Poštnina paviallrana. Leto I. . Pesameina številka 1 Din. Štev. 170. V Ljubljani, v sredo 22. avgusta 1923. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 20‘— Uredništvo: Woifova uiica št. 1/1. — fsiefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana". (jpravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Francija in Mala antanta. Od r.nšego stalnega pariškega dopisnika. ap. Pariz, 19. avgusta. Odlična osebnost, ki ima zelo intimne zveze s francoskim zunanjim uradom, je podala vašemu dopisniku sledeče podatke o politiki in bodočnosti Male antante: »Tvorba, ki se naziva Mala antanta, je s svojim skupnim številom prebivalstva — okoli 60 milijinov — resnično velesila, čije glas postaja v koncertu velesil vedno večjega pomena. Konferenca v Sinaji je na svoj način pripomogla, da so postali cilji in kretnje cele grupacije jasnejši. V nekaterih uprav mojstrskih referatih se je opozorilo, da je politični in gospodarski razvoj teh dežel nerazdružljivo zvezan s skupnim razvojem kontinenta. Svoj čas smo razumeli pod izrazom »balkanizacija« neke vrste politično in gospodarsko anarhijo. Danes nam pa delajo ravno te dežele blesteči vzgled notranje okrepitve, ekonomske obnove in zunanje miroljubnosti. V naši sredini je nekaj politikov, ki se ne morejo ločiti nekega »protislovja« med Romunijo na eni in Češkoslovaško ter Jugoslavijo na drugi strani. V tem »dejstvu« vidijo mnogi oni »bacil«, ki bo Malo antanto prej ali slej uničil. Ta pesimizem pa nikakor ni utemeljen. Med temi deželami ni nikakega protislovja. Bolje povedano: Te države gledajo pač v tri smeri, ali s hrbti so krepko naslonjene ena ob drugo. Romunija ima obrnjen svoj pogled predvsem v Rusijo. Ker pa živita oba zaveznika s sovjetsko Rusijo v najboljših odnošajih, je podana Romuniji garancija proti napadu z ruske strani. Češkoslovaška sc nahaja preo nemškim, Jugoslavija pred italijanskim problemom. Ali je tv, na obeh straneh podana možnost oboroženega konflikta? Gotovo. Tu gre za probleme evropskega pomena in lokalizacija spora bi bila naravnost nemogoča. Pred našimi očmi stoji svarilno znamenje z letnico 1914... Močan argument proti pesimizmu je trditev, da je politika Male antante v vsakem oziru konstruktivna, obnovitvena. Rešitev Avstrije, eno najlepših dejanj izza svetovne vojne, je bila mogoča le vsled aktivnega sodelovanja Maie antante. Nekaj sličnega se je v Sinaju poskusilo z ozirom na Madžarsko. Sebični momenti so molčali. Cisto pacifistične in politične modre zahteve, id so bile postavljene v tesni zvezi s’ finančno in gospodarsko pomočjo, ostanejo v politični zgodovini lep primer zmernosti napram premaganemu nasprotniku. Pričakovalo se je, da se bo Mala antanta razširila in ojačila. Govorilo se je celo o nekakem »bankerotu«, ker se to razširjenje ni izvršilo in posrečilo. Mnenja srno, da je najbolje za Malo antanto, ako se ona ne preobteži z interesi jin zahtevami, ki si medseboj nasprotujejo m ki Potemtakem tvorijo vir notranjih nesoglasij, vzrok gotovega razkroja. Napadalna sila kake poljubne dežele ne zavisi toliko od njene velikosti, temveč o enotni volji njenih prebivalcev. Skupnost interesov, to je prva zahteva, ki se Postavlja pred vsako meddržavno zvezo. Mala antanta je Storila zelo dobro, ko je postavila ta ■princip pred vse Pomisleke. S tem pa nikakor ni rečeno, da kooperacija V\ nekaterih vprašanih med ‘Malo antanto in nekaterimi sosednimi 'državami ni mogoča. To se tiče zlasti Poljske in Grške. Glede Bolgarske je najbolje, da se počaka... Tok razvoja Sre svojo pot. Zelo posrečena je bila misel, da se postavi na dnevni red prihodnjega sestanka v Beogradu koristna točka: tesna finančna in gospodarska kooperaci-ja vseh treh držav. Še srečnejša je bila misel, da se poveri študij tega problema češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu. Vsa bodoča politika mora biti zlasti v porušeni Evropi gospodarska politika. Ob strani vsakega diplomata stare šole mora biti gospodarski izvedenec. . Mala antanta je doprinesla dokaz, da je obnova Evrope v okvirju mirovnih pogodb mogoča. Radi tega tvori Pomembni činitelj v borbi za novi red. jd ga hočejo danes vsi narodi, ki so dobre volje. Ta vzgled naj bi si zapomni-« Vse evropske velesile..., Radikali imajo absolutno večino. Beograd, 21. avgusta. (Z) »Politika« piše: Občinske volitve so se končale v nedeljo v Srbiji in Crnigori. Večinoma so izvoljeni ali sami radikali, ali pa v zvezi z džemijetom. Dobili so absolutno večino; če tudi manjka poročil h nekaj sto občin, vendar se že po dosedanjem razmerju lahko vidi, da so radikali dobili skoro dve tretjini občin v Srbiji. V Crni gori razmerje ni isto. Tam so menda demokrati, zedinjeni z opozicij analnimi strankami v večini. Beograd, 21. avgusta. (Z) »Politika« javlja: Tekom včerajšnjega dne je prispel največji del poročil iz Srbije in Crne gore o tamošnjih volitvah. Iz njih se vidi nedvomno zmaga radikalov. Demokrati so v padanju, dočim so zemljoradnik! uspeli, da so dobili večje število občin, nego pri zadnjih občinskih volitvah. Vendar se pa situacija, ustvarjena vsled teh volitev ne more vzeti kot merilo pravega političnega stanja. Nasprotno pa gledajo demokrati četudi premagani na teh občinskih volitvah na svoj poraz precej ravnodušno. V zem-Ijoradniških krogih pa se gleda brez razsipavanja z zaupanjem na stopnjema rastoče število njihovih občin. Beograd, 21. avgusta. (B) Po uradnih podatkih o izidu občinskih volitev. ki so se vršile 19. avgusta t. I. v oblasteh Srbije in Cme gore, je vladna stranka dobila ogromno večino. Dve tretjini občin sta izbrali radikalno upravo. Od skupnega števila 2241 občin manjkajo še poročila od 674 občin. V številih izraženo razmerje je po dosedaj znanih podatkih naslednje: radikali 1032 občin, demokrati 354, zemljoradni-ki 62, meščanska stranka 50 in džem-jet 12. Volitve so se povsod izvršile v največjem redu. REORGANIZACIJA DEMOKRATOV. Beograd, 21. avgusta. (Z) »Politika« poroča: Včeraj se je cel dan govorilo o volitvah. Radikalska zmaga je v Beogradu iznenadila, a istočasno spravila v zmešnjavo posebno demokrate, ki verujejo, da bi relativno bolje uspeli, ako se ne bi bili zvezali z republikanci in naprednjaki. Kolikor se je včeraj moglo doznati, izgleda, da bo pri demokratih izvedena korenita reorganizacija v stranki. Proti radikalom, kakor oni mislijo, se da uspeti samo z močno organizacijo in taktičnim propagandnim delom v narodu. Dosedaj to ni bilo izvedeno z zadostnim sistemom, vsled česar tudi rezultati niso mogli biti boljši, nego so bili. Posebno je treba naglasiti, da bodo demokrati v kratkem začeli delati na popolni reorganizaciji svojega tiska. Podrobnosti o krvavem spopadu v kosovski Mitroviči. VEC mrtvih in ranjenih. Beograd, 21. avgusta. (Z) O predvčerajšnjem krvoprelitju v Kosovski Mitroviči se javljajo še sledeče podrobnosti: Krvavi spopad, ki se je odigral na volišču, so izzvali tamošnji Turki in Arnavti in sicer po nalogu zloglasnega Šerad bega, narodnega poslanca. Do spopada je prišlo na ta-le način: Tik pred poldnevom je prišla tolpa Turkov in Arnavtov, sestoječa približno iz 80 mož, oboroženimi s koli in noži, pred poslopje volišča, pred katerim je bila takrat velika gnječa. Takrat so Turki začeli metati na naslov nekih Srbov razžaljive besede, ki so razdeljeni v manjše skupine, agitirali med volilci. Na turške žalitve Srbi s početka sploh niso pazili, ko so pa le-ti začeli odkrito pretiti, da bodo razbili volilne skrinjice in razgnali one, ki niso njihovi ljudje, se je vnel prepir, iz katerega je nastal pretep. Takrat je nekdo v turških vrstah začel streljati iz samokresa, na kar - REZULTATI PREISKAVE. so začeli streljati tudi Srbi, vsled česar se je razvila ogorčena borba. K sreči je orožništvo takoj interveniralo in preprečilo daljne izpade. Volitve so se vsled tega morale prekiniti. Povsod po mestu so se napotile vojne in orožniške patrulje, ki še danes križarijo po ulicah. V tem spopadu je umrlo 6 Turkov, 4 so težko ranjeni, a 12 jih je lahko ranjenih. Nekoliko ie tud! Srbov lahko ranjenih. Politične oblasti so uvedle preiskavo, s katero se je takoj ugotovilo, da so Turki pripravljali ta napad še pred 15 dnevi. Razven tega se je ugotovilo, da je ta spopad imel biti večjega razmerja. Ogorčnost tamošnjih Srbov je tako velika, da se lahko pričakujejo novi resni dogodki. Vsled tega pa so oblasti v pripravljenosti. Iz službenega obvestila ministrstva notranjih del se vidi tudi, da so Turki izzvali napad in da je ta bU za njih usodepoln. Radičev bes v London. Angleška s@dba o njegmflh avanturah. London, 21. avgusta. (B) »T i -m e s« in »Daily Telegraph« sta danes objavila vesti o bivanju Stjepana Radiča v Londonu. Po teh vesteh je Radič dospel dne 17. avgusta s svojo ženo v London ter namerava tam ostati mesec dni. Kakor se je sam izjavil, je šel Radič čez mejo ponoči in ubežal na Madžarsko, od koder je preko Pariza dospel v London. Listi prinašajo tudi opis Radiča in na kratko govore tudi o njegovi politični akciji. Izgleda, da je Radič sedaj za federalizem, sedaj za republikanizem, a potem zopet lojalen nasproti kralju. En list na koncu izrecno pravi, da so v zadnjem času Radičevi napadi na vlado jako ostri, toda vlada se je dosedaj vzdržala vsake akcije proti 'njemu. Navzlic temu, da je Radičeva poslaniška imuniteta ukinjena, ni vlada ničesar proti njemu ukrenila. Radič uporablja prav razža-Ijiva epiteta in spravlja na dan težke obtožbe, a uživa kljub temu tako svobodo, kakor to skoraj v nobeni evropski državi ni navada. Izgleda, da bo Radič sedaj priporočal popolno preki-njenje odnošajev med Zagrebom in Beogradom, vendar pa se ne more iz njegovih izjav sklepati, da ne bi bila njegova politika podvržena izpre-membam. Beograd, 21. avgusta. (B) »Novi List« poroča z Dunaja, da prinaša nemški list »Die Stunde« sledeče