Wsirffeaiiia K®f»; = £ä i#to . . K id*— ìNà hate . * 'g 5*—^ éatrt leta , . ^ 2*60 Itofttm© . „ 1*—, ' Snssaj Av&trijs: »as gaaeBfcjjag^JMTJsaa jlj ti. in* ■«■■wib.-sb«mjwwyuTHMwjri » Celo leto K 15* P©®«m®x»e Številke « IO visaikv. STRAŽA Inserat! ali se raČunijo po 12 thmb^est od 6redne petitvnft» : rä večkratnih oza&ažKk ::: popust at „Straža*4 ü&sj» ▼ deljek in petek Rokopisi se m vračaj Cernovice zopet naše. Rusi se brez boja umaknili pred Avstrijci iz Cernovic. — Veliko veselje v mestu. — Južno od Lvova dosegli naši nove zmage. — Zopet 3400 Rusov ujetih. — Naši silijo nevzdržno naprej. — Na Ogrskem ni nobenega oboroženega Rusa več. — Velika bitka pri Varšavi. — Rusi se umikajo proti Osovicam. — Na francosko-nemškem bojišču hudi boji. — Nemci oblegajo Belfort. — Angležif-v strahu pred sovražnikom utrjujejo London. Avstrijsko=rusko bojišče. Maribor, 22, oktobra. Med Rusi in združenimi Avstrijci-Nemca se sedaj razvija bitka na črti, ki sega od Izhodnega morja do Seretha ob rumunski meji Na s e v e p nem krilu so Rusi o I e n z J vi n i. Njihovi napadi proti Lycku imajo očividno namen, da zaposlijo kolikor mogoče nemških čet ter jih odtegnejo črti Varšava— Iwan go rod, kjer zbirata obe nasprotni si armadi svoje glavne moči. Ob tej črti .(s r e d i šj č e) se držijo Rusi defenzivno. Sploh se ves čas vois-ke v okraju varšavskem niso nobienokrat podali v o-fenzivo, ampak le na severu v Izhodni Prusiji in na jugu v. Galiciji. Varšavsko ozemlje je za ofenzivo le malo pripravno, vrhu tega bi jim tudi vsak uspeh na tem terenu lahko postal opasen, ako in dokler bi se ob straneh, v Galiciji in Izhodni Prusiji t nahajala nestrta sovražna krila. 'Zato je morala biti1 njihova taktika na severu in jugu ofenzivna. 1 Tudji na jugu bi morali Rusi postopati ofenzivno. Toda tukaj smo zamenjali uloge, avstrijske čete so potisnile južno rusko a r mi a d o v defenzivo. In to je isti velik uspeh avstrijskih čet, katerega se sedaj veselijo vsa patriotična srca. Večina nas niti ne ve, kje so Mizyniee, Tjyszkovice, Magie-ra, Kapelski vrh, na navadnih zemljevidih teh krajev sploh ni, a to vemo vsi, da je ruska ofenziva v Galiciji zlomljena, da jim je proti njihovemu pričakovanju in načrtu usiljena defenziva in da smo mi oni, ki prodiramo. In tako dobivamo vesela poročila, da je Drohobicz spet naš, Stryj naš, Sereth naš ter da je veliko,upanja, da bodo kmalu tudi Cernovice in Lvov v naših rokah. V središču se vršijo priprave za obleganje Varšave. Ves svet pričakuje z napetostjo dogodke pred Varšavo. V dosedanji vojski so se izkazale belgijske in francoske trdnjave preslabe za naše topove. A avstrijska trdnjava; Przemysl je kljubovala tri tedne sovražnim napadom in sicer zmagovito, Dose-daj edina zmagovita trdnjava v svetovni vojski. Naravno je, da se sedaj vsa,kdo vpraša, jhako se bodo držale ruske trdnjave? Da bi avstrijsko-nemšEo sredijšiče ob Visli ne dobilo ojačenj iz Galicije, se Rusi krčevito držijo še svojih postojank med Przemyslom in Lvovom. V hudih, vročih bojih jim morajo naiši vojaki vsako ped zemlje iztrgati, predno se umaknejo. Toda umikajo se, četudi počasi. Vsak dan nam pravijo uradna poročila, da se na črti Meldyka—’Stary-Sambor pomikamo naprej proti Lvovu. Naša bojna črta v Galiciji je čudno upognjena. Lahko jo cfelimo v dva dela, v črto ' [Medyka—Stary-Sambor, fci pritiska na Ruse od zapada proti izhodu, in v črto Stryj, Körösmezo, jugozahodho od Kolome-je, Seret, južno od Cernovic, ki pritiska iz juga proti severu. Temu pritisku od dveh strani se Rusi ne bodo mogli .dolgo ustavljati. Toda ako jih potisnemo tukaj nazaj, jih odtegnemo s tem tudi središču pri Varšavi—Iwangorodu. Naš položaj je v sedanjem tre-notku zares upapoln. Hudi boji na južni strani Lvova. Diunaj, dne 21, oktobra. V 'Srednji Galiciji (na južni in južno-zahodni strani Lvova) naše čete na črti Medyka— Stary Sam-bor na več krajih z velikim uspehom napadajo utrje- ne in z okopi zaokrožene postojanke ruske armade. Zelo hudi boji so se vršili za utrjene sovražne postojanke pri Felsztynu ob cesti, ki vodi iz Medyke v Lvov. Naše čete so zasedle tudi znamenito višino Kapelski vrh, na severni strani mesteca Mizynieca in nekaj drugih močno, utrjenih gričev pri Tyskovicah. Tudi na južni strani gore Magiera so naši odvzeli Rusom več gorskih višin, ki obvladajo daljno okolico. Pri Starem Samborju (Stare-Miasto) se že bije dva dni hud boj. Naše Gete so z velikimi izgubami odbile vse napade sovražnih rezerv ter smo začeli zopet z močnim novim napadanim prodiranjem. V zadnjih bojih okrog Starega Samborja so naši ujeli nad 1000 Rusov ter so zaplenili več strojnih pušk. Na južnem krilu se naše prodiranje razvija tako, kot bi se nameravalo Ruse, ki stojijo na južno-izhodni strani Lvova, obkoliti. Da preprečijo obko-Ijenje, so vrgli Rusi na to stran vso svojo rezervo, ki so jo imeli v bližini Lvova na razpolago. Rusi so se na južni in jugoizhodni strani Lvova z okopi tako ; zavarovali, da je vsak naskok infanterije skoro brezuspešen. Radi tega je začela delovati naša težka artilerija, ki močno obstreljuje sovražne postojanke. Boj izgleda tukaj kakor obleganje kake trdnjave. Naše čete, ki so preganjale Ruse z ogrskega ozemlja, zelo hitro prodirajo v Galicijo. Zasedle so že mesto Stryj, ki leži južno od Lvova; neka druga vojaška kolona pa se pomika proti mestu N a !d iwi o r n a , ki leži v kotu južno od mesta Stanislav in zahodno od mesta Kolomea v izhodni Galiciji, Naše čete so dne 19. oktobra (ponedeljek) z nova nateple Ruse pri prelazu Körösmezö in Jablanica. Avstrijci so zasedli oba prelaza ter zasledovali sovražnika do vznožja Karpatov v Galiciji. Ogrska je sedaj prosta Rusov. LISTEK. Francosko bojišče. Znameniti nizozemski geograf profesor dr. Ni-ermeijer popisuje v „Utretsch Dagblad“ francosko bojišče: Na nekaterih mestih bojne fronte so zavzeli tako Nemci kakor tudi zavezniki položaje, katere kojegà se je Judi Nikita udeležil. Na to je odpotoval. Major Milan Pribičevič padel. Budimpešta, 21. oktobra. Neki ranjeni srbski rezervni Čhptnik, belgrap sra odvetnik, katerega so naše čete ujele, pripoveduje,. da je srbski major Milan Pribičevič, ki je igral vet’iko nlogo pri umoru nadvojvode Franca Ferdinanda, padel pri avstrijskem bombardiranju Belgrada zaifpt na helgrajski cesti od šrapnela. V Belgradu je padel tudi druga gonilna sila Narodne Obrane, stotnik Sava Popovič. Izgube pri Črnem vrhu. Dunaj, 21. oktobra, Cez Zagreb se poroča z južnega bojišča, da so Srbi podvzeli obupen napad na Crni vrh. Ta napad so Srbi plačali z izgubo dveh pehotnih polkov, dveh baterij in več strojnih pušk. Rusi polagajo mirte v Donavo. „Südslawische Korrespondenz“ poroča iz Bukarešta: Romunski listi poročajo, da se je peljal skozi Romunijo neki ruski zdravstveni vlak na progi Jassy—Ungheni. Kdor ve, kako slabo da je preskrbljeno v Rusiji za ranjence, se je moral čuditi, da se Rusi morejo pečati še s srbskimi ranjenci. Bilo je tudi veliko sanitetnega osobja. Iz 'Or sov e se zdaj pojasnjuje pravi namen te pošiljatve. Riuski saperji, to je oddelek pijonirjev, ki delajo jarke, ceste in okope, so namreč položili v zadnjih nočeh med Turnseverinom, Kladovo in fOrsoVo mine. Ruski saperji so bili preoblečeni v uslužbence Rodečega križa in so se kot taki peljali skozi Rumunijo. Zloraba Rudečega križa v ta namen, kakor pravijo nemška poročila, da izrabljajo Rusi mednarodno zastavo in da obstreljujejo nemške lazaretne (zdravniške) vlake, vzbuja veliko pozornost. Nesloga med srbskimi in ruskimi častniki. Sofija, dne 18. oktobra. Poveljnik v Srbiji se nahajajočih ruskih čel, princ Arzen Karagjorgjevič, je radi needinosti, ki se je pojavila med ruskimi in srbskimi častniki, zapustil Srbijo ter se podal na Kavkaz. Srbi poročajo lažnjivo. Dunaj, dne 20. oktobra. Poveljnik avstrijskih čet, ki se borijo proti Srbom in Crnogorcem, general Potiorek, uradno razglaša: Srbski listi so raztrosili vesti o celi vrsti namišljenih srbskih zmag, M pa temeljijo samo na pobožnih srbskih željah, a nikakor ne odgovarjajo resnici. 1. Srbi so se hvalili, da so premagali naše pri Kurjačici ob Drini. Stvar pa je bila sledeča: Naše čete so morale omenjeni kraj izprazniti, ker je grozila naši postojanki velika povodenj. Kurjačica je le malo selo na srbski strani Drine, kjer vodi čez reko mostič, ki nima za potek vojske skoro nobenega pomena. Mi smo se umaknili v najlepšem redu na levi breg Drine. Sovražnik nas niti motil ni pri našem prehodu, radi tega so srbske vesti o velikem številu avstrijskih ujetnikov popolnoma iz trte izvite. 