50 LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA % CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZE^INJENIH DRŽAVAH. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) STE V. (NO.) 244 9 o IN TWO PARTS — PARJ I. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 20, 1941 V DVEH DELIH — I. DEL LEJNIK (VOL.) U Nemci se umikajo na celi fronti - Silen japonski pritisk Priznavajo, da gre armadi v Rusiji trda N azijske osebnosti pripravljajo nemško ljudstvo na razočaranje. — Odpornost ruskega vojaka se visoko proslavlja. — Rusi si osvojili nove kraje. London, Anglija. — Iz na- zijskih virov samih se zdaj že lahko povzema, da tiči za velikim umikom nemške armade, ki se je raztegnil že preko cele dolge ruske fronte, nekaj vse bolj resnega kakor "izravnavanje bojne črte," kakor se izraža nemško poveljstvo. To mora biti pravi pobeg in nemško javnost očividno škušajo na lep način pripraviti na katastrofo, katera grozi armadi tekom te zime. Na tak način vsaj se lahko razlagajo razne izjave, ki jih podajajo razni nemški govorniki po radio in razni izvedenci po nazijskem časopisju. Tako se po radio svari pred zmotnim dom-nevan3em, da je ruski vojak nezmožen, marveč, resnica da je ravno nasprotno: Ruski vojak napram vojaku, in povdarja se, da doživlja nemška armada v Rusiji "neverjetne težave." Značilno je, da prihajajo zdaj take izjave, ko so vendar naziji že pred par meseci proglašali Y svet, da je ruska odporna moč zlomljena. Posebno pozornost pa zasluži članek, spisan od nazij-skega vojaškega komentatorja Soldana in priobčen v nekem nazijskem listu. V njem se očitno povdarja, da se je možnost ruske vojne industrije znatno podcenjevala in, da se sovjetska armada bori z odpornostjo, ka-kcrršne si niti predstavljati ne moremo. Kadar je bila kje kaka divizija potolčena, je privrelo na njeno mesto število novih, da so na ta način pridobili naziji vsako ped zemlje le s trdimi boji. Rusi so bili, pravi pisatelj, toliko zviti, da med vojno s Finsko niso pokazali svojega najboljšega orožja, in tako so naziji ugotovili, da so sovjeti njihov najmočnejši sovražnik, kar so jih doslej še srečali. Ta priznanja kažejo, da ruska poročila, ki trdijo, da se Nemci ne umikajo, marveč, da beže, ne bodo popolnoma pretirana. In v četrtek so se slišale nove vesti iz Moskve o takem pobegu; v njih se namreč omenja, da so Rpsi zasedli pred Moskvo nove kraje in, da so se iz nekaterih umaknili Nemci sami od sebe, brez vsakih bojev. Ni sicer gotovo, ali ustanavljajo naziji kje novo obrambno linijo, ali ne, vendar pa je gotovo, da Rusi s svojo ofenzivo, ki je zdaj v polnem teku, ne bodo odnehali, četudi nalete na odpor. V četrtek se je v Londonu razodelo, da se vršijo y Moskvi in v Washingtonu važne diplomatske konference, katerih cilj je, da se med vsemi tremi deželami sklene vojaška zveza z enotnimi vojnimi načrti. INDIJA ZA ANGLIJO V slučaju napada Japoncev bi šli v vojno proti njim. Chicago, iii. — Prebivalstvo v britanski koloniji Indiji sicer nima ravno posebne ljubezni za Anglijo, vendar, ako bi Japonci vdrli tja, bi se ljudstvo brez dvoma enotno postavilo v boj ob strani Anglije. Tako sta se v sredo izrazila dva izvedenca s chicaške univerze, ki poznata razmere v Indiji. Kakor pravita, ljudstvo tamkaj mrzi osi-ščno diktatorstvo in čisla tisto malo demokracije, kar je je flo. Posebno je napravila Britanija, ko je dala v Indiji nedavno izpustiti na tisoče političnih jetnikov. -o- nemške Čete baje zapuščajo finsko Stockholm, Švedska. — Iz nekega zanesljivega diplomatskega produkcija avtov se bržkone ustavi Washington, D. C. — Avtomobilska industrija bo šla kmalu najbrž popolnoma "v penzijon," namreč, da se novi avtomobili ne bodo več izdelovali. To je objavil zadnjo sre-dodirektor za civilne zaloge Henderson, omenjajoč, da se bo produciranje avtomobilov bržkone ustavilo s 1. februarjem. O tem se bo razpravljalo še na konferenci med industrijo in de4avstvom, sklicani za 15. januarja. Sploh pa bi bilo brezpomembno nove avtom o-bi izdelovati, ker se novi gumijasti obroči itak ne bodo več dobili. Dosedanja prepoved prodaje novih obročev, ki je bila določena do 22. decembra, se raztegne do 4. januarja, kakor je objavil fiender-son, in po tem dnevu se bodo dobili novi obroči le na karte, te pa se bodo izdale le tistim, ki potrebujejo avtomobile v nujne svrhe. Položaj Britancev se vedno zelo kritičen! Hongkong- doslej uspešno odbija napade. — Na Malajskem polotoku morali izprazniti Britanci neko celo provinco. — O razvoju na Borneo ni točnih p oročil. Vesti omovim britanci utegnejo posredovati v ameriki London, Anglija. — Da se doseže sprava mecf obema ameriškima delavskima organizacijama, federacijo in CIO, utegne biti potrebno posredovanje Britancev. Tozadevni predlog se je namreč stavii zadnjo sredo vodstvu kongresa britanskih obrtnih unij od delegatov, ki so se pred kratkim vira se je izvedelo v sredo, da P°yrmli z obiska v Ameriki. Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. Nemčija jemlje domov svoje če te s Finske, in, da je teh že več kot polovica odšla od tam. Kakor se trdi, Nemci itak niso dosti pomagali Fincem, ker niso navajeni na bojevanje na takem ozemlju, kakoršno je tam, vendar pa je za Fince dokaj neprijetno, da jih Nemci zapuščajo ravno zdaj, ko so Rusi podvzeli svojo veliko ofenzivo. Povrhu pa so Finci tudi zelo razočarani nad tem, ko Moskva ne bo padla pred božičem, kakor so pričakovali. -o- vojaški voditelji na havajih odstavljeni Washington, D. C. — Mornariški in vojni department sta v sredo objavila, da so se ukrenile radikalne izpremembe v vodilnem osobju na Havajskih otokih, in sicer zaradi katastrofe, ki jo je povzročil tamkaj japonski napad ob izbruhu vojne. Odstavljen je admiral Kimmel, ki je bil poveljnik pacifiškega bro-dovja, in ga nadomesti admiral Nimitz. Enako sta bila odstavljena tudi dva armadna generala. Te izpremembe so se objavile isti dan, ko je posebna komisija pričela s preiskavo o usodnem dogodku na Havajih. o- "ne zmagoslavje sile, marveč blagoslov za svet" Chicago, 111. — V objavi, ki i o je izdal v sredo glede vojne in miru, je tukajšnji nadškof Stritch povdarjal, da Amerika ne išče nikakega osvojevanja in nikakega maščevanja. "Bojujemo se," je dejal, "za pravice ljudi in za varnost naših svoboščin. Zmaga ne bo pomenila zmagoslavja sile, marveč blagoslov na celi svet." Vojna, tako pravijo, bo pripomogla, da tako posredovanje ne bo povzročilo nikake sumnje ali zamere. vložili peticijo za zvezo z britanijo New York, N. — Kakor je organizacija Federal Union, Inc., ki propagira, da se Zed. države in britanski imperij spo-; vencem KRATKEVESTl — London, Anglija. — Zračno min iste rstvo je objavilo v sredo, da se Japonci v bojih na AČalaji poslužujejo dveh tipov nemških aeroplanov, iz česar se razvidi, da so Nemci poslali letala svojim zaveznikom na pomoč. — Washington, D. C. — Interese Zed. držav v osiščnih in drugih, od osišča zl^edenih državah, bo v naprej imela v svoji oskrbi Švica, kalfor je v sredo objavil državni Sdepartment. Obenem zastopa jšvica tudi Nemčijo in Italijo 4 Zed. državah. — Kairo, Egipt. — Britan-j ske sile so prodrle v Libijo žei do 150 mili daleč. :$fa>ji se vrše kakih 30 milj zapasdaa od mesta Gazala. Povdarja pa se, da razpolagajo osiščne čete* dasi se umikajo, še z .včliko odporno silo. ; ji v eno enoto, objavila zadnjo sredo, je poslala predsedniku Rooseveltu peticijo, katero rial on predloži kongresu, da se v s vrh o zmage in zagotovitve bodočega miru združijo Zed. države z Kanado, z Anglijo, Irsko, Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Afriko. Med tisti-timi, ki so odobrili peticijo, sta tudi notranji tajnik Ickes in član vrhovnega sodišča Roberts. vseameriška konferenca sklicana Washington, D. C. — Upravni odbor Panameriške unije je zadnjo sredo odločil, da se skliče zv 15. januarja konferenca zastopnikov vseh 21 ameriških republik, da .^c razmotrivajo pro blemi obrambe zapadne polebb Konferenca se bo vršila v brazil ski prestolici Rio de Janeiro ir Zed. države bo na njej zastopa najbrž drž. podtajnik Welles. japonski konzul v chicagi aretiran Chicago, 111. — Po naročilu iz Washingtona so federalni agenti vstopili v tukajšnji j a ponski konzulat zadnjo sredo ir aretirali tamkaj konzula Ohmo-ri in njegovo pomožno osobje Vsi ti bodo morali v naprej o-stati v svojih domovih. slovenski minister g. franc snoj se vrnil v ameriko New York, N. Y. — V četrtek 18. decembra je dospel s Clipper-jem iz Lisbone na Portugalskem slovenski minister g. Franc Snoj, ki se je pred nekaj tedni podal v London na posvetovanja z jugoslovansko vlado. G. minister ima gotovo važna poročila o domovini in o načrtih jugoslovanske vlade v Londonu, kar bo gotovo objavil ameriškim Slo-Vrnivšemu g. ministru kličemo dobrodošel ter vesel in srečen mu Božič med nami! London, Anglija. — Položaj na dalj njem vzhodu se za britanske čete tekom četrtka ni nič izboljšal. Glede kolonije Hongkong, ki leži ob južnem kitajskem obrežju, se sicer upa, da bo vzdržala napade, vsaj, ako bodo mogle zavezniške čete z napadom kje drugje odvrniti močni pritisk, ki ga zdaj izvajajo Japonci na njo. Vse bolj resna pa je situacija na Malajskem polotoku. Britansko poveljstvo je v četrtek objavilo, da se je morala tamkaj prepustiti Japoncem neka cela provinca južno od Thailan-da. Pri tem ne gre toliko za izgubo tega polotoka samega, marveč bolj za trdnjavo Singapore, ki leži na njega južnem koncu. Ako bi bila ta izgubljena, bi prišel v nevarnost celi da^j-nji vzhoden tudi pomoč Kitajski bi bila odrezana. Zato je pričakovati, da bodo Britanci to trdnjavo do skrajnosti branili in, da jim bo tudi Amerika poslala tja svojo pomoč. Kak je položaj na Borneo, katerega severni konec so zasedli Japonci, se v četrtek ni natančno vedelo. Ker je to zelo važna strategična točka, se razvoju tamkaj obrača posebna pozornost. —■—o—— za bonde bodo agiti-rali po hišah Chicago, 111. — Zakladniški tajnik Morgenthau se je v sredo izrazil tukaj v nekem govoru, da bodo, pričenši z 10. januarjem, hodili po vsej Ameriki prostovoljci od hiše do hiše in agitirali za nakupovanje o-\ brambnih bondov. Berlin in Rim priznavata, da vojna z Jugoslavijo še z da-leka ni končana. Posamezne vojaške edinice delujejo v sporazumu, ker jim premične radijske postaje omogočajo zvezo med seboj od skrajnega severa, pa do juga. Jugoslavija v vojni Washington, D. C., (JCO) — V nizu prikazov, ki so bili v zadnjem času priobčeni v velikem številu ameriških časopisov in mesečnikov prinašamo zanimiv članek tednika "Life" o nevidni vojni, ki danes razsaja po Jugoslaviji. Nam, ki poznamo razloge in pomen borbe, v kateri se danes bore Srbi in Hrvati in Slovenci na vsem ozemlju Jugoslavije, ta boj ni neviden. To( je velika vojna jugoslovanskega naroda in njegove vojske proti osišču. Predsednik vlade, general Simovič je v svojem zgodovinskem govoru lo.-ega novembra, ki je podal smernice borbe našega naroda z nje-gpvim. zaJvpnitim predstavni Štvcm v tujini točno očrtal smisel te borbe, ko je dejal: "Tako je oživela vojaško organizirana berba za osvobojenjc domovine in na Balkanu se je vnovič začel boj, v katerem se pojasnjuje, kako prihaja do majhnih uporov v skrajnih severnih delih, da bi se odvrnila pažnja Nemcev na večje gibanje, ki se pripravlja nekje v juž?nih predelih. Nemogoče je boriti se proti vojski, ki je ne vidite; in Nemci se tega zavedajo. Zato je nemška vojska sklenila v oktobru začeti z mirovnimi pogajanju, prvič v sedanji vojni. V noči 5-ega oktobra je general G j ura Dokič, V izling št. 2 stopal v spremsl. u dveh višjih nemških častnikov po samotni stezi v gorah južno-zapadno od Beograda. General Dokič je bil posebni odposlanec kvizlinga št. 1, gene-lala Milana Nediča. Oba nem-ka častnika .'•ta zastopala svojega poveljnik a ~ generala van* Dankelmana. Ob enajstih^ zvečer so vsi trije prišli na kraj, o katerem so se že prej dogovorili predstavniki nemške in nevidljive srbske vojske. Nenadoma je iz noči skočilo deset oboroženih Srbov v uniformah redne jugoslovanske vojske. V nemščini jim pojasne, da jih bodo odpeljali v glavno poveljništvo in da jim zato morajo zavezati oči. Z zavezanimi očmi so vse JAPONSKA PRESTOLICA jugoslovanska vojska bori s 3i-iami osišča." In predsednik vlade v svojem pozivu vsemu narodu jasno postavlja tudi cilje organizirane vojne sile Jugoslavije v borbi proti osi-šču ko pravi: "Pozivamo vse prave predstavnike naroda, vse tiste, ki ljubijo svojo svobodo in svobodo svoje domovine in zlasti tiste hrabre sinove svoje domovine, ki so se že dvignili in to svobodo branijo z o-režjem v roki, da se zedinijo v skupni borbi proti zavojevalcem in nasilnežem in se podre-|de poveljniku vseh jugoslovanskih oboroženih sil v domovini, Draži Mihajloviču. "Life" v svoji številki 24. novembra pod naslovom "Nevidna vojna v Jugoslaviji" med drugim pravi sledeče: "2e nekaj dni Berlin in Rim priznavata, da borba v Jugoslaviji še traja. O obsegu te borbe se^je doslej vedno le u-gibalo. Toda nedavno so naskrivaj prišle vesti iz Jugoshi- J vije v jugoslovansko vojno pc-| Pogled na Tolrfo, glavno mesto Japonske. Slika kaže trgovski del mesta modernimi poslopji, obdanimi * malimi stanovanjskimi hišami. tri odposlance posadili v avtomobil. Skoraj dve uri je trajala divja vožnja avtomobila po najstrašnejših potih. Ko so prispeli na cilj, so oba nemška častnika in generala Dokiča pripeljali v neko hišo. Sneli so jima obvezo z oči in njihovi pogledi so se srečali s pogledom poveljnika nevidne vojske, s človekom, ki bo — če bo vojna uspešna — prišel v zgodovino skupaj z narodnimi junaki kakor se Juarez, Bolivar in Ata-turk. Poveljnik nevidne srbske vojske je polkovnik Draša Mi-hajlovič, človek 47-ih let, ože-njen, oče petih otrok. V prostem času igra na gosli in prepeva srbske narodne pesmi. A veljništvo na Bližnjem vzhodu. Te vesti so glavna vsebina članka, ki ga priebčujemo m pojasnjujejo sijajni odpor pro-tinacijskih Srbov". Kairo, Egipet. — Jugoslavija je v plamenu. Nemci pravijo, da so tam upori, toda tam ni uporov: tam je vojna. To ni odprta vojna in ne neredna borba, temveč neka nova vrsta vojne, ki jo vodi in pripravlja neki nevidni generalštab. Pri nerednih borbah delujejo posamezne edinice samostojno brez zveze med seboj. V nevid-ljivi vojni, ki se sedaj vodi v Jugoslaviji pa se vse delovanje vodi iz enega središča. Premične radijske postaje omogočajo zvezo po vsej pokrajini. Mreža te zveze,'ki spaja posamezne edinice nevidne vojske najbolj je znan kot eden med najboljšimi srbskimi častniki. L. 1912 se je boril proti Tur-skom, 1. 1913 proti Bolgarom, 1914-18 proti Avstrijcem in proti N.emcem, a v tej vojni proti Nemcem in proti Italijanom. Od prejšnje svetovne vojne do današnje je bil najmlajši častnik jugoslovanskega štaba, kjer se je posebej izuril za bojevanje nevidn-j vojske, za slučaj, da bi glavne sile jugoslovanske ol ambe bile uničene. Nemški polkovnik je prvi spregovoril: "Imam ukaz svojega poveljnika, naj najod-ločnejše izjavim, da je Vaša akcija protizakonita in da se pri ravnanju z Vašimi vojaki ne moremo ravnati po odred-(Dalje na 4. strani) Amerikapski Slovenec ftn in nsjstarejH slovenski Ust v Ameriki, • Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praanUdh. Izdaja in tiaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: C AN AT, 5544 Naročnina: Za celo leto____________________$6.00 2a pol leta__________________3.00 Za četrt leta ......................... 1.75 Za Chicago, Kanado in E vre po: Za celo leto____$7.00 Za ool leta______3.50 Za četrt leta_________2.00 Posamezna številka__Je The first and the Oldest Slovene « Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST FLEMISHING CO. Address of publication office: 184S V" €srmak Rd., Circle Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year -------- For half a year —.-- For three months --------- - ...