280. številka
Ljnbljaaa, ? četrtek 3. decembra 1903
XXXVI. leto
vsak dan svočer, teimei nedelje in praznike, ter velja po pošti prefenift u ivstro-ogrnke Malt h wm leto 80 K, saEpol MilS^n Četrt toU 0 K 00 h, sa eden mesec I K 90 h. Za Ljubljeno ■ jH^inJea i. ni sa vse leto £4 K, za po! leta 12 K, za Četrt leta 8 K, sa eden mesec 8 K. Kdor hodi tam Ponj, ftOft noalolvtoaaE.iipoltoUllK.ia Četrt leta 0 K BO h, aa eden mesec 1 K BO h. — Za tuj« dsisis tolike I, kolikor anaSa pofitnina. f H» naroCbo brez istodobne vposiljatve i aroftiine ee ne odri. — Ca anMlta nUcujc h od peCeroetopiM peCft-vrste po 18 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Os so dvakrat, in po 8 h, Oi irikrat ali večkrat Uska. fcr Dopisi naj se tavole frankovatl. — Bokopiai so ne vračajo. — UrtdaJMu la asravnlstvo Je na Koosjeenem trga 8U 18. - Opravnistva naj se blagovolilo   potiljati naročnino, rekUmacijs, oaaaoilt
t ]. administrativne stvari. - Vhod t ortdDsstffo M k Vigoio nttn IU 8, vhod v upnvuUCvo p« t Konajosnega trga at. ia.
Slovenski Narod" telefon St. 34. Posaunetne Itevilke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon fit. 85.
ar
>
)
dvema iu me
Volilni shod
Kranju, dne 30. nov. 1903.
(Dalje.)
Naslednji govornik je bil deželni slauec g. C. Pire, ki je razprav-ijoč razmere v deželnem zboru poročal
kole:
Čislani gospodje volilci! Ko ste mi pred dobrima orna izkazali svoje zaupanje molili svojim deželnozborskim poslanim, takrat sem Vam obljubi), da Vam »ni po vsakratnem zasedanjn poročal srojem delovanju. Žalibože mi ni o mogoče izpolniti storjene obljube lanskem zasedanju, ki je trajalo cele dni, a tudi letošnja dolga sesija se zaključila, ne da bi kdo izmed po-ancev mogel kazati na kak pozitiven peh. V kranjskem deželnem zboru bilo govora o kakem delovanju, kajti ■an3ka zbornica je postala torišče polenih rogoviležev, ki s pretvezo, da lajo v interesu svojih volilcev, bodisi [upno, bodisi s takozvano tehnično fitrnkcljo onemogočajejo vsako plodo-sno zborovanje. Ker pa sedaj ti pa-i^t-rani osrecevalci „našega dobrega vernega ljudstva" po svojih listih in svojih shodih na zvijačen način pe uarod, da je veČina zakrivila ža-tne razmere v kranjskem deželnem ioru. smatramo narodno-napredni po-anci za svojo dolžnost, na javnih odih svojim volilcem pokazati te razne pobožne laži v pravi luči.
Če hočemo docela spoznati uzrok namen klerikalne obstrukcije, potem moramo ozreti nekoliko nazaj. Vsi s se spomnjate burnih deželnozborskih litev v jeseni 1. 1901. Prava pravcata rižarska vojska se je takrat raz priž-oznanjevala proti slovenskim libe-Jcem. Po deželi so begali ljudstvo z o, po mestih so pa ali pestili volilce konsumi  ali  poskušali   s sladkimi Mjabami pridobiti meščana zase. Za ako ceno so hoteli dobiti klerikalci čino v deželnem zboru, z veČino pa eželni denar, da bi ž njim mašili dno bolj množeče se luknje v pone-ečeni gospodarski organizaciji. Bili so
popolnem uverjeni, da se jim posreči ta nakana. Ali kakor že prej večkrat, tako se je tudi pred dvema letoma razbil klerikalni naval nad zavednostjo našega meščanstva. Ves napor je bil zaman, nič močnejši kakor 1. 1895. so prišli klerikalci v deželni zbor. Up, da bodo z deželnim denarjem reševali zavoženo gospodarsko organizacijo, jim je za enkrat splaval po vodi in zavest, da je polom neizogiben, ako prav kmalu ne pridejo do deželnih jasli, je takoj po volitvah rodila v glavah klerikalcev ali bolje rečeno v dr. SušteršiČevih možganih misel, da treba razbiti deželni zbor in pri novih volitvah iznova poskusiti svojo srečo. To je pravi uzrok in edini namen klerikalne obstrukcije, s katero hočejo prisiliti vlado, da bi razpustila deželni zbor. Vsi drugi razlogi, s katerimi opravičujejo klerikalci svoje početje v dež. zboru, so le pesek v oči nevednemu ljudstvu.
Ze letos spomladi so se s posredovanjem vlade vršila pogajanja med-strankami, radi sklicanja deželnega zbora. Ker se pa ni doseglo nikako gporazumljenje, je vlada šele septembra meseca sklicala kranjski deželni zbor na redno zasedanje ob času, ko so se sešli tudi drngi deželni zbori. V torek 22. septembra so se zbrali poslanci prvič v novem deželnem dvorcu, ki se je pri tej priliki na slovesen način otvoril. Ljubljanski škof je sam blagoslovil krasno stavbo in v svojem nagovoru izražal trdno zaupanje, da bodo poslanci po svojem najboljšem prepričanju in po svoji vesti delovali v splošni in pravi blagor onega ljudstva ki jih je odposlalo in ki takega splošno koristnega delovanja tudi od njih pričakuje. Cela dežela je nestrpno čakala novega zasedanja in vse svoje upe stavila v redno zborovanje. Ko je tedaj šel po deželi glas, da je sam škof vzpodbujal poslance h koristnemu delovanju, takrat seje oddahnilo naše dobro ljudstvo in še celo najzagrizenejši liberalci so bili prepričani, da bodo kleri-kalui poslanci poslušni svojemu škofu, ki je po njih nazorih tudi njih politični voditelj. Ali ljubljanskemu škofa je bila v tem slučaju usojena ravno na-
sprotna uloga, kakor proroku Bileamu v starem testamentu.
Začetkom prve seje je bilo res čutiti, kakor da plava angelj miru in sprave nad glavami kranjskih zakonodajalcev. Dr. Susteršič je z glasom globokega notranjega prepričanja utemeljeval svoj in svojih tovarišev nujni predlog, da naj se spremeni deželni volilni red. Klerikalci so Še lani zahtevali splošno in enako volilno pravico, dasiravno so dobro vedeli, da bi taka reforma, Če bi jo zbornica tudi sprejela, nikdar ne zadobila sankcije. Če so tedaj saj na zunanje hoteli kazati spravljivost, s take zahtevo niso več smeli stopiti pred deželni zbor. Prišli so tedaj s krotkejšim predlogom, o katerem bi bil mogoč razgovor, če bi bili klerikalci sploh imeli resne namene Narodno napredna stranka je bila vsik-dar za pravično spremembo voliluega reda. Saj seje po njenem prizadevanju proti volji klerikalcev v Avstriji najpopreje v naši kronovini uvedla direktna in tajna volitev. Slovenski liberalci tudi sicer nismo bili nikdar načelni nasprotniki splošne in enake volilne pravice, pač pa zastopamo go tovo opravičeno stališče, da je isto mogoče uvesti le tam, kjer ljudstvo stoji na tako visoki stopnji izobrazbe, da volilno pravice povsem prosto in po lastnem prepričanju lahko izvršuje. Dokler kakor pri nas duhovščina ljudstvu prepričanje narekuje in vsiljuje, dokler bo naš kmet po veČini verjel, da so mu vrata nebeškega kraljestva zaprta najmanj s sedmimi pečati, ako ni v vse»n poslušen duhovnemu gospodu, toliko časa bi bila splošna in enaka volilna pravica za našo deželo največja nesreča. Ako bi se pri nas uvelj avila taka pravica, potem bi deželni zbor izgledal tako kakor kaka dekanatska konferenca, ki bi v večjo čast božjo po svoje gospodarsko organizirala ubogo ljuds* ro in dovoljevala ogromne svote za n potrebne škofove zavode. To bi seveda nekaterim močno ugajalo, a naš kmet bi se kmalu začel praskati, za ušesi; če bi mu sploh še kaj kože na telesu pustili. Sedaj po zaključenju deželnega  zbora na višje povelje po de-
želi vsako nedeljo na shodih sklepajo papirnate resolucije za splošno in enako volilno pravico. Zaradi teh resolucij se seveda svet ne bo še po drl. Te resolucije imajo edino namen, povečavati Su-steršičevo vsegamogočnost, da potem lažje bije na prsi in kliče v svoji neskončni domišljavosti: „ Glejte ljudstvo je za naiiii!-* Pač so pa take resolucije najboljši dokaz, da naše priprosto ljudstvo po večini res še ni godno za splošno in enako volilno pravico. Te resolucije namreč niso pravi izraz ljudske volje. Naš kmet in to zlasti sedaj, ko mu posli delajo toliko preglavice, se ne more vnemati za volilno reformo, glasom katere bi imel prav isto politično pravico, kakor njegov hlapec ali pastir, ki ne plačuje niti vinarja davka. Splošna in enaka volilna pravica je tako zoper čuvstvovanje in mišljenje našega kmeta, da bi bil on prvi, ki bi seji uprl. če pa vkljub temu nezavedno ljudstvo glasuje za Šuateršičeve resolucije, potem naj bo dr. Susteršič z nami vred uverjen, da bi njegovi backi prikimavali tudi vsaki drugi po njem ali po 'njegovih duhovnih prijateljih predlagani resoluciji, če bi tudi zahtevala spremembo volilnega reda v tem smislu, da naj imajo farovške kuharice kar po tri glasove! No morda kaj ta-i kega tudi še doživimo.
Z ozirom na povedano se narodno-napredni poslanci pri obstoječih odno-šajih vobče ne morejo vnemati za splošno in enako volilno pravico. Pač pa klub narodno-naprednih poslancev priznava, da je zastareli deželni volilni red potreben časa primerne reforme in zategadelj smo glasovali zato, da se Šusteršičev predlog odkaie nalašč v to voljenemu ustavnemu odseku. Zaradi ljubega miru pa smo glasovali tudi za nujnost napominanega predloga, dasiravno mora vsak razsoden človek priznati, da je nujnost neumestna v tako važni zadevi, ki zahteva temeljitih študij. Se več. Večina je priznala klerikalcem po toliko Članov v posameznih odsekih, kakor so zahtevali. Optimisti so domnevali, da je tako odstranjen zadnji kamen iz politike, ki je po izjavi klerikalcev povzročila lansko
obstrukcijo.   Narodno-napredna stranka je tako storila vse mogoče,   da se zagotovi    delovanje    deželnega zbora. Sploh je večina v kranjskem deželnem zboru postopala tako lojalno napram manjšini,  kakor  menda nikjer.   Ce bi bilo   klerikalcem   sploh   kaj ležeče na rednem zborovanju in na koristnem delovanju za svoje volilce in če bi jim bilo res kaj ležeče zlasti na volilni reformi, potem jim je večina dala prilike dovolj za resno  delo.   Ali klerikalcem ni bilo za resno delo. Kakor lani tako so tudi letos hoteli razbiti deželni zbor. Njih prijenljivost je bila le navidezna. Ker  so   se  pa  bali,   da  bi ljudstvo slednjič vendarle ne izpregledalo, hoteli so od  sebe odvaliti odij obstrukcije in vprizorili  so komedijo s predlogom o volilni reformi. Računali niso, da bo večina glasovala za nujnost njih predloga,   kar bi jim   bil dobrodošel, čeprav neopravičen povod za obstruk-cijo. Klerikalce same je najbolj presenetilo glasovanje večine. Ker so pa hoteli   imeti   obstrukcijo   za vsako ceno, so si pomagali drugače.   Takoj v prvi seji so vrgli v zbornico cel koš nujnih predlogov in ž njim zagradili dnevni red in s tem tudi redno delovanje. Dr. Susteršič je izjavil, da deželni zbor ne bo prišel prej do dela,  dokler se ne izvrši taka volilna reforma, ki bi klerikalcem preskrbela tako zaželjeno veČino v deželnem zboru.   Dr. Susteršič je tedaj zahteval, da naj deželni zbor toliko časa pase lenobo, dokler se ne sprejme taka sprememba volilnega reda, ki bi sedanjo veČino potisnila v manjšino, narodno-napredni stranki pa zadala smrtni udarec. Klerikalci so dobro
i
vedeli, da ne bomo nikdar ugodili tako blazni zahtevi. To so pa ravno nameravali, da so potem, zlorabeč deželno-zborski opravilnik, jeli tirati obstrukcijo z nujnimi predlogi, interpelacijami, vprašanji na deželnega glavarja in načelnike odsekov itd. Pri tej priliki so si stekli tudi to žalostno slavo, da so vporabljajoč v obstrukcijske namene za vsakega Slovenca tako sveto vseuČi-liško vprašanje, vložili interpelacijo radi slovenske univerze. Pridejali so tej interpelaciji 436 strani obsegajočo
LISTEK
Peter Iljič Čajkovski].
Ruska glasbena literatura je še ilada.   Sioer je Peter Veliki tudi psbo in dramatično umetnost začel ospeševati, ali šele Mihael Glinka 804—1857) je ustvaril rusko glasbo.
Najznamenitejši vseh ruskih lasbenikov je Peter Iljič Čaj kov-kij, čigar opera »E v gen i j On je-in« pride končno te dni na slo-ensko gledališče.
Čajkovski] se je rodil 7. maja 840 v Votkinsku, kjer je bil njegov će višji rudniški svetnik in ravnati j velikih fužin. Oče njegov je bil ober in skrben mož, mati njegova hčer nekega francoskega emigranta - ljubezniva in prijazna žena. Mu ikaliČen ni bil nihče v celi rodo-ini. Mati je znala za silo igrati na lavir,j toliko, da so mogli gostje esati, tieer pa ni ljubila glasbe, udi oče se ni sanjo ogreval, g u ernanta, katero je Peter Iljič silno »d imel, pa niti not ni poznala, rve glasbene utise je na malega
Petra napravila — ura, ki jo je bil oče prinesel iz Petrograda in ki je, če se jo je navilo, svirala neko arijo Zerline iz Mozartovega »Don Juana*. Ta arija je vzbudila v njem posebno ljubezen do Mozartovih del, ljubezen, ki si jo je ohranil vse svoje življenje.
L. 1848. se je rodo vina preselila v Petrograd, kjer je Peter Iljič obiskoval takozvano »pravniško Šolo«, ker ga je bil oče namenil uradniški karijeri. Čajkovskij je veljal za srednje nadarjenega učenca, ker se je učil samo toliko, kolikor je bilo neizogibno potrebno, a bil vzlic temu ljubljenec svojih učiteljev in tvojih so-učencev, ker je bil izredno prikupnega značaja in prikupne zunanjosti.
Tudi z glasbo se je v teh letih le površno bavil. Sioer se je naučil igrati na klavir in je z lahkoto zlagal ljubke plese alt nihče mu ni prisojal nenavadne muzikalne nadarjenosti in tudi on sam niti mislil ni na muzikalno karijero. Pač pa je jako rad obiskoval italijanske operne predstave in sam pel v dijaškem oerkvenem zboru. Šele 1. 1855. je začel nekoliko resneje gojiti glasbo,
ko je namreč dobil posebnega uči telja za klavir.   A  tudi ta učitelj, poznejši profesor petrograjskega kon-servatorija, je bil mnenja, da čaj kovskij kot glasbenik nima posebne prihodnjosti.
Vzlie temu se je Čajkovskij čedalje resneje bavil z glasbo, zlasti odkar se je seznanil z italijanskim učiteljem petja, Picciolijem, ki ga je bližje seznanil z lepoto italijanske glasbe.