2. Na gorskem sedlu Gučevo se radi bližine sovražnih bojnih čet vršijo dan za dnevom borbe med našimi in Srbi, Danes napadajo naši Srbe, jutri pa zopet Srbi naše oddelke. Kake posebne važnosti se tem praskam ne more pripisovati. Namišljene srbske zmage na Gučevem so le navaden izrodek srbske domišljije. Srbi so pozabili povpdati, da so bili isti dan, ko kričijo o zmagi na Gučevem, na južni strani tega sedla od naših hu,do tepeni. 3. Srbi so razkričali, da so pri Romanji-pla-nini (10 km od Sarajeva proti izhodu) pobili eno našv. divizijo. Nasproti temu pa sedaj tista naša divizij, preganja Srbe čez mejo. (Iz tega je razvidno, da so se Srbi zopet grdo zlagali.) Dne 12. in 13. oktobra so oddelki te divizije porazili 3 do 4 srbske bataljone in ujeli mnogo vojakov ter častnikov. Pripovedovani a srbskega častnika. ,5tAz Est“ priobčuje pogovor z nekim ranjenim srbskim častnikom, ki je bil ujet: Srbske izgube znašajo nad 60.000 vojakov. — Med vojsko divja griža, kolera in lakota. Armada je utrujena in zdelana., Srbi nimajo trena. Po cele tedne niso dobili gorke j,edi. V<àiik Srb od 16. do 56.> leda je v vojski. Tudi žene, dekleta in dečakl se bore, vsak po svoji moči. Največji del armade nima uniforme. Ima samo čepico in puško. Veliko čet je ostalo v Novi Srbiji, kjer se prebivalstvo punta in groze bolgarske bande. Izid vojske ni več dvomljiv — Srbi bodo kmalu orožje odložili.! Pohod v, Srem je stal Srbe 15.000 do 20.000 mož. Belgrad je samo še razvalina, tako je zdelala mesto avstrijska artilerija. Proga Belgrad—Niš. ! Solun, 21. oktobra. Nek uradnik, ki se je vrnil v Solun, pripoveduje, da je železniška proga Belgrad—Niš pretrgana. Promet se vrši samo do Reznice. Upad Srbov v Albanijo. Solun, dne 20. oktobra. Ko je zasedel oddelek Epirotov Berat, je zbežalo mohamedansko prebivalstvo iz mest Pograde c in Starovo proti Elbasanu. Srbsko vojaštvo iz Ohride je nato ukorakalo v omenjeni mesti in plenilo po hišah mohamedanskega prebivalstva. Veliko bolgarskih če-tašev je udrlo v srbsko-bolgarsko ozemlje. Cetaši se grške meje skrbno ogibljejo. Berat je mesto ob reki Ljumi v Srednji Albaniji, Pogradec in Starovo sta pa mesti ob južni obali jezera Ohrida, Srbija odklonila preiskavo o grozodejstvih v Macedoniji. Bolgarski poslanik! v Nišu, ki je,zadnje čase večkrat konferiral z zunanjim ministrom; o slabem položaju Bolgarov v Novi Srbiji, je predlagal preiskavo, S rb sko-bol g ar sk a komisija naj začne s preiskavo v, okraju Strumica in naj se prepriča, ali so te pritožbe prebivalstva, ki je tja pobegnilo, resnične, ali ne. Srbska vlada je predlog odbila. Bolgarija grozi Srbiji z vojsko. Budimpešta, 20. oktobra. Iz Sofije se poroča: Poluradni sofijski časnik „Narodna Prava“ objavlja danes na uvodnem mestu razmere, ki vladajo v Macedoniji, sledeče : V Evropi poznajo Srbijo prav dobro. Znano je tudi, da divjaški Srbi vzgojujejo in redijo morilce kraljev. Toda v Srbiji se še dogajajo hujše reči,! Opozoriti se mora na razmere v srbski Macedoniji, o katerih smo večkrat že pisali in ki stalno razburjajo že itak ogorčeno bolgarsko javno mnenje. V | Macedoniji teče kri naših nedolžnih bolgarskih bratov. V'Macedoniji so u-vrstili v srbske vojake tudi 15 do 161etne mladeniče. Ajvstrijske kroglje in šrapneli so že na tisoče teh u-smrtili. Na srbskem bojišču teče bolgarska kri. Ti naši bratje so sovražniki Srbov. Bolgarske mladeniče in može v starosti od 15. do 60. leta so poklicali pod orožje, da bi zmagale sanjarije divjaškega srbskega naroda. Srbske oblasti uprizarjajo v Macedoniji že več tednov pravcate pogrome (izgone) Bolgarov. Enkrat za vselej mor(a biti konec teh razmer. In Bolgarija Še bo storila zadnji tozadevni korak v Nišu. Ce ne bo konec srbskih grozodejstev, bodo žvižgale bolgarske krogle in šrapneli 1 na srbskih polja-rfah. To naj vzamejo v Nišu in v Petrogradu zdaj na znanje. Srbinje nateple Pašiča. Dunaj, dne 4. oktobra. Neki >A Sarajevo došli srbski ujetnik pripoveduje: Ko se je nedavno peljal srbski ministrski predsednik Bašič skozi Niš, se je nenadoma pojavilo na ulici čez 300 srbskih žen, ki so obkrožile voz in ga, ustavile, Srbinje so najprvo z vrelim lugom pregnale stalno Pašičevo stražo, ki je spremljala voz, Nato pa so kar po vrsti pokleknile pred ministrovo kočijo in so s sklenjenimi rokami prosile Pašiča, naj vendar že kmalu napravi konec vojski. Pašič ni hotel jasno odgovoriti ter se je na različne načine izgovarjal. Trdil je celo, da se srbska armada pomika že proti Budimpešti. Srbinje so nato začele kričati nacl mfinistrom s0 mu oöitale, da govori neresnico. Znano mi je namreč, da je laž, da bi Srbi korakali proti Budimpešti. Iz pisem, ki jih pišejo vojaki z bojišča, so izvedele, da se avstro-ogrska armada nahaja že na srbski zemlji. Žene so postajale vedno bolj sitne in razburjene. Končno so potegnile Pašiča z voza in so ga pošteno nateple. Nekatere izmed njih so prijele ministra za njegovo dolgo 'brado in so ga neusmiljeno vlačile za isto na vse strani. Se-let, ko je čez nekaj časa došla ojačena straža, se je posrećio ubogemu Pašiču, da se je rešil iz neprijetnega položaja. Nemško=rosko bojišče, Kje so Nemci ? O vojnem postopanju Nemcev v izhodni Prusiji in na Rusko-Poljsklem zadnji čas ni bilo dovolj jasnili poročil. Ali se še nahajajo nemške čete v ruski pokrajini 'Suwalki, katero so Nemci zasedli, kakor hit- ro so izgnali Ruse iz izhodne Prusije, in če se nahajajo, kako velika je približno njihova moč, o tem nismo bili zanesljivo poučeni. O vsem tem nas pouči sedaj poročilo nemškega zunanjega urada nemškemu poslaništvu v Bernu, v katerem se glasi: „Ko smo pregnali Ruse iz Izhodne Pruske, smo jih najprvo zasledovali čez mejo, težišče naših vojnih podvzetij smo pa p r e n e s 1 i n a P o 1 j s k o. Pri tem smo imeli popoln uspeh. Vsa Poljska zapadno od Visle je v naših rokah. Rusi imajo le še V a r š a v o. Da smo zapustili zasedeno rusko ozemlje ob izhodno- pruski meji, nima nobenega pomena, posebno, ker nismo nikdar nameravali stalno zasesti gubernijo Suwalki. O tem, da smo opustili obleganje Ossowieca, ne more biti govora; kajti trdnjave nismo nikdar oblegali, pač pa samo obstreljevali, da smo mu s tem v okvirju takratnih podvzetij lahko zaprli prehod težke oblegovalne artilerije.“ V zasedeni pokrajini Suwalki torej ni več nemških čet, glavna moč nemške izhodne armade stoji sedaj na Rusko-Poljskem. Tb je za presojanje položaja velike važnosti, General Hindenburg o koncu vojske. Neki deklici v Briksnu, ki je pozdravila pismeno generala Hindenburga, je general odgovoril: Prisrčno se zahvaljujem, ker ste se me prijazno spomni- li. Vojska.;, kakor upam, bo trajala 'toliko časa, dokler se vse ne ukloni naši volji. Nemško-francosko bojišč Maribor, 22. oktobra. , Angleški in francoski listi zaporedoma tolažijo našo radovednost, da bo v treh, štirih dneh padla odločitev na nemško-francoskem bojišču. Toda borba traja naprej in nihče ne ye, kdaj pride odločitev — mogoče kar naenkrat, nepričakovano, tiho, neopaženo, kakor tat v temni noči. Gotovo pa brez r vsake „inapovedi“1, katero sedaj tako radi opravljajo nekar teri listi. Belgijska armada je sicer poražena, toda še ne ' docela uničena. Kakovost belgijske armade ne dosega kakovosti nemške. Angleška armada je glede vstraj-nosti izborna, a njena šola je manjvredna. Toda — francoski vojak ne zaostaja za nemškim. Bori se vs-trajno, kakor nemški. Oborožen je dobro in izšolan tudi dobro. Druge čete, ki prihajajo (iz naselbin na pomoč Francozom, nimajo mnogo več pomena, nego da so dobrodošla hrana za nemške topove, pristni „Kanonenfutter.