$6.00 ___3.00 1.75 Chicago. Canada and Europe: For one year---$7.00 For half a year-----3.50 - - 2.00 ___ 3c For three months Single copy--- Dopisi vainega pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo naj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. Božične misli vojni, kar jih je svet še doživel. To so zakrivile druge miselnosti, ki temeljijo na temeljih paganskih in brezbožnih miselnostih, katere zametujejo in zanikajo tudi Boga in njegove nauke. Toda vest pa nam morda le očita, zakaj nismo kristjani bili bolj aktivni, zakaj nismo bolj razširjali krščansko miselnost, tedaj, ko bi jo bili še lahko? Ali nismo morda takrat dremali in s tem sami pomagali nezavedajoč se tega, da so tekmujoče sile na delu noč in dan? Ali smo bili kristjani dovolj aktivni? Ali bi ne bili morda mi lahiko razširjali svojo miselnost od hiše do hiše, tako kakor so jo vsaj nasprotniki? In če bi jo, ali bi bilo tako kakor je? To so važna vprašanja! Pravični Bog še živi in bo živel na veke! Vnebovpijo-če krivice bodo kaznovane! Zopet bo zavladal na zemlji mir. Zopet bomo praznovali na zemlji božiče v miru in boljših mednarodnih razmerah, kakor letos. Za ta takrat se pa kristjani pripravimo po vseip svetu, da bomo bolj aktivni, kakor smo bili dosedaj. V vsako hišo skušajmo odpreti vrata krščanski ljubezni, krščanski miselnosti in drugače bo na svetu, kakor je. In kadar bo krscanska ljubezen prevladovala svet in ljudi, bo z njo kraljevala tudi dobra volja in kjer je dobra volja — tam je mir. Božje Dete, daj svetu dobre volje in svoje Ljubezni! Večno lep božični spev: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ..se zopet razlega po okrogli zemlji. Ljudje zopet čutijo milobo božične poezije in zopet so človeška srca polna blagih bratskih čustev, ki silijo več ali manj iz vsakega srca na dan v izraz in dejanja. Iz nas vro simpatična voščila, ki jih izražamo eden drugemu in ne glede kako ravnamo skozi leto, o Božiču smo prežeti z nekimi milimi in blagimi 'čustvi, da kar čutimo, da nas boža in gladi sama nebeška miloba. Po svetu pa se razlega glas prelepe melodije: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . ." ' Povdarek tega opomina je jasen: mir onim, ki so dobre volje! Ali je še kaj dobre volje na svetu? Brezdvomno, mnogo jo je. Nikoli je pa ni toliko, kakor jo je o Božiču, ko s^et praznuje spomin največjega dogodka na svetu, ko se je rodil, Kristus — Bog človek! ^ Z Njim je prišla na svet sama nebeška dobrota, vzorec, kaka mora biti dobra vorja med nami ljudmi na svetu, če hočemo, da bomo vredni miru in dobrote božje. "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje," je pogojno božje določilo. Ce si dobre volje, boš imel mir. Kdor pa ne poseduje te bistvene potrebne lastnosti, dobre volje — ta tudi ni dfeležen miru. Kjer je mir, tam ie ljubezen, kjer ni miru, tam ni ljubezni. Sodobni svet je sam najžalostnejša priča v tej primeri. Po evropskih poljanah bi ne tekla kri v potokih, kakor teče, ne pobijali bi se milijoni in milijoni, kakor se, Če bi bilo med narodi več ljubezni, več krščanstva, kakor ga je. Mir bi bil med narodi, ko bi bil človek ' človeku brat, mesto, da je človek človeku volk. Žalostno, preža-lostno! In krivda? Čigava ie? Ne sodite, da ne bo:e sojeni, pravi zapoved. Krivda leži na vsei človeški družbi. Brezdvomno je prav malo nedolžnih. Po svojih virih prav skoro vsak prispeva svoj delež k zlv. ^ni direktno, dnifri s svojo nečuiečnostjo, tretji arugace, vsi smo delničarji slabega in zla — vsak na razne načine.. Eog Ve, koliko bi vsak lahko storil za ta ali drugi namen. Ali storimo? Potem, ko se izlušči iz vsega gorje in trpljenje, pa zvračamo krivde eden na druge. V resnici bi moral prijeti vsak sam sebe za lase. Ampak ljudje nismo taki, da bi pri sebi iskali slabo — pri drugih ga iščemo! Moledujemo po miru, kako bi ga ohranili. Kadar ga imamo pa na to malo mislimo, vsi ljudje dobre volje. Če bi bil vsak le pri svojem. Toda sodobni svet ni tak. Materialističen je in gleda le po materialnih pridobitvah in svetni slavi in ker se ta zla miselnost širi od človeka do človeka, nastanejo nevzdržne razmere, prepiri naiprvo med onimi, ki so direktno prizadeti. Pozneje to okuži predstavništva držav in narodov in iz malenkostnih ribanj nastanejo oboroženi konflikti in svet je v plamenih, kakor je zdaj skoro pol sveta in vojni zublji grozijo vsemu svetu. . . Ni dobre volje, pa tudi ni miru. Ali bo kedaj bolje? Upajmo, da bo. Treba pa je, da za ta cilj vsi delujemo, vsak po svojih močeh in načinih, Ustvarjati moramo dobro voljo s tem, da smo sami dobri do drugih. Le ko bomo najprvo sami dobri do drugih, moremo pričakovati od drugih dobro do nas. Božič nam daje velik nauk. Uči nas velike ljubezni, kakoršne je zmožen predvsem le sam Bog. Vendar pa se tudi ljudie lahko prizadevamo to ljubezen posnemati in izvajati. *In če bi jo skušali posnemati le vsaj malo, drugače bi bilo na svetu, kakor je. Ali nam ne priča ravno božični praznik vsako leto o tem? Ob tem prazniku gremo vsaj kristjani nekoliko sami vase in ko si le nekoliko tretaotkov pregledujemo sami sebe, ali ne opazite vse povsod, sami na sebi, pa tudi na drugih vse drugačnejše razpoloženje. Ali ni ob tem velikem krščanskem-prazniku na svetu več ljubezni, kakor pa kdaj koli ob kakem drugem času? In če smo lahko ob Božiču boljši, zakaj bi ne bili tudi skozi druge dobe leta? Kristjani sicer nismo krivi, da je svet zopet zdivjal in se pobija v najbolj krvavi KAJ PRAVI SLOVENSKI ZLATOMAŠNIK O "BARAGOVI PRATIKI"? Canon City, Colo. Dragi mi vsi pri "Am. Slovencu" ! Prav dobro! "Baragovo pra-tiko bomo kmalu videli v vsaki slovenski družini. Saj nas tako ob kratkem seznani s znamenitimi dogodki našega naroda in tudi z dogodki drugih narodov po svetu. Naši rojaki imajo s to zanimivo pra-tiko pred seboj prav obsežna navodila kaj smo, kako se vladamo, kako je treba spol no vati svoje dolžnosti. Kaže nam napredek po pravi poti. Tako lepa knjižica, kakor je to se mora priljubiti vsakemu. §aj ta. knjižic?, kaž^, da se Slovenci le še živo in dobro gibljemo. Starodavno je u-mestno upoštevati, ali misleči človek, živahni človek nikdar ne obstane in ne reče, doteti je. Iznajdljivost in podjetnost je na mestu. In baš "Baragova pratika" kaže, da je še iznajdljivost in podjetnost med nami. To je dober skok naprej. "Baragova pratika" bo vsakemu Slovencu najboljša tovarišica. Jako lično ie opremljena in nas prijazno spremlja po raz-noličcih potih duševnega in svetskega življenja. Veselo po r-jej spoznavamo, da smo dvoje, neumrljivi in družabni so-trudniki z vsemi poštenimi državljani. "Baragova pratika" nas uYnno postavi v zanimanje za obojno. "Baragova pratika" nam tovariško seže v roko, nas prijazno spremlja in nas opo-Ohranili bi ga, Če bi bili zarja na previdno delovanje Prejmite sv. obhajilo na Božič iz ljubezni do novorojenega Deteta, ker s tem boste tudi prejeli Njegove milosti, kar bo Vaš najlepši božični dar. Slovenci širom velike Chica-ge! Za Božič je že od nekdaj navada, da ste radi prišli v središče Slovencev vsaj za Božič in Velikonoč, kjer ste čuli svojo milo slovensko pesem in slovensko besedo. Pridite tudi letos. Spomnite se za Božič svoje slovenske cerkve tudi s primernim prispevkom. To prihodnjo nedeljo dne 21. decembra priredi šola sv. Štefana svojo običajno šolsko božičnico. Nastopali bodo otroci iz vseh razredov pod vodstvom naših čč. šolskih sester. Igre bodo zelo zanimive in vsi Slovenci od blizu in daleč so vabljeni, da v nedeljo 21. decembra ob 7:00 uri zvečer posetijo to prireditev. Pridite na prireditev naše mladine! -o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Kmalu se bodo zopet oglasili zvonovi v božično noč in oznanjali — mir ljudem na zemlji ... — Kako čudno se sliši beseda "mir" v sedanjih časih, ko vojna vihra pretresa ves svet. Kakor lepe sanje 3e nam zdi, kakor nekaj pravlji- Stvarnika in Njegove cerkve. Po vsem smo čisto na jasnem. Kratko nam ta pratika vse pove, kakor si človek želi, vendar pa zraven lično, všečno -delce, vsestransko obsežno. Blagoslovljen Vam Božič in prisrčno pozdravljeni! Rev. P. Cyril Župan, OSB. -o- Katoličani ao tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. v BOŽIČ PRI SV. ŠTEFANU Chicago, 111. Letošnji Božič bo v chicaški nadškofiji nekaj izrednega.1 Polnočnico bomo imeli, kar že dolgo let ni bilo dovoljeno v naši nadškofiji. Polnočna maša je bila pred več leti ukinjena v naši nadškofiji iz razloga, ker so ljudje prihajali h polnočni maši v takem stanju, ki jim ni bilo v čast. Mnogi so se preje opili, potem pa bili v nadlego drugim v cerkvi. Da se je to omejilo je bila cerkvena oblast primorana polnočnico ukiniti. Sedanji prevzv. nadškof g. Samuel Stritch je to prepoved umaknil in letos po dolgih letih bo zopet dovoljeno imeti polnočnico po katoliških cerkvah v chfcaški nadškofiji. Občinstvo naj pa pazi, da bo sveti večer obhajalo kot se spodobi za kristjane. Na sveti večer bodo začeli cerkveni pevci prepevati božične pesmi v cerkvi že ob 11:15 P. M. Ljudje morajo biti za polnočnico v cerkvi najkasneje do 11:30 P. M. Na božični dan bodo maše v naši cerkvi ob polnoči (12:00 P. M.) potem pa zjutraj ob 6, 7:30, 8:30, 9:30, 10:30 in 11:30 A. M. Maše ob polnoči in 11;30 bodo slovesne maše z leviti, vse druge maše bodo pete maše. Pri maši ob 10:30 bo zbor pel tudi lepe prekmurske božične pesmi. Otroci ne smejo priti k polnočnici, zapomnite si to, ker bo prevelik naval. Popoldne na božični dan bodo slovesne večernice ob treh. Na praznik sv. Štefana, farnega patrona, bocfo'mase v naši cerkvi ob 6, slovesna maša, pa ob 8. uri in otroška maša pa ob 9. uri. Spovedovanje za Božič bo v. pondeljek, torek in sredo zjutraj med prvo in drugo mašo, potem v sredo popoldne ob treh in zvečer od sedme do devete ure. Sv. obhajilo se bo delilo med polnočno mašo, treba se postiti že od desete ure. čnega, česar svet še nikoli ni imel, pa je vedno j>o njem hrepenel in hrepeni še dandanes. — Kakor slepec, ki tava po samotnih potih in se oziroma v sonce, pa ga ne vidi, tako tava svet v sovraštvu, tiplje in se ozira za mirom, pa ga ne bo dotipal, ne z vojskami, ne s pokolji, dokler se ne oklene ljubezni, ki je edina zmožna prinesti mir, katerega so oznanjali angeli nad zapuščenim hlevcem na betlehemskih planjavah, v katerem je na slami počivalo božje Dete — Kralj miru. Božič — praznik miru. — Koliko sladkih " Opominov na preteklost bo vstalo pred nami, ko bomo klečali pred jaslicami in gledali na božje De* te, ki izteza ročice, kot bi hotelo objeti ves svet in ga vto-piti v morju svoje božje ljubezni. — Grenak bo pa spomin na svoje drage v tako strašno preganjani in teptani domovini, ki so brez božične tolažbe. Ne pozabimo jih priporočiti božjemu Detetu Kralju miru, naj se ozre tudi na nje. Letos bomo po dolgih letih zopet imeli na svet večer polnočnico. Chicaški nadškoi Samuel Stritch je dal dovoljenje, da se sme darovati na svet večer polnočna sv. maša v vseh cerkvah nadškof i je, kakor je bilo pred leti v navadi. Ljudje so si poTnocnico sami zapravili, ker so nekateri pač prihajali polnočnici v takem stanju, ki ni bilo nobenemu v vzpodbudo, ne njim in ne Bogu v čast. — Polnočna sv. maša bo v naši cerkvi slovesna, pri kateri se bo tudi delilo sv. obhajilo tistim, ki se bodo zanj pripravili in bodo to želeli. Ob pol sedmih bo tiha sv. maša, ob osmih peta, ob desetih zopet peta in ob pol dvanajstih tiha. Naše lepe slovenske božične pesmi se bodo pele pred vsako sv. mašo, še zlasti pred polnočnico. Vabite se farani, da se pridno udeležujete svetih maš na božični dan. Prav vesele božične praznike vsem naročnikom Amer. Slovenca! Novinar o- PRIZNANJE DR. WILLIAM J. LAUSCHE-TU Barberton, Ohio Priznani slovenski Virtuoz klavirja v Clevelandu, ©r. William J. Lausche, brat spoštovanega župana, Hon. Frank J. Lausche-ta, je zopet pokazal svoj redki glazbeni talent z nastopom na Slovenskem radio programu zadnjo nedeljo. Za piano solo je Dr. Lausche izbral svoj izredno klasični in umetniško zamišljeni "Venček slovenskih pesmi," katerega je igral tako kompetno in te-kočno, da kaže vse dovršenosti pravega strokovnjaka in je bila prava senzacija ga poslušati. Predvsem v tonalski kakovosti, ki je njegova osebna lastnost, se je Dr. Lausche pokazal, da je tisti umetnik klavirja, ki so si ga poslušalci predstavljali. Žal nam je le, da so njegovi radijski in javni nastopi tako redki. Marsikateri se še spominja prvotnih slovenskih radio programov, katere je tako populariziral med ohijskimi Slovenci ravno Dr. Lausche s svojim izbornim instrumentalnim orkestrom in s nastopi priljubje-nih pevk, gdč. Mary Udovich in Josephine Lausche, ki obe lastujeti briljantne glasove. Pianist, glasbenik, komponist in dirigent — to je Dr. William J. Lausche! Anthony F. Šak Dogodki Slovenci p* ac NAZIJI SO NA NORVEŠKEM ZACELI "URADNO" Stockholm, Švedska. — (ONA) — Prekomorska novinarska služba (Overseas News Agency) je dobila sporočilo, da je bil v petek 21. novembra prvi Norvežan uradno obsojen na smrt in je bil ustreljen v Oslu. Te prva "uradna" žrtev, ki je padla pod naziji, je Ingvald Garbo, 50 letni učitelj na Syn-deshaugen gimnaziji, ki je ena najboljših in najbolj upoštevanih visokih šol v mestu Bergen. Bergienski preki sod ga je obsodil na smrt, Češ, da je med vojaki razširjal angleške radijske vesti. Profesor Garbo je bil aretiran meseca oktobra, tedaj, ko ie bilo stotine Norvežanov prijetih po nazijih in Quislingo-vih oblastnikih. Garbo je bil v Bergnu zelo poznan in priljubljen in je večkrat objavljal kulturne članke v bergen-skem listu "Arbeiderblad". Na banketu ga je zadela kap Cleveland, O. — Na banketu, ki je 'bil prirejen v počast 40 letnice fare sv. Lovrenca, je bil med drugimi tudi 82 letni bivši predsednik American Steel & Wire Co., A. W. Hitz, zelo naklonjen Slovencem, še zlasti pa cerkvi sv. Lovrenca. Bil je tudi pozvan, da spregovori par besed. Komaj je svoj govor začel, se je zgrudil. Na pomoč je takoj priskočil Dr. Oman, ki je bil tudi navzoč, pa je bila vsaka pomoč zaman. G. kanonik Oman so mu podali sv. zakramente za umirajoče. Na operacijo Brooklyn, N. Y. — V sredo 10. decembra se je morala podati v bolnišnico zaradi nevarne operacije na očesu naša rojakinja Cecilija Burgar, stanujoča pri sestri na 424 Me-rose St. Operacijo je srečno prestala in se ji obrača na boljše v bolnišnici za oči na vogalu 2nd Ave. in 13th Street v New Yorku. — Želimo ji hitrega ozdravljenja! — A. A. Podlegel srčni napaki Cleveland, O. — Za srčno hibo je umrl rojak Anton Po-nikvar iz East 141st Street, v starosti 60 let. Doma je bil iz Velikega Vasovnika, fara Rob in je prišel v Ameriko pred 38. leti. Zapušča soprogo Ano, rojeno BeČaj, tri sinove in tri hčere. Pokopan je bil zadnji četrtek 18. decembra iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče. SLUŽBA POMOŽNEGA UPRAVNIKA pri listu 'Am. Slovenec" je razpisana. Stalna služba za pravo osebo. Moški ali ženska, dekle ali fant. Starost ni izjema, dokler jc oseba sposobna opravljati predpisano delo. Oni, ki so vešči slovenščine in angleščine imajo prednost. Prijave bomo sprejemali do 26. dec. 1941. Službo treba nastopiti takoj po novem letu. Oni. ki se bodo zanimali za to službo se naj prijavijo do 26. decembra osebno ali pismeno UPRAVI AMER. SLOVENCA. 