podrobnosti o Radičevem begu: Pred nekaj dnevi se je Radič nekaj ur mudil na Dunaju, kjer se je posvetoval z zaupniki hrvatskega revolucijonamega komiteja. Ta komite je pred letom dni poslal dr. Krnjeviča v Ženevo’, London, Pariz in v Ameriko in na podlagi njegovih poročil je Radič napravil svoj republikanski program. Radič se nadeja, da bo v Londonu ugodno sprejet. Angleška srednjeevropska politika se sicer izogiblje Vsakega direktnega nastopa, vendar pa gleda na to, da se udeležuje razvoja političnih dogodkov v oni sferi, ki spada pod upravo francoske politike. Dejstvo, da je bil prevrat v Bolgariji podpiran z angleškim denarjem, pojasnjuje angleški interes na obnovitvi Madžarske. Radič se ne misli takoj vrniti v domovino, temveč želi priti pred Društvo narodov, da tam razloži svoje zahteve. Na to pa namerava ali v Londonu ali v Švici postaviti svojo protivlado. d. Paši* v Parizu? Beograd, 21. avgusta, (Z) »Tribuna« javlja iz Pariza: Tukaj se pričakuje, da pride v sredo g* Pašič v Pariz, kjer bo imel daljši sestanek z g. Poin-carejem. Glavni predmet razgovora bo reparacijsko vprašanje. Na ta korak g. Pašiča se gleda v krogih našega ljudstva z velikim zaupanjem. S@sianek dr. Beneša z Mussolinijem. Praga, 21. avgusta. (K) Kakor poroča »Tribuna«, bo minister za zunanje zadeve dr. Beneš 24. septembra odpotoval v Rim, kjer se bo 28. septembra sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Čeprav vspored razgovorov ni uradno določen, se trdi, da bo predmet posvetovanj madžarsko vpra-šanje in pa problem bližnjega vzhoda. Francoski odgovor na angleško noto Pariz 21. avgusta. (Agence Ha-vas.) Francoski odgovor na angleško noto je bil predan danes dopoldne na angleškem poslaništvu, od koder je bil odposlan angleškemu ministrskemu predsedniku lordu Baldwinu, lordu Bal-fourju in lordu Curzonu, kakor tudi angleškemu zunanjemu uradu. Ekspoze o francoski politiki obsega devetnajst tiskanih strani. Jutri izide nova rumena knjiga z dotičnimi listinami. IZ PORUHRJA. Mainz, 21. avgusta. Danes dopoldne je francoska tajna policija odvzela na poti od tiskarne v državno banko novo tiskani denar v znesku od 1.4 milijarde mark. (W.) Köln, 21. avgusta. Kakor poroča »Kölnische Volkszeitung« iz ruhrskega revirja, so komunistične stotnije zapodile uradnike iz kuckingskih delavnic mannesmannskih tvoraic, postavile pred ravnateljevim stanovanjem vislice in razrušile ravnateljevo stanovanje. Pri spopadu z deželnimi lovci je bil ubit vodja stotnij in neki deželni lovec. Upravo tvornic so komunisti odstavili. Prošnjo diisseldorfskega vlad. predsednika, da bi smel v Kuckingenu zopet uporabljati policijo, so zasedbene oblasti odklonile. Gelsenkirchen, '21. avgusta. Francozi so razglasili v Rothausnu za-r'^mbo krompirjevega polja in prepovedali Izkopavanje krompirja, kar je povzročilo med prebivalstvom veliko razburjenje. Münster, 21. avgusta. Zaplemba mezd se od Francozov sistematično nadaljuje. Danes se je zvedelo, da so zaplenili v Bochumu 45 milijard, v Dortmundu 6 in v Mainzu 12 milijarde^ Odnošaji med našo kraljevino in sovjetsko Rusijo. Beograd, 21. avgusta. (B) »Pravo Lidu« organ češke socijalne demokracije, prinaša članek pod naslovom »Jugoslavija in sovjetska Rusija« ter pravi: Dovršene so vse priprave za sklenitev trgovinskih pogodb in konvencij med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo. Jugoslovenski zastopnik v Pragi g. Lazarevič je dobil v tej stvari striktna navodila. Ako moskovska vlada želi živeti v prijateljskih odnošajih z Jugoslavijo, bodo v najkrajšem času vzpostavljeni tudi politični odnošaji. Poga- janja med Jugoslavijo in Rusijo se Bodo vodila v Pragi v teku tega meseca. V Beogradu mislijo, da pride do definitivnega sporazuma. Mnogo ruskih beguncev se boji za svojo eksistenco y Jugoslaviji. »Preporod« organ srbskih nacijona-listov jih zaradi tega pomirjuje, češ, da se jim ni ničesar bati in da ostane vse, kakor je bilo. Službeni krogi absolutno molče o dogovorih z Moskvo in ni mogoče dobiti od njih nikakega odgovora. Novi veliki župani. B e o g r a d, 21. avgusta. (Z) Z ukazom ministrstva notranjih del, ki ga je podpisal Nj. Vel. kralj včerak se postavljajo za velikega župana vranjske oblasti g. dr. Gjorgje Baškovič, veliki župan bitoljske oblasti; za velikega župana sremske oblasti g. Dragomir Todorovič, veliki župan vranjske oblasti; za velikega župana vrbaske oblasti g. Svetislav Z. Paunovič; veliki župan uži-čke oblasti; za velikega župana bitoljske oblasti g. Budimir Borisavljevič, načelnik II. razreda krajinskega okrožja; za velikega župana užičke oblasti g. Velimir P. Kuzmanovič, načelnik I. razreda pirotskega okrožja; za velikega župana niške oblasti g. Milan Put-kovič, načelnik samostalne uprave državnih monopolov. Na osnovu čl. 170 zak. o uradnikih so upokojeni: Gg. Jo-va Todorovič, veliki župan vrbaske oblasti in Velimir Vučkovič, veliki župan niške oblasti. Končno je postavljen za inšpektorja I. razreda v ministrstvu notranjih del g. Vaša Izajlovič, veliki župan sremske oblasti. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV. Beograd, 21. avgusta. (Z) Minister socijalne politike je podpisal pravilnik o osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Pravilnik stopi takoj v veljavo. Zasedanf® sveta Društva narodov. ženeva, 21. avg. Svet Društva narodov se bo zbral 30. t. m. k svojemu 26. zasedanju, ki bo trajalo cel mesec september. Prva seja tega zasedanja bo posvečena zborovanju Društva narodov, ki se začne 3. septembra. Svet bo ukrenil vse, kar je potrebno za pretres prošenj za sprejem v Društvo narodov. Kongres bivših bojevnikov. Bruselj, 21. avgusta. (B) Med-zavezniška federacija bivših vojakov, ki so se udeležili vojne, priredi v Bru-selju od 1. do 11. septembra svoj IV. kongres. Na tem kongresu bodo zastopane Francija, Amerika, Anglija, češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija, katero bo zastopal gosp. Momčilo Jurišič, rezervni kapetan, podpredsednik mednarodne federacije bivših vojakov in prvi tajnik poslanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Parizu. Med drugimi točkami so na dnevnem redu kongresa posebno sledeče točke: proteza, zdravniška nega, zdravila, vzajemna pomoč, delavska in trgovinska borza, zamenjava vojnih sirot, invalidsko vprašanje in .važna yp.raSania o svetovnem miru. RUdar,»k!e«ao»aikl. Praga, 21. avgusta. Osrednji svet rudarjev naznanja, da je v vseh rudnikih delo ustavljeno. Preganjanje zemljedei-ske stranke v Bolgarski Sofija, 21. avgusta. (B) Nekateri člani stranke Stambolijskega med njimi g. Markov, bivši podpredsednik sobranja, so se obrnili na ministrsko predsedništvo in na ministrstvo notranjih del s prošnjo, da se zemljedelske organizacije radi volilne agitacije dopuste in dovoli svoboda zborovanja in dogovora ter ponovno izhajanje strankinega organa »Zemljedelsko Zname«. Oba ministra sta jim odgovorila, da so organizacije zemljeradniške stranke nelegalne in da radi tega ne more dopustiti svobode zborovanja in dogovora in izdavanje strankinega lista. Zadnja inozemska poročila. DR. WIRTH V MOSKVI. Moskva, 21. avgusta. Sem je dospel svoječasni državni kancelar dr. Josip Wirth. (W.) SPLOŠNA STAVKA NA CF.5KEM. Hannover, 21. avgusta. (B) Kakor javljajo iz Aten, je v Grčiji v znak solidarnosti proklamirana generalna stavka. Vlada postavlja tako) vojna sodišča proti kolovodjem štrajka. Vse delavske organizacije so razpuščene. ROPARSKI NAPAD V PLESNI DVORANI London, 21. avgusta. »Daily Mail« poroča iz New Yorka: Oboroženi razbojniki so vdrli v plesno dvorano Detroit, ranili več plesalcev in jih prisilili, da so jim oddali denar in lišp, v skupni vrednosti 20 tisoč dolarjev. Razbojniki so na to v avtomobilih zbežali. Bili pa so po vznemirljivem zasledovanju, ki se ga je udeležilo kakih dva-tisoč oseb in stotnija deželne milice, ujeti VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 21. avgusta. Preko Anglije prišedši minimum zračnega tlaka je povzročil v Avstriii naglo zjasnite v. V Varu se je temperatura dvignila na 25 stopinj. Lepo vreme pa bržkone ne bo dolgo trajalo. Napoved: jasno vreme, naglo naraščanje' temperature, osvežujoči južni vetrovi, lepo vreme bo trajalo bržkone le en dan, pojutrišnjem pa se bo zopet poslabšalo. Današnje prireditve. V Ljubljani: Khio Matica: »Kartači varalica«. Kino Ideal: »Skrivnost Hilleresta*. Kmo Tivoli: »Nepoznani plesač«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Prohazka na , Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti 1 1# Jošt y Spodnji Šiški, Čebaška ce*t*v O posečanju naših otrok osnovnih meščanskih in srednjih šol v inozemstvu. Po osvobojenju so bili nasi Nemd d) meji in po maloštevilnih umetno ustvarjenih jezikovnih otokih v zaledju docela konsternirani. Vsled dolgoletne nadvlade in nacijonalno šovinistične vzgoje niso bili niti zdaleka pripravljeni na možnost, katero je uresničil izid vojne, Zato jih je nenadni udarec popolnoma zmedel. Ih v tej zmedenosti so često storili korake, ki so bili njim samim v škodo in so jih pozneje trpko obžaloval* vsaj po veliki večini Ena izmed mnogih drugih nerodnosti je bila tudi ta, da so zlasti prva leta pošiljali svoje otroke v osnovne, meščanske in srednje šole v inozemstvo, seveda pred vsem v Avstrijo, kar je povzročilo gmotno in moralno škodo njim in njihovim otrokom. Zakaj za tak študij je bilo treba veliko stroškov, in poleg vsega se otroci niso naučili našega državnega jezika, katerega bodo ne-obhodno potrebovali v poznejšem življenju. Mnogi izmed teh zaslepljencev so pozneje uvideli svojo napako in jo vsaj deloma popravili, ko so se uverili da se ne izvrši nov od njih pričakovani preobrat, ki bi bil prestavil državne mejnike in nje same zopet posadil na konja. Kljub vsemu temu je pa ge danes med njimi nekaj kratkovidnežev, kateri se še sedaj ne morejo