L. 1859. je Čajkovskij dovršil svoje Študije in je dobil službo ▼ justičnem ministrstvu. Isvrševal je pač dosti vestno svoje uradniške naloge, a zanimale ga niso čisto nič. Toliko bolj pa te je zanimal za glasbo. HoteČ zadušiti notranje glasove, ki so ga opominjali, naj se posveti umetnosti, se je zagnal v vrtinec zabav, katerih je Petrograd obilo nudil, ali tudi to ga ni zadovoljilo
Slučajno te je seznanil z mladim muzikom Hermanom La Ročne om in to znanstvo je bilo zanj odločilno. Opustil je aluŽbo v justičnem ministrstvu in se popolnoma posvetil glasbi. To se je zgodilo leta 1863.
Pred vsem je moral popolniti svoje znanje m posvetil se je študijam s tako eneržijo, da se mu je vse čudilo, zlasti ker je bil v jako slabih gmotnih razmerah in je moral večkrat celo stradati.
V javnost je stopil 1. 1865. s simfoniškim delom »Ples dekeU. Ivan Strauss se je tedaj mudil v Petrogradu in je pri nekem konoertu dirigiral čajkovskega delo, ki je doseglo velik vspeh.
Isto leto se je Nikolaju Rubin-ateinu posrečilo doseči, da je bil v Moskvi ustanovljen konservatorij in poklical je čajkovskega kot učitelja na ta zavod. Tu je ostal Čajkovskij mnogo let in si pridobil velik ugled kot skladatelj. Izdal je celo vrsto akladb za klavir in več simfo niških del in se tudi poskušal kot operni komponist
L. 1869. je zložil eno najlepših in najgenijalnejših svojih del, ouver turo k Shakespearovi drami »Romeo in Julija« in pa avetovno znani kvartet v D-duru, ki je razvajenega Turgenjeva tako očaral, da je s čaj-kovskim sklenil najprisrčnejše pri jateljstvo.
L 1873. je čajkovskij uglasbil Ostrovskega bajko »SneguroČka« (Sne-gulčica), 1. 1874. pa je zložil veliko, a težko opero »Kovač Vaku la«, ki ga je povzdignila med prve ruske glasbenike.
V naslednjih letih je bil Čajkovskij izredno pledovit. Obelodanil je lepo vrsto vsakojakih skladb, ki so raznesle njegovo ime po vsem svetu. Med temi je tudi klavirski koncert v Đ-mollu. Nemški virtuoz Hans Bulo w je to skladbo igral v Bostonu in z njo dosegel kolosalen vspeh in Nikolaj Rubinstein je igral to skladbo v Parizu 1. 1878. ter ž njo pridobil čajkovskemu največji ugled na francoskem Isti vspeh je dosegel tudi z veliko fantazijo »Francesoa da Rimini«.
L 1876. se je čajkovskij seznanil z operno pevko Lavrovskajo, ki ga je nagovarjala, naj uglasbi najpopularnejše Puškinovo delo, »Evge-nija Onjegina«. čajkovskij se je takoj razvnel za to misel. Igralec Silovskij je napravil scenarij in skupno s čaj-kovskim iz Puškinovega romana v verzih sestavil libreto.
Čajkovskij se je takoj lotil kom-
knjigo „VseuČiliški zbornik*4, ki bi se morala po postavi doslovno prebrati. Nadzorovali so ČitajoČega deželnega uradnika, da ni izpustil niti besedice in bil je res uprav pogled za bogove, ko je prišla vrsta inšpekcije tudi na modrijana Drobnica in Dularja. Vsled tega početja je bilo seveda vsako delovanje v odsekib onemogočeno, bilo bi pa tudi brezpomembno, ker bi poročila vsled obstrukcije itak ne prišla pred zbornico.
Tako se je skozi pet sej tratil čas in menda je klerikalce same začela obhajati zona pred svojimi volilci. Klerikalci, ki niso nikdar v zadregi, kadar je treba izumiti kako novo slepilo za svoje volilce, so slednjič v 6. seji stopili na dan s predlogom, s katerim so odij obstrukcije hoteli zvaliti na veČino. Dr. SusteršiČ je podal v imenu svoje stranke izjavo, katere kratka vsebina je ta, da so klerikalci pripravljeni zapostaviti svoje nujne predloge na korist važnim točkam, da klerikalci nimajo nič proti temu, da se tiste točke dnevnega reda, ki se morejo po opravilniku obravnavati uajpo-prej v odsekib, p redno pridejo v zbornico, odkažejo odsekom in slednjič, da ne bodo ovirali tistih odsekovih poročil v zbornici, ki bodo odgovarjali po njih prepričanju ljudskim koristim. Namen te izjave je vsakemu jasen. Klerikalci so milostno dovolili, da bi se v zbornici razpravljale le tiste točke, ki bi bile na korist le njihovim volilcem, vse drage važne zadeve, zlasti proračun in liberalne zahteve, naj bi pa ostale nerešene. Zahtevali so, naj bi liberalci za klerikalce tlaČanili v odsekih, da bi se potem mogli ponašati pred svojimi volilci: glejte, vkljub obstrukcije smo za vas dosegli najlepše vspehe. Namen klerikalne sleparije je bil prozoren in povsem neravno je, da večina ni Šla na tak lim. Kot odgovor na klerikalno izjavo je veČina zahtevala, da naj se rešijo nujni predlogi v smislu opravilnika in da naj se vse stranke zedinijo za delavni program, v katerega naj se sprejmejo vse postavke, katere smatrajo posamezne stranke za koristne, pred vsem pa seveda proračun, brez katerega itak m pokritja za posamezne zahteve. To je bila gotovo lojalna ponudba, katero bi bili klerikalci lahko sprejeli, če bi jim bilo sploh kaj na koristi dežele in na koristi svojih vo-lilcev. Klerikalci so opravičene zahteve veČine odklonili in s tem je bila zapečatena usoda letošnjega zasedanja kranjskega deželnega zbora. Le še nekaj formalnih sej, v katerih se je ve-Čimoma mlatila prazna slama Jakličeve afere in vlada je zaključila dež. zbor, samo zaključila, ne pa raspustila, kar so klerikalci letos kakor lani trdno pričakovali. Ker večina v odsekih ni hotela delati tlake na korist Šnsteršičevim in na škodo svojim ,volilcem, sleparijo sedaj klerikalci javnost, da deželni zbor ni mogel zborovati, ker je veČina v odsekih  obstruirala.   Mislim, cenj. gg.
volilci, da nam v tem slučaju ne preostaja drugega, kakor pomilovati one ovce, ki verjamejo tako budalost. Končano je drugo zasedanje kranjskega deželnega zbora, ne da bi se bil dosegel najmanjši vspeh, ne da bi se bila rešila le ena važna točka dnevnega reda, določenega za prvo sejo. Boga se je kradel čas, volilcem pa denar iz Žepa. Minola sezija je stala de želo približno 25.000 kron in ta denar se je vrgel v vodo. Ta izguba je pa še malenkostna, če pomislimo, da je uprav neizmerna škoda nastala vsled tega, ker deželni zbor |ni mogel rešiti cele vrste predlogov, ki so za celo deželo največje važnosti. Ker se že dvakrat ni dovolil proračun, se bo končno deželni odbor moral omejiti le na redne izdatke. In nihče drugi ni zakrivil te nesreče, kakor klerikalci s svojo blazno obstrukcijo. Ta obstrukcijska komedija je pa bila tem frivoluejša, ker so klerikalci s svojo obstrukcijo oškodovali najbolj svoje volilce. Gola resnica je namreč, da se */io deželnega denarja uporablja za našega kmeta, tedaj tudi največ izrednih podpor, dasiravno prispeva kmet k stroškom dež. gospodarstva komaj tretjino. Narodno napredni poslanci so vedno rade volje glasovali za vse predloge, ki so bile na korist kmetskemu ljudstvu, ker je res podpore potrebno in mirno lahko trdimo, da so liberalni poslanci boljši prijatelji našega kmeta, kakor klerikalni, ki tirajo obstrukcijo največ v škodo pri-prostemu ljudstvu.
Kakor rečeno je vsled obstrukcije najbolj oškodovano kmetsko ljudstvo, a prizadeta so pa kolikor toliko tudi mesta in pred vsem Kranj obenem z velikim delom okolice. Kranjski občinski odbor se je Že leta 1896 s hvalevredno vnemo lotil vprašanja, kako mestu priskrbeti zdrave pitne vode. Deželni zbor je sklenil prispevati 25°/o k skupnim stroškom in poljedelsko ministrstvo je dovolilo 40° 0 s pogojem, da se vodovod gradi kot deželno podjetje. Izvršil se je komisijonalen obhod in zavrnile so se vse pritožbe. Po dolgoletnem naporu je bilo na veselje prebivalstva ugodno rešeno vodovodno vprašanje in trebalo je le še deželno-zborskega sklepa, da se bo vodovod gradil kot deželno podjetje. Že letos na spemlad bi bili lahko začeli z zgradbo, da niso klerikalci lani zastavili z obstrukcijo. Nadejali smo se, da se naše vroče želje vresničijo vsaj letos na jesen, a tudi letos je klerikalna obstrukcija podrla naše upe. Vodovod, ki bi bil iz narodno-gospodarskega kakor sanitarnega stališča neizmerne važnosti za Kranj in okolico, se ne more graditi samo zavoljo klerikalne obstrukcije. Naravno, da naše mesto, kojega prospeh je zavisen od toli potrebnega vodovoda, trpi vsled tega velikansko Škodo. To si dobro zapomnite, kadar vas bodo zopet pri volitvah nadlegovali iz vestni agitatorji.
Konečno naj še omenjam, da je vsled klerikalne komedije v deželnem
poniranja, obenem pa se je na veliko začudenje vseh svojih prijateljev popolnoma skrivaj oženil. Toda oženil se je skrajno nesrečno in ta domača nesreča je tako vplivala na njegove živce, da se je bilo bati najhujšega. Prepeljali so ga v Clareus v Švici in pozneje v Italijo, kjer je tudi res okreval.
V Švici je izdelal in končal partituro »Onjegina« in 1. 1879. se je ta opera prvič pela v Moskvi in sicer s tolikim vspehom, kakor ga ni dosegla še nikdar nobena opera na Ruskem. »Evgenij O nje gin« je tudi dandanes najpopularnejša opera na Ruskem. Seveda je k temu mnogo pripomogla, da zna vsak količkaj iz obraženi Rus Puškinovega »Onjegina« takorekoč na pamet.
Kak utis je napravila opera, se da spoznati iz tega, da je neka gospa po tej predstavi zagotovila Cajkovskemu dosmrtno letno podporo 6000 rubljev, da bi zamogel živeti izključno samo umetnosti. In ker je bila ta gospa mati enajstih otrok in se je bala zlih jezikov, je stavila pogoj, da ne sme nihče za to izvedeti in da se ji Čajkovskij ne sme nikdar približati. V resnici ni imel Čajkovskij nikdar prilike, da hi bil
to velikodušno damo videl in se jej mogel ustno zahvaliti. Dopisovala sta si redno in ta dama je bila edino bitje, kateremu je Čajkovskij vse zaupal in vse razkril, a videl je ni nikdar. Skrivnostno posvetilo na četrti simfoniji je namenjeno tej dami.
V letih od 1878 naprej je Čajkovskij zložil še celo vrsto skladb, med njimi velikanski ouverturo »1812.« dalje veliko opero »Mazepa« operi »Čerevički« in »čarodejka« ter končno odlično opero »Pikova dama«. Zadnja njegova opera je bila zložena 1. 1891. in se imenuje »Jolanta«.
L. 1893. se je Čajkovskij mudil na Angleškem in ga je pri ti priliki vseučilišče v Kambridgeju imenovalo častnim doktorjem Z Angleškega se je vrnil v svoje navadno bivališče v Klin blizu Moskve, kjer je zložil svojo svetovnoslavno »simphonie pathćtique«; dne 28. oktobra 1893 je sam dirigiral prvo izvajanje te simfonije v Petrograđu. Bolan ae je vrnil na svoj dom, bolan — na koleri, in v noči od 5. na 6. novembra umrl.
Čajkovskij je zložil kakih sto skladb, ki mu zagotavljajo odlično mesto med prvimi glasbeniki.
zboru ostala nerešena prevažna kulturna zadeva, ki interesira celo deželo. Kranjsko učiteljstvo je sigurno pričakovalo od letošnjega zasedanja,  da ga
reši iz obupnega gmotnega položaja. Vsak pošten Človek mora priznati, da dobivajo učitelji za svoje dobro kulturno delo uprav beraške plače. Glede na to dejstvo je bila narodno-napredna stranka odločno zato, da se sprejme po deželnem predsedniku predloženi načrt deželnega šolskega sveta, gla som katerega bi se zvišale učiteljske plače za 25% temeljne plače. Glasovali bi bili za ta predlog, če bi bilo prav treba zvišati deželno naklado. Preverjeni smo namreč, da bi ta denar ne bil vržen proč, marveč, da bi ga bilo dobilo ljudstvo z velikimi obrestmi nazaj. Klerikalci s svojo obstrukcijo so učiteljstvu požrli opravičene nade, dasiravno so se jim prej dobrikali in jim obljubljali vse mogoče. In da je ironija tem popolnejša, povedal je dr. SusteršiČ na cerkniškem shodu, da se regulacija učiteljskih plač ne bo Izvršila prej, dokler ne bo rešena volilna reforma. Lepa perspektiva se tu odpira učiteljstvu! Pa naravno! Klerikalci niso bili nikdar prijatelji učiteljstva iu šole. Šola probuja ljudstvo, in zavednega ljudstva klerikalci ne morejo rabiti v svoje namene. Narodnanapredna stranka, ki teži po splošnem napredku našega naroda, je naravna zaveznica učiteljstva. In prav je imel dr. Tavčar na novomeškem shodu rekši: „prej nikake volilne reforme, dokler se ne vrede nei teljske plače", kajti z regulacijo učiteljskih plač se bo tudi kranjska Šola dvignila ua višji nivo. General Monte-cuccoli je dejal, da je treb a za vojskovanje denarja, denarja in zopet denarja, mi slovenski liberalci pa pravimo: za naš boj, za napredek, za boj z uma svetlim mečem potrebujemo šol, šol in zopet šol !
Tudi temu govoru so zborovalci burno pritrjevali. (Konec prm )
Državni zbor.
Seja dne 2 decembra.
Posl. L o c k e r in W i I h e 1 m sta interpelirala ministrskega predsednika  zaradi   zboljšanja položaja davčnim uradnikom, sodno - pisarniškim in zemljeknjižnim uradnikom, nadalje neeraričnim  poštnim usluž bencem   in   ekspedientom državne železnice. — Posl. V o g 1 e r je in terpeliral  zaradi   nezdravih razmer pri oddaji  prenočišč v mestih, po sebno na Dunaju, kjer so malopridne ženske, ki sprejemajo  na prenočevanje   v  skupne   postelje  fante in deklice, kakor |e pokazala nedavno sodno obravnava.
Nujne predloge so vložili: posl. Romanczuk glede izvolitve odseka 37 članov, ki naj izdela narodnostni in jezikovni  zakon, reformo državnozborskega volilnega reda, za konski načrt o ustanovitvi volilnega sodnega dvora in o spremembi dr žavnozborskega   opravilnika; posl. Ellonbogen  glede sestave od seka 48 članov, ki naj izdela načrt za novo ustavo na temelju splošne, enake,   direktne    in  tajne volilne pravice ter  narodne avtonomije.
Nujnih predlogov se je nakupi-čilo na 200. Na vrsto pa je prišel le eden, namreč Dvofakov o spremembi § 14. C tanje vlog je namreč trajalo cd 11.—3. ure.
Nemci so odločno protestirali, ker je dal predsednik ta predlog, ki je bil svoječasno odklonjen, na dnevni red, dasi bi moral priti v tej seji na vrsto predlog ustavnega odseka za odpravo § 14. drž. tem. zakona. Posebno ostro je govoril posl. dr. G r o s s , ki je izjavil, da bedo Nemci glasovali proti temu in proti vsakemu drugemu nujnemu predlogu, ki ga stavi obstrukcijska stranka, bodisi, da je predlog Nemcem tudi sicer simpatičen.
