Štev. 218. V IhbM, v letrteft, 14. seirfenbni 1911 aa Velja po pošti: ss Za oalo teto uprt| . K M*— M ft^St« " "m t-SO U M meseo n . n 2-30 M Hemčijo oeloletio „ 29'— bi ostalo Inoaematvo „ 36*— V Ljubljani nt dom: Za celo let« upraj . K 24'— - . „ M-« • » «'— K • t. >'- V ijntl pnjean mmčri K 1*90 u pol lete m četrt tete Leto XXXIX. Baostolpna petttvrata (72 aa): u enkrat . . . . po 19 v sa dvakrat .... n 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primaren popust Poslano ln reki notice: enostolpna petltvrata (T2sui) 30 vlnar|ev. s Izhaja:! vsak dan, Isvsemi! aedelje te prasalka, ob 9. ari popoldne. oar Oretatftvo )e v Kopitarje* Hlol itev. 9/flL BokepUt se aa vračajo; nefranklrana pisma sa na as »prejemajo. — Dradniikega telelona itev. 74.« Političen list za slovenski narod. Opraraiitvo |e v Kopitarjevi nllol itev. S. m Avstr. poštna liro. račnn it 24.797. Oorake peitna hram. račnn it 28.511. — Upravnlikega telelona it 188. Današnja številka obsega 6 strani. Šolske razmere na Štajerskem. Zadnje čase kritikuje »Slov. Narod« slabe šolske razmere na Kranjskem ter slika kakor da bi bile na Štajerskem vzorne. Nemci to radi ponatisnejo ter se Škodoželjno smejejo, dasi sami dobro vedo, da je naše šolstvo od Nemcev zelo zanemarjeno, zlasti v okrajih, kjer prevladuje slovenski živelj. Da tudi na Štajerskem ni vse zlato, kar se sveti, to hočemo tu dokazati. Res je, da so šole na Kranjskem večinama enorazredne, a to jc iz praktičnih in pedagoških ozirov dobro. Šol je več, da imajo otroci bližje do šole. Na Štajerskem pa so šolski okoliši tako obširni, da morajo otroci po dve uri in še več do šole, kjer so večrazred-nice. Od teh imajo pa le tržani in večji kraji dobiček, okoličani kmetje pa in otroci lc trpljenje. Otroci prihajajo red-kokedaj v šolo in tedaj še utrujeni ter so za pouk nesposobni. Kmetje pa le morajo ravno tako prispevati k stroškom ter pomagati tržanorn graditi krasne palač«. Šolski obisk je vsled lakih razmer grozno zanemarjen in uspehi minimalni. Zanimivo bi bilo sestaviti .statistiko o zamudah. Tu bi sc videlo, kako »napredna« je Štajerska. Vse kazni nič ne pomagajo, ani^aR Učiteljem se greni življenje in jemlje veselje do poklica. Nič ni čudnega, da na deželi narašča število učiteljic, moških učiteljev pa pomanjkuje, kakor toži »Slov. Narod« z dne 9. septembra. Na Štajerskem-se celo nahajajo kraji, ki še sedaj nimajo urejenih šolskih okolišev. Ali niso krivi tega liberalci sami, ki so imeli in šc imajo šolstvo v rokah? Kakor hitro je v večjih krajih postavno število otrok, se koj razširi šola, na kmetih pa le po težkih bojih. Tu so učitelji preobloženi s prevelikim številom otrok. Da, je lo resnica. dokazuje nek dopisnik v »Slovenskem Narodu« samem z dne 23. junija t. 1., kakor sledi: »Deželni šolski svet je hiter, kjer je treba ugoditi Nemcem. Kako drugače je s Slovenci! Kjer bi bila za nas potrebna šola, sc zavlačuje šola leta in leta. Vsak ugovor pride prav, da le ni treba razširi evat i šol. V laškem okraju so nekatere šole, ki imajo blizu 200 otrok, a vendar so eno-razrednice. Nič boljše ni v brežiškem okraju, osobito pa v kozjanskem in sevniškem. V teh okrajih je najslabši šolski obisk na celem Štajerskem. Tu je največje število analfabetov. Samo v sevniškem okraju je gotovo 30 odstotkov otrok, ki ne obiskujejo šole. Ker so okoliši zelo obširni, morajo otroci hoditi v šolo čez postavno daljavo. Nihče pa nc misli, da bi se postavilo več šol, da bi sc otrokom olajšala dolga pot. Deželni in zaspani okrajni šolski sveti pa nimajo ne volje, ne ener-žije, da bi rešili šolsko vprašanje. To se zavlačuje leta in leta, birokratični »šimelj« pa gre počasi in si zua, pomagati. Kjer je čezpostavno število otrok, vpelje se poldnevni pouk.« Tako torej »Slov. Narod«! Hic Rho-dus, hic salta! Kranjski liberalci bi radi vso krivdo zavalili »klerikalcem« na rame, dasi dobro vedo, da so sami največ krivi, ker niso zadostno skrbeli za šolo. Na-mah sc pa tudi na Kranjskem ne dado razmere izboljšati radi zanikrnosti prejšnjih gospodarjev. Poglejmo nadalje, kakšna so tudi nekatera stanovanja za učitelja. Res je, da imajo mnogi učitelji lepa stanovanja, a preveč je tudi takih, ki bi se jih sramoval vsak kočar. Dobe se, ki so vlažni in najmanj odgovarjajo higi-jeničnim predpisom. Učitelji-voditclji morajo imeti stanovanja, ki odgovarjajo 25 odstotkom temeljne plače. Vendar morajo bivati v nezdravih prostorih, ki niso prav nič vredni. Ali hočete rla vam navedemo kraje? Čas bi bil, da bi tudi deželni šolski svet v Gradcu v tem kaj ukrenil in si ogledal zaznamek teh poslopij. Da morajo po nekaterih šolah otroci, piti kalno vodo mesto