sprijazniti s položajem in šolajo svoje otroke v Avstriji, in sicer ne v kakih špecijelnih strokovnh šolah, katerih bi mi ne imeli v državi, ampak v navadnih osnovnih, meščanskih in srednjih šolah. Ti ljudje seveda ne vidijo v svoji šovinistični zaslepljenosti kak nesmisel je tako postopanje. V svoji naivnosti mislijo celo, da na ta način svojim otrokom ko-ristijoi, ker jim pripomorejo do boljše naobrazbe. V resnici pa prav občutno škodujejo svojim otrokom in državi. Ako reflektirajo na to, da bodo njihovi otroci pozneje živeli in delovali v naši državi, potem se morajo na vsak način seznaniti z ustrojem in prilikami naše države. Tega jim pa ne nudi noben učni zavod v tujini v taki meri, kakor pa naši zavodi doma. Prav tako bodo sigurno potrebovali znanje našega državnega jezika. Takega znanja si pa zopet ne pridobe v inozemstvu, pa naj obiskujejo še tako dobre posebne tečaje. Tudi državni interes zahteva, da se izobražujejo in vzgajajo otroci — prihodnji dražvljani — doma, v lastni državi. Zakaj v tujini preveva vzgojo drugi duh, ki je v marsikaterem oziru ravno nasproten duhu naše lastne vzgoje. Zato ne postane nikdar tako iskren naš državljan oni, ki je v svoji rani mladosti vžival tujo vzgojo in se nasrkal tujega, nam sovražnega duha. Zakaj nekaj povsem drugega je, ako gre v tujino človek, katerega vzgoja je že tako-rekoč dovršena in gre izpopolnit splošno ali strokovno izobrazbo, kakor pa če gre od doma otrok, ki šele sprejema R. P.: Izlet m pianine. VI 8. Ob Savi Bohinjki. Cim bolj smo se bližali Blejskemu jezeru, tem bolj me je gnala neka nevidna moč, da se razodenem g. profesorju, da mu odkrijem svoje srce in da mu povem kako sem srečen. Nekdaj sem ga sovražil, da celo pregrešil sem se proti njemu, ker ga nisem razumel* ker nisem mogel verjeti, da mi želi sarmo dobro. Toda on se ni maščeval, dasi bi me bil lahko zdrobil. Velikodušno mi je odpustu — in takrat sem ga spoznal, takrat sem ga razumel. Od tedaj ga spoštujem in bi mu zaupal več kot lastnemu očetu. In sedaj sem se mu hotel izpovedati. Rad bi ga bil vprašal za svet — toda to vendarle ni šlo tako lahko, kot sem sprva mislil. Zdelo se mi je, da serfi nerođen kot deček, ki prvič poskuša, da bi se peljal na kolesu in nervozen kot sramežljiva deklica, ki prvič nastopi pred tujim občinstvom. Ah on me je razumel. Dasi mu nisem povedal, vendar je slutil, kaj osrečuje mojo mlado dušo in kaj me teži... Nekaj je že itak moral vedeti prej* saj so vedeli tudi drugi, ker sem človek, ki ne more skriti tega, česar je polno aroe... Trpko se je nasmehnil in prijazno rekel: »Mladi prijatelj! Ne ma-rsun Vam ubijati Vaših iluzij. Vendar bi Vas prav prijateljski posvaril in opozoril, da ženska mladega človeka večinoma samo — vara in da ga prej ali slej pahne v nesrečo!« Vse bi mu bil verjel, tega pa nisem mogel verjeti. Zato sm skušal ugovarjati, on pa je nadaljeval: »Mlad človek je slep. Deklica se mu zdi kot krasna rdeča roža med zelenimi listi. On vidi samo vabljivi cvet, ko pa stegne roko, da bi ga Odtrgal ali da bi si ga ogledal od bli- prve pojme vzgoje in naobrazbe. Kakor se odtuji otrok domači hiši in domačim ljudem, ako jo zapusti v rani mladosti in gre k tujim ljudem, prav tako se odtuji državljan lastni državi, če uživa početno vzgojo in naobrazbo v drugi državi. Zato ni država samo upravičena, temveč naravnost dolžna, da ukrene vse potrebno proti takim izrodkom lastnih državljanov ter jih tudi s silo prepreči, ako ne gre drugače. V splošnem pa tudi ni prav nobenega povoda pri nas, da bi morali naši ljudje tudi Nemci — pošiljati svoje otroke v osnovne, meščanske in srednje šole preko državne meje. Naše šolstvo je urejeno in v celot) zlasti v Sloveniji nikakor ne zaostaja za avstrijskim. Naše učiteljstvo vrši svoj poklic kljub nekaterim žalostnim življenjskim razmeram zelo vestno in požrtvovalno ter nikakor ne zaostaja za učiteljstvom tam preko mejnih kolov, ampak ga še v marsikaterem oziru prekaša. 0 tem so se uverili tekom te kratke dobe Nemci sami pri lastnih otrocih in ob priliki raznih šolskih prireditev in razstav. Največkrat se navaja navidezni izgovor, ds so naše šole slovenske in nemški otroci ne obvladajo našega jezika ter radi tega ne morejo slediti pouku. To je pa povsem prazen izgovor, ki nikakor ne drži. Dosedanja izkušnja je pokazala dovolj jasno, da se otroci hitro prilagodijo novim razmeram lin so zelo redki slučaji, da bi otroci zaostali vsled neznanja slovenskega ježka. Sicer pa imamo tudi še več kakor preveč šol z nemškim učnim jezikom pri nas doma, in ni nikakor potreba radi tega pošiljati otrok v inozemstvo. Samoobsebl je umevno, da dotičniik, ki ima spričevala o absolviranih osnovnih, meščanskih in srednjih šolah v inozemstvu, ne more imeti pravice do javne službe pri nas. Skrbeti bode pa treba, da tudi privatna podjetja v naši državi ne bodo smela sprejemati takih ljudi v službo. Ce se ne motima, je že svoj čas izdala pokrajinska uprava odlok o študi-ranju naših državljanov v inozemstvu ki je bil pa precej nejaesn in je še vedno puščal odprta vratca za izrabljanje. Umestno bi bilo zlasti za naše obmejne kraje, da se dotični odlok ponovi v Pre-ciznejši obliki ravno sedaj pred začetkom šol. leta ter se pozneje izvede statistika. da bomo vsaj vedeli, koliko imamo med našimi Nemci še tako zaslepljenih državljanov, da dajejo svoje otroke v osnovne, meščanske in srednje šole iz golega šovinizma bodisi nemškega. kakor tudi madžarskega iz Prekmurja. — Sorrt glasovKega švedskega slikarja. V Drotningholmu je umrl poznani slikar Karl Nordstrom, star 61 let. Bil je eden najmarkantnejših zastopnikov starejše švedske slikarske šole. že, tedaj sikne med listi skrita kača iz njega in ga piči Kdor je zaljubljen, vidi na svojem idealu samo lepo in dobro In zato ga zadene pozneje tem huje, ko spozna tudi grdo in slabo* česar spočetka ni mogel ali ni hotel videti...« Sedaj sem molčal in premišljeval. Ugovarjati nisem maral, verjeti pa tudi nisem mogel. Oh, ko bi mu bd verjel, ne bi bil odnesel na koncu leta štirih dvojk in slabega reda v vedenju iz šole in danes morda ne bi bilo tako raztrgano moje srce! Sam ne vem, kako smo dospeli do jezera. Kot bi izrastlo iz tal, je stalo pred nami v vsej lepoti in mogočnosti. 2e oddaleč sta nas opazila dva ribiča, ki sta nam prihitela nasproti. Ponujala sta se, da nas prepeljeta na otok; kazala sta neke listine in zahtevala po 5 dinarjev od osebe. Seveda je bilo to za nas veliko preveč. Opazili pa smo takoj, da sta mladeniča medsebojna konkurenta in to smo hoteli porabiti. Razen tega pa smo izjavili, da gremo lahko tudi peš po lepi poti ob jezeru. Slednjič se nam je eden izmed njiju ponudil, da nas prepelje vse skupaj le za 50 Din. S tem smo bili zadovoljni. Ravno smo se hoteli vkrcati na ladjo, tedaj pa je začelo liti, kot bi se bil utrgal oblak. Stopili smo pod streho in Čakali, da se vihra zopet malo poleže. Posedli smo po klopeh,. stolih in deskah, nekateri pa so se morali zadovoljiti s sedežem na tleh. Polurni počitek nam je prišel ravno prav, kajti od dolgega pota smo bili res že malo utrujeni. Jaz sem sedel, tako* da sem ves čas lahko gledal tja preko jezerske gladine im občudoval zanimivo igro voda. Pa zopet so se razteple megle, zopet se je zjasnilo in naša ladja se je gugala proti otoku. Ribič se je upiral na vesli in pot mu je lil po obrazu, kajti breme mu je bilo' težko. Na otoku se je malo odpočil, med tem ko smo si mi ogledali zanimivo cerkev in šteli kamenite stopnice; potem pa nas je zopet naložil in Kongres jogoslovenskih šumarjev. Tukajšnja sekcija J. Š. U. je priredila s pomočjo domačih lesnih industrijskih podjetij gostom banket na vrtu »Zvezda«. Veranda je bila okrašena z zelenjem in s slikami kralja. Vštevši reprezentanco se je udeležilo banketa okoli 400 oseb. Banket je posetil tudi veliki župan dr. Lukan. Nagovoril je goste podpredsed. J. Š. U. g. Miloš Cirkovič, ki je napil po krasnem nagovoru, v katerem je omenil velike zasluge našega kralja v najtežjih časih za osvobojenje jugoslovenskega naroda. Navzoči so navdušeno izražali globoko vdanost svojemu kralju junaku in mu izražali ljubezen in udanost, godba vojaška pa je zaigrala pod osebnim vodstvom gosp. dr. Čerina državno himno. Drugi podpredsednik Udruženja inž. g. Lenarčič je pozdravit srbske in hrvatske goste, tajnik g. Milan Marinovič pa je napil navzočim zastopnikom češkega Sumarskega Udruženja, nakar ,je godba zaigrala čeho-slovaško himno. Zahvalil se je predsednik Sumarskega Udruženja C. S. R. inž. S i -man z zaključkom: »Živela bratsko jugo-sicvettsko-češkoslovaška zelena stroka!