1. ifevriKo. DanaSnja itevilka stane Din 2. V unBIM v 1. lonnorlo 19Z4. ///, fe,29«.!l3 Uto LUIL ^^■37 vH^H ^^B^^ff ^^^^^^b ^i^i^ih ^^^^^^1 ^^^^^V ^^^^^^V ^^^^^h ^^^^^^^A ^^^^^i ^^^^^B ^^^^^H ^^^^^^h ^^^^^^r ^^^^^^h ^^^Bfi^^B ^^^^^V ^^^^B^^^ft ^^RSb^b ^E£2fi& AkS^c ^fjAt^jj JStj?!^ "lijf^ ^^ Istaata vsak da* oo?old*«, liutti a«d*l • la pra&alfc«. Insert«: -lo 30 petit vrsf ?2J, d« 100 r» i 3 () V) n, ve^Jl insvratf petit vrtta 4 D. notice, no*1«no, izjave, rttclnme, rncktlci beseds 1 D; Popust po dogovoru — Inseratni đavek noteoc . Vpmianjem glede oteratov na i «e orilo I- -inamka za odgovor vile« M. i, prftlf«««. — T«'»f%* *t. 104, lasfleva 0r«4aUtr* „llor. Mar»4V* tn«n«fi ar *« **. •, L aaJstra^* Ttlt oo itar. 34 Dopisa ssr#iaraa '• vt»d»is*a» i a sai»st«s ^atkoviia* ^r R*ko»ls»v •• mm vrsi«. :&ej v Itt99»l9vill od 4— S str. oo O. 1*50, S lit ve! 2O. V lfios«msttfu 4—• str. 2 O., 8 lit v*{ po 3 £>• Poltnlna nla*3ni v Qot9winL „91ov«aski Narod** vela. marveč tuđi vse zadeve fn razvome smernice edi-nol? po tem. a!i bi motle koristiti ali 5kodov?.t| agitacii^kim in silnim interesom iastne politične stranke. Dru^a ne-sreča je Še vedno zelo mali smisel za državnost, za ?kupn- interese sedanje-ga in bodočega pokoljenja na???a naroda v nic^ovi lastni narodni dr?avi. V notranii politfld smo znali dobiti forrnu-!o sporazuma, v politiki napram drugim narodom pa ne moremo 5e na'M dobre in enntne linije. Nadnica uapaka naŠe-ita poliiičneta živliertm je neprimerna p.ap^hnienost in domišljavost nekateri.] voditeljev posamnih pol!tiČrrfi strank. Osehna ob?!it!Mvost domiSl^avost in preHr?r»rt«j# v^v-Hnih na§!h politfkov je p sla-nec ?n*ček. da rtSa np^ava In na5 parlament v c*!otl ništa «lab?a, kakor drusr-fe. Če treba t!id1 t zatmdnl demokracirl. Kakor Um, tako se potavljato tudl pr! nas ?cre'-!i. pa tuđi zločini, toda nilcjer se tolike ne stimnlči In tako brez vzro-ka ne jrovori^! I11 ne blati nstrneno In potom tisVa, kakor pri nas. 5amo s po-stopnlm ndlajErnn.icm tn obrazloženi $tl-rih nesreč naS^tra pol!Mčn?fl:a Življenja je ln bo mojoče Izgraditi dobro državno in no*ranjo upravo, napraviti dr?avo za *r?c}*t'vn usnc?r»e^a ki^turnrjfa razvoda nai-jca naroda In zasr^toviti nieno tra.fa"f> v demokraciji in ustavnosti. Sl'»7beno Rla^flo »ČeskoslovensVa Per>"bliV^« pravi k tem izvajan^em. da predstav!»a:o malome^^ansko •siholoiri-jo, provHrl^Hiem. vilfeea presojeval-reira st«:'H?a ne^osta'a. mali narod v maT! državi si dovolhiie lukst« doma-lera prereTan'fl H pr^pfran'a. Po^osto-ma imamo orflTko, da s« prepričamo, kaj te čent^krat vir^k dr>wt«č!h sporov med jtrankami. Večkrat obč'ttUa dve strjcV^ rffl| m*n n*-i^«ff «»H* *r«riThMi v«uk rai^on d'^tre. ima'nč sTi?en profram !n •nako takliko ali vsled poman kania idejnih vzrokov se vršita druga na drugo radi osebnih zadev, da bi se tako vsaj s prevaro dokazalo, da morata obe ob-stojati. Treba več;e politične izobrazbe... ŠpačVov članek nas spoin^nia na klic pokojnera na^sjsra voditelja dr. Ivana Tav?aHa izrečen na 6*n n^vesa leta 1921. »Od pri te srca!« je vele! nepozabnt na5 kli^ar po preudarnem de-\u za zgfrndbo države, »in beSite z na-pačncira staPSča da je drfara pod piSrtijimU Parti^ ie prvo, vsakdo misli le na svojo stranko, in vse, kar se nahate iiven me: te stranke, je vred-no, da pogine. Kadar se naprav!jaio strankinl jklepi misli vsakdn le na svojo stranko, na državo na mulokdn., Vtlsk imnrn. ^a )e to največja rana na život« naše države...« Dr. Tavčar'eve besede vcl'ajo le vedno. xato Hh ponuvl'a^o. da bi s« končno »partiia« podvrgla dr?avi indnn« bi s« več državi podvrarn^'ala »p^rti'ic. Dr. Tav(*ar )* dobro pozml eno in dru-sre politike, zato pa je zanisal: »Kdor opazule narod srhski. fma vtl^k, da je ta narod dobHH. to je o stranVth. o »nirtfiflh*. Pi"t?'i i* vse. t?k pnrti'e se *\i no-trami položaj tuđi ▼ CeSkosiovaJki re-publiVf te^ak. posebno skrb priaadevaio slovalVe težnie. toda poslanec Spaček je labko uj^otovil. da se Je ▼ notran*! pofit-Vf dob Ha formula 9por»r\tmn. Parlamentarna koallclia je trdna In obe zbornici deluieti nemoteno. Mi v Tusro-slaviM sele llčemo formulo sporazuma In kar ne moremo Jo na Hi! Kaj toref pomeniio očltkl o strankarskl nestrpno-sH med Ceho^iovakl. ko pa krepko stofl dope'?nl sfiorairim med n^ml! Na nai- bol;5i poti so do popolne sveje notra-nje konsolidacije. Kje srno 5« mi? Sredi rnjostiidne legra sovraJtva. ki preti poru^'ti rahle stebre mlade države, sredi bla^neca partizanstva, ki sproti za-vrže vsak konsolidaci/skt poskus! Kam vedo to? Dr. Tavčar j« zapisal, da se bo moral rnrti zdravnik. ki zacell rano na JMvoru naš? drfave, če nočemo zagaziti v krizo, ki se bo končala v pro-padom Jugoslavije . ..! Jiifo«-ovenH Treba krenltf na pot spametn\^tnja. To velia za nav vse. za Srbe. Hrvate ln Slovence. Krivda na na?;>i notrnnHh razmerah te5H na nas vseh. Ni pošten, kdor jo vali na rame ^amo en^ra dela naJ?jja ljudstva. Tak ?Iovek je zviiač. ki seje prepir in razdor. Orehi so tumbam. Nai sledi tuin-tam ke^ in poboljšanje. O Slovenm se tako rado potidarfa. kako da je razvlta. !zobra?ena. napredna. Oicimo, da bo res in da ostane tako! To pa bo mojroče te, ako se tudl pri nas poizjrubi »pflrtiia«. Todn danes so strankar^ke razmere med Slovenci s"e d'vie. Naimočne?5a stranka s tefcavo t!5^ skrrpai svoie nrista^e raznnvr«trtfh mini! in nazlrartf. ali vendar f!h dr?i. do-č?r*- se kaže ▼ aratn»vto f?apredfifrri pro-sv?f'!erfcem. da med njim! ni duha sa ©not»*r fronto. Ko Je no ?e*j «♦■■!». *t*ra. *Kr*y6no-n«T>rcdria stranka prchabala pod novo ir^e, ie na ustanovu! skunSPinl predsed-nlV dr. TavČar s toplosrčrmstio nag:ln-$al. da hoče stranka združiti v sebi vse narodne etem^nte. »Mi ne homo delali razlik med banovi kmet. obrtr»?k. tnro-vec. uradnlk. vsak nd našera ra-roda nam je dobro dMei y nail politični nrtrr»«;«ael1. Ne nHVrlvaimo ti da bo r»«Sa nalosr« dontlVrat zel« tefavma Hi da s* bo treba ojrfbat! nasnr^tstev hi 'zravTi?>fi neso^Tosia ...« Vprns*arro tako j, «TI Je res namoffoče Izravnat! se-daj *« obs^ojoča nesrtjriiiRla? Za one, kl trdovrarno nočeio skupnesra ilelova-n;a. vel;a yorl navedena pripomb« »Ce-Ikoslov. RcrublTke«, da se stranki s sličnim prnjramom. ker nf Idejnih po-vod^v. vrfeta drujja na dragro ra v njeno *orje, ali v ttkfli časib ni mnf(v če dojteč! enotne n«»rerlne tklenitve v korM naš*ya 1?ud«tva?! Upnm«, da na$ v(vf1*#»nj |fr. Jrnn TavČar n! x«?n!»n Vf'c^l: »Odr*rHe sre^!« da n' rn^rinn prf<«*«i^em nnrof1fio-Tiat>re4-n# sfrB^Ve, ko st 1« nprleva'a noro fire. očefovfko mwretoy«?: l7A*fpjt*te M natprotst«Tt lxrariiajt« ■«aofla»?a! Razvoj nofranja politike feta 1023. Lani o božičnih prazmfkfh »ino do-f2veli nepričakovani rasstanek derr.o-kratsks in rad'kalske koalicije, kl je bila prej državi dala ustavne in tem©1 ne okvirne zakone ter vodila naš notrsnjl razvoj skoro dve leti, od 1920 do 1922. Povod razstanka ys tvoril zaarrebiki kongres intelektualcev, kl sta se Ka udeležila hidl zastopnika demokratske stranke Davidović ln Arandjelović in ki pomeni prvo etapo notranjega neso^os-ja v demokratski stranki. Istodobno so nekateri demokratski intelektualci, med njimi Boza Marković in Milan Orol. na-stopili v demokratski stranki ^roti n ' bičevičevi notranji r -iltiki >« /\htev* I preorijentacijo strar^l^e ustavm > 3»« djonalne politike. T* nr^adovnJir* ;f •. se zbirafi okoli teder*.keffsi ff!^ilp »Ne del.Kki Glasnike. Om^nit! ,«c že đ* so *» radikalnr>demokratskl V ,UiW odjrovar-jali za notranjo politiko demokratski ministri in med njlml v prvi vrsti Sv. Pribičević, ko;e*a koncepcija je lla za tem, da država angažira dlrekten boj z vsemi separatist!čniml in revteljonl-stičniml elementi in na ta način obrani in uveljavi vidovdansko us tavo ln z njo združeno jusroulovensko politično tn nacijonalno Ideologijo. Ta notranja po-ltt 50 rdstotkov svojih poiScij. v ?>roć»ir^wm krmjih pa so vodili St. Radić in avtonoR«i«ti£na dvojica Koroi#e-Sp«ho. Kombinacije, dvorske 1* parlamentarne, e povratku staro koalicije so snlavale po vodi. Splnšno se ic govorilo o preditoječl 11-kvidaeiH hrvat5Vr>-srb*if?g-a spera na tamelj't posebnfgts aran^rfaia m©d Zagrebom !*- n-"'-r—'l«ipn. Y^W jk> volltvah se je v Zngrebtj * --*«viJ f^deraJlsti£ni blok * n*k-ffo, da t r*v :aii sestavl program ??»-:«S"o » l*xo ■ hrvatsko-sloven«^c>T3 * u. - P*-'holeški rtlt narčnlH .'c..^ ; »^ bil a'fo jcre-man. da j« radikfina sirA^k.* nc;;i^ t na razgovore t Jedcra'isrlčnim Dioaum. Priilo jt do jmaneja Markove«« protokola. Tekom pofaianj pn se je pokazalo, da St Rad*ć nima dovoil resnega inačaja in političneaa programa, ki bi ooraviče-val tako dalekoioine ©bveze radikalne stranko, kakršne je prodlajrnl Markov protokol Po dveh. tr^h mučnih inciden-tih Radrćove previetnosti so radlkaii odklonili ZajrrebSki protokol. Vlada se je premisllla *n pripravljala ester n«»-stop pr^ti Rac'lčcvtm prcinjatn. Z bo-fom v London sa y* izojr^H sodncmtt postopaniu. UmaknU ge je ra;šl v tujino, kakor da M opiustfl tvoje sovražno nasilno sta!15Če do jugroslovenjko driavd ln nacije. PaČunal je s utopi' tično po-močio zapadnih velestL To prvo perijodo polltične^a £1t-ljenja bi lahko knstiJ; kot pohtiko Uigravanja federalrstlčnlh voditeljov. * Mo4 tem Sasom so se vr5Ha v narodni slraj>-ščinj zelo spline in chttim debato o nekaterlh vlaiinih zagorskih nač^fli, kakor o «radni§k«m, o vojski itd. Opo-zic^cnelna kritika jft odklonila msrg!-katero napako in nekorektnost vladinih predloarov. Posmatrajoč posarr.eznc opa-sidjonaln« voditelje in nllb^vo temeljito praktično in pravno krit'ko meramo pctrdlti potrebo, kl jo izhaiala U teda-nje narodne VnpJčlne in kl je nareko-vala novo koalicijo najmočno §'h ju?o-•!ovenxklh polltlkov tn upravnih stro-kovnjakov na ne»remičnem temelju dr-farneflra )n nacf?oncln?srs edinstva. Ra-dlkal! nišo hf»te!i upoltevpti ta nauk jrrenke pomladanske sknp§čln«ke kritike. O prlliki VatoliSlcein shoda so se sr>ravt!t na klcrikalce ln jih hoteli prldo-bftl sa svojo notrenjo in p^>s?t1viio po-Trtiko. Tedaj so MJI na5i klerikalcl sila prestrate^l Ped'ćev be« v iniismstvo i»ws je zmc?al vse polm«. CutUI sd, da je konec fed«ra!lst!čneira bHka in vs«h ti-«tni npov. kl *f* flh utavl'all nanj skup- .?"*•»! Elvestad: 3)ama v borbi z dvema. I. poglarj*. Dvojno knllcovodstvo AbsJCrna Krasa. P. C. Helmersen, lepi policijski poročnlk pH pollcijskem u radu v Krlstijaniji, se je pravkar vr-nil % l«rtovišča iz eneza najbolj znanih ln najele-Eantnej^ih danskih kopaliSČ. Nečem imenovati imena dotiČnega kopaHIČa, ker bi se slcer lahko uganl'o, kdo ae skriva pod kmi^ljeTim imenom te zirodbe. RazkHtje bi bilo mučno za ve£ dam bi ffospo-dov, ki so zapleteni v to povest In ki naj Žive naprej svoje častivredno življenje, ne da bi jlh pri tem motila radovednost in zovorlce. Iz vteira teffa je razvidno, da nas tona jo v tej kriminalni povesti častivredni U ud Je. To se pravi nekateri, morda večlna njih. vsekakor pa glavne oseb*. Med njim! pa so tuđi nekateri malopridnikL N. pr. oni z modro svileno ovratnico, Id... toda »re-z^odaj bi bilo že v tem trenutku razkrlvatl akrlv-aostl. Naj zadostuje, ako povemo, da je bd policijski poročnik P. C. Helmersen, ko sa je vrall k kopaTl^č, ves začuđen o slučajnostfh življenja, o zlobi IJudJ, zlasti pa o čudovitem dorodku, ko Je rešll čast neki dami, dvema človekoma pa livlje-fij«. Helmersen je bil, kakor smo najsrbSall, zelo lep mof, AH on v resnlci ilvl? Komu h\ bilo v korist, ako bi urlbaTi. kdo je ta policijski poročnlk0 N'komur! Ne povem, kdo se skriva pod krinko P. C. Helmersena. Tn s tefkim srcem sem se odlafrl* da ?e bolj napnem radovednost č^stUe člt^t^^jtce in bc!e*im, da irra v tej novtstl. ki se Hče P C. He^ersena, tudl veliko vlojfo zelo krafna, mlada In borata danska dama. Irra zelo važno viofru. Policijski poročnlk fTeimersen se Je torej vr-nf! k dolfročainlm fn rrdlm policijskim p's?ln^m ml7am, docela zavzet od čudovltera svojega do-flvljala na letoviSču. TaVoJ prvi večer ko Je prl-Šel v Kristljanljo je ztrodbo prlnovedoval svojemu nrijatelju. detektivu Absjom« Krnru. ko sta ve-čerjsla v restavracljl pri »Kraljici«. Kra* se je tako živahno zanimal sa tgodbo, da 1% aklenll JI prltl do dna. 2 vse) skrfmostjo }e IzpraSevai potlcljsitera poroČnfk«, Izvedel je vae podrobnosti ln vsaka najnecfiatnejla okolno** Je pH njem vzbujala »«J-vefje »anlmanje. Končno Je dobfl temeljit vpogled v vso stvar. Nato Je Jef «ro<^r>o arefevaH. Doro^1|a| ore-jevaH — Je bfi poseben I ara«. ld n jt tn>o*reb-Ijeval Absjnm Krut, ako Je eelo vrsto domdkov razporejevaf v njih različne faze h» Mvr^ČPl po-satnne okofnosfl v kolone. 3 itmi r^o^ortiri se Je ptčal Clato anaiutveoo, kakor da bi bUl kpoitav- fjenl reagenČnemu Mek1« ali kak$n» lupt. To po«to-panje je seveda v$ak dorodek. ln naj je bH He tak« napet, spremenilo v suhoparno ajrodbo, imelo pa je to prednost, da je Kraar vselej prodri v Jedro vsega doffodka. Pred seboj j« zri takorekoČ zrrad-bo tega dogodka, njegovo enostavno te go!o oko-stje, Abtjorn »I je napisa! rasne feelefke* BtleCk*-mi je dai nadpta: »Policijskoga poroCntfca P. C rtclmenena Cu-dovlt doživljaj«. Ta nadpfs bf tpađa! h kaklnl noveli po!n1 na-netoiti ta zgodba pa Je bila tako suhoparno napisana, kakor nobena druga. Podobna Je bila obračunu ▼ dvojnem knjigovodstvu. 5 tem, da Je bVo v povesti vsaj laCetkoma mnogo komične pri-mesft so befežVe AbsJOnia Kraga nđlnkovale na-ravnoit parodistična Na prvem mestu Je Ml opli ia Orla *elikega danskega kopalllča. Prm* kakor nečem troji* Cltafeflev ulrortlti a popisovanjem Kragover« Cudnega knjigovodstva. prav tako ne manm nlčesar pos©bnejra povedatl o Imetiovanetn kopa?fs*Ču. Bojim se namreč, da bi to kopatUče vetidarie kdo apocnal. ^amo tefflro naf povern. da at je ta etogodek dcftrai v enem najhalj ananlh danakfn kopaJISC ln da je dogode* takico, da MnJ mi Lzvadei nlhC« raxua gUvijih 9*ah. Zjrodba torej ni po^epla v živahno, valovečo in ilobno živ'jenje in vrvenje dovlčnejm kopal'šfia. Oni m*toit>StevIIni rostle, ki sa v ke^nliSču iskali svoje zdravje. so nemoteno žlvell dalje In o ćo-godklh ni nihče spregrovoril hesedlec n'ti v «tl-! cah ob morju, niti v vaŠVIli krČmah, niti pri e*s-janVI na vefoelcffanrnem dansVem vrt« rotrla »TH-nakrija«, kjer je Itafljnnska codba z vfhrfJo^inil Vodri in vrlskn^oSimi %-iiollnaml Isrrali Salnt^-»en-sovo »Slmson in n«n?a«. Ako po terrt opisu kđo vffane, kp.tero kopaM^če imam v ncisJlh, pa naj u^ane. Jar nht^m nlčeitAr Izda!. Po tem oriru kopaH^Ča )j napisa! Abr-^Brn Krajr hnenik naitfopnjočfh os^b. Pres«nct!||vo Je htio, d* Je Ime iw>liclf^k^ra po'»čnfVi navede! Jele na tretjem raestu. Po Krasr^i metodi Je to nesporno pomenJaJo, da Je H«'mer*ena treba sai*-tratl kot tretjo ItevUko med naatopajodlml ■^•vnt-ral osebaml. Podam tu hn«r/k e«eh in prosim le-stite Čitateljice ta čitatelj«, & si tili dobro topom-nijo. Age Oađe, *6V«tntV, 10 lete« mot, marljiv, ualedffi, premoren, politiko intvrcsirmn. Je ««-stopnik v velikih proceslh, prtsosrvuje često velikim obStilm zborom. Je ^astlhlepen, vttes reda Daiiebrok, ljubi svojo ftna Sorja, njecova fena, rojena Rusin Ja, govon dmsko z lahkfm akcenton, zelo lepa, krepottna dmna, ki ljubi tvojega nuia. ... _..-.f STtan. 2. •SLOVENSKI NAROD, dne 1. januarja 1S23. Strv 1 So s bosansirrm muslimanom Spaho. Skoro bi bilo prišlo tfe koalicije Wi s tem do formaineera razbiti« felera Hstič* era . i« avtonorm'stlčnega p«krtta v Jufoila-Vljl- Pogaanm ss se kanfcne krte krupa $■ krika raahils. Nattepita je je^msko tkupščinsko zaaedanje, W je redtf« ie OStrejSe opozicijotia In« Mp«cie v naredni slrcpSČini. Pe«I*iie« te kritike se ^4-te, da so se moraJl dNUvtti proračuai sa L 1923 in 1024 edloftttt Hi 4a je »a-fala država snova pose^H p« dva*aj*ti-nah. NekoHko omaiant vU«l« je jw#va ftprejeza posranoia s ?LS. kl ta s« 5e klaverntjfSe propada kak#r tv»#a v av-a^istu za ta%* katoliške^a sH«da. Vaa*a Činjenica notranjaga r&svem pa te je v tetem Času odigrala v Lowd«mu, kier je Radić doživel popolti Ka*k* sve-ie me-atranske propagande in ta fia*ko porr-dH z božično potjo na Dunai. ddkoder se namerava povmiti direktna v domovino. Tik pred Boiičem je frodi v demokratski stranki dnzorel« si»o«Tianie, da bo treba vlado prisiliti d« kapitulacije na podlaari načelaejftt opoaic-ional-ne enote. N>en bistri vf»«Mte!i Marinko-Vić je izdelaJ na£rt o Sirekttf *amonpra-vah, kojega srlsvn* »ai^a na* feo upravna dekoncentracija države I* pa zbll-fcanje po*ameznlh orv>z*el*onaliuh sku-»in In n.ih enodufcer? nas*on za laboij-tanje notranjesra stanja drfave. Novi mesed bodo prinesK a!! nioc*-00 OTK>zicijo in padec vlade fer novo koalicijo ali pa razni« nov*h volitev. Drajja mofcnost je veriet*i«n&a. Dr. LjtKtevR Okanik*, Šupaa m^ta Bratislave. Slovak! in Slovenci. V Bratislavi 24. decembra. Od brezov modrejra Dvnava po$*-liajo Vam srčne poedrave Slovaki. Mi tmo slovenski narod In Vi ste tuđi. ($lo-vaki imenujejo svr-j ja*flc slovenski In *voj narod slovenski, k«Vf>r m . Ured-nUtvo.) Mi smo eno icirieđ itAjmanjSih p!*men s«vero*lovftn>;ke> r&dfr\t\i, kakor tta vi na Imanje r^twi.s. JuaonJ^vetfska. Do ieta 1918 ii ntVCe ved«l za na«, <3a ftrimo. Katuni *"*t je s*eer poen«! na$e Vteoke Tatre todii ni redel, da so i« — slovenske U vaitk^ Kiorkoli je gleda! z visokih Tater. m* daleko in i!-roko naokoli videJ nlč d na seica, Wak#r samo madžarske n*pi*e. Vsa intcH**«-€a, srospoda, vsak spodobno ohl^žen fclovek ni $rovor!1 drusre sc«v«t^«. kakor madžarsko. Med temi si videi poklanjati se in najniije slulb« onravljati Ifudi, kl so rovorU! ćrvtz JesUc in in je hfi nai narod slovenski (slovački). Ta parod ni \me\ ?rvojih $nl, ne nr^^ov, no-beri ih pravlc, bll je obsojen k v^«nu tobGbrvL Usoda moj©ira naro^« lc l>Ha Ista, £akor usoda oneea d^la vaSe^g nurc-ida, W je pred peHmi leti pHIe^ ?v%i jajem ttali.isnslrf. V«*Č knkor no^ m"Ho?ia ^ailb bratov, vaša ro^na kri v Primor-fu in v OoricL je oropanlH svojejra lol-rtva, svojega matemesa jtnika, i?r^R-alh Se urad.ov in cerkv« in obfoirrth k smrti, prav tako. kakor «kc bHi ml ne-koč. Je to n&'iP. Movanjtk* utnda, da je nam »?ojeno robovati in Vi^apČevati tnj-CB. Kakcr smo nekoč rad! naie preflir-lH\'O#ti tn nesloge iuriTb?!i v*e Polab-^ko> Pomeransko in v«e Bnltjlko Primorje tjaksj do Režije, taVo smo rudi Zsmibtti ?edaj KoroJko, dtl ^Vjerske in Bušo obdunf»v?kn ravan, Kanaan naie 8Ioreti«ke. CS'ovalHf?.) Ako zremo v n»irtu!e>^t, smemo s prorrVom jrovorUi o ve?!V%m «i:m?1je-nju Oospodovem, da nismo bili pogubljeni. Danes rveni jtlover*3č!na (*1«»va«?1-aa) ▼ vseh uradTh eeie Ceifka-^vagke (Slov«»Tke) renuMIke, kntere zcru$«r)i de) smo r»o»tali mi. DobUI wno sto \n sto slovenskih («'ovaiVHi) ljuHn^h 5oJ. mnoiro srednjih in strokovrtih $ol za na-§0 slovensko (s!o>ti?Vo) mTad©i? In mi, kl nekf>č ni*mo imeli nohene srednje iol«. smo doHH ▼ Bratirlavi, v ft-l«\Ticni mestoi Sloventke, kjer \m «ekdaj v srednjem veku s4ala »Univerzita«: Ntrop©-Đtana« naie slovensko (slovaffko) vte-xttči?!5če. o ka^ertm poi MadiajH ni« •anjatl nismo rmdi. NnJEa slovor«^Ha se širi po mesta, potaroma si pridobivamo s«moxave»t im samoponos in povsodi se prohuja Pn-y Svijanje. Ma**nrsk* lov^iKcm je lei lako fi^Ječ. da je iztrna1 neš maftrri »e-«ik tod! ii hoirosiovn'h sefneniSc" in flto-fovakfn palac ter pos^avfl cerktv y svo-|© «hi*t>o. Hun*« imamo svoje staven-tke (slova*\ost»nrfo fin fn neti jprob sloven-skeva n^r^^a. Toda nt v*i sHfpaj % vairf ▼emjfNmo v Pojra. v Poo?n»a trpljenje pusti, da. bi umr, njegov naro4! Dr Ljudevit Okanik Je eden Iz-»ed naji>or»lamejilh o«eb CeSkoslova-ikeva javn^ca *>vi)«nja, združujoč v sebi vse karaktcrtstfine vrline narodne-rt rasveja v potlednj!)! 50 Ictlh. V dobi pre-d vojne Wl je sroreč svečenlk — buditeJj slevenskera naroda, obenem pa tudf gove-mfle, pisatelj In po!Tt!k. — Prevrat sa je sateke! kot župnika ▼ Jkftllci eb juine moravski meit, od ko-der se je t. malo Četo navdu^enih Slo-vakev napotfl na pohod proti vrhodu, da W prejrnal madžarske tlačltelje in prf>rTaiil neodvisnost Stovafke. Zdm-iuj«Č v tein e*a*ti v sebi vse vrllnr vojski in rolittka, je postal fupan r N'tn\ kjer st je s pomočjo do?5Hh če.Cklh vojsk hrahro HorH proH m*H*sr*V1 invarijt v inaju In juniju ieta 1919. Pozncje je po- stal prvi CefkoslovaSkl župan rfavne-ra mesta Bratis'ave, Nj epova priljub-ljenost je bila tako velika« da je bil le-tos, dasi Je somifljenik agrarne stran* ke, soetasno lrvrotjen zopet za Župana. Obenem je kanonik bratislavskeca ka-pltlja, kar ra pa ne mori, da bi javno ne izpovedai svoje*« protiklerikalnej^i mišljenja In bi ne bll navdušen prono-vednik sokolske misli na SlovasTcem. NI skoro nobene sokolske slavnostl, da bi te je dr. Okanik osebno ne udelcžiL Kot navdulen Sokol je prav tako oduševljen proparator češko«lova5ke jujro-slovenske vrajemnoitti. Kot pred*ednik bratislavskesra odbora Če5koslovalko -jusosiovenske lipe je vodi! prvi 40 članski [r\ct bratlslavske Liše letos v maju v Ljubljane Denaciionalizacija in dvig sekvesfrov. Cfanek »Denacionaliiciriinje industrije v Sloveniji« je posvefil v nek**e-re temne kotičke, a ne popolnom*. Na-eio«aTir«^lio potrti Jadranske banke sta pc Kame«arović ln dr Ažman — povietn iriarrala. C]anl upravneira sveta J. b. ziman odklarjajo soodrovor-IM^t Krfor molCi, norrjnie. Imenovana d^^« **t«94t vendar ri'-ta morli br*r vtdnosti n^rftTicra s^veta, ©zir. nad-rorttva i»rod?taH Nemrem potom dcl^kr raatitt re^jeUa u«xaj. TaVa a^okraclja se vUda w'\ w^heri banki. ZaVaj se ni iMfla^tt r«ed »sravnim? svrt«?Wi mo^ « •nerričnlm *H-*f«*f»in? Ako W protesti ne bMI rem«?«'?, merJi^i hi vM w»-rnd?if> (vteči nnrtvnf r\'etn5ki irj»*o^'tl, ntx?»s>r**? «'M'x»jr m^ro^ajn? n»dror^tve-nl oblasti aM pm Hh »znesH v jsvrsost. Ne pomminm ^^ck n?»riivnif; svrtnikov, še manj «*• »ji^«v^jr« rrrmtne** st»nja. to-da rftki»t«r4 m««J «l?m4 *« srotovo t«M. ^a hi se merH odpovedatl — iantUe-mare. Da so »e moirle vrflfl take mftn*r*ti-lf'ie * tft'piicunii r**v\derno nacirnali-m rr-jHi ^o^Jrt1;. za to zadane precej k.Jvrf-, i«dl ko»»^«-^entrt«» n«dyr>r«tveno ©hl«s* AH se je kar s?<»i»o verj^n ban-'kam. •trr r.Fb"**™ $rpvn*rr\ ia«tonn!-k*>w, ^j<-tini!Mr!r9n^. ker Je v^ina t^h d*-!-i»ic pri dotični banki ćenomranlh"5 Kie je dokar. A* m* te irpo^'runf d^'nice res Ust tta^ih dr^avija^nv? S«i df^ce navodu« riso nt ime Piv^otakn lahvo Imr.'« *TK»aer»^i svoje rt^-c« pri nas d«nor!rftn« Od *§W*i b^nk W s^ bHa rrtoraia ia^t*vatl ritmenu ohve^^ost, da se deprnrvrniu dHnice »a ro+ovo vrsto let ne Kodo rHfjJHc K»ko s^ je mori a Titovim s*kve«triniT»im noHjAfj^Tn dovolHi novi em^ijn de'nic brez kontrole, komu se bof*o nov« cMrnce prc-pustne' Le ni ta naČMi ^t n«?*«ta pr^^^.n p^?51a r»p£-j Nem-e«m v roke. KoT'Vor nam je snano, je mlnMr*rv** stavUo r»ocoi. da se mr;ra pri vnaVf n«vi %mirll\ r>o«ed*t? ff\ % rfV vih de-Jnfc: nz*\m drf«v!jfi-orrs. AH se je te- rr^He? K.fe je kontroU? Ako je hidl J. b res trdHa. đn Irra-jo prt ka+er«m podjetju nafl dr?av*jTn! nad polovico c?r!nVc, 5c s tem ni podsn dok««, da je doMčno podjefje re5m?Čr!o nae!on»]lairano. Poznamo nocfietja. Vi •a btt« nror'*»^<^* x« aacln-aM'^rana. a v rok ah ?>r«v*h ?1ov#ncrv ie Jedva 10 H dclnic. v^e drw*e Imajo ali Inosetnci al! pa dom«č? Nemcl. Denamt «vnd{, kl d*J*jf> take pro-tinarodne kirnji;«, bi se morali v prvi vrsti sami Še?e »ac:on9Mriratl. Med r^fk^mf riv^fktln'TTti sredstvi, ki jih je Irdala n#odar-«k«ra ^r««t;fa, ie ki^a ■a/v^HnejS.n pro-jc!a*1t*v s#kve«rrac!je naH imovino n«?-PTijateJJtk^'h fiodiin:kov. Za neprijateljske podi»n!Ve je toradevna uredba «^ma-trala podpirV* Av*fH)e. NeTnCijc. Ms-1-iar^kc, Turčlfe in Bo»ranje. Prijaviti, poni^at! in cen*i ter »ta^tf pod sanoro je bilo treba imovine, uravict In ln*e-ro»# vsake vrste, ki m »Hradale po-daniVorn »^rijatc'jsVfh rfrfav. kar jlh *« bilo v Srhfj! m Crvi tron dne 1. jn-Uja I9M. v drurih de^rlnb kr«ijevint 5^5 ea dne 1. rov. 191«. V smfs?u pravilnika se nišo nnfttral'* %m podanik« pe-•»HJat^rjskn, 4rf*v oni, ki «o v ieiiMH m©ft«cih izara dn«. ko je «toriia v velja-vo mirovna pojfocfba z dotično net>rij»-Uljsko drfffvo. dekasali. da so sVT^dno z dofočili dot'čne introvne r»os:#»dh» ne-six»mo prfdnb'H Arfuvljnns^o ene fz-nwd xavrrrl?v?|, aij pHdru^cnfh sfi fCe-br.*Tovf!*rve. Po'l^ke. Romanske. Orlke, Tt»Mje. Francije, Pelf^je pl! A'irHje). 7a take or«he so se am»traH ttidf oni. kl to si na podstavi dotične mirovne po-Kodbe i»Hdob!li na9e drSavlJanstro s prtvr>!?tv!}o rrtatojnTi oblastev ali po ka-kl stareisi domovinski rrav*cl. Na prvi notled so bfle selrvesrnic!-je nekaj knite«a, toda pri treznem pre-sofanju je biM tako postopanje nefzo-ITibno. PriCTcvamo, da so se dotrajale pri tem včastb ttiđi neVorektnos«. Ir-kori^čanja rn nasHJa, toda v sp1o?lnem moramo priznati, da so bfli taH sTttčaJI v področju seVvefttrac^Jske oblasti za S^ovenfjo (oddelek min*J5trstva trn trgovino In lnđn*tTijr>. oziroma sekciia za ftdcvtftrt miiUitoalva puvđeJ zelo t»d- Irt. Tzjemne nekor«kmosti so bile le rle-de ne!:*ierih oseb, ki jlh je do'pno mi-nistrstv-o samo dekretiralo. Sp*o$no pa se mora cefokirpnemti sekvestracUsVe-mtt ar>arahi v Sloveniji dati absnlntorlj s portvalo. Tuđi s sekvestracijo priza-deti inoremci se nimajo pritoževati, da bi se jlm bila rodila krivica. Po konvenciji, ki se je letoSnJo rimo sklenila v Beojrradu mod avs*rij-sk'rni !n naSlmi dele^nti, je med prvi-mi točkami obr?e?^ran$ki dvijr sekve-stracij. Dasi podrobna vsefslna konven-C'je ni bila raxcl«^ena, vendar se je. zve-delo, da je rok xa dvic sekvesfracij terminJran z novm 'et^m 1°?4. Nedavno je narodna skupičina le konvencije odobrila. V «»>!o*nern si poslancl n1«o dostl belHi Kfav, ternveč %*> *mntra1i konven-ciio za vladni aH. kl se mora odobriti. Na daleVosefne po«1ediee v narodnim \n ffosnodarskem otirts n?>Jbrf nt^o m!-sllil na$i deleeatje nri skle*>anjtt, le ma^j pa nnrodni poslanci pri odobrenju konvencij. fTdino poslanec Reisner Je pH raspravi nastopil odločno In prevdsmo. Avstrij^ka vlada je imela pred očmi ne samo jro*r>odarske. temveč tuđi nacionalne interese, ko je t*Vo silno for-fira'a dv?r sekvestrov. Naviderno je č'*n irnK?«oho,frn» važnost*, ker pnde tti-dl Jmr>vina nij«ffh dr'avljanov v Avstriji lrpod sekvettra, Tc,<*n rarmerje je kakor !rio*estno stanje. Ako pa s« je kdo na5incev dokop^i v ttijlni do premo*er-ja In veljpve. je bH navodno ra na?o narodnost ?e 1rfftib!|en. ker je du*o in jez:k ranisnl Nemcem. kveČ-lermt je te po drfnvlinnstvu Ue prinndnl k nnm. Drusrače na je bMo 7. N"mci med narrH, kl so se od najvttjfh mest prote-fira?! m favorizirali ter navadno na-menorn^ nišo boteM pr*%vr«*^^ domovinske pravice v slovenskih obč'inT'h. KakSne bodo potiedlee odprtvlje-??ih ^e4cvcst»-ov v rns'^darsVpm. posebno pa y narodnem oR'ru. a tem ti la^Vo nanravi sHko vs«V trezen roMHV. Dobili bomo sonet nnzaj vse nemffke Volon^j«. ▼ icačetlnt sicer neVoUVn oslabi "ene, toda nem*fct e'ement se bo znal v svoji filavntti. bre?obrirnrrstl In ekrpanzivno sM kmnhi »opet okrepitf. Slovensko wr«dni?rvo, v koHkor so ra sekvestra-cijske oblasti ▼ t» nem?fVa podjetja vsl-?n#. bode 1xr*rjeno, posebno z vseh vo-HPnfb mesf. Začela se bo zopet sploSna invazija nemfkeea uradnf.Utva in delav-stva. K tem« se bo rridru*?] nemJki teror nfforam domaČcmu Hzvan*rn buržujem in da niti komunisti do sedaj le nišo mo-g]\ točno definirati, kdo spada v bojno falango nMhove internacijonale in komu vePai napovedani boi. Ako Izhaja-mn iz principa, da >e proHtarec samo tišti, kf mu je v borbi za ekstefrenco edl-no orožje duševno oziroma rizično de-lo. ki torei ničesar ne poseduje, potem nastane globoka vr2«l eelo med ročnim deiavatvom. zn^aj mnntrn je takih. ki imaio svojo hišico in košček zemlje ali sploh nekaj. kar snnda v rubriko privatne lastnine. Zato je čisto naravno, da so odkloniH br)I.fSe.vf?tki eksperiment glede preuredltve socijalnih razmer na temel'u kolektivizma vsi tišti, kl so si z delom tn marljivostjo pridobili vsaj nekaj premoženia. Voditelji rdečo internacijonale so delaH račun brez krČmar-ja in zato stoje dancs osamljeni, ker število njihovih pristnšev je eelo v sovjetski Rusiji zelo pičio. Sporedno z delav^Vfrn pokretom rre razredno gibante med kmetl Nezdrave agrarne prilike In nezasluženo zapostaviianje pol:edelskes^i stanu pred vojno, težka davčna in druga bremena m%d vojno \n po vojni in razočaranje, ki se je p^lastilo kmeta takrat, ko je po tolikih žrtvah uvidel, da se je njegov položaj le poslfthSat. vse to je povzro-čilo organizlranie kmetskega stanu v posebne stranke. Kmet In delavec spa-data y isto kategorijo prolctarcev v Sir-Sem pomenu be^ede. Oba si služtta z rokami vsakdan'i kruh. Razlika je samo ta, da ima kmet zemljo in živino, kl mu pomaga prefivliati niega In njegovo družino, dočim je delavec nogosto navezan izključno Ie na manuelni trud. Vendar pa je med njima globok prepad, kl ga ne bo moglo prsmo5t1ti no-beno sredstvo. V razredni borbi se njuna pota križajo. Kmetu se xdl. da bi bilo dobro, ako bi se emancipiral ne samo od meSčansklh sloiev. od inteli-gence In ostalih stanov. 