“ Računajo samo po številu, ne po kakovosti. Vsem tem nasprotnikom nasproti mora Nemčija skrbeti, da jim je enakovredna po številu, po kakovosti orožja, po izurjenosti v bojevanju, po železni disciplini, po prenašanju in vstrajanju v vseh težavah. Težka je ta naloga, toda Nemčija jo vestno in natanko izpolnjuje. Kjer so se enkrat postavili, tam se ne dajo več premakniti. Povsod na celi črti, ki sega od Lotarinške do morja, se držijo nepremakljivo. Sedaj imajo tukaj, sedaj tam majhen uspeh. Toda vedno uspeh in vedno na nemški strani. Zato vsakdo pričakuje prej ali slej tudi odločilnega nemškega u-speha, a nihče ne ve, kje bo ta uspeh, ali pri Noyo-nu, ali pri Reimsu, Verdunu, ali pri Belfortu. Živahnejši so sedaj samo boji na severnem krilu med Lillom in Ostendom. Nemci z vso silo pritiskajo proti Dünkirchnu, odkodbr bi potem pritisnili |tudi od strani na francosko-angleško severno krilo. Seveda imajo nasprotniki isti namen, poraziti Nemce na najsevernejši točki ter od strani pritisniti na nemško desno krilo. Oba sovražnika sta se močno utaborila. Dolgotrajni potek nemško-francoske borbe izvira iz tega, ker so Francozi in Nemci nenavadno močno utrjeni, tako da se pravzaprav bori trdnjava — proti trdnjavi. Boji ob belgijsko-francosM morski obali. Berolin, dne 20. oktobra. O bojih v Belgiji in v severni Franciji se poroča iz Geneve sledeče: Vsled prodiranja nemških čet še sedaj ni ogrožen Dünkirchen, vendar bo mnogo odvisno od poteka bojev južno in zahodno od Estenda, Neustrašeno prodiranje nemških-prednjih straž iz Lilla v smeri proti zahodu in jugozahodu še celo sovražnik občuduje. Iz Kodanja se poroča: Pri Dünkirchnu se sliši že od včeraj zjutraj močno gromenje topov. Angleške vojne ladje obstreljujejo nemške postojanke. Iz Stockholma se poroča: Velikansko brodovje ra prevažanje tvori že skoro celi teden takorekoč nepretrgani most čez morski zaliv med Rainsgate-Dov-rom in Folkestone ob angleški obali in medDunkivch-nom, Calaisom in Boulogne ob francoski morski oba- li. Izračunalo se je, da bo Anglija postavila že v nekaterih dneh več kakož 200.000 mož na francosko bojišče. Angleško časopisje izjavlja, da so ti boji za Anglijo boji za življenje in smrt, v katerih ne sme Anglija za nobeno dono pripustiti, da bi Nemci trajno zasedli belgijsko in severno francosko morsko o-krožje ter se tamkaj utrdili. T Opis velike korbe na zapadu. PrusM polkovnik Gädke opisuje velikansko borbo med Nemci in Francozi sledeče: 'Meseca avgusta so nemške čete na Francoskem nevzdrženo prodirale. Ko pa so prišle blizu Pariza, se je nemška armada obrnila jugoizhodno, da francosko armado popolnoma porazi. Toda položaj za to še ni dozoril. Francoski generalisimus je okoli '5.> septembra francosko armado zopet zbral in pripravil za profinapad. S četami, klatere je bil zbral v Parizu, se je vrgel proti slabemu zahodnemu nemškemu krilu med rekama Oise in Marne in je ustavil njegovo prodiranje. Nemci se niso mogli upirat'1, tem manj, ker je bilo nemško središče med rekajma Marne in Meusse zapleteno v ljute boje, Ker je bila francoska premoč proti nemškemu desnemu krilu presilna, so se Nemci umaknili. Temu umikanju se je pridružilo tudi središče, ki je zavilo 60 km daječ proti Meussi, general Joffre Nemce ni mogel obkoliti, kakor je nameraval, zato je sredi meseca septembra Nemce frontalino (ob celi Črti) napadel, a je vse napade z prav velikimi izgubami plačal. Sicer pa tudi Nemci niso protinapadov podvzemali, ampak se morali zadovoljiti z zasedenjem nekaterih važnih točk. Joffre pa le ni odnehal. Nadaljeval je svoje obkoljevallne poskuse s svojim levim krilom in sicer z dvema zboroma ter je bil pri Noyonu vržen baizaj, pa je pozneje prodrl do Roye, nato do Alberta, potem do Arrasa in je končno prišel čisto blizu belgijske meje. Gete za to je pa vzel od svojega desnega krila, ki se ha sl an j a na velike trdnjave ob rekah iMeusse in Moselle. Sicer misli Gädke, da se je Joffre ojačil tudi s četami, ki jih je zbral general Pau na jugu in z angleškimi Četami. Nemška armada se je proti obkoljevalnim poiz-Kusom Francozov z vsemi silami branila in jih pri Royu deloma ustavila. Sedaj so pa, Nemci zavzeli še Antwerpen in se je s tem spremenil položaj Nemcem .v prilog. Nemške čete, ki prodirajo ob belgijski morski obali in se bližajo Diinkirchnu, pritiskajo sedaj na Joffrejevo levo krilo, tako da se je francoska bojna črta. ki se je 'dosedaj razprostirala od izhoda na sever, morala spremeniti v smeri La Basse—Nervil-le in Hasebronck, Zmagal bo tišti, ki bo mogel razbiti sovražnikjovo krilo, in to bo najbrž tisti, ki bo razpolagal z največ četami. Uradno francosko poročilo o položaju na Francoskem. Kristianija,, 20. oktobra. Francoska vlada je izdala včeraj, dne 19. oktobra, ob 11. uri avečer, sledeče uradno poročilo o položaju francoske armade na bojiščih: Na levem krilu napreduje prodiranje francoskih čet. Angleške čete so zasedle Fromelles južnoza-hodno od| mesta Lille. Ob obrežju zaliva 'Ypern na severni francoski morski obali v bližini jezera Ypern so francoske čete odbile vse napade Nemcev. To poročilo je v Parizu zelo vžradostilo, ker je sedaj dognano, da ni francosko-angleška bojna črta, ki sega od Lotaringije notri do morske obali, nikjer pretrgana. Ge nočejo Nemci še nadajje vstrajati v defenzivi (v obrambi), jim ne bo preostajalo drugega, nego da frontalno (na celi črti) napadejo združene francosko-iangleško-belgijske čete, da predenejo na tem ali onem mestu francosko bojno črto. Vojaški strokovnjaki so pa prepričani, da se bo vsak tozadevni poskus Nemcev izjalovil, ker dobiva ) francoska bojna črta, vedno novjih ojačenj. Vsafk poskus Nemcev, obkoliti francosko levo krilo, se bo izjalovil, ker je v danih razmerah nemogoč,, vsled česar lahko pričakujemo v najkrajšem času zelo zanimivih dogodkov . . . Boji pri Nienportu in Lille. Berolin, dne 20, oktobra. Iz glavnega nemškega vojnega stana se z dne 20, oktobra opoldne poroča: Nemške čete, ki so prodirale od Ostenda ob morski obali proti jugo-zahodu, so trčile pri Nienportu na močne francoske čete. Boji že trajajo tretji dan. Tudi zahodno od mesta L die so se vršili srditi boji. Vsi napadi Francozov so bili odbiti. Izgube sovražnika so velike. Obstreljevanje Belforta. Neka brzojavka iz Curiha, ki jo prinaša „Kölnische Ziehung“,. zagotavlja, da so težki nemški mož-narji že v torek pričeli streljali na izhodno od Belforta ležeče francoske postojanke. Boji so bili silno ljuti. Nemci so napredovali kjorak za korakom, Francozi in Angleži pri mest11 Lrille odbiti. Berolin, dne 19. oktobra, .Veliki generalni štab poroča: Napadalni poizkusi sovražnika so bili na zahodni in severozahodni strani mesta Lille od nemških čet odbiti. Sovražnik je imel zelo velike izgube. Angleški strah. Vojaški sotrudnik londonskega lista „Times“ piše glede napada nemških čet na Anglijo sledpče : Pričakovati moramo, da bo Nemčija izkrcala nekaj svojih čet v Anglija, Obramba, take dežele, kakor je Anglija, nudi mnogo težkoč, ne samoi zaradi tega, — ker zahteva veliko moč vsled razsežnosti obali, ampak tudi zaradi tega, ker ima Nemčija svoje čete že zbrane na morski obali, med tem, k/o nima Anglija nobenih stalnih čet, jampafc jih še le mora skupaj spraviti. Nevarnost, ki jo nudijo podmorski čolni, odvrača čestokrat veliko vojno brodovje od tistega kjrar ja proč, za katerega je namenjeno. Zjeppelini (nemški zrakoplovi) in mine nalagajo vrhovnemu poveljniku angleške vojne mornarice, admiralu Jeljlicoe veliko odgovornost. Dokler Nemci napredujejo, ni izključeno, da bi ne mogli pod zaJščito starih vlojnih ladij izkrcati svoje čete na angleškem ozemlju, med tem, ko bi bila zapletena v boje glavna brodoVja kje naka-< kem drugem mestu. Nemčija ima prav mnogo prlsta-. nišč, iz katerih lahko v najkrajšem času odpošlje četrt milijona vojakov na Angleško. Usoda Antwerpna kaže, da hoče priti Nemčija do neke take postojanke, od katere lahko udari po Angliji, (Toda to bi ne bila nobena prava strategija (način bojevanja), ampak, le pustolovsko upanje na srečo. Cim, manj upanja na uspehe bi Nemčija imela na suhem, toliko bolj bi se pripravljala za sunek proti Angliji. iUvterjena pa naj bo, da bi pri tem ne imela prav nobene sreče. Belgija nemška pokrajina. Vse kaže, da Nemčija ne misli na toa da bi belgijsko zemljo vrnila zopet1 belgijskemu kralju, ampak naredila bo iz nje nemško pokrajino. Belgijska obal je za Nemčijo neprecenljive vrednosti, ker je s tem neposredno pred angleškim otokom. Anglija izgubi polovico na svoji mari,timski moči, kakor hitro postane tudi belgijska obal opirališče za, nemško vojno mornarico. Ker si je nemški državni tajnik za mornarico pl. Tlrpitz že ogledal Antwerpen, sklepajo iz tega tudi angleški in francoski diplomati e, da Nemčija ne namerava več vrniti Belgije in za to se huduje francoski dopisnik v ^Politiken“, češ, ' da bo vojska nenavadno dolgo trajala, ako bi Nemčija res proglasila Belgijo za svojo pokrajino. Sedež belgijske vlade na otoku Guernsey. Berolin, 19, oktobra. Po1 poročilih iz nemškega) glavnega vojaškega stana je odstopil^) Anglija belgijski vladi, ki je morala zapustiti lastno deželo, angleški otok Guernsey in sicer za tako dolgo, dokler bo trajala vojska. — Belgijska vlada: se je baje že preselila na ta angleški otok, Otok Guernsey leži jugo-zahodno od francoske pomorske .trdnjave Cherbourg v zalivu, ki loči Fran cijo od Anglije. Otok šteje kakih 40.000 prebivalcev. Glavno mesto otoka je Peter-Port, ki je ,s podmorsko žico zvezan z Anglijo in tudi s Francijo. Francoski duhovniki v vojni. Francoski list „Soleil du Midi“ priobčuje prvi sezname k 70 francoskih duhovnikov, ki so padli na bojišču. Kardinal Mercier v Mehelnu. Iz Rotterdama poročajo, da se je belgijski kardinal Mercier, ki se je ob časa obleganja zatekel v Antwerpen, zopet vrnil v Mehein Antwerpen stal mnogo žrtev. Slovenski topničar piše izpred Antwerpna dne 7. oktobra: „Pred Antwerpnom in pred trdnjavami trajajo že od 15. septembra neprenehoma krvavi boji, ker Angleži dobro streljajo. Antwerpen nas staue skoro toliko žrtev kakor poprej cela Belgija. Nekaj trdnjav smo že razbili.