12. številka. i t Trst, v četrtek 16 januvarija 1902 Tečaj XXVI! .Edinost' z **?■ •■krat u 4ma. ruun »edelj hi rualkof, ob 4. ari i»eć«. Ntro imii : z*, celo leto........ 34 kro» ca pol leta .........iS „ 7« Setrt letu........ 4 „ za meneč . . . .... S kroni •*aro£nhio i® plačevali naprej. Na oa-brez priložene naročnine i« aurava se jzira ___ P j tobakamab * Tmtu ne prodajajo po-eanecne *teriike po 6 simink (3 Uren Trata pa po 8 s to (in k (4 «ft) Telefon StT. *7t. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je mol! OflMl le ra£nnajo po tratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domač! oglasi itd. ae računajo po pogodbe Val dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema npravnIBtvo. Naročnino iu oglasa j* plačevati loeo Trst. Crednlltvu ln tiskarna ae nahajata v a lici Oariutia 5tv. liž. V prKvnlStto, in •prejemanje hiserator v ulici Molin piccolo Stv. 11. uadrtlr. iadajatelj in odgovorni urednik Fran Qo d n i k. Laetnik konaorcij liata Kdinoat" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Vabilo na javno zborovanje katerega sklicuje politično društvo „.Edinost" t nedeljo tae 19. janiiTam t. L oi i uri popol. na Opcinah v prostorih restavracije g. Vouka. DNEVNI RED: 1. Občinska mpravn. 2. Vprašanj t sole v t > ropa d i. .7. SI ti ca jn (t^ti. ODBOR. u -Naša Sloga" „liberalcem na Kranjskem. »Naša Sloga« priobčuje nastopni 7-lanekf li -li jej iz j>eresa nekega ljudskega učitelja : »V Ljubljani izhaja učiteljski politični list pod imenom »Učiteljski Tovari«, To vam je > I* r a v i Naša Sloga« v II. iziiujo, v kolikor se dostaje dopisov, ki jih ori občuje iz Istre. Ta list je ol» enem gla-.^lo »Zaveze«. Toliko uredništvo lista, ko likor predsedništvo »Zavez e«, bila sta naprošena privatno in službeno, da > Tovariš preneha uvrščati v svoje predale kakoršnet-ibodi dopise, žaleče narodno čutetvo hrvatskega učiteljstva v Istri. Cel > vsa hrvatska učiteljska društva v Istri bo obudila to postopanje »Učiteljskega Tovariša-«. Ali vse to ni nič pomagalo. »Učiteljski Tovariš« je tudi nadaje pri občeval dopise iz Istre sličnega kalibra. Njemu je fci: veča avtoriteta njegov dopisnik, nego vsi ostali pri-atelji in sklepi vseh hrvatskih učiteljskih društev v Istri. V št. 1. t. 1. je »Učit. Tovariš« proglasil Marchija muren i ko m. katerega so o n d 4> t n i (v L a d i š č u) klerikalci grozno proganjali ter prešali -kakor sestradane zveri na vsak njegov korak i c na vsako njegovo besedo.« Mi vemo, kdo in k a j je ta Marchi, pa ga »Učit. Tovariš« vendar proglaša n a-rodnim mučenikom. Kozmopolit »Učit. Tovariša« se ne more izgovarjati, da ne (Htzna Marchijevega |w»lit!Čnega mišljenja in delovanja. Njem« je to |M)znamo, in če vzlic vsemu temu Marchija preglasa narodnim mučenikom, pa bodi naša parola: »Učit. Tovariš« ne sme več pod našo rodoljubno streho! Ker pa je »Zaveta« vsakako odgo-vorna za pisanje svojega glasila, bodi naša druga parola: »Izstopimo iz »Zaveze«, pa zdrueimo se z Dalmatinci!« Ta misel prevladuje dan na dan med hrvatskim ttčiteljstvom v I-3tri. Toliko sroo hoteli reči, a na naš.h učiteljskih draštvih je, slednjega krstila pravim imenom. Ljubljanski liberalci pri »Učit. Tovarišu« in »Slov. Narodu« so se zjedinili v tem, da je odpadnik Marchi naroden mučenik — pa pomagaj si ! Ti liberalci verujejo več odpadniku, nego-li vsemu ostalemu hrvatsko-slovenskemu uči-teljstvu Istre, cel6 več, nego vsej hrva t s k o-s lovenski inteligenciji naše pokrajine. (! !!! Vskhk ured. .. Edinosti«.) Mi ]M>znamo osebno mnogo pristašev na-rodno-napredne stranke ua Kranjskem ; z mnogimi smo si tudi osebni prijatelji, ali učitelja Maichija, tega pobratima in sabori -telja druzega narodnega odpadnika, glasovi-tega Krstići, njega se ne -smemo dotikati. Učitelj Marchi jim je »liberalen« učitelj, proganjan od hrvatsko-slovenskega svečeni-stva in od istrskih klerikalcev v obče, ter jim je post:il radi tega narodnim mučenikom ! PODLISTEK. « Vladimir. Hrvati -^1'isal Avgust Šenoa. prevet ML C-t-e. II. Gospod plemeniti Dobranic je sedel ra svojo pisalno mizo, k»dč iz velike pipe od mor.ke |>ene in premetaje spise velike pravde, katero je pazno proučeval. Tu pa tam je :»os€zal ol>režnem zakoniku in se nasmihal včasih, ko je naleU-1 na kako neumno me-nenje branitelja. Dobranic je bil visok, debel človek. Njegovo telo je spominjalo starih hrvatskih junakov, pr>a so mu bila močna, ramena široka, nogi in roki veliki, glava velika in i ekoliko šilasta, lasje pa kratko pristriženi. Ta -človek sedaj ni bil lep, ali ni -e moglo reči, da je grd, da. v mladosti je bil morda tudi lep. Vse lice je imelo debele močne črte, bilo je rumenkasto, zabuhlo, prekrižano gubali, a tudi kraj debelih ust-nie, kraj jakega no=a, na visokem ozkem čelu, so bile vpitane tiste ostre Črte, ki niso znak radosti. Ruja vi lasje so se začeli tu pa tam beliti, no, goste obrvi in spuščene brke niso še kazale znamenj starosti. Mala soba gospoda Dobranic .i je stala konee hodnik« njegove hiše ter je bila popolnoma od deljen a ,u oddaljena od ostalega stanovanja. Skoro bi človek rekel, da je t » priložna ali jako neredna izbiea puščavnika. Pohištvo., prevlečeno rmenim da maskom, je bilo |k> svojem lieu starinsko in tu pa tam izlizano. Bržkone je pred kakimi .