m CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Dirección y Administración: GRAI«. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. H3KBB AirO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 17 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1939 -CP1 Núm. (Štev.) 109 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 tTSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. ZADNJIH 100 O krizi, ki je nastala v tukajšnji Protijugoslovanski organizaciji "Hrvatski domobran", odkar je začelo Primanjkovati denarja, ki je prej v obilici prihajal iz Evrope, so naši či-tatelji že obveščeni. Vrhovno "starešinstvo", ki je prej dolga leta s prav genljivo vzajemnostjo sodelovalo tako pri medsebojnem razdeljevanju dobrot, ki so v obliki čekov prihajale čez ocean, kakor tudi pri izkoriščanju zapeljanih lahkovernih hrvaških priseljenecv, se je razcepilo na dva tabora, odkar so dobrote zmanjkale ter jim je ostalo samo še eno polje udejstvovanja: izkoriščanje hrvatskega izseljeništva v i-menu nekih lažnih "hrvatskih idealov". Zadnji veliki manever na račun lahkovernih Hrvatov v Argentini je bila akcija za nakup tiskarne za "Hrvatski domobran". Zaslepljenim pristašem so to reč naslikali tako, kakor da je od nakupa tiskarne odvisna neodvisnost Hrvatske, in res so nabrali precej tisočakov. Za to zadnjo kost pa se je začel boj med voditelji domobranskega izkoriščanja. Pisali smo že, s kakšno ihto sta se bila začela obdelovati na eni strani Pavelicev "odposlanec" Valenta in na drugi izključeni "vstaški general", vrhovni starešina za Južno A-meriko, Ivan Žuvanic, ta v letaku, ki ga je dal tiskati, oni pa v listu, ki ga je obdržal v svojih rokah in ga izdaja na račun tistega denarja, ki so ga mu "domobranci" dali za stroje; mnogi med njimi gotovo v prepričanju, da se jim bo kapital čez noč podvojil, kajti voditelji domobranskega izkoriščanja so vso svojo spretnost vpregli v dokazovanje, da je nakup stare tiskarne z obrabljenim materijalom sijajna kupčija. Ker bi bilo denarja, nabranega za tiskarno prehitro zmanjkalo, če bi od njega živeli vsi oni "voditelji" organizacije, ki nobenega poštenega Posla nimajo, je bilo treba pač nekatere odstraniti. Glavni starešina in njegovi prijatelji so hoteli to narediti s Pavelicevima odposlancema Valentom in Salkovicem, ki sta za časa sedem debelih domobranskih krav žrla z največjo žlico, saj je vsak izmed njiju samo za sobo (kajpada s posebnim vhodom) plačeval po 120 pesov na mesec — več nego je za cel mesec trdega garanja zasluži] marsikateri izmed tistih ubogih zapeljanih hrvaških priseljencev, ki so tej pokvarjeni gospodi nasedali in si trgali od ust, da so prispevali v razne fonde, kakor na primer v "Hrvatski narodni fond", ki si ga je Valenta umislil po marsejskem atentatu; v ta fond se je steklo okrog 9.000 pesov, od katerih se je v rokah Valente in Šalkovica "izgubilo" svojih 7.000 pesičkov! Teh podatkov si seveda nismo izmislili mi, niarveč jih čitamo v interesantnem letaku, ki so ga v obliki lista dali tiskati gotovo Žuvanic in njegova dva izključena prijatelja iz glavnega vodstva "Hrvatskega domobra-na za Južno Ameriko" in ki je nekaka spomenica, naslovljena na delegate osmega domobranskega "sabora", ki se je preteklo soboto in nedeljo vršil v neki mizerni kavarni-ci na Dock Sudu in na katerega se je Valenti posrečilo privleči komaj kakšnih 40 do 50 oseb! Žuvanic, ki je v boju za komodno življenje na račun hrvaških delavcev zgubil bitko proti Valenti, kajti Paveličeveinu "odposlancu" se ja posrečilo proglasiti ga za izdajalca ter ga vreči iz organizacije, se je sedaj hudo niaščeval nad svojim . nasprotnikom. V zgoraj omenjenem letaku je začel razlagati resnico o domobranstvu v Južni Ameriki. V Par besedah povedana, je ta resnica takale: Dokler so dokonča 1934 prihajali na tukajšnji Domobran "pošiljke i čekovi preko talijanskih ba- KAKO JE PRIŠLO DO SPREMEMBE VLADE V BEOGRADU GOVOR MINISTRA KUJUNDŽIČA V NARODNI SKUPŠČINI JE D Al POVOD ZA ODSTOP PETORICE MINISTROV — UTEMELJITEV OSTAVKE — IZJAVE NOVEGA PREDSEDNIKA VLADE G. DRA- GIŠE CVETKOVIČA (Avionsko poročilo za "Slovenski list") Beograd, 9. febr. 1939. 3. februarja se je dopoldne začela na seji Narodne skupščine, katere so se udeležili skoraj vsi poslanci, veri-fikacijska debata, ki je bila precej živahna. Bivšemu zemljoradniku dr. Milošu Tupanjaninu je precej ostro odgovoril prosvetni minister Kujun-džič, ki je svoj govor zaključil z besedami, da v Bosni ne bo nikdar zmagala ideja Kupinca, ampak ideja Kajmakčalana. Po številnih drugih govorih je govoril tudi notranji minister Acimovič. Govor ministra Ku-jundžiča je povzročil, da so na večer dne 3. februarja odstopili ministri dr. Mehmed Spaho, Dragiša Cvetko-vič, dr. Miha Krek, Fran Snoj in dr. Džafer Kulenovic. Predsedniku vlado dr. Milanu Stojadinoviču so imenovani ministri poslali naslednjo utemeljitev: UTEMELJITEV Gospod predsednik! V današnji debati v narodni skupščini, zlasti v govoru Bogoljuba Ku-jundžica, ministra za prosveto, se je ugotovilo, da je v vladi različno na-ziranje glede ureditve vprašanja našega sporazuma s Hrvati. Mislimo, da smo dolžni, ne samo v interesu izpolnitve naših načelnih obljub pred volitvami glede tega vprašanja, temveč tudi iz drugih velikih državnih čim prej dokončno urediti to vprašanje sporazuma s Hrvati. Mislimo, da je vlada v sedanji sestavi ovira za ureditev tega važnega vprašanja, in iz teh razlogov nam je čast odstopiti z mest, ki jih zavzemamo v vaši vladi. Izvolite, gospod predsednik, tudi pri tej priložnosti sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja! * V soboto 4. februarja je zato pred- sednik vlade dr. Milan Stojadinovic podal ostavko vse vlade. Na isti dan sklicana skupščinska seja je trajala samo dve minuti in je bila preložena. Začela so se posvetovanja v Belem dvoru, kamor je knez namestnik Pavle poklical na posvet dr. Antona Korošca, nato predsednika skupščine Stevana Cirica, za tem dr. Spaha in ministra za socialno politiko Dragiša Cvetkoviča. V soboto zvečer je knez namestnik Pavle dal mandat za sestavo vlade Dragiši Cvetkovicu. Vso nedeljo se je pogajaj mandatar krone o sestavi nove vlade in je v nedeljo ponoči okrog 12. ure sporočil knezu namestniku sestavo nove vlade, katero je blagovolil knez na-metnik potrditi. Prav tako je tedaj že položil prisego v roke kneza namestnika Pavla. V ponedeljek dopoldne so bili zapriseženi ostali novi ministri razen tistih, ki še niso mogli prispeti v domovino. Nova vlada je sestavljena tako-le: Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve Dragiša Cvetkovič, minister na razpoloženju. Prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister n. r. Minister vojske in mornarice ar-tnijski general Milutin Nedič, minister n. r. Minister za zunaSje zadeve dr. Aleksander Cincar-?"trkovic, poslanik v Berlinu. Pravosodni minister dr. Viktor Ružič, b. v p. Finančni minister Vojin Djuričic, upravnik Državne Hipotekarne banke. Gradbeni minister dr. Miha Krek, minister n. r. Prosvetni minister Stevan Čiric, bivši predsednik narodne skupščine. Minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomic, narodni poslanec in 1 ¿ -i > M mmmrnmm - fv II J' "M «-— , bivši podpredsednik narodne skupščine. Minister za pošto, telegraf in telefon Jovan Altiparmakovic, narodni poslanec. Minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, narodni poslanec. Minister za poljedelstvo ing. Beš-vic Nikola, narodni poslanec. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakovič, na rodni poslanec in bivši predsednik finančnega odbora. Minister za telesno vzgojo ljudstva Djura čejovic, narodni poslanec. Minister brez listnice Franc Snoj, miinster n. r. Minister brez listnice dr. Džafer Kulenovic, minister n. r. Minister brez listnice dr. Branko Miljuš, narodni poslanec. Hinister brez listnice Ante Ma- štrovic, miinster n. r. * Novi predsednik vlade je časnikarjem v nevezanem govoru dejal, da je politični program nove vlade jasno izražen v utemeljitvi, ki so jo dali o svojem izstopu iz Stojadrinovi-čeve vlade on, dr. Spaho, dr. Krek, Snoj in Kulenovic. V tej utemeljitvi pravijo, da gredo iz Stojadinoviceve vlade zaradi tega, ker vladajo v njej različna naziranja glede vprašanja o pripravi sporazuma s Hrvati. Ker so ti ministri pred volitvami dali volivcem načelne obljube glede rešitve hrvaškega vprašanja, so sporazum s Hrvati dolžni izvesti. Zadnja Stoja-dinovičeva vlada pa je po izjavi ministrov v svoji sestavi ovirala ureditev tega vprašanja, zaradi česar so ministri odstopili. V tej izjavi je politični program nove vlade docela jasno povedan, zato ji nima kaj dodajati. Zmaga japonskih skrajnežev Zunanji minister Cincar-Markovic naka iz Evrope", je organizacija napredovala in štela skoro 2.000 članov, potem je pa stvar začela iti rakovo pot, tako da je v "Hrvatskem domobranu" ostalo samo še kakšnih 100 aktivnih članov, ki plačujejo po 1 peso mesečne članarine. Ker je ta denar še za enega človeka premajhen, so si domobranski voditelji umi-slili razne akcije, s katerimi so iz preprostih izseljencev vlekli denar, ki je potem izginjal v njihovih žepih. Ko je grozila nevarnost, da bo njihovo glasilo prenehalo izhajati radi pomanjkanja sredstev, so si izmislili načrt za nakup tiskarne; preštudirali so ga s takšno vestnostjo in se lotili posla s takšno sposobnostjo, da dela sedaj njihova tiskarna z deficitom od okroglih 1.500 pesov mesečno in bo v enem letu požrla ves denar, ki je bil za tiskarno nabran med hrvaškim izseljeništvom, deloma v obliki darov, deloma v obliki posojil. 'í'edaj se bo razpršilo tudi tistih zadnjih sto, ki tvorijo sedaj Va-lentovo gardo in hrvaško izseljeni-štvo bo za eno izkušnjo bogatejše. Napetost med Francijo in Italijo, dogodki na Španskem in še mnoge druge zadeve, ki v Evropi skoro brez odmora sledijo ena drugi in vznemirjajo čitalce dnevnega časopisja, so krive, da smo skoro popolnoma pozabili na važne dogodke, ki se odigravajo na Daljnem vzhodu. Sprva je javnost z napetostjo sledila prvim poročilom o novem japonskem vpadu v kitajsko zemljo in o junaškem odporu Kitajcev; ko je pa polagoma spoznala, da kitajsko junaštvo proti tehnični izpopolnjenosti japonske armade nič ne zaleže, in ko je videla, da so bile neutemeljene tudi vse napovedi o tem, da bo Rusija posegla vmes, rešila Kitajsko in uredila stare račune z japonskim imperializmom, je javnost začela izgubljati zanimanje za poročila z Daljnega vzhoda. Tako je tudi marsikdo prezrl, da se je okrog novega leta izvršila važna sprememba v tokijski vladi, da je knez Konoje, predsednik kabineta, odstopil ter je na njegovo mesto prišel baron Hiranuma, 73-let-ni starec, predstavnik skrajnega japonskega imperializma, mož, čigar delo sedaj začenja kazati v poostrenih odnošajih med Japonsko in drugimi velesilami, izvirajočih iz samovoljnih in drznih ukrepov Japoncev, ukrepov, med kakršne spada na pr. tudi zasedba otoka Hainana, ki povzroča posebno Angležem in Francozom težke preglavice. Kaj se je moralo zgoditi, da je od-stopivši knez Konoje, ki js stopil na čelo japonske vlade v trenutku, ko je bilo treba zbičati Japonce k novim naporom za zavojevanje Kitaja, odšel k cesarju z izgovorom na ustnicah, "da se ne čuti več kos veli- kim nalogam, ki čakajo japonski narod pod vodstvom njegove vlade"? Saj so japonske armade na Kitajskem zmagovite. Saj so na severu prodrle globoko v Notranjo Mongolijo, v središču šle že daleč mimo Hankova proti tretji kitajski prestolnici Čauking, na jugu pa zasedle Kanton, to se pravi južna vrata v kitajski imperij! Saj so Japonci dobili v svoje roke ogromna rudniška le žišča na severnem Kitajskem in v Mongoliji ter skoraj vso industrijo Kitajske! Saj so se evropske velesile, ki so do pred nekaj leti na Kitajskem gospodarile, morale omakniti iz najbogatejšega dela Kitajske in ga prepustiti japonskemu vplivu. Kakšne so te "nove naloge", o katerih je govoril knez Konoje, da jim ni kos, ko pa je Japonska pod njegovim vodstvom navidezno dosegla uspehe — vojaške, gospodarske in politične — kot se z njimi nobena japonska vlada pred njim ne more ponašati. Japonska vladna kriza je bliskovito posvetila v razmere v notranjem življenju japonskega naroda, kakor tudi v