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IU. Pošta v stari kraj Chicago, 111. — Kakor se po-roca iz Washingtona, so ameriške poštne oblasti z napovedjo vojne Nemčiji Italiji, ustavile pošto v omenjeni državi in prav tako v vse one kraje, ki so pod okupacijo Nemcev in Italijanov. Tako je ^edaj ameriška pošta za slovenske kraje zaprta vse do konca sedanje vojne. To velja tudi za vso Jugoslavijo. Nov grob Cleveland, O. — Po kratki bolezni je za srčno hibo umrla tukaj dobro poznana rojakinja pionirka Mary Pižem, rojena Bostjančič, stara 68 let. Doma je bila iz Meniške vasi, fara Toplice pri Novem mestu na Dolenjskem in je prišla v Ameriko pred 50. leti. Zapušča moža Josepha, ki je že več Časa v bolnišnici, tri sinove, tri hčere, brata, ki živi v Clen-coe, O. in več sorodnikov. Pokopana je bila v sredo 17. decembra iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. VABA (352) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "HE'LL NOT GET AWAY WITH THAT.'" "TOMMY MUTTERED ANGRfLY, AND SCURRIED AFTER. THE APE. Ostri zobje so gnjaviti'v sočno vejo • toiiko časa, da se je ta žc malo poverila. Tommy jc pa v svojem vednem skakanju tako dobro napredoval, da ga Kuala ni več nadzorovala. Ko je zopet skakal po nižjih vejah, jc Ugtoo naglo splezal nižje k njemu in ga brcnil v hrbet, nato zopet zbežal v višino. "Nc bo jc kar tako odnesel,-' je mrmral Tommy jezen in sc odpravil opico. Vesel Božič in srečno Novo leto ' 1. .VKfli odjtn^lcem in „ prijateljem! GlrtUKC DRY GOODS • . i!.: i . 16T&6 Afaterloo Road CLEVELAND, OHIO VSEM NAŠIM PRIJATELJEM! Želimo in voščimo vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! Vsem odjemalcem in prijateljem na lih podjetij se tem potom iskreno zahvaljujemo za sodelovanje v letu 1941 in vsa leta poprej. Naj bodo za vse vas veseli božični prazniki! Naj bo vse leto 1942 veselo in srečno za vse! Kdor sodeluje s svojimi je lahko vesel in zadovoljen, ker ve da je storil svojo narodno dolžnost. Sodelovati drug z drugim je najlepša čednost, koristna za vse, za one, ki kupujejo in za one, ki prodajajo. Tujci nas v potrebi ne bodo poznali. Poznajo nas le tedaj, kadar kupujemo, nikoli ne, kadar prosimo. Zato vedno: "SVOJI K SVOJIM!" Naia podjetja so najstarejša po ustanovi slovenskih podjetij v Clevelandu, pri tem pa tudi zanesljiva v cenah in blagu. Postrežba je znana za najbol jio. A. GRD IDA IN SINOVI; POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM na naslovih: 1053 E. 62nd Street, 6019 St. Clair Ave^ i 15303 Waterloo Rd., CLEVELAND, OHIO OBČNA ZGODOVINA (L'Histoire universelle) Ko je mladi princ Zemir po-jžavne arhive. Blagovolite mi, stal naslednik svojega očeta| izdelati izvleček, ki bo bolj *na perzijskem prestolu, je dal poklicati vse akademike svojega kraljestva, in ko so se bili zbrali, jim je rekej: — Moj učitelj doktor Zeb me je učil, da bi se vladarji laže izognili zmotam in napakam, če bi poznali primere iz preteklosti. Zaradi tega bi hotel proučevati - zgodovino na-rodov. Ukazujem vam, da sestavite občno zgodovino in da ne zanemarite nobene reči; biti mora popolna. Učenjaki so obljubili, da bo-bo izpolnili prinčevo željo. In ko so se umaknili, so jadrno prijeli za delo. Cez dvajset let so se zopet predstavili kralju; za njimi je šla karavana dvajsetih kamel, katerih vsaka je nosila pet sto zvezkov. Tajnik akademije se je vrgel na tla pred prestolom in dejal: — Veličanstvo, akademikom Vaše kraljevine je posebna čast položiti pred Vaše noge občno zgodovino, ki so jo sestavili po namenu Vašega Veličanstva. Zgodovina .obsega šesttjsoč zvezkov in vsebuje vse, kar smo le mogli zbrati o pravih narodov in o menjavi kraljestev. Uvrstili smo vanjo stare letopise, ki so se na srečo ohranili in smo jih pojasnili Z obilnimi opombami o zemljepisu, časoslovju in diplomaciji. Samo uvodi so dali tovor za eno kamelo, a dodatki so toliki, da smo jih komaj lahko naložili drugi kameli.' Kralj je odvrnil: — Gospoda, hvala vam za try d, ki ste ga imeli z delom. Toda jaz imam na pretek vladarskih poslov, sicer pa sem se tudi postaral v času, ko ste vi delali.' Prišel sem, kakor pravi perzijski pesnik, v sredino svoje življenjske poti in če vzamemo, da bi utegnil umreti v najboljših letih, se mi ne zdi pametno upanje, da ,bom mo-8*1 prebrati tako dolgo zgodovino. Dal 30 bom spraviti v dr- ustrezal kratkosti^ človeškega življenja. Perzijski akademiki so de!a-li nadaljnih dvajset let; potlej »o prinesli kralju na treh kamelah petnajst sto zvezkov. — Veličanstvo, — je rekel dosmrtni tajnik Akademije oslabelim glasom, — prinesli smo Vam naše novo delo. Mislimo, da nismo izpustili nič bistvenega. — Je že mogoče, — je odgovoril kralj, — a tudi tega ne bom čital. Postal sem star dolgi napori niso več za moja leta. Skrajšajte še bolj in pohitite z delom! Pohiteli so tako, da so se čez deset let zopet vrnili; z njimi je "bil mlad slon, ki je nosil pet sto zvezkov. — Laskam si, da sem bil kratek in jedrnat, — je dejal dosmrtni tajnik. ,— Se vedno niste "oiTi dovolj, — mu je odvrnil kralj. — Sedaj sem že na koncu življenjske poti. Krajšajte, krajšajte. Če hočete, da bom vsaj pred smrtjo izvedel zgodovino Človeštva. Cez pet let so zopet videli dosmrtnega tajnika, ko je prihajal na dvor. Opirajoč se na bergle, je držal za uzdo majhnega osla, ki je nosil na hrbtu zajetne bukve. — Pohitite, — mu je velel častnik, kralj umira. In zares: kralj je ležal na smrtni postelji. Obrnil je proti akademiku in njegovi debeli knjigi skoraj že ugasli pogled in sope rekel: — Torej bom umrl, ne da bi bil spoznal zgodovino ljudi! — Veličanstvo, — mu je odgovoril učenjak, ki je bil skoraj prav tako na koncu kakor kralj, — lahko jo povem s tremi besedami: Ljudje so se rodili, trpeli in umirali. Tako se je perzijski kralj naposled vendarle naučil občno zgodovino. Preve]_o. OROŽJE BOJNIH LADIJ Bojne ladje vseh narodov so kot s poglavitnim orožjem o-premljene s težkim topništvom, tbpovi so 28—40.6 cm kalibra, kakršne velikosti so pač ladje. 40.6 cm trojčkov brez oklepa — tehta 1 in pol milijona kilogramov! Kakor je bilo že omenjeno, pregibajo posebni stroji cevi večkrfct so topovi 38 cm bra. Modema bojna ladja iti)* po 6 do' 12 takih topov. Topovske cevi so silno težke, saj {elita cev 40.6 cm topa krog 130.000 kilogramov, da jih ne morejo upravljati človeške moči, ampak jih ravnajo le stroji. Ker pa je treba dragoceni top - zavarovati spričo sovražnikovih zadetkov, so obdani s težkim oklepom. V tem oklepu so zaradi varčevanja s prostorom tudi po 4 topovi, ki tvorijo skupaj topovski stolp in se imenujejo stolpi dvojčkov, trojčkov ali četvorčkov, kolikor je pač topov skupaj. Stolpi stojijo navadno sredi ladje, je moči streljati na vse kraje. Ce, so na ladji štirje taki stolpi, stojita dva spredaj, dva zadaj; če so trije, pa dva «t>redaj, eden pa zadaj. Da pa pri streljanju .niso. drug drugemu v_napotje, so stolpi ki so bolj blizu ladijske sredine, višji od drugih. Velikanske so številke o teži in zmotnosti 40.6 centimetrskega topa: ta top strelja is 20 m dolge cevi izstrelke, ki tehta eden po 1000 kg in vsebuje po 40—100 kg. razstreliva. Naboj smodnika (300 kilogr.) daje izstrelku prvotno brfcino do 900 km na sekundo, tako da s silo 40 milijoni metrskih kilogramov butne iz cevi. S to energijo bi mogel kak vo-jtiki žerjav dvigniti velikansko oklopnico z vso vsebino vred štiri .metre visoko. Stolp navzgor in ves stolp na vse strani. Stroji delujejo večidel elektro-hidravlično, a tudi samo električno ali samo hidravlično. Stroji pa opravljajo tudi vsa druga dela, da dvigajo municijo, jo porivajo v cevi in vse drugo. Stolp stoji in se suče v velikem ležaju krogel na oklepu in sega s svojimi nadstropji do dvojnatih tal ladje. Slika je bila poslana iz Nemčije in ima pokazati, kako se je neki ruski vojak podal. Zadnja poročila pa govore, da so zdaj Nemci tisti, ki beie in se podajajo. Moderni ladijski topovi pa nimajo zato take sile, kakor je navedeno v prejšnjih številkah, da bi njih izstrelek dosegel čim večje daljave, ampak zato, da z večjo silo butnejo v oklepe ladij. Daljava streljanja ostane torej neizrabljena (kak 40.6 cm top ustreli lahko 50—60 km daleč), saj se moderno streljanje iz več razlogov ne vrši na take orjaške daljave. Granata za razbitje oklepa naj bi torej v prvi vrsti preluknjala oklep in se nato v cilju razletela. Zato ima vžigalnik, ki hitrost zmanjšuje. Ko te granate narejajo, jih delajo tako, da se pri dotiku z oklepom tudi razletijo:. Granate, ki so po 2 m dolge in 1000 kg težke, so dandanes napolnjene s 40 do 100 kg razstreliva, medtem ko so jih I. 1914 polnili še s črnim smodnikom. Od 40.6 cm oklopne granate smemo že pričakovati, da bo na 10 km razdalje in pri navpičnem padcu na ladjo preluknjala 50 cm debeli jekleni oklep, a na 20 km razdalje, 35 cm močni oklep. Kazen oklopnih razstrelilnih granat uporabljajo še granate, ki i-majo tanjši obod in morejo biti zato napolnjene z večjo množino razstreliva. Te uporabljajo za razdejanje tistih delov ladij, ki imajo lahke o-klepe ali pa, ki so nezavarovani. Pogonska sila, ki je potrebna za to, da take, jeklene orjake požene v zrak, izhaja iz nitroglicerina ali nitrocelu- loznega smodnika, ki ga po-edine države vsaka po svoje naziva. Nekatere države imajo to snov v svilenih mošnjah, druge v kartušnih stročnicah. Mimo težkih topov ima vsaka bojna ladja tudi srednje topove 12.7 cm do 17 cm kalibra, ki jih nosijo moderne ladje s 3eboj tudi v stolpičih-dvojčkih. V prvi vrsti jih uporabljajo za pobijanje torpedov in sicer na majhno razdaljo. Za tako streljanje bi bili težki topi zaradi prepočasnega izstrelka (1*4 do 2 strela v minuti) neuporabni, medtem, ko so na primer, 15 cm topovi posebno pripravni za od 8 do 12 strelov na minuto. Takih topov imajo ladje po 12 do 14. Tudi te topove upravljajo s stroji. Za obrambo letal ima vsaka bojna ladja s seboj 16 do , 20 topov 10Vi cm kalibra, prav tako posebne strojne topove 3—4 cm kalibra in razne strojnice 2 cm kalibra. Prav tako važne za bojno ladjo kakor so topovi, so posebni aparati za regulacijo streljanja in pa posebni instrumenti za merjenje razdalje. Sele po svetovni vojni so se uveljavili jako komplicirano sestavljeni računski aparati. Tri stvari so, zaradi katerih je streljanje na morju težje kakor na kopnem, in sicer: i. ker se ladja vozi, 2. ker se vo- zi tudi nasprotnikova ladja in sicer v neznano smer in z neznano hitrostjo in 3. lastni topo-j vi ne stoje na-vodoravni podlagi, ampak se popolnoma neenakomerno pregibajo sem in tja. Samo avtomatično določeni aparati za preračunavanje z največjo natančnostjo omogočajo streljanje pri teh razmerah. Pri tem se je treba ozirati na temperaturo smodnika, na veter ob različnih višinah topov, na smer in na moč vetra, na stanje barometra, na zračno temperaturo, na zračno vlago, na oddaljenost cilja, na gibanje in brzino in smer sovražnika. In pri nekaterih aparatih celo na sukanje zemlje okrog sebe. Na nekaterih razdaljah je samo z velikih višin vidno sovražno brodovje, prav zato ker je zemlja okrogla. Tokrat je treba topove nameriti s pomočjo elektrike in jih tudi izstreliti s pomočjo elektrike. Po vsem tem je .pomorska bitka združena z veliko večjimi težkočami kakor bitka na kopnem, in različne iznajdbe, predvsem elektrika, stroji in merilni aparati omogočajo uspešne bitke na morju poleg izurjenega in junaškega moštva. -0- ŽENSKA NE VE, ODKOD JE DOBILA MOČ Elgin, 111. — 46 letna farma-rica Hattie Garrelts, ki živi s svojim možem nekaj nad tri milje od tukaj, sama ne more razložiti, kje je zadnji torek dobila tako moč, da je premagala močnega bika. Ženska, ki je bila bolehna in pod zdravniško oskrbo že več mesecev, je postala pozorna vsled razburjenega pasjega lajanja, na kar je opazila, da bik napada nekega 80 let starega moža, ki je živel pri njih. Brez pomišljanja je slabotna ženska pograbila težko sekiro in stekla na lice mesta. S sekiro je udarila žival po glavi, s čimer jo je toliko omotila, . da je lahko pomagala možu k umiku. Bik je zopet napadel in dobil drugi u-darec. Njegov tretji nameravani napad pa je preprečil domači pes, ki se je zakadil biku pod noge ter ga začel grizti. jht> je dč^o ženski časa, da je rešila aebejjn starčka. Ženska se. sama Čufl, kako je mogla to is vršit i, tip pravi, da "v takih slučajih ne veš, odkod ti pride moč." J - MATERINSKI JEZIK IN VERA rJezik je najdragocenejši zaklad naroda. Vse, karkoli ima kak narod pred drugim narodom in kav ga odlikuje spričd drugih; ^sa iduhovna zgradba njegovega mišljenja ali barvitost njegovih čustev, Je jare-što v glas in izraz njegovega jezika. Kakor izvira jezik iz Všeh studencev kakega narc da, tako se tudi izliva v vse njegove kotičke. Le z dueo prešinjajočo silo jezika more vera priti do poslednjih Vzrokov človeške bitnosti in se on-di zarasti s svojimi koreninami. Vera, ki ne pronica z materinskim jezikom v človeško srce, prav lahko izgubi tla pod seboj in usifhne ko drevo brez korenin, za kar imanlo na tisoče dokazov. Zato je katoliška Cerkev .vzela materinski jezik, ki je posvečen po sv. Duhu, v SVoje posebno varstvev Syeti Janez Krizostom, carl-grajski patriarh, je da} že v 4 stoletju postaviti v svoji prestolnici posebno cerkev za Go-te, da so mogli pridigo poslu šati v svojem materinskem jeziku. Kadar je pa Gotom sam pridigoval, je dal po posebnem tolmaču koj prevesti svoje besede v gotski jezik. Sveta brata Ciril in Metod sta Slovanom govorila o Bogu in jih pridobivala za katoliško vero v slo^ Vesel Božič in Novo leto vsem naiim odjemaleem in pri jate! jem! IV ANČIC — GROCERIJA — 15416-Saranac Road CLEVELAND, OHIO VESEL IN RADOSTEN BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO želimo vsem naiim prijateljem in znancem! Maryton Restaurant SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 2246 Blue Island Ave. : i \ Chicago, Illinois Telefon Canal 9189 Vsem onim, ki so posečali v tem letu naio gostilno in restavracijo, najlepša hvala. Obenem se priporočamo vsem domačim rojakom, kakor tudi rojakom po drugih naselbinah za poset. Kadarkoli se mudite v Chicagi, poaetite naio gostilno in restavracijo. Gorica in mrzla jedila vsak čas in vsako uro, kakor tudi vse vrste pijače. Obenem vabimo na dan-27. decembra 1941 na naio domačo zabavo, ki jo bomo priredili na nai rojsten dan. Pridite in se po veselite s svojimi prijatelji Jedi in pijače, kakor tudi zabave bo dovolj. Se priporočata! Mr. in Mrs. Anton Golenko. vahskem jeziku in sveti Bonifacij je učil Germane v njih materinščini. V raznih, neštetih spročilih papežev do današnjega dne je materinski jezik vedno zaščiten. Papeška propagandna kongregacija je, na primer, prepovedala, da bi se -misijonski gojenci iz poganskih dežel poučevali v evropskih jezikih. Domač duhovnik je tako rekoč zunanji simbol notranjega spreobrnjenja kakega naroda. Kakor prodira krščanska resnica laže in globlje v duše ljudstva, če jc oznanja domač duhovnik T materinščini, prav tako more ta resnica izginiti iz ljudstva, če jo poučuje tuj duhovnik tujem jeziku. Materinščino zameta V at i se zaeno pravi ruvat' vero naših očetov iz duš naši) i otrok. Naj bi se matere teg:-. zavedale, ki so skrbnice življenja svojih otrok za dušo i telo! Tudi Kristus kot člove •ni prišel na svet brez domov: ne in brez svojega jezika, ma vfeč se je priznaval za člar svojega naroda. — Slovenci! Na vsaki pr"-reditvi, na zabavah, taki ali ! • ki, ie spomnite tudi revežev v staH domovini. Pobirajte m nje! OSNUTEK ZA PORABO MILJARD Washington, D. C. — član urada za produkcijo se je v ponedeljek iarazilt da je v načrtu, da se v letu 1042 porabi v vojne svrhe 45 iffiljard dolarjev, v letu 194$ pa 60 do 65 miljard. -o—— ŠIRITE AMER. SLOVENCA* Vesel'Božič'vi srečno Novo leto naiim edjemalcem in prijateljem! tTQNrs Fruit & Vegetable Market 16609 Waterloo Road, CLEVEtANfc, OHIO Vesel Božič in Novo leto naiim odjemalcem! Acme Dry Cleaning & Dyeing Co. 627 East 152 Street, CLEVELAND, OHIO Vesel Božič — Srečno Novo leto vsem naiim odjemalcem in _* prijateljem! DOLG AN'S HARDWARE 15617 Waterloo Road, CLEVELAND, OHIO i i t Srečen Božič in Novo leto odjemalcem in prijateljem! COLUNWOOD BAKING CO. J. ZA L AR, lastnik 16006 Waterloo Road, CLEVELAND, OHIO Vesel Božič in Novo leto vsem naiim odjemalcem in prijateljem! JOHN PIANECKI SLOVENSKA PBKARIJA 6036 St Clair Avenue, CLEVELANp, OHIO Vesel Božič — Srečno Novo leto naiim odjemalcem in prijattljsm! JAMES SLAFNIK - CVETLIČAR — 6102 St. Clair Avenue, CLEVELAND, OHIO Vesele božične praznike in Novo leto vsem naiim odjemalcem in prijateljem! L. CIMPERMAN — FOOD MARKET — 1113-15 Norwood Road, CLEVELAND, OHIO Vesel Božič — Srečno Novo leto - naiim odjemalcem in prijateljem! JOS. KUHAR MESNICA in GROCERIJA 15611-15 Waterlo Road, CLEVELAND, OHIO Vesel BoHč, srečno zdravo Novo leto vsem! GAIETY BAR INN John Trfek in Prances Dolinar, Fina žganja, pivo, vina !n jfftvfoe. 