*>0 leti blestelo v paradni sob:; visoka onaara od hraetovine kakor da izhaja iz Napoleonovih časov, dočim te je železna postelja spominjala na kasarno. Nad jK>stdjo je visela dnevu vedno spuščene na pol. Gospod Dobranic je to svoje zavetišče v šali imenoval »rtfugium peecatoris«, a to tudi ( pred drugim svetom. Ljudje so se temu imenovanju smejali vsakokrat, ker niso mogli razumeti nikakor, zakaj da je soba gospoda Dobraniča »zavetišče grešnikov«. Malo kedaj je izhajal iz te sobe in to samo po opravilih Iie^ite Vi »Hl>eralcem« okolo »Učiteljskega Tovariša« in okolo »Slov. Naroda«, da je bil učitelj Marchi še pred 10 leti naj-strastneji narodni agitator; da je bil toliko od naših posvetajakov, kolikor od hrvatsko-slovenskega svečeništva cenjen in spoštovan, kakor vsaki drugi prosvetitelj naroda ; recite jita> nadalje, da je ta isti Marchi kasneje le ic zasebnih muh in osebnih interesov obr-oil ledja svojim dotedanjim političnim načelom in svojemu narodu, ter da je odkrito stopil v vrste najljutejih narodnih protivnikov, in da se danes z besedo in peresom, a ne samo v Ftalijanaških listih, bori proti narodnim svetinjam, za katere bi bil nekdaj v ogenj skočil, marveč celo tudi v zloglasnem izdajalskem listu — povejte, pravimo, vse to omenjenim »liberalcem* — oni Vam za-kličejo na koncu : učitelj Marchi je mučenik, grozno proganjan od hrvatsko slovenskih klerikalcev ! Ker je torej zastonj vsako naše dokazovanje gospodi okoli »Učiteljskega Tovariša* in »Slovenskega Naroda« gledč odpadnika Marchija, stavljamo jim tu pogoj, v katerega morejo lahko privoliti : Ako se za Marchija izjavi le en sam pošten hrvatski ali slovenski rodoljub, bilo zastopnik naroda, bilo trgovec ali posestnik, v obče inteligentna, neodvisna oseba našega naroda .... proglasite ga s v o-'hodno narodnim m ti cenikom in mi položimo pero za vedno — v protivnem -slučaju naj store gospoda v Ljubljani ono, kar jim nalaga poštenje! Politični pregled. V Trstu, 16. jan. 1902. Iz proračunskega odseka. V razpravi o točki »obrtne šole« in »strokovne šole« je govoril posl. vit. V u k o v i c in je priporočal, naj se v Spljetu na državne stroške ustanoviti jedna trgovinska in jedna obrtna šola. Prij>oročal je nadalje, naj se v Orebiču otvori navtičen tečaj, da 1k> mladeničem istega okrožja možno ustopati potem v tritečajno navtično šolo; in slednjič, naj bi se absolventom navtične šole priznala pravica, da Fmejo zadovoljevati vojaški dolžnosti kakor jednoletni dobrovoljci, tudi če niso bili poprej že jedno leto po morju. in na obed. Sicer je sedel tu, se učil, pisal, kadd in se razgovarjal s papigo. Gospod Dobranic ni bil prijatelj sprehajanja, ker so ga začele zapuščati nrge; črni kožnati naslonjač pred mizo bil mu je, kakor pravi pesnik, »najmileje zakotje na tem svetu« ; tu je tudi po obedu — dremal. Samo proti večeru kakor tla je oživel, kakor da se je mladost ' povrnila v njegove kosti. Ko se je začelo dobro mračiti, ko je zvezda za zvezdo skočila na nebo in se je na pol neba prikazal tudi mesec, odpiral je Dobrani<: okno širom. Pred njim se je razprostirala v nočni svetlobi divna krajina, zagrebški vinogradi, zasadi in čarobna gora. Tu je mogel dolgo in dolgo stati pri oknu. Njegovo oko se je zgubljalo v čarobno svetlobo, njegovemu ušesu je ugajala tista tajnostna nočna tišina, skozi katero je bilo le tu pa tam čuti kakov vsklik človeka ali žuborenje gozdnega potoka. Bilo mu je kakor da je izven sveta, a to je ugajalo duši njegovi. Potem se je zopet sprehajal sem pa tja po mračni sobi, prekrižanih rok, pove-šene glave, hitrim korakom, šepetajoči si na tiho nerazumljive besede. Domačini so poznali to njegovo čudno navado, pa ga niso motili in ga tudi niso vpraševali po rtziogu takeii.u vedenju njegovemu. (Pride še.) Posl. baron Malfatti je priporočal ustanovitev strokovne šole v Pulju in naj bi se strokovna šola v Tridentu preosnovala v obrtno šolo. Naučni minister pl. II ar tel je odgovarjal na izvajanja posl. vit. VukovjVa, da se vlada bavi z mislijo, da bi ustanovila štipendije za one dalmatinske mladeniče, k: bi se šli izobraževat na obrtno šolo v Zagreb. Študira se tudi vprašanje o ustanovitvi nav-tičnega kurza v Orebiću, kakor ga je priporočal posl. Vukovic. Istotako da se študira tudi vprašanje o ustanovitvi trgovinske šole v Dalmaciji. Glede dopustitve k jednoletni dobrovoljni vojaški službi onih absolventov navtične šole. ki niso še bili jedno leto po ' morju, rekel je naučni minister, da se v to ' vrše pogajanja z vojnim ministerstvom. I pa, ! da bo vsaj deloma ustreženo tej želji, kakor tudi oni o pravici do jednoletnega dobrovoljništva absolventov obrtnih šol. — Glede priporočila posl. bar. Maltatija, je rekel minister, da v Pulju že obstoji — in sicer v arsenalu vojne mornarice — šola, ki ima isti namen, kakor strokovne šole. Vrše se pa preiskave, da-li je ustanovitev še jedne posebne strokovne šole res potrebna ? ! Odsek je na to odobril uvodoma omenjeni točki ter po kratki razpravi še točko, »dvorna in državna tiskarna«. Moralno propadanje. Pod tem naslovom smo prejeli iz slovenskih krogov tržaških : Isti fenomen, kakor ga je opažati v laškem strankarskem življenju v našem mestu, opažati je tudi v strankarskem življenju avstrijskih Nemcev. Tržaški Italijani so si od mlade, čile in radikalne progrisove stranke,, ko je pred leti izvojevala večino v mestnem svetu, pričakovali novega življenja in napredka, a sedaj vidijo, da ta stranka ni nič druzega nego stranka kamoristov, ki so se zvezali v družbo, da dobe v svoje roke mestno gospodstvo, da bodo s pomočjo istega in na škodo občanov delali za svoje strankarske in osebne interese. Vedno bolj pogosti so škandali, ki prihajajo na dan in kar jeden za drugim cepajo s progressovega drevesa suhe veje korumpiranih prvih mož iste stranke. Ta fenomen, rekli smo, opažati je tudi na političnem življenju avstrijskih Nemcev. Najčilejša, najmlajša