-- -•• •'. • f, a?, ■
.A-Jf
___ [jppj .j
Poštnina plačana v gotovini.	— '"Mop.	Posamezna itev. Din 1«-
Štev. 31.	V Ljubljani, dne 31. iulija 1930.	Leto XIII.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaf lova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Dla; ia in». zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla, Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » L|nl>IJani, št 10.711.
Pozdravljeni junaki človekoljubja!
sveti naše gasilstvo njeno areno, je zahtevala od naših gasilcev, ki žrtvujejo čas, zdravje in celo življenje za ves naned, da ji plačajo težke tisočake. Zato pa je pokazala tiha «Ilirija» umevanje potreb in dolžnosti vsega naroda napram našim junakom gasilcem.
Če že del naroda ni hvaležen za sveti prapor dejanske srčne kulture, ki jo krepko drži sredi vseh viher naše narodno gasilstvo, naj bi se zavedal vsaj koristi, ki jih prinaša gasilstvo našemu narodnemu gospodarstvu. Koliko milijonov narodnega premoženja otma,vsako leto naše gasilstvo z omejitvijo in preprečitvijo širjenja požarov! 2e same obresti teh rešenih narodnih vrednot gredo v visoke denarje. Če bi ne bilo gasilcev, prostovoljnih čuvarjev našega imetja, bi sploh ne bilo mogoče zavarovanje proti požaru, ker bi nihče ne zmogel takih visokih premij, ki bi bile potrebne, da se krije škoda požarov, ki bi uničili cele vasi. Tudi zavarovalnice niso še storile svoje svete dolžnosti napram našemu gasilstvu, saj še gradnje posebnih večjih požarnih vodnjakov ne podprejo niti z eno paro, dasi so taki vodnjaki ravno za zavarovalnice največje koristi.
Še mnogi drugi niso storili svoje dolžnosti napram vam, junaki gasilci. Pa naj vse to ne moti prazničnega razpoloženja teh svečanih dni. Vse to je moralo priti na vaše zaslužne glave, da se bo še bolj blestel vaš junaški prapor sv. Florijana. Pozdravljamo vas, nosilce resnične srčne kulture, branilce našega imetja in rešitelje našega življenja, vse člane
Slovanske gasilske zveze. Pozdravljamo vas s starim pozdravom: Pomozi Bog, junaki! iti vam želimo srečne in uspešne kongresne dni v beli Ljubljani!
Ogromna udeležba na gasilskem kongresu
Udeležba iz Slovenije na Slovanskem gasilskem kongresu v Ljubljani obeta biti ogromna. Prijavilo se je nad 10.000 uniformiranih članov in okoli 2000 članov v civilu, ki bodo vsi sodelovali v velikem gasilskem sprevodu po ljubljanskih ulicah. Za transport te velika množice je vse ukrenjeno: na vseh progah v dravski banovini vozi več posebnih gasilskih vlakov poleg pojače-nih kompozicij običajnih vlakov. S posebnimi vlaki dopotujejo na kongres tudi gostje iz južnih pokrajin naše države, ki jih bo okoli 20CO. Vsa društva imajo s seboj tudi svoje gasilske prapore. Sprevoda se bodo udeležile tudi številne gasilske godbe in trboveljski gasilski naraščaj. Ker so odhodi vlakov za slovenske gasilce prirejeni tako, da jim ne bo potreba prenočiti v Ljubljani, bo zadoščalo za tuje goste, ki bodo nastanjeni po hotelih, v Mladiki, Akademskem domu in po privatnih stanovanjih, število postelj, ki jih ima na razpolago stanovanski odsek.
Prehrana bo za društva in člane, ki so to želeli, skupna po raznih ljubljanskih restavracijah in gostilnah. Ostali pa si bodo sami poiskali hrane.
Češka delegacija, s katero bo dospel tudi starosta Slovanske gasilske zveze g. Seidl, bo dospela v Ljubljano v petek 1. avgusta ob 17-41 preko Jesenic. Delegacijo, ki bo močna več sto mož, vodi ravnatelj Mahaček. Ob 17-22 pa bodo preko Maribora dospeli zastopniki moravskih gasilskih žup.
Te dni se zgrinjajo gasilske armade k vse-slovanskemu gasilskemu kongresu. Ljubljana se je odela v praznično obleko, da dostojno pozdravi slovanske goste in stisne roko svojim jugoslovanskim bratom. Pozdravljeni dragi gostje in bratje!
Pozdravljeni junaki, ki kljubujete sredi vedno rastočega dobičkarstva kakor samozavestni hrasti in čuvate dragoceno svetinjo dejanske ljubezni do bližnjega. Večji junaki ste od vojščakov na bojišču, saj je vaš posel prostovoljen. Večji junaki ste, ker na bojišču gre za boj človeka proti človeku s tvorbami človeške roke, torej za enak boj. Vaš boj pa velja prirodnemu elementu. Kdo se upa postaviti v borbo proti razburkani prirodni sili? To ste vi, naši vrli gasilci!
Čeprav izmučeni po celodnevnem delu, vsak v svojem poklicu, se nikdo izmed vas ne zmeni za utrujene ude, ko zatrobi gasilski rog svoj ukaz. Sredi viharne noči, ko bi človek še psa ne pognal na cesto, vas pokliče — ne dolžnost, temveč sveta obljuba. Izpod varne strehe in iz gorke postelje vas vrže vaša prisega: Dan in noč bližnjemu v pomoč.
Vsi premočeni tvegate svoje zdravje, svoje življenje. Da, življenje tvega junaški gasilec, ki otima iz požrešnih ognjenih zub-ljev pohištvo in izganja iz gorečih hlevov v dimu pojemajočo živino. V srce segajoče tarnanje matere, ki je pozabila dete v goreči hiši, napravi iz gasilca heroja, ki pozabi na lastno ženo in lastno deco, plane med rušeče se tramovje, iztrga spečega otroka objemu smrti in ga da presrečni materi.
Pa pridejo povodnji, bolezni in spet je gasilec na braniku, za rešitev imetja in življenja. Svetega Florijana, vojaka, imate za zaščitnika, v lastnih vrstah pa hranite spomin na stotere brate mučenike, ki so dali življenje za svoje brate v sili. Njih smrt nosi pečat svetništva in ostanejo njihova imena zapisana z zlatimi črkami ne le v zgodovini gasilstva, temveč v hvaležnih srcih naroda. Slava gasilcem - mučenikom!
Prostovoljno gasilstvo je glavna opora in visoka šola srčne kulture in iz nje izvirajoče ljubezni, ki samo daje in ne išče ne plačila ne hvaležnosti. Prav pred ta vaš največji praznik gasilskega kongresa ste želi za vse 1 vaše deset- in desetletno nesebično delo ne-hvaležnost sebične vsakdanjosti. Namesto da bi bila uprava Stadiona počaščena, da do-
Politični
V Nemčiji je nastal poslednje čase tako napet položaj v državni zbornici, da je bilo venomer pričakovati padca vlade kancelarja dr. Briininga ali pa razpusta skupščine. Po izstopu socialistov iz vlade je namreč sestavil novo meščansko vlado voditelj nemških klerikalcev dr. Briining, ki se mu je še posrečilo spraviti pod streho državni proračun. Že borba za proračun je bila skrajno napeta. Kmalu se je izkazalo, da bo imel proračun zaradi stalno naraščajoče brezposelnosti in vse bolj pereče gospodarske krize
ogromen primanjkljaj.
Bati se je bilo, da bo zmanjkalo celo denarja i za plače državnih uradnikov. Zaradi tega je izdelal nemški finančni minister dr. Dietrich obširen predlog za zvišanje raznih davkov, i s katerimi je hotel kriti državni primanjkljaj ' do jeseni, ko nameravajo izvesti sploh teme-
ljito preureditev nemških državnih financ. Dr. Dietrichov predlog pa"je naletel na odpor vladnih in opozicijskih strank. Vlada je skušala pomiriti stranke in jih pripraviti do tega, da bi finančni načrt sprejele. Njeni napori pa so bili zaman. Tako je naposled vlada segla po zadnjem sredstvu in z zasilno odredbo državnega predsednika Hindenburga uzakonila ta finančni načrt, kar dovoljuje 48. člen nemške ustave pod pogojem, da skupščina nato odobri to postopanje. Skupščina pa je z večino 15 glasov razveljavila s prisilno odredbo uzakonjeni finančni načrt ter bila za kazen — razpuščena...
Tako je zdaj
Nemčija sredi volilne borbe.
ki' pa bo zelo kratka, ker se bodo že 14. septembra vršile volitve v novo skupščino. Kakšen bo rezultat, ni težko prorokovati. Naj-
bolj se bodo okrepili desničarski in levičarski skrajni krogi, torej: narodni socialisti in komunisti, ki izrabljajo za svoje strankarske namene gospodarsko krizo in brezposelnost, ki danes tako tlačita Nemčijo. Meščanske sredinske stranke pa bodo utrpele večje ali manjše izgube. Najtežje bo vsekakor prizadeta Hugenbergova nemška ljudska stranka, ki je v popolnem razkroju. Najmanj bodo morda izgubili socialisti. — Tako bo tudi v novi skupščini v bistvu položaj nespremenjen ter je veliko vprašanje, če se bo vladi doktorja Briininga posrečilo sestaviti dela zmožno večino. Sirijo se že sedaj govorice, da bo skupščina v primeru, da ne bo mogoče sestaviti delovne večine meščanskih strank, znova razpuščena, nakar bo vlada dlje časa vladala brez zbornice.
Z velikimi težavami sta se morala boriti tudi
predsednika angleške In francoske vlade Macdonald in Tardieu.
ki sta za las ušla slični usodi, kakor je doletela dr. Briininga. Nevarnosti sta se izognila le na ta način, da sta poslala svoja parfa-menta na počitnice. Angleška vlada ima mnogo težav z borijo proti brezposelnosti, dočim ji je še dokaj uspelo pomiriti Indijo. Baje je voditelj indijskih nacionalistov Ghan-di pripravljen pričeti pogajanja z Angleži.
Jedva so se razmere v Indiji malo pomirile, že prihajajo
vesti o krvavih pobojih in nemirih v Egiptu,
kjer je bila čez noč zamenjana napredna in nacionalistična vlada predsednika Nahas-paše z novo, konservativno vlado, ki ji na-čeluje Sikis-paša. Ta hoče s pomočjo policije in vojaštva razbiti vrste nacionalistov, ki zahtevajo, da državo upravljaj vlada, ki ima za seboj narodno večino, ne pa nekaj konservativcev, ki se boje agrarne reforme. Nacionalisti so zelo borbeni ter celo groze, da bodo odstavili kralja Fuada, če ne bo
krenil na nova pota ter se spravil z voditelji nacionalistov.
V Rumuniji se širijo
protižidovski izgredi.
ki so jih organizirali pristaši «železne garde« in duhovniki. Posebno ljuti so nemiri v Bukovim, kjer se je zbralo na tisoče in tisoče se-Ijakov, ki oboroženi napadajo židovska seli-šča. preganjajo Žide ter plenijo njihovo premoženje. Vlada je skoro brez moči proti temu pokretu, ker uživa tiho simpatijo vsega ru-munskega naroda, ki je moral že mnogo pretrpeti zaradi židovskih izkoriščevalcev. Kakor je to res, pa vendar ni pravično, da zaradi posameznikov trpi celo pleme s starčki, ženami in otroki. Poboji in plenitve niso delo krščanskega usmiljenja. Mnogo pozornosti je vzbudil tudi atentat na rumunskega državnega podtajnika Angleška. V afero je bil zapleten celo šef pisarne notranjega ministra, ki je v zadnjem hipu pobegnil pred policijo, ki ga je hotela aretirati.
Zelo važna in z vsem zanimanjem spremljana je bila
konferenca poljedelskih strokovnjakov Jugoslavije, Rumuniie in Madžarske.
ki se je vršila več dni v rumunskem mestu Sinaji. Na tej konferenci so strokovnjaki razpravljali o ukrepih za ublažitev poljedelske krize, ki postaja vedno bolj občutna. Med drugim je bilo izdelano skupno besedilo odgovora teh držav na vprašanje Društva narodov o vzrokih in načinih borbe za ublaže-nje pereče poljedelske krize. Naposled je bilo tudi sklenjeno, da se bo v doglednem času vršil sestanek ministrov za kmetijstvo in trgo-vinstvo držav Male antante. na katerem bodo temeljito proučili vprašanje ustanovitve posebne skupine poljedelskih držav, ki bi na vseh mednarodnih gospodarskih konferencah skupno zastopala koristi in smotre poljedelskih držav.
Na Finskem in Estonskem
se vedno bolj krepi protikomunistično gibanje širokih kmetskih množic, ki zahtevajo od vlade, naj že vendar popolnoma zatre komunizem in omogoči nemoten razvoj obeh držav, proti katerima ruje na tisoče dobro plačanih boljševiških agentov. Finska vlada je sprejela vse zahteve kmetov, organiziranih v imenovanem «lappovskem pokretu«, in je pričela odločno trebiti komuniste, ki jih pošiljajo kar preko meje v boljševiški raj. Komunisti pa tudi ne drže križem rok in so baš te dni dospele vesti, da so prepeljali v bolnico voditelja lappovskega pokreta Kosola, ki je bil na zagoneten način zastrupljen. Nekatere vesti že celo trdijo, da je podlegel zastrup-ljenju.
V Avstriji
je nastopil po dolgih mesecih stalne napetosti počitniški mir. Po pisanju in izjavah raznih strankarskih voditeljev pa bo ta mir le začasen. Za jesen napovedujejo avstrijski fašisti, organizirani v bojnih organizacijah «Heimwehr», da bodo izvedli generalno ofenzivo in korakali na Dunai, kjer bodo izpre-govorili odločno besedo. Potek dogodkov v zadnjih mesecih je sicer dokazal, da so heim-wehrovci dosti večji v besedah kakor v dejanjih, vendar pa razburjajo take izjave prebivalstvo in evropsko javnost, ki je po podpisu avstrijskega investicijskega posojila pričakovala, da bodo Avstrijci mirovali vsaj toliko časa, da bodo dobljeni denar potrosili ... Podoba pa je, da so se vdali v sedanji položaj samo za to. da so vlili inozemstvu vero v mirni razvoj avstrijskih prilik in da bodo v jeseni zopet razburili svet z novimi napovedmi o bližnji meščanski vojni.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le ..Domovina" je za nas!
M. Silvester:
Na potih usode
(Dalje.)
Komaj je mož uvidel, da ima opravka samo z mlado in slabotno žensko, je planil k postelji in bliskoma potegnil izpod odeje svetel meč in zamahnil v izpadu proti meni, hoteč mi preklati glavo. Toda jaz sem bila pripravljena. Odbila sem spretno udarec. Z odskokom sem se ognila sunku, zraven pa zamahnila s svojim mečem proti menihu, ki ni mogel več tako hitro prestreči. Moj udarec mu je presekal kite na roki in ga ranil na prsih. Starcu je omahnila roka in iz nje mu je zdrknil meč na tla. Sklonil se je, da ga pobere z levo roko, toda v tistem trenutku ga je že zadel drugi udarec preko glave.
Mrtvo truplo je padlo na tla.
Na samostanskem dvorišču je ležalo nekaj s konopci povezanih menihov in hlapcev, ki so se udali brez boja. Naši ljudje so zahtevali od njih, da morajo povedati, kaj se je zgodilo z ugrablje-: nitni ženami in dekleti Hodovitov. Trepetaje v smešnem strahu, je dejal mlad menih, ki je za silo tolkel naš jezik, da so jih odvedli v neki ženski samostan, ker se niso hotele pokristijaniti. Menihu se niti sanjalo ni, da mi je znano, kaj so počenjali z ubogimi žrtvami.
«I.ažeš!» sem zarjula v divjem srdu. «Mar misliš, da ne vem, kaj se je zgodilo z nami v oni-le kleti? Tudi jaz sem bila med tistimi nesrečnimi ženami!« Skočila sem vsa razjarjena — komaj so me zadržali...
Ker smo si iz previdnosti postavili straže pri vseh izhodnih vratih in v zvoniku, da ni mogel nihče biti plat zvona, se nam ni bilo bati napada od strani tlačanov ali pa od mestne posadke.
'Zato snjo se lotili temeljitega plenjenja. Plen je bil dragocen in ne baš majhen. Tudi tu smo našli cele zaloge orožja. Najbolj pa smo se razveselili šlemov in oklepov. Sredi polnoči smo se vračali iz samostana, natovorjeni s plenom, po samo nam znani stezi v Gorjance; a ko se je jelo svi-tati, smo že bili v varstvu goste bukove šume. Tu smo pokopali svoje ubite ljudi, ki smo jih prinesli s seboj, ter se nato podali na pot proti svojim domovom.
* * *
Odsihmal sem nosila poleg moške obleke na glavi tudi čelado; poskušala sem nositi tudi oklep, toda mi ni prijal, ker nisem bila v njem dovolj gibčna. Moj prijatelj Hasan me je često občudoval ter mi dejal:
«Lepa si kakor vila, gibčna kakor mačka, hrabra kakor vitez, a krvoločna kakor tiger.«
S temi besedami se mi je hotel prikupiti, ker dečko ni imel navade, da bi koga posebej še I hvalil.
j Nekega dne sva sedela na robu nad Pogansko jamo. Hasan je bil zamišljen in gledal je v , daljavo. Vprašala sem ga sočutno, kaj mu teži srce. a on je le odkimal z glavo rekoč:
«Ti poznaš vsaj svojega očeta, čeprav si izgubila mater, ko ti je dala življenje. Ti ljubiš [očeta in on ti vrača svojo ljubezen. Poglej, tudi imeni drhti včasi srce, ki je polno nekih sladkih (občutkov, a jaz ne poznam ne očeta ne matere, | katerima bi mogel reči. da ju ljubim in spoštujem, j Ti si edina, ki ji lahko potožim kakor rodni sestri svoje bolečine, ne smem pa kot pobratim pritisniti na tvoja usta poljuba, ki bi mi olajšal srčno bol. Tebe ljubim z vsem žarom mladeni-ške duše, a ostati mi moraš samo sestra.«
«Ne, dragi moj Hasan,« sem odvrnila, «tudi ti veš, da te ljubim in da bi storila zate vse.