Predsednik je zagovarjal svoje postopanje, češ, da se ni nihče ogla sil proti temo, da bi se D v o t a k o-vega predloga ne smelo postaviti na dnevni red. Ker se predsednik tudi apeliranju posl. G 0 t z a ni udal, začeli so mu Nemci klicati: »Predsednik Cehov! Avstrijski Apponvi! Odstopiti! Proč!«
Predsednik je podelil besedo posl. Lad. D v o f a k u , ki je utemeljeval svoj predlog s tem, da je sloraba § 14 provtročila padanje državnopravne in politično veljave toatranake državne p< 1 >vice napram Ogrski. Sklenitev nagodbe je glasom člena XII. is leta 1867. mogoča le parlamentarnim potom in vlada ima vsted tega dolžnost, omogočiti to (arUmeniarno rešitev nagodbe, tudi če bi veljalo obstoj tega kabineta.
Za njim je govoril posl. B a x a deloma češko, deloma nemško. Rekel je, da se Nemci boje razprave o § 14, ker vpliva na nje vlada. Nadalje je izjavil, da noče glasovati za sprememb), temuč le za popolno odpravo § 14. Kdor je nasprotnik sedanje vstave, mora storiti vse, da se ista vrže. Govoril je do l/t8. ure, nakar je predsednik takoj sejo zaključi!. Danes je zopet seja.
Sporazumljenje Bolgarije in Srbije glede Makedonije.
»Novoj« Vremja« je priobčilo prt d kratkim zanimiv dopie, v katerem se zatrjuje, da sta se Bolgarija in Srbija za slučaj vojne s Turško in za slučaj iroa^e popol oomt zedinile glede Makedonije.
Ako bi se vojna proti Turkom končala za obe državi ug dno, bi Bolgaiska zasedla vilajet Adrianopel Srbska pa Staro Srbijo. Pokrajina med tema dvema deželama bi bilo nevtralno okrožje in sice r samostojna Makedonija. Uprava v Makedoniji bi se uredila po švicarskem federativnem s sterou, kateri bi načrtoval izvoljeni knez. Za slučaj, da bi bi za to mesto določen princ Arsen Ka r a g j o r g j e v i ć, ali črnogorski princ Mirko, bi Bolgarija temu ne nasprotovala. Tako je poročalo »Nivoje Vremjac. Temu nasproti pa konstatuje poluradni srbski list »Samouprava« , da ni — žal — Bolgarija stavila Srbiji glede Makedonije nikakih predlogov. —
Istina pa je, da je bila Srbija in je še pripravljena, z Bolgarsko skleniti zvezo v svrho osvoboditve Ma kedonije in Stare Srbije turškega jarma. Toda Bolgarska se neče spuščati v tem oziru v nikaka pogajanja, ker računa s tem, da se bo Bolgariji sami posrečilo s pomočjo Evrope brez oborožene sile zasesti celo Ma kedonijo in Trakijo. O kaki tozadevni zvezi Srbije z Bolgarsko se torej sedaj še ne more govoriti; pač pa se bode že te dni sklenila obrambna zveza med Srbijo in črnogoro, ker so tako v Belem gradu, kakor tudi na Getinju prepričani, da se od Rusije in Avstrije predlagane reforme v Makedoniji ne bodo izvedle, vsled česar bo buknila prihodnjo spomlad nova ustaja, hujša in obsežnejša kakor katera doslej.
T«, m izvajanjem ruskega lista »Novoje Vremja« in srbske »Samouprave« bi bito pripomniti, da se dotični dogovori med bolgarsko in srbsko vlado glede Makedouije res niso vršili; pač pa so se v tej zadevi posvetovali in dogovarjali razni ugiedni bolgarski in srbski politiki. Ti dogovori se pa seveda ne n.ore;o suatrati za obvezne tuli za cbe vladi.
Da je pa vest o bolgarsko srbskih pogajanjih glede makedonskega vprašanja v bistvu, oziroma v pravkar navedeni obliki resnična, dokazuje dejstvo, da so ce v Sofiji in v Belemgradu ustanovili bolgarsko-srbski klubi in časopisi, kateri so ai nadeli nalogo, najintenzivneje delovati za sporazumljenje Bolgarije in Srbije glede Makedonije.
Politične vesti.
— Državni zbor bo imel še danea in jutri sejo, potem pa sledi Odmor do srede. Danes pridejo najbrž na vrsto predlogi o podporah vsled ujm. Potem ae izpolnijo vse seje do božičnih praznikov z debatami o Bajnih predlogih. Za Dvofa-
kovim nujnim predlogom pridejo na vrsto v isti zadevi, t. j. o odpravi ustave,   nujni   predlogi poslancev Freala, Romanctuka in EllbQ b o g e n a.
— čoŠka obatrukoija. Nt,. č«-lnik   poljskega   kluba,   vite« Jt. vvorski, je pozval zadnje dni ve6 odličnih   parlamentarcev  desnice k sebi  na  razgovor  glede saniranja političnih razmer,   ćuhom je prigovarjal, naj bi ii obstrukcije izlo&lj proračunski provizorij, za kar so P0. ljaki obečali, da sprejme veČina * proračunskem odseku ali  pa v p|e. numu resolucijo, v kateri se izreče i< kulturelnih vzrokov za ustanovitev če škega vseuSiltšča.   Pri tej priliki ee je tudi zvedelo, da je pred seatan kom državnega zbora dr. Kftrber naprosil nekega konservativnega vele posestnika, naj posreduje pri Č ?h i, dr Kftrber je obljubil, da bi v zbor nioi izjavil, da je vlada pripravljena, ae  pr bližati  iz  kulturelnih ozirov češki  želji   sa  ustanovitev češkega vseučilišča, ne da bi določila gotovi kraj  ali  gotovi  rok za uresničenje č'ške želje.  Pojredo/alec pa je cb ljuba, da mu taka izjava ne tado stuje, vlada naj temveč postavi že v proračun za leto 1905 kredit za ustanovitev če&kega vseučilišča  na M , ravakem.   Tako   zabtevo   pa je dr. KOrber zavrnil.  fcali Črhi vedo, di ima vlada za nje le obljuba, resa« vo'je pa dp, zato se tudi prigovarjanju Poljakov niso hoteli udati.
— češki deželni zbor te skliče baje 28 decembra ter bo zbo roval do 15. jaauarja ter rešil pred vstm proračun, prispevanje dežele aa vodne ceste in po ujmah prizadete kraje.
— Spremembe pri praškem voju. Vojni povelinik v Pragi, fem Fabia m, ki je 63 let star, gre v pokoj. Za njegovega name*taika ae imenuje fmlt. nadvojvoda Oton Nadvojvoda Karol Ferdinand se potem premesti iz Prage
— V ogrskem državnem sboru se je včeraj zopet samo ob struiralo. Ministrski predsednik je a proročkim svsrjenjem nspovedal, da bo Ogrsko doletela ista usoda, kakor je vzela samostojnost Poljakom ako se bo v parlamentu hodilo po doae-d.-n i poti.
— Razkol v ogrski neodvisni stranki. Jutri napravijo tisti poslanci neodvisne stranke, ki so za pomirjenje z vlado, zadnji poskus, da bi se obstrukoija ustavila. Ob-strukoijonisti pa se nameravajo zase organisovati. Skoraj neizogibno je tedaj, da nastaneta is neodvisne stranke dve novi stranki.
— Sprememba ogrskega državnozborskega poslovnika. L beralna stranka se je zopet ojaČila. Pristopilo ji je 10 saških poslancev s izjavo, da verujejo ▼ lojalno izvajanje Tiazovega vladnega programa. Vlada sedsj le še Čaka, kaj se zgo4i v Kossuthovi stranki, potem pa namerava spremeniti \ slovnik tako, da bo vsak čas mogoče predlagati koneo debate. Ker pa se spremenjeni opravilnik ame rabiti šele v prihodnjem zasedanju po sprejetju, ae zasedanje zaključi, » drugi dan se otvori novo zasedanje
— Rusko-japonska vojaka Položaj v vshodnji Aziji se opasno poostruje. Anglešks je sklicala kabi netni  svet   zaradi   rusko japonskega vprašanja.   Kitajci  v  Mtndžuriji se vedejo  napram Rusom  skrajno so vrsžno.   Ako srečajo ruske častnike in vojake, pljuvajo jim v obraz, is pirajo pota ter mečejo ruskim konjem razstrelbe pod noge. V alučaju rusko japonske vojske bode Kitajska brez dvomno na strani Japoncev. Japon ska   mobilizuje   20   bataljonov sa brambo Mongolije in Mandžurije proti Rusom.
Petrova skala.
V. K. Is Rima, 25. nov.
Bankerot cerkve v boju p-oti znanosti se je izkaaal tudi glede geologije. Cerkev je do zadnjih let učila, da je Bog ustvaril zemljo in
Dalj* v prilogi«
U
F
k
čili Po-
[>le-»u če se in or »le ib;
0f-
na,
rov »ga ovi nje obio
9 v
ta-lo-dr. da me ar-
Priloga »Slovenskemu Narodu" 61 280, dn6 3. decembra 1903.
se
>o-
9d
de ca
>m m v se
i n. se
m >b • a da ;or ko lediti za js, lose
jo ne
r»
r • et ib ▼
:a,
ti, >o-
če se iti po a
i«-
s?
io
if-
93 O«
te
a
m
o-
z-
n-
ta
.ti
ti le et
in
f«e kar obstoji v šestih dnevih, sedmi 4»n pa je počival. Bog je izrekel gamo besedo — in zemlja je bila] pasoma so ljudje zapazili, da ima {emlja na sebi znake starosti, in zajeli so vpraševati, če je Bog zemljo fcar tako ustvaril, kakor sedaj ob [0to|i, z vsemi znaki starosti, ali pa je zemlja tekom časov premenila. Cerkev ni bila v zadregi in je rekla, m je Bog ustvaril zemljo z vsemi jtiaki starosti. Adam in Eva sta lahko na drevesih videla tista gnezda, ki go bila zapuščena leto poprej — ko zemlje še ni bilo, in na bregovih sta D.ssta školjke, v katerih ni nikdar p—bivala nobena živalic*!! Za kme tiče v hribih je bilo to dobro — ali znanstveniki so se temu le smehljal) in — šli svojo pot.
Cerkev se je spustila v boj proti geologiji, ali je bila popolnoma pre ni a orana. Jezuvit Bos zio j» obeloda ni! leta 1877. razpravo »Geologija in vesoljni potop«, v kateri je pripoznal — in cerkev se je s tem pripozna-n strinjala — da so bili svetopisemski d novi. v k&t^rih je B )g u-tvaril svet — dolge perijorte. S eda je trajalo še dobr.h dvajset let, predno je to prišlo tudi v katekizme. Na Dunaju je sedaj v rabi katekizem — kako je na Slovenskem, se vem — kjer je rečeno, da je Bog ustvaril zemljo v šestih d novih, katerih dolgost pa ni znana Vsak teh dni je torej lahko trajal milijon let. Torej bankerot!
In istotako bo tudi z bojem cer-k\e proti darvinizmu. Cerkev uči, da je Bog ustvaril vse živali in po svoji podobi tudi človeka — znanost p je dokazala, da so se živali kakor tudi človek razvili in premenili. Io cerkev se mora tudi v tem oziru umikali. V knjigi, ki jo je izdalo katoliško vseučilišče v Parizu v začetku 20 stoletja, se sicer še> pobija darvi-r. zera, ali jako rezervirano in pre vidno. Rečeno je sicer v tej knjigi, da ni verjetno, da je imel človeški iod prednike, rečeno je pa tudi da je človeški rod nastopil v legendarnih časih, glede katerih ni nikake kronologije I^ina! A kaj je potem z Adamom? Kaj je z vesoljnim potopom? Ban icrot!
Takisto je cerkev tudi na polju zgodovine doživela velik bankerot Moderna zgodovinska kritika je prizadela cerkvi Že s tem hud udarec, da je dognala celo vrsto falsifikaci j, katere so storili cerkveni možje in katerih se je cerkev posluževala.
Tak falsifikat je darilna listina cesarja Konstantina. S to — falsifi-c rano — listino je cesar Konstantin daroval papežu Silvestru I obširna posestva v R^mu in okrog R ma. Ta listina je služila cerkvi mnogo sto let>j v dokaz, da je papeževo posvetno gospodstvo legalnega postanka. Sedaj se tudi cerkev ne upa več trditi, da je ta listina pristna. Falsificirani sta dalje bulli iz leta 695. in iz leta 698., katero fals Okacijo so v 11. stoletju izvršili menihi v Dijonu; falsificirane so bulle papeža Caharije glede Monte ! assina; ials ficirana so privilegija cerkve v Vienne ; falsificirani so paevdo izidor^ki dekret', s katerimi je cerkev dokazovala, da so papeži imeli že v 1. in 2. stoletju po Kristusu tiste oblasti, ki so si jih šele pozneje prilastili. Te faisifikacje tudi cerkveni pisatelji več ne taje, ker je tajenje vz ričo dokazov nemog če, rimski papeži pa si laste in izvršu jejo še vedno tiste oblasti, ki so si jih pridobili e pomočjo falaifioiranih dokumentov.
Ko bi hoteli navesti vse falsifi-kacije, kar jih je dokazanih, bi morali spisati celo knjgo zakaj teh :-.is fiKacij je na tisoče. Vse te faisifikacije so imele namen, pripomoči ali cerkvi kot taki ali posameznim samostanom ali cerkvenim dosto|anstvenikom do kake koristi ali do kakega dobička. Samostani so na milijone in milijone svojega premoženja vjeli s falsific.ranimi dokumenti. Zlasti se je to godilo v srednjem veku, ko je bil vsak samostan nekaka tovarna za izdelovanje falsificiranih dokumentov. In temu se ni čuditi! Kdo je pa v srednjem veku znal pisati in brati? Razen menihov in duhovnikov skoro nihče. Vse je bilo tedaj v duhovniških rokah, v vsem javnem in pravnem oziru so bil ljudje in časih tudi države od visne od duhovnikov in ti so svoje stališče brezobzirno izkoriščali. D« so se pri tem posluževali falaiftkaoij v dosego vsakovrstnih dobičkov, to pa le kaže moralično vrednost dotičnih papežev, škofov in menihov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. decembra.
— Osebna vest. Sodnijski kancelist g. Josip Koprivnikar iz Šmartnega pri Litiji je imenovan za olicijaia.