njegove zunanjepolitične težave. Pokazala je, da je japonsko ljudstvo pod najhujšim pritiskom. Leto in pol trajajoča vojna na Kitajskem je to ljudstvo izmoz-gala. Pojavlja sé utrujenost, telesna kakor tudi duševna. In kakor vsakokrat in povsod, je utrujenost tudi tukaj rodila dve posledici: na eni strani željo po miru, po koncu naporov, po počitku od neprestanih žrtev in s tem v zvezi tudi mržnjo do voditeljev, ki nalagajo vedno večje tovore, na drugi strani pa kljubovalno I odločnost iti do kraja, brezobzirno. ne glede na ovire, do kraja in do zmage. Odsev teh sil, ki valovijo med ljudstvom, se je prikazal tudi v vladi sami, kjer je nastala zmerna struja nasproti nekaterim neizpros-nikom, ki zahtevajo skrajnostni napor vsega naroda, naj stane, kar hoče, in brezobzirno zasledovanje izključno japonskih koristi, ne glede na to, kaj bodo storile druge države. V vladi in v tistih krofih, ki soodločajo, je zmagala ostra struja, struja, podobna našemu evropskemu nacionalizmu, ki hoče posameznika žrtvovati obči državni koristi, ki se v sedanjem trenutku imenuje: popolna zmaga Japonske na Kitajskem in na -.zapadnem delu Tihega morja. Ta struja bo zdaj, ko je prišla na oblast, brez dvoma dvignila bič nad narodom, da bo umolknila nezadovoljnost in da se bo utrujenost pod žviž-gajočim udarcem potuhnila v topo molčečo pokorščino vsega naroda. Toda tudi v zunanjepolitičnem prerivanju, kjer se ogromni imperiji brusijo drug ob drugega kakor velikanske skale, dokler da zagon in lastna teža ene ne zdrobi drugih, je posvetila japonska vladna kriza. Boljševiški imperij pritiska od severa nizdol. Ameriški imperij pritiska čez Tiho morje. Angleški imperij se trmasto upira premikanju sil na Kitajskem od juga navzgor. Sredi teh kolosov naskakujejo japonske divizije, daleč od doma, utrdbe nasprotnika, ki ga ni mogoče zgrabiti in streti, ker ga je preveč in ker je celina, po kateri se skriva, pre-ogromna. Do danes se tuji imperiji okrog Kitajske dejansko niso dosti vidno zganili. Zaposleni so bili drugod. Rekli so, da je boljše čakati in gledati, kaj se bo rodilo. Japonska pa je mislila, da so njene zmage tako velike, da so ob njih velesile za vedno umolknile. Vedno bolj zmagoslaven je bil glas njihovih državnikov. Toda zadnjega dne leta 1938. na Silvestrov dan, je prišlo v zunanje ministrstvo v Tokiu pismo od zu nanjega ministra Zedinjenih držav. In v tem pismu je stalo zapisano, da Amerika nesprejme na znanje nobenih sprememb, ki so se zgodile na Kitajskem, in ne prizna nobenih sprememb, ki bi jih Japonska ali kdorkoli uvedel na Kitajskem brez predhodne odobritve ameriške vlade, Istočasno s tem pismom so prišla poročila o ogromnih vsotah, ki jih je Amerika določila za utrditev vseh svojih tihomorskih postojank, od Havajskih otokov do Filipinskega otočja, kakor da se pripravlja, da svojo besedno grožnjo podpre z grmenjem topov. V Tokiu je zavladala nervoznost in najnovejša poročila pripovedujejo, kako porazno je vplival na japonsko vlado ta odločni nastop Amerike. Ali naj se Japonska vda in umakne, ali naj gre po začeti poti naprej? Zmerni so svetovali zmernost, previdnost, govorili o zamolklem lomljenju, ki prihaja od treh imperijev, ki obdajajo kitajske ravni. Drugi so stisnili zobe in rekli, da samo drzni pridejo na cilj in da mora biti Japonska neizprosna, drzna, neustrašena, če hoče zmagati, Prevladala je ostra struja nestrpnih nacionalistov in bojažejnih vojakov. Knez Konoje je sprevidel, da ne bo "kos novim nalogam". Sel je k cesarju in mu to povedal. Cesar je poklical Iliranumo, ki je sestavil vlado neizprosnih kot odgovor na ameriško pismo. Nova japonska vlada bo tudi v svoji zunanji politiki pustila pasti vsako slepomišenje in vsak videz popustljivosti ter bo urejevala svoje zunanjepolitične odno-šaje po izključno japonskih imperialističnih potrebah. Ne na Rusijo, ne na Anglijo, ne na Ameriko se ne bo ozirala, po načelu, da se vse ovire umaknejo pred tistim, ki je drzen in ga ni nikogar strah. In prvi koraki nove vlade so že pokazali, da se tega svojega načela drži ter se po njem ravna. Argentinske vesti j » ^ * i | ODHOD V ROJSTNI KRAJ Z Neptunio je odpotovala 11. febr. Marija Šinigoj, rojena Giacomm iz Dornberga. Šinigojeva družina živi v Cinco Saltos, kjer imajo precej lepo posestvo. Posebno gojijo sadje. Gospa Marija je odpotovala za nekaj mesecev domov. Pozneje bo šel mož s sinom in hčerjo ponjo. POBUDA ZA ENOTNO LEVIČARSKO STRANKO Glavni odbor stranke "Concentración Obrera" je odposlal te dni na prvega tajnika socialistične stranke vposlanca America Ghiolda dopis, v katerem daje pobudo za ustanovitev "levičarske" ljudske demokratične fronte", katera naj bi nastopila pri prihodnjih volitvah. O tej ideji je odbor pisal tudi tajniku "delavskih socialistov" in "Socialistični zvezi". Enak predlog je ta stranka odposlala že pred zadnjimi predsedniškimi volitvami, toda druge frakcije ga niso sprejele. BUENOSAIREXKA OBČINA V KRIZI Znano je, v kako težko finančno krizo je spravil tukajšnjo občino bivši bivši župan Vedia y Mitre. Sedanja občinska uprava si prizadeva na vse načine, kako bi ta položaj občine zboljšala. En tak način je postaviti v mestu 1000 kioskov; za vsakega bi najemnik plačeval $ 250.— mesečno kar bi vrglo občini letno črez dva milijona pesov čistega dohodka. Proti temu načrtu mestne občine pa odločno protestirajo najemniki že obstoječih kioskov in mali trgovci, ki prodajajo tako blage, kakor se običajno v kioskih predaja. Zelo verjetno je, da bo občinski svet radi tega ta načrt opustil. skemu letu, v katerem je bilo izvoženega za 145.994.000 pesov. V nekoliko manjši meri se je zmanjšal količinsko tudi uvoz. Leta 1938 je bilo meseca januarja ovoženega 915.000 ton, letos v tem času pa samo 892.000 ton blaga. STAVKA DELAVSTVA V ŽIDOVSKI TRGOVSKI DRUŽBI Že več mesecev sem traja stavka osobja zaposlenega pri židovski trgovski družbi, ne da bi se moglo doseči sporazum. Da se napravi konec tej stavki, je naročil notranji minister dr. Diogenes Taboada načelniku policije, da povabi za v torek dopoldne odgovorne funkcionarje družbe k njemu v vladno palačo, kjer hočejo slišati njih mnenje ter napraviti konec stavki. Člani dri ¿be so se v torek res sestali z ministrom Taboado, kjer jih je primerno oštel in zahteval, da se z uslužbenci pogodijo. "SLOVENSKI DOM'' Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3867 — Buenos Aires PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer 200 ŠPANSKIH OTROK PRIDE V ARGENTINO Argentinska komisija za španskega otroka, kateri predseduje dr. Federico Gandera, je v zvezi s špa jsko delegacijo v Parizu dosegla, da bo v najkrajšem času iz južne Francoske odpravljenih 200 španskih otrok v Argentino. Ti otroci, žrtve hiato- ¡terega je izstopil Bidone in še nek TELESNA VZGOJA NA SREDNJIH ŠOLAH Izvršna oblast je potom ministrstva prava in javnih del uredila telesni poduk v vseh srednjih šolah. Ker pa do sedaj ne obstojajo še telovadnice, jih je treba postaviti, Do^ tedaj se bodo vporabljale vojaške' telovadnice ter telovadnice društev, ki so na državnih ali občinskih zemljiščih ali uživajo kako drugo u-godnost od države. Do tega je prišla izvršna oblast zato ker je splošno' mladina zelo šibka, kar se kaže posebno pri naborih, ko je odstotek sposobnih za vojaško službo prenizek v primeri z drugimi državam. VAŽNE IZJAVE PRIČ O ZADEVI MARTE STUTZOVE Zadnje čase je nastalo neko zatišje v zadevi ugrabitve Marte Stutzo-ve. Te dni pa so se pojavile nove priče, ki zelo obremenjujejo Bariien-tosa, Zabalo Suareza, kakor čudi umrlega Bidoneja. Luis Romero in Bautista Góme z trdita, da sta videla 9. decembra ob 11. uri in pol kako je privozil avto k Bidonejevi peči v La Caleri, iz ka- uspehov. Ker prav sončne pege so še zelo nejasen pojav in morda o nobenem vsemirskem pojavi ni toliko nepotrjenih hipotez in domnev kot o sončnih pegah. Poleg tega, pa bodo znanstveniki 1. 1940 imeli lepo priliko za raziskovanje, ker sončne pege močno motijo brezžično sprejemanje, ne samo koncertov, prireditev in poročil s pomočjo radijskih sprejemnih aparatov ob topli peči, ampak tudi sprejemanje brezžičnih brzojavk pieko morja, trgovskih, političnih — kar je za poslovno življenje velika ovira, zlasti če traja kar celo leto, kakor je predvidevati. Strokovnjaki pa hočejo to nezaželjeno posledico sorčnili peg preprečiti. Angleški in ameriški strokovnjaki v elektriki so se že sestali, da bi proučili vse možnosti, kako bi tudi v 1. 1940 omogočili ':im-popolnejši brezžični promet. Po dolgih posvetovanjih in preizkušnjah so prišli do zaključka, da se motnje sončnih peg morejo preprečiti samo na popolnoma drugem načinu sprejemanja, zlasti kratkovalnega, ki za promet med Anglijo in Ameriko s>ko-ro edini pride v poštev. Bistvo tega novega sprejemanja pa je v vrsti sprejemnih anten, ki v določenih presledkih stoje v smeri prihajajočih valov. Po mnogih opazovanjih in dolgem iskanju so na jugu Anglije, v bližini Rochestra, našli primeren svet, kjer hočejo zgraditi naprave za sprejemanje po novem načinu. Kraj pa je močvirnat, pod 3/4 m debelo plastjo ilovice je 27 m debela plast šote in je bilo treba poslopje postaviti na 25 m visoke stebre —. gotovo strokovnjaki z veliko verjetnostjo računajo, da bodo 1. 1940 nastopile sončne pege, da so se spustili v tako drago zidanje! V sprejemnem poslopju bo 6 sprejemnikov, ki bodo sprejemali s po-momočjo 16 ločenih anten, ki bodo vse naravnane smer proti Ameriki. Ako bo vsa naprava pokazala take uspehe, kakor so jih strokovnjaki teoretično izračunali, bo tudi v 1. 194,0 mogoč brezžični brzojav in ga muhasto sonce s skrivnostnimi lisami po svojem žarečem obrazu ne bo motilo. naprej; ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja! ZADNJI DOGODKI niorne vojne, bodo nastanjeni v Vi-lli Mariji, provinca Cordoba. PUST SE BLIŽA Pust, najbolj obrajtani praznik v tej deželi, se bliža. Na raznih krajih so že postavljeni balkoni in razsvetljava, v drugih pa jih še napravlja-jo. Na avenidi de Mayo, kjer j¿ običajno največji "korso", je že vse pripravljeno ter so v ponedeljek že pričeli s prodajo sedežev. GENERAL JUSTO V ASCOCHINGI Bivši državni predsednik general Agustín P. Justo se nahaja že nekaj dni na letovišču v Ascochingi, kjer ga dnevno obiskujejo mnogobrojni prijatelji in političarji. DR. ORTIZ ODPOTUJE NA "TRGATEV" Na povabilo guvernerja dr. Rico-nija bo dr. Ortiz, državni predsednik, posetil Mendozo, ter se udeležil proslave '' trgatve' ARGENTINSKA ZUNANJA TRGOVINA Kakor je bila lani argentinska zunanja trgovina izredno slaba, tako tudi letos ne kaže nobenega izboljšanja. Po statistiki je bilo namreč za mesec januar t. 1. izvoženega (;iaga za 128.662.000 pesov, nasproti lan- PRVA SLOVENSKA KROJ A ÚNICA v Villi Devoto Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v kro-jačnico Danijel Kosič CALDERON 3098 vogal R. Lista Villa Devoto Buenos Aires drug moški, po obleki sodeč, Ba-rrientos. Previdno sta izvlekla iz avta omot, katerega sta nato vrgla v peč. Pri tem so plameni švigruli in razsvetlili obližje peči. Pri tej svetlobi sta zgoraj imenovana zapazila tudi dva Bidone jeva delavca, ki sta bila prisotna. Oba delavca, Bo^naci-na, Bidonejev nečak, in neki Ledes-ma, sta bila radi teh izpovedi aretirana. Če so te izjave resnične, bo preiskava na vsak način napredovala. Drugo važno izjavo sta dala dva prodajalca oglja, ki pravita, da sta videla Suareza Zabalo, koje povabil Marto v svoj avto in se naglo z njo odpeljal po ulici Castro Barros. SONČNE PEGE BODO MOTILE RADIJSKO SPREJEMANJE Znanstveniki pričakujejo, da bodo v letu 1940 sončne pege nastopile v» zelo veliki meri in se že pripravljajo, da bi takrat čim natančneje mogli opazovati ta pojav na nušem soncu. Po vseh zvezdarnali je p<.ino dela, da bi to leto sončne pege opazovali pod vsemi vidiki, zlasti da bi prišli do popolnejšega spoznanja glede njihovih učinkov na življenje na zemlji, pa tudi na pojave v vse-mirju. Geofiziki, zvezdoslovci, vr-menoslovci, opazovalci potresov in vsi, ki imajo s tozadevnim svetom o-praviti, so sredi največjega dela, da bi to leto ne minilo brez znanstvenih Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. _ Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ ZA POMLAD ram nudim najmodernejšega blaga iz angleških' tovarn. Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali. GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires V nesrečni Španiji še ni končne odločitve. Nekateri menijo, da Francija in Anglija namenoma zavlačujeta državljansko vojno, ker si od tega obetata koristi zase. Francija ne samo da ni hotela ničesar ukre niti proti italijanskemu vmešavanj:) na Španskem, marveč je celo rada gledala, da se je Italija v Španiji izčrpavala, da bi se potem gospodarsko in moralno utrujena ne mogla lotiti Francije. Iz tega stališča jc Francija podpirala republikance tei jih tajno še vedno podpira. Žrtev te politične špekulacije med Francijo in Anglijo na eni strani ter Italije in Nemčije na drugi, pa je ubogi špan f>ki narod, ki izkrvaveva za tuje koristi na svojih rodnih tleh. Češkoslovaški so bili namenili isto usodo, a se je raje brez boja vdala ter rešila kar se je rešiti dalo s tem da se je popolnoma podvrgla nem škemu vplivu. Češkoslovaška ni več samostojna država, marveč mora delati samo tisto kar Nemčija hoče. Madžarska, ki je v Srednji Evropi najzanesljivejša zaveznica Nemčije in Italije, ker ljudstvo nima nobene beseda, marveč samo nekaj ma-gnatov, je vedno grasneje zahtevala raztegnitev svojih meja na škodo sosednih držav; Češkoslovaške^ kjer se ji je deloma s pomočjo Nemčije in Italije tudi posrečilo, ter Jugoslavije in Romunije. Pristopila je tudi v znani protikomunistični pakt ter je Rusija zato prekinila diplomatične odnošaje z Madžarsko ter odpoklica la svojega poslanika iz Budimpešte z izjavo, da ga v takih državah la veliko vojsko v Afriko ter bo re- sedaj jugoslovanski narod notranje organiziral in če se bo pričelo z reševanjem hrvatskega vprašanja, se ne vemo. Vemo pa, da je bodočnost Jugoslavije samo tedaj zagotovljena, če bodo Slovenci, Srbi in Hrvatje složno in sporazumno nastopali. Če tega ne bodo pravočasno sprevideli, tedaj lahko tudi Jugoslavijo zadene usoda Španije in Češkoslova ške. Ivot smo zgoraj rekli, Francozom in Angležem grozi resna nevarnost od strani fašističnih držav. Položaj za Angleže v Palestini je vedno slabši. Arabsko gibanje proti Angležem je vsak dan močnejše in ni trebi povdarjati, da ga Nemci in Italijani z naslado podpirajo. Enako se dogaja tudi Francozom. Morala je datj precej svobode Sirijcem in menda še ne mislijo biti zadovoljni. Po drugi strani pa je Mussolini pod poveljstvom geenrala Balba zbral v Libiji veliko vojsko s katero ima namen zasesti Tuniz. Seveda hitijo prej o-praviti v Španiji. In šele če bodo Francozi prostovoljno odstopili Tuniz, bo Mussolini odpoklical svoje polke iz Španije, če ne jih bo kar tam pridržal za vsak slučaj. Nekako v tem smislu je te dni pisal znani italijanski žurnalist Gajda, ki je Mussolinijev prijatelj. Seveda je zu-uanji minister grof Ciano to Gajdo-vo pisanje uradno ovrgel, a je resnično mišljeno, kajti v Italiji se ničesar ne piše, (^e zato ni privoljenja od zgoraj. Kot Italija je tudi Francija posla- RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal ki ne vodijo samostojne politike, marveč so odvisne od drugih, ne potrebuje. Seveda so se zelo trudili v Berlinu in Rimu, da bi tudi Jugoslavijo, ki je najmočnejša in najvplivnejša država na Balkanu, pridobili na svojo stran. Skušali so jo sprijazniti z Madžarsko, da bi tako s Poljsko, Češkoslovaško in Bolgarsko ustvarili trden fašistični blok, ki bi potem z lahkoto pritegnil nase še Romunijo. Temu so se na Romunskem na vso moč uprli, ker so vedeli, da jo mislijo prav tako okrniti, kadar bi jo enkrat dobili v pest, kot so Češkoslovaško. Zato so se še trdneje naslonili na Rusijo in so si zagotovili večjo denar, posojilo v Londonu ter so jim Angleži tudi zagotovili trg, da ne bodo odvisni od Nemčije in Italije. Razumljivo je, da so v Parizu in Lou-i donu z veliko nejevoljo gledali, ko se je bila Jugoslavija odločila za samostojnejšo politiko, ker je bila pač spoznala in jo je usoda Češkoslovaške le še bolj potrdila v mnenju, da se ne splača tvegati svoje neodvisnosti na ljubo takim demokracijam, ki ne držijo svoje besede. Ker pa sedaj tudi Franciji in An. gliji gre zanohte, sta napeli vse sile, da Jugoslavijo spet pritegneta tesneje nase. Istočasno, najbrže sporazumno, so se zaostrile v Jugoslaviji tudi notranje razmere, hrvatsko vprašanje, kar je povzročilo padec Stojadinovičeve vlade. Kako se bo klutirala tudi domačine. Franciji sta obljubili pomoč tudi Anglija ii. Združene države Sev. Amerike. An glija bo brez dvoma dejansko pomagala Franciji, kajti kapitulacij» Francije bi bila tudi Anglije. Združene države pa bi najbrže ne prišle vojaško na pomoč, marveč je pred sednik Roosevelt s svojo izjavo, da so Severnoameriške meje v Franciji, hotel samo navdušiti Francijo it Anglijo, da bi čimprej zavstavili u mikanje pred fašizmom ter zavzeli bojno stališče. S tem pa bi pomaga' tudi republikanski Španiji ter dru gim manjšim državam, ki trepečejt pred fašistično nasilnostjo za svoje usodo in neodvisnost. V tem političnem slepomišenju kot vlada trenutno posebno na strani demokratičnih držav, pa se manjšim državam, med katerimi je tudi Jugoslavija, ne splača tvegati svojega notranjega prepričanja. Ko bo prišel pravi trenutek, pa bomo Jugoslovani že vedeli kaj nam je storiti. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! RAZLASTITEV AUERSPERGOVE- GA POSESTVA NA TURJAKU V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je zaznamovana končna, pravnoveljavna razlastitev Auerspergovega veleposestva v Že-limlju, na Turjaku in drugih bližnjih vaseh je bilo razdeljenih 25 ha in 158 kv. metrov razne zemlje. Svet je bil pripoznan 38 posestnikom-Herwardu Auerspergu, sedanjemu lastniku turjaškega gradu, ,je bila priznana odškodnina v znesku 92.756 din, ki bo izplačljiva v obveznicah Priv. agrarne banke z odbitkom 10% prispevka v kolonizacijski sklad kmetijskega ministrstva. v razlastitvenem odloku je določeno, da se svet ne more odtujiti in Pr0' dati dalje', dokler odškodnina ne bo plačana. Nekateri posestniki plačajo do 5000 din odškodnine, drugi manj. Vesti iz organizacij IOE :onoi :onoc D o D o "SLOVENSKI DOM" VABI vse cenj. rojakinje in rojake na lepe pustne zabave, ki se bodo vršile v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar D'az 1657, v NEDELJO 19. FEBRUARJA POP., TOREK 21. FEBRUARJAR POP. DO JUTRA, in SOBOTO 25. FEBRUARJA ZVEČER DO JUTRA. Na programu so lepe pevske točke ter veseloigre v enem dejanju in več komičnih prizorov. IGRA DRUŠTVENI ORKESTER. Bufet bo z vsem potrebnim dobro založen. Vabljeni ste vsi cenj. rojaki in rojakinje, da se udeležite pol-noštevilno dobro organiziranih pustnih zabav "Slovenskega doma" ter pripeljite s seboj vse svoje prijatelje in znance! D ODBOR aomo: IGE30I Ce se spodobi ali ne Ko smo v zadnji štev. S. L. prinesli na zadnji strani sliki postopača in vlačuge, so nekateri godrnjali, da se kaj takega ne spodobi za resen list. Stvar pa je seveda taka, kakršna se vzame. Po mojem mnenju je čisto pravilno, da se o vseh mogočih rečeh, ki se dogajajo, javno govori. Prav tako je treba tudi o človeških zablodah javno spregovoriti ter jih obsoditi in ne samo obsoditi, marveč tudi skušati odpraviti. Prostitucija je po mojem mnenju veliko socialno zlo, ki jo je treba odpraviti iz človeške družbe. Čte pa je nasprotno res, kot so tudi nekateri mnenja, tedaj naj dokažejo in bomo javno zagovarjali! V Argentini, ki se je ta socialna bolezen zelo razpasla, ker so imeli trgovci belega mesa popolnoma pro-fete roke, da so lahko nemoteno lovili v svojo past in za svoje dobičke, ne samo odrasle, marveč tudi nedorasle možke in ženske, so rodoljubi kmalu spoznali, kam bo privedla narod ta spolna razbrzdanost, če se ne bo odločno nastopilo proti tej človeški zablodi in špekulaciji nesramnih trgovcev, dokler ni narod še popolnoma okužen. Preovedali so javne hiše ter pričeli z poučnimi predavanji v tem smislu, a večina naroda ta predavanja ne dosežejo, zato prej omenjena obrt nekontrolirana še nadalje cvete, kar je slabše nego prej. Listi, posebno starši in šola, ki bi morali u tem jasno in odkritosrčno govoriti s svojo dorašcajočo mladino ter jo podučiti pravilno tudi o spolni vzgoji, pa molčijo in se delajo nevedne ter celo sramežljive, kot da se o tem ne spodobi odkrito govoriti, marveč se sme samo neumno šušljati. Imamo vtis, kot da so nekateri udi "grdi", ki da se ne spodobi, da so last človeka, zato se sme z njimi delati kar hoče. To je velika napaka, kajti ves človek je čisti dar Boga ali narave, kakor hočete. Prepričan sem, da bi vsaka mati raje svojo hčer ob rojstvu zadušila nego da bi jo videla postati vlaču-go. Lažje bi prenesla prvo ponižanje nego drugo. Gotovo ga ni očeta, ki bi želel videti sina ali hčer na nepravi poti in prav tako ga ni brata, ki bi hotel imeti sestro pocestnico. To je dovolj dokazov, da človek. Če ima človeka v resnici rad, mu ne želi propasti. Zato moški, ki privoli v vlačugarstvo, ni nič boljši od vla-či}ge, kajti videti bi moral v vsaki ženski sestro in tovarišico, ne pa nekaj, kar sme pohotno izkoristiti ter potem zavrženo vreči na smetišče. Hvala Bogu, da se narava za vse pro-tinaravne grehe kruto in neusmiljeno maščuje, sicer bi se nekaterim propalim moškim in ženskam še tako velika grdobija ne pristudila. Pred časom sem obiskal neki hram "ljubezni", da od blizu pogledam v ta "raj", radi kakršnega se je bil ljubi Bog že nad prvima človekoma razsrdil ter ju pognal na zemljo trebit osat in plevel. Takrat je Bog, po mojem mnenju, zelo veliko krivico naredil prvima človekoma, medtem ko bi danes za potrebo pognal vse te ljudi kaj takega ali podobnega delat Vsi kandidatje v tem "raju" so bili menda pijani od kokaina, ki menda podaljša "užitek". Človek bi ne verjel lastnim očem, če bi ne videl, da .le gola resnica, zares "gola" resnica. Zdelo se mi je kot v Dantejevem "Peklu", ki sem ga čital in tudi vi- del v filmu. Ne dolgo tega sem bil pogledal pa v neko tukajšnjo "boljšo" nočno zabavišče. Po mavrično razsvetljeni dvorani z mnogimi koti in zavesami so plesale napol nage Evine hčerke. Igrali sta dve godbi. Zgoraj okrog je bila galerija tudi z apol dvignjenimi zavesami, odzadaj pa sobice. Četrt ure mi je zadostovalo, da sem videl, kar sem hotel. Naročil sem eno sodo Belgrano ter so mi računali pet pesov. Lahko sem sedaj zraču-nal, kako dobičkanosen "kšeft" ima gospodar, ki vrši svojo obrt čisto javno in pod imenom "poštenega" nočnega zabavišča. V ta zabavišča sicer zahajajo samo "boljši" ljudje, a imajo za delavce pa cenejša, tako, da je za vse preskrbljeno. Sramota! Sramota za civilizacije in človeka, ki se vdaja takim zablodam, zapravljanju časa, zdravja in denarja na ta i I < I Buenos Aiies Ivan: V TEH VROČIH DNEH... ® Kako je vroče v sobi spet nocoj' In spanja ni. Oh, ta sopara, znoj! Nemirne v daljo misli mi hite tja, kjer pod snegom gore so že vse in ona, ki sem ljubil jo nekoč tako gorko, kot dan je tu zdaj vroč. Ljubezen, sreča, minulo mi je vse; ostalo samo to ubogo je srce. Ne! Še imam tebe dragi dom, ki te vedno srčno ljubil bom in tebe draga domovina, ki si vredna bolj kot kdaj spomina! Zadehtela kmalu bo pomlad preko naših hribov in livad. In spet bo ljudstvo zadrhtelo z upom novim zahrepenelo po svobodi in združitvi z brati, ki vse dotlej ne da jim spati.. . v -S' s- . Kako je vroče v sobi spet nocoj! In spanja ni. Oh, ta sopara, zroj! Nemirne v daljo misli mi hite tja, kjer pod snegom gore so že vse in ona, ki sem ljubil jo nekoč tako gorko, kot dan je tu zdaj ^roč. O, domovina! "V. Po spremembi vlade v Jugoslaviji Odstop vlade dr. Stojadinovila in osnovanje novega kabineta, katere-/ mu predseduje bivši minister za socialno politiko g. Dragiša Cvetkovic, je z zanimanjem komentiral ves evropski tisk, ki pripisuje tej spremembi veliko važnost za nadaljnji razvoj notranjih prilik v Jugoslaviji. Domači tisk vseh tendenc s simpatijo piše o novi vladi, o kateri pravi, da je njen glavni namen pripra? viti pot za sodelovanje hrvaških poslancev v parlamen+u ter za ureditev hrvaškega vprašanja. Govorice, da je v Jugoslovanski radikalni zajednici prišlo do nesoglasij radi zadnjih dogodkov, so neutemeljene. Te dni se je sestal izvršni o.dbor stranke ter je v celoti odobril