“ — Naši slovenski fantje sé torej borijo v daljni Belgiji; oni dosezajo z avstrijskimi silnimi motornimi topovi, ki jih občuduje ves vojaški svet, velikanske uspehe. Krogle iz 42centimeterskih topov. Poročevalec nekega italijanskega lista opisuje vtiske o 42centimeterskih kroglah Nemcev tako-le: „Naenkrat smo slišali strašno tuljenje v zraku. Zdelo se nam je, da plava nad našimi glavami strašna pošast. Glasov niti popisati ni mogoče. Vsak izmed nas bi se hotel skriti za skale. Tako poteče nekaj sekund. Vedno bolj se bliža tuljenje in zdi se nam, da nas hoče raztrgati nevidno zlo. Naenkrat umolkne in zdi se, da nas nevidna roka udari v obraz, potem votel pok in zopet strašno tuljenje. Kakih 500 m pred nami se dviga velikanski dim, kamenje, iztrgano drevje proti nebu. Zdi se, da je vsa ravnina raztrgana, razpočena na vse strani. Zemlja se trese kakor ob potresu. To je zmaga topa nad oklopom. Angleži kregajo Ruse. 'Angleži v sedanji vojski malo delajo, a veliko govorijo. Sedaj jim ni kaj pri Francozih prav, potem pri Belgijcih, a tudi z Rusi niso več zadovoljni.. Vojaški sotrudnik „Morningpost“ piše, da se na izhodu stvari ne razvijajo tako, kakor bi bilo pričakovati. Bitka, katero je vse pričakovalo v bližini Krakova, se vrši sedaj d a 1 e č p r o č na izhodu. Rusi, ki so skraja napadali, so bili prisiljeni, da so to ugodno taktiko morali prepustiti nasprotnikom. Prodirajočim nemškim četam je bilo radi tega omogočeno, da so prekoračile Vislo brez odpora. Nazadnje še poročevalec izjavlja: Pomen Prze-mysla je sedaj jasen. Zelo se mora obžalovati, da se ni posrečilo, vzeti trdnjavo. Angleži, ki v celi vojski najmanj trpijo in grdo izrabljajo svoje zaveznike, si dovoljujejo še tudi, da oštevajo svoje zaveznike in jim dajejo dobre nauke. Francozi z Rusi nezadovoljni. Rusi so Francozom več obetali kakor so mogli izpolniti. Koj v začetku bi bili morali po dogovoru preplaviti s svojimi četami izhodno Prusijo; in Galicijo, Pričeli so,, toda izpolnili niso nikjer sw^pcobljube. Najprej so. morali iz izhodne Prusije, sedai jih pa naganjamo iz Galicije* Rusà se morajo umiksiL V nizozemskem časniku se tolaži francoski poročevalec : „Za sedaj je prva naloga, da rešimo Varšavo» Potem bo boljše. Poincare in Joffre sta imela posvetovanje, na katerem je Joffre izrekel upanje, da poleže giavjn moč Rusije v novembru odločilno v boj... Takrat b imela 8 milijonov vojaštva na razpolago- Na. franc skem bojišču pa možnost ni izključena, dopisele že začetku novembra odločitev.“ In francoski general piše: „Skoda j%.da Frr inči j a in Rusija ne nastopata po dogovoru,- Napad Da sovražnika bi se moral pričeti istočasna“1- r-, * e o- y, Znameniti rumunski državnik umrl* Iz Bukarešta se javlja, da je umrl bivši tv gnun-ski ministrski predsednik in zgodovino pisec D' e m e-ter Sturdza dne 21. oktobra v starosti 81 jet Demeter Sturdza je bil eden največjih n aciona-lističnih (liberalnih) državnikov Romunije. T Njegova zasluga je, da ima Rumunija tako izborno urejene finance in vojaštvo ter da je beseda Rumimi j ( e v vseh balkanskih vprašanjih tako zelo upoštevana',. Demeter Sturdza. je bti odkrit prijatelj Avstrije. Tketa 1991 se je umaknil iz političnega življenja, Bil je, tudi zna-, menit zgodovinopisec. Rumunija ostane nepristranska» Berolin, dne 2.9, oktobra* Iz Kodanja, se poroča; Bivši rinminski ministrski predsednik in vodja romunskih konservativcev^ Carp, se je izrazil po poročilih petrograjskih listov med drugim tudi sledeče: Rumunski kralj Ferdinand; je rekel rumunskemu ministrskemu predsedniku Brati anu-ju te-le besede: Hodil ,b«m po potih svojega prednika in ne bom trpel zapovedovanja politikov. V zunanji politiki ne bom dovolil nobene spremembceTi-. sti, ki bi radi spravili Romunijo v politično pustolovstvo, naj pomislijo, da sem član rodovine, ki zna od, straniti vse ovire. Rumunija bo ostala nepristranska, ...-.!!■ «■■■cm. " .. 11. -.. .—. ..» Italijanski soc, demokratje za nevtralnost Italije.. Rim, dne 21. oktobra. Vodstvu združenih italijanskih socialističnih strank je imelo v Bologni skupno sejo izvršilnega odbora, da se posvetuje o sedanjem mednarodnem položaju Ravnatelj lista „Avanti!“, Mussolini, je predložil dnevni red, v katerem stranka izjavlja, da spremeni svoje dosedanje stališče glede vojske in ne vstra-ja več pri popolni nevtraliteti Italije. Mednarodni položaj je danes tak, da hrani nevtraliteta v sebi vedno več neznanih nevarnosti za državo ter je za sedanji čas preveč obvezna na vse strani. Radi tega mora stranka svoje dosedanje stališče napram vojski izpre-meniti, in sicer po novejših dogodkih ter se sprijazniti z mislijo, da se tudi Italija udeleži sedanje svetovne vojske. Mussolinov predlog je propadel; nobeden član izvršilnega odbora ni glasoval zanj, Sklenilo se je, da vstraja stranka pri svojem dosedanjem sklepu, da se svari vlado pred vmešavanjem v sedanje vojne zapletljaje. Izdal se bo na delavstvo oklic, naperjen proti vojski. Italija mora tudi še nadalje ostati nevtralna. Mussolino je nato odložil ravnateljstvo lista „Avanti!“. Rusija in Turčija. Iz Odese poročajo: Tjukajšnji listi priobčujejo uraden razglas, M pravi, da se je Turčija, definitivno postatila pod vodstvo Nemčije 1 in da išče aven-tur. Zato je lahko mogoče, da bo skušalo turško vojno brodovje na kaki točki Črnega morja izkrcati vojaštvo, morda celo v bližini Odese, Prebivalstvo naj se zaradi tega ne razburja, rusko črnomorsko brodovje je popolnoma pripravljeno na boj dp je enako močno, kakor turško, imelo pa bo v kratEem premoč. Ge bi Turki res izkrcali moštvo, naj si bo prebivalstvo s;vesto, 'da so obsežnejše operacije brez gospodstva na morju nemogoče. IJstaja Barov. „Times“ poroča iz Kapstadta dne 18, t, m. : Poveljnik angleških čet v Južni Afriki, general Hertzog, je odklonil naročilo angleške vlade, naj obsodi polkovnika Maritza, poveljnika burskih ustašev, nasmrt. General Hertzog se Izgovarja, da bi to vzbudilo splošno razburjenje med Buri. Glede ustaje Burov sta se zadnji čas dopisovala tudi general Botha, znan iz zadnje burske vojske, in general Hertzog. Iz teh pisem je razvidno, da se nagiba general Hertzog na stran Burov. Botha je pisal, da je sedaj nemogoče, stopiti v pogajanja z ustaši. Ustaja proti Angležem. I '■ Carigrad, Ì91. oktobra. Carigrajski listi so izvedeli iz zanesljivega ^vira, da so se uprli mohamedanci afriklanske pokrajine Somali in napadli pod poveljstvom dveh šejhov Berbero, glavno mesto te naselbine. Ujeli so vse angleške častnike te posadke in zasedli mesto. Isti časniki javljajo, 'da je neka, nemška križarka bombardirala, železniško progo Džibati—Add is-Ab eha, 1 ki jo grade Francozi. Proga je bila razdejana. Poškodovana so bila tudi poslopja francoske naselbine. Kakor je izvedel „TaJsvir i e f ki ar“, - so Angleži v zadnjih dneh odstavili 120 e g i p It s1 k i h uradnikov in odpustili iz armade 20i? egiptskih častnikov. Domneva se, da •so Angleži vse to ukrenili, da rešijo situacijo V E-giptu. Listi priobčujejo iz oficijoznega aiganskega organa „Sara D.julalibar“ povzeto vest, da so se za-radi aretacije mohamedanskega indijskega čar stnika Mehmeda Hafizä, braita kneginje Begum iz Bhopalä, uprla plemena, katerih glavah j|e bil Meht-med Hafiz. Angleški glavni upravitelj je obljubil, da bo Mehmeda Hafiza izpustil n;a svobodo.. Uporna pie-mena v Djibburu silijofj) da bi se Indije i uprli proti Angležem, V Indiji vre. Carigrad, dne 21. oktobra. List „Tanin“ objavlja celo vrsto zanimivih poročil o dogodkih v Indiji, ki so došla v Carigrad po posebnih poročevalcih in so poslana od nekega znamenitega državnika. Iz teh poročil je razvidno, da se je Angležem posrečilo, vesti o resničnih dogodkih V Indiji zakrivati. V resnici je položaj v Indiji tak, da se ga Angleži na noben, način ne morejo veseliti. V središču dežele se pripravljajo resni dogodki, ako