— y,Odpadniki od krščanstva" — to smo namreč postali mi, vsaj »Slovenec« tako piše, in kar piše »Slovenec«, je vse pribita res nioa. Torej odpadniki od krščanstva! Klerikalci oznanjajo že dvajset let, da smo   brezverci,  ateisti, antikristovi sinovi in hudičevi zavezniki, da hočemo cerkve zapreti in postaviti na mesto podob matere božje gole ženske na altarje. Ali zaleglo to ni dosti, dasi se oznanja po vseh prižnioah in spovednicah. Sedaj pa pravi,o, da hočemo odpasti od krščanstva, in napenjajo se kakor žabe, da bi to razkritje  dopovedali svojim pristašem. In pri tem prav nič ne pomislijo, da bijejo sami sebe po zobeh in postavljajo sami sebe na laž, kajti če smo šele sedaj, šele ta teden postali odpadniki od krščanstva, potem so vsi  škofje  iu  vsi duhovniki vseh zadnjih dvajset let lagali, ko so trdil?, da smo brezverci in ateisti, sinovi antikristovi in zavezniki hu dičevi! Pa tudi z najnovejšim našim »odpadom  od   krščanstva«   ni tako hudo, kakcr bi to rad dopovedal »Slovenec« praznoglavim svojim bravcem. Govorili smo o pogojih napredka v gospodarskem oziru, o zna nosti in umetnosti, torej o stva reh, v katere se Kristus ni nikdar vtikal, v katere se pa vedno vtikajo njegovi   nevredni »namestniki«, dasi jih  to čisto  nič  ne briga. Kristijanstvo nima z gospodarstvom, z znanostjo in z umetnostjo čisto nič opraviti, in je vsaka napredna stranka na s v e t u n a s pr o t n i c a cerkvenim  vplivom in predpisom v teh zadevah. Če to ni, potem  sploh ni napredna stranka. »Slovenec« je po stari liguorijanski morali iztrgal iz  našega članka nekaj stavkov, jim zvijačno vzel iz celega konteksta izhajajoči pravi smisel in se sedaj dere na vse grlo, da bi napravil iz tega agitacijsko orožje. Navajeni  smo na  take manevre in zato nas »Slovenčevo« čvekanje niti najmanj   ni   spravilo   iz duševnega ravnotežja.   Če se nas ni prijelo tekom dvajsetih let vsak dan ponavljano očitanje,  da smo brezverci in ateisti ter Kristusovi sovražniki, se nas tudi ne prime očitanje, da smo odpadniki od krščanstva. Tem manj, če prihaja od ljudi, ki 8 krščanstvom samo barantajo.  O filozofičnih vprašanjih se pa s temi ljudmi že celo ne bomo prerekali, ker so prenevedni in preneumni, da bi jih razumeli, saj so še o teoiogiČnih stvareh tako slabo poučeni, da nas kar usmiljenje obide, če zdaj in zdaj kaj čitamo izpod nji hovega   peresa.  Kar pišejo, napravi na nas vselej  tak  utis, kakor kaka reklama za eladno kavo.   »Naša ci konja je najboljša« — vpije ta ciko-rijaš; »Naša cikorija odpravi vse bolezni« — vpije drugi;  »Kdor hoče srečno živeti  in v nebesa priti, naj rabi  le  našo   cikorijo«  — oznanja tretji.   O bistvu  cikorije  pa vedo ravno tako malo, kakor naši duhovniki o bistvu »o glavnih in pravih naukih krščanstva«. Sicer pa, gospoda blagoslovljena, le naprej z odpadom od krščanstva. Le zbirajte šnopsarje in pretepače okrog farovških svinjakov in jim pridigujte o našem »odpadu  od  krščanstva« — mi poj-demo v e n d a r s v o j o p o t naprej in   vaše   razsajanje   nam   bode le vzpodbuda.  Če pogledate po slovenski domovini, bcdete videli, d a smo tekom nekaterih let re-voluoijoniraii  javnega duha proti klerikalizmu tako, da vas je lahko strah in v tem delu ne bomo odnehali, ker je kleri-kalizem poguba.
— Odprto pismo gospodu sodnemu svetniku Brunarju v Celovcu. Poroča se nam, da je pri neki kazenski obravnavi proti Slovencu Matiji Vizerju iz Borovelj, ki se je vršila pretekli teden pri deželnem sodišču v Celovcu, gospod sodni svetnik B r u n a r ae zelo prizadeval, da je zatoŽenega, ki ae je hotel v svoji materinščini zagovarjati, ki pa za silo tudi malo nem ččine lomi, na to pripravil, da bo je vdal in bil torej v tujem jeziku iz-praševan in sojen. — Pri tiati priliki pa je  avetnik  Brunar naš slo-
venski jezik nekako ostentativno in kakor ae je moralo iz vsega nastopa sklepati, žaljivo le w i n d i s o h -j e i i k imenoval, proti kateremu početju moramo prav odločno protestirati, ker ae alovanako narečje, katerega se tretjina Korošcev poslu žuje, imenuje alovenaki, a ne vindii - jezik. — Da ae dotični go spod o tem prav temeljito uveri, naj prečita cesarski patent z dne 4. marca 1849 (drž. zak. št. 1) in i z vrievalno odredbo k istemu z dne 2 aprila 1849, s katerima se je vpeljal državni zakonik in sicer za Koroško v nemškem in slovenskem jeziku kot deželni jezik; torej je zakonito uradno ime za naš jezik, bodisi na Koroškem ali kje drugod — slovenski — ne windisch. Merken Sie sich das, Herr Brunar! — Da pa ti nemški gospodje, ki menda razven svojih suhoparnih paragrafov malo kaj čitajo, kar bi jim podalo kaj več svetovnega razgleda in pouka, in ki pravijo, da smo izraz slovenisch šele v zadnjih desetletjih skovali in da prej ni bil nikjer poznat, izvedo, da se je ime slovensko od nekdaj rabilo, jim povemo da se naši sorodci ne na Korcškem ne na Štajarskem nikdar niso zvali vindišarje, ampak od pamtiveka povsod le Slovence, in svoj jezik slovenji aH slovenski, Čeravno so ga Nemci pa le zaničljivo imenovali »vvindisch«. — Ravno tako so ga prvi sastavljalci slovenskega slovarja in slovnice nazivali vsikdar le slovenski je z i k. Tako izmed njih dva Korošca Achazel in Jarnik in Štajerec Murko v svojih, leta 1832. in 1833 izišiih rečnikih. Achazel, ki je zbral in izdal koroške narodne slovenske pesmi, piše v uvodu: »Jedes Volk erfreut sich seiner Lieder, aber nicht leicht eines herzlicher als das »s 1 o-venische«;« Jarnik pa nazivlja svoje jezikovno delo: »Versuch eines Etvmologicons der s 1 o v e n i -sch en Mundart;« Murko pa je iz dal »slovenisohe Sprachlehre nach den Volkssprecharten der S 1 o-v e n e n in Karnten, Steiermark, Krain und Ungarn«. — Naj si torej gospodje pri koroških uradih in drugod zapomnijo in se tega, kakor se državnemu uradniku spodobi, drže, da je imenovati slovansko narečje, kakor se na Koroškem govori »slo venische« in ne »windische Sprache« in da je ta jezik povsod eden isti, čeravno se pri njem, kakor pri vsakem jeziku, nahajajo semtertje kake krajevne razlike! — Toliko za danes!
— nNn mejo!"   Za Koroško so  bi slovenožrci  v  Gradcu izbrali za svoj  plen Spod. Štajersko. Pod g oren jim   naslovom   kliče »Tages-ošta«   nemški  uradniški naraščaj, naj se vrže na Spodnji Štajer ter se v ta namen pridno uči slovenščine. To velja posebno za sodne uradnike ter utemeljuje iz tega nemško korist sledeče:  »V mešovitih pokrajinah   ima   sodnik   zelo velik vpliv  pri  odločevanju, v ka terem obeh deželnih jezikov se naj  obravnava  in sestavlja zapisnik.   Lahko se reče, da med stokrat lahko sodnik v  osemdesetih   slučajih do loči   jezik.     Pismene vloge imajo  v  rokah  odvetniki in notarji  in tako je v rokah le nekaterih   mož,   določiti in »popraviti« jezikovni značaj kakega   okraja glede prave-sodstva.   Podobno  je v poli tični upravi, v davčni službi in drugih javnih uradih.« Do sedaj so  Nemci še vedno utemeljevali svoje skrivne namene s tem, da na Spodnjem Štajerskem primanjkuje slovenskih   uradnikov;   tudi Der-schatta je podobno govoril v drž zboru. Sedaj je pa glasilo graškega nadsodišča izpregovnrilo odkrito.
— Shod priRebku na Goriškem. Nekateri kmetovaloi in učitelji, ki se bavijo s kmetijstvom, so sklicali 22. novembra t. 1. shod na Goričici, da bi se posvetovali v prvi vrsti o gospodarskih stvareh. Na ahod so povabili obe alovenaki goriški stranki in poslali vabilo na ahod v
objavo »Soči« in »Gorici«. Dasi torej shod ni bil političen, vendar ni hotela »Gorica« vabila na shod priob čiti in klerikalci ao celo hoteli zborovanje pod vodstvom župnika Kosca razbiti, kar ae jim pa ni posrečilo. To zborovanje so sklicala vinarska in sadjarska društva, a navzlic temu se ga ni udeležil nobeden klerikalni poslanec, pač pa poslanca — veleposestnik Jakončič in dr. Turna. Dr. Turna je v svojem govoru po-vdarjal, da si bodo kmetovalci svoj položaj zboljšali le, ako se bodo postavili krepko na lastne noge in ne bodo poslušali duhovnikov, ki že mo lijo 1900 let, ne da bi kaj primolili. Slovenci smo zato tako bedni, ker so nas stoletja in stoletja učili samo župniki. Ti so pa bili sit bi učitelji. Iz farovžev so šele prišli, ko jih je zapodil Leon XIII, ko jim je šlo za premoč, ko so videli, da je pričelo ljudstvo spregledovati. V drugih krajih manj molijo, pa več delajo, godi se jim bolje, kakor pri nas, kjersamo molijo. Največ revščine je med katoliškimi narodi. Shod je sprejel več resolucij gospodarske vsebine, glede združitve vseh gospodarskih društev v posr bno zvezo, o učiteljskih plačah, glede orožnih vaj in o drugih za kmetovalce važnih vprašanjih.
— »Glasbena Matica" vabi na koncert, katerega priredi v nedeljo, dne 6. decembra 1903 v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani »Češki pevski kvartet« iz Prage. Spored. I. del: 1. a) N e š v e r a: »Čim srdce, čim jsi zhre šilo?« ... (S čim si zakrivilo srcć? . •.) b) M e y e r b e e r: Čveterospev Ra-oula, Nevere a, St. Bris-a in Marcell-a iz opere »Hugenotti«. češki pevski kvartet. 2 D e 1 i b e s: Arija iz opere »Lakmć«, s spremljevaniem klavirja. Poje član kvarteta gosp. M i k o i a S 3. a) Bendl: »Ztraceni mladi«. (Izgubljena mladost.) b) Hoffmei-s ter: »Noe byla tioka«. (NoČ je bila tiha.) c) M evn delssohn: »Za noci« (V noči.) Češki pevski kvartet 4. Smetana: Dvospev Luke in To maža iz narodne opere »Poljub« • spremtjevanjem klavirja. Pojeta člana pevskega kvarteta gg. M i k o 1 a š in Novi k. 5 D r. Anton Dvorak: »Žal«. (Žalost), s spremljevanjem klavirja. CeŠki pevski kvartet. II del: 1 M alat: »Ma «. (M*j) Č-ški pev-aki kvartet. 2. a) N o v o t n f: »Pt u* nfk«. (Popotnik) b) Bendl: »Št astn^ manžel«. (Srečni soprog) s spremljevanjem klavirja. Poie član kvarteta g Svoj si k. 3. a) Kova-f o vic: »Muj prvr.i nraj«. (Mo» prvi maj) b) J o s. P r o c h a z k a: »Zaprto sroe«. c) R o z k o š n »O jak jat krasna!« (Oj, kako si krasna!) Č-š«i pevski krartet 4. W e i s: »Českl na rodcf pisnČ«. (Češke narodne pesmi) s spremljevanjem klavirja. Poie član kvarteta gosp. Novak. 5. S a i n t S a e n s: »Serenade d' hiver«. (Zimska serenada) Češki pevski kvartet Klavirsko spremljevanje 5 točke I. dela izvaja g. Jo s. Proohazka, skladatelj, vsa druga spremljevanja izvaja član pevskega kvarteta gosp. \J e r n y. Začetek točno ob 5 uri po-poludne, konec ob 7. uri. Cene pr. -štorom: Sedeži od 1.—3. vrste po 4 K, od 4—7. vrste po 3 K, cd 8 vrste nadalje po 2 K Stoiišča po 1 krono. Dijaške in garnizijske vstop niče po 60 h. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. Šcšarka v Selenbur-govih ulicah in na dan koncerta pri blagajn>ci.
— Umrl je v Starem trgu pri Trebnjem posestnik in dobro znani gostilničar Matija Pašič; bil je blag značaj in dobra duša, in vkljub svoje visoke starosti do zadnjega član prostovoljne požarne brambe v Trebnjem. Pogreba, ki je pa žahbog bil ravno v torek, ko je šlo vse na se men j v Novomcsto udeležila se je požarna hramba in drugo občinstvo <d blizu in daleč v lepem številu. Lahka mu zemljica!
— Iz Boh. Bistrice se nam piše: V noči od 28 do 29. novembra okrog 11. ure se je vžgalo v Srednji vasi. Dasi so bile strehe nad 10 om s snegom pokrite, širil se je ogenj bliskovito hitro; v malo minutah je bilo 19 hišnih številk s 40 gospodarskimi poslopji v plamenu. Tamošnji požarni brambi in bistriški se je za hvaliti, da se je ogenj omejil. Ker je ogenj uničil poleg poslopij tudi ži veŽ, obleko in krmo, se nahajajo pogorele! v skrajni bedi. Škoda se ceni nad 100 000 kron. Ljudje — podpore in tolažbe potrebni — so baje dobili že takoj v nedeljo (29. novembra) svoj delež od zloglasnega in svetovnoznanega konsumarja bohinjskega kaplana Oblaka. Odrezal se je menda na prižnioi, češ: Proro koval sem vam pred nedavnim ča-
som, da vas bo zsdela težka božja roka, ker ste plesali na sv. Duha nedeljo. In koga zdaj bolj boli kot mene (?), da se je tako hitro izpolnilo moje prorokovanje! Na tak način je trapil ljudi v cerkvi v tem, ko so drugi Še orasi 1 i sosedna poslopja. Ali je tudi Kristus tako tolažil bedne ljudi? Pravili so nam pa tudi ljudje, ki so dohajali na pogorišče gasit, da jih je silil ravno isti Oblak, da naj pustijo vas, ki b de že itak žrtev ognia ter naj raje podirajo kozolce, da zabra-nijo ogenj do izven vasi stoječe »Zadruge«. Ali se je tudi v »Ztriru?« plesalo, da se je bal nad isto »telite roke božie?« — Mi, ki poznamo Antona Oolaka, se ne čudimo tem novim dokazom svete blaznos", ub u-dujemo pa klatkov d . n«t vladike B >-nave ture, da pusti našm G irancem še vedno luč pod mernikom, dasi je po rusVm prepričanju že davno za-služI najbolj tolsto faro na Kranjskem. Ej gnhport Bonaventura. grešni Bohinj zatemm Ooiakove velikanske zasluge, postavite ga na rdiičnejše mesto, kjer bodo znali bolje ceniti ta vzor klerikalnega zmaja. B >h>nj izgubi ž njim »velikega proroka«, a pri slovesu nas bo tolmiila zavest, da bo na novem mestu deloval z isto vnemo k^t dela zdaj v Bohinju.
— yyZveza slovenskih po« sojilnic v Celju" je ravnokar izdala svoj „XIII. Letopis slovenskih posojilnic* za leto 1902. Spisala Ivan Lapajne in Franjo Jo.št. S tem Letopisom, ki je „Jubilejska številka", kajti „Zvezau praznuje letos dvajsetletnico svojega obstanka. (Zveza se je ustanovila meseca januarja leta 1883), je pri-obČena, in sicer v prvem delu tudi zgodovina in razvoj slovenskega posojil-ništva. Ker je vsebina tega Letopisa prav zanimiva in poučljiva ter za zadružništvo važna, se je letos založilo Letopisa več iztisov, kakor po navadi, zaradi tega, da si ga zamore nabaviti vsakdo, ki se za take publikacije zanima in komur je mar razvoj slovenskega posojilništva. En iztis tega Letopisa stane s pošiljatvijo na dom vred 5 kron, ako se naroČi naravnost pri Zvezi v Celju. Kdor ga želi dobiti, naj se oglasi z dopisnico kmalu pri Zvezi slovenskih posojilnic v Celju. Dobival se bode pa Letopis, dokler bode zaloga trajala, tudi v knjigarni Lav. Schwentner-ja v Ljubljani za zgoraj navedeno ceno po  5 k r o n.
— Ormoška čitalnica priredi v nedeljo, dne 6 decrmbra, v prostorih slovenske šole v Ormožu gledališko predstavo. Uprizori se ljudska igra »Brat Martin«.
— Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu si je za l-to 1904 na svojem rednem občnem zborovanju dne 29. novembra 1903 izvolila sledeči odbor: Predsednik: stud. iur. Fran I r g o 1 i č, blagajnk: stud. iur. Sandnr Hrašovec, tajnik: stud. iur. Josip PoŽ»r, odb. nam:   stud   iur   Ovidon Srebre.
— Na naslov slavne c. kp. postne direkcije v Trstu. Poštna d lreScija zamenjuje stare poštne table z novimi, na katerih se glasi slovanski del: »C kr. pošt' o urad«; mestu pravilno: »C. kr. poštni urad«. Najmanj kar morerro od si. poštne direkcije v Trstu zahtevati, |e, da nam dopošilja vsaj pravilno napravljene table, tiskovine in pustne pečate!
— Dpžavnozbopski mandat je odložil tržaški poslanec Hortis kakor pravi, zaradi slabega zdravja. Splošno se pričakuie, da bo vsled kompromisa med lb^ralci in socialisti izvoljen socialni demokrat P 111 o n i.
— Pevsko društvo ,Zarja' na Brdu pnredi Miklavžev večer dne 5 deoembra ob 7*/i uri zvečer v salonu pri Slaparju v Lukovici. Iz prijaznosti sodelujejo c. kr. uradniki.
— Miklavžev večen prirede cerknški samci dn 5 decembra 1.1. v g stilni pri J. Špuntu Začetek on 7. uri zvečer. Prihod Miklavža bo sijajen, veličasten, o n<»g»vem prihodu obveščena )e cela Notranjska. Za i?borno zabavo skrbi
Odbor
— Požar. Kočarju Fr Grudnu v Potoku pri Trebnjem je 24 pr. m. ?g irela koča. §«oda znaša 400 kron. Gruden ni bil zavarovan.
— Omejitev tovornega prometa na Reki. Ker ki zadnji vinar na R-ki razdejal več železniških skladišč, da so vsa še ostala s&ladi-Č* prenapolnjena, in ker je na veČib mest<h uničena tudi železniška proga, ki vodi k tem skladiščem, je ravnatelistvo ogrskih želes nic odredilo, da se za nedol čen čas ustavi prevažanje takšnega blaga in takšnih tovorov na Reko, ki se m o -rajo skladati in shranjevati v pokritih prostorih. Čim se popravijo skladišča in poškodovane železniške proge se nemudoma prekliče tudi ta naredba!
— V potok padel. Dne 31.
novembra 1.1. zvečer je del posestnik Janez Dolinšek, po dom. Andrejčkov is Gor. Tep na nočno delo »pri ram pa h« na postaji Zagorje. Šel je po poti ki vodi iz Polšnika v Renke, in ko jo krene proti slednjemu kraju, se mu od brvi naprej, ki vodi šumniški potok, spotakne, nakar se je zvrnil v potok in sta ga drugi dan popoludne okoli 2. ure našli dve ženski, kateri sta nesli otroka h krstu. Ležal je v ▼odi na ustih in na glavi so se mu videle tri še krvaveče rane. Ženske so to, kar so videle, povedale njegovi ženi, a ta je takoj nesrečo slutila ter tekla na kraj nesreče, kjer je takoj spoznala svojega moža. Možje iz Renk so prenesli truplo ponesrečenca na njegov dom.
— Mednarodna panorama. Kar so gledali lani Angleži in tujci v Londonu iz natlačenih lož in bal konov, za katere so morali plačati po več stotakov, da, tisočakov, to se lahko vidi ta teden v največji udobnosti za borih 20 krajcarjev v mednarodni panorami, čarobni sprevod ob svečanem kronanju kralja Edvarda VII je vprav v naravnem posnetku. To se gleda kakor orientalska pravljica. Zastopniki vseh delov sveta v njih fantastičnih, drago cenih opravah, indijski princi, poglavarji divjakov na raznih angleških prekmorskin otokih, razun tega pa še ves sijaj, ki si ga nade milijonska angleška orestolnica le za tako redko priliko. Čioveku gineva ob tolikem bogastvu kar vid. Nadalje so videti najrazkošnejše londonske ulice s slavoloki, venci, zastavami in nena vadnim prometom; starodavna, prekrasna opatija \Vestminster z dragocenim domom, kjer se angleški vladarji kronajo in polagajo k zadnjemu počitku itd. Res vredno obiska. — Prihodnji teden potujemo po deželi tisočerih jezer, po zanimivi Finski.
— Izpred porotnega sodišča. Zaradi hudodelstva uboja je bil tožen Pavel Draksler sploh Štefanov ali Škorbarjev, 18 let star, zidar iz Mavčič; bil je zaradi prestopka zoper telesno varnost že kaznovan. Zvečer 5. kimovca vršil se je boj med fanti iz Praš in Mavčič. Mavčičani so podili Prašane do domaČe vasi, nato so se vrnili domov. Na desnem bregu Save med Mavčičami in Prašami je strm in visok breg in tu so našli drugo jutro v nedeljo ljudje ob znožju Save mrtvega človeka, katerega so spoznali za koČar-jevega sina Janeza Kumerja iz Praš. Sodna obdukcija trupla je dognala, da je imela lobanja obširno razpoko, da je bilo desno rebro zlomljeno; našla je rane na jetrih in trebušni mreni, vsled Česar je nastopila notranja krvavitev in je vsled tega tudi Janez Kumer moral umreti. Iz tega se je dalo sklepati, da je nekdo Kumra s kakim topim orodjem moral udariti po glavi in da je ta vsled vdarca omamljen padel čez breg, ali pa da se je po udarcu zgrudil in da ga je napadalec misleč, da je mrtev vrgel čez breg, da bi truplo Sava odnesla. Preiskava je dognala, da je pravi storilec Pavel Draksler, da je on tisti, ki je tekel za Kumerjem, ki je zavil pri nekem znamenju v hosto, in Čeravno je v preiskavi spočetkoma dejanje tajil, kasneje pa le v toliko popravil, da je res tekel s količkom oborožen za njim, ker je pa Kumer bil kakih 50 korakov pred njim, je mogoče, da je sam skočil v prepad; pri včerajšnji obravnavi je pa obstal, da ga je res on vdaril. Porotniki so vprašanju na uboj enoglasno pritrdili in sodni dvor je Drakslerja na 4 leta težke z 1 postom in trdim ležiščem na mesec in na dan 6. listopada vsakega kazenskega leta v temnico s trdim ležiščem obsodil.
— Roparski napad. Dne 1.
t. m. je prišel k čuvajnici štev. 900 blizo Logatca neki človek, star 25 do 30 let, srednje postave, suh, s črnimi brkami, oblečen v rujavo suknjo, noseč na glavi zelenkast klobuk z zelenim trakom in gamsovo brado. Leta človek je napadel čuvajevo ženo Marijo Farlan, ji potegnil prstane s prstov in ji ukradel 50 K denarja. Tudi jo je ranil na obrazu. Ropar je odnesel dva zlata prstana, poročni prstan in prstan z belim kamnom.
— Roko odtrgalo. Dvanajstletnega posestnikovega sina Valentina Cepo&a v Horjulu št. 37 je včeraj popoludne zgrabil stroj za rezanje slame in mu desno roko pri komolcu cdtrgal. Ponesrečenega fanta so pripeljali v bolnišnico.
— Z doma pobegnil je včeraj lOletni šolski učenec Vladimir Mladič, stanujoč na Zaloški cesti št. 1. Bal se je menda kazni, ker je dobil v šoli slabo spričevalo.
— Nezgoda v Žabkarjevi tovarni. Mihaelu Štrukeljnu, kiju-carskemu pomočniku pri Žabkarju na Dunajski cesti, je včeraj dopoludne padlo železno kolo na nogo in ga tako poškodovalo, da so ga morali prepeljati domov.
'— Najdeno. Gimnazijalce Avgust Mate, stanujoč na Sv. Petra cesti
štev. 32, je načel včeraj v »Zvezd?« denarnico z manjio avotn rlanarja.
— Havelok ukraden« Mih.
Šusteršiču, hlapcu pri Maroltu na Ra-
deokega cesti št. 24, jo bil dne 1. t. m. iz hleva ukraden rujav površen
havelok.
— V Hruftico se je odpeljalo včeraj iz Ljubljane 200 delavcev k zgradbi želesnioe.
— Iz Weatfalakega ae je
pripeljalo včeraj 650 delavcev, ki bo odtod odpotovali domov.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči m južnega kolodvora
20 izseljencev.
— Iz Amerike je prišlo včeraj
v Ljubljano 15 oseb
— Koncert na citre se vrši v restavraciji Perles danes in jutri večer. Začetek ob 8. uri. Vstop prost'
— Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec listopad je bil novsem mil, teda precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzijevih stopinjah: ob sed mih zjutraj 3 2°, ob dveh popoldan 7 9°, ob devetih zvečer 51°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 54* za 18 nad norma lom — Opazovanja na tlakomeru dado 745 8 mm kot srednji zračni tlak tega mecena, za 0 2 mm pod normalom. — Mokrih dni je b io 14; padivina, dež in nekoliko snega, znaša 1640 mm. — Med vetrovi je severovzhodni daleč presegal druge, izostal pa je popolnoma vzhodni in oglasil se le štirikrat jugovzhodni, čemur pripisujemo mili značaj tega meseca.
— Francoske prekomorske družbe brzoparnik »La Tou-raine« je dne 21. novembra iz Havra odplul in dne 28. novembra srečno v Newyork dospel. Vozil je preko morja 6 dni 19 ur.
— Hrvaške novice. Šole v Oseku bodo do 7. t. m. zaprte radi ošpic. — »Dalmacija«, dru štvo, ki naj pospešuje izvoz dalmatinskih vin, se je ustanovilo na Dunaju. Poleg tega bo društvo tudi posredovalo promet z drugimi pridelki in ustanovilo tudi po večjih glavnih mestih podružnice. — Na Reko je došla avstr. eskadra, ob stoječa iz 4 vojnih ladij in ostane tam 14 dni. — Zmaja-Jovano-v i ć a sedemdesetletnico proslavi 12. t. m. gledališče v Oseku. — V D u g e m selu je bil 29. pr. m. »hod, ki ga ie sklical župnik Zorić Shoda se je udeležilo okolo 480 oseb. — Glede zapiranja trgovin ob 7. ali 8. uri zvečer se je izvolil v Zagrebu odbor, ki bo strogo pazil, da se vse trgovine ( b pravem Času zapro. Odborniki so si delo tak«, razdelili, da bedo paz h vsak na e:\ del mesta.
— Amerikanske novice. Skrivnosten umor. Blizu n*-ke farme pri Peorii so našli farmerjevo hčerko May Henneger umorjeno in napol zakopano. Vse kaže na to, da je deklico nekdo posilil in potem umoril. — Štrajk. Superintendant cestne železnice, Murphy, noče ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, vsled Česar bo 3000 delavcev popu Btilo delo. — Ubilo je v topilnici v Globewille, Coi., Slovenca Franceta Milavca z Blok na Notranjskem. Po kojnik zapušča ženo in otroka. — Težko ranila je kamenita plast Slovenca Franceta Hrena v Calumeti M»ch. Težko ranjenega sa odvedli v bolnišnico Tammarock. Istotam je ubilo Mhaela Klobučarja z Lohinj pri Črnomlju. — Zaprli so jeki ar no v Phoenixville, Pa., vsled česar je zopet zgubilo mnogo dela v cev zaslužek.
— Prodajo .,Slovenskega Naroda11 sta prevzela: V Po-s to j ni: gospa P a v 1 a J a š k e, trgovina in trafika; v Škofji Loki: gospod Matej Ž i gon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
* Najnovejše novice. V n o -
tranji Rusiji vre ter se je bati na zimo zopet velikih delavskih in dijaških nemirov. — Nova naredba železniškega ministrstva določa, da se osebe, ki so brez ab-solviranja učiteljišča napravile zrelostni izpit, ne smejo sprejemati v železniško službo. Ta naredba ima veljavo tudi za nazaj, vslep česar bi se več uradnikov, ki že služijo po več let, sedaj odpustilo. — Samo mor dijaka. Dijak VII. razreda češke realke v Pragi, Fr. Vrany, ae je ustrelil med poukom v šoli. — Zgorel je geografični zavod v Bergamu v I talij i. Škoda znaša nad milijon lir. — Odlikovani urednik. Urednik »N. W. Tagblt« K. Ullmann je dobil vitežki križ prve vrste saksonskega Albertovega reda. — Desno roko so odrezali bivšemu državnemu poslancu, duhovniku Wurmu v Oiomucu, ker sije zastrupii kri z vbodijajem s peresom. — Skozi okno je nekdo ustrelil v V a k o n y-S a rk a n y i j u ob činskega notarja M. Dietrioha. — Obsojen odvetnik. Zaradi pone
ver jenja 12 mark je bil v Draž lani h odvetnik Franke obsojen v 18mesečno ječo. — Zaradi obreko vanja B i s m ar k a je bil v Meinin-genu obsojen ključar Methaeaael v 4tedenski zapor. Methaeaael je rekel na nekem shodu, da jo Bisnoarck neko depešo ponaredil. — Meter visok sneg imajo v Španiji, vsled čeaar je na mnogih krajih železniški promet ustavljen. — Za pod poro Maoedonoem je predlagal v bolgarskem sobranju miniater notranjih zadev dovoliti pol milijona frankov. — Močna razstrelbase je pripetila v tovarni za patrone v Rigi. Š irje delavci so ubiti.
* Obravnava proti Sv. Vaclavski posojilnici se nadaljuje. Kakor smo že poročali, so se najprvo zaslišali obtoženci. Kakor pater Drozd in ravnatelj Kohout, so se tudi ostali obtoženci zagovarjali s tem, da niso ničesar vedeli o obupnem položaju posojilnice. Ako se jim je pa dokazalo, da jim je bil položaj znan, so skušali krivdo zvaliti drug na drugega. Ako bi se tem ljudem smelo verjeti, so vsi obtoženci popolnoma nedolžni in v posojil ničnem odboru so sedeli sicer sami tepci, a vender vseskozi možje-pošte-njaki. Sedaj se zaslišujejo razne priče. Naval k obravnavam je velikanski; občinstvo takorekoč kar oblega raz-pravno dvorano. Kot prvi svedoki so bili zaslišani člani odbora, uradniki in uslužbenci Sv. Vaclavske posojilnice. Povedali niso ničesar novega, dali so le nekoliko natančnejše podatke v zadevah, ki so že navedene v obtožnici. Pri včerajšnji razpravi so se pričakovala senzacijonalna razkritja. Naval občinstva v porotno dvorano je bil tako velik, da so že za dva dni naprej izdane vse vstopnice. Dvorana je do zadnjega kotička natlačeno polna, kar glava pri glavi, da se ljudje niti ganiti ne morejo. Večina občinstva niti v odmorih ne zapusti svojih prostorov. Zlasti trdovratne so v tem oziru žen ske, ki celo opoldne ne gredo domov obedovat, ampak se že zjutraj preskrbe z jedjo in potem enostavno obedujejo kar v porotni dvorani, ne da bi se odstranile 8 svojih prostorov. Včeraj je bil zaslišan bivši predsednik posojilnice prost Nikolaj Karlach. Ker je ta častivredni mož tudi v preiskavi radi krivde in goljufije, ga sodišče ni zapriseglo. Prost Karlach je pripovedoval o ustanovitvi Sv. Vaclavske posojilnice kta 1872. V začetku je imela samo enega uradnika — Kohouta. Vsled vsestranskega zaupanja se je zavod vedno širil, da je bilo treba nastaviti več uradnikov. Ker so se pa v tem Času le Širile o posojilnici neugodne vesti po  Časopisih, je
i politična oblast odredila uradno revizijo zavoda. Dotični revizor, ki je imel to ualogo, pa je izjavil, da so vsi računi v najlepšem redu in da je poslovanje zavoda naravnost uzorno. Karlach odločno taji, da bi bil vedel, da je bila posojilnica že za časa njegovega predsedovanja pasivna, dasi pater Drozd in Kohout zatrjujeta, da je „založna" že 1. 1877 imela 200.000 kron primanjkljaja. Ko se je konstatovalo, da je Karlach moral vedeti za pasivnost zavoda, kar je razvidno iz notarskega akta, glasom katerega je revizor Sou-kup odklonil podpis neke bilance, ker je našel 10.000 kron primanjkljaja, se je prost Karlach jel izgovarjati na svoj slab spomin. Njegovo zasliševanje se še nadaljuje.