Toda jaz ti ne morem postati več, kar sem ti — namreč tvoja sestra. Ko bi bila še neomadeževa-na, bi ne premišljala niti trenutka in bi z r~jveč-jo radostjo postala tvoja žena. Proti našim kakor proti vašim običajem pa bi bilo, ako bi se hotel ti navezati na oskrunjeno deklico, ki je že dala življenje otroku. Dasi te goreče ljubim, ne smem drugače ravnati.«
«Podarim ti celo kraljestvo, bajno in skrivnostno, draga-moja vila, za ceno enega samega poljuba,« je dejal nato Hasan. — In res! Vedel me je v svoje kraljestvo. Ljubila sva se skrivaj — a kadar sva se zopet vrnila med ljudi naše naselbine, sva si bila zopet samo brat in sestra.
Rane, ki jih je zadobil moj oče pri napadu, so ga jako oslabile. K temu sta se pridružili še žalost in njegova sedanja odvisnost od drugih; — vse to je vplivalo na nekdaj tako ponosnega moža porazno, da je hiral od leta do leta in naposled izdihnil svojo blago dušo. Z njim sem zagrebla Poganski jami zadnjega hodoviškega kneza, ki je ohranil vero svojih pradedov in ni klonil tilnika pred novo vero.
* * *
S Hasanom sva napravila še več izletov v kostanjeviški samostan. Pri nekem takem pohodu v samostan pa se nam je prigodila usode-polna zmota. Hasan se je namreč že dan prej zmazal v samostan, preoblečen v sla. A ko je nato, preoblečen v meniha, odprl vrata, da spusti skozi nje v samostan svoje dečke, mu je eden njegovih pajdašev odsekal glavo, ker je menil, da ima pred seboj meniha — vratarja ...
Dragi moj hetman, dosti sem že skusila na tem svetu slabega, toda toliko žalosti še nisem nikoli prestala kakor tačas, ko smo nosili Hasa-liovo truplo nazaj v goro. Zagrebli smo ga vrh Mačkovca, a njegovo glavo sem nesla jaz v svo-
GORENJI LOGATEC. Tudi naše sokolsko društvo je na primeren način počastilo spomin v Luksemburgu ponesrečenega sokolskega brata-junaka Antona Maleja. Takoj, ko se je razširila žalostna vest o tragičnem dogodku, je bila na Sokolskem domu razobešena črna zastava. Pogreba v Ljubljani in na Bohinjski Bistrici se je udeležilo društvo po ženski in moški deputaciji, ki sta ponesli s seboj krasen venec in velik šopek rdečih nageljnov. Slava Malejevemu spominu! — Nedeljska gasilska veselica v parku je imenitno uspela.
POLJANSKA DOLINA. Nedeljski sokolski javni nastop se je obnesel vseskozi prav dobro v zadovoljstvo Sokola in mnogobrojnih udeležencev iz doline kakor iz Škofje Loke, Žirov in drugod. Po nastopu se je razvila neprisiljena bratska zabava. Na tem mestu ste vabljeni vsi, ki ste naklonjeni Sokolu in prežeti sokolske misli, posebno mladina, da pristopite k Sokolu. Saj bo vam znano, kakšen pomen ima Sokol v Jugoslaviji. Oresite se vseh predsodkov ali morebitnih mrženj do te ali one osebe. Pri Sokolu vladaj bratstvo, prijateljstvo in tekmovanje, kdo bo najspretnejši delavec. — Tudi v dolini smo oni teden občutili nevihto. Nekod bolj, drugod manj. Okrog Javorij in v Javorjih je bila kaj huda. Napravila je precej škode pri nekaterih hišah na strehah in oknih. Pa tudi polja je prizadela. Na drugi strani doline, v Lučnah in okrog, se je vsula debela toča, ki je napravila veliko škode. — Cesto od Trbije do Fužin v občini Oselici, nasproti žirovske električne centrale, ki jo je bila razrušila in odnesla pred tremi leti velika povodenj, so jeli znova graditi. Ta cesta veže dolino proti Sovodnju in Novi Oselici. Vozniki so mnogo pretrpeli, ker so morali premagati na Fužinah na začasni poti hudi klanec. Tudi glede daljave bo zdaj veliko pridobljenega. In tako bo zopet izginil en spomin na to zadnjo veliko povodenj, ki je prizadela dolini toliko škode in gorja. — Kdor se še ni vpisal v Vodnikovo družbo,
je kraljestvo in jo postavila na oltar darovanja. Z raznimi rožami in pripravami sem jo znala tako pripraviti, da je videti še danes, — po 60 letih, — kakor živa. Kadar mi je hudo pri srcu in me tarejo nadloge, hitim k njemu in mu potožim svoje bolečine; in vsakokrat se'vračam od njega po-
tolažena in pokrepčana.
* * *
Bila sem stara jedva 20 let, ko se je pojavila v našem selu priletna ciganka. Njeno družino je pustil obesiti ban, ker je bila na sumu, da vohuni za sovražnika. Tudi ta ciganka se je že zibala na vrvi in le svoji skrivnostni vodi je dolgovala hvalo, da si je otela življenje. Naši ljudje in tudi sosednji Uskoki so črtili staro ciganko in bi jo gotovo ubili, da se je nisem usmilila in jo skrila v svojem podzemskem skrivališču. Starki je novi dom tako zelo ugajal, da je sklenila, ostati v njem do svoje smrti.
V nočnih urah sva prišli navadno na zrak, da sva se oskrbeli z živežem in kurivom. V zahvalo za mojo požrtvovalnost me je starka poučevala v pisanju in čitanju, o prerokovanju in raznih skrivnih vedah. Tudi znanost o pripravljanju raznih zdravil, mamil in strupov sem kmalu obvladala. Ker me je navadila tudi raznih plesov in očarujočih popevk, ki sem jih znala spretno spremljati s cimbali, sem postala pravcata ciganska mladenka.
Nekega dne, ko sva baš/končali ponavljanje v utajevanju lastne volje, mi je dejala ciganka: «Ambra! Me bova potovali...« Začudeno sem pogledala starko, a ona je vedela, kaj hočem reči, in dejala mi je: «Ti si še mlada in ne moreš ostati poleg mene v brlogu. Svet je lep, zlasti mesta ob sinjem morju, kjer sije solnce vse drugače, kakor v teh pustih gorah.» — Pripovedovala mi je nato o življenju v mestih, opi-
naj se podviza, ker je zadnji čas. Za 20 Din si bo krajšal z lepimi knjigami dolge zimske večere.
GORENJA VAS. Mnogokrat beftmo v raznih dnevnikih in tednikih o naši lepi Poljanski dolini. Enkrat priredi Sokol v Gorenji vasi prireditev, drugič zopet Prosvetno društvo na Trati, včasi ima svojo zabavo Društvo kmetskih fantov in deklet, le o Gasilnem društvu ni nič slišati, kakor da bi popolnoma spalo. Toda ni tako! Gasilno društvo Gorenja vas-Trata deluje sicer tiho, toda jako marljivo in se zdaj z vso vnemo pripravlja za proslavo svoje tridesetletnice, ki se bo vršila dne 10. avgusta. Priprave za proslavo so v polnem teku. V soboto zvečer, 9. avgusta, bo uprizorjena igra «Domen» v Društvenem domu. V nedeljo dopoldne bo sprevod v cerkev, popoldne pa velika vrtna veselica pred Gasilskim domom. Prijatelje gasilstva, prosimo, da se udeleže proslave v čim večjem številu. Čisti dobiček je namenjen za nabavo motorne brizgalne, za katero je podarila 3500 Din tudi že občina, ki se ji na tem mestu najtopleje zahvaljujemo. — M a k s o P i v k, načelnik.
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU. Že par let nas tukaj nadleguje neki vlomilec ki je že izvežban v svoji stroki. Morda jih je celo več. Čitateljem «Domovine» bo znano, da je v Šmihelu izginila pred leti monštranco iz cerkve. Pozneje so našli ostanke v Devžkem potoku pod Regarčo vasjo. Vlom le izvršil človek, ki cerkev gotovo dobro pozna. Nadalje so brezvestni tatovi odkrili na pokopališču grob pokojnega g. Košička in mu pobrali obleko. Še danes se baje nekdo oblači v dotično obleko, ki je pač predelana. G. Hočevar-
sovala običaje in kraje tako krasno, da se mi je zahotelo, videti vso to lepoto na lastne oči. V moji duši pa se je vedno znova porajal odpor, kajti ljubila sem te gorske kraje z vsem srcem. Največjo bolest pa mi je ustvarjala misel, da bi morala zapustiti grob svojega očeta in drago glavo Hasanovo. Toda ciganka je porabila vso svojo zgovornost in me naposled pripravila do obljube, da jo bom spremljala na potovanju pod pogojem, da se vrneva v domači kraj čez leto dni.
Lepega jutra sva zapustili domači kraj in krenili preko Gorjancev v Metliko, kjer sva prenočili in si nabavili boljše obuvalo in obleko. Naslednje dni sva že imeli za seboj Črnomelj in Delnice in sva počivali na Reki. V novo življenje sem se uživela le s težavo in mi ni šla poverjena naloga vedeževalke, pevke in plesalke nič kaj izpod rok. Ko sem pa zrla na modro morje in videla bogastvo in lepoto mest in razkošnost njihovih prebivalcev, se me je lotila neka prej neznana strast, želja po uživanju in razkošju.
Stara ciganka je bila vsa v ognju, ko sem ji prinašala dan za dnem več srebra in zlata. Raz sebe sem vrgla tisto okorno obleko in se odela v svilo. Že na Reki sem si prislužila v veselih družbah mladeničev in starcev malo premožen;e, ki se je nato pri bogatinih v Trstu podesetorilo. Ne samo tu, temveč tudi v Benetkah, Raveni, Rimu, Milanu in drugih velikih mestih so zaljubljeni dedci i:i mladeniči kar tekmovali, kdo mi bo nasul v naročje več srebra za en sam nasmeh. Laški jezik sem hitro obvladala; zato mi ni bilo težko se gibati med tako družbo. Pa tudi moja spremljevalka si je zaslužila z razpečavanjem raznih kapljic, zlasti onih za zaljubljence, lepe novce.
ju, šolskemu upravitelju v Šmihelu, so pokradli kokoši. G. Plesku so vlomili v trgovino in mu pokradli žganje in slično. Trgovec sicer ve, kdo je storilec, ali dokazov nima, pa ga ne more to žiti. Mizarju Sitarju so letos pokradli kokoši. Gdč. Francki Kotnikovi so lani pokradli obleko' in več drugih stvari. Na grmski kmetijski šoli so bile ukradene čebele z medom. G. Vekoslav,. Lilija, šolski upravitelj v pokoju, tudi pogreša panj čebel že od leta 1927. Letos so nadalje ob-] iskali samostan «Le Notre Dame», pokradli veS tort in likerjev, ki so jih potem na Grmu použili. Vsem tem tatovom pa je težko priti na sled. Tre« ba bo pač metle ali pa občinskega stražnika, ker nihče več ni varen svojega imetja. Toliko za danes, prihodnjič še nekaj več.
RIMSKE TOPLICE. Mlado, vendar zelo de* lavno sokolsko društvo našega prelepega krajaj priredi dne 3. avgusta 1.1. svoj letni javni nastop' s pričtkom ob 4. uri popoldne. Prijatelji Sokola in' posetniki naših toplic, pridite ta dan in preživite med nami prijetno nedeljsko popoldne. Da vam ne bo dolgčas, je društvena uprava poskrbela v polni meri. Pokažite s svojim obiskom, koliko^ vam je ležeče na narodni vzgoji in samozavesti! Za popust na železnici je zaprošeno, uprava tukajšnjega kopališča pa je dovolila posetnikom našega nastopa znaten popust v termalnih ko-' pelih. Zdravo!
SV. MOHOR NAD LAŠKIM. V nedeljo 13. julija smo blagoslovili dva nova, okoli 1000 kg težka zvonova. Po cerkvenem obredu so našli slavilci ob hudi nevihti in dežju v planinski koči zavetišče, kjer se je popilo čez 700 1 vina in 200 1
Na laški zemlji sva bili že preko enega leta, a meni ni niti na misel prišlo, da bi se vrnila v svoj domači kraj. Spomin na mojega nekdaj tako goreče ljubljenega Hasana je stemnel in tudi spomin na očeta mi je postajal v opojnem vrvenju omalovaževan. Le tedaj, kadar od utrujenosti nisem mogla spati, mi je splavala moja misel v domače selo.
Potovanje iz mesta v mesto nama je bilo spričo premoženja, ki sva ga že imeli, zelo gladko, ker sva se lahko posluževali raznih potovalnih ugodnosti. Ko sva se vračali preko Benetk, sva obiskali tudi staro mesto Oglej. Po čudnem naključju sem zašla v družbo posvetne duhovščine, ki je zahtevala od mene, da zaplešem ognjevite plese ... Zazeblo me je ... V tem trenutku sem se spomnila na ono strašno noč v kostanjeviškem samostanu in pred oči mi je stopila podoba Hasana, ki mi je pomagal izvršiti osveto.
Začela sem plesati; spočetka umerjeno, nato vedno hitreje in hitreje, dokler se ni ples spremenil v divji vrtinec. Vedela sem, da s tem plesom vsakogar razdražim do skrajnosti.
V očeh sem vedno imela posodo iz kristalnega stekla, v kateri je bilo žlahtno špansko vino. V lahnih krogih sem se približala posodi in z naglo kretnjo izlila v posodo tekočino iz male steklenice, ki sem jo imela ves čas med prsti. To sem izvršila tako naglo in spretno, da niti strežaji niso opazili, ker so bili i sami preveč zaverovani vame ...
Končala sem svoj ples, vrgla preko sebe tančico in ogrinjalo ter izginila kakor kafra s pozo-rišča. Cula sem še, kako drvijo sluge za menoj, a jaz sem se spretno izmuznila skozi zadnja izhodna vrata in odhitela domov.
piva. Tako je tudi oskrbnik koče lahko izrazil svoje zadovoljstvo nad tako obilnim obiskom proslave.
KONJICE. Odvetniško pisarno otvori v Konjicah g. dr. Ervin Mejak. Posloval bo v Hasen-bichlovi hiši na glavnem trgu. — Ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev se ukine s 1. avgustom. Vsi posli preidejo na urad v Celju. — Trgovec Sumer in Petek sta otvorila v poslopju g. Ogorevca, kjer je bila doslej pošta, konfekcijsko trgovino. Pošta in davčna uprava pa sta se preselili v prvo nadstropje poslopja. — Dne 21. t. m. okoli 21. je pričela goreti viničarija Matije Goričana, posestnika na Dobravi pri Konjicah. Poslopje je do tal pogorelo. Sreča je bila, da se zaradi hudega vetra niso vnela še sosedna poslopja. Vzrok požara ni znan. — Hišo in gospodarsko poslopje nedavno umrlega Ivana Bau-mana, usnjarja v Konjicah, sta kupila g. Viljem Topolšek, uradnik, in g. Alfred Laurich, tovarnar, in sicer prvi hišo, drugi pa usnjarsko delavnico.
ŠMARTNO OB PAKI. Dne 20. julija se je tukaj ob krasnem vremenu vršil pokrajinski shod glavnega odbora Z. S. V. v Ljubljani, dalje se je vršila proslava obletnice odkritja spomenika v vojni padlim 63 žrtvam tukajšnje občine in slavnostno odkritje spominske plošče umrlemu g. majorju Martinu Colariču, I. častnemu predsedniku Z. S. V. Slavnost je bila počaščena po navzočnosti vladnega zastopnika in zastopnika Dravske divizije, navzoč je bil tudi ves glavni odbor Z. S. V., prišli so zastopnik invalidskega udruženja v Ljubljani ter zastopniki raznih drugih podružnic Z. S. V. in invalidskih udruženj. Slovesno sv. mašo je bral bivši vojni kurat č. g. Bonač, ki je imel tudi krasen, pretresujoč cerkveni govor v spomin padlim tovarišem in majorju Martinu Colariču. Ploščo g. majorju je odkril s kratkim govorom predsednik Z. S. V. g. Orehek, ki je vodil pokrajinsko zborovanje. Govorniki so bili g. Tome za invalidsko udruženje, g. svetnik Pire za Z. S. V. ter g. Matija Bošnjak iz Braslovč v imenu okoliških organizacij. Spomenik sam je bil tas v vencih in šopkih, enako plošča umrlega g. Colariča, ter razsvetljen z električnimi žarnicami. Po zborovanju je bila od-
poslana kralju udanostna brzojavka, ki so jo zbo-rovalci z trikratnim «Živio» soglasno sprejeli. Izrekamo najlepšo zahvalo tukajšnjemu g. župniku, dalje pevskemu društvu za krasno petje, Kolu jugoslovenskih sester in gasilnemu društvu za sodelovanje pri slavnosti. Vsem skupaj najlepša hvala!