program nove vlade. Tudi beograjsko "Vreme", glasilo g. Sto-jadinoviča, odobrava novo smer v notranji politiki naše države in pravi, da je treba storiti vse za dosego pametnega sporazuma s hrvaško o-pozicijo, ki jo vodi dr. Maček. Velikih sprememb seveda ni mogoče pričakovati v najbližji bodočnosti, kajti prva skrb vlade bo sedaj odobritev državnega proračuna za novo poslovno dobo, ki se začne 1. aprila. DRŽAVLJANSKA VOJNA V ŠPANIJI SE BO NADALJEVALA Ker so nacionalisti zahtevali, da se republikanci brezpogojno predajo, je Negrin sklenil nadaljevati borbo v osrednji in jugovzhodni Španiji — Republikanska vlada se je preselila v Madrid V Kataloniji so se boji končali, ker je revolucionarna vojska zasedla vso deželo do francoske meje, preko katere so se umaknile vladne čete. Upanje, da se bo s kapitulacijo . Kdor zagovarja te zablode ali ¡Katalonije zaključila vojna, se ni iz polnilo. S posredovanjem Francije in Anglije so nekateri člani Negri-nove vlade baje res hoteli skleniti mir s Francom, vendar pa pod gotovimi pogoji, izmed katerih je bil najvažnejši ta, da se voditelji republikanskega gibanja ne bodo gonili pred sodišča zaradi svojega udej-stvovanja tekom državljanske vojne. Franco je to zahtevo odbil in tako se je Negrin odločil za nadaljevanje boja, najbrž v upanju, da Čl o ve št v o~ in ~pre dvsenT "dela vst v o, utegnejo nastati v Evropi medna- nacin je zanje brezbrižen ter se dela v družbi celo olikanega, je hinavec. Kaj nam pomaga vsa svoboda in pridobitev še tako dobrega socialnega položaja, če pa človek ne zna živeti po pameti in naravi določeno. Nič ne tajim, da tudi v tem pogledu igrajo veliko vlogo socialne-ne neprilke, a te je treba izboljšati ne samo materialno, marveč tudi moralno. Zdrav duh v zdravem telesu, to je naše slovansko geslo. ki so prvi borci za človeško pravico in enakost, ne sme nikoli privoliti v nikakršne vrste izkoriščanja. Moški, ki smatrajo žensko za manjvredno blago, četudi se katera iz kakršnihkoli vzrokov sama hoče zavreči, niso zaščitniki in boritelji socialne enakosti in pravice, marveč so žalostne reve, ki ne poznajo najvišjih vrednot človeka in jih ne skušajo dvigniti. Če hočemo splošni socialni položaj izboljšati ter odpraviti kateri-sibodi zablode, se morata moški in ženska oba ramo ob rami boriti za zboljšanje. Ustvariti moramo vsestransko boljšega in popolnejšega človeka, nego je danes. To pa ne pride samo od sebe in brez velikih žrtev. Zato omenjeni sliki v zadnji številki S. L. nista bili priobčeni iz slabega namena, marveč iz dobrega; z namenom, da bi med nami nikoli ne bilo kdaj takih. Otroci, ki še ne razumejo, se ne morejo pohujšati, oni večji, ki že razumejo, pa jim brez strahu povejte, kaj sta postopač in vlačuga. Bolje in koristnejše bo, m& •:♦>.m< :♦>:♦> »xymmm mmammamlíi Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto SADITEV TOBAKA V VOJVODINI SPET DOVOLJENA Nekako pred dvema letoma je finančno ministrstvo prepovedalo saditev tobaka na ozemlju občine Senté z utemeljitvijo, da je bil pridedelk tobaka prevelik, da ni odgovoarjal kakovosti in da so pridelovalci zagrešili razne nepravilnosti. Nedavno pa so se kmetje v Senti spet začeli potegovati za saditev tobaka in dosegli, da je finančno ministrstvi dovolilo 80 kmetom, da smejo sadit: tobak. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. X, Análisis u a y o s Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Grob pesnika Gundu-lica so našli Po šestnajstdnevnem kopanju v frančiškanski cerkvi v Dubrovniku so 21. januarja našli grobnico, v kateri je pokopan slavni hrvatski pesnik Ivo Gundulic. Ob petih popoldne so vsi zvonovi frančiškanske cerkve oznanili Dubrovčanom to vest, Grob so takoj okrasili s cvetjem. Grob leži pred glavnim oltarjem prav tam, kjer so ob slovesnih prilikah prižigali sveče in polagali šopke in vence. Grob so spoznali po Gunduličevem grbu, ki je enak grbu na grobu družine Gunduličeve v kapelici sv. Trojice v isti cerkvi za glavnim oltarjem. VPRAŠANJE POKOJNINSKEGA ZAVODA ZA BOSNO V uredbi, s katero je bilo razširjeno obvezno pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence na vso državo, je določeno, da se ustanovi tudi Pokojninski zavod za področje Bosne in Hercegovine s sedežem v Sara-jevuñ. Vendar pa ta zavod še do danes ni pričel delovati niti ni imenovana uprava zavoda. Kakor so zvedeli ovira ustanovitev Pokojninskega zavoda, ki bi imel rad pod svojim področjem Bosno in Hercegovino, v Sarajevu bi pa naj bila samo podružnica beograjske Pokojinske-ga zavoda. Zavarovancem iz Bosne in Hercegovine bi dali eno mesto v centralni upravi. Proti temu so nastopile vse gospodarske organizacije in organizacije zasebnih nameščencev v Bosni in eHrcegovini, ostro pi sejo proti tej nameri tudi sarajevski listi. APARAT ZA MERJENJE ZVOKOV Z natančnim merjenjem raznih vrst zvokov, zlasti pa uličnega ropota, je začel zagrebški inženir Hahn. Nabavil si je aparat, ki zaznava tu di najmanjše šume in zvoke. Prvo svoje merjenje je Hahn opravil v Bjelovaru. Zanimiva je bila ugoto vitev, da povzroči kmečki voz na tlakovani mestni ulici mnogo več ropota, kakor pa dvajset tovornih avtomobilov na asfaltirani cesti. Hahn je obenem preizkušal, koliko se slišijo signalne sirene, nameščene na raznih krajih, za primer zračnih napadov v času najbolj živega prometa v mestih in večjih krajih. Hahn bo s svojo pripravo obiskal tudi druga večja jugoslovanska mesta, morebiti celo druge balkanske države, kajti njegova priprava je prva svoje vrste na Balkanu. Dioklecianova v Splitu Ministrstvo za zgradbe je dovolilo 450.000 dinarjev za ureditev Diokle-cianove palače v Splitu. Sestavljen ie poseben odbor, ki bo določil, kako se bo vporabil ta denar. Odbor "je sklenil podreti dve hiši v bližini Dio-klecianovega mavzoleja, očistiti okolico tega mavzoleja in podreti nekaj hiš v bližini hotela Srebrna vrata. Očistili bodo tudi okolico Eskulapo-vega hrama kakor to določa regulacijski načrt. Ker od ministrstva določena vsota ne bo zadostovala za rsa ta dela, pričakujejo, da bo tudi občina s svoje strani prispevala k u reditvi te znamenite palače. ZA VEČJO PROIZVODNJO SLADKORNE PESE Anketo o trošarini na sladkor je oklenilo sklicati finančno ministrstvo v zvezi s poljedeljskim ministrstvom, sadilci sladkorne pese in lastniki sladkornih tovarn. Poročali smo že, da je lanska domača proizvodnja sladkorja padla in da bomo morali letos kupiti okrog 1200 vagonov tujega sladkorja. Tovarnarji predlagajo, naj se znižajo trošarine na sladkor, nakar bodo oni lahko ponujali sadilcem sladkorne pese višje odkupne cene. Brez dvoma je, da bodo sadilci posejali s sladkorno peso večje površine zemlje, če se jim bo delo bolje plačalo. Če država zniža trošarino na sladkor, se ji zmanjšanja dohodkov ni treba bati, ker bo več davkov pobrala zaradi povečanaja proizvodnje sladkorne pese. Tako državna blagajna ne bo nič izgubila pa bi se domača proizvodnja sladkorja dvignila v korist sadilcev, tovarnarjev in našega gospodarstva, ker ne bo treba v tujini kupovati blaga. pletna italijanska enciklopedija v šestdesetih knjigah, katero je italijanska vlada podarila italijanskemu seminarju na filozofski fakulteti beograjske univerze. Razstava bo odprta več tednov. Vstop je brezplačen. V JUGOSLAVIJI PRIMANJKUJE KMETSKIH ŠOL Pomankanje kmetskih šol se močno občuti v naši državi. Strokovnjaki ugotavljajo, da naša država kljub svojemu poljedelskemu značaju kma lu ne bo mogla več preživeti vsega prebivalstva. Zato je potrebno, da se obdelovanje zemlje modernizira pc zgledu drugih držav najprej s povečanjem števila kmetijskih šol, ki naj ljudi nauče racionalnega dela. Naša država premore v vsem 35 kmetijskih šol, v katere pa se vsako leto prijavi preveliko število kmečkih sinov, da jih morajo okrog tri četrtine poslati domov. V tem oziru nas močno prekaša Bolgarija, ki ima kar 160 kmétijskih šol^ pa ima skoraj dvakrat manj prebivalcev. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da je pri nas vse preveč srednjih šol, premalo pa kmetijskih. Treba je ustvariti vse predpogoje, da bo zemlja obrodila obilneje in bo s tem kmečki naraščaj trdneje priklepala nase. HERCEGOVCI DRAGO PRODALI TOBAK Nad 50 milijonov din bodo letos prejeli za tobak hercegovski sadilci tobaka. Tobak jim bodo letos dražje plačali kakor pretekla leta. Sadilci tobaka v Hercegovini so organizirani v svojem društvu. Vsako leto stavijo svoje zahteve. Letos zahtevajo večje množine tobakovih sadik, s tem v zvezi pa tudi gradnjo velikih skladišč za tobak. Delavsko gibanje v Jugoslaviji Skoraj 19.000 delovnih moči je bilo v novembru preteklega leta zaposlenih več kakor v istem mesecu leta 1937. Po statistikah Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo zavarovanih v lanskem novembru 728.481 delavcev in delavk, od teh 543.330 moških in 185.151 žensk, kar pomeni, da se je število zavarovancev dvignilo v enem letu za 18.923. Še večji prirastek pa se vidi v primerjavi z letom 1936, ko je bilo zaposlenih 71.519 delovnih moči manj. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 2 .15 dinarja, a skupna vsota dnevnih mezd pa 439.9 milijona din. Dolga "rajža" Dvajset let je romala navadna dopisnica iz Splita v šibenik. Mario Lušič v šibeniku je pred dnevi prejel dopisnico, na kateri je bila znamka z likom Franca Jožefa in z žigom 17. XI. 1918. Lušič si je sprva mislil, da si je kdo privoščil nedolžno šalo. Ko si je pa dopisnico podrobneje o-gledal, je opazil, da so žigi popolnoma pravilni in da je bil zraven tudi žig šibeniške pošte od 23. I. 1939. Končno je prepoznal tudi osebo, ki mu je pred dvajsetimi leti poslala imenovano dopisnico. skega zavoda, ki še zmerom vodi posle sarajevskega zavoda. Iz teh poročil so Sarajevčani povzeli, da bi njihov zavod kljub nizkemu številu zavarovancev mogel neovirano poslovati. Za svoj boj proti centralističnim težnjam Beograda so zainteresirali tudi svoje zastopnike v vladi. Potrditev Mačkovih mandatov odložena Na seji dne 25. januarja je skupščinski verifikacij ski odbor potrdil še štiri dvomljive mandate in s tem končal svoje delo. Glede 46 dr. Mačkovih poslancev je odbor sklenil, da bo o potrditvi njihovih mandatov razpravljal tedaj, ko bodo poslanci predložili svoja polnomočja. Na seji 8. februarja sta bila tudi določena poročevalca večine za plenum narodne skupščine in sicer D juro Draško-vič in dr. Vekoslav Miletic. Zaključna seja verifikacijskega odbora je bila 3. februarja. Na njej je bilo prebrano in sprejeto poročilo za skupno sejo narodne skupščine, ki se je vršila 6. februarja. janje k vojaški disciplini, majhna puška in vojaške pesmi. Tako se začne. In v tem duhu se nadaljuje. "Credere, obbedire, combattere!" Verjeti, pokoravati se, boriti se (za fašizem, domovino in Duceja). Iz sina volkulje nastale "balilla" (od 6 do 14 leta), iz "balille" "avanguar-dista" (do 18. leta), "giovane fascista" (do 21. leta), nato "fascista" (član P.N.F. — Partito nazionale fascista). Preden nastopi fant vojaško službo, ima vsako soboto popoldne in ponekod tudi v nedeljo predpoldne takozvani tečaj "premilitare", priprava k pravi vojaški službi. Ali telovadnica ali ekserciranje. Strogo obvezno. Dolgi pohodi v kroju, s puško in ostalo opremo. V šoli pa obvezen predmet — cultura militare. Potem vojaška služba. Nato pa — namesto premilitare — "postmilatre" (do 32. leta) - •.. Vsa italijanska mladina do 21. leta je organizirana v GIL (Gioventú italiana del littorio). Izjemo tvori le visokošolska mladina, ki je organizirana v GUF-ih (Gruppo universitario fascista). Tako GIL kakor GUF sta neposredno podrejena stranki (P.N.F.). NEVARNA TVORNICA KOLES Tvornica koles v Bjelovaru se je pred nekaj dnevi razsula zaradi eksplozije peči za sušenje laka. Eksplozija je bila tako močna, da se je dvignila streha, zidovi pa so popokali in se delno tudi sesuli. V bližnjih hišah je nastala silna zmeda, ker so pokale šipe in se tresle hiše. K sreči ni bilo v tovarni večjih žrtev. Le ena delavka se je opekla po glavi in ostalih delih telesa. Sosedje so bili toliko bolj ogorčeni, ker je to že tretja eksplozija v tovarni v zadnjih dveh letih. NAPREDEK RIBARSTVA V BOSNI Osrednjo ribarsko društvo v Sarajevu je imelo te dni svoj redni občni zbor. Iz poročil