zdrave, pitne, odgovarja tudi higi-jeničnim predpisom. Če je kateri učitelj nemčkutar, je koj vse v redu, slovenski narodni učitelji pa, morajo sami vse izvojevati. Učiteljstvo je v pravem pomenu zasužnjeno. Nikdo si ne upa ziniti, ne posamezno, ne v društvih proti šolskim nerodnostim. Učit. društva in okr. konference so tukaj le zato, da časte in kade nadzornikom ter jim pošiljajo uda-nostne izjave, dasi ne vedo, kako jih pritiskajo gospodje nadzorniki. Saj se ne upajo uiti referirati v slovenskem jeziku, ker so večinoma nemškutarji od pet do glave. Rog ne daj, da bi sc kdo upal kaj ziniti proti predstojnikom, ki si domišljujejo, da so nezmotljivi. Temu bi se gotovo slabo godilo. Konečno bodi še nekaj omenjeno glede nameščenj učiteljskega osobja. Tu vlada prava korupcija. Nc gleda se na starost, znanje, krajevne razmere, ampak le na protckcijo. Kakor hitro je. katero boljše mesto prazno, se to ne služba provizorno raznim benjaminč-kom, znancem, prijateljem in nemšku-tarjem. V prvi vrsti pridejo v poštev nadzornikovc hčerke in sinovi. To se vidi zlasti v celskcm in laškem okraju in drugod. Ko dotični napravijo izkušnjo, so nameščeni pozneje difinitiv-no, dasi so na izbiro starejši, bolj izkušeni in sposobni prosilci. Dež. šolski svet že skrbi, da namesti boljša mesta z nemškutarji ali narodno mlačnimi učitelji. Slovenske narodne učitelje, pa je treba pustiti v od Boga zapuščenih krajih, ker jim tam niso nevarni, kjer je ljudstvo najbolj nasprotno šoli in kjer je uspeh najmanj mogoč. Ker deželni šolski svet štajerski vza,me vsak dopis, kateri jc naperjen v kateremkoli časopisu proti učiteljstvu, na znanje, naj bi enkrat vzel tudi sebe pod kritično lupo in videl bode marsikaj gnilega in neobjektivnega. Seveda sedaj delajo Nemci kakor hočejo, ker ni slovenskega zastopnika v dež e1n e m šolskem svetu. Čudijo se pa. da slovenski poslanci obstruirajo? Prav imajo! Slovenski snodnještajerski učitelj. MBBSK8 vpšflllje. »Matin« poroča., da je sestavila francoska vlada. 20 novih predlogov Nemčiji glede na maročansko Vprašanje, Najvažnejše francoske zahtevo so: 1. Francoska dobi popolno politično svobodo v Maroku. 2. Vse velevlasti so gospodarsko popolnoma enakopravne. 3. Francoska jamči za gospodarsko enakopravnost. Francosko časopisje naglasa, da več Francozi Nemcem ne morejo dovoliti, kolikor so že. Načelno si pravzaprav Francozi in Nemci več ne nasprotujejo. Popolno politično svobodo v Maroku so Nemci Francozom pod gotovimi pogoji že zagotavljali. Francoski listi sodijo, da sc pogajanja redno razvijajo. Večjo pozornost kakor pogajanja med Francozi in Nemci vzbujajo vojne priprave Belgije in Nizozemske. V Londonu sodijo, da sin sklenili Belgija in Nizozemska medsebojno obrambno pogodbo. Največjo pozornost vzbuja, ker ise je belgijski kralj tako hitro vrnil v Bruselj. Nameraval je namreč prvotno ostati na Tirolskem, a položaj jc bil tak, da se je hitro vrnil v Belgijo, kjer je odobrit nasvete belgijskega vojnega ministra. Če se bodoči teden nc reši maročansko vprašanje, se premeste antvverpnska, bruggeška, gentska in monška posadka v utrdbe ob Masi, da sc prepreči vsako presenečenje. Belgijci in Nizozemci se pripravljajo za vsak slučaj na obrambo Angleške. Angleški general French jc. kakor znano, pred nekaj dnevi obiskal Francosko, kjer je natančno inšpiciral vzhodno francosko mejo. Z ozirom na to inšpekcijo sta se pričeli Belgija in Nizozemska oboroževati. Belci ja je po evropskih pogodbah nevtralna država in bi smatrale velevlasti napad na Belgijo kot. kršenje miru. Nizozemska je pa. navezana na svojo moč. Kljub temu je Belgija zelo utrdila svojo zemljo, ker ni izključeno, da bi v slučaju vojske s Francozi nemška armada vdrla, skozi Belgijo v Francijo, ker Francoska ob 'svoji severni meji ni tako močno vtr-jena, kakor ob drugih mejah. Nizozemska sicer direktno ni ta.ko prizadeta, a Angleži uvažajo skozi Nizozemsko na evropsko celino svoje blago. Rotterdam je tretje trgovsko pristanišče Evrope za Londonom in Hamburgom. Angleži sc boje. da bi Nemci v slučaju vojske z Angleži, ko bi Angleži onemogočili nemško trgovino, za<-.sedli Nizozemsko, kaj- ni nikakor tako nemogoče, ker v svetovnih vojskah nehajo vsi oziri. Sicer pa. pišejo lako francoski kakor nemški listi zelo spravljivo, Angleži sami bi pa radi ponižali Nemčijo, ki jim zelo konkurira na svetovnem trgu, kjer so bili prej Angleži dejansko sami gospodarji. Angleška zasleduje vedno politiko, ki ji zelo koristi. Dokler so se zaradi Indije bali Rusije, niso imeli časa, da se pečajo z Nemčijo. A ko so po Japoncih ponižali Rusijo, jc prišla na vrsto Nemčija. V slučaju voj-'ske s Francozi bi