GORNJI GRAD. Dne 10. avgusta t. 1. priredi ljubljanski Sokol v naše prijazno mestece propagandni izlet, združen z javnim nastopom, pri katerem bo sodelovalo tudi domače društvo in bližnja društva celjske sokolske župe. Določen je naslednji spored: Med 9. in 11. uro sprejem bratskih društev, ob 11. skušnje za popoldanski javni nastop, popoldne ob 2. sprevod po mestu na telovadišče, ob 3. pričetek javne telovadbe. Pri telovadbi bo nastopila tudi tekmovalna vrsta ljubljanskega Sokola, ki si je na vsesokolskem zletu v Beogradu priborila darilo Nj. Vel. kralja Aleksandra I. — dragoceni meč — in vrsta na-raščajnikov istega društva, ki so si na vsesokolskem zletu priborili prvenstvo Jugoslavije. Sodelovala bo prvovrstna narodna železničarska godba «Drava» iz Maribora. Ker je naš kraj precej oddaljen od železnice, naj društva organizirajo za ta dan v naše planinsko mestece avtomobilske izlete. Opozarjamo na to prireditev vse Sokole in sokolstvu naklonjeno občinstvo z vabilom, da se prireditve v čim večjem številu udeleže. — Sokolski pehotni izlet na Ljubno v nedeljo 20. t. m. je prav lepo ttspel. Udeležilo se ga je približno 130 sokolskih pripadnikov, vsega skupaj pa je bilo ta dan na Ljubnem čez 150 Gornje-gradčanov. Dasi prihod Sokolov ni bil najavljen, se je vse eno zbralo lepo število domačinov, ki so prav pozorno sledili prostim vajam članic, moškega naraščaja in ženske dece. Trška občina Ljubno je na svoje stroške pogostila deco In naraščaj s kruhom in malinovcem.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Šmarski dijaki so zopet za eno skušnjo bogatejši. Ubogi dijaki, ki so posvečali ves prosti čas glasbeni umetnosti, so utrpeli občutno škodo s prireditvijo koncerta v Laškem. Na razna priporočila ter v dobri veri, da so tudi v Laškem ljudje, ki cenijo in ljubijo umetnost, posebno pa podano od strani dijakov,
so priredili naši dijaki godbeniki v soboto, 19. julija, v zdraviliškem domu v Laškem orkestralni koncert z zares mojstrskim programom. Čisti dobiček prireditve je bil namenjen za kritje dolga svojčas nabavljenih instrumentov in not. Za reklamo so poskrbeli dijaki v polni meri In celih osem dni poprej, da ni bilo skoro človeka, ki bi ne vedel za to prireditev. Kljub blagemu namenu prireditve so jo prezrli ravno oni krogi, ki so predvsem dolžni podpirati umetnost, če že ne kot meceni, pa vsaj z malenkostno vstopnino kot odškodnino za večmesečni trud najrevnejših, toda za naš narod najpotrebnejših. Navzlic omalovaževanju so odigrali naši godbeniki zares izvrstno celotni spored. Največ hvale smo dolžni izreči g. sodniku Deželi, ki je s svojim globokim ume-vanjem prekosil v igranju marsikaterega virtuo-za. Hvala tudi vsem ostalim, ki so v polni meri zadostili svoji nalogi. Zahvaljujemo se še posebej g. trgovcu Dergancu, ki je dal brezplačno prepeljati naše instrumente in ostalo v zdraviliški dom, nadalje g. ravnatelju zdraviliškega doma za brezplačni odstop dvorane in g. Elsbaherju za brezplačni prevoz instrumentov na kolodvor. Prav srčna hvala onim posetnikom, ki so zadostili svoji moralni dolžnosti s posetom tembolj, ker je njih pretežni del zaposlen globoko v zemlji. Rudarji in drugi delavci pač skoraj edini čutijo pomanjkanje gmotnih duševnih dobrin. Da izravnajo dijaki svojo materijalno škodo, ki so jo utrpeli v Laškem, so sklenili, da priredijo slična koncerta tudi v Rogatcu in pozneje v Slovenjski Bistrici. Vabimo tako Rogatčane kakor Slovenje-bistričane k obilni udeležbi. Dan prireditve bo javljen po plakatih.
SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Zelo smo želeli dežja in smo imeli v farni cerkvi večernice samo za dež. Želeli smo si ga, ampak tako «trdega» ne, kakor je prišel v soboto, dne 19. julija. V najlepšem popoldanskem solncu je priplul izza Jeruzalema črn oblak, v katerem je strašno brnelo. Silen veter ga je nenadoma pritiral nad Miklavževo okolico. Hipoma se je vsula toča, debela kakor lešniki, in je uničevala doore četrt ure. Polja, še bolj pa vinogradi so obetali zelo mnogo, a sedaj ni v vinogradu enega trsa, ki ne bi bil do
S o t e š č a n:
Vdovčkovi cekini
Šaljiva povest iz predvojne dobe.
«Razumeta se, poročila se bosta,» so ju obirali, kar je dalo povod obrekovanju in umazanemu govoričenju.
Nesramno in popolnoma neosnovano sumniče-nje je pošteno, toda občutljivo Vdovko močno zabolelo, dočim je bil «gospod» v tem pogledu hladen in neobčutljiv. Sam bi ne bil zaradi tega iskal zadoščenja, toda razžaljena gospodinja ni odjenjala, dokler se ni potegnil za njeno čast. Prisilila ga je, da je tožil nekatere sosede, ki so morali javno preklicati, kar so nepremišljeno govorih.
Zamera, ki jo je povzročila tožba, se je med sosedi pozabila, Vdovko pa je od tistega časa nadlegovala skrivna misel, da bi ne bilo prena-pačno, če bi se zvezala z «gospodom» za vse življenje.
Soba, v kateri se je nastanil, je bila v njegovi odsotnosti zakljenjena in okna skrbno zagrnjena. Vdovka, ki jo je oskrbovala, je smela le v njegovi navzočnosti opraviti potrebna dela. Takrat se, seveda, ni upala ogledati predmetov, nastavljenih po mizi in klopeh, dasi je komaj krotila prirojeno žensko radovednost.
Vdovčkovega «gospoda» je nekega večera po-setil prijatelj, s katerim sta kramljala pozno v noč. Govorila sta v nekem tujem jeziku, zato ju Vdovka ni umela, čula pa je rožljanje in prijetno
cvenkanje, venomer se oglašajoče iz sobe__Ko
Sta na vse zgodaj odšla po neznanih opravkih, je vstala tudi ona in prva pot ji je bila k vratom, kjer je oko nastavila na luknjo ključavnice, skozi katero se je videlo na mizo. Pri tem je nepre-
vidno pritisnila na kljuko in vrata so se odprla — «gospod» jih je bil pozabil zakleniti.
Prijeten vonj po neki nepoznani dišavi jo je izvabil v sobo. Plaho se je po prstih bližala mizi, na kateri je zapazila krožnik, napolnjen z rumenimi cekini. Vabljivo so se ji lesketali v jutranjem solncu, sijočem skozi okno, in že jo je pričela dregati skušnjava, naj zgrabi in beži.
«Kar je njegovo, postane itak moje,» se je premagala v upanju na zakonsko zvezo z lastnikom tolikega bogastva— Zamišljena se je lotila dela, ki ga je ta dan opravljala le z rokami; srce pa ji je z rumenimi cekini kovalo zlato bodočnost.
Pozno popoldne se je vrnil «gospod». Pod pazduho je nosil zavitek, ki ga je Vdovki smehljaje izročil. Hlastno je odvila rjavi papir in njeno oko je obstalo na črni svili — dragocenem in nepričakovanem darilu.
«To je moje?» je z raskavimi prsti gladila mehko blago. «Kako naj se vam zahvalim...?
«Eh, ta malenkost,« se je nasmehnil. «Za vas bi se moralo dobiti kaj boljšega, nekaj neprimerno lepega...»
«Zame?» je osupnila. «Pa zakaj?»
«Za vašo postrežljivost, prijaznost in naklonjenost, draga gospodinja.«
«Rada postrežem, gospod, rada, prav rada,» je ponavljala, prevzeta od laskave pohvale.
«Vzeli ste me pod streho, kar udomačil sem se v vaši hiši,« jo je hvalil z naraščajočo ljubeznivostjo.
«Da vam le ugaja, gospod, da vam le ugaja,« se je veselila njegove zadovoljnosti. «Seveda, marsikaj ni, kakor bi moralo biti; pa saj veste, da sem — sama...»
«Vem, vem! Vedno ste zaposleni in vpreženi dan na dan,» jo je miloval, «tega bi vam na starost ne bilo treba.*
«Oho! Še petdeset let nimam, pa mi očitate starost,« se je zavzela. «Trdna sem še ...»
«Vaše moči so dekliške,« jo je pohvalil, »ampak čemu toliko skrbi, če vam ni treba!«
Vdano je Vdovka povesila oči. Njegove besede so jo navdale z upanjem v presrečno bodočnost. Komaj se je premagala, da mu ni razkrila občutkov, kipečih v njenem polnem srcu.
Kako lep in prijazen se ji je zazdel «gospod» v tem trenutku. Njegova prikupljiva zunanjost jo je spominjala nekoliko na njenega umrlega moža, a njegove žive oči so se ji zdele lepše, ker v njih je odsevala ljubezen, katere je pogrešala v zakonu. Gosta črna brada mu je dajala izraz možatosti in resnost njegovim laskavim besedam. Na črnem telovniku pa mu je visela rumena verižica, prav taka kakor cekini na krožniku v njegovi sobi.
«Na starost postanem srečna,« se je radovala na tihem, ogledovaje svoje žuljave roke. Kakšna razlika med njo, postarno vdovo, in njim, bogatim gospodom, imenitno oblečenim! Sram jo je postalo svoje delovne obleke, v kateri se ni čutila vredna, da postane žena imovitega gospoda.
Vdovko je objemala sreča z obema rokama. «Gospod» jo je po večerji povabil v svojo sobo na razgovor, kakor se je izrazil. Prišla je, preoblečena v pražnjo obleko, z zavestjo, da je povabljena. «Gospod» se je pogladil po bradi; voda, napeljana na mlin, je kipela pred zatvornico, ki jo je treba dvigniti, da se zasuče kolo...
Skrivaje roke pod predpasnik, je sedela ob mizi, pogrnjeni s pisanim prtom. «Gospod» je prinesel steklenico malinovca ter ji natočil kozarec, zraven ji je ponudil kolačev, potic in drugih sladkarij, kakršnih še ni okusila in poznala po imenu.
«Preveč, gospod,« se je oblizovala, «to je pa res preveč.«
dveh tretjin okleščen. Tudi od koruze ne vidiš ničesar drugega, kakor golo steblovje. Ljudstvo je obupano in silno tarna. Po vseh vinogradih vidiš delavce in delavke, ki škropijo, a ne tako veselo prepevaje kakor drugače. Najbolj so bili oškodovani kraji: Jeruzalem, Vinski vrh, Kajžar in Sasavec. Posebno Jeruzalem je bil odet v belo odejo toče, kakor pozimi s snegom. Nebo, priza* nesi z novo tako hudo uro!
LOPERČICE PRI ORMOŽU. Tukajšnji daleč po svetu znani ugledni posestnik g. Peter Za-dravec bo slavil v nedeljo 3. avgusta v Ormožu pri svojem sinu industrijcu 801etnico svoje starosti. Jubilant je za svoja leta še spreten v svojem mlinu, na svojih posestvih, v občini, pri gasilcih in kot vodja domačinov rojakov na razna božja pota. Bil je 8 let v Ameriki, St. Antonio Teksas, zaposlen kot mlinar, da si je izboljšal svoje premoženje. Vrnil se je leta 1896. v domovino. Obdaril je svojce, vse šolarje na Humu in druge z lepimi spomini. Bog naj ga ohrani še mnogo let!
MALA NEDELJA. V nedeljo, 10. avgusta, ob 3. popoldne se bo vršil v društvenem domu v Mali Nedelji koncertni in gledališki večer,'ki ga prirede pod vodstvom Pavla Rasbergerja člani mariborskega narodnega gledališča: Štefka Frat nikova, Stjepan Ivelja, Pavel Rasberger in Franjo Tovornik. Na sporedu so koncertne, operne in operetne arije in veseloigre. Kjerkoli so do sedaj gostovali, povsod so bili deležni obilnega priznanja.
ŽETALE. V naši fari kažejo letos edino gorice lepo, krompinin fižol je jako pritisnila suša, istotako otavo in koruzo po bregovih. Drevje imamo letos čisto prazno. Pa saj pri češpljah in slivah ugonablja tudi letos konec nesrečni kapar. Kaj bo, če se resno vsi ne bomo oprijeli pokonča-vanja! Edini vir dohodkov je bil tu sadje, oj, ko* liko se je tu pred leti dobilo za slive. Če nam za njimi uniči ujma ali kaj drugega še jabolka, bo strašno. Premalo se pri nas čita strokovno časopisje, da bi spoznali ljudje razne nevarnosti. Tebe, draga «Domovina», se boje nekateri zaradi smrtnega greha brati. So pač še na svetu ljudje starokopitni in svojeglavi. Če se takemu zame-
«Tako se vam bo godilo do smrti,» je porinil pred njo krožnik s pecivom, «če me boste ubogali ...»
«Poslušam, gospod, kar recite ...» je izbrala sladšico ter jo potisnila v usta. Ves njen obraz je postal naenkrat kakor izraz hrepenenja po nečem, kar bo skoraj dosegla. Niti z očmi se ni upala treniti v strahu, da prezre, kako se bodo »gospodu« razgibale ustnice v tistem velikem trenutku, ko bo izustil odločilno besedo.
«Kakor vidim,» je prekrižal noge, «je vaše posestvo sicer obsežno, a nepripravno za obdelo-lovanje. Nimate posebno rodovitne zemlje; travnike vam uničuje močvirje, njive plevel in drevje na vrtu bo zadušil mah. Hišno poslopje razpada, kozolec se nagiba pod težo let in še druge neprijetnosti se vam obetajo, katerih bi se oteli, če —»
«Če se omožim,» ga je prehitela, uverjena, da mu je vzela besedo z jezika.
«Če mi prodaste kmetijo,« je nadaljeval, »drugo pojde kakor po taktu.«
«Vi torej ne mislite na ženitev?« je vztrepe-tala in povesila oči.
«Seveda mislim,« je on obrnil plašč po vetru, «ampak pod pogojem, da kupim vaše posestvo. Nočem, da bi rekli sosedje: zato se je oženil, da je prišel do lastnega doma.«
«Modra misel!« se je vrgla v nastavljeno mrežo. «Ubogala in prodala bom. In kdaj bo poroka?«
«Takoj po kupčiji,* je določil brez pomišljanja. «Čim prej mi stavite ceno, tem hitreje podpiševa pogodbo ter si priseževa zvestobo.«
«Torej ne odlašajva, gospod!«
«Nikakor! Moj načrt je ta-le: jutri pojdeva v sodni jo ter napraviva pismo; kupnino odštejem takoj.s
riš, ti takoj zapre stoletno cesto ali pot in potem se moraš za svoje pravice tožarifi. In čim hujši so časi, tem bolj se ljudje tožijo. Če tu rečeš tepcu tepec, že gre tožit, a ne k sodniji, ampak k notarju in advokatu, ker več stane. Če pa pride ujma, toča, suša, plazovi, vsakovrsten mrčes na drevje in trsje, in če svinje ali živina cepajo, pa lepo potrpimo. Svetoval bi vam, dragi Žetalanci, čitajte malo bolj našo drago «Domovino», ki nam vedno prinese kaj novega, zabavnega in tudi za kmetijstvo poučnega.
ŠALOVCI. Dne 15. t. m. je umrl v starosti 81 let g. Franc Fartek, državni gozdni čuvaj v pokoju. Po svoji službi je bil v velikem krogu poznan in spoštovan. Bil je pač iz vrst starih junakov. Kot ustanovnemu članu mu je naše prostovoljno gasilno društvo izkazalo zadnjo čast pri pogrebu, ki se je vršil 17. julija ob 9. uri. Korporativno je pokojnika spremilo k večnemu počitku. Pri grobu se je v imenu društva poslovil tov. Zupanek Vilmoš, tajnik'in župan, od najstarejšega veterana s toplimi besedami hvaležs nosti, ki so ganile vse prisotne. Čast pokojnikovemu spominu.
OSLUŠEVCI. Po dveh letih je naše Izobraževalno društvo zopet dobilo svoj prostor v novozgrajeni Lahovi hiši, kjer je v nalašč za to prirejeni sobi društvena knjižnica in čitalnica. Društvo ima blizu 400 knjig zabavne, poučne in gospodarske vsebine. Naj omenimo le »Čebelarja«, «Sadjarja in vrtnarja« in «Naše gorice«. Knjige se društvenim članom izposojujejo ob nedeljah. Letna članarina znaša komaj 10 Din, da je vendar omogočeno vsakomur pristopiti. Ker pa se društvo s samo članarino ne more vzdrževati in potrebuje več denarnih dohodkov, priredi v nedeljo, 17. avgusta, tombolo z veselico na Laho-vem vrtu. Že do sedaj je nabrano izdatno število lepih dobitkov, glavni dobitek pa bo kuhinjsko pohištvo, sestoječe iz kredence, mize in dveh stolčkov. Razen tega pa se še pričakujejo vreča moke, blago za obleko in drugi precej vredni dobitki. Opozarjamo na 17. avgust vse okoličane in prijatelje društva, da pridejo poskusit svojo srečo.
SV. LENART-OSLUŠEVCI. Pretekle dni je bila dosedanjemu pismonoši S. odvzeta pomožna
«Vi ste angel,« mu je stisnila desnico in je dolgo ni hotela izpustiti.
«Vikanje morava opustiti,« se je rahlo oprostil njene raskave pesti. «Ljudem, enakim po stanu, pristoja, da se pobratijo in tikajo. Najin ,Vi' naj se umakne prijateljskemu ,ti' in beseda ,gospod' naj izostane.«
Zopet sta si podala desnici: Vdovka z vsem ognjem ženske ljubezni, on pa bolj hladno in prisiljeno. Že je hotela dati duška svojim občutkom, toda besedice «ti» ni mogla spraviti iz grla, vikanje pa je prepovedal njen bodoči ženin.
«Uršula,» jo je, opazivši njeno zadrego, potrkal po ramenu,« sedaj ni razlike med nama...»
«Ni je, Dragotin«, je plaho izgovorila njegovo ime. «Ampak izraza ne najdem, da bi ti povedala, kar čutim zate.«
«Tega tudi ne zahtevam«, se je branil. »Občutki se razodevajo na obrazu, skozi oči ti gledam v srce...»