in naj radikalnejša nemška 6trauka( Vsenemoi, ali, kakor se sami imenujejo »Alldeutsche«, so pokazali v tsj aferi, da je, kar se bo doz levalo neverjetno marsikomu, gDjiloba v njih še mnogo hujša, nego je v progressovi stranki tržaški ! V progressovi stranki je tudi korumpiranih mož, ali ti vsaj izginjajo eden za drugim z javnega pozorišča, čim je korumpiranost nji-, hova prišla na dan. Vsenemci pa so šl: v tem obziru še dalje. V njih stranki je prišla na svetlo grozno umazana stvar, v katero so zapleteni trojica nje odličnih členov ' in celo dva dr-žavnozborska poslanca: \Volt', dr. Tschan, Seidel. Jeden teh — Wolt' — je bil sicer položil svoj mandat, drugi — Tschan — je samo izstopil iz kluba, Seidl pa je celo ostal v vrstah Btranke kakor da se ni nič zgodilo. To pa naj bi že bilo, ako bi bila afera ostala pri tem ! Imeli bi škandal le v strankinem vodstvu in vsakdo bi si lahko mislil, da je masa strauke vsejedno zdrava. Afera pa se je razpletala dalje in je donašala take pojave, da človek kar strmi. \Volf kandidira zopet, njegovi volilci so mu na svečan način izrekli zaupanje in po vsej Avstriji je slej ko prej mnogo pristašev vseuemške stranke, ki \\ olfa še vedno smatrajo uzor-človekom, svojo zvezdo-vodnico. In da bo škandal po-polen,. bo \Volf, kakor kažejo vsa /namenja — zopet izvoljen od majorem Germa-tiiae gloriam ! (Kakor je razvidno na drugem mestu, je izid volitev pritrdil domnevanju dopisnika. Op. ur.). S tem činom nam dokaže vsenem-ška strank;*. — torej ona stranka, v katero stavijo akoraj vsi Nemci, tudi oni, ki ni*o njeni javni pristaši, v*e svoje zaupanje — o katerem plešejo vse ostale nemške stranke, in po katerem poskakuje tu li slavna politično šepasta in — ^lepa na^ji vlada. A kdo bi se ne divil temu krasnemu plesu ? K lo I»i se ne divil Nemcem, ki trde, da mori hiti baš ta korumpirani Wo!f z< }>et izvoljen, ker da je jedino od nje^a odvisna moć in napredek avstrijskih Nemcev in (p<» nemški logiki seveda) tudi m >5 in napredek naše države ! V spričo te nemške morale res ne moremo mi drugega n« tro, d t se pridružimo Nemcem z vskli-kom : Heul \\'o!f, pa makari, da onečasli še tist>č nemških jungfrauerc ter jih potem velikodušno pokloni za ž e n e s v o-j i m v s e n e m s k i m prijateljem! šaj l>o to vse le na veča čast materi Germa-niji! Ker, čim več mladih \Volfekov pride na svet, tem bolje bo za nemški narod. Prosit! Ileil und Sieg! Wolf je res izvoljen! < > 1 3^69 glasov jih je dobil \Volf 17^.», torej 1C> nad aKiolutno večino. Nemški naprednjak iiach-mann je d**bil 1 .'»<>'>, češki štet veni kandidat -40 glasov. \Yo.l je torej izvoljen ! Po da- j našnjih izvajanjih na drugem mestu in |>o j vsem, kar smo govorili že na tem mestu o Molfovem škandalu, ni tež*io zakljuČ.ti, tla ta izvolitev pomenja za Nemce — škandal ! i e je bilo »lo danes še možno, danes, po zmagi takega od temena do peLe kompro-mitiranega človeka, ni več možna dvomiti, da se javno življenje naših Nemcev pomika niz-dolu po opoizli poti degeneracije. Zakonski mož zavodnik — druge, in mati te druge nesrečn <*3 kakor zaveznica in hraniteljica zavodnika sta zmagala ... in potolČena je morala ! Francozi in slovansko vprašanje v naši monarhiji. Nedavno se je »Hrvatska« bavila z dejstvom, da so Francozi jako jednestranski v presojanju slovanskega vprašanja v naši monarhiji. Te jednostranosti se ne m<>re iznebiti niti sam Andrfe Cheradame, ki je vendar jeden najl>oljih jKzaavateljev odnošajev v naši monarhiji. Njim kakor daje vse slovansko vprašanje v tej monarhiji osredotočeno jedino le v Cehih. Ctieradame-u je očital to celo jeden prvih ruskih publicistov v neki polemiki, ki jo je imel žnjim v tržaškem linu *La Peneče Slave . Na to se je < heradame, v pismu, ki ga je pisal nekemu prijatelju rečenega lista, opravičeval > tem. da tieba razna viseča vprašanja reševati [»o nekem redu. Najprej da treba rešili ^ češko vprašanje in putem da pride vse drugo z logično in neizogibno zaporednostjo. Zagrebški 1 st pa meni vendar, da v tem n: glavni razlog omenjeni francozki jednostranosti, marveč navaja tri druge razloge. Prvi je ta, da < ehi razvijajo intenzivneje delo ne^'t mi, da Kažejo več zmisla za ustavno življenje, da kažejo več odporne sile, se uče francozki jezik in traneozko literaturo ter stoje s ! ranco»je do Madjarov. Ti jih varajo in se predstavljajo kakor vitezi svobode. To dobro menenje Francozov o Madjar h ie v zadnje čase nekoliko omajano, ali se drži čvrsto še vedno. Najbolji dokaz temu srno imeli za časa razstave v Parizu.! Francozi so. med ostalim, slavili Jokaja, ke-1 kor da je t » njihov romanopisec, kakor da je to njihova slava. O nasvetih zagreltškega lista, kako priti v okom te francozki jednostranosti, nekoliko prihodnjič. todija, ki sta bila v ta namen naročena in sta se iinela te dni blagosloviti. Alt rudeči gospodje na škofijskem ordinarijatu so razsodili drugače. Mons. Trevn je v dobil »lerman«, da mora dne -'i. t. m. zapustiti sv. Ivan. Milo se nam dela, ko vidimo sivega stirčeka, ki je deloval f>4 let uzorno kakor svečenik in rodoljub, da vdo-biva take udarce od mladdi fanatičnih reformatorjev ! (»ospodje, ali ne veste, kaj je sv. I van? ! Tudi naš Ilocol je moral vdobiti udarec. Dosedaj je bil voditelj cerkve v Rocolu g. Fran Sila. A da bi mogel priti ua to mesto Italijan, premestili so posp. Silo v sv. Ivan za župe-upravitelja, Rocol so pa izročili Italijanu g. V a 1 e n s i t z u. Za kapelana v Rocol pride veleč. g. Andrej Cink, dosedanji kapelan v Lokvah. Vele. gosp. A n te Stemberger, kapelan pri novem sv. Antonu, je bil imenovan