mogla, pomagati Francozom Rusija, a Nemčiji Avstro-Ogrska in Italija. Italijanom samim zdaj gre za Tripolis. Zato bi skoraj gotovo ne držali križem rok. Vojna sreča je pa zelo, zelo opoteča. Trozvezne armado so na kopnem močnejše kot ru-sko-francoska; Angleži ne pridejo vpo-šlev. ker njih moč je na morju. In na morju? Tu prevladujeta Francoska in Angleška., dasi se čujejo glasovi, da niti na morju ne morejo Francozi in Angleži računati z gotovo zmago. LISTEK. V Čitaje najnovejšo knjigo veleuče-nega g. dr. K. Štreklja »O Levčevem pravopisu in njega kritikah«*) sem se nemalo začudil, zagledavši v nji, da se je g. pisatelj spravil osorno tudi na-me, pravim na-me, čeprav nisem nikdar napisal niti ene slovke zoper Levčev pravopis. Stoječemu na načelu, da naj služijo našim piscem pred vsemi le take besede, ki so domače i nam i drugim Slovenom, ušla mi je. tualitam ktera slovanska, nam ne še domača beseda, ali ktera slovanska, po Levstiku, Kiiz-miezu in Aškercu posneta., v naši knjigi sploh nc še priznana oblika. Podvrgavam sc očitbi g. pisatelja, da odnosna moja mešanica ne zadobi nikdar grajanske pravice. Vsa drugači jc pa stvar, ki se tiče druzih očiteb. *) Ko so izhajali odnosni odlomki te knjige 1900. in 1901. leta v »Slovencu«, sem bil na Dunaju tako obložen s pravdami, da ga nise.ni imel časa za čitanje naših dnevnikov. Tudi me ni na-njc nikdo onozoril. Ko sem spisal svoj sestavek »Ču-vajmo svoje prastarine«, presedalo mi je tako zvano b o m k a n j e (vezanje dovršenega glagola z pomožnikom »biti« v izražanje futura) istotako, kakor mi preseda dan denes neumestno k o t k a nje in k a k o r k a n j e , rek-še raba veznikov »kot« in »kakor« tudi tedaj, kedar bi imel stati na njiju mestu veznik nego (ponekod skrajšan v no), ali g e n i t i v s predstoječim predlogom od, odnosno brez tega predloga in celo v tako zvanih apozici-jah (dostavkih), kder ga prav nič treba ni. Na. strani 16. mi očita g. pisatelj, da. učim v navedenem svojem spisu »poleg nekih resnic, šc skoraj več neresnic, da begam z njimi zlasti ljudi po Primorju, zbrane krog »Edinosti«, da spada k tem neresnicam med drugimi ta, da ima sedanjik dovršnika v c d n o pomen bodočnosti in da ie pripovedni sedanjik tuja prikazen, ki se je moramo ogibali kakor hudiča«. — Počasi. Točno tega, kar mi g. pisatelj očita, nisem jaz nikedar pisal. Pisal sem le, na kolikor se še spominjam. — nimam namreč več nobenega izvoda omenjene svoje knjižice — »da dovršili glagol po svoji naravi nima prezenta., da ima sicer obliko prezenta. da jc njegov pomen pa futuren in da v iz- raža. n j c f u t. u r a n c potrebuje nikdar in n i k d e r p o m o ž -nega glagola »biti«. Ponovil sem le to, kar so učili pred menoj izrecno ali z raznimi vzgledi Juri Dalmatin, Stevan Kuzmicz, dr. Fran Miklošič, Anton Janežič, Matevž Cigale, d on Andrej Marušič, Anton Klodič vitez Sa-bladoski, Fran Levstik, Fran Cegnar, Andrej Fekonja in drugi in te svoje trditve podprl sem z raznimi vzgledi, vzetimi iz našega narodnega in knjiŽ-njega in iz jezika vseli drugih Slove-nov. Tudi nisem nikedar trdil, da je pripovedni sedanjik tuja prikazen, ki se je moramo ogibati kakor hudiča;..... pač pa sem omenil, da nam rabi v knjigi pregostoma in da bi bilo lepše in naravne.jšc, ako bi mislili, govorili in pisali tako. kakor mislijo in govore priprosti ljudje vseh slovanskih plemen, rekše, da bi izražali vse. A. a) kar se je dogajalo, s ponav-Ijavnim, b) kar se je godilo, z nedovrš-nim, in c) kar se je zgodilo, z dovrš-nim glagolom v p e r f e k t u . n. pr. ad a.) v starih časih so pašcvali na Gori; ad b) lani smo kosili na Mlaki; ad c) soseda je včeraj požela pšenico pod Gomilo; B. kar se godi, le z nedovršnikom v preže n tu, na pr. pisar piše, hlapec cepi polena, C. v f u t u r u pa, a) kar sc bo godilo, z nedovršnim glagolom in s pomožnikom »bili«, na pr. letos bomo orali za Gričem, — b) kar sc zgodi, z dovršnim glagolom brez pomožnika »biti«, na pr. danes požanjeiuo ječmen v Lopenicah šc pred južino; — in da se temu dosledno izogibajino prezenta historičnega in futurnega tako, da bi lepše bilo na, pr. »gospod je prišel in rekel«, nego: »gospod pride in reče«, ali: »jutre bo veselica na, B rež in i«, nego »jutre se vrši veselica na Brezi ni«. Na isti strani trdi g. pisatelj, da je dokazal otec Stanislav škrabec ničnost prigovorov Lamurskega in tovarišev. — Tudi to trditev, na kolikor se mene tiče, je treba ogledati si cum grano salis. Plamenica o naravi do-vršnega glagola, ki sem jo vrgel jaz v našo knjigo, gori še dan danes; zoper velcučenega profesorja g. H. Peruška, ki uči znanstveno prav isto, kar sem uči) jaz praktično z raznimi vzgledi, vojujeta dostojna mu borca g. profesor L. Pintar in prečastni otec Stanislav škra bec. Ne vem, koda j bo konec te vojne; gotovo ne tako hitro. — Na dokaz pa. da me prečastni otec Stanislav ni še »sijajno« pobil, kakor trdi g. pisatelj, navajam dopisnico, ki mi jo Doslal dne 20. novembra 1898. leta ffflOiS-j ^MJerm^ia^,, T. »rs A! • •»cs.