odbornikov je raz vidno uspešno delovanje društva za napredek ribarstva. Preteklo leto je to društvo spustilo v razne reke 430.000 malih postrvi in 120 kg raznih drugih malih ribic. Na ribolov v Bosno prihajajo pogosto ugledni in bogati inozemci, med njimi največ Angleži Francozi in Nemci. Razstava italijanske knjige Razstava italijanske knjige, katero je 22'. januarja ob navzočnosti kneza-namestnika Pavla, in drugih odličnikov odprl italijanski minister grof Ciano v Beogradu, je doživela že v prvih dveh dnevih velik obisk. Posebne pozornosti so deležni oddelki, kjer so razstavljene stare jugoslovanske knjige, ki so bile tiskane v Italiji. Na razstavi je tudi kom- USTANOVITEV POKOJNINSKEGA ZAVODA V SARAJEVU NEGOTOVA Usoda sarajevskega pokojninskega zavoda, katerega ustanovitev je predvidevala uredba o obveznem zavarovanju zasebnih nameščencev v vsej državi, še ni odločena. Ljubljanski pokojninski zavod je od ustanovitve vseh ostalih zavodov vodil skupne posle, dokler se ni prvi odtrgal beograjski zavod, ki je ge začel samostojno poslovati. V nekaj mesecih bo začel uradovati tudi zagrebški zavod. Kaj bo s sarajevskim zavodom pa ni znano. Gotovo je to, da se je iz področja tega zavoda priglasilo mnogo manj zavarovancev, kakor pa je bilo pričakovati. Ker bi bilo poslovanje nerentabilno, so v Beogradu sprožili predlog, naj bi se Sarajevo priključilo beograjskemu zavodu tako, da bi poslovala v Sarajevu le podružnica. Sarajevski gospodarski krogi pa so takoj povzdignili svoj glas proti takim naklepom in se začeli sklicevati na poročila ljubljan- ¡Ana Chrpova j ? Slov. babica ? dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'', se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 * AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO-§ VORNEGA ZDRAVNIKA & zatecite se k A. G ODE L *imimi'll.Jt|i..lMIHIiL..> »' MH'li'EJ1 IHMiriMr ilWH MWITIHHIIIíIIMi híkiibiuihimi' AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 PRAZNOVANJE PUSTA V BANATU Predpustni karneval po zgledu nemških in francoskih mest bo letos priredilo mesto Bela Crkva v Ba-natu. Ta karneval ima že dvestoletno tradicijo, ker so navado prinesli s seboj nemški priseljenci. Letos je v tem kraju dobro obrodilo vino, ljudje so ga za visoke cene prodali, žito je šlo tudi v denar, tako da ni nobene ovire, da ne bo ljudje hrupno praznovali pusta. Karneval bo od 19. do 20. februarja. Navzočni bodo tudi zastopniki mednarodnega društva za prirejanje karnevalov, kajti Belo-crkvani so si pridobili pravico, biti sprejeti v to društvo. Prav zato bodo menda priredili karneval še z večjim pompom. Ker je prireditev edina. svoje vrste v naši državi, je zelo privlačna za okoliške kraje, v velikem številu pa se ga udeleže vsako leto tudi Romuni. Mladinska vzgoja Zdaj, ko Italija daje tujcem tolikšne ugodnosti, če pridejo na njena tla, se je tudi od Slovencev večina na lastne oči mogla prepričati, kakšno je prav za prav življenje v Italiji, ali boljše, ali pa slabše kot pri nas. Za časa bivanja v Italiji pa je tujcu posebno padlo v oči, kako stroga je vzgoja današnje italijanske mladine. Tako je seveda tudi z našo primorsko mladino, zaradi katere hočemo našim čitalcem povedati, kako jo vzgajajo od nežne mladosti do moške dobe. V zadnji številki "I-stre" je nek srednješolec iz Primorske napisal tole: Preden stopi malček v osnovno šolo, je "figlio della lupa" (sin volkulje), od šestega leta dalje pa nosi v fašistični organizaciji ime "balila". Uniforma, nava- Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" •**»«■ vfSfwai£«._____j-...... i ......""'"'••""^^^^jgjž Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 Zanimiva razstava o-snutkov za kraljev spomenik v Jakopičevem paviljonu V Jakopičevem paviljonu je bila 29. januarja otvorjena zanimiva razstava osnutkov naših odličnih umetnikov kiparjev za nameravano postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju. V petek zvečer je namreč prav tam tudi širši odbor odobril predloge žirije, ki je • sklepala o primernosti osnutkov. Prvo nagrado (20.000 din) je dobil a-kademski kipar Tine Kos skupno z inž. arh. Mirom Kosom. Drugo (15 tisoč din) in tretjo (10.000 din) nagrado je dobil akad. kipar Lojze Do-linar, čigar kip, ki je dobil drugo nagrado, bo dejansko tudi izveden kot spomenik. Po 5000 din odkupnine so dobili akademski kipar Smerdu in Dermelj, Kolin Boris, Radavš, Loboda, Zdenko Kalin, Putrich in inž. Kuglič, akad. kipar inž. Cota in prof. Mujadžič ter Ivan Mirkovič. Odbor je ponudil na predlog žirije še štiri tolažilne odkupe. Razstava je prav zanimiva. Cela vrsta naših in zagrebških najboljših kiparjev razstavlja svoje osnutke. Nemara da bo po vsem videzu res menda še najbolj ustrezal vsaj prostoru in okolici zelo preprosto koncepirani Dolinarjev osnutek, dasi je rešitev motiva do dandanes že docela izčrpana (bronasti jezdec na betonskem ovalnem podstavku, v katerem so reliefi). Kot spomenik originalno zamišljen Kosov osnutek bi bil pa primernejši za velik trg kakor za odločno skromni prostor med pravoslavno cerkvijo in bodočo galerijo. Prav dobre stvari je razstavila mlajša družba (brata Kalina, Putrich, Smerdu), nekatere take, da bi odločno in prav resno prišli v poštev za postavitev. Odličen je zlasti manjši Smerdujev osnutek. Žirija se je odločila za Do-narjevega in to je sprejel tudi širši odbor. Ta sicer res imenitni in za monumentalne zadeve, kakor se zdi, dozdaj najprikladnejši kipar bo na ta način dobil v Ljubljani še en spomenik, ki bo pomnožil kar neprekinjeno vrsto njegovih javnih spomenikov in naročil, katere je dobival v Ljubljani skoraj od vojne sem. 33 KROJAČNICA MOZETIČ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si H vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne § bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše 2 mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji v. ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke $ ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ^ ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! s s 8 Cv 1 O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires * y Lado Božič: DELAVSKI POKRET V IDRIJI Proti koucu 19. in v začetku 20. stoletja je zapihal v globoko idrij sko kotlino nov veter, ki je vzdra-mil, razgibal in osvežil enolično in skrajno patriarhalno življenje za kotnega slovenskega mesta. V hlap čevsko življenje idrijskega rudarja in v filistrsko životarenje idrijske ga rodoljuba-meščana je prodrl klic zunanjega sveta, ki je predvsem zbudil delavca iz mrtvila, duhovnega in telesnega suženjstva, rodoljubne vrste pa precej zrahljal in razcepil. Idrija se je prebudila in začela korakati za ostalim svetom. Oba sloja, ki sta tvorila prebival stvo rudarskega kotla, delavstvo in mešačnstvo, ki se je reki utiralo iz vseh krogov od uradništva do trgovcev in gostilničarjev, sta živela zase brez stikov. Delavstvo, ki se je tedaj izživljalo samo pri delu v rudniku in doma, še ni imelo svojih organizacij. Res je, da so obstojala ne katera društva z delavskim naslovom, toda ta društva so bila po ideji in delu izrazito meščanska. Vodili so jih meščani, članstvo je bilo meščansko, pomešano z malim številom onih delavskih uskokov, ki so mislili, da po svoji miselnosti spadajo t velik hlapec pod bičem grajskega gospoda. Prvo delo organizacije je Lila borba za zboljšanje gmotnega položaja delavstva. O uspehih in ne uspehih, ki jih je rudar dosegel v tem b o ju, kakor tudi o njegovem socialnem in gospodarskem položaju do konca vojne, smo že pitali v naš^ "Istri". Zato nam za danes preostane samo še politična in kulturna stran idrijske socialne demokracije. Politično in kulturno delovanje idrijskega delavstva Vzporedno in istočasno s prizade vanjem idrijskih rudarjev, da si izboljšajo gmoten položaj, je šla tudi njihova borba za osnovne politične pravice in delo za povzdigo ravni splošne izobrazbe in za kulturen napredek. Delo in borba sta bila živahna in sta dobila svoj izraz tudi v javnosti, ko se je pojavilo v Idriji prvo delavsko glasilo, štirinajstdnevnik "Naprej", ki je izhajal od 1. julija 1903. do 18. junija 1908., ko se je povečal in preselil v slovensko središče, v Ljubljano. "Naprej" je nosil zastavo social-no-demokratske krajevne organizacije v Idriji in je konkuriral celo "Rdečemu praporu", glasilu osrednjega odbora soc. demokratske stranke. Zato je doba "Napreja" ja-ko pomembna in značilna v celotnem pokretu idrijskega delavstva. Za program si je "Naprej" zastavil borbo za lepše življenje, za nov svet, kjer ni bede nevoščljivosti in sovraštva, kjer je ljubezen in mir. Boril se je z resnico in pravico proti krivici in laži.. Njegova pot je bila pot izobrazbe, politike in gospodarstva. Tak je bil njegov program. Na-mah se je razširil po kotlini, delavstvo se ga je z veseljem oklenilo in dosegel je rekordno število 800 na- ročnikov samo v Idriji. Nič čudnega ni bilo, če se je čutilo osrednje glasilo ogroženo. Osrednji izvršni odbor soc. demokratske stranke je zahteval ,da preneha "Naprej" izhajati in da se prične izdajati posebna priloga "Rdečega prapora" za idrijsko dolino. Toda idrijsko delavstvo in vodstvo se ni pustilo ugnati in je zlomilo odpor vodstva. Klub borbi z vodstvom v Ljubljani pa sta rudar in "Naprej" šla po poti svojega programa dalje. Pred vsem sta vodila ogorčeno borbo z liberalizmom in klerikalizmom in odkrivala njune slabe strani drugod po Sloveniji, posebno pa v Idriji sami. Ostro so napadali občinsko gospodarstvo tedanjih liberalnih gospodarjev in občinskih mož, posebno pa povdarjali vedno in vedno zahtevo po splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravici v vseh ustanovah cd občine do državnega zbora. To borbo so vodili v okrilju krajevne organizacije soc. dem. stranke, ker jim oblast ni hotela dovoliti političnega društva "Naprej". Organizacija se je borila tudi proti carinski tarifi, za delavsko varstvo in zavarovanje. Pokret se je lepo širil in dobival po dolini Idrijce do Cerknega vnete pristaše. Uspeh ni izostal. Že drugo leto delavskega gibanja je delavstvo prodrlo v rudarski zadrugi in bratovski skladnici. Obe pomembni ustanovi sta tako prešli v prave roke. Poleg lista so širili svojo idejo tudi s knjigami, izdajali so delatski koledar in malo knjižico "Naprej". IOC 20C20I IOC "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javL V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" ter naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo. POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. 1 e o D o Q o :ooo: ioeso: =aox D 0 1 Politične razmere v tedanji Idriji Politične razmere v tedanji Idriji so bile precej čudne in za demokratične čase nerazumljive. V občinskem svetu so gospodarili liberalci z liberalnim županom na čelu, deželni poslanec mesta Idrije pa je bil, danes že pokojni dekan Arko, izvoljen v ožjih volitvah 1. 1901. Delavstvo tedaj še ni imelo volilne pravice. Meščani so glasovali po razredih, po tem koliko davkov je kdo plačeval. Delavec, ki je malo zaslužil in je plačeval tudi malo davka, je bil radi tega brezpravna raja. Odločali so meščani in v III. razredu okrog 150 ženskih volilcev. Ti volilci so bile vdove, ki so posedovale po možeh hiše in prejemale vdovnino. Plačevale so davek ou hiše in od pokojnine in imele volilno pravico v III razredu. Zanimivo je> da je vodilo socialistično delavstvo do 1906. odločno borbo proti liberalcem ali "turščni-karjem", kakor so jih nazivali radi tega, ker jim je idrijski deželni poslanec dr. D. Majaron, v zahvalo za izvolitev, obljubil večjo količino koruze ali turščice. L. 1906. pa je prišlo pri občinskih volitvah med njimi do kompromisa in radi tega je v III. razredu prodrla delavska lista. To je bil prvi politični uspeh delavstva. Sličen sporazum je bil dosežen čez par let tudi pri deželnozborskih volitvah. Prvi uspeh je delavstvo podžgal in SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA) "LA PALMA" Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Pineyro Avellaneda m CON FRIO, CON CALOR BEBA QUILMES ¡LO MEJOR! Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Kronfni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. KVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina .in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Sib-lrost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razSlrjcni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. ORE V A: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, TJ8ESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN j Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in m«-OD 9—12 OB NRDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE pričelo je ostro borbo za splošno in tajno volilno pravico. Liberalci in klerikalci so na javnih shodih nastopali proti tej zahtevi toda z majhnimi uspehi. Delavstvo je zahtevalo popolno pravico in ne samo drobtin. Zanimiv je bil shod 1. 1905., ki ga je sklicalo napreduo politično društvo "Jednakopravnost." Shod je namreč izglasoval nezaupnico tedanjemu naprednemu deželnemu in državnemu poslancu dr. I. Tavčarju, ker je nastopil v državnem zboru proti splošni volilni pravici. Kako se je počutil vrhovni šef naprednih krogov po nezaupnici lastne organizacije, o tem zgodovina molči. Delavstvo je manifestiralo za svoje pravice na shodih, sestankih, pri demonstracijah in pri splošni stavki, ki jo je proglasilo 1. 1905. Stavki so se pridružili tudi obrtniki. To je bil pač dogodek, ki ni imel primere v ostali slovenski domovini. Borbe leta 1907. in 1908. Splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica je bila končno leta 1907. dosežena. Pričele so živahne priprave za prve volitve po novem zakonu. Delavski kandidat za idrijski okraj je bil strokovni tajnik Kopač iz Trsta. Dobil je sicer v Idriji največ glasov, ni pa mogel prodreti Naslednje leto (1908.) so bile raz pisane tudi deželnozborske volitve. Liberalni kandidat za Idrijo je bil vadniški učitelj Engelbert Gangl klerikalni dekan Arko in socialistični Edbin Kristan. V širših voli tvah ni prodrl nobeden, zato se je borba prenesla v ožje volitve. Pri teh je prodrl E. Gangl s pomočjo socialističnih glasov. Delavstvo mu je dalo glasove proti obvezi, da se bo boril z delavci in za njihove težnje. Mož je držal obljubo dano delavstvu, zato pa je padel v nemilost v svoj i lastni stranki . L. 1907. je bilo ustanovljeno Delavsko socijalistično društvo "Naprej". Prav isto leto so ustanovili tudi Katoliško politično društvo, do- m»>3B< >»>: >:«< ::■•:♦>;: >:♦:< >:♦>. ■•»>- >:« KROJACNICA 'GORICA" čim je liberalno obstojalo že preje. Uspehi niso delavstva zadovoljili-Neustrašeno je nadaljevalo svoje borbe. Trud je bil obilo poplačan, ko je bil 1. 1910. izvoljen v Idriji socialistični župan Ivan Štraus. Bil je prvi socijalistični župan v Sloveniji in Avstriji. Imel je tako zasloni-bo v delavstvu, da je bil celo med vojno in po okupaciji imenovan za začasnega gerenta in komisarja. Kakor je bila uspešna politična borba idrijskega delavca, prav tako ni zaostalo tudi njegovo prizadevanje na kulturnem polju. Vse prosvetno delo so vršili v okrilju krajevne organizacije, le za nekatere panoge društvenega dela so ustanovili samostojne organizacije. Tako so bila ustanovljena 1. 1897. Idrijsko kolesarsko društvo "Sloga", 1. 1903. delavsko godbeno društvo in delavsko lovsko društvo. Prizadevanje ženstva Pomembno je bilo tudi prizadevanje socijalističnega ženstva, ki je u-stanovilo prvo socialistično žensko društvo v Sloveniji. Imenovalo se je društvo "Veda". Njegov namen je bil dvigati ženo duševno, čuvati jo pred propadanjem in pripraviti jo v stremljenju o zboljšanju njihovega gospodarskega položaja. Gospodarsko je imela socijalna demokracija močno oporo v svojem Delavsekm konzunmem društvu (1897.). Z namenom, da bi dvignili ilrijsko čipkarstvo in ščitili čipkari-ce pred izkoriščanjem, so ustanovili 1. 1905. tudi čipkarsko zadrugo. Delavsko gibanje je dalo idrijskemu rudarju in mestu obilo dobrih sadov. V svojem delu je bilo ustvarjajoče proti popolnoma neplodnem« delu meščanstva, čeprav je bilo med vojno zatrto in delavstvo militarizi-rano, je planilo po vojni še krepke-je na dan, dokler ga ni stisnila že-iezna pest za vrat, zatrla organizacijo, delavstvo pa postavila, ko ga j0 oropala vseh pravic, na kolena in m« naložila samo dolžnosti. Stari časi so se vrnili v srebrno dolino in samo malo časa še in srebrni studenci bodo usahnili. Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) luJttJHWIDMMflW1' :•:«< <♦> >»>■■ »X -<«< > slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Varela 5233 U. T. 50 - 5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130__ Trgovina čevljev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA PATERNAL Na Avellanedi '' Tako lepega dne pa slovenska ra- j selbina na Avellanedi še ni imela. | kot je bil to nedeljo. Vse je šle kot j po vrvici. Niti ni bilo treba klicati' Baigorria, tistega, ki dela dež, da bi nam vreme pripravil... kar samo se je v soboto preje tako lepo izlilo in iztreskalo, da je bil nedeljski dan, •12. februarja prav lep in prijeteu čeprav je solnce močno grelo. Karlo Terplan je tako z mirno vestjo pripravil mize, ker nekdo bo že prišel, da jih zasede, ko je tak lep dan. V kapeli, kjer je naša služba božja, je pa bilo tekanja. Toda vse je bilo pravi čas na pravem mestu. Novi mašnik je bil tam že pol ure meje. Že so bili na mestu tudi plaxei. Te je bilo seveda treba prinesti od drugod, ker naša skromna kapelica premore kaj malo. Prostorna je in Je-'zusa ima tudi v tabernaklju, toda drugo pa skoro vse manjka. Kje je šopek za novomašnika ? Gospa Iledvika ga je pripravila. Kje je križ? Ga že ima Marička. In trnjeva krona? Taka je navada, da se da novomašniku tudi ¡.raje-va krona, spletena iz akacije. . In tudi ta nova maša naj nosi to značilno znamenje prekmursko. Evo je tukaj trnjeve krone! Na beli blazinici okrašeni z rdečim cvetjem je bila spletena kraljevska krona... Kaj menite iz česa? Iz trnja in iz pšeničnih klasov! Zares značilna podoba! S častjo in bridkostjo je kronana duhovniku pot. Razvil se je sprevod vhoda v cerkev. Belo oblečene deklice, kum ir kuma, Subanovi, so vodili z zlatimi plašči oblečene duhovnike. Pri vhodu v cerkev sta sprejeli novomašnika Marička in Anica. Ena mu je dala križ in cvetje in je prav lepo nagovorila novomašnika s prošnjo, naj ne pozabi pri sveti daritvi izročiti Jezusa tudi vse prošnje zbranega ljudstva. Anica pa mu je podala krono in pojasnila, da naj mu bo vedno živ simbol duhovnikovega življenja. ■ Spet so zapeli "Novi mašnik '¡od' Pozdravljen". Nato se je z vso prisrčnostjo pričela sveta daritev. Govor je imel gospod Kastelic. Nato je bil "ofer", katerega se je vsa množica ljudi udeležila. In teh je bilo mnogo. Teško, da je bila kapela kdaj tako zelo polna. Sto sreč, da je prijeten prepih varval pred v;oči-iio. Mnogo truda je bilo treba, da so ^e pevci izvežbali in bili so izborili. Niso se spustili na latinsko mašo. pa so tem lepše slovensko zapeli. Kar hitro je bila ura. poldne. Pa tudi maše je bilo konec. Seveda smo ue za spomin tudi fotografirali. Po končani maši pa je bil praznik po vseh slovenskih družinah na Avellanedi. Saj so prišli tudi od dalfč na to lepo slovesnost in so bili povabljeni gosti k svojcem. Pa tudi okoli novomašnika se je zbrala lepa družba in smo ga spremili do Karla Terpla-na. Z lepo torto novomašne knjige je bila okrašena srednja miza za, katero smo se posedli in prekrižali. V teku je bil drugi del slovesnosti — obed. Ta se je vršil v prav lepi domačnosti. K okusnim jedilom, n:jači in navdušeni besedi se je pridružila tudi še vesela pesem in kar kmalu je bilo treba hiteti k popoldanski slovesnosti. Polna ulica ljudi je že čakali, ko je bila 4 ura. Spet so prišli dopoldanski in še novih veliko, da prisostvujejo slovesnosti 20 obletnice Slovenske krajine. Najprej smo zapeli litanije, na kar je sledila zahvalna pesem. Nato pa smo stopili na dvorišče. Aj! So se nekateri ustrašili. Toplo bo. Saj je pa tudi res sonce prav lepo grelo. Kar preveč! Toda sence ni bilo... Paciencia... Splošna jebila želja, da bi zborovanje vodil Andrej Lah, toda ni se doslej še toliko opomogel, da bi smel tvegati tako velik napor, ker na prostem je treba dati veliko glasu. Zato je vodil zborovanje g. Hladnik, ki je najprej pozval vse zbrane, naj le prav tako junaško kljubujejo o-stremu soncu, kot so naši dedje stali trdno na braniku slovenstva v hudih časih zgodovine in so svojo dedno zemljo ohranili slovensko. Vrstile so se deklamacije in referati in petje. Ivan Hozjan je g Tvoril o zaslugi slovenskega časopisja za Slovensko krajino. Ivanič Jože je govoril o prekmurskem izseljenstvu, ¡fotografija! ¡"LA MODERNA" * VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite i foto "la moderna' S. SASLAVSKY % Av. SAN MARTIN 2579 i Telefon: 59-0522 - Bs. Aires fi o njih za katerimi plaka blaga domovina. Hujberjev Jožek je govoril Baševo pesem domovini v slovo. Gjo-rekov Tine pa "Sen na Muri". Če-hovinova Darinka je krasno povedala Gregorčičevo "Soči", njena mlajša sestra Vanda pa Aškerčevo "Ropoša in Kruci". Tudi Sokol iz Dock Suda je nastopil z dvema' dobro izvajanima telovadnima nastopoma in ena naraščajka je tudi cickla-mirala pesem "Naša sloga", katero je izborno podala. Zborovanje se je vršilo pod pokroviteljstvom ministra Cankarja, kateri pa je odsoten in ga je zastopal g. dr. Kjuder. Z veliko pazljivostjo je številna množica spremljala zborovanje. Jugoslovanska, slovenska, argent-nska in cerkvena zastava so bile ne le okras, temveč tudi simbol misli; katera je družila zborovalce. G. Hladnik je podal v svojem govoru kratek pregled zgodovine Slovenske krajine s povdarkom velike vloge, ki jo je igrala v naši preteklosti, ki se nam šele sedaj odpira v pravi luči, ker doslej je bila ta, stran naše zgodovine kaj zanemarjena. Sveta brata Ciril in Metod in knez Kocelj imajo za slovenstvo veliko večji pomen, kot se je na splošno mislilo. V imenu odsotnega g. ministra je spregovoril g. dr. Kjuder in podal marsikako koristno misel, posebno Ob priliki nove maše na Paternalu smo: u o ione: raoi=3 o PRVA Slovenska vinarna NA DOCK SUDU V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik Q ALOJZ ŠIRCA 3 Calle Mazzini 1479 - Dock Sud | ?E3Q= -lODOl IOC3Q pa to, da naj ne bo Riachuelo Slovencem v Argentini to, kar je bila doma Mura tako dolga stoletja, ki jih je ločila! Tudi tukaj, ko smo srečno odkrili Frekmurce, je treba da se obojestransko pokaže dobra volja v veliki vnemi za skupno sodelovanje. Slovenca ni brez pesmi in je seveda tudi to zborovanje spremljala pesem od začetka do konca. Pel je ave-llanedski pevski zbor, ki ga je g. Ciril pridno vežbal in so bili v petju tudi prav dovršeni. Naravnost velikansko delo so napravili pevci, da so se mogli pripraviti za toliko pesmi, kot so jih morali zapeti ta dan dopoldne in popoldne. Vsi zborovalei smo navdušeno sklenili poslati naše posebne pozdrave v domovino kralju in princu Pavlu in jugoslovanski vladi. Tako tudi dr. Korošcu in uredniku Kleklu, ki sta bila glavna borca za Slovensko krajino in ki sta jo tudi ohranila Sloveniji in Jugoslaviji. S petjem pesmi "Hej Slovani", katero so peli vsi zborovalei, se je ta lepa proslava zaključila. 3C30I aoaoc 30E30 PRVOVRSTNA Restavracija, Bar jj in Pivnica g RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi prostori za družine Kegljišče in krogljišče Q Vsakovrstne jedi ob vsaki uri ° Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik ANTON DEKLEVA rti-Tfti--irn-i/n —,nr—,r CERKVENI VESTNIK 19. febr. bo maša na Paternalu za Sebastjana Mozetič. Popoldne nič . 