* Najvišja odlika. Iz franco skih listov posnamemo glede na razstavo v Limgesu: Poročajmo naj prvo o III. skupini in o »Adlerjevem« pisalnem stroju, ki ga je izložil g. G. Lasvignes, 45 Rue Richer, in dosegel z njim Grand prsi Stroj »Ad-ler« z vidno pisavo je jury osobito zanimal radi oblike, ki omogočuje 20—30 Kopij z enim udarom, radi vidnosti pisave in radi priprostosti mehanizma, ker se stroj z lahkoto in brez posebnega orodja lahko raz dre in zopet sestavi, s čemer se — v principu — lahko vsakemu po pravljanju pride v okom. Grand pr?x, ki ga je dosegel »Adlerjev« pisalni stroj osobito hvali njega neprekos-ljive lastnosti, ki so bile tudi vzrok taki odliki, ki jo je »Adlera dosegel na Franooskem pred mnogimi drugimi starejšimi stroji, čeprav je na Francoskem šele malo časa uveden.
* Hotel za manj premožne. Neki bogati Londonec je otvo ril v predmestju velik hotel, ki ima šest nadatrODij, 802 spalnici za tujce in sobe za 12 vratarjev. Gostom je na razpolago skupna, zelo velika jedilna dvorana. Čitalnica, kadilnica in umivalnica. Za vse to in za lastno spalnico plača gost za noč 50 b, za 20 h dobi lastno omaro za ves čas svojega bivanja v hotelu, za 10 h pa kopel. Gostje lahko ostanejo cele mesece v hotelu.
* Največji in najlepši kolodvor zgradijo v Washingtonu. Stavba je proračunjena na 56,000.000 kron. Kolodvor bo obsegal velikanski prostor z vodometi, balustradami in terasami ter bo imel tri glavne izhode, eden bo le za predsednika
in njegove goste. Na kolodvoru bo mala bolniččnioa a stalnim - »dravm-kom, več mrtvašnic, turško kopališče, plavališče itd.
* Tri sestrice. V k ljub vaem oporekanjem se vender zdržaje vest o romantičnem begu princezinje A1 i c e 8chonburg-Waldenburg. Don Carlos res nima sreče s svojimi hčerami. Princezinja Elvira seje pred leti zaljubila v oženj enega slikarja Folchija ter ga odvedla v Ameriko. Oče Don Carlos je takrat izdal mrtvaški list o njej, kar naj bi povedalo, da je hči Elvira zanj mrtva. Istotako je baje tudi sedaj storil glede princezinje Alice. Tretja sestra B e a t r i c e, soproga princa Massimo di Koviano, še sicer ni ušla svojemu moža, a ljubosumna je Čez mero. Svoječasno je svojega „pre-vzvišenega" soproga v Vareggiovu pred veliko množico klofutala, pozneje je iz ljubosumnosti skočila v reko Tibero iz katere pa so jo še živo izvlekli.
'Važna kemična iznajdba. Sloveči angleški kemik prof. V. Ramsay je iznašel, da izhlapeva iz novega elementa „radiumu neki posebni plin, ki se Čez nekaj časa sam ob sebi spremeni v nov element, imenovan „heliuni". Helium je namreč elemeut, ki se nahaja v solncu. To bi bil tedaj nenavadni pojav, da se spremeni element. Na ta način upa Ramsay, da bo končno mogoče tudi navadno rudo spreminjati v drage rudo, n. pr. svinec v zlato, kar so si prizadevali izvesti že alhimi-sti srednjega veka.
* „Poučni" nemški časopisi. V B?rolinu izhaja »moderni llusirovani tednik za zabavo in pouk«. V zadnjem zvezku prinaša siiko deklice v narodni noši. Pod sliko je zapisano: »Deklica iz Sara-)eva, v Galiciji.« Drugje se opisuje lorda Byrona, kako ga je bi zu Be netek tok reke zanesel v morje, potem pa nadaljuje: »Mornarji so sdoznaii, da je tik ugoden, ker teče proti suhi zemlji« Tako se »poučuje« nemški »folk«.
* Hvaležna republika. Francoska vlada plačuje potomcem kneza Wagramskega ,na leto 300.000 frankov rente, pač najvišjo penzijo, ki jo kdo dobiva na Francoskem. To izvanredno odlikovanje je priskrbel knezu cesar Napoleon ter je potrjen j v 15 dekretih. Pri razdelitvi 11 milijonov med francosko armado leta 1807. je dobil Berthier 1.560.000 frankov ter bil obenem imenovan za kneza njušatelskega. Leta 1813. je dobil naslov kneza Wa-gramskega in cesar mu je vrhu tega še zgradil grad Chambord. Pozneje je dobil Berthier iz neke westfalske (domene 180.000 frankov, 141.000 frankov iz Hanovra, letno rento 29.000 frankov; daljno rento 500.000 fr., 250.000 fr. iz Chamborda, 200.000 fr. iz renskega oktroija, 300.000 iz okraja de la Roer in končno rento 50.000 fr. kot dvorni maršal. Mož si je potemtakem pač dovolj prihranil, in vender plačuje hvaležna republika njegovim potomcem še vedno letne reute 300.000 lrankov.
* Ali je kadenje škodljivo ?
V zavodu za stare in slabotne zamorce v New Yorku je nedavno obhajala za-morka Mac Donald svoj 134. rojstni dan. Starka ima čudovit spomin ter pri-doveduje o Washingtonu, kakor da bi ga bila šele pred par dnevi videla. Za 134. rojstni dan so ji prišli čestitat vsi zdravniki zavoda ter ji prinesli več pip in par kil tobaka. Starka namreč strastno kadi, od jutra do večera ima v ustih kratko pipico. In tobaku tudi pripisuje svojo visoko starost.
* Ljubavna — veseloigra. Iz Ogrske se je preselil v srbsko mesto K. veletržec s slivami, David B., ki ima nenavadno lepo ženo Rozo. Ro-zika pa je zelo lahkomišljena in nezvesta žena. Zaljubila se je v novem mestu kmalu v majorja M. Posredovalec med zaljubljeucema je bil trgovčev kočijaž. Toda tudi on se je v Roziko zaljubil, a iz ljubosumnosti je povedal svojemu gospodarju o pregrešnih sestankih njegove žeue in majorja. Mož je drugi dan rekel ženi, da se mora ob 11. ponoči odpeljati zaradi nujne kupčije v Budimpešto. Seveda je Ro-zika brž poslala majorju pisemce, da bo celo noč sama. Mož pa se je peijal le na kolodvor, poslal voz domov ter čskal v gostilni pravega časa. Po polnoči si je najel pet krepkih kmetov, ki so ga spremljali z vrvmi domov. In res so našli majorja v postelji pri njegovi ženi. Oba sta trdno spala. Previdno so možje priskočili ter ju skupaj povezali, še preden sta se do dobra prebudila. Mož je sklical celo soseščino m vpričo mnogo ljudi je majorja in ženo popolnoma slekel ter jih namazal s kuhanimi in zmečkanimi ČeŠpljami (čespljevec). Potem je poslal po policijo, ki je šele ^zaljubljenca razvezala. Ob enem je vložil tožbo na ločitev zakona. Major pa si še premišljuje, kaj naj stori za svojo namazano čast.
* Policaji, ki kopljejo zaklad. Iz Seoja so prišli v Osek pred tremi tedni trije inteligentni možje, med njimi tudi neki jurist, ki so skrivaj kopali ob nekdaujih utrdbah za zakladom. Stauovali so v hotelu ter se vedli zelo tajinstveno.   To je opozorilo poli-
cijo nanje ter je vse tri zaprla. Seveda tadi policiji nočejo izdati Bvoje tajnosti v celem obsega, le toliko so priznali da iščejo zaklad, ki znaša 80.000 gld.' po naročila nekega Jos. Kambiča »' Pittsburgu v Ameriki. Policija je dognala, da je imenovani res služil 7 nekem hotelu v Oseka do leta 1887 pozneje pa se izselil v Ameriko. Sploh se policiji zdi cela povest tako verjetna da je začela sama kopati in iskati zaklad, dočim ima prvotne tri kopalce pod ključem.
* Pozabljena železniška postaja. - Pred mnogimi leti so na pravili v Culincu na Hrvaškem ob ogrski državni žaleznici postajališče. Ker je pa osebni promet res neznaten, izbrisali so menda sprevodniki to po-stajališče sploh iz voznega reda. Nedavno sta se hotela dva gospoda peljati v Čulinec, toda sprevodnik jih je hotel prisiliti, da se morata peljati do Sesvete ter res ni hotel dati v Curines vlaka vstaviti. Gospoda pa sta bila odločna ter sta začela vleči zvonilo za nujno pomoč, in vlak se je naglo vstavil.
Telefonska in brzoj a ?n poročila.
Vipava 3. decembra. Vkljub neznosnim klerikalnim naporom je zmagala pri današnjih občinskih volitvah z ogromno večino napredna stranka.
Vipava 3 decembra. Slava vrlim vipavskim volilcem in pereat Žlindri kličejo — podkrajski naprednjaki.
Trst 3 decembra. Poslanec H o rt i s je dal svoj državnozbor-ski mandat svoji stranki na razpolaganje, a je na prošnjo društva „Patriaa obljubil, da ostane vsaj še za sedaj poslanec.
Dunaj 3. decembra. Današnji seji poslanske zbornice je v loži za diplomate prisostvoval danski prestolonaslednik. S tein je vložil interpelacijo, s katero je zahteval, naj vlada di-plomatičnim potom dožene, če je Fressl morda le kaj ukradel v Belemgradu. Na to je Fressl vprašal prezidenta, če hoče Steina poslati v norišnico. Prezident je Fresslu vzel besedo. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o D vojakovem predlogu zastran utesnenja § 14. Ob 1. uri je začel govoriti C ho c, ki misli govoriti pet ur.
Dunaj 3. decembra. V debato zastran § 14. posežeta tudi Ka-threin in Ja\vorski, in sicer s prav kratkima izjavama.
Budimpešta 3. dec. Opozicija nadaljuje tudi v današnji seji poslanske zbornice tehniško obstrukcijo, med tem ko se vrše pogajanja s Kossuthovo stranko.
Berolin 3 dec wVorwarts" javlja, da bodo socijalni demokra-tje predlagali Singerja kot prvega podpredsednika  drž. zbora.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu novembru 1903 je 229 strank vložilo 75 565 K 70 h, 223 strank vzdignilo 120 304 K 71 h, torej manj vložilo 44 739 KOI h, 9 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7600 K, 10L menica se je eskomptovala za 30 575 K, stanj* vlog 2,437.934 K 33 ht denarni promet 376.755 K 40 h.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v akofjiloki. V meseca novembru 1903 je 76 strank vložilo 25.934 K 45 h, 53 strank dvignilo 12.118 K, 4 strankam se je izplačalo posojil 11.600 K, stanje hranilnih vlog 453.296 K 32 h, stanje posojil 451.887 K 67 h, denarni promet 86 587 K 74 h.
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu novembru 1903 ie 394 strank vložilo 89.409 K 79 h, 224 strank dvignilo 60.977 K 8-t h, 6 strankam se je izplačalo posojil 7.440 K, stanje hranilnih vlog 3,155888 K 18 h, stanje posojil 1,951.327 K 10 h. denarni promet 220 953 K 87 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru 1903 so 202 stranke vložile 62.632 K 32 h, 160 strank vzdignilo 43.999 K 75 h, 13 strankam se je izplačalo posojil 15.100 K, denarni promet 256.346 K 18 h.
Forman (kloro-vani methvlovi eter mentola >, na klinikah preizkušen, ki so ga zdravniki že pogosto označili kot naravnost idealno sredstvo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje „Formanova bata' tpušica 40 vin.) za hujši nahod pa naj se — po zdravnikovem nasvetu — rabijo ,,For-manove pastile 75 vin.) za duhanje e pomočjo inhalacj8ke steklenice.  Učinek Je čudovit, Bpočetka nahoda domala nezmotljiv. Forman se dobiva v vsaki lekarni. 3
Klobuki za dame.
Svoj novi ilustrovanizzz:
cenik klobukov za == dame =
pošljem brezplačno vsakomur, kdor ga zahteva. — Popravljanja izvršujem tOČno in po ceni.
Henrik Kenda
v Ljubljani, Mestni trg štev. 17. (2809-8)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljae priznana
Taio-ciiiiiin Mtnra
aa lase
fe&tera okrepenje laeleice, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 steklenica z navodom t 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, nedic. mil, medicinal. vin, špecijali-et, najfinejših parfumov, kirurgicnih bvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poieg novozgrajenega Fran Jožefevega
i ubil mostu (204—46)
Zahvala.
Slavno rSpIošno slovensko žensko dru-itvo v Ljubljani*1 je doposlalo podpisanemu iraštva 50U kron, nabranih na društveni sselici, ki se je vršila dne 15. novembra . 1. v Ljubljani, v prid ubogim ponesrečenem v Kanalski dolini. Podpisani odbor se a ta veledušni dar, kateri se bo izročil mojemu namenu, slavnemu , Splošnemu slo-renskemu ženskemu društvu v Ljubljani14 ;aj3rčneje zahvaljuje. Naj bodo blage slo-»nske dame prepričane, da so storile tu es dobro delo.
V Celovcu, 24. novembra 1903.
Ddbor katoliško-političnega in go-podarskega društva za Slovence na Koroškem.
Umrn so v izubijani:
V deželni bolnici:
Dne 29. novembra: Marija Križnar, režnica, 65 let, Emphvsema pulm.
Dne 30. novembra: Marjeta Tertnik, stija 76 let, Emphvsema pulm.
na naročbo.
Siavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ;ovo naročbo, stare gospode naroč-<- pa, kaUrlm bo potekla koncem mesca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem asu ponove, da po klijanje ne preneha In dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD
lija za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
ae leto. . K 22-— I Četrt leta . K 550 ol leta . . „ 11*— I En mesec . ,, 1*90
ošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K.
S pošiljanjem po pošti velja:
>6 leto. . K 25-— I Četrt leta . K 6-50 ol leta . . „ 13'— I En mesec . „ 2-30
S* Naroča se lahko z vsakim dnevom "'.ratu se mora poslati tudi naročnina, ugače se ne oziramo na dotično naročilo. List se ustavlja 10. dan  po potekli
roćiinl  brez  ozira  vsakemu,  kdor ne
vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda11.
W Častite naročnike „Slo-nskega Naroda", katerim »teče koncem tega meseca »diši mesečna ali četrtletna inočnina, prosimo vljudno, nadaljno naročite* kar jpreje ponove, da jim po-janje lista ne prestane.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih Izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I. Bizjak, Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10.
L. Blazni k, Stari trg št 12.
M. Blaž, Dunajska cesta št 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar. sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar. Sodnijske ulice št. 4. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Sva tek, Mestni trg št 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št 10. Škofja Loka;
Matej Žigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34. Kranj;
Kari Florian, knjigotržec.
Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec. Zidani most:
Mary Peterman. trafika na kolodvoru.
Postojna : Pavla Jaške, trgovina in trafika.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Celovec. Josip Sovva, časopisni bir6. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Trst:
M   Bevk,  P. Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št 1). Mihael Lavrenoič, Piazza Ca-
serma št. 1. M. Majcen, ulica Miramare št 1. Št. Stanič, ulica Via Molin pic colo št 8.
Reka:
A Potošnjak, Via del Molo.
Bonna poročila
Ljubljanska
„Kreditna banka'1	v Ljubljani.	
Uradni kurmi dunaj. bone 3. (decembra 1903.		