za župnega upravitelja v Kastvu, a zaradi Indezni se je moral za sedaj odpovedati vsakemu božjemu delu ter je zaprosil enoletno pokojnino. Kakor nnso izvedeli, ostane g. Stemberger še nadalje v Trstu, kjer ima pri rokah tukajšnje zdravnike in drn^a sredstva, da si izleći narušeno zdravje. Jemljemo na znanje. Danes došli nam »Slovenski Narode nam pojasnjuje, da "ni spravni bal, o katerem smo poročali po »Slovencu«, ni bil spravni bal, temveč je bil to — v nemški kazini v Ljubljani — . le ples častnikov ljubljanske posadke, katerega so se poleg Nemcev udeležili tudi Slovenci, in da bo ravno tak ples v kratkem tudi v »Narodnem domu«. »Slov. Narod« nas blago-dušno nagovarja, naj si otremo solze, ter nam pojasnjuje, da se na oficijelnih oficirskih plesih ne dela sprava med narodi ! moliti v svojem jeziku in kateremu bodo prijatelji in politični somišljeniki g. Pesante-ja besedo božjo propovedoVali v tujem jeziku«. To je resen opomin, ki ga je puljski list napisal na adreso — agitatorjev proti interesom katoliške Cerkve. Mi pa bi rizkirali prisego, tla ga je zastonj napisal. Saj dotični krogi se sami, že d ivno in v polni meri zavedajo tega, da njihovo početje, alias: besnenje proti Slovanom in njihovemu jeziku more le škoditi verski stvari. Ali kaj to briga njih?! Saj oni so v prvi vrsti Italijani in pa — še nekaj. Ćastihlepci in egoisti najčrneje vode, ki bi svojim stanovskim tovarišem slovenske narodnosti ne privoščili druzega, nego delo, trpljenje in — stradanja tam kje v kakih hribih, kakoršnjih mest se on: branijo kakor peklenšček križa, ker jim manjka — sveče-niškega duha, resnične vneme za svoj poklic in one abnegacije, ki je abribut pravega svečenika ! Te može svariti, je prazno delo, kakor da bi z besedo hoteli tolažiti besneči in tuleči vilmr! Takih trJdi src tudi ne more ganiti vse opozarjanje na njihovo odgovornost, — »Naša Sloga« naj bi raje zaklicala svoj »Kako dolgo še?!« tistim slovenskim cerkvenim krogom, ki označenim agitatorjem proti interesom cerkve dajejo potuho, nasivaje jih vrle boritelje, in ki v svoji slepoti, v slabo imenovani in najškodljiveji »disciplini« varujejo verska načela s tem, da kriče »Ven z FMinostjo!«, ker graja one, ki se svojim početjem ubijajo naš narod in — interes vere!! ; Gospoda v Ljubljani in Gorici naj gledajo, kaj delajo! Nezaslišano. Že večkrat smo imeli priliko baviti se s postopanjem vrednega ljubljenca tržaške kainore, škedenjskim okrajnim zdravnikom dr.om L a v r i u s i c h e m. A Jemljemo na znanje in nočemo preisko- še mnogo več smo slišali o njem praviti, vati, o čein so se razgovarjali na tern plesu česar vsega nismo hoteli navajati, ker se zbrana slovenska in nemška gospoda. ' nam je dozdevalo, odkrito bodi povedano, Tega pa ne moremo zamolčali, da se j neverjetno t:;di od tacega človeka, kakor je »Slov. Narode zidnje čase kaj rad udaja Lavrinsich. Slučaj pa, ki se jc dogodil v — optičnim prevaram, da povsodi gleda Skednju minolega četrtka, je tako nečuven, »solze« in tuli tam, kjer jih ni. Pripomnivši da smo se prijeli kar za glavo, ko smo Čuti izrecno: »ee je res, kar govori »Slovenec«, o njem. Ni in ni nam hotelo iti v glavo, da smo resno in mirno označili svoje stališče, ki je v kulturni deželi mogoč tak škandal, kaje korektno in na katero se mora postaviti kor ga je uprizoril slavni dr. Lavrinsich, in človek, ki resno sodi o dogodkih in njih ki razburja ves Skedenj. Mislili sno, da je vzrokih. Saj pritrja našemu menenju tudi isti stvar vsaj kolikor toliko pretirana in hoteli »Slov. Narod« sam, rekši, da na oficirskih smo se sami prepričat1, koliko je na govorici plesih se ne dela sprava! resnice! In prepričali smo se! Da, prepričali Razlika bi bila le ta, da menimo mi: da smo se, da je stvar še hujša, nego se je go\o-na plesih sploh ne ! rilo o nj«*j. Naj sledijo dejstva ! Naj le gledajo, kaj delajo! »Corres- V četrtek predpoludne je zbolel nena- pondenzblatt fur den kath. Cierus Oaster- doma triletni otrok uglednega škedenjskega reichs» (torej svečeniško glasilo) jc opisoval rodoljuba,predsednika » Konsumnega društva«, nedavno nezadovoljstvo med katoliki na g. Josipa Oblaka. Njegova soproga Ivanka Štajarskem radi nekih novotarij, a v pozneji je nesla otroka, ko je z »pazila, da bolezen številki je tožil radi u*»de katolikov v Zje- postaja z vsakim hipom hujša, sama k zdrav-i dinjenih državah Amerike. To daje povod niku, da ga isti pregleda in mu da najnujnejšo »Naši Slogi«, da je napisala nastopno sva- pomoč. Bdo je 10 minut pred tretjo uro po- rilo: »Amerikanci imajo svoj protestantizem poludne, koje žena prišla k zdravniku z in framasonerijo, Nemci svoj protestantizem otrokom, liolailim lia smrt M Vsakdo bi in najnoveji »Loj vod Rom« ; Slovani nekaj misld, da je okrajni zdravnik, če n3 drugo, protestantizma z grškim zjedinjenim ne in zje- v aj pro forma pregledal otroka in mu zapisal dinjenim obredom ter katolicizem. Ako je kako zdravilo. O kaj še •! Kdor bi mislil torej Amerikanom in Nemcem le mala iz- tako, je zelo najiven, in ne ve, česa je vsega bera, je pa Slovanom široka. Zato naj vsa- zmožen tak varovanec tržaške lasito-židovske kdo naš tužni narod v Istri pušča na miru, kanmre, okrajni zdravnik dr. Lavrinsich. I a da v svojem jeziku moli svojega Koga! I u je ženo z bola ni m otrokom jednostavno in naj g i ne proganjajo tudi tam, kjer ni mesta osorno odslovil, češ, da on ni dolžin ob tej za proganjanje! Naj ne šepetajo v Rimu uri pregledovati bolnike!! Ni dolžan, vzlic ljudem, ki ne poznajo in ne morejo poznati temu, da (kar moramo posebno povdariti) naših odnošajev, vsakovrstnih babarij, ker bi i vsprejema bolnike do .'