« Q V. D o ! k c v a c se je v imenu vseh gostov zahvalil za prisrčen sprejem in gostoljubnost, ki so jo pokazali Slovenci svojim gostom bratom. Sledili so še razni pozdravni govori gg. dr. Otokar B e n c š a, nač. min. za šume in rude g. Ilica, zastopnika ruskih šumarjev inž. K u š n i r j a v a in pa obč. svet. g. Jožeta Pirca, ki je posebno poudarjal pomen podobnih sestankov, kajti za naše pravo ujedinjenje ie prvi predpogoj popolno medsebojno umevanje. Razvila se je prav živahna in vesela zabava, ki je trajala do pozne nočne ure. Te zabave se je udeležil tudi naš domači kvartet g. dr. Kozine, ki je dovršeno zapel več naših narodnih pesmi in žel obilo priznanja in zahvale. ZAKLJUČNA SKUPŠČINA. Ob 11. uri je dvoril g. M. Cirkovič zaključno skupščino. Pred prihodom na dnevni red je sporočil predsednik, da se vrši popoldne sestanek članov pred »Unionom«, da si ogledajo mesto. Ob 20. uri se vrši v opernem gledališču na čast gostom slavnostna predstava. V sredo ob 10. url odkorakajo gostje na Bled, Triglav, Vintgar in Bohinj. Kot prvi je poKj&d nato dr. Lujo Novak o razdelitvi državnih gozdov v Srbiji in občinskih zemljišč in frat v Bosni in Hercegovini. Razvila se je precej živahna Ljubljana, 21, avgusta. debata, nakar je bila sprejeta primerna resolucija. Nato je prebral predsednik več došlih brzojavk iz Bosne. Sprejet je bil nadalje predlog,^ da se zniža ali dovoli prosta vožnja za člane, ki posetijo skupščine posebno onim iz daljne Crnegore in Makedonije. Inž. Andrija P e r u š i č je poročal o premeni sedanjega načina eksploatacije državnega gozd. kompleksa Drinjača-Sebešič v Bosni. Ta kompleks se namerava izročiti v eksploatacijo za dolgo vrsto let privatnim posestnikom. Skupščina je sklenila, da prosi ministrstvo, da se te dražbe (to so tri dražbe in sicer za 6 mil. kub. m lesa) odgode, dokler specijalen odbor ne prouči te zadeve in predloži min. strokoven predlog, kako bi se te šume eksploatirale na najbolj koristonosen način za državo. Tajnik Marinovič je prečital nato več brzojavk iz Bosne, kjer se mali lesni trgovci pritožujejo, da jim delajo velika lesna industrijska podjetja razne ovire posebno pri prevožni lesa, kar gotovo ni na mestu, ker se mora vpoštevati isto kot velika tudi manjša lesna industria. Skupščina bo tozadevno intervenirala na merodajnih mestih v prid male industrije. O vprašanju uradniškega zakona je poroča! končno Mihajlo L j uš t ina v kolikor ne odgovarja interesom šumarskih uradnikov. Zainteresiral se je tudi za uradnike z akademsko izobrazbo. Glavni odbor je izbral iz svoje srede štiričlanski odbor, ki je v stalni zvezi z odposlanci ostalih uradniških kategorij in ki naj ščiti in se bori za interese šumarskih nastavljencev. Vprašanje deputatov lesa in zemlje naj' se uredi za vse enakomerno bodisi državne ali politične šumske uprave. S iera jc- bil strokovni del skupščine izčrpan. Predsednik se je zahvalil vsem referentom za referate in udeležencem za sodelovanje/ pozdravil in se zahvalil došlim gostom in raznim zastopnikom ter predlagal, da se pošlje češkemu šumarskemu udruženju posebno darilo J. §. U. za njihovo spominsko darilo. Predlog je bil sprejet. Prihodnja glavna skupščana • J. Š. U. se vrši v Sarajevu. Predsednik se je ponovno zahvalil z željo, da se zberejo prihodnje leto čvrsti, čili in zdravi v čim večjem številu v Sarajevu. Učiteljski kongres na Francoskem. Shod narodnega udruženja učiteljev in učiteljic (70.000 pristašev) se je postavil v ostro oporbo proti vladi. Q. ölay je svetoval pristop vseh članov k C. G. T. (splošni delavski zvezi), kjer je doslej vpisanih samo 12.000 drugov. Shod se je zavzel za politične pravice uradnikov, ki so danes »državljani drugega reda«; odpravi naj se nadzir nad političnim delovanjem učiteljstva izven šole, prekliče naj se odstavitev uradnikov, ki so bili odslovljeni, ker so izvajali svojo državljansko svobodo. Glede laične šole se je vnel oster razgovor, kjer se je udrihalo po »klerikalnih spletkah«, proti »črni invaziji«, ki jo je baje zakrivilo celokupno ministrstvo z re-publičnim predsednikom vred. G. Piquemal — nomen omen — je pereče govoril zoper skrčenje službenih mest, ker la odredba zadeva samo male uradnike, dočim vojska, mornarica, opustošeni kraji ohranijo svoje pletorične kadre. Pri plačah naj se stalni del prejemkov potroji v primeri s predvojno osnovo, draginjske doklade pa ostanejo gibljive po trenutnih potrebah. Na račun in za počfetek naj se poviša draginjska doklada na 1.800 fr. Ako nedestaja denarja, naj se črtajo »ogromni izdatki za vojsko in mornarico, bajna posojila Poljski, Romunski, Srbiji za nakup materijala za prihodnjo vojno« in stroški za Poruhrje. Obdačiio naj se poljedelci in’ morski volkovi (squales, t. j. vojni dobičkarji), ki dolgujejo državni blagajni 7 milijard davkov. Pri prosvetnem delu — učne metode — je poročevalec Levasseur žel burno pohvalo, ko je pozival kongres, naj s pacifistično vzgojo pospešuje zbliževanje narodov. Podpirali^ Jugosgovamsko Zlatico. ■■■———————m——i^— peljal dalje. Pred kraljevim dvorcem smo izstopili. Ribic se je vrnil, mi pa smo šli po lepi cesti naprej. Samo pozabljivi Ribničan se je še parkrat žalostno ozrl proti otoku, kjer je ostala njegova gorska palica, ki pa niti njegova ni bila. Poti od Blejskega jezera do Radovljice niti ne bom popisoval. Imam premalo časa in prostora, da bi jo popi-! sal tako, kot zasluži. Rečem naj samo, ■ dno poln. Vlak je imel poldrugourno zamudo. Ko bi bili vedeli, bi bili rajši ostali še malo pri Lectarju. Pa tudi na kolodvoru je bilo prav prijetno, tudi tu nam ia hitro minul čas. V vlaku so nekateri zadremali, drugi pa smo bili še čili, kot da nismo prav nič utrujeni. Samo naši nahrbtniki so bili prazni in naše že itak revne denarnice popolnoma posušene: ali naša srca so bila polna najlepših vtisov in najprijetnejših spominov... Dnevne novosti. Vatno za rasstatrllake na šjubll. veBesalmu. »Jutranje Novosti«, ki so se že v kratkem času svojega obstoja radi svoje vsestranske in prvo vrstne vsebine splošno priljubile ter si pridobile naročnikov v vseh slojih našega naroda zlasti tudi na Hrvat-skem in v Srbiji, bodo izšle ob priliki otvoritve III. ljubljanskega velesejma v pomnoženi nakladi, ki je namenjena tudi za propagando v inozemstvu. Ta številka »Jutranjih Novosti« bo vsebovala članke \ vseh evropskih jezikih ter se bo razposlala v inozemstvo. Zato priporočamo vsem, ki hočejo doseči s svojo reklamo uspeh, da oglašajo v našem listu, zlasti v velesejmski številki. Vsi oni razstavljalci, ki bi želeli posebnih opisov svojih podjetij, razstavljenega blaga itd. v redakcij skem delu lista objavljamo, da bomo priobčevali take opise, podatke in obširnejše članke samo onih podjetnikov, ki inserirajo v našem listu. Natančnejše glede redakcijskega dela lista v uredništvu dnevno med 4. in 6. uro popoldne. O. CAFIZEU — BOLAN? »Jutrovlm« bralcem grozi slrašna Izguba. Baje bodo pojutršnjem pripeljali zelo priljubljenega Cafizlja na opazovalnico deželne bolnišnice. Tragična usoda veleza-služnega slovenskega »žurnalista« Ima svoj vzrok v dogodkili zadnjih dni. Dolgo, dolgo je že hodil spoštovani Cafizelj zä pogrebom radikalne stranke, pisal In slikal je po vseh predalih svojega platna, ki ga ljudstvo pri nas »Jutro« imenuje, o zadnjih vzdihih »radikallje« ter slovesno oznanjal veliko zmago takozvane jugoslavenske demokratske ideje. Prvo zmago je pričakal; pred par dnevi Je pokazal demokratski evangelij svoj prvi prijemijivi sad: štirje junaki so v pozni nočni uri, napolnjeni z demokratskim vinom in podžgani vsled navdušenega »Ju-trovega« pisanja, praznovali zmago nad nedolžnimi šipami Narodne tiskarne. Kakor je bil Cafizelj te zmage vesel, vendar ji je sledila takoj grenka kapljica razočaranja, kajti »junaški mejdan« je preložilo oko postave — v Sodno ulico. Druge zmage se je nadejal Cafizelj pri občinskih volitvah v Srbiji. Bogme, in Prav je imel mož. Kje more zmagati v tako veliki pokrajini, kakršna je Srbija, stranka, ki jo drži pokoncu sama korupcija, kakor je vsak dan pisal s tinto, plačano z dcnariem Slavenske banke, spoštovani gospod Cafizelj? In res, narod je z malimi iz-lemaml vrgel vso demokratsko gnilobo, za-nrotnost In vse ostale lepe nečednosti ob ua in zmago praznuje »radikalija«, tista močna radlkalija, za katero je bil na Miklošičevi cesti ze dolgo časa pripravljen Pompozen pogreb In bogata sedmina. In ta zmaga je šla Cafizelju tako k srcu, da se mu je baje zmešalo. Kakor poročajo očividci, je Izgubil mož sedaj vse vese je do življenja, dopade se mu edino se ciganje Krapeževlh ciganov, drži vedno Si v ,zep'1 in Proseče pogleduje v suho Slavensko banko ter neprestano nekaj mrmra. No, mi radikali pa še vseeno upamo, da bo gospod Cafizelj ozdravel in še naprej — kupoval tinta Iks. — Občinske volitve v Srbiji. Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja uradno: V nedeljo so bile na ozemlju predvojne Srbije in Crne gore občinske volitve, ki so se izvršile v popolnem miru in redu razven v Kosovski Mitroviči, kjer je prišlo do spopada med SrM in Turki. Pri tem je bilo pet oseb ubitih, več pa jih je ranjenih. Drugačne vesti nekaterih bograjskih listov o tam spopadu so netočne. Po brzojavnem obvestilu ministrstva za notranje zadeve je Narodna radikalna stranka dobila v svoje^roke nad dve tretjini vseh občin. nrof^^tednarodni konsra srednješolskih sekclÄI T PraSL Kot delegat slovenske Lnia ««Ug^sl?veriskega Profesorskega udru-Pragl g obleži mednarodnega kongresa y Kili v- Brežnlk. 'i^T'J^odni visokošolski tečaji na 1 28 se vrše na Dunaju od Snicki tečaiLSnrlen?bra mednarodni visoko-Äega tonmLeieni ^ angleškega in av- «nodarstva6 a’ s Predavanji narodne-ga K0513®“ ,aj Politike, sociologije, zgo- nOV«n PnW dun^2?^6- literature !n umet- U ü‘ KP^i gt>red^Suh visokošolskih učite-Ijev bodo Predavan tudJ strokovn]aJd lz Anglije, Nemčije, Jugosiavlle Boi farske’ S°1iSkNatan£Žarske- Švica 'in Ce-škosiovaSce.Natančneiša pojasniIa daje Äi8* L3Ui Äfi 7niVerze te avstrijski tonzulät v L] *. • jugoslovenske dr- žavljane stane udeležba s približno 25 ur nte1aVat'KinklÄÄVateo stanova-Upe In oskrba okoli 1200 Din. vsa nođrobna Pojasnila daje tajništvo košoJskih tečajev na Dunaju lX. Bo/tsm^n-*w*e lo. — Obisk srednjih šol v inozemstvu Naši državljani ne smejo obiskovati srednjih šol v inozemstvu, ker bi se jjm sicei. ne priznala spričevala. Poleg tega more kaznovati prosvetni minister ali dijaka «ii njegove roditelje, če se ne pokore tej'odredbi. Dovoljenje za obiskovanje srednjih so! v inozemstvu more dati prosvetni minister. — Načelnik trgovinskega ministrstva * Mariboru. Včeraj dopoldne je dospel v Maribor načelnik ministrstva za trgovino in tectoatf«0 g. M. Savič v spremstvu načelnika ljubljanskega oddelka tega ministrstva, dvornega svetnika g. dr. M a r n a, iJLIk 0 xTda, tedustrijsko-obrtno vzorčno izložbo. Na kolodvoru so ga sprejeli oicr. f'a!ar J- dr‘ Lainšič, župan g. G r č a r m raztd 2ast°pn ki trg.ovine jn industrije, bal kratkern Pozdravu se je g. Savič odpe-bol l ^ftev.