0 katerlh meni. da llvt na njegov račun, nego tuđi od dclavstva. kl tuđi konzumira produkte njegovih žuJ:ev. Delavec pa se ne more spriiaznlti z mislilo, da mora biti odvisen od nairazličnejlih faktoriev. da je njegova tksUtcnca neprestano ogro-iena, dočim kmot, ki količkaj pridno dela. ne posna nevarnoeti za svoj obstanek. Interosl delavstva ni»o lstovet-nl z onimi kmet^kegra stanu in zato je naravno, da sta Jla oba činitelja v razredni bortrt daloč naraien. Na eni strani rdeča dela vuk a intemRcijonala, na drugi pa prvi poixkus1 selene kmetske internacijonale, ki pa ie nikjer ni poka-zala pravega mednarodnega ob!lčia. Ta pokret dela iete prve korake in pre-zgoda* bi bilo govoriti o njegovih po-sledicah. Rušila, kjer tvorljo kmetje ogromno redno prebivaNtva, nudi najlepSi dokaz zato, da vsak separatlzem In emancipacija rodi falostne posledle« za kmetski stan. CloveSka družba ie podobna ogromnemu telesu. Z\< nd»e so zdravi samo dotlej. dokler skupno žive In skupno delajo. In kakor so omagall udje, kl so ▼ svoji oholosti odpovedall gla\l pokoričino, tako s< ie zgodilo Kiti z ruskim kmsom. Vihar socijalne revolucije ga ie potegnil v vrtlnec kl je požrl vse njegovo blagostanje. Ml-sleč. da bo roko v roki z delavstvom zbol'ial svoj gmotni položaj, je doso-rel bal nasprotno. Takozvana defavsko-kmeUka republika ga je spravila na be-rafko palico. Država je danes absolut-pi cospodaM nad njegovim imttieai in dočlm je preje ptačeval davVe v gotovini, mora sedaj dajati velik del svojih pridelkov državi tako. da mu ostanki pogosto ne zadostujejo r/tti za lastne potrebe. Da, zgodilo se i« eelo, da je davčni vijak zahteval več. ieg^ )e kmet pridelal In siromak je moral kupiti pri sosedu. da se je rešil Ječe. Ko je za-čel godrnatt mu je vlaJa od^r>vorila, da mora naiprej nasititi la^no delavstvo, ki brez kruha ne more delati. In ko Ie kmet oporekal. da mu dclavec ne daje tovarni5kih izdelkov. da ie brez čev-liev, obleke. mila. poljedcl^kih strojev Itd., Je sledil isti odgovor. Haj delavc« jesti, potem pa zahtevaj od njega, kar potrebujc§. In tako je nastal začarani krog, v katerem se vrti sovjetska vlada le dandanes. Delavec p^nvi kmetu: daj na'prej ti in potem dam Jaz; kmet pa odgovarja: ne. ti moraš dati prvi in Sele potem imaš pravico zahtevati od mene. V tem tragičnem plesu trp^ta oba, najveČ pa seveda srednji sl.»jl. ki %o od-visni od prodnktivneca dela nbeh. Harmonije v družabnem življenju je bilo ko-nec v trenutku, ko je princip razredne borbe zoperstavil interesom skupr.nsti interese enega razreda. Nastala je ie?ega druf.abncga reda. DemagcJVe fraze o tem, kako bc zavladalo na svetu rajsko življenje, ka-dar bo Imel kmetski stan prvo besedo, so viSek neamiselnosti In utopije. Ako bi obvelialo to načelo, potem kaže raz-deliti svet ne na driave in plemenske odnosno raclionalne sknp?ne nejjo na razrede, kl se bodo v mcdsehoinl borbi sistematično iigonnb'iali. Srveda je taka parcelacija absurdna, zakaf vsak razred zase tvori se^tavni del celrte. t katero mora Živeti In delatl. Če noče, da sploh pogine. Naravni zakoni na-sprotuie*o načelom razredne borhe in zato vidimo, da se ie le povsod Izjalovila. Rdeča intemaciionala obtttoii samo na panlrhi in niens zelena se-trica ie dožlvela že v zfHMkl prvi f1a«Vo s pndcem zemljoradničke vlado v D Ua-rUi. Tudl pri nas je začel kmetski septu ratizem kot umetno vprizor:cn politični pokret v zadnjem času prav resno pojematL Dočim je bil razmah SKS s početka precej močan in je mogel računati s trenotnlmt uspehi. ?e je soda) navduScnie že tako poleglo, da 0 kaki samosto;ni politični akciji s te stran' ne more biti več govora. Neuspeh ima isti izvor, kakor drugod. Z ene strani odpor ostalih udov skupnega družabne-ga organizma, ki se morojo laravnim potom upirati vsakl tendencl razkroja In pogina. z druge pa nerdrave razme-re v lastnih vrstah. Vodltclii pokreta se nišo namreč pravočasno savedh. da tuđi vseh kmetov ni mogoče spTaviti v en koi. Ne glede na razmeraina pravično razdeljcno zemlk) imamo verdar trdne, srednje In siromašne Vmete tu vsaka teh skupin ima svoje po% kbne ra-hteve ln interese. Ugoditi enl pomeni zadati drugo in oborožiti proti iebi treV tjo, ker kdor ima samo eno Iravo \h en oral zemlje, bi gotovo z rescljem segel po sosedovem zemljiSču. 4a si nekoliko opomore. Iz razumljiviji razlo-gov pa so voditelji favorizirah samo premožne pristaše in to Je bll glavni vzrok, da je SKS podjetic danes na slabih nogah. Seveda bi tuđi v nas^rotnem slučaiu ne bilo bole. ker bi se'.uprli H-sti, čijih koža bi trpela, Probifljm kato-re^akoli razreda je mogoče relit« samo v okviru skupnostl In brez setiratistič-nlh teženj, nikakor pa ne z razMrajanjeru družbe ali eelo razreda sarnegi. «.f S„ 4 v 1 v t. lannar'a \%1K Požar v Londona Raikolna drama v 7. de)a«}th Pnrl monumentalni film v n*ravnavstriiakantstvac? Pa čitajte božično »D i e St u n d e«, tam boste videli njegovo sliko in Čitali nje-Kov članek: »Vcrclnigt© mitteleuropS-iseho nnd Đafkanstaaten — keine U tople. Eine \Wnacfitsbetrachtuns tfber d:e Zukunft Wiens.« — Klofač ie bil vendar enfant terrible v dunaiskem parlamentu, zdaj pa čitajte njegov čla-rek, kako piše o Dunaju, v preteklosti in bodočnostl. Ko se je otresel vseh tepih in nelepih spominov, pravi doslovno dalje: »Naiboljše varstvo za vsako državo so dobri sosedje. Duna* ne propade (podcrta! KlofaČ); Ima Izvrstno geografsko lego v srednji Evropi, ima stare !n dobre trgovske tradicije, Ie za-stopnik trgovstva vsega sveta. (Pod-Črtal K.) Tn to pomeni bodočnost!... Novih držav v srednft Rvropi nlk-do več ne oropa samostalnosti, ali gotovo je, da te srednjeevropske demokracije v bodočnosti pojdr'O po vz^lc-du severoamerikanskih dr?av. Zdnižc-ne srednjeevrops^e !n balVanske države i>iso in ne morejo biti nlkfika u'op'Ja-One so s?cer ravno nasnrotje teg^, kar ie hofef berlinec Netimann v svoji »M!t-teleuropa«, — aber sie werden kommen als ein VermSchtnis der Zeit, als ein ^esultat der Wacb«tums des politisch-demokraMschen FOblens und des ernstcn ^irtscbaftlichen Denkens der unter die-sen Brettesrraden wonnenden Volker — bel Resr>«kt?en!ng der Suverenitet je-1cs elnzelnen Staates. Wir alle denken: Was wer, war, — daraaf, »is wird. miijtsen wlr ansere Gedanken konzentritren!! AH ni tti nekai zlatih zm tuđi za r\ns? Ali smo skrbeli za dobre prijatelje ob meji? Ali nismo sHno mn^gn La-niudili v svo'o ogromno škodo? Svoje-Časno sem pi«al članke o politiki — bo-dočoostt! Klolač pile i*to * ie boli od- ločni besedi! Hvala mu! Morda bodo naši vojak i in politiki uvaže vali njego-ve nasvete? Prancoski frank se sumljivo pribli-{uje 1 i r u V kratkem Času je padcl že skoro za polovico vrednosti. — Naša država plačuje svoje uradništvo v tu-jini v franeoskih frankih, ki gredo torej v plači rakovo pot! Draginia povsod več a, a plača manjša! — Naši uradniki na Dunaju so pomilovanja vredni. Pomislite, da imajo premnogi Ie po -400 frankov, a tako plačo ima danes na Du- naju najzadnji sluga avstrijski! — Za-kaj naša država ne plačuje svojih urad-nikov vsaj vedno enako v razmerju s padcem valute, ako lim že noće času primerno povišati?! Milica Vukobrankovics piše svoje spomine, ki jih bo priobčeval »Neucs 8-Uhr Đlatt« od 2. ian. dalje. Svetoval-stvena zbornica dežel. sodišča je pa ve-Čino teh spominov prepovedala. — Ume;e se, da napravi list dobro kupči-jo, a Milica si zasluži »Betricbs-Kapital« za svoje — novo življenje po prestani kazni, A. G. Telefonska In brzoiauna porocila Vznemirjenost v Beogradu radi Bolgarske. Vtis Cankovega govora v Bcog Maked — Beograd, 31. decembra. (Tzv ) Na vČcrajŠnji od 11. do 13. popolJne tra.iajoči seji ministrskega sveta je zu-nanji minister dr. Ninčić najnreje poro-čal o govoru bnlsrarskega ministrskega predvodnika Cankova, ki ga je imcl v narodnem sobranjn ob zakl'učku načelne debate o prestolnem govoru kralja Borisa dne 29. t. m. Cankov je med drugim zelo obzirno govoril o odnošniili napram sosednim državam ter je glede stikov z našo državo izjavil: »Z Jugosfavjjo, naio naibližlo sosedo, hočemo živetl ▼ dobrih odnoša-i'h, toda nt ralost naša pr?zadevanja re najdejo odmeva. A\akedon!ia tvori «!ej bo prej »:abotko razdora«. Ta pokrajina Ima pravico, da zahteva svobodo !n pravičnost. Ako se Makedoniji dovoli ta zahteva, bo tvorila vez med obetna državama. Mi od'očno znhfevamo, knr je našega. To govorim, da se bo Čulo ▼ Beogradu. Bo?g3rsVa mora biti spo^tovana z dostnjanstvom. M? nismo br>Ja?ef]n? \n nihče nam re fnore odreci pr'znanja. da fa bolgarsk] nared element mini in defa.« Zunanji minister dr. Ninčić je zelo obzirno poročal o sedan'em razmerju napram 3n'ffarski. V vladnih. kakor tudt v političnih in pnrlamentarrnh krogih Je gorenja Izjava Cankova vzbtidla najveći vznem?r!en:e. Tekom dana^njc^a dneva ima prispeti iz 5or»je naš poslanik g. Milan Rakić, ki bo popolnoma točno in jasno poročal o dejanskem položaju v Sofiji. NaSa vlada je odločena, da storl vse bolj odinčne korake v svrho zava-rovanfa svoje avtoritefc. Izjavo mini-strskega predsednika Cankvova komen* tirajo v tej smcrl. da se ne moremo več zanašati na zanpljivost in da tam v Sofiji prevladujejo elementi makedonskih organizadi. — Beograd, 31. decembra. (Tzv.) Izjava ministrskega predsednika Can- radu. — Cankov pod vplivom oncev. kova v rtnljrarsVem narodnem soSranju glede Makedonije je izzvala v vseh beogradskih krogih veliko ogorčenje. Va§ dopisnik se je tekom včerajšn.icga do-poldneva informira! na merodainem mestu. kakSno staliSč? namerava na^a vlada znvzeti glede Bnlsrnrske in osobito glrde izjave ministrskcjra predsed-nika Cankova. da ie »Make^oi'Ja jabof. ko razdora* med obema državama. Ta iz?ava je na merodninem mestu povzrn-čila <\czr prpolnoma treznn in hlaJno razmotrivanc. vendar je na5n vlaJo v nekem oziru pipolnoma izncnadMa. Vo-ćlln'i kregi dobro znalo, da Cinkov In njegova v'itcfa n*so n«č drugoga nego ©ksponent Todora Aleksandrova In njfo-gov© organlzac'jc VpoŠtevajo v Beogradu prav dobro oko!nost. da je g. Cankov pođal to svoio iziavo v narod-r\cm sobranju pod pritiskom rnakedon-skrs orgart'zac'j. Ta iz»ava jasno kaže, kakšno razr>olc;žcnie vlada na Bolgar-skem napram našim mirolšubntm te^?-niam. Naša v?ada te odlrčena, da »da Bo'garskl dobro TekcTIo, da ne bo već dela'a tak ih neumnostU. Na5- .stai:šče gtede Ju?ne Srbi:e in Makedonije je definitivno odločeno. Vprašanje Makedonije smatra nnša vlada in sptoh naša javnost z«i definitivno rečeno. Ze večkrat so na§i merodami faktorji ra pnstojnem forumu jasno in očito dolocili svoic staTiSčc glede Ma-kednniie. Mj smatrnmo, da v Južni Srbiji in Makedoni'i ni Bnlgarov. temveč da tnm žive Srbi in da ie bo!garska rranj- teli« hrvatskih kmetov Stjepan« Radića o razmerju Hrvatske napram enotni dr*ivni oblikf kraljevine 5HS. Radić ve \ v tem člnnku da je zadnje Ir'.ri me«;p biva! v AnsTiji, kjer je podi'i1 angle^ko \vno«t o razmerah v krai;?*'""l SHS. ^i vpr«?.r«n;<, kaj misli o tem, da i« name^vi bcojrr^d-ska viflda takoj aretirati, ko pr2<:-»pi m»-jo. je Radić izjavi!, da o tem tvčesnr ne misli. On ie prepričan, da .rdii w krraV. beotradske v'atle bre^mpeS-ii. Ce b? njes:*i aretirnli. nastane lahko v đe2-*l r-vr>"«ic!ja. On namerava r Beograd, ic se ne dogodi k*f lzrednejra in nepnčikova icra. Glede Makedonije i« !z!av!l da vttđa nm med prebivalstvont vcl'ko ot^TČ^M'i li ćn je prlspelo neradovoljstro na vrhunce. * *nk čas je pričnknvat? eV«T>1fr::e. Vr ie tim vse napeto !n izrevolucijonfrano. Ker ie on pncfflst. noče fz7v«ti v državi nem'rov In makedonskf tistanek bi pomenja! isto kakor ireš^ansko vojno v Jujfnslnviti. Datie je Rndfč pripomnfl. da bo p"' brvdoč?h vo-iitvah njegova stranka postavila Ias*ne kand'dnte v vseh makedonskih voliinih okraflh. S pomočlo Makcdoncev !n Apbso-tov npa dobit? r*H bodoč'h sknp2č7nsfc!h vn. litvtth dretretfTnsico ire5!no v beo^radskem pnrfnmentn. tn t tem )e zacotovfiena zrnaca nTprovth fdei. Radić \e da?!e lz!*v!!. da Hrva'Je ne žele r»zn>!!tTe Jtisoslav?!e. snmo hočefo federiiffrno vtstđo tak« kf»lf»r ]e to bilo ▼ bfrJl Avstro-orr«k1 monarh?IT, fe!e tako razmerle kot Madžarske napram Arstrlif. Rad'Č ie đ*Vc novdartaJ. da je dose-jrel med An*Wi dobre uspehe ?n pT'Caku'c da ta bo podpirala angleSka delavska stranka. V ancle5Vrh političnih m d'nlnma-rfčnih krotrfh je dosejrel uspehe. Radić fe pa dalje hjd! konststfral. da so angleškl PoHtični krojrf vrlo malo informirani o raz-merah v Srednii Evropi. Ob zaključku razgovora, lcf Je tr a jal nad dve uri z urednikom »Refchpostec. je Radić Izjavfl, da nt namerava odpotovatl v svojo domovino, marveč edpotuje zopet nazaj v London. DR2AVNOZBORSKE VOLITVE V NEMCIJI. — Berlin, 31. decembra. (Izv.) Ka-kor javtfejo II««. se bodo dr*avnozbor-ske volltve vrSHe ft me^eca marca pri-hodnicsa leta. Volitve bf %t drujraće v smislu ustave morale vršiti meseca ju- Oemarša naše vlade na Ounaju. — Beograd, 31. decembra. (Tzv.) Kakor fzve va* dnn^nik. nanterava ra-ia Tfađa nspravićf nn Ounaju đemarlo v svrho yar«tva in za^o'to s'ovenskli narodni rrrarfšln na KoroSkem In hr-ratske manlšlne na GradT£čanskem. Po dofočHih mrovne po«»od!:e ?e Avstnja zaveznna ćztl kuT^urne, po'u?čne In gospodarsko svo»K3dšČIne našim fnanjš!-nam. Nota bo zaMerata pra^vsetn, da se na"o manjine Irnajo smatrati kot OopoTnoma ravnoprarno prod 7«'*onom, da s« !*m morijo priznat" me?52nsTi«, politične fn kulturne pravice, ća se ym ci^^ajlo priznat? popo'r« r'^^'^co sr'eđo rez*ka. ?o% vere In t'ska. (To v smislu določil 65, 66. in 6^ 5antjr^rrnain*kc mirovne pogodbe.) Nota bo zah'evafa ravnopravnost s'orcrs^eiea oz. hrrat-skega ?ezTka pred srdT?Čt t p*sn?enem !n usfmenem oziru. Za!iteva»a bo, da so spostujeio vsa dobrotvorna, ^espedar-?ka tn pof!tTčnji društva in da so ozlra na vzjjr.fo sfov^n^itTh tnanU^n. IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA. — Boocrrad, 31. decembra. VčerajS-nji mlnlstrski svet je v glavnem raz-motrival na5e razmerie napram BoT-itarski z ozirom na fzjavn ministrskega predsednika Cankova. Mrnlstrskl svet je končno poobtastil ministra prosvete Marka Trifunovića glede imenovanja koFTiisiie. kl ima definitivno prevzeti na naše pokraiine se rtabajajoče dokumente iz d'.inaiskih arhlvov. M'n?strsk! svet l# fad? r^znravljal o razvrstUv? Že!ezri?5k?h aradnikov ▼ katecor?ie In skupine. Konstatirano Je b?To, da Je sedati'a razvrstftcv od strani promete?? m'nTstrsfva bHa zelo slabo fzvedena ter je m?n?ster saobrača?a dr. Kolfć poobtaščen, da vse pogreške č«mpre? rmpravl. VLADNA AKCIJA ZA JUGO. SLOVENE V JUL. BENECIJI. — Beograd, 31. decembra. (Izv.) Kakor doznava va5 dopisnik, s* sestav-l.'a v zunanjem ministrstvu tekst pr?|a-terjske note, kl 1o namerava naSa vlada odpos'afi rfmsfc! vfad? c'ede ravaro-vania ?n zaSCIte naci'on«Tnth, IcnffurnTh, po!?t!čnfft In gospodarskih koristi Jugo-sfovenske manjSine v Istri In na Gorl- Zegr^b, 30. decembra. Danes predpoMne se je vrSila v Music*ballu velika skupšćina demokrat« ske stranke, na kateri sta govorila glavna Icaderja demokratske stranke, Sv. Pribičcvić in Marinković, prvi o Splošncm političnem položaju, drugi o svojem nacrtu širokih samouprav. Ta okolnost in pa od Časonisia naznanjeni dvoboj med obema vođiteljema je pri« vabil v prostorno dvorano nad 3000oseb. SkupsČina je potekla popolnoma mirno in brez najmanjšega incidenta. Med obema govornikoma se je pokazala velika sloga in skupSčina ni niti na enem mestu onraviči'a predvidevania o razko!u itd. Pričičcvićev govor je hil močan, prezet z dosledno in jasno ide* jo. njegova ardumentaciia enostavna ii/ sudestivna. Marinkovićev govor »e je poslušal kot doktrinarna rarnravn. — Vendar sta oba govora 7e!a enako ton^e ovacije. Skiipščino je otvoril ob 10.15 pređscdnik demokratske orpftnizacue v Zagrebu, g. TomaSič, ki |c po uvodnih be«;edah o no!itično*vzcoinem pomenu tnkih letnih zhorovrnj oddal beaedo prvemu govorniku, Sv. Pribičeviću. Pribičsvić o homogeni vlađL Pribičević, burno pozdravljen, za» fenja govor z razstankom bivSe koali* čije in navaja na več primer-h. da v sodobnih evropskih državah nišo mo* goče homogene vlade. Pri'ike so nanc* s!e koalicije v korist in zažčito spioŠno« državnih interesov. Pri nas imamo uni* cum: v nacijonalni državi se vlada s pomočjo nacijonalnih manjsin. Ta po* ložaj je nenormalen. Radikalna stranka ie šla t vo!i!no borbo r, geslom Velike Srbije. Po' treh tednih je od Velike Srbije padla na Markov protokol. Ra« dića je vlada smatrala pred protoko* lom za le^alnecja politika, po njem za veleizdajnika. Koaliciia je potrebna iz državnih interesov. Na ČcŠkem sestav* Ijajo vse stranke koalicijsko vlado. Nobeni pa ne pade na um, da razbije koalicijo in da se polasti vlade s po* močio Nemcev sli Hlinkovcev. Državo je treba ščititi, kar zopet ni mogoče, ako se rsi ne s^ožijo, ki so za državo. Stranka, ki bi pretila z amputacijo, drugje ne bi bila mogoča. Hočemo, da so vse državne stranke za državo. Kako vpliva na psihologijo južnosrbskrga prebivalstva, ko vidi, da v tej državi vladajo mus'imani in Nemci in da se preganjaio državotvorni e!ementi. V sedanji državni politiki se vpo^tevajo ozki, strankarski in ne visok? državni interesi. Partizem ne vidi ni Boga ni države, marveč samo sebe. Bodoče perspektive. Možne so tri kombinacije: a!i se« danji režim z zancsljivo parlamentarno podlago. ali nova vlada, ali pa končno nove volitve. Vesti o onozicijona'nem bloku Se rrro realne. Mogoč" je opozi« cijonalen blok, ki od dem. stranke ne zahteva programatičnih žrtev. Govor* nik se čudi izjavi dr. Korošca o Srbih, Hrvatih in S'ovcncih kot o treh na* rodih. Koroščeva izjava je nemogoča. Ravnopravnost Srbov, Hrvatov in Slo« vencev je mogoča samo na temelju demokratske ideje narodnega in držav* nega edinstva. Ako so Slovenci po9e* ben narod, tedaj veljajo žanje samo konvencije o zaščiti narodnih manišin. Slovenci se morajo smatrati identične % državotvornim narodom. Govornik opozarja nato na predavanje, kjer se Radić zadovoljuie z dominijonskim položajem Hrvatske, to se pravi s polu* žajem koloni?e. podrejenosti. inferijor* nosti^ Kat dajejo separatisti Srbom in Beofiraduf Govornik obža'uje današnje prilike. D« je kdo preH vojno rekel, 4^a se bo to državo vladalo s Turki tn Ncrnci proti državotvorni stranki, ki ga tiddal ir Stenjevac. P?ok je mo«?oČ % vsako stranko, ki se postavi na državni Otomanu 4 PriVičević o samo ^pravah. Reklo se je. da sem proti «mo upravam in di imamo zaradi tepa spor. NTasprotno, Pribičević opozarja na svoj veliki govor leta '019., v knferem jo zahteva! samoupravno dekoncentracijo. Ni misliti na razbitje dem. stranke, v tem vpražanju. V stranki zahtevamo enotno, precizno, ofichelno politiko brez zasebnih ali sporednih akcij. To je vse. kar hočem na prcfistoječem kongresu. Je za sporarurn. ki vodi k edinstvu, rte pa ki raicjeriinfcHe. Hoča« mo, da se vodi drfavna politika. Pred vojno srno r>e boriM za vse pravico Hrvatske in smo bili zato prepanjanl. Ne sinanie spornzumc^kih fraz, marveč politika dela. Javnost ic pričako^n-a dvoboj i mojim prijateljem Marinko* vićem. V rcpnici pa jjre sa nacrt, ki se predToži konpresti in ki bo odločil o tej ideii. da koristi drfav! \tc\t »k*ndn! in nacijonalni celim. (Dol^otrajne ovaj cijc.) Tviar'nlro-viČ^ve samcunravc. Moj samoupravni nacrt temelji na treh idejeh: na politični, na tehnični. na nacijonalni. Državo je treba zarediti na prostovolino disciplino, na vest in kulturo. Demokratična država predpo* stavlja samoupravno politično Solo. No* dalje je organizacija države težak po« Gel. Brc2 sacnouprnv ni mogoče razviti potrebnega administrativnega aparata« Tretji razlog za samouprave je nacijo* na!en. Na5 narod je razdeljen na dva dela. Enemu je država a priori dobra, veruje v njo in čuti, ću ne moro raz» pasti. Drugi r.e dele te vere, dvomijo nad državo in bi jo redi izprernenili. V tem oziru je dobro, ako razbrcmenimo osrednjo upravo da ji ne bo treba skrbeti za vsako rc5ko cesto. Narod naj sam zahtova, nej sam kritizira, po* pravlja, scstavlja in gradi. Kar imamo dnncs, ni prava samouprava, kakrino zahteva preoram demokratske stranke, V ustavo šino vložili samo nejtir; ?.je točke našega programa: cLricvao in narodno edinstvo. M&rinković o "©v'z'ji usteve« Govori se, da zahteva samoupravni program dernokretske stranke revizijo ustave. Na to odjjovarjam, da 8C moj program lahko izvede v okvirju ustave in da bi ta nacrt postavili tuili v alu« čaju, da se ustava mora menjati. Lsta 1921 smo bili proti reviziji ustave, ker se je zchteva1« braz vsake^a iskustva, iz separatističnih uamenov. Demokrat* ska stranka se ne veže na vsj časet da bo proti reviziji ustave. 5aj je ona, ki je o'aišala revirijake do?cčbe vidov« danske ustavo. Al*o demokrAlska stran* ka pristane na revizijo, ne bo ogrožala državn« ideje. Demokratska stranka je intransingentna srmo v vprašanju na* rodnejja in državnega. edinstva. Parla* mentarni sistem je sistem koncesij. Vsaka stranka ima pravico do delno oblasti. Koneoeij« so nezdrave, kadar s'ušijo strankarsk-iaa interesom, potreb* ne. kadar sluiijo pebolj.^anju in neprc* dovan' države. 5ed*j ^rc ra upravna vprašanja, bistvena, dr?aYT\a smo že resili. Danee opižanao konture nai« bodoče zunanjo politike: da organizi* ramo ves Balkan. V to svrho moramo v notranjosti ia^očiti vpraSanja, ki nas lnćijo. Lojalne državljane lahko prido* bimo s silo. Toda za naše velike zuna* njepolitično pns'anstvo je potrebna oduševljena kooperacija vseli Srbov, Hrvatov in Slovenccvl Govor je bil sprejet z živahnim! ovacijami. Po zak!jučnih besedah pred* sednika Tomasića so zborovalci zapeli »Lcpo naio domovino« in »Bože prav* de«. — Programatične mls^l te^a »hora bo* do prihodnie tedne po vsej pri'iki prav močno odjeknile v nc.il notrunji politiki. Stran 4 •5 I O V r_N SM N APnn. dne l-janutria ISN4 >tev ! Gospodarstvo. LETO 1923. IN DAVKL Trda bremena nam je nalaza!« đavčna zakonodaja prejšnja leta. Hu-do nas pritiska] davek na vojne dobič-ke s svojo izredno visoko izmero. Ni pa ie rovceni poravnan ta skrajno ob-Čuini dtvek. ki jt v zvezi z dol-odnino direktne pomenU takerekoč konfiskaei-j prctsiicsa de!a doseženih do!:odkov, ko nam je naložila finančna uprava v 1. IP 23. v oblik i linearntKa- povijan ja dav-kov novo davčno bretne. Ta obremeni-Uv je tem občutneta. ktr zadeva vse davčae vrste enakomerno. N« ozira se prav nič na vi$ino dotadanjih rreril. ki trn flcclt dohodnine, liiSne itajmarine in posthnc pridebninc ie prejt presegala po s:»'ošno prir.nanih načelih racijone-ne t^.včne politike dorustno obremenil-no mero Linearni poviiek pa ni občuten Ie pri teh davčnih vntili, ampak tuđi jri zemljištem davku. kjcr dosega nad1 6O-kratno» Izmcro prtdvojneiri davka. Iz Cl. H? prcd'ofi finančnega zakona za V. 192J 1924 je razvidno, da si hoče fina.nčni mlniater izposlovati do-voljcnje za poVranje linearnoga povi-ika tuđi za I. 1924., aV« se do začetka L 1924. ne tzenačlj« neposredni davki »a c«!o kra'jtvino. Tin. minister priča-kvj« terej o4 iscncčene*a za!k donosa direktni* dsvkov, da ka more' opustiti pobiranje linearne** prib'tka. Kliuh temu, da si ob*ta tollkšrn u«peh od ize-načenja davkov v nali državi, vendar tr'main« ntkakni ror»CH, ktko si predstavlja f!n. rnfnfettr izenačeni zakon; aW si b* osvojil nacrt svojega prednika. Odnosne a?! \n v koliko ga namerava iz« premen'ti. Le l*za kulis irverno, da je poFtavtf neJco Interna komisijo, kf fma Bale*«., da Ivnrcmcni nacrt katerega je V ]»*•*? 1. 19*>2. prtn1 x«V©n xprtCa visokih rri-SakovirJ fin. t^ravf ne bo šestavTiaf e«f*»o *e enottrnnakr* flsV^nTi nasrh-Pi Ze*e!f hi t*~ej hf'o. da bi fin rrrnrter nalo*t m> izenačenfu davč*w?h rakorov posveto večjo pokornost, cfa b! čim no1! poepeZi! defo komisije, hkrahi n* C'm-preje daf prerf»tavrškom ro.tpoffarskpi kor^racfj r>rWVo, rfa jravTameJo svinje •ta^«?e hidi »apram Iznremenjenermi nnčrhi. Nas v 5Toven?ji skoro ne bo presene«? htđf mečno fiskalni na^rt, k*r Smo prenričani, da ^e fin. upravi v ro-Vem zakonn iHV^Vor ne bo postrcči?o ttv»fjav!tl ta?cr> obči?*wih d*»v?n'h meni. kaJror ^n v avor? z r«?rn?T»if pr?bTtVi se-Ćzn}n meriTa. Zato smo tem holf intere-slranf na tefw. da se izenačeni znkon Čim rvie uve^avl, če fc ne na enWa*, pa rrsf ro*topomn. evorti»f|no s kon-tSnreti tlranjera posameznih davčnih vrst. Obču^osf đevCnfli bremen pa je ne rTcde na visoka davana meri'a pooštrila še odprava plačilnih nalojrov, V*l*4 katere davkonlačevalci Čim dalje bolj ii^iibjajo orijentacijo in cvidenco o đavčnlli predp-slh. Goanodarski krosri so ponovno opo*arja!i fin. upravo na sp!©sfno itijo prebivalstva, da se znova cvtdejo plačilni nalori, žal dos'ej brez-uspe.^ne. Pričakujem« v !. 1924. več umovanja za petrebe in interese" pre-brvalstva. Pričakujomo tuđi bn'fo in skrb, da se bodo davki kurentno odmer-JalL V tem oxJm imamo pri nas v Slo-verff! svoje upravičtne prito?be. Tako je davčna administracija odmer'la do-hodnlro za I. 1021. in 1922. ter davek na pes!ovwf promet za I. 1921. m 192?. ie!e tekom I. \92S Tuđi davek na po-slovni promet za I. 19?3., koliVor se pob!ra pavSaino (ro većini prometa v I. 1922\ bo odmerla 5e!e v I. 1924., ker poteče rok za vložftev prljav Sele 3^. dec. 192.1. Devčni urad v Ljubljani ni rarpoiljal ćelo leto 192.1. onororitve-n?h davkov in pr?spevka za vnfar«Vo-leta. Taka je priSIa več^na davkoplače-valcev v nemalo zađroro. ker nišo mo-g!I paraslih davčnth 2»o*tankov rraen-krat poravnati, doČ'm bi jim oc*p!ačeva-nje •» zakonitih rekih hi lm izdatno la-2Je, Leto 1923. nam je strine«!* po'et: Izdatno povi^nne vojaike taVse. ki se ravna ro večini prtdoUanlb neposrednih davko in prifpevka za vn**r«>o -komorsici fend v v!S!ni invaMd^V^ra davka še kuluk. W utevne biti moreh ti Bme*fe* za drvre pokrai'ne. za SV>-venijo jt pa gotovo skraino nrprftlad-na obTJUa za vidrfevsfij© Javnih ce^t. V ••'ovenijf p't^ujew»« za vzdrlavanje javviTi čest pnTte oh^n«kfk. ©krajno -ctffoi^i \n oVrajn;h doklad Ke večlroma ojrrownT prijpevke za pe^fbno porabo čest, ki andenejo a svojim! tezVml bremen' ooTfg drurTh otromnin davkov v prvi vrtti priđohitne krege. Vrhu te> 7'a ?• »»m jt po'er drfavnih davkov plivati fe prt^njt de?. doM^d^. koffli \2Ć*irn dt! se je v predvojni dohi po-rah^ti 7a vzdr^evanje **Wn1fi čest. UmM'vo je torej. da v ^Tovenlj! tako obr«mtmit«y sa vadržtvanj« . javnih čest tem t«i]t obtntimo. V shjHJo za-mene osebnega dela i denarjem lahko doseže to breme visina kl preračunje-na na eno leto največkrat presega vili-no direktnih davkov. S 15 nov. 1923. Je nadalje stopil v veljavo zakon o taksah in pristojbtnah, ki izdatno povliuje razne administrativne, že'eznijke, sodne, carinske, Sol-ske in druce takse, nalaca specijelno jcostilnlčarjcm obCutna bremena in vse-buje razne trdote, katerth obču most se pokaže v praksi brez dvoma v taki me-ri, da utc^nc izzvatl pri prcbivalstvu upravičeno nevoljo >n nezadovoljnost. Tuđi troSarinska novela, kl se je uveljavila v novembru I. I92A* ne vse-buje za pridobitne krore ntkake oTajSa-ve, pač pa oČitno favorizira agrarce. Hotela jih je zaSčirlti pred neumestni-mi Sikarnml kontrolnih orjanov, ni p« smatrala za potrebno, da podobno za-?čiti (elede ?ffanjnrine) tuđi trjcov^kl promet, za katerejca «> «e kontrolne odre^H« nreje roostrile nefo o1pj5a*e. Bilanca davkov za I. 192.1 kaže torej !e nova bremena. Leto 1924. priče-rrjamo pod utlsom orromnih davčnih bremen 1. 192.1. PriČaVujcmo. da v 1. 1924. priđe tuđi fin. uprava do prepri-čanja, da je enkrat vendar treba struno vsf»J toliVo zrahijati. da ne — poči. Ja\iia bremena ne smejo voditi do ubo-žanja preb;valstva. Dr. Kcnrad V^đaS'-k: K NOVEMU LETU. Tako tedaj odhaja zopet eno leto v .ve^nost Z nj m se zaključi prvo pet-letje na^etra osvobojenejra življenja. Važna je ta doba prve naše državne mladosM. In hitro je potekla med obil:m delom. m^otrimj skrbmi in vcli-kimi težavami. Ko se sedaj na praru novera leta oziramo nazaj v to pcsfro zrodovino, si mora pač vsakdo — in naj pripada k katerikoH stranki afl ori-entaciji — priznati, da so korr^i-e zdrave In močne. da poffanjajo tud le-pe kali, da so se že mojročno in ko^ato razradi« tuđi veje našega državnega drevesa. V njerovem okrilju smo se po tof1-kih t«t?h suženjstva in trpljenj.1 našli in objeti Juroslovenl v bratski, neumr-joči Ijubezni. Tako je naše treslo. In to je prva In zadaja beseda našera mi£U?nj? in delovanja. fn to je in postane tud; kardinalna točka vseca našesa — tospo-darsrva. MojroČe bi nam ta ali oni poslovni rođoUub utejrni! urovarjati. da v go-snodarstvu »nema pol tike In nema partije«, da je denar vladar sveta itd. Saj večkrat čujeS te aksiome ne samo pri na.t, marveč ie mnojo večkrat ii kren-kejJe menda v Zarrebu in Bcorradu. Zraven pa se poudarja in rraja csoi-zem, separatizem, balkapizem itd. Vsi ti m?li jr^asi morajo uMhnfti. Tn st«ro leto naj jih vzame seh'oj ter po-korlje v pretcklost brez vsake*a spo-m?na. Kajti nihče, kdor je rcsnfč^n Ju-srosloven v svojem srcu in nr navaden »fariPt, ne pozabi na svoj« dolžnosti. in »e bode potentaf svoje Ijubesni do domovine, fn naj Ima Se toliko or>ravka, đe^n, tispeha in hlaroslova v SA^ojem pridrbitnem pokliču in rospodarskem položaju. Ločitl jucos'ovensko svoje prepričanje od rosnodarskera svojera delovanja. rovoriti pri razn;h prill^ah s silnejsimi nacionalnoj aVcenti, de-lovati pa v stroro afnrist<čnrm smislu in izflrnvarjatf se na svoj poklič, ta na-?in juro«Tovcn«tva nlma kremenHe pod-iare ter je slabo roVr:va!o nacionalne In Se teVajočesra leta aal izvoz skupno rna^ai 2.1M..1?7 ton z vrednostjo «.TO1,W7.6«2 D, torej 464.414 fen In 2.4*3.122. fft? D ve?, «e-ro Izvoz Iste dobe v 1. 