-.sN.ili, i »M Tomvrini .niOTu" stiariszka\ kilometer isti prečastni naš otec in ki slovo med drugim tako-le: »Jako mi je žal, da se naju nazori, sicer tako blizu si, ne dajo popolnoma zediniti. V vsakem primeru Vam ostane zasluga, da sto jako pripomogel k pojasnjenju dotične strani naše slovnice«. — Zmaganim, poraženim smatral se bom pa šc le tedaj, kedar mi bo jedrovito dokazano, da znači na pr. »jutre bom prišel na Opčine«, kaj druzega od »jutre pridem na Opčine«, — ali da znači: »drcvi bom šel v Lokev«, kaj druzega od »drevi p o j d e m v Lokev«. — O to, le o to je teklo moje p r a v d a n j e. Ad quid torej neslo, vansko, nepotrebno to bomkanje, zaradi kterega nam očitajo, ne brez razloga, drugi Sloveni, da govorimo in pišemo židovsko slovenščino? Napisavši, da znači tedaj pravzaprav damals, nisem storil nobenega naglavnega greha, ker rabi Gorjanom na Goriškem »tedaj« z naglašenim »a« za damals »tedi« z naglasom na polu-glasniku »e« pa za »torej« ali damals. Ne spominjam se več, če sem Izpodbijal tudi jaz besedo »vinski trgovec« za Weinhandlcr. Lepa ni in je tudi dvoumna. Priprosti naš narod na Primorskem je nc pozna; 011 pozna le ljudi, ki vino prodajajo in kupujejo, ki z vinom »merkancavajo«. Da po-menja na pr. »ta je vinska«, žensko, ki rada vino pije, to je pač sploh znano. Pač pa sem omenil v napadanem svojem spisu, da ne bi smeli zloženih nemških samostalnikov prevajati v e d-n o s pridevnikom in samostalnikom. Da je beseda »izid« jezikoven ne-stvor, to pripoznava tudi g. pisatelj.. No, ni beseda »izhodišče«, ki jo ponuja .011 za Ausgang, Ausfall, 1' esito; ne dozdeva se mi prav prikladna, ker znači Ausgangsstelle. Prikladnejši bodo morda, izrazi: izhod, izpad, uspeli, konec, zvršetek. Sploh pa se lahko izo-gibljemo teh in sličnih samostalnikov, ker navadno nam rabi v takih slučajih primeren glagol. Mojih trditev, da nam rabi predlog »pri« v raznih slučajih neumestno in da pridevnik »prost« znači v vseh slovanskih jezikih gcmein, schlicht, alltaglich, einfach, ni g. pisatelj nikakor ne ovrgel. Izlasti ni bilo mu treba razpravljati oNtem predlogu na dolgo in široko, ker je nižemu našemu ljudstvu tako malo znan kakor pridevnik »svoboden«. Koder sem živel in odnosno služil na Slovenskem, nisem nikedar slišal voznika »kot« za nemški a 1 s in \v i e , za. italijanski c o m c, d i p i u, d i meno, iz ust priprostih naših ljudi. G. pisatelj navaja sicer iz raznih virov, meni neznanih in skoraj nedostopnih, da služi ta voznik ne le Gorenjcem in Korošcem, temuč tudi Hrvatom. — Bodi, — ali tudi to je gotovo, da ga nisem do sedaj zagledal v nobenorp Časopisu, v nobenem slovarju, pisanem na hrvaškem ali srbskem, na češkem, poljskem in na ruskem jeziku. Staro-slovenski iezik ga tudi he'nožna. _>Jed Sicer pa Maroko ne dovede šc do vojske, ker Rusija ni prav nič navdušena za njo. Zato do svetovne vojske zdaj najbrže še nd bo prišlo, dasi bi Angleži zelo radi ponižali Nemce, še rajši' kot Francozi, ki še niso pozabili svojih porazov leta 1870/71. MINISTRSKI SVET. Včeraj dopoldne se je vršil na Dunaju ministrski svet pod predsedstvom min. predsednika, v katerem sc je razpravljalo o mnogih tekočih vprašanjih, kakor tudi o vprašanju glede na pomanjkanje mesa. Pri tom sc jc vršila obširna debata o zvišanju srbskega kontingenta. Tozadevne predloge bo avstrijska vlada sporočila ogrski, in je pričakovati, da jim bo ogrska vlada pritrdila, zlasti še, ker se tudi v ogrskih mestih poja.vlja močno gibanje zaradi mesne krize. Drugo vprašanje, o katerem je tudi razpravljal ministrske svet, je plačilno gibanje na držav- ciziral svoje stališče napram Gau-tschevi vladi. ZVIŠANJE DEŽELNIH DOKLAD NA ČEŠKEM. V včerajšnji seji češkega dež. odbora je bil stavljen predlog, naj se za zadnje četrtletje tekočega leta dosežo pobiranje 65% deželne dpklade, namesto dosedanjo 55%,. potom cesarskega patenta. Predlog je bil sprejet proti protestu referenta dr. tJrbana z gla^ sovi Čehov. in veleposestnikov. Češki dež. odbor je že trikrat sklenil zvišati deželne doklade od 55% na 65%, vendar doslej ni vlaa za 1- Iv 50 vin. Ustje notira za oktober-december 40 K ob slabi tendenci. — Požar v Istri. V nedeljo ob pol 11. uri ponoči je začelo goreti v Klancu v Istri gospodarsko poslopje Jožefa Metlika, h. št. 17. Pogorelo je do tal z