že niso bruhnili na dan. To potrjuje tudi dejstvo, da je angleška vlada čete, .katere je prvotno nameravala poslati kot pomoč Francozom, poslala v Indijo. Zadnje dni je več angleških čet in tudi mnogo artilerije bilo poslanih skozi Sueški kanal v Indijo, Med indijskimi četami se opaža veliko uporno gibanje. Angleži so bili prisiljeni, da so velike vojaške oddelke razorožili., Zveza med Carigradom in večjimi kraji v Indiji, kjer prebiva mohamedansko prebivalstvo, še ni pretrgäna. Novo ministrstvo na Portugalskem. London, dne 21. oktobra. Lizbonski list „Paiz“ poroča, da se bosta obe 'zbornici, poslanska in gosposka, zbrali prihodnjo sredo k Zborovanju. Domneva se, da bo ministrstvo te dni naznanilo svoj odstop. Freire Andra bo dobil nalogo, da sestavi novo ministrstvo, V novi vladi bodo zastopane vse portugalske politične stranke, To je jasna priplava za u de 1 e‘ž b o pri sveto v n i v o j s k i. Vse prostozidarske države nastopajo proti nam, Na morju. Boji v A dri ji. Dunaj, dne 20. oktobra. Uradno se: razglaša: V jutru, dne 17. oktobra, še je v Adriji bližu rta Punta d’Ostro (v bližini Kotora) razvil boj med nekaterimi našimi torpednimi in podmorskimi čolhr ter med francosko križarko „Wal-dek-Rousseau“:- Boja se je udeležil tudi neki avstrijski zrakoplov.- Čeravno je sovražna križarka naše ladje močno obstreljevala, so se iste vrnile nepoškodovane iz boja. Francozi so obstreljevali tudi svetilnik d’Ostro,. a so ga le malo poškodovali. V daljavi še je na molju opazilo več francoskega bojnega brodo v j a, ki pa jé takoj izginilo, kakor hitro je opazilo naše podmorske čolne. Naši torpedni čolni so v prvih jutranjih urah* dne 13. oktobra, napadli črnogorsko pristanišče Bar (Antiwari) ter so z obstreljevanjem iz bližine uničili nekaj skladišč in polnih železniških vozov. Ukradeni podmorski čoln. Iz Milana poročajo: Preiskava zaradi ukradenega podmorskega čolna v Speziji je končana m preiskovalni komisarji so se vrnili v Rim, Kakor poroča list „Gažetta Del Popolo“, je spravila preiskava ha dan mnögo obtežilnega gradiva za družbo „Fiat“ in njeno ošobje ter za poveljništvo in mornariške oblasti v Speziji, proti katerim bo predlagala preiskovalna komi sij a sodnijsko in disciplinarno postopanje. Ždi še, da očita komisija vojaškim oblastim, da so zanemarjale svoje dolžnosti. ’O podmorskem čolnu samem ni nobenih poročil in vedno bolj se utrjuje mno-hje, da se čoln nikdar več ne bo. vrnil v Italijo. 4 nemške torpedovke potopljene. Berolin, 18. oktobra. Uradno se poroča: Dne 17. oktobra popoldne so se zapletle naše (nemške) torpedovke S 115, S 117, S 118 in S 119 nedaleč od holandske obali v boj z angleško križarko „Undaunted“ in štirimi angleškimi torpednimi rušilci. Glasom uradnih angleških poročil so bile nemške torpedovke potopljene in je bilo od njih posadk 31 mhž na Angleškem izkrcanih, Nadomestujoči šef admiralskega' štaba;: Beh- iieke. „Undaunted“ je lahka angleška križarka 125 m dolga, 11.9 m široka, z globino pod vodo 3.1 m. Prostora ima za 3500 ton in 30.000 konjskih sil ter ima hitrost 30 morskih milj. Potopljene nemške torpedov- ke S 115, S 117, S 118 in H G9)so>starejŠ'egp: sestat va, zgrajene sw bile v letih 1902 in 1903 ter- so imele hitrost 27 morskih milj- Dolge so bileepo 61 m,, šiir©*-ke 7 m in globoke 2.3 m pod .vodo- Proštom, so imele po 420 ton in stroji so bili močni 6990; konjskih sil. Vsaka torpedovka je tmelas posadka : B6; mož.. Pomorska bitka ob holandski obali. Pomorsko bitko, v kateri so Nèmei izgubili; dne 17. t. m, 4 torpedovke (S 115, s 117, S 118 in S 119), nam opisuje amsterdamski list „Nieuw van den Dog“, po izpovedi kapitanov dveh;.ribiških parnikov, iz Ymu_ id-ena, ki sta bila priči potopa nemških torpedovk. Ciba kapitana sta bila nekako ob 544.. uri sredi pomorske bitke. Naštela sta 15 angleških in nemškdi ladij, od katerih so bile nekatere tako blizu, da bi bila mogla spoznati celo moštvo pri topovih. Z vseh strani so letele granate, tako, da sta-bila holandska parnika silno ogrožena. Tudi podmorski-čolni scese: dvigali in potapljali. Poročilo „Allgemeene Handelsblad“ pravi, da je bilo v bitki morda 10 ladij. Ena križarka je gorela. To je mogla biti samo angleška ladjay kajti nemških ni bilo blizu. „Emden“. „Neue Züricher Zeitung;^ piše: Angleško’bro-dovje nima mnogo upanja, da; bi moglo > zvabiti nemško vojno brodovje iz njenega skrivališča in je na odprtem morju naphati, 'Sploh pa so nemški topovi mnogo boljši, kakor angleški:. Kakor izhaja iz londonskih listov,, so. angleški mornariški krogi do skrajnosti vznemirjeni, ker so o-stali do sedaj poskusi, uničiti nemški križarki „Emden“ in „Königsberg“, brezuspešni. Angleški mornar riški krogi so mnenja, da,.lovita obfo nemški križarki neprestano brezžična poročila o gibanju zasledujočih angleških križark. Sedaj love angleške križarke ladje, ki preskrbujejo obe nemški križarki z živili in potrebnim premogom. To je zadhje upapje Angležev. Iz Londona se uradno poroča, da je nemška križarka „Emden“ dosedaj potopila pet; angleških trgovskih lađijg. eno pa jo „zaplenila,. Potopljen angleški podmorski čoln. Berolin, dne 19. oktobra. Uradno se javlja-; Angleški podmorski čoln E 3, ; smo dne 18. oktobra uničili v Nemškem zalivu Sever-, nega morja. Namestnik načelnika adtairalitete pl. Rehnkef. (Nemci niso .aneli pri tem spopadu nobene iz~ gube. Čoln E 3 je bik eden izmed največjih podmor skih čolnov na sveto, zato ja njegova izguba za Angleže posebno občutna.) 1 Nemški podmorski čoln potopil angleški ! " parnik. Kristianija, 21. oktobra.'. Iz Stavanger j a se. poroča.-' - Neki nemški ; podmorski čoln je potopil oH norveški obali 'angleški; parnik „Gljitr a*"- Moštvo potopljenega parniläa so re--šili. * * * Potopljeni angleški parnik „Glitra“ ip bil zgrajen leta 1881; njegova tonaža je znašala §66 torn. — Lastnica parnika je bila neka angleška paroplovna družba. Igra med Nemčijo In Anglijo na morju. Curili, dne 17: oktobra. „Neue Züricher Zeitung“ razpravlja v uvodniku o upih Anglije, da M uničila nemško brodovje, zelo nezaupno. Zemljepisni ppgoji so zbrodovje v Severnem morju izredno ugodni; udreti v Vzhodno morje, ja skoraj nemogoče : strah pred; groznimi učinki podmorskih in torpednih čolnov, vse to ne dopušča angleškim admiralom, da bi nemško-brodovje prisilili k bitki. Tudi se ne dajo čete izkrcati na nemški o-bali' Severnega morja, ki je preplitvo ia bi se morale čete v čolnih prevažati do kopnega.. Ravno tako ni mogoče zasesti Amsterdam. Angleške nade so torej zelo male. Upoštevati pa je tudi še nadkriljujoče nemške topove iz oklepnih obročev. Ti topovi oddajo do. 220 strelov, đočim se angleški topovi iz žičnih cevi že pri 60. strelu izžgo, radi česar ne morejo več točno zadetb Angleški industriji se izdelava topov z- o-klepnlmi obroči ni posrečila, ker na Angleškem niso mogli izdelati dovolj lepih in dovolj trdnih kosov jekla. Tudi v tem oziru je torej Nemčija na boljšem in je pričakovati, da končno dobi sicer izenačeno igro. Japonska križarka „Takatšio“ se potopila. London, dne 20, oktobra. Iz Tokija, glavnega mesta Japonske, se uradno javlja: Dine 17* oktobra je trčila japonska križarka „Takatšio“ v zalivu Kiaučou na neko mino in se potopila. Od posadke, ki je štela 2G4 mož, se je rešilo samo 9 mož in 1 častnik, ostali so utonili. * * * * Potopljena Japonska križarka „Takatšio“ je bila stara vojna ladja, zgrajena 1. 