19?2. In če Ie dostavimo, da se je v zadnjem četrt-letju t. I. irvoz razvija! ht vriii ćelo fivahno, voštane le ćttntn Jasno, da hode celotni na< \zvtm r L 19?^ preka-lai Izvoz lanskera Veta ne samo za 27 49 % po kvantiteti Vn mm % po skunni vredw»«tf, — Irar Je fe tt-^tov-1 Heno ta devefinenečno ćrho I. 192? Hi 10?,1 —. marveC «^ boefe naB levor ro- ■ ♦ovo *vfmU na M do TJ mfftfard Din. * To npanje Je veselo In ©pravljeno, fn ' čt m Dan Upoinl, poslao« aaia trgo- vinska bilanca aktivna! O velikani po-menn in o dobrih posledicah tega vese* lesa gospodarskega dotrodka se bode-mo potem kaj hitro prepričali na naie naj več je veselje. Izgledi na* cospodarskem haSem polju so tedaj veselcjii in usodnejšt, nego vsa dosedanja leta Da bode to dcj-stvo blagodejno vplivafo tuđi na nada I jn! gospodarski razvoj in razmah, upajmo po vsej pravicL Đrez elementarnih nesreč, katerih nas sicer tuđi 1e-tos usoda ni povsem obvarovala, ostane tuđi v bodo čem letu naša valuta v trdni kofi, v skoro matematično natan-Čni stabilizaciji, kakor je v pre*. letu v Curibu od 2. jan. (SJKA. brez hujSih stresljajev do dane* (fi.4S) vztrajal na konstantni, ćelo za 0.95 5v. fr. zbolj$a-ni situaciji- Stabilizacija našera d;nar-ja Je tedaj usnela, česar tudl vse^a uvaževanja potrebna devalvacija šv. fr. itd. napram do'arju ni mosla prepre-čiti, dasi seveda v valutnom valovanju ni nastopila ?e tista umirjenost. ki nai bi nastopila v korist mirnepa kalkil.i in deta. Z nj?mi se novrne tuđi podjet-nost. pred katero naj Irrine strah in preplalenost sedanjih časov. Sevrda tuđi ta aceeđens sedanjeza jrosnodar-stva se ne da na mah prerr.ati, ker so marsikaj ma?čuje, kar se je zarrc^ilo v povojni vrtorlavosti in zidalo na pe-sek hrer. nravih ro«T>od»rskih pro*ov. 2e smo izpresrovonii o nekat?rih Ptnosah rofr>odar«K'a in hočfmo ta po na.*em mnenju potrebna r»7motrrvmja jrlede drurlh «^rok je vča^ih te?avno đelo. v tem 7nr»mfrfu ?eHmo vsem Jnroslovcnom vere1« In ror^ovirno novo leto. ALI MOREMO POSPESITI RESITEV DAVCNIH PRITOŽB. Ka rclltev davčnfh orizfvov se mora oblča:no tem dfe čnkuti, čim vfSjf je sp-»rnl davčn! prcdpfs. Posebno radni« leta se do-Z«ja. da m'nejo ćela leta. predno se vroč! pr zlvnku rei'tvena odločba. Ako bi TmcU vloženf prizivi odloiHno moč. bi knncčno taka zapoznirev ne vzncmirjjila davanih zaveznncev. 2al, da jn nimajo. Ce tuđi so davk! vsled vložttve prftožbe sporn-en ir»a-iaja. j:h dnvčni urftdi irterjnvajo. kakor pri pravilnih ali nepravHn'h odmerah. D-sTeJ davčni zavczfinci nišo imeli pripomo^kov m po^pcSitev rcSftve Naveznni so b'li več ali mnni na dobro voljo orcanov finan^ne uprave. Ta položaj se je pa po zakonu o drž. svetu In o upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922. Ur. 1. St. 6TV/167 iz leta !9?2 bfstveno sprementl. Clen 22. odstavek 2. pravi nam-reč: • Ako navede tožftelj v tožbi (t. J. n« upravno sodii^e). da ni mofel dobiti nobe-oe odloćbe od pristnjnee« upravnega ob-lasrva v treh mesecih od dne, ko Jo je ponovno zahteval $ posebnim iktom. mr>ra sodiS^« preiskuti. ali je njegova navedba istin'ta: Ako se nienai*tinitost ugatovl, vznme to?bo v potek. knkor da ie pristojao ob!aitvo odbilo tožfreljevo zahtevo. Ravnoknr citirnnf odstavek ni sicer po-poluom« iasen In dnpu&a več nnčinov in-terpretaciie. Vendar ts nicK« izhnja nepo-hitno sledeče: 1.) dflvČnf zavezane! smejo znhtevntJ, da upravna oblastva reiiio njihove prftofbe v treh mesecih \ztm dne. ko so re5fev s posebno pro§njo ponovno za^ bteva!l:#.) ako jo ne dobe v ravnokfir na-vednem roku smejo vlo^iti tožbo na uPrnv-no sod ftče ki ćelo zadevo prefšče tn vza* me to^bo v postopek, kakor da H pristojao ob'astvo odbilo tožitel.fevo znhtevo. . Gorerra zakonska đoloćb* pomenf im tfavkop'ačevalce moćno orožjt naprani upravnim oblasfem Z ajo sedaj lahko do« ttfeio. da se njihove davčne prito?br reil-io čim preie. Sicer se «tr«nka lahko pr!toli na upravno «od?ic> «n nfecova rfizsod. •a je zaice obvezna (č'en 34 lec. at.) Mne-■ja smo. #a bode davčno upravno ob!a-stvo tem bnlj ponpeiPo znhtevano rei'tev »rfzivov. ker ime davčnl z»vezan«c v pravlfWo SVodo. Tudl mora a pravno sodilče taJtt tožbt vzeti ta-k«j v poetopek. Nattane vpralanie. V«i «« *rndi. mko naravno ob'a^fvo naknadno Izda svojo d4-ločbo, ie predno rd^či o tofbf nn-aY«»o sn-#:lče. Titd? t« v?nl»nje )t reSeno • C1e*iom 38. uredbe o poslovnem redu pri dri. sve* tu Hi uprav, sod, z dne S. sept. 1922. Ur. Ust It. #7/302 Iz leta 1922. V takln prfme-rlh mora nainreS tofiteli v 15 đneh I^'avftl lodUJhi'.* Ct Je x religijo dav£ne*fl uprav-aez« ^bifistva zndovolien alf pa vztraja pri tofbf. V prvem sluCain se postopunie nsta-v /jnicvm pa se mora iwdi»l'ev«t1. Ako ne hriavf toiUcli v đoločenem 15 dnevnetn ro-fcu n'česar. te smatra, da |e zadovolje« ta se pnatooanje po enrf tn.'bT irstavl. Vsukde mora priznati ćm areveva dali ntodernetr« In venkosoteznetra vazfrania te 4olo€bc. 2elttl |e le. da ▼ takonodaH se •stane pri tej iijemi. PavCaisji zavntnncem pa svetu'emo, da se pos'nff1« nnvli pravit le tedaj ako are res zm nilaove livljcnsk« Interese. Vsukn if«iratva mort roditi le s1*»be •mdovt ni odpor, ffoaCao tea ladl 4*vto* pinCevsJac le Interes nm ttm. dn f!n%nPn« uprava ne pospell relihre v n'etnvo Ikodo, kar pa ni izključeno, ako )e vsled stranki-neea drezanja nedostaja časa n prilikt za temeljito prouienje sporne zadeve. NUJNOST ŽELEZNIŠKEGA SPOJA SLOVENIJE Z MORJEM. Peikl spor se bliža im'imu knncu. Nainoveji« porobila sicer zf pet porodu jo o Mussollnljevi intrifrl kakor nai tu-dl ml vse. zliistl najTiovejUe početje teed df ve-Ifko prazno crto, vendarle re^It! v prihod-njem I. 1924. In sicer čim preje! To zahtevo moramo zlastl mf Slovenci brez vsake razlike s'r*nk — p stavit! na prvo mcstfj svojeia fospodurskcta pro-irama. Prcv:dnnst \t d- bra srvtr. porpež-Ijlvost pa božja mast. Ali obrh mora hiti pri nas enkrat konec. Konec pa mora biti Hjdf vseh diferenc, v?eh razTHc in nr.sprrt-stev v fem strujno perečrm vp «^&-\tu VI j« splojne vainostf kt ie pravo pmvcato vsctlovensko vprnSan c. F^ra\ ijo. d* se nam tuđi v tcj zadfvi ^mcjcjo v Rro^radu in da st včnstf. na lahek nailn zsvzem^jo za eno, pri drut7 pr; Iki in konstjlicij pa zopet za druso proco. I« ta''o*''l dn* 22. julija 1922. ko sra b'li s pom- čjo tnkrat-neca aktivnoga m*n>tra Iv Puc'^a In nje-fovei parlamentarnegn kuba tr«dn:f proj K^čevie-Stritrs ob KolpI-VrbovsVo In St. JanJ n« Dol., Sevn'.a uzak^njcnl. Tudf dlrekciia za trudne novih 2clex-nic se je po remeljiem prcirndirniu r^rnh krnkuren'n'h trn* odločfla za Klnđič-Hro-vat-Kavči^evo skupno proso. Na pocfl»»! tozud. uz«kon!rve. skupn^ta n^.^tnpa v^di-teljev nekjiterfh d ugih naš'h p^lltičn h strank In reSen:a Min. Sa^brač.^ia broj 3156 od inn. 192.1 ie us'annvila v LhibHnnt v mesecu febr. 1923 sekcijo za trasfr^nje novih £el?xnfc v Slovcn1'!. N"eno vodstvo Ie bio pnver;eno Ine. R. Kavč'cu. D rchcl-« za t:rađn;e novih ft\. \t dal« nalog Iztrasi-ratl ft\. prote: St. Janž na Dol-Sevn'ca ter Kočevie In CrnomeJI prrko Lukovd^'a z re$Vo progo (med Vrb^vsk^it! In SrnsVI-ml Moravlcam"). Po d'reVMveh te d'reVelie le p^s^ala rveifii po^t*'a W K^xcvi« !n Crnom'ra mesto Stver'na n /KiT1p:l.ukov-_ ječn rel^a preg« se je doterlo skraJ$an'e proge Kočev*e-?tari trr-Vrb^vsko r<$ 57 proftVtlrtn'h km (preV« *tverina n/Kupi), na 44 Vm preko Luknvdnla. Delo tra-sifirania v tertnu j« pri vsch pndsekcijah napredovalo z viđao hftrostjo Po preteku par mesecev tra;ajočcc« de!a v pf*arn! In terenu ie bHo z vso slsriirnnst-jo računatU da bo defo tr»s:ran;a v terenu do konca julija 1923 pnpolnoma konca no. Na podlar« 4^5 *• l-nn^r^M de'a rrasfra-nja v terenu se Je predloži! mererdainm mestom konjam mes. >un»a f#2* def"n?t!v-ni potek akupne trase v podrobnem, (kar je cbfavfl »c'rivenskl Narode v svoji it. od 24. h'Tifjs 1923. Vendar tt n« veliko falost. aran'a nlso uresn'či'a. K«kor stre'« iz jasnesa neba ie prlicl dne 17. liiIMa 192.^ na sekcijo brznj^vn1 nnTof[. da je a« po*>r-Lhibl'nna-Trst. proti novi zvtzl Marihor-Sulak. Obentm pa bode prva dot*«n*t nove, t»Vo te*Vo nr^^k^van-. l:ubT|nnsVe ?e-ie«. direkcije, da »e do vsaki cenl n^veSa svoje omr-*'t z r*«*Tzacfio ž!vMei»«vovalne, že urftkonjene, itl. zveze ćele Slovenije s morjem, • • • —ST ZrllmnH l'UrmHk'b tnrffoT r Ar-ttrli. Generalna direkcija avstrt^klh ft-lern'c poroda, da st s 1. l*n"ar*em 1924 rvllajo osehn* rn hTarovni tarifi na vseh protah avstrliske republike. ^-1 IHiiSTa n^n'rta. Pri Uprtvl drfav-ssTfi mon^fi^lov v Be«grMit «e vr>' <^«e !t. (aftuarja f°24 ofer^tna Ifritarlia c'ede dobave rarnen papirfa. Predmetni oglas jt v B**axn1 trt% sbornict t Ljubljani na vyo> —g Dobar« te1c»tfln«*a mafeT'ala. Pri tkonomskem c 'Henju rivnate'istva državnih Žeiernic v Zagrebu «e vr5! dnt 10. >a-nuarja 1924 p n-\wa rferta'ni licitacija t't-dt dobave ramen ttkst:'ne*a mater a'i (sukanet. ipage. v'nenega 5n drugftt b't-ra itd.). Predmetni n*"2s je v p'sarni irs. rbornlct v Liubljanl «a vpogled. Juliiska krniini — O reioritjah na ie!ezn*cl se mnogo vpie po Juli>ki kraMni. V d;?.elt ne-verjetnnsti pa ie v«e tako nazaJn a^ko. da s? na prvi h»p vidi. da so to ref'>r. me. katere so bile It zdavna zm^tane v koš. Pocliirno si obra:. PovsoJi se stremi za tem. da se nlaiJa prjvan:e s tu;ci na me:ah. V Bohinju in na Pa-kekn obvladujfjo namc^čenci po dva ali tri jezike in pnvsodi na probah Slovenije sprevodnik poMreže tujca v njcjo-vcm jcz'ku. Na važnih obrncjnili pns*a-•th v Podbrdu in v Postojni pa so na-mcS^eni samo Itali:anj in po većini še taki. ki lomijo svoj južni dialckt. da \\X\ celo drugi Italliani ruj:i dan je bila cerkev polna. Ko je liudstvo pelo neko staro slovensko bo-ž'Čno pesem. so prihrulill italiranski iz-z;vači zopet v cerkev. Ljudstvo je od-š!o. Nato te duhovnik Š?l za njim z dve-ma orožnikoma ob strani in ponujal sveto razpclo v poliub. Cerkev je ostala prazna, ker ie liudstvo bežalo pred duhovnikom in orofniki. »Of-a« ni bilo. Na praznik sv. Stefana ie bi'a cerkev prazna. Tako stoji v lctri cerkev popol-noma pod pritiskom barbarsk?s:a fašizma. Posledice utejrnc:'o biti stra§nc. — Nad državnTmi uradn:lvKa v fturjab pri AiJov5'xlni. ?'a ie iskat pomočl na ki'niko v ura-dec, kjrr jo »e dnletela smrt. — Ra7pv*čon je občinskl zastop v VojšČici pa Krasu. Razlng obi^aien. — Do sod*£5 ie imelo naSe I:id-stvo zatipanje. dokl?r se ni uvrdla v sodne prostore ita'i «n«ka p-lltlka. ki izjran;a slovenščino iz dorra pravice In pritisVn na ljudstvo odbijalni tako. da se naSi l'udie odtrff"'elo sodiščem. kor vedno bolj čutlio. kako tre po sodiSčili za raznarodovanie in da se prešanja od tam smisel za pravico, katero je prei iskalo rrdstvo po snd:^čih. Na sodnlkc se prit'sV-a z fro?niami, Ver ba;e a^imi-laci« ne napredni? d->volj hitro, Trža-iko de^'lno sod'SJe je uvcdlo italian-§^ino tuđi v urade, kicr J^rc za naše žulie in wnše tis^fa^e !■ tt?di tam kro-:I'o pravico v jeziku, knter-jca naš? 1'tid-stvo ne razume. Vsa'*a sndna stvar 5tane Slovenca in llrva'a ofromn stroike. Poprej so $> mani važne prf ' nje in pravde ^estavl:ale doma. se1 treb'a plakati silno dražega preva'al ^al. da se dohiio tudl izrodi, kl izko 5čaio pofofa", in za indef^ve f-^5e pi< da:a;o svoje brate. Nezasijani i?, da ^c sililo slovenske stranVe podn««a*i zapis-nik. se*tavl;en v »rz;ku, ki s:a ne rnzu-mejo. V«nka prot'zakon:tnst se prei ali $1*j rrailfuie in ra^otnne in neredne ?odne razmere v Juli^ki Krajini s# bodo ludi svojCas maičevaift, «tev I •SLOVPN«*! HAPOD.. dnt 1 famiar« ?*?4. 5*'an d. Prosveta. Rcportofr Narodnega gledaHiča t LiubljtfiiL DRAMA« Penedtlfck 31. dtc.: Zaprto Torek 1. jeia: ob 3. pop. Mofoeai prsta«. fsvea. Torek 1. lan.: ob t. svtćer »Otmi fen*. IsV. Sreda 2. jan.: Nin Red A Četrtek 3. jan.: Oolobčtk. Izven. Petak 4. ja«.: Mofočni prstaa Red D. OPERA. Ponedeljek 11. dec: laprto. Tortk 1 jaa.: Notredamski zvonar. Izrv. Sreda 2 ja«.: Toaca Red T Cetnek 3. jat.: Gospotvetskl sen Red C. Petak 4 ;an : Pioglavci Red C — Slavenske mtrl)«it«tM gledafige«. Torek 1. jan. ob 15 in 11. »Prtlsluinjac la »Režencvtt ia Lflijaaa«. • * ♦ LJUDSKA VISOKA ŠGLA~ V LJUBLJANI. V nedeljt dne 30. t. m. se ie vrlflt deveto predavanje, kl je lepo ustalo. Predavala Je ra. A. Jadnikovi o »Snerni-eah za žensko vimjojo«. Med dratim Je te* 1 vajala sledeče: V tedanjem življenja se-žensko gibanje pos;osto krivo sodi. Po pra-; vici se odklanlaj« stifraietke. Ne pojmo-jrjo pa fenskera ribanja ©ni Iri odkianjaje-dekietn fn ženi le delokro* mater« hi ro-spodinje. Razvoj gotpodarskega I« vellko-mestnets življenja je postavi! tud! Ženo v poklieno delo frven doma: lena Je bila postavljena pred nove žfvijenjake možnosti. Toć* vrilfv Je bfi *e r'MM 2em«ka duia In žensko delo sta te morala pri Uroditi dm-žabnim formam fn lahtevtni kf s« bfl* ti-: pičrto moSke. Tako Je nastal tip virinih • žensk. k! so ▼ svojo ikodo zataj'le svojo ! la*tno Žensko naravo. Ta pojav, da Je pre-! v*ela Ženska mojEkt poteze, najdemo eelo ; med naSIm kmetskim preblvalstvom. In te Pufične vesti. « Klarikalc! hi politi«! peiofcaj. -Beoajradsks Novosti« poročajo: »Vo-dilni člani klerikalne*:* kluba so bili med božičnimi prazniki ves čas zbrmnl v Ljubljani in imeli dolfcotraint kon-ference s strankinim načelstvom. Glavni seji dne 24. decembra je prisostvo-val tuđi dr. KoroŠec. Na tej seji. ki jt trajala ve» dan. jt dr. Korošec poročal o poja anjih. ki jih je Imel z radikali i« demokrati in je rahteval, da »vumi načelsrvo točno svoje stallšče lapram tem porađanjem In oprtdeli nadalino politično taktiko klerikalnih poslancev. Dr. Korošec je naglaSaJ. da je po njejoveni mnenju politična situacija takšna, da stranka ne more več kolebati Tiarvt£ da se mora odločiti za to ali ono politiko, to je. da t;re v koalicijo z radika-li ali pa vstopi v opo*iaijonalni blok. Po KorošCevem referatu se je rarpSela dolfotrama Živahna debata. Dr. KoroŠec ni čakal na rezultat te debate', mar-več je odpotoval Še Isti večer. Stranki-iio načelstvo ni še ničesar definitivnefa zakl učilo, marveč Caka na povratek dr. Korošca. Živahna razprava je bila na seji rudi o nacrtu dr. Marinkovića o širokih samoupravan. Nacrt je vodstvo sprejelo sicer zelo simpatično, verdar pa z velikim nezaupanjem. Večlna čla-nov kJerfkalnefira strankine^a načelstva je namreč mnenja. da zasleduje dr. Ma-rinković s tem svojim nacrtom samo ta namen. da bi preprečil vsaka nadaljna pokajanja med klerikalci In radikali. Na seji se je dalo ugotoviti. da večina stran-kineza vodstva simpatiziral z akcijo, da priđe do radikalno k!erikalne*a sporazuma in da se nadeja, da bodo pokajanja z radikali imela uhođen uspeh. =rr Izid parlamentarnih voIUcv ▼ Albaniji. Kakor je znano, so se vrSile parlamentarne volirve v Albaniji 26. L m. Po ve^teh. ki so prišle iz Albanije o prvih rezultatih teh volitev je gotovo, da si je stranka sedanjega predsednika albanske vlade Ahmed be^a priborila znatno večino. PristaSi Ahmed bega so dobili dosedaj 50 mandatov, opozicija 23. nezavisni pa 4 mandate. Stevilo vseh poslanskih mandatov zna$a 105. Iziđ volitev je neznan Še v 30 okrajih, v ka-terih pa ima vlada lanesljivo večino. Vesti raznih tujih nam sovražnih listov, da jm pri prvotnih volHvah volHnih rnož doživela sedan;a albanska vlada Ahmeda bes^. kl je napram naši državi prijateljsko razpoložena. obČuten poraz, so bile torej izmišljene. = Vofltve y akademtko društvo »Pobratimstvo«. Beograd. 31. decembra. (Izv.) Včeraj so se vršile z velikim zanimanjem !n znatno udeležbo volitvt v akademsko društvo »Pobratimstvo«. Na zborovanju je prišlo do zelo živah- ! nfli prepfrov in spopadov. Končno so se Izvršile volirve. katerih rezultat je: ra- , dtkalna l!sta 622. demokratska 563. ko- | munisti 435. zemljoradnild 61, in republikanci 338. Število republikanskih gla-5ov }% beogradsko javnost žalo iznenadite. xx Vprašiitife aretae^o Sffepana RftdTća. Po poročllu iz Beograda J6 | včerašnfl ministrski svet razpravljai o | vprašanju aretad?« Stjepana Radića. Stjepan Radić ss ima tretirati tn obto-Ilt! v sm^lii 5 246, fcaz. rak. = Klerikalni račun. Komaj so oti-pali dolge nosove, ki so jim zapustila ! poga'anja z radikalđ, so klerikalci obr- | m'li jadra in potrkalt pri demokratski ' stranki, ponujajoč jl svoje savezništvo, j Hlnavsko pišejo a dr. Marinkovićevem ! samoupravnem nacrtu In hvalijo njegor preokret na boljše. Da bi dokazali svoje odkrite namene, so se ponudili za ne-kakŠne velepotezne aranžerje novega opozicijona!nega bloka, in dr. KoroŠec i se baje trudi pridobiti Stj. Radića za no-vo voljo. Ko bi pri vsem tem ne poznali ; tmdicijonalne zahrbtnosti klerikalne I stranke in njenega očltnega računa z novo opozici'o! Po tem računu naj bi prišlo do padca vlade in potem bi se lačela licitacija avtonomističnih, to )e cerkvenoavtokratskih želj SLS. In si- ; cer na levo m desno, z demokrati in ra- ! dfkali. Kakšna naivnost, misliti, da bi eni in drugi žrtvovali enotno driavno , idejo na ljubo dr. Koroščeve koalicije. ! Mi smo mnenja, da ie v novi državi trtba predvsem klerfkaliiem pobiti na tla in ga med našim narodom zgodovin- j sko zaključiti. Njegov izgrešeni držav- ■ nopravni zalet v novem državnem Živ- | ljenju je dragocen dar najnoveji« poli- | tične nsode. j sa češkoslovaikm vzorna država po zmttugi drja. RaŠtna. Odličen poznava* lec Slovanstva ter prijatelj čc^kostova* ikega naroda, dr. Charle Sarolca, profesor nm univerzi v Edinburjfu, je obi* akal ta dni Čelkosloiaško, kjer bo pri« ; redil nekaj predavanj. Zadnji dni jo j pred a val pred stevilnimi posluialci v praikem Mocarteju. Občo pozornost wo ▼zbujale Izjave govornika o rajnem fi» ninčnem ministru drju. Rašinu: »Će* ' ikottovaikM«, je dejal poleg drutfega dr. Sarolea, »j* urtiničflm po Maslugt j elrjm, Rašina na polju ftnančn* politika ' pravi Čudei r#r ja po izvedbi integralna reforme drtavnega gospodaratva vzor vtem oftatim naaledstvenim driavam, od katerih ni imela no bena tako veli* fatfft drimvnika^ kakor > bil 4r. Raiiru k tip žene ie začel boj «a rb^tanek z mo^Vfrn elrmentom. rarvflai )e vedno holj hi bol! svoje nove !a*tnrwtt: ktjtf le ttk» |e mo-rel u»ncvaH. Pnsledlca vsera te*t J« bila, da Je življenje potl*nf1« v tvrnd^e ont *en-ske. Iri ^« ohmnlle svrj« r*mvr» frfl'V« naravo; sa] se nHo mo^lt v tako ©bilii* me-r\ prP»r<>diti de^vnim tn prkUcrtf-n wh»e-vam naSeca mo«ko nrfefitirsnera Irdnstril-skrra sfstema. Proti tcmti tracifn^m« m-pHetllfilu pa ie nustopfi« fte-nstk* n'hnn]^. V Jedni zaht^'a t*» kar ie ediTw pravflno h<%-če dJiti ^enskt t?kn *fvlJp*J*Vo m"*™** da bf» Žfvela svoj! naravi pHtn^nw fivlj^ni«?. Ne MTifl v dniffnsVe"' fivflenjii t"onnhno»rl. V skladu s temi te*nfarrr* mora bitT na-ša dekll^ka vztrnja. Do»ed?n}a naf>*tev» •<>-! vo?| du^evnfn tn t«lw»nih razUk d kl^-t tn ' fantov. ne orArm st na razliČnl duševni rac-voi. P« tudl. V1*t Imamo p/>9<>hne Icnglce | trednje iole. prosto prevladuit tu«1 med j učlteHicami vfrln! tip. fn vzfnja ne grt v pravi smerl. ZTastti pri Irbcri «Wvw s- opa-faJo očltnc nanak«. n«kl?ta s« m-vičfj« a Cerarjem In Hom#r|evo FlMad«, kn bf vte kaj drukera odgovaralo njihovi mefiialno- I V duhu nuKera Čtsta cteiwe?t«i^ tefnjn, I rabritatl žetisko svr>ievTtrno8t doblm« nele v Soli temveč ludi ptI telovadbl In sportu. Ttiovađba se le t4cer prikrojfla tfmbofl ien^ki naravi, pri nas običajna pretirana trojttev sporta pa pospešuje mentalnost. kl tmatra »pori za »ajvažnejio nalotjo. Odtod Izhajajo ona nesrečne žena, kf nlso prffrrav-! IJene za svoje živijenjsko natoco In ki lira | pri prvi prlHkl zmanjka tal pod nosraml. — j Šploh Je moderni takon tgraiea na temelja j ancdsebojnefi ttkmovanja. kar nnlno vodi do rarprtja. Spola stt b!!»tven« rarllčna zato med njima ne more biti praver*tekmova-n)a. In rvojo naravo naj žena skuSa odej-»tvovaH ttidl izven domattzm ojrnJISČa. Na to Jt prešla ra. predavateljtea na vpra^anje Žentkfh poklicev. Izkazala Je ee-\o vrsto trffovskth In obrtnUVlh poklicev, poklfc vicojltcljic otrnlkfh vrtnaric dm-iabnfc. pokMcnfh itrefnlc. Poudarjala Je, da so naSe navadne srednje Sole. učltrtji55a In trrovske Sole prenapolnjetie. da pa Ja tara krfva naša Javnost sama, kf ne poj moje naloc naše dobe. Gleda akademskfb poklicev lahko rečemo, da so trot»vi pokflcf pTlmemf f ženske, da pi tndf v tem pogledu obstojajo sumnje tefave. Nadalje te Je pecala z. predavateljica z žensko obrtno solo ter sploh z ob^ačllno *brt]o. Žalfbot Sa vedno podcenjtijemo te pokliče tn smatramo strokovno šotshro la za pribeflaUlče onih. k? si drutrie ne vedo pomagati Nadalje imamo le ćelo vrsto socfalntfc pokUcev. Za te se vstajajo drufle dckleta v posebnih »soclalnfh Snlahc. Absolventf-nja poatanefo lahko bolnlška s«stra, nradnf-cm v soclamfh vscofafh »stanovah In vsra-i«rflC(h. poklfcne var uh'nje, ttradnlea v zavod n la Izbfranje poklici, v tavarnvalnleah fn sllCno. V LJabTJanl se le letot ustanovila »ftola sa teatre sa saSCtto đece.« Pa ttnfl sicar I« ohr#ra>€: JOSE MARIA DE HEREDIA. Beoejradskf profesor Fbrova« je saed tvetovno vojn« prflel v Parić kler ie po-marsl IzdaJati Mst La Pa trle ?eerbe. kf se Je sosnele pre'evll ▼ l^evue Yat;fttfitvt. VeC let Jt »U fbrevac poleg »okojnet* Vetnloa glavna om*tvena vez med francij« hi Ju-fto«lt>Yiio. Ha aiovanekeea iatel»f ie tale« profeaoria Artunrriei Iri im fmm patffrraJ trbo-arvalčino, vodfl prvo b««ed« ta pre-daval • )uroe!oYeJiske«i alovstv«. seveda tadl o Slovencih: med drudm ie talranco-s41 nekaj Prtlernovih sonetov. Ob vaalr! trilTki so r* vabili, da Je romal «d maeta do mesta tn toimačfl franeozom naJe pro-lloet !■ eedanjost. Znatno vlogo J« nadalje Igrat aa medcavesniikeiti profeaorskem shoda v Parizu, kjer se« ga osafcat spos-■ai o Velnci ao« 1921. Pri vsej t*j laposlenoati te Je eiidttU da je mogel napisan tako tgromn« delo, kaicor je Iaa4 nartsnjenl 9»i% *Jos4-Maria de Htred'a«, obsegajof J svezka (200+ 660 etranf). aa podlaajf katerih je pottaJ doeteur as lettret. Tu htiiim ih/otori« Hi trmetn-ika natvarienje znanega sontttjTa, P»rna*ovea Hered!e (1W2-1*05), «g%r »Trnphees« •• tclle !. 1892. % čebei!čno marlj-voitjo je avtor »osetil rse s«radafke trijateljt f* znance pokajnega aet«fka, vse franeotke Živeče pi^arelie hi profeeorje kakor rtidf mnogo iaocemcev. ld sa koičVi^ vedell a Hertaff. prfbrskal aeiteto pišem !n f'stJn. prebral kopo knjig. ki mu Kh je često torpagfila zbirad druiica ie ogledne Popov!čeve drufJne: na ta način je igTa-dH mnnumentulno delo, ki n!ha od Kube preko Pariza, LjubUnne (omenja a, pr. »Moderno frnncosko Sirllro« dria Dr*aTot!n* Samle v Doma in ?vero 1905). GrlVe pa v defelo vzhniajnčegm solnea, Japnntko. Pri tem so rpoitevane vse dežele Hi#rto in se-verno od narnačene crte. Tt>dl avtor teh vrstic Je omenlen kakor Pilatug v kredi. »G. rbrovac je opravfi to pomembno krHKno delo s t«*Jiio. očenostjo, z neka-kim svetim strahom, kl ga ni moino pre-hvaltti .. . Heredia ie nala4 v njem potre-nega>, racumnega razlegavem . .. Življe rt Je-pisni del knjijre je osobfto prfktrpen, ker temelji na števrnih m dragocrnlh, le ne obelodsnjenih Ifstfnah. Knjiga nam ne rfle hornostf »pamagea« Heredie, njen sn»o*#rr zgolj soČTie zrelosti, prlsrčnosr! hi fcT^**% ni samo nnsrVarl obraz pesniVa »Tr<*f*T*. temveč nas rudi seznanja e gradifo nie-govetr« ustvari«nja. f viri Jn pofitankrmr prosile pesn'Ike ^b?rke, ki ja med biseri sodobne k-nfi^evnosti . . .« Tako Je ▼ T'^aro 71. avjrJtta 192^ med drugim poveličevai t« doktorsko teso, nptisnieno s podpnro nnlejTA naučnetr« ministrstva., ilan franc. Akademfje, Henri de Rćgnftr. Heredijer zet. OVouno opremljena finstrorana knVzm natn k»i.e krateti portret Heredla kr»t conijrrtjttadnr. Naš snnetist je namreč »o ©četni str« ni i panike*« pokoljenja. O. fb-rovac je zasIedovnT rod do 14 stf^eMa In našel mnnjpn s!«vnih pre^n'krv. Po«ebnr> slnve Je*n rerdrr«nd de fleredla, znan v cerVvenf ?« p^lf*t^Tii «^odovrri. umri ▼ Ar'rnnnn 1. \?99. Pr»d*d Onn Petiro de Here je v 'pfV'h hnifh Iznibfi nr\g In s Kolumbovim brukom runtkovaM po Indiji kier je načelu neznatnih *et s svojo srfclo grd^Ptio večkrat r* pršn vePke (ndiJsVe mnr>žice: nb karaft>!ikcm morlu je leta 1532 ustannvil Pmesto Ara »on, imenovano po njegnvem rodnem krann. Ob fr«nco»kl rev^hre^f! se ie riroffna, z dnTP*mi ITvropct zatekla na FCnho, kuntor ie prfbelala s ?v. notrjfndca hidl frniw**lra p!emTSk« nbiftH Ofrard d' Ouv:!Te \t Nor-madijc. Iz tt obitelji mm. )t Htredfjcva miti. Nfeti pra^ed J« bfl ^r*A Lndovilcotn XV. »odni predsednfk ▼ normu dl jsk em parlamentu. Tm»l )€ srna. k^mče go#pe Prvmpa-dourjeve. Iri ga je namenl! za imen:tn*> ža-nftev. Miaden£ pa tf je sam Izbra) skromno krasotico, hčer trgovskera kapftana te Dicppa. Oče se je upirai ttj nepristojni rvezi ia na povfšnni plnftčadf svojega gradu, kj«r je čakal nit sin a, mu ja strojto za-brčll svojo voljo. Ne da bi se prerek*! s očerovim nkssom. je Šel Glrard ml. nljdol In s klobukom v rolrl spoltljfvo Iziavfl svojrmn roditelju: »Pod 7. stopnjo gotpod. ni več sorodstva. Nflco!* več se ne bova vfdcla.€ In držal je besedo. Mogočn« botra mti je- izposlovala pri kralju oprnvnilko mestn na otoku Sv. Domlnfkau od koder sa Je ob Črnski vstaH umakn'! kot Heredlfevi na Kubo. 5tari tredse^nfk pa. da ne bf prtlnmil dant besedt. •« jt navzlic prflet-nosti kar sam ofenf! s plemenito dedinjo veHke rodovine! — O prJleinotH morda le kak« agodbtco k Ibrovtevt zakladnice. Dr. A. D. * * * KELLERMANNOV ROMAN »PREDOR«. Profea«rja frana Kebate nrerfnl romana »PRPDOP« (Dtr TnnneD )d Brm-harda Kellermanna »<• za boift? Islol pri Tiskovni zadruzi / Miriborn, ter ga mr-poliljalo po eenl 36 THn o«. #o poSti 1 D'n več. Slovenci imama že prevod rtt«t» Kel-lermanncrvega romana, W ra Ja "^kr*;! šr. N. VellVonJt (»Tvnel«, isdanle JiTO^'»vefi-*ke kflfifsme). toda Ie nrel n( hVa. pm Je ^edaj ob fzborn^m Kib'Hv««" nrtvod\i Jalno, da bi bilo boIJSe da Vellkonjtvo nezrelo delo ne bi bilo eb?««"'•*». V **H ^rrva-{alnf literaturi Je r«»S«!jv pravod iar^den dotrodlla). kf na mm nU^ Re.>95.%.*a. Padf zeletnega svojega *lof-i In «rfc)ifo r«(lf oblllce tehnlčnfh termlnov Rvmfkf Irvlmfli nt lahko čtten. N! nT«?»«t-.ej stvar lotftt se za, da dokafel kvn'ltrto k^t pravafalec* marveč problem fe. M "« ]e k«M le m*£. kf zna dobro ravnati % vitnat t.ilra Itevflnlml toremenl nalega jet^N k sarte polt Ko-balov iesfk kot orgije. Proti liviralkti. kf je ćelo tim nakani leiak. kl:r ne W bflo treba, nrtvod aa noaeneta me^tn nt teffi. nego rnnoco me«t Je. hHr st A ta »revod »aie od originala. Prav pt)v«*>đ je n«mfkr> knedli« sa rseaif^ilr« anallsirajife tetavt«cll« od slovonakava t*k*ta. li le aianfl rrrt. Kota! ofrnrit pattebn« t«*«l> da, je %ff«t> ttr-nltutm« lava jan Ju pro*«rie> »«!»;▼ v Tjk nravod Je mml m\ml ^e^'tHtsj« rt«n#«a ••-ta In ra>Mmegt su ml«, t« treteh tavan ja kl Irbiranfa: ne '•aldel rlrti \Mrmxm. da Hl »a hfl tvvtmflrovenni mH?hn inmkarr*• trn1* *+mrt ft Jtolbtvaft moiaiat. VMI a« taft, »«ka| H inteiTtmkefla (Vo'irtTt jt ni poki/fl rhnrmc) mntomi aenavadna: da hi bil Izražen rudi mti podaci, dreve« temp«, ld goni v*s nemlki tekst, La£]a eitnoat v primari s ir-vimilratn je prevaja!6eva sssluga v«a. Naj-bolf me4na stran, iri dviga ta trtvod vitekt nad B*vpre4bte pojave v aaiam knj!gotr~ itvm. pa ja naravnoat valfkaasici h*e?4*i sakfad. at ga prevajalec kar stresa »red črtatelja, saree aeobfčno velika zbirka n*~ v& la n«vorv»rje«ih Izvraralh israsov ri to In tno, oaabito zs znanstve«« terminologijo re«liini ved. Kobaiov 9t#y*4 »Pr#-dorac je r tem ♦ciro dragocen hi betjli od vseh do*edxnjlh Malih teaničMih slavan'ev in »lsraso«Iovnia:ftv« Vsak rahrtik. IH se ranima za ttrminolnci]*. mm s pri dom ft'ttil pre'^a^ t«r adh^ei tahaič«« tormint za ava-jt stretre. sa strole fn njihove de!t, trn. moBt*nw^%o, za ziradho Itd Skratka obilo aajbolj pritnert slo*vetisV«c:a h*««dja 99. nrecej^dn tebnični slovar je r Knbalratvie. OhŽalovaM Jt, da ]• aekeii'kn ttskovnih pe«T*fk. Alt »i ne bHo trm««rno, da hl prurfHartka Tisk.-»\*na radrvr« t*rt-leli v tNoi nacrt m!*el n% dmgo. le**« fn popravljeno rzdaio? pT€vm4. ld se more ko-sat( s ««r>olJliaM »Joveaikimi prevodi. >« tega wulaaL Dt. r. .....§. Školstvo. — Sokolsko druitro Llvblltna FI. na-znanja vsemu članstvu, da se vrif dnt 11. jan. 1924 ob 10. uri dnpoldita v telovadnici na Realld 16. redni ob'ni ibor s običajnim dnevnim radom. Dolinoat veakega člana Je, da se tega občn««a zfe<>ra zansljivo udcie-fl. V svrho sestav« k«Kd!datne Hste se vrli v petek dne 4. jan. 1924 ob *. xvte>r v tekrvadnid na Realkl sestanek. h kojemu se članstvo, kf se zanima za bodo& odbor, rabi. — Starosta. — SokeJ v Mosraau Vse 51ane In ela-n?c« Sokolskest društva v Mottah vahimo na sestanek, ki se vriti v sredo dn« 2 jan. 1924 ob 20. zvečer r gostflni pri Peklaiu. da se pogovorimo o predstoiečem občnem zavoru. K obilrri udel^Fhi vabi več ilanov. — Ttlvađn* draitvo SokM v R bnd skfkrnje svoj redni občni sbor dne %. lan. 1924 c» 14. vri z običajni«; dnevnim redom. Udeleiba obvezna. — Ob'mi ibor S~ko?a Vic te vtSI v ne-deflo dn« 6. Ja«, t. 1. ob •. dop, v ?