ščc, Zveeer fe priredil od. stom^banket v GrajskfkletT 2°' 1 "eTfčS ÄatiVspPed-revlzü0 yseh — Zgodovinska najdba v Beogradu. Pri kopanju kanala za novi parlamest so našli delavci v sredo 15. t. m. sarkofag kamnit Pozvani strokovnjaki in ravnatelj muzeja so ugotovili, da izhaja ta sarkofag iz 3. stoletja. Ko pa so krsto odprli, niso našli v njej ničesar več, ker so menda že poprej neznani zlikovci napravili v kameno steno krste luknjo in odnesli vse, kar je imelo kako vrednost. — Spremembe v poštni službi. Upokojeni so: poduradnik ljubljanske pošte Josip Medved, Franc Puc in Anton Volkar. — Upokojena je učiteljica na gospodinjski šoli v Celju, Mara Mohorko. — Gospodin Svetozar prtuje... V Zagreb jo dospel g. Svetozar Pribičevlč in imel konferenco demokratske stranke. Iz Zagreba pojde g. Pribičevič na Sušalc. — Pretep v Sarajevu. V pondeljek dne 20. t. m. je prišlo do pretepa med šefom zdravstvenega oddelenja g. Urošem Kraljem in urednikom »Srpske Reči« in narodnim poslancem Stjepanom Kobasico, to pa vsled neke notice v »Srpski Reči«, v kateri se dolži Krulj, da je upropaščal pohištvo državnih hotelov. — Evharistični kongres v Zagrebu. —' Včeraj opoldne je priredi! pokrajinski namestnik g. dr. Cimič svečan obed na čast dostojanstvenikom na evharističnem kongresu v Zagrebu. Svečanega obeda se je udeleži! minister ver g. dr. Janjič, celokupni episkopat s papeževim delegatom msgr. Pelegrinettijem, in šefi vseh oddelenj pokrajinske uprave. Med obedom je pokrajinski namestnik nazdravil kralju In domovini, nato pa je nazdravil državi msgr. Pelegrinetti, dočim se je namestniku zahvalil za gostoljubnost s prisrčno zdravico zagrebški nadškof dr. Bauer. — Zamenjava avstrijskih novčanic v Dalmaciji. Vlada je sklenila, da zamenja avstrijske novčanice v tretji coni v Dalmaciji. Ta zamenjava se bo Izvršila po sledeči relaciji: do 10 tisoč kron s relacijo 1:4, do 25 tisoč kron z 1:6, do 100 tisoč kron z 1:8, do 200 tisoč kron z 1:12 in nad 500 tisoč kron z 1:16; za zamenjavo vseh novčanic bo potrebna vsota okoli 20 milijonov dinarjev. ■ — Muzej za osnovno šolstvo v Beogradu. Srbski učitelji so sklenili na svoji skupščini, da se obnovi šolski muzej v učiteljskem domu v Beogradu, ki je obstojal že pred vojno, ki pa so ga Avstrijci popolnoma uničili. Učiteljsko udruženje je prispevalo 10.000 Din za otvoritev tega muzeja. — Stavka mlinarjev v Velikem Bečke-reku. Delavstvo v mlinih v Velikem Bečke-reku je stopilo v stavko, ker ni zadovoljno s svojimi plačami. Intervencije inspektorata dela so ostale dosedaj brez uspeha. — Češkoslovaška klimatska postaja na Jadranu. Nedavno je kupilo društvo ^Socijalna skrb državnih nameščencev republike Češkoslovaške v Pragi« dvorec sv Jurij na otoku Visu. Dvorec bo društvo preuredilo v stalno klimatsko postajo, kamor bodo prihajali otroci članov imenovanega društva na oddih in zdravljenje preko celega leta. — Ozkotirna proga od Knina do Šibenika. Sumskocindustrijsko podjetje Stein-beiss namerava zgraditi iz Knina do Šibenika in Splita ozkotirno progo. Ta proga bo v zvezi tudi z glavno bosansko ozkotirno progo Brod—Sarajevo—Metković— Dubrovnik—Zelenika. Za ta načrt se je zlasti zavzelo vojno ministrstvo. — Spomenik kapetanu Niki Dubokovi-ču. V Jelši na otoku Hvaru bodo odkrili dne 9. septembra spomenik kapetanu Niki Dobokoviču, ki je bil 44 let načelnik imenovanega mesta, katerega je dvignil in iz-premenil v napredno in lepo mestece. Kapetan Dobokovič je bil vedno vnet propagator jugoslovanske ideje. — Izseljeniški komisarljat v Zagrebu objavlja: Konzulat Srbov, Hrvatov in Slovencev v Limi (Peru) sporoča, da dobiva v zadnjem času iz naših krajev veliko šte-vio nepravilno sestavljenih in nelegalizl-ranih prošenj, v katerih se prosi za privat-no-pravno zaščito naših Izseljencev Z ozirom na nepravilnost teh prošenj, jih mora konzulat vračati prosilcem. Zaradi tega se opozarjajo interesenti, naj se v slučaju potrebe ne obračajo neposredno na imenovani konzulat, temveč na Izseljeniški ko-misarijat (Zagreb, Kamenita ulica 15), ki jim bo dal vsa potrebna navodila ter poslal potrebne tiskovine tid, da bodo mogli čimprej doseči rešitev svojih prošenj. — Poljedelska fakulteta v Subotici. Mestna občina subotiška je podvzela vse potrebne korake, da dobi na pristojnih mestih dovoljenje za ustanovitev poljedelske fakultete v Subotici. Projektirana je tudi ustanovitev gospodarske srednje šole. Mestna občina je izjavila svojo pripravljenost, da bo prispevala obema zavodcnia stavblšča in poslopja. — Konec pečarske stavke v Zagrebu. Pečarska stavka v Zagrebu, ki je trajala nekaj tednov, je sedaj končana s posebno pogodbo, ki predvideva plačo prvorazrednega dela circa 13 Din na uro, drugorazrednim pa se ima plačati 12 Din na uro. Akordno delo Je svobodno, toda delodajalec ne sme siliti delavca, da mora opravljati tudi akordno delo. — Kongres strojevodij. Dne 22., 23. in 24. septembra t. 1. se bo vršil v Beogradu kongres strojevodij iz cele naše kraljevine. Na kongresu bo zastopanih petdeset odborov s po dvema delegatoma. Kongres se bo vršil v železničarski Šoli. — Peta mednarodna konferenca dela. Mednarodni urad dela v Ženevi je obvestil po ministrstvu zunanjih del naše ministrstvo socijalne politike, da se bo vršila v prvi polovici prihodnjega meseca peta mednarodna konferenca dela v Bruselju. — Major Esterhazy. »Daily Express« je poročal 17. avgusta, da je 21. maja umrl v Harpendenu grof Jean-Marle de Voile-mont. Izkazalo se je, da je to pseudonim komandanta Esterhazyja, ki je bil zapleten v proslulo Dreyfusovo zadevo, ki jo tako živo popisuje Anatol France v Pingvin-skem otoku. Če pa je bil Esterhazy izdajica oziroma je H izvajal samo ukaze svojih predstojnikov, menda Še danes ni povsem dognano. Ve se le toliko, da je bil ta častnik madjarskega pokolenja, da se je zelo mlad poročil s hčerjo angevlnskega marki-3a, da je imel več plemiških naslovov nego denarja in je vedno čakal na ugodne prüi. ke za zaslužek. Tudi v Zolovi pravdi nastopa in sicer kot priča. — Povišanje železniških tarifov na Ma-j*arSuem’ Kakor smo že poročali, bo Ma- džarska povišala železniške tarife Povl-šanje bo znašalo za potnike 100%, ga prtljago 60% in ta p** 60%. — Vročina. Francoski dnevniki poročajo o smrtonosni vročini, ki povzroča mnogo žrtev. Solnčarica mori delavce na polju in v* tovarnah kakor tudi kopališčnike v vodi. Razen tega utone od sile mnogo plavačev. — Znamkarjem. Filateliste bo zanimalo Čuti, da je vladna komisija, zborujoča v Turinu, pravkar izbrala vzorce novih italijanskih poštnih znamk, vposianih pri natečaju, ki ga je razpisalo ministrstvo. Med novimi znamkami nosijo štiri kraljevo podobo. druge pa kažejo sloveče laške spomenike. Pisemske znamke, namenjene za inozemstvo, bodo tiskane v kraljevi kal^o-grafiji. — In natura. Trgovanje brez denarja, to je zamenjavanje, se je bilo med vnipo precej udomačilo pH nas, osobito na kmetih. Isto tako se vrača Nemčija k trgovini na meno, odkar se jim je zrušila marka.. V Nauheimu, nemškem letovišču n. pr, zahteva neki zdravnik kot nagrado za en poset kito presnega masla ali njegov enaček (na-mestek) v drugačni!: kmetskih pridelkih. Vstopnca v Kursaal stane 3 milijone mark. Vendar pa je ljubljanski profesor pravkar mesec dni sijajno prebil v Nemčiji za 1000 Din! Sicer je res, da bodo z 20. avgustom cene za tujce silno povišali. — Italijanske prismojenosti. Nedavno so uprizorili štirje renegati v San Marinu veliko komedijo, na kateri so zahtevali, da mora cel otok Rab pripasti Italiji. To zahtevo so utemeljevali s tem, da je bil ustanovitelj republike San Marino sveti Martin, ki je bil baje doma Iz Raba. Pri komediji v San Marinu je sodeloval +udi Mussolini in predstavniki italijanske vojske. Kot odgovor na te italijanske budalosti so priredili prebivalci otoka Rab velikansko manifestacijo za Jugoslavijo, na kateri so vzklikali tisoči in tisoči udeleženci veličastnega sprevoda Jugoslaviji in našemu kralju. Renegati na drugi obali Kvarnera so navdušeno vzklikanje našega naroda slišali in — molčali. . ■ — Kobilice so se pojavile v ogromni mn-oiln1 pred nekaj dnevi v Matič Poljani blizu MrkOpolja ter pokrile vse polje v dolžini nekaj kilometrov. Uničile so ves pridelek, pšenico, oves, krompir in travo, ter niso požrle samo klasja, temveč tudi slamo. Med tem pa se je pojavilo silno mnogo morskih galebov, ki so padli po kobilicah ter jih precej uničili. Vseh kobilic pa seveda niso mogli pokončati. Prebivalstvo se ie obrnilo na vlado za pomoč, ker je uničen ves njegov trud. — Huda mati. Ivana Lampretova na Selu se je. razhudila nad Jakobom Zupancem, ker je ta z njenim sinom popival in se. z njim sprl. Pričakala je Zupanca na cesti in ga udarila s čevljarsko taco po hrbtu tako ■silno, da je padel mož ra tla in obležal. Zdravnik je ugotovil lahko telesno poškodbo. — Zadeva se bo končala pred sodiščem. — Neprevidno vmešavanje. Delavca Josip šulc in Ivan Marinko sta ovadena, da sta se vmešavala v uradno poslovanje službujočega stražnika, ko je ta tiral iz aeke gostilne na Glincah nekega razgrajača. Vsled te neprevidnosti se bosta seznanila na sodišču z znanim nevarnim 9 104. s. k. z. — y Stepanji vasi je ukradel navidez poznat še mlad postopač hlapcu gostilničarja Franceta Kregarja Francetu Majdiču črn suknjič, telovnik, par čevljev in denarnico z nekaj gotovine. Skupna škoda znaša okrog 3500 Din. — V Vnanjih goricah je bila ukradena Josipu Japlju usnjata listnica s 150 Din gotovine. V njej je imel tudi delavski vozni list za železnico za znižano vožnjo. — V Stični Je bila ukradena žend. naredniku Antonu Tehobniku Iz vrta rdeča odeja, vredna 500 Din. Ukradeno je bilo še več malenkosti po raznih hišah. Tatvine je Izvršil neki stari berač, ki se je klatil po okolici. —. Pobegnila je od svojega moža Kukec Gera iz Dragoviča. Vzrok je domač prepir in strah pred