26. ^ebr. Maša v Nuestra Señora de la Guardia v Rosario ob 10.30 uri. 5. marca bo maša na Paternalu in molitve na Paternalu. Rojakom v Rosariju. Z ozirom na željo rojakov v Rosariu sporočam, da se bo vršila sveta maša v ct-rkvi Nuestra Señora de la Guardia n?. ulici Uriburu. Omnibus 50 pusti dve kyadri vstran. Glede cerkvene oblasti- je zadeva že v redu, treba je torej \e, da v lepem številu pridete. Zaprosil sem že tudi slovenske sestre, da bi se pripravile na petje. Tudi priliko za spoved boste imeli. Jaz bom gledal, da bom v, cerkvi že ob 7 uri. V Rosario bom prjšel najbrže tisto noč. Ostanem kake tri dni. Torej na svidenje 26. febr. Na potovanje odidem v nedeljo 19. febr. o poldne in bom odsoten d¿ 5. marca, ko bo spet v redu služba, božja na Paternalu. Umrl je sveti oče Poj XI. Marsikdo si je prisvajal pravico, da je kritiziral njegovo delovanje. Kdor je resnicoljuben, naj se sedaj pozanima in naj bere v časopisju, kaj pišejo o njem, pa bo spoznal, da je bil krivičen v sodbah, kajti sedaj umrli papež je resnično skušal biti oče vsemu katoliškemu in krščanskemu svetu sploh. Hladnik Janez. • rozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, «brnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 127 Grof Orlov vzame iz žepa svojo denarnico in pokloni deklici zlatnik. Ona se mu zahvali, nakar sta zapustila oba Rusa kavarno in odhitela v palačo Trientino. Tu sta slekla svoj domino, izpod katerim sta nosila svojo pozlačeno Uniformo. V veliki dvorani častitljive stare Palače so se zbrali vsi benečanski ljudje. Okrog lepe mlade grofice so stali benečanski aristokrati. Ko se je Pojavil grof Orlov, je bil on edini, s katerim se je pogovarjala lepa Kla-risa. Tega večera je bila posebno lepa. — Grofica, prišel sem, — reče grof Orlov in se prikloni, — da se poslovim. _ — Da se poslovite, — vpraša Kla-risa in ga čudno pogleda s svojimi v°likimi očmi. — Ali že odhajate i? °enetk? Ali vam ni ugajalo pri nas1 kaj ste bili med nami komaj nekaj Nnov! ■— Grofica, dolžnost me kliče! — °dvrne Orlov, — neusmiljena dolžnost, ki vlada nad vsemi nami prav mačehovsko. Moja carica me je Sklicala nazaj in jutri zjutraj od-p°tujemo. —Da pa bom odnesel s seboj lep ^Pomin, vas prosim, da srejmete moje povabilo, ki sem ga vam že včeraj "lenil. Prosim vas, pridite nocoj na moje admiralske ladje, kjer pričakuje mali souper. Sedaj jc-PUst, in damam je marsikaj dovolje-°> kar se drugače nikakor ne bi ®P°dobilo. Sicer si pa izvolite izbra 1 Uiasko, ki vam ugaja, ako ne želi-e> da bi vas kdo videl. —Zakaj bi me ne videli? — odvrne Klarisa. — Že večkrat sem izzvala obrekovanje ljudi, pa se zato ničesar ne bojim. — Prav rada bi z vami o marsičem govorila, ker vas smatram za svojega prijatelja. —Oh, grofica, preveč ste me počastili. Hvaležen sem vam, ker mi zaupate. Bodite prepričani, da sem vaš prijatelj. Stavim, da vem kaj mi bo ste povedali! —Ne govorite sedaj! — ga popro si Klarisa in se hitro ozre. — V svo ji lastni palači nisem varna pred vohuni. Na vaši ladji pa bova popolnoma nemoteno govorila. Tam se bova lahko pogovarjala! Samo nekaj vas moram vprašati knez Orlov, povejte mi resnico: ali ste res prijatelj in privrženec svoje carice Katarine? — Jaz sem njen prijatelj, — odvrne knez Orlov in povesi svoje temne oči, — njen prijatelj sem, ker nosim njeno uniformo .Drugače pa sem njen sovražnik, ker me je prisilila da nosim uniformo. Vi veste, kaj pomeni biti pomorščak — Vedno na potu, nikoli doma — nikoli ne smem ostati tam, kjer bi rad ostal, — vedno moram biti na morju. Morje pa je nezvesto. —Nezvesto je sicer, toda vendar je boljše kakor pa nezvesta žena! — odvrne tiho grofica. Orlov se prikloni. — Grofica, prav imate, — odvrne tiho Orlov in vsako besedo naglasi. -Sedaj pa povejte odkritosrčno, — zašepeče Klarisa, — ali ste Katarinin prijatelj ali niste? ^rKako naj bi bil njen prijatelj, ko me je pa tako ponižala? — vpraša knez Orlov in se sprehaja z grofico po dvorani. Njegove oči pa so se demonsko zasvetile. — Ali ste slišali kdaj o knezu Aleksandru Po- temkinu? —• Ah, spominjam se! Pripovedovali so mi, da je to caričin miljenec. — Da, novi miljenec, — zašepeče jfezno grof Orlov .Toda prej je bil nekdo drugi na njegovem mestu. Ali mislite, da je ta nekdanji miljenec mogel pozabiti, mogel odpustiti Katarini , kar mu je hudega storila? Klarisa ga vprašujoče pogleda. — Ne, ne verujem, da bi mogel moški kdaj odpustiti ženi, ki bi mu najprej poklonila svoje srce, nato pa bi mu ga zopet odvzela, kakor da gre za dijamant. Moje mnenje je, da bo prvi miljenec sovražil svojega tekmeca, še bolj pa ženo, ki je vse to zakrivila. — Vedite torej, — zašepeče Orlov, jaz sem bil njen prvi miljenec! — Potem sovražite carico" — Ah! — Iz vse svoje duše? — Iz vse svoje duše jo sovražim! — Zaveznika sva torej na življenje in smrt! — Da, na življenje in smrt! — Do groba? — Do groba! Klarisa ponudi Orlovu svojo roko. Ta jo prisrčno stisne, nato pa galantno poljubi. Oba sta si za trenutek gledala v oči, kakor da bi vsak hotel prečitati n.ijskrivnejše misli drugega. Čez nekaj časa zapusti knez Orlov v družbi adjutanta Kristeneka palačo. S svojim uspehom je bil zelo zadovoljen. Vse je šlo gladko, celo boljše ka 1 or je sam pričakoval in upal. Grofica bo prišla na krov, ko bo pa enkrat na ladji, ko se bo nahajala na krovu "Česme", potem je izgubije-odpeljal v Petrograd. Potem bo sto pil pred carico in nagrada gotovo ne na, potem je njegova. Potem jo bo bc izostala. Knez Orlov je bil zelo dobre volje. —Pojdiva, dragi Kristenek, — reče Orlov. — Pila bova na ladji šampanjca. Nocoj sem doživel večji triumf, kakor pa Aleksander Potem-kin, ko je premagal upornika Pu-gačeva in njegovo vojsko! Oba odhitita h kanalu. Nekaj minut pred enajsto uro je izginila grofica Klarisa iz dvorane. Palača je bila podobna velik: kletki, iz katere se je dalo po želji odle-teti in zopet prileteti v njo. Gosti so prihajali in odhajali. Godba je igrala, — povsod so plesali. Služabniki so ponujali po dvorani pijače in slaščice in nihče ni opazil, da. je lepa gospodarica izginila iz dvorane in odšla v svoj budoar. Tu sleče s pomočjo svoje sobarice obleko, ki jo je nosila v plesni dvorani in se preobleče v temno obleko, ki se je popolnoma rilegala njenemu telesu in izražala njeno vitko linijo. Nato se ogrne z navadnim in enostavnim plaščem, mali klobuk pa, ki si ga je posadila na glavo, bi prej pristojal siromašni deklici, kakor pa njej, lastnici palače Trientino. Nato vpraša svojo sobarico: j — Ali je Nikola s svojo gondolo spodaj ? — Da, signorina! — Dobro je, — naj me popelje! Grofica pokima svoji sobarici in odhiti po stopnicah na vrt, odtod pa se poda skozi stranska vrata na tilico in kmalu dospe do kanala, ki se je nahajal za palačo. Tu se je zibala na valovih majhna, lahka gondola, v kateri je sedel neki stari, sivobradi gondolijer. — Hej Nikola! — zakliče grofica. Gondolier pa je ni slišal. — Nikola! — zakliče še enkrat grofica. Gondoliáer se zdrzne. — Oh, oprostite signorina, — reče en, — jaz sem bil — seni zaspal, — da, nekoč je bilo to drugače, v prejšnjih letih večkrat nisem spal za časa predpusta celih štirinajst dni, toda sedaj — sedaj so mi lasje že o-siveli, lepa madona, sedaj nisem veo za karneval! Dobro je, Nikola, — vzemi vesla in me odpelji v predmestje lagun, —i— po najbližji poti, kakor vedno ! — Grofica, — reče starec z zamolklim glasom, ki je že skoraj malo drhtel, — rad bi vas opozoril, — ti nočni izleti v predmestje, tam ni preveč varno — če pa zvedo to beneški odlični ljudje--- —Tiho starec — nihče ne ve ničesar, — pel ji — hitro! Ustavi pred tisto majhno hišico, ki jo že poznaš! Stari Nikola prikima. Pograbil je svoja vesla. Grofica je sedla na klop, ki je bila prevlečena z baržunom in gondola je mirno zdrknila po gladini temnega kanala. Oblaki so zginili, mesec je plaval na nebu in s svojo bledo svetlobo razsvetljeval Benetke. Bila je prekrasna nočno vožnja Ob obali so stale velike, temne in molčeče beneške palače, lahen vetrič pa je prinašal zvoke oddaljene glasbe ; mesec je spremljal malo gondolo na njeni poti, srečavale pa so jo mnoge gondole, okrašene z lam-pijončki ki so jih že oddaleč videli, ker so bile razsvetljene. Klarisa se je stisnila v svoj plašč. Svoj obraz je skrila za visokim o-vratmkom in odgovarjala na vesele vzklike v gondolah, ki so ji prihajali naproti, ali pa jo prehitevali, samo z lahnim kimanjem glave. Gondola je po mnogih kanalih na- SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ NI JI BILO USOJENO Milica je vsa žalostna zapustila domač kraj, ko se je podala za očetom, ki je že nekaj let prej odšel v Argentino. Cel mesec pred odhodom je hodila z mamico okrog prijateljev in znancev ter se poslavljala od njih. Vsi so jima želeli srečno bivanje v tujini ter skorajšnjo vrnitev. Milica je svojim prijateljicam odgovarjala z žalostnimi besedami in jim obljubljala, da jim bo pisala, kako je v novi zemlji. Vsakokrat ko sta se z mamico vračale domov, sta se pogovarjali kako si bosta v Argentini u-redili svoje gospodinjstvo. Tukaj doma, bo treba pustiti dosti stvari, ki niso vredne, da jih nosimo po svetu, tam bo treba nove nabaviti. "Kajne, mamica, da bomo vse novo in lepo kupili, da se bo vse svetilo, kct pri sosedovih, ki so vso opravo kupili pred kratkim v mestu", je večkrat rekla Milica. Mama je seveda pritrdila, a pristavila je, "vendar so tudi stare stvari dobre, ker nas spominjajo na domač kraj, zato bomo nekatere vzeli s seboj!'' Milica ni razumela kaj hoče mamica z tem povedati, a zapomnila si je dobro te besede. Pa je hitela dalje spraševati mamico, "ali so tudi v Argentini tako lepe gore, kot so naše, ali so tako čisti potoki kot pri nas?" Mama je nekoliko pomislila, ter v sebi dognala, da tudi v Argentini morajo biti goré in reke, pa je rekla Milici: "seveda so in pa še veliko večje in lepše kot naše!" Milici so pa v šoli učitelj pravili, da lepših gor kot so naše sploh ni. Pa jim je kot dokaz navedel tudi nekaj primerov: vsako leto obišče naše gore veliko število tujcev, kateri pridejo gledati našo krasoto in se navžiti zdravega gorskega zraka, potem se pa v kristalno-čistih potoki! okopajo. Tudi to si je Milica zapomnila, a rekla ni nič, kajti mamico je spoštovala nad vse in jo ni hotela nikdar žaliti. Prišel je dan, ko je bilo treba zapustiti domač kraj ter se podati v Trst, kjer jih je čakala velika ladja, da jih odpelje v Argentino. Toliko solza Milica še ni videla. Vse sosede in vsi sorodniki so jokali, ko sta z mamico odhajali. Še en objem in ladja je zapiskala, kar je pomenilo, da je prišla ura odhoda. Potem pa Mladinski kotiček mahanje z robcem v zadnji pozdrav in že so postali ljudje na pomolu majhni, da jih ni bilo mogoče spoznati. Ladja je začela hitreje brzeti in prihajala na odprto morje. Solze so se posušile in takrat je milica videla prvi in zadnjikrat lepoto naše zemlje. Čudila se je kako, da ni do sedaj nikdar opazila te krasote. Mamica pa ji je pojasnila, da je vsaka stvar takrat lepa, ko jo izgubimo ali ko nam ni dosegljiva. Tudi mama je občutila isto, zato je lahko odgovorila. Po sedemnajstdnevni vožnji sta dospeli v Buenos Aires, kjer jih je čakal oče z nekaterimi prijatelji. Začudili so se Milici, ki je tako velika, saj so jo čisto majhno pustili doma. Ona pa jim je hotela vse naenkrat povedati. Kako jih domači pozdravljajo, kako lepe zelen gore so bile ko sta z mamo odhajali i. t. d7 Zvečer se je zbralo na očetovem stanovanju še več znancev, ki so prišli po novice iz domovine. Milici ni zmanjkalo, vsakemu je povedala svoje, tako, da so jo vsi vzljubili. Tudi nekaj deklamacij od doma je povedala. Družba je bila vesela in zadovoljna in imela polno hvale za Milico, ki je tako pridna. Drugi dan je odšel oče na delo. Doma sta ostali z mamico in začeli urejevati borno gospodinjstvo. Od sedaj je življenje potekalo mirno vsaki dan enako. Oče je hitro poskrbel, da je Milica začela hoditi v šolo, da bi se čim prej navadila španskega jezika. Mamica je morala tudi na delo, ker oče ni zaslužil dovolj, zato so sklenili da ostane Milica cel dan v šoli, ker bi bila v nevarnosti, ako bi bila sama doma. V šoli je imela Milica kmalu mnogo prijateljic. Pripovedovala jim je iz kako lepe dežele je prišla. Spomnila se je na bistre potoke in visoke goré. Tu je pa videla le umazano reko in namesto gorá, visoke hiše, ki niso dovolile čistemu zraku do otrok v šoli. Radi slabe hrane v šoli in brez-zračnih prostorov v stanovanju, je Milica kmalu začela bledeti in hujšati. Mati in oče sta se posvetovala in sta dognala, da ji zrak ne prija. Pe- ljala sta jo k zdravniku, ki je Milico natančno pregledal ter dal nekaj zdravil. Mislila sta, da se bo deklica popravila ter sta nadaljevala svoje delo, kajti brez dela ni jela. Tako sta, v vedni skrbi za kos kruha, skoraj pozabila na otrokovo bolezen. In ravno to je bilo usodno za Milico. Nekega ponedeljka je rekla mamici, da ne more v šolo, ker jo bolijo noge. Še tisti dan je legla v posteljo. Mamica je pustila delo, da bi jo stregla, ker se je Milica