<^kol-*kem domu s običajnim dne^iiim rtđom. — Udelcz**« ^»••»i-va d^fn&it. Zrfmvo. — Solro|«k« drnirvo na V'Sn prrredl dne ?!. rm S!!v«strov ve-Čcr s t«srrlm spo-redom Vstcvpnfnt 7 Diw VsJ prijatelji na-107% druirva )n nrprisiljen« sa-kare vl>ud-aa vstbHeni! Zdravo! — Sokolsko dntlrvo v Novom aitstei Ima 32 redni občni ihor dne S. jaauarja 1924. v veliki dvorani Narodscga tišina c* pol IH. — Zdravo. — Za dom Sokola f, mi Tcbom s# so rferaN ssvedni Borevničani en vagon smvbenera lesa, obenem pa le svoto v denarrn. Z zetanjem f>kra*en vagon dosrpe \z Borovnice r LjubljanA »o novtm l«tu dnt 2. aJ{ $. jajvuarja v sprem«rw deputa-eije darovaicev. Da b( ie mn^io rvkraiev te iattio STkJmfllo. Igfl, Menglu. Domta-lam in Borovnici! Vsem, ki požrrvovi!no rešujete sokolski Tabcr, faaraka v napcaj bratsko taJrvaJe — mdbac. BOŽIČNA PRKEDiTEV NOVOMESKEGA SOKOLA- Na dan sv. Stefana je vpriterfl no-vomeSld Sokol v rokalinjtm Na.r. đomn Qog:oU«v-o komedijo ^Revirryr«. Po pravici povedajio, pričakovall smo od trn Jsrre veliko vti k?kor se «»m ie nudflr*. Pos-bno ko smo U-afl imena tsrralcev. ki im« jfh to-Jikokrat vide!! na odru k dr^rfm ali teto s prav dobrim uipehom trna bil! p^tprlfa-ni, da bodn tudl v te) Igri časfoa rel!li svoji vloge. Ali ža' temu nj bile tak«.. Glavna krfvda at posebno dobreia uapeha leti v tem, da se niHče iimtd igralcev n\ poslo-btl v svojo vi rt* o, dm hi lako ttvid^l. ka4 aaj pravzaprav v igri predstavlja. N'kafri pa so se v vlogo preved poglrbiK. iaJ d« sapa-Čno, kakor «a prlmer poglavar, W je pHiel baš aa podlagi prevelike »"fLlobltve do na-p«4neffs razumevanji svoje individualnosti. S tvofimf restam! in mimtko Je pccla-var (g. Kaatellc St.) aaravnoet stra«»n. z njimi rasdrazf siledalcu Žrvce «• skrajno«tf. će Je einvek opazoval njegovo »top «pnje po odru. si Je nehote mi%\U da sed* pii kaki cirkuski predstavi i« lena pred tfhof klovns. Ntefova IsgevorUva Je bila slsbs Posebno vokale Isgovarja tako »aprto. da se ta velirokrat sploh ae razume. Iz v*«-«ra t*\* S4 vidi, da ig-ral«c te viose ni bil pr>«*fenrt srtčno Isbran Njegova foaa. Ana Andrffevns (rdč. Nothova) Je l«mcd dam M2ib-)HSe rtITli «vnjo vltgo. Seveds so tu-i\ pri nit] le nednstatki. ki Jih bo t vsjo mtv Isrtko odprsvfla. OTsvna njena napi-ka Ie*f v iagovorjavi. V tratjem tn patfm dejanjn Je govorila prehitro. MarJ« Anto-novna (rdč. Ma(daHeva) tudl ai potebne za dovoljeveta. kaj« brjf snw» Ja nsvalenl vi-defi v draitfh vlogith. kot selo smožna fvral-kn. Njena najvačji hfbi Ja. da it ntkdar ne nilvi v vlogo. Svoj prottf čas, t. j. titkrat. ko na rovorl, tmorablja mm to, da el čfato mlrnodttjlno »ffleduje gUdalca to dvorani. Sicer pa at imcmo zamolčati rrtla gdS. Malderjeve, a tr ■)«« zvonki, Jasni glas Clsts Izgovor) sva, fine pri me me gette kar ■a odra vtlfko pomead. Zelo jt ttgujtl tb-Hnttvn g. ivtigtr ▼ vlog« namlfij enegt — rtvtserja —k Igral jt s maHml Isjem^mf tH-bf. Nafbofl pm jt lme>otifra| s svaio m'r-nodoinoarj« m ntprlsllienim ▼td*«i*m In ajv^rtotv Nalbofffl ssoi m •di^i s« |t kn ▼stfcmkor ravia^rja-r sluga Osip (c Eta!ar). Mnosrckrat ft It aattupf) 1« je dokastl ia Je rtt dobtr itTslec ali tako đovrletm. fte>( ttdaf. jt naa«t««n le it v vl**1 — tud!ča — t Dt4fn« Se«tf1or1anaki, fef Jt Jt rt Hl nad vse iastn«. Posna!« tt m« je takof. 4* lsjr# dttsia i*mwkm m ** y% M vktm #4 **+- ra zshttva. Na njem ai Uto a'fi »retlraat-ga, Hi6 ametnera, ne Je »-^dsl ei«io aarav-■Hft, kakor }« sam fikJull. PTiza&n!e tre tuUt Z. reriseria (t PaučlffV kf Je rdtl v j. Dvtarjs časmaga reific« te vlage. Do«ti d >-hro Je igrsl rti* Ljs^kln-TJ»vk»ii (g. B'a-ion). Na sekatenii meslih sa h!le »icer aj?-gove r«ste preHrane In r»vorj»«je »rcveč ojačeno. v tctaltm ihi Je »:! d^htr. Uz«>a! je rndi r*>**ar (t- Pat!Č15> s ^'aitmi tlaiti-iHmi gastami. trtmiiiflenlm ali k1e*«tavlm govorenjem, v ltat«ra«i jt a>br« foinem«! pravega J»tr«*t«o*a ▼ ra7b!rtn|a h jfi sišem. P*d kritfko pa tta bU-% aba iruftčcka (g. MaJnvlč hi t. Bede^k). Vsem gledalcem se ie tde]*, da sta to dva rlavarltvi laV«-Ja. OtstfknJIrala In govorila ste. W«k*r «*» irrata »PP^kovnJae«.« Prav t«k»% slab Jt sJl Zeml|»«fk« (%. Novllan). ki mti Je Wlo m-mo aa teti. da pove besedn xa h«»edn ka> kor ne I« bfl naiič?! It knj^f«. Peka««! Ja po-poln« aaranjmeranje i*re. Ostale mile vlo-rt s« V>ria KtMftk-* *i*bf» ftrrtna. Vendar pa rr« velik« pohvala z Pa'ičfčn. k«< rt#her-Jn. zakaj videlo «« Je. da te It trudfl in t*n !t »t'^il vi«, W«r Jt b:lo v wjr»eovi n»oSt. T#»'^fl »a n*\ »»}e*a md! m!«el. da ie rcf!r> vdahnh{ mrtvi gnnvi iivljenje. Ui»tnto N vrenričani snto, da doselE« BrthodnJA rmt\\ uspeh. EmH Ad^m'5t Pri Ristn Savili. Po prtm'Jeri >no€T>i po pr«KcmiSlia torpeda uvid tla, da jt za veOno »jiom3*>ila z Matijo Qub^ cem hi Pa»anccm v«ako najmanjio kal vstajenja naro*>^w^a, l^5to Savin Je besedfio pc*nktao &s*ere po icodovin-skih virih ia« Ka^^L Glazba te Cd sr!adkoT kakor v ««u soteci, naraiča in dosega pretrestrj^e vUke. Mncifo Je V nj i krasnih, mc!#uS6iCi d omU i oko vf narodnih moavtjv. sa seU^tc bvaležne, Im-krene kantiiv^oe, xa ork««ter stmtertam marsikak >rd «rh. S^JsJ« Savi* gleda aa to svojo d*te t veliko titfbeKTtijo In vt41 v niciti mr^ic Tmk*rt rm mno^o. Se-dli srao zepet. hizi vc««6&»aMlov«^jni gostitcij je nama raak^c^v-al »voio npomtne, svoj* vojne ki r***A»4*t< te^l«^«, slike, muzikalije. Si^l« >* r vWe.cwi iatrniJkera sinu, se ad<£e£«rr.s} «4» 16. leta aktivno vojna, bti r m*^ti^»t«H stvarnosti, a st jt *f^t*m rfoeJMirl «9 svoje telko »rWakovan« trp«*knjUvt. Selo itdaj more ves svoj 4as •stvetid glasbl. Po tmr-M svoje matere, ki *a Ja, službujo4tg*a kot poročnika, deietela v Pmri, st je sele iiitensjvntjS* po»vtrfl f!asbefi«mu Stud'ju, da hl poiabi] tcžko itajubo. da bi olflJSal svojo otočnost. Po premelče-nju na Punaj Je Mi R. fuchsu nsdaljt-val svoje flasbe^e itudlje pet Ut to na to fc dvt leti topet v Prati. Najvtč to Jt ptčal s kompozicijo, a Je tocvečal svoi prosti čas rudi solopotju. Jt per-fekten *«norist »Toda poJ nisem nlkjer, niti nt v koncertu! Glas moj Jt bil pre-itbek. Vem pa sata prav dobro, kako ie treba pisati ra tenorje.« Se dane« mi Jt rtktl z. Sovilski, ki pojt Bernarda v »Oospoavttsktm snu«, da je njegova partija, fi'cer vsled vilSne naporna, a vendar selo pevna. Prva dela Rtste Sa-vina m Ušla v »Novih Akord lb*. Balada »Skala v Strvini« (ne veru. al«x)fi|a straža«, katere premljtro ^cm viriti v arva#4 m »Jofko^ l^eliiksv« Grrtfn 6 »SLOVCNSKl NAROD-, d n • 1. jMra.-ffa Itfb4 ttev. 1. ♦ Udbini t>ređ letL PriS* }o iLepm ^lda«, »Plesna legenda«, »Ćajna pun« €k*« (&e ne proizvajan baJet, soite iz »3a pa smo sHšali pri nekem dr. Ceri-aovem sinfoničnem koncertu Unsko letak »Ooeposvetski $«n*t »Mattja Gubecc bi vmes Se kaka maJenVout »PojUednlo Stmžo« so peii tndi v Zagrebu ob priU-kl StrosmaFerjeveffa jubileja. S pono-•ctft nam je Risto Savio pokarai trebr-fiž venec in nm«*ni4ko si ikrile ptogr«* Xse» ki so mti jrti podarili ob t«4 priliki t Zagrebu. »Lepa Vida« p* Je bila Že U- : Bi spreje*a v proiivs^nje v Beograda, I * se žal. ođlaga bi ocBar*. I VpraŠai se« »a, kaj misi! o »Oo- ! spoewetskem sau«, ka] o predeiavi ivo ' je opere na podlagi Govekarjevec* pOCtHsrka v »Jutru«. »Povojte javnosti, topo va« prosfm, " fH «voj1m prtja^Uem«, je reket »da fcočo Dušana, te slovensko d«$o, te \n-%mn&B3*lo slovenske narodne mi*H ra»-'w»B le oni, ki bodo Dolana bne« v w-ca, Kdor jrs ne Čuti 4n kdor vm«| n« r#-mje* tetmt je rrera*tm*litv, ta ra &*4 ne *re iriti posfcjSat O^tvn? o*«ba je, tri V©4i i»«xlo v*«h sode4t!k>€8i csle ajrod-&«* Vse to deranje pe Je le *efc*ka prozama. tenčiciL, 3r* naj bi ©ref5#;o£tta po-fcasaf! knez}« nsto!W5«tife, kjer vfdim VEeft celecm k-anfia fcfetam auSrraJ meje troa»Je tia !e©Š* isodofe«**** dh Sf»ojnlna na stavea prete- ! *kle>st. Re^ prohham ***>«eVj »nj« D«- : &ms fe t*£»vea. Q_ Ba*e*te (*. Župan« ! Zifs&a "e vkW) ra Jo poda! vste^f *vo-\§m ra^tMl? Ifcr H**>| pr«r l«*>©. Morda pa hl bilo feo!i*a, da bi bfl Dw#iw Mar, belolfci kmei. Dužan p^e! ve, đ* *e U-Yoš**v1 Benuferda, za SJoverMje Knfott-na ftii'eca kn«xfu n^ s*or« nfirf^ n^retl. a 4a ms *«to Juto, »*©va*»»ko I#nft, !>t3-laiM »k» same H*H. k! ie df^er. Ma«* ki Ćuti z ner^hwn, IoHhH I* dfm^erfem sre^ ftei snw *e htd4 mL vseJi Ismed ti2s se Je lrd«( pregr«&H nad ^«m4om* 2 D^eflo. z miilMo. Vitem drtifr1!^ Ja t>ušft* h»dl ?» e^ni p*\^d«i. ITaJpa^a so bfee v cr>eri, maiok&iera o»ierm J« o««iZ n|>H. &6ka4 T>a rre tud! na rn^m j reMe. na ^em»«|k&nf* o^dh}** r^kv\wJA itd. Za teoo, veHko oi»r«ino je treba de- , tiarja. Kjc ira vx«t!?« VWel sem, dt mti jt »O**po«vefc»ld »en« *elo pri »rc«, d« ffa ^e nnpidftl In Brati v sreti t velike JjtftMMmJja z r«*^?«M>, iskreno *e?j« VrbadttK ni5 nacDonabH pono«. S
ko isridaSi. Med po^rrr^rom n\ bU« pavc, kaVor |>H H»de>., Id si r/vn*jG ■ Sinoen povezati OovoHtt Ptno o na*t glasdl nemJkt, itftlManskt R^fe ^avin |tt pornal tniil c*^no Orie^L Ms^St Tvalrsu z B|^r»»\ind hisrratai je ple-ESf, N«titn^wa, 15'e^ra !*4. O v$**t? m^-cokm ?nao »a raiiovjferia-l, !• s ?h»I^-!d ne, od k**er€ rneneji vsJ trlfe nNe zftm^rtt«! T*H nas j* vs« pf> domade!« Pred?w» p» 5tn« j«i!i, f^«d )« iolr»9t«l, ' da Plato Saa-Jn ^« zRtnetuic hK?l mare-tijekrifc ^»ferr>t #Jv^ienja. Sr*^«», ▼#« fR ma?W br««»kH*«fl polofsi brtr*©T Wi Jtfeffav »Ti or»ofii*«Hit waiy*« \n *v!i f>d-d^i p« 60le+nsin b««raniii pe avetu ▼ last&em. pt9cq4 t«mel|H«> sealoien^m d«v-W Svetca žalca fec5^ 2*^tMtitli ▼ Bsrfl sob?, Vi*r se je re^sU, hoZ* ktdf umreti. Mai« trna ^rttafc.«,; ko srt r*4*o pr! ptearijH not »virail iK^lrt <*, ddo na vrta, po^rar'ia r^ *^?i Ž«n«, etrolt fcavfdeine nn rcgrsfn. «vi t n&f1epft«*i telcsnem !« chilevnetn rts'rpiofejfjti. Z*-Čela sva »e r L»jo^*cew p««!»v1.*«M. Ho-t«la sva zopei »j^aj p«l v Ct'j«. Po-spremU najn je d« Petrevt. »Tsm pri Ve4enlki2 poprftmo »a »!*vo ie čalo jvrav dobr««ra, ki pa s kr€m«rj«^ni imenom »'rna nig#«ar slrapReffa«. Tn res k! te»l! Do bratovMtoe nas Je raz^rt!: zlas^ nam je hotel« post Ml vr«**e, ko sta nefiftdoma od nekod priUa S«vinov • brat Jostp m nal nad^lrndnl O«tere. ; Toda viak je wrtkr\ftd r%e morebrtne \ Z&hrbtns raVane naMh pnj^teifev ln ■ obUK pH RUta Savitm ▼ taku i« sr*&-co konca], TOX)P GRSKE V MALO"~ ANTANTO. «. A««ee, da daeembra, fTrr.) ^be-mokrati^« prtobčuie iz đlploaMilčnfii kromov teiavo €efirosk>vriBreca tuna* iU«nm mlnlKtra dr. Beoeia tim&e Tstopa QHttw v Malo «n4«mio. Dr. Booei k sa vstte Orike ▼ Malo Mtonto la Ceflco-slovftiVa rcnvbIBc« bo skuiaia v naj-^TftHefn času sklenK) s Orlko defiuithr- V »©* od 91. 4e<> HMf a« 1. jatHHkr 1SS4. ed t*kr*«»«c* nti*A*»«cft erari« pobU-mni« 4ftrt*w« u*«hji« ¥ tAlrop. Zn«WMliio i*, tate pred 9 d*s«tl«tl{ 9^fni«t« steirtift it bila •kAitMMt da »ea )o^a Sottw&r* Ib Dfircn-f»I4 tfla »mkuettka HolW»amke aflmln« |n tta ti tako ml rata* li»Hl}aiuk1H koitc«-meit#r BaWrai« trattrn« coMitiar}e. meu-aa o»Hwa p« ^ ttta ni (fn«la Bie«aar. Pod t%wm*H HoWi&i»&V«f;fi Mtiratnvke-ra Bako^a »«4&«i»*i:a dMio^arstvtmeca »ra-d«. ;« »t1. i« p*b*>«t !vn* VTTVar. M )♦ T*di iflJraf) da S9. &f>f^1a 1994. T&kratfif ^fttasM tv«c • aa i« aa«tr«t tmaneval trn. ravitat«Ha »ttMMiiakac« aaJrtrpft HHri««ft tofr+tairekec« fcs^aaa Petra OraasaK^a, satari M )« iMiaJrsll *t»f>*mi !▼*«« Hr^«r^i. Iste4aim« ma brta ravnatalittv« dr^e^mui b*t ¥»»««)»% J«a^ L*tt«***C te Mtdsomtk |«m< ValatiHsč« D»€ 1 a*c. It^t« (a ftrfracft rtuai^in ta-Ipwi. W5! povtr;a«rt ravi%a»«Jjs5ri prntU »*4a4H««ni ravtuM«4l« hvanu ZvnMiau, •He dofao«Ukr«tv9fli« »ittA« iw pr»m««»tit«v ara^i^v k »rra^afta aa p^r:^or{$o Ljnbliaae. Ob ar/arn **>aAaov«n?ii dr. L. PatiCa St fc i>r*9\ \tob**»+ki oM1»ii^ sve4 a^nti l praoiHi&vo a« tK>«*bno u«od»Hi (MMgiatvifa ts gmn^jfcr'h ritmtr diMiih««««v đobod'a.r-ttvn»gt sr»da. Raapo«! rv«4ećajupi«ff^% <*a£. tvMa (• »ftbrsmi',, da takr*ta* koaHch* ai i«v*dla r«^rx**i*ac(i«. W.4ai kftml»ar dr. Borrnnf^ lWn«Wo^i^ $t m«««ca ^if^« T*ff Mn^rH a« ttd«9t*em «je»**^^v ir«i«i«»»nr«v. fcer t »ii4«intd:asn b»s« *l-a£feen*s* r&cmmri* ttr ma m bft« crtiww *>♦*•"a 9«lra4ttifM. Oli 40 tetaJo! ttccm »AH«i»!w n« m te r*r*n*rt tako aretlUe. 4a rri«*ft* tnsf«4 »fcčtat »otfk© »dro^'fa« 4« VrV* >« |>»«H«-H# rfv# K«rtHtf vii«Vi rvtest-a#i ?*ir«4Ht«n .»p^ >r«i?aHrt 5icv««4Je. Usittffe9«C4 a%«ftt«««a d«vh^dit r»»v mi gm »TS«?* »• ▼ %hdb< v««4UN R«vf»*taiistvw m«s>a«ff» drth^a-rftra-fiwm orada t« n« more o^iHitJ da ifnuri, k«»r r«d4ta fK»«Je dati »• s« aeefidt mftfw tati Za^an I« ra4. o*ic f^r?« i nfctHin^nio §d*. Koaenćev«. Za r*a*!»d n*vAtsmo »*-met pred r$arga*iff*cit« i« *>o«irrvaio S U-aliAkm »rati*w, m^-^ a« )fti prntUn« 22 hi k^ntrr4»* wad V vbnru sw*.«tf>*«tc«^r doh«*darKtve»«>fca trrttda te rrh 40 letfiici 14 PTti«iwiiknH>«rv te 20 ?«»)-kenr ter Tefb*»IkoT. Umtr>rn«(raiti »o nsiuibenci dnhodar-rnr*n*#«, ttrs^a «*a«M tedmo :n IKn«. Notra-nji dek g'cd* n& iave^So stuJlh« t« vest-aottf *€)•»* mr»4)avl4etifti sl«*b«n« prflB-mftrtVi !r i^/ila«^ j*ia* itift »4« us^Aenci d^ho-b»rsfvfm*ga nri«n »trckov-nc> isoWa*fe4>, Id k> twdi Mm{ sah^evaje. Oft5>eo!dfltc se >« rrH! na tuka{&n# oidvttral miiarov« *bvii »bor Druirva Lb-laiahfal^e^ sa Slovaat^ Zfeorovnnja >o »« ^de'*jH^i Š^evHai lattopnfkt UireUVm-tkiaaca 4 kuJtorite^R pro*vt*n*K« « s»a.«»<-«reiiasa *v«ca. Občmi »fc-^r )« otvorli pr«d.^««hk& prhM-#vUa»ii»«a odbora dtaI. LeBiir, W i« v tvoiam abliroetn rtfe-rata poda] praaJ«fine sliko mednftr">dnaK& lBt«*.aktaalt)«ffiJh aokreta 'm niefovega po-BM1UL. rrtuiaftstti hit^lektuak:} so b!H prvi hi m »ar«i{>i mi»«U. da %% mora}« s p^*«^-Biai fr«trf>m n& srdAAM politične hi drui*fc-ee ramart WKaai«ira«< rod< intelektualni detAvci. Ta mu«1 >• kvmta rmdV.+ prakt'čn« isspebe Zaecia »o m »»t«»ovilati druitva tm«lektuaitev, ipotetku v rr»fdM ix>zn<*« a& ttrtH v drucih ariavaii Ib konćno 90 se vt« Mi dr»*tvm nedlmil* v w*4n« rodno \t*m-W»m«4w mtetekwa^«tJ% daJavcev 1 »ede-tetn ▼ Pari«Q. Pr*eram le federacije ob*e-ta trt teoteHne «#Čke. Prva kovati e »red-arvtti ta itadimi. kako afeoijfcat! «mottU po-lotei Ut*«4«ifnsalc4»v W itv dsnes v prhne-ri i dru#4m4 te< hi tairo r*dfkai«o zb^iJjt rmot-Bi pole*** enar« tLo^a. ki rvnri faktf^BO podlao v»aki zdravi dmžbi ait drterl Drt^m toOca predztra rasmerle taite--1ekiv«Ucetirhnt, ftdNkcOsktmi tu vroeaffamitetfeafml sr«4» strl »«e4a tetalalrteatal dciaves med »Jtraa kot oeka* »*d»loi, W H ? borW sa e«m-stenco odriae« od eb«m, sitna, pm potrebne*« aparat*, d«v trre'.lavi ▼ 5ftvnem Ihr-lienhi svoj »la*. ▼ lastnem taHercstt tnte-tektaaJcev )e toraj da stvorito moteo med- plvfl di uJEslHiee.a dTlfeutm fn priborfla svo* Jitn danom pot do socn'alneca položaja, ▼ k&terem ne bo veS na dnevnem redu vprala nt« potnasHkanm vsaJtdameira kraha bi MpTfttano ocrotent aksisteoce. V borM med kitptt&ttsniom la aociialfzmom odnosno koimmlKinutii morak) mte+ektnald ravzeti toćno opre4el}et»o staUlCe !n Sčittti svo4e Interese, kajti stcer ne bo konec sedanjih ne-rnosnih rasmer. Cflj konfederaciie je krep-km mednarodna faJanr« mtelekttiatfifh de-tareev, ki bo soAsobna kijubovati pritisku s eae kaker 1 dru te itrami. Tretja prorramiia točka obsecs paci-flet!^ae t»etH«. Svetovna toju« fn njene krvave predkodfttce so dokasaie. da rode obr»re>*eai konflikti med poaamfHnTi dria-vanH kaia«rrofa(fie po»!e4*ce sa vsc. kl so navesam' na sv«i trud. ft« notama vojna Bi sboljiaJa pnom«f« ^Mocaia Intetisettce pac pa rasde rve^«rvm' mir V dosegn teta cflja pa se i« treba natprei medna rodna ereani«tT»H ta 9 sistematičnim dek*n sorementH 'deo+otrfk* ▼ ksstnlli vretan tako. da iBte!ekt«*le{ e»e«rit aaroda ne hodo vi-deM ▼ v*«k1 malenkoerl novoda za sovra-Irve do stanovskfh kol*er»v dru«re«a naroda. Na ra na^ln bo mocr>e> irpUvar! rudf aa driavntVe hi Insdske mane ter poiaco. ma uvetlaviti vTvilene Meale paciffr.ma. Sret« In Ciovelrvti it po»reben mir. Cdino Otmcteno »motrena, poeJtrvno I« »rod*tktfv-no de4« na vsefc po»«*n drsi#*"Kf»«e^i fW!Jen*n Vnbko po4a«amo oedravf »edan^e rrt'te raz-cn«r« Hi sboi>i« rmortrl eoloAai v«eh sln»«» vedno m povsod xadnH. Dfenftiitie xbr>rovnni« ima Minen i>olo*iti teme^a« kamen m>2ftnf«acite hirosU)veiTskfh m^eiektoateev. Pn ostsnovttvi druitva inte-laktttaicev ta Jttoverrtin %t bodn ustamnrtia *»ro4iMi drn!lrvn rod! v Znin-ebu m Beo-Sfradv nakar bo se*tav!Jen «kin>tH odbor, kl bfi IVem pravico de sastoeefva v kottie-deracm. Po »nntmhrem In * o^tHravatiiem t&r*-ie4em referat« so btia pre^ftana druitvena i»r».vfla. H ifli ?e že pre4hodr»o odobrna p^irraWnska oprftvti. PravTla %o r*o«neta po Mđh fr«Two«kfn druitcv «n kot taka »o bfla v eetoti odr4>re«A. Knn^no )e bi! Irvolle« o«Jbor. Predeed»fvo rvoHjo: vseač. prof. dr. L. Pitimic (»redaedntk), k*. Melita dr. P I v f 1 v a (tatakrn) \n ini. Leo Novak (bltrntattt). OdborflSrt^o: &r. Ivan Platar. Travnik, dr. Ja««e drf. pr. Mar'bor. dr. Onrečan ««v.f Celje. dr. Lončar prof.. Ant. lairtvte »^d svet., dr. Vldmar, ©Tot. F\nt-X*r. i«^««c. L«vt»t» m\ J. iei. N*d*nr«tvo: Rn»»rd JsUrvtMi, Matjaiig, posl |a A^ton fvittek, prof. MarUa Bartet^ra: V Beograda. iOHi boflčno U.) (PalieJ Beogradsko fledaittte aj novo. ampak samo prew«vt|eao, imi se ka! ):&* j»r«a«n.h-a. Zelo STK>mMi na naie Uabiianslro oeemo frle4aHl£e Oni večer se ie pela Lak me s RHavcem \n neko r«*ko primadono, katare lm« scm. £al. posabMsL K&klni dve sili ne-kaj l2redno krtmeca. ta dva pevca skiipaj. Fien«rr5dft«nkt »o mi rakle. ds )e bil ta ts-čer RtUvec posebne d--bre r*rpck>*«n. ln imHI smo užitek, da ma'o takih. V edtw-rtfe ±e }ako itvmkno. raspravlja se tempe-rmni**itjic ln slasno. Beosrrad£»nke so t*\o •levantne, velik da' Beoeradfarvov \t bH m*4 vc-iw> y Parieu Hi i«tiske so te naviele p«2 pari^eaca duha, kar se tiče mode. Po-teb#o so prlnosle Inksas ▼ obleki ln manijo *mi»ksH}e tt Pa-lia. Neki 51ovene< mJ |e defal: >F>a bi se ftrr.inkale ln barvale sta-reiSe ienske. da zakriUJo ne<^vttatk3 ne b< dei«!. a ftma, vraga, se barvajo mladenke, ki so lep« ln Imajo lica kakor »drav« )aSol-ka!« — Ui re« Je fkocf« lepife. mlad**! obra-xov, Id se kvariio t aepoirebauni malarHa-rai, Mnoro sem sHI»1s r>rej e srbaVI Ihah!-uf! mnoco «1 ln miv>io proti. Od svofe straši moram reci, da ml srbska kuhinja laito nffaia. Seve4a }e to dra?a hrana k»-*ere bi pri nas ae smocU. Ootovo )e. dl st sadi t SrfeH prfvoKilo drase srbske K-ai le tsorn|l Uaott Maosjo mesa mnogo masti, aelo veltke paracfcinDca. paprika, s aiM beaedo, )alte te£rte )edi. Tako sem olra-la}« srbc da, da Imalo popol4»eve sa druse arvart na rasnolaco. Zdl s«, da iav>rai« biti moXk1 tuđ* Iako adfai, ker vsi hite ni vm strsnl oaJ. ki se ae vocf)o. Ce vpralaS Đeorratf^ana k)t )e to ali ono, odffovori ti na rio tn pokale s Itvahno fešto: »Idite do eooca CoHn oo-5^jm levo opet do fcoika Itd. Pravo eodn so raznasald Caaoptoe^. tV đaas seasi po trt Mrt ttsdl oe4 sirupa), val na etMtn kup«. Vaak Je vn4l. kar k mocel. da bi prevpn drnceca. Menim pa. da se Ifcsr] oe «ha*o foHfca kakor pri nas. saro rudi tako ae kvptileio* V Beotrr&du ie pooeknd res ie vcJemeatDo mrenie ln meato samo trna veo paialn. da postane v Isfmi mlaiiieato>> kras ni ponos đriava, seveds fm to ethrtsato od pametne oprave ta gospodarstva, od ob-etnalrin oee4ov. kf bodo pos^eCal svojo p*§-nk> ta skrb ne le maltma delu Baocraela. ZNarvčnikom in čitateljem. Ta rsmkfga ižobraienca je duiev* im potreba, dm je naročnik na kak dober političan dnevnik, ki ga obveeča e dnevnih d&godkih nm političr.em, kulturnim, gospodarkem in sporinem polju, Dober pa je dnevnik aemo, ako po sveca svojo pozornost vsem pano* gam javnega ihMjenja in jih predstavlja v nepristranskl, objektivni luči. Tak dnevnik je »Slovenski Narod*. To iEprićuje njegova več kot pol' stolitnm preteklosi. Iz skromnih Maćti* kov v iistdestiih def ih pretskUga sto* leija se je »Slavenski Naroda* rarvil v najugtećnejil in najresnejii tisi ns samo med 5/ov^ncC marveČ nm na4em shnvmnskem jvgu v okce. V tej dolgl dohi je bil vidno ne* 9*trmien bojevmk ta pravice svojtga naroda* otnanjevalec napredne misli, glaenik slavenske vsajemnosti in prc* povednlk blmgovetjs jugoslovenakega ujedinjenja. S te, od T om i i č a, J ts r Č i č a In dr. Tavčarja mu zacrtane poti ni nikdar krenil, vidno je visoko dvigal prapor narodnosti, naprednosti in slo* venske misli, dasi so se opetovano Mdntžtle proti njemu vsi t*mm sili* da gm ufortobe. Klerikateem je bđ »Slovenski Na* rod* trn v peti, k*r Je dosledno &iril nmpndno Idejo, budi! med ljudstvom narodni samop&noa. kazat na pogvb» nosi klerikalizma in vrgaja! svoje $ita> tmlje v eitnostojno misleće, na svoj rodrd Jemik ponosni Slovence in. Slo* vane* Tato 90 organizirali pn>H njemu dfvjo gonjo, v kat ero so vpregU ne SMtno celokupno duhovičino, marvei tuđi Skofe same. Proti »Slovenskemu Narodu* je 7r#» In Ma treskalo * vgeh prlsnte tn ikofje se itdajali peotirska pisma, v kaferih so preklinjali vm tistš, ki 80 narečent na ta Hsi ali ga ćltajo. ter jlm grozili s izobčenjem U kmiollike cerbve. Kakor klerikelcem, fa>n ]e bfl ■sSTovens*/ Narod* na poti tuđi avstrij* aktm ohlasfim žalostnega spomlna. Ni jfm bffo po ploda, ker je bil list nej* odTičnejit borec xe pravice slovertskega naroda, ker je nertntraMeno pozivat na r>r pr&H grrmanlrecifskim nakle* pom mvstHJskfh mo$r>£n1kov tn sisle* mattćno širi? evtmgolij slo\*enske, slo* vmnske In jtrgoalovenske naredne misit Vsi nakltpl sovrabnikav so se iz* jalovih. j^STovjmsfcf Nmroda* Ji n&hJ ona trdna, ne^mejna skela narodnosti, sva* bođomiselnosti, jugoslc-vennke misli tn slovenske vzajemnosii, ob katero so zmman bvtaft vat sovraini valovL List stopa sedaj v 57. leto svojega, naroda in n/fgovema bUtgru po svece* nega Sivi jenja. S ponosom se orira nm svojo svetio pnteklost, polno tefklh borb, a tuđi polno zmmg ?n urpshov. Ta preteklcutt mu Je tuđi jamstvo mm tmkimto sijejno b-od&čnost. Kakor cfo »idmj, ostani »57ti napredka, ne ogleda pri drugih narodih. Žrtvujmo za napredne in jugoslovenske ideje! Prldo* bivajte *Slovenskemu STarodu* z novim letom čimveč naročnikov in ostanite mn rvesfi, kakor ste biti doslejf Največjo pozomotrf bo redakeij* posvečala sevida podlistku. Takoj s novim letom prične v »Slovenskem Narodu« izhajati sloveči rom&n znamenitoga danskega pisca Svena Elvestada »Dama v borbi m đvema*. Roman )e poln sapletljajev in na* petostt tn bo gotovo vzbudil v naii iftmjoči publiki največje zanimanje. Uredništvo ln trr>rava ^Slovenskoga Naroda«« Zbroje psdattov za zgodom nalep Bjetiinpja (1808-1918). &>rbi ns9ma)a nmnia wm os\*t>bo* )*nfa in ujedinjenje, ki Je bila taklju* čina z umfanovitvijo kratje\tine Srbov, Hrv*te*v tn Slovencev, Je najtlsvnejža In ns}po*ncmbnej&a doba v naii zgodo* vint Pokolenje, ki Je izvršilo večja ln slavnejSa dela. kakor katero drugo po* kolenje do sedaj v naH prošlosti, je dolina, da potomstvu zapusti tuđi po» dmtke 0 tem. kako je prišlo do e>svobo* fmjm in ujedinjenim in kako je bila mmionovljena ti nmim drieva. Tt podmfki so Si tu. v naSih h*šah Aft v n&Hh spomlnih. Toda ti podaikl si gubi In proftmdajo neprestano in smri vsekegm udeleimcm velikih dogod* kov Jemtjs vimk dan i njim Mm vično v grob tuđi drm^oceni spomfne na velike tn slavni dni, NaSa dolinosi Je, da nlHmo. karkoH morimo, od te drago* e*ne »*?rWr>e> tw zgodovino nmii§a nm* roda od lete 1908. do letm /9/*. Zmto fi bil nm bevfrmdttkem vtev učiti§?u osnovmn poseben institut, kl bm zbirml vse. ker si nanata nm poslednji nmim vojni tn ne dogodke od progfm* sitvi aneksiji Bomnm do osvobojenja tn uje^n Jenja, Vs*, kar fm v kakrinfkoTi posredni mti neposredni zvezi z vojnami in do* godki od I 1908. do /9/8., Je važno in pomimbno za našo povestnieo.Vmakdo, ki imm kmkrinekoK knjige, brošure, po* idlne ttiviJke Hstov in čmsopisov, ogla* •#, objava, litake, kmkršnekoli beleike, pismm, dnevnike, slike, fotografske po* snetke. kmrte 9 sHkmmi Itd. iz te dobe, nm I jih posije institutu. Razun tegm nmf vsakdo zaheleH tn U9ŠL*+ toMitutM v»V ksr im\ v&iL *WmU in čutil v poedinih trenotkfh, v vojni ali v oiadju, v bitkah ali v jecah, doma aH v tujini, na morju in na suhem, — vae spomine, razgovore, doživljaje, pri* jM>vedke,' anekdofe, dovtipe, izraze ra* dosti in tuge, z eno besedo vss, kar je doiivel ln prežtvel. Naj nikdo ne misli, đm ono, frar ©ft ima, ni važno, fn da ono, kar on ve, nima pomena za z§)odovino, zakaj vmt ostamhi in spomfni iz te dobe bodo nekefa dne vaien in zwm*mtv materijal sa zpodovlno teh slavnih dnl. o V insritvhi m uredi ves zbrani ma« t eri Jal, sčm*t>ma si otvori po tube n m u* tej in icme a# sistematično izda jati zgr a d b a ga n a « o historijo lm* trn 1908. do 1. 1918. Uprava instttutm prosi vsi drtmv* l}*ni, da podpiraio v delu za zb i ran Je ostonkov, spominov in podat kov za nalo zgodovino od 1. 1908. do 1. 1918. in da JI poSljejo v« podatke in stvari, ki so v zvezi t zgodovino našega narod' nega osvobojenjm In ujedinjenja. Y Beogradu, decembra 1923. Ravnatelj Inrtirtrta dr. SUnofe SUnoJević, vseutilllVi profeeor. Dmm SILVESTROV VEČER »LfublUmeketfi Sokola« ▼ Narodnem doara. n tt ZhHite znajte «te bilo treba omotno podpreti kaKšno napredno akcijo ali kakino napredno napravo. Odkor ie v Ljubljani, je lv' vedno član Sokola in 85 aktivno u J: leže val vseh njegovih prireditcv. Pri tt ai »e imcl vedno od-prte roke, kadarkoli je kakšra sokMsKa aii druga narodna organizacija pot'Ka-U na njegova vrata. Po prevratu se ma je posrečilo, da je s tcžkim trudim do bil v rajem lokale, kjer je bila pre;e nemška Kazina. Ker ie to društvo, ki je iastnik Kazinskega poslopja, med tem prešlo v slovenske roke, je Krapež z velikimi gmotnimi žrtvami restavriral in popravil vse lokale, jih opremil z vsem konforom ter tu otvoril kavar:*o in restavracijo z vinsko klsljo. ki sta po svoji modemi i« okttsni ureditvi lan-ko v ponos ljubljanskemu mesfj. Ni štedil ne truda ne stroikov, da bi ustva-rll v Kaz'ni ^rvovrstno podietje in ko so ga prijate! i opczoriii, da ni pametno, ako vtakne t*--!iko denarja v podjetje, od kater*ga b iao imeli morda dobiček drugi, jih i* zavrnil rekoč: »Kazina je sedaj v naprednih rokah in če jaz dar.es ali jutri umrjem, bo imela od podjetia korist napredna stranka, ki je lastrrca poslop;a in katere somiSljenik $cm Že nad 35 let. G. Krapeš je rrnž blagoga in plemenitega srca. zato se tuđi k rie-mu zatekaio vsi. ki iščejo podporc tn pnmočt. Podpira zlasti rad naše siromašne dijake, izmed katerih je mars'ka-teri ves čas svojih studij sed-1 pri njegovi mizi. Jubilantu, zvestemu in po-žrtvovalnemu svojemu somišljeniku. iskreno čestitamo in mu kličemo: Se na mnoga leta! — Ch?ar*te »Mafe antanta«. Kakor smo že poročali, se vrši v januarju v Beogradu konferenca državrikov Male anian.e. V ča*t visokim gostom name-ra\a uprava državnih monopolov dati v promet nalasč v to svrho izbrane cigarete z napisom »Mala antanta«. — Telefont^l pogovori z t«ezem?tvotn. CHede razporeda telefonskih posrovorov na jrlavnem telefrnskem vodu Beograd ozfr. Trst-LJi:b1jana-Dtmai-Praga je ministrstvo določilo, da *e s 15. dec. t. I. vrSe pogovori med PraRo in Uubljano od 10. do 10.30 In od 15. do 15.30. med I.Jubljnnn in Dunajem od 13.30— do 14 in od 20. do 21. Osta!; čas med 9. in 21. uro sevrSe pogovori med 2a-srebom In Pratro, mrd Zacrcbom In Dura-Icm. med Reoin^adino In Dunajem ter m*d Trjtom \n Praco. — Ob£!fi*kl matlfaf tnmdt V Italiji matični uradnikf nišo duhovniki. marvdČ lupani. Ker so predplst © drževllnrskem stanu mztcen)c«i tuđi na nove pokrajine, prelde z novim letom 1924 vt« matična s!u-žht Iz rck duhovnike obfastl v rok? Iti-nnnstva po^amezTiHi občin Razj^taJaio se dotični predpisi. Olede poroke se določa da bo poroka pred zakoni veljavna, jo mora opraviti žur?an alt kak nie*ov poobla-Sčeni zastopnlk. S poroko pred županom se seveda ne odprtvlja ali prepoveduie cer-lo-'ena porrka. ali pred zakoni velja Ie poroka, skfenjent pred županom. — Zatvorltev pomnfne poite Mrli tora. S 30 nov. t. I. je bila zatvorjena po-mofna pn^ta Mala ćora v ppdročfti po^te Kofievle fn hkratl Je b:lr> v tem kraju uvedeno dostavljanje poSiljk nt dom po seT-skem pismonoši In slccr ob tork;h, četrtkih In sobofah. — Irvremettibm f>*-1«» rx>«tc R«ČJe In prideli pošti Pracersk^. 5ef?k? pl«mnno?a Iz Pra^er^kejra bo do-stavTJ«! vsak poneđ^lfrk *T*»dn In p^tek tn-dl v Sp. In Ztr. Gorici. Pošte naj popravilo krajevne Imenike. — Ce'fske tcsN. Razgled ni s t o 1 p v Tovstu, kateresa Je svoječas-no postavila avstiij^ka voiaSVa oblast kot opazovaliiče proti italHanskfm leta-lfim. ne je minule dni iz neznanesra vzro-Wa oodrl. BI je že sfeer potrebe« mitfe-jra popravila, kttero pa se ie samudifo. Nov ?tolp postaviti na cni nalvi5iih rax-fffednih tnčk v ce!t-»kJ okHid pa bi stalo v sedtnjem ča*u precefSnjo vsoto denarja. — Celjska srbska pravoslavna cerkvena občina priredi ▼ d«eh 26. In 27. ianuarfa 1924 v fro-rijtt «*da«'a pravoslavne cerVve v Cei hi »Svetosavfko besedo«. 