16701 Waterloo Road, CL5V$LAKP, OHIO Vesel Božič! — Srečno Novo leto! Norwood Appliance & Furniture Co. NAJBOLJŠA POSTREŽBA 819 East 185th Street, 6104 St. Clair Avenue, CLEVELAND, OHIO a. it I 1 if it Vesele božične praznike in srečno, zdravo Novo leto — ieli vtem — Emil A. Basener — in — Frank P« Kosmach PRODAJALCA ZEMLJIŠČ — ZAVAROVALNINA VSEH VRST. f f t 2116 West Cermak Road, Chicago, Illinois Telefon Canal 2138 — SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST — VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želimo vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom! PARK VIEW Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, predsednik 1729 West 21st Street Tel. Canal 7172-7173 CHICAGO, ILLINOIS it if ^ Slovenskim gospodinjam sc priporočamo. Čemu bi se mučili s pranjem doma, ko mi vam to opravimo za zmerno ceno. Za na-ie delo jamčimo. Za naročila nas pokličite na telefon: CANAL 7172-7173. Po perilo pridemo na dom in vam istega zopet pripeljemo na dom. Prav vesel in zadovoljen Božič ter srečno zdravo Novo leto želim vsem Slovencem v Chicagi in okolici Anthony J. Darovic SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI Uraduje na: 2209 WEST CERMAK ROAD T«L Canal 5086 Pravni zastopnik za: Reliance Federal Savings and Loan Ass'n. CHICAGO, ILLINOIS 0 t* m K't /i « Vf if if I f & % i I 1 f * i Rojakom iskreno želim, da bi y novem letu ne imeli nikakih težav in sitnosti. Za slučaj pa, da pridejo kake težave, tedaj pridite k meni, da vam pomagam iz njih. Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem PHILIP P. BLISS Zastopstvo za VSE VRSTE ZAVAROVALNINO 175 W. Jackson Boulevard, Chicago, Illinois Telefon Wabash 3620 Mi specializiramo že dolgo vrsto let poklicno v zavarovalnin-stvu. Posebno se priporočamo društvom, kakor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu itd. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočite nam, kake vrste zavarovalnine želite in skušali vam bomo postreči mi. Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOHN KORENCHAN 2313 So. Wolcott Ave., Chicago, Illinois Telefon Canal 6399 SE PRIPOROQA SLOVENSKIM GOSPODINJAM! Slovenskim gospodinjam se priporočamo v naklonjenost. V zalogi imamo vedno najboljšo in vedno sveže grocerijo vse vrste. Vse blago je prve kvalitete. Pridite in prepričajte se! NAJNEVARNEJŠI POKUC Najbolj nevaren poklic je poklic pilotov, ki preizkušajo nova letala. Za ta poklic izbirajo najboljše pilote med najboljšimi. Vsi piloti, ki so izbrani za ta poklic, se morajo podvreči zelo strogemu zdravniškemu pregledu, ki se ponavlja vsako leto. Če po preizkušajo letala za vojno ministrstvo, tedaj so dolžni,. da gredo vsakih šest mesecev na zdravniški pregled. Takšen pregled traja do tri ure. Pokazati mora sposobnost, da more dolgo zadržati vdihani zrak, da lahko napihne nogometno žogo, stati mora na eni nogi in pri tem delati vaje za ravnotežje in spraviti v sklad delovanje razuma in mišic. Nekatere vaje so vprav mojstrske, kot na primer balancir&nje žeblja na nekakem loparju za table-te-nis, ali pa je treba vžigalico, ki leži na mizi prijeti z dvema drugima šibicama, jo dvigniti, obrniti za 360 stopinj ter položiti ponovno na mizo. Ko je pilot to preizkušnjo z uspehom naredil, ga štejejo sposobnega, da'lahko vrši polete z letali. Njegovo delo je približno takole: vsak dan mora iti zgodaj počivat. Ob 9. uri pa se mora prijaviti na določenem mestu. Preden preizkuša novo vrsto letala, mora pilot Viti pn vseh posvetovanjih, ki zadevajo novo letalo. Na teh posvetovanjih ima tudi pilot svojo besedo, tako na primer lahko ugovarja, če naprave niso dobro postavljene ali če ima premalo razgleda itd. Tedaj načrt spremenijo, nadaljujejo posvetovanja in šele potem da ministrstvo povelje za gradnjo letala novega tipa. Ko je letalo izdelano, mu vdelajo motor, nato pa se prične preizkušnja. Seveda pilot zopet najde kakšno pogreško, ko pregledujejo letalo v tvornici in te pogreške po možnosti takoj popravijo. Ko je storjeno vse, kakor misli pilot da bo najbolje, se prične prvi poskusni polet. Prvi poskusni polet je brez obtežitve in ne traja več kakor pol ure. Govor je tu o majhnem letalu, pilot si na koleno pritrdi beležnico, v katero zapisuje svoje opazke. Pri velikih letalih z več motorji vzame s sefooj pomočnika, ki zapisuje vse, kar je važno za prvi poskusni polet. Počasi letalo obtežujejo in s tem nastane glavno vprašanje glede trdnosti letala. Za tovor vzamejo s seboj vreče, napolnjene z železom ali kaj podobnega. Ves čas letenja pridno zapisuje svoja opažanja in zapa-žene pogreške se takoj popravljajo. Po navadi gre to ze- lo hitro, tako da je letalo čez pol ure zopet v sraka. Delo pilotov za preizkušanje novih letal je zelo nevarno in vsak pilot se najbolj boji ognja. Ce se toliko pazijo pri vdelavi električnega kabla na letalu, se vendar pripeti, da m nekaj v redu, kar lahko povzroči nesrečo. Težko si je zamisliti kaj bolj groznega kakor letalo ki je v višini več tisoč metrov in v katerem se nenadoma začuti dim. Ali naj poskuša pripeljati letalo na zemljo ali pa skočiti iz njega, morda celo brez potrebe ? Težko se je odločiti. Seveda pilotovo geslo: letalo je treba rešiti. OTROKE NAMERAVAJO REGISTRIRATI Washington, D. C. — Federalni otroški urad in urad za civilno obrambo izdelujeta načrt, po katerem se ima poskrbeti za varnost ameriških otrok. Ep del tega načrta bo, da se bodo vsi otroci v Zed. državah registrirali in se bo vsakemu dala tablica za identifikacijo, ki se bo obesila na vrat. To bi dobro služilo zlasti v slučaju zračnih napadov, predvsem pa, ako bi bilo potrebno, odpraviti otroke iz kakega mesta. Na ta način bi se otroci ne mogli izgubiti, kakor se je to pripetilo v Franciji in v Angliji. o "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in rojakom ANTON BAKŠE Popolna zaloga vsakovrstnega obuvala za meške in ženske. 960Q Avenue "L" SO. CHICAGO, ILL. Radostne božične praznike ter srečno zdravo Novo leto želi vsem Štefan G. Tuponich Prodajamo zemljišča, hiše in zavarujemo proti požaru in vse druge zavarovalnine. Vsem se najtopleje priporočamo! 1429 West 18th Street CHICAGO, ILL. Vesel Božič — Srečno Novo leto! želi vsem svojim klijentom in rojakom W. F. K0MPARE — SLOVENSKI ODVETNIK — 9206 Commercial Ave., So. Chicago, Illinois TeL: So. Chicago 0599 — Res. TeL: So. Chicago 8870 Vesele in radostne božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto želi vsem svojim vlagateljem RELIANCE (SLOVENSKO HRANILNO in POSOJILNO DRUŠTVO) 1904 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois % Telefon Canal 7130 Uradniki: LEO JURJOVEC, predsednik. JOHN J. PETROVIČ, tajnik, JOSEPH KUKMAN, blagajnik. » Direktorji: m JOHN SEVER, ANTON TOMAŽIN, FRANK KOZJEK, JOHN LUKANICH in ANTHONY J. DAROVIC. PRAV VESELE IN RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! 2107-11 W.Cermak RA Chicago, III. Telefon: Canal 6138 Vsem našim odjemalcem iskrena hvala za patroniziranje v preteklosti in se za isto še nadalje priporočamo. Kadarkoli rabite pohištva, peči, karpetov in drugih raznih kuhinjskih predmetov, vedite, da je naša trgovina z vsem tem vsak čas najbolje založena, ki vam nudi vse take predmete po zmerni ceni. t QWSMSSU Vabimo vas, da kadar se mudite v naši bližini, da pridete in si ogledate našo trgovino. Prav vesel in zadovoljen Božič ter zdravo in srečno Noik> leto želi vsem JOSEPH KUKMAN SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 1837 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Telefon Canal 5634 Slovenskim gospodinjam se priporočam za praznike, da pose-tijo našo trgovino. Imamo v zalogi vsake vrste meso, grocerijo, zelenjavo in sadje. Doma delane krvave klobase vsako sredo in prokajene mesene klobase. Vesele božične praznike in srečno Novo leto iskreno želiva vsem našim rojakom in rojakinjam PILSEN LAUNDRY CO. J. STAYER in J. STAfcC, lastnika 1158 W. 18th Street, Chicago, Illinois Phone Canal 3500 Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem Slovencem ANTON KEGEL SLOVENSKA GOSTILNA NA DEŽELI Lastnik krasnega vrta, pripraven za poletne izlete ali piknike. — SE PRIPOROČA — Archer Avenue Willow Springs, 111. Telefon: Willow Springs 99 Vesel in zadovoljen Božič ter srečno zdravo Novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem KUKMAN BROS. (ANTON KUKMAN. lastnik) SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 1900 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Telefon Canal 0572 Za božične praznike se priporočamo slovenskim gospodinjam. Imeli bomo v zalogi vse vrste sveže meso. Naša posebnost so vedno prave kranjske doma delane mesene klobase in krvavice in ve« drugo grocerijsko blago, cene zmerne. Vesele božične praznike in srečno Novo leto ~ želi vsem Slovencem LOUIS ZEFRAN PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI 1941 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Telefon Canal 4611 Rojakom Slovencem se priporoča v slučaju pogrebov, krstinj, svatb, itd. — Avtomobili vseh vrst vedno na razpolago. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! WENCEUS DAIRY — SLOVENSKA MLEKARNA — 2380-82 Blue Island Ave^ Chicago, Illinois Telefon: Monroe 3673 Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem odjemalcem iji vsem rojakom Slovencem MATH KREMESEC SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA 1912 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Telefon Canal 6319 Slovenskim gospodinjam se priporoča za praznike. V zalogi bomo imeli vse vrste meso in vse kar potrebujete za božične praznike. Vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo leto želita vsem rojakom Slovencem -Mr. & Mrs. Valentin Kobal PIKNIŠKI PROSTOR Slovenska gostilna na deželi. — Lepa urejena dvorana za domače zabave, svatbe itd. 55th St. Clarendon Hills Rd., Clarendon Hills, HI Rojakom se priporočamo, da nas posetijo. Vesel in radosten Božič in srečno Novo leto želimo vsem rojakom Slovencem! MARTINN ŠENICA SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA Fine mesene in krvave klobase, plečeta in šnnke in vse vrste grocerijo in relenjave. 2059 W. 23rd Street, Chicago, Illinois Telefon Canal 8172 Vesel in zadovoljen Božič ter srečno Novo leto želim vsem Slovencem TELSER'S JEWELRY S. D. TELSER, lastnik VODILNA TRGOVINA Z URAMI IN ZLATNINO 2205 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois 'Telefon Canal 5496 Opozarjamo, da smo dobili za praznike velike zaloge vseh raznih predmetov, za božična darila. Kot vse vrste najboljše samo-pojne peresa, vse vrst najboljše ure in raznovrstno zlatnino. Obiščite nas in oglejte si te predmete. se mora spustiti precej nižje, pri tem pa seveda izpostavlja sebe in je letalo v mnogo večji nevarnosti, kakor če bombar« dira iz velike višine. Cim se pojavi pod višino tisoč metrov, se lahko vsuje nanj vsak čas toča krogel iz strojnic. Usodna zmota, ki se bo morda zopet ponovila Zdi se, da se bo tudi glede letalstva zopet potrdila resnica, da bo obrambna tehnika dohitela, če ne prehitela napadalno tehniko. So dejstva, ki dovoljujejo take sklepe. Znano je, kakšne uspehe so se Nemci nadejali v pretekli svetovni vojni od podmoric, ki so jih začeli" graditi na veliko. Podmorniška vojna je Angležem res prizadejala hude izgube in jih spravila v zelo resen položaj, toda končno so jih le ugnali. Takrat so N.emci sposobnost in uspešnost podmornic precenjevali ter tako zagrešili usodno napako. Zdi se, da so danes storili isto napako, ko precenjujejo udarnost zračne sile. Kako daleč smemo sklepati o tem glede na današnjo vojno, pa enkrat prihodnjič. KDO BO ZMAGAL - LADJA AU LETALO? ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM NAŠE TRGOVINE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem PAUL W. MARTIN "SQUARE DEAL" ZLATARSKA TRGOVINA Telefon 359 Ely, Minnesota Vesele božične praznike vsem! ELCOR MERCANTILE ELCOR POTOČNIK FOOD MARKET — Aurora CONOCO GAS and OIL — Eveleth Minnesota Vesele praznike in srečno Novo leto vsem! THE ELY SHOPPER MIMEOGRAPHING — ADVERTISING Ely, Minnesota Prav vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želimo vsem! ELY CO-OPERATIVE ASSOCIATION Trgovine na Elyu in na Wintonu MINNESOTA Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto * želimo vsem! McMAHOR LUMBER CO. ■ Ely, Minnesota Božične pozdrave in srečna novoletna voščila pošiljamo ob tej priliki vsem! FARM SERVIC E STORE Ely, Minnesota Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem LAING HARDWARE CO. m Ely, Minnesota Telefon 36 Vsem Elycanom želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! COAST TO COAST STORE A. J .SLABODNIK, lastnik. Železnina, električne potrebščine in športno blago. Ely, Minnesota Vesele praznike želi vsem FOREST CHEVROLET CO. □ 303 E. Sheridan Str.,> Ely, Minnesota Telefon 178 Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem FIRST NATIONAL BANK Member FDIC *ff j __ g Ely, Minnesota Ce si hočemo vprašanje "pomorska ali zračna sila" od bližje pogledati, ne smemo pustiti v nemar zgodovinskih skušenj. Od kar človek plove po morju, vedno so se slišali glasovi, ki velikim bojnim ladjam osporavajo sposobnost in kretnost ter jim odrekajo tisto veliko udarnost, za katero so namenjene. Kadar koli je zagledalo, beli dan kakšno novo orožje, se je vedno mislilo, da je to tisto strašno sredstvo, ki bo pogubilo vsako mornarico. Toda kakor so bojne ladje premagale najprej svojega najnevarnejšega nasprotnika — vodo, in niso bile več igrača valov, tako do danes še nihče ni iznašilo, kakor je že zdaj: Nemec in Lah. drugih sploh ni! Ne tratite časa in papirja in moči za kako demokratično nih mizah, kjer sedijo le fajmoštri, in vso robo sem si jaz le izmislil* toraj lagal in rdečo gospodo obrekoval. Muče-niki so še povrh, ko morajo požirati le sline na mize. Kos človeške narave je, kar izraža že stara prišlovica, ki pravi: "Quod fecisti nega — junaško taji". Se mučenik s šajnom postaneš, šment je le zopet, ker je s smrtjo tudi takega junaštva konec, kakor je konec obloženih miz že zdaj. -o- •širite amer. slovenca' . NA PRODAJ nka^treh stanovanj po -1 sobe. Najemnina donaša $60 na mesec. Blizu Wolcott Ave. in 22. ceste. Cena $4000; napla-čilo $500, drugo na obroke: Anten Jordan, 2622 So. Harding Ave. Chicago. Tel. LAWn-dale 7182. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL. DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očal* 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenoa TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko", članarina enkrat za vedno 25c ?a vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, __ 3624 W. Pine Boulevard, ~lDept. A, St. Louis, Mo. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CmCAGI Louis J. Zefran * 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ienitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. h AMERIKANSKI SLOVENEC tttttttttttintf Božična priloga m TWO PARTS — PART II. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 20, 1941 V DVEH DELIH — II. DEL, Naj nocoj na krilih tvojih i vetih splava moja duša . v svet večer. Naj kot blisk svetal spusti se nad temino zemlje šinie v blaten mir. Vzšla je svetu nova luč... Bolj slovesno kot vse druge praznike cerkvenega leta naznani Cerkev v svojem prazničnem koledarju (Marty rologium) božični praznik: "V 1. 5199 po ustvaritvi sveta, ko jfe v začetku Bog ustvaril nebo in zemljo, 2957 let po vesoljnem potopu, v 1. 2015 po rojstvu Abrahamovem, 1510 let po Mojzesu in izhodu Izraelcev iz Egipta, 1032 let po mazil jen ju Davida za kralja, v 65. letnem tednu Danielo-ve prerokbe, v 194. Olimpijaai, v 1. 