N»l«afce»l |M>plrJi.	D«a*x	BUfO
majeva renta   .  . .	100K	) 100 70
*-§*/» srebrna renta . . . 1% »vstr. kronska renta .	1003«	» 10055
	100 5?	i   100 76
!•/.    „ «l»ta	190 80   190 80	
!•/. ogrska kronska „ 1%    „   slat« M 1% pi>eojUo dežele Kranjske i1 ,0 o posojilo mesta Spljeta n       >. Žadra	9845 98H6	
	1185C	>  118 70
	997fi	l  100 50
	100 -100 -	—"—
\l/ac L bos.-herc. Sel.[pos. 1908 4° 3 ceska dež banka k. o.	10080	10180
	100 —	10015
1   0         h          M M !*£*/« aast. pis. gal. d. hip. b.	9960	100-65
	10136	i 108-35
*'.*/• post-  kom. k. o. s		
	106 15	10715
4Vi0/§ aast. pis. Innerst. hr.	101 —	102-
>«/»•/.   h    m  ogr. cent*, ćetolne hranilnice		
	100 25	10125
4 a°/0 ssaat. pis. ogr. hip. b. **,■,•/• obi. ogr. lokalne fie-	100 20	10120
teznice d. dr. . . .	100--	ior—
* V/»  u «*»6ko iiiđ. banko	100-25	101*25
prior. TrstrPoreC lok. žel.	9860	
* J/0    „   dolenjskih Selesmic	99 50	100 30
¥k   „   )oa. tel.kap.ViV«	305 20	307 —
t*/«° o sv. pos. za žel. p. o.	10065	101 65
		
iraške od ista 185$ .  . .	169 -	173 —
»      u   «i    1980*/, . .	185 30	187 50
„      i,   n    1864 .  t i	259 —	263 -
tissske.   . ...	163 —	165 —
ssemlj. kred. I. emisije	299 —	298 —
t grške hip. banke .	289-	292 50
	267-	27150
„    srbske a trs 100—	91-	94-
„     turske . ...	144 —	145 —
dasilika        srečke    . .	19 40	20 20
Kreditne          .      . .	471 -	481 —
iaomoake          •       . .	82-	87-
krakovske         , ...	80—	84-
LijabljatiBke         B        . .	71 —	75 WJ
ivstr. rad. križa B ...	&3 26	54 26
	2680	27-80
ttudolfove         a   • •	66 50	68'-
SaJcbarftko          s    . .	79 —	82 —
lanajske kom. «...	604 —	608 —
Delale«		
Južne železnice   .     . .	88'60	8950
Državne železnice....	676 25	67725
avstro-ogrske bančne del	1615 —	1626 -
A. vstr. kreditna banke . .	684 —	685 —
Wske . Z Tnostenske B	768 50	769 60
	2t>2-	253 50
eremogokop v Mosta (Btoje)	690 —	698 —
Aipin&ke montan ....	408 -	4*.-9 —
Praske želez, ind. dr.   . ,	1830 -	1890 —
iima-Mnrdnyi.....	492 —	493 —
JCrboveljske prem. dražbe .	392 -	398 -
\vstr. orožne tovr. dražbe	384 —	J 387 —
3d£fce sladkorne dražbe	162 —	1165 -
Valut«		
3. kr. cekin ......	1135	11-39
20 tranki ......	19 07	19*09
	2642	23 50
Sovereigns ......	2393	^24-03
	11716	11735
	95 25	9545
	252	263
Doiarji .....      . .	4 84;	"   5 — p.
Koncert na cilre
Žitn*
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem sct- 2.  Src d rji cnčnj tlak 736 0 mm
Dec. |	Čas opazo-i vanja	Stanje barometra v mm.	G. >	Vetrovi	Nebo
2.	9. sv.	7332	15	bresvatr.	dež
3.	7.EJ.	737 6	14	si. sever	oblačno
■	2. pop.	738 8	23	si. sever	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 1-3*, oormale: 0 2\ \Io'irina v 24 arah : 16 5 mro
cena v Budimpašti.
ane 3 decembra 1903 Termin,
Pšenica za april   .   .   .  za 50 kg K 7*69
Rž        „   april    .   .   .   . 60   . „ 661
Koruza  „ maj  1904 . .      60   „ „  517
Ovea       „  maj      .   .   .   „ 60  „ , 649
■TITali Hi
Neapremenjeno.
s« vrši (3157
danas in Jutri zvaCer
v restavraciji Perles.
Začetek ob 8. uri.   Vstop prost.
Pariški svetovna razstava 1900.
Skoro nova
garnitura
se radi odpotovanja proda pod roko po nizki ceni 316C-1
na Dunajski cesti št. 52.
Za Miklavža!
in
v   yr Srajce, ^c£* /ovratnike ^3 /manšete Volnate,N. ^ <l   /perilne, glapć inusnjate \^ ^K/'rokavice. Vse vrste Jagro-^Sv^S ^ / vega perila za dame, gospode in
otroke. Nogavice za gospode in dame Žepni robci. Moderci moderne franc fasone.
Največja izbera kožuhovinastega blaga.
Pre^ret^ni prcdpojniKi in ^uilnotc |crpc
od 75 kr. naprej.
Beli in črni pajčolani.
^ Vse to priporoča po najnižjih cenah nova trgovina modnim blagom
ERNEST SARK
Svetownoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—31)
Cani iur.
ia£e slu±be za eno leto.
Ponudbe pod 1883 do 10. ta
m. upravnifitvu »SI. Naroda« 31611
Pisar
s slovensko in nemfiko pisavo, la.ee mIu-zbe pri kakem odvetniku aLi pri kakem drugem uradu v Ljubljani. (3140-2) Naslov pove upravnifitvo „S1. Naroda**.
(3162)
Dobrega
čevljarskega plenila
sprejme tailtoj
Ivan Mandeljc, čevljar in gostilničar
Javornik, Gorenjsko.
Vajenca
sprejmem   za   svojo trgovino z mešanim blagom. (3164)
Ferd. Balija, Lesce.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, shrambo fn pripadki se odda za februvar« jev termin  na Tržaški cesti
Stev. 13. (3163-1)
Novo izboljšani gramof Oni
(31)     z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico
Najvišja spopolnitsv! Zelo prVnH]H pri drusuiti h ZisslJlutt
Gramofon-avtomat UfM'
Igra samo, če se denar vrže notri. wm Prodaja na obroke! mm
Velika zaloga najnovejših plošč. * Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Naročila na zunaj se izvrSĆ s
povratno
poŠto.
Naročajte izborno
(1384—57)
ljubljansko delniško pivo
lz p:
v Žalcu in Laškem trgu.
—        I Naročila sprejema | —
Centralna pisarna \ Ljubljani, Sodnijske ulice št, i, |
Štev 1520.
(3148-1)
Razpis katehetske službe.
Za mestne ljudske Sole se je sistemizovalo
IV. mesto stalnega veroučitelja
s prejemki II. plačilnega razreda čaja tf>koč*ga šolskega lets.
Pravilno opremljene prošnje svetu v Ljubljani
do
Noto mesto se zasede s početkom II. te-je vlagati pri o. kr. mestnem Šolskem
25. decembra t. 1.
najkasneje
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski
dne 25. novembra 1903.
I Po ustanovitvi kranjske hranilnice %
^ prvi v 1. 1856 na Kranjskem a i ustanovljeni denarni zavod |
\obrtnega pomožnega društva!
<jj registrovane zadruge z omejeno zmnezo t*^
£ sprejema  hranilne  vloge   vsak  delavnik od    ,9. do S ValO. ure dopoldne in od 1 ,5. do 6. ure popoldne ter ■• jih obrestuje po 4Va%, izplačuje pa obresti brez od-jl bitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje i S za vlagatelje. K
f Za varnost vlog jamei znatni rezervni zaklad, ki znaša 109.832 K h
^ in je lastno društveno premoženje. g
■i - Sedež društva: ■ =~ £
I Ljubljana, Židovske ulice št. 8, v L nadstropju g
i ^ ia.
(2638-16)
8D
Kdor hoče potovati
v Ameriko.
8 e«-MMi»*l4iii!l In postnimi
|inrobrodl, naj se obrne edino le na tvrdko:*
Kareš&Stocky
[Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29.
Ta tvrdka se sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža potnike
z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito zakone o izseljevanju in zamore tedaj rotnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko. Naj tedaj vsakdo, ki ee je namenil podati v Ameriko, piše prej tvrdki:
KareŠ      StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse IMr. 29
ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. (2350—13)
odda se za 1. februvar leta 1S04
v novi stavbi
Narodne Tiskarne"
v l(naflovih ulicah.
Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narodni Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest. užit. zakupa)
»J
Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnic
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
na Kongresnem trgu štev. 14, Stuvanova hiša v Ljubljani
sprejema In Izplačuje Iiranilue vloge
obrestuje po i%\ ođ dne viizave io dne vzdioe
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8.—19« dopoldne ln od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovani e pretrgalo.
(1863-21) Dr. Me Hudnik,
Najumestnejše darilo za gospodinjstvo je slavnoznani
PFAFF-ov šivalni stroj
ki odgovarja Tsem zahtevam iimnfnn l/D7DniP kije jako pripraven tudi za UlllulIlU 1 uLulIJui V zalogi jih ima: (3077—3)
F. TSCHINKEL
Sodnl|sk« m« lic-«- mt,m 4«
Otvoritev nove velike trgovine.
Vsaka konkurenca = izključena. =
Priporočam jako okusno, bogato zalogo stenskih ur s krasnim bitjem (novost) v lepih, moderno zrezljanih omaricah, dalje, srebrnino, zlatnino, nože in vilice in druge krasne izdelke iz kina - srebra.
Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče briljante, po sreči jako ugodno v večji partiji nakupljene in raznovrstno vdelane.
Nasprotno imam v zalogi vsled konkurence imenitne imitacije brllJantOV (steklo) skoro nerazločljive od pravih.
Of\"jr\f f Vedno sem si prizadeval slavno občinstvo seznaniti s svojo *^*JL.VJ\ m kogato zalogo, kakor tudi prepričati je, da ni treba nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih, zunanjih tvr^kah, kakor n. pr. z Dunaja ali od drugod, kajti mnogi slučaji so me prepričali, da morem z boljšim in mnogo cenejšim blagom ravno tako postreči.
Držim se strogo principa, svoje cenj. odjemalce zadovoljevati vedno le s pristnim in poštenim blagom.
Omeniti moram, da nakupujem blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah, ker bi drugače ne mogel nastaviti tako nizkih cen.
Priporoča se in vabi na obilni obisk
(:>159—1)
i
Franc čuden
■curar in trgovec -v nL^njuTolja/n.!
Prešernove Ulice Št. 2, nasproti franč. samostanu, Filialka: Mestni trg Št. 25, nasproti rotovža. Ceniki zastonj in poštnine prosto!
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa
A. kaupi, Berlin S.W. 220Linden-strasse 50
m.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Cjubljatti
Sv« Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča: Najboljše urejeno znlotco rttz-ftlriaeitta |»ft|fflrjta, trjs©*-atttlla in ponlo> nit* u nji*. iMtlMkllft zvezkov, t»l!J«»z-inl«*, črnili« Itd.
14 H11* IWIZ Ilir in Hofvkr knjl-
K«' /ti iJutlMkr M»le.
iVlolitaenilar  v  raznih vezeh.
Tiskovine za gospode odvetnike io c. kr. notarje.
Foto«rnU«iir it|ittrta<<* ter k temu potrebne predmete.
■41hIo■ eiiMlclti lltertatov.
litazno tfulunl« r. blate«* itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba.
I
O O
W
n
O 0
e
(8
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-
mado jLinge Long'
PO I K;
isernati zobje
z ,IY1entho!' -ovo ustno vodo in zobnim praskom po I K 60 h;
C
epota polti in
telesa z »Aida"
ICII#a>a milom: cvetlično 60 h, cream i K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurčičev trg
w li j ubijani.
RazpoSrja se proti vposiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem
1
•Z 5 9 c * S
2 r
Sr- l
-5 9
oo
= 2.  —■ ^
- m
raj
V-1 »
s. i ^
+ 9 č _
Jt - qo
~ I i
"1 'S CD
g, O 5^>
■ C
O w
* S
o.
s r
II
o
E r i 2
9 1
B
Pa 1
s OD
5- 3,
0 sar
1 -
- § s
■
Sf8T
o
G
(D
s, p
— o
S" i
P«
S
o*
8
Jv. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 50
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlž|lh cenah:
t la*;. »O h, 50 k«, aa 9» la, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
JfOVO! Patentirano |fovo!
nepremocljivo mazilo
za počrnenje pujavih Čevljev, usnja itd.
mm
v* mm m*
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se uljudno za mnogobrojni obisk v vrh■■!»It.I € l-ta%lMl«*l tujcem in Vrbničanom, usojava si s tem naznanjati, da sva
prevzela s 1. decembrom
Hafnerjevo pivarno.
Trudila se bova, da čast. p. n. občinstvo popolnoma zadovoljiva v vsakem oziru ter bova ob vsakem dnevnem Času postregla s priznano dobrimi, cenenimi ftrMal in *nf*timi jertiii, kakor tudi z najboljšimi i*tiij<wnski—i. štajerskimi in tlolenjski „*t t ini ter z izvrstnim yiissiein* marčnim jpitttm.
Sprejemajo se naročila na kosila in večerje.
Za mnogoštevilni obisk prosita (3154—1) 8 spoštovanjem
Anton in Julija Albert.
Jk3
(9
6^ <G>
w
<s~fs>
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnico ¥ Boljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 190i. leta.
Odhod ii Lintljano juž. kol. Proga čm Trtlž. Ob 12. uri 24 m pooofll osobni v Trbiž., Beljak. Celovec, Pranzen«teste, Inomost, Mooakovo, Lrabno, čez Seisthal v Aut. Solnograd, čez Kiein-ReiHing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. un .*« -zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontahel, Beljak, Celovec, FranzensieBte, Ljubno, Dunaj, če Selzihal v St^Inograd, Inomost, čez Amscetten na Dunaj. — Ob IL mi 51 m J >pol osobni vlak v Truiž, Fontabei, Beljak Celovec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — 0t> 3 :r m popoldne osobm vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Pranzensfeste  Monakovo. L i i bno, čci. Selžthal ▼ Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, inom-mt, Bre»anc, Cinh, Q nevo, Pari:   fiefl Kltiii-Reimng v iitevr, Line, Budejevice. Plzen, Manjine vare, Heb, Pr:. cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko. na Danaj čez Arn_ tten. — Ob l(j. uri ponoči obobni v«a^ v Trbiž, Beljak, Franrensfesu Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in 11. razreda Trst Monakovo.> — Piu^a v Novo masto in v Sooevje, Udobni viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomebuj, Straža, Toplice, Kučevjo, ob   1. nr.B m po poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo tr^ehto, Kočevje. Prinod v Ljntliacc ji2 Proga i% Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj csobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monako; Inomost, Franzensleste, »Solnograd, Lonc, Steyr 151, Aussee, Ljjdeo, Celovec) i rektni vozovi 1. m D. razreda Monakovo-Trst/,  —  Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak > Trbiža.  — Ob 11. on 16 m dopoidne ot*obni v!ak z Dunaja Caz Amstetten, Lipak Prago idirektEi vozovi 1. in 11 razr.), Francove vare, Karlove varc,  Heb, Marijine varv Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz Otnevo, Corib, Bregenc, Inomost, Zob ot jezeru. LenU-Gaetein, Ljubno, Celovec, St. Molaor. Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobm vlak z Dunaja, Ljube a, Selzthaia, Beljaka  Celovca, Monakovega. Inomosta, Pran-zensžesta, Pontatla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobet wiak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmo hora, Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta v Solnograd — Proflfa ix Noveli mtita in Eocevja. Osobni vlaki: Ob b. ari 44mzj. iz Novtga mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m i poldne  iz Straže, Topbc, Novega   meti*, Kočevja m  ob 8. uri '6b m zvečer istotakc — Odhcd   Iz Ljic^aae drž. kol.   v Zaarik  Mešam vlaki:  Ob i. uri 2b m  zjutraj,  ob 2. uri 6 m popoiudne, ob 7 uri 10 m in ol IU. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah ni praznikih, samo oktobra.   — PnLcd v I^utljano drž. kol. b iamnika. Mešam vlafci; Ob b, uri 4b m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne^ ob e. ari iu m m ob w. uri 56 m zvečer samo ob nedeijab in praznikih in samo v oktobru  — Čas pri- in odhuda je označei srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. u7l9
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obŠivkom, par
gld. 2-80.