«Kako sem ti hvaležna, Dragotin!«
«In jaz tebi, Uršula...»
«Čudna sem pa res; glej, vsa se tresem... Sama ne vem, zakaj.« —
«Bo že minilo, Uršula; jutri se ti povrne mir.«
Vdovki so zasijali žarki solnčne prihodnjosti. Z najlepšimi barvami si je slikala ta trenutek; na pragu nove zakonske sreče pa sta se je polastila ta čudna bojazen, ta notranji nemir. Kako dolgi so ji bili ti dnevi, štela jih je v upanju in dvomu — zdaj so utešene njene želje in vendar drhti in srce ji utriplje, čuti se omamljeno... Zakaj? Tega sama ni vedela, zakaj...
V takem položaju se je nahajala Vdovka po večernem sestanku z Dragotinom. Stati ni nogla, sedeti se ji ni ljubilo in misel na spanje se ji je zdela zoperna. Ali naj prečuje vso noč v nemiru, ugibanju in domišljiji? Da bi imela vsaj kako
pošta ter predana tukajšnjemu trgovcu Ivanu Lahu. Vzroki odvzema so res čudne narave tet ne moremo pojmovati njegove lahkomiselnosti, Dočim je bil kot pismonoša veliko boljši in toč* nejši od svojega prednika — vsaj «Domovina* mu ni delala toliko preglavice —~pa se je izpo« zabijal pri denarnih pošiljkah. Vsak dan se še doznavajo novi primeri malverzacij, kar vse bo za imenovanega imelo neprijetne gospodarske ia kazenske posledice.
Mir na vasi
(Dopis z dežele.)
Če pravimo mir na vasi, ne mislimo morda miru, ki je nastal po prepirih za razne meje ali druge družinske spore, ali mir po nekdanjih obi« čajnih pretepih. Tu mislimo oni politični mir, ki je nastal po lanskem 6. januarju, ko je utihnilo, vsako politično in strankarsko življenje.
Kdo si je tega miru bolj zaželel kakor ravno vas, ljudstvo na deželi. Vsakdo ki je količkaj vuet za dobrobit kraja, svoje vasi, svoje občine, naroda in države, si je mislil: no, vendar je prišel čas za skupno delo vseh onih, ki imajo zmožnost in voljo do dela, da se skupno oprimemo dela. Vsi se bomo strnili, če že ne v prosvetnih društvih, pa vsaj pri gospodarskih organizacijah. Tako smo. si vse predstavljali in pričakovali.	<
Pa, žal, ni vse tako. Res ni nobenega glasnega govorjenja, ne zabavljanja in ne javnih prepirov^ zaradi politike in strank, toda ni še, kakor bi moralo biti.
Sokol je državna ustanova. Sam prestolo-r . naslednik mu je starejšina. V njem ni mesta za nobeno, ne plemensko, ne versko, ne stanovsko^ mržnjo. Za vsakogar je tu prostora, da se udejsti' vuje za državo in narodno edinstvo. Pa imej Sokol na vasi kako prireditev, že je tu druga pri-T reditev pod vsakovrstnim imenom, četudi ne očitno, pa vsaj navidezno v nasprotovanje Sokolu^ i 11 v odvračanje ljudi od njega. To pač ne vodi k vztrajnemu miru.	t
Slično je pri gospodarskih organizacijah, pri hranilnicah in drugod. Bog ne daj, da bi prišel 7
družbo, kako zaupno prijateljico, kateri bi razkrila svojo notranjost...
Spomnila se je Črlinke, svoje sestre, omožene na spodnjem koncu Golice. Ta bi jo poslušala iu morda tudi — umela. Vsaj pomenili bi se nekoliko, kar bi pregnalo njeno nestrpnost. Tudi v sreči potrebuje človek nekoga, da jo z njim vred okuša, uživa.
Črlinka se je odpravila k počitku, ko jo ja posetila Vdovka. Sprejela jo je z začudenjem, ki ga ji je vzbudilo njeno nenavadno obnašanje. Vse bolj gibčna se ji je zdela njena hoja in njeno lice pomlajeno za nekaj let. Pristojala ji je črna, če-; tudi že nekoliko tesna obleka, ki je dajala postar-ni vdovi dekliški izraz.
«Urša», je prekrižala Črlinka roki na prsih, »tako nekam čudna si danes, kakor da nisi tista nekdanja vedno otožna — Urša.«
«Saj tudi nisem,« se je pohvalila. «Veš, če je človek rešen in ima ob sebi koga drugega, na katerega se opira, ter mu naposled odda svoje'! breme, tedaj si oddahne, kar vpliva tudi na zu-' nanjost.«
«Urša, ti praviš,« je ostrmela Črlinka, «da sf rešena, da imaš — jejno — da imaš —?»
«Omožila se bom,« ji je povedala naravnost. «Naš gospod je tako dober in obenem tako bogat ...»
«Urša, ti si ob pamet?» je vzplamtela Črlinka «Jejno, tvoje razmere, tvoja starcst? Kaj porečejo sosedje? Vdovka se rnoži — že sliši se čudno ta beseda!»
«Sosedje naj se postavijo na glavo,» je Vdovka zavila oči, «poslušala jih ne bom. O, vem, zavidajo mi ga, njega, ki ima več cekinov, kakor Goličani drobiža ... Kako grda je nevoščljivost!«
«Na tujca si se navezala,* ji je očitala Črlinka. »Poznaš ga le na zunaj, po njegovem laskavem
odbor član, ki v preteklosti ni pripadal stranki, katera je ustanovila dotifni zavod. Pa tudi pri javnih korporacijah, pri občinah se to opazuje. Od gotove strani se še vedno na vasi, na deželi, taksira sposobnost posameznika po nekdanji strankarski pripadnosti.
j*' Dokler bo vladalo tako naziranje, dokler ne izgine ali se vsaj ublaži nekdanja mržnja napram bivšim političnim nasprotnikom, dotlej ne bo pravega miru na vasi. Vsaj tistega odkritosrčnega in dobrohotnega miru ne, kakor si ga želimo in ga zahteva kraljev manifest z dne 6. januarja 1929.
p Vemo, da ne morejo biti vsi ljudje enakih misli. Vedno bodo obstojala različna naziranja, posebno v kulturnoprosvetnih vprašanjih. Pa [zato ni treba nobenega sovraštva, nobene mrž-^nje. Kljub vsem razlikam naj vladata med va-<žčari mir in ljubezen, ki naj se kažeta predvsem na gospodarskem polju. Tu naj odločuje edino sposobnost in poštenost!
GOSTILNICARSKA PIVOVARNA.
Laško, sredi julija.
Akcija za ustanovitev in zgradbo nove pivovarne v Laškem se razvija normalno in nezadržno. Blizu 11 milijonov dinarjev delniške glavnice je podpisanih in dnevno prihajajo nove prijave. Pripravljalni odbor je pretekli mesec stopil v zvezo s hrvatskimi gostilničarskimi krogi, ki navdušeno pozdravljajo osamosvojitev gostilničarjev po ustanovitvi lastne pivovarne, ki naj stoji v Laškem kot središču med Zagrebom, Ljubljano in Mariborom in ki je že svoj čas zalagala ves teritorij med temi mesti in preko njih s priznanim laškim pivom najboljše kakovosti. V raznih hrvatskih listih so že izšli daljši članki, ki priporočajo podpisovanje delnic, poudarjajoč oso-bito, da bo pivo iz nove pivovarne za 200 Din cenejše pri hektolitru kakor doslej. Vedno bolj pa raste zanimanje tudi med peki, ki upravičeno pričakujejo od nove pivovarne, da bo znala skrajno poceniti kvas.
Z zgradbo pivovarne se bo pričelo še letos ter je pripravljalni odbor vložil na direkcijo državnih železnic prošnjo za komisijonalni ogled in dovoljenje za zgradbo dovlačnice k novi pivovarni. Istočasno pa se ponovno obrača do javnosti, naj ne odlaša s podpisovanjem delnic. Cim prej bo krita glavnica, tem prej bomo pili dobro in ceneno pivo.
Ker je pričakovati, da bodo bratje Hrvati podpisali za okroglo 3 milijone dinarjev delnic, naj bi jih Slovenija spravila skupaj vsaj še za 2 milijona dinarjev. V tem primeru ne bo treba iskati češkega kapitala, ki bi bil sicer potreben.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na žitnem trgu v Vojvodini je nadalje veliko povpraševanje po pšenici, dočim je ponudba slaba, ker kmetje v pričakovanju boljših cen zadržujejo blago. Zadnji teden so se cene pšenici zopet dvignile za 10 Din pri metrskem stotu. Tudi cena koruzi je poskočila za 10 do 12 Din. Dviganje žitnih cen je v zvezi z okol-nostjo, da je letošnja letina pri nas kakor tudi v ostalih evropskih državah precej slabša od lanske. Pridelek pšenice se v naši državi ceni na 20 milijonov metrskih stotov, medtem ko je lani znašal 26 milijonov metrskih stotov. — Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo, pri plačilu v 30 dneh): baško novo pšenico (79 do 80 kg težko) po 235 do 237-50 Din; t u r š č i c o, baško, po 177-50 do 180 Din; moko «0» iz nove pšenice po 395 do 400 Din.
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so bile naslednje cene za 1 kg žive teže: debeli voli 8-50 do 9-50 Din, poldebeli 6-75 do 8-50 Din, plemenski voli 5-50 do 7-65 Din, biki za klanje 7 do 8 Din, debele krave 6-75 do 7-50 Din, plemenske krave 5 do 6-50 Din, krave za klobasarje 4 do 5 Din, molzne krave 6-50 do 7 Din, breje krave 6-25 do 7 Din, mlada živina 7-50 do 9 Din, teleta 10 do 11 Din. Cene so pri-lično stalne.
HMELJ. Kakor je soditi po raznih poročilih, bo letošnji pridelek hmelja tako na Češkem, v
Nemčiji kgkor tudi pri nas precej manjši kakor lani. Na eni strani so zaradi nizkih cen hmeljarji opustili nasade, na drugi strani pa tudi vreme ni bilo ugodno za razvoj hmeljske rastline. Na Češkoslovaškem računajo, da bo letošnji pridelek za 25 do 30 odstotkov manjši kakor lani. Da ne bi bili kmetovalci primorani, v sili in naglici prodati letošnjega pridelka, so Cehi uredili kreditno pomoč. Vsak hmeljar bo lahko dobil ceneno posojilo na svoj pridelek, in sicer v višini 300 Kč za stari cent, ki ga bo moral vrniti v treh mesecih.
Sejmi
4.	avgusta: Videm, Ribnica, Spodnja Polskava, Št. Ilj pri Velenju, Sv. gora pri Št. Petru.
5.	avgusta: Krašnja, Loka pri Zidanem mostu, Ptuj, Lemberg.
6.	avgusta: Martnjaci.
8.	avgusta: Studenc.
9.	avgusta: Žužemberk.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah:
L dolar za 56-10 do 56-30 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 795-33 do 798-33 Din; 100 nemških mark za 1346 do 1349 Din; 100 madžarskih pengov za 987-65 do 990-65 Din; 100 italijanskih lir za 294-48 do 296-48 Din; 100 francoskih frankov za 220-92 do 222-92 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-84 do 167-64 Din; 1 dolar za 56-19 do 56-39 Din.
Kratke vesti
= Premiranje konj v Ormožu dne 17. t. m.
je pokazalo, dasi je bil prigon slabši nego prejšnja leta, da ormoški okraj v reji težkih konj še vedno prednjači vsem drugim okolišem v dravski banovini. Prignanih je bilo 65, premiranih pa je bilo 61 konj, tako da so bili le 4 konji izločeni kot
vedenju ga sodiš; ne vidiš pa mu v srce, kjer se skrivajo njegove nakane. Ali misliš, da mu je zate, za postarano vdovo? Kaj še, za kmetijo mu je, katere se hoče polastiti.« ■r «Četudi,» je Vdovka vztrajala v trmi; »posledice bom nosila sama...»
«Meni je prav,» je odjenjala Črlinka, «trpela boš seveda ti.»
«Pa se ne bojim,» ji je klubovala Urša, «niče-sar se ne bojim.»
i Črlinka se je naveličala prerekanja ter je obrnila pogovor. Vdovka se ji je skrivaj namuznila, češ: «Izklepetala se je, ugnala sem jo.» V zavesti svoje nepremagljivosti jo je kmalu nato ubrala proti domu.
t' Ko je pozno v jutro Vdovka rahlo zadremala, jo je prebudilo ropotanje voza in peketanje konjskih kopit. Zdelo se ji je, da je nekdo, potrkal na vrata. Vstala je ter se oblekla; kajti začutila je v veži gospoda Dragotina, ki se je pogovarjal z voznikom. Spomnila se je sinočnega dogovora In kupčije, katero morata podpisati. I «Uršula,» jo je poklical Dragotin, «voz je pripravljen, čakamo te.»
■ «Jej, kako sladko govori,« je hvalila njegovo mehko govorico. «Ne, ne; Dragotin ne more biti itak, kakor ga je osumila Črlinka. Pod solncem ; mu ni enakega ...»
j «Urša, hoj Urša! Ne mudi naju, žuri se!« jo je priganjal voznik.
^ «Pridem, takoj pridem,« je begala po sobi. Vselej je potratila dokaj časa, preden se je odpravila na kako važno pot. Naposled se je, oblečena v celo vrsto kril, primašila skozi yrata.
j «Brž na voz,» je voznik prijel za vajeti, «za-Jfcudili smo se za polovico poti.»
«Še spodrecati se moram,« je prislonila k zidu dežnik, ki ga je nosila v roki.
«Seveda, na vozu je blato,» se je voznik porogljivo namuznil.
«Pa se lahko zvrnemo,« ga je skušala ugnati.
Dragotina je posilil smeh. Skočil je na voz, kamor je pomagal tudi svoji bodoči «nevesti», ki se je z obema rokama oprijela njegove desnice.
«Tako sem okorna,« se je opravičevala na vozu, kjer je zavzela nad polovico prostora. «V hrbtu me ščiplje in glava me boli.«
«Bo že pojenjalo, Uršula,« ji je preganjal muke, ki jih ni smatral za resne, dasi se ji je na obrazu poznala neka nenavadna izprememba.
«Ampak Dragotin, veš, ti Dragotin ...» je ponavljala med vožnjo, dasi mu ni imela kaj posebnega povedati. Hotela je opozoriti ljudi, stoječe ob cesti, na prijateljstvo, ki je zavladalo med njo in njenim «gospodom».
Posli v sodniji so bili opravljeni še pred poldnem. Vdovka je podpisala pogodbo, potem pa je prejela izplačano kupnino — celo rutico cekinov, ki jo je komaj stlačila v žep. Nato je pričela omagovati; voznik in Dragotin sta jo morala opirati, da je mogla po dolgih hodnikih in stopnicah iz sodnijske palače. Spravila sta jo na voz ter jo zavila v koče; voz je odskakoval po kameniti, razdrapani cesti in Vdovka se je zvijala in -stokala. Voznik pa je tem huje poganjal konja v strahu, da mu bolnica umrje med potjo. Strašna se mu je zdela misel, voziti mrliča.
V silnem diru so dospeli na Golico. Črlinka je stala na pragu, mahaje z rokama v znamenje, naj ustavijo.
«Jejno, Urša,« je planila k vozu, «kako si pre-padena!« — V trenutku jo je pustila ne volja na
sestro; sočutno jo je prijela za roko ter ji tipala žilo.
«Zbolela nama je,« je odgovoril voznik namesto bolnice, «čedalje hujše ji postaja.«
«Spravimo jo z voza na gorko v mojo sobo,« je prosila Črlinka. «Brž po gospoda, po zdravnika! Hitro, jejno!»
«Vaša postrežljivost je velika,« se ji je ginjen zahvalil Dragotin. «Če ste ji pripravljeni streči v bolezni, mi storite veliko uslugo, ki ne bo zastonj.«
^Sestri bom vendar postregla,« se je branila zahvale in že je tekla v sobo, pripravit posteljo za bolnico. Skrbno jo je zavila v vso odejo, ki jo je mogla spraviti v naglici skupaj, ter je zaprla in zakrila okna, da ji ne škoduje sveži zrak.
«Zlato srce imate, Črlinka,« je odhajal Dragotin, pustivši na mizi cekin za darilo postrežlji-vi sestri.
«Saj ni treba, gospod, res ni treba,« je Črlinka segla po denarju, ki ga je po daljšem obotavljanju hvaležno shranila v miznico,
«Zvečer pridem pogledat,« se je poslovil. «Ako se ji stanje poslabša, mi sporočite.«
«Kakšna nesreča, gospod, jejno,« ga ie Črlinka lovila za roko. «Kdo bo oskrboval kmetijo, nadziral delo, gospodinjil...?»
«To je moja skrb,« jo je hladno potolažil.
«Kako dobri ste, gospod, jejno,« se mu je zahvalila brez slutnje, po kaj sta hodila v sodnijo.
«Dolžnost mi je,» je sedel oblastno na voz, ponosen, da je udejstvil načrte ter se pelje na lastni dom.
Vdovko je napadla huda vročinska bolezen. Še tisti večer so jo prevideli, potem so poklicali zdravnika, ki je zapisal zdravila ter naročil natančnosti in previdnosti. Dragotin jo je, obvešča«
DOMAČE NOVOSTI
neprimerni za premiranje. 10 posestnikov je prejelo častne diplome, 9 pa priznanice za izredno nego konjev. Premij je bilo izplačanih 9120 Din; k temu so prispevali: banska uprava 5900 Din, privatniki 2230Din, dočim je 1000 Din kreditiral srezki kmetijski odbor. V prvi skupini je dobil prvo nagrado za žrebetno kobilo Ivan Horvat iz Cvetkovca v višini 400 Din, v drugi skupini za 31etno žrebico Marija Prejac iz Bresnice 300 Din, v tretji skupini za 2letno žrebico Andraž Muhič [ iz Cvetkovca 300 Din, v četrti skupini za lletno žrebico Andraž Muhič iz Cvetkovca 250 Din, v peti skupini za žrebce pa Jakob Ozmec iz Vinskega vrha 300 Din.
