 2248 ali 21 odst. v primeri s predlanskim avgustom pa za 4112 ali skoro za 47 odst Prav znaten prirastek v, zadnjih letih beležijo občinski obrati, kjer je zaposlenost v primeri z avgustom 1932. narasla za 498 zavarovancev ali skoro 46 odst V gozdnožagarski industriji opažamo še vedno zboljšanje za 11 odst nasproti lanskemu in predlanskemu letu. Razveseljiv napredek beleži tudi papirna industrija, kjer se je število zaposlenih delavcev v zadnjih dveh letih povečalo za 359 ali 22 odst. Zaradi zasilni!- javnih del je zaposlenost pri gradnji cest in vodnih zgradb v primeri z lanskim letom narasla za 129 ali 4.6 odst, v primeri s predlanskim letom pa za 434 ali za 17 odst Povišanje nasproti lanskemu in predlanskemu letu beleži tudi usnjarska industrija, higiena, gostilničarski obrati m za malenkost tudi živilska industrija. V oblačilni stroki vidimo letos sicer zboljšanje zaposlenosti za 150 delavcev ali za 4 odst., nasproti predlanskemu letu pa je še vedno primanjkljaj za 367 delavcev ali 8.5 odst. Še vedno pa nazaduje zaposlenost v primeri z lanskim in predlanskim letom pri naslednjih štirih važnih strokah: predelava lesa, gradbena industrija (visoke gradnje), kovinska industrija in čevljarska industrija. V predelavi lesa je bilo v avgustu zaposlenih za 720 delavcev ali 17 odst manj nego pred dvema letoma. Prav občuten padec beleži gradbena stroka, kjer je bilo v avgustu 1932. zaposlenih še vedno 6964 delavcev, lefos v avgustu pa le 5172, to je za 1792 delavcev ali 27 odst. manj. V čevljarski stroki pa opažamo nasproti lanskemu letu primanjkljaj za 207 zavarovancev ali 7 odst., nasproti predlanskemu letu pa za 509 ali 16 odst Od manjših strok je še omeniti zasebna prometna Podjetja, kjer je bilo letos v avgustu zaposlenih Ie 740 delavcev in nameščencev, to je za skoro 12 odst manj nego lani. Padec zavarovanega poljedelskega delavstva od lanskih 917 na 549 pa je edino posledica okolnosti, da je letos kmetijsko delavstvo pri strojih kolektivno zavarovano in ne poimensko. Gospodarske vesti — Nemčija nam dolguje v kliringu 126 milijonov. Po poročilu Narodne banke ie stanie terjatev nasproti državam, ki nam dolgujejo na podlagi plačilnega prometa za izvoz bla^a, tole: 1. Neizvršeni na log j po plačilnem sporazumu z Nemčijo so znašali na podlagi vplačil pri nemški Reichs-banfci dne 27. septembra t 1. 7,276.852 mark, to je 126 milijonov dinarjev. Glede n monopolska družba pričela uvažati šele pozneje, in sicer iz Jugoslavije, pa tudi iz Rumunije, ki bo navzlic prvotni bojazni vendar imela v koruzi izvozni presežek. = Produkcija pri Fordu se je leto« podvojila. Kakor poročajo iz NevvVorka, je znašala v prvih osmih mesecih t. 1. produkcija v Fordovih obratih v Ameriki in inozemstvu 696 070 avtomobilov nasproti 352 tisoč 405 v istem časj lanskega leta, tako da se je povečala za 97%>. 06tale ameriške tvornice pa so izdelale 1.640.200 avtomobilov, to ie za 42 % več nego lani- = Oddaja del. 2. oktobra bo pri inženjer-skem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija glede oddaje zgradbe drenaže v vojašnici v škofji Loki, 11. oktobra pa glede oddaje zgradbe električne centrale v intendantskem skladišču v Ljubljani. = Dobava pisarniških potrebščin. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku javno ustno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin za drugo polletje proračunskega leta 1934/35. Licitacija se bo vršila v soboto 20. oktobra ob 11. uri v sobi številka 21 v II- nadstropju banske palače na Bleiweisovi cesti št 10. = Dobave. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 15. oktobra ponudbe glede dobave 10 kom. električnih števcev, 800 kg cinkovega belila, 2810 kg raznih barv, 200 kg železnega minija, 1000 kilogramov osnovne barve. 800 kg lanenega firneža. 25 kg sikativa. 1500 kg steklarskega kita, 600 kg mmija-kita ter drugega barvarskega materiala do 19. oktobra glede dobave zastav in praporov ter 85 komadov specialnih zaščitnih naočnikov; do 21.' ok- tobra glede dobave 600 m nekatraniranega motvoza, 30 kg merlina in 100 kg konoplje, do 22. oktobra pa glede dobave pločevine, železa, žice, 500 kg fero-mangana, 500 kg kupro-mangana, 1000 kg fero-silicija, 100 kg fero-kroma in 40 kg fosforjevega bakra. Borze 28. septembra Na ljubljanski borzi so danes ostali o£-cielni tečaji deviz v glavnem nespremenjeni, le Berlin se je nekoliko dvignil. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nekoliko nižje, namreč 8.42—8.52 (v Zagrebu promet po 8.36). Nadalje je prišlo v zagrebškem privatnem kliringu do prometa v angleških funtih po 227 in v grških bon h po 27.12. Španske pezete so se nudile po 5.9750. Madžarski re-ngi pa notira-jo v Beogradu 9.90—10. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje prijazna in so bili zaključki po 356 in 357 (v Beogradu po 354.50 in 351.50), za december pa po 358.50 in 360 (v Beogradu po 356.50). V investicijskem posojilu ie prišlo pri čvrsti tendenci do prometa po 73 in 72.50 (v Beogradu po 71.50). V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. De vite. Ljubljana. Amsterdam 2302.68 — 2313.99, Berlin 1357.91—1368.71. Bruselj 793.57 do 797.51. Curih 1108.35—1113.85. London 166.80—168.10. New York 3337.44—3365.70. Pariz 223.93-225.05, Praga 141.45—142.31. Trst 290 "9—293.19 (premija 28.5*M. Avstrijsko šiling v privatnem kliringu 8.42 do 8.52. Curih. Pariz 20.2050. London 15.11. New-york 303.8750. Briselj 71-5750, Milan 26.2750. Madrid 41-8750. Amsterdam 207.80, Berlin 122.75. Dunaj 57, Stockholm 77.90, Oslo 75.90. Kobenhavn 67.45. Praga 12.77, Varšava 57.92, Atene 2.91. Bukarešta 3.05- Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 11.89. London 26.58. Milan 46.17, Newvork 533.74. Pariz 80.56, Praga 21-81, Curih 175.66. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 354 — 356, 7°/» investicijsko 71 — 72. 8°/e Blair 64 — 66, 7°/e Blair 56 — 57, 4«/» agrarne 40 _ 41, 6% begluške 58 - 59. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 354 — 356, za november 357 den., za dec. 357.50 — 359. 7% investicijsko 72 — 72.50, 4"/o agrarne 40-50 — 41.50, 7»/o Blair 56.75 do 57.50. 8%> Blair 68.50 bi., 6°/o begluške 59.50 — 60.50; delnice: Narodna banka 4000 den-> Priv. agrarna banka 214 den., Šečerana Osijek 12o — 135, Trboveljska 87 - 90. Beograd. Vojna škoda 354 — 355 (354.50, 351.50), za december 358 — 359 (356-50), 7% investicijsko 71.25 _ 72 (71.50), 6»/o begluške 60.50 — 61 (60.75), za december 61 — 61.50. 7Vo Blair 57 — 57.50 (57), Narodna banka 4120 — 4135, Priv. agrarna banka 215 _ 216 (216, 215). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 10.90. Državne železnice 13.70, Trboveljska 12.30, Alpine-Montan. 9-80. V predborzi; Ruše 7, Šece-raiia 16. Borba proti hripi Togal tablete so uspešno sredstvo zoper hripo la obolenja pri prehladu. Togal pomaga izločevati sečno kislino. Togal tablete, vzete v začetnem stadiju obolenja, preprečijo, da bi se hripa razvila. Poskus bo tudi vas uveril o tem. V vseh lekarnah. Zdaj samo: mala škatlica 21.— Din, velika škatlica 4*.— Din. Odobreno M SPINZ br. 1878 Illagovna tržišča HMELJt * ~ rt, . •■ V >») ' ' + Žate«. 28. septembra. Živahno povpraševanje po hmelju ee nadalje opaža v vb€to žateškem okolišu, kar ima za posledico. da se zaloge pri producentih vedno bolj krčijo. Od letošnje letine je po cenitvi žateške hmeljarske zveze pri producentih na razpolago komaj še 30.000 starih stobov, to je manj nego ena tretjina pridelka. Cene se gibljejo med 1550 in 1850 Kč. ŽITO. + Chicago, 2S. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 103.75, za maj 103.6<250; koruza: za dec. 78.50. + Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dn-ih): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 k« po 162.50-165; baška, 80 ka po 165-167.50: koruza (po navadni tarif?): stara suha aa september po 150 — 152.50; nova umetno sušena s kvalificirano garancijo po 122.50 do 125: moka: baška >0< po 260 — 265. banatska >0« oo 265 — 270 + Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 6rednii. Pšenica: baška okol Novi Sad. srednieba-?ka in gornjebašs. 112.50 — 115; okolica Sombor. sremska, j ižnobanatska 110 do 112.50; baška ladia Tisa 122 — 124; ladja Begej 121 _ 123: slavonska 112 — 114; aornjebanatska 115.50 — 117.50; južnoba-natksa 110 _ 112.50: baška, banatska, ladja 120 — 122. — Oves: baški, sremski. slavonski 65 — 67.60; banatski 62.50 — 65. --Rž: baška 107-50 — 110. — Ječmen: baški, sremski, 65/66 kg 104 - 106; jari. 67/68 kg 120 — 122-50. — Koruza: baška 86 — 88; okolica Sombor 87 — 90; banaitska 83—85; baška in sremska nova sušena 72 — 74; sj-šena za oktober 72 — 74; banatska nova sušena 68 — 70; za oktober 76 — 78. — Moka: baška. banatska (v oklepajih sremska, slavonska) »Og« in >0gg« 190 — 210 (187.50 — 197.50); >2« 170 — 190 (167.50 do 177.50); >5« 150—170 (147.50 — 157.50); >6< 125 — 145 (122.50 — 132.50); »7< 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 105 — 110 (105 — 110). — Otrobi: baški 82 — 84; banatski 80 — 82; banatski ladja 86 — 88. 