26. bo slavoostnl koncert ▼ veliki dvorani »Uniona«, 27. dopoldne ob II. pa v velik! dvorani Na-rodnes:« doma proslava Sv. Savo z bla-£oslavl!anjem vode in sečenjem slav-skos kolača, deklamacijami in govorom. — Umetniški klub »Vesna« jo v nedcljo na Krckovem trfu otvoril III. umetniško rastavo. — Na občnem zboru Celjske Diaške kuhinje je bil za predsednika izvoljen progf. Josip Kožuh. — IzpredsodiSča. Dne 1. septembra so pri posestnici Mariji Kore-njak v Vrbju p*i 7alcu imeli mlatiči »Ii-kofe. 201-rni delavec Anton Skutnik je ob tej priliki zabodcl s kuhinjskim nožem Antona Jakoba, na katerega je imel že dl;e časa jezo, v brbet in ga tcžko poSkodnval. Dobil je 4 mesece težke ječe. — Kolo je ukradel v šoStanju Mletni Tran liabe, vajenec v Mo*irju. Dobil ja 3 tedne zannr«. — Cleveland. Ohlo U. S. A. 10. dec. Srečne božične praznike in veselo novo ieto vclći uredništvu »Slov. Naroda« ia vsem iskrenim Jucoilovenom. posebno zo-rf*kini Slovencem z tipfinjern ▼ njihovo boljšo bodečnost. — Jože T. Taletič. — Dinarski Ćmn za wos«fotiske Slovence $eh radi n«u£odne2a vremena in hudega mrnra r.d1~?? na r.?č^]c*?i~ cz^. — \z Južne Srbila. Sretno In veselo novo Ieto želimo vscf: slovenskim roii'om !n rn:ik:njam Iz da'nc Juine Srb ?e f!nanč-n" pr.-d-jrR-dnfkf: A. P«v!:m. A. Zormari, f. S*ingl, F. Ivane. M. Urckar In V. Leskov-Sek. — frraoiark« r GrCMo. M'nfsrrstvo po-Ste in brzojava je sklenilo, da so lahko brzojAvke. ki se poIH.iajo iz nn^e države v OrčMo napi^rine poleg anzlc5ć?ne, fran-coSčne In rrJ^'nc tud i v ftaltir nSu'nf. — iz Metlike n*m p^Scjo: Tik pred bo-l^čnjm} praznk ;e lačeN po*Tr»vnti na met-lfSki pošti teMonsVa ^ovorHnfca za kra-jevni in medkr«ievni promet. Ob'fnsrvu z!ast: Se rrgovsV!«« in obrtnim krogom jo s telefonsko govorwn!co jako ustreženo ter izrekEmo tem potem pošfn! upravi ia-r-ro zahvalo, da nflm ie preskrbe!« telefon, k* *e r» ljud;e dosti rn:5i po»!užt?iefo kaknr brzniflvu. Let'no smo Imeli spTo$no jako dnbro Ker srno nss'iSil! dost? sena, se pol-nfjn nni' hlevi: poHe j« dalo bn^at prlde-lek, sadja je bflo tud: precej in lepeffft ka^-kor *e osvednjiTft zadnja sndna razstsva v Meti'ki. V'nika kapljica je znatno bolfSa od ianske. Cena !e?n$n;emu vinu je po zi-«Js»"icah in bramlh 2^> K in vUSe za Hter. — V Osjcku se jo poročll naš rojak z. V"l8drmir St« m c a r. Ć'an zagrebSke opere, z fdč. Ružico D u b a c. Rilo srečno! — Smrtna kosa. V Ptuiu i? dne 20. dscembrt timrl prof. Davorin B e r a n i £ v 45. letu svoje starosti. Pokojnik Je bil marljiv delavec na k ni tutnem polju. Bi! je d'*-ber nnrr»^r|rk ki je vestno izpolnjeva! svojo narodn© dolžnosti. B!as mu spomin! — Kl a ti vitez. PLšejo nam: V Ljub-Ilari se ie pojavtl klativitrz. ki se izdaja za kneza, tovarnaria in trcovra. k^kor mu bolje knre. Pripoveduje med drutrim, da Jo priiel m«d vojno rb mflijone. Preje le lm-1 svoj drlokm^ v Beogradu n 2a?rcb? baje mu na LJrblJnna bnlje uiaia. Strke »?5e x rtrnimf obrtrtiki, da mu napravilo ružne aparate za njegove inajnovej? izume« in potem iSče st ke z laterc- i za Izkofi^ČonJe svojih »naJnoveJSfh« ■ imov. Navadno se pa prirodi, da ostane obrtniku zanf nič vreden ^nars*. katerera Je z veliklft! trudom in str^?k? naoravil. interesentu pa ostane v rokah kot »patent« kos nič vred-nesra napaja Ore udi v trgovino n? račun interesenta po razno M^o kakor tud} na raft?n Interesenta k rb vku po posojila, — Svarimo vsako^ar n§ nasede temu PTCbriSf^rrv: k??-i! da ie oresr;*^ dve rr»dh!-ni hotel Je iudi ikodovatf nofrtn! rodb'n! Th^erryjevi. Državni pravdnTk predjanr* za Hrvo?a Paskfjeviča m«VslTT»a!nr» ksr.^n 10 let po zakonu o oMoćb; mladine. Kp.xen predlaca zato. ker je Pasktjevlć popolno-tna zrci za veSala. Po eovoru državnejra PTavdnfVa !n lastopnikcv privatnih t:de'ef:9Ticev, H »o vst nsjrifl^atl ćn ođstr>^a>o o*-teKi !n 25 ri00 Din za obravnavne stroSke tekovi 2H dnf. Dr. Pftdo5ev1ć, zastopn'k ofik?đ»v?»ne rodb'ne Kanaiet. je z«h»eva! tu slt^njo, da se j\ vrrte orrpnn'h lOO.noo DTn. D«. se }I plača !e-Tio 7f> r>00 Din tekom 50 let, 7Oflo Dfn za r»'>2Tebne «trr»?Ve Tn nitnri 25 MQ Din s*r^lkov r.n pr*s*opar'e. Dr. VidrTt je zahteva! za Tk»erry!a .^.r>fW Drn *v»«Vnrf-n?ne rn vzdržtvanie v zamoru, !00.000 D:n za sremnto. ki ?o Je moral pretrpetf in 2^0.000 Din strošVov za z»«topnn>a v dveh mesteih za sebe Tn ćt. Fsrkašfl. PopnTdne ?e jovotH $e Pa«VfVrv'5ev zn«rov^rrtlk» naVar je bfl proces lakljtičcn. Obsodha se izre?e v ianunrju. Borzna porodila« zagri^bSka borza. Dva 31. dec. Spr«?«to ob 13. Devize: CurTh 15.515— ^5.615, Parfz 4.M—4.M. London .184.50—^7 50, OvnaJ f). 123P5—0.! 2=95. Pr« zn 7 C*)7T> -2 622S. Trst 3.M—3 «7. Newyork 87.80—^8.80. Budimpešta 0.45—0.-4«. Valute: dolar 37—88, Kra «.785— as 15 Efektor !z CurTha danes nismo prejall. TNOZrTMSKr BOT?7rl — Trst 3t. decembra Beorr«d 1* 0V-. 2^.05. HtmaJ 0.0.12.^-0.0,125. Prasa nT.10— mm. Pariz 11«—11*75 T.^ndcn lon.S-100.??f> Newyork 23.02—23 12^4, Curih 403 do 40$. h\wm pronla. ZAVAROY/lNJE MEJ PROTI EOLGAltSia. *— Beograd, 31. decembra. (Trv.) V beogrfidskem dnevnem tisnu je go# vor Cankova izzvai oštro kampanja proti Bolgarski. Javnost K&hteva, da j© dolžnost naše vlade v vsakem slučaju odločno zavarovati naš* mejc proti Bolgarski in da r.oramo izvajati skraj« ne konsekvence ir mirovne pogudbo. Govor Cankova j« aapustil v Bcoflradu pnjneugodnejši vtis. Cankovo baacJo o Makedoniji tolmačijo tako. da se jo sedanja vlada povrnita v start gcriTia« nofilski menralftot. boljjarska vlada to udaja politiki, ki Jo vodijo Makedonci. Napram naši državi je opažati vodnd večje sovražno nerarpoIoJer.je. To ka/ žejo tuđi rami dnevni dogoiiki. V So« Fijo so se vrnili kno^inja Evdokai]^ Nadežda in princ Kiril. Sedaj pa prU pravija vlada tuđi pomlloSčcnJe vseh zš česa Stambolijskcga obsojenlh mini* st rov. — Bolparska se tadi n pomnčjo ntfed-rtsm valno nonaklonjans države nepre*] stann in mcrljivo oberofuje. Jasno /a, \ da Bolgcrska čuka samo ugođen tr-eno* tek, da nas napada. Njeni agremvnt < nnment so vedno bal] očitnej&i in jih ni podcenjevati. • OPRAVICEVANJE BOLGARJTCE. ! ^- TSengrađ, 31. decon.bra. (Tzf.)-Nas sofijski posl. g. Milan Rakii prispo dar.es v Beograd. Po poro^ Ijubna, Od t* n??c!ne ejr.arnice ne bo Bolg^rskft nikdar krenila. CANKOV POD VF?.IYOM S02UR2ANA FSR^D^ANDA.^ — Đ&o*rađ, 31. dfsoerr.b^a. (Izv.) Beograd je vzncmirjrea radi jjovora 1 Cankova v boćarskom narorfnom t©*; branju. Ta provokativni govor pripiszu j jejo partcmcntnrnl krogi nars&čcjačc*) ma %'plivu odstrčnjemgs ekscsssrfzt. Ferdinanda. Od meseca junjja. ko ja; bil vrien režim £.tamboH}skei?a. je »nnl j Cankov umotao bi;cr.oirGri med rasni« mi strujami. Bao^fAcifrk4 tick danoaJ oštro fjrnja sedanjo poiit>.ko vlado na#, pram Cankovu, ki so Jo Sele v poboto pokaza! v prari barvi. NAS PARLAMZNt IM ■:. • BOLGAPSKA. •' ~ B**$7adt 31. decembra. (Tarv*,) V, pdriametarniii kro^ih ;e sobotni govori bo^arskega rninmrskdf|a predsednikai Cankova o ny«dsefeojtiih s©sednih od*j nošajih in osobito odsievck g'ecie Mf' kedonija 11 te#*J ma državama.« '' Z izjavo Cfinkova si je dala Bol^i garsk« slabo spHčevalo in v Ba«|jpr*di4' morajo postajati mcTou^j^ ?ukt«rV s^t noitup'jivej^i nepram fiafiji m Bof^tr^, ski. kjer ne vlatU j javo. «^Nt«viJAna^a| •veboda. i Ljuba D a v f d o v J & vodHalf 4ćt, mokratske stranka ja kate$cri(no ia* javil. da Makeaonijm n* 010*4 biti x4 n&s »jmboiko rsrdor&t. / Ks5a t'-mJo more r.j^rsm fcotltf Aoi^ ttoino in odi očno v emitu miravn« ^0^1 godbe varovati ia branili državo« Jai tarese. V opoz!ci}onnln!f% kr&glh sptaJtrtĆk naglašrjo, da sa ravno v tem govore^ Cenkova kažejo izraziti zr.aki nais jtof. pustijivosii ia čcia Madnjs^a prevrmi* proti Stor-ibcttjskemu. kj je bil Aajaruj sko is!crcn pa-jpoievatelj rnec5»eboja*44; bratahega zbUianja. doA'ffi eioji Gen* kov popo!n»»« pod su^stivnim \&'t& voin Todora A!eks&Atirov&« \ Sploino prevladuf* v Bff^fi^dtf^ prepričan}*, da ni deleč čes, da bo n«^, drimvm prevalim ns Sstlisntt eno vno^o^ ki je *dint> dosiojn* im aAt^fH JtC nuitli tki mliovnl pogodbh ^^^^ _________ _ ■■^ato^tik.'Ajn<»kutin NA7NANJA sa, da se ropet fo» Prtinl-6«: vec (Wermut) kak<»r tu* drujra raJhollS«; vina: H»Wan. 5ilva»«c. Črtin vina, Hmw(' fnorčsft. Silvfinc« J« vc5!« mnoii»a In %4 čct ulfcn to«! 4 K cfr-je Pri Tridrihu, Mw stni tr* l& jpeifs\ ^jfrJHigP* ^ stran 8. .SLOVENSKT VAftOD. dne 1. Januar« 19*2 4tpv ! Po zunanjem soetu- Zveza rn^ Českusiovaško hi Frakcije. Na kratko smo ie poro<-a.Ut da ic pri-Sio m*d C^R a Trftncijo 4e wežne*a po-litičneta akta, Itf bo ie belj u trd!! ie ob-stoječe iredtebo'Ro prW«tel;s! v o. Zavezni-ika poyo*Jlia med ot>em« drUvnm« ima vse idaalne pognje ir»;nct» ivrijntelistva in je postala takoj s poOctki\ predmet sp'cšnegft zanimftn i In odobravanja v tisku ;a javnosti civb Jržnv. ki k1 naklonie-nc francosk; ziman!. pol:t:ki. Nfts protno pa I« iiivk'a os'ro kritiko pr! neka terlh dru-gh aarodih. Ob scb> umeviio, da jo jt pozdravila v prvi vrsti £t*koslovnSkt tv nost. V»i lisU iiv*«mii *Vra;ne ! evičar^ke vidijo v tem do«o«J'xu jeaistvo zn evropski mh in uspeSen razvij mlnde Seikogtavajlke države. V iste*« ivhv p'le;o o rvesf rud! francoskl listi. »P!*aro« prav!: Pofndba sama ie v Btntlevi koncepciji jnmo del Obse^n« ce!ott. snmo z«»*dno kril.o ve'ike Stavbe. annloina Dogodba z rapnJno Ru-sfjo pa bi bfla vihodtin Uril«. To so bej-'de, ki jib je umanji m'-asttr fz*ovr>rt! javno. Pom'ritev Rutov med «ebcj In potem z zapadom s p©ma«;» *!«v*asketa narod« ka-kor Cehi. ta je vrfcunec nad Čsl. v!adef »Mati?« pa prie: Z *r«tpodarske«a stnliSČa ]• C««;!*iiu prHTčni ltro*f ** sprejeli v est o sk'tnen" franco«kn-čsl. pogodbi knt !o-g-Tčno pos'edfco aaji'tlVe prl:rtke ki je t svolm »c«tr7^n:eTn pr'»!^a Pr*nciso, da S' pe:.VV r*wc»rMv:h ifv^7i»:Vft\' fn :«»nf.tva za Vođf>čnost na Poi'jkem la prT Ma!! nn-tnnti. !.on^«««f'vi polit'k' *o tuđi rr«ner;a. d.i n-Trrersv« Trun^'a oh^ovU! zveto t l?us:io in rbVpTTtf $ pomrjio W>!e rntnnte Nemč:jo NaV'oa'eF^tt in f*an?onko favrtr'r*rn?e ne-kp.ier'n rfržav. il^sti pa Mnle «n*nnfe. ze-1o r«ib:ra anr-elVe duhcvt. O tem n«i-boVt yr:?n oi'vtavek iz retutea to^r?-dar-s'-'er« dnevn^a kier bereroo: Dnkier FrRc !*« porab!Ta na svn! do'« v AmcrTk! k* zr.sl* 7*Q.r**i fTtnt«y, Im« Amer!ka pra-v!ro »r->te«t'ratl prctl nien' »eri v tvrnp«kt po!!t?VT im trffovfnr. Anelei^a na vhr«nlt; «ntffnto in cp^rnri* svfodb. ki tmajo aame« podpirari franeosko heftmnm'TO kot protiutež .nevar-nottt od vshoda. »Neue Prcie Prcsse« pravi, da ta pogodba ai agresivne** značaja. Skrivna imlim ćelkr»»tovaike£a sunaniega m'iilitri je obnova iflne Rubite, kf bi t Prnncijo znova skleaila ivezo in vzela države Male aatante pc>d svojo zaštito. Bc!jševi?eni sili v Ameriko. ICrmv.nistiČna oropa^anda v Se-verni Aracriki. — Zinovjev bi rad izobesil rde£o zastavo na Pclcm domu. 5 tem. dt Je prerident Cnnrdre ▼ ime. r'Jkcm Pr'amfntu •. dcc. izjavll, da Ztdi-njene države ne mnreio stopiti v stikc z TMfimam. ki ne prirnavn mcdn«rnđnrh rb-vfrnim!. ie ni*V" pr^b'rm »topfl v oM>redie v«ejta, kar znn'ma sed«i «mer:ŠVn lavnist Tej tz'avi ie sledila nnti 9oviet*Veca iu-n»n:eta knm'sann Č!JerTna. v kateri bn\'w $ev;»Va v'ada zatrjuje da si ie sovietska i RtiMIa vtdar* že'e'a pr^ate^skTa srikov z | Amer'Vo. da ^e ho*p po«a:»»t! z vlado Ze-i d:n;enrh dr?av Tn n'rna n»mrna vmeinv^ti se v notr»n:e v^s^e d*»č p» h! r?*da ra?e?a pojc^'^nja o rn»r?n?h x«h*evah Severne Amer'ke. Na to noto te od^ov^r1! drfavnf tn'nTk Hn^Vrs. da sovierska RmMa laliko vrne al! p'ača r>riškr>dn!no za !mct»e. ki ie b;!o Vr»nfrf!r*»no nmrr^V^Tn dr?a v'ianom. AVo p^ h^Če prek!?c«t? dekret, s katerfm odV*«n;a mun:ern Oomii. Zrnoviev (Anpfe'brtum) ie pred«edn:k tretie Intern«-cfi^nnle !n ie bil v voinrm J«$u nemjlVl vohun v Rusfif. Onnes vodT vvetovno krv mi'n*«tT^Tio r»mT>**and.\ obenem pa je MniT C'an n«rednv«% izvrsevaineza . odbora fVC.fK) sovietov. Zagovorafkf aovictak« vtade to trddl, da vodi propacando v Ameriki t aamenoni da iszove proielarsko revolucijo, tretja in-teraacijonala, nlkakor pa ne sovjetska vlada. S tem ie senator Borah ntemetjeval svojo reso'ucTjo. v kateri prost prezidenta Coolidga. naj prizna sovjetsko vlado. Vlada je odgovorila scnatorjtt Borahu v kratki spomenici dne 24. decembra, v kateri pravi; »Izvestija«, arndni organ sovjetske vlade priobčujejo 7. novtmbra 1923 prizna-nje. da sta tretia internaclionala ia sovjet' ska vlada v zvezl. To logično in ob sebi umevno zvezo poiatnjuie Rezanova rar.prava »L fdćolo-gie de Commun:que« (izSta v Bossardovl zalofbf v Parizu) kier Knmenev r«^prav!i* o tem kako deluje tret'a Intemaclionala za svetovno revolucijo. »T«polkom« (izvrSe-va!m odbor komunlstične internacljonale) vodi komun'sttčne ortanfr.aciie po vsem svetu. Niegov namen je uničlti obitoječe dru?abne riimerc. Ispolkom odobrava m-»i'je Ia dr^av'iansko voino kot tredttvo sa đos^eo svojih c!!:ev. On je naiveč'a n*da fn o?ora sov'eta ljudskih komlsariev kaj-t) brez uspeha knmiini7ma v drufin dria-vah se ne more dolgo držati krmnn:st!čna v'ada v Rusiif. Kamcnec privi: Vzrok te»-oe dru/be med prvo proletarsko driavo in I tretjo komnn:srIČiio !n^ernaciion«1o :e v dej-stvu da eden brez drugeca ne more eksi--itiraTi Sovietska Rusra Ima svoieca za-$3tfn*ka v tretil ln*ernacI;onaTi. tre^a !n-ternnciionala pa je s!!na zato. ker obvlada rnsV^ dr?av*o ?n aiena sredstva. Z^irovorrt'Vf sov:et5ke Rusre «n tud! »Trvesrliac z dne 22. decembra prottnitajo ZTnovievo p?smo amer:IVemu delav^tvu za fa'z^TVat. Toda to ni morfdnino. Mero-dn:no ie rarmerje med soviet^ko vlado in tret'o ln*ern«c»;on»»lo. Sov'et^ka v^ada fz-iavT;a. da ni pnS'i'ata v ArnerHco n'k«VTh navođil c'ecfe revo1nc!ie ?n da tore^ za ak-cl'o trrtie in^ern^-nonnle ni^akor ne more hUi odrovorna. Mnrda %n kie naivni P">!!-f'ki fn narvrre drfave. kl h<^do na prnf^njti te mora'ne fMozrf*'e ^VTepn!a s sov;et)* uv^ttjo h'«fro. Po n^vem letu b« ^me-rTi*Va v)pć* 'n iftvtiost nadaljevala debato o niskem problemu. kar je z^pel no pesmico. po tej pa se osnovne io'e — V (»rrjf'vTi »3<>£fi« )* oretfavaT 29. fm g. prof. dr. Molle o pnl'sVem pNatrini Slrnv'evlčtj. Vr'o zan'mfvl ledrnati op's !t-ter«rn;h del sver^vne*« pf««tclj« nam Ja vrbndf! In o7?vT1 dn?e\ne slike glavnih iu-nakov rnmsnov »7 ojrrt'em ?n mečem« »Ma-i'm v?terrm«. »Potopom«, »Otio vad's« »Krvari!« !. dr. Ocn'ininl pisa+eli kot glo-b^ rpnrovalec prirode, je rdru^n v svoi'b timofvorlh rcodovtni ramfh značn'ev in **vlien;a v zvezi t ljubavnim romanom, du- ba polnfh in tenzactjonalnth dogodkov. Nje-iova dela so oživela polisko duSn k vsta-Jcnju In osvojen ju narodne zavesti in ponosa tradictj poljskeea naroda. Hvaležni narod ie poklonil du^evnemu velikanu kot Prvemu med naiboliilmi ^'noNi «v>>-* naroda, lepo posestvo Krasno predavanja jt venčala iskrena zahvala udelcicnccv potrtvova'nemu %. predavatelju. — Tatjaaln dan. Na svoj tradfcfone!nf praznik dan sv. Tatjnne 25. ianuara pri-redljo ruski akademik? tudf leros veliko veselico v Naro ^e gotovo spominia, se bo v e« dvorani Na-rodnega doma vr$II koncert s p'isi.m. v drut: pa kahnret z udeležbo pr iliub'ienih igralcev opere tn drnme. — Poi'čB'ca »Podružn'cn keli Ju^o- vrSil v uredo 21. t m. *b 20. uri v gn^tilni ptI Mraku na Rimski cesti Referira Inspektor dr. l.rkar. — Za Šlveln*co Spl^lnera fen^keca društva se sprejtmajo pri?last v srcd"i 2. ian. o leto d^i^i zabiva d"»-bro vino In rkusna Jedača! Torei na svide-nje! — Slvrttrovn n"Ć ~ fjirb'fniskrra 7.vo~ rta« v okitano oraM^on'h . z^^rrtilh pro^'orlh N?r .do^a. PrltntrlH pp*mi \*> n^prisillcne zpbave ^krrn^ dobr^d^*!!' Zp^^trk oS 8. ZveČ«*r b'rtpT'r* %t ro*nr oh pol H D~n*$ zvečer pofrt^mo vs:. ki s™ fell-mo v nenr!^iijen| pev^k! 7ahnv! p^sHvitf od starega ieta na Silvestrovo noć pevske-ga društva »Ljubljanski Zvon- v zgo nje prostore Kar dorna. Izbran sp°>rrd izvrsten pri?rfzvk. prisina do;cnj-*ka in n z li^ka kap-ljl:a in ne vemn še kriko druiih dobroti Claae. prijatelji društva in naic pesmi vabi na ob Ino udeležbo o^'bor »Li-blunske-ga Zvona«! — DruStvo nalemnikov za S*ot« *Uo opozarja da se vrši prih'-tinja Javna odb->-rova seja v s^edo dne 2 lan. 1C21 ob 20 uri v veliki dvorani meMnega dima. — Oruštvera p'sarni dale čtanom dnevno od 18 do 20. ure iniormaetje Sv. Petra c. 12. — Kna Tlvoll si ie naNavH za novo Icto napc!nzan:miv amerikan-ki fi'm »Ženska — v r a e«. 2e iti^l iv ^am prJpori ča ch*k: glavno vloiro iP^a glasovira Ico^tica Kitty Kordon 2 živahnim temperamen-Km in tz\ rs'no i7^rahko mino. Tud sa razva'eno oko vaMjiv ^porrd. — <^d 3.— 6. lepa drama »Kolo sreče ;e opo'eče«. PARL-KA GROFICA, c'e-.intna drus*^ «"»a dra^a 1. del v c'avni v'ojj! Wa Miy 5C pre^vaji v tore!* J-, 5'cdo 2. io Č9 rt?k 3. januar>a v Kuio »Ljub- — Otvorite* nove«« modnoga salona. Marija Goizel otvori 2. januara nov modni saloa v e!etatno opremi enh prostor!« prcin e K';I>'*rvc s'fiičivarne na K.^n^rcs-nem 'rsru 8. Ccrrrrie dim- v-h'rpn n?i oci«d ht opozarjamo na dftnn?njl ln*^rat. — V Ko t'lal Turkovl. Strr!!V-a u'. 22, igra n-^ S;lv^«*rov večer ^rn^^l-ko^c^rt. — Do zadnf? ratl <• Vr\ tlas o izborni koko- n%i\ »Mirim« či k' lude. — Knr Vi p«*ro^"»«»e. to ie HzafTu'd Tn prnvo domače ^rrd^tvo. kn'ero prc^e-ne V»$e b^le^'ne! Po'TVrfisn^ p^t ' k^ Dn 21. Lck«rnnr Ptig. Tel'er, Stubica Donja« Elzatrg $t. 233. Hrvatska. — Koncert t kavarn' »Prnona« r. PrvovrMnt kapela, d'?'"» \7 ^«i'k?. AtraV Mi prvp vrste. — Knnlt* Ie STmfnl s*roj T'c^H pri tvrrfM I O o r e c. pa«a?a \Mh\\. kred. banke. O'e' n-'"«. |o. One 3 februnr-« 1O?4 lnCre^o n« dr~ favno konee«T'oTvrnnem zn*e^«em 'j'Hl-Sču Lee«! v M^rboru ropet novi ^e^ft'fza stroierVste *er ^loven^Vo in nemSVo «?•-oo^rnfpo. Teč«il »rmaio A rr»r«ece Vo'^o-vPn*» in poink VAfFNTIN KOPITAR. V glohoki žalosti ni?nan:amo v^rm ^orociniVoni, prilateljem in znancem žalostno vest, da je naš pređo* bri oče in stari oče, gospod JĐRU \wmm zasebnlk včerar, dne 30. decembra 1923. po dolgi in muke-polni bolezni, v 75. etu starosti. Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bodo vrSil v torek, dne 1 januara 1924 ob 3. uri popoldne iz tiiSe žalosti, Novi Vodmat it. 36, na cvangeljsko poko* paiiiče. NOVI V0DA\AT, dne 31. decembra 1923. Žalujoči ostali. Mettnl pofretat zavod. Uljudno tiaznaniam, da otvorim dne 2. ianuarja 1924 v pijih IH loitalib u Mwm irsa 11 prvovrstni modni salon ter se cenienlm damam udanp priporolarn* Z odfltnlm spoltovanjem J\lci X*i j)<=i Gotzl __________motfni suton. Židovska ulica 5tev- S- mml PlIS, Mm li il! za plašče in iopice w vallkl ttblrl pri tvrdkl *• . i I AA W \|fa|%AV||Cfe i ^ ? "I l*\ ^ I f5l "»^ "5» Za h tev a/te pouso c? >r ««ev 1 >S i o v r nj < k ' NA^nn. dn» 1 januari« »^3- Stran 9 Miran Jare: cVedezevalec. tiho . . . tiho . . . tiho . . . Jzpod zemlje" pa vseširne pod noČ se razgrinja zvenenje... V starem stolpu bije: ena —-ae razgrtnja zvenenje v kolobarjih.., V starem stolpu bije: dve — tri — v kolobarjih, v njih središču: čtoveksnavpičnik. Štiri — pet — deset — dvanajst. Sekund in zemtjć pluskotanje rta glad ino večnosti buri mojega duha ocean. Iz sebe razpel sem vrtinčastih misli omrežje, skrbnć sem se sktonil nad ta čudo* tvorni strunjak in prisluškujem... skozi mrežo strmijo oči: Evropa: roka ogromna z globoko vrezanfml črtami'kačami! Vodoravno razprožen črn krizi O, beti čfovek: trpiš — trpiš, mli tvoj križ ne raste v nebo, v tla vkoreninja se, grize zemftć na široko v Črnem gnevu, kl puha iz sebe dim in požar. — O, beli čiovek, živateko trpiš: Jcakor sestradan tev ati ti$?r ujett, ki tastni mu mozeg pali drobovje. O. dlan Evrope, pogrezajoča se: nm krlliščih zlih črt se v tučih kričo&h hfiščijo ogromni zblralniki tvoh'h sotz: šantani, beznice, menjalnlce novcev in src. vrtitjaki prepričani, bratstva, tjubezni in grobnice živih... In nr>£ mo'či fn rfoftofno pozira to mrzlično vz**u$1e in se niža... tokavo se niža njen crni pokrov • ielva vesoljna... đa bo vse spokofno tn ravno — na Crni ptošči bodo bodočl, vzfočnl vrfnarft trgati rože škrlatne ... Ptodna bo tvoja smrt, Evropa, Evropal AH noČ Je obstala: čuj pokajoči pokrov, ki Je zadel ob stebre ognjene. Osamljeni žarni stebril šibijo se ati vsak hip se Še siineje vzpno, da bi od mak nitf mrfvaško odeto med zemljo in nebom. Rdeči stebri: muke onih, ki motijo, — — božansko trpljenje duha, visoko trpljenje, rastoče v visino egfpčenskih piramidi Tiho . . . tiho . . . tiho ... V stolpu ne bije. rvenenje je utihnito, tesnobno premirje, — <— vaeokrog kot ob stvarjenju: motnjava meg'š. čakam ... čakam ... Čakam ... Ali nas ne pregrne težki pokrov vsemirske noči? Ali zrasto iz bolesti samotarjev piramide s kresovl avetečih križev?! Bogat in star čiovek je ime! mlađo ženo in omehčanje možganov. Ni znano, ali je Im cl zato omehčanje mo< žganov, ker je lmel mlado ženo ali je imel mlado ženo zato, ker je imel omehčanje možganor. Zdi se. d« je prvo verjetnejSc, kot je tuđi to. da lah« ko primerjamo mlado ženo s strojem za precejanje limon ali s pijavko ali s hitro jetiko ali z rakom v želodcu. Naravna stvar je. da je bil stari mož čiovek, vreden največjega pomilova* nja. Obiskovati je mora! vse koncerte in malone vse jour*fikse. Trpeti je mo> ral v svoji hiši najnovejše knjige in vpeljavati na svojem domu mlade Iju* di, da nekoliko pozabavajo mlado že* no. Prosim, da *i ne boste krivo raz* lagali tega zahavanja. Stari mož je neskončno ljubi! mla* do ženo. Sramoval se je svojih sivih las in jih je barva" iz Ijubezni. Z naj* večjim naporom je poizkušal vliti svo* jim nogam mladeniško gibčnost, kadar so se spustile prav instinktivno v rit# mično*tabetično, dostojanstveno gi» banje. Nosil je tesne čevljc. čeprmv ga je rad tega čestokrat obhajal obup. Ob'aćil se je po najnovejši modi. upo« rabljal najboljSe parfurne . in posečal premiere, dasi je pri Hih čestokrat sfudko zađremal. Takrat pat da je nVa» da žena. ki je naravno sedefa poTcg njega, prav neusmiliero uSčipni^a v stegno, seveda je uSčipnila istočasno — samo mnoflo nežnejše — z drugo roko mlađega gospoda, ki je ^edel z njima v loži. Stari mož se te tako? 7dr* zdrznil kot poparjen in se je zbrihtal, mladi gospod na je sanjavo ramižal z očmi " i prcmišljeval, v katero opero uvaja overtura — simpatično ščipanje v lozi. Tn vrhu tega je imel stari mož ▼ svo* jih žilah zelo plemenito kri in je bil nad vse liubo^umen. »SltSiS ljuba ženka«, je dejal ne« koč, »nikaVor ne trpim tega. <*a bi te ta mladi frkovec tipal po plečih.« »/ h, spet si ljubosumen!« »Ne. nisem ljubosumen; ampak tega ne trpim.« »Dobro, todt povc' mi. dragec moj, si že čita! kje. da se kdo. ki ze'o ljubi, »idaja tako nirkotnemu čustvu. kot je Ijubosumnost? Ali setn jaz Iju* bosumna nare?« Stari mož ni mogel takoj razumeti tega. »No. nisi...!« je dejal po kratkem prem" pjevanju. »Seveda nisein, >cr te ljubim. če bi te ne ljubila, bi bila lahko ljubo* šumna.« »Hm ... Prav im a 5. drača moia.« »No, vidiš! Prosi me torej za opro* ščen.ie!« Stari mož se je n nil nad alaba* sterno ženino r~Vo in io fioreče po'ju« bil. Na?« je reke'. ko se ie povrnil, »ali sem ti sedaj všeč? Brivcc mi je reT:el. **• «fm "*» vi 'ez Vot lord « «ATi kot obrtta gorila.« je pripom* nila žena in buSila v smeli. ?n spet je postal žalosten. X Tbogi stari mož ... Nekoč ie sedel v g'edaliSču s svo« jo m'arfo ženo in z razumljivo iezo motril itfralca. ki ga je icnn že de'j ča* sa gledala. Le s tem raziočknm. da je mož opazoval njegov bedasti obraz, žena pn se je naslajala na njenovem mtšičevfu. ki se mu je imel ta igralec zahvaliti za svojo karijero več nego svoji «?'avi. 2ena je imela na sebi ze'o dekoli* rano obleko. Kot nebo iz obi akov ne je svijal iz dragocenm čipk njen krasno obličeni vrat, ki so ga scnčili zlati prameni las. Hipoma pa je opazil stari mož ves osupcl, da pihlja nekdo. ki je sedel za njima, docela mirno, kot da atarega moža sploh ni na svetu — ženi za vrat. Malo je manjkalo, da ga ni kap zadela. Hotel je planiti s svojega sede* ža. 2cna je opazila njegov nemir. »Kaj ti je? »Toda. draga moja«, je začel Se* petaje, »neki gospod zm nama ti pihlja za vrat.« Ona se je obrnila. kot da je opa* žila to še?e sedaj, pa niti najmanj jez* no. Veseli gospod iz druge vrste se je pok^onil in malce zardel. Ona mu je odzdravila s smehljajem. s kakršnim se vabi drage goste na slab obed. St" < mož bi onemel od zacudenja, če bi se v tem hipu količkaj oglasil. 2er':a ga je rehitela. »To je slaven pe~nik. dragec moj. Zadnji čas je že, 6a se na vadiš razlo* čevati don Huanov od nesnikov...« »Toda on ti je pihlja! zm vrat.« »Jn kaj je notem? Lahko bi že ve* del. da je dovoljeno pesnikom več, kot se zar f* tebi.« »Dobro, dobro, toda to je velika predrznost.« je govoril stari mož vse tižje. »Prosim te« pomiri se; ljudje nas gleda jo.« »Toda jaz ga sploh ne poznam.« »To nič ne de, se pa ob premoru spoznaš ž njim.« Tn re« so se spoznITi ob premoru. Mož je bil malce razkačen. Prosim te, ta glista se mi očitno posmehuje.« »Gotovo mu daješ povod zato.« »Makari. makari, draga ženka, toda tak smrkovec bi moral spoštovati mojo sivo glavo.« »Tega ne more. ko jo barvaš.« Tišti hip je malo manjkalo, da se ni stari mož razjokal. Ah. rcvež je vsak star mož! Toda to še ni najhujše. Dogodile so se stvari, ki so še bolj mučile starega moža. Bilo je nekoč pred BoztČem, ko ni dosti manjkalo, pa bi prišTo do tra* gedije med starim možem in m'ado ženo. Žena namreč ni opazila, da je šel star mož za njo tn ji sledil kot tat, daTeč, zeTo daleč.. Vcs presenečen je opazil stari mož, di je stopila mlnda žena v neko hišo. Ni se upal stopiti za njo. »Počakal bom«. si je mislil »morda je o^STa k znancem.« . Stopil je pod podvoz nasprotne hiše in čakai. Du^a mu je kar piska'a od obuna. Pa bi bil še bolj obupaval. ko bi vide*, da je mlada žena diskretno pozvonl'a na vrata v pritličju in se je hip nato pred njo pojavtl tis*i drzni mazilTcnec božji, ki ji je ▼ g'edališču pih'jal za vrat. ^cna je smatrala za primerno, da se v prvem hipu nekoliko začudi: »An. ti si?« »Mar si hote!? drugam. pa si po* motorna raš'a na moja vrata?« »Neduhovita domislica.« »^a žensko dovoljna ...« Vrg'a se mu je krog vratu. Božji maziljenec se ji je nežno izvi' W. objema. »Drada moja. p» si ht1a oprezna, ko si o^hajata z doma? Ta tvoi ljubi možiček me je že ečkrat gledal kot tat polica ia.« »ToMkokrat "**m ti že rek^a, da se ne boj. Saj se vselej prekrižam. kadar odhajam k tebi.« »A. tako ...« »No vidiš ...« Približala «ta se oknu. »Jezus — Marija!« »Kaj? Kaj se je zgodilo?« »Mož stoji tamlet« »Kjc?« »Pod pristrcžkom nasprotne hiše.« 2ena je pogledala skozi okno in se razjezila. »Ah, ta živina! Le moški je lahko tak podlež, da zalezuje ženo.« »Kaj bo sedaj?« »Prosim, bodi tako dober, pa prepusti to meni.« PesniV je gledal ^a^ndeno, ko je stresla vcs drobiž v svileno torbico. »Kaj naj pa t*> pomeni?« »Nasvidenje VTasvidcnic! Počakaj tukaj: zdi se mi. A* se takoi vrnem.« tn stekla je iz sobe. Pcsnik je vidcl, da ie šTa docela n "rno po ulici, stopila v b'ižnio hišo. in malo Vasneje v tisto, pod Čije nristrcšVom je stal bledi in odrcvenli stari mož. 2cn se je kar zamajala od začuđen ja. »Ti? Kaj pa dc'aš ti tul-ai?« »Jaz, rlata ženka mo»r-vTh nočnili iirnh knn!anh božičnih praz-nikov odrdra! v!ak... .Tasna nnč. Nn vseh postajnh so vstopili alt izstnpali počitnf-Čarji. Iz'e'n'ki zelo Stevlni pofčnrji z več-jimf ali mnn:5:mi zavoji slađih n okusnfh potfc ter rn^ne pcČenTne. Vozovi nabito polnf. V tople. do?ge PuHmnnnove vagone je sililo vse. V tnkem vnjjmu se je nnJre-njala pisnna dru:*bfi Jz1etn;knv-p^:i^nr:ev. Narnvno. da v tei !ep* in veseli družbi ni vlađnTo mrko nezndovnlistvo. ker so bi'e v njej v irrednem SrevHu zns*o;:nnc uCite-ljlcc. b^n'ne urndnice in kontorlstlnje, x*o-zeče se ene v smer proti LjubVan;. druge proti Zagrebu. Prtljažn. profstor! so bili za-basan- Izkiinćno z zavočk! tcstv:n. Pisana In ra7pn?a:ena družba... Na dnljrem hodniku so se ns:av!l» m'a-đl pa pnd.'etnf Tfudre. Govor njih je razodc-val Čudno mc§.in!co. sedaj se ie izHvnla \z njih list dialekrna $tn«erska neTT!§3fna, potem zopet ic na posluS^r-evo uho zazve-nel čisti »prleSki« govor. Krnrrfiali nišo o božični romant:ki. ne rjfh rnzvnetost se Je siikala samo okolt »le^a in 'esne kuplf'e«. Pr!š!i so v scverni nns cenrrnm za praz-nfke, da so med«cboj nbrnčunal! In sklepali nove kuptJPe. Tupat^m so v rft7covnrfh krntko navajnli veselje domačega sveiega večera, omcniajoč, da na ta večer ima !• »pes svoj mir«. Tam v kotu je slone! resen rr.nž. Mno-I»o se ni briga! za okolico. Turistovsko ob~ fečen je kazni, da ie vžival krasote bo žićne narnve na P»»liorju . . . V kupeju za nekadilce. ki se je spre-menil za kadilce. je čcb'jnln najbolje rnz-položcna družba. 2e po obilnih zavojčKih je bilo spoznati, da je bila družba med prnzniki udana luku!un;»riC"nemu viivfinju potic, puranov. kokoSk in svin skih peienk V kupciu so sedete živnfme kontorUtke in mladi e'ecani. V'iiek g'adko ne?no obrit \n lepo poOesan pnspod ie dni/b! pravll o mnnikurnh. pcd'kurah in \valkurnh . . . Ved-no sp'b??r\ ko irre za njerovo Tastno itrro: snodobi se pa, je đrjat da naSčuva mene, da jo ofi-cosam faz, Pe^!