= Pričetek dela v tvornici za tiskanje bankovcev Narodne banke. Iz Beograda poročajo, da so te dni dospeli zadnji stroji za opremo tvornice za tiskanje bankovcev, ki jo je zgradila Narodni banka na Topčideru. Delo v tvornici se bo slovesno pričelo dne 15. avgusta. Tiskarna bo takoj pričela s tiskanjem bankovcev po 10 Din, čim bo prispelo odobrenje finančnega ministrstva, ki mora po pravilniku o državni kontroli pri tiskanju bankovcev za vsak posel dati posebno odobrenje. Pozneje bo tiskarna pričela tiskati bankovce po 1000 Din. Predvidena je zamenjava vseh vrst bankovcev za nove, ki bodo nosili naziv: Kraljevina Jugoslavija.
= Novci po 25 par pridejo v promet. Kakor poročajo iz Beograda bo finančno ministrstvo dalo Narodni banki nalog, da izda za pol milijona Din kovanih novcev po 25 par, da se olajša izplačevanje manjših zneskov. Novci po 25 par so bili že pred leti izdelani v Franciji.
= Perutninarski kongres v Londonu. V kratkem se bo v Londonu vršil mednarodni perutninarski kongres, na katerem bo tudi naša država kot izrazita izvoznica jajc zastopana. Jugoslo-venska delegacija pod vodstvom načelnika kmetijskega ministrstva dr. Ludovika Prohaske je že odpotovala v London. Delegaciji je vlada dala na razpolago 200.000 Din za nakup plemenske perutnine, ki bo potem razdeljena med perutninarske selekcijske zavode.
*	Otvoritev galerij kraljeviča Andreja. Velika slavnost v Gorjah pri Bledu se je v nedeljo dopoldne po sprejemu kraljevega zastopnika podpolkovnika Markuljeva, banskega načelnika dr. Vončine, predsednika SPD dr. Josipa Tomin-ška, ravnatelja gozdarskega ravnateljstva inž. Božiča, okoliških županov ter predstavnikov uradov, oblastev in mnogih korporacij pričela s službo božjo, ki jo je v župni cerkvi vršil domači župnik g. Knific. Sledil je pohod k romantični Pokljuški luknji, kamor je množica udeležencev prispela v tri četrt ure. Pred galerijami je v lepem nagovoru pozdravil vse navzočne predsednik agilne mlade gorjanske podružnice SPD Jakob Jan, ki je izrazil tudi toplo zahvalo jeseniški KID za poklonjeno železje, gorjanski Hranilnici pa za gmotno pomoč. Zaključil je svoj govor z vzklikom na čast visokemu pokrovitelju kraljeviču Andreju, kralju Aleksandru in vsemu dvoru. Po kratkem pozdravu banovega zastopnika dr. Vončine je župnik Knific izvršil blagoslovitev in v prijaznih domačih besedah nagovoril vse zbrane. K žilavemu in smotrenemu delovanju je mladi gorjanski podružnici iskreno in zanpsno čestital predsednik SPD dr. Tominšek. Spored slavnosti so izpopolnili domači pevci z ubranim petjem in gorjansko gasilska godba s pridnim sviranjem. Po povratku v Gorje se je popoldne pri Kaconu na Dolgem brdu razvilo živahno in prijetno planinsko rajanje.
*	Veliko zborovanje obrtnikov v Celju. V nedeljo dopoldne je v Celju zborovala Zveza obrtnih društev za Slovenijo. Zborovanje je vodil g. Zadravec, prisostvovali so mu tajnik zbornice TOI v Ljubljani, g. dr. Pretnar, generalni direktor Zanatlijske banke v Beogradu, g. Milan Dragic, ter številni delegati iz vseh krajev dravske banovine. Med spremenjenimi pravili je zlasti omeniti novo ime «Zveza obrtnih društev dravske banovine^. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom g. Golčerjem, sodarskim mojstrom v Ce-
1
lju. Sledila so obširna predavanja g. Rebeka iz Ljubljane, g. Igliča iz Ljubljane ter naposled g. Dragica, ki je poročal o delovanju Obrtne banke v Beogradu. Bivši predsednik Zadravec je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika Zveze.	'	j S
*	Prvo zasedanje banskega sveta bo septembra. V razgovoru s člani banskega sveta, ki so 23. t. m. prejeli svoje dekrete, je g. ban naznanil, da bo banski svet dravske banovine sklican najbrž že v septembru k prvemu zasedanju, na ka-terem bo razpravljal predvsem o vprašanju ob* nove naših cest, enem glavnih problemov naše banovine. Na dnevnem redu bodo pa tudi druge gospodarske zadeve, zlasti vprašanje naših bolnic. j
*	Za lepo knjigo. Po razgovorih z mnogimi čititelji pa tudi po pismih, ki jih je prejelo uredništvo «Domovine» sodimo, da je zadnjič zaključena povest «Francozi in rokovnjači« vsesplošno ugajala. Umestno bi bilo, da ta znamenita zgodovinska povest izide v knjigi. Zato naproša pisatelj vse tiste, ki bi bili pripravljeni naročiti si knjigo, da mu to kratko javijo z dopisnico. Cim več bo priglašencev, tem lepše bo opremljena in tem cenejša bo knjiga. Prijavite se na naslov: Guštav Strniša, Rožna dolina, cesta V, štev. 21., pošta Vič pri Ljubljani.
*	Razširjenje električnega omrežja v kranjskem srezu. V ponedeljek je podpisala pri banski upravi v Ljubljani deputacija predoseljske obči-* ne, ki je ena največjih in najbolj razvitih v kranjskem srezu, posebno nabavno pogodbo z zastopniki završniške banske elektarne. V deputaciji so bili župan Jenko, podžupan Sajovic in občinski svetovalec Likozar. S tem činom je storjen korak k veliki spopolnitvi elektrifikacije kranjskega sreza. Z izvršitvijo tega načrta bo dobilo elektriko skoro deset vasi predoseljske občine velikega kompleksa od Kokrice pa do Šenčurja in Huj. Pomen je tem večji, ker je v teh krajih
o njenem stanju, res prišel pogledat, toda naglo je odšel in od takrat ga ni bilo več.
Crlinka se ni mogla načuditi, s kakšno vnemo in požrtvovalnostjo nadomestuje bolno sestro. Najel je delavce za poljsko delo, vdinjal deklo in hlapca ter ju stalno nadziral. Pa tudi sam je delal, doma in na polju, kar ni posebno ugajalo najemnikom, katerim je bil vedno za petami.
Na ženitev z Vdovko niti v sanjah ni bil mislil. Svoje laskanje si je izbral za pripomoček, da mu je raje prodala kmetijo; v srcu pa je mislil na drugo nevesto, Jerinovo Pepco, ki je po bogastvu slovela daleč okoli.
Vdovček in Jerin sta si bila najbližja soseda in prijateljstvo je sijalo med njima. I<do pa bi ne bil prijazen sivolasemu starcu, katerega je bila sama pravičnost in dobrota? Razjarjenega ni videl nihče v življenju in največjo nevoljo je pregnal z nedolžno kletvico «poštajna», kateri je v skrajni neprijetnosti še dostavil svoj «buzarada» ali «buzarona», a že na tihem obudil kesanje ter prosil sv. Janeza Nepomuka na Vrtači daru molčečnosti in krotenja svojega jezika.
Pepca je bila njegova edina hči, drugi otroci so mu pomrli še v zibelki, kamor je zadnjega sinčka položil golega na sveže koprive, da mu tako utrdi telesno moč. Toda neprijetno zdravilo je pokazalo nasprotni učinek: Lojzek je moral za bratci in sestricami tem hitreje na — drugi svet.
Ostala mu je torej edina hči, ki ni leža'a na koprivah; zato je bila menda vedno bolj rahlega zdravja in šibke, toda čedne postave. Vsaka bolezen se jo je prijela in Jerin je bil vedno v skrbeh, da mu tudi ta uide za drugimi.
Toda Bog ni hotel Jerina pustiti samega. Ohranil mu je hčer, ki se je z leti iznebila bo-lehnosti ter se začela ozirati za ženinom, vrednim naslednikom svojega očeta. Toda bil je izbir-
čen ta Jerin; vsakemu je manjkalo kake večje ali manjše popolnosti in tako so se daljšala gospodarska, hčeri pa dekliška leta in — obema je bilo prav.
Prekanjenemu Vdovčku se je zahotelo po združitvi obeh posestev, kar bi dosegel le z že-nitvijo. S svojim načrtom je stopil pred Jerina; ta je dvakrat odkimal in trikrat prikimal in Pepca je zadovoljno pogladila svoj drobni obrazek v znamenju, da ne ugovarja. Še tisti teden so naredili pismo, v nedeljo sta bila oklicana in listi so z Golice prinesli kratko vest: «Dragotin Zobek
in Pepca Jerinova — poročena.«
* * *
Tako je postalo Vdovčkovo posestvo, strnjeno z Jerinovo kmetijo, največje na Golici. Toda po-željivost novega gospodarja še ni mirovala. Neprestano je snoval načrte, sklepal in premišljal, kje bi se dalo kaj odtrgati te priklopiti nase.
Tačas je na Golici zavladala huda denarna stiska. Slabe letine in druge nezgode so gospodarjem zmanjšale dohodke, dočim je občutna draginja zvišala izdatke. Kmetje so bili primorani, iskati denar na posodo — in tako so lezli, nekateri počasi, a drugi hitreje, v dolgove.
Takrat so zasloveli tudi Vdovčkovi cekini. Edino on je na Golici razpolagal z denarjem, ki ga je posojal za visoke obresti; zraven pa se je vknjižil na zemljišče svojega dolžnika, najraje na kako njivico ali kak travnik ob svoji meji, da si ju je ob ugodnem času tem laže prisvojil.
Pa še drugam je segala njegova pohlepnost. Vedel je, koliko Goličani zapijejo v tujih krčmah, kar bi lahko ostalo v domači vasi, če bi imeli gostilno, o kateri se je že veliko razpravljalo, a ničesar ukrenilo.
Vdovček je bil razumen in podjeten mož; kar je zamislil, je teklo kakor olje. Dal je prezidati in
pobeliti svojo hišo in še tisto leto se je nad vrat-mi zazibal umeten grozd — gostilničarsko znamenje — in malo niže napis z velikimi črkami: «GostiIna pri Zobku«.
S tem je hotel odpraviti starodavni hišni priimek ter si nadeti novega, ki se ga sosedje seveda niso mogli privaditi ter so obdržali starega. Vdovčku pa je bilo nazadnje vseeno ter se je oglašal na obe imeni.
Slovesna otvoritev nove gostilne je bila za Golico izredna znamenitost. Povabljeni so bili Goličani, nadalje tudi vsi večji posestniki iz Sela, Soteske in z gore Sv. Marjete. Pilo in rajalo se je do jutra in kar je bilo poglavitno: pilo se je zastonj. Zabava je prikipela na vrhunec, ko so pivci v ognjevitem navdušenju zadeli Vdovčka na rame ter ga med viharnimi živio-klici nosili po sobi. Takrat se jim je v srcih spočela misel, da mora oboževani gostilničar pri prihodnjih volitvah — postati njih župan.	i
Stari Vdovki Uršuli, ki je že deloma prebolela vročinsko bolezen, se je stanje to noč zopet poslabšalo. Shujšana in bleda je čepela na postelji v sobici pri Črlinu; glasovi, prihajajoči iz gostilne, so ji povzročili nove muke, katerim ni vedela zdravila. Premišljevala je svojo usodo in glava ji je zlezla v naročje ob misli, da je prodala kmetijo za cekine, ki so jo spominjali Judeževih srebrnikov.
Crlinka, njena sestra, je slonela na peči; spati ni mogla, kajti vas je bila prenapolnjena s hrupom, ki ga je zavračala z glasnim godrnjanjem. Nazadnje se je obregnila nad sestro.
«Ti si jo naredila, Urša,« je začela z očita-jočim glasom; «pa ne le sebi, jejno, tudi drugim. Kaj nam je treba tega razgrajanja!»
razvita obrt, trgovina in napredno kmetijstvo. S pripravljalnimi deli so že pričeli. Podaljšali bodo glavni električni vod završniške elektrarne od Naklega proti Rupi. Tod mimo je projektiran glavni zvezni vod Velenje-Završnica. Ko bodo prejele elektriko vasi te občine, Jbo ves kranjski srez z izjemo jeserskega kot premrežen z električnimi vodi. Tako je večletna akcija predoselj-ske občine vendar popolnoma dozorela.
*	Pravoslavni Sv. Sinod proti prodaji alkohola ob cerkvenih slavnostih. Sv. Sinod pravoslavne cerkve je sklenil, da je na cerkvenih zborih prepovedana prodaja kakršnekoli alkoholne pijače. Kdor se bo proti temu pregrešil, bo naj-strože kaznovan. Sv. Sinod je storil ta sklep, ker so bili v zadnjem času krvavi pretepi na cerkvenih zborih vedno bolj pogosti.
*	Traktorji prihajajo k nam. Nov traktor Fordson za oranje si je nabavil g. Robert Germ, graščak na Bajnofu, za ceno 56.000 Din, nadomestil pa mu bo delo mnogih parov volov. Po vsej okolici se čuje brnenje motorja, ki izborno deluje. Reže dve brazdi širine 65 cm, ki so dobro obrnjene in zrahljane. Šofirala je pri mojem ogledovanju gospa graščakova in potem nečak, saj je vodstvo zelo enostavno. Tudi drugi sosedni graščaki bodo prisiljeni reševati gospodarsko krizo na ta način. In čez leta pridejo na vrsto tudi večji kmetovalci. Fordson je dober za pogon mlatilnice, žage za drva, prevažanje tovora itd. Te dni plug neutrudno deluje, ker mora preorati 16 ha pšeničnega strnišča. Lahko si ga vsakdo ogleda. — Fran Malasek, referent za kmetijstvo.
*	Gostovanje mariborskih igralcev križem banovine. Člani mariborskega Narodnega gledališča Stjepan Ivelja, Štefka Fratnikova, Franjo Tovornik in obenem kot vodja Pavel Rasberger so priredili v juliju v mnogih krajih dravske banovine koncertne in gledališke večere, povsod z zelo lepim uspehom. V avgustu bodo nadaljevali z gostovanji in bodo nastopili v Ormožu, Ljutomeru, Murski Soboti, Radgoni, Radencih in Mali Nedelji.
*	Sprejem slepih otrok v kočevski zavod. Na občinah je nabit razglas, pod kakimi pogoji se sprejemajo slepi otroci v zavod za slepo deco v Kočevju. Velja le za otroke nad sedem let; prošnje je vložiti do 15. avgusta t. L pri VI. oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
*	Trojna nesreča je zadela družino mlinarja Radoslava in Ivanke Godec, zaposlena v Krem-bergerjevem umetnem mlinu in parni pekarni v Št. Lovrencu na Pohorju. Zeni je bilo ukradenih v Mariboru 4. julija 800 Din, ko je nameravala kupiti prase in razne potrebščine. Dne 14. t. m. jima je umrl edini sin. Bolehal je štiri dni za grižo. Ko so otroka k pogrebu peljali, je neki tat pobral še zadnji denar, ki sta ga zakonca Godec imela shranjenega doma. Naše sočustvovanje, sinčku Karelčku pa lahek počitek!
*	Izreden ribji lov. Franc Škof iz Nove vasi pri Bizeljskem je dobil v Sotli z golimi rokami soma, dolgega 106 cm in težkega 7 kg. Štiri metre pod vodo in en meter pod zemljo je bil zarit v molu. Po enournem trudu ga je Škof privlekel iz vode.
*	Pobeg od doma. Delavka Marija Obilčni-kova, stanujoča v Zgornji Šiški št. 52, je prijavila, da ji je že 9. t. m. neznanokam pobegnila dvanajstletna hčerka. Deklica je za svoja leta zelo krepka in velika, kostanjevih las. Oblečet-a je bila pri odhoda v rjavo baršunasto obleko, na nogah pa je imela sandale. Ubfežnica se je najbrž zatekla kam na deželo, kjer se je ustavila pri kakem kmetu in se lotila dela.
*	Dioklecijanovo knjižnico so odkrili. Ob priliki preureditve nekega skladišča v Arcidijako-novi ulici v Splitu so delavci naleteli na ogromen prostor, zasut s prstjo. Dvorana je podprta z osmimi marmornatimi stebri. Domneva se, da je bila pred 1660 leti v tej dvorani biblioteka cesarja Dioklecijana.
*	Požig v Bitnji vasi. V ponedeljek ob pol dveh zjutraj je izbruhnil požar v Bitnji vasi v skednju Franca Stariča. Razširil se je tudi na sosednja poslopja, last Jožefa Dragana, ki je že
dalj časa v" Ameriki. Zgorela so skupaj štirje poslopja: eno Staričevo in tri Draganova. Čas in kraj izbruha požara kažeta, da je zažgala zlobna roka. Nadčloveškim naporom domačinov, dvema gasilnima društvoma (trebeljsko in štatenberško) in mirnemu vremenu se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ki šteje 14 številk in ima razen treh samo slamnate strehe, a poslopja so drugo tik drugega. Pri gašenju požara so se štirje ponesrečili, sicer ne težko, a vendar občutno. Vsi vaščani so zelo prestrašeni, ker jih je iz najtrdnejšega spanja vrgla ognjena svetloba in do konca požara ni bila vas izven nevarnosti: iz vseh hiš so nisoli opravo. Ljudstvo je zaradi neprestanih požarov zelo vznemirjeno. Ta požar je letos že sedmi v bitenjski okolici.