4- Somborska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 88 vagonov. Pšenica: baška okolica Sombor, sremska 109 — 112; gornjebaška, gornjebanat-ska 112 — 115; slavonska 110 _ 113; baška. banatska potiska 121 _ 124. — Oves: baški, sremski, slavonski 65 — 67.50. — Ri: baška 107.50 — 110. — Jermen: baški in sremski, 63/64 ka 108 — 110; jari, 67/68 kg 120—125; baranjski jari. 67/68 kg 122.50 _ 127-50. — Koruza: baška 84 do 86; ladia Dunav, Tisa 86 — 88; baška, 6remska nova sušena 73 — 75; za oktober 71 — 73. — Moka: baška >0g« in »Ogg« 187.50—207.50; »2-« 16730—187.50; »5« 147.50—167.50; »6« 122.50—142.50; »7« 107.50—112-50; »8« 105—110. — Otrobi: baški pšenični 82.50—85. — Fižol: baški novi 145 — 150. + Brdirapeštansika terminska borza (28. t. m.). Tendenca stalna, promet živahen. Pšenica: za okt. 15.86—15.88, za marc 16.97—16.98; koruza: za maj 10.73—10.75. BOMBAŽ. + Liverpool, 27. sept Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 6.72 (prejšnji dan 6.77), za dec. 6.70 (6.74). + Newyork, 27. sept. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: loko 12.65 (12.70), za dec. 12.49 (12.57). pred sodniki v Splitu Za razpravo o tatvinah cerkvene zlatnine Gospe od zdravja vlada izredno zanimanje Split, 26. septembra Vlom, izvršen letos 27. junija v romarsko cerkev Gospe zdravja na Dobrem, je dobil danes svoj epilog pred senatom splitskega okrožnega sodišča Tatvine v cerkvah v Zagori n;so kaj posebnega in so se že med romarji znašli tatovi, ki »odrli crkvu«. Te tatvine pa so izvršene kar taico mimogrede, ko romarju obvisi pogled na kaki zlatnini, ki ga kar privleče, da jo ob ugodni priložnosti stisne v žep ali pa v svojo romarsko torbo. Kipi. ki imajo sioves čudodelnosti, so pred takimi dolgoprstneži doslej ostali varni. Tatvina dragocenosti s slike Gospe zdravja je bila zaradi tega velikanska senzac ja daleč na okrog in ie tako tudi ogromna množica že davno pred začetkom razprave oblegala sodišče. Ker se v razpravno dvorano ni dalo priti drugače kakor z vstopnicami, so trume razočaranih ostale zunaj ter so dajale duška svoji jezi, ko so z avtomobilom prepeljali obtoženega Ivana Klemenčiča.?^ S Klemenčičem vred je na obtožni klopi še sedem splitskih zlatarjev, ki »o kupovali od njega ukradene zlatnino iz cerkve na Dobrem. Klemenčič ima zagovornika ex-offo, oškodovano stranko — frančiškansko cerkev na Dobrem — pa zastopa sam gvardijan dr. Crnica Ko so prebrali obširno obtožnico, ki opisuje, kako je Kle-menčič izvršil svoj vlom ter potem polagoma pričel razprodajo ukradenih dragocenosti, je dobil besedo obtoženi Klemen-čič. Predsednik ga je najprej vprašal, če je resnica, kar navaja obtožn'ca o njegovih prejšnjih kriminalnih delih. To so napadi na ambulanco kočevskih vlakov, zaradi katerih je bil Klemenčič obscien pred ljubljansko poroto Klemenčič je dejal: — Do svojega 45. leta sem bil dober posestnik in hotelir, potem pa ie prišlo do naključja, da sem bil v Ljubljani obsojen na 5 let. V zaporih sem bil nekaj preko treh let in ko sem bil prost nisem imel ničesar več. Prišel sem v Split za zaslužkom. Najprej sem služboval v hotelu »Slaviji«, ko pa 90 doznali, da sem bil že obsojen, so mi odpovedali. Služboval sem tudi pri neki filmski družbi, k' me je oškodovala za 2400 Din, kakor mnoge druge. Naposled sem našel delo v kinematografu »Ede-nu«. a sem zaslužil tam mesečno samo 600 D n. Bil sem v hudih stiskah — in zato sem to napravil. Podrobno je tudi opisal, kako je dve noči pilil rešetke na cerkvenih oknih, zlezel na kor in po*em odstrani1 pokrov čudodelne slike. Pobral je najprej verižice in me-daljone, naposled pa krone, misleč, da so pristne Tri dn; pozneje ie razen nekaj ver rižic in medal ionov skri' »m sv o i plen v nekem zidu na Marjanu Zanimivo je bilo zasliševanje obtoženih zlatarjev. Eden od njih, ur ar Viktor ltv6- der je dejal, da je bil Klemenčič njegov odjemalec in da ga je poznal že tri leta. Napravljal je vtisk poštenega in solidnega človeka ter zaradi tega ni imel nobenih pomislekov, ko mu je ponudil v nakup starinsko zlatnino. Podobno so izjaviH tudi drugi zlatarj' m celo policijski uradnik se je strinjal z njihovimi zagovori. Vsi zlatarji «> imeli sicer od policije natančne sezname ukradenih dragocenosti iz cerkve na Dobrem. Da niso teh seznamov pregledali, ko so od Klemenčiča kupovali razne dragocenosti. je sicer znak neprevidnosti, a je vendarle razumljivo, ker so bili vsi prepričani, da je Klemenčič star poštenjak, ki je prišel v gmotne težave in prodaja zaradi tega stare dragocenosti, ki so bile las* njegove rodbine v Sloveniji. Po zaslišanju vseh obtožencev je bila razprava prekinjena, jutri pa se bo nadaljevala in, kakor vse kaže, tudi zaključila Presenetljivo odkritje Split, 27. septembra Drugi dan razprave proti vlomilcu Ivanu Klemenčiču je bil za Spličane in okoličane, ki so ravno tako kakor prvi dan na vso moč silili v razpravno dvorano, velika senzacija zaradi spora, ki ga je imel zagovornik obtoženih zlatarjev dr. Stipčevič z zastopnikom oškodovane stranke, frančiškanskim gvardijanom dr. Crnico. Dr. Stipčevič je v svojem govoru poudarjal, da so prav za prav samo njegovi klienti-pošteni obrtniki edini, ki so imeli veliko gmotno škodo od Klemenčičevega vloma. Po tatvini so pobožni meščani in okoličani z raznimi darovi — križci, medaljoni, verižicami in z drugimi dragocenostmi v veliki meri izkazali svoje spoštovanje do okrade-ne slike Gospe zdravja. Poleg tega so našli veČino ukradene zlatnine in je torej izguba le majhna. — To ni res, je govornika prekinil gvardijan dr. Crnica ter pričel naštevati predmete, ki še niso vrnjeni. Odvetnik dr. Stipčevič pa je v nadaljevanju svojega govora razložil, da so pobožnim ljudem prodajali celo slike ukradenih dragocenosti in vlomilca Klemenčiča po 2 Din za komad. Gvardijan dr. Crnica je spet zaklical. da to ni res. — Da so take slike krožile tudi po mestu, lahko dokažem z mnogimi pričami, je deial dr. Stipče»W Dr Crnica je razburjen apeliral na sodišče. naj vzame v varstvo oškodovano stranko, dr. Stipčevič pa je poudarjal, da ima kot zagovornik obtoženih obrtnikov Eravico iznašati tudi vse komurkoli nelju-e okolščine resnic« Klemenčičev zagovornik dr. Pavkovič le pa v slojem govoru dokazoval, da njegov klijent ni rojen zločinec, kakor je to skušala dokazati obtožnica. Klemenčič je prvič kršil zakone, ko je bil star že 45 let, in ko je svojo kazen prestal, si je prizadeval na vso moč, da bi se pošteno preživljal. Kot portir hotela je imel nešteto priložnosti, da bi se bil polastil tuje lastnine. To službo, ki jo je pošteno izvrševal, je izgubil zaradi splošno škodljivega predsodka, ki ga je imel njegov poslodajalec. ko je doznal, da je bil Klemenčič že kaznovan. V drugi, mizerno plačani službi pa je Klemenčič zašel v obupen položaj, ki ga je dovedel do vloma. Po dolgem posvetovanju sodnikov so bili vsi obtoženi zlatarji oproščeni, ^van Klemenčič pa je bil obsojen na 5 let robije m na 5 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Ko se je velika množica razhajala po razglasitvi sodbe, je bilo največ govora o dobri kupčiji s slikami, ki jo je razkril odvetnik dr. Stipčevič. Repertoar DRAMA Začatek ob 20. Sobota. 29.: Orli?. Premiera. Izven. Nedelia. 30.: Gugalnica. Premiera izven. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Petek. 28.: Hovanščina. Premiera- Izven. Sobota. 29. ob 15-: Manon. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven. Nedelja. 30.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Ponedeljek. 1. oktobra: Zaprto. * Olga Scheinpflugova. »Gusralnieac. V tej izredno učinkoviti češki veseloigri, ki jo pripravlja kot drugo premiero letošnje sezone režiser s- Milan Skrbinšek, nastopijo naslednji člani drame: ee. Medvedova. Mira Danilova. P. Juvanova. gdčna Ga-brijelčičeva. gdčna Fratnikova ter gg. Že-leznik. Jan in Lipah. Dejanje se vrši dandanes v Pragi. Scena ie napravljena po osn jtkih g. ing. arh. Franza. Delo je poslovenil g. Fran Govekar. Premiera bo v nedeljo dne 30. t. m. zvečer. Dijaška operna predstava bo v soboto dne 29. t m. ob 15. uri popoldne. To je prva diiaška predstava letošnje sezone izjemoma na soboto, v bodoče pa bodo dijaške predstave do možnosti ob petkih popoldne. Kot prva dijaška operna predstava se poje Massenetova opera >Manonc z zasedbo glavnih vlog: ga. Gjungjenac. gg. Gostič, Janko. Marian Rjs. Dirigira kapel-nik Stritof. režija Ciril Debevčeva. Na prvo dijaško operno predstavo opozarjamo tudi ostalo občinstvo. Opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« je ena najboljših veselih iger s petjem in plesom, kar jih je bilo v poslednjih letih odigranih v naši operi. Delo ima 15 slik, vse se vrše v osrčju Slovaške zemlje-Glaivne vloge imajo: ge. Poličeva. Ribičeva, Španova ter gg. Marčec, Peček, Zipan in Janko. Dirigira kapelnik Neffat. Režija je ge. Vere Balatkove. Repriza bo jutri ob 20-Veljajo običajne operne čeme. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 2. oktobra: Hamlet Otvoritvena predstava. Izvem. Sreda, 3.: Zaprto- Četrtek. 4.: Hlapci. Premiera. * Trve tri premiere v mariborskem gledališču. Otvoritvena predstava bo vestno nHlapci« so druga premiera. Cankar ie ob vsaki uprizoritvi in povsod užitek. Nedvomno bodo >Hlatpci« v novi zasedbi in inscenaciji ugajali- Premiera bo v četrtek 4. t. m. Radio Sobota. 29. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Radio-orkester. — 18.30: Zabavno predavanje (Emil Kralj). — 18.50: Plošče. — 19: Ste-pan Mokranjac- — 19.20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug)- — 19.50: Čas, jedilni list. — 20: Slovenske narodne s spremljeva-njem orkestra, vmes radio - orkester. — 22: Čas. poročila, harmonika - solo (Kravač Edvard). Nedelja. 30. septembra. LJUBLJANA 7.30: Vojaške godbe na ploščah. — 7 45: Telovadba (Pustišek). — 8-15: Poročila. — 8.25: Jazz - orkestri na ploščah- — 8.55: Harmonika - solo (gosp. Stsnko). — 9.40: Versko predavanje (dr. Čebulj). — 10: Prenos cerkvene glasbe. — 11: Samospevi ge. Bernot - Golobove, vmes radio - orkester. — 11.40: Otroška ura (Manca Komanova). — 12: Čas, radio - orkester. — 16: Desinfekciia kot obrambno sredstvo proti nalezljivim kužnim boleznim (dr. L Hribar). — 1630: Kako se je ženil Smuk Vrban (šaljivi prizori). — 20: Svoji k svojim! — 20.20: Violinski koncert gdč. Francke Omiko ve. — 21: Radio - orkester, vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 17.30: Lahka glasba. _ 20.30: Ooerne arije. — 21: Igra. _ 21-30: Orkester. — 22.15: Narodne pesmi. — 22.45: Ples. — ZAGREB 12: Plošče. _ 17.15: Lahka glasba. — 20: Violinski koncert — 21: Tamburaški zbor. — 22.30: Ples- — PRAGA 19: Prenos opere iz gledališča. — 22.80: Salonski orkester. — BRNO 19: Prenos iz Prage. - VARŠAVA 20: Klavirske skladbe. — 22.15: Reklamni koncert. — 22.30: Ples. _ DUNAJ 12.15: Simfoničen koncert. — 15-30: Orkester — 1745: Komorna glasba. — t9.15: Pesmi. — 20-30: Koncertni večer — 22.50: Orkester. — 23.45: Jazz. — BERLIN 20: Praznik žetve. Vpliv sonca in meseca na zemljo — Prišel bo čas, ko se bo zemlja nehala vrteti okrog lastne osi U plimi se je vse spočeto Ženska bo vzletela v stratosfero Celo stoletje je vladalo v znanstvenih in razumniških krogih sveto prepričanje, da so zemlja in z njo vsi planeti otroci ogromnih sredobežnih sil okrog ravnika senčne oble, od koder so iz plinastega telesa zalučale v vesoljstvo kose pramegle. Ti kosi so se potem polagoma razvili v sedanje premi črtice. Laplace sam, oče te razlage o postanku sveta, ji ni pripisoval nič več nego hipotetičen pomen, a vendar so se komaj v novejšem času pojavile druge teorije o tej stvari. Ena najzanimivejših in najnovejša je tista, ki jo zastopajo sloviti angleški fizik eJans, dalje Chamberlin in Moulton. Po tej teoriji je plima spočetnica vsega. Znano nam je, kako vpliva privlačnost meseca na zemljo, šele pred nedavnim je prof. Albrecht ugotovil, da se trda zemeljska tla gibljejo pod vplivom meseca, kakor tudi sonca v določenem času prav tako kakor njena vodna površina. Seveda sta »plima« in »oseka« zemeljske skorje zaznavni samo z najobčutljivejšimi merilnimi instrumenti, dočim ju na mftrju opazi že prosto oko. Toda če bi na zemljo vplivalo neko nebesno telo z isto silo, kakor vplival nasprotno zemlja na mesec, tedaj bi že davno čutili še vse pomembnejše posledice teh privlačnih sil nego sta naša nedolžna vodna piiina in oseka, že davno bi vladale na zemlji približno iste razmere kakor na mesecu. Na mesecu sicer ne opazimo zemeljske privlačnosti v obliki plime in oseke, ker je to nebesno telo brez vodnih površin. Zato pa opazimo nekaj drugega: Mesec nam kaže večno isto stran svoje oble. Razlaga je preprosta: luna se je vrtela nekoč prav tako kakor zemlja okrog svoje osi, toda zemeljska privlačnost in z njo zvezana plim-ska in osečna gibanja so zavirali vrtenje meseca, tako da se je po silno dolgih dobah dokončno ustavil. To pa je imelo še druge velike posledice, ki jih je omeniti zato, ker vpliva podobno kakor zemlja na mesec tudi sonce na zemljo, čeprav dosti bolj šibko, tako da se bodo posledice tega vplivanja pokazale šele čez dolge, dolge dobe. Zemlja bo namreč v daljni bodočnosti tudi nehala vrteti se okrog svoje osi. kazala bo soncu vedno samo eno stran s-oje površine, ta stran bo obžarjena in se bo strašno segrela, nasprotna stran pa bo zal ed ene! a v večni temi. Jasno je, da bo življenja na zemlji v teh razmerah konec. Učenjaki že trdi- Hipohondrija in zakon živčna ženska ni godna za zakonsko življenje Londonski trgovec Henry Leard je te dni dosegel, da so mu ločili zakon. Ko se je pred dvema letoma poročil z bivšo 2eno. ao gz. vsi zavidali zaradi njene izredne lepote. Toda že po nekoliko dneh mu je bilo žal, da. sta se vzela Irena, tako se imenuje mlada žena, je tako živčna, da mora spraviti vso svojo okolico v obup. Najmanjši ropot ji je povzročal glavobol, malo močneje loputanje z vrati jo je spravilo v krčevit jok. Kadar si govoril z njo, si moral strašno paziti na svoje besede. Vsi dogodki so se je tikali tako rekoč osebno. Poplava na Kitajskem, potres na Japonskem, železniška nesreča v Južni Ameriki — takoj Jo je vrglo na bolniško posteljo. Pri tem se je pa grozno bala bacilov. Stanovanje so Ji morali neprestano sna-žiti, zavese in preproge vedno znova kemično čistiti, vse sobe so stalno smrdele po des-infekcijskih sredstvih. Denarja se ni dotaknila, če ji ga niso prej oprali in razkužili, tudi bankovce. O vseh boleznih, ki je o njih slučajno slišala, je menila, da se kažejo na njej. črtanje romanov — obvladala je razen angleščine dovršeno tudi francoščino, nemščino, italijanščino — ji je dajalo dovolj snovi za hipohondrična samoopazova-nja in psihoanalitične eksperimente. Leard je sodniku izjavil, da ljubi ženo kakor prvi dan in kakor ga ona ljubi, toda življenje ž njo je nemogoče. In tako so ta zakon ločili. Moderni Ahasver V Southampton je prispel te dni s svojega 15. potovanja okrog sveta 761etni, toda še popolnoma čili mister Brittlebank. Sprejela ga je navdušena množica. V mladih letih je Brittlebank odšel v Ameriko kjer si je v kratkem času pridobil ogromno imetje. L. 1911. se je odločil opustiti posle in uživati življenje. Pod tem uživanjem si je predstavljal potovanje. In v tem ie temeljit, kajti razen Sibirije in Islanda je do danes obiskal že vse dežele na svetu, in sicer ne samo s parnikom, temveč v njihovi notranjosti večinoma peš. Prtljaga mu je pri tem prastar kovček in listnica. Razen angleščine ne zna drugega jezika. Na dosedanjih potovanjih je prehodil in prevozil 3 milijone kilometrov. Čudovito je pri tem, da ga na vsaki morski vožnji ob najmanjših valovih obide slabost. Navzlic temu se noče odločiti, da bi ostavil potovanja po morju. S Hudičevega otoka v kaznilnico V Essenu so obsodili zaradi umora nekega Paula Schenka na 10 let prisilne delavnice. Schenk je v povojni dobi zapustil svojo ženo v Bueru in našel delo v nekem francoskem premogovniku. Tu je živel v skupnem gospodinjstvu z neko ločeno Nemko, ki jo je nekega dne v prepiru ubil in razkosal, da bi zakri! sledove svojega zločina. Umoru pa je prisostvoval njegov lOletni sin, ki je moral tudi pri razkosanju v kleti svetiti z lučjo. Dečkova izpoved je očeta spravila pred porotnike. Obsodili so ga za vse življenje na Hudičev otok. Schenk je prebil dve leti tam, potem pa je pobegnil v družbi dveh drugih kaznjencev, ki sta na tem begu izgubila življenje. Po mnogih potovanjih je prišel v Nemčijo, kjer je menil, da ga tu ne bodo zasledovali zaradi njegovega zločina. Mož se je pa motil, ker so ga kmalu prijeli in sodili iznova. V kazen so mu všteli samo preiskovalni zapor in obe leti, ki jih je prebil na Hudičevem otoku. Maščevanje nad levi Huda suša je okrog jezera Tanganjike v Afriki povzročila, da so levi začeli na veliko napadati človeška naselja. Samo v okolici Mifzindanija so žejne in lačne zveri v zadnjih tednih raztrgale 30 zamorcev. Nato so domačini sklenili maščevanje. Večinoma samo s kopji oboroženi so se odpravili na lov. Po večdnevnem, nevarnem zasledovanju jim je uspelo obkrožiti čredo več. nego dvajset levov in jih spraviti v past. Takoj so to obgradili z visoko leseno ograjo in pod divjimi bojnimi plesi so začeli živali počasi ubijali. Večina zveri je postala žrtev kopij in lačnih soujetnikov. Preostale so zamorci počasi umorili z gladova-njem. Skozi ogenj in vodo Neki mladi francoski mženjerki se je posrečilo sestaviti obleko, ki ne prepušča vročine ne mraza. Tudi kisline je ne razjedo. Inženjerka imenuje 6voj kroj »izolirano obleko« in je sklenila, da bo zaradi reklame napravila javeai poskus. Najprej po j de skozi Rokavski preliv, potem bo planila v gorečo grmado, na koncu pa se bo dala še politi z žvepleno kislino. Resnične zgodbe Preprost možakar, ki ni bil prej še nikoli v kinu. je šel gledat detektivski film. V nekem prizoru je detektiv iskal zločinca v sobi, ta se je pa skril po.d posteljo. Naš stric z dežele se ni mogel premagati, da bi ne vstal in za vpil: »Pod posteljo tiči!« Ko se je hotel spet vsesti, se je bil sklopni sedež vzdignil in mož je telebnil na tla. Ves divji je skočil pokonci, se obrnil in primaknil gledalcu za sabo krepko zaušnico, rekoč: »Tu imaš, ker si mi stol izpodmak-nil!« * V nedri vasn je prišel možak na pošto, da bi po telefonu pozval bratce iz sosedne vasi na mlačvo. Ker je mislil, da se plačuje pristojbina za telefon kakor za brzojav, je zavpil v školjko: »Ivan, pridi, mlačva, takoj!