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati
Trpežni
ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-50.
Elegantni, barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
Priročni
ženski
čevlji
za ua ulico, par
gld. 1-30.
Elegantni
ženski
salonski čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski i
čevlji
/. navzkrižnimi zapouaiui, crni in barvani, par
gld. 2-—.
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in crna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
jtfddltnška tovarna za čevlje
(1716-8) v Ljubljani
Zastopnik: A. Preatoni.
14
585757
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo t
Dunaj, I, Giselastrasse št. 1
V lil H i ti rti M U M.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1901...........kron 190,871.731 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 19ul IzplaCila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd od
obstajanja družbe <1848)............... ,
Med letom 1900 je društvo izpostavilo 5718 polic z glavnico   ... „
Za specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham1 cembra 1901 založilo vrednostnih papirjev v znesku
31,555 392 —
42^,999043-— 50,727 262 — do dnč 31. de-(1282- 8)
pri c kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri G. Zeschko
vila nasproti „Narodnomu domu".
Kava in čai
Iz prva roko
i
to je naravnost od pridelovalca, torej popolno jamstvo za naravno, nepopa-čeno kavo ob najnižjih cenah.
Naša nad 100.000 oralov velika posest na otoku Java se obdeluje jako umno. Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in ukusna, pa jako
izdatna. (3143-2) Kava Javaflor, izvrsten,   474 klg. za gld. 115 „     „    lm. zelen iVi klg. a gld. 5*90 Javabrasil, luešanec,      i3/* klg. za gld. -v 45 Pošilja se zadacano in franko, brez stroškov na vsako pošto.
Cenik brezplačno in franko.
TURK in dr.
veleposestnik na Javi.
Prodaja kave in čaja v lastni upravi. Trst, via acquedottoJ 38.
Za Miklavža
priporoma
slaščičarna R. Kirbisch
3£ v Ljubljani, na Kongresnem trgu jfc
bogato izbero parkeljnov, Miklavžev, bonbo-nijer, finih košaric s kandiranim sadjem in
najfinejšimi bonboni.
Mandolato, krhljak,  medenjak, popernik in velika izbera prefinega čajnega peciva lastnega izdelka. 0098-3)
HT Zunanja naročila točno. "W
Naznanilo.
0. ZalaKitlk v Kan fontani
preskrbuje že veC let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in pošilja tudi malim odjemalcem naravna istrijanska vina po nizki ceni. - Stvarna pojasnila daje brezplačno. Marodna gostilna
in prenočišče v lastni hiši, nasproti že-
leznišKe postaje.      ^052 - 4)
strijansko vino
domačega pridelka
prodaja  lastnik vinogradov
Anton Paoluzzi
Clttanova , Istrlja,
Cene franko  na postajo v Trst:
Beli pinot...... a 17 gld.
Črni teran..... f, 14- ,f
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... „13
Zavod za mebliranje in dekoracije
Telefon st. 97.      v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 10.      Teiaton št. 97.
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki.dokaže, da moje ino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 2821-15
Vzorce pošiljam zaatoiij.
Pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega,
Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinfal in preprog.
Največja izbera
blaga za pohištvo.
Preproste in luksurijozne
ženitbene
'8018-3)
solidno In ceno izvršene
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj hotelov in kopališč.
Tf
dobro uvedena pri vseh trgovinah M železnim*, cventaelno z mešanim blagom na Kranjskem
»o isee,
da proti proviziji privzame predmet železne stroke.
Ponudbe pod „štev. 3132-* uprav-niStvu „Slov. Naroda". (3132-2
V Ameriko
je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša  vožnja čez Francosko
Havre — New-York ali Antwerpen — New-York, Havre — Philadelphia ali Antwerpen Philadelphia
Natančnejša pojasnila in cene naznanja radovoljno in zastonj 2373-8)
Ivan Bihelj
zastopnik generalne agenture za celo Švico
v B u k s u (meja) zraven kolod vora.
pristne Mitu* m
na
1860'
'TPJUPM\ iiotipi»ii. rCflET€»Bypr^
Itfa debelo in drobno
Brafotin Fuc
tapeta r
zaloga pohištva mizarske zadruge v St. Vidu
Ljubljana
le
Gradišče st. 5.
žfrVibimnii i! t "n j 111 j ! 1 i ii j t "j i i j i i i fi i i! h i
pri
(3175-6)
fi. 3(risperju, tjubljana
kakor tudi pri sledeCih tvrdKah: Ceškutti Marija, Ljubljana. Dolničar D, Postojna. Bartelmaj Josip, Kočevje. Benedikt J. S., Ljubljana Brinšek Iv., Trnovo. Engelsberger R., Krško. Homann Friderik, Radovljica. Homann Oto, Radovljica. Fursager Leopold. Radovljica. Gratner Jurij, Kamnik. Gatsch A., Kostanjevica. Kolar Josef& Co., Ljubljana. Lapajne Valentin, Idrija. Morauc Josip, Novo mesto. Petričič Vašo, Ljubljana. Persche Alojzij, Ljubljana. Pollak Marija, Kranj. Petelin Andrej, Ribnica. Trevn Valentin, Idrija. Trevn Anton, Jesenice. Treo Karolina, Ljubljana. Verbič Anton, Sevnica. Jeuniker Ernest, Ljubljana. Kasch A. Ljubljana. Kenda Henrik, Ljubljana. Leutgeb Anton, Ljubljana. Reknagel Kari, Ljubljana. Schaffer Albert, Ljubljana. Schmitt F., Ljubljana. Szantner Fr., Ljubljana. Lebinger & Bergmann, Litija. Ferjan I., Jesenice. E- HofTmann, Kočevje. Jonke Franc Kočevje. Barborič M., Novo mesto. Koceli I. N., Škofja Loka.
Gostilničarji in zasebniki
ki b  radi pili kozarec dobrega vina
beli muškatelec
bolo vino p°30 kron hekt°,iteri
rdeče vino p° 32-36 kro° heku
naj se tbrnejo na znano firmo
Paolo Sponza
vinorejec, Rovinj (Istra). 5
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. L
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne4'. —
Te knjige so:
Pariš t Ameriki, broširan
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek 1. do XI., broširan k 60 kr., elegantno vezan k 1 gld.
Posamezne številke „Ljubljanske g-a Zvona   po 40 kr.
Zbirka zakonov. 1. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamik o vi zbrani s p i« t. I. zvezek, broeiran k 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, bros. a 50 kr.
A. A&kerc: Izlet v Carigrad, bros. k 20 et.
Turgenjev: Otoi ln sinovi. Boiuan,
bru&iran 4 50 kr. — fctlrl novele, bros. k 20 kr. Be, eh- Tfebizskv:   Blodno dole.
R man, broširan a 70 kr.
nmbra: Časnikar-časniki, broširano
Lefebvre k 50 kr. Stat Domims stvo  ln nsvsi
k 40 kr.
J e 1 i n e k: Ukrajinsko dumo, Povest,
broSirana k 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Razne pripovedko,   broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. k 25 kr. Theariet:   TJ n din*.  Povest,  bros. a
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gleda
lisce, broširan izvod k 1 gld. Juroic: Listki, bros. k 15 ar.
— Gregorčičevim kritikom, brofi. a bO ar.
Avstrijski patrijot: „Partelwesen der SUvan", broširano k 50 kr.
*3ej
Po znižani coni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilika In roki. Prej
50 kr., sedaj samo 30 kr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, vse domače ln tuje časnike ter knjige.
na
Največji vspeh sedanjosti!
99
Kamgaruske obleke, gladke in progaste x x x x x x Obleke lz angl. ševiota v modnih barvah x X x x x Pine j aquet-obleke xxxxxxxxxxx Najfinejše salonske obleke xxxxxxxxx Angleški modni ulstrl xxxxx xxxxx Fini doube-nlstri, tem dob i vi xxxxx xxx Črne zimske suknje mandarin xxxxxxxx Havelok lz kamelje dlake, rnjav aH siv x x x x x Otroške obleke in ulstrl xxxxxxxxx Otroške obleke v ra&llčnlh barvah x x x x x x Tine modne hlače, gorke ln progaste    x   X   x   x   x x
x
X
X X X X X X X X X
X X X X X X* X X X X X
X X X X X X X X X X X
11 11 11 11 11
M 99
11 11 11
66
IO*— !©•—
IO-— 1G-—
•V —
t*50
(2976-8)
xxx Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom x x x x x Črni ln sivi cibolin paletot z velikim ovratnikom Pale to ti iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali brez njega X X X X x x x x Najfinejši paletot za dame v stola-fasoni xxxxxxxxxx Črni damski ovratniki, batlranl xxxxxxxx Najfinejši double- ovratniki s stola-fasono xxxxxxxxxxxxx Damski modni kostumi xxxxxxxxxxxxx Zimske jopice, podložene xxxxxxxxxxxxx Elegantni otroški plašči XXXXXXXX_xxx Dekliške jopice v vseh barvah x   x   x   x   x   x x
Modri pod vlečeni ovratniki z rdečo kapuco
Kožuhi za mesto in potovanje, mikado, v največji izberi po čudovito nizkih oenah. Naročila po meri se najelegantnejc in najhitreje izvrše na Dunaju. Obenem si usojamo čast. p. n, odjemalcem vljudno javiti, da s 1. j anu varjeni 1904 opustimo svojo podružnice na Resljevi cesti. Prosimo, da odslej svoje nadaljne potrebščine nabavljate v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila.
3(apamacsija £ Bondi z ^v**™*«* Oroslav Bernatović, m-«.
Izvrstna fina m" ^
vina v buteljah
se «lc» 1»«- v trgovini
Sdmund J(av£ić
Ljubljana, Preierno.e ulica.
Velika
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Akcijski kapital K 1,000.000
kupuje   Iu strotinjik
vse vre to rent, sastavnih pisem, prioritet, to-rn analnih obligacij, srečk, delnic, val nt, novcev
in daviš.
Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju.
ZssMsJra a tuuajtiiji laja frskjat ti rrisssstM patri*.
izžrebana vrednostne papirju in z«w«tr-a.js> »ročk« proti
vnovčaje sspsvle kupone. Israjrasrii. lrgnilol.
Vinkuluge in devinkuluj« vojaške zenltninsk.* kavcij«.
i* aarocll«.
Podružnica v SPLJETU.
Deaerne vlot;« sprejema «&t£>
v tekočem računu ali na vožue  knjižice proti □godnim ob res ti m.   Vložeul denar o brest oje od dne vloge do me vzdiga. (2975-154
Promet s čeki In nakaznicami.
Novo!
Novo!
R****2!! Orientalske preproge!!
na voglu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3 se s L februvarjem odda.
Več se izve pri hišnem posestniku. (3123-3)
Stavbinske svetilnice,
tovarniške in delavniške
svetilnice, laterne, varil-nice in peči za kuhanje.
Pojasnila zastonj in poštnine prosto.
Gersoi, Boehm & Rosenthal
tovarna za kovinske izdelke
Dunaj, U.    5 (745-13) j
G.Tonnies
Ljubljana i18»»)
tovarna za stroje
priporoča kot posebnost s
Žage in vse stroje
za obdelovanje lesa
Turbin e
Benc n-
locomobile
posebno pripravne za goniti po-Ijedeljske stroje.
SesaSno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
r
U založbi L. Schwentnerja v V Ljubljani je pravkar 13ŠI0
„Jy naših krajev
spisala
Zof^a Jfvedrova
Cena broš. 2 Ji 50 h, po pošti 2 H 60 h.
Znana pisateljica je s to $birr\o črtic in povesti dokazala, kako bistro je opazovala in preštudirala našega toneta, čegar enostranski verski in drugi nabori tako često pridejo v trpko uasprotje j nabori moderno izobraženega človeka j ki /* tudi ijšel Q njegove srede.
jy{ed vrsticami je precej satire in sarkajma. Zanimivo be-rivol Elegantna oprema t
f^sti spumante
„Kipcče uino"
velesloveče tvrdke „JL, Caudio $ Co" v Vittoriji priporoča naj topleje
trgovina s Špecerijski blagom in delikatesami v Ljubljanu
Cena izvirne velike ^teglenice Jf 2'50; pri nabavi T2 steklenic 5% popusta.
Tudi priporočam svojim p. n. cenj. odjemalcem ln občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih defikates, kakor tudi različnih tuzem-skih in Inozemskih mesnih Izdelkov ln klobas, konservlrane ribe, meso in sadje.
Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj slovečih vrst francoskega ln tuzemakega šampanjca, renskih, borcO-auxsklh, avstrijskih, ogrskih, Italijanskih, španskih ln grških vin. 2869-5 Pristni francoski ln tuzemskl kon-iak, najfinejše vrste čaj, likerji Itd.
HAGGI GIORGIO iz Trsta
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20
Priložnostni nakup.
Javljam p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici, da sem dosel semkaj z orientalskimi preprogami (lepo blago) in da ostanem tu do Božiča.
Naj nihfe ne zamudi porabiti ugodno prilike in nakupiti  po skrajno nizkih cenab svoje prilične p >trebsčine.
Na mnogobrojno ogledovanje in prijazni obisk vljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
3110-3)
paskal JC. £Tdinyan (sin).
Vsakdanji kruh
TaoIoImS ttrOflm£>ti HiJ ^ss^I dobrodošli' guspod* m in •» U si ItSl sil  |ls CWssll511  damam sa dar. Umestno se nam zdi. da vse one, ki
nakupujejo božične darila, opozorimo na ll^ne M^o«?**lMMf§—ow«> bo* afeflkartone. V vsakem teh kartonov so 3 kosi stavnega, v damskih krogih visoko cenjenega SLS»«»^> - ovey;a mila m ssowo in se
dobijo povsod mrež povišanja cene.
Generalna zaloga: A. Motsch Sl Co., Dunaj X. i766j Glavni xalogl v LJubljani: Anton Kriaper In Vato Petričič.
(1880 -20)
so postale
Ilirske testenine"
vsled svojega .zbornega okusa, obilne redilnosti ter hitre in enostavne priprave.
5)
Za Miklavža!
Za novo, moderno opremljeno slaiiflfarno sem si preskrbel trllko valogo razntitrNtnlh
daril za Miklavža
kakor tudi
^ I raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu aa naročila razuih u m\li u «-Jm1>> tort in vsuko%rstuega ttkus* ne g-a. pecivu. — V zalogi imam različnih d^sertalh in conolcMlnlti bonbonov inpostrezim tudi s* finimi *le-sortnimi vini in Hiter|<9 sosebno Moute ChrUto, Benediktinec, >ltirti»oliluo itd. itd.
Vsak dan sveže medene* orehove in rozluove potice, šark«*it, pino« in dru«ro pecivo, v pekarni pa lin domač r£on kruh. (3114-3)
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.     Sv. Petra cesta št. 26.
Za godove!
Ernesta Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHER
trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6.
Največja zaloga železnih peči
Velika izbera posod za premog, pečnih okrilj, pečnih predstav z galerijo in brez galerije, kominasiih stojal in komina-
stega orodja v različnih izpeljavah.
• Ljubljano « CJrJCOr % I^CJOC a Ljubljeno »
x pre|ernoi>e ulice £t. 9
priporočata
$uojo bogato zalogo
prc$ernoue ulice ^t. 9
za gospode, de^k« in etreK«, k.ok.or tadi
najnovejših predmetov v konfekciji za dame.
$olidne cene.
(8038 - 6)
Točna postrežba.
izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. lian Tavsai.
UMjajaj in tisk .Narodne talkama"