od dneva do dneva slabšala. Ne zdravniki ne zdravila niso več pomagala. Dekletce je postajalo vedno slabše. Od nekdaj krasne, žive Milice je ostala sama slika. Tedaj pa je prišlo najhuje. Začela je bruhati kri in po dolgem trpljenju je izdihnila svojo mlado, komaj 12 let staro dušo, ravno takrat, ko so po mestnih zidovih začeli blagodejni sončni žarki božati zadu-hel velemstni zrak. Vse prijateljice, ki so jo med boleznijo obiskovale, so se tedaj zbrale, da se posvetujejo, kako napraviti čim lepše vence za Milico. Iz kupljenih rož so ji res napravile kite cvetja, a Milici vse to ni pomagalo, ležala je negibno, med cvetjem cvetljica, usahla, ker ni imela čistega domačega zraka. Vse* nade, katere je gojila in vse upanje starišev, je šlo z Milico v hladni zgodnji grob. Ostal je samo spomin. Jan Kollar: DOMOVINA VSESLOVANSKA Od Atosa k Triglavu do Primerja, od Mazuranov pa tja do Kosova* od Carigrada pa tja do Petrova z Lagode do Uralskega pogorja. od Dona do dubrovniškega morja, od Blatona do Balta in Azova, od Prage tja do Moskve in Kijova in do Kamčatke vstočnega obzorja. I od Ta tre do Urato, Volge, Save, kjer širijo se daljne pokrajine, tam sliši jezik matere se Slave. i i Ej, v kolo, bratje, kje je radost vaša, kje meje so velike domovine, poglejte to Vseslavija je naša ! Anton Zaje: Skrivnosti sreče Kaj je sreča? Beseda "sreča" je zelo raztegljiv pojem, ker v vsakem človeku zavzema drugačne oblike. Naj sledi nekoliko zgledov: Skopuh domneva, da postane srečen, kadar bo nagrabil veliko vsoto denarja. V trenotku, ko to doseže, pa zaželi še enkrat toliko. Trgovec nestrpno čaka trenotka. ko bo kupil avtomobil. Ko ga ima, je nekaj tednov srečen, a potem si zaželi vilo. Deček hrepeni za lesenim konjem, ki ga je videl v izložbi trgovine. Ko ga dobi je deček srečen, drugi dan pa odbije konju glavo in hoče bici-kelj. Vsi trije, dasi vsak v drugačnem smislu, so dosegli srečo, katero so pozneje zapravili. Človek je podoben gorskemu jezeru. Dokler v njem vihrajo notranji nemiri, je razburkano in kalno; a ko se viharji poležejo, postane mirno in čisto kakor sinje nebo. Dokler tvojo dušo polnijo sebična hrepenenja, si nesrečen; ko pa v nji zavlada zadovoljstvo in tišina želja, postaneš srečen. Bodi torej zadovoljen s tem, kar imaš. Ob enem delaj, ker delo je pogoj življenja; vse drugo ti bo navr-ženo. Tišina želja je sreča. Vseslovanstvo ča, da so tam nekoč živeli naši pradedje, katerih nesloga in mehkuž-nost je povzročila raznarodnest. Kljub temu, da vsi to občutijo in spoznajo, pa se nesloga vedno znova pojavlja in prinaša našim sovražnikom lepih koristi. V vseh časih pa so se dobili ljudje, ki so z besedo in pismom dokazovali kaka nesreča je l-azdor. čeprav so ti ljudje ostali glas vpijočega v puščavi, je vendar prav, da se nekoliko z njimi seznanimo. Naš mali slovenski narod je imel Vodnika, Prešerna. x\škerca, Gregorčiča, Cankarja in druge, od katerih že poznamo nekaj del. Zato bomo danes našim malim eitateljem predstavili enega izmed največjih čeških pesnikov .Jan-a Kollar, ki se je rodil leta 1793. umrl pa 1852. Jan Kollar ima cele knjige sonetov v katerih razkriva svojo ljubezen do Majke Slave ter svojo žalost nad počasnim manjšanjem slovanske zemlje. Biča odpadnike in uči mladino spoštovati Majko Slavo. Prepotoval je vse slovanske zemlje, katerim je zapel, kar je v njih videl. Poznal je slabosti slovanskih voditeljev in občutil suž-nost v katero so vodili podrejeno jim ljudstvo. Zato so vse njegove pesmi namenjene ljudstvu, katero kliče na branik slovanstva. Za sedaj bomo priobčili nekatere, a poz-neje, po možnosti še katero njegovih pesmi. Jan Kollar: MATI Kakor nesrečna zapuščena mati, ko smrt ji vzame hčere in sinove, po svetu hodi, išče njih grobove, in sliši se v nočeh jo vzdihovati, posled prišla iz mesta, prikazala :e je obala, ki je bila posejana s samimi majhnimi hišicami, ko je ta del picdmestja izginil, so prišli na vrsto vrtovi, potem pa se je še tu pa tam prikazala kakšna borna koliba. — Sva že v predmestju,—reče stari N.ikola in pokaže množico kolib, ki so se dvigale blizu obale. To je del Benetk, kjer stanujejo siromašni ljudje. Tukaj živijo ribiči, ki si s težkim delom služijo svoj vsakda nji kruh. — Danes je tudi tukaj tiho in ir.ii no, ker so vsi odšli v mesto, da bi se i -izveselili. — Madona, tam so stnpnicč. Ali vam naj pomagam? — Ni treba! — Tam je kolibica, kjer stanuje! — Počakaj tam! — Madona, ali naj bi vas čakal'; — vpr&ša starec. —Ne, — hvala, — vrnila se bom peš, dragi Nikola! Plačo boste do ste dobili jutri zjutraj. Zbogom! B6g naj vas blagoslovi! Ne, signorina, vas naj blagoslovi, — vzklikne starec in pogleda mlado in lepo ženo. — Bog naj vas blagoslovi in obvaruje vsake nesreče, — tukaj ni baš preveč varno. Boljše bi bilo, če bi šel jaz z vami. — Ne! Ostanite! — vzklikne Kla-risa in stoji na stopnice po katerih je odšla na obalo. Čez nekaj trenutkov je stala pred kolibico, pred katero so visele ribi. ške mreže in se sušile. Grofica Pineberg se je še enkrat ozrla in pogledala na vse strani, potem pa je trikrat potrkala na vrata. Zaslišali so se koraki! — Mlada žena si je pritisnila roke na razburjeno srce. Vrata so se odprla, na pragu pa se je pojavil lep, črnolas mladenič. — Gianettino! — Klarisa! — Ljubljena! -Prišla sem, dragi moj! — Dobrodošla, pričakoval sem tel Gianettino raširi roke in potegne Klariso čez prag. Objela sta se in pozabila na ves svet. Vrata so se za njima zaprla. Valovi kanala so tiho šumeli, m daljavi pa so se bleščale Benetke kraljica morja. 107. POGLAVJE. Gondolijerjeva ljubezen. Gianettino je potegnil svojo ljubljeno v revno urejeno sobico. Še vedno sta bila objeta, poljubljala sta se in si šepetala najslajše besede. Grofica Klarisa je slekla svoj plašč in vrgla tudi klobuk na mizo. Grofica je objela mladega gondo-lijerja, ki ni prenehal poljubljati njenih rdečih, sočnih ustnic. —Madona, prišla si? — je šepetal Gianettino. — Ali si zares tukaj'/ Oh, bal sem se že, da boš nocoj popolnoma pozabila na svojega ubogega Gianettina. — Vozil sem se mimo tvoje pa lače — videl sem razsvetljena okna — slišal sem zvoke godbe, po katerih so plesali tvoji gostje, — oh, Klarisa, ko bi ti vedela, kako mi je bilo težko! —Morda jo sedaj objema kakšen drugi moški, — morda jo je prav sedaj objel kdo drugi in zaplesal 2 njo. — Oh, madona, moja roka je nehote segla po bodalu, na mojo srečo pa me je moja gondola hitro odnesla. — Oh, Klarisa, jaz ne morem več prenašati tega življenja! Ti prihajaš k meni samo ponoči, podnevi pa te obdaja toliko drugih moških! — Oh, ti ljubljeni in ljubosumni človek! Mar ti ne dam tisočlrat več. kadar sem tvoja, tvoja ponoči? —• Ali ne veš, da je noč ustvarjena za tiste, ki se ljubijo? — Ali še nisi sli- šal. da imenuje pesnik noč prijate. ljico ljubezni. — Oh, Gianettino, poglej, sedaj sem naslonila svojo glavo na tvoje prsi. — Tukaj sem na varnem, tukaj sem mirna. — Kajne, Gianettino ti bi me branil ,če bi mi pretila kaka nevarnost? — Branil bi te s svojim življenjem! — vzklikne Gianettino in dvigne roko k svečani prisegi. — Toda kdo naj bi ti storil kaj zalega "i — Saj ti si angelj siromakov! Vse Benetke te obožujejo, celo preveč te obožujejo, jaz pa moram vse to mir-110 gledati! v — Gianettino, ti bi bil lahko srečen, ker je tako. -Srečen bi bil, če bi vedel, da bodo ti ljudje kedaj zvedeli, da si moja! No, Klarisa, povej mi sama, ali ni najina ljubezen popolnoma brezupna? Nikdar ne bova združena —■ nikdar ne bova pred ljudmi pripadala drug drugemu! — Jaz se moram k tebi plaziti ponoči kakor tat, ti pa prihitiš k meni kakor metulj, ki ga preganjajo. — Klarisa, ti ei postala zamišljena? — Povej mi na kaj misliš? — Zakaj se ti je čelo nagrbancilo? Zakaj strmiš tako žalostno v tla? — Ker slutim, da najina ljubezen ne bo dolgo trajala, — odvrne Kla. risa . — Bog ne daj! — se prestraši Gianettino. — Najine ljubezni ne sme biti nikdar konec! — Ah Klarisa, ali misliš, da tvoja ljubezen ni dovolj globoka, da bi me mogla z njo vedno osrečevati? Ali misliš, da bo prišel čas, ko ne boš več hrepenela za menoj? — Ne mislim tako, moj dragi, moj edini, ljubljeni Gianettino, — odvrne lepa, rdečelasa žena in sede k Oianettinu na obrabljeno zofo, — ljubila te bom do svojega poslednjega vzdihljaja. Saj ti si mi vse na (PANSLAVIZEM) Znano je, da je na evropski celini Slovan največji po številu. Zato se mnogokrat vprašujemo: zakaj nima več pravic v svetovnem življenju ali pa vsaj samostojne države? Na to vprašanje dobimo odgovor ako se malo ozremo v zgodovino, katera je polna dokazov o slovanski neslogi katera postane tako največji greh in grob slovanstva. Globoko v Nemčiji so vasi, reke in gore, ki imajo še danes čisto slovanska imena, kar pri- svetu! Jaz te ljubim, ljubim, moj e-dini! Nikdar te ne bom prenehala ljubiti! —Moja pot pa me bo odpeljala od tebe! — Moja pot vodi daleč odtod, vodi v deželo, kjer ne cvetejo pomaranče in limone, temveč gospoda, ri mraz. Tam se bom borila, tam me bodo obdajali sami sovražniki, tam se bom morala boriti za carsko krono! Da, Gianettino, borila se bom za prestol! Potem pa — potem bo morda uboga Klarisa postala carica, ti pa veš, da žena, ki sedi na prestolu ne sme poslušati svojega srca. Carica pripada le svojemu narodu! —S teboj bom odšel v državo, o kateri govoriš! — odvrne Gianettino kljubovalno. — Boril se bom poleg tebe! Klarisa, potrebovala boš prijatelja in zanesljivega človeka! Potrebovala boš nekoga, ki bi z veseli jem žrtvoval zate svoje življenje! —To bo storil tvoj Gianettino in če se ti bo zares posrečilo doseči car. sko krono, bom ležal kakor zvest pes pred tvojim prestolom in raztrgal vsakogar, ki bi se ti približal s hudobnim namenom! — Moj dragi prijatelj! — vzklikne Klarisa in pogladi Gianettina po njegovih črnih laseh. — Vedi, da se bo nocoj o vsem odločilo! — Kaj?! — Nocoj? Gianettino jo je prestrašeno pogledal. — Da, moj prijatelj! — Ti poznaš kneza Orlova, tistega odličnega Rusa, velikega admirala, ki je tebe in mene rešil iz hladnih morskih valov. — Poznam ga, odvrne Gianettino nemirno, — vem, da te ta človek obožuje in da si je prisegel, da boš ti njegova! — Ko sem ga prvikrat videl, se mi je zazdelo, da je ta člo. vek prišel samo radi tega v Benetke, da bi ti storil kaj hudega! Že takrat tako začel sem jaz obiskovati; pozabljene slovanskih mest gradove,-kar zdaj se Ivunice, Krain, Lobdve ime bi hotel pravo izkopati [zove. Kjer Sloupsko, Mešin, druga mesta leže v tujini tiho pokopana, [naša tam Nemec z našo se lastjo ponaša. Kako bi kdaj te brate pozabili, kjer Ritra bila je, Viñeta znana, v njih Dervan, Mik in Belbog zlatokrili- sem ga hotel s svojimi pestmi podreti na tla! Gianettino pa je bil bil pretkan, mnogo bolj pretkan, kakor mislijo ljudje. Pretvarjal se je, kakor da bi bil temu bradatemu Rusu prijatelj, ves čas ga je vozil & svojo gondolo kamorkoli je hotel. — Klarisa, priznavam ti, da sem to storil samo zaradi ljubosumnosti! V knezu Orlovu sem videl svojega tekmeca, hotel sem vedeti za njegove poti in za njegovo početje in ga nisem pus'til izpred svojih oči. Moral se 111 se prepričati, če zahaja k tebi, kako dolgo ostaja v tvoji palači, ko pa se je vrnil, sem mu čital i obraza, kaj je govoril s teboj. —Oh, Klarisa, če me zares ljubiš» reci temu človeku, da ne sme več* prestopiti praga tvoje palače! Nikar ne bodi njegova prijateljica! Jaz temu človeku ne zaupam, smatram ga za potuhnjenega in zlobnega in zdi se mi, da ti je nastavil zanko! Ljudje v Benetkah pripovedujejo o njegovih neštevilnih posetih v tvoji palači ! — Oh, sladka madona, pazi se pred njim! — Baš nasprotno, — odvrne Kla* risa, — hočem mu postati še bližja» kakor sem mu bila doslej! — Ti ga torej ljubiš? —Oh, ti ljubosumni človek! Mar ne veš, da ljubim samo tebe in n1' kogar drugega? Toda knez Orlov je mogočen! V Rusiji ima mnogo P1'1' vržencev in jaz bi ga rada pridobila za svojo namero in se z njim zvC' zala! Z njegovo pomočjo se mi posrečilo, da bom uničila prestol carice Katarine in na razvalinah zgra' dila svojega! — Nocoj bo prired.1 admiral knez Orlov na krovu sv°Jc vojne ladje "Česme" meni na «a» veliko pojedino. Gianettino, radi tega bom morala kmalu oditi, čez dv uri moram biti na ladji! (Dalje prihodnjič)