*er je s'rota, re^Ver se tni*f In Vnči, p?i rm? na^-^Hta ftff^l *oTr»re m mesec, na odru jf:ma pra^jo »p«*H-bter«, in ne je zabodlo v srce, ko ie tuđi ni'ma zn^roz^. da ju bo timori! in zanisal in naznanil in da za nju ni milosti pri Boru — strasno! — Ed;ni, ki je točen in cV*er. to je jrrom. — jrroin je res z?ne^Tiiv in bi z*».cl"?il, da mn dovoli plc-^ai^^a uprava benefico ali vsaj častni večer. Tn pote^n 7ivo osobj« — Vnrfar bi kr'o mornl biti na odru. £a ni in je v ho'nVj aT| nri zobo7^rnvn lu. a!: je bil ba5* ta H*> ?e na ndni m bo tn bi^ zopet na oc*™, Ic ta hip ga n\ in potem je vsc^a kriv Rospod, ki mu pravdo !n?nic;j°nf, in se z?"odf tud! sr^^po-du inspicijentu, da je umorj~n. zanisan *n na7"?>njen, in je potem užaijcn in grc h kobilu! Režiser se mi rcsnlčno smi'i — pa tuđi rotret^nesrn mfru nl^n, ko neprc-trjfoma knčir »Mir!« in plosVa v roVe; in jra bo16 mVe 'n £a boli prlo. §e p redno se je pričela prnva sVt^nja : in bi bila st\far zanj 5e buj^a, če bi začenja-1e sku^nje res fe ob napovedanem času fn *e SpTc wro ro^neje. Bil sem jn^n ?r»fo^ten \n seni v*i-del: pro^rtod re^?cer bi rad. di bi ?in stvpr ^urno !7r»od rok Oo*pr*d r^*i<-er ne ljubi praznesa besedičenja: »Trab, trab?« reče. kratko »trab, trab!« — to pomeni: »Odličnn jro*pocla, prosim, za »čik« hitreje!« »Kuš!« pomeni: »Odlična Ro°poda. prosim, za »čik« odmoraU »Mar?!« pn: »Po intencijah gospoda avtorja naj izvo!i blagorodje ^e odstraniti z odra zadaj na levo!« Kratko in jrdrnato: »Trab, trab!« — »Kn?!« __ »M?rs!« S tem prihrani neznansko časa. Prizadcvanjn jrosroda režiserja jrre vse prirranje, resnično je škoda nje-crove glave, oče je jako nadobudnih hčera. Od ?a'osti so me prijcli srčn! krči in je 7tmaj vabil mili opoldanski zvon h kosilu. Rekcl sem Pcpctu, naj si sam drž! dežnik in klobuk, meni ne da več srce, zato da jrrcm. Jaz da ne maram biti priča ncizopibni katastrofi, pa naj katastrofa zadene to stran ali drugo! fn če bi š!o po mojem, bi se splrh moralo nisatcijem pre^ovedati, da pi^ejo igre in tako spravlja io rad odcr nepopisno gorje — to ni prav! Pa se mi zd*r Pcr»e nima pravoga x"ta in si ni svest svoje odgovornosti. Wafomnrr»o je zamabrnf z roko in je rekcl: »Saj je vse samo teater!« Kornet Msku*MynskU Stari mož. (Prevel Ivan CcMf.) Stran 10 tSLUVfN?KI NAROD«« 4nc 1. jinuatja **+4 Mrv j L ZUPANCIČ: 3)vanajsta ura. Zdravice, vino, pesmu ples, zabava, razkošje, strast, rszvrat —• v krvi razvnelo življenje bujno prekipeva leto, ki kakor večna tajna v večnost plava* Sfoje grobarji: motna razs\>etljava obseva, kostobraz; te'o izžeta X žeblji na crno krsto je pripeto in polna črvov je mrtvaška glava. Porod in smrt sta eno, Dvanajst bije. Iz polnih čaš opoj se z vinom lije, a\ svet je %iuht ka kladivo udari. Ma zdravje, bratcil Pijte.' Novo leto spočeto je. Ej, proč skrbi in —- lari-fari... ih In v raznih kuvertah na~r-madcnlh brezStviln'h po§t. znamk vseh dr-iav cvtot>. knntTn?nta in zcmeljske oble splott. NI hotel prirjomr-ltt kako si Ciovck lafcko đrb-t.i oprali takaste Cevlie, £> bi 1»rfs"e! sirčnfno k nlcmn v obiske. Hvata Boett. da Peter Radivnj'ć ne spreje^'a prav affctfe'h oh'skov na svojem domu. ker tam samn nnčnle. Zrrtrateli zna^k Prter Je nađ^TJ-val: »Kako J? prišla zdravstvena kornlsiia? TaVo-Te je bilo. Pnrto zjutr?! kn Je 5e ves dom đremal v oblemu naj?tnj?eea snanja. Je naenVrat 7r>f»inclial stanovaMski rvonec v t*ređsn*>l. Moffno le zvonilo. Stara gosrjo-dlnja fn H''bke hčcrk'ce sn st"đko In udobno sttoIc. Zvonilo Je in rvnnMo dnfje. Mene |e s^rcTctela ncVi f-idm zona. Po v*eh jeo-steh me Je zaz^bin! »Knf je! Kaj bo?« Ko je prestrašena Koso^dinia. stara re-va, odprla vrata, so vstopITi s trdimi kora-k? re^ni mo?Je p!a«no EavoreS: »TnkoJ vsi ▼stanite!« Dalte nisem razfimet, k«r sem se močno zav'l Cez plavo z rjulio. Cul sem snm^: *Hov! Hnvf Hov!«... »Kaj ml sto-rfti? flotovo Je prišla k m^ni zdravstvena knmisHa, ker me stara vedno toži policiji radi »strnovanjcke higijene.« Pa kaj morem Jr»z za to. le mf na noče c^lo leto po«pra-vi*! In pomesH. Se v tei preleti voj :5ki skodeli mi n^e prlnostl vode! Le pridi doktor, le priđi kom'sija, ti 2c vse pošteno fn ođloCno povemt... OjunaCil se Je prltalen! Peter. pomoift fc slavo ven in prisl ^kov?l: »Vse Rosno-dičre z nnmi! NaJ se žurno rbliCeJo!* Po-aavl^H so se jr^sovi: »Hov! Hav! Hov!« Peter Je dalj? razmišlja!: »Kaj Je. da komisije k meni tako d-l^o ni! Se imam čs^a! Odprem rkno. da scbTco — moj nonehaTr>, ali po njes^vem — lajanje. ČA Je samo 3e be-seđe: »Oo«:riodrčne sedai cremo!« V pr^d-3ob? Je slični korake mbdih Rospodičen, ki j so Ihteč sledile strogim poveljem. } Peter se Je globrko odđfhnfl. Uviđel le, da Je nevarnost radi »hig'iene« presta-na jn da vcđja komisije ni potrkal na nje-eova vrata. »5aJ Jib pa tuđi ne bi bi odprl!« le dan?«; samozavr*;*no pripomnll. Tika J" storHa o »zdravstveni komisiji«, kl Je hntela videt? hi^fjensko nrejeno stan«van!e nnScza nekdanjega skitalca po rrsk'h s*"nah. Lekplna kronika pa Je one dnl |avib, đn ?e ta zdravstvena kom!^;j3 spremila trf ^v* Jn mlade rospodičn^ na drugo vizi- tSLCJJO • . • Ja«ez B%. Podlrirr^« ^bn^^Bc slepe Ljubljana, Wolfova ulica it 12. To in ono. GLEDALISCE V SOVJETSKI RUSIJL Vcčin< nitkih gledaliič im« tedaj im repertoirju dcU buriu«snih pt&ateljcv. Igre z boljševičko tendenco in celo elaborati Lu* naC*rskcga so doživeli poraz. Zato pa so boljševik! ustvarili na odru konstruktivizem ali biomehaniko. To je zadnji in najmodet« nejši uspeh gledaliak« umetnosti. Režiser moskov*kcga »Kamernega teatra« MajerUol4 je izpopolnil ic obstojcčc novotarije. Maske in v§a do$cd*nja scenerija pravi ta reirišer, pripada buržuaznemu gvetu, ki je izgini! ta* koj, ko se je pojavilo načelo našega dina« mizma. Pinamizcm zahteva na odru avto* mobile, motocikle in aeroplane. In rc.3, veliki avtomohili drvc po odru, obenem pa krožijo aeroplani nad glavami občinstva in igralcev. Izredno moćan crkester je zavzcl mesto pred odrom. Vsch fer*omenov konstrukti« j virma ni mogoče opisati. Clov^k mora sam ! prisostvovati taki predstavi, da vidi njen? j zanimivosti. Predstava se prične cb devctiK ! zvečer. Ob osmih se gnete og'orpn« tnpr»žica i občinstva pred glcdau'sčcm. Ob devetih se i začuje kra^'o povelje, množice ac Egancjo j in hite na svoja mesta. Prizor je nekaj izredrtega. O^»*oroen j gTcdali^Vt od"r. T^Iobencga zastora. Tri gole i stene. NiVakih okraslcov. V o^adju zname* j nite konstrukcije in pravi topovi, pravi «v« j tomobiti in aeror^ani. NTad odrom masivna ! konstrukcija, pedobna ogroinnemu visr'emu i most'j, 'i se r&ztera 5ez vso dvorano. Kr«t* • ko novelie in v dvorani se pojavijO/ avto* ' moriili, ki s nolno paro drve čr*: nost: 7% j n^"mi vori cela četa kcicsarjev. Jn 2e so na ođ-u. R-'ski g^r>.^r^l stopi \r. avt^^o^'*!«. Zač'jjejo se strcli. Nemci ata!-:ira]o. Vajnrej i streliaio s tež1:imi topovi, potem s strini* | čami in ''on'im % kartečami. Narsđal?em I prede sla^a. Pn^ia'aio nove črtr. ITifJ ps« ; hota. jezd^ct d-ve po mostn v jfalortn. Stre« | Ijanje postaja Čim dalje mo2nej.se. Poslopje \ se tr^se. J HiTKima na vsc izf?ine. A ▼tom ^ ili drvc | §e z ve?'o hrrino čck most. 'V7oj«?tvo »e j i7£*rn'n. NTa r&r^ $e pojaviio tHbtfre m d, vr»faStvo in m-TzHci p*^» I drve od vs»ri str«^i v dvojni in s« val? ' v masah na o^t. To je rrvol'jciit. N^-aVpcr« \ onis^vanis*. Do;anie. v**dno samo d"iantp. j Pred množicarnt s*^1! Mt? m raTbT?ricn tH* \ hun — Kerens1-*5'. r>o?i. doli! «e Fuf^io ortor* j ffcrii tjlasovi. P^tjS^vi?*-« r-vol"ri'a ie v J nMnem tek«t. To je H-zsvTtapst-t vojna. ; bit*:e, umo^\ v'^ice Od V5*h ^•"a^i 3" Cm* j jpjo stT"'?. Rr1-"a vojska Trr^«""*«?. ^^ nr'ai j cn*rrf'"nih n^'-o'-rv rta b*!H*-*rl» in T^^n^n, ] je jjo*-ov». R«ria»"i?ne mnn?i"c ran-'?*ftio od^r. Ra'i'hc se po vs?h l:o*i"Vi^ in ri-P^( vflio r. ob'instv^^ fnVrr^iiorflJo. V»h~«io rd-Če ras*av-. Vsf navzo?; vs*^rn?io ?n no* \c\n revot-'^! jrnflT-n« tv?«ttm. T*rt*rr>T |e n»* ponl^n. Knt"3??nre»n se r*oTn5"« t-rfi p*;Ko1j zaj*":""nih **-o»ivp?1-ov sov'-^sV'-nji r^r'T»a. TaTca je VT>ri^r»r?tcv ft»T<* Zftni't vsta'a. s kamero so hore!? f»o!f*-v?H r-'^n^Uf r!in«» m?x»n rarvo} ?od°hre R"s!ie. T-s*-o je v^t vrdati. df»-1i i*+ *M n**. toda brc? dvoma *r ifi~a i^norro ?"^dstvo ~\ ir^1* rta^fl^^o r^-d rjrrrtros*-im ?i:«ff«t*v^Tr» Pa t-^i intrleVt*'«'''} <• mnre'o rvo*:\-i*l rn^«»T* nem" vt>1ivm f^f-iri r>nr^rnv. '-i i'h potegnejo ] ▼ vrtinec sp1o5npt?a od-iSevijenja-^ ^r • POMLA.TENJE 2FNSKE. An?te$kf ?asor»rs1 pr'nnSnjo vest. da 'e v Mnđr:đu nekf 7^ravnTV dr Ortcifo <e n' dr>lgO tega, Var je dunaj-skt seksunlnl l2s!edova!ec dr. Stefnnch V7budil s svojim! po?skusl pravo senzacijo. Toda niejjovi polskusi so ptod doij:o!etne^a In vstramega SUid^skega đela. Vs! ti pols-knsf nam đoknzuieio. da seksualno živ!>en»e 2elo vpliva na vsakepa človeVa. Ta vpHv ie mnoRo večit. kot si mars?Vdo misi!. Takozvane pubertetne Žleze so osnovni regulator vsejra organizma In tuđi starost je po-s1ed:ca IzsnSenja teh Žlez. kf več ne funk-cljonira^o. Zato vsi ti uCeniaki pomlajato tnko, da pacijent« vepljo nove Jteze. So pa tuđi dru?! način! (n. pr. podvezovunje) toda ne smemo mislit!, da 5e s tem dana mo^nost pom!ajevan:a en masse. Potrebni so Ie drugi nairazJ'čne'Si pogoi!. kl tih pa pri liuđeh vedno ne nnidemo. VsekaVor pa Je medicinska veda dane« v stanu, da odstrani razne seksualne nedostatke In vr5l tako svojo blagorodno mls'jo. • • • 17 PAPT5KEGA ŽIVLJENJA.. Ko!tko žeHa. koliko privlačnosti, kolfko simpatičnih pogledov ie uprtih od vseh stran? sveta v to svetovnn mesto. potno poe?!ie in taiinstvenih čarov! Ne bomo govoriti o Parizu kot ku!turno-umetnT5kcm In svetovnem centru v^ecra lepeza. O nJejco-vem razvniu prl?a zecdovfna ?n ako bf hoteli govorit! o kufturno-umetnškem Parizu b! morati napisati nekoliko debelih knfif Sprecovorlti hočemo le o parISkem drufab-nem živlieniu fn najflasft! kolorit, kl g% ne pozna nobeno drugo mesto «a svetu. Kakor povsod tako je tudl v Pariz« dru^abni žfvlfenie po razred^h odnosno sta-novih. Ne samo da se enakl razredi med-seboino družfjo. netro celo posnmnf okrail so markirani kot brvalfiSa teea ati onejea družabnega »lola. Med najteže hi najz*a-men:te?5c okr«;c spadalo: Passy. Pofs đe noulogne. P Etofle. Monc^tu fa Charrrp-Clys4es. DalJe okraj Madafefne-Opera, Irjet Je ibran ves Itiksti«. nafve^J« b^nke lit tr-fnvfne. Od ro it vidi, da je nAffeplT dei Pa-rtza na desnem bresn 5ene. Vse lt«r more »'met? veltko svetovno delo. fina tud! Pari«. Toda vse C<*s*r pttnnio dmim if»e$tf, to Je on! »ar*!kf miti*. V! vp'iva iw tule* kakor prfJetna fenca v pofetnf rroCnf. M«d-Mrodao Uc# ParlM (ne TOO.OOt tmk*r) rpliva na doveka potosto tako, da tozabi da i« nahaja v »restolici FrmvcU«. V um piiru bi Parif labko *lu#U kot bogato «r«r divo vsem psihologom *i*stl ini vkUoIo-gom in modernim fTlizofom. K4or ho^e Ittt-dirati današnje življenje, naj gre v Parig. kajti nfkjer na svetu ne na>jde toliko snovi ga svoje razmišljanje. Pariz živi ponoći. Ves dan dela, bori se in besa, da bi mogcl igfcorUtiti svobo-den čas o<| 8.—12. In res, v Icolkor Uvi Pariz od kruha in vina, v toliko mu vse druge nedostatke nadomestuje duievna hrana, izražena ▼ raznih atrakcijah. G'.edališča, kinematografi, koncerti, operete, bari. kabareti in druga žaba vis" ča nišo bila Se nt-koli tako obiskana. kakor sedaj. Mentalitet Pariza nov čira dahe bolj teži za različ-niraj atrakcijamt. Tcinift sa luksusom in nkcovimi vulsarnimi tnici>dtviarni tt ud»-ms^eqa osebito med ienskitn svetom- Ona moda, o kateri se toliko govori po vsem, sve:u, se tiče m&!one samo ienskega spola. Freprosio ob;even kavalir ie navaano v družbi korektno ob'ečenc dame. Korektno oblečenerqu gospodu odgovarja dama v n&jfinejši modni obleki. Ako pa je kavalir obicčen po modi tcdai ie njegova dama v toaleti, ki ie višek eicgaucc. iukiuza i« mode. Ženska vedno pazi, 4a se predstavi moškemu v popclni eieganci. Današnja težka gospodarska situacija ni prizanesia niti Francozlrijam. Skromno uovpreina življenje stane dines v Parizu 700—8J0 fraii-kov mescLno, dočim navadne piftće vevrJ-rajo med 450—600 frankov. Poicg ;cg« je ženska većno slabie piačnnn kaksr tnožki, ker jo tarejo žev!jenske nadloze, jo sili ne-kak prirod n magnet k meškemu. 2c iz tega sledi, da je moiala zlasti po vojni na zelo nfzk; stopnji. psihoza atrakcije pa še bo!> vpliva na ta pojav. Medsebojno obče-vanje je ekspanzivno v caiširSem potnenu b^sede. Pari žive kot prijatelji, »aročenci. zakonski ali pa kot slučajni znanci, ki se srečaio pozno v noči na buivariu. Najbalj raži rjeno je prijateljsko razmerje. MoSkl fn ženska čivita skupaj ne kaj tednov, mesecev ali let, včasih pa sta si ivesta do smrti. Toda to so le redki slučaii. Na račun leca »prijateljskega« živijecja se pre-Peva po mestu nebroj sarkastičnih in humorističnih pesml. Premožn! Paržnni žive $ svojim! »priiateljicami« doma. Takc ženske majo običajno nad svojim drugom več-jo obiast nego zakonske žene. Prancozi imajo pr'slovico, k! pravi, da se je težic ločiti z meireso neeo z zakonsko ieno. Proti terri nezakonskim zvezam deluje posebno druStvo, ki skuša spraviti družinsko življenje v normalni tir. Seveda nfma nikakega uspeha. kajt! prfstni Parižan ne da svojo metrese «a deset zakonskih družic. Tako-zvanemu divjemu zakonu priplsuiejo tudl glavno krivdo, da se ^e začela med Tran-cozi depopulacija. Nnpa^no je naziranje, da se Pranozom ne rode otroci zato, ker je romanska rasa degenerirala; tu igra prvo vijolino Mnltusova- teorija, kf je rozSfr-Jrna v nizHh m vi§j:h sloj^h. Splošna psihoza frflneoskeza naroda obstoji v besedah: Greh je ne imetl sredstev, da se deca razvija kakor je treba, toda nepraktično je, ako človck po nepotrebnem sam trpi pomanjlca-nie zato, ker m^ra skrbet! za deco. Vsi do-sedp^nji zakoni In fiovi nacrti bodo bree uspeha. ako se to «lo ne ozdravi v korenl-n!. Zbo^San'e cnspodarskega položaja bi gotovo vplrvalo tuđi na dopopulaciio. Bulvarno Jivljenic v Parizu ic intere-sft>ntno v toliko, v kolikor Wna fatalne po-s'edice ra, propadanje rose. Bolnice ni r*e-broj privatnih klfnfk nfso imele 5e nikoli toliko ro$'a. kakor ?eTsnnih poklanih pros*:tutk jasno eo-vori. da ie to Stevilo 8e veliko večje. Kakor vse drujje ženske, trtko so tiKJf prostT-tutke razdel'ene po svoj! lepoti in privlačnost! na posamne skupine. So take ki žive v rtatveč'em razkošiu. doffim se druže pro-da??»io za koŠJek kruha. Glede bulvarskejra £iv];en?a pa ni prvi Pariz, kajti Marseille Ka je v zadniih fetih ft zdavnai prekosil. To mes^o Je doseglo glede prostitucije sv*-tovni rekord. Toda »prijateljske« zvere fn bulvarno žrvUenie Se ne poment vsega. kar s?ftda v par'JVe zartlm^vostl Orl^'nslnost Dar;$keia življenja obstoj! v tem, da vsakdo IM po svoje. Napačno je misliti, da se ves Pariz obtnčl po pariiki modi. Kakor se komu zljub^, tako se obleče in tak prlde v drui-bo. Ker >e iz Kmornfri ozfrov nemoročc za-dovoliitl vsem potrebam. ie treba ene pretpostaviti drugfm. Ako opazite, da ▼ gleda!:Sču nekdo je čokolado s kruhom, ni treba sklepati, da je to luksus. To ie le na-dome^tilo za večerjo. Kl omogoča dotičoe-mu. da sf kupi vstopn^co. Skraina požrtvo-valnost na cni. da bi b'ia mogoča atrakcija na drugf stranf. Ob'čajna }e tuđi navada, da se varfiuje celo leto. da bi bilo mosore prež!veti 2—3 tedne izven Par'za. PredlJin-sko leto je odpotovalo iz Pariza na kratke počitn^e v b^lžnjo okolico 1.500.000 pre-bivalcev. Drufabno jccslo Parhsft |e: lepo. prijetno ki rudi varira. fstočasno pa skriva Par U pod svojim drtROcenfm plavcem vso bedo )n nesrećo, ki jo srečaS po vseh »akotnfh okrajih i« ullcah. Đedno ljudstvo živi po največ na periferiji In v predmestMh. So ceM okraH, Kler se stotiso«! melkih m fwsk no€ \* đn* duSe y gostem prahu hi dfmu. V enem teh okra*ev se nahaia 7ramrrfUa ap*>|k|| kavama »Pri treh mulketirjihc, kjer je treba prej plaćati, predno se kaj na roči. Zani-nfvo je na teh sumljivih elementlh, ki five po mraCnlh eakotHh, da rž ČlovekuHubihl do svoHh slromaSnih sf>sedov skrbno Cuvs>-vajo rrihovo rlčlp hnctjt in 9? stqfe ifko-mur falega. Zato pa opejtrato po druidi bog&rh okrajili. fejer v^2 riskiralo, pa tuđi vefi prlđobe. PreveC tndrvidu«l|stienq ffy-!|ente na vsakem koraku In pomanjkanje ftmTu>mosti \t glavni nedostattk. ki gm pnzna Par'z. Cfovek te?ko postrni« tntlm-nl prfiarelj svojem toseda. Zanrmlvo It. da |f l«2jc oeH! prijatellstvo ™t4 feniktml Parl?«nka MZ* povsod zaveznikov. ObICftJno lf pazlran'c, da I« Partiankp konuofiraa*. MxvestA ja lokava. Hatprbt- bo pa ie dokazano, da fa vedno moftkt prv! zapusti Moškemu, ki ga ljubi in živi z njim v latlmnem razmerju. je zelo udana in pazi pa vse okolnosti, da bi mu bila vše* v vseh ozlrih. Zato imajo Parižanke PrSroJen prirodni talent ta so kot takt znane po vsem tvetu. Njihova prirodna prijetna mikav-nost iahko ukroti se tako divjega cioveka. 2tnskt so itlo občutljivc. toda koear res liubi>o mu odpuste vse. Same so korektni in rahtevajo isto tuđi od meskih. Dasi Qd-kritosr^ne so vendar doka; Častihkpne in r&ržftlitve nikotj ne pozabijo. V Parizu je tuđi takozvano podzemno divljenje. Radi lažje in hiireSe komunikacije ie mesto zvezano s pođze-nnim! električnim! crogam«. jnanimi pr>d imenom me-troa. Kdor )e bil v?»j enkrti v Fprizu, go-tv^vo poin^ to voln;n. k p» »i posehno prijetna, kuti zrak v podzemlh? jc t«ico zgn-šćen in nečist, da zadnsmje kratek Čns in floveka začne bo'e'i glava. Nnvai na pod-zemsko že1ein!co pa je vklj-.-b temu ojrro-men. Pogosto pntn?k» rfsVT.'iio. đa Tih zadavi vajoveča mrj^ž:ca. Domačini nora^iio to vožnjo za čitnnfe Hstov, kajti Paržanu se vedno mutii in zato mu je dobrodošla vsaka m Ruta. BERNHARĐINCL Nedavno je v nekern frflneoskem časopisu Henry Bordeau ob'avil interesanten člcncV o g!asovit'h psih s sv. nernliarci. Prior hospieija rrsa je dal «»'edei!e podatke: Plemenita pasm.11! Herr.hard'nskih rsov, ki je imela v početku svilnato d!ako, pote-ka iz XIV. stoietja. Nastela ie pravztiprav ta pa srna s kr'isnem dnnskecca psa s pi-rcne:sko psico. V strahov tt zimi !. I SI Z so od stra|ne?a mr*.za poj ni'e vse samice te pasme. PoiskuJnli jo to pasmo fzp"ipo!-t\\t\ s pa smo Terrnoava, ali vsi psi so do-biH daico d'ako. katere se ie oprjemnlo ivie in led. Vrnili so se zoret h kratki d!a-ki. Pandanes se v ho?p!o:;u nahaja samo ent reprcrentant'nja te vrste — prekrr;';-na psića Mnrmnttn. Nienfl d'nka je kot pri pravem Bernhardrncu rdečknsto-s'va r be-Hmf pegrtmi. S$»mec jma be! vrat med oČ-rni belo pes:o. bele sare in rep konveksno Celo, grbast nos ter krfltck in ItiriosJat smrwck. Pri nMh operimo nek p^seben znaK, n-kaj ostrogi p^obne^n — pa no-tranii strani rci.'v. V j današnjih razmcrati bi b U proniJSSd".a Je , pclj potrebna, Voiilna pravica )c spK'šna in i r.a^protniki k^ns-rvativne pol5: kc so O'sj-i nizirani. Glasuje delavstvo. ki Ra ic 25 -: Je.ni socijali-zićrn vpliv vzdriini! in ruto-j:L Vo! jo mdi ženske, ki itojc p d vp'ivuir. najmanjšesu kolebiHia trinih cen. Da bi ie mese razširilc in sistematizirale svojo praksa s protekciji nizmom. zato bi bili x*>-trebnj nadarieni covorn:ki in d*>ls. lM:^a aciucija. Tako pa ie lioiel v n ^aj tcdn.h sprerreniti ljudsko na^lrrnie krbinet br.z . presti/a. nrsrcčno ststa\l]en in z neuspehi, j ki mu J h Ic zapistil lord Curzon. i Prnti tcm'i kabinetu je nastrpla močna ' skur»>.a rndikalne intel'scnce. Njena v-Ul-na i:teratura se je odlikovala s preiznn z?.čr*ar?iro p"o ^ rarnom. točniml stev'lkrrni in f:k:«. ki govore o Knnstrukrivnem p !t ić-nrm vdrj^tv^vanju. Pna brošura na^In^a, da je večina brezp'sehiih v položaju, iz ka-tcrcira jih ne more resiti nobeno carinsko protežiranje, drnsa pravi. ti?, tar f ne more bi;i rbentm nizek in prina^a:} državi koristi, treija prinaša seznam živ il ki sf b do ! ?e podru/Ha radi popu:Canja, ki so ra |zsi-; lili kolonijalni uvozničarji Iz Bald.v'rt )v:ga kabineta. Vs^.ka stran teh brnSur se vtisne ! v stvimin kot fotografi1!. Anj:!c^ki!Ti m. -l ni:fakti!ri5tom se ni treba boriti proti tui i prepla\ i. nego proti bstnemu rastoiu. Kako nai i-stvarijo prote/ rani tnrift trs za i--i dustrij^ka podjeli^, čijih Drod kcijska moć s« js pode^etorMa v primeri s predvojn »? In rrdikrli. ki dajejo nc^konion seznam re-forem stavijo na prvo me^to svojih lctakov vzpostavltcv evropckega reda In ohranUcv svctovncKa miru. Dočim radikali obetajo na do'jto in ii-roko, se je dc!a\ ska strnnka radikalnim!«. Prni'rievalno vpliva sa ženske, ki jili ne vlečejo revch:cijonarna cefla. AncfjŽTije zahtevalo srmn eno: možje morajo imeti službo in domačl bnde^t mora biti v ravno-težju. Mnoeo broSur d knzuje da le d-lav-ska in ŽensVa stranka edini faktor, ki |e U-vojeval /en«ko volilno pravico, večje pok'l-nine materam lp. udobna stanovanja druži-, nam. Delavska stranka nikoli ne bo divo j lila. da kdorkoll pes >.e v sklcdo njene vsakdanle hrane. Ona obeta splo^no zni?a-nie cen in blagostanja ter tnran ira zuna-j nji m?r. Tud! elede verstva stoji d lav^ka stranka na cb'ektivncm staliSču in sp^Jtu-jc verske tradicije ansIcSkeca naroda Ona nima nič skupnega s protiverskim e'bnnjem in ateizmom, ki *a zn«rovarja!o sncijal^'i aa kontinentu. V neki brošuri beremn. da |e 13. marca 1923 cerkvena deputac »a izro-čila delav3kim vodltfilem pozdravno spomenico ki Jo je podpisato 70O dnhovn^kov an^Ie^ke In 4kot5ke cerkve. To deputacijo Je nagovori! Macdonald tako-le: Ml opravljamo vaše delo po svoje, vi pa opravljate naše delo pr> svoje. Napram obđavčc-nju kapitala so delavski voditelji zelo opre-j:ni. Omcjcno rbdavčenje malena Jtevil* davk ^iplačevalcev bo omr>fcočilo zniž.anje posrednih davkov. Konc>ntracHa boeastva olaj?i:)e obrat in operacije s kapitalom. 1« protrama de!a\skc stranka je l7einila Ko-Ickffvi^'ična nepopustljivost. Med uvrdo^ In rr\ključkom manifesta Je formula pleds PTfvatne lasrnfnc !n knlektJvnega nadzora tjnd rudnik!, žclczni-rami in elcktrlčn'mi cen-tralami. Uvod govori samo o praktiČn"h re-(orm^h konec pa o nraktičnem idenl^nn-2enske m delavsVe mase so rbrnilc centlemnnu in industrijalcu Baldvvinu hr* bet in anemopojiJc njegov mandat tam. hjcr ga Je s si^urnostjo pričakoval. Angk'lse mase se boje vsakcrra gosp dar?kega šunka, sovra^ijn evropski knns, one so utruj*ne In nezatjpljive napram mot»oćni^ tc*a sveta In zato gredo za trezniml, zmerniml po-litiki. ¥ * ♦ « Utopffa? Človcknljubnl ad^vnik Cđ\vard H k !z Ncw Vorka le ponudi! nagrado 20.000 liver Sterllnjrov avtorju naj-b3lJ5cq:a nacrta, da se oiirningočijo vojns^ Natečaja se je udeležilo 72.165 oseb. pri-padajočih 22 narodom. Ocfbr>r. prd pr?d-seđstvom srr.atorja Rista. b-> objavil svoj sklep v pros;ncu ali svc!anu. • Zgovorcn advokat. V Londonu se Je Pred kratkim odisral zanimiv slučaj. Na obtnžni klopi je sedcl nepobnl;S1iiv zlo^inec In dali so mu cdo zagovornika. Bil je to m'ad advokat, ki se je s strastjo in nav-duSenjcm posvetil svo-emu prvemu krimi-calnemu s^u^nju, da bi z uspehom dch'ti-ral. Nič man' ne?:o 121 m'nut ali dve pn!nl uri se ie trirdil. da dcka?e nedolžnost svojega klijenta. Njegovi nrporl so bili t?ikn veliki, da mu ?e fe zmaniVa'o glasu in pred koncem govora je girboko vzcJihnil. Ta trcnutek ie porrbM obtoženec, vsta! je, se obrnil prntf srdn'ku in ga vpraSal: »Oprostite. že!im vedeti. da-li »e bo čas. med katerim moj zagovrrnik govori, tuđi Itel v preiskovalnl zapor?c • AraerISka fcar*c*U Hant-volfe t»-morskepa ^redmestja vzbujo veliko p^zor^ nost cdč. Mav Me. V'n'ter Rrb'nson in g. dr. rfendrr Hordon Jakscn*. kl $ta oba Crnca. M?«s Prbnsrn j* hM umrle ArW« Robin^on, ki s! }e prls1nž'iTa premofenje na* mani 1 milijon dolariev na ta način, da * rnala. prcure'evpti kođraste l*se nečim*? n:h črncev rbo'eca sooJa t?»ko, dn so p* stali g^dki la svet^!. V Trv'nictomj v pr?d mest^ti Newvrrka si 'e đaTa prst^vitl ^ras-no vflo podrbnn ma'hn^mti rr"dl*u. V testamentu 'e stnvfla svf>!: de^'rt'f ^ot!o'. đn. ne sme nfkoTl stanovati v vili kaV bel^ko-fec. Zn porofno sve?wnr«t Vi se bo vrfila v $nj n«irazkr5re:*h dvorpn Ntwyork% i« bilo razposlaoih 9000 vabil. „SLOVENSKI NAROD- »»»»»♦♦♦♦»♦♦♦ Janko Bernik trgovina z mmionim blagom Spodnja Slika »♦♦«••♦♦•♦••»♦♦»•••••»»♦♦♦•»»» Anton in Joi. Brajer iMdetovenfe in prodaja vte/i ; vrst Č9vljev ; A Ljubljana. Breg \ Trgovska hiia ; Viktor in Marija Bizjak ■ gostilna »Krčoruc ; Trzaška ce$*a 5 ; J. Buzzolini : trgovina dslikates, izdelova* \ nje talam in kranjskih klobas j Ljubljana* Ungarjeva ul. \ ; Bolaffio in sinova I veletrgovina z \1nom in ; žganjem \ Spodnja Siska ♦»«••••••••••+♦+»♦•*•••***•••• ■ Alojzij in HeL Brecelnik ". mesar Spodnja Šiška 25 Bernež & Rahnć trgovina t mešanim blagom tn vinom Moste p. Ljubljanu Selo 33 • Ivan Bricelj J* pteskarski mojster ; Ljubljana, Dunajska cesta : Viktor Bajt nasled. \ ; /. Ljubljanska cveiličarna \ : • : ♦ ♦MMMMM».....M»M»X»»M; Bourne & Co. ; Singer šivalni sfrojl : Se/enfcnirjjova ufica 3 Ljubljana, Maribor, Novo mesto »««♦»«»»♦»♦♦♦♦»♦••♦»♦♦•♦♦»»♦♦♦ ■ 'i /i. Bavcon : i /rgovina z meianim fr<*«gom ■ Vodmat : Trafika : B/až, Hribar, Zlatič : Dunajska cesta 12 • < ♦♦♦♦♦<>»♦»♦»»»»»»♦♦♦♦»« i »»»•♦•• ; Josfp Brcskvar j Čivljarska obrt v Ljubljani \ i Škofja ulica 12 \ i Miroslav Bivic j knjigovežnica in kmrfonaia, tr* govina s ioiskimi potrtbičinami Ljubljana, Sv. Petra c. 29 »•»•»••••••>♦•»•>*»•>•••»••••» trgoiina z mtianim blagom Ljubljana, Radeckega e. 2 /van in Marija Bauer j gostilnm ■ Mesarska cesta 4. \ a IMMIMMMMMMIMMMIMM 1 4 4 Albina Bogataj \ izdmlovalnica perila 3 < Ljubljana, Židovka ml I/I. : 4 ; Helena in lgnac Banko \ p. d. »Pri Topotavcu* [ Martinova cesta X I MM«......M<........MMMM ; Franc Bučar ; gomHtna : Poljanska česi* 19 »♦MMM*MM<«M•••#•••••••••••••>••••••>•••• : Karo/ Cig/er ; gostilna »Pri Korlno* ; Spodnja Šiik*, Gospo* 3 sveiska cestm 66 j Koro/ in Fani Cenćić i goatilnm \ Sv. Petra nasip 71 f Peter C a puder ' krojač ; Vidovdanska cesta 2. : /osip Cihlar* tvornica cementnih izdalkov ; Ljubljana >MMM»MM.......MMMIMM : M. Caserman : ; krojaiki mojster : ; Ljubljana, Sv. Martina c, 9 : 7o5ip in E/a Car/ : ; »Narodna kavama* \ ' Ljubljana j :»♦♦♦♦♦»#♦»♦»»»>»»♦»•»•>»••»••• ; Centralna vnovčtvalnica \ ■ za živino in zaklano živino I : d, z o. r, v Ljubljani \ ', »»••»••••!•••>•••••••••••<••<<;; ■ Anton Černe \ \ gravtur ' Ljubljana, Dvorni trg 1 \\ \ F. tuđen \\ \ trgovina ur in zlatnine • ; Ljubljana, Preiernova ul. 1 ; ; Josip Čertalič J ■ Čevijartki moftter ; : Ljubljana, Sv. Petra c. 47 : <>>•>••••»»•»••>•<•><•••>••••<; : Lud. Černe \ juvelir, trgovce z urenti ter \ zaprl**ieni sodni cenHec I Ljubljana, Wolfovm ul. 12 \ Alojzij Češek \ mesar šolski drevored »»♦«♦•••••>•••••»»»•••»»♦••••• Marija Der&anc brtvBki »alem Frmnčiškanske ulica 10 •>♦»•>»»»#•#•••••••••••••<•••» Antonija Drobtina pekarna Ljubljana, Glincc 101 ;»«>•«#>••»>'••••♦»••••••••••••• ; Šimen in Ana Dolenc ; gotfflna »pri Vit em* : Ljubljana, Florijanska \ ulica 24 \ IMMMIMIIMMMMIMMMI«: Fr. Dolšak \ gostilna »pri Lozarftta \ Ljubljana, Rožna ul. 15 i Emil Dobtić \ galanterija In Igrač* ; Ljubljana Pniemovm f. : i i Krnjo DtUč ; zlatar > Ljubljana. Hilierjevm vi. 4 IMM»MMMM«fM»MM»»»»» : Franc Dermaatja : čevijarskl mojmter Ljubljana, Poljanska c. 27 Osvald Dobeic veletrgovina Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9 /van Dovč krovee Spodnja Šiška IMMMMIIMIIMMMMIIMMI £7ig// Eber krznar In izdelovalec čepić Ljubljana, Kongresni trg 7 •»••••••••»>»#♦•••»•••••••••••, L. M. Ecker sinova kleparna In podjetje xa tzpeljavo vodovodnih dd Llubliana •»»••••>»••>>•«••••••••••••••■ Eržen \ daičtčarna ' i Ljubljana, Kongresni trg < 4 Alojzij Fuchs < juveUr \ Ljubljana, Šelenburgova 6 ; Franc Florjančič ! mehanična delavnica In \ trgovina \ Ljubljana, Šelenburgova 6 ; Česaini salon za dame O. FettichsFrankheim c Ljubljana, Kongresni t. 19 H _____________ _____________ H Franc Fister gomtttničar in Izdelovatee , pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Zaloška c, 10 , <•••••••••>••••>•••••••••••♦<> F ran ja FUgar gostilna : Ljubljana '• F. Fajdiga sin j zaloga pohi&tva \ Ljubljana, Sv. Petra e. 17 i Ustanovljeno 1. 1879 ' Engelbert Franchetti \ brivski salon \ Ljubijana, Dunajska c. 20 ; I Ferenc in Fuchs I | siavbna in galanterijaka ♦ ; kleparja ► : v Ljubljani \ ; /van Figar ; ; pihtrski mojster ; Ljubljana, Hrenova ul. 19 : F. Gafrroviefc dl Dremelj ; trgovina s ipec. blagom I Ljubljana, Karlovika c. 50 | Gostilna Pirnmt \ Vič*Glince 23 \ JL Gro**/J « Af. Kosirnik : W'h«r M^tTfa« if i ■ ■ ' ' Ljubljana Vtt \ «mimmmhmmiiiiiihiiiim| JerneJ Gtartč \ "TUoo^na • nw9aantm GtaaoaM * 3po izdehtfe < okvirje J Ljubljana, Sv. Petra c. 7 i 4 i Franjo Grabjec f fofogretfični umefniSki zavod % : Ljubljana, Miklošičeva c. 6 Z ► 4 i Gosttlna »Pri Krofu« i ► 4 : Ljubljena, Sv. Pefra c. 46 j \ Tinca Grošelj \ : trgovina z dottkatcsmmi m t ] zajtrko\*mtnica \ \ Ljubljana. Poljanska c. 7 \\ • >••>••••>••••>•••••••»»•♦»♦»•;; GostUna »Pri sodčku« :: Ljubljana, Hrenova ul. 24 | i Fa~i Gotzl : trfovinm s čevlji 3 Ljubljana, Sv. Jakoba • nabrežje 1 < 4 Gostilna Maček \ Ljubljana. Csnkarjevo J nabrezje \ »»»»»»»• •»»»»♦•♦»»♦«•»♦»»♦♦>♦<': Jo«. Hribar ml \ krojač ] Ljubljana. Poljanska c. 70 ; i »♦»♦»»»»»♦♦♦>M»»»»»»»4>4>»4>»4) 1 An$ela Humer in ' Frančirka Stritih \ sialčičarna \ Ljubljana, Pred Škofijo 3 : i Fotografski zavod * Hugon Hibšcr Ljubljana, Vatvmzorjev 7. Ivan In Romi Herzog \ < restavracija »Pri Levu* ; 4 i IMMIIMMMMMIMIMMMMI Ana Hutler arellje trn atemike ' Ljubljana, Dunajska c. 6 ; m.........