752. po ustanovitvi mesta Rima, v 42. letu vladanja cesarja Oktavija-na Avgusta, ko je po vsem svetu vladal mir, v 6. svetovnem veku je bil Jezus Kristus, večni Bog, sin večnega Očeta, ki je hotel svet odrešiti s svojim najsvetejšim prihodom, potem ko je bil spočet od Sv. Duha in 9 mesecev po svojem spočetju, rojen v Betlehemu v Judeji iz Marije Device in je postal človek." Od Cerkve tako svečano napovedan praznik pa se je dejansko šele v poznem starem veku razvil v enega izmed treh glavnih praznikov krščanstva. Medtem ko je Veliko noč krščanstvo praznovalo z vsega početka in ima torej med vsemi cerkvenimi prazniki prvo mesto, je Božič nastal šele kot manifestacija proti Arijevim zmotam, ki je tajil božanstvo Kristusovo. Za to je imela Cerkev tem več vzro- • ka, ker je tudi rimski poganski koledar praznoval 25. december kot prazničen dan. Na ta dan je namreč Rim obhajal praznik zimskega sončnega obrata in porast novega sonca. Častilci poganskega boga Mitra so 25. december obhajali kot rojstni dan "nepremaganega sončnega boga". Krščanska cerkev je stremela za tem, da nadomesti poganske praznike s krščanskimi in je pričela obhajati ta dan vzhod pravega Sonca na svet, saj se Kristus sam označuje kot luč sveta. Približno so poznali Gospodov smrtni -dan, ki so ga po takratnem splošnem mnenju smatrali kot 25. marec. Prav tako so natanko vedeli za njegovo življenjsko starost (33 let). Šteli so tore i od spočetja 9 mesecev in so tako prišli do 25. decembra. ^Jeki rimski koledar iz 1. 336 že navaja ta datum kot Gospodov rojstni dan. Praznik se je hitro razširil po vesoljni Cerkvi. Od 1. 378 dalje ga praznujejo tako v Antiohiji, torej na vzhodu, in prav tako tudi v Carigradu. Globoko, neizčrpljivo praznično skrivnost so v vseh krščanskih deželah kmalu obdali z raznimi obredi, ki so večkrat bili preneseni še iz poganstva, ki so ga mnogi narodi komaj zapustili, le da so praznovanju dali krščanski smisel in značaj. V mnogih predelih Evrope so že v poganstvu simbolično praznovali zopet vstalo naravo. Ker so hudobni duhovi v težkih zimskih mesecih škodovali liudem, so jih skušali preganjati na razne načine, kakor z ropotom, trkanjem, s kajenjem itd. Ob novi vstali naravi pa se ie vse veselilo in se predalo radostnim pojedinam, plesom in maškaradam. Posebno pecivo so ob tej priliki pekli, ki je imelo podobo živali in ga med prijatelje razdajali. Tako nam pripoveduje stara legenda iz 1. 1021, da je bil župnik Rupert iz Kolebeka na Saškem pri ponočni .službi božii moten in žena, ki so plesali na cerkvenem pokopališču in ali posvetne pesmi. sr.ieni župnik je vzkliknil: "Celo leto bodete tako plesali!" In res se je kletev izpolnila, dokler niso bili plesalci osvobojeni prokletstva na priprošnjo sv. Heribertq iz Kolina. ^ Takšne in podobne divje igre je Cerkev nadomestila s pobožnimi božičnimi ierami, ki jih še danes mnogo poznamo. Kmalu so bile te igre združene z postavitvijo jaslic, ki so skorai našle svoje mesto tudi v liturgiji in zadobile enako mesto in pomen v božičnem praznovanju, kakor ob Veliki noči Odrešenikov križ. Zelo poznane so jaslice v cerkvi Ara Coeli na kapitolu v Rimu. Tam posebno prisrčno časte Sacro Bambino (božje Dete). Od božiča do (Dalje na 2. strani) iava bogu navi?avah*mir ljudem na zemlji j Sveta nov Trume angelov pojo že jneko bojne zemlje v sveto noč, in ljudem znane ljubezen, upravo bratsko . * _ sveti i rir nesoč. Naj na krilih tvojih dvigne spev o Bogu se, ki je rojen, da prežene dolgo, temno noč . . . Naj bo zemlja meni, tebi, Betlehem, ki naj oznanja mir in moč. Naj ob angelskih teh glasih rod prisluhne Adamov, ran in solz drhteč, da pred jaslice omahn-e zver, ki suče v zlobi strašni svoj pogubni meč. Blagoslovljene, srečne in zadovoljne božične praznike, želita vsem naročnikom in prijateljem lista! UREDNIŠTVO in UPRAVA. Blagoslovljena si med ženami Rahlo je dihala izmučena in razo ran a mati zemlja pod obilno snežno odejo. V težki soparici, vsa potna in bolna je rodila v hudih bolečinah, kar je bila - zanosila vsa mlada in zdrava ob bujnem pomladnem zelenju in cvetju.• Zdaj je snivaia o svetem božiču, o novem blagoslovu nebeškem za novi sad, za bodoče trpljenje ... - Vsa potrta je sedela žena pri oknu in pletla. Za pastirja, ki se je premetaval v hlevu na slamnjači in zdaj pa zdaj prisluhnil, jeli goved že začela čebljati o sveti noči. Oči in misli so ji romale v somrak — po družinah spodaj na vasi in drugod pri sosedih — po bednih božjih paradižih. "Družinska sreča . . ." je čustvovala. In ni mogla razumeti, da je ni povsod. Bridko ji je bilo zato pri srcu. Zdravnik je menil: "Mogoče. ■ Najbrž ne." Mož ie hodil zamišljen in je trpel in ljubil, česar ni imel. Ona pa je hodila na božjo pot k črni Mariji ter molila in jokala. Sosedin je so se je izogibale bojazljivo šušljajoč: "Nesrečnica! Škoda zanjo. Ta bi imela!" f Mati — bajka zanjo, tuj in laž-njiv svet. Tisti raj, zanjo nepoznani, za vedno morda izgubljeni. — Zakaj neki? Zavidala jim je, ki garajo in žrtvujejo za deco svojo — bolno, šibko, lačno in trpečo. Vedela ie, da ne poznajo želja. Čemu pač? Vsak večer štiri sladkih, polnih poljubov z zdravih kipečih ustnic. In ona? Niti tisti svečani trenutek ne, ko so se vse matere Marije, prave Marije ob posteljicah, ob zibelkah, ob koških — tedaj v sveti noči. noči otrok, noči družinski, sveti skrivnostni materini noči, ko je vsepovsod Betlehem . . . Mož je vabil, naj leže. "Bom, bom takoj." V vasi pa je begala kakor splasena ovCa mlada ciganska žena z otrokom. Pravili so, da ie hudobna čarodejka. Zavračali so jo češ: Kam bomo djali . . .? In štiri prisrčnih poljubov sleherno jutro in vsako jutro ter vsak večer štiri nežno majhnih križcev na nedolžna čela, na angelska usta, na čiste prsi, štiri majhnih križcev . . . Mati, srečna žena! Teci, uboga mi ciganka, da te noč ne prehiti! Kakor bi io nesel vranec, je tekla preko širnega polja. Razpuščene črne štrene so divje frfotale v hladnem vetru skozi sivi mrak. Kakor misel naglo je zletela v reber. Nosnice so ji strastno drhtele. Otrok se ii je prebudil v naročju. Uboga mati! In zdaj od kmeta do kmeta. In je ponujala in prosjačila vsa bedna, narekovala in koledovala ter preklinjala vsa zdivjana. Teci, mati, teci, ,da te noč ne prehiti! Ljudje so se branili: "Naši otroci s3 pridni." "To so kristjani . . . Betlehem!" ' Te^aj je zapisal žurnik kot tretjo točko božične pridige: Več ljubezni, dragi moiif Roka mu je malce vztrepetala. Plat zvona je naznanil deveto uro. Mož je zaprosil. "O saj bom." Zakaj ji ni pride1 jeno vse to, nositi, božati, ljubiti, tolažiti . . .? Mati je pomislila: sreča, štirikrat deljena — štirikrat večja. Bridkost pa štirikrat manjša . . . Tretjič je mož zaukazaL Hitela se je slačit. » "Tu ga imaš., dei*oči val za poredni svoj posmeh!" Ciganka je stala ob groznem iarku, drhteča po vsem životu kakor šibka breza poleg nje. A liuhezen je bila močn^iša. "Mati sem mu. Ciganska kri!" Zadnje selo je zaspalo. Obhodila je hišo in hlev. Nato je legla v slamo . .. Jutranji zvon jo je splašil. "Vzemi ga, če ne, te Bog kaznuj". V cunje in kožuh zavitega je položila dečka na prag. . (Dalje na 2. strani) Wmm Stran 2 '* • . : • • : ; ... .V ,•• .. - : .v1'::-- - & v • AM ERIK AN SIC i SLOVENEC VZ&LA JE SVETU NOVA LUC ... * ' * (Nadaljevanje s 1. strani) Svetih treh kraljev pridigujejo tamkaj otroci raz zvišenega prostora, prepevajo božjemu Detetu na čast naj raznovrstne j Se pesmi in tako nadvse ljubko časte malega Jezuščka v jaslicah. V Italiji in v Rimu so otroci obdarovani šele za praznik Svetih treh kraljev (kot spomin na darove Modrih), pri nas in mnogokje v srednji Evropi pa dobe otroci darila že za božične praznike. Ponekod v Nemčiji je navada, da belooblečena deklica v podobi božjega Deteta razdeljuje darove. V Angliji se vrše v božičnih dneh sprevodi otrok, ki večkrat predvajajo tudi božične igrice. Sobe okrase z zimzelenom, na sredo obesijo omelo, na ognjišču pa zažgo veliko klado (Christmas block). Kakor v Italiji, tako tudi na Španskem in na Francoskem ni- majo božičnega drevesa in prav tako ob tej priliki ne obdarujejo otrok, pač pa svečano razsvetle svoje hiše in vsa družina skupaj a služinčadjo odide svečano : oblečena v svitu bakelj k polnoČnici. Kjer pa je materijah-zem spodrinil versko čustvovanje, pa porabijo, zlasti v Franciji to priliko za svečane po-jedine. Med Slovenci se že nekaj let vrši gibanje, da se zopet vrnemo k toliko pomembnim božičnim jaslicam. Kjer pa je že v navadi božično drevesce, naj ne manjka zraven tudi jaslic. Saj ni mogoče, da bi prelepo božično skrivnost tako otroci, kakor odrasli mogli lepše praznovati, kakor ob jaslicah in v du» hu, ki je izražen v uvodni molitvi polnočne svete maše: "S skrivnostjo učlovečene Bese. de je nova luč tvoje svetlobe vzšla našim duhovnim očem." eah kaj primeren čas za vsako mater, da si vpričo najboljših dveh vzgojiteljev, Marije in Jožefa zastavi glede svoje vzgoje nekatera vprašanja, ki si bo ob jaslicah dala nanje najtočnejši in najresničnejši odgovor. Nekatera taka vprašanja bi bila: Ali me otrok uboga? Res, točno in z veseljem? Kje je vzrok, če me ne? Ali je v moji vzgoji dobrota in milina ter strogost in doslednost v ravnovesju? Ali je mojemu otroku okolica in družba, v katero zahaja, koristna ali škodljiva? Ali poznam vse dobre in vse slabe lastnosti mojega otroka? Kako bom v prihodnje dobre pospeševala, slabe ovirala? Ali gledam na to, da vzgajam tudi njegovo dušo in ne gojim samo telesa? Sobota. 20. decembra Ali. gledam na to, da je njegovo obnašanje vedno dostojno in vljudno? Kako sama pripomorem k temu s svojim zgledom? Ali je moj otrok dober, t. j. brez samo-ljublja, škodoželjnosti, nevoščljivosti? Ali je usmiljen, in dobrosrčen do drugih? Ali ne govorim in ukazujem preveč? Ali kaznujem, kadar je treba? Ali molim za svojega otroka? Ali sem si svesta, da zastopam pri otroku božje mesto? Odgovori na taka in podobna vprašanja so materi najboljši kažipot za nadaljnje vzgojno delo. f f t f t f Božična noč pastorke BLAGOSLOVLJENA SI MED ŽENAMI (Nadaljevanje s 1. strani) "Dete!" je planila gospodinja v izbo. V bolnih lepih očeh ji je odsevala sreča kakor otroku ob božičnem drevescu. "Lažeš. Kje imaš?" "Glej! Iz nebes od Boga -poslan za sveti večer." Pogledala mu je naravnost v lice in menila proseče: "Hočeš biti Jožef? Reci, da hočeš! — Jaz pa bom Marija." In povila je dete v čiste, bele plenice in nov povoj ček ter ga položila v novo zibelko. Zapela mu je novo pesemco-uspavanko, ki jo je njena mati pela najrajši. V sladki materinski sreči je zadremala in zasanjala o obilnem božičnem blagoslovu za pravi sad — svojega telesa. Zdajci so zarajali božji kri- latci nad novo zibelko in zasvirali nebeško pesem na rajskih piščalkah. Svirali so novo melodijo: * - ' ~ Dete iz raja aja popa j a, dete ljubo spavaj sladko ... Srečna mati! Betlehem! Z vasi so vabili zvonovi k polnočnici. Tedaj se je priplazila v izbo uboga ciganka In za njo štiri lačnih cigančkov in so pokleknili ob novi zibelki. Gospodinja pa je trudno se smehljajoč gledala hlevček in jasli in verne, dobre pastirje. , "Blagoslovljena si med ženami," je boječe šepnila ciganka. Verovala je v sveto božično skrivnost. L. K. V. SOLO J EV: lit Največja skušnjava Ce je človek premagal prvo skušnjavo, skušnjavo mesa, s čistostjo in skušnjavo razuma s ponižnostjo, se ga rada loti tretja najnevarnejša skušnjava, skušnjava volje, ki pravi: Oprostil s^se sužnosti nizkotnih nag-nenj in po ponižanju ne|ztpn#[£i spoznal resnico. Svet pa to resnico zavrača in je zato v zlu. Ker je v zlu, ne more spoznati resnice po umskih dokazih, zato ga je treba podvreči. Ne zase, ampak za slavo božjo in za zveličan je sveta, iz ljubezni do Boga in do svojega bližnjega uporabi svojo voljo in svoj trud, da svet napraviš dostopen višji resnici in ljudi privedeš pod božje gospodstvo. Imeti pa moraš zato potrebna sredstva v svojih rokah, da boš s uspehom mogel na svet vplivati in v svetu delovati. Predvsem moraš dobiti oblast in nadmoč nad drugimi ljudmi, moraš si jih podvreči, da jih privedeš k edini resnici, ki je njihova rešitev, pa je nočejo sprejeti. Zato se moraš na vsak način prizadevati, da dosežeš moč in oblast na tem svetu. Tej veliki in močni skušnjavi so že podlegli mnogi veliki in močni ljudje in le človek, ki je dobil moč po molitvi: "Ne pelji nas v skušnjavo," jo bo mogel zavrniti rekoč: Resnica je, da moram skrbeti za rešitev sveta, ni pa resnica, da bi si moral zato prizadevati pridobiti si čim večjo oblast. Ce v resnici hrepenim po oblasti, ne zase, ne v svojem imenu in ne po lastni volji, ampak v imenu božjem za božje delo in v skladu z božjo voljo, tedaj ne morem in ne smem te oblasti sam iskati, kajti nič ni za dušo bolj Božič, praznik naših družin Malokatera doba cerkvenega leta je tako bogata na vzgojnih vplivih, kakor božična doba. Je največji križ, če siromaku umrje žena na prvem porodu in mu ostavi' nedolžnega črvička v zibelki. Taka bridka usoda je zadela kočarja Blaža Bučeka na Trnovem. ' *. ' ■ . ■ ' Kaj je hotel uboga para drugega, kakor da se je ženil v drugič. Vzel je Glodačevo Jero iz Bukovega žlaka, ki je prišla na ko-čarijo praznih rok. Julčka iz prvega zakona je še tičala v plenicah in že so govorili ljudje, da je dobila reva pisano mater v pravem pomenu. Blaž se je - premakhil z drugo ženitvijo z dežja pod kap. Jera je tako čuvala nad otro-čičem, da je padel s peči na tla, ko še niti shodil ni. Julčka si je pokvarila pri padcu nogo v kolenu. Mačeha je utajila možu po-habo. Otročiček se je pač drl od bolečin, dokler ni bil ob glas in se je nekako privadil na bolečine v desni nogi. Julčka ni shodila dolgo, ker ji je skrčilo nogo in je hudo šepala koj pri prvih poskusih po dveh. Jera je dobila svoje lastne otroke in še-pava Julčka ji je bila deveta briga. Pohabljena sirota je bila, niti sama na trdnih nogah, obsojena, da je prenašala polbratca in polsestrico, in nikdo je ni vprašal, če zmore dvojno breme. Oče ni bil sirov z Julčko. Nosil ji je z dela beli kruh, katerega je jedla skrivaj. Prave zaščite pa ni mogel nuditi prvorojenki, saj je bil kot bajtar obsojen na dnino in trojica otrok je bila prepuščena mačehi ter materi. Radi prevelike oddaljenosti pohabljence ni moglo niti v šolo? da bi se bila vsaj nekoliko odtegnila težjemu delu v hiši in po pre-kopanem bregu. Ce jo je poslala mačeha kam k sosedom, je zvedela tamkaj v nežni mladosti, da nima prave matere, ampak — pisano. Obrazeka je bila Julčka angelsko čednega, le šepava hoja jo je tlačila in pehala v usodo pohabljenih. Deklica se je zasmilila vsakemu, ako jo je videl, kako težko se je poganjala za delom. - K poduku za prvo sv. spoved, obhajilo in birmo jo je oče nosil k fari. G. katehet se je čudil Julčkini nadarjenosti in prosjačil pri občini, da bi ji ta oskrbela izobrazbo domače šole. Občinski očetje so g. kaplanu kimali, pritrjevali, a se niso zganili v upanju, da bo mladi gospod itak skoro prestavljen in občina bo vsaj začasno rešena vzdrževanja mladinske reve. Nekako pritiščala se je Bučekova Julčka do dvanajstega leta, dasi je bila pisana maj-ka uverjena, da jo bo pobrala smrt, predno ji bo v trajno nadlogo. Po dvanajstem letu si je deklica vidno opomogla in je ob praznikih s pomočjo palice prištorkljala v cerkev k sv. zakramentom. -Leto 1912 je beležil koledar. /Julčka je stopala v trinajsto leto. Oče je že bil naprosil, da jo sprejme na spomlad dobrosrčna šivilja v uk, da bo otrok vsaj nekoliko oskrbljen za odrasla leta. Nikdo ni bil bolj vesel obljubljenega odhoda z doma nego Julčka, ki je od dne do dne bolj spoznavala ter čutila, kaj je pohabljeni pastorki — pisana mati! nevarno nego oblast in čim večja oblast, tem večja nevarnost. Verujem v Boga, želim da bi bilo njegovo delo dovršeno in upam, da pride Njegovo kraljestvo, in kolikor je na meni, Mu služim, toda več ne iščem, kajti skrite so mi skrivnosti božjega hišnega reda, potov njegove previdnosti in načrtov