*	Pretep z nožem. 191etni Košič Franc se je podal v spremstvu tovarišev z Vrhnike v soboto v Sinjo gorico. Komaj je prišel v vas, je že junaško nastopal in vpil na «Auf biks». Posledica je bila pretep in Kosič je zabodel z nožem v lopatico na hrbtu Podobnika Franceta iz Sinje gorice. Podobniku je nudil prvo pomoč z Vrhnike poklicani zdravnik g. dr. Fran Šabec. Fant je imel v lopatici zalomljen nož, katerega mu je odstranil zdravnik. Nož je bil dolg 9 cm. Kosič je po storjenem «delu» takoj izginil in so ga v nedeljo ujeli na italijanski meji, odkoder je bil poslan na Vrhniko. Po zaslišanju na žandarmerijski postaji je bil prepeljan v zapore okrajnega sodišča.
*	Jurček na jurčku. Šolski upravitelj g. Josip Orbič iz Stične se je podal te dni v gozd in začutil vonj po gobah. Ozrl se je okrog sebe, ugledal par lepih jurčkov, naposled pa odkril majhen čudež. Iz gozdne zemlje je namreč štrlel postaven jur, na njegovem klobuku pa je čepel majhen ponižen jurček, ki je zrasel iz svojega bratca. Presneta reč, kakor v pravljici!
*	Z vlaka je padel prejšnji četrtek ponoči blizu postaje Rače-Fram 281etni delavec Fr. Bizjak iz Ljubljane, ki je bil naslonjen na vrata vagona in ni opazil, da vrata niso zaklopljena. Ponesrečenec se je precej poškodoval na glavi in si zlomil prst na roki. Mariborski reševalni oddelek je odpeljal Bizjaka z avtom v bolnico. Bodite previdni na vožnji!
*	Konj ga je udaril. V Šmartnem v Rožni dolini je skušal 401etni posestnik Alojzij Brecelj ukrotiti mladega in divjega sosedovega konja. Pri tem pa je bil nekoliko nepreviden in ga je konj močno udaril s kopitom v desno stran telesa. Breclja, ki ima poškodovano desno stran ledvic, so prepeljali v celjsko bolnico.
*	Nesrečen likof. Posestnik Josip Gorenc iz Gorenje vasi pri Sv. Marjeti je mlatil s strojem pšenico. Za to delo je najel več težakov, med njimi tudi 401etnega tesarja in kočarja Antona Kosa. Po izvršenem delu so pili običajni likof. Precej vinjen je šel Kos zvečer v družbi Antona Debevca na skedenj spat v seno. Nekaj časa sta še veselo popevala, naenkrat pa je petje utihnilo. Ko so domači šli pogledat, kaj se je zgodilo, so našli Kosa z zlomljenim tilnikom ležati na skednju. Hotel je bržkone na stran. V vinjenosti pa ni opazil odprtin in je padel s parne na skedenj in se ubil.
. * Smrtna nesreča. Luka Kert, delavec pri lesni industriji «Korotan» na Prevaljah, je padel pri zlaganju desk tako nesrečno, da so morali težko ranjenega prepeljati v bolnico, kjer je v noči na petek poškodbam podlegel. Kerta je s kupa desk, kjer je bil zaposlen z napravljanjem strehe, vrgel močan veterni sunek, da je nesrečnež priletel z glavo ob tla.
*	Revni in napredka željni kmetovalci, ki na-merjajo še letos izboljšati svoje hleve in gnojišča, naj se prijavijo pristojnim občinam za podporo, ki jo bo dajali kraljevska banska uprava v cementu za tretjinsko in polovično ceno. Načrti so brezplačni. Ravnati pa se je točno po pravilniku, ki je pri občini na vpogled. Prijave se sprejemajo do 5. avgusta.
*	Požar v Plazovju pri Laškem. Dne 23. julija zvečer je zažgal umobolni posestnik Karel Knapič v Plazovju svoje gospodarsko poslopje, ki je docela Dogorelo. Mož je pred 14 dnevi ušel iz umo-
bolnice na Studencu ter ves čas svoji ženi grozil, da bo v kratkem doma gorelo, kar se je žal zgodilo. Gasilno društvo iz Laškega se je pod vodstvom načelnika in podnačelnika takoj po obvestilu podalo na požarišče ter s požrtvovalnim delom ogenj lokaliziralo, da se ni razširil še na druga, blizu stoječa poslopja. V gospodarskem objektu je bila tudi klet, v kateri je bilo precej pijače. Gasilcem se niti z največjim naporom ni posrečilo rešiti sodov.
*	Velik požar v Podgradu. Iz Gornje Radgone nam pišejo: V soboto ob dveh popoldne je začelo biti plat zvona pri Sv. Petru ter opozarjalo ljudstvo na pravkar izbruhli požar pri posestniku Štefanu Gederju v Podgradu. Požar se je z vso naglico razširil na vsa gospodarska poslopja. Ker je bila streha obsežnega gospodarskega poslopja s slamo krita, so plameni po izbruhu gostega dima takoj zajeli streho vsega objekta dveh hlevov, gumna, svinjakov, kolarske delavnice in drvarnice. Obstojala je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosednjo s slamo krito hišo ter dva velika kupa slame, ki sta se nahajala nedaleč vstran od pogorišča. K sreči so prihiteli na pomoč z motornimi brizgalnami gasilci iz Gornje Radgone, Apač in avstrijske Radgone, napeljali cevi iz Plitvičkega potoka, oddaljenega nad 400 metrov, ter takoj stopili v akcijo. Na vso srečo ni pihal tisti hip noben močnejši veter in tako je uspelo marljivim gasilcem goreči objekt popolnoma lokalizirati ter obvarovati od požara v neposredni bližini se nahajajoča dva velika kupa slame in stanovansko hišo. Ogenj je izbruhnil neznano kako v listnjaku, v katerem so dlje časa stanovali delavci murske regulacije. Uničil Je gospodarsko poslopje do tal, 105 stotov sena, pet vozov, čistilni mlin za žito, veliko mlatilnico na pogon in mnogo poljskega orodja. Razen ene svinje in 15 kur je uspelo rešiti vso živino. Vsa škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša okrog 95.000 Din, medtem ko je zavarovan pri zavarovalni družbi «Royal» komaj za 20.000 Din.
*	Požar. V sredo, dne 16. t. m. popoldne je požar vpepelil stanovanjski hiši in gospodarska poslopja posestnikov Rajha in Nečimra v Globoki v Medjimurju. Na pomoč je prišlo ljutomersko gasilno društvo z avtom in malo motorno brizgalno. Posestnika trpita veliko škodo, ker je zavarovana vsota kakor navadno neznatna.
*	Velik požar v Goriči vasi. Iz Ribnice nam pišejo: V soboto ob 7. uri zjutraj je začelo biti plat zvona v Goriči vasi. V ognju je bil še čisto novi skedenj posestnika Šege (po domače pri Mlakarju). Ker so skednji skoraj celo vasi na kupu v isti ravni črti, je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi na vsa sosednja gospodarska poslopja in od tam na hiše. K sreči so prihiteli na pomoč Ribničanje in Dolenjci z motornimi brizgalnami, ki so stopile takoj v akcijo. Gasilci so skušali goreči objekt popolnoma lokalizirati, kar pa je bilo popolnoma nemogoče. Takoj se je namreč vnel sosedov skedenj, ki je zagorel v velikanskem zublju in naznanjal daleč po okoliških vaseh na silno nevarnost, ki je pretila Gori-čevaščanom. Na vso srečo ni pihal tisti hip noben močnejši veter. Tako so gasilci mogli požar omejiti vsaj na dva objekta. Tudi drugi skedenj Janeza Lovšina je zagorel v silnem plamenu, da ga je bilo videti po več ur daleč. G. Šega in Lovšin trpita zaradi požara velikansko škodo. Čeprav sta sorazmerno zavarovana, trpita izgubo vsega poletnega pridelka, ki ni bil mal. Ravno pred nekaj dnevi so zvozili Lovšinovi v skedenj polno krme in žita. Kdo je poža'r zakrivil? Domneva se, da so to storili otroci, ki so se igrali okrog skednja. Ljudstvo pa je zaradi požara zelo razburjeno, ker se boji, da ne bi zanetila požara maščevalna roka kakega požigalca.
*	Žito je zažgala zlobna roka posestniku Ba-biču v Spodnjem Krapju pri Ljutomeru, ki ga je imel zloženega v oselici na sadovnjaku. Posestnik je ob ves letošnji pridelek — 260 križev pšenice in rži.
*	Razkrinkana vlomilska tolpa na Bledu, vi
noči od 16. na 17. t. m. je bilo vlomljeno v garde* robo postaje Bled-jezero. Izginila sta dva kovčega,
vredna 25.000 Din, last Georgeberta Hanke iz Dresdna in Alfreda Spiegla z Dunaja. O tem je bila obveščena železniška policija v Ljubljani, ki se ji je kmalu posrečilo razkrinkati pravega vlomilca. Sled je vodila v hišo posestnika Cundriča na Rečici. V tej hiši je železniška policija izvršila preiskavo in uspeh je bil popoln. V sobi sina Jožeta Cundriča je našla še del blaga iz obeh kovče-gov, Hankov kovčeg p prazen v podstrešju med senom. Policija je našla tudi zaveso, ki je bila ukradena iz železniškega kupeja I. razreda. Jože Cundrič je kmalu priznal, da je vlomil v garderobo. O vlomu so vedeli tudi vsi domačini, ki so blago skrili. Pri preiskavi je železniška policija našla tudi več blaga, ki je izviralo iz drugih vlomov na Bledu. Tako je bilo pojasnjenih še osem vlomov, izvršenih deloma lani, deloma letos, in sicer v Triglavski dom, v stanovanje lesnega trgovca Krkoša, posestnika Švegla, stavbnika Slavca, trgovke Burje, posestnika Sokliča in v hotel Toplice. Pri Cundričevih so našli nad 100 ključev in vitrihov, več vlomilskega orodja, dele koles, ki so bila gotovo kje ukradena, nekaj ključaničar-skega orodja, 70 eksplozivnih nabojev, nabito vojaško puško in samokres. Aretirani so bili: oče Andrej Cundrič, njegova žena Terezija in sinova Andrej in Jože. Skupna škoda, ki jo je provzro-čila vlomilska družina na Bledu, se ceni nad 50.000 Din.
*	Voznikova neprevidnost. Na križišču Maistrove ulice in Glavnega trga v Mariboru je povozil neki voznik iz Tuhinja mlajšo žensko, ki je hotela preko ceste. Konj jo je podrl in s kopitom obdelal pod levim kolenom. Brezobzirni voznik je nato odpeljal naprej, žensko so pa na trgu obvezali, potem pa jo spravili k zdravniku. Pogosto se je že ravno na tem ovinku zgodilo kaj slič-nega, zato bi bilo prav umestno, da se proti voznikom, ki ne vozijo previdno, odločno nastopi.
*	Smrtna poškodba dveletnega otrok«,. Posestnik Jožef Kokalj iz Zabreznice v radovljiškem srezu je napregel konjiča, da gre z vozom v bližnjo vas po žaganico. Na sedež voza je posadil poleg sebe tudi dveletno hčerko Marto. Tik pred odhodom se je Kokalj domislil, da še nima vsega s seboj. Pustil je zato voz z otrokom tik državne ceste in odšel po pozabljeno. Med tem časom je privozil po cesti iz Žirovnice neki motociklist. Plašni in motornih vozil nevajeni konj se je ustrašil. Žival je z vozom vred drla nazaj na dvorišče. Pri tem pa je dekletce padlo raz voza. Dobilo je težke poškodbe in je padlo v nezavest. Zdravnik dr. Kogoj z Jesenic je odredil prevoz Marte v ljubljansko bolnico, kjer je ostala šest dni. Po povratku v Zabreznico se je stanje otroku poslabšalo, dokler ni za dobljenimi poškodbami podleglo.
*	Zastrupljenje dveh otrok z alkoholom. V
Čurugu se je pripetila nenavadna nesreča. Posestnik Milenko Velič je odšel z ženo z doma in pustil dva otroka, petletno Nado in osemletnega Jova, brez nadzorstva. Otroka sta v hiši našla steklenico žganja in pila do nezavesti. Ko se je posestnik vrnil, je našel oba nezavestna. Prepeljali so ju takoj v bolnico, kjer je pa deklica zastrupljenju z alkoholom že podlegla, dočim se bori deček s smrtjo.
*	Detomor na Frankolovem. Pred dnevi je porodilo neko dekle na Frankolovem nezakonskega dečka. Po porodu ga je zadušilo in za kopalo v pesek. Zločin so kmalu odkrili in našli tudi otrokovo trupelce. Te dni je odšla na Fran-kolovo sodna komisija, v kateri sta bila sodnika gg. dr. Troje in Rautner ter zdravnika gg. Kolšek in Flajs iz Celja. Zdravnika sta obducirala otroka in ugotovila, da je umrl nasilne smrti. Nečloveško mater so pustili zaenkrat še doma, ker je vsa slaba. Čim bo okrevala, jo bodo odvedli v zapore okrožnega sodišča v Celju.
*	Obsojena detomorilka. Pred mariborskim senatom petorice, ki mu je 23. t. m. predsedoval g. s. s. Zemljič, se je zagovarjala duševno zaostala Moroutova, obtožena detomora. Na razpravi je priznala, da je zadušila otroka, ker ga ni imela kam dati. Glede na njeno priznanje in duševno
zaostalost jo je senat obsodil na poldrugo leto robije in triletno izgubo častnih pravic.
*	Napad v temi. V Kovačevi gostilni v Mav-čah pri Smledniku je neznan človek napadel v večernih urah 601etnega konjskega gonjača Martina Stegenška. Ko je zapuščal gostilno, je bil Martin udarjen z vso silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. V bližini je baš takrat patruljiral orožnik, ki je pozneje napadalca, nekega domačina, izsledil in aretiral. Ranjenega Stegenška so prepeljali v bolnico.
*	Strašen samomor. Na dolenjski železniški progi so našli blizu vojaške bolnice v Ljubljani strašno razmesarjeno truplo. Nesrečnežu je vlak odrezal glavo: Obveščena je bila takoj policija. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 201et-nega Gabrijela Bingulo, delavca iz Like. Fanta je že prejšnji večer videl službujoči stražnik postavati ob progi. To se mu je z<felo sumljivo in vprašal ga je, kaj dela. Bingula je začel tožiti o neznosnih razmerah, češ, da ne zasluži ničesar in da ima revne starše, katere mora podpirati. Bil je ves obupan in dejal je, da si bo končal življenje. Na stražnici je ostal dlje časa, tam so mu dali tudi jesti. S stražnice je odšel naravnost v smrt. Okoli štirih zjutraj je legel na progo, povozil ga je tovorni vlak. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
*	Podivjan bik. V soboto so gornjeradgonski izvozničarji natovarjali živino; med drugimi je privedel na Spodnji gris pred gornjegrajsko carinarnico precej hudega bika 421etni France Mlinaric iz Stavešincev. Ker je bila vročina precej huda, so nagajivi komarji žival razkačili, da je začela divjati. Podrla je svojega gonjača na tla ter mu z rogovi nalomila par reber in ga težko poškodovala. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč gornjeradgonski zdravnik, g. dr. Cremošnik, ter ga s svojim avtom zapeljal v bolnišnico v avstrijski Radgoni.
*	Gad v suknjiču. Neprijetno presenečenje je doživel preddelavec Franc Arh, zaposlen v zagorskem rudniškem kamenolomu. Pustil je svoj suknjič malo časa v baraki pri kamenolomu in šel na delo. Ko se je zopet vrnil in dvigni suknjič, je opazil, da se v žepu nekaj giblje. Ugledal je sikajočega gada, ki je bil zlezel v žep. Prestrašen je Arh hitro spustil suknjič na tla, misleč, da bo gad sam zopet zlezel iz žepa. Gadu pa se ni mudilo in je neprenehoma sikal proti Arhu, ki ga je naposled stresel iz žepa in ubil.
*	Goljufija na sejmu. Novomeška občina vzdržuje že od davna zelo dobro obiskane ponedelj-ske svinjske sejme na Loki, kamor pripeljejo živinorejci zlasti iz šentjernejske doline in krajev krškega sreza prašičke za jesensko rejo na prodaj. Tudi posestnik Franc Mustar iz Cerkelj pri Krškem je pripeljal prejšnji ponedeljek na sejem tri pare lepih prašičkov. Ker je imel precej zastavno pleme, je prašičke hitro spravil v denar. Za prvi prodani par je dobil takoj denar, ko pa je sklenil kupčijo za naslednja dva para, je dobil na roko le aro 100 Din. Ženska, s katero je sklenil kupčijo, je takoj predjala prašičke na svoj voz in vzela živinski potni list z izgovorom, da ga nese v občinsko sejemsko pisarno overovit. Ker se ženska le precej časa ni vrnila z denarjem, se je kmetič podal sam v pisarno, kjer so mu povedali, da je ženska že davno odšla s prašiči in denagem. Ogoljufani kmetič je zadevo javil orožnikom.
*	Ponesrečen zidar. Pri delih na popravilu strehe Vinarske in sadjarske šole v Mariboru je zidar Karel Novak iz Pobrežja, uslužben pri tvrdki Nassimbeni, padel sedem metrov globoko je dobil nevarne notranje kakor tudi poškodbe na glavi. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico, kjer je podlegel poškodbam.