vso shrambo in zalogami; zgorela je tudi ena krava, eno so z največjo težavo rešili. Tik zraven jo hiša št. 16. Jožeta Metlika, ki jo tudi pogorela do tal.Gospodarja ni bilo doma; gospodinja in tri hčerke so rešile golo življenje, ena je že začela goreti. Pihala je huda burja; ako bi se bilo vžgalo na drugem koncu vasi, bi bila danes vsa vas pogorišče. Gašenje je bilo zelo težavno, ker vode ni skoro nič več. — Vlom v cerkev. V Vukovaru je te dni nek redar ponoči slišal razbijanje v tamošnji frančiškanski cerkvi. Ko pogleda natančnejše vidi nekoga človeka, kako hoče priti skozi okno. Takoj je začel streljati na vlomilca in ga zadel v nogo. Vlomilec ni mogel bežati in redar ga je prijel ter spoznal v njem krojača Steva Gjurišiča, ki je priznal, da je preje žc vlomil v evan-geljsko cerkev. — Kadar Rumuni plešejo. V Ivo-fnorzanu na Ogrskem so imeli 8. t. m. rumunski kmetje velik ples, na katerem je bilo do 300 oseb — vsi seveda oboroženi z noži in palicami. Med plesom so je začel prepir in kmalu nato tudi grozovit pretep, v katerem je vsak dobil večje ali manjše rane, več celo smrtno nevarne. — Rezervist umrl vsled kačjega pika. V bližini Siska so imeli vojaki 53. pešpolka medpotoma vaje. Nekemu oddelku se je na neki njivi poveljevalo vleči se na tla; pri tem je eden rezervistov začutil, kako ga je nekaj ugriznilo v roko, na kar pa se ni oziral ter dalje vežbal. Čez četrt ure pa se je že onesvestil. Kljub takojšnji zdravniški pomoči jc tretji dan v vojaški bolnišnici v Sisku v silnih bolečinah umrl. Preiskava jo dognala, da ga je pičil gad. Nesrečnik je zapustil ženo s šestimi otroci. — Zagrebški mestni občinski odbor je v svoji seji 9. t. m. med drugim sklenil zvišati naklado na pivo. Sprejet je bil tudi predlog za avtomatično službeno napredovanje mestnih uradnikov. — Zastrupiti se je hotela v Osjeku tdova Lavra Fabijan ter pila lužno raztopljino. Prizadejala si je težke no-■ ranje poškodbe, a pravočasna zdravniška pomoč jo je rešila. Kot vzrok svojemu dejanju je navedla žalost nacl moževo smrtjo, ki je pa že pred dvema letoma umrl. — Kolera na Hrvaškem. V Vukovaru je ravno na obletnico lanskega izbruha kolere na koleri zbolel ribič Anton Heimburger. — Kaznovani bosenski okrajni načelnik. Okrajni načelnik Rauch v Bu-gojnu je dal srbskega kmeta Popoviča, ki sc je v nekem zemljiškem sporu večkrat obrnil nanj za pomoč, končno po slugi z brahialno silo vreči iz urada. Kmet jc tožil radi razžaljenja časti in Rauch je bil te dni obsojen na 30 dni zapora oziroma 300 K globe. Obsodba se je izrekla v kontumacU, ker je Rauch težko obolel in ni prišel k razpravi. ' — Deputacija deželnih višjih inženirjev na Hrvaškem jc bila te dni pri sekcij skem načelniku pl. Chavraku, da izposluje takojšno začasno izboljšanje gmotnega stanja, dokler so službena reorganizacija ne izvede postavnim potom. Vesti, da so višji inženirji pričeli s pasivno resistenco, zavračajo isti kot neresnično, ker bi bila to stvar vseh tehnikov. — Avtomobilska nesreča v Zagrebu. 9. t. m. jc po Zagrebu kakor navadno divjal s svojim avtomobilom stavbenik Viktor Gros. Ko jc ostro zavil okrog nekega vogla, ne da bi dal kako znamenje, sc je pripeljal nasproti g. Nossan, čegar kon ja sta se pred nenadnim pojavom avtomobila splašila ter vrgla, kočijo ob kandelaber za plin. Nossan in kočijaž sin odletela z voza, ki se je popolnoma razbil, ter dobila težke poškodbe. Tudi vsa konjska oprava se jo potrgala. Gosp. Nossan zahteva 1800 K odškodnine. — Premestitve konjemstva I. 1912. so ugotovljene takole: 11. dragoniski polk iz Mitrovice v Brno, 9. liuzaraki polk iz Šopronja v Mitrovico, 5. ulanski polk iz Varaždina v Steinamanger in 12. ulanski polk iz Stolnega Bclgrada v Varaždin. — Izvoz srbskega žita preko Soluna jo nasproti lanskemu izvozu v prvem polletju v istem času lotos silno padel. Lani je znašal 4275 vagonov, letos pa le 1230 vagonov. Vzrokov je več: odpretje avstro-ognsko meje, visoko prevozne cene turških železnic, pa tudi zvišane mezde solunskih težakov. Turška vlada sc trudi, da srbski žitni izvoz zopet na Solun navrne ter namerava v Solunu zgraditi skladišče za 40.000 ton žita. — Srbski izvoz živine v Italijo se je zadnja leta dvignil za celih 30% in bi se bil še bolj, da ni ravno ob največjem prometu lani v Srbiji izbruhnila živinska kuga. Leta 1906. je šlo srbske živine preko Soluna le 1643 kosov, leta 1910. pa že 34 tisoč 38 kosov, od tega samo v Italijo 29.767 kosov, in sicer za tako dobro ceno, da nam bo Italija tudi od sedaj naprej prevzela velik del srbske živine, ki se je preje skoro izključno izvažala le v Avstro-Ogrsko. »Čudodelno sredstvo« za bolno carico. Iz Peterburga