njegove modrosti in tudi samega sebe še ne poznam popolnoma. Ne morem vedeti, Če bo zame in za druge dobro, če zdaj dobim moč in oblast. Potrpežljivo moram zato čakati, kako se bodo božji naklepi na meni in na svetu dopolnili s tem, da s krotkostjo in dobroto skušam lajšati tuje zlo, ne da bi gavpovečal s tem, kar je v meni slabega. Ob tej skušnjavi moli in se zamisli v Gospodovo molitev. Ce z globoko vero rečemo: Posvečeno bodi tvoje ime, je ime božje že posvečeno v nas. Ce kličemo k sebi božje kraljestvo, smatramo sebe za njegove člane, to se pravi, prišlo je že k nam. Ko pravimo: Zgodi se tvoja volja, to se pravi, ko Bogu predamo svojo voljo, s tem že izpolnimo njegovo voljo v nas. Končno, kolikor bolj svoje materijelne potrebe omejimo na najmanjšo mero v prošnji, daj nam danes naš vsakdanji kruh, toliko preje stori možno njeno izpolnitev. Ko dalje odpuščamo svojim dolžnikom, s tem sami sebe opravičimo pred Bogom in končno, ko prosimo za božjo pomoč v boju zoper skušnjave, dobimo že s tem najučinkovitejšo pomoč, kajti te vrste skušnjav ni mogoče drugače izgnati kakor s postom in molitvijo. bati, otrok ne bo obstal samo pri zunanjostih; s^j dobro ve celo zgodbo o Jezusovem prihodu. In kako lepo, lahko rečemo po bož- Se poznajo naše družine adventni čas, čas jem navdihnjenju razširja in obnavlja sam pričakovanja in priprave na prihod nebeškega Deteta. Stari in mladi, veliki in mali so se v teh štirih tednih pripravili: vse nedelje in tudi delavniki so bili določeni za prejem sv. zakramentov vseh družinskih članov. Tudi vsem bolnikom po naših družinah smo preskrbeli te nebeške tolažbe. Pa tudi na zunaj smo pripravili vsak po svoji moči, da je naš dom lep in prijazen." Jaslice in tudi božično drevo nas zbira te dni, da se držimo res doma. Ja pa tudi praznik sam, ki govori in pri-diguje glasneje in jasneje kot vsak pridigar. In naše slovenske matere, hvala Bogu, še vedno znajo božič prirediti za pravi praznik trdne in žive vere. Kako se veseli otrok ki ga je dobra mati poučila da, komaj že čaka, da poklekne k jaslicam, kjer leži Jezušček, obdan od Marije, Jožefa, angelov, pastirjev. Ni se treba vse te resnice, ki mu jih je mati na lep, a preprost način razložila. V iskreni ljubezni do božjega Deteta odpravlja otrok svojo jutranjo in večerno molitev pred jaslicami. O, že prav v nežni mladosti ga je mati naučila ljubkih molitvic, ki jih ne bo pozabil celo življenje. Malo otroško srčece moli, saj je polno svetega spoštovanja, ki mu ga je mati vlila vanj. A pri sami molitvi ne obstane! Mati ga je učila, če hoče biti Juzuščkov prijatelj, mora biti čist in nedolžen, kakor Jezušček sam, pokoren, skromen in ponižen, resničen in marljiv kakor Jezušček. O, ta zgled malega nebeškega Prijatelja je vedno, posebno pa v božičnem času najuspešnejši nagib in najboljše merilo za vse vzgojno delo. Mati naj bo uverjena, dajtaka razmišlja-, nja z otroki ob jaslicah mnogo več store, kakor svarila, opomini in kazni pri vzgoji. Je pa tudi božični čas in lepi mir ob jasli- Na božični post pred spomladanskim nastopom šiviljskega uka je prinesel oče domov govedine za praznike. Jera ga je vprašala, če je kupil tudi žafran in muškaplet, ker brez teh primesi je goveja juha za psa! Mož-dninar najbrž niti znal ni, kaj pomenita ti dišavi za kuho in se je odrezal, da na ti dve reči niti zmislil ni. Na mestu je moral seči po desetico v žep. Julčka je prejela iz ust mačehe naročilo, naj takoj odkrevsa k trgovcu v vas po za groš žafrana in za groš muškapleta. Blaž se je ponudil, da bo že oskrbel on zahtevano, ker lahko in naglo hodi. Deklina nima prave zimske obleke, ne obuvala in povrh še lahko prične vsak čas snežiti znova v itak ledeni zimi. Jerina je obveljala iz bojazni, da se ne bi mož kje zapil na vasi in priklašturil domov pijan za praznike. Julka se je podala rada na pot, kateri je bila tja in nazaj kos v treh urah. Na vsak način je bilo časa dovolj, da se vrne pred mrakom in temo. Dekle je štorkljalo in šuperilo židane volje po izhojeni gazi. Bila je naravnost razigrana v zavesti, da je mačeha vsaj zmerjala in pehala ne bo pri snažen ju, pospravljanju in običajnih pripravah za Božič. Da bi desetice ne zgubila med potjo, jo je shranila v usta po deželski razvadi. Na veselem pohodu proti vasi jo iznenada prešine vprašanje: Po kaj so me pa poslali v trgovino? Nikdar še ni videla ne žafrana in ne muškapleta in povrh sta ji tudi obe neznani imeni ušli iz spomina. Naj si je napenjala možgane gor in dol, žafran in muškaplet ji nista padla iz njih. Tolažil jo je up, da bo že trgovec znal, kaki dodatki spadajo v govejo juho in ji bo dal pravo. Brez vsake bojazni na neuspeh je pridr-sala primeroma naglo v vas, kjer so bili ljudje poskriti po hišah. Pripravljalo se je staro in mlado na sveto noč. Iz ene hiše pa je le smuknil kužek in se obregnil z glasnim bevskanjem ob njeno sključeno hojo. Sam ljubi Bog vedi, zakaj se je laježa ščeneta tako prestrašila, da jo je potreslo po celem telesu. In ravno ta potres od pet do temena je učinil nekaj, kar je bilo za njo uso-depolno. Psiček se je nalajal, odstopical godrnjaje nazaj v hišo in Julka je dosegla povsem pomirjena prodajalno. Pred vstopom je segla s prstom v usta po desetico. Ni je bilo! Padla ni nikjer, da bi jo bila zgubila. Doletelo jo je samo eno: požrla je nenadoma denar, ko je s trepetala pred psom. Kaj sedaj? Ni imela ne desetice in ni znala, po kaj je prišla. Upala se je sicer .pred trgovca in mu je odkrito povedala, kaki dve nadlogi jo tlačita in naj ji pomaga za božjo voljo. Dedec jo je poslušal do konca. Prijel jo je za roko in jo porinil skozi vrata, ker toliko nespameten ni, da bi nasedel čisto tuji potepenki! Solze prebridke zavesti so se ji udrle po licu v negotovosti, kaj bo, če se bo prikazala pred pisano mater brez nakupa in denarja? Jok ji je osvežil spomin toliko, da se je domislila čevljarja Mohorja, kateremu je nosila že parkrat v popravilo očetovo in materino pošvajdrano obutev. Mohor je bil dober z njo. Pomiloval jo je radi pisane matere in ji je stisnil vsikdar kak sad, predno je odšla. Ako ji ne bo pomogel on iz zagate, ji ne bo nikdo! V nadi na sigurno pomoč se je odpravila k Mohorju, katerega je dobila doma. Možic ji je verjel vse, kar mu je potožila. Popeljal jo je k peči, da se tam ogreje, in ji zagotavljal, da ji bo kupil iz svojega nesrečnega -žafrana in muškapleta. Hitro je odložil šivanje, se napravil in kaj kmalu je t&čala sirota v roki dva zavojčka s dišavama, kojih imena si bo sigurno zapomnila do konca odmerjenega ji življenja. Motyor ji je zabičaval, naj se nikjer ne obotavlja. Gre na mrak in nov sneg obetajo nemirno podeči se oblaki. Na edinem križ-potu ne daleč od doma naj ne hodi v temi skozi sicer ozki gozd, v kateremu grozi še odraslemu zabloda. Hosto naj obide na desno in bo preko brvi doma. Solznih oči je čul usmiljeni mož zahvalo z obljubo, da bo naprosila ob priliki očeta, ki mu bo sigurno vrnil tako čudno zgubljeni seksar. Mohor je krenil nazaj. Julčka je odkrev-sala domu, polna hvaležnosti, da je naletela vsaj na enega človeka, ki ji je skazal največjo dobroto v skrajni sili. Čakal jo je sicer hud odgovor pred mačeho, kod se je mudila t&ko dolgo, a kaj to v primeri s prvotno grozečim popolnim neuspehom. Sklenila je, da bo povedala vse po resnici. Oče jo bo že zagovarjal in ščitil na sveto noč. Lahka ji je bila pot, čeravno se je mra-čilo z vso naglico, ker je že pričelo snežiti in je vrtuljii veter snežinske v kolobarjih. Brez vsake utrujenosti je bila prišepala na križ-pot, od koder bi se naj po Mohorjevem na- svetu ognila gošče. Ubogala je, zavila na desno okrog gozdiča in zašla bolj na celo v sneg. Temnilo se je, a kolikor toliko je še videla, da bo kmalu pri brvi, preko nje in potem še navkreber v Trnovo. Sneg je naletaval v gostih kosmičkih, ki so zastirali vid, pa je le ugotovila s palico, da je tik prt brvi globokostrugega potoka. Za brv je bilo pač po eni strani obtesano bruno ter zavarovano z enim držajem za desno roko. Pretipala je hlod in ugotovila na njem led. Previdno je obesila kljuko palice na držaj. Z desnico se je oprijela trdno spodnjega konca palice, sključila se bolj pohabljeno nogo in nekako drsala po olede-neli brvi, držeč se z desno roko za palico na držaju in opirajoč se z levico na brv. Itak trhli držaj je bil za lahen oprijem in ne za naslon celega telesa. Do sredine brvi je šlo po sreči. Pri podporniku držaja se je kljuka palice zapletla. Julčka jo je skušala izmotati z obema rokama, pri tem ji je odreklo ravnotežje v nogah. V strahu pred padcem v globino se je poprijela v zadnjem hipu palice, ta je pritisnila držaj, ki se je prelomil in potegnil za seboj v oledenelo strugo nesrečno siroto. Za njo je še priletel držajev podpornik, kojega žrebelj na gornjem koncu se je zasadil do glave žrtvi v tilnik in končal še trohico življenja, katerega je pustil v telesu padec na glavo. Na božično jutro so iskali siroto povsod, le pod brvjo ne, ker tamkaj je hodil le malokdo. Šele čevljar Mohor je pojasnil prijatelju pri cerkvi, kaj se je zgodilo njegovemu otroku na poti v vas in kak nasvet ji je .dal pri slovesu. Pobrali so jo seve že dolgo mrtvo iz ole-denelega potoka. V nedrij ah sta bila skrbno spravljena žafran in muškaplet vsak v svojem papirčku. Doslej mirnega in pohlevnega Blaža je do dna jeze razburkala opazka žene: "Dobro je, da jo je poklical Bog s tako lahko smrtjo k sebi. Bolje bi bilo, da se je to zgodilo na kak drug dan in ne ravno na sveto noč. Sedaj bodo dolžili mene, da sem jo jaz napodila v smrt." Od tega izreka naprej je okušala z obrestmi vred pisana mati pogostokrat od moževe roke, kar je skozi leta na sirov in brezsrčen način posojala nedolžni in po njeni krivdi pohabljeni pastorki. i! •'■ Meh za smeh RADOVEDNOST Oče: "Ko sem bil jaz tako mlad, kakor si ti, sinko, nisem nikoli lagal." Sinko: "Kdaj si pa začel lagati, očka?" ODLOČEN MOŽ "Zdaj pa niti besedice več!" zakriči mož. "Kaj praviš? Komu si dejal to?" se oglasi žena. "Sebi sem zapovedal molčati," hitro popravi mož. NJENA PREPOVED Ona: "Ce me poljubite, bom kričala." - On: "Pa vendar ne tu, saj so ljudje blizu." Ona: "Pa pojdiva kam drugam, kjer ni ljudi." . _ * _ PREVIDNOST Avtomobilist: "Mladi mož, ali znate šofi-rati avto?" Neznanec: "Ne." Avtomobilist: "Potem, prosim, pazite trenutek na moj avto/' KDO JE NAJBOLJŠI UČENEC Stric: "No, otroci, kako se učite v šoli ?" Prvi deček: "Jaz sem prvi v računanju." Drugi deček: "Jaz sem pa prvi v pisanju." Tretji deček: "A jaz sem prvi na ulici, ko je šola končana." ŽALOST Urša: "Zelo sem žalostna: mojega moža so zaprli za tri mesece." Jera: "No, saj tri meseci kmalu minejo!" Urša: "Saj to je tisto, kar me žalosti." >RECA Jera: "Neznosno je, da ini mož vedno govori o svoji prvi ženi." Gašper: "Ti imaš še srečo. Moja žena mi pa neprestano govori o možu, ki ga vzame po moji smrti . . ." 'Posteljo d£- OPOROKA Mož na smrtni postelji ženi: bi najstarejša hčerka." Žena: "Ne, posteljo dobi najmlajša." Mož: "Uro s kukavico zapustim najmlajšemu sinu." Žena: "Ne, uro dobi najstarejši." Mož: "Knjigi zapuščam srednjemu." Žena: "Ne, knjige si otroci razdele." Mož: "Tristo vragov, kdo pa umira, jaa ali ti?" H ■ ■ ii ...■•„ tialAv^. Mist bal" Od Maribora proti Dravski dolini pase zaupane mu ovčice obče priljubljeni ter spoštovani gospod župnik. V prirojeni mu gostoljubnosti rad popelje gosta v cerkvene gorice. Vsakdo se čudi vinogradu, kako je lepo negovan jn krepkega lesa. Pri pogledu na močno trto vprašujejo nepoučeni, odkod vzame župnik toliko gnoja pri sicer skromnem gospodarstvu, da mu trs tako bujno prospe-va ter bogato rodi. Gospod £e Čita posetni-kom take pomisleke kar z obraza in pojasnjuje, da sta cerkvena viničarija in njen prdspeh odvisna od vsakoletnega "mist bala". wMist bal" — čuden izraz in kedo bi ga naj razumel brez razlage. G. župnik je koj pripravljen, da poda med radostnim smehljanjem vsa nadaljna pojasnila z naslednjimi doživljaji: "Ko sem prišel na tole faro, sta bila gospodarstvo in vinograd v precej zanemarjenem stanju. V mojem žepu je bilo komaj toliko cvenka, da sem vsaj nekoliko zbolj-šal borni položaj okrog župnišča in po njivah. Si ^ Na glavni vir cerkvenih potreb, na vinograd, niti misliti nisem smel, ker je bila blagajna cerkve brez denarnih sredstev za zboljšanje vinograda. {Tuhtal in gruntal sem, kako bi se dokopal do- gnoja za tako opasno propadajočo trto. Hoje temeljito razgrebanje za dvig na polju vinogradništva le ni bilo zastonj. Iz kaplan-ske dobe na siromašnem Kozjaku na levem bregu Drave mi je priskočil na pomoč pripovedovani doživljaj, ki je prepodil koj pri prvi preizkušnji vse pomisleke radi preskrbe cerkvenega vinograda s prepotrebno živi j enako hrano. Ko nastopi župnik faro, mu radi storijo župljani kako uslugo. Tako sem tudi jaz romal od enega boljšega kmeta do drugega in sem jim razlagal, da bo cerkveni vinograd čisto usahnil, če ne bo temeljito pognojen. Gruntarji so uvideli nujnost zboljšanja. Vsak je izrekel pripravljenost za voz gnoja, samo naj župnik oznani, kedaj ga naj zvozijo k vinogradu. Enoglasno mnenje je bilo, da bi bil dovoz najlažji s sanmi v debelem zimskem snegu. Enkratne gnojne pomoči sem si bil siguren in do stalne bi me naj povzdignil že površno namignjeni recept izza časa kaplano-vanja. Začetkom februarja ob n|jugodnejšem o»?ncu sem poprosil s pnžnice, naj izpolnijo -premožnejši ta in ta dan že pred meseci dano obljubo. Kmetje so držali besedo. Kmalu popoldne dogovorjenega dne je bilo več nego dovolj polnih sani mastnega gnoja tukaj spodaj pri viničariji. Darovalci niso peslali hlapcev kot voznike, ampak so prišli sami z najlepše opremljenimi, očedenimi in spočitimi konji. Med vsemi dvovprežnimi sankami so bile samo ene z enim mršavim kljusetom in last revnega bajtarja. Koj na prvi pogled ni bilo kmetom po godu, da se je.prištulil in vrinil med nje kočar s cigansko vprego. Dajali so si glasnega duška nevolji in so zbadali od vseh strani ubogega gfretarja, ki je stal ponižno poleg suhljatega kobilčeta. J Iz vsakdanjih zbadljajev so se rodile psovke in tedaj mi je nekaj pošepnilo, da naj preizkusim zasnovani načrt. Postavil sem se ob stran opsovanega kaj-žarja in začel hvaliti njegovo suholjavo mr-ho. Trdil sem, da poznam ozmerjano žival. Tičijo v njej tolike hitrostne zmožnosti, da bi prekosila v dirkanju s polnimi sanmi gnoja tukaj zbrani najboljši konjski par. Po teh pripombah in zagovorih navadne konjske crke so bili kmečki vozniki prepričani, da uganjam šale. Ker sem le vztrajal pri svojem, so bili vsi zato, da dirkajo navkreber do vinograda. Nemogoče je, da bi se poskusili vsi naenkrat. Zadostuje, če se požene v dir s konjsko šklebedro samo en par. Če bi že tega premogla, pa bodo pripeljali vsako leto na ta dan isto količino gnoja kakor tokrat. Tudi za to so bili brez mojega dodatka, če zgubim stavo, ostanem brez vsake obveznosti. Stavo smo napravili pravomočno s posegom v roke. Kmetje so odbrali izmed svoje srede najbolj iskrih par konj. Obe sani so spravili v dirkalno smer na hribček proti vinogradu. Predno sta pognala voznika, sem spomnil koprneče radovedneže na nemškega potopisnega pisatelja Karla Maja. Razlagal sem jim, da je imel tudi on, ko se je klatil po Turkestanu in Balkanu, mršavega žreb-ca, katremu je bilo ime Ri — veter. Ako mu je položil v skrajni sili roko pod uho in mu zaklical trikrat Ri, Ri, Ri, se je spustil v tak dir, da ga ni dohitel sam hudir. Istega navduševalnega sredstva kakor Kari Maj, se bom poslužil tudi jaz pri že na propast pri dirki obsojeni kobilici,isi . Vozniki so se krohotali na ves glas moji smešnici in me dražili, naj ji zatulim v uho da je nebeška glorija. Stopil sem k ciganki, ki je sklanjala v vsej kljusasti ponižnosti glavo in se ji niti sanjalo ni, kaka naloga jo čaka. Dvignil sem ji glavo, prijel z obema šaka-ma za desno uho, pihnil iz polnih prs vanj in kriknil: "Teci, lucat' Spustil sem glavo in uho. Kobilše je streslo z vsemi grivami, rep kvišku, sklju-čilo je hrbet in se pognalo navkreber tako, da bi bil skoraj voznik omahnil s sani. Mrha je kar zaplavala po hribu s sanmi — polnimi gnoja. Drugi voznik in sodirkač z najboljšim parom konj je pri pogledu na od samega vraga 4 sproženo mrše obrnil bičnik narobe in začel tako udrihati po konjskih zadnjicah. Nič ni . pomagalo, ni dohitel ciganke niti do sredine hribčeka, ko je bila suhljad že pred brajda-mi in še te je hotela podreti kar z glavo in obdrzeti dalje. Na ta oudež so kmetje nemo ostrmeli. Zaklical sem jim, da še moram za kobilico, sicer bo cerkev res ob — bra j de. S kočarjem sva komaj z vso silo toliko u-mirila neugnanko, da sem jo pograbil za uhljo in si dal opravka z njim. Copernija mi je naglo usj>ela. Ob zaključku sem za vpil ves glas: "Luca, pomiri se!" Kobilše je sklonilo pokorno glavo in se prelevilo v ono sestradano in zdelano crko, kakor je bila pred nastopom tekme. Dirka in stava sta bili dobljeni. Mojim kmetom so se pobesili nosovi. Prepričani so bili, da sem se navzel iz Majevih spisov tam daleč na Vzhodu domače čarovnije. Je trpelo nekaj časa, predno so se kmečki vozniki do dobra zavedli, da niso bili priča kaki puščavniški goljufivi sliki* ampak da se je vse istinito odigralo od cerkvene vini-čarije do bra j d vinograda. Pred razhodom je vsak privlekel iz žepa klobaso ali kuhano svinjino in vino iz cerkvene kleti je zakrožilo v obilni meri med vsemi z zmagovalcem bajtarjem vred. Jedli, pili smo in bili prav židane volje. Kmete je neznansko srbela radovednost. Neprestano so silili vame, naj jih naučim co-pernije s konjskim uhom, da jo bodo tudi oni proizvajali ob priliki. Obljubo vsakoletnega dovoza gnoja sem imel, zakaj bi hranil nedolžno skrivnost zase. Razlagal sem jim, kako sem bil prav reven kaplan na Kozjaku. Životaril je tedaj Hrani danes, da v najbolj globoki grabi fare čevljarski kr-par Mrkač. Bila sta sama s hudo ženo v podrapani koč uri. Redila sta poleg, kur.