<.................: i i Franc Hitti f trao^ae a potfodalakš^ni atroft j LJutljatm, MaHinava c | 4 Ladovik lleršič \ trgov+c z baom < 4 Ljubljana, Na Friikoveu j 4 4 4 Franc Iglič \ krojatki ot*ltje « Ljubljana, Kolodvorska ul. ; 4 Marija lilakar : Ar49v«arn« »Merkur* < < Ljubljana, Židovska stese j G. F. /urase^ : uglaievalec kla\*irj*v \ Ljubljana, VTolfovc ul. TZ \ 4 4 Marija Jeglič < damski modni salon < 4 J/omifcova i/Jica 27 ^ »»♦♦»♦♦•••♦••♦•»••»•»»♦♦♦♦♦♦♦♦s Alojzij Janežič • stamnlkar in klobučar \ Slomškova ulica 27 ; /van /ax & sin 1 Ljubljena, Gosvosvetske ? cesta 2 < Fr4«n in Marija Juv#n 1 fomtitničmr \ Msrtmova cesta 26 i « I Jernej Jelenič i 4 tovsrna kiša J{ i Ljubljana, Stara pot 1 | MMMM«M«»MM»C»MMMM»» : <; /van in Frančiška Janež ; i Ljubljena, Šolski drevored ; »♦♦♦♦»♦IM»M«MMI»MMM»>>* ' Pevel in Minka Jemc : 4 gostilna 3 Ljubljana. Breg 18 J »♦♦»»♦♦♦»»«»•>»»»♦♦»»•»»»♦♦♦♦«; 4 Kasarna »Jadran« \ 4 Ljubljmna, Turjaški trg < 4* Rodbina Košenina J .*nr»4sr | Sv. Jakoba nahrežje tn $ Kolodvorska ulica 6 ♦ K»»»»»»M»4)4**>««»»4>»»»»»-» ♦ Alojzij in Marijs Kocjan -* 4> Ljubljana, šolski drevored 1 »♦♦♦»»♦»#♦♦»♦<>♦«»»»•♦♦#♦♦»♦♦»o >» F. K. ^ai5er | puškar J J Ljubljana. Šelenburgova ul ♦ Oa'on Knutnv t clrgo\*ina z crodjem :n tehnič* ? n/m.' potrekščinami ♦ Ljubljana? Aleksandrova 7 i ♦♦»»♦♦» »♦♦»♦<>♦«' »♦»»♦♦ »»♦»♦♦♦♦♦ ♦ 4^ 4> < 4» Brivnica Kostanjec \\ Ljubljana, Gradišće 7 ' ♦MMMMMM»»»M»»MMMM« ; /van Krec \ \ kr+jMč i; Ljubljana, Dima jaka c. 9 < »♦♦MMMMMMMMMMMMM4 i Vi**or ^a/a#t i goaHtničar [ \ Poljanska cesta 52 ; »MMMMMIMMIMIMMIMM« : . < > * Anton Koman \ ■ gomiđn&mr ■ Lfmmtfrna, PaJJanaka *. 71 \ ..-....■- ... - i | Fran /Cos \ I #o»cr/Ni ptHmnfh toMkov \ ; Ljubljana* ŽU2ovsl van; strch; vodenr inttaUticr < ]; Ljubljane, Poljtnska c. 3 ■ ^>4»»»<»4»4»»»4'»»»»»»»»»0»»»»»»»»^J> J 9 4 I 4 !► Frmnjo in Lovrenc Koienc j if gostilna | * Spodnja Šiška 130 J !.........i ; Simort Kunčič * * tadefovatelj sodavicm \ > 4 ; Ljubljana, Sv. Petra c. 45 | J Fran in Franja Kavčič \ ■+ gost Una * I J { Ljćbl}*na, Prtvot (Prulc) 4 | [ Marija Kahne* \ \ gamtana »Mati Trigt**« \ p Spodnja Šiška I [ j*f^od in Fan/ /^ačić ] I gosNlna »Pri raci« i j Spodnja Šiška < ► 4 ; /. Kostevc \ ; mamtiaktiMma trgovina < ! Ljubljana < ► ^n/on in Jcmipina Krapš | ► < I Ljubljana, Škofja ul. 12 j ► ^ ; /jf?. Kessicr i ► manufakturna trgovina •< ► »/*n Jenezu« \ X i * Ljubljana, Pogočsrjev trg 3 * ► i s 3 I Karei Kacič % ► resia.Ttcija jj » i t Dunmjska cesta 58 5 ► * > H»4K>>4>4Kl»»»»««H><<»»Tt«Mt» :; : Kolinska tovar na * , « ; kavnih primesi « i v Ljubljani \ ; 1 > jj i /van K"ošsfc : ; Ljubljana. Bidweisa ulica 4 < I 4 , i ♦ »♦«♦♦}♦♦♦••♦♦•«O«»»»♦»•♦♦»»« ♦ : | : Stanko Kezele t • ^ ; klepartki mojster Z Ljubljana, Bohoričeva 3 i ___________ J > * \ Fran Kreč \ ' krttjaiki mojster \ Ljubljana, Turjaški trg | /van in Nežka Kočevar \ rma^mvracifm \ 3p. štlka, Kavikavm e. 355 : : Anton Kane j drogerija in fatomanufakturn 1 Ljubljana, Židovska uL 1 | : j zlatar \ Cankarjevo nabreije 31 | 4 »4>>^»<»4»»»»»4>»4«i MM*I»M»« ^ krmamicu in izdelovonje ; lipic j Ljubljana, Židovska ulica \ 4 • »♦»♦»»♦»»♦»♦»»»^»♦♦^»•♦♦♦♦4»»4» ^ ; , 3 : St&nko Kelšin i brivski salon i Ljubljana, Kopiiarjeva 1 3 : 1 Kavama Preleren * ; Kor si Polsjnar, ksvarnar J ; S : Fran Lavtižar « Ljvbljano, Sv. Pe/ra c. 83 | ___________^ : \ Mr. M. Lcustek | ' 41 ; Ick&rna ♦ Ljubljana, Resijova e. I ! Ivan Luznar 2 4 kljućavničarikl mojsfer * Sv. Petra nasip 43 % »»♦♦»»»»♦»»♦♦♦♦»♦»»♦♦♦•»C»»»4M ♦ Alojzij Lenčck nasL sin \ tr£o\ina » kleporskimi ti.Jclki, ', »tavbno in galoni, kleparttvo \ Ljubljena, Sv. Petra c. 19 < : Pwo in Ivanka Lisjak \ ', gost Uni čar . * \ Mesarska cesta 2 * :■» ♦»»<»♦»»>•»»» «»»♦»♦»♦ »»♦#♦♦» »^ 4» : Franc Loborec ± '• brtvec ♦ Ljubljana, Rimska c. 27 | go9itina »fr«#mov hram* £ Ljubljana, Rožna ul. 29 * ■»^♦»♦♦»»»»♦-»♦»»»»♦»♦»4»4>»4»4»4»4X^ 4» ti * »Jadran«, km. /ov£rn« j /van Lcptajne | Ljubljana - Moste t Leskovic & Meden * Ljubljana | Rodbina Lovše | mssar $ Trž&ška cesta 47 | »»♦>»»» ♦»♦»»»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦4>4) ^ 4> Fran Mori ine 1 mestni tcearski mojster • Ljubljena, Prule 8 ;; 4 I Sfe/en Miholič | /t«n'sriwi *Cen(ral< j Ljubi j sna 2 Rudolf Mokar I tsp~frttk I Oc-8?»osveteJci* c<7.sfđ 6 — * ■ > Frsnc M*hle - \ Lfubtjana, Šolsk! drevored »♦+»»+»»♦»»»<»♦+»+»♦♦«+»+»♦»+♦♦ i ^4. Mohorič \ t*ajovb*o r galanterijo ln • pepirjem j /V«Jerf«ova ii/lca 4 3 „SLOVENSKI NAROD" dne 1. jannarja 1924. Srečno novo leta ielijo svojim od je mak cm: Ivan in Marija Marinšek • Glince 28 — Kopitarjeva j ulica 1 \ i i MMMMMMMMMMMMMMM •i i rAnton Mencinger ; ipectrrijske trgovina ; t Ljubljana, Sv. Petra c. 42 ; £»MMMM MM»MMMMMMMM ■ Terezi ja Marinko \ trgovina z moiantm blagom ' Ljubljana, Prisojna uL 7 ] \>mm».........••.....mm mm; J. Marchiotti \ trgovina z usnjem • Ljubljana, Sv. Petra c. 30 i Emil Mori i sodavičar ' Ljubljana, Martinova e. 11 Štefan Mencinger \ Specerijska in delikatesna ; trgovina ; Ljubljana, Sv. Martina • cesfa J0 »MMMM« »M......MMM MM« /van MohoriČ • krojaiki mojster ', Ljubljana, Sv. Petra c. 6 ■ ^ ♦+M**......•.............MM ! TAndrej Marčan ; mesar • < Prešernova ulica 16 in « Rimska cesta 21 \ l»M»*M*MHM»MMM•»»♦♦«»*>«*•»•*»♦»♦••» i Ivan Marzidovšek : 1 (Aubelj) pekama \ I : I ^Ljubljana, Glince 78 ! »"»#><•••••♦»•♦•♦••••<<•»»•»»•♦<; X 4 i "Martin Mahkota : z < § tnodni salon za gospođe ', 1 : | Ljubljana, Sp. Šiška ' »emmmmmmmmmmmmmm»; 1 J. Ma/ga/ i I trgovina z meiantm blagom . I Spodnja Šiška 121 \ »mmmmmmmmmmmmmm«; Maiej in Ivana Mtklavčič \ gostilna »Pri motttčku* < < Pof v Rolno dolino 44 \ ♦»4MMMMMtMMI»MMMMM< /van Mlhelčič \ elektrotehnik \ Ljubljana, Lepi pot 12 < MMMMMMMMMMMMMMM' T. Novotny j Blaičičarna \ 4 Ljubljana, Dunajska c 9 i 4>»0MMMMMMMMMMMMMt' 4 4 ZAleksander Oblat : fr-avi/ui čevijev ; Ljubljana, Sv. Pefra c. ,28 i 4) MMMHtlMM MMM MMMMM; Waf e/ Orehek : < frgovec : i 4 Ljubljana, Kolodvorska 26 \ »»»MJ+MMMMMMMMMMMM Josip in Tinca Olup gostttnlčar »Pod Trančom Ljubljana, Stari trg ] »+ zavod za plakatiranje in «n«* ' [ ženje stanovanj in oken in J plakatiranje /epaJtev ; Ljubljena, Šelenburgova 6 > Todečn« trafika \ Preprotnik'Pugelj'Pogačnik [ Ljubljana, Prešernova 54 I specijalni arfistični atelje ; za črkostikarstvo ; Pristou <§ Bricelj \ Ljubljana* hotel »Malič« i- I ^4n/on Presker ■ pekama ; Ljubljana, Dunajska c 9 ',»♦•<»>♦»♦♦»♦♦•<••>♦ i ♦•>»>»»»»» ; Franjo Premelč ; modna krojačnica ; Ljubljana* Sv. Pefra c. 56 ; K. Pečenko : ; tfrgovec r usnjem : ; Ljubljana, Sv. Pefra c. 13 ^ ' > Modni atelje ; ; /C. Pučni/c i > < ; Ljubljana* Sodna ulica 3 ; ••♦••»»•>»»»••»••••••»<>»+♦••«•; Martin Pevec . < : krojački mojšter ! : Ljubljana, Breg 18 \ : Josfp Puh ; dobave tn pokladanje pmrkefov ; ; Ljubljana : » 4 Franc PirS ; : kolanki mojšter ; Trnovsfca u/fca 25 ; »Svetlin« krema ; vazelinska mast za čevlje '< Ivan Kordiš \ Ljubljana, Vegovm uh 2 ; /. PtfJcur i trgovina t ipeceriiskim in ■ manufakturnim blagom ; Ljubljana, Stari trg 6 : Prva slovenska zidarska < zadruga v Ljubljani ; r. x. x c. *. ; Tržaška cesta 2 \ i MMMMMMMtMMMMMMMr i 4 'Angela Pekolj i modni salon : > • Ljubljana ' ; IMMIMMIIM» . ; Ljubljana, Karlovnkm e. 19 » i » i J osipi na in sinko \ : Josip Podkov ; mesevijm ; 5v. Fe*r« c 7 Itofef »LU»yd* i < MMMIMMMMMMMIIMMMI : i < Josip Plankar \ eottllničar In trgovec c 1 drvmi < Ljubljana, Dolenjska c. 5 • 4 4 Produktivna zadruga \ ljubljanskih mizarjev \ na Viču ; Lovro Pičman : kleparatvo in vodovodna \ ; instalacija \ : Ljubljana* Streliška ul. 29 : Pave/ Poglajen ; krojatki mojster '. Novi Vodmai 7 a ;•»»•••»•♦+••••••>••»•••»•>•••• ' hJmjmodernmje urejena Prv« ' dunsjška pralnica in likalnica Pirš & Šimenc Ljubljana, Kolodvorska 9 ; /v. Ravnihar urar Ju ine ietemice, trgo* ; Wn« « zlatnino in srmbrnino ; Ljubljana Sv. Petra c. 4< • ••#»>♦>••>••• MMMMMMMM ; Franjo Repič ; sodarski mojster ■ Kolizejska ulica 18 MIMinilll.........>M«MM ; Davorin Rovšek : ; fotograf i : Ljubljana* Kolodvorska 34 : Marija Rogelj ; mmmufakturnm trgovina Ljubljana, Lingarjeva uL 4 IMIlMMMMMMMMMItMMI 1 1 Af. Raufar diltkmtttna trgovina 1 Ljubljana, Jurčičev trg 3 jRifco Rupar trgovec Ljubljmna* Trzmika c. /1 J. Rojina moderne konf. .irija in modni atetfe Ljubljana i IIMIIMIIIHMMMMIHHMH Ludovik Rot krxnar»tvo Ljubi; ma, Gradišće 7 (nmsproti dramskega glediičm) M. Robaa 1 trgovka Vldovdanska cesta 24 F. <§ E. Remžgar allkmr»tvo in pieskarstvo Ljubljana, Čopova c. 10 • MfMMtM>»» »•>••••••»»•»•# t < : LudovHk Roškar : jgpttilna na Friškovcu : Prisojna ulica 5 : Modna trgovine ; F. •>•••; : Franc Selan \ : mesar '< Ljubljena, Ambrožev trg 7 \ ♦•#»»♦♦»»•• •»•♦«■•♦»+♦»•+••♦•+♦! 4 /. Slanovic ; Hm^nf /n urnt/ni ključavnlčar ■ Ljubljana, Šelenburgova 6 \ i J. Somnitz : urar /n trgo\Hnm z zlatnino, ', srebrn tno in arami i Ljubljana, Sv. Petra c. 16 : »••»»»••••••••»»•»••••••MM»t ' Franc in Marg. Scagnetti ; ; goatilna j Metelkova ulica 19 ; 4 Fani m /van Stritar i Icttvsrna »Stritmr« : Ljubljana* Vidovd. c 2 i 4 : F. Szanfner \ , 4 ; €9vl)mrska delavniea \ > < : Ljubljana, Poljanski n. 40 ;tMM«»M«MIM>MM«MIIMIM ; . Izdelovminica klobem : ; , Janez Sirk : > ' Ljubljana, Poljanska c. 64 i I 31. Soklič \ gostilna in trgovina > I Ljubi}anm*Trnovo, Pred ■ konjuŠnico : , < : Pe^er Semko i ; fcrznar ; #Trf#evnf«fca u/fea 7 . ■ ' ^4nfon /n Milka Sfigmeister ; mesmrija in prekajevmlnica : Ljubljana VII, Kolodvor* : sk« ulica 150 ; i ' : >ldo/f Saffler i ' čevtjarski mojster Novi Kodma/ 47 i IMIMMIMMIIIMMMMMIMI , : Josip Starić \ pekama \ : Ljubljana, Florijanska 29 \ MIMIM >■••»>••§•»< MM »••••• i 4 4 Josip Slamič \ trgovina z mekanim blagom ■ Glince 213 ; HIIHMMIIIIMMHIIIMIIMI ' ; Hinko Stancer ] \ trgotHnm s ipecer. blagom ' , < Ljubljana, Dunajska c 10 i MHMMMKMIMMMMIMMM < Greverskt zavod \ STTAR 6 SVETEK i i * Ljubljana* Sv. Petra c 13 ; > i MMUMMMMIIHIMMIMUM; , < : rAna SkubicsKrečič : : šrgovbm z meiantm blagom \ : Florijmnskm ulica 30 : > 4 \ Franc Smole in sin j ključavničerstv9 \ 4 ■ Ljubljana — šiška \ 4 4 4 Antonija Schreuer \ ; trgovina t Čevlji ; Ljubljana, Gradišće 19 i Af4a/c Šijakovič i brivee \ Ljubljana, Cerkvena ul. 19 • H»M>M>MMMMMM»IMM<»> ' /van in Antonija Štor \ goatibitčar in frgovec I i Vodmat 16 < 4 ♦MIMMM«MMM>MMMM»M ! * i Pavel in Marija Šimenc ■ pokopulfiki vrtnar ' Sv. Križ — Ljubljana ■ Josip Šenica : ml zar tka tovarna ; Dunejnka cesta — Za ', Bezigradom 6 \ MMIMMMMMM»M«MMtMMMMMM»M«»M« ' > > \ Avgust Škof ; , 4 ; trgovce z usnjem ; , 4 4 Ljubljana, Pred igriščem 13 niMMIIMMMMIM>MMIM«< < : Fran Škafar : < ; strojno mižarstvo 1 < : Ljubljana, Rimska c. t6 \ ', < MMIIMMUMMIMMItlMtMI ■ ' i : Leopold Šega : : jermener ; ■ • Ljubljana, Poljsngka c. 18 ■ Viktor Šober ■ '■ trgovina s ipmcerijsktm in '. '■ meianim blagom I > 4 : Liubtfana. Sv. Jakoba tm 4 ; IMIMMMMMMMMIMMMMI » , ; Schneider ćt Verovšek ] \ trgovine z ieleznino ' > < ; Ljubljana ■ MMIIIHMMMMMIM»»<»M» ' ■ i > , i Fani de Schiava : : pri »Starem TUlerju« 24 : MXM.....tMtMMMttMMH) ' > i : Matija Trebat : ; trgovina a čevlji ; ' c : Ljubljana, Sv. Pc/ra c. 6 : »MM#♦§»>»<♦•• >M»»»»♦»♦♦♦»»» ; > < ; AfanVa Triller i fprt Brgentu) ; ■ i Trnovo, Cerkvena ulica 3 ; ..... , MMlMMMMMMMMMtMMM : Marija Tauzes \ hotel *LJoyd« \ ; Ljubljana, Sv, Petra c. 7 j MMM»M»M#>M»M»»^M»»MM ; i ■ Trink & Bernik < ; »trojno mizarstvo ; Ljubijana* Unhartova ul. 8 \ 1 4 IMMMMMIMM.....MMMM>: ; rAnton Turk \ ; br/vjjVf salon ] ; Ljubljana, Miklošičeva c. ; (pelmčm Vzmjemne posojilntee) ' 4 MMMMMMIMMMMIMMHH ' • i > i : 7ai:o& Terček \ ; - pekari je \ ' 4 : Ljubljana, Breg : ' 4 > , 4 4 /van /n Frida Triplat \ goetilna pri »Starem Tlilerju* ', ; Kolodvorska ulica 24 \ mmmmmmmmmmmmmmm; . t : Josip Tavčar < ; ipecerijika trgovina ' ; Ljubljana, Stari trg 30 < > T : Peter in Marija Urbane \ ; gost U na < I 4 Ljubljana, Tržr.lka c. 9 ; 4 »M»»»M»»»>»n>»t><«»MM»»«MMM««MM»*Mli . < « \ Fofo*atelje Ant. Ursič ; . < Ljubljana, Frančiškanskm ] ulica (v hlšl Trg. banke) ; MMMItM»aMMM»tl»MMM» i > ; Ivan Vreček : trgovina z moko ; Ljubljana, Korunova ul, 7 : IttMMMMMMMIMIIIMMMI; : Joszp Vidmar : ; /ov«rna dainikov tn solčnlkov: Ljubljana, Pred Škofijo 19 > MMM.........»M.....»M)»M : Josip Vesel \ ; modna trgovina '< Preiernova ulica 20—24 ■ MMMMMMM»»»»MMM»M#<» i Marija Volk*Kosmerl ; : izdelovenje drož (kvošm) < : Ljubljana ; MMMMMMIMMMMMMMMi : Ignacij Vehar ; mizantvo ■ ^ ' : Ljubljana* Gradaška ul 14 ;mmmmmmmm«mmmm |tMMMMMMMtMIIMMMWM : J. TTanefe ► trgovine « ktiiuhovino in ; ; čmpicemi ; Ljubljana, Sv. Petra cesia MMIMMMMMIM>»IMMM»M i : F. TFei/gon! ; modna trgovina * ; Ljubljana Vll, Sp. Šiška \ MMMMMMMMMt »♦♦»><>»»>• [ Mari ia in Franc Zgonc ; • go»tilna in kavama *Pod ', * klančkom* \ \ Ljubljana, Pot v Rožno ; ; dolino • MMMMMMMMMMMMMMM ! ; Danijel Župane \ : Ljubljana, Wolfova ul 9 ; #MMM»»MMMMMM>MMMM /van in Ivanka Zamljen : ; čevljerski mojster ■ Ljubljana, Gradišće 4 : »»»♦»M»<»»>»>»M»i»»MMMM» : Franjo Zajc ; | brivee ; Ljubljani, Dunajska c. 12 : IMMIMt•»>»♦♦♦ •♦•♦»••m»»m; /van Zupančič 2 iidtlovatelj mgtei : 4 4 Ljubljana J 4 ♦m«mmmm>mmmmm<«m»♦»>•• MMI«>»«Mt*«M»»«M i I Martin Žuran ■ sobni slikar ', Ljubljana, Mestni trg 12 ] 4 MM>MIHIMMMilM»4l4l>IM»>MI<: l 4] Žalta in Žilič i jfrgoWna leleznine \ Ljubljana, Dunajska c. 11 MMMMMMMMMMMMMMM , i , i , i /van Železnikar ■ Ljubljana* Marijin trg 3 MMMMMMMMMMMMMMM : ^4do// Žabjek %ostllničar in mesar Ljubljana, Poljanska c. 55 \ MMMMMIMMMMMtMMMM Modni atelje za gospode rAnd. Žnidar ; Ljubljana, V Rebru 11 (vhod iz Starega trga) IMI«MMIMMMKIMIHHHM : wAlojzij Ahlin : mesar ; šotski drevored, Ljubljana ;m>mmnmmmmmmmimiim f : rMartin Dramć \ Ljubljana, Sv. /a/coba ; nabrežje 29 ;HMIMMMIMMMIMIMIMIM » ; Dragotin Drašček ; gostllnlčar ; Boftoričeva u/ica 9 MMMMMMMMMMMMMIH« ; *Apolonija Dimlc ; maslarica »Po/oncac ; Miojnica. Pogačarjev trg ; Ljubljana |mmm*m»mmmmi«immim> : Fran Kolšek : Specerijska trgovina : Ljubljana Mt»MMMMMM>M : Joie Koprive mesar Šolskl drevored, Ljubljana MMIMMMMMMMMMMMMI | /van Končan ; goettfns, trgovina in zaloga ' pive »Union«: Rožna dolina 191 MIMMIMMMMMMMIIMIHI ; Upravnik »Slovenskega Naroda* vsem certjenim naročnikom in inserentom? MMMMMMMMMMMMMMM : TehniČno osobje : »Narodne tiskarne* ♦HM«MMI»MMHMMMIM>M »Narodna tiskarna* v Ljubljani ; MMMMMMMMMMMMMMM »Narodna knjigama« v Ljubljani ; < 4 1 4 • SLOVENSKI NAROD« dncl. janaarja 19*4. ! Fr. Brunčič & Fr. Rebernik ! pleskarje la U6ar|a i LJUBUONfl K*re» Kotnikova onca niniiTi^M'""""" ■'" ■■■■■■■■■! Srečno In veselo novo leto »•H a. m. ««f talwawi A. A E. SKABERNE mamifakttirtM In modna veletrgovina. ¥ ^ftflUELiiiiiii i t ikiiiRiffiiiH w u w ■ ■ nn^n Srečno in veselo novo leto Icllm •»•Jlw» |«steni, prt)at*lj»*ti, »nttn«*m Ki iriMvM t*r ■4 Brlpor«>4*m mi a«4s1|i»« ««kleaj«*«*t. Iistavratlii fl Naviru .Jirtffl *§■'* Mn Tiiffi. — EMIL PERUZZI i L ubijana — Caiovtka casta 10 — StSka želi s ećno novo teto 1924 v*«« rrajlai aarataliieai ta Hjtwalw f» i mi i m i i i i i Tk I II iY i i i i i i i i i i i k n ju Sretno fn vestio novo (eto •*Um rsem svojim ftareCnlka>in hi •tfj*nia>t*«m ttr •« xa-araljttjent U ^Hpor»Uw i« nadat}« v ■•o*t*vaaja Ma ti ja Perko, mlzarska tvornica ZgernU Slika. Calovslca catta itcv. 121 "ii......niiiiimiiiiiiiimiMi SREČNO NOVO LETO t*tl ta •• pHp«>ro£a A. Sušnik, trgovina z ieleznlno Ljubljana. Zaloika cesta. r | | | | f g HI^ITIII lllflU)!)! ^' 1" 1^ ^ fl' I 1 1 M M 1 3oslp Prešeren, čevliarstvo Ljubljana Ceiovika cesta 82 Slika a=» želi srečno novo leto 1924 bb» vama •▼•Jlet aaroeaflioai to o^jftlM«. Srečno novo leto želtta Ložar & Bizjak, Ljubljana Sv. Patra cesta Stev, 20. I jnDDDLaJLBJULJL« IIMUHII I.M.1J B I Umi jLijLHJLixx3aDDrri mmimm ijuuuulj Srečno In veselo novo leto! T. M encinger, Ljubljana Reseljva cesta 3 In Sv. Petra cesta 43. f j ^ ■ i « a u ■■"■"""""""" rran _jjuuuuuh muuiMiiimiiim nm M. Rosner & Go. nasl. VIKTOR MEDEN ljuuuulj.Ii n u minrmimnii uju n^ > i»i»ioninBiiiiimniiiiiin Srečno novo žellta ▼scm srojfm cOTjentra odfefnatcem In prijateljcna Josip in Rozi Prime mesar in prekafevalec KBMiiniiiimnninniniiiB iju Tuin>mmnmmn a jlj ■ ■ ■ ■ ■ ■ tt PETER ŠTERK HM>dia trg© vi na ifubijana, Stari trg ste*. 18. puiniiiaiiiiiiir»iiiimni nn M BHiimniniiirimiiiiiimn Srečno novo loto I Hrovat & Komp.y toiirat knajike^i lancnefa oljt io firnelt Ljublfana Veselo la srotao aovo loto 1924 Atei la BmI Salasalk gostUaa nšL 6a DuiiiU ooiU. Veselo in srečno novo leto = Mr. A. USTAR = lekarna' pri Sv. Pttru. Srefu Ib Tt!tl! bbti leti 1924 teli M. Dolničar v Ljubljani restavrater na flavnem kolodvoru. »Mniiiiimiimiiiiimiiiillll" I trgano n«?o ?et# tali •keportea alaa#«t«t „«!**•> Ttroll" Rudolff B *chof I *•*»* imlimm š*. 133 — I,tnWa»a Vtrm erni. o^irmuVem. ari}«tfl«m i* tnmne+m bodi sretno novo leto i FR P. ZAJEC i [ »»tili hi wrmr 1 Ljubi), »a. Start tr* •• ' Srofcno In trooolo novo loto 1924 ieHta v»4Mi *vjlm cenicaiim gotHmmt prijat«IJ«ai tat itinnrem Josip in Leopoldina Mastnak rcstarrater tMteta .Slon" - Ljnbllaoa Voe>«)lo In ir»£no novo leto •rojim eent*nhn nar*4hi«ii im prfiateMem ^*M Tone Maloai stavteal ta p»klttvcai pltikar in llčar Lfablfana^ Kolodvorska ulica 6 hjli imimim julu i ■ ■ mm ■ i ■ w rmr Josip Pelini - Wm Bw. Petra nasip T (ob vodi) Mlsai >fMtra0H|i apaaiaalka teft *r«eao la ▼•a«1o ■•^1» l«4o »tt1« ••«!, Odf—•>—wa Hi znancem, se prffteroča v novtnt tata m najcenc 1; ntkun rseh aoIrab^tlB s« kro*d«t e«vM«*ri« sadUrla« 4ItIM«9 ta*lata»gi blif>«v ptota^la« falaatartf«, najboljih M««imia strojav i Gritznei* in Adlen i poMfiieznih deiov m kolcM ion m toteme ttvaj-aih tto)«v. U ii A ono lelo 1S2I Sdl vteai svoji« cesjaalai odjcmalceai Jnkob Kaočič ■asl. Jean Schreya parna pekama Ljubljana, Gradišće itev. 5 Telefon Mav. 168. Vooolo novo leto tonika M. LEBEH. Ptuj alaatrot«talćao poaiatfe Tordha Slegel 4 drng Dmaiftka cesta II sreCno In onclo nooo leto Vsem cenjenlm odjemalcem, dobaviteljem, znancem In prijateljem srečno novo leto« J- Henartt trgovec, Domlale- ■ ■niiiiniiiimniiimim »tttt MMMiniriiiniiiinniiii mm Srafino, utpeino novo leto w#at T*Ua9«1«ataa o«l*«aa«l*«m Galje — LlnMfaaa — Maribor fell tvrdka R. BUNC in drug m K ff ^ -M^-aL^^— — — — j Srečno hi onda nooo lefo I9M tvofim cvili, ireatom in odtemalcem želi tvrdka Sire & Rant trgvvHM t koi©n']ahilm b*«^r>m im deiclnimi prklelki KRANJ Sretno novo leto ieli vsem zavarovancem tu prijateljem frsfieot. zavarovalna dmfba Bmi nshiitt za Jl^raOc LSrtUna. Ji.Mn mfe 33. o MnMlanl. Rimska cesta 13 se priporoča In želi — sraCao nooo Ido mm Srečno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem Brata Mosković veletrgovina usnja = Ljubljana = Stalno skladiSće r b)o masti (fiitrana in degrasa KJURMAM Ktt»WaMMal OPfMC „GROM" carinsko-posredniški in špedicijski bureau Ll{abl|aoaf Kolodvorska ulica 41 ^MiiiiMiiiiiiimmiiimniiii iiiMiimiiinimiiiiniiimmi Srt&no novo leto I JOSIP ANOLOVIC Strojno roizarstvo. Karlovska cesta 22 Zaloga pohiStva. Romenskega ulica 28 innmmiii rm ruimin HTTTn iimimnimiiiiiiimiil UULJL a n Vcse?o In areCno mroo leto idi mem tvnf*m cenjenim od emalcem modna trnovina T. EGFB UUBLJAffH ■ F ■■■'■■""'»■ nrrmn julj ubi Tmm ILIJLtJLXXXJULXJ-JJLaJ JL^JULAJLIJUnacrJOLIJJULP Veselo In srefno nooo leto fell vsem een'enttn odjemulcfm. prijateljem m znancem tvrdka Mihael Omahen Vlsafa gora, Dolenfsko UJULIJLJULiJLXJLXJUU' i .1 Hl I M I I 8 II 8 JUUUUU nimmmn ijljli i n nrmnnrB i M a a m u > VILJEht BIZJAK parna pekama in zaloga keksov Liubliana Gnoposreteka cesta št. 7 !■■■■■ IT-Tnil » ■ H M I a I I H 11 a n M M I I M I H B I I 1 I i JUULO-XXJUL1JLJJ II TTTTTTTTITTTTTTPaDa P. J. MA §lS ■ MMMBMMmMJBMKKBlIMMKMMMlIKMMM 1 B—K—J ^ JLJL I Veselo In srcCno nooo leto leH 3. Ma^li, konfitecijska trgovina L.obijena, Alaliaandrova oaata 12 Hiia ftokojninskega »voda Viktor Suiai""" trgoveo Zagorje ob Savi Srt6no novo leto alelimo »v©'f-n cenjenlm odiemalcem TbIcđvIC i [\t MroleliDiEDO podlelje L*«bliaiia-Vi« nj^iiiiilllll j tt'"l I I < II K II n H li K I a i i ii jT\ Veselo novo feto lell nrm ccn^frAm od|emR)^rn Jesi? Omena. trg. p'p!r]a, 9b. in \:\M poHeMCs v Llabijanl, Bnaijili« cesta 6 I ■lia I eh ara« đr. Fleeoll n h m^ in>_)ill)()i>|ii|ti|||i|M'8'"'iiiiiiii|")(^^ Sreino in veselo novo leto 1924 želi vstfli tvojim cen enlm odemalrem Viljem Bizjak parna ptktmt, LJobifana* Oovpoavetska 7. == „ILIRI3A" ' ■ ■ lesna trf ov*ka In industrifafna dražba LJubl)anat Kralja Petra trg Stev. 8 (irrt tf4i2i) Prodaja trbovallskata prtmoia In dr*. iiiiniinniiiiiiniimiiiiin jm j^ w SREČNO NOVO LETO fell Tsem rvoitra camcnln odjemalcem, prijateljem in rnn-rem FR. Ml \VWm. m\im m M 8 trnovit«« d*lfaiate*v »peoarljs In vlntrns, | The VbRSkrSess ^^Gjbul^ Douglas Ljubljana, »odna wl. 11 Srečno novo lefo Glavno zastopstvo ■aavTTn'M^lM H AR LE Y- U AVJD S DN1 T«Ufon itev. 461 »SLOVENSKI NAROD« «w« I. jatmarja 1924. Irtćno nova Uto idi veeta ivojfei cmn\. ©djtrttalctm* prijateljem ta xn*i*eeoi lp?t 2argL Lin&ljaia. !i. Pstra sita 8h. 3 tor »e tim prffVKOča v nadalje. ■ ■MM IlIIIIII 1 ¥ * q ^^■■■MWM M ■ ■ ■ M » iTT Sretao Ia f/aaclo novo let* Antflovlc Hatl]a(Uidoy4ansKa 6 ■■loga pohlMfa, mltiraH« iiiniiMMMi TiTTTnrtTi ■ » ■ ■ i m ■ itr v r »ninimminiiigmniiiiM|^ Srečno novo leto želi avoftm bmlcem ta bralkam laittiakobafca knjtžnie*, *ent*ak»bek4 %\g4. edcr »v*»hn povttrrfkom i« sv«Nm Igraicem in igralkam, lent;«kot>»fcl o^viki od»,*k fvojim pevcem, lentjak. aalontkf orke«4ar a« svodim go4»eftik<*flt iniHinrn rm nmininannrr Sretao nove leto *•!! 8IEOEL * DRUG. Ljubljana Dan af »ka oesta itOT. 81« i i m fl ii i « i i i i i i i i i i i i m i i ^ ^ n n y" Srete« B8*t l«rto 1934 ft«U CADEŽ & SRCAH ftpeefftina irgevitt« sa ta tiaeato a>o>*vfe39 *4Ša« Ljubljana), Ke> I »dvorska a!la>a *t SS. [j i i nH Ifi uk i^i il I i tfir^>f niifi i i^y Si*e>6tvo novo leto! frmožar s đrej, LioSIjcnia BTKOtnlikl aev«xl aa lttof|raft>o* » p g ^HTff a n a i! m b m ii i ii n i !i i n i n i b f .^ ^__R tf V HT1 i y~)L3i'Y\liy Y\ V"!f i"> inmiihn Sramno In veselo novo leto 102-4 LGerl'rnsn.trsoviriSzusnlsf!! Ljubljana, tv. P«Im e«e«a ftt Tt. ^ M M ti M & a li, ■ B-BHag^^M^M MM11M^MM»*MBB n B al J Anton Sftelnei* ■pjajstfti fesarskS nojattr In avotln? ln» dento. Parna saga Hi leana inđeartvHja. l_|| n i d i t ■ i n n i i i i K II b u il H y y t ^ i i n Srečno In veselo novo leto želi Grond hotel „Union" Ua&iians hotel, ratartevi-eajija, kararnA, vinske klet. ^^^^JE^J^JLJa^ja—^H^JL^^JLJ^^^JL«Ma^^ft„a^JLJL^w».a^.aMJaMJL M , K^pJL^A^—a^jLJ^^J^^JLmJL^JI '»»■■JaMaeaai' ftwaanwan ii fl K^fc.a v trg. ,,Mi,inmimiiminimi ■mm Upi „Slona" i LjalilHii i I želi vssm tvojim vg- I leconjenim gostom. ! ! prf]at«ljtmln znnaneem • i obilo sreća v novom lotu 19241 : Peter Stepič : ¥footržect pooottaik Ia gostnničar. : Spođnja Siika — Tržna ulica 2S6. \ Srečno novo leto I : Cp«ae|« tuka, OolOTiaa ooota tt, : Raoaroa R9la#9#Tslui : Evropa ra Jlfji jeT|a : HeftiHaM ZUlanđ mmmi ] Haftm Ia TeT«xfSc Tssefc B3 M ^^ - ■ *- BMT^MaMMBaHMaMaTaaMMBaMMMJB m ■ 1 ■ f L 1! " "*-*PpJ » *J ■ B > S m W JI—*l _M ■ aTMJJBaTflaTff^^ \ Tr^^iss Us'61l2i koi j B. lifiTl L^Kjna. K. f^m aila 9 3_^> ¥ y ■ ^ » g t y »^ y ■!■■■■■> i m e m. w w ¥!■■■■! : Stavb. podjetje Jakob Accetto sin : Ing. Viktor Accetto in drng ; qi5tf!taa, Tab«r it 1 Ttt ivtenif«. 8S8 ^rnniiMmyiniiiiin»iiiim HiiiiiiuiiiTniinKkiimuniiVT i Delniška družba pivovarne ------ „UNION". Ljubljana ------ ieil vsem svojim e«n)»nim odJemaJcem pra» srečno novo leto I Srečno In veselo novo leto Sveca ma J. Kop?Č & Co «"«« "»*• LJubHana mmmmtm •*—>«•« I H f. I I I I I 1 I I I I I I I H t I I i I l » 8 č i ji n y f iiiiiniB i^^k iiimnjiminipniunii itx_ Srečno in veselo novo leto leU vaesa <—^nim ovoćrnko« ia> •d^*aaaa««aa tvrdkm „Svefla", d.cL Ljubljana. Srečno In veselo novo ieto 1*11 mm »toJT"» »«re€nf1toni t«r »• nfeifegaga; sa njih senpanje hi Btktonfmoet. Nari>«Mi za ttavVna dela »prele«* n Jv. Mn «& Bn. 23 ii i Uitartnl iDd Mi I Slavbeno podittjo AmL temo, UaUtrna. ■.■..■---,■----,..■■-■■-■■■■■■.■■■ llliitiiiiiiiiiiiiiiiiilllllliili^^lllH Stavbeno lf» smetne mizarstve ROJINA & KOMP.f -=- V LJUBLJANI —-SlomAli«>vti tt, 10 - Koioe* ve# »ka y. 0 leM vs«m ee«JenlaB eeleme'ee^a *>n *rfls*«f}ei» ■ srečno novo leto ■ - »ahra^a|oC «e re devee'anje o#no zauptnj«. - Kl „M1SK1 BI" etell atvoilm otmienim obI«kovemlo«Mii rt. iloo ibvs leti! prosci da ma ohreMitfo Itito ■••klotij#notit tudl v prihcNaiiJam imUM Srtino in ftttlo otro leto iellai vaeei mrmUm eenjeaJe edjeasaicem kftUt trprtu FUS DEBI I Cl LWQ Pieaaka eeeea 8 Brjartava eesta 2 _^_____________________________ _ ______________ _.._..■ ____________________ _ Srtčao ia Ttttlo bovo Isto ieli LJUBLJABa\9 SUmikeva ulloa 8. Srečno novo leto želi tvrdka Ljubicama, Otsnftjtka oosie •*- 47. imiiiin^inrnn aTf m a i: t ti ; a i r. rr iiiimiMimimi{rnTTTiyw j-vzh.1.! Srtčno 2a rf9tl9 myo l«io ž«« v iro»» 'van;e ANTON STIRN, trgovina z vinom, nnTTTnnfTrnnnnmnnryY b te ¥ i i i mb i t r ?^m i^fiiiiiiiiiiiinini>sWiiiiuiir ?wtl« I« srH!R« i»r« teto telim vtet« svojim odiemalc^m. »»Ij«*«*}*« in enancera tor s« artperefam e« ,i.;i*]jnj; »Hfsk manufakturna trgovina TOMŠIČ, L|w^ćjaj«i«9 m#. Pttirs cesta as. rrrrrrr iniin nnnnrrTnn< i t a tu^l^CO: iinnmiirgiiinnnnni »UHJLJLU LeopoSd DogcS & sin ttivfcenft klenarstve in vodoredss »RStal^dj* m » m y ii j b n u n g m i; LJL^juLoner^ajcaDai !Tiimm»M.»n»miim rnrmjLuij- Ve«ek> ?n srečno novo \zto rsem gostom želi HoteS ..Soča", Llubllana TsScffoa 51 »1. Rasla Pc^cfe^ Miiiirii;mMt;iiuinmmim HlPnailill f ltJLJLJJLJLJLIJLJLJLXyJLJ ^ I 1X1 Svojim cenjentin naročnikoni i«li srečno novo leto ČEBNASć « £O., UublSana Ljubljana _Jt_J^|^ y ^ ■ IJt .1 fl.E I CT I jt IIIIIITI » I II a B M li y i i n i i i n i ii i i mi ii H li 11 h^Di Kaag.KhahBi H v« a •■ ViHlli Udiilil Hliitll IKdSiLb'iii U m m ili m i« fc>«do veafil v Aciariko Cie 1 Msotip srecno novo leto! IVAN KRAKER zaatopMik Ljubljana, Kolo dvora ka nlloa 41 ^■■■iiiiiiiiiinuiiiiii«iniiinii „MERAKL" Tofičl vtem svojim cenjenim ©djemaleem reaclo in srečno novo leto Medić, Rakove & Zankl družba % o. jb. Ljubljana. Peselo nogo leto I j vatmu talaiiilikafmi osobN In ajla druSnam, vmani ts. li HMiiamke iote v Maribor« lar pr!J»rt«IJ«tn In znancem po fjaoj 5f^TitH*y Sali i rUHAEL ESSICH LoCe pri PdKanah. ■■■^BMeaiMHrfBairta^rfaB^ik^aBiHda^jB^^N^PviPvai^aBHiMH^iaB^nk^^M^avH^^B^KbMiJ^^Jki^aki^ifc^ivBM^iv^^^^BPtfM^^^arfaHtfiVMHi Vndo In araCno nooo leto G. Besednlk Bn drug LJnaiSan^ Praternooa oHca 9 ftfMai ■ ittotrfji kiraiiflB Irikvalri. inael sanifr a tbmš Sre£i» Is oeseio nooa Idu n Slzlak, krznar ii imMeii Ui S>ft£8O lo o«f«So dodo lato icfl v^era tvojim odjemalcem Mirni Fraac. I Mm. M lm Z2 i*aii ^n ^A J J- *■ » -W al ,-^, p fl * * » ^ " _™-_ _■* _ ^. ** ^ _ -**- * -*^ —*- "^— ^- i* ■*■ i ^i J . fi _ "__I i I T g J JI F. > ; niruin« r. i .' J 'jt.JLX.JLz 7. J M X ?T ' Sra&s Sa o&se& nooc tato talila svojim cenjenim gotiom II. Robežnik >mimi Hf w.a-ir aji.jt u-jlj.j..*.i i k i a j i.a ,j H-JljO OJLaJl^ULXXJtJJLXjnLyjLjLXJ-3LJL-lLJ^ I U i..g,I-TI.JT.il I..TJ ¥lktar Jeločnik ftpeeerf}tka, ^Untar. Ia Hiamif^ktania trgovina Lis&S&nis Ralisa dolina LOJumCO Bi¥M»t¥iiiMii UlHi mili Tinn >tn»nnninnnr»r?nni!!in r^T' Vftem mil m c«n;on*m cd«rmj»!««m bodi srs£aa b»oo tala! Veletrgovina eevi{e^r Ia posilnih fermene^v Fr*kovS6 i drug fTfTTirvvs-im niin'kr. kmi^ii jian sire i u n *j^jt l^nili pikkHiliiiiin imukii i »; Srečno novo leto ioll vseni cenjenim odjemtlecni, pdjataljani in znancera ter M priporoČJ %m nsdalfru naroCIla Isios Boka!, pokladalec rtto? lifabljana UU n b h u a a b b u a a b u i » lumj miimni jlfmniiiMinmm muui min mro Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcein SREĆKO POTNIK, tvornica sadnlh sokov, asenc Ltd. Ljubljana — Metelkova ulica. iniiiniiininiiiiimiinmnii Mai ju w\\ nam) jelu M ten modna trstovlna A. SlnkovJc nasl. IC Soss Ljubljana. Mestni trs 19. fniiiMiiiiiiinimniiiii ■ mm MUF"3"......iiiniimnumin Srečao in veselo novo leto želi tvrdkt i FRANC P. STARE JOSIP STARIČ sobosllkantvo ! Ljubljana, Piorjanska ulica 16. WW ^^ Izvozna in uvozna družba zo.z, V LJUBLJANI Duna)ska cesta Stev. 9 nudi vse vratno ip«ceri]sko Ia kolonijalno blago. Zaloga aladkorla, patroleja ttd. Te}ie}re)H paewrajcaes Bvev* ita% Koafcarejrfae cene. — Zalitfjvejai ..SLOVENSKI NAROD" cjnc 1. Januarja IS24. Srečno novo leto šeli/o svojim od je mak em: Laverca Fran Mehle gostilna Laverca pri Ljubtjani ♦»♦»»»•»♦♦•»••••♦»»♦•♦»♦♦«♦♦♦» Ivan Ogrin veletrgovina vina Lavrica pri Ljubljani »♦»♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦•«♦»»♦♦»♦♦♦♦♦♦ cVrhnika : Konzarvna tvornica tVrhnika ori Ljubljani: fc 4 I volti svajfm cenjenlm j t edjemelcem boSHna ; [praznike in sretao novo« j leto. : ! Qrosuplje i » < * < : Skubic Josip : trafikant y i : Grosuplje (na kolodvoru) x........>>>»>»»♦»».......... : Srečno novo leto I elita vsem znancem m prijateljem Tome In Ivanka Ha]er Orosoolfo Kolodvorska okrepčevalnlca »»••♦••••••••••»♦♦♦•••••»•mm; Novo mesto Mihael Vintar i trgovina s špecerijo §* \ delikaie&ami \ i Novo mesto \ i 4 tmmmmm•»•••»♦•<»»»•»♦•♦>••; * ; Srečno veselo novo leto; rsem svojfta ccnjenlra ođjemalcem tla Alfom M Novo mesto : E»»♦♦»»•»♦»»»»»»»»♦»«»•»♦♦♦♦♦♦♦ ! SKočevfe » Tem potom *e naf'^e zahvaljujem« našemu fjosp. V.