1885. Njena tonaža je znašala 3709- ton, njena brzina 18 morskih milj v eni uri. Oborožena je bila z 8 topovi kalibra 5 cm in 6 topovi kalibra 4’7 cm. Njena posadka je štela 365 mož, — Četudi izguba za japonsko vojno mornarico ni občutljiva, vendar bp fo ohladijo vojno navdušenje žoltega plemena, Japonska, zasedla nemške Maršalske, Kar »tinske in M&rianske otoke. London;, dneAJl. oktobra. Iz Tokija, glavnega mesta Japonske, se poroča z dne 29.: oktobra sledečftn Japonsko mornariško ministrstvo javlja, da je Japonska zasedla iz vojaških razlogov nemške Maršalske, Karolinško in Marian--ske otoke v Tihem morju. t Boji z&- Tsingtau. „„Kölnische Zeitung“ poroča iz Petrograda po poročilu Ruskega Slo vat: iz' Tokija., da je padel neki japonski hidroplan v Tsingtau. Usoda obeh pasa-žirjev ni znana. Admiral. Kato poroča o resnih bojih japonske botile rušilcev z .nemškimi vojnimi ladjami. Topovi v nemških fortih neso delj, kakor topovi na japonskih ladjah. OdponsNemcev Japonce silno jezi. Časopisje pravi, da j,e padec trdnjave sedaj stvar narodnega ponosa, i Več kakor 200 pomorskih kadetov se je zglasilo, da odplovejo. na japonskih ladjah, ki jih hočejo v pristanišču zažgati. Nemci so podminirali rudo Kope v Šantungu, ko so jih morah zapustiti. Ko so jih Japonci zopet začeli uporabljajti, so imeli velike izgube. Japonski vojaški krogi pravijo, da bodo Tsingtau poklonili mikadu dne 30. oktobra kot vezilo vojske - in mornarice h godu. Nad 600 Samu reje v pa; jamči to s prostovoljnem smrtjo. Kakor poročajo iz Tokija preko- Londona in Stockholma, je ponudil; japonski poveljnik posadki v Tsingtau častno kapitulacijo. Poveljnik ponuja celi posadki, da je ne bo smatrati za 'ujeto, marveč jo bo na. japonskih ladjah prepeljal skpzteSheški prekop do Kakega nevtralnega pristanišča v Sredozemskem mo-r^^Nemškli poveljniki je to; ponudba odločno odklonil. Turčija zaprla zaliv v Smyrni. Frankobrod,. dne 19. oktobra. Fra-nkobrodskiUlist „Frankfurter Zeitung“ javlja-, da je Turčija z minaani zaprla, zaliv v Smyrni za vse tuje vojne ladje. Ob celi] maloazijski morski obali ima le mesto 'Smyrna v Mali Aziji pristanišče, ki nudi vsem, tudbltujim vojnisa-dadjam, zavetje pred viharji. Zaprtje važnega zaliva vg-Smyrni pa zopet o-označuje, da je napetost med: Turčijo in trosporaz-umom dosegla vrhunec. Za vojake-Jiadilce! V mnogoštevilnih zasebnih pismih obžalujejo naši; spodßjie&'tajerski vojaki, da na bojišču ni dobiti, kar bi v prostih urah imeli najrajfi: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice itd. Bogata,, mesta in imoviti stanovi nabirajo vsepovsod za svoje vojake takih darov. Ne dopustimo^ da bi naši spodnještajerski mladeniči in možje ne imeli tega, kar imajo drugi!: Zato prosimo, da se po naših; mestibi trgih in vaseh nabirajo za spodnještajerske vojake na bojišču, a tudi v bolnicah; cigarete,, smotke, tobak, pipe, vžigalica- ali pa tudi denar, s katerim se omislijo omenjani predmeti. Vsak dar je dobrodošel!. |£ar se nabere, naj se vpoŠlje na eno izmed podpisanih uredništev!. Uredništvo „Straže”. — Uredništvo „Slov. Gospodarja”. 1 Maribor. Raznoterosti. Promocija. Medicinec Epiil Šlander, nečak č. g. kanonika v Starem trgu Antona Šlander, rojen v Gornjemgradu, je dobil na bojišču v Galiciji kratek dopust, da svoje študije dokonča. Prišel je. pred kratkimi v Gradec, kjer je v teku enega tedna zadnje izkušnje dovršil. V soboto, dne 17. oktobra, je bil promoviran kot doktor vsega zdravilstva. Gre zopet nazaj na bojišče. Imenovani je bil član narodno-napr. akad- društva „Triglav.“ Jezuvit — vitez, železnega križa. Iz Kolina se poroča-, da je bil odlikovan jezuvit Julij Seiler, točas vojaški duhovnik na belgijskem bojišču, z viteštvom železnega križaj Imenovanje finančnega ministra. Cesar je imenoval dosedanjega voditelja finančnega ministrstva Avgusita, barona Engel pl. 'Mainfelden za finančnega ministra. Dr. Rosina se počuti v sanatorju v, Gradcu že veliko bolje, talko da je izven Vsake nevarnosti. Prof. dr. Lj. Pifko, ki služi v Dalmaciji kot rezervni poročnik, je brzojavil domu, da je zdrav in čil. V Mariboru se je namreč razširila pred tedni —» kakor je sedaj hvala- Bogu razvidno neresnična govorica, da je dr. Pilko ranjen. Učenec svojemu učitelju. G. profesor Vreže je dobil od g. Viktorja Breganta to-Je dopisnico: Vele-častiti gospod! Ni me kidaju razveselil kak dopis iz moje drage domovine kot Vaša cenjena dopisnica, —> Mnogo nas je od onih v boju, ki smo nekoč pod Vašim nadzorstvom obiskali naše vzgojališče. Gasi minevajo hitro in se tudi spreminjiajo. Bog nas bo mogoče zopet srečno privedel v nam tako drago domovino. Ljubi Bog me je do sedaj še obvaroval vsake nesreče in tudi vnaprej stavim v njega zaupanje. Pozdrav iz južnega bojnega polja Vam pošilja . . . Civilni zdravniki za Galicijo. Vojna ministrstvo išče civilne zdravnike za Galicijo. Zdravniki, ki se oglase prostovoljno, dobe na dan 30 K, potne po-troške in vso oskrbo. Oglasiti se je pri okrajnih glavarstvih. Major J. Leneček 87, (celjskega) pešpolka je po uradnem izkazu padel na severnem bojišču. Njegova soproga je tudi že dobila Izplačano : posmrtno četrt. Pred par dnevi pa je prejela od svojega moža pismo, da je še zdrav in da se nahaja v ruskem u-jetništvu. * Novi častniki. Dne 15, oktobra se je v mariborski kadetnici vršilo slovesno imenovanje novih častnikov. 74 praporščakov, mladih, krepkih mož, je priseglo cesarju in domovini zvestobo. Profesor č. g. Stefan je daroval sv. mašo v namen, da bi mlade častnike, ki bodo vodili naše vojaške čete v boj, povsod spremljala sreča. Po govorih polkovnika Weber j a in vodje kadetnice, podpolkovnika Koraleka, je godba zaigrala cesarsko pesem. Podpolkovnik Koralek je pristopil k odličnjahu-kadetu, sedaj praporščaku Vauhniku ter ga objel in poljubil. Slavnost je bila izredno lepa in ganljiva. Navzoči so bili tudi starisi in sorodniki gojencev kadetnice. Odličnjak praporščak Vauhnik je sin g. Mihaela Vauhnika, nadučitelja pri Sv, Marku niže Ptuja, Slovenci v Przemyslu. JSlovenčev“ dopisnik poročaj, da je bilo v trdnjavi okoli 800 slovenskih topničarjev, drugi so bili Dunajčani in Gradčani. — Skupne ruske zgube pri Przemyslu znašajo po njegovem poročilu čez 100.000 mož. * Zahvalne službe božje v Przemyslu. Prebivalstvo mesta Przemysl se je zbralo dne 11. oktobra (v nedeljo), ko se je že vedelo, da je trdnjava rešena, in sicer skoro vsi, ki so še ostali v trdnjavi, ,11.000 po številu, ter so v vseh cerkvah prisostvovali zahvalnim službam božjim. Po končani službi božji pa je prebivalstvo korakalo pred hišo, kjer je stanoval poveljnik, general Kusmanek, ter ga je viharno pozdravljalo. Železni križ za naše vojake. Med avstrijskimi artileristi, ki so bili pred Antwerpnom odlikovani z železnim križem, se hajhajajo tudi naslednji slovenski vojaki: poročnik Karol Stroje,,1 artilerijski mojster Rižnar, četovoldja Rapoiteo in vormeisiter Arh. Železniški vlaki za ranjence. Vsled zime n’a severnem bojišču je upeljala železniška uprava 12 posebnih vlakov, vsaL vlak obstoječ iz 25 dobro zakurjenih železniških yozov za odvažanje bolnih in ranjenih z gališkega bojišča. Poštne pošiljatve v Dalmacijo so zopet dopuščene, a samo do 20 kg teže. Pošiljajo se čez Ogrsko. Izvzeti so zavoji z označeno vrednostjo, zavoji s knjigami in tiskovinami, ekspresne in nujne pošiljatve Poštni promet z Galicijo. Privatni noštni paketni promet je zopet uveden za Krakov in vse ob ob glavni progi severne železnice ležeče pošte v Galiciji. Vojna In laž. Zelo interesantno je predaval neki dr. Ludvik Karell pred kratkim na Dunaju o laži kot vojnij moči, Laž povzdigne surovost v junaštvu, slabost v dobrosrčnosti. Vojna laž je v tesni zvezi s psihologijo mase. Njena zgodovina ni še pisana, bila bi pa zelo zanimiva in poučljiva. Ljudska domišljija prehiteva v vojski vsak uspeh, hiti pred zmagam:, si izmišljuje pravljice o dogodkih v taboru, o stanju sovražne vojske, o premirju, o begu in porazu. Z vojno lažjo je spojeno tudi podcenjevanje sovražnih in precenjevanje lastnih sil. Prava nevarnost vojne laži pa tiči v tem, da odtujuje narode drugega drugemu, da seje narodnostno sovraštvo in otežuje sklepanje miru. Nikoli pa ne more hasniti vojskujočim se strankam; kajti zmagujejo edino le dejstva. Odhod 1. 1892., 1898. in 1894. rojenih črno-vojnikov pod zastavo. V letih 1892, 1893 in 1894 rojeni Črnovojniki, ki morajo na podlagi izida izvršenega izbranja dne 26. oktobra 1914 odriniti pod zastavo, se vsled odredbe e. kr. ministrstva zä deželno brambo v lastnem interesu pozivajo, da prinesejo seboj en par dobro se prilegajočih prostornih čevljev, oziroma škorenj, nadalje gorko volneno perilo, gorko obleko (volnen telovnik z rokavi, volnen jopič, sweater, kožuh, debel zimski plašč) volnene nogavice ali volnene krpe za noge, volnene rokavice, gorko odejo (koc) in nahrbtnik, na vsak način pa jedilno orodje in jedilno posodo, če te stvari imajo. Za vse te stvari, če bodo spoznane porabnim v vojaški službi, se bo plačala odškodnina po njihovi vrednosti. Zajčje kože za vojake na bojiščih. Nemška cesarica je ob priliki, ko se je oglasilo pri njej predsedstvo vojnega odbora za toplo spodnjo obleko, opozorila, naj se v čim večji meri rabijo nadomestila za volno. Odbor je nato sklenil, za trebušne pasove rabiti zajčje kože. Strokovni izvedenci so izrekli, da so taki pasovi izredno primerni in dobri. Sedaj dobiva odbor nešteto zajčjih kož v dar; ako pa te ne bodo zadostovale, jih nameravajo tudi kupovati. — To bodi migljaj tudi za nas! * Za kadilce cigaret. Vsled uplivanja vojne na obrat tobačne režije (poklic pripravnih delavcev v vojaško službo, zvišana potreba vojaške uprave, darila za upoklicance in ranjence), je nastopila začasna po- giv.t:. ..