— kozo. Soštar je zapil vsak zaslužen krajcar, katerega je mogel utajiti ženi, ki je nosila hlače pri kočariji. Posebno v zimi ni mogel zdoma, ker je tičala tudi babura dan in noč pod streho. Kadar je že imel pod najstrožjim nadzorstvom preveč suho grlo je ženki samo zagrozil: "Baba, daj mi nekaj drobnega za pijačo, sicer ti bom urekel kozo, da ti ne bo dala mleka, ampak samo brce!" Taki grožnji je navadno žena na mah ugodila, saj je že večkrat preizkusila, da dre-tar res zna, s čemur ji preti. "Poslušajte možje! Oni smolasti Mrkač je tudi name prenesel nekaj od njemu lastne čarovniške sile. Pravil mi je, da obstoji njegova nadnaravna moč v čisto navadnih- človeških bolhah. Po dve tri bolhe ujame in jih zapre v papirnat štorek. Pusti jih stradati, da so kar podivjane od gladu. Štorek odpre na obeh straneh in pihne lačne bolhe kozi v uho. Gladne živalce si začnejo- iskati hrane, skačejo ter praskajo po bobenčku v kozjem ušesu, kar natira rogačo v srdito pobesne-lost. Koza z bolho v ušesu prska, skače, sili v; jasli in je sploh ob vso pamet. Odstranitev nagajivcev iz ušesa je enostavna. Treba vzeti zvitek ovčje volne in ga poriniti zdivjani živali v uho. Bolhe se skrijejo takoj v volno,, katero izvlečeš in zacopranje je pregnano. Jaz sem. pač prenesel čarovniški recept iz kozjega v konjsko uho. Poskus se mi je pr-* vič v življenju tako izborno obnese!, da je zmagala navadna mrha pri dirki in jaz sem dobil gnojno stavo." Kmetje so bili do bolestnega smeha zadovoljni z mojim pojasnilom. Ostali' smo dolgo v cerkveni kleti in pili na zdravje bolh in gnoja. Tedaj sem prvič in zadnjič pihnil kobili tri sestradane bolhe v uho in jih polovil na ovčjo volno. Ce se je že kateri od mojih faranov kedaj posiužft opisane čarovnije, mi ni znano. Gnoj pripeljejo kmetje vsako leto na isti dan, ko so zgubili dirko in stavo. Čudno je le to, da so dan dovoza gnoja za cerkveno gorico krstili za — gnojno veselico — "mist bal" in ne za ples gladujočih . bolji v konjskem ušesu. . f f f Pacn Lipi V Judenburgu na Zg. Štajerskem je imel med vojno ljubljanski pešpolk štev. 17 svoj kader. Slovenski kurati iz Gradca smo se vozili v Judenburg dobrim Janezom maševat, pridigovat in jim delit sv. zakramente, v Po dušebrižnem opravku sem dospel jaz v Judenburg na pustni torek leta 1917, da bi pričel na pepelnično sredo zgodaj zjutraj s spovedovanjem celega za odhod na vojno pripravljenega bataljona. Za dekana je bil tedaj v Judenburgu Slovenec, Kranz po imenu. Gospod je bil star, vedno med Nemci in je bolj težko lomil materinščino. Na pust proti večeru sva se poda-la z g. dekanom na sprehod izven mesta. Na po vratu nama je priklepal nasproti po cesti razcapan dolgin v razklopotanem obuvalu. Stopal je počasi, globoko sklonjene glave in tiščal obe roki v žep. Videti je bilo, da je zamišljen in niti ne vidi, kedo se mu bliža. G. dekan je pokazal nanj z besedami: "Glejte, temu potepinu pravi radi zanemarjene zunanjosti celi Judenburg Pacn Lipi. Je delamržen postopač, fakslmaher in menda ree ni pri vseh petih. Ker vse trdi, da ni čisto odgovoren za svoje besede in dejanja, ga niso vtaknili med vojake, dasiravno bi ga bilo najmanj škoda, če bi ga vzela za vselej vojna. Norčuje se tolikokrat javno in na duhovit način iz oficirjev in višjih uradnikov. Pacn Lapi se upa na dan glasno z vsem česar bi drugega stalo glavo. Če je resnične prifrknjen, bo pokazal konec vojne, katerega bode on sigurno dočakal. Prepričan sem kakor hitro bo vojna pri kraju, bo tudi Lip! prisVetil s pravo pametjo." Med temle pojasnilom je prismical Pac:. Lipi tik do naju. Naenkrat je dvignil glavo Preplašeno in vzdramljeno iz razglabljanj:, je pozdravil g. dekana s prijaznim: "Dober večer, g. dekan." - Odzdravila sva in že je bil potepuh mimc Nenadoma se je obrnil in pritisnil starega gospoda s ponižnim: "G. dekan, podarite mi dve kroni." Poprošeni se je namrgodil in ga zavrnil, da za krepke in čisto zdrave stepuhe nima milodarov v kronah. Lipi se ni pustil odsloviti s par besedami. Tiščal je Še dalje v g. dekana in moledoval (Dalje na 5. strani) Vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto želi fsem svojim . vlagateljem in klijentom ter vsemu narodu Metropolitan State Bank URADNIKI: JOHN B. B REN ZA, predsednik STEVEN S. TYRAKOWSKI, podpreds. JU L*US C BRENZA, podpreds. In blag. Banka9 ki je bila preizkušena glede varnosti in zanesljivosti DIREKTORJI: JOHN B. BRENZA STEVEN S. TYRAKOWSKI DR. SYLVESTER A BRENZA JULIUS C. BRENZA 2201 W. Cermak Rd. CANAL 1955 Illinois NASA BANKA IMA REKORD Da jo ni bUo treba Nikdar ni bilo potrebno za dviganje hranilnih vlog. — Ni bila nikdar BUa je vedno ot v or j ena poslovni bančni dan. — računov. nikdar reorganizirati, nas obveščati v naprej ali pa komereijalnih zaprta za promet. — za business na vsak ■ Nikdar ni dolgovala VARNOST EN JAMSTVO Vse vloge na naši banki so zavarovane pri "FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION", katere ustanove je ta banka član. — Vsaka posamezna vloga je zavarovana do Višine $5,000.00. — Trgovci, obrtniki, ustanove, društva so vabljeni, da začno pri nas s čekovnimi in hranilnimi vlogami. VEDNO SMO NA RAZPOLAGO Posameznikom, ustanovam in komurkoli potreba, kadar potrebujete kakih nasvetov, bo-tiisi glede vlaganja vaših prihrankov, investiranj* vašega denarja aH v kakršnihkoli denarnih ali gospodarskih zadevah. — V vsakem shtiaju vas vabimo, da pridete in se z nami posvetujete. boš imel filtri!! - ■ - _ Chicago, Vesel Božič in srečno Novo leto! TYSSEN FLOWER SHOP CVETUCE ZA VSE PRILIKE. 419 Pierce Street, TeWon 244 Eveleth, Minn. Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! Seli vsem J. A. AMBROZICH WINE and LIQUOR STORE Eveleth, Minnesota 418 Pierce Street, i t i> ' " m *m m Telefon 110 HRIBE RSK1: Vesele božične praznike in srečno Novo leto! FRANK LENICH LIQUOR STORE — PRISTNA SLOVENSKA GOSTILNA — " Grant Avenue Eveleth, Minn. Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto The Miners National Bank Eveleth Minnesota Huda kazen l, m Vesel in srečen Božič in srečno Noto leto Uli G. H. PERLMAN Evelethska vodilna trgovina z oblekami. NAJSTAREJŠA TRGOVINA Z MOŠKIMI OBLEKAMI \ NA RANGE. (Ustanovljena 1903) Za najnovejše v moških oblekah, obiščite nas in prihranite denar! EVELETHSKA BOŽIČNA TRGOVINA ZA MOŠKE. Eveleth, -:- . Minnesota Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto žeti WIITAMAK1S EVELETHSKA VODILNA TRGOVINA Z ZLATNINO. 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Phone 94 Pridejo trenutki, ko se človek poglobi v proSle čase, in mu razni doživljaji kakor duhovi stopijo" živo pred oči. Iz mojih doživljajev navajam naslednjo sličico: Da, hudo kazen sem prestal; še danes me strese. Niso pa me kot zločinca vrgli v ječo ali vkovali z železje, pa iz enega ozira je bilo vendarle nekaj temu sličnega. Moja ječa je bila tesna, zaduhla celica v vojaški bolniSni- -ci v Kromerižu na Moravskem. Daleč leži Morava, še dokaj uric od Dunaja, toda kam bi nas ne bila ob času vojne še vse poslala vojaška oblast?! Kake so bile ob tem času v Moravi vojaške bolnišnice, to te nemara miče? Ce bi hotel vse navesti, mi je celi "Slovenec" premajhen, le par odlomkov predo-čim, da ne žalim uljudnosti. U ver j en sem, če bi ti vstopil v takšen zavod, bi kar osupnil, polagoma pa se ti bi jelo stiskati srce. -Sprejet bi bil prav uljudno, kajti Moravci, kakor tudi sosedni Čehi, so povečini prijazne duše (umevno napram vojaku držijo disciplino). Tam na klopi zazreš mlado lice fanta v najlepši dobi, bledo, izsušeno lice kloni nizko na prsi, videti je, kakor da bi mu bila vojna vse čute ubila, za ničesar se ne zanima, kdo ve kaj premišljuje? Tik njega sedečega tovariša pa je ravno zvila in vrgla božjast, hudo ga trese siromaka, stresaj ga je položil na tla in ga drži za glavo, da si je ne razbije na trdem parketu. Na -desno v odprti sobi vidiš na postelji umirati mladega Poljaka, v srce te mora pretre-sti, ko slišiš, kako hrepeni vsaj pokopan biti v domaČi zemlji, katera želja pa mu ne bo izpolnjena. Poleg njega polžavedni Čeh prosi in prosi, češ, naj ga puste domov, da še enkrat vidi svojo maminko, tatineka in rodno halupo. To so ganljiyi prizori, vzbujajoč sle- hernemu obiskovalcu sočutje in nebrojne solze, * In hrana? Tako pičla in borna je bila, da smo se kar spogledovali. Jaz, ki sem se za vse stvarno brigal, sem sčasoma dognal, kako brezsrčno nas nekateri šarži in strežaji goljufajo. Nekega večera očitam z vso ne» ustrašenostjo naredniku njegovo ' početje. Posledica mojega človekoljubja je bil zapor v temno celico, nahajajočo se v najskrajnejšem koncu poslopja. Isto usodo odmerijo tudi že bolj priletnemu Poljaku (Jakobu Terlaga). Sfrčala sva v eno temnico, vrata za nama pa so se zaklenila z dvema ključavnicama. V celici je bil samo eden slamnjak. Tjekaj se zlekneva in se to in ono dolgo pogovarjava. Poljaka lahko razumeš, in če nimaš zgolj slame v glavi, si sčasoma pridobiš vsaj površno znanje tega nam precej sorodnega jezika. Nato pa zaspiva. Žalibog le prekratko sem se nahajal v kraljestvu srečnih sanj. Prebudivšega se, se me polasti neznosno dolgčas. "Čakaj, brate, tega neljubega strica mi boš pa pomagal ti pregnati", sem si mislil. Krepko potresem tovariša. "Kako si srečen, ko imaš tako trdno spanje", rečem. Dotaknivši se ga ponovno, bliskoma odtegnem roko. "Kaj pa je pravzaprav s teboj, pa ne da bi bil —" se hitro vprašam? Vržem odejo, skočim po koncu in po kratki ugotovitvi doženem, da je mrtev. Z mrličem zaklenjen biti v tako ozkem krogu in na s kupni postelji, ni nobena šala, to napravi povsem drugačen utis, kakor gledati jih na bojni poljani. Misel, da sem nemara že dokaj časa spal ž njim, koga bi ne presu-nila? Konečno se mi celo solze prikradejo, spomnivšemu se, da je ta revež moral vsled (Dalje na 6. strani) Pri nas dobite vse predmete za božična darila. Pridite in oglejte si našo izbero. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem GOLDEN RULE TRGOVINA EVELETHSKA VODILNA TRGOVINA DEPARTMENT STORE 321-323 Grant Ave^ Eveleth, Minn. Telefon 115 $ m * i v. s*« i i Pr v ; t f rf ' v * s i n M Vesel Božič in Novo leto! — želi — LESSAR'S BARBER SHOP U LESSAR, lastnik RAY STERBENTZ in TOM WARD, pomočnika Se priporočamo rojakom. GRANT AVENUE, EVELETH, MINN. Vesel Božič in srečno Novo leto ' * X- zeli vsem THE PACIOTTI COMPANY LES - PREMOG - BARVE - ŽELEZNINA Eveleth, -:- Minnesota Vesele božične praznike in srečno Novo leto! LESTER SAGEN Trgodina pohištva in železnine. Prodaja "Maytag" pralnih strojev in "Monarch" peči. $69.50 — $84.50 — $119.50 NEKAJ NOVEGA NEKAJ BOLJŠEGA Eveleth, Minnesota GRAHAM POGREBNI ZAVOD POGREBNIKI in SPREVODNIKI na EVEI4ETHU, MINNESOTA Telefon 47 Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto! Company Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem ' Northwest Gas & Power Družinski mesečnik NOVI SVET Eveleth, -:« Minnesota. Prav vesel Božič in srečno Novo leto 1942 Mi JOS. KOVACH VSEM NAROČNIKOM "AMER. SLOVENCA" IN "NOVEGA SVETA"! Iskrena hvala vsemu občinstva na Evelethu k ponovni izvolitvi v mestni odbor! BOŽIČNE POZDRAVE od FIRST NATIONAL BANK Eveleth, Minnesota Vesel Božič in srečno Novo leto! HOLKO'S Bank Bar V eseje božične praznike in srečno Novo leto! R. P0ZNAN0VIC GLAVNA ZAVAROVALNICA IN RAZPRODAJA ZEMLJIŠČ. 517 Grant Ave. Tel. 544-W Eveleth,, Minn. Vesele božične praznike in srečno Novo leto! NAŠE GESLO JE: "SVOJI K SVOJIM r STEBLAY'S TAVERN VINO — LIKERJI — PIVO Prav vesel in zadovoljen Božič ter srečno Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem BETTER FOODS MARKET (Primozich's)* Telefon 562 in 563 -:- Eveleth, Minnesota Vesel Božič in srečno Novo leto! 'BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1942 Raege Hardware & Furniture Co. EVELETH, MINNESOTA Telephone: 70 VELIKA ZALOGA VINA IN LIKERJEV. Najlepši prostor, da se sestanete s prijatelji. 224 Grant Avenue, EVELETH, MINNESOTA Vsem naročnikom in prijateljem "Am. Slovenca" in "Novega Sveta" želim prav vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno in zdravo Novo leto! JOHN R. STRAH Evelethski zastopnik "Am. Slovenca" in "Nevega Sveta" Obenem najiskreneje zahvalim vse evelethske trgovce in podjetnike, ki so naklonili božični številki tega lista svoje oglase. Priporočam vsem čitateljem, da te oglaševalce upoštevajo in kupujejo svoje potrebščine od njih. Srečen Božič in Novo leto! PRVOVRSTNO PECIVO HENDRIKSON'S BAKERY Izdelovalci DOMAČEGA KRUHA Telefon 112 Eveleth, Minnesota želi vsem svejim dragim naročnikom in vsem Slovencem po Ameriki vesele, zadovoljne in blagoslovljene božične praznike! Grant Avenue, Eveleth, Minn. KUPITE ZGODAJ ZA BOŽlC, is prihranite na denarju, dokler so cene ie nizke in so zaloge polne! MASINTER BROS. Zelo poznana in lična trgovina s popolno zalogo MOŠKIH POTREBŠČIN. Eveleth -:- Minnesota Virginia VESEL BOŽIČ! SREČNO NOVO LETO! 307 STERBENTZ STUDIO L. STERBENTZ, lastnik SE PRIPOROČA ROJAKOM. Grant Avenue, Eveleth, Minnesota Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem Vesel Božič in srečno Novo leto! JOHN ZEITZ _ — LIQUOR STORE — VSAKOVRSTNE PIJAČE NA PRODAJ. Se priporoča naročnikom "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta". 