« in hitro obesil slušalko na vilice. * Sin bogatega posestnika je kupil dragocen fotografski aparat in deset tucatov plošč. Ker si je bil za nakupovanje postavil za princip previdnost, je vzel pri belem dnevu ploščo za ploščo iz škatle, da bi videl, ali so vse cele. Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON" jo, da se vrtenje zemlje zaradi sončne privlačnosti ustavlja... Zakon privlačnosti bo povzročil njeno smrt, kakor je povzročil njeno rojstvo. O tem pravi Jeans sledeče: V davnih časih, ko je bil naš sončni sistem še ena sama plL nasta masa, je šlo mimo nje neprimerno težje nebesno telo, ki je s svojo privlačno silo izzvalo ogromna plimska valovanja na njeni površini. Ta privlačna sila je postala, čim bolj se je ta zvezda bližala naši pramegli. tako velika, da so se iz nje iztrgali ti valovi kot samostojna masa. V večji daljavi je bila privlačnost manjša, v bližini našega nekdanjega sonca največja, a manjšala se je spet, čim bolj se je tuja zvezda oddaljevala. Na ta način se je soncu iztrgala valju podobna masa. ki je bila v sredini najdebelejša, proti obema koncema pa tanjša. Ko je ta masa z izžarevanjem izgubivala toploto, sta se konca seveda prej ohladila in spremenila iz žarečeea plina v tekočino nego sredina, ki je ostala skoraj popolnoma plinasta. Zaradi neenakih težnostnih vplivov so nastali v valjastem telesu nekakšni vozli, dokler ni razpadel v več kosov. Ti so bili začetek poedinih planetov. Na obeh koncih so stvorili manjše maše z večjo gostoto, v sredini pa večje z manjšo gostoto. Dejansko sta v sredini naše planetne vrste Jupiter in Saturn največja in najbolj redka na obeh koncih pa so po eni strani Mart zemlja, Venera in Merkur ter po drugi strani Uran. Neptun in Pluto manjši ter gostejši. Dejstva potrjujejo teorijo. Ta teorija gotovo še nima vseh dokazov na svoji strani in jo je treba še izpopolniti, je pa verjetnejša in pred vsem na_ zornejša nego vse dosedanje teorije, ki so govorile o postanku našega planetnega sistema. Velikanski metulj V Hoiiuuraau so ujeli metulja, ki je menda največji na svetu. Z razpetimi krili meri v širino 23 cm Stratosferni balon brata belgijskega stratosfernega pionirja Jeana Piccarda v Detroitu je že več dni pripravljen za vzlet v stratosfero. Na tej vožnji bo spremljala Jeana Piccarda tudi njegova žena Jeanetta. ki je pred kratkim napravila skušnjo za pilotinjo balonov. Gondola detroitskega stratosfernega balona je zelo lahka in tehta z vso opremo vred komaj 200 funtov Voda iz 387*000 1 vina Nenavadna goljufija s pijačo Pred sodnikom v avstrijskem Kromerižu se je moral zagovarjati kletar Jožef Steu-rer zaradi čudnega primera goljufije. Steurer je bil v službi pri vinskem trgovcu Pavlu Brandlu, ki je zašel v velike dolgove in so mu končno zarubili vso njegovo zalogo vina, t. j. 387.000 1. Brandl si je v teh razmerah skušal pomagati na nenavaden način. Zapovedal je Steurerju, naj vse sode izprazni ter jih napolni z vodo. Da bi pa ne prišli takoj na sled goljufiji, mu je naročil, naj pod odprtine v sodu. skozi katere se z natego dviga vino, pritrdi 81itrske steklenice s širokim vratom. Te steklenice naj napolni z vinom, tako da bi v resnici priteklo ven, če bi stopila natega v akcijo. Ves ostali *;od pa bi bil napolnjen z vodo. Steurer je tako storil, zarubljeno vino razen tiste manjše količine, ki jo je potreboval za svojo genialno goljufijo, je Brandl prodal. Njegov položaj pa se s tem ni izboljšal in mož se je potem ustrelil. Kmalu nato so prišli manipulaciji na sled in so Steurerja prijeli. Pred sodnikom je dejal, da se čuti krivega, a da se je bal izgubiti službo, če bi ne storil vsega tako, kakor mu je zapovedal gospodar. Obsodili so ga samo na trt tedne strogega zapora. Izdajalski žeblji Novi obtežilni momenti proti Hauptmannu Aretacijo Hauptmaima kot poglavitnega krivca v ugrabiteljski aferi Lindberghovega sina smatrajo vedno bolj za posrečeno. Zdaj, ko so ponovno preiskali HauNa poročnem potovanju sem.« »Lepo. In kje imaš ženko?« »Doma, eden od naju mora vendar nrou dajati jr trgovini« Jetika in veseljačenje Dr. Elliman iz Londona pravi v nekem članku, da je treba 90 odst. jetičnih primerov med poklicno delujočimi dekleti zapisati na račun želje po veseljačenju. Ta je vsekako odločilnejša od podedovanega nagnjenje za bolezen in pomanjkanja. Ne glede na to, da so v prašnih prostorih ple-plesane noči po delu v zaprtih prostorih kvarne za zdravje, se dekleta odpovedujejo tudi redni jedi, da bi si lahko privoščila oblek in lepotil. novo ladjo Cunardove družbe št. 584, ki so jo te dni spnstili v morje ter Jo krstili — Kraljica Mary. Ta ladja je največja na svetu, bo najhitreje in najmirneje vozila ter ima prostora ta 4000 potnikov »The na ime »Q n e e r Mar y« ŠPORT Jutri tradicionalna velika bitka Veliko zanimanje naše in — zagrebške javnosti za naš derby — Nervoza pred odločilno bitko — Nastopijo štiri kompletne garniture če bi Slo po računih onih, ki so letos prL krojevali tekmovalni sistem, bi se morala jutri biti odločilna bitka za tretje mesto v naši skupini. Vsaj tako je pred par dnevi zapisal v »Politiki« njen sotrudnik Bora Jovanovič. ki ima nekaj zvez z vrhovi naše nogometna uprave. Klube so tako porazdelili v posamezne skupine, da bi izbili na vrh v prvi skupini BSK in Jugoslavija, v drugi BASK, v tretji Hajduk, v četrti Con-cordija, a v peti Hašk in Gradjanski. Tako te bila skupaj »elita« sedmih klubov, predvideni osmi bi se pa dobil s kvalifikacijskimi tekmami med tretjim v naši skupini (Primorje ali Ilirija), zagrebškim prvakom in drugim iz Hajdukove skupine (sarajevska Slavija). Borba za osmo mesto naj bi bila »velika« koncesija Ljubljani in Sarajevu, ki naj bi se bila medseboj zlasala, ne-glede na dejstvo, da se je n. pr. Primorje že kvalificiralo na osmo mesto z lanskimi borbami in da je sarajevska Slavija v istih borbah izpadla. Stvar se je nepričakovano zasukala v smer, ki jo tvorci sedanjega sistema niso vzeli v kalkulacijo. Osiješka Slavija je vrgla iz kombinacije Concordio, sarajevska Slavija je določila Hajduku usodo, ki je bila njej namenjena, Primorje pa je ustvarilo Gradjanskemu situacijo, da se mora še z Ilirijo boriti za položaj, ki je bil prvotno določen Primorju (ali Iliriji). V tej pikantnosti situacije leži vsa važnost jutrišnjih borb v Ljubljani in v Zagrebu. Primorje in Hašk, oba že na varnem, se borita le še za placement, med njima gre borba za prvo mesto. Njuna protivnika pa se borita za tretje mesto, ki odpira pot naprej. Vsem štirim je mnogo na tem ležeče, da zmagajo, da se še v zadnjem hipu boljše plasirajo. Tabor belozelenih je samozavesten. Računa z gotovo zmago svojega moštva, računa pa tudi s porazim Gradjanskega v Zagrebu. Vsaj tako izzvenevajo pogovori med šport- Proslava lSIetnice Hermesa Danes pričetek proslave, ki traja do 14. oktobra Eden naših najagilnejših in najbolj priljubljenih klubov Hermes praznuje 29. in 30. septembra ter 6., 7. in 14. oktobra jubilej 151etnice svojega obstoja. Hermes, ki je poleg Ilirije in Slovana naš najstarejši klub, se je v teku svojega 151etnega obstoja toliko razmahnil, da ga upravičeno prištevamo med naše največje in najmočnejše klube. V teku svojega obstoja je klub doprinesel našemu športu toliko koristi, kot malo kateri naših prominentov. že sama naprava ogromnega moto-kolesar-skega stadiona je dokaz ogromnega truda in nesebičnega žrtvovanja njegovih delavnih funkcionarjev za napredek in koristi slovenskega športa. Poleg odličnih nogometašev, ki jih je klub vzgojil tekom svojega obstoja, je klub v zadnjem času odlično organiziral svojo table-tenis, kolesarsko in moto-sekcijo. Posebno moto-sekcija, pri kateri sodeluj« Mtaš odlični »lete&i Kranjec« Starič, je povzdignila naš moto-sport na prav odlično višino. Proslava jubilejnih dni se otvori danes s pričetkom table-tenis turnirja, ki prične ob 14. v areni Narodnega doma in na katerem sodelujejo najprominentnejši klubi vse države z državnim prvakom Ilirijo na čelu. Nogometni turnir, katerega program je jako obširen in na katerem sodeluje 7 klubov z 12 moštvi (med drugimi tudi naš najstarejši slovenski klub Ilirija), se vrši v soboto in nedeljo 6. in 7. oktobra na igrišču Hermesa. Kot zaključek proslave pa se vrše 14. oktobra dosedaj največje motorne in kolesarske dirke, na katerih sodelujejo najboljši motoristi in kolesarji vse države. že program in obseg proslave nam daje največje jamstvo, da bo proslava Hermesa ena največjih športnih revij, kar smo jih zadnje čase videli v Ljubljani. Službeno iz LNP V naslednjem objavljamo po »Sportisti« z dne 7. septembra službeno št. 39 naslednji nalog \-sem podSavezom, klubom in igračem ter »aveznim sodnikom : Ker se je opazilo, da je prihod na igrišče, pozdrav pred pričetkom in koncem igre, kakor tudi odhod z igrišča, ne izvršuje tako, kot dolikuje pravim športnikom, kar na-pravlja zelo neprijeten vtis na gledalce, a učinkuje slabo na pojmovanje športa po samih športnikih, zato izdajemo naslednji nalog v«em podsavezom, klub<>m, igralcem in savezaiim sodnikom: 1. Na igrišče mora priti vse moštvo hkrati in se napotiti proti enim izmed prostih Vrat, kjer lahko prične s streljanjem na vrata. 