ßoingiqob una,.. treba omejitve v izdelovanja nekaterih vrst tobaka za cigarete. Poskrbelo pa se je že za zvišanje izdelovanja, vsled Česar bo v najkrajšem času zopet možno zadovoljiti kadilce. Med tem naj se občinstvo z o-zirom na težke čase zadovoljuje 'z drugimi vrstami, posebno s kadilnim tobakom „drama“, ki se lahko stavi na- razpolago v večjih množinah. Umor prestolonaslednika pred sodiščem. f Zar slišujejo se mnogoštevilne priče, iz kojih izjav je razvidno, s kako strastjo se je že delalo za velikosrbsko idejo. Glavni obtoženci Cabrinovič, Princip in Grabec se obnašajo ves čas razprave jako izzivajoče. * Dr. Jaromir Celakowsky. Dne 16. oktobra popoldne je umrl v Pragi v starosti 68 let bivši državni in deželni poslanec, dvorni svetnik profesor dr. Jaromir Celakowsky. Bil je velik prijatelj in dobrotnik slovenskih dijakov, ki so študirali na praškem vseučilišču. Zaplenjeno Imetje bosanskih ;veleizdajalcev. Z zakonom z dne 7, oktobra i se zapleni ves imetek veleizdajalcev v Bosni in Hercegovini., „Plemenito“ mišljenje — srbskega prestolonaslednika. P/ilše se nam: Kadar usmiljeni brat pobira mile darove, !mu vjsakj, tudi drugovernik in brezverec rad kaj podari, ker vsak dobro ve, da bo njegov dar kar najboljše obrnjen, Ko je srbski prestolonaslednik princ Aleksander po svoji bolezni (legar) bil radi okrepčanja v Rogaški Slatini, obiskal ga je tudi usmiljeni brat Jožef iiz Gradca in ga prosil za kak dar za bolnišlnieo. A .„plemeniti“ srbski prestolonaslednik princ Aleksander mu je že kar naprej zaklical: ,„;Jaz nisem Vaše vere; jaz ne dam niči“ A u-smiljeni brat pravi: „'Mi nič ne gledamo ne na vero, ne na narodnost; zdravimo vsakega, ki pride k nam. Več Srbov,, Vaših podanikov, je že iskalo in je tudi našlo zdraJvje v naši bolnišnici “' A Aleksander zopet reče: „Jaz nisem Vaše vere; jaz ne dam nič“ ter zaloputne vrata:. Vodiška Johanca pričela zopet slepariti. V torek, dne 20. t. m., se je zglalsila pri vratarju ljubljanske deželnosodne jetnišnice zloglasna Johana Je-rovšek ter zahtevala, da ji pokliče neko v zaporu se nahajajočo osebo ženskega oddelka. Pripovedovala je, da pride iz severnega bojišča v Galiciji, kjer te sodelovala pri usmiljenkah, katerih je bilo čez 2000 ter bila tam skozi vrat prestreljena. V verodostojnost tega je imela glavo in vrat zavit1. Pravila je, da vse to, kar listi pišejo iz tamošnjega,bojišča, ne odgovarja resnici, ker se tam dogajajo „grozne reči.“ V njenem spremstvu se je nahajalo neko drugo dekle, ki je na vprašanje nekega navzočegal sodnega uslužbenca, če je bila Johanca res v Galiciji za usmiljenko, tega začudeno gledala, nato pa odgovorila; „O ti grdoba, kako laže, nikj|r drugje ni bila, kakor cel čas v Repnjah.“ — Ko je dotični gospod Johanco okregal, mu je dala par pikrih odgovorov, nakar jo je hitro odkurila. Ker hoče | zloglasna Johanca s tem novim trikom gotovo zopet lahkoverne ljudi slepariti, se občinstvo s tem opozarja, 'da se taka Jliučaji takoj nar znanijo policiji, na deželi pa orožnikom,, kateri bodo skrbeli, da se Johanco spravi v, varno zavetišče. — Pripomni se, da ob času, ko se je nahajala Johanca v jetnišnici, je bila v bolnici nsa vratu operirana, kar se ji Še pozna.. Brezdvomno hoče s tem Johanca slepariti ajli celo kake prispevke nabirati. Trgovski koledar za leto 1915. I X. letnik. Izr dalo in založilo slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Gena izvoda 1 K, s ‘poštnino 10 h več. Naroča se pri društvu Merkur iv Ljubljani in po vseh knjigarnah. Klofačeva „Zlata goska.“ Praška mestna hranilnica toži poslanca Klofača, posestnika hotela .„.Zlata goska“' za 1,400.0(70 K. V kratkem se vrši javna dražba na 2.700.000 K cenjenega hotela. Umrla je dne 20. oktobra gospa Marija Kova*-čic, rojena Kikel, soproga c. kr. davčnega upravitelja, v 39. letu stroje starosti. N. v m. p.! Ptuj. Sodnik g, 'dr. Anton Štuhec je prestavljen v Hartberg. Perovec pri Konjicajh. Dne 14. t. m. je nastal vsled neprevidnosti! nekega sedemletnega dečka požar v gospodarskem poslopju Franca Pučnika v Pe-rovcu. Požar je uničil v kratkem Sasu vsa poslopja Pučnika in njegovega soseda Leskovarja. Skoda je tem večja, ker je zgorelo obema posestnikoma vse seno, slama in vsi drugi poljski pridelki ter mnogo poljskega orodja. * Ivanjel. Za avstrijski Budeći križ sita~t>bčinsMm potom darovala: Jakob Mir 5 K in Jože Vršič 3 T. * Sv. Martin pri Vurbergu. Za avstrijski Budeči križ je darovalo Brodnarsko društvo 100 K, drugi župljani pa so zopet darovali 120 K (90 K in 30 K). Zadnja psroiila, dol la v petek, 23. okt. Veselo poročilo» Dunaj, dne 22, oktobra. Iz našega generalnega štaba se poroča danes opoldne: V bitki na obeh straneh reke Strwiaž (jugozahodno od Lvova), se je posrečilo našim četam, da so tudi na južni strani te reke potisnile sovražnika dalje proti severo-vzhodu. Na jugoizhodni strani Starega Samborja ležečo, 668 m visoko višino, ki obvladuje dve važni sovražni postojanki, smo sovražniku odvzeli. Na severo-zahodni strani imenovanega kraja se je pomaknila naša bojna črta na cesto, ki vodi vi Sta-ro-Sol. Po dosedanjih poročilih smo v zadnjih bojih ujeli 3400 Rusov, med temi 25 častnikov ter smo zaplenili 15 ruskih strojnih pušk. Cernovice? zopet Base* Dunaj, dne 22. oktobra. Poslanec Nikolaj pl. Wassölko je dobil danes (v četrtek) dopoldne od deželnega predsednika v Bukovini, grofa Merana, sledečo brzojavko: „Rusi so Izpraznili Cernovice, naše čete so zasedle mesto. Grof Meran.“ Avstrijci so ukorakaJi v Cernovice brez boja. V mestu vlada velikansko veselje. Raz hiše plapolajo zastave. Vojaki in prebivalstvo se poljubujejo od veselja, Grof Meran je prinesel v mesto 500.000 K in jih razdelil med trpeče mestno prebivalstvo. Obstreljevanje Kotora« Iz Barija objavljajo dne 20 t, m. listi: Združeno angleško-franoosko brodovje, 40 po številu, ki ni dalo 5 dni nobenega znamenja od sebe, se je zopet pojavilo ob dalmatinskem obrežju in je pričelo obstreljevati Kotor. Keka naša torpedovka je izstrelila iz neposredne bližine na francoske vojne ladje 2 strela, ki sta padla poleg križark. Torpedovka je ušla. Crnogorci so iz Lovčena obstreljevali naše postojanke v kotorskem zalivu, a tudi brez uspeha. Iz Milana se poroča, da je v italijansko vojno luko pribežal angleški torpedni rušilec, kateri je imel odstreljena oba dimnika, Domneva se, da je bila ladja poškodovana v gori omenjenem boju pred Kotorom. Kaj dela francosko brodovje. Rim, dne 21, oktobra. Rimski Hst „Figaro“ objavlja nekaj podrobnosti o gibanju francoske vojne mornarice v Jadranskem morju. List piše, da črnogorska artilerija ni do-sedaj nič opravila, čeprav obvladuje gora Lovčen kotorsko luko.. Ta luka nudi vojnim ladjam, torpedov-kam in podmorskim čolnom izborno skrivališče,. Francosko vojno brodovje mora postopati zelo previdno. Stroga blokada je nemogoča, ker ima dalmatinsko o-brežje vse polno večjih ali manjših polotokov, raznih večjih ali manjših luk, ki nudijo podmorskim čolnom izborno skrivališče za nepričakovane napade na sovražne vojne ladje. Rusi se umaknili proti Osovicam. Berolin, dne 22. oktobra. Iz velikega vojnega stana se poroča: Na izhodnem bojišču zasleduje nemška armada Ruse, ki so se bili umaknili iz izhodne Prusije, vi smeri proti trdnjavi Osoviee. Več tisoč Rusov je bilo ujetih ter večje število strojnih pušk zaplenjenih. Pri Varšavi se velika bitka še ni odločila. Nemško uradno poročilo o stanju na bojiščih. Berolin, dne 22, oktobra. Iz velikega vojnega stana z dne 22. oktobra dopoldne se poroča: Boji ob zalivu lYser trajajo dalje. Enajst angleških vojnih ladij podpira sovražno artilerijo, Izhodno od Dixmuidena je bil sovražnik vržen nazaj. Tudi v smeri Tpresa prodirajo nemške čete. Boji severo-zahodno in zahodno od Lille so bili zelo vroči. Toda sovražnik se je na celi črti počasi umaknil. Hudi napadi Francozov iz smeri Toul proti \i-sočinam južno od Thiaucourta so bili odbiti, Francozi so imeli velike izgube. Dognano je, da so belgijske oblasti le z veliko težavo preprosile angleškega admirala, ki je poveljeval angleškemu vojnemu brodovju pred mestom Ostende, da ni obstreljeval tega mesta. Na severo-izhodnem bojišču zasledujejo deli naših čet bežečega sovražnika v smeri Osowiece. Ujeli smo več sto ruskih vojakov in zaplenili veliko število strojnih pušk. Pri Varšavi in na Poljskem ni bilo včeraj ; c večdnevnih bojih, ki pa niso prinesli odločitve, nobenih bojev. Tamkaj se razmere še razvijajo. London