zaporom, katerega je dooila zaradi tatvine. — Iz Most pa je neznano kam pobegnil 40 letni Ivan Matič. Mož je precej rad pil in je kazal zadnji čas pred begom znake blaznosti. — V Pamečah je bilo ukradeno iz stanovanja Franceta Srnovršnika nekaj oble ke In perila, srebrna ura z zlatim robom i listnica, v kateri je imel 310 Din in neke drobiža. — Vtihotapljen avto. Sporedna earl narna v Železnikih javlja, da je bil na ca rinski cesti Podbrdo—Škofja Loka vtiho tapljen nov črno pobarvan avto, pokrit streho rjave temne kože. Dražega o vozi ni ničesar znano. — Tatvine v Dobrni. V hotelu »Dobr na« je bilo ukradeno najemniku 10 namiz nih prtov, več klotastih predpasnikov, ogri njač, nogavic, pol kilograma kave In emai Hran kavarnar, v skupni vrednosti ?00( Din. V isti noči je bilo porezano tudi platni od 6 stolov, s čemer je oškodovana upra va za 600 Din. Posestniku Matevžu Rož niku pa je bila ukradena črna suknem obleka, vredna 600 Din. — 70 ur Je spala. V občini Gönz n: Madžarskem je spala neka 19 letna služki nja od nedelje predpoldne do srede zjutraj t j. 70 ur, ne da bi se bila samo enkra zbudila. Zbudili so jo šele z zdravniško PO' močjo. — Kranjske novosti. Nesreča. Vo kmetskega posestnika, se je s tako silo zaletel z rogovi v Izložbeno okno detikatesn: trgovine Fr. Majdič, da je predrl okno Ir napravil precejšnjo škodo, ki je v veliki meri krita z zavarovalnino. — Griža v Kranju divja dalje in spravlja mlade starše v velike skrbi. Zahtevala je novo smrtno žrtev, že drago, v isti rodbini. Upati je, da nas bo lonalu neopaženo zapustila kot je prišla. Človek pa ima včasih vtis, da se gotovi ljudje premalo brigajo za čistoto v svojem gospodinjstvu, vsled česar se navadno zaredijo nalezljive bolezni. — Deževni viharji nad Kranjem. Sredi avgusta smo doživeli troje viharjev. Pod horicontom »o divjali sem-tertja črni oblaki, ki so se trgali v silnih pokih v dežne rjuhe, ki so nas obsule. Torej zopet dva elemntarna dogodka. Ni bito seveda tako tragično, kajti dvakrat je bil vihar močen in nas je našel v gorkih posteljah ali pa pri veselih krokih, podnevu pa smo bili kmalu pod streho. — Celjske novostL Visoki francoski dostojanstveniki so se mudili v pondeljek v Celju. Prišli so z avtomobilom iz Maribora francoski poslanik na našem dvora g. Clement Simon, gen. konzul v Zagrebu g. L e Grande in poslanikov osebni tajnik. Dostojanstveniki so si ogledali naše mesto ter so bili gostje celjskega francoskega krožka. — Zapiranje zapornic pri mestnem vodovodu. Mestni magistrat objavlja razite«. v katerem svari lastnike hii, ki Imajo J DoaJopjifc vodovoda« wornic«, proti_ satoolastnem 'Zapiranju vodovoda tako, da stranke nimajo vode. V slučaju pritožbe se bo proti krivcem postopalo po tozadevnih kazenskih določilih. Tudi Je treba imeti za vsako spremembo pri mestnem vodovodu dovoljenje mestnega magistrata. — Občni zbor državne krajevne zaščite dece in mladine v Celju se vrši v petek 24. avgusta ob 8. uri v mali dvorani Narodnega doma. — Kopanje je vsled nastopivših hladnejših dni nekoliko pojenjalo. Samo ob Dopoldanskih urah je Savinja še živa kopalcev. Bliža se nam jesen. Zadnji dež v noči od sobote na nedeljo je precej ohladil ozračje in imamo sedaj že precej hladne večere in hladna jutra. — Mariborske novosti. Znanega mariborskega orglarja, 63letnega Rudolfa Jeli-neka, ki se je z ženo že čez 20 let preživljal s tem, da je v njenem spremstvu prevažal na vozičku svoje orgle in jih vrtel v vsaki uUci, Je r pondeljek doletela nesreča. Ko je skoro popolnoma slep starček vlekel svoj vožiček čez državni most in je njegova žena nekoliko zaostala, je privozil nasproti izvošček, ki ga je podrl na tla. Jelinek je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom in dobil težke notranje poškodbe. Z vozom rešilnega oddelka so ponesrečenega starčka spravili v bolnišnico, kjer se nahaja v resnem stanju. Proti izvoščku je uvedeno kazensko postopanje. — Dne 20. t. m. sta 411etni Franc Marčič In 391etni Friderik Seifert peljala polno naložen voz sena iz Pesnice proti Mariboru. Med vožnjo sta padla o b a z v o z a in se pri tem tako poškodovala, da so ju morali spraviti v bolnišnico. — Ptujske novosti. Preteklo nedeljo se je vršila na igrališču športnega kluba nogometna tekma med varaždinskim šporinim klubom »Varaždince- in tukajšnjim SKP, katere izid je bil 3 :1 v korist domačemu moštvu. V splošnem igrajo naši nogometaši že mnogo boljše in ni čuda torej, da so dosegli v tem letu že prav 'epe uspehe. — Bivši ravnatelj tukajšnje realne gimnazije g. prof. Vajda je imenovan za profesorja na mornariški akademiji v Gružu pri Dubrovniku. Gosp. prof. Vajda je prišel takoj po polomu avstrijske monarhije kot ravnatelj na ptujsko gimnazijo, kjer se je odlikoval kot zelo vesten ter marljiv človek. Lansko leto pa je bil pozvan v ministrstvo prosvete in imenovan je bil inšpektorjem. na katerem mestu je ostal do najnovejšega časa. — Te dni sta se mudila v Ptuju francoski poslanik iz Beograda in francoski konzul iz Zagreba, ki potujeta z avtomobilom po našem ozemlju. Francoski krožek je jima priredil veličasten sprejem, ki ga je na najlepši način pripravil g, dr. Zelenik in kateremu se moramo v prvi vrsti zahvaliti, da smo mogli sprejeti svoje goste na primeren način! — V »Peto vi ji« je nastopilo mezdno gibanje: tovarniški uradniki niso več zadovoljni s svojimi plačami in radi tega zahtevajo precejšnje zvišanje svojih prejemkov. Se-staviH so spomenico ter jo poslali občnemu zbora, od katerega upajo, da jim prošnje ne bode odklonil, ker se je celokupni položaj tovarne v zadnjem času baje zelo zboljšal. — Predavanje ptujskega akademskega društva, ki bi se moralo vršiti v torek 21. t. m., je odpadlo, ker so se pojavile nepričakovane zapreke. Prihodjnje predavanje se vrši v torek 28. avgusta t. 1. kakor običajno v Narodnem domu. — Mesto strojnega prometnega upravitelja je razpisano pri rudarski upravi v Sanjskem Rudniku pri Ćupriji v Srbiji. Plača se določi dogovorno z ozirom na šolsko izobrazbo, sposobnost in dosedanjo prakso. Prošnje je poslati Radničkom Odsjeku v Sarajevu do 31. avgusta. Natančneje v 188. številki »Službenih Novin«. — Zgubila se je na poti iz Stola do Žirovnice svetlomodra, svilena »Zipfelmütze«. Pošten najditelj se prosi, naj jo proti nagradi vrne pri naši upravi. — Lira in frank sta mnogo višja, kakor češka krona In vendar večina jugoslov. trgovcev raje naroča blago v Italiji in Švici. Zakaj? Zato, ker jih dosti niti poskusilo ni kupiti naravnost v Češkoslovaški ali pa se samo iz komodnosti poslužuje gorenjih tržišč. To ravnanje ni v interesu trgovcev, še mani pa v interesu konsumentöv. Jugo-siovenski trgovci naj kupujejo češko blago, ki po solidni ceni in po kakovosti nadkri-Ijuju robo nam ne posebno naklonjenih držav. — Kino Vodmat v Mladinskem domu na Kodeljevem. Sreda dne 22. t. m. Divja Afrika. Poučni film v šestih dejanjih. Živali tropične cone, zamorci ta njihovi običaji, ekspedicija k Nilovlm Izvirom. Predstave vsak dan ob 8. zvečer. Pri predstavah Igra Mlad. godba. V četrtek: Smrtonosna lestva. — Običajne In posebno dolge valjčke z večletnim jamstvom »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6-L Jugosiovenska Naftica. — Jugosiovenska Matica v Ljubljani. Izkaz prejemkov v juliju 1. 1923: Podružnice: Višnja gora 1500; Ormož 3600; Strnišče 50; Šoštanj 600; Trebnje 359; Kostanjevica 237; Kranj 2100.75; Sevnica 2500; Moravče 2367; članarina, vplačana pri pokrajinskem odboru v Ljubljani 939 Din; darovi 2008.75; razni prispevki 1478.20. Skupni prejemki znašajo 17.739.70. Izdatki pa so znašali 26.760.45, primanjkljaja je bilo torej 9020.75 Din, ki se je pokril Iz prebitkov prejšnjih mesecev. Ker so naloge Jugoslovanske Matice vsak dan večje, je nujno, da tudi vsi njeni prijatelji stopnjuiejo svoje delo. Podpirajte Jugoslovensko ’ Do. da rešimo svojo zemljo! Šolstvo. — Pričetek šolskega leta 1923/24 na državni realki v Ljubljani. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, naj se zglasijo z ob-iskovalnim spričevalom ta krstnim IMom v nedeljo 9. septembra t. 1. od 9. do 12. ure v ravnateljski pisarni. Zunanji učenci se lahko prijavijo tudi pismeno. Sprejemni izpiti za I. razred se prično v pondeljek dne 10. septembra točno ob 8. url. Učenci iz drugih zavodov se sprejemajo za II.—VII. razred v četrtek 6. septembra od 10. do 12. ure. Sprejemni izpiti teh učencev se prično v petek 7. septembra. Ponavljalni izpiti se vrše od 3. do 7. septembra po tozadevnim učencem (staršem) že objavljenem sporedu. Učenci (privatisti), ki imajo naknadni (letni) izpit, naj se priglasijo ravnateljstvu dne 2. sptembra ob 10. url. Vpisovanje učencev, ki so že obiskovali zavod in pa na novo sprejetih je v torek 11. septembra ob 8. uri V razredih, v katere spadajo. V sredo 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. V četrtek 13. septembra se priča« ob & url redni pouk. Sokolski vestnik. — Sokol Sv. Križ pri Kostanjevici priredi dne 2. septembra 1923 ob 14. url lavno telovadbo s krajevnim razmeram, primer-ftim sjToredom. Po telovadbi velika ljudska veselica. Prijatelji sokolstva! Sv. Križ je važna postojanka. Pridite radi tega, navedenega dne polnoštevilno na našo priredi, tev, da nas podprete gmotno in moralno. Dopisi. — Sv. Katarina uad Medvodami. Mislimo, da je malo Ljubljančanov in Ljubljančank, kateri bi ne bil še nikoli napravil izleta k Sv. Katarini. Od zgodnje spomladi do pozne jeseni prihaja mestno prebivalstvo, da tu v čistem vzduhu uživa priznano lep razgled krog in krog. Celo v snegu si iščejo izletniki pri nas razvedrila. Imamo dve krčmi, ki pa nista kos svoji nalogi. Škoda, da nimamo kakšnega bolj podjetnega .gostilničarja. Koliko bi lahko speča;. — Letino smo imeli doslej dobro tako v senožetih kakor na polju. Jabolk sicer ne bo kaj prida, bolje so se obnesle hruške, največ bo češpelj. Orehi in kostanj so pa tudi tako polni, kakor že dolgo ne. Škoda, da c; tod toliko sadja porabi za žganje. Mar bi ga kmetiči spravili na trg ali pa posušili za zimo. KoUko bi jim bogata sadna letina lahko več zalegla. Sport in turistška. CEZ ROKAVSKI PRELIV V 16 ‘TRAH 40 MINUT 18 SEKUND. Italijanski plavalec Tiraboschi je odplaval v soboto 11. t. m. ob 20. uri 10 minut od rtiča Gris-Nez in dospel v Dovre v nedeljo ob 12. uri 33 minut. Preplaval je torej kanal mpd Francijo in Anglijo v 16. urah in pol, in je s tem izvršil izvanredni športni dogodek. Kapetan Webb je bil rabil za to 21. ut 45 minut, Burgess 23. ur in Henry Suliivan celo 27 ur 23 minut. Tiraboschi je torej skrajšal rekord za več kot 5 ur. Plavača je spremljal vlačilec Le Champion, na katerem so se nahajali njegovi prijatelji, njegov trener ta posebni odposlanec angleškega časopisa »Daily Sketch«, ki je razpisal darilo 1000 funtov šterlingov. Tiraboschi, kt je na urah postal svetovno znamenit, je Italijan, a biva v Argentini. Tu se je pet let redoma treniral, vedno je sanjal, preplavati Canal de Manche, čeprav je amater. Ima krasno zidano telo, malo je težak, a zelo jak; plaval je v morju ta v Rio de la Plata na vse razdalje, imel je pa vedno le en cilj pred očmi: preplavati Rokavski preliv. Lani je bil prišel Tiraboschi v Calais in poskusil svojo srečo 28. avgusta toda ( odnehati je moral eno ta pol milje pred angleško obalo, leo je bil že plaval 19 ur 30 minut. Tu je bil že pokazal svojo moč in svojo vztrajnost. Izrazil se Je, da zaupa v bodočnost in obljubil, da se vrne letos. Tako sta torej v manj kot 14 dneh dva plavača, Suliivan in Tiraboschi, ponovila ta rekord, ki ga smatrajo že za nadčloveškega od 1. 1875. sem. Vprašanje je, ali imamo vedno ooljše atlete ali pa je-li krasno vreme letos star čajno bilo ugodno plavalcem. Ko je olaval Tiraboschi, je bilo morje cel čas Izvanredno mirno, tako da je mogel plavač izrabiti vse ugodne toke, ognil se je bil tudi plimi, ki po cele ure zadržuje plavače. Tiraboschi je preplaval kot četrti človek Rokavski preliv. Njegov rekord hitrosti ]e pa tak, da ga moremo prištevati že v zadnje meje človeške moči in vztrajnosti. Skoraj ni pričakovati, da ga bo sploh kdo kdaj mogel prekositi. —Žn— Borzna poročila. Zagreb, 21. avgusta. Devize. Dunaj 0.13375—0.13425, Berlin 0.00175— 0.00275, Budimpešta 0.50—0.55, Italija 410 —412, London 437—438, New York, kabel 0—96.25, New York, ček 95—95.50, Pariz 530—535, Praga 281—282, Sofija 0-80, Stockholm 2590—2610, Švica 1735—1740. — Valute. Dolarji 94—94.50, avstrijske krone 0.134—0.135, češkoslovaške krone 274— 276, nemške marke 0.002—0, romunski lejj 42—0. italijanske lire 405—406. Beograd, 21. avgusta. Devize. Berlin 0.0017—0.0019, Dunaj 0.1336—0.1337. Budimpešta, ponudba 0.60, Bukarešta 42.75 —43.25, Ženeva 1370—1375.50, London 436.50—437, Milan 410.75—412, New York 95.20—95.40, Pariz 533—535, Praga 280— 281.25, Solun 158—161, Sofija 81.50—83.50. — V a 1 u t e. Dolarji 94—94.75, romunski leji, ponudba 43.50, češkoslovaške krona 280—281. C u r i h, 21. avgusta. Berlin 0.000090, New York 553, London 25.28, Pariz 30 85, Milan 23.75, Praga 16.175, Budimpešta 0.00325. Bukarešta 2.30, Beograd 5.80, Sofija 4.75, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007775, avstrijske krone 0.0078. Berlin, 21. avgusta. Dunaj 7780, Milan 239.400, Praga 163.590. Pariz 311.220, London 24,937.500, New York 5,486.250, Curih 1,009.470, Beograd 54.812. Praga, 21. avgusta. Dunaj 4.68, Berlin 0.0620, Rim 149.25, avstrijske krone 4.66, italijanske lire 150.25, Budimpešta 17.75, Pariz 193.25. London 155.375, New York 34.05, Curih 628.75, Beograd 36.75. Duhaj, 21. avgusta. Devize. Beograd 743—747, Berlin 0.0115—0.0135, Budimpešta 3.85—3.95, Bukarešta 319—321, London 323.000—324.000, Milan 3054—3066, New York 70.935—71.185, Pariz 3942—3958, Praga 2080—2090, Sofija 613—617, Curih 12.835—12.885. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 591—599, nemške marke 0.015—0.035, angleški funti 321.200 —322.800, francoski franki 3895—3925, italijanske lire 3040—3060, jugoslovenski di- 1 narjl 734—740, romunski leji 308—312. švicarski franki 12.720—12.800, češkoslovaške krone 2062—2078, madžarske krone 2 10— Glavni urednik; Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. w f -poznana higijenska , mi sedanjosti. Strokovnjaško pregleda m zajamčena. Zakonito zavarova Razpošilja v vse kraje Jugoslavije kantam, drogerijam in parfumeriji po čudno nizkih cenah) kakor tudi f vatnikom z naj več j o diskrecijo s povzetja UIVH ■ parfumerij/ Ljubljana, Mestni trg št. 1L taci. Imela je tri razrede in sicer pripravljalni tečaj in prvi in drugi razred nadalje-valnice. To šolo je obiskovalo 115 vajencev. Poučevalo se je v četrtkih in ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne. Večerni pouk je s tem letom odpadel. Pouk je trajal sedem mesecev, od 1. oktobra do zadnje nedelje aprila in to do svetovne vojne (šolsko leto 1914/15). Vzdrževanje je tedaj stalo na leto 20.000 kron. Trgovska gremijalna šola se je istega leta preselila iz bivše Mahrove šole na i. mestno šolo na Ledini ter jo je obiskovalo 118 vajencev. Pouk je trajal 9 mesecev. Med vojno pa smo bili brez vsake šole za vajence v Ljubljani. Šele leta 1920/21 se je začela trgovska gremijalna šola na Ledini, vse druge obrtno nadaljevalne šole pa so se otvorile eno leto pozneje. Leta 1920/21 do 1921/22, — torej dve leti, smo Imeli zopet obrtno nadaljevalni pouk, ki se je pa minulo leto zopet ukinil, ker ni bilo kritja za stroške pouka. Izjema je bila le trgovska gremijalna šola, ki je imela tudi letos reden pouk in sicer štiri oddelke prvega razreda s 133 vajenci, tri oddelke drugega razreda z 91 vajenci, dva oddelka tretjega razreda s 55 vajenci. Šolo je obiskovalo 279 vajencev, za 161 več, kakor leta 1909. 1. Leta 1920/21 je bilo na moški strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti 242 vajencev v 8 oddelkih pr- vega letnika (ker je bil to pouk prvega leta). Po strokah se dele ti vajenci na 88 čevlarjev, 61 krojačev in krznarjev, 14 jer-menarjev, skupaj 163 vajencev, 9 tiskarjev, 7 knjigovezov, 6 fotografov, 22 črkoslikarjev, 12 pleskarjev, 7 tapetnikov, 1 košar, 2 zobotehnika, 8 zlatarjev in 2 pasarja, skupaj 79 vajencev. V tem letu je država prispevala samo za to šolo 13.226 kron, .nesna občina jubljanska 3173.33 kron, trgovska in obrtniška zbornica 100 kron, krojaška zadruga 440 kron, razni zavodi in korporacije 2003 kron, skupaj 19.843.33 kron. Leta 1921/22 pa je bilo na tej šoli 10 oddelkov, in sicer 1 pripravljalni tazred, 4 oddelki I. letnika in 5 oddelkov II. letnika. Vpisanih je bilo skupaj 345 vajencev (med letom oproščenih je izstopilo 77 vajencev), torej 103 več kakor prejšnje leto. V letu 1909/10 je obiskovalo to šolo samo 115 vajencev. Število vajencev je torej do danes potrojilo. V letu 1921/22 se dele vajenci na obrtno nadaljevalni šoli na naslednje stroke: oblačilna obrt: 55 krojačev, 8 krznarjev, 2 dežnikarja, 87 čevljarjev, 2 jermenarja in 12 sedlarjev, skupaj 166 vajencev; umetne obrti: 19 pleskarjev, 1 lakirar, 3 črkoslikarji, 7 fotografov, 10 knjigovezov, 13 tiskarjev, 18 stavcev, 3 litografi, 2 fotokemi-grafa, 1 stereotiper, 8 tapetnikov, 12 draguljarjev, 3 pasarji in 2 pletarja, skupaj I 102 vajenca. V tem učnem letu ni država ničesar prispevala, temveč samo občina ljubljanska in razni zavodi v skupnem znesku 10.610.— kron, izdatkov pa je bilo 22.240.— kron, torej primanjkljaja 11.630.— kron, to je več kakor 100%. Take razmere so samo na eni obrtno nadaljevalni šoli. 2. Strokovna nadaljevalnica za stav-binske obrti je imela leta 1920-21 361 vajencev, z dvema pripravljalni! tečajih, petimi oddelki 1. letnika in dvema oddelkoma drugega letnika. Država je prspevala 3923.33 dinarjev, ljubljanska občina 939.13 Din in razni zavodi 1022.50 dinarjv, skupaj 5885 dinarjev. S tem zneskom so bili stroški kriti. V letu 1921-22 je obiskovalo šolo 432 vajencev, 71 več, kaknr prejšnje leto. Poučevalo se je na 12 oddelkih, in sicer 4 pripravljalnih, ki jih je obiskovalo 145 vajencev, trije oddelki prvega letnika s 130 vajenci, štirje oddelki II. letnika z 137' vajenci in eden tretjega letnika z 20 vajenci. Pripravljalni oddelki in I. razred so imeli šolo ob torkih in nedeljah, II. in III. razred, pa ob četrtkih in nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne po 8 ur na teden. Obiskovalo jo je 184 vajencev lesne stroke, in sicer 127 mizarjev, 45 tesarjev, 4 kolarji, 1 strugar, 3 stolarji in 4 sodarji. Od kovinske obrti je bilo 185 vajencev, in sicer 132 stavbinskih ključavničarjev, 41 kleparjev, 10 kovačev in 2 inštalaterja. Stavbinske stroke je bilo 55 zidarjev, 3 pečarji, 1 kamnosek, 2 dimnikarja in 2 krovca, skupa) 63 vajencev. Splošna obrtna nadaljevalna šola je imela leta 1921-22 76 vajencev na treh oddelkih, pripravljalni, prvi in drugi letnik. Poučevalo se je ob četrtkih, petkih in nedeljah po 8 ur na teden. Po strokah je büo 14 pekov, 22 mesarjev, 8 gostilničarske stroke, 4 slaščičarji in 1 slaščičarka, 20 brivcev, 2 lasuljarci, 4 vrtnarji in. 1 vrt-narka, skupaj 72 vajencev in 4 vajenke. Strokovna nadaljevalnica za mehanično tehnične obrti. V letu 1921-22 se je vpisalo na to šolo 352 vajencev. Koncem šolskega leta jo je obiskovalo še 320 vajencev. Poučevalo se je na 10 oddelkih, in sicer na dveh pripravljalnih z 71 vajenci štirih razredih prvega letnika z 148 vajenci in na 4 oddelkih II. letnika z 133 vajenci. Jasno je in tudi navedeni podatki dokazujejo, da je vzgoja številnega obrtnega naraščaja zelo velike važnosti. Za rešitev tega perečega vprašanja bi moralo biti pri merodajnih oblastvih, kakor tudi pri obrtnikih in podjetnikih sploh nekoliko več razumevanja in smisla. O zadevi bomo v eni prihodnjih številk še spregovorili. Ljubljanska