2. Na igrišče pride najprej gostujoče mo,. štvo. če igrata oba kluba iz istega kraja na tujem igrišču, odredi sodnik, katero moštvo mora priti prvo. 3. Ko sta prišli obe moštvi na igrišče, da sodnik s srede igrišča znak s piščalko. Na ta poziv p—deta k njemu oba kapetana, dočim se postavijo igrači obeh moštev istočasno v polkrog drugo proti drugemu. Po izvršeni izbiri strani se. pozdravita moštvi na poziv kapetana s — za SK trikrat zdravo. Najprej pozdravi moštvo, ki je prvo prišlo na igrišče. Na ponoven sodnikov znak zavzamejo igrači svoja mesta za pričetek igre. 4. Koncem igre se igrači postrojijo kakor ob pozdravu pred začetkom igre. Oba kapetana se v imenu svojih moštev zahvalita fiodniku za sojenje in s podajanjem roke čestita kapetan premaganega moštva kape-tanu zmagovalca k rmiagi. Nato pozdravi na poziv svojega kapetana zmagovito moštvo s trikrat zdravo premagano moštvo, takoj nato pozdravi premagano moštvo na poziv svojega kapetana zmagovalca z istim pozdravom. Po izvršenih pozdravih zapustita moštvi v skupini igrišče. Ob neodločenih rezultatih pozdravi kot prvo tisto moštvo, ki je prej prišlo na igrišče. Ves čas trajanja pozdrava pod 3. in 4. morata obo moštvi ostati na svojem mestu, zbrani sredi igrišča, izbera strani kakor tudi pozdrav 6e mora obaviti čimprej, zlasti ob hladnem in deževnem vremenu. Pozdrav mora biti spontan m glasen. 6. Načim pozdrava občinstva se za sedaj prepušča v izbiro moštvom, v vsakem primeru pa se mora izvršiti takoj ob nri-X *odu na igrišče. nimi omizji. Tukaj pravijo, da tretje mesto še ni dokončno oddano Zagrebu. Jutri ob 18. bomo že vedeli, v koliko so bile te kombinacije realne. Pri črno-belih ni nikake nervoze. Tudi v tem taboru se računa z gotovo zmago lastnega moštva. Pretehtavajo se sposobnosti obeh moštev in njune šanse. Smatrajo, da je črno-belo moštvo bolj izravnano, bolj ruti nirano, kar mu daje obenem s sigurnim po. ložajem v tablici večjo samozavest. Borba bo šla z nasprotnikovo impulzivnostjo in ogorčenostjo, odločali bodo boljši živci. Ne-glede na izid pa si ne delajo posebnih skrbi. Glas edinega še neporaženega moštva je zapeljiv, pa se tudi prvi poraz ne bi vzel pretragično. Za vsako eventualnost nastopi moštvo v kompletni formaciji. Iz časopisnih enunciacij zagrebških dnevnikov izhaja, da pričakujejo v Zagrebu z enako nestrpnostjo ljubljanski rezultat kot zagrebškega. Nemara velja za Ljubljano isto v obratnem smislu. Zanimiva bo uvodna borba. Drugi garnituri uživata vsaka zase dober glas. Med. seboj se nista že dolgo pomerili. Njima moč se je dala oceniti samo posredno, s primerjavo uspehov napram drugim, zlasti podeželskim moštvom. Gre tedaj za to, da se v neposredni borbi pokaže, katero moštvo je močnejše. Morda bo ta borba za renome še bolj ogorčena kot poznejša za točke! Če nam bodo kaj sporočili o zadnjih pripravah, jih bomo še v jutrišnji številki objavili. Zlasti glede postav moštev. Tekmo sodi beograjski sodnik g. Dušan Petkovič-Senegalac, pa je tudi s te strani podano jamstvo, da bo stvar potekla v redu. Priporoča se, da se občinstvo posluži predprodaje vstopnic, da ne bo neprijetnosti pri blagajniški službi. Predprodaja bo v trgovini Baraga danes od 15. dalje, jutri do. dopoldne pa ob vhodu v »Emono«. Občinstvo bo pa vsekakor prišlo v polni meri na svoj račun. 7. Odreja se vsem podsaveznim sodnikom, da strogo pazijo na izvršitev tega naloga. Sodniki bodo v svojih poročilih poročali, v koliko ni prihod na igrišče in pozdrav izvršen v skladu s tem nalogom. 8. Kazni za neizvršenje tega naloga se bodo odrejale po § 58 k. p., v ponovnih primerih po § 60 k. p. 9. Ta nalog bodo vsi podsavezi objavili v svojih službenih glasilih in bo stopil v vft-Ijavo 25. septembra 1934. Obveščajc se vsi podsavezi, da se mora s 1. januarjem 1935 uporabljati za prvenstvene tekme po pravilih igre predpisana žoga, t. j. št. 5, ki meri v obsegu 72 cm. Igra z manjšo žogo se bo smatrala za nepravilno. — Tajnik M. Pavličevič, s; r.: za LNP: Jurij Stanko, tajnik L Prvenstvo II. razreda SK Jadran — SK Korotan. Za nedeljsko srečanje med imenovanima starima rivaloma vlada med pristaši obeh kkrbov veliko zanimanje, ker bosta oba kluba postavila na zelfeno polje svoje najboljše moči. ki jima trenutno stojita na razpolago. Po manj uspelem startu v prvenstveno tekmovanje je Jadran izvedel temeljito pregrupacijo moštva, tako da obstoji upanje, da številni prijatelja kluba ne bodo odšli razočarani z igrišča. Korotan pa bo svoj silni start, ki mu je doprinesel že 4 dragocene točke, nadaljeval in si skušal utrditi vodstvo v tabeli. Tekma se vrši v nedeljo ob 10. dopoldne na novem igrišču Jadrana v Koleziji. Vstopnina je tako minimalna, da omogoča vsakemu poset. Sodil bo g. Deržaj. namestnik g. Kušar. Slovan : Mars bosta pomerila jutri svoje moči na igrišču Slovana. Po moči in uspehih obeh protiv-nikov je pričakovati izenačene borbe. Tekma se bo vršila na novem igrišču Slovana za Kolinsko tovarno ob 10. dopoldne. V predtekmi nastopita rezervi obeh klubov. Tudi ta tekma, ki se prične ob 8.30, obeta biti zanimiva. Vstopnina minimalna. Sloga : Reka. Jutri nastopita v drugem kolu drugorazrednih klubov tudi imenovana kluba. Oba kluba sta na glasu, da imata izredno močni moštvi. Reka igra lep kombinacijski nogomet, dočim Sloga s svojim novo sestavljenim moštvom veliko obeta. Prav gotovo sta moštvi kandidata za eno prvih mest v tabeli. Zato mirno lahko vabimo prijatelje nogometne igre, da si predvsem ogledajo jutrišnjo tekmo na igrišču Reke. Gg. službujočim odbornikom LNP vljudno prosimo, da nam ob nedeljah zvečer prinesete ali telefonirate rezultate ljubljanskega drugega razreda v redakcijo, ker je uredništvu nemogoče posečati razna ljubljanska igrišča. Točno poročanje bo samo v interesu stvari. Uredništvo. Službeno iz LNP. Pomotoma na igrišče Šoštanja odrejena tekma Šoštanj : Atletiki se igra na igrišču Atktikov v Celju; začetek ob 14. Odb»r za prireditev lahkoatlet. matehev. (Službeno), v nedeljo ob 9. dopoldne se vrši na igrišču Primorja, Dunajska cesta, izbirni meeting za tele discipline in atlete: 100 m: šušteršič, Brunet, Svetek, Sodnik, Stepišnik, Perpar, Puklstein, Stropnik; krogla: Jeglič, Stepišnik, Zupančič, Perpar, Serše; disk: Jeglič, Stepišnik, Do-bovšek, Serše; kopje: Dečman, Slapar, Pu. tinja, Orehek, švigelj; palica: Gregorka, Zupančič, Gašperšič, Sket, Orosy; skok v daljino; Stepišnik, Korče, Putinja, Raič M., Oražem, Malnarič; troskok: Korče, Ora-žem, Griinfeld, Jerančič, Tršar; 400 m: Skušek; 5000 m: Osterman, Srakar I in n, Ošabnik, Gombač, Starman, šporn; 110 m zapreke: Svetek. — Obvešča se Grgič, Maribor, naj pridno trenira za 110 m zapreke, ter se prijavi za start v tej disciplini! Isto velja tudi za Martinija, Gorška in Urbančiča, Celje, Bruneta, Solčava, Cerar-ja, Jesenice, Gaberška ir Bručana, Kamnik, za njihove specialne discipline. Match se bo vršil predvidoma 6. in 7. oktobra na igrišču Primorja. — Poleg zgoraj omenjenih atletov tudi atleti, ki pridejo v reprezentanco LJubljane, pa niso zgoraj imenovani ter stanujejo v Ljubljani, morajo priti v nedeljo ob 10. na igrišče Primorja j v svrho skupnega. treninga. To velja kot I strogo obvezno za vse! I Sekcija ZNS. (Službeno.) Pozivajo se gg. Pfundner, Jordan, Dolinar, Vidic in Mrd-jen, da se zglase danes med 17. in 18. v kavarni Evropi pri tajniku II. Cimperma-nu. Sodniki se ponovno opozarjajo, da je dopisovanje s športnimi instancami v službenih zadevah dovoljeno edino preko sekcije. Opaža se nadalje, da sodniki ne izstavljajo pravilno sodniških poročil, zlasti g'ede predlaganja kazni. Sodniki, ki ne bodo 'meli svojih poročil v redu. bodo predani OZKS. Opravičila in to samo teut-na, se bodo vpoštevala le, ako so sporočena pravočasno OZDS (do četrtka opoldne). Sodniki, ki se ne bodo ravnali po predpisih, bodo brezpogojno predani OZKS. Po sklepu ZNS se vrše sodniški izpiti 6. in 7. oktobra v Ljubljani. Pozivajo se prijavljeni kandidat gg. Kušar, Ga-lič, Mrdjen, Strah, Pečar (vsi v Ljubljani), Gottvvald, inž. Skok (oba v Domžalah), Arhar (Zagorje), Lunder. Božič (oba Trbovlje), Presinger, Seitl, Svetek, Veble (vsi Celje), Matul (Škofja Loka), Turk (Murska Sobota), dr. Brandl (Čakovec) in Ho-bacher (Rakek), da se javijo k izpitu. Podrobnosti glede časa, kraja m prijavnine bodo pravočasno objavljene. Tajnik I. Iz poverjeništva J LAS. S sklepom z dne 27. t. m. je odpovedan lahkoatletski dvomateh Celje : Maribor dne 31. t. m. v Mariboru. Nov termin bo določen kasneje. Iz OZDS (Službeno). Z ozirom na sporazum se spremeni delegiranje za nedeljo 30. t. m. tako, da sodi tekmo Svoboda : Zagorje ob 10. v Zagorju Lunder, v Hrastniku ob 16. Hrastnik : Delavec pa Arhar. Na objavo se opozarjata oba delegirana sodnika. — Tajnik I. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19.30 naj bodo pred kavarno Emono: Starec, Logar, Hasl, Bertoncelj I in II, Zemljak, Slamič, Boncelj, Janežič, Šlam-berger, Pupo, Makovec, Jež, Zemljič, Bizjak, Šinkovec, Pišek II, Zavrl, Kukanja, Tavčar, Žigon, Svetic, Caleari, Petelin. Pe-trič. Subjuniorji igrajo v nedeljo prvo predtekmo s subjuniorji Reke, in morajo biti ob 13. v garderobi. Blagajniško službo v nedeljo od 13. naprej vršijo gg.: Stanko, Gostiša, Jurkas, Dubrovič. Sketelj ml., Djuro. Istočasno pa reditelji: Klančnik, Brodar, Škerlj, Fuks, Erbežnik, Florijan, Vi-zintin. Gerzetič. Doušak. Lovrač. Bašin I in II. — (Uprava igrišč.) Opozarjamo članstvo kakor tudi ostale obiskovalce ligine tekme Ilirija : Primorje, da nima nihče dostopa na tribuno brez tribunske vstopnice. Izvzeto je predsedstvo LNP, sekcija zbora nogometnih sodnikov, po eden poročevalec ljubljanskih dnevnikov »Jutro« in »Slovenec« ter predsedstva obeh tekmujočih klubov Ilirije in Primorja. Grafika : Svoboda. V nedeljo dopoldne ob 10. uri se vrši na igrišču Primorja borba za točke. Grafika kakor tudi Svoboda bosta napeli vse moči, da si osvojita zmago. Obeta se zato zanimiva prvenstvena borba kakor tudi lepa igra, saj so Grafi-čarji že znani po svoji lepi kombinacijski igri. Zato pridite vsi v nedeljo dopoldne na igrišče. Celjski spori v nedeljo. Na Glaziji v Celju se bo pričel v nedeljo ob 9. dopoldne izredno zanimiv lahkoatletski dvomateh med Celjem in Mariborom. Ker bodo nastopili znani mariborski in celjski lahkoatleti, bo prireditev zelo zanimiva Istotam se bo ob 16. pričela podsavezna prvenstvena nogometna tekma med Celjem in Hermesom iz Ljubljane. Hermežani, ki so doživeli nedavno v tekmi s Celjem zelo občuten poraz, bodo nastopili z ojačeno postavo. Celjani bodo torej morali pokazati vse svoje znanje, če bodo hoteli doseči časten rezultat Tekmo, ki bo gotovo zelo zanimiva, bo sodil s. s. g. Ramovš iz Ljubljane. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Postava moštva, ki odpotuje v nedeljo v Celje na prvenstveno tekmo s Celjem, je razvidna v članski knjigi pri Kočarju. Odhod iz Ljubljane je z avtobusom v nedeljo ob 11.30. Vsi določeni igrači morajo biti točno ob 11. na dvorišču tovarne »Spectrum« v Šiški. Igrači Čebohin, Ferjan in Klančnik se morajo gotovo javiti. Predvsem se prosi Čebohin, da bo pravočasno v Ljubljani. Moko se obvešča, da igra pri moštvu, ki gostuje v Radovljici, kjer naj počaka. SK Svoboda, Ljubljana. Za nedeljsko prvenstveno in predtekmo se pozivajo na igrišče Prifnorja: Udovič, Marc, Skapin, Škr-janc, Vinšek, Kamnikar, Habiht I in II, šušteršič, Znidaršič, Sušnik. Samar, Jakše, Janč:gar, Ribič, Zemljak, Babnik, Petrič, Pole, Brajer, Čuk, Dovgan, Drapek, Luznar, in vsi juniorji. Nejavna predtekma se prične ob 8J0, prvenstvena pa ob 10. Zato morajo biti igralci rezerve najkasneje ob 8. igralci I. moštva pa najkasneje ob 9. v naši garderobi. Reditelji Edi, Turšič in Gi-randon se javijo službujočemu odborniku LNP pol ure pred pričetkom tefkme. Stranski sodnik Stante. Izrecno se pozivajo na igrišče zaradi opreme še Dežman, Pole in Brajer. TSK Slovan. V nedeljo ob 7.30 morajo biti na našem igrišču: Pešl, Dečman, Gal-le, Batič, Smrekar, Martinčič, Jerančič, Por, Vodišek, Pere, Rozman n in Kobal n. Stranski sodnik Sinček I. Ob 9. na istem igrišču: Vasiljevič, Kobal, Grm, Polšak, Sinkule, Uhan, Thuma, Ključec, Gerjol, Keravec, Stajanovič in Jankovič. Stranski sodnik Makovec, reditelji: Uhan I, čerček in Smole morajo biti na igrišču ob 9. z rediteljskimi znaki. SK Korotan (Kranj) : SK Sora (Škofia Loka). Gorenjski prvenstveni derby, ki bo v Kranju v nedeljo, vzbuia nenavadno ve-jiko zanimanje zaradi odlične kondicije tn izenačenosti obeh moštev. V Kranju pričakujejo nov rekordni poset publike, sa) bo prišlo že samo iz škofje Loke par sto pristašev bodrit agilne planince. V predtekmi ob 14. se bosta srečali B garnituri obeh klubov. Igra se ob vsakem vremena. SK Reka. V nedeljo morajo biti ob 7.30 v garderobi: Mrzlikar, Petrovčič, Laznik, Remškar, Kokolj, Kokalj, Cankar, Toroa-žič, C mperman, Bartl, Ladič. Igra se z rezervo Sloge. Ob 9. morajo biti v garderobi: Debevc, Spreitzer, Smolnikar, Prijatelj, Lavrenčič, Cuč, Zoreč, Rožmanc. Franci, Stanko. Igra se s Slogo. Ob 13. morajo biti v garderobi: Tremeh Aubelj. Kogoj, Dular, Žirovnik- Lukman I. Lukman H Tome. Ienasi. Cerkvenik, Gale. Igra se pokalna tekma s Panonijo. SK Mars. Jutri ob 8. na igrišču Slovana: Gene, Miloš, Lctrič, Milan. Milče, Tomšič. Šerbec, Hojer, Povhe, Klemenčič, Zadnik Točno ob 9. pa: Zavrl, Kiingenstein, Dolinar, Humar. Ažo. Trček II, Lili. Novak Strnad, Janez, Danče. Blagajna: Pogačar Igo. Reditelji: Herman. Stipo. Stražiščar Kocijan. SK Borza. Danes ob 20.30 občni zbor v »Zvezdi«. Vabi pripravlialni odbor. Atletiki : Šoštanj. V nedeljo 30. t. m. se vrši v Celju prvenstvena nogometna tek- ma Atletiki : Šoštanj ob 14. in sicer na igrišču pri Skalnati kleti. f Smučarski klub Ljubljana. Letošnji kondicijski trening v telovadnica human, gimnazije v Ljubljani (vhod iz- Gajeve ul.) prične s 1. oktobrom. Za tekmovalce vsak torek in petek od 18.30 do 20., za ostalo članstvo pa vsak ponedeljek istotam ob istem času. Članstvo prispeva mesečno po 10 Din za osebo. Trening pod strokovnim vodstvom za tekmovalce obvezen, članice in člane pa vabimo, da se ga v čim večjem številu redno udeleže. . SK Zalog. Jutri nastopijo v Domžalah: Jože Milan, Franci, Dolče, Stane, Danilo, Joško, Gusti, Jaka, Gvido, Edi. Predtekma odpade. Odhod ob 13.30 izpred kolodvora v Polju! SK Radomlje. V nedeljo najkasneje ob 15. morajo bii v garderobi: Šesek, Jerman, Zanoškar, Anžič, Ivo. Gabršek. De-jak, Šmit, Jerman, Pirš I., Stane. Sokolstvo Tekma v odbojki za prvenstvo SSS ZmagaU so člani Iz Kromeriža in članice iz Mzni Ljubljanski Sokol je dosegel čast, .da lahko zastopa Savez SKJ pri članih, a pri članicah Maribor Matica, v borbi za prvenstvo SSS. Češka Obec Sokofcska je poslala v Osijek Kromerižane in Plzenčanke. Kromeriž smo poznali že iz Maribora, kjer je povsod zmagal. Najbrže je najboljše moštvo na svetu v odbojki. Pravijo sicer, da so tudi Japonci mojstri v odbojki, a o njih se ne ve nič bolj določnega. Ko smo se Ljubljančani v soboto popoldne sprehajali po Osijeku, so nam prišli nasproti Beograjčani, ki so pravkar gledali vadbo Čehov. Takoj so nas začeli pomilo-vati: »Nemojte igrati! Ubit če vas! ' Uh, pucaju! Oni če vam glave razmrskati!« Ljubljančani, ki smo bolj hladne krvi, 6e nismo kaj preplašili. — »Bomo že videli,« smo odgovorili in šli mirno k večerji. V nedeljo je bil ob 8. zjutraj zbor vseh, ki so tekmovali v soboto. Savezni načelnik br. Miroslav Ambrožič je razglasil sobotne uspehe in razdelil zmagovalcem, ki so zmagali trikrat zaporedoma, darila. Od sedaj naprej pa ne bo SKJ podeljeval nikakih daril več za zmago. Brat savezni načelnik ie nato pozdravil tekmovalce za slovansko prvenstvo, zlasti sestre in brate Cehe. Najprej so nastopile članice ČOS (Plzen) : SKJ (Maribor-Matica). Češke članice so izročile našim krasno zastavico. Tako Če-hinje kot Jugoslovenke imajo spočetka tremo, katere se pa Jugoslovenke prve znebijo. Igrajo prav tako kakor moški. Ena Če-hinja zabija z isto silo kakor kak fant. Servis se večkrat menjava, a vedno vodi za malenkost Maribor. Pri stanju 9 : 6 za Maribor pride k mreži najboljša češika zabi-jačica in zravna na 9 : 9, sedaj pa zgubijo Mariborčanke glavo, naenkrat ne znajo več zabijati in podajajo lepo čez mrežo, da Če-hinje potem s'gurno zabijajo. Tako se konča igra s 15 : 9 za Čehinje. Drugo igro pa ne spoznaš več Maribora. Nobene volje mmajo več, slabe podaje, zabijanje v mrežo — in izgubijo s 15 : 2. Plzenčanke 60 slovanske prvakinje. — Mariborčankam manjka er:a zabijačica — če bi jo imele, bi zmagale. Nastopijo člani. SaVez SKJ zastopa Ljubljanski Sokol, ČOS pa Kromeriž. Ljubljančani so vsi srednje veliki, Kromerižanr pa imajo dva velikana preko 1.90 m. »Kozlik« in »John« deneta oba roke preko mreže, ne da bi kaj poskočila. Kljub svoji velikosti sta silno spretna In poskočna. Čehi so nam izročili krasen kipec — Tvrša. Prvo igro je wdil češki sodnik brat Opravil, drugo pa naš brat Keber. Prvi servis je naš in dosežemo tudi prvo točko. Krepko se borimo. Takoj opazimo, da so Čehi boljši od nas v brambi pri mreži (blokiranju). Med tem, ko pn nas Kokira samo eden, blokirata pri Čehih stalno dva. In tako se zgodi, da Čehi zabijajo več žog kakor mi, ker ostanejo naše v njihovih rokah. Igra je na obeh straneh silno živa. Tudi Cehi morajo reševati da je sprejeto tekmovanje v odbojki v program prihodnje olimpijade v Berlinu 1936. Nu, mogoče se tam spet vidimo z našimi K~o-mčfižani. Ivko Pustišek. joča pokolenja bodo imela tukaj priliko, da spoznajo spomine na moje delovanje, ki je bilo brezizjemno tako ozko zvezano z našim nacionalnim življenjem. Iz sokol-skih žup in društev sem prejela na stotine, čestitk, katerih prisrčnost me je izredno vzradostila. Osemdesetletnice nisem mogla praznovati v polnem zdravju, Se vedno trpim na posledicah težke nezgode, zato se rnoram omejiti v tem svojem pismu na tako kratko izražanje svoje naj-prisrčnejše zahvale na Vaših čestitkah, željah in za prekrasni dar. DEPRESIJA, nespečnost, prerana izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte na čem dandanes mnogi trpe! Medtem pa je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez močne živali (»Kalefluid«) sekretarno delovanje vseh žlez, čim preide v organizem, da krepi organizem in uravnava živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Miškovič in Co., Beograd. (Reg. S. br. 10537/33.) JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO UDRUŽENJE, SEKCIJA, LJUBLJANA, sporoča svojim članom in javnosti žalostno vest, da je umrl po kratki bolezni član novinarske stanovske organizacije gospod £o}xe Golobic urednik kulturne rubrike »Slovenca« Pogreb prerano, v cvetoči dobi 33 let umrlega tovariša bo v ponedeljek, dne l. oktobra, ob pol 3. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Simpatičnega tovariša ohranimo v blagem spominu! V Ljubljani, dne 28". septembra 1934. Od&or. Marceli© Tlnayre: 17 Upornica Roman 5V kako naj jo prepriča... Nikoli ni imel nobenega vpliva nanjo. Nikoli ji ni mogel vsiliti svojih misli, svojega okusa, svojih pogledov in svojih predsodkov... In zdaj bi rad, da bi rekla: >Prav imaš..zdaj, ko se v njej vse upira zoper njegovo straho-petnost, njegovo lažnjivost in krivičnost... Poizkusi pa vendarle: ^Govoriva odkrito, srčece, ali more to trajati?... Ali nisi mnogokrat sama žalostna, ali te ne teži in ne osramočuje misel, da morava igrati to vlogo?... Oh, če bi bila prosta! Vzel bi te bil k sebi in bi te ljubil in oboževal... A prosta nisi!... Dolžnosti imaš, moža, ki mu strežeš s čudovito požrtvovalnostjo in ga nočeš zapustiti, niti ga zapustiti ne moreš.« >Ali veš to tako natankoje trpko vprašala. »Nikoli me nisi prosil, da bi to storila .. >Jozana, ti ne bi bila nikoli privolila... »Ne. A ti bi me bil nemara vendar lahko prosil za to, če je res, da te je laž tolikanj težila!... Da, preden si razdejal najino življenje, bi bil moral nemara z menoj vred iskati sredstev in možnosti, kako naj spraviva svoje nravstvene pomisleke in svojo ljubezen v sklad... A rajši, kakor da bi to storil, si se odločil eam, iznenada .. .< »Ce bi bil pred odločitvijo govoril s teboj, bi bil šibak _ kakor zmerom — da, šibak, in bi poslušal samo svoje srce... Samemu sebi nisem zaupal... zato sem se zavaroval zoper svoje srce — Obljubil sem materi...« »Aha!... Obljubil si ji t Prav' Tako je vse v kar najlepšem redu... Tvoja vest je pomirjena... Moža ne morem zapustiti... in ga tudi nočem... Kako se vse srečno ujema!___Če bi ne bila tolikanj navezana na tega bolnika, bi imel zdaj ženo in otroka na vratu! In tvoji mami bi bilo to neprijetno!... A moja čudovita požrtvovalnost dela vso reč mnogo bolj preprosto ...« »Jozana.. .< »Da, prav imaš, in tudi tvoja mati ima prav... Svojega moža ne morem zapustiti, in ti me plemenito opozarjaš, da je moje mesto ob bolnikovi postelji!« »Torej bi bila rada v neskončnost nadaljevala to življenje, polno laži, strahu in tragike! Jaz pa ne morem več. Po normalnih življenjskih razmerah hrepenim, ki bi mogel v njih delati in si graditi prihodnost... Vem, da se ti zdim mrzek, nizek in malomeščanski... Premisli že: ko boš rešena te muke in te ljubezni, ki ni ljubezen, boš tudi ti mirnejša in močnejša... Tako malo sreče sem ti dal, da te bo gorje kaj brž minilo .. .<* »Hitreje, nego misliš J... A prosim, prihrani si opomine... Saj vse dobro vem ...« Stanovitna je in ne pobesi oči. ihtenju: »Torej .. da, končano je ... Pripravljena sem bila na to ... A nikoli si ne bi bila mislila, da bo danes... Nu, konec!... Ljubila sem te, dala sem se ti, brez računanja, ne da bi premišljevala o tem, kaj je dobro in kaj je slabo... iz vsega srca... za zmerom!... In potem ... potem sem imela malega ... Spomni se!... Tvoj strah ... In jaz, jaz nisem videla ne nevarnosti ne sramote... Videla sem A zdajci ji utone podsmeh v samo nekai: otroka od tebe!... Oh, prenesla sem vse, kar veš in česar ne veš, najhujše muke duše in telesa, ker sem si ponavljala1 tako zelo rada ga bom imela. Maurice mi bo odpustil, da mu ne morem biti še več... Pomagal mi bo, hotel me bo tolažiti___ In niti ločena od njega ne bom sama... Tako sem si govorila... In zdaj.. .< »Jozana!• •. Vleče ga k njej, pa se premaguje. S palico udari ob cestni tlak, in izmed stisnjenih ustnic mu plane: »To je strašno ... Vso noč sem se mučil... Mislil sem, da ne boni nikoli zbral poguma, da bi šel k tebi... Vse, kar mi praviš, sem si sam govoril... Ničesar ti nimam očitati... Da, cenim te bolj, nego misliš, in rad te imam, da sama ne veš, kako... Ti nisi kriva, da nisva imela sreče ... Zgolj zmedo in skrb sem prinesel v tvoje življenje ... Morda sem samo strahopeten ... A to vidim, da ima mati prav: za takšno življenje nisem ustvarjen; ne morem več in ne morem ...« Jozana razume, da je njegov sklep dobro premišljen in neomajen. Cemu naj bi še govorila in tarnala? Samo to mu reče: »In najin sin? . . .« Maurice odvrne pogled, čuteč, da ga puščajo živci na cedila. Razburjenje ga tišči za grlo. Rad bi končal ta prizor. A vendar se ne upa oditi. Rad bi ji rekel besedo v slovo, nežno, a vendar neobvezno besedo. A kaj naj reče tej bledi, trudni ženi, ki stoji pred njim v ponošeni obleki, živa slika nesreče, in vleče svoje prozaično breme — kosilo za moža in otroka, skrb za moža in otroka _ vse breme svojega doma! Trenutek ali kaj molčita in gledata travo, ki raste izmed kamenja ... Rahel vetrič pregiblje cvetoče vejice nad zidom ob »Nor-malki«. V samostanu Svetega Duha bije ura. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsan oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo alužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din J2._. Dopisi hi ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2._davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 2._davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« n««« * odgovor, priložite UM v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma Jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842 sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »JutraLjubljana. Beseda 1 Din. davek 2 Din Es Slfro ali dajanje na elova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika i*, inine pokrajine države, prtid vf«m za Srbijo in Južno Srbijo sprenit takoj Tovam-a dežnikov in n-ogavie Jo&iip V i dimu r. Izbijam. V poštev pridejo «.mo v teh krajih prav dobro o ved eni. agikri in resa: gospodje. ki la.h-ko nastopijo potovanje tfttroj. p-onudbe na gornjo tommo v Sar!je 18. poŠta J^S-ee :>ri Ljubi ioni. 34836-5 Zastopnika t* Ljubljano in bližnjo okolico prirejme renomira-iva. I :tib! lanska tovarn«. Ponudbe pod »I>obro uve-d-rfvc aa. upravo jteta. 24827-5 Beseda I Din. daves 2 Din Bb šifre ali dajanje na slova 5 Din. Na^manjs' znesek 17 Din DtlaSd 15 Din Kdo to najbolje pripravi za pisarn, delo Tečaj za stenotipiste Pouk v strojepisju, stenografiji. knjigovodstvu, trgovskem računstvu, reklami itd. ee otvori 2. oktobra. šolnin« mesečno Din 1-20. Revni pormst. Dnevni in večerni tečaji. Trgovski nemi zavod v Ljubljani — Kongresni trg aL 2/U. 231-4 Citre in gosli pn^čnjemi. Ura samo 5 Din. Prijaviti: gos-ti-In« Podgrajčko klet. Mestni trg 13. 24812-4 Francoščina za otroke osn. šol, v majhnih skupinah. SO Din mesečno, poučuje v Franciji Izprašana učiteljica Naslov v vseh poslovalnicah 2>Jutraesed8 l Din davek 2Dtn ■a Slfro ali dajanje na bra.?ba v perfe.ktne ste-jKk^rafe in pisarniške u r« o -jiike. 1367-4 Damskega frizerja za električno, vodno in železno on-dulacijo sprejme specialista z dobro pla eo eolon Meodu Zajmovič, K. Mrov!ca. 24873-1 Začetnico z veseljem do organizacij slteffa dela sprejmemo. Ponudbe n« ogl. odd. »Jutra* pod »Centralo c 24S86-1 Več čevljarskih pomočnikov spre'me Jernej Kapitler, Ost rožno pri Celju. 24ŽT.7-1 Seseda 1 Din davek 2 Din za šifre aH dalanje na ^lovn 5 Din Na1manlš1 snespfe 17 Dln. Učenko aa tngr»virw> z mešanim blagom rabim, katera je voljna pomagati tudi v gospodinjstvu. Hrana fin stanovanje v hiši. Doip:se poslati na ogi. odd. »Jn-tra« pod »I. R. 60c. 24729-44 J eseda SO para davek Din za Miro alt da inje naslova 3Din NaJ-nan'ftl rnpopfe 1? Oin Plačilna natakarica s kavcijo iš&e službo. Ponudbe na podr. »Jutra«, Maribor pod »Iivežban-a«. 514793-2 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Trgovski pomočnik začetnik izničen, Ljubljančan išče mesto proti skromni plači. Dopise pod »Dobra moč« Da ogl. odd. »Jutra«. Ž4TC5-2 Kontoristinja začetnica, perfekibna tudi v nemščini, s-tenotiplet-inja, z dobro trgovsko prakso išče službo. Cenjene ponudbe pod »Din 800 mesečno« n3 ogl. oddelek »Jutra«. 34852-2 Vsestransko sposoben pisarniški delavec, 34 let star, ki govori in piše slovensko, srbohrvaško io nemško, popolnoma samostojen knjigovodja in per-fekten korespondenit, 8 36-letno prakso, išče primerne namestitve. Najboljša, večletna apričeva-la. Je vsestransko iz ve?, ban človek, ki jo pripravljen sprejeti kakršnokoli duševno delo. da. bo v stanu skromno preživljati svojo dražimico. Ponudbe prosi pod šifro »Poni o-č« na oglasni oddelek »Jutra*. 24876-2 Trgovski pomočnik izročen. Ljub' jamfan išče mesto proti skromni plači. Dopise pod »Dobra moč« na ogli. odd. »Jutra«. 24765-2 Žagar in mlinar, oženjen, sa mostojen delavec, zmožen vseh popraviil. tudi pri pol nojanmemiku na_ meščenja. Jož« Krašovec. Vrhnika št. 23. p. Stari trg pri Rakeku. 24S00-2 Abs. trg. šole prosi namestitve v pisarni pod anačko »Začetnice« na ogl. odd. »Jutra«. 24897-2 Absol. Krek. gosp. šole želi službo natakarice aili sobarice. Ponudbe pod »Zanesljiva -32« na oai. odd. »Jutra«. 'MIL Beseda 1 Din davek 3 Dtn za šifro ali dajanje oa =ilova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din. Vabimo Vas k nakupu t najcenejši ob lačilaid A. Presker, Sv. Petra testa 14. 