*	Ponesrečen splav pri novem dupleškem mostu. Pri novem dubleškem mostu, ki ga pravkar grade, se je zaletel splav g. Šarmana iz Vur-mata v peto solio mostu in se popolnoma razbil ter zabarikadiral Dravo med peto in šesto soho Promet čez Dravo z brodom so morali zapreti. Na splavu je bilo kakih 16 ljudi, med njimi sedem I dijakov iz Berlina, ki so bili na notovaniu skozi
Maribor, namenjeni naprej na Madžarsko. V Mariboru so bili tudi na Pristanu, kjer so videli splav in prosili lastnika, da se smejo peljati z njim proti Madžarski, kamor je bil splav namenjen. Med vožnjo so se v Dravi kopali in baš v trenutku, ko se je splav razbil, so bili skoro vsi v Dravi, obleke pa so imeli z vsemi dokumenti vred na splavu. Večinoma so vsi ob obleke in dokumente, le nekaj malega so rešili. Ljudje, ki so bili na splavu, so se rešili vsi na sohe. Do večera so delavci odprli pot in promet čez Dravo se je zopet mogel nadaljevati. Škode je okrog 12.000 Din. Nesrečo je zakrivila neprevidnost voznikov, ker je takoj prihodnji splav lepo vozil skozi sohe. Most pa je prestal svojo prvo težko preizkušnjo, zakaj udar splava je bil velikanski, a sohe se niso ganile niti za centimeter, dasi je ravno tam voda najbolj deroča.
*	Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosa, sapnika, požiral* nika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne «Franc Jožefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedo-čijo, da «Franc Jožefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. «Franc Jožefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Perilo se poleti izredno hitro zamaže, zato je tudi v tem času največ pranja. Izdatno olajša to delo le terpentinovo milo Gazela.
*	Velika sokolska tombola s krasnimi, nad 20.000 Din vrednimi dobitki se bo vršila na Bohinjski Bistrici v nedeljo dne 3. avgusta ob pol 16. uri.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
VAS PODPEČ V OGNJU.
Podpeč pri Presorju, 28. julija.
Borovniška gasilska župa je imela v nedeljo svojo župno vajo v idilični vasi Jezeru pri Pre-serju. Župne vaje so se udeležila vsa društva: Borovnica, Kamnik, Preserje, Jezero, Breg, Podpeč in Rakitna. Po orodni vaji so se vršile tudi redovne vaje za gasilski kongres. Okrog 9. zvečer so si vrli gasilci podali roke v slovo z vzkliki: Na svidenje na kongresu v Ljubljani.
Usoda pa je hotela drugače. Ob pol 12. je zatrobil v mirno noč gasilski rog, ki je naznanil, da je v bližini izbruhnil požar. In res! V vasi Podpeči pri Preserju so se pokazali visoki stebri plamenov. Požar je zajel tik pod cesto stoječi kozolec in skednje, ki so bili polni žita in sena. Velika nevarnost pa je pretila, da se vnamejo tudi hiše nad cesto. Edino požrtvovalnim gasilcem z Jezera se imajo Podpečani zahvaliti, da ni do tega prišlo. Skupno s Podpečani so Jezerani pričeli z omejevanjem požara. Vsako hišo, ki je pričela goreti, so v trenutku pogasili.
Strašni zublji so opozorili tudi sosednje gasilce na pretečo nevarnost. V teku pol ure je že 14 brizgaln lilo velike curke vode na goreča poslopja. Pri gašenju so bila naslednja društva na^ vzočna: Jezero, Podpeč, Preserje (motorna), Kamnik, Breg, Borovnica (motorna), Verd (motorna), Notranje gorice, Vnanje gorice, Brezovica, Drenov grič (motorna), Makna, Brest in Ljub-ljana-Barje (motorna). Po večurnem delu se je gasilcem posrečilo pogasiti požar. Celotna škoda znaša okrog 400.000 Din. Največ škode je trpel posestnik Matko Milavec, kateremu sta pogorela dva kozolca, polna žita, in dva skednja, natrpana s senom. Njegova škoda se ceni na 120.000 Din. Zavarovan pa je bil samo za 30.000 Din. Nadalje so pogoreli posestniku Antonu Mravljetu kozolec, posestniku Pristavcu svinjak s štirimi svinjami, kozolee in skedenj, posestniku Kajcu kozolec, po^ sestniku Šviglju kozolec in posestniku Zupiču kozolec in skedenj. Vsi imenovani so bili malenr kostno zavarovani.
Čudim se Podpečanom, da polagajo zavaro* vanju tako malo pozornosti. Pred 46 leti je pogorela vsa vas. V teka 40 let je bilo v vasi 11požarov. Sreča v nesreči je, da ni bilo. človeških

žrtev. V zadnjem hipu so se rešili iz gorečega skednja trije fantje.
Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Pohvalo zaslužijo vsi navzočni gasilci kakor tudi tukajšnje orožništvo, ki je vzdrževalo vzoren red, saj je bilo pri požaru navzočnih več sto ljudi. Požrtvovalno se je udejstvoval tud; župni načelnik, g. Drašler iz Borovnice.
STRAŠNO NEURJE OB SEVERNI MEJI.
Gornja Radgona, 28. julija.
Minuli petek je dopoldne pripekalo precej vroče solnce. Proti 15. pa so se od vseh strani začeli zbirati gosti beli oblački, ki so v naglici postajali vedno večji in temnejši ter obetali neurje. Okoli pol 16. pa je začel razsajati precej hud vihar in temni oblaki so spremenili smer ter v naglici preplavili spodnji del Apačke kotline, Hercegovščak in Gornjo Radgono.
Med bliskanjem in grmenjem se je vlila strašna ploha. Zaslišalo se je po strehah in oknih silno ropotanje precej debele toče, ki je spremljala ploho več minut ter pobelila kakor sneg. Ulice in ceste so bile preplavljene z vodo kakor pritoki večje reke. Po večminutnem uničujočem delu je toča zbila vse poljske pridelke ter uničila mnogo vrtov. Močno so poškodovani sadonosniki in v goricah po vsem Hercegovščaku tako krasno obetajoča letina; nove nasade je docela zbila na tla in hudi naliv je odnesel in izpral vso zemljo. Še drugi dan je bilo na nekaterih mestih najti precej velike kupe toče ter med njo pomešane nebrojne jagode lepega grozdja. Pogled na razdejano delo in trud je nad vb" žalosten. Škoda v goricah znaša do 50 odstotkov ter istotako tudi v sadonosnikih in vrtovih.
Iz bližnjega grička Hercegovščaka je bil dotok vode v sam trg tako silen, da se je pod hotelom g. Rudolfa Kolerja naenkrat zamašil kanal. Z vso silo je voda raznesla kanalizacijo iz opeke, ki vodi ravno pod posebno gostilniško sobo hotela, ter dvignila leseni pod in tako vdrla v gostilniški in trgovinski lokal ter iztekala pri vseh vratili na glavno ulico. Poleg Šprangerjeve vile (v bližini hotela) je bil dotok vode tako silen, da je tekla preko visoke obcestne škarpe kakor slap. Po raznih kleteh je stala voda do pol metra visoko. Škoda jo vsevprek ogromna in gre v sto-tisoče. Vsa letina, o kateri smo pred kratkim poročali, da je doslej kizala izredno lepo, je uničena. Na občino prihajajo trumoma prizadeti posestniki ter prijavljajo provzročeno jim škodo, da se jim po ugotovitvi visoke davščine odpišejo. Tako strašnega neurja v tej letni dobi ne pomnijo ljudje že več desetletij.
Iz Ljutomera pa poročajo: V petek zjutraj ob štirih je prihrumela od zahoda silna nevihta. V črnih oblakih je kar rožljalo, potem pa je padala suha toča kake štiri minute ter kar pobelila zemljo. Zrna so bila od grahove do orehove velikosti. Še skoro do poldne so ležala v kupčkih na bolj senčnatih krajih. Toča je napravila največ škode v Cezanjevcih, na Kamenščaku, kjer je oklestila tudi vinograde do tretjine, v Ljutomeru, kjer je uničila skoro vso povrtr.ino, in v Pristavi.
PO GORNJESAVINJSKI DOLINI.
Rečica o b S a v i n j i, 27. julija.
Dasi prihaja «Domovina» v več izvodih na Rečico in dasi sem že nad štiri leta njen naročnik, še nisem opazil v njej nobenega dopisa iz Rečice. Marsikdo si mogoče misli, da je kak ameriški tornado dvignil naš lepi trg z zemeljske površine. Pa ni tako! Še živimo ter imamo novic cel koš. Evo jih nekaj!
Dne 13. julija smo imeli lepo gasilsko slav-nost, odkritje spominske plošče umrlim ustanoviteljem našega društva; obenem smo blagoslovili novo motorno brizgalno. Zal nam je popoldne nagajalo vreme ter se ni mogla lepa prireditev razviti, kakor smo pričakovali. — V petek dne 18. julija pioti večeru se je med močnim viharjem ulila strašna ploha, med nalivom je pričela padati kakoi oreh debela toča ter je v nekaj mi-
nutah uničila domala vse poljske pridelke; ponekod je pobila celo šipe. Posebna komisija je v ponedeljek cenila škodo.
Neka stranka pri nas si je namerjala nabaviti radijski aparat. Na prigovarjanje nekega poslovodje je res kupila aparat od nekega moža. Kakor hitro pa je stranka imela aparat doma, se je jelo govoriti, da je dobila namesto novega stari aparat ter je plačala zanj 12.000 Din. Pa nič zato. Dasi je bil aparat star in že tudi nekoliko be-težen, je vendar včasih katero zapel ali kakšno smešno povedal. Zadnji čas pa ne vemo, kaj je bilo aparatu, enostavno je zgubil posluh za godbo in za petje in še celo dar govora. Vsi radijski padarji z Rečice so se trudili iti niso znali uganiti vzroka njegove bolezni. Prišlo je celo tako daleč, da so radio-bolnika poslali na neko radio-kliniko v Celje, da mu tam pregledajo drobovje in ugotovijo vzrok, zakaj. je revež zadnji čas postal tako molčeč in če so sploh zdravila zanj. Pa radio-bolnik se je vrnil neozdravljen iz Celja s poročilom, da je revež pač že star in da mora misliti na smrt. Poskusimo še v Ljubljani, mogoče bo tam kaj boljši uspeh! Stranka je stavila dobavitelju aparat na razpolago, zahtevajoč nov aparat, za kakršnega se je bila pogodila. Ej da, ta nesrečni radio!...
NAŠS NA TUJEM
PRAZNIK AMERIŠKIH SLOVENCEV V LJUBLJANI.
Slovenska narodna podporna jednota v Čikagu je na pobudo pokojnega Antona Kristana organizirala izlet naših ameriških rojakov v staro domovino, da spoznajo vse gospodarske, socialne in kulturne prilike v ožji stari domovini in v ostalih krajih Jugoslavije.
V nedeljo so se vsi ameriški Slovenci, ki so že pred tedni prišli v staro domovino, sestali v Ljubljani, da še pred odhodom na pot po Jugoslaviji po domače in prijateljsko proslave skupnost med staro in novo domovino. Lepi senčnati prostor okoli hotela «Tivoli» je bil za to najprimernejši. Že popoldne, ko se je pričela ljudska veselica, je bil velik naval prijateljev delavstva in mnogih odličnih delavskih borcev. Delavsko godbeno društvo «Zarja» je neumorno sviralo razne domače skladbe. In med občinstvom se je kmalu razvnelo prisrčno razpoloženje.
Zvečer je tajništvo SNPJ priredilo za povabljene goste in svoje rojake velik banket v dvorani hotela «Tivoli». Banketa se je udeležilo do 200 oseb. Med gosti sta bila tudi bankir iz New Yorka g. Fran S a k s e r, ki vsako leto pride na dopust v Slovenijo, in novinar g. R e m s, ki dopisuje ameriškim listom in stalno biva v Ljubljani. Viharno je bila na banketu pozdravljena tudi g.Emmy F r e u n d-1 i c h o v a, poslanka dunajskega parlamenta, članica eksekutive Mednarodne zadružne zveze v Londonu in prvoboriteljica za žensko enakopravnost.
Med banketom so se vrstile najprisrčnejše napitnice in zdravice, nekatere globoko resne, a druge polne pristnega domačega humorja.
V	imenu SNPJ in izletnega odbora je navzoče goste pozdravil John O lip iz Cikaga, ki je želel svojim tovarišem najboljše potovanje po lepi Jugoslaviji, a domačim, da bi njih država še krepkeje napredovala in se gospodarsko okrepila.
Dr. Henrik Turna je prečital pozdrav ge. Anke Kristanove za izkazane izraze sožalja, nato pa je ameriške rojake pozdravil v imenu vseh delavskih gospodarskih in strokovnih organizacij. Poudarjal je velik gospodarski pomen Jednote, ki že desetletja goji vezi med starim in novim svetom. Pozdravili so nato ameriške rojake v imenu strokovnih organizacij in strokovne komisije gosp. Fran
V	u k, v imenu izseljeniškega urada banske uorave izselieniški komisar 2. Fink. v ime-
nu ljubljanskega delavstva g. Nace Mihevc, v imenu DZ g. Ivan Š t u k e 1 j in mnogi drugi. Lep je bil tudi govor ge. Emmy Freundlii chove.
Vse govore in zdravice so navzoči sprejeli z najviharnejšim odobravanjem. Govorniki pa so se v svojih govorih spominjali tudi svobodoljubnosti Severnih zedinjenih ameriških držav, ki ne ovirajo duševnega in kulturnega napredka posameznim priseljencem. Večer je, kakor omenjeno, prav lepo potekel.
Večina ameriških izletnikov je v ponedeljek zjutraj krenila z dolenjskim vlakom proti Karlovcu na Sušak. Američani potujejo po Dalmaciji, Bosni, Srbiji ter se bodo vrnili do 7. avgusta.
NAŠI SEZONSKI DELAVCI V NEMČIJI.
L i e b e n s t e i n, 20. julija.
Ker se oglašajo Slovenci v Nemčiji iz vseh krajev v «Domovini», dovolite tudi nam malo prostora v tem ljubem listu.
Tukaj v pokrajini Wiirttembergu nas je Slovencev prav mnogo in smo kot sezonski delavci zaposleni po veleposestvih. Kraji so prav lepi ia ljudje dobri; nas kot inozemce spoštujejo in so prav prijazni z nami.
Nemški delavci se posebno odlikujejo po visoki srčni izobrazbi in so nam Slovencem v marsičem v dober zgled. Delo se opravlja tukaj z raznimi modernimi stroji, vendar je treba še delavcev prav mnogo. Ker ne slišimo nikjer lepe slovenske besede, nam je «Domovina> prav dobrodošla in jo prav radi čitamo. Vsem bralcem in bralkam «Domovine> kakor tudi prijateljem in znancem, v lepi Sloveniji pošiljamo presrčne narodne pozdrave iz Nemčije: Andrej Mir (Sveti Miklavž pri Ormožu), Anton Erjavec (Dokležovje l v Prekmurju), Mihael Ružič (Prosečka vas v Prekmur ju) in ostali delavci in ostale delavke v Liebensteinu.
WENEUX LES SABLANS (Francija). Prosim
Vas, gospod urednik, da tudi nam pustite malo prostora v naši ljubi «Domovini», ki jo vedno težko pričakujemo, saj nam prinaša mnogo domačih novic iz naše rodne domovine. Tukaj živimo še dokaj dobro, zaposleni smo pri različnih delih. Domačini nam gredo prijazno na roko. Prav lepo smo praznovali francoski narodni praznik dne 14. julija. Kakor običajno vsako leto, je tudi tokrat dobila vsaka oseba kaj za spomin na veliki -ian francoske republike. Posebno lepo so bili obdarovani tudi naši otroci. Imamo v tem kraju prav dobrega župana Chevrierja, ki je zelo naklonjen mladini, zato ga pa tudi otroci imajo zelo radi. A sploh je od vseh spoštovan. Sedaj Vas pa, gospod urednik, prav lepo pozdravljamo, enako vse čitatelje in čitateljice «Domovine». — Jožef in Marija Rožanc, Ivan Mlokar, Ivan Premrov in Ivan Pakiž.
PREKMURSKI GLASNIK
Za povzdigo kmetijstva v gornjem Prekmurju.
V nedeljo, 13. t. m., se je vršila druga redna seja ožjega kmetijskega odbora za srez Mursko Soboto, ki se je nad dve uri pečala s povzdigo kmetijstva v gornjem Prekmurju. V zmislu zakonitih določil se namerava ustanoviti sresko vzorno posestvo, ki bo vzgajalo potrebne merjaščeke in petelinčke; gojilo bo vrhu tega razna semena, izvrševalo poskuse, vzgajalo sadna drevesca, da ne bomo več v toliki meri odvisni od uvoza iz drugih srezov. V kratkem se bo nakupilo nekaj prvovrstnih plemenskih merjaščekov in jih razdelilo med prošnjike. Premovanja konj, ki se bo vršilo 19. avgusta v Beltincih, se udeleži odborov predsednik osebno in bo tam razdelil dve nagradi sreskega kmetijskega odbora po 500 Din. Najstarejšemu rodovniškemu odseku v Puconcih, ki priredi 30. avgusta svojo prvo razstavo plemenske živine, se je odobril prispevek 3000 D.n; tudi te priieditve se udeleži odborov predsednik. V jeseni se bo nakupilo in razdelilo večje število plemenskih petelinov štajerske pasme. Istotako se
bo jeseni razdelila semenska pšenica Beltinci št. 277 in sadna drevesca iz razsadnika v Raki-čanu. Za oboje je zaprošena večja banivinska podpora, pa tudi sreski kmetijski odbor bo po svojih močeh prispeval. Za absolvente zimskega kmetijskega tečaja v Strukovcih se priredi v zaret-ku meseca avgusta dvodnevni poučni izlet. Nadalje se je sklenilo podvzeti vse potrebne korake, da se zniža zemljiški davek, ki je v Prek-murju mnogo višji kakor v sosednih štajerskih krajih.
Za izboljšanje gmotnega stanja kmeta. Hvalevredno akcijo je započelo sresko, načelstvo v Murski Soboti. Blizu 40 dobiib kmetov, večinoma županov, se je peljalo v Dokležovje, kjer ima semenogojska postaja v Beltincih svoja polja, da so si lahko na licu mesta ogledali zrno raznih vrst pšenice, ki jo križa in poplemenjuje ta zavod. Želeti bi bilo, da se tudi živinoreji posveti večja pažnja. V Preknmrju je ustanovljenih že čedno število rodovniških društev, važno pa je, da priskočijo na pomoč predvsem oblastva. Le oblastvo lahko danes nakupi in pošlie v te kraje potrebne plemenske bike in pa nekaj brejih krav. Brez žrtev se ljudstvu ne bo moglo pomagati.
Poljske miši v Prekmurju. Kraljevska banska uprava je dovolila 25%en prispevek k stroškom letos pomladi izvršenega zatiranja poljskih miši v devetih občinah v skupnem iznosu 6000 Din.
ni tudi v tej knjigi nobenih podrobnosti. Suho | in hladno pisana knjiga pripoveduje med drugim: «Bilo je 18. julija 19J8 Centralni odbor ko-I munistične stranke je zasedal v Moskvi pod pred-J sedstvom Lenina. Drug Semaško, komisar za narodno zdravje, je ravno poročal o potrebnih ' ukrepih za higieno vasi, ko je nakrat vstopil Sverdlov in sedel poleg Lenina. Ko je Semaško končal, je spregovoril Sverdlov: Tovariši! Nikolaj Romanov je bil v Jekaterinburgu po sklepu okrožnega sovjeta ustreljen, ker so se Cehoslo-vaki bližali kraju in je bila nevarnost, da zbeži. — Nato je govornik zahteval od centralnega komiteta takoj pismeno odobrenje izvršitve smrtne kazni nad ruskim carjem in carsko rod-i bilo. Navzoči so pričeli živahno debatirati o do-| godku, Lenin pa je vstal in zavpil: ,Seja je prekinjena! Gremo na naslednjo točko dnevnega reda!' Debata o zahtevi Sverdlova je bila končana v petih minutah in prešlo se je na ,nadaljno točko dnevnega reda,' kakor je odredil Lenin .. •>
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Strašen potres v Italiji
Ob 1. ponoči od 22. na 23. julija je upropastil potres precejšen del ozemlja v Južni Italiji. Ško= da na poslopjih, ki so se podrla in ki se še podirajo. je tolikšna, da je sploh še ni mogoče preceniti. Smrt je našlo pod razvalinami nad 3000 ljudi. Sunek je bil tako močan in nenaden, da je v nekaterih hišah prav vse prebivalce zgnetlo. V neki sirotišnici se je rešilo od 200 deklic le 10. Od padajočega tramovja in rušečega se zidovja je bilo nad deset tisoč ljudi ranjenih. Mesto M&lfi z 12.000 prebivalci je popolnoma porušeno. Potres je trajal 45 sekund. Ljudstva, ki se mu je podiral strop nad glavami in se mu je razmikal pod nogami, se je lotila silna panika. Vse je drlo v smrtnem strahu iz mesta, neusmiljeno gazeč otroke in starce. Tudi v Napoliju se je porušilo več hiš ter so začeli zaradi silnih sunkov zvonovi po cerkvah sami zvoniti. Najbolj so bili prizadeti kraji Potenza, Mazera, Rio Nero. Rarila in Acala.
X 1009 žrtev tajfuna. Strašni vihar tajfun, ki je zadnje dni divjal nad zapadnim delom Japonske, je povzročil velikansko škodo. V Fu-kuoati in drugih mestih se je zrušilo več sto hiš. Mnogo oseb je ostalo pod ruševinami. V velikih skrbeh so zaradi usode parnika «Karei Mrrux Domnevajo, da se je parnik, ki je imel na krovu TO potnikov, potopil. Potopilo se je tudi več manjših ladij. Telefonske in brzojavne zve7e so popolnoma prekinjene. Pri Kokuri v okraju Megi je zagrabil tajfun neki osebni vi: k ter ga vrgel s tirov. Pod razvalinami razbitih vagonov je pokopanih večje število liudi. Zadnje vesti iz Japonske o tajfunski nesreči poročajo, da je bila to najstašnejša katastrofa v zadnjih štiridesetih letih. Tajfun je povzročil velikansko škodo ter je na več sto kilometrov opustošil cvetoča ozemlja. Število človeških žrtev je izredno veliko ter se ceni nad 1000. V enem samem kraju je zaradi viharja izgubilo, življenje skoro 300 oseb. Nad 100 ribiških bark se je potopilo ali pa jih pogrešajo.
X Prva sovj;>tsVa knjiga o usodi zadnjega ruskega carja. V Leningradu je nedavno izšla knjiga Rykova pod naslovom «Zadnji dnevi Ro-manovov>. Prvič obravnava komunist to tragično temo in z ozirom na odlično pisateljevo ime je treba publikacijo smatrati kot službeno. Seveda
Dober odgovor.
Dva mestna gizdalina srečata kmetsko žensko, ki pelje oslico, otovorjeno z jerbasi sočivja in zelenjave.
«Kam ste pa ve dve namenjeni ?» je smeje nagovoril prvi gizdalin kmetico.
Zena je odgovorila mirno: «Jaz nesem sočivje na trg. Moja tovarišica si pa gre iskat ženina. Ako vama je všeč, le predstavita se ji »
Gizdalina sta zardela in hitro odšla dalje.
M.
Živo strašilo.
Tujec: «Oče, ali vam koristi to strašilo na njivi?»
Kmet: «Koristi pa, koristi Vsak berač, ki pride mimo, stopi k straši'u in ogleduje, ali bi se dalo kaj okrasti — in tako mi odžen) vse vrane.»
T-	M.
Cigan in spovednik.
Cigan pride k spovedi ter spovedniku ukrade zlato uro. Nato se prične izpovedovati.
! Cigan: «Duhovni oče, ukradel sem uro in to zelo obžaluiem. Kaj naj storim?>
Duhovnik: <-Vrni uro lastnikub
Cigan: <?Tukaj je ura, gospod »
Duhovnik: <N<s meni, ampak tistemu jo vrni, kateremu si jo ukradel.>
Cigan: «Sem mu jo že ponudil, pa je ni hotel vzeti. >
Duhovnik: «Če je tako, potem je ura tvoja.»
Cigan: «Hvala lepab	M.
Dober tek.
Zena (v mpnažerijij: «Kaj bi pa ti rekel, če bi se nenadoma mreža raztrgala in bi lev mene popade! ?»
Mož: «Dober tek!»
Zagovor.
Sodnik: «Zakaj ste ukradli srebrno žlico?»
Tat: «Zato, ker zlate ni bilo ...»
V	šoli.
—	Če ne boš priden, Jurček, napišem tvojemu papnnu pismo, naj pride k meni.
—	Tega pa le niker ne storite, gospod učitelj, moj oče je zdravnik in plačati mu boste morali za prvi poset 100 Din.
V	šoli.
Učitelj: «Ni vse zlato, kar se sveti. Kdo mi zna k temu povedati kak primer?*
Peterček: «Vaše hlače, gospod učitplj!»
Nevarna ponudita.
—	Gospod doktor, nimam denarja, da bi vam plačal honorar za zdravljenje. Ali bi ne mogel honorarja pri vas zaslužiti?
—	O tem bi se dalo govoriti. Kaj pa ste po poklicu?
—	Rokoborec.
= Stran 11	=
Iz otroških ust.
V prvem razredu ljudske šole so otroci po nalogu učiteljice slikali z barvami hišo z dimnikom, iz katerega se kadi. Neki otn>k je naslikal dim zeleno. Učiteljica ga vpraša, zakaj, nakar se otrok nasmehne: «Špinačo kuhajo, gospodična!*
V trgovini.
—	Kakšen prodajalec pa ste? Zakaj ste tako osorno zavrnili gospoda, ki je hotel nekaj kupiti? Zapomnite si, da ima odjemalec vedno prav.
—	Ne vem, gospod šef, kako je s tem. Gospod je dejal, da je pri nas jama razbojnikov.
Kazen na obroke.
Sodnik (tožencu): «Vi ste svojemu sosedu prilepili zaušnico in ste z:;to obsojeni na 200 Din globe. Imate k temu kaj pripomniti?>
«Da, gospod sodnik. Eno vprašanje: ali bi ne mogel teh 200 Din v obrokih plačati ?>
«To ne gre. Vi tudi zaušnice riste na obroke dajali.*
V juliju
ko se perilo najbolj zamaže, Vam bo pri trudapolnem pranju najboljši pomočnik
tj^sipextl\«vo mil«
Advokat dr. Koderman Karel
v mariboru
naznanja, da se nahaja — po razdružitvi z g. dr. Slokarjem — njegova odvetniška pisarna v dosedanjih prostorih na
Aleksandrovi cesti št. 12
(pritličje, na desni). — Telefon 21-92.

vaci!
Najcenejši koks 100 k« . . . Din 85'-
Pri večjem naročilu popust! LJU.LIANSKA MESTNA PLINARNA.
319
0 ^
1S2L
ob gl&imi cesti
v večji vasi ob Kolpi, pripravna za podjetnega obrtnika ali trgovca, nadalje pripadajoči svet — njive, košenice, stelniki, gozd in za vinograde že rabljene parcele —, v zdravi legi, se ugodno prodasta. Več se poizve pri notarju v Črnomlju.
Ako mi ogledalo kedaj pove
neprijetno resnico,
tedaj najdem hitro pomoč pri preizkušenih Elsa-pre-paratih za nego lepote: Elsa-mita zdravja in lepote v 7 finih in koristnih vrstah (milo iz liliji— nega mleka, lilijine kreme iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, kntranovo, brivsko);
EIsa-Creme pomada za obraz in roke, Elsa-poraada za rast las. — Eln-ghampo 1 kom 3 Din 30 p, Elsadont pasta za zobe, 1 tuba 8 Din 80 p.
Vedno rabim samo te preparate.
Delajte tudi lli tako — pomagalo bo tudi Dam!
5 komadov Elsa-mila na izbiro stane 52 Din franko, če se denar pošlje naprej; po povzetju 62 Din.
Dobiva se povsod. Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stuhica Donja, Elsat.g 360.
Ppima gonilna jer m ena
ia vse mlinsko-tehnične potrebšiine vedno v zalogi pri tvrdki
CADtz & jRlAR. Ljubljana. Kolodvorska ulica 35
Ako želite, da ostanejo Vaša gospodarska posopja z ostalim vred dobio | rebarv na, morate nabavljati barve, pokost (firne/.), lake ia druge tem slične redmete ed no pri
DRAGU FRANZU
V LJUBLJAN', Stari trg St. 24 295
Postrežba točna.	Cene solidne!
Vsaka beseda 50 par. NafmanlSJ znesek 7 Din. ZenftnJ oglasi dopisovanja ta trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov še posebe) 2 Din. Znesek Je priložiti naročilo. Oglasni oddelek .DOMOVINE.. Llubljana. Prešernova ulica št 4.	Telefon it 3492.
Kovači!	Kolarski pomočnik, dobro izurjen.
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam se sprejme. Sprejme se samo oni, ki bi, če bi bilo nudi družba «llirija», Ljubljana, Dunajska cesta št. 46, poman jkanje dela, lahko delal doma, seveda nj telefon št. 2820.	30 mojo obrt. Naslov pri upravništvu «Domovine» r
Ljubljani.	337
2 do 3 poštene vajence za sedlarski obrt
sprejme proti celotni oskrbi Hinko Perne v Radom* ljah.	320
Gostilna in posestvo v Štrigovi (Medimur je).
šele pred nekaj leti sezidana enonadstropna hiša s 7 sobami, 2 kuhinjama in 2 kletema, gospodarsko poslopje, krasen vrt, 2 'A orala n jiv (oranic), 1 oral sadnega vrta, ob državni cesti na iako dobrem prometnem mestu, se prodado. Cena zelo nizka in ugodna. Več pove Rejnar v Razkrižju pri Štrigovi.
309
V prodaji leži Vaša bodočnost!
Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet iiaših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kakor v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor.	285
Telina družba, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
Pomlajevanje.
Znano je, da nikako bogastvo ne more dati človeku one sreče, ki jo uživa v svoji mladosti v polnem zdravju, moči in aktivnosti. Toda na žalost ostane naš organizem zdrav, močan, sposoben za delo in aktivno življenje samo dotlej, dokler so njegove življenjske žleze zdrave. Slabe ali celo bolne žleze ne dovajajo več organizmu dragocenih fermentov in hormonov energije, zaradi česar krvo-tok in premena materije ne delujeta in v organizmu e nabirajo strupi (sečna kislina, urati i. dr ), ki so nvno glavni krivci vseh našili nadlog in naglega iaranja. Na srečo so slavni znanstveniki: Branil, #ekar, Karno, Gilbert in drugi iznašli sredstvo, tla ie podovajanju fiziološkega ekstrakta (kakor Kale-fluida D. Kaleničenka) iz žiez mladih živali v bolni organizem človeka zopet vračajo izgubljeno zdravje, mladostna moč in aktivno življen je, t. j organizem se enostavno ponilaja.
Kalefluid čisti kri, regulira krvotok in premeno materije; po izvršenem klimi zdravljenja ponehajo: slabost, nervoznost, nagla utrujenost, bolečine, potrtost in bivši bolnik uživa zopet vse radosti življenja mladih let.
Brezplačno pošljemo brošuro: cPomla jen je in lečenje organizma*. Naš naslov: Beograd, Kralju Milana 58. Miloš Markovič. — Za Ameriko: A. Tchernoff, 50 East. 12? St. Nevv York Cit.v.
Kalefluid se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijar
Krojaški mojstri in šivilje.
ki nimate časa v sezoni, udeležite se sedaj krojnega tečaja, ki se prične dne 2. a v g u s t a. Pomočniki, pomočnice, nešivilje, tudi Vi izrabite priliko in se ga udeležite, da boste za jesensko sezono laže dobili službo. Ker imamo generalno zastopstvo modnih lis stov anglo=francoske modne krojne akademije, se bo , že v tem tečaju poučevalo po najnovejših jesenskih modelih, brez katerih Vam ne bo mogoče delati mo» derne garderobe. Za učence brezplačni ponavljalni tečaj. Brezplačna rekomandacija služb. Modni listi na razpolago. Krojno učilišče, generalno zastopništvo modnih listov, Ljubljana, Stari trg št. 19.	316
Mlinarski učenec se išče.
Ilrana in stanovanje pri mojstru. Naslov pove uprava «Domovine>.	336
Gostilničarji!
Večje količine prav dobrega vina iz lastne gorice vam ponuja po nizki ceni Janko Mestinšek pri Sv. Petru na Medvedovem selu, pošta Podplat, 338
Vajenca za usnjarski obrt
sprejme s hrano in stanovanjem Franc Čebular, usnjar na Igu pri Ljubljani.	331
Kmečko dekle
za hišna in poljska dela se išče. Ponudbe pod <Zdrava» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 332
Majer ali viničar.
oženjen, ki ima več za delo sposobnih rodbinskih članov, popolnoma vešč sadjarstvu in živinoreji, se sprejme v stalno službo proti udeležbi na donosu ekonomije in živinoreje za posestvo, sestoječe iz okoli 30 oralov sadovnjakov, njih in travnikoT in opremljeno z živim in mrtvim inventarjem.. Nastop službe jeseni ali pozimi. Ponudbe s podrobnimi podatki naj se pošljejo iia naslov: Kobal SI, Ljubljana, Gledališka ulica št. 13.	328
Sprejmemo še nekaj zastopnikov
za prodajo šivalnih strojev, koles, gramofonov itd. «Centra», Ljubljana, poštni predal 248.	330
šnia otave se bliža!
Paientirano v v.se 1 kulturnih državah
od Din		95'—
»	»	98 —
»	n	136-—
n	»	345 —
n	»	85 —
ve	iki	
	I	K,
fg&mz** Violine Tambure Mandoline Gramofoni Itocne harmonike
Zahtevajte naš
CEN
ki ga Vam pošljemo brezplačn 1
MEINEL & IIEB0LD
Tovarna gšssbi?,
gramofonov in hsrenonafc
Prodajna p> dtuinica:
MARiBOR ŠT. 104 B
Olajšajte si delo z našim patentiranim, fcrezvzmetnim
„STUB AIER"- brzoklepalnikom!
Prednosti:
1.	Nobenega mučnega klepanja več.
2.	80°/Oni pr ih anek iia času, kajti naš aparat skleplje vsako, tudi najtršo koso, v 2 do 3 minutah bolje in lepše kot more to storiti najbolj izurjen kosec.
3.	Klepanje je otroško lahko ter se mu lahko priuče ženske, mladoletni in tudi oni s slabimi očmi.
4.	Aparat deluje popolnoma brezšumno.
5.	Preprečuje šktbine in s tem varuje koso.
6.	Kleplje se lahko z nasajenim kosiščem; zaradi tega odpade nepotrebno snemanje kose pred klepanjem.
7.	Širina klepa se lahko poljubno uravnava.
8.	Teža mu je samo 9 kg; zaradi tega se lahko prenaša.
9.	Tvornična garancija do kor.ca onega leta, v katerem se je kupil.
10.	Aparat deluje čustveno, kar je pri klepanju glavna stvar.
11.	Aparat je brez vsake vzmeti in 1 ajnavadne še konstrukcije ter izdelan iz najboljšega specialnega jekla; zaradi tega so popravila izključena.
12.	Nobenih nadaljnih stroškov, temveč samo enkratni izdatek.
13.	Točno funkcioniranje, ki pri pravilnem ravnanju nikoli ne odpove.
14.	Z aparatom se lahko klepljejo tudi srpi. Zategadelj, kmetovalci, si ne pozabite nabaviti tega za Vas velevažnega orodja prej ko
mogoče, še pred košnjo!
Mnogoštevilna zahvalna in priznalna pisma iz tuzemstva in inozemstva na razpolago! Prospekte, navodila in vsa ostala pojasnila Vam daje brezplačno:
Generalno razpečavanje „Stubaier"-brzoklepalnikov
FRIDERIK KRATZ, družba z o. z.,
. _	Stražišče pri Kranju št. 52 (Dravska banovina)
1 aBMBBmBBBBBMP111^"89183818^^^^