*F Helnriharju za nam podat }«ni likof. ?ele« mu ' srečno nevo leto 1924. Uslufbend tvrdke V. A F. Hainrf^ar, feana inđustr , Kafevje. i 3)omžale ; Anton Muller at. \ ; veletrgovina z vinom \ Dcmzale ; < Srečno novo leto < lell FrantCer2r,lZ8.J. torama klobukor in sJamniliov Domiale. Srečno veselo novo leto želi vsem eenj. odjemalcem, snincem in prijateljem jpina to Seoica: Domžale i i ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^' ^ ^^^^^^^^^^^~^^^v^^^^r^v^v^v^v^p^p^l : Josip Adamič > vrvarna : Domžale* Kamnik Škofja Loka R. Thaler trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drob nm Škofia Loka Janko Potočnik trgovina z usnjem škofja Loka «•>»•••••••••••>»•»•«•••» ft« Konrad Pecher trgovina s ipecerijskim blagom ; škofja Loka ' Srečno novo leto želi Rflil liri ; trgovec ; ŠkoIJa loka : MMMMlMMMIimn»MIMtl; SKranj \ Anton Adamič \ vetetrgovina galanterijskegm ', in modnega blaga < Kranj \ • »mmmmmmmmmmmmm m ;> Franc Dolenc ; Kranj, glavne trgovina in podružnici v Kranju in ] Goričah ; 4 iMmiMIKIIMMIMHMtUH; i »I ka« ■ mehanična tovarna nogavic ■ i/i pletenin d. 2 o. z. '< Kranj, Slovenija < «MMM»»«MM..............M ; /. Kušlan ; trgovina i peče rije in Izvoz \ dcžclnih pridclkov, oglja, drv i • Kranj * • : .4. Šinkovec vrvarna '• Kranj IMM»»MIMIIIMMIMMMMH Veselo novo leto želi : IM ft!« mesar iu prtkajevalec ------ Eraa\ ------ Srečno i veselo novo leto I 4 Želi svojim c€a)«aim •djemaJcem; MD3 Kitio Š!i EBJUVJ i * < Srečno novo leto i Jeli ; trgoTioa z mtteiiin felagon : Kras) (Slorenijt) ilMIMMMIIIIIIMMMMillll : Veselo novo leto ielit* mesarija Kranj ....................N nm..... > ■ : Srečno i veselo novo leto želi (BDac Mili - Krasi trgovina s specerijskim in kolonijalnim blagom Siadovljica Ivan Auguštin ■ mesar tn gostilničar Radovijica ; /osip Hrovat \ mesar m sušilec mesa ; Radovljica ; V^rnfeo Savnik '. modna trgovina manufakture ', in galanterije ', Radoviiica. Gorenjsko i IMIMMMIMMHIMM.....M»' Franc Pere i pekari ja j < Radovljica, Gorenjsko \ »Ml»<...........MMMIMM** KDTZIC : 1 > < 1 Tvrdka Ivan Pičulln \\ Krtže pri Tržiču < < ^"""^" *--------w» » » w - , > I £Bled i • »»»»......... ; Zagreb \ > '41 Sretao ■•▼• loto 1914 Želim vtem tu §e posebe): vttm ctu). damaa la mam cara, ter se' Niporoćam za nakup oiroikfh vo-< ifCkov; vsem c*nj. HviljaM ter* se prlporočam za im Imp najnovehl Ifh iivalnih stroiev; vten cenj. : (^•podom, mladin lo starim ter -se prinoročam ta mkmp dvokole*<: in «K>tor»ev. — Vaam pa, U Ihm|»< dvakoleaa ia pajtvajatiha v slaba«-■tea^ pa ia to, ak bo w aovaai tata eena^a pri: I Tmnima r. ». u, : lovama dvokolatvolrBSklhvatMbov i LJUBUANA, Karfevaka caata 4; 1 i Jljubijana \ ■ < Veselo novo leto i : 2cif i Ivan N- Ađatmlč •rva kran'slift vrvaroa Ljubijana, S?. Petra c. 31 Podru žni ci: ; Maribor, Vetrinjska ufica 20. < Kamnik, Šutna 4 # ; Srečno novo leto i žeii i Anton Upfi | Specerija, delikatese i Škofova vinska klet \ > < Veselo | srečno bovo leto : UM I Ivan Eroiel] i manufakturna ; in specerijska trgovin- i Ljobliana, Martinora c. 15: Srečno veselo novo leto ] [teli vsem svoim »«ta«<»y^m in ° • podnomfm članom, kakor tuđi vsew S iprljiiteliem slepih ter se toplo pri-f roroču za ntdaltn« n^kl^ftie^es^j ^V Lja^tjani. Woifon alica I?i i 4 Srečno novo leto ; tr'i I kofle^s. el^trotehn. podfctje \ Ljabl[anaf Kongresni trg 18 j poleg Nunske cerkve i <4 Veselo novo leto 1 : želi I svofim cenjenim <>difTna1cetii \ \ Qašper |oiic ] \ so^ar^fter | L;ablanat I^riška nlica !?i 4 : Veselo novo leto i! i 5?!i i; Jakob lalasalki : i dražtso i OfktfBl, SteKlCsTRi (II kCVtOK;; Ljibljana, Stari trg št. 21; ► 4 ► >♦♦♦»♦•♦♦»♦♦ 0» »♦»»♦♦<##»♦»<♦♦<, 4 k « | Veselo novo leto ] I ielita | I flntan i i is Sspiii Stefatr; | gostttna in trgovina J I Ljubljana, Oj^kirska cesta i ; Srečno novo leto I Ivan Paklž trgovina z Mrami, zlatnino \ ia srebrni no L;«b!fanav Stari trg 20 Ustanovljeno 1912 Veselo novo leto JeH R. Luckmaim a^^^a^^aiB^Baa^aB. *^ aflB^Btfvs^a^aaB^akavBđ ^^^^^^^^l * ■ •• ^BB^pBjBjBBB ■■ IV^RahV^BBBaBaBBBJa, ^^a^S^^BjBjBBBB%* , B|aajri !«. i Ljafaliaoa, Ahadjera c 10.; Ivao KrilNf i p 4 ■ssa Etaroiiova 9 eshbb: Srečfio novo Icto i 4 želi : Umi IIMM i Dolcn;3ka cesta 3 1 Srečno \ 4 veselo novo leto I 4 1SS3 liiil rt&Iiii Ss«!o 5fl jreč^s ^i?9 tete i želi : Iffta Thfl ^^k Co i 4 Gl»v" O Z««iOf»-tr« j^i««!'*«*« stro« 1 .IDEAL" n r?fmr.-:-f >a!«t*°tf« arvii I r*ta .OPALOO^A HV * j Srečno j veselo Kovo leto | 4j ► ia od^na'csni j t IfiH 1 II liUES UI»G i I *pcc"rij«ka trsjovfR* ; ; LJUBLJANA K OVI UD MAT 158,; ; Srečna \ | veselo soy3 leta i > 5 I'eJtai cenf. po»e*Klteas«, ifMuiee:; j ► to p-Hat.ijani 3 > 4| * * i f a«tnica brrnicePre J Skofiio 1 I * \ I Veselo j : srcčBD ti»v ■ leto j ; ?ett sv« i«i cen/cflrisi nar.^kt.m ^ frit Br~2ei31 i ]*[] s*«vhc»a in poMtrvcaa nldsksrjr j "LJUBIJANA, Brc^ iiev. 6.: Veselo i iH srečoo n©ro leto i < I lijzfcraaa, S^i^a Sflka j t 4 ; Srečao noyo leto ; : *^ i lb lili IfffllluJ j ; izdeiova»je prvovr»tn!h kyk5ov,{ i.*«aic«VT«tn^ »Ulv'ic, m^.'c, itfltei'-" 4 : iićci^Rih rMiatovkev fri. 4 Ljibl|aaa. Opekarska cesta 26; 4 Srečno novo leto i ; tro jun ce njenim foaiom , ; *j Ljubljana Koaaetstktgft alica 16 HHIMIIIMMMMMIIIMMm Sre£no novo leto Fraa Lakic iMaMiciiaka tffaviam i 9w* m—m* *» i [ Veselo I ; »rečno novo leto t ;2eH svodim re« nar^ćmicoiii io 1 ► prittnc kraniske ktc'^ase 5 fLjafe;j«in3f Koraer^kega 1S| ^ »♦»«><►♦ »»<>♦♦ 4»4»04>4>»4»»f* f% • I • • •• 1 E ? fCaakarievo nabrežfe št 51 : i : Telefon St. 407 I ► «5 ► V * >C>»«»»4»»»»e4HK»4»^»V»^?-»^»»»4^> '4 > Cl » 'i > ^ » -i £ v«ltte v»*ni ctojeaim od^cnT&lccj), J i znancem in pi-iialeljcm 3 1» 4 L^rečno in vt3elo novo !eto^ V 4 * ^»o*c»<»4»<>»4»4»»4»++»e»»»0<-♦»+»»♦<• ^ s Srečno nova leto 5 5 leti 2 t 3 ^ mesar | fLfpfelfsrna, MirtitK)va c. 121 t 4>»»«»4K<>«*»■»» »♦♦♦»♦♦O ♦♦♦♦»< ff^S»^» t : Srašcs in v^sals no:i i ; prij^Uijcm želi 1 j " ■• t * \ trnov?aa | | F. ie I. BapIEs? ! (Ljubljaiuk, Sv. Petra c 20 J | veselo fn sretno hoyo ^: \ U:\o 1024. t Veselo 2 prečno novo !:to ? ^•U vseai tvoj rn **mj. ini?{'ntorr « aipns.. :i ! anončpJ In rtkiamni 2ayjd < Ljnb'jana, Stari trg 19 * ^♦^♦»♦♦4»»<»»<~»»»4»»<»»»>»O#^4»»»## J ■^rlporoCa]-^ *« c«nj. «bJlnitvu ;a2 ^ddaljno nAklonjcnsii, želim vsem 1 srečno, ve*t!o novo leto3 Franc Marinčič i « Srečno aovo !cto ] \ Sa ^otflna pajsl??a ; : LJimL^illSA ] >»<■»♦ V> 4O-» »♦ »4»^ 4>O ♦»♦>»»» fr^»»»# J 4 Srečno veselo bovo leto i ; ^«U V9*m eenjtntm ©djerrta'.cfim ; LJUBLJANA : 'veselosrečr,'? novc!eto| i«il avoj'jn cenjenim r.aročnijkOm! kl od]emiie&tn \ Ljsibjjana - P<>d Trcnfo 1 i Vtsclo sreC;iD nove leto 3 siavb^isi i:: psli^tvsd ples"iiar; ia iitir i 3 Veselo no1 o leto žeH 1 Ljubljana. Pr#5©mova ulk8 ^t. 44/48. rmnnnrr :■ g tt i irrr^nrTnnni g »t ii n s ii-ryyTnrTnnn; t-]i Anilin jii^ HTA c k rrnTn g a e i: i. y ]pi Srečno in veselo novo Istol Alojzija Gorjup i J gostHita prf „Mt^araiid^ir", Stera pot £t»v. 1. j ttit'ii c jiTrrrmn'm nniininn irimnr TTTt ni riiitiiin'iiTn^niiiii r^T I Tr^ovhMB sate**«*'}*?, bcr^ljj/tej vofne \ IH^T^na, Stati trs St. 12, S* leH^sba !^^ra{Ja lt n. i ______________ __________________ inrnrg Minmiimiinmun mmnr I SrcČBo in restfJo novo Seto lifa ton. zston aHiitn. iffifla !LJ R J lJLULIJLULJJLR.g t ILJL.lLMJLrXXjUtJLlJLilJLr.-iC ^BOIOIOfiOBOIOBOSOSOIOtfO ar^ftno novo 3©lo! Dgtf*S&c & 9!talMk&if brlvnfca L,W*iUL&al*!at[a£*a !3(pclec hot^a Štrnkelj) CI aC3aCDaCDaCDBC=)BC3BCDBC3acZ)OCDbC ry 11 u i i^l i m ii m i i y¥'T'.rrr Mti ppmn - Veselo in srečno novo lefo - tn snameem fer «m e&i/tam ss^nC/eJcfa Ma d+sedđttji t&iai in se priparolet* sa kawmr*a in frtttna. K*l+d*x>r*ka mi. JP. j „SLOVENSKI NAROD" đne 1. januarj* 1924. Srečno novo lefo ielijo svojim odjemaicem: Srečno in veselo novo leto želi victti svojim p. n. odjemaicem Ua „ZORA" Ljubljana Dunajska cesta 33. Vsezn cenjenim obiskovalcem kavaros MM restavraclie in vlnsKg kleti želiva prav srečno novo leto ter St priporocava za naklonjenost cenjenth gostov tuđi v bodoče. — Priporočava posebno novo ustanovljeno vinsko klet in kegljišće. Z vsem spoštovanjem Fran in Roza Krapei, Ljubljana, Kongresni trg. : Srečno In veselo novo leto želi < j Ivan Slokan, stavbena tvnlka, Ljobljana i > in se pri po r oca nadaljnl naklonjenosti. < ', * >»tMMM>M»»»M.....♦♦>♦»»«»•»*»<>*«>»>.....>MM»»M»»»i , < ; Srodno novo leto \ ', 2el!ta vsem cenj. odjemalcem, prijateljem In znancem, ter < ; se priporočata za nadaljno naklonjenost 1 i Matevž in Julija Kružić \ : racsarja in gostilničarja, Zelena jama. < tMIMHMMMMM»l»MIM»«MIMM»MM........MMMM»»»< »♦v»»»«MM <»••»•♦♦♦•♦♦»•••••♦•••»••••••»•>•••>»»•«»»•«»»♦»••» ! i > < i Srečno in veselo novo leto i , < > < * želi vsem svojim cenjenira naročnikom najstarejSa \ [ pleskarska in črkoslikarska tvrdka ; I BrataCderlnasiHartlncCerne&Co j I dratba z omoleno zavezo \ > i f V < i LJnbljana Igriika nlloa 6 i t < t i : Srečno in veselo novo leto \ imh Tseni srojim c«n]. odj«raalcem ; ; „Fortuna" n. t. ijak 8 to. i Ljubljana, Krefaov tr§ 7. (poleg Mestnagi doma) • ttf priporoča v nadalje svojo veliko izbiro emajlirane ku- ; ; hlnjske poaode. Ctne konkoreačne. ; ; Kn groš En dotalll ; : Trgovcem snsten popust ; Od hiie — do hifie gre glas o Itvrttnl kakovoiti MHA „8AZH.A*4, kl ■• odUkcfe po tvoli lidatnestt la obllalk p«ask. Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemaicem nlvovaraa „Ura" i i i Mlaoi Krznar in izdelovatelj čepić EUglJ Eber L|nb1ianaf Kongresni trg St. 7. 1 nlifi nm fnfctmtif kit«: tknfs.ilmki \i, kn. ■■ft, tmitiiki. UUmmnrn ua-tli pteOt. htntsM nikirntu p^mili I. RI1 barvariia kemična Cistilnlca In pralnlca perila F0UMISK1 Uli k Veselo novo leto vsain cenj. odjcmalcera želi Jako! II Uopar Ljubljana, PreSernova ni. 5 Pozor I Pozor S = lisna = iniDstrila. Parna žaya z 2 polno-jarmenikoma, krožnimi ža-gami, $t roj i za izdelovanje lesa, prevzema vsako količino okroglega, tesane^a lesa za žaganje ali ot>delanje po najnižjih dnevnih cenah Brez konkurence ! IzvrŠue vsa tesarska ter v to stroko spadajoča dela : stresne stoie, mostove, verande, stolpe itđ. Fraa Martinee, mestnt tesarski mojster Ljubljana, Prtile St 6 parna žaga Skofijica pri Ljubljani tik kolodvora, narodna Marna v Ljubljani. MIMMIIMMMI MMHIHI>MI Franc mPepcaSIamič t ost i Ina In trgovina z mošanlm blagom Glince Stev- 213- Srečno in veselo novo leto iclivi cenjenim gostom. lael io Faiii KavnC gostilničar vulgo wSvedrač* Zg. Siika 125 j Veselo novo leto želi ta vsem velecenjenim gostom, prijateljem in znancem Roza ln Me (otit gostilna Msrtinova cesta »»♦•••»»♦•••••»•»»•••••••MM« Veselo novo leto 2eti M. Sedei - Slrnad modni salon Ljubljana Prtitrnova ullea fttev. 3 SreCno in veselo novo leto želi R. Pušnik kaafskl aisaar in fsdelovalec •lita, konfsbl trgovao Ljubljana Tržaška c 2 — Rimska c 19 Veselo novo leto želi ini tt » Kolodvorska 26 Slomikova ul. 2 Vida Cirman frfpvinm z mešanim blagom Št. Vid nad Ljubijano Srečno novo leto želi Anton Sile železolivarna Dobrova pri Ljubljani Mihaet Osotin dobavite!} kremenčkovega peska Domžale »»»♦>»♦»»••♦*»•♦♦»•♦»♦»»••»♦»♦ Rudolf Škulj gostflna »pri Amerikancu* Ljubljana, Florijanska uL 20 »«♦»♦»»♦♦»•»•»»»♦♦♦••»••••♦♦♦♦ Mihael Osolin sedlar in irgovec s konji Domžale Lovro Cimperman in drug (prej Leo štrukelj} pekarns Ljubljana, Poljonska c. 25 »»♦♦»♦»•»>»♦••»»•••»••••••♦♦♦» Viktor & Fani Korsika šemensrnđ in cvetlični salon Ljubljana, Kongresni /rg 3 Franc Erjavec »Pri zlati lopatu trgovina z ieleznino Ljubljana, Valvazorjev trg 7. Kavama, restavracija in bar „EMONA" Vsem cenjenim gostom srečno novo leto! Jan Fiala kavarnar in restavrater Josip Stupica jermenar in sedlar ■ misna. Mostova čira ili j Velika zaloga različnih vozov in autogarage. konjskih oprem autogarage. Spedicija in carinsko posredništvo LUD. SCU aR od., Rokek želi svojim cenjenim klientom srečno in uessIo novo leto! Srečno novo leto želi vsem Fvojim odjemaicem tvrdka JU.KB', felelrgeviia žsanla d. z o. l LJUBLJANA KOLIZEJ Srečno novo l€>to 1924 r.-. n «-.. Ljubljana cenj. oajemaiceni čekama. iuiuiiiiiiihiiuhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiu prijateljem in znancem ^^-.ai*j» CEHTRMJI LJUBLJHnH Koagresnl trg 3 ■■•■£■■ la rehlaaiaa dražba i a. z. HLomn comPHnv Zastapitaa a aica acCHa laozeankiB aicstlli PODRUŽmu BEOGRHD Haslna ulica St 21 «*ev 1 »STOVPNSK! NARODi dne 1. jtmnarja is:a». Stran 17 PisemsKl papir y kssetali io napali priporoĆ« m ARGON A KNJIGARNA I BsTF?»'<»!fstvo tovaru« oenifmta i Z'đani most javlja, da je njen zvesti, dolgo-!etni uslužbenec Slisti fiiptbn tooarnSUit zfdarikl no|itcr danes, dne 28. decembra nenadoma umri. Ponesrečil se je namreč pri svojem pokliču, v katerem je bi! veščak, za kar mu pod jetje izreka pri*, anje in Žaluje za \7gubo svojega v resnici zvestega delavca. Z neutolažljivo njeeovo ženo tn Itirimi še nepreskrb'jenimi otročiči sočuslvujc in jim izreka iskreno sožalje. Zidani most, 28. decembra 1923. PRAVKAR JE IZSLA NOVA KNJIGA KSAVER MbSKOi = Naše = življenje Cena broSIranf kr^gi DTn 18*— , po roStl Din 21*—. Cena vezani knj -gi Din 26*—, po pošti Din 38*—. Narod, lcniigr^rn?1!, LjuibljanA PrtStrnova ulica 7. ttka opBkama S tem naznanjam, da sem s 1. januarjem 1924 svojo opeka« no v Sp. Hudinji zopet prevzela v lastni obrat in prosim, naj se dopisi in naročit« naslavljajo s«UM na moj naslov. Bila Jeietfo (BoieMauno) Rabim 8239 peci ni praSek in vanilin-s adkor ker je naiboliil in domač izdelke Prager Presse za Jagoslasilio. Ta najbolj informiran in najbolj razJirjea dnevnik v ; Ceškoslovaški republiki in v tujini stane zi kraljevino SHS (radi zuižanjt poštne^a tarifa) samo Din 40*— ■ Najboljie trgovske in obrtniške informacije i. t. 4. držav Male Aniante. Tvornica umetnega marmorja „LIPOLIT" dro*. Mubljana SLOMŠKOVA ULICA 19. Lfubl]an« tsdelovanje betoniklh oloM v imitaciji marmorla v vs*h barvah, • trajnim, vttm •rwslj«m taljiifeujotlm Mtikom. \ SpecieSna uporaba sa stemtk« obloa«, »loli« ma pohištvo, skia^alna plolte, naplsn« plol€« I. t. d. Patentirano, Cdfno poeljertjt) ■• vrst« v Jugoslaviji. zKozp Hii/iarinpz In toi Ifslc. feun. d!bnr'evf vlđer, za'cov Itd. KUPUJEM ZA AMBRIEO. PtACAM PO HAJVIUIH 0X27- MIH CBN AH i CM 1. tanuari« se pohira v vseh večjth mestih JUMSLAVIJaV ITALIJE In BOLOARSKE, in to: v Za^renu, Gospiću, Lovincu, Ljubljani, Sarajevu, Banjaluki, Bos. Novem, Kotoru, Beogradu, Nilu, Skoplju, Sofiji in Trstu. MAVRO FISCHER, SISAK Telefon it 86, 3O in 61. TržousKI rounnteli za tvornico kovinskega blaga d. d, Zagreb se «Ce ra UkoJSnJI na stop. Oospodje, Jnjosiovansld • drtavljani, kl ao te zavzeinaJi enaka mesta* t«r se) arbohrvaičlne zmožni v besedl In pisma, naj posij«]« ponudbe znatančno navedbo doaedanjega poslovanja, zafctevo pla<« ia sliko pod 9W. D. 4106" aa An. eksp. RUDOLF MOSSE, WIEN L, Sclblcrstlttc 2 Sa edfovort »prava ••J a« prtteJI rtlHLI OGLHSI Čem« oflatom dio 30 I basod Din ••—j vsak*. I nad a I Ina bas« da 50 para, s dtvlov€ upr«vi »Slovenske* g« Naroda«. 13.899 Kot očenka Seli vsrnpiti v trgovino v mrst" a'i ne drf«-li 15* 'etna deUira — Pon"d» be pod •Pridna'13^3« ni nrk'-iivo »^'of N*«*" « V«»T«nrT»*Va. ohenem ko» rcJtp^Tid^ntln ia, ponn'no-ma »amojitnjn«. i?<*e od« ■*o^rari*» to?f m^ato. — Por-^^e pod »S«nin»t^i-m'T^^TA« na upravo »ST Ntr^da«. Širflja »e priporo^a ra Hvanic Vravat. moJlcr^i in t^di ^cnakrfia pcrUa Poprav. Pa t"di ^taro periln — NJ««to^ pove uprava »S' Naroda« 13.972 nerfeVten. nd"nt. — Žrl. m«-fita. — Ponndbe norf »Dobre referrncr 14 fV^O« na upravo »Slov Nnroda*. Učenca ra trgovi«« r meSaninn b*ae pod »Tnjl Jrriki 14 05^« na upravo »Slov Varoda«. Maserka % Ironcesiio in *dra vrti« ikimi irnri^evali se pri« poroča rm eelotno In dH* n« ma«aJo. — CJre tuđi r.n. hnfnfFtrrskn tfreinico ta c^li d«n ali nekaj ur — Vr+'-aSa se: Rims^t ce« n+* 2'T (pri Vodcb'i od 12. do 2. ure). 14.020 StrojrriV in ključa vnf čar Rahim za takojUnji na« ^top ali tekom enega me* «frt eanealjfvcga atroj. rtka s ve?letno prakso k novo urejent in^\ — Po* n>!dbe na: Ka^ol Kovač. ^ttri trg pri Rakekii. 14.047 Samostojcn nradnflc, atrolcovniak. « vačletno nrakso in dobrimi refe* renrami. srdaj pri večjl leani trvozni tvrdVi kot nakupovalrc tr» prejema« lec, teli prem*tiiti sidi« bo. — PreTfimt event ttiifl vodstvo vač}e lafle a!l sklidiHfs. — PoniTd. b« pod »Marljivi 4 048« na upravo »Slov. Nar.«. Kot učenka k boljci slvilji idi rsto. piti 16 letna zdrava in poštena deklica. — Po« nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Poštena 13.969«. Trg. pomoćnik rrteSane etroke. dober manufakturist. prost vo« la^ćine, se sprejme s 5. f^bruarjem 1024 v sl'iž* bo. Pon'»dbe nod »Zve« «tost/13.*>2R« na upravo •Slov. Naroda«. liče se nosiorođ}'* -• pttrrfn in \>r>drin faf<* f Hn*ni. Kompetenri. po* r>olnoma irve^V»*ini v Irs« ni atro'e t prer*t«i sprix**vaT na ■pravo »^'(it. Va-oo'a« nod »Poslorodja **f^ 14.0^1«. Učenka 1% trgovino * ipe<«ntm blagom ili »amo SpeccH. to, ortr man"f«Vt«>ro. 17 let stara, i dobrimi spn* "ev«H *e*tTa*»-edne li"d- 13.873 Gosoodična, nekai nad 30 let stara. simpatična, neomadrJe* v#ne preteklouri. binc^g* srra. s »remofeniem, ki ii ia osiodom »utih lattnonti. v starosti od 35 do 45 let v avho ▼aVofiake »reč*. — Po« n'M^e pod »Mi'fn rlom M 074« na upravo »Slov Naroda«. Sprejmem na svoje posestvo v službo marlji^cga, poStcnega m v vseh strokah polje* Hclarva i«urjenega 11' f i r j i ali mi jar ji t dmtino, obstoječo \r. ve" delavnih moSI pod rcln igodnimi pogoji. — V »>oitev prioejo samo res ▼rtneslifvi in pn&teni rc» flektanti. Nastop mogor ^akoj ali nekoliko pojtne-ie. — Pon"db<» je staviti r natančnimi dnifinsk'm' w*Hatk? na na!»Iov: Dr Aloji \Msenjak, odvrt« nik * Ptuju. 14.050 | Prodam | Par konj za lahko in te£ko vofnjo naprodaj. — Naslov po* I ve uprava »Sloven»keffa Naroda« 14.011 Naorodaf: *tara akrin«a z vlofki in omara (tabernakelj). — Vis'ov pove uprava »$! Naroda«. 14.029 Motorno kolo *Wanderer«. dobro ohra* njeno, se ceno proda. — Naslon pove uprava »^ Na-oda«. 14.0R5 Proda se krede^ca ^a obrdnico. rarno dni# go pohf^tvo. moŠka oble^ ka, ČevlM itd. — Ogl-di *;e: R^lirva cesta 31/111 od 10. do 1. in od 3. do 6. ure. 14.033 Naprodaj: tonski Sivalni stroj na* roko, crn moški povrinlk. nova salonska oHeka in 'Vn* hlače. — Poirv« s»* VColizejska ulica 12 (na* »proti I. državne girrma-jtiie). 14 034 LoTski pes (ptičar) čistokrven. 11 meaceev star, ie nekoliko dresi* ran. se radi dru^inskih razmer ceno proda. — Naslov pove uprava »SI Naroda« 13.975 I Stanovanja I 2 me bio vani sobi z električno r«x*vetljavo v mestu. oddam tc'1 Naroda«. 13.973 Sobo, lepo opremljeno, Kče ra ♦■aVoi oficir. — Pon-'tlHr pod »OfiHr/14 054« na ip'avo »Slov. Narotla« Difok'nja ^e •prejnae taVoj r.n ^*a-novarie In h'-ano v bo'j« «o h;ra hrana soTMncmtj *o. ■nndu uradniku— v Sp x-fVi. — Naslov pove iprava »SI. Nar.«. 14.052 Odda $c soba, ^epo opremljena, z eno nosteljo, posebnim vho. dom in električno raz« tvetljavo. — Naslov po» ve uprava »Sloven*kr<«« Naroda«. 14.025 Lena soba, no moinosti z uporabo salona, separirano, v are« dini mesta. se i£če za mirnrga gospoda visoke« ga položaja. — Poni»dbe pod »Soba 1/13.001« na upravo »Slov. Naroda« Opremljena soba. lepa in velika, s poseb« nirn vhodom ter elcktrif* no rassvetljavo, se odda ►akoj enemu ali dvema gospodoma — Naslov nove uprava »Slovenske* rja Naroda«. 13.065 | ]te'remi{nint I Prodam peka^no. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 13.989 Prodam sečnjo 15 johov bnkoTega gozda« Lcb je iclo pripraven za oglje in drva. — Oddalje-nost od poataje Podnu rt samo 6 kim. — VpraSati: Grčić, Ljubljana, Tobač« na 5. 13.885 Trgorlna * meSanim blagom na najprometnej^em kraju v Mariboru se ra 1.000.000 flinariev takoj proda. — Ponudbe nod »L'godna nriiiks'13 °°5« na upravo •Slov. Naroda«. Prodam eno- nadsttopno hišo po Eelo nirki ceni. ob« stoječo i« devetih stano* vani in ^00 mf sve^a. pri« nadajočega k hfii. — Franc Cerk, Novi Vod, mat, VodmatsVa ni. 4/a. Moste pri Ljubljani. 13916 Čevljarji pozor! Proda se ČevTjarska obrt % dvema strojema tn vsem inventarjem — ob glavni cesti, na naiboli nrometnem kraiu, pri« nriTnctn sa trgovino ali cksport. — PoniTdbc pod »T.okaV13.090« na upravo •Slov. Naroda«. Prodam malo hišo blizu radnika H da ja. mi, tik ob cesti. 7a ceno 40.000 Din. — VekoOav Pere. Sp Rcčica 126. p Laško. 13.039 Prodam: Pfinestvn, trifetrt i*re ^»d .^^aribora. 34 or aron« dirano, tri stanov«n 'ske hiic, t Tirmi pritiklina« mi. cena 750.000 Din: — nosrstv© 17 or. p^i Mariboru, za 215 000 d'-narjev; poiritvo, 11 or., 1 '"-^ r>rf M^-'^^ra. »a 125 000 Din (tt or rravnK-a no 12 0O0 P5n rtraT1*; f « g o r jfo«t''nn. trgov»ro, f» «r. rrml'i^a 7« \nn OOO Din: hi«« v "neatti in vilr -\n .«on.OnO P'n: rilo v Li'b' i»n'. r^oH"rnn. r«^«' no lrta l°20.. s nro«tirn «t«nr»nnipn r*o i-#»>dr' '"'»ni: s o i t I I nn ^l n«H-^tropns^ bi^o 'n t-«^vino v me^tn 7a 400 000 O»n-rf »f »trici io H nar?« ^rronna hi0Afi n:n. — Rc i'iterr« n*«nrna K. Tro* Ha. Maribor, Slove"«''* • iltca 2. 13 720 | poso'ib | 10.000 Din oosojHa i*čem rs d^no 6 mesecev proti dobrim obrestim — Pon"Hbe pod ».Tam» ^vo/13.00**« na upravo •Slov Naroda«. | fokali | Zamenjam lokal v centrumu mesta ra «ta» novanje 1—2 sob s kuhi* njo in prittVltnami. pod ♦v'ocintmi pogoji. — Po« nudbe oa upravo »Slov N'arrHa« pod »Zamena 14.050«. I Dopisovanje | Monsieur eherehe une ehambre propre — »i possib'e au centre — et donne en eehange dcl lecons on de Ia eonversation francaise. On ne co/iveraerait chez toi qu'en francais — Offertea sou »Echange 14.056« an Journal de •Slov. Narod«. SB^aagggaVBBc««««««««««««««^* | «»no I Odda ?9 led novrftlne 4.500 km1. — Maslov pove uprava »ST Naroda«. 14.077 Vsak četrtek divjega xaica, vsak petek iveJe ribe, v*aWo soboto, nedelio in praznik domar *■mn Binfer. Klarirte, harmonije, fodala. strune in potrrb^'ine. na drobno i« drbelo — M Mi»Sift. Lj^bliana, Sclrn« hurgova rllca 6 0«02 |ffl|J«|.«HBBaBBBBBBBBJHBBaflaXB9 Krojačica Franja Šega-Bele »e priporo^a eenj dj. Tim. — Li"h1jtna. Po. Uanski n.^ip 34. M 087 Javna drpžba trgovinske nprive se vr5l dne 3. 'inuiMi ob j»nl devetih dopoldne — Cc* «ta na forenjsko ieletni« co it. 4. 14.010 Josid AndiOvic prir»oro^a svojo »iilogo nohiitva; dubi se hidi na obroke — Komc"'^« ca "lica 2* 14041 Kdo bi ?m-e5el novnroiencVi t r%o rt|Vrho proti pla'ilu — Pr»n''H^e ^v^d »S'nrnfo* ien<*el-" !3°^>« na upravo -Slov Nareda«. ^i»r»on Kli^^nc1«, f.i'iH mi, ^rl«"nbMrf r>»t •lica • lideluiem oble* '"e |»« meri »n m'r'"»c|» Irm krom .l«m'im ta* na iMrgantneHo ird"1svo — \r Tn'^^i anfllr^V-o io ceiSk« hl«fo 12 000 Rfbfe olje, miiimffno nr fltno. pii|< bolii# norveške »namUe, dosnelo — l.ekarna Rs» ^'ar^ič, K*r1ow*V« ee<*ta it 2 — Direktni im««-t it Kristiiantlet 13 249 Vina, nrvoratrednega namivn©« tja in d»«ertnega ter r a« k i i e fd-on«viee) \r 1«st» nih vi^ogrndov n"di —• Toslp Ra'-ota. poses^nik, Rab, D«lrnaciia. — Cene bree konktirenee. 13.879 Staro Tino. nrvovrstno, butelj^no — letniVa 1^21. ir lintomer* s'-ih in halo^kih gorio. — dulie vino letnikov 1022, 1021. nudi — V Rit-Mer in dntg v Ptuju. — l.a«N ni vinogradi! 14.001 Za vrtnarsfvo ali zelenjadarsfTO %o da v naiem ocu^no *tavbiif« na vognin Mar« mon^Te e^ste in TobaS^ ne tilice. Pogojf ne Irvo* do v vil! »ZTatiea« na CcmH na Roinik 14 0l£ Dežne plašče »VVaterproof« fnepremo& lllve). fftfml • nelerine «a dame, previc^ene s tvfio Ir« usniene stiknM^e pH* porot* Drago Schwah» Ljubljana, Dvornl trg 1 11983 Premog (trboveliskiV drva, trefa in mehka. ¥agana in cep* Hena, stalno v salogi — Premof« !n tir^rm rarva^a« mo hidl v vrebah — Na« »•o^ila spreiema H Petrift, CoRposvetska eesta 1^: telefon 343. 13*43 POZOR' PFKARJU Dfamalt rvornlee Hanser in Sobot« ka. Dunai. Stadlan. po« karskl ^lflrlni ekutrakt, ie najbolje pekaraVo ^reH^tvo ttr r»reVaor#c"f>o vtik 'Pumu z modrim križeem ytCognao-Pumc< z modrim krilcem f^Crlrone-rum'' z modrim krizcem 9vMe>dicinal- pelinkovac" z modrim krizcem »Naifinei&e erom - liker je" z modrim krizcem 9»Slivovkou in „brinjevec" z modrim krilcem „ALKO« LJUBLJANA. MEDIOINAL-COGNAO WEDICINAL-C0Cm»C tfTnn io. .SLOVENSKI NAPOtT đm 1. Januara 1924. Stev. 1. Opekarol£3 hUm pri Maniro lifta krafevn« zaiiopnlke za vte ve6fe kraje kraljevine 8. H. S. Obnovite naročnžno! poSteni, pedjctfti m sprejmefo kc »•oke pror iljo za zel<> dobro nvc4«ne strojna ta lecne predmet« Ponudb* pe4 J. P. pofitai predal It 12, Ptuj. DAMA k na|h!trtja moderno in •kutno j>očt*e * »p«**bo _____„^_^^^__ I f% P/ia A jja/ak Vf e«e velika fsttte vpietli Ortt). Ptfporoftm ae r« ru tnsn« del«. kakor htdi xm barvanja sivih let t »L'OrcaJ Hert4", tuđi t mednih b#FT!»h, m. PODKRAJSEK, triler u dame is go*pod% Sv. ?*etri testa 31 Rlsrnka lelinita 1.111 u*« ■iliaHava mliea i. Popravi i»m in ttRlatafeai klerfrfe in hfrmonl}« strokovno \n ctfM>. Pisala! sifsil uotfflH fce)»re vifalalo«) L- EAHAGA, &)«M!anft, £ei$Dbvr«t>T& allcm S-L Prvovrstno brivsko IH toalstno milo KoHnsko rodo, kofno kremo. Itnink«, r«««nl trej 1«. Sfva^ne strofe EKCEllA s 1O-fatali» |aa«sfivt>f«i it«ff»»«|« Bs BoMT in tsdaifttk novo !•!• J2S. ♦ w •/. pwi tvrcHct pppaaaf J. OOREC ProslovDljoa p»a dražba. NepremKhilnc v Zagrebu, v neposredni blizini tram-wavat obstojeCe \z urejene ltvarne ieleza in kovtn, s po-treonira inventarjcrn ter pritlične hile a stanovanjem na rajtpolago iz 2 sob in pritiklin, se proda potoni prosto-vo4jnc dražbe, ki se bo vršila dne 4. |amar|a 1914 ^b 9- dopoldne na licu meata r Cernometc« br. 41. Pogojt drafbe in pojasnila se dobe v pisarni od-vetaika dr. Vladimira Vid mana, Zagreb, Meduličeva br. 11, med 3. in 6. uro po pol dne. FJoslp Petelinc Uublianap Sir. Potra nasip 7. Priporo^amo na veliko hi malo galanterijo, nogavice, razne sukanoe, gttmbe, Cpke, vezeni no, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske ia kiofaike potreMčine. k Na| tili* cen«. PosiftfM lotea.^ " ELEKTRARNEI ''O'0'" POZOW' INSTALATERJII Lroiiran« Hi fo»« fcakra>M tla«. Mmr^fm»mmwm Ti fB«rf- mflnngr&hren) ktkof ves lnstalad)ski mitcrijal ttr •»•litre>« amotar|l po najailJSh tovarnilkih emnth. — Najve^ sa- loge v Sloveniji. Mazuran & Comp., Lfubliana Dantafska o«a>tai »S- Tavtafott SS« Iti 22». L.___ __________. -^ B. 0- B. tvornica bet blagain d. d. sistem .ThSrig' VUKOVAR. Brzo)ark« .BOB* Vnkovar. TcL hrtermb. it 56. Prt^trMjM In do^nrfja tato) po nlskfh etnah rae reTtko**! blaga i n \z ieUenegi betona, omara za dokumente, tresrrskih vrat IUL ▼ Generalno aaatopatre in aamoprodajo u državo SHS ARWHM GOLDSTEIH, •»•■■turai tu fc«MBil»iJoaiailf»ai atailaivailea^ Brzojavni naslov KOMIS1ONALE. T«L iatarurb. St 11. Zaatopstva in depo: t K. PAVf^, Topn«« venac 13, BEOGRAD. fcdM*»r<1 KRAUS, Novi S*4, Kraf!« A ek^ndra ttL »REKAV Tffov. podaxc4 t NOVi-VKBAS. pBTvaciB S^Sfvaat awvi VMflML avajaja/ajpH W©woeaT pnaj a^a^Li EldlOullSB, Bfl|irp6Z0S|)6 ZoiDiiE Generalno ssatopatvoi Brown Boverl. ISIemo za taKo]!en nostop izuežhanssa* zmožneja potnika kl W potov«! ra Hrvatsko in Slavonijo. Oospodje t manjem stroke imaTo prednost Oferte « lastnoročnim rokopisom in eventnaine prepiše spućevai in foto(fTafijo je poslati na Bal*AP UmiailATlOffAL EC^MZBCE KOMP. R. W «aUr St Co. Odelenje: .Rico Werke* d. d. Most filiala Novi Sad. Prodaja vaalrovrMne vate hi obvez, kirurgd^nlh gnmov, k»kor hsdi itek'enfh prtdmetot z« higijeno in »ečerijt ter opr«»« io predmete ra b«4nice, Ickame in Laboratorije, poltelki in 5išio teiki konji In kobila za vprego in odgoj za gospodaanavtira ćn tovarite stoje stalne) MM prodajo pod najkaiantnejftšmi pogoji pri Eli U^fc3a« C«sif®^f6C veletrgovina s konji Kledjimurje, Jugoslavija Bi-aojavli V&fda, Ctkoveo Telefon Intsmtrban SO, 4 Vseh vrst vino žganie Tskerii r&fin r*ni 067 "/•, najlinejši brez vonja surovi gorljivi vedno na skladišču po najnižjih cenah Telefon 5—1« Glavno zastopstvo tovarne „Arko14 Zagreb Najlioljfte) mamifaktura,^ blago kupito pri Oblačilnici za Slovenijo, r.z.zo.z.v Ljubljani. CENTRALNO CKIvADTŠftE ▼ pati«*! „V*m]ewnnm poaojilnlcc44 na M!klo5ič©vi ceati naaproti knjlgrarne SavmbciY- — PODRUŽNICI ara prodajo na eirobno •• nahajato v Stritarjevi ulici it 5 in na Dunajski • eaati it. 99. — Telefon itev. 550. ______________________________________________________________M----------------—------------------~-----------^— - —------------- —------------------------~ - - _____. -j BELGIJSKI PASTUH! (žrebsl) K»o avefcai ffveffa«« ta»ke> 4e klfJ I a mjeeaolma jannai-ii 1 Ubraam H«r»dne fjoefina «vo£e>itl Ik BerffjUe prvoklasni arlglnalnS »algljski pa* tu hl (JErvbol) u rasplodna svrbe) le 6a ta m BMOfjaieVe) na|n!as oljana na pt^oda|u Isloftitl. a>rsdbll]sJUb« a)a ova pastuhs (ftt*abaa) aitsllm kad mana 61 m prlja prijaviti. lafa ataja prvakUanJ »ladjlmMrskl kaajl ma nprag stalno na raspoUganjs p. n. kapolma. — Um razjalnjanjam malina aa abratltl na tvrtka '"-ZZZZ" E. VAJDA, Čakovec ModJInmrJo, Jugoslavija BnM|a«al uslni VAJSA ČAKOVEC b«*i»urb, t^ef. br. 88, 4, 8.