>. ure popoludne ! ! A sicer utegnili videti stvari, na kakoršnje niti takrat je manjkalo 10 minut do ure. Mati ne mislijo. Italijansko ne pozna-; ga je prosila in rotila jokaje, naj pregleda Tržaške vesti. Spremembe v tržask.1 škofiji. Župnik v sv. Ivanu, m »n-iigaor T r e v n stopi dne Z* o. t. m. v stalni pokoj. Želja je bila Svcto-ivančanov, da bi ostal blagi gosp »d še en teden na svojem mestu ter da bi postavil spomenik svojemu delovanju v Sv*. Ivanu — kipa naših blago vest ni ko v sv. C.rila in Ma- nje tajili odnošajev je največ škodilo katoliški cerkvi, a njihova p retiranost je napravila povratek nemogoč. Tu jim je historija — ali ne od Henussija in Salate, niti od Pesante-a ali liattigooni-a, ampak obj ek-tivna ! Sušncarjenje IJutt'gnonija, s katerim zna koristiti tudi — sebi, ne reši vere, a more našemu narodu provzročiti velikih neugodnosti. Grenka ironija je trditev kanonika Pesa nte ja (omenjena tudi v »K linost «), »da so naredbe od 1. in 1900 sv. urada za obrede izdane iz ljubezni do slovanskega prebivalstva, in ne na škodo istega«. Teea bi vam ne verjeli, gospod kanonik, uiti da položite roko v ogenj, ker vemo, kdo je one naredbe izzval in kaka jim je bila posledica uprav v vaši škofiji. Ako je bil resnično dosežen ta cilj, da se bodo rečene naredbestrogo izvrševale, potem pa go rj € našemu b ed-n e m u narodu v škofiji poreško-p u 1 j s k i, ki ne bo mogel več nit; I» >ga otroka, ker je dete sraitno boluo, ali tega uzornega zdravnika in še uzornejšega človekoljuba niso ganile solze obupane matere in surovo jo jfe poslal proč, ne da bi se bd niti ozrl ua otroka ! ! Mati je šla na to z otrokom dom >v ter mu pomagala sama, kakor je mogla in znala. Kmalu na to je prišel a dela domov oče g. Josip Oblak in našel otroka že timirajo-ecsrsi ! Ko mu je soproga vse povedala, tekel je sam k zdravniku, da ga na jeden ali drug način pregovori, da vendar pride k otroku. Zdravnika pa ni bilo več doma, ker je šel (kakor se je izvedelo pozneje) tja, kamor zahajajo vsi tržaški kamoristi: v kavarno »Al municipio« v Trstu ! Obupani oče gi je zastonj iskal po vs>.m Skednju in po vseh tamošnjih gostilnah. Slednjič mu je, 'ako se ne motimo, povedala zdravnikova soprog*, da zahaja navadno v kavarno »Al municipio«. Oblak je šel na-to na škedenjski inspektorat, kjer so telefonično povprašali v dotični kavarni po zdravniku. Iz kavarne so odgovorili, da je bil tam, ali da je že odšel pred kratki ni Telefonirali so potem na zdravniško postajo, a zdravniška pomoč bila ježe oclveč, ker, ko 8e je Oblak povrnil z inšpektorata na dom, našel je otroka že — mrtvega !! Tako izvršuje škedenjski okrajni zdravnik svojo službo ! Ni Čuda, da je škedenjsko prebivalstvo zbok takega brezobčutaega postopanja skrajno ogorčeno na zdravnika in na vse tiste, ki so ga poslali v Skedenj. Kaj bi se bilo lahko zgodilo, da je užaljeni in do kraja razkačeni Oblak našel zdravnika?! In ta je bil še tako brezobrazen, da je potem, ko je prišel iz mesta in izvedel vso stvar, ob 10. uri jmi noči šel trkat na Oblakovo stanovanje !! Kaj je hotel takrat?! Morila zdraviti mrtvega otroka?! Sreča je bila zanj in ob enem tud« za nesrečnega Oblaka, da la ni slišal trkanja. Tržaški magistrat pn je menda hotel za to, ker so izvolili BaocUija, Snedenjce nagraditi s tem, da jim je poslal takega — zdravnika!! Mi bi pa radi vedeli, da-li je okrajni zdravnik za to v Skednju, da vrši svojo dolžnost, ali pa da dela agitacijo za laško ka-raoro ?! Koliko Časa še bodo trajali taki škandali? Koliko Časa bodo pustili Lavrin-sicha še na tistem me*tu v čut4tvu človekoljubja v nečast ?! Mari hočejo Skedenjce zavesti do kakega nasilnega čina, da jih bodo potem tirali v ječe?! Mera je polna! Težak — porod! Pišejo nara: Cez leto dnij je trebala naša preslavua mestna delegacija, predno se je priučila le par besedam našega slovenskega deželnega jezika! Vse leto so gos|:o la zavračali prošnje za pode-Ijenje domovinstva, češ, da so iste pisane v nekem jeziku, ki ni — jezik delegacije! Sedaj — kakor rečeno — po enoletnen* neumornem učenju, so gojpo la na magistratu dodali še, da se prošnje vračajo tudi zato, ker ni dokazano 10-letno bivanje stranke v tej občini. Po enoletnem napenjanju se je torej porodil en cel stavek, katerega je zapisati zraven že tiskanih fiinozaih dekretov ! Še enkrat ponavljamo vsem onim, le mislijo zahtevati domovinsko pravico v Trsu, naj si preskrbi domovnico, krstuieo in redarstveno potrdilo 10 letnega bivanja v tej občini ! Drugače je zastonj vlagati prošnje, ker bodo iste prav gotovo zavrnjene ! Drobne vesti. Posledice alkohola. 44-letnega težaka Dragotina J. so morali sinoči odpeljati v l>olnišnico, ker je v pijanosti padel in ne pobil. Radi t a t v i n e je bil včeraj aretiran mornar S. Vincenc iz Trsta. Aretiranec je namreč ukradel neko suknjo Ronifaciju 1). Odveden je bil v zaf»ore. Žena, ki beži od moža. Delavec Dragotin G., stanujoči v zagati sv. TeWa, je ves žalosten naznanil na policiji, da je njegova, žena pobegnila od njega z 8-letno hčerko. A pristavil je še ubogi mož, da je ubežnica, predno jo je odkurila, poprodala vse pohištvo. Nasilnež. Evgenija Stibel jc srečala nadzornika redarjev, Delnerija, v ulici Capi-telli in ga povabila v svoje stmovanje, kjer da se nahaja neki mladenič, ki jej dolguje 'J kroni, a mesto, da bi jej plačal dolg, razsaja v njeni hiši. Nadzornik je sledil ženi in je aretiral mladeniča. Ko sta prišla n i ulico, se je mladenie spustil v beg. Fuukcijonar pa za njim. Vjel ga je v ulici Fortino. Tu je