507 Grant Avenue, -j- Eveleth, Minn. Vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno zdravo Novo leto želi vsem GEO. J. BRINCE. zastopnik THE HAMM BREWING COMPANY EVELETH, MINN. TeL 93 H IBB ING, MIN. TeL 822 Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1942 želi W. KANER C0. GROCERIJSKA TRGOVINA IN NAJBOLJŠA MESNICA. Grant Avenue, Eveleth, Minn. je prava izredna novost za ameriike Slovence. Če vas glede "Baragove pra-tike" naši zastopndri ne bodo obiskali, pišite sami po njo na naslov: "AMERIKANSKI SLOVENEC", 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. in pošljite gotovino, ali v mamkah po 3c. znesek 30 centov, jn poslali jo vam bomo. , - A. F. CHERNE & SONS — PLUMBARJI — Izdelujejo plumbarska dela, napeljavo cevi, za vodo, za kurjavo vse vrste m vsa druga dela. 211 Grant Avenue -:- Eveleth, Minnesota Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim vsem Slovencem in bratom Hrvatom. Sobota, 20. Jlecemlbra X941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 = f LOOK! LOOK! [ DRY CLEANING c ** * * j» ! f DELUXE s*ji,y i I 4^°' 4t f SUITS — DRESSES and * / j f COATS Expertly Cleaned { t and Pressed ; 1 garment 49c 2 isr35 89c I Pins Injur. Plus Incur. Waukegans Best and Largest Cleaner f All Work Guaranteed j | OLYMPIC CLEANERS | f 34 So. Genese, in ha: 1605 Sheridan Rd, i WAUKEGAN, ILLINOIS NORTH CHICAGO. ILL. j f Season Greetings! | MRS. WILSON'S CAFE ! 1607 Sheridan Road, North Chicago, 111. Tel. North Chicago 5844 Private room for Weddings, Banquets, etc. j Season Greetings^ JOHN WASNIEWSKI Complete Stock of WINES, LIQUORS and CASE BEER 1000 — 14th Street, North Chicago, HL TeL North Chicago 5818 Season Greetings! S. EISENBERG DEPARTMENT STORE 804 Tenth Street, Waukegan, Illinois Phone Maj. 508 "The Family Trift Center Since 1908'/ Season Greetings! C. Gordon Department Store QUALITY FURNITURE MODERATELY PRICED 10th and Lincoln, North Chicago, 111. Phone North Chicago 1051 A Merry Christmas and Happy New Year! Double Dipper Dairy Quality Dairy Products MIIfK ICE CREAM DELICATESSEN 721 Tenth Street, North Chicago, HL Season Greetings! NAVARVS PLUMBING & HEATING SUPPLIES 623 Tenth Street, North Chicago, HL Tel. Maj. 2616 Season Greetings! Castom-Bilt Mattress Co. e MATTRESSES, BOX SPRINGS TO ORDER RENOVATING, REPAIRING PERMI-COMFORT PRODUCTS 926 — 10th Street, Waukegan, Illinois Phone: Ont 7311 Merry Christmas and Happy New Year to All! KINNEY SHOES SHOES FOR THE ENTIRE FAMILY HOUSE SLIPPERS — RUBBERS 29 No. Genesee Waukegan, Illinois TeL: Ontario 7386 PACN LIPL (Nadaljevanje s 3. strani) za dar dveh kron. Ker ni uspel z vso dolgovezno vsiljivostjo, se je okrenil na obhod s pretn jo: "Ker mi niste dali malenkosti, za katero. sem vas lepo prosil, bom učinil nekaj, česar še nisem doslej!" Razcapanec je odiklefajdral naprej po cesti, g. dekana je pa njegova pretnja le zaskrbela. Postal je in me Vprašal: "Mislite, da si bo stepuh res kaj napravil?" Skomiznil sem z ramami brez odločnega odgovora. Moja negotovost je dobrega gospoda tako zmedla, da je zaklical za Liplom, naj počaka. Brez vseh očitkov in dobrih naukov za bodočnost je gospod segel v žep in stisnil klatežu dve kroni. Pacn Lipi je spravil denar, se lepo zahvalil in hotel zopet naprej. G. dekana je u&čipnil* radovednost. Zaustavil je nebodigatreba in menil: "Lipi, povej mi odkrito, kaj bi si bil napravil, če bi ti bil res odrekel zaproSeno?" Nagovorjeni je gledal debelo gospoda in mu je zaupal, da ga ie niso nikoli zasledovali samomorilni nameni. "Ce bi ne bil dobil od. Vas dveh kron, bi bil šel k onemule kmetu drva cepit, da bi si zaslužil večerjo. Torej delat sem hotel iti, kar nisem storil še nikdar na pustni dan. Samo dela ste me rešili, ljubi g. dekan, z dvema kronama, in ne prostovoljne smrti, o kateri se mi niti sanjalo ni f* Tako se je odrezal potepuški Pacn Lipi na pustni torek. Njegov odgovor je segel g. dekanu globoko v srce. Zagledal se je *v počasi odhajajočega delamržneža in mrmral: "Lipi ni nor, pač pa mi drugi, ki kar po dveh kronah plačujemo njegovo lenobo in potepuštvo l" Season Greetings! WAUKEGAN CLEANERS 614 — 10th Street, Phone: Ontario 7373 WAUKEGAN, ILLINOIS Vesele božične praznike in prav srečno in zdravo Novo leto želim prav vsem naročnikom "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta", ter vsem blagim oglaševalcem v tej božični itevilki, ker so svojimi oglasi pomagali našemu slovenskemu tisku v Ameriki, čitatelji tega lista naj tega ne pozabijo in jih naj patronizirajo ob vsaki priliki 1 MRS. JENNIE KEBER, zastopnica "AM. SLOVENCA" in "NOVEGA SVETA". WAUKEGAN, ILLINOIS Merry Christmas and Happy New Year! Liioo and Gold Valley Beverages NORTH CHICAGO, ILLINOIS Phone: North Chicago 899 Season Greetings! TENTH STREET HARDWARE WAUKEGANS MOST COMPLETE HARDWARE STORE 620 Tennth Street, Maj. 1986 Waukegan, Illinois Season Greetings! BOWLARIUM Free Instructions Every Wefek Day Afternoon. NORTH CHICAGO, ILLINOIS Season Greetings! 10th STREET PHARMACY Coiner 10th & Lincoln, WAUKEGAN, ILL. Season Greetings! LINCOLN Drug Store Complite Stock of WHISKIES, WINES, ' BEERS — Visit Our Liquor Department — "The Home of Low Prices" F. G. SESKOTAS, R. Ph. a, Prop. . 831 — 8th Street, TeL: Ontario 2929 WAUKEGAN, ILLINOIS Season Greetings! CROWN LIQUOR STORE T Low Prices Always on FINE WINES, LIQUORS and BEERS 818 — 10th Street, Waukegan, Illinois Merry Christmas and Happy New Year ECONOMY STANLEY DEMBINSKY, JR. COAL AND BUILDING MATERIAL CO. EXCAVATING — TRUCKING 8th Str. & North Shore Tracks, Waukegan, Illinois Phones: Office Maj. 1070 — Yard Phone Maj. 3062 Season Greetings! TRADE AT GOODMAN'S DEPARTMENT ST0IE "THE HOME OF TAILOR MADE FURNITURE" 602-604 Tenth Street, Waukegan, Illinois Phone: Maj. 783 Vesel Božič in zdravo srečno Novo leto! MOHAWK UPHOLSTERING JOE GOLOB, lastnik 506 Tenth Street, -Waukegan, Illinois Telefon: Maj. 4381 Vprašajte nas za cene, ki jih dajemo brezplačno. Vesele praznike in zdravo srečno Novo leto želi vsem Sišsman Linoleum Co. Vsake vrste Linoleume, a tla in pode, za stene in druge namene in kovinasti okraski 1920 Grand Ave^ WAUKEGAN, ILLINOIS TELEFONI: Maj. 2639 in Ontario 3330 Res. Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem TWIN CITY TAVERN MRS. JENNIE ZELENIK in SIN, lastnika 501 Tenth Street, North Chicago, HL Phonei N. C. 5971 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želijo vsem CEPON BROS. SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA s 1039 Parit Avenue, North Chicago, 111. Telefon: N. C. 2242 Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem ANDREW OGRIN. GROCERIJA in VSE VRSTE MESO SE PRIPOROČAMO! 726 — 10th Street, Waukegan, Illinois Telefon: Maj. 3312 Vesel in srečen Božič in srečno Novo leto vsem! JOSEPH J. NEMANICH SLOVENSKI POGREBNIK 611 — 10th Street, - North Chicago, 111. Phone: North Chicago 112 Vesele božične praznike in veselo Novo leto želi vsem FRANK OPEKA 403 Tenth Street, , North Chicago, 111. Telefon: N. C. 1702 Srečen Božič in zdravo zadovoljno Novo leto želi vsem JOHN LESKOVEC HEATING CONTRACTOR Inštalira vse vrste kurilne naprave, na vodo, soparo itd. Automa-tične kurilnike za premog in vse naprave. 1016 Lenox Avenue, _ North Chicago, DL • Telefon: N. C. 4483 Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem podjetje KOŠIR WASHING MACHINE SERVICE THOR WASHERS — KELVINATOR REFRIGERATORS — UNIVERSAL RANGES — VACUUM CLEANERS 826 — 10th Street, Waukegan, Illinois Telefon: Maj. 318 Vesele božične praznike želimo vsem! SEDEJ'S TAVERN SLOVENSKA GOSTILNA ' Točimo "OLiD STYLE LAGER" pivo. Naše pijače zadovoljijo vsakega. 713 Tenth Street, North Chicago, HL Telefon: N. C. 5831 Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi MERL0CK*S SUPER SERVICE STATION FRANK MERLOCK, lastnik Slovenska gasolinska postaja ki nudi vsem najboljšo postrežbo. Tenth Street & Utica, Waukegan, Illinois Telefon 2890 Prav vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem Marty Svete9* Tavern SLOVENSKA GOSTILNA Toči fino ' AMBROSIA*1 pivo, fina vina in likerje. 1201 Morrow Avenue, North Chicago, HL Phone: N. C. 5842 HUDA KAZEN (Nadaljevanje s 4. strani) človeške okrutnosti takorekoč iz ječe nastopiti pot v deželo pravice in boljše sreče. Kaj mi je sedaj početi? Stopim k vratom in kličem stražo. Dobro sem čul večkratno njegovo mimohojo, toda napravil se je mutast'liki judovskemu ma-liku (pisal se je Mihajlo Melczoch). Vsi ti moji klici, spojeni zaeno z gorko prošnjo, sc uspevali kakor bob v steno. Hočeš-nočeš, moral sem se sprijazniti s svojo usodo. Ne samo, da me je nekakšna ozkost čimdaljc bolj grebla pri srcu, tudi mraz me je lomil, da je bilo joj! Kako bi me tudi ne bil, bilo je par dni po Božiču. Z odejo je bil pokrit mrlič, da pa bi mu jo bil odvzel in se ogrnil, tega nisem mogel. Kako počasi mi je v tem položaju tekla dolga zimska noč, je nopolnoma razumljivo. Šele v jutro ob določeni uri se mi je podarila svoboda, ubogega tovariša pa so odnesli . rfirtvašnico. Proti postojanju stažarja se o prvi priliki pritožim pri polkovnemu zdravniku (Jan Metelka), ki ga je za kazen premestil. Mar bi mi bila izven navedene nepriličnosti prebiti eno noč pod ključem, a usoda pa mi je preobrazila to malenkost resnično v prav — hudo kazen! Za razvedrilo Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem prodajalna NAROBE A: "Ali si govorii s svojo ženo?" . : '-Ziil ne, pač pa je ona govorila z me noj . . ZUPANCICH BROTHERS ELYŠKA VODILNA TRGOVINA ZA JEST VINSKO BLAGO. POTRPEŽLJIVOST A: "Za svoje blagostanje se moram zahvaliti samo svoji izredni potrpežljivosti." B: "Saj si vendar podedoval svoje imetje po stricu." A: "Da, toda čakati sem moral 30 let, da je stric umri." ' 203 Sheridan Str. E Ely, Minnesota Vesele božične praznike želimo vsem! COAST TO COAST STORE KON,J IN OSEL Igralec, ki predstavlja v igri nekega starega angleškega kralja, izpregovori po izgubljeni bitki: "Kraljestvo dam za konja!" -Pri ponovitvi igre, ko spet izreče omen je ni stavek, ,se oglasi nekdo v gledališki dvorani: "Ali osel ne bi bil dober?" "Seveda," odvrne igralec^ "kar na oder pridite!" A. J. SLABODNIK, lastnik AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE, ŠPORTNO BLAGO IN ELEKTRIČNE POTREBŠČINE. Ely, Minnesota Vesel in radosten Božič in srečno Novo leto — želimo vsem! ELY TABLE SUPPLY LAZAR BRATJE, lastniki Ely, Minnesota i Vesele božične praznike želimo vsem! American Clothing Co. -:- ČEVLJE ZA VSO DRUŽINO -I SE PRIPOROČAMO! # -Ely, Minnesota Radosten Božič in srečno Novo leto ielimo vsem! ŠTEFAN BANOVETZ, JR. SLOVENSKI POGREBNIK in PLUMBER 329 E. Sheridan Str. E. Ely, Minnesota Telefon 373 R Prav vesele božične praznike želi vsem MATH KOBE SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA — Posebnost so naše kranjske klobase — Ely, Minnesota Vesele in srečne božične praznike in zdravo srečno Novo leto želi vsem MATH J. KAPSCH 111 E. Sheridan Str., Elr, Minnesota Točimo vedno sveže pivo in vse vrste likerje. Vesele božične praznike želimo vsem -. « Ely Hardware & Furniture Co. — POGREBNI ZAVOD — Ely, Minnesota MODER MOŽ A: "Da, prebil sem se skozi življenje brez pare, edino s svojim razumom." B: "Torej ti spadaš med one, ki niso z ničemer začeli." SLIKAR Slikar: "Potrpite, potrpite za najemnino, prišel bo čas, ko se bodo ljudje tu na cesti ustavljali in vzklikali: 'Tam zgoraj je stanoval imenitni slikar Packa'!" Hišni gospodar: "Ce ne plačate najemnine, bodo ljudje to govorili že jutri . . ." ČUDNA REC V hišo se je vselila nova stranka. Minkica od sosedovih je prišla pogledat, kakšni ljudje so novi gostači. Ko je opazila pri njih šestletnega fantka, ga je vprašala, ali ima še kako sestrico ali bratca. "Imam," je ta odvrnil, "tri polbratce in dve polsestri." Minkica se je začudila: "Za božjo voljo, potem si od vse družine samo ti cel?" PAMETNI VOLI A: "Ali so ti voli tako neumni, da jih moraš neprestano priganjati?" B: "Nasprotno, preveč pametni so, da bi delali." . - 4 i Vesel in srečen Božič ter srečno zdravo Novo leto želim vsem naročnikom "Am. Slovenca"Novega Sveta" in "Baragove pratike". Hvala vsem za naklonjenost dosedaj in se za isto še v naprej priporočam! JOHN KRAMARICH Zastopnik "Amer. Slovei7ca" in "Novega Sveta" JOLIET, ILLINOIS Na roki imam ie nekaj "Baragovih pratik" za leto 1942, katere se hitro lajajo. Kdor jo nima se, naj se zglasi dokler je čas. Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim vsem! DR. JOSEPH W. ZELKO — DENTIST — , Prav zadovoljne in srečne božične praznike ter srečno zdravo Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem JOHN BLUTH "ROYAL BLUE STORE" SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 1207 Cora Street, Joliet, Illinois Telefon 2-3390 f Najboljše vrste sveže in suhe krače, in vse druge vrste najboljše meso. Za božične praznike se posebno priporočamo z najboljšimi orehi za potice. V zalogi imamo tudi vse vrste najboljšo grocerijo. Se priporočamo, da nas obiščete! Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem prijateljem in odjemalcem MARTIN GORSICH 900 No. Hickory Street, Joliet, Illinois Telefon 2-2628 Swan Bread COLUMBIA BAKING CO. JOLIET. ILLINOIS ORANGE CRUSH SQUIRT ALLEN BOTTLING CO. I [; 7 Ohio Street, Joliet, Illinois Telephone 6417 FITZGERALD FURNITURE GO. . Trgovina s pohištvom želi vsem odjemalcem in vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto. JOSEPH E. SPELICH 355-357 E. Cass St. Phone 5301 Joliet, Illinois Trgovina odprta do devetih vsak torek, četrtek in soboto. Ob drugih večerih po dogovoru. ZNANO DOBRO Citizens Beer (Pivo) KI SE TOČI IN PRIPOROČA PO VSEM MESTU. Dial 4714 JOLIET, ILLINOIS Ordinira o«1 9. do 12. dop. in od !. «lo 5. pop. Zvečer .od 7 do 9 in ob nedeljah po dogovoru. Cor. Chicago & Jackson Sts., Joliet, Illinois Telefon: 2-1764 Joliet Slovenje Coal Company ^^^uSSfr A■ GOLOBITSH i COAL 1 Yd Wfb^M Premog, gasolin in vse vrste olje YQ^jg^TSffi^SjyC-) 2a avtomo'Q^e- Se priporočamo vsem Telefon 2-2789 Vogal Jackson in Indiana Street, Joliet, Illinois PODPIRAJTE SLOVENSKO PODJETJE! Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem! Vesel Bcžič in srečno Novo leto želi vsem Vesele božične praznike in srečno Novo leto MICHIGAN PRODUCE CO JOS. LEZEBROOM, lastnik TRGOVINA S KROMPIRJEM, SADJEM, ZELENJAVO IN GROCERIJAMI. 503 Cass Street Telefon 4865 Joliet, Illinois Pri nas dobite tudi najboljši vsake vrste in velikosti lepa božična drevesca SE PRIPORCfeAMO. želimo vsem prijateljem in odjemalcem in se še dalje priporočamo v naklonjenost. » » B Vesel in srečen Božič želim vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom! JOSEPH SLAPNICAR — SLOVENSKI KAMNOSEK — 527 N. Chicago Str. Tel. 2-4787 Joliet, Illinois Kadarkoli nabavljate nagrobne spomenike za vaše drage pokojne, pridite k nam, da vam pokažemo vzorce in vam podamo naie cene. 518-520-522 N. Chicago St 3 Blocks North of City Loop JOLIET, ILL. Vesel in srečen Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem Prav zadovoljne in vesele božične praznike ter srečno in uspešno Novo leto želi vsem dragim in blagim naročnikom Amer i-rikanskega Slovenca" in "Novega Sveta", kakor tudi naročnikom "Baragove Pratike", katere imam še nekaj na roki in jo rojakom prav toplo priporočam. Obenem se najlepše zahvaljujem za naklonjenosti v preteklosti. Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem LUZAR'S FOOD MARKET RUBY STREET GROCERY & MARKET A. GREGORICH, lasnik l N L>K*i VS v zalogi imamo vse vrste grocerijo, sveže _ -Jlr " ,uho me*°' Izdelujemo okusne doma na- rejene klobase. — Gospodinjam se priporo-—Act-^ čamo. — Obenem želimo vsem VESELE ^^ BOŽIČNE PRAZNIKE! 150 Ruby Street Tel. 6886 Joliet, Dlinois JOSEPH J. PESHELL 1010 So. 9th Street, Milwaukee, Wis Telefon: Orchard 2037 IMAMO PODOMAČE PREKAJENO MESO IN KLOBASE. Mogolich Food Store zastopnik ''Amer. Slovenca" in "Novega Sveta' Ely, Minnesota Vesel in radosten Božič in srečno zadovoljno Novo leto želi vsem ERMENC FUNERAL HOME SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD 5325 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis Telefon: MitcheH 1331 Vesele božične praznike vsem! TOM MEERS COAL CO. Zanesljiva postrežba s nremogom v vseh slučajih. Vse vrste premog. Jako nizke cene. -r PRIDITE SAMI K NAM, DA VIDITE. -254 Columbia St. Joliet, Illinois Telefon 5441 Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem tvrdka KOV AC H BROS. NAJBOLJŠA GROCERIJA, SVEŽE MESO, ZELENJAVA IN SADJE. 6029 West National Ave. WEST ALUS, WIS. Telefon: Or. S343 342 E. Sheridan Str, Ely, Minnesota J*.11 1 ■ '.WPU'ipp 1mm^m^mym Cf------ « SLOVENEC__; Sol,rti 20. decembra 1041