133 86 »Kar noter, mlada gospoda « je rekla gospa Rogačka, »in lepo mi okrasita sobo!« Nu, naša nova tapetnika sta najprej zanesla lestvico gor. Trah! Prvo, kar sta napravila, je bilo to, da sta prevrnila lep marmornat kip Device Orleanske, ki je krasil ograjo stopnic. Rompomportipom! In to je bil šele začetek. Vinske sode dobro ohranjene od 8 do 50 h! poceni naprodaj. Potrvp se: Šmartinska cesta 10. 24818-6 Emajllrano posodo nekoliko ok ruš eno, prodaja po_ teži t-t. Fr. Stupica, !elez.n.ino, Ljubljana. Gosposvetska cesta 1. S4879-6 nmmi d eseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na 'lova i Din. Najmanis znesek 17 Din Hranilno knjižico dobrega večjega zavoda 250.000 Din plasiram kot. prvem estno. popolnoma zavarovano posojilo pod ugodnimi odi^ačilnimi im obrestnimi pogoji. Konce-i sijonirana komercijolna pi-' sama Zaje Lojze, Gledališka 7. Telefon 38-18. 24006-16 350.000 dinarjev iščem kot hiipoteko n« prvi stavek na veliko dvonadstropno trgovsko hišo in koristonosmo ve! ©posestvo v bližini mesta- Obresti ter vrnitveni rok po epo-ra®unw. Ponudbe nasloviti ta podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »350.00«. 24918-16 Ljubljansko mestno posojilo b lota 1927. kmpkro proti gotovini Ponudbe t množimo in ceno oa ogl. odd. »Jutra«. 24941-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjša znesek li Din. Lepo jedilnico novo, črno poceni prodani. Naslov v vseh poelovo-lni-cah »Jutra«. 24903-U2 Lokali cieseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na Mova 5 Din. Najmanjš: znesek 17 Din Veliko suho klet oddam takoj. Srna rti.nska cesta 10. 24®15-il9 Pletilnice pozor! Dva lepa, velika, suha, svetla prostora, prikladna za pletiljsko industrijo aii kaj eličmega bli®u glavnega kolodvora oddam takoj. Naslov v vseh posl. »Jutra«. 34816-19 Dvoriščni lokal lep, 6vetel. v mestu (150 mJ), z upeljanim pMnom, vo>do in električnim tokom takoj oddaim. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24040-19 §tiristanovanjsko vogalno hišo blisu gor. kol'Od'vorB po- ceni prodom, ulica 31. Medvedova 24772-20 Enonadstropna hiša i dvema stanovanjema, trgovskim lokalom, vodovodom, elektriko, v zelo dobrem stanjn na Glavnem trgu v Crnomljn takoj na.prod»j. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »S 12.602«. 24663-20 »wteaa i um davek i Lan za šifro ali dajanje na siova S Dia. Najmanjši "m««i 17 oin Namizna jabolka najfinejše vrste, v zabojih od 30—40 kg dalje prodaja »Ekonom« Kolodvorska 7. 24896-34 Lepa parcela ob Tyrševl cesti (Dunajski) poceni naprodaj. — Polzve se: — Stavbenik Maurič. Ljubljana, telefon 3382. 24543 20 Ueseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek lri nin Veliko stavbno zemljišče aH t ie obstoječo veliko in svetlo deJaivnieo kakor tudi zraven spadajoče stanovanje prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24823-20 Lepo stavbno parcelo blizu Sokolskega doma v Šiški prodam. Spre jim em tudi hramitoe knjiižice Kmetske poe. v Ljublja.rri. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra r. 24824-20 Hišo ali vilo v Ljubljani, zadolženo pri Lj. Kreditni banki kupim. Naslov »Hipoteka« na ogl. odd. »Jutro«. 24854-20 Hišo s pekarijo in loOO m! vrt« prodam. Cena 75.000 Din, potrebna gotovima 15.000 Din. Pripravno za vsako dnigo obrt. Is to-ta m pr odam dobro zaraščen gozd in dive ■njivi ob cesti, pripravni tudi za stavbene parcele. Tudi oa hranilne vloge. Bok«,!, Medvode. 24868-20 Namizna jabolka štajersko kupuje večje količine eta.lno za zagrebški trg tvrdka: »Karo! ima«, Zagreb. Bokačeva 8. 24929-34 Dijt^ike m obe Beseda 1 Din davpk 2 Din za Slfro ali dajanje na »lova 9 Dtn Na i manjši snesek 17 Din. Eno aQ dve visokošolki sprejmem v zdravo io solračno stanovanje ev. tudi na hrano v TivoHj-u. Klavir no razpolago. Naslov v ogl. odd. »Jutro«. 24877-22 Dijaka kot sostanovalca iščem sredini mesta za 150 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24885-22 Stanovanje beseda 1 Din. davek 2 Din. ;a šifro aH dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje s pritikinami za november poceni oddam. Grablo-vičeva ulico 18. 24866-31 Stanovanje dveh sob s pritiklinami poceni od dam zo 1. oktober. Pov prašati: Stari trg št. 15. na dvorišču. 24831-31 Trisob. stanovanje komfortno I rimskim vrtom oddam za mesec ok tober v H. nadstropju bi še Poljanska cest« št. 1 (»•Peglezen«). Poiave se pni hišniku. 24736-31 Dvosob. stanovanje oddam za 1. november. Istotaan prodam večjo množimo sodov. Naslov v ogl odd. »Jutro«. 24769-31 Sobo in kuhinjo praizn-o ali opremljeno, zraven Tivolija oddam to-koj aii novembra. Naslov v ogd. odd. »Jutna«. 24908-31 Petsob. stanovanje v Ma riboru. popolnoma prenovljeno, z vsem kom fortom oddem. Nosil nv i podružnici »Jutra« Maribor. 24026-31 Zračna postelja v aktovki neprecenljiva udobnost za izletnike, planince, smučarje in za vsakogar, ki potrebuje kako posteljo za rezervo. Prodajo v Ljubljani so prevzele tvrdke: A. Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg; Kolb & Predalič, šelenburgova ulica, in Alpina, Tyrševa cesta. Dražba hiše! Dne 2. oktobra 1934. ob 11. % uri se bo vršila na s reškem sodišču v Ljubljani, oddelek V.a, soba štev. 16, dražba hiše na Glincah 8, Cesta XV., p. Vič katastralna občina Vič, vi. štev. 866. Interesenti najvljudneje vabljeni. 8117 Z dovršenim komfortom pokurite ceneni domači rnjavi premog v specialni trajnogoreči dvorovni REKORD PEČI Idealno izgorevanje brez duha, saj in usedline. IZDELEK TOVARNE PECI, ŠTEDILNIKOV IN EMAJLA „ZEPHIR" d. d. Subotiča Zahtevajte brezplačne prospekte! Samoprodaja: Za Ljubljano: Jos. Zalta & Ca., Dunajska cesta 9 za Celje: D. Baknsch za Maribor: Železnina Lotz za Ptuj: Anton Brenčič Pri teh so skladišča vzorcev prvovrstnih »Elite« in »Eva« štedilnikov iz iste tovarne. EnosoH. ctamvvpnie snoSno oddam stranki bre-z otrok za oktoher. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24037-23 Sobo odda seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na •»lova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din Nasproti univerze oddam tri lepe sobe viso-košoicem, posebna vhod, vso hrano. Cena solidna. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24813-23 Sobo tepo opremljeno, z vhodom iz stopnišča takoj oddam za 300 Din. Ogledati popoldne. Sredina 5, Prule. 24708-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam gospodični takoj. Smartin-eka cesta 10. 24817-23 Opremljeno sobo separireDO, v bližini ban-ske uprave odda.nj. Nas:ov v ogl. odd. »Jutra«. 31833-23 Dva akademika sprejmem takoj. Prvovrstna oskrba. Mesečino 550 Din. Ffigmerjevo 12/11.. levo, Tobor. 24863-23 Prazno sobo tafcij oddem n« Privozu U, Gostilniški d-om. 24867-23 Sobo meM-ovamo aJ-1 pra«ivo. s posebnim \hod'l'm in elektriko odda M. Ravtar. Stari trg 19. 24884-23 Lepo _ sobo oddam eni ali dvema gospodičnama i oskrbo ali breiz. Naslov v ogl. odd. »Jutro«. 34*90-23 Sobo solnčno. poTketirono oddam e souporabo kopa-!niče. Evrntuemo z vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. ■Jutra«. 34900-23 Opremljeno sobo 2 vbodom e »topni« oddam stain-etmi gospodu. Istotom sprejmem sostanovalko i vso oskrbo. Kolodvorska ulico- 34/II-. le p eseda 2 Din davek 2 Din za šifro itll dajanje naslova S Din. Nalmanjši znesek tO nin Edinka Nada, dvignite — drugo pi®®"-35 let. 24910-24 Stroji Nihalna žaga (PendelsSge) brez predle-žflja. komp'etno kuipim takoj. Ponudbe pod »Žaga« na ogl. odd. »Ju>tna«. 24830-29 Dve kompletni venecijanki in nepravo za vlečenje hlodov prodam. Maroit. Vrhnika. 24856-29 Informacije 5ekovski pomočnik Frora Cantala, oglasi se pri Križan, Sv. Letiort. Pisano z Amerike. 24898-31 Razno Telefon 205° Premog JT m KarbopakeU drva tn bok> ^^ nudi POGAČNIK Bohoričeva alica 5 V gostilni pri „Fa}itiošfru'6 v soboto in nedeljo domače krvavice, pečenice, sladek mošt in portugalka. RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrških steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. br. 4787-32. Postani in ostani člai? »Vodnikove družbe" PRI HRIPI, INFLUENCI, PREHLADU priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prša, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, ^krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—. Reg. S. br. 18117-32. K U B A N Y-JEV MATE ČAJ nrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega srčno ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica., svaka in tasta, gospoda Franca Modrijana davčnega upravnika v pokoju kakor za poklonjene vence in za nad vse čaščeče spremstvo, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 1. oktobra t. 1., ob 8. uri v stolnici sv. Nikolaja. Ljubljana, 29. septembra 1934. 8H6 Žalujoči ostali. ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA prevzema OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon tnterurban 24-59. Vil harjeva C. 33. (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega nlaga. bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili, relefon interurban 21-57. M asa rv kova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora) Urejuje Davorin Ravijea. Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika!. Za Narodno tiskarno d.