poročajo: V carjevi palači se je izvršil skrivnosten dogodek, ki ga doslej še niso pojasnili. K straži ob vhodu v palačo je došla neka stara kmetica, ki je pokazala priporočilno pismo kolegijskega svetnika Ja- ; hontova na upravitelja palače, vsled česar se ji je dovolil tudi vstop. Upravitelju palače je izročila kmetica omenjeno pismo, v katerem se potrjuje, da je kmetica Marja Ivanovna hčer imenovanega kolegijskega svetnika ozdravila skoro na čudežen način v teku Ireh dni neke težke živčne bolezni. Kmetica je izpovedala, da je čula o bolezni ljubljene carice ter da je prinesla s seboj neko čudodelno sredstvo, s katerim je možno carico v 48 urah popolnoma ozdraviti. Izročila je upravitelju palače mal zavojček, v katerem naj bi bilo čudodelno zdravilo. Upravitelj je starki naročil, naj nekoliko počaka ter je zapustil s »čudodelnim zdravilom« sobo. Ko pa se je vrnil, kmetice ni bilo več. To $ se je zdelo uradniku sumljivo ter je začel poizvedovati po kmetici. Straža pa mu je izpovedala, da ženska ni prekoračila več vrat. Upravitelj je takoj sumil kak zločin ter je pustil poklicati artilerijskega inženirja Tretjakova, s katerim je previdno odprl zavoj, Čegar teža se mu je že prej zdela nenaravna. Presenečena sta našla v njem umetno izdelan mal peklenski stroj, ki bi znal povzročiti ob gotovi priliki veliko nesrečo. Pri nadaljni preiskavi je kolegijski svetnik Jahontov izjavil, da kake Mar je Ivanovne sploh ne pozna in da tudi ni napravil nobenega priporočilnega pisma. Ni še dognano, ali je atentat z bombo bil namenjen upravitelju palače ali carici sami. Policija, ki z mrzlično delavnostjo preiskuje celo zadevo, ni našla za skrivnostno kmetico in njenimi pomagači nobene sledi. Milijonar — obsojen k smrti. Po 14dnevnem procesu je bil 9. septembra milijonar Henry Clay Beatty v Virgi-niji na. smrt obsojen, ker je svojo ženo umoril. Beatty je bil poi'očen z Luizo Aven, deklico bogate in ugledne rodbine. Zakon je bil nesrečen in Luiza Be-atty je svojega moža zapustila in se vrnila na dom svojih starišev v Dellavva-re. Kmalu nato je porodila otroka in se podala v spremstvu svoje matere v Richmond na obisk k svojim prijateljem. Tukaj se jej je zopet približal njen mož Henry, kateremu je njegov oče zagrozil, da ga razdedi, ako se ne spravi s svojo ženo. Henry je povabil svojo ženo v avtomobil in- žena je na prigovarjanje svoje matere privolila. Ženo je med vožnjo ustrelil, zato ker jc bila napoti ljubavnomu razmerju, v katei-em je živel z ljubimko Beu-lah Binford. Njegov izgovor, da so mu ženo razbojniki ustrelili, ni našel pri sodišču nobene vere. TržaSKe novice. Katoliško misleči Slovenci v Trsta zahajajo, kakor se poroča, v slovensko kavarno » C o m m e r c i o «, ulica Ca-serma; toliko na znanje vsem somišljenikom kakor tudi zunanjim gostom, ki posečajo Trst. — Upati je, da. se v do-glednom času osnuje »Klub slovenskega katoliškega raz-u m n i š t v a v T r s t u «. Črnogorski kralj se je podal s svojo jahto v Portorose. V Trstu se je vozil z avtomobilom v Barkovlje in Bazovico. Požari. V zadnjih 24 urah se je zabeležilo sledeče požare: v zloglasni hiši v ulici Capitelli 6; škoda 10.000 lv; v enakovredni hiši v ulici Alfieri št. 8; škoda 400 K; v gozdu pri »Lovcu«, kjer je pogorelo 8000 m'-' lesa; v bližini Na-brežine v gozdu; pogorelo okoli lOOOm2 lesa; v ulici Ponte 6/1.; v ulici G. Gali-lei št. 2, kjer jc gorel les. Nesreče. Štiri metre globoko je padla 141etna Palmira Dornani, stanujoča v ulici Pondares ter se težko poškodovala. Pri delu v delavnici S. Marka je padel 7 m globoko Izrael Ilorovvitz ter se tudi težko poškodoval. Peljali so ga v bolnišnico, a je med potjo umrl. Na zdravniško postajo se je radi lahkih poškodb zateklo 17 oseb. Radi nesrečne ljubezni jc hotela umreti 181etna Marija D. Zastrupila se je z oetovo kislino. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ljubljanske novice. lj Ljubljanska deželnozborska volitev. Naša stranka še ni sklepala o tem, kakšno stališče zavzame pri dežel nozborski volitvi v Ljubljani, ker je odstopil g. Knez. GraŠki listi in tudi ljubljanski liberalni znajo več kot mi in napovedujejo, da je naša stranka postavila za kandidata gospoda dr. Gregoriča, obenem pa povedo, da bodo kandidii-ali liberalci tržnega nadzornika Ribnikarja, da bo kontroliral dr. Tavčarja, če dela pravo politiko v kranjski deželni upravi. Nemci in liberalci so res zelo čudni ljudje, da poročajo o stvareh, o katerih naša stranka ni še ničesar sklepala, ne zvršilni odbor, ne vodstvo in ne krajna organizacija. lj V nedeljo ob 7. uri zvečer vsi v »Ljudski dom«, kjer uprizori »Ljudski oder F. S. Finžgarjevo narodno igro s petjem: »Divji lovec«. Igra sama na sebi se je že neštetokrat igrala, kar je najboljše izpričevalo, da je dobra. »Ljudski oder« je storil vse, kar je v njegovi moči, da igra uspe in doseže tudi na tem odru zaslužen uspeh! — Pisatelj g. župnik Finžgar bo pri predstavi osebno navzoč. Sodeluje glasbeno društvo »Ljubljana«. Pestre narodne noše, ženske in moške, nekaj čez 60, in krasne kulise bodo nudile izreden užitek za oko, lepo besedilo igre pa razvedrilo, pouk in zabavo za uho. Vstopnice se dobe v »Katoliški Bukvarni«, Pred škofijo, vsaki dan od 8. do 12. in od 2. do 7. ure v predprodaji. Ker se kaže za igro živahno zanimanje, naj si vsak v predprodaji zasigura dober prostor. lj Udeleženci občnega zbora in skupščine S. K. S. Z. v nedeljo naj si zasigurajo, ako hočejo posetiti zvečer ob 7. uri otvoritveno predstavo »Ljudskega odra« »Divji lovec«, po dopisnici prostor in obenem pošljejo denar, da se jim karte rezervira. Na priglase, ki bi jim ne bil priložen denar, se ne more ozirati. Sedeži so po 3 K, 2 K, 1 K 50 h in največ sedežev po 1 K. Priglase je nasloviti na »Katoliško bukvarno v Ljubljani«. lj P. n. gg. državni uradniki! Dvorana v »Mestnem domu« je v nedeljo, i7. t. m„ zasedena, torej se vrši napovedani manifestacijski shod v veliki dvorani hotela » IJ n i o n « točno ob 11. uri dopoldne. — Dolžnost vsakemu c. kr. uradniku bodi. udeležiti se mani-festacijskega shoda! lj Vinska pokušnja. Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani priredi danes ocl 5. ure popoldne do 10. ure zvečer v zadružni pokuševalni kleti pod kavarno »Evropa« javno po-kušnjo pristnih kranjskih vin ter sprejema naročila na večje množine. lj Vinska trgatev »Slov. gospodarskega In izobraževalnega društva za trnovsko in krakovsko predmestje« v Ljubljani, ki bo v nedeljo, dne 17. t. m., popoldne ob 3. uri na vrtu gostilne g. M. Weissa v Konjušni ulici, bo gotovo ena najlepših prireditev tega društva. Zanimanje za to društvo, ki ima že sedaj mnogo prijateljev vsled svojega koristnega programa, raste od dne do dne. Društvu pa manjka mnogo gmotno in tudi moralne pomoči. Zato prav toplo priporočamo vsem našim somišljenikom in somišljenicam, da se te veselice, ki l>o po pripravah soditi prav zabavna, v prav obilnem številu udeleže. Vstopnina je samo 20 vinarjev za osebo. Prosimo pa tudi vse naše somišljenike in somišljenicc, ka.kor tudi prijatelje in dobrotnike društva, da pošljejo pred veselico kak dobitek za srečolov. Vsak dobitek se s hvaležnostjo sprejme in se bo društvo svojih dobrotnikov vedno s hvaležnostjo spominjalo. Dobitke in darove sprejema g. Rud. Zalar, posestnik v Cerkveni ulici št. 11, kakor sc tudi sprejemajo v društvenem prostoru v Konjušni ulici 4. Na svidenje na vinski trgatvi, v nedeljo vsi na veselico k Weissu! — V slučaju neugodnega vremena sc vrši vinska trgatev v nedeljo, dne 24. septembra 1911 ravnoiam. lj Za kruhom. Včeraj so Je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 71 Slovencev in 10 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 10 Slovencev in 25 Hrvatov. lj Nepreviden kolesar. Sinoči je na Zaloški cesti nek kolesar tako neprevidno vozil, da je podrl na tla šestletno Angelo Kandus, katera je pri padcu zadobila na desni roki telesne poškodbe. lj Mlekarski voziček prevrnil je včeraj na Karlovski cesti pred hišo št. 8 nek voznik mlekarici Mariji Do-linšekovi. Zlomil je pri vozičku oje in napravil 4 K škode. lj Sirovina. Včeraj popoldne je prišel k prodajalki živil Mariji Broni na Gruberjevem nabrežju delavec Ivan Illebš in zahteval od nje jedi. Ker je bil videti vinjen in se je Broni dozdevalo, da je brez denarja, mu zahtevanega ni hotela dati. To je Hlebša tako vjezilo, da jo je sunil v prsa. Ko jo je hotel še pretepavati, je prišel mož in siroveža odstranil. Telefonska in brzojavno porod. CESAR. Dunaj, 14. septembra. Cesar se tekom oktobra poda za nekaj časa na svoj grad Godollo. ČEŠKONEMŠKA SPRAVNA AKCIJA. Dunaj, 14. septembra. Danes je konferiral tukaj češki cesarski namestnik knez Thun z ministrskim predsednikom baronom Gautschem in mu poročal o razpoloženju med dežel-nozborskimi strankami. DRŽAVNOZBORSKA KANDIDATURA V GRADCU. Gradec, 14. septembra. Zaupniki nemškonacionalne stranke kandidira-, jo tukaj nasproti Weidenhofferju gra-škega občinskega svetnika dr. Gar-gitterja. • ANGLEŠKI GOSTJE. Dunaj, 14. septembra. Londonski lord-mayor in občinski svetniki so se danes od Dunaja poslovili. Podajo se v Išl, odtod pa v Prago. POVIŠANJE CENE PIVA. Dunaj, 14. septembra. Tukaj se zbere centralna zveza avstrijskih pivovarn k seji, v kateri se bo vršilo posvetovanje o zvišanju cene pivu. Ceno nameravajo