obrtno-nadaljevaina šola za valenca 'm vajenke. Leta 1909-10 se je ta šola preustrojila na štiri oddelke, ki so bili ločeni po strokah in se je preselila na štiri mestne deške ljudske šole. Razdelila se je na sledeče oddelke: Prvi oddelek je bila splošna obrtno nadaljevalna šola, za vajence raznih manjših obrti, živilska stroka, peki, mesarji brivci, vrtnarji itd. Nameščena je bila na šoli na Vrtači ter je imela štiri razrede in sicer pripravljalni tečaj, dva oddelka prvega in drugega razreda in en oddelek obrtne andaljevalnice. Drugi oddelek je bila strokovna nadaljevalnica za mehanično tehnične obrti na I. mestni šoli na Ledini z 8. razredi in sicer pripravljalni tečaj, prvi, drugi in tretji nadaljevalni razred s 4 vzporednicami. Obiskovalo je to šolo 168 vajencev. Tretji oddelek je bila strokovna nadaljevalnica za stavbinske obrti na II. mestni šoli na Gojzovi cesti. Imela je 5 razredov in sicer dva pripravljalna tečaja in tri nadaljevalne razrede z eno vzporednico. Vpisanih je bilo 178 vajencev. Četrti oddelek pa je bila strokovna nadaljevalnica za umetne in oblačilne obrti na bivši nemški šoli na Vr- Edmond et Jules de Goncourt: Renče Mauperin, (Roman.) (Nadaljevanje.) V tem trenutku je stopil gospod Mauperin s hčerko v salon. Šla sta roko v roki. Glavo je imela lahno nagnjeno nazaj, leno in prilizujoče se je naslanjala na njegovo roko in je nežno, kakor otrok pritiskala svoje lase na njegov rokav. — Dober dan, ti, — je dejala in poljubila sestro. Nato je ponudila čelo materi, podala roko svaku in naglo stopila k možaku s kartonom: ■— Ali smem pogledati, boter? — Ne, dragica, niste še dovolj velika. In v znak prijateljstva jo je lahno udaril po fleu. — Torej take stvari vedno kupujete? je delala Renee in pokazala hrbet starcu, ki je zave-zaval trake kartona, kateri so bili umetniško za- vozljani. Prsti tega nabiratelja rezb so bili na to že navajeni. — Torej kaj sem zvedela? je klicala naenkrat proti hčerki gospa Mauperin, ki je bila posadila Reverchona na stol tik poleg sebe, tako blizu, da se ga je s svojimi gibi in obleko dotikala, da, ga celo božala. — Tok vas je bil zanesel? Brezdvomno, bilo je revarno!... O, ta reka!... Jaz res ne razumem, da gospod Mauperin dovoljuje... — Gospa Mauperin, je odgovoril gospod Mauperin, ki je listal s hčerko album na mizi, jaz ne dovoljujem ničesar, jaz samo dopuščam. —Bojazljivec! je rekla čisto tiho gospodična Mauperin očetu. — Toda zagotavljam ti, mama — bil je Henri Mauperin, ki se je umešaval — zagotavljam ti, da ni bilo nobene nevarnosti. Tok jih je le malo zanesel ... In raje so se prijeli za vrv ladje, kot da bi se bili pustili odnesti četrt milje daleč. To je vse! Saj vidiš. -.. — Pomiril se me, je dejala gospa Mauperin, kateri se je vračala dobra volja pri vsaki sinovi besedi. Vem. da si tako previden! Toda poglejte, gospod Reverchon, naša draga Renee je tako divja! Vedno sem v strahu... Glejte, še sedaj ima mokre lase... Pridi, da ti jih posušim... — Gospod Dardouillet! je naznanil služabnik. — Eden naših sosedov, je rekla polgasno gospa Mauperin Reverchonu. — No, kako je kaj? je vprašal gospod Mauperin novega prišleca in mu stisnil roko. — Ze gre, že gre... tristo novih kolov danes. — Tristo? — Tristo... Mislim, da bo prav. Pred rastlinjakom dam vse vodoravno porezati, radi razgleda... Petinštirideset ali sedeminštirideset centimetrov pobočja, ne več. Ce bi bili na mestu, vam ne bi bilo treba razlagati,.. Na drugi strani, saj veste, pa bom zvišal drevored za en meter. Ali veste, gospod Mauperin, ko bo vse to gotovo, ne bo pedi moje zemlje, ki ne bi bila prerahljana? — Kdaj pa boste sadili, gospod Dardouillet? ga je vprašala gospodična Mauperin. Tri leta žei postavljate delavce v vrt, ali ne boste nekega dne začeli postavljati dreves, — O, drevesa, gospodična, to ni nič., -. Za to je še vedno časa... Najnujnejše je urejevanje zemljišča, izenačenje višin in na to drevesa, če jih je že ravno treba... Nekdo je bil vstopil skozi vrata, vodeča v salon iz notranjosti hiše. Pozdravil je, ne da bi ga bili videli. Bil je tu, ne da bi ga kdo opazil. Imel je pošteno lice in razmršene lase. Bil je blagajnik gospoda Mauperina, gospod Bernard. — Vsi smo že tu... Gospod Bernard je prišel dol. Izborno I je dejal gospod Mauperin, ko ga je opazil, če bi hotela zapovedati, naj se servira, go-1 spa Mauperin?.., Mladina je goto-.-o že lačna. Molk, ki je bil nastal v začetku obeda, je kmalu prenehal. Žlice so ropotale in družba se je začela pogovarjati. (Dalje prih.)' Vseh vrst visi® ■ Iv Sirovi |p* I r Cognac medicinall W!fMT 17 II BK OMI“ TOlfABNE Vseta vrst sfir ü ■mhi W k O W vik liiiiiiiiniuiiiuiiiiHtiiiimimimiiniiuiimiuiiiiiiiiiimiiuinmi rafinirani 96'7 7», najfinejši brez vonja, vedno na skladišču po. najnižjih cenah — Gorljivi Ljubljana o „VINEA“ o družba z o. z. Telefon 5—18 Generalno zastopstvo tovarne „ARKO“ Zagreb Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka etc. Rudnik Teleton 5—18 • • • • • • Liqueur Triple Sec! Blažim!, iia morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin tn žime in morske trave, mođroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnltur. —• Najnižje cene! —• Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike I Ivo w pil da za dogovorjeni izlet prineseš s seboj Wrigleyev žvečilni gumi, dobiš ga v vsaki drogeriji! Nuša. •e proda v obrtnem kraju na Gorenjskem ob železnici v ne-posrednji bližini Bleda. Stanovanje takoj na razpolago. V gospodarskem poslopju so kleti, ki so sposobne za večjo vinsko trgovino. Dopisi pod: „Posestvo na Gorenjskem“ na Aloma Company, anon. družba Ljubljana, Kongresni trg št. 3. iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št. 5.070“ na upr. lista. 1VH živih, 4 mlade in 3 stare se proda. Komad po Din 15*— Izve se pri vratarju Blaznica Studenec. iiiiiijoiii 1. Austria Kamero 10 X 15. Dopell-Anastigmat Choroplast 1: 6.8. z 9 kasetami in eno fiimkaseto in enim novim zavojem filmov 10 X 15 cena Din 900. — 1 amerikan. žepni kodak za filme 41/, X 6- K®' pid Reetilinear Objektiv Din 450. 1. amerik. jekleno ribiško palico z vretenom in nekaj trnki Din 400. — „Interess. Blatt“, 8 krasno vezanih knjig letniki 1914 do 1921. Din 500. — 1. starinska stenska ura z 1lt bitjem dobro idoča Din 500.— 1. starinska stenska Spindel ura več raznih starinskih žepnih Spindel ur. Naslov: M. Smolej, urar, Jesenice 16. Gorenjsko «eblovano. veliko, s tremi posteljami iščem s 1. septembrom. Plač* postranska »tvar. Naslov r upravi lista. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. M vsa dela se sprejme takoj. Naslov v upravi Usta. la novo tovarno v večjem me-Itu Slovenije, * kapitalom din. KJO.OOO.— se sprejme. Jako do-Jlčkanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško po-llopje z vsemi stroji dogotov-Jeno. Ponude pod „Nova torama", na Aloma Company, inončna družba,Ljubljana, Kon-{resni trg 3. špedlalne zaiose tapetniških izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6. Eleganten francoski garderobe kovček se proda. Naslov A- Šimnovec, krojač pred Škofijo 3. več dobi Ib samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade—konfekcijsko delo. Le zmožni In trezni naj se javijo v pisarni Emonska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji aU kavciji na dom. Absolvent strojno elektrotehniške visoke šole s komercijalno prakso išče takojšnje službe. Ponudbe pod „Vesten“ na upravo „Jutranjih Novosti“. n starejša, samostojna moč, vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govom in pisavi se sprejme. Prednost imajo z znanjem češčine. Začetnice izključene. Ponudbe na Franc Čuček, Ptuj. firapna ’X”p.7«r elektrika, žaga, polnojarmenik na vodno moč 26 oralov, prima posestva živ in mrtev inventar 1,350.000 Din. Foststaa & vtoS SL ribora in letno. Žaga i mlinom. IFill takoi ce'a prazna ob uliti parku Maribora. HicP 8ost''ne> tovarne proda. niuU) Posestvo v Nemški Av- striji se zamenja z tukajšnjim. Realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. alakitäsa včgett jelenkezzenek magyarul beszčlok. Minden tisz-tessčges embert szivesen lätunk, vikčkrol is. Levelek „Orger“ cimzčssel a kiadoba küldendök. Bivii železniški pisarniški poduradnik z znanjem štirih jezikov žel* primerne službe. Naslov v upr. lista. f>i$mei, i*acane, dauerte, uizitl^« in v$c zo trgeuinc in obrt potrebne tisKcuine izurjuje lično in poceni Zuezna tiskarna in knjigarna u Ljubljani, Ulelfoua ulica 1 VELIKA IZBIRA pesmi romanov dram novel povesti mladinskih spisov Operni libreti Muzikalije Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg 8 ZAHTEVAJTE CENIKI Zastopstvo: L Baraga, Ljubljana, ŠeHnirgoga ulica štev. 611. Stolne cene pod svetovno poriteto oli nojvečji izbiri nudi za vse vrste blaga V. mednarodni dunajski semenj (odz.-8.sept.i9Z3) Pojasnila daje WIEMEß MESSE, WIEN VII., ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trs št 4. ■TV 'T T T......' ' ▼..▼...T T -T... ■ • -. , ‘ ■ Stavbenik Hod. Mak v Trbovljah izvršuje vsa stavbna dela. Šentjanški premog se dobi po ugodnih cenah vsako množino. Prodajni urad šentjanihega premogotiopa Ljubljana.HrElioBtrglO. Sobo meblovano, ev. s hrano, a posebnim vhodom iščem sa takoj Ponudbe na upravo pod ABCD razpisuje občina Trbovlje. Nastop s 1. septembrom 1.1. Pogoji: jugoslov. državljanstvo, »tarost od 24 — 40 let. nravstvena neoporečnost, znanje slovenščine y govoru in pisav; Ponudbi je priložiti sliko. Plača in razne ugodnosti po dogovoru. Rok za vlogo prošenj do 25. avgusta 1.1. Županstuii TMje, dne IS. avgusta I9Z3. Odda se takoi stanovanje, 2 sobi in kuhinja v sredini Ljubljane tistemu, ki placa najemnino par let naprej. Ponudbe z navedbo za koliko let se placa, na Aloma Comp., anončna ekspedicija, Liubljana, pod „Par let naprej“. fedaia iQ »Zvezna tiskarn» in kniigarnaa v Uublisai