začela, borba. Aretiranec je prijel nadzornika za prsa in pričel se je boj. Ta boj je trajal že več časa in aretiraneu se je že poarečd > izvleči iz nožnice pol sablje nadzornikove. Ali v tem hipu sta prihitela nadzorniku na pomoč dva mornarska podčastnika — ki sla šla tam mimo. Tako so skupno ukrotili in povezali nasilneža. V ulici Tigor so konstatirali, da je aretiranec identičen s lačnim Avgustom S. Pesara (Italija). Z g u b 1 j e n o - n a j d e n o. — Mari ju Klari je izročila na policiji neki ž nski plaši, katerega je bila našla na ulici. Ljubitelj kave. Sinoči ob 0. uri je neki redar v svobodni luki opazil nekega moža, katerega je on (redar) dobro }>oznal kakor ljubitelja — nehutne kave. Debelost, tega moža se je videla redarju malo nenormalna. In radi tega se mu je zdelo prepo-trebno, da ga mora malo pregledati. Ni se rnot.il. Spremil je torej del»elega moža pred zdrav-nika-specijalista za take stvari, p jI. nadzornika Cadeža, ki je moža hitro ozdravil in mu o-lajšal težo za — sedem klg. kave. V tem, malo pred otečeuem možu so spoznali i>7 letnega težaka J.»sipa S. iz Trst3. O 1 vedli s j ga seveda v zapore. Dražb« premičnin. V petek dne 17. ja-nuvarja ob 10. ari predpoludne »e bodo vsled naredbe tuk. e. fcr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : trg Negozianti 1*. hišna oprava; Sv. Mar. Magd. SjK»d. 2:>:\, so I in vino; ulica Mira-mar I, tkanina: ulici Cinale 5, mani fakturno blago; ulica Petronio 1. hišna opravu: ulica Canova »», hišna oprava; S/. M. M. Spod. *G, konji: ob 11. uri in i» »1: uli'?* Cavana 4, hišna oprava: ulica Miramar 11, hišaa oprava: ob 1 L*, uri: Scorklja -14, hišna oprava. Vrt-meneki Tentnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri rjutraj l>°.0 ob 2. uri |K»j»oliidre "."7 C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 709.O — Danes plima ob —.— p red p. in ob —.— pop.; oseka oii—.— predpoludne in ob —.— popoludne. v tem jeziku ! To bi odgovarjalo sicer ne le avstrijskim zakonom, atn;*ak tudi najprimi-tivnejemu poj-nu pravičnosti in v prvi vr-«ti — praktični potrebi, torej koristi ljudstva! — »Pieeolo« sodi malo drugače; on meni, da je ravno dosedanja praksa, laških zapisnikov na hrvatske uloge, popolnoma odgovarjala jh»-trebam. zlasti pa vestni — o inuso rotto!"— aplikaciji določil zakona. To monstruozno trditev svojo podpira »Piccolo« z dvema — lužema. Pravi, da v okraju pazinskem vsakdo zna italijanski, hrvatskega književnega jezika pa da ne pozna nikdo. Xa te dve laži odgovarja že gori navedeno dejstvo, da povodom zadnjih deželnozborskih volitev ni bil v pazinskem polit čnem okraju izvoljen ni jeden sam laški volilni mož!! Seveda hoče »Pieeolo« diferencirati nekako mej književnim jezikom in ljudsko govorico. Temu nasproti govori pa že z.lrava človeška pamet, t!a hrvatski kmet, ki ne ume Pravila Itraiiiatičii.Nsra društva« so hrvat, knjiž. jezika, more še manje umevati bila danes predložena c. k. namestuistvu v |«ški književni jezik! « Pieeolo« meni tud', odobrenje. da sedaj nastane babilonija. Torej to bo ba- Odbor političnega društva »Edinost t bdonija, ako bodo na .irvatske uloge tuli bo imel svojo sejo v soboto zvečer ob na- hrvatski zapisniki, in se bo torej vsa pravila vadni uri. vršila v je d nem jeziku! To pa bi na Vabilo 11 a posvetovanje. Podpisani va- I bila babilonija, ako bi se na hrvatske uloge bijo vne ude »Delavskega konsumnega dru- nestavljali italijanski zapisniki (in morda e ven- -tva« pri sv. Jakobu na posvetovanje, ki se tueluo tudi nemški) in bi se pravda torej bo vršilo v nedeljo dne l!1. januvarja 1902. vršila v več jezikih!! Ako bi ne vedeli, da »b L uri pop. v šoli družbe sv. Cirila in ti ljudje streme po nasilni italijanisaoiji, Metod ja pri sv. .lukobu < via (iiuliani št. 2<5). misliti bi morali, da so se skregali s pa- Ker je to posvetovanje velike važnosti, pro- inetjo. pošten, ^a je govoril proti, keT se mu gvafl-beni stroški zde preveliki in ker se boji, da bodo tudi stroški za vzdrževanje veči, nego je spojljivo z Gnaueijelnimi močmi mesta ptujskega, Vide. da govori ljudem, katere jc furor teutonicus naredil gluhe za pametne argumente, je mož zbežal iz dvorane. Kako je mož prav imel, kaže fakt, da je samo za prva naroČila določenih 30.000 K. Najlepša pa je ta, da uiti župan Ornig sam ne veruje prav za trdno, da l>o zavod vsj>evat, kajti računa z eventuvalnostjo Haška, a se tolaži : »pa bomo imeli vsaj stauovanja« . . . Tako mečejo firiancijelno blaginjo celih občin mo-lohu teutonstva v žreio! sijo podpisani za obilo udeležbo. Oe možno še bolj kričeči so logika, Vesti iz Koroške. -f- Tatvina v tinjskl proštiji. Iz Tin poročajo, da je bilo č. g. proštu S e r a j -n i k u zadnji čas ukradenih 2400 K. Tat je učiteljski k a n <1 i d a t Mihael S t o I z, pri katerem so našli ponarejene vitrihe. Scolz je tatvino priznal. Učiteljski stan more biti zadovoljen, tla se je mož razkril sedaj, ko je bil samo še kandidat. Razne vesti. Grozna stava. Iz Berolina javljajo včerajšnjega <>do napisi, poleg v laškem, tudi v sloven- jala do 1. ure popolunoči. Vstopnina k plesu skem, ozirjm i hrvatskem jeziku. oooooooooooooooo PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo (Mi TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlii). Katastrofa ¥ Mostu na Češkem. V pre- I Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne za gospode >0 st., za dame sto t. Ozirora mogovniku v Mostu se je p red v č. ponoči zgodila nesreča, ki je zadobila katastrofalen značaj. V Jupitrov rov je namreč udrla voda, ki je zalda rov baje do 40 metrov visoko. Nekatera