zvišati za 2 K od hektolitra in sicer počenši z novim letom. ZOPETNA STAVKA NA ANGLEŠKEM. London, 14. septembra. Železničarji pretijo, da bodo v slučaju da se ne izvede, kar se jim je ob zadnjem štrajku dovolilo, začeli zopet z generala nirn štrajkom. POTRES V ITALIJI. Florenca, 14. septembra.. Tukaj so ob 11. uri 29 minut ponoči konstatirali močan potres. IGRALSKA AFERA. Dunaj, 14. septembra. Znani opeml pevec Lco Slezak se 1. oktobra od dvorne opere poslovi, ker mu ne dovoli zahtevanih 4000 K od vsakega večera. KOLERA V MALI AZIJI. Carigrad, 14. septembra. V nekem kraju Male Azije se je v zadnjem času pojavilo 328 slučajev kolere; od teb jih je umrlo 111. Književnost. Grafenauer: Zgodovina novejšegb slovenskega slovstva. II. del. Doba narodnega prebujenja (1848—1868). Ljubi ljana 1911. Založila »Katoliška Bukvar-* na«. Da je to klasična knjiga prve viv ste, kakršnih imamo malo Slovenci, nam povedo strokovne ocene, ki jih či-tamo v naših revijah. Posebno se odli-t kuje knjiga po svoji temeljitosti in za-* nesljivosti, s katero popisuje življenje in delovanje posameznih pisateljev. —1 »Dom in Svet« pravi, da stoji v tem oziru Grafenauer jeva knjiga na vrhuncu znanstvenega dela in tudi stilistič4 no se čila kakor zanimiva povest, taka da ima bralec pravi užitek. V dolgi vrsti sc vrstijo pred nami znana, draga nam imena z drugimi žc nekoliko pozabljenimi, nobena važnejša osebnost ni izpuščena in pri vsaki izvemo vse. kar tvori jedro nje delovanja. Mnoge izmed opisanih oseb smo poznali osebno in je knjiga za nas še tembolj zanimiva, ker so nam tu opisani pisatelji tako blizu po času. Pisatelj je ogromno snov obdelal lako, da govori najprej o starejšem pisateljskem rodu te dobe (Bloivveis, L. Jeran, Fr. Svetličičj M. Vilhar, Ant. Zakelj, Koseski, Mala-vašič itd.), potem o začetnikih novega časa: L. Toman, Josipina Urbančič, Razlag, Fr. Cegnar, Mat. Valjavec, L. Svetec, Jan. Trdina, Davorin Trsten« jak, Ant. Janežič, poseben odstavek zavzema Fr. Levstik, nato pride S^moftt Jenko in mlajši rod Fr. Erjavec, Val. Mandelc, Val. Zamik, Jan. Mcnzingcr, I. Kosmač, Fr. Zakrajšck, Val. Slan-cink, Ant. Zupančič, Andrcjčkov Jožo jn pesniki: A. Umek,-Gr. lvrok, Jan. Bile, dekan Iv. Vesel, Frankolski in R. Silvester. — Grafenauerjeve slovstveno zgodovine sta izšla doslej dva dela. 1. del obsega dobo od Pohlina do Prešerna na 153. straneh. Cena za broširan izvod je 2 K, za kartoniran 1 K 50 h, za v platno vezan 2 K 80 h. Zelo obširni drugi del pa obsega zgoraj opisano literarno zgodovino na VIII. + 475 straneh. Cena za broširan izvod 6 K 20 h, za vezan 7 K 20 h. * Nova pomenljiva knjiga. — »Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol.« — Tretja knjiga: Življenje po katoliški veri. Spisal Gregorij Pečjak, doktor bogoslovja, katehet. V Ljubljani 1911. V založbi »Katoliške Bukvarne«. Natisnila »Katoliška Tiskarna«. — Opozarjamo gg. duhovnike in izobražene laike, naj n e naročajo tc šolske izdaje, ker je zanje posebe prirejena bolj porabna izdaja z imenom »Katoliška etika«. Pisatelj ji je dodal obširno stvarno kazalo, ki človeka o vsakem važnejšem nauku iz vseh treh vero-učnih knjig hitro orientira. Ziaf za pridigarje in katehete ima ta Maja več ko podvojeno vrednost. Cena lepo vezani knjigi je ista, t. j. 2 K 80 vin. — Za tiste, ki še nimajo druge veroučne knjige: »Resnice katoliške vere«, je šc bolj priporočljivo, da si omislijo obe dr. Pečjakovi knjigi, ki sc medseboj dopolnjujeta, v skupni vezavi pod imenom: »Katoliška dogmatika in etika«. Cena 5 K 30 vin. Priporočljiva je skupna knjiga ne le zavoljo razmerno nižje cene, ampak mnogobolj zavoljo skupnega stvarnega kazala, Zobna krema Dr. E. Mer ne ordinira od 2765 15. do 23. t. m. Zahvala. Vsem, ki so nam izkazali ustmeno ali pismeno sočutje ob smrti našega ljubljenega soproga, oziroma sina, brata, svaka, gospoda Frana Podboja c. kr. pošt. asistenta izrekamo svojo najiskrenejo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, nadalje preblag. gospodu pošt. nadoskrbniku Štruklju, gg. kolegom za častno spremstvo gg. pevcem, deputaciji LjuDlj. Sokola in sploh vsem, ki so predragega rajnika spremili k zadnjem počitku tako v Ljubljani kakor tudi v Ribnici. Bog povrni! Ljubljana-Ribnica 13. sept. 1911. Žalujoča rodbina 2768 Podbojeva. 2769 Odda se takoj lepa meblovana soba s posebnim vhodom v Frančiškanski Ulici 2. desno 3 nads. (Hotel Union). Učitelj poučuje temeljito igranje 2727 na cifre. Pri pridni vaji uspeh zagotovljen. Več sc izve na Cojzovi cesti 9. pritličje desno. Odvetnik Dr. Ivo Novak naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno ¥ Gorici, ulica Caserma št. 7,1. nadstropje.