utrjujejo. Kodanj, 22. oktobra. NovijoršM listi objavljajo pisma, angleških vojakov, ki pravijo, da Angleži utrjujejo svoje gjlavno mesto London z močnimi okopi, jarki in drugimi u- trdbami. Pozori Ceni, kupovale!. Pozor! Narodna trgovina Alojz Brenčič, PM nudi oeig. občinstvu za esensko in zimsko sezono najnovejše barhente za bluze in obleke, veliko izbiro modernega lodna za ženske, kakor tudi za moške, štof od najnižje do najfinejše kvalitete, loden za obteke, pelerine in trpežno hlačevino. Raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svilene, volnene in štrikane robce. Prav tople štrikane srajce, spodnje hlače, nogavice, moške in ženske kakor tudi za otroke. Vsakovrstnega izgotovljenega blaga n. pr. hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, zavratnice, manšete, dežnike ter sploh vse, kar v to stroko spada. Za mnogoštevilni obisk se priporoča novi in domali trpovec Aioli Brenčič v Ptuju Stovo blago! Vlako oene! Poštena in hitra postrežba! Za poletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo-vse po jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam M. E. ČEPEČ, Maribor Burgplatz štev. 2. Nagrobni spomeniki! Priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu mojo največjo zalogo nigfpbnlh spomenikov na Spodnjem Štajerskem iz krasnega marmorja in črnega granita itd. Izdelujem vsa kamenita dela. Priporočam se Franc Koban, kamnosek y RaČjU—Fram, štajersko. tndi za najhujše kile, trebušne obveze (Bauchbinden), podlage za premakljive in ploske noge, suspensorije, vsakovrstne stroje proti skrivljenju trupla po zdravniškem predpisu. Umetne ude, roke, noge itd., izdeluje vse prav dobro in izvrstno po nizkih cenah staroznana tvrdka Fr. PODGORŠEK, bandažtst In rokavliar, MARIBOR, Burggasee *. POZOR! Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom Ustanovljeno 1880, prodaja se vse pod lastno oeno. uSirdllOTijeno 1880 Najugodnejši vir za nakus šolskih = predmetov za trgovce in šole = kakor raznovrstni pisemski, konceptni in strojepisemski papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo nijcenejše v velikanski izberi pri tvrdki Goričar & Leskovšek Csüs Lastna zaloga šolsk h zvezkov, risank in risalnih skladov in šolskih tiskovin. ' Ilustrirani cenik bre plačno na razpolago. * 1 2 breji kobili brez vsake hibe, 15 pesti visoki, krotki, stari 7 in 8 let se prodajo. Vpraša se pri Brudermannu Sv. Peter pri Mariboru. Viničar- pošten in priden z najmanj 3 delavskimi močmi, se sprejme pod ugodnimi pogoji. V hiši je vodovod. Vprašati je pri R. Fiick, Fram, Štajersko. Služba orgljarja — Cerkvenika se začasno odda v Svečini. Nastop takoj. pristno vino. J Absolutno zajamčeno Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi. Obleke iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje fočno in solidno po najnižjih cenah Jakob Vezjak krojaški mojster v Nliriboru Grajski trg, v gradu Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek. rgovina s Špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom. Franc Kolenc Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno. POZOR ! POZOR ! INr NaJnoveiše poročilo: Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec J. N. Šoštarič Maribor, Gosposka ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje. Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu. Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj. Znano je, da se kupi pri staroznani domači zanesljivi (trgovini ne a amo po ooni ampak tndi pray dobro i Sukneno blago, (štofi za moške in dečke.) Novomodnft volno za ženske in dekleta, Najnovejše periino blago za obleke in bluze, Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače, Biagft za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace, Srajce Izgotovljene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tndi doma svoj nakap lahko dosežete po zelo ngodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje ZASTONJ vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev !na razpolago. K. Worsche Maribor Gosposka ul. D. (Herren^ D) Veletrgovina s špecerijskim blagom in det pridelki. Ivan Ravnikar : Celje « © £ © V k G aška ulica štev 21. Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba. k ?■ * e cf & s Velika izber A. WesJak, Maribor »P i železnici" Glavni trg, vogal Stolne ulice Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah. pletenin lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice, vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t. d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni. Izdelovatelj pletenin A. PRAH Maribor, Tegetthofstrasse 21. k CENTRALIN (Zakonito zajamčeno štev. 53644.) Najboljši, naj izdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro o pitanj e vseh domačih živali, po katerem živina rada žre. Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. --Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče-valom od analitično-kemičnega zaveda e.kr. poljedelske visoke šole, oi prof. M. pl Schmiđt-a ter od c. kr. priv. preskuševal-nega zavoda za živila drnštva lekarnarjev na Dnnaju 1X2. EQUOLIN LINIMENT (zakonito zajam čenošt. 1678), kot izborno se obneslo in najnovejše mašilo za konje z«pcr prot n in izp^bnenjo udov, za okrepčani e udov itd. SATOL, neprekssljivo in najboljšo močilo sa setve, za varnost vseh setev pred raznovrstnimi snetivostmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin. Patent štev. (186007). Zahtevajte prospekte in ooere. Veliko priporočilnih pisem! Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jicin (Neutitschein) Moravsko. Generalno zastopstvo za Jnž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-j e va oesta 12/b. ^ Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko.)^. Weckove za vkuha van je ....-m sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov! Weckove steklenice ima v zalogi Franc Strupi Cä veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd. Tesarji se sprejmejo za stalno delo.-- Vpraša se pri stavbenemu mojstru Nasimbeni, Gartengasse 12 Maribor. Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke ! liostrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K S’50 Pristna srebrna ura K 7— Original omega ura K 24*— Kuhinjska ura K 10-— Budilka, niklasta K S-— Poročni prstani K 2‘— Srebrne verižice K 2'— Večletna jamstva, Nas!. Dietinger Iheod. FeMach urar šn očalar Maribor, Gosposka nlloa 26 Kupujem zlatnino in srebro. Kder rabi spretnega istruktorja (sed-mošolec) naj vpraša na upravništvu tega lista. razpošilja na vso starani mUBSIVO trgovina s pohištvom KARL PREIS, MARIBOR, Stolli tri 6. Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago. Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnica, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Slobodan naknp. Sičbodno na ogled. Ilustrcvani ceniki brezplačno! Ure! Ure!'*« V veliki izbiri in po nizkih cenuh» Srebrne nre za fante > l ' Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3‘60 Zlate damske ure od 26 K Za vsako uro se jamči! Precizijske nre, Schafhansen, Zenith, Omega, Eterne. Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. Bureš Har^—r urar, zlatomer in očalar, Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora. Spodnještaj.ljudska posojilnica v Mariboru*...«*. HvomIIma w1a/*a sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4«/»*/., proti trimesečni odpovedi po 4*/*'/e. 9l>r?,tì ** P'WwW» taf****» firammC Viuge l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ajih obrtštovanje k*j frettnas. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. n ftA «IgtotA le žlan0m b» sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 57«%, na vknjižbo sploh po S1/,“/», na vkujlftb® fai poroštvo Jfè rUoUjlld Is. d J CkJ 5*/4»/0 in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih aaroslh prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilniea brezplačno, stranka plača le kdkn. UrädUG nr@ 80 7Sako Bjredo ia č®**4®* Od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12, ure dopoldne izvzemši prašnike. V uradnih «rak se in izplačuje denar. ' 1^0131!^,TSÌ1?S ffiž? £Ì2SÌ2$Ì#Ì ‘m ProN® prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. 1 Ji pgp- Posojilnica ima ludi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Stolna Mica št 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — TrgovsKo-obrtna kreditna zadruga v Celju sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po 4 V O otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulaninejših pogojih.