poročila pravijo, da je katastrofa pri- Torej, ako so napisi tudi v jeziku na kratko dobo vladanja letošnjega pusta dvetretjinske večine prebivalstva dežeie, v hrumela povsem nenadejano, druga zopet, da upamo, da se prijateiji plesa mnogoštevilno jeziku prebivalstva onega ozemlja, po kate- so se v kotlinah v bližini rova že več dni udeleže te predpustne zabave, na katero rem bo tekla železnica, je to po »Piecolovic nabirale vodne mase in je uprava tudi po- logiki krivica za Italijane, daai se bodo se- skrbela za varnostne odredbe. Ali ravno mej veda, na prvem mestu bliščali laški napisi, temj go bili inženiiji predvčeraj p> noči torej v jeziku manjšine prebivalstva. iznenadjeni od udirajoče vode. Pogrešajo 40 Pravično bi se dozdevalo Lahom še le mož, me l istimi tudi inženerja liinderja, t«., ako bi se jezik večine prebivalstva po- ki se je, doznavši o katastri, fi, dvakrat spustil »1k>?■» tovo ne! Tem njih, oziroma, da so že mrtvi. -uljudno vabi O d bor »Zveze trž. slov. mladine«. »Slovansko pevsko društvo« vabi svoje člene ;n prijatelje na plemi vcaČck, ki b) r trpežnosti. Bogat izbor ščeik, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od [»erja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov i td. Vse po jako nizkih csnab. ""^8 V prepričanje se prosi blagohoten obisk. OOOOOOOOOOOOOOOO Rusi in Poljaki. »Slavjausko blagotvori-telno občestvo« je poslalo načelniku | >*»I j - Loterijske Številke, izžr bane dne 15. •rkester. — V nadi, da nas častito občin- manje, d a b i zakrivali narodni —tv»», v prvi vrsti pa gg. podporni členi, p >- značaj pokrajine!! Vsiki razs > Ini i-a? te svojim obiskom, kličemo : na veselo človek je marveč prepričan, da se napisi poeta v- skega kluba, vit. Javvorskemu, 200 rublje v svidenje'. Ijajo za to, da služijo praktičnim namenom, ya obsojene Poljake v vrešenski aferi. Tudi da jih morejo oni, katerim so namenjeni, ta čin bo ugodno uplival na razmere meti tudi čitat", u in e t i ter se ravuati po njd». Rusi in Poljaki. Ni smeti pozabiti, tla so ravno na železnicah marši kateri k rat napisi, ki prepovedujejo jhk1 kaznijo to in to dejanje. Kiko naj ljudstvo čitatelji bodo morda mislili, da se šalimo: ali um€Va »apise, kako naj se izogne zažugani verujejo naj nam, da mislim- popolnoma al<« 80 napisi v jeziku, kateregt ne resno. S cer pa se v pint iein čuti v tem llIueNa In to samo radi tega, da se ustrrza ita- im lijanizatorskim zahtevam laSce oligarhije! Uencmsh,gIl. PoU tem Mi upamo, da se bodo kompetentne oblasti Vesti iz ostale Primorske. ICevežL kako so zatirati! Kdo pa V No, k.io drugi, nego istrnki L-dii. Naši m.: Ijvov Praga 60, 21, 28, 6, 75, 42, 35, 53. obziru ni ravno preveč natančno. Torej, kaj -ie je prav za prav zgodilo tem ubog param ? Uranim laškii Vesti iz Kranjske. * Napredek v Kropi. Prva žrebljarska na tamošnji so.lniji dosedaj zapisniki vseh »» železo-oUrtna zatlruga v Kropi je |K>eta- Poshišajte torej! Dan šnji in predvče- ravnale po faktičnih potrebah, ne pa |»o rajšnji i Piccolo pon»ea o dveh groznih kri- »abtevuli pr^jKitentnih in objestnih Lahonov v *ah, ki ste se dogotlili ravnokar istrskim istrskih ! Lahom in posredno torej tudi \semu laškemu narodu. Pred kratkim je d šel v Pazin nov r.kr. -•inik i;. P'stotniir. Kakor trdi »Piccolo« soj pravd, tudi če so bile uložene v hrvatskem jeziku pisali v italijanskem jeziku. Pa ne da bi morda mislili, »la je Pazin tam kje v Kalabriji! < > ne, Pazin je v «.nem istrskem okraju, kjer ni bil o zadnjih i narodi jednakopravni. Nasproti Slovencem in Hrvatom pa primorski z -tem izvršuje načelo jednakopravuosti menda na ta način, da našemu jez ku, kjer le morejo, vskračajo vsako pravo. Čudna jednakopravno-^ to, kaj ne'.' Nt>, primorski sistem si poj m jednakopravuorti tolmači na ta način in basta. Na sodišču v Pazinu pi se je sedaj, j»o prihotlu sodnika Pist tni^a, izvršila sprememba, nad kater.« se »Pieeolo« zgraža. Sodnik Pistotnig je namreč odredil, tla je v onih pravdah, ki bo bile uložene na hrvatskem jeziku, sestavljati zipsaike tuli vila prve stroje za izdelttvanje žrebljev (kla-duc) it i., tla zamore vstrezati vsem modernim napravam žrsbljarrtketja obrta in bo z oziroin ua to v sredo dne 22. t. m. s 1 a v n o s t n a otvoritev in b I a g o s l o v 1 j e n j e novih stroj ev, kateri naj prijw»raorejo mali slovenski industriji do večje ve'jave, gorenjskemu kovarju pa olajšajo težavno tlelo. Vesti iz Štajerske- — Občinske volitve v Konjicah ro razveljavljene v vseh treh razredih. »Sud-steierisehe Presse« meni, da bo sedaj nemško-nacijonalni kliki zopet ]»rilika, tla useje kakih (300 golriinarčkov. — »3iild(*Uenhoiin v Ptuju c. Mestni mogotci v Ptuju so se zarili v misel, da morajo ustanoviti nekako zavetišče ra deklice po znanih germanskih uzorci h. Dne 18. t-m. so v mestni seji »oglasno vsprejeli dotični predlog, potem, ko je bil eden odbornikov, Konrad Furat, tako — pameten in Književnost in umetnost. Zagreb t hrvatskem narodnem jrrad- naslovom iztla hrvatski natodni tlekt»rater Avgust Posi lovit* v kratkem arhitektonično - tlekorati vno delo, ki bo obsegalo načrte za neke zgradbe, osnove za urejenje cerk\:*i, za paramente in tlrugei 2 lelke obrti in industrije, katere je avkttir v svojem 30-letnem delu načrtal in vcJinoma izvršil. To delo iztla Posilovič v to, da l>odo drugi, katere stvar zanima, imeli pregled njegovega dehivanja ter tla bo v navodilo onim, ki žele v umetnosti j»osluževati se ne zerplji-vih narodnih motivov. Na čelu dela bodo arhitektoničoe skice za neke nove zgradbe v Zagrebu. V svojem vabi u na naročho pravi Posilovič, da se je že trideset let bavil z mislijo, kako bi se na Griču mogla osnovati hrvatska akropola z banskimi dvori, zbornico in zgradbami posamičnih vladnih oddelkov. Pred njimi veličastni portal s kipi hrvatskih kraljev narodne krvi, na de-mo in levo pa slavoloki s skulpturami iz narodne zgodovine itd. iid. Izdajatelj pozivlje obrtnike, trgovce, tovarnarje in druge, tla bi ga na izdanju knjige podpirali z naročbo in oglasi. Cena oglasom je 20 K za vso stran. Knjiga bo stala 2 K, a kdor pošlje naročnino, dopošlje se mu ista franko po pošti" Na 10 iztisov dobi se jedna v dar. Naročnina in prijave za oglase j»ošiljajo naj se izdajatelju Avgustu Posiloviču, Zagreb, gornji grad, Mlinska cesta šr. 5. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek prt pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skarijicah v Prendiiiijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stana 60 stotink. KXKKKXXKKXXXKKKK X X K X X X X X X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^ je prevzela X X m slov. zalop piliva iz odlikovanih in svatovnoznanih to- jj varn v Solkanu in Gorici jg Antona Černigoj-a * Katera se nahaja ▼ Trstu, Via Piazza vecchia y (Kosario) it. 1. (na deani »tr*al eerkre sv. Petra). Konknrsnoa nemogoča, ker je blago ^ is prve roke. ^ XXXXXXXXXXXXXXXX ^iiS'&d/f^l^SfSfSfSfStS^ S lAlenaaier Levi linzii m m rs m m & ig m Prva la največja tovariš« pohištva vseh vrst. TRST trn— tovarna: Via Teea, vogal Vta Llfsitanen zaloge: ■ Piatzza Rosad« it 2 I (šolsko poslopje) | in Via Riboro« 21 -HOM-- VcHk izbor tapecarij, zrcal in slik. Is-▼ršaje aaročbe tsdi po posebnih načrtih. Gene brez konkurence. ^ ILUSTfiOTAHJ CEIlt ZASTOII I! FflAUG Q ^ Predmeti postavio se na Da. obrod gj ^ aH železnico frin^o ^ oooooooooooooooo Novo tržasKo pogrebno podjetje Piazza della Legna 4. IV vsakovrstna pogrebe po najzmeriiejšili cenah Podjetje iina v za lopi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova Piazza delle Legna št. 4) z namišljenimi agenti za |M>grebe, ki so bili že davno odpuščeni cd našega podjetja. oooooooooooooooo Prvo primorsko podjetje za razpošiljaš je in prevažanje jolistva Rudolf Ezner Trst. — Via della Stazione — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva jh> železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici a patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. , Gostilna ..Al Transwaal'k. c prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio 205. • nasproti Drejevi pivovarni u Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkab. Domača kuhinja vedno pripravljena. Kr« gljišče. Svojim rojake m se toplo priporoča Fran Benčič, krčmar. Jakob Kosme rlj -bTRSTi- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando B£axiiieu irTBGOVnA jestvin in kolonijalnoga hhiga. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Ju k ob Kosm erlj. Pprejt majo se tudi naročbe za razpoSiljuje. (^©©©©©©©©©©©©©©13 ppCROATLk" osiguravajuća zadruga u Zagrebu, stojeća pod zaštitom občine slab. in kr glavnog grada Zagreba, otvorila, je GLAVNO ZASTOPSTVO za Istru, Goricu, Trst i Dalmaciju sa sjedi ste m n Puli. Upozortijemo svako«; valjanog kućegospoelara, da sve svoje zgraor sladćic. Sprejema v pecivo bodisi tet-to za nava a pvojo zalogo jestvin. kolonij alij, na\ac: ^ i:; i ..jtinejiepa olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cer ah. Razpo.-ilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Skladišče vina ulica Acrjuedotto št 23. Prodaja vina v s*odih in buteljkah. Fine paJlne in dezertne vina na delalo in drobno, franko na doni po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah. Operatur kurjevih očes (kalist) dipl omotični »peci j al i st Giordani ima svoj umbu-OljjPv*. ^-iT -jc) lat ori j na Korzn -t. II. c^jf ff i < >r« i in uje od S. pred p. do H. pop. Izvršuje odstruaitev kurjih oćes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez ni-iskor^aih b »lečin. Odlikovan z ali druge zbobe. JAKOB BAMBIG trgoviK* z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najtinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšetn delu in o ?meruimi cenani. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče z;i vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice Se priporoča Ravasinijev ieluHti liiii Sestavljen }e iz racijonalno izbranih potrebnih kol čin železa i:i delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 120. 2 — in 3 60. V dobiva se sjftno v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione Stv. 3. Postne pošiljatve s povzetjem. Razglas! Podpisana najtiljudneje naznanja }>rer. duliov-ši-*ni in slavnemu obćinstu. <;a jt- otvorila v mi«-i (."anale št. 7 (ol> strani t-erk\e sv. Antona novega> VELI KO TIMiOVINO ccrkvcnih in pobožnih prcSmetov. Edina zaloga pristnih reltelnovo-čenih -ver. Zaloga vspIi vr-t ma-uili plaščev, pluvijalov, >to\ srajc, svetilk, svečnikov, salirjev, k rižev itd. Izbor kipov vst-li vrst iti velikostij, palm. cerkvenih venci-v it«l. ZalcgH litur^ićnili kn j ijr misa!, ritualov. Krcvirii v itd. masnih knjiir vseh vr^t in vezenj, rožnih vencev in svetili kolajn. Zadnja novost: svete i'i ule^o' "'-ne raz^eldnice. Cene ztnerne, ilobri. Spn-jenui naročne z;t vse vrst te stroke ter jamči za pristnost in točnost. ^po^tovaiijem udan i 1. Lu vre iičii-. 3van ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar eopieev vseh vrst in šcetk, nahajajoč sc na tržaškem trirn ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščeike za zubovje čistiti, specijalitete za parlumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana