Pettnlm pi»t«l1n—i Leto ril., štev. 84 V" Ljubljani, sobota dne 8. aprila 1922 Posamezna Stev. 75 par • 3 K Izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno . . 149 S mesečno. ...... 10» ca inozemstvo . . bOO w Ojias: za vsai; cnm višine stolpca (53 mm) . * K aiaii oglasi do 80 mza stcipca (54. mm"; . t » za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: IGkloeičeva eesU št. 16,1 Telefon št IZ 'jpravništvo: Vfnvrnort oliea $.64. Telefon št 3& Račun kr. pošt. ček. urad« itev. 11.&12. Ljubljana, 7. aprila. Profesor I. Dolenec je napisal v zadnji številki klerikalne revije «Čas» nekaj misli o naši državi. S posebnim poudarkom opozarja, da Jugoslovani po svoji veliki večini niso imeli nikdar j Beograd, 7. aprila. (Izv.) Danee ob prilike, da bi se urili v umetnosti vla- 10. dopoldni? se je vršil sestanek načelnikov parlamentarnih skupin, da bi se v smislu poslovnika dosegel sporazum glede izvolitve devetčlanske parlamentarne ankete v zadevi gano; Janja in da bi prišli v svojem političnem razvoju vsaj do temeljnega spoznanja, da je politika veletežka znanost in veletežka umetnost. Po avtorjevem mnenju imajo Srbi v tem oziru dve prednosti pred Slovenci in Hrvati. Njih preteklost je bila tako težka, da nobeu Srb niti ne misli ca. to, da bi mogel spadati v kako drugo državo. Druga prednost Srbov je pa ta, da so se umetnosti vladanja učili skozi celo stoletje v lastni državi. Zato je umljivo, da je Srbija dala našemu skupnemu parlamentu razmeroma več državnikov nego pokrajine bivše Avstro - Ogrske. Zato se tudi cprečani* z malo izjemami niso mogli v skupščini uveljaviti. Spas države je v delu. Če boste skupaj delali, boste Srbi, Hrvati in Slovenci kmalu prijatelji, če boste pa gledali samo, kje dobite napako na vladi, da jo razglasite urbi et orbi, ni vraga, da bi se ne sprli tako, da ne bo za nič drugega več časa nego za medsebojni prepir! Cudotvorni lek človeške družbe je v resnici, vesti in poštenju, Tako prof. Dolenec. Njegova izvajanja so interesantna, ker nam kažejo, kako brezupni so poskus! redkih klerikalnih poštenjakov, spraviti SLS in njeno vodstvo k pameti. Odkar je zavladal v tej stranki Gosar, nosijo vsi njeni pojavi znak ka+oVs'-"r*a komunizma. Mesto dela vidimo le razdi-ranje. mesto resnice laž, mesto vesti brezvestmost in mesto poštenosti va-ranje. Vrtoglavost in vratolomne«! Kuplirata razum. Naša narodna skupščina je šla danes na počitnice. Priznati se mora, da je bilo zadnje zasedanje zelo nlodo-nosno. Zakonodajni odbor je bil vrlo marljiv, plenum zbornice je sprejel Fnndamentalne zakone o državni ii avtonomni upravi ter o oblastnih in frezkih samoupravah. V zunanji politiki so se začrtale nove smernice, z interpelacijami se je razčistilo marsikatero notranjepolitično vprašanje. Značilno za naš parlament je, da je bil v zadniem zasedanju edinole predlog za povišanje poslanskih dnevnic sprejet skoro soglasno. Tudi je karakteristično. da so bili narodni poslanci v narodni skupščini polnoštevilno zbrani, ko so se izplačevale dnevnice, drugače so se pa odlikovali po svoji odsotnosti. V tem oziru so se posebno odlikovali slovenski klerikalni in narodno-socijalisfični gospodje poslanci V parlamentarni državi, kal;ršna je naša kraljevina, se ničesar ne more zgoditi proti volji parlamenta. Vsaka i-franka, vsak posamezen poslanec inu v* narodni skupščini toliko moči 'n vpoštevanja, kolikor znaša njegova politična kapaciteta. Brez vpliva na parlament, na vlado in zato brez in-žrerence na javne zadeve so samo oni poslanci ter one parlamentarne skupine, ki so nesposobne za delo, ter one ki nočejo delati. Ako se vračajo v domovino slovenski opozicijonalni poslanci za svoje volilce praznih rok, so tega krivi sami in če niso pri nas ngodnejse razmere kot 60. nosijo oni ua obstoječem stanju popolno soodgovornost Z demagoštvom. kričanjem in eabavljanjem se v narodni državi in v farlamentarni kraljevini ne rešujejo politična vprašanja naj si je ljudstvo še tako dostopno in razpoloženo za demagogijo. Prepuščati vse parlamentarno delo, vse intervencije drugim, je sicer zelo komodno, če se pa more to dolgo vzdržati, je drugo vprašanje, Hrvatski poslanci so s svojo abstinenco v parlamentu hrvatskemu ljudstvu in državi mnogo več škodovali kot koristili. Klerikalci so z nestvarnostjo, d »delavnostjo in političnimi nelojal tiostmi Slovencem zapravili ugled in spoštovanje, ki so ga uživali v prvih početkih naše države. In potem se še kdo čudi. ako mora celo njihov pristaš — prof. Dolenec — konštatirati, da so Slovenci politični otroci, ki spadajo šele v politične začetniške šole in da tias Srbi nadkriljujejo. Radovedni smo le, če so se klerikalci ze kdaj vprašaji, kam vodi njihov katoliški komunizem. Klerikalno časopisje v svoji brezvestnosti in nepoštenosti stalno zavaja ljudske mase v zmote. F^zne. velikokrat naravnost malenkostne afere se napihujejo in zavijajo navadno z izrazito protirlržavno tendenco, velike, za javnost velevažne stvari se zamolčujejo ali pa izkrivljeno podajajo. Ali je bilo citati v klerikal-nih Ustih o državni '■nravi ali samo- Odgoditev narod, skupščine j OPOZICIJA PREPRFČILA SKLEPČNOST SEJE. . PRIHODNJA SEJA SE VRŠI PO VELIKI NOCL vo, ki pa ni mogla ugotoviti, da bi izdal dotični akt kak oficir iz vojnega ministrstva. Posl. Gjonovič se je zadovoljil z odgovorom. * Dr. Ribar je zatem sporočil skupščini da glede volitve devetčlanske parlamentarne komisije v zadevi generala Zečeviča na seji klubovih nar čelnikov ni bil dosežen sporazum in je zato predlagal, da se izvrši volitev po listkih in obenem ugotovi, ali je navzočih dovolj poslancev. Pri čitanju imen poslancev se je pokazalo, da je navzočih samo 137 poslancev. Opozicija je namreč v znak protesta proti postopanju radikalov zapustila skupščina Predsednik dr. Ribar je nato sejo zaključil in se vr« prihodnja 24. t m. POSLANCI ODHAJAJO NA POCITNICE. Beograd, 7. aprila (Izv.) Večina poslancev je zapustila prestolico in odpotovala na velikonočne počitnice domov. V Beograd« bodo ostali samo hmkcijo-narj« skupščine hi raznih klubov ter člani onih parlamentarnih odborov, ki bodo imeli še seje. Prihod delegacij v Genovo rala Zečeviča. Radikali so zahtevali za vladne stranke sedem in za opozicijo dva člana komisije, dočim je opozicija zahtevala zase tri člane. Demokrati so izjavi«, da so pripravi j mi odstopiti eno mesto, v kar pa radikaM niso hoteli privoliti, vsled česar so je konferenca razšla brez uspeha. Ob %11. je nato predsednik dr. Ribar otvoril sejo skupščine. Po izvršenih formalnostih je poStni minister odgovarjal na vprašanje posl. A ga -tonoviča glede slabega poštnega in brzojavnega prometa, vojni minister Vašič pa na vprašanje posl. Gjonovič a, aH mu je znano, da je imel general Zečevič za svojo obrambo na razpolago neki tajni akt, s čemur je bil kršen zakon o tajnih aktih. General Vasič je odgovoril, da mu ni znano, od koga je dobil general Zečevič imenovani akt. Uvedel je že preiska- Sklepi ministrskega sveta NOTRANJE POSOJILO V ZNESKU ENE MILIJARDE. - DRAGINJSKE DOKLADE ZA ŽELEZNIČARJE. - DOKLADE K NEPOSREDNIM DAVKOM. čanski kraji, trošarina aa pivo se določi s 50 Din za 100 L SPREJEM RUSKE DELEGACIJE. — PRVI ČLANI SKEGA ZASTOPSTVA. JUGOSLOVAN- Trst, 7. aprila (Izv.) V Genovo so 6. t m. prispeli sovjetski delegati za genovsko konferenco. Delegacija šteje U delegatov in 34 ekspertov, ter mnogo uradnikov in pisarniškega osobja Na čela delegacije sta Čičerin in Jolte. Cela proga od Brennerja do Genove in potem do Sante Margherite je bila strogo zastražena od karabinijerjev. V vlaku samem je bilo vse polno tajnih agentov, ter Sef ruske tajne policije s svojim osobjem. V Santi Margheriti ie bila ruska deegacija sprejeta od lokalnih oblasti, . In Je Čičerin na pozdravne besede odgovoril: *Upamo, da bodo vsi delovali za svetovni mir». 7. t m. zjutraj je prispela v Genovo tudi japonska delegacija istega dne zvečer pa jugoslovanska, rumunska in bolgarska. (Jugoslovanska delegacija je, kakor znano, prispela le deloma, ker odhaja drugi del še le sedaj Z zunanjim ministrom so potovaH gg. šef protokola Hristič, šef presbiroja dr. Aleksander Bodi, poslanec Illja Sumenkovič, tajnika Rajakovič in Savilovič ter poslanec Ljuba Popovid. V Trstu se je na kolodvoru javilo celo osobje tržaške jugoslovanske delegacije s tajnikom Smiljaničem. Incidentov ni bilo. Italijanske oblasti so postopale zelo prijazno.) Odhod madžarske delegacije. Budimpešta. 7. aprila (Izv.) Madžar-ske delegacija je pod vodstvom ministrskega predsednika grofa BetMena danes odpotovala v Genova Odhod avstr"-'"* delegacije. Dunaj, 7. aprila. (Izv.) Danes sta odpotovala na čelu avstrijske delegacije v Genovo zvezni kancler dr. Schober in minister Grunberger. Dr. Beneš prispel v Rapallo. Genova, 7. aprila (Izv.) Češkoslovaški ministrski predsednik dr Beneš je danes na čelu češkoslovaške delegacije dospel v Rapallo, kjer bo konferlral z italijanskim zunanjim ministrom Schart-zerjem. Predposvetovanfa zaveznikov STRAH PRED RUSIJO. — SESTANEK MED LLOYD GEORGEOM IN POINCAREJEM. Beograd, 7. aprila (Izv.) Danes od šeste ure popoldne do enajste ure zvečer je trajala seja ministrskega sveta Sprejet je bil končni predlog dvanajstin za maj in junij. Minister financ je bil pooblaščen, da sme razpisati notranje posojilo v znesku ene milijarde dinarjev za zgradbo državnih poslopij, dalje, da se do donošenja novejra zakona o izenačen'u davkov že za to leto sprejmejo v finančni zakon dvaj. setodstotni povttki ue posrednih davkov in zemljarine. Trošarina za navadna vina se je določila s 50 Din za 100 1, za Srbijo se je določilo, da bo odslej za rakijo, spravljeno v promet plačala enak davek kakor pre. Nato so muslimanski ministri zahtevali, da se razčisti vprašanje Laka. Ministrski svet je vprašanje odložil do po vrat ka vseh ministrov, ker mora o tem sklepati le celokupni ministrski svet Nato so se v zakona o železniških uradnikih izmenjale nekatere točke v zmislu, da se prejemki zvišajo kakor pri drugih državnih nradnikih. Končno je bilo sklepaao o prodaji nekaterih večjih objektov, ki so bili nekoč neprijateljska imovina in se prodajo ofertalnhn potom, nakar so bili odobreni še krediti vojnemu ministru za nekatere n&bavke in ministra agrarne reforme za kolonizacijo. Dva bivša nadvojvodi aretirana na Duna?u VSLED UDELEŽBE PRI MONAR HISTICNIH DEMONSTRACIJAH. Dunaj, 7. aprila (Izv.) Pri včerajšnjih monarhističnlh manifestacijah povodom zadušnice za pokojnega ekscesarja Karla je policija med 21 monarhlstl, ki so Idil aretirani vsled demonstracij proti republiki, zaprla tudi bivšega nadvojvodo Ralnerja Salvatorja, nadvojvodo Franca Ferdinanda, Maksa Hohenberga ln kneza Lobkowitza Nadvojvoda Rainer Salva tor je eden izmed treh ali štirih članov bivše cesarske hiše, ki so zaprosPi za avstrijsko dr žavljanstvo in prisegli repablikL Včeraj pa je Rainer na čelu monarhistovske procesije pel «Bog ohrani* ia vpU cDoli z republiko!* Aretacija obeh nadvojvod je vzbudila po vsem Dunaja največjo senzacijo. ALBANSKI VELJAK V BEOGRADU. Beograd, 7. aprila (Izv.) Semkaj }e prispel albanski vodia Hamslbeg Topta-ni. Njegov prihod bo znatno razčistil naše razmerje z Albanijo. ALBANIJA ZAHTEVA IZČIŠČENJE NEVTRALNE CONE. Beograd, 7. aprila (Izv.) Ahmedbeg Tiranski predsednik albanske vlade, se je obrnil na Ligo narodov z zahtevo, da mu dovoli izčistiti takozvano nevtralno cono pred četami roparjev. Italijanskih agentov prevokaterjev, bolgarskih četa-šev Itd, ki so se nagomilill v tej coni in neprestano ogrožajo albansko ln jugoslovansko ozemlje. upravi ter drugih važnjh zakonih in zakonskih načrtih? Zečevičeva afera gotovo ni bila malo važna, vendar je malo pristojalo, delati radi nje tak vrišč tistim klerikalcem, ki so pognali na desettisoče slovenskih najboljših mož v strelske jarke s škofovskim blagoslovom, češ, da jih čaka tamkaj srečna, blažena smrt V zmoti so klerikalci, narodni sooi-jalieti in vsi drugi demagogi, ki iščt-jo rešitve in utehe v dirki za komunizmom. Z restavracijo Evrope morajo priti tudi za našo na porodnih bolečinah trpečo državo boljši časi. ko se zopet povrne med narod večje zadovoljstvo. Tedaj bo pa narod tudi iz-pregledal. kdo mu je v najtežjih časih mesto tolažila, dajal le nove vzpodbude k še večjemu nezadovoljstvu, tedaj šele bo ljudstvo videlo, da po bili brezvestni politični špekulantje oni, ki so mu ponujali kamenje, mesto da bi mu skrbeli za kroK Razor ž tev Bolgarije Sofija, 7. aprila. (Izv.) Medzavezniška komisija je izročila bolgarski vladi pogoje, pod katerimi bi se jej mogel dovoliti odlog reparacijskih plačiL Istočasno je general Di Furta izročil bolgarski vladi noto, v kateri se zahteva takojšnje popolno razoroženje Bolgarije in prepoved vsakršnega nošenja orožja pod jako strogimi modalitetaml Kaznovani bodo ne le krivd, ampak poleg njih tudi vsakokratni srezki in okrnžni načelnik ter šef okružne žandarmerije. Nemiri na GrSkem London, 7. aprila (Izv.) «Dašly Ex- pres» doznava Iz Aten: Vlada Je vsled nemirov, ki zavzemajo čedalle bolj značaj revolucije, proglasila nad Atenami obsedno stanje. Vodje ekstremnih za vojno s Turčijo propaglrajočih elementov so aretirani. V Ptrej so došle močne vojaške čete, ki bodo v najkrajšem času vzpostavile red v mesto. AVSTRIJSKA PREMOŽENJA V JUGOSLAVUL Dunai, 7. aprila (Izv.) Na neko interpelacijo glede prisilne razlastitve premoženja Nemcev v Jugoslaviji Je odgovoril zunanli minister Hennet danes v parlamenta, da je spričo govoric o tej razlastitvi poprašal pri beograjski vladi, ali se res med drugimi določbami izvedbe agrarne reforme v Sloveniji in v Prekmurju nahaja tndi določba o prisilni razlastitvi premoženja Avstrijcev, ki tega premoženja ne oskrbujejo sami. Jugoslovanska vlada Je odgovorila, Ua so Itake edredbe čisto izkliučeue. Pariz, 7. aprila. (Izv.) Predkonferenca zavezniških delegatov genovske konference se vrši v nedeljo dopoldne v Genovi c dnevnim redom: Kaka naj se realizirajo sklepi canneške konference? Slo bo za določitev enotnih smernic sa solidarni nastop, če bi na konferenci nastopili Rusija in Nemčija skupno. Lloyd George je dospel dane6 v Pariz in se bo sestal s Poincarejem. »Petit Pa-risien> poroča, da bosta na sestanku obravnavala Lloyd George in Poincarč ta-le vprašanja: 1.) katere države so se odzvale povabila vrhovnega sveta v Genovo. 2.) kaj so povabljene države odgovorile glede canneškib pogojev? 3.) kako si je zogotoviti, da se bo konferenca držala teh pogojev. Italijanski delegat genovske konference Torre je izjavil dopisnika , da je odvisen uspeh genovske konference od poteka prve seje, na kateri se bo na vsak način moralo razpravljati o nekaterih političnih vprašanjih, posebno glede priznanja sovjetske vlade, kateri se, če ni juridična oseba, ne morejo naložiti nobene obveznosti SEJA ZASTOPNIKOV NEVTRALNIH DRŽAV. Bero, 7. aprila (Izv.) N* današnji tajni seji zastopnikov nevtralnih držav se je govorilo o tem, ali naj bi nevtraici nastopili v Genovi kot enoten blok ali ne. Zdi se, da je prodrlo "tališče inozemske delegacije, ki je predlagala, naj se posameznim delegacijam nevtralcev v Genovi prepusti prosta volja, da morejo posredovati med nasprotujočimi si skupinami konference v korist pametnim načelom. Razprava vrhovnega svefa o Žiti ŽITA IMA MNOGO MILIJONOV PREMOŽENJA. — NA MADŽARSKEM SE NE SME NASELITI. - ZOPETNE VESTI O PERSONALNI UNUI MED MADŽARSKO IN RUMUNIJO. Budimpešta, 7. aprila. (Izv.) Vrhovni svet v Parizu se je nocoj ha vil s položajem, nastalim vsled smrti Karla Habsburga in r vprašanjem preskrbe njegove rodbine. Konstatiralo se je, da Ima vdova Žita Habsburg samo na Madžarskem posestev v vrednosti trideset milijonov frankov, ne glede na posestva in dragocenosti, ki jih Ima drugod. Vrhovni svet je sklenil, da se poslaniki In dragi zastopniki Velike antante v Budimpešti ne smejo udeležiti oficietnih žalnih svečanosti, odnosno vobče uradnega žalovanja Žiti z rodbino ni treba ostati na Madei-ri, temveč jej je dovoljeno, da se naseli, kjerkoli sama hoče, Izvremši edino Madžarsko. Govori se, da ee namerava Žita nastaniti na angleškem otoku Wightu. Grofu Apponyja je pa še poslala s Fun-chala brzojavko, v kate-i se imenom * kralja Otona* zahvaljuje madžarskemu naroda za sožalne izjava RUMUNSKI KANDIDAT ZA MADŽARSKO KRONO. Budimpešta, 7. aprila. (Izv.) Po ve-teB tukajšnjih političnih krogov se zopet pojavlja ugibanje n neki personalni uniji med Madžarsko in Rumunijo. Rumunski oficiozni list Dimineata je v svojem uvodnika včeraj pisal, da stori Madžarska, če zahteva tujega piinca za svojega vladarja, najbolje, ako se odloči za kakega romunskega princa kar bi tndi odgovarjalo želji Male antante. Pogreb budimpeStan-skih irtev Budimpešta, 7. aprila (Izv.) Danes je bil tu pogreb žrtev atentata Udeležilo se ga je velikansko število ljudi Vsa Budimpešta je bila na nogah. Horthyja je zastopal general Nagy. Prisoten je bB minister notranjih zadev Klebelsberg, bivši nadvojvoda Josip Habsburg in mnogo drugih. Grof Appony je govoril nagrobni govor in v njem namiga val da je madžarska vlada sama uprizorila atentat Budimpešta, 7. aprila (Izv.) Danes Me je bila izvršena prva resna aretacija krivca na velikem atentatu, o katerem smo poročali Aretiran je neki lažni žurnalist Fekete, ki se je pred kratkim po raznih klabih bahal z nekim velikim atentatom, ki bo ▼ kratkem uprizorjen. Po atentata je isti Fekete pred kasmo klical madžarski vladL FRANCOSKI PREDUJM AVSTRIJI. Pariz. 7. aprila (Izv.) Zbornica le danes odobrila zakonski načrt glede dovoljenja predujma Avstriji na račun kredita 55 miliionov frankov. Tajna teiko-francoska pogodba! Pariz, 7. aprila. (Izv.) «Humanit£> poroča iz Londona, da se tamkaj mnogo govori o tajni francosko-češkoslovaški pogodbi, ki določa, da stavi Češkoslovaška Franciji v potrebi vso armado na razpolago. Pogodba je bajs veljavna do leta 1929. Angleški listi trdijo, da je ta po godba vzrok, da se je Poincare uprl predloga, naj se na genovski konferenci zahteva omejitev vojnih sO držav Male antante. INOZEMSKI MORATORIJ V RUMUNUL Bukarešta, 7. aprila. (Izv.) Finančni minister le v sporazuma z ministrovi pravde predložil zbornici načrt zakona o regulaciji trgovskih plačil v inozemstvu. Dolo&e tega zakonskega načrta se v glavnem krijejo z določbami predloga našega finančnega ministra Kumanudija v načrtu zakona o uredbi plače v inozemstvo. frium? lurasHsfiinega haldultva ^Jugoslavija* Je prinesla včeraj uvod-tik, katerega se nam zdi potrebno, da ra navzlic pomanjkanju prostora pona-isnemo v celoti. Naši bralci lahko vidi-n, kam je zašlo tisto glasilo, ki le pred rami leti obetalo, da bo glasnik napredna demokracijo. Včeraj Je Peslcovo gla-.;v> v službi klerikalcev doseglo triurni Isrnalističnega hajdušiva. Uvodnik z na-■lovom «Poglavje o političnih špekulan-ifo se glasi tako-le: Zurnalistično hajduštvo in odmetništvo 's danes triumf našega javnega mnenja, v Beogradu opravljajo ta posel »novi-isrski opaši., v Liub.jani in po Sloveniji ■3. razširja svoj smrad skupina Priblče-•.ičevih iLandbkr.echtov> okrog »Jutra* ia ^Domovine*. Janičarstvo je bilo vedno inka-nacija kupljenih duš, pokvarjene kr-\1, ki ie pri vsakem svojem prihodu razsipalo ogenj, uničevanje, smrt in pogin, lušeč in teptajoč pred seboj in za seboj vse dobro, pošteno in vzvišeno. Izdajalcc vedno duši svolo vest v krvi, zlobi in hudobiji V zadnji številki »Domovine, se ie zopet oglasil slovenski odmeinik ter izbrizgal svoje strupene pline po do-r, o vini, da se znese nad »Jugoslavijo*, i ie v umazanem plinu le zakril spačeni •V. 27. političnega najemnika. Vsa slovenska javnost je danes pravil-10 orijentirana: dr. Žerjav je žarišče u-.se pokvarjene javne morale, za nje-jovira hrbtom in v polsvetlobi tega žarišča se zbira danes vse, kar je v Sloveniji na prodaj, od zadnjega »proletar-ki v njegovem imenu kupuje delavce duše za njegovo organizacijo, pa do visokega uradnika, ki ie na razpolago do v sod in vsakomur. Zidovstvo je sim-"io1 naše današnje politike, v znamenju '•rsovine dehje in razdira takozvani de-■nokratizem, ki ga ie inauguriral dr.Zer-iav v naši državi. Zid vse pokupi in vse -roda ter presoja tudi svojega poštenega nasprotnika s svojega trgovskega -tališča. Tako in nič drugače je razumeti Z3dnii napad »Domovine* na «Jugoslavijo* in na gospoda Peska. Za tem židovstvom se skriva majhna t n neznatna skupina slovenskih ljudi, pouličnih parasitov, ki pod krinko narodnosti in demokratizma dobro živi, nabira prc:r.a."enje ter kriči in prav po fa-; izejsko kaže na svojo državotvornost, da pred javnostjo zakrije svoje politične špekulacije, svoje nagnjenje do materi-šelnih dobrin, svojo vladcžeijnost, zle nagone, ki so nevarni družbi, državi in človeštvu. Med vojsko smo opazovali to neznatno politično skupino v zadnji sobi Na- Zavuih razmet. Ali je čudno, da se v takih razmerah trgovci in obrtniki ne viai-|o iz davkov, da uradnik rnnira od lakote? Ji* Le poglejte v njihovih vrstah odvetnike brez kliicntov, ki pa kljun temu dobro ln sijajno žive od demokratske državotvornosti. V tel židovski senci je še ne-kai manjših parazitov, ki tuli prihajalo na' svoj račun. Malo je število vseh teh ljudi, a škode napravijo narodu in državi ogromno... . ^ . Ne pomaga nič, povedati je treba resnico- Nikdar se ne bodo zboljšale razmere v naši domovini, dokler bodo razlivali svoj strup kupljeni ljudje, kojih vencev v ip-aljevinl, 5eS: «l*aj dajo najprvo pravice Nemcem v Jugoslaviji... pred svojim pragom naj pometajo!» Stališče naših Nemcev pa se z onim koroških Slovencev niti primerjati ne da! Tu imajo Nema srednje gole... tam pa Slovenci Sc I3u.ls.ul1 ne, dasi so kompaktno po vaseh naseljeni. (ločim žive v Sloveniji Nemci i>o tr<*ih in mestih od podeželnega. vseskozi slovenskega prebivalstva m so skoraj sami renegati. Zato je boj koroških Slovencev za -f- Organizacija nmrtborsltega volilnega okraja. Jutri, dne 9. aprila, se sestanejo v Mariboru zaupniki mariborskega volilnega okrožja na posvetovanje in sklepanj« o organizaciji vsega javnega dela v tem okrožju. Naloga scetanka je prodvsem. ustvariti enotnr. organizacijo celega mariborskega volilnega okrožja, izvoliti v vodstvo najsposobnejšo ln na jv.na čajne jše može iz vseh krajev in ustvarili dober tedenski list sa Široke slojo naroda, ki bo na velikem delu stalno sodeloval, k«r pravice matemega „------- cerkvi in Soli svet boj, v katerega bi „,„ svo, Sf. J-J-J. Idealizem ne sega preko meje lastne M v BOni&rmeask^0 ih Slovencev 7.1 na velikem delu stalno fouc ovai. semiaKOOsn ««" ' ~ iezika v ursdn.lbo poučeval stalno o delu skupne or- llani tionjanska ulica 2711. Danes v V ,.-._____V.: I J___! hnto R. aDrila burka, .Španska mu lesnosti. S tistim dnem. ko bo enkrat za vselej onemogočeno politiško delovanje Javmn zajedalk, se bo pričela sanacija naše države. Ta čas ni več daleč, a vendar je potrebno, da ga vsa javnost brez razlike strank z vso vnemo pospešuje v svojem življenskem interesu. Se-le za tem velikim čiščenjem pride dan našega vstajenja! ganizacije. _.... -4- Jugoslovanski pokret ▼ Srbiji. Nacionalistična orolauiaa v Srbiji se je lotila energično dela, da dovede v srbski javnosti do poj >oIne zmage misel narodnega edinstva. Omladmska organizacija, ki jo vodijo akademiki beo,rraj»ke univerzo, pridobiva dan za napram svojim koroškim soa^eian^.,^ "^t^JlTSS^ začno sistematično ubijajo zlasti živah-posknsi za narodno da ne ^Jfig^ ..... 4- Radič kot zunanji in obvez, sprejetih mednarodnem miru. Kršitev sama na sebi pa je raditega tako kričeča, ker se z zavlačevanjem izvedbo dolžnosti, ki jih imajo Nemci napram svojim koroškim sodeželanam. • . •<» _ ..UitAi/v t^S n 11I11\-1 šivlienie in smrt Na dvorišču so bili Se nekateri računi izza jugoslovenske zasedbe med Koroško in jugoslovansko mislečimi Slovenci na običajen način poravnani. (»Freie Stimmen* 20. marca 1022.) Cesar si mi Slovenci v Jugoslaviji že misliti več ne upamo, k temu poživljajo javno celovški nemški listi, ter dajejo svojim dejanjem nekak praven značaj. Napade na mirno zboruje Slovence imenujejo neporavnane račune in običajnost njih poravnave je za koroške Nemco značilna. Vsevprek pretepati je torej tolovajski načrt onih ki so svoj čas ob plebiscitu obljubili, da hočejo varovati in čuvati nad ravnopravnostjo obeh koroških narodov. i Poročila, ki prihajajo preko Karavank ra nam to vedno bolj in bolj ' potrjujejo. Ta poročila pravijo namreč, da je" po mnenju nemških mogotcev sedaj že skrajen čas, da se naredi konec koroškemu Slovenstvu m to za vsako ceno. Javno mnenje se se vara sicer s tem, da se na Koroškem nastopa samo proti takozvani jugoslovanski iredenti. Kdor pa pozna mehkobo tamošnjih naših ljudi, ta v6, aa je taka iredenta le Fazen strah, ve pa tudi. kaj se tam gori vse smatra za lreden-to Ce želi izobraževalno društvo v i. , ,. .. nrirediti predstavo in igrati magari no politično skupino v zadnji sob. Na- pnreg«^PcDo ge zabtevajo ob- rodne kavarne, danes poseda v kotu ka- nc^Une^ slove'nsko golo sloven-carne Zvezda. V kavarniškem dimu, un« **' »lovenekcm Zurmlka-ustvarja svoje politiške ideale in jih za-1. ______^ J oTvtlc+i^nn fihainc ucivai ,u civvjv r""------ ---- strupijene z nikotinom pošilja med slovenski in jugoslovanski svet. Najvidnejši reprezentat slovenskega politiškega žl-dovstva Je gospod Dolfe Ribnikar, po poklicu živinozdravnik in bivši tržni nadzornik. Med vojno je imel v rokah vso ljubljansko aprovizacijo, godilo se mu je bolje kakor ljubljanskemu županu in vsa iavnost ve, da je mož dobro sltuiran, bogataš. Toda to še ni vse. Izučen živl-rozdravnik se je pustil nastaviti od pri-jatelia dr. Žerjava v IV. činovnem razredu — v socijalnem skrbstvu, dasi tam nimajo opravka z živino. Tako se godi gospodu Ribnikarju v naši državi. Od- je to nevarno ircdentisticno gibanje »Wir wollcn Ruhe haijen,» pravijo neničurji, ter zahtevajo od oblasti stro gega postopanja. ° Najmanj priljubljena pa eo seveda slovenska zborovanja, posebno še taka po § 2. Potek takega »nevarnega irc-dentistionega» zborovanja je pena vat. 1 sledeči: Slovcnci zborujejo kot slovenska koroška stranka, ki ima v deželnem zboru dva poslanca, in siccr zbo mjeio z dovoljenjem okrajnega glavar stva. rridejo pa tudi zastopniki »Hei-matsdiensta* in vsa razpoložljiva nem-čurska druhal. »Heimatsdienet. izjavi, rScsa .horovani. totk«malo « Orožnikom se pove. da naj takoj raz, Žene'o zborovanje, ker bi spričo volji »naroda*, ki je ogorčen, Heimats-dienst ne mogel prevzeti nobene odgovornosti. V času, ko se tako »Dei-matsdicneU posvetuje z organi reda, se pričenja v zhoro-,alni dvorani m njenem nejiosrednem okolišu jia menje ono »poravnavanje« računov, v katerem so krone klofute, kolki in žigi pa kol in nož. Koroški Nemci v svoji »avtonomski neodvisnosti* od Dunaja pač mislijo, da ni sredstva zoper njihovo početje in čc jim zmanjka kakšen dan na Koroškem veselja, da nc morejo, kakor bj radi, se delajo pa norca iz nas S,o- >-Vil a. V Hll\l v tam — »j. --- ------- io več? Ali je mož stal v borbi za do movino pri aprovizaciji? Ali se je odlikoval na kuburnem polju? Ali je pod-ieten trgcvec? Nič in nič? Gospod Rib-i-ikar je demokrat in prijatelj dr. Zer-iava. Poglejte dr. Knailiča! 2ivi kakor se spodobi za kavalirja in vendar ne ve rihče odkod. In našteli bi jih lahko še več. Vsi so Zurnalisti pri «Jutru« in ven-čar vemo, d', se vsi listi borijo s težkočami. Kdo pa plačuje te ljudi, da prodajajo svojo d:žavotvornost? Ali jih pla-šuje naš narod? Naša javnost naj razmišlja o tem m si odgovori na ta vprašanja Potem bo takoj Jasno, zakaj je naše javno življenje tako zastrupljeno, kje ie izvor naših nekonsolidiranih dr- bi potem enkrat v svet zatrobili: »Es gibt keine mchr!» Da se taka peklenska namera naših starih sovražnikov za večne čase prepreči. je dolžnost vsakega Jugoslovana, da prlstojH kot redni član k društvu »Gosposvetski Zvon> z mesečnim prispevkom enega dinarja ter s tem pripomore evciim koroškim bratom ▼ boju za manjšinske pravice, ki je olv enem boj Slovenstva na Koroškem proti njegovim uničevalcem za življenje in smrt. Politične + Triumf lurnallstičnega hajduštva. Pod tem naslovom jjrinašamo r.a drugem mestu uvodnik včerajšnje »Jugo sla vije* v dokaz nemoralnosti m nepoštenosti tega osebm ga glasila An tona Peska. Takih izbruhov oosedaj menda nismo čitali tudi še v klerikalnem časopisju ne. Cel članek je samo obrekovanje vsega, kar je v Avstriji sodelovalo za ustvaritev Jugoslavije v prvih vrstah in to celo z rizikom za življenje, natolcevanje vsega, kar J'-' še obdržalo trdno vero v boljšo bodočnost našega naroda ter z resnim m vo slasilo, ki prekaša po ostudnosti m ncj>oštenosti vse druge slovenske U-■te". Kako dolgo še? dne 9. t. m. prem!?era »riottmannovCi pripovedk*. Vlogo Giullette poje gna. Thalerjev a, v vlogi Olimpije in Antonije gostuje ga. Vesel-Pola iz Zagreba, znana našemu občinstvu s koncerta barito-nista Holodkova. Ista opera se ponovi r torek, dne 11 t m. z isto zasedba — V nedeljo se vprizorl v dramskem gledališču zadnjikrat v sezoni Mariša Izven abonmajx Vlogo Franceta igra g. Med-ven. V sredo 12. t. m. se igra »Hamlet* za izven z g. Rogozora v naslovni vlogi. Šentjakobski gleduliški oder v Ljub-uani florijanska ulica 27JI. Danes v soboto 8. aprila burka, .Španska muha*, ki je bila trikrat razprodana. — V torek 11 aprila tretjič Rovettova drama »Nepošteni*, ki Je ena najboljših italijanskih dram in prav primerna za sedanji čas sleparstva in goljufij- Glavni vlogi imata g. Cesar in gdčna Deželjakova. Tudi druge vloge so najboljše zasedene, kar priča tudi kritika, ki se ie o predstavi izredno laskavo Izrekla. — Začetek vselej ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic v šenjakobski knjižnici od 5. do T, zvečer in na večer predstave od 7. do 8. pri blagajni. Literarne ustanove na Češkem. Ce-Eko prosvetno ministrstvo Je razpisalo štiri ustanove po 3000 čsi. K in štiri po 2000 K mesečno za m'ade, nadarjene kniižcvnike. Razentcga bo dalo podporo tudi nekaterim drugim pisateljem za potovanja ln študije. minister. V svojem osebnem glasilu »Slobodni dom* poroča Radič obširno o zadnji, 10. seji »hrvatskega parlamenta*, ka. kor imenuje posvetovanja poslancev Hrvatskega bloka Iz poročila posnemamo, da je na seji Radič imel tuii nekak ekspoze o zunanji politiki. Govoril je o rapalski pogodbi, ki jo je seveda obsodil, ker je bila sklenjena »proti volji iu brez odobrenja hrvatskega naroda in proti volj. f.00.000 Hrvatov in Slovencev, ki so prtfli poa Italijo.* Radič je predložil resolucijo, Soko] , v Ljubi]ani vabi svoje Član kj je bila seveda tuli "jTlstvo k predavanju br. univ. prof. dr. Fr. zahteva — takojšnjo izvršitev raja«- .strossmavr in njegova doba*, ta ske pogotlbe. Resoluc.ja se nc to po- ^ ^ goboto dne s. aprila ob ^ „ri slala vladj v Beograd. k*r g. la^io ni . .. „ — MMM ^Bstnlli siaia viaui » ^ * ^ odgovoril na znano Radičevo spomenico -tl po evropskih suverenih Papež v tej brzojavki naznanja, da je storil pri angleški in francoski vladi korake v to svrho.' Papež pooblašča tudi v svojem imenu špansko delegacijo, naj v Genovi sproži vrašanje apanaže za bivšo cesa- " — Karlovo srce so, kakor poročajo londonske vesti iz Fur.chala, dne 6. t m. odposlali na Dunaj. _ Ljeniaova boWcn. Skupno z rusko sovjetsko delegacijo sta se vrnila v Berlin zdravnika dr. F5rster in dr. Klempercr, ki sta bila pozvana v Moskvo k Ljcninu. Po izjavi dr. Klcmps-rerja ie Ljeninova bolezen ozdravljiva. Ljenin boleha na glavobolu, ie duševno utrujen, vendar še vedno vztraja pri svojem napornem duševnem delu. _ Dva milijona preveč žensk v ItaliiL Zadnje ljudsko štetje je izkazalo, da ima Italija za dva milijona več žensk kot moških. Prosveia LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sobota. S. aprila: »Namišljeni bolnik?. Nedelja, 9. aprila: «Maryša>. Izv. Opera. leiUVilLUiiUl ----------o—--- . vadbo s sledečim sporedom. 1.) Članice: proste vaje za vsesokolski zlet leta 192-. 2.) Članice: telovadni ples na godbo Ma-te:ovca, sestavila sestra J. Trdina. S.) De-ca'- proste vaje s ploščami za vsesokolski zlet leta 1922. 4.) Članice :n gojenke: va-ie na orodju. 5.) Gojenke: rajalne vaje priredila po Pospišilovih rajalnih sestra J Trdina. 6.) Članice: telovadni ples na godbo Matejovca, sestavil brat V. Murni«. Cene sedežem: na odru in -aier^i po kron, v dvorani 8 K: stojišča 4 K Šport !z. Kolesarska Ilirija v Ljubljani naznanja. da se napovedane otvoritvene dirke v nedeljo dne 9. aprila vsled skrajno neugodnega stanja dirkalne proge odgode na dan 23. aprila 1922. V nedeljo dne 9. aprila se vrši v hotelu Tivoh obicajm klubov mesečni družabni večer, pn katerem se bodo vršile preizkusne tekmo na pravkar izgotovljenih dirkalnih aparatih. Prijatelji kolesarskega rpofU dAbroaosiu Znamenita veslaška tekma so jo vršila v soboto med moštvom univerze v Oxfordu in moštvom univerze v Cam-brid-eu na Angleškem. Dosedaj je bi.o med" temi moštvi že 7S veslaških tekem, pri katerih je Cambridge zmagal Sokrat. Osford pa 39krat. Ena tekma je ostala neodločna, in sicer leta 1877^ Osf.rd ;e zadnjič zmaga. leU 1913 Od leta 191» do konca vojne so te tekme, za katere vlada po vsem svetu veliko zanimanje, i7ostale. Tudi leta 1919 se tekma ni vr-| šila. Lanska tekma se je zaklala z l;u-tim bo:cm, pri kateri je zmagal Gambnd-'ge Daljava znaša 6839 in pol metra, za (katero je rabilo moštvo Cambridgea lani 19 minut 45 sekund. Rekord na t« Sobota, 8. aprila: »Bajaja*. E. ____ Nedelja, 9.aprl' " "anje ge. Vesel- j" « . ^ putneya do Mort- Pola Iz Zagreba; »liolimanove Pr'P3'1 dosego ozfoidsko moštvo leta vedke*. Izv. Miai.JV« (lia. ------" . lake) jc doseglo ozfoidsko moštvo leta , . . i9U, ko ie rabilo 18 minut 29 sek. Na s&n&z- t r« j? srjsrA n mišljenega bolnika*. V r.asovn, vlog, na- gr^ je em s flirtmi dolži- stopi g. Daneš, Tcinetto igra gospa Ju- Camonoge vanova. — V operi se vrši v ncdeijo, nami. BRANJSLAV NUŠlC: d0 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Zatopljen v to sliko, sem umolknil in nihče tli kalil tišine. Nad vsemi je plavalo enako občutje. Skozi razpoke v zidovih zave je mrzli veter in dim se pretoči v mračnem prostoru. Razprši se vojska, polomijo se kopja, zastave popadajo m -Mika pred očmi je razbita. Mrzel dih mi je ohladil čelo, da se predramim iz teh sanj. Učitelj razpihuje poslednjo žerjavico in vsi se pomaknjemo bližje k ognju. «Pred kratkim ste omenili Džunis.* »Spomnil sem se ga, ker sem tam prvič zaplakal. Verujte mi, vroče zaplakal.* In verjel sem, ker mu je glas drhtel v a spada k mojemu kavalirstvu obisk kavarn po obedu, ali pa mojih osem ?wiu£arskih izletov zadnjo zimo, mislim "a mi že lahko privoščite te sadove poetične špekulacije. — Ne vem. če je ta fiačin pisanja »Jugoslavije* pravi, in prepričan setn, da se ga bo naveličalo tudi tisto občinstvo, ki je doslej še našlo v takšnih napadih svoj »hec*. Priznavam pa, da je ta način za »Jugoslavijo* edino mogoč. Dr. K. » Upokojitev učiteljskega osobja. Kakor poročajo beograjski listi, je bilo na zadnji seji glavnega prosvetnega sveta sklenjeno, da se upokoji večje število učiteljskega osobja v vsej državi, za katero se z zdravniškim pregledom ugotovi, da ni več sposobno za državno službo. ' Delitev zemljišč ustavljena. Minister rs, agrarno reforma je izdal odredbo, da se ustavi nadaljnje reševanje profenj za podelitev zemljišč, ker so zemljišča, ki so bila na razpolago, že razdeljena prosilcem. nova zemljišča pa se morejo odvzemati samo Dotom zakona * Trije labodje — Rdeči pflot »Edinost* piše: Novo umetnostno gibanje je bilo ustvarilo list »Trije labodje*, pri katerem so sodelovali najmlajši in najeks-tremnejši elementi brez ozira na svetovni nazor. Ko je postal g. Podbevšsk urednik »Napreja* in s tem socialni demokrat, je zahteval, naj se list 'udi v tem zmislu usmeri in prinaša tozadevne članke, ostali pa so se temu uprli, tako da se je raznesla vest, da »Trije labodje* izdahnejo. Kakor čujetno, Sa ni izrečena zadnja beseda, ali bodo »Trije labodje* še nadalje izhajali ali ne, pač pa namerava Podbev-šek izdajati nov list — »Rdeči pilot*, ki bo socialistično usmerjen. Koliko številk bo izšlo ne vemo, želimo mu pa, da pretehta vso literaturo od Vodnika sem. * Smrtna kosa V Ljubljani je umrla ga Marija Luštek, soproga policijskega detektiva, v starosti 34 let. Pogreb bo danes ob 16. uri lz deželne bolnieo k Sv. Križu. * Razstava naših čipk v Beogradu. V prostorih Ženskega kluba v Beogradu je bila predvčerajšnjem svečano otvorjena razstava slovenskih ženskih ročnih deL »Čipkarska industrija* — piše »Pravda*— je v Sloveniji sistematično razvita in po-kazuje aajbolje. na kako visok nivo se more povspeti domača ali pravilnejše rečeno, hišna industrija. Razstava ostane odprta do nedelje. * Slovenski vojaki prosijo za knjige. Vojaki in podčastniki 1. pešpolka v Vranji (v Stari Srbiji), kjer je nad tristo Slovencev, želijo ustanoviti knjižnico ter prosijo slovenske rojake, da bi jim darovali knjig in drugega čtiva Tvrdka Franc Bar v Ljubljani (Cankarjevo nabrežje 5) je iz prijaznosti prevzela posredovanje ter bo sprejemala in odprem-Ijala podarjene knjige. * Pravoslavna služba božija strasne nedelje 1 na dan Voskresenja. Na veliki če-tvrtak, dana 13. aj rila, počinje služba božija u 10. Fasova. a bdenije u 18 časova. Na veliki petak carski časovi u 9 časi, a polaganje sv. plaštanice u 16 čas. Na veliku subotu jutrenje i služba božija u 7 čas. U nedelju —■ Voskresenje, jutrenje u 4 časa, a služba božija u 9.30 čas. Službe božije se služe u pravoslavnoj vojnič-koj kapeli, vojarna vojvode Mišiča, na Taboru. * Preklican natečaj Gradbena direkcija v Ljubljani preklicuje razpis o oddaji 10 novih cestarskih mest, ki je bil razglašen v »Uradnem listu* * Oljčni dan »Kolo jugoslovenskih sester* v Ljubljani se vrši danes popoldne in v nedeljo dopoldne. Rodoljubne gospodične, ki bodo ta dva dneva pobirale po ulicah, priporočamo na topleje zaradi blagega namena. »Dečji dom* hoče skrbeti za osirotelo deco cele Slovenije, za katero zgradi »Dom kraljice Marije*. Seznam Izžrebanih številk srečk »Kola jugoslovenskih »ester* je v tisku in izide v par dneh. »Kolo* ga razpošlje na vse šole, društva, trafike, gostilne teT sploh vsem onim. lu so v večjem številu razpečavali srečka. * Smučarslca tekma v filmu. V naši včerajšnji notici o lepem prvencu Beštro-ve tvornice »Slovenija-film* je naš korek-or pustil nepopravljeno črko, ki je napravila znatno rmedo. Govor je o »ostro-rezanem limu Jalovcu*, ne pa o Krnu in Jalovcu. Seveda tudi kulvar in gora Ku-loar. Pa je že tako, da ne more vsak korektor biti obenem poznavalec turistov-skih izrazov. * ^Premestitev vojaških delavnic za obleko iz Vevč». V »Slovencu* in »Novem času* je bila v zadnjem času čitati vest o nekakšni interpelaciji klerikalnih poslancev v tej zadevi. Vevška papirnica nas naproša, da objavimo pojasnilo, iz katerega izhaja, da jo še avstrijska vo;aška oblast svoječasno na temelju vojnod.vat-vc-nega zakona rekvirirala del tvorniškin prostorov v svrho delavnice, sedaj pa. ko je vojnodajatveni zakon odpadel, nc more nikdo protizakonito še nadalje vzdrževati te rekvizicije Vrhutega rabi papirnica prostore zase. kei razširja svoj obrat, dočim si delavnica za obleko lahko najde drugje proste ra. Razširjenje papirne industrije pa tudi boli pobija brezposal-nost, kakor če ostaro papirnica utesnjena na sedanje prostore. * Sprejem gojencev v podofieirsko šolo v Trebinju. Po naredbi ministrstva vojne in mornarice se sprejme dne 8. maja 1922. 500 mladeničev kot gojence v peša-dijsko podofieirsko šolo v Trebinju. Pogoji za sprejem so: naše državljanstvo (domovnica); starost 17 do 21 let (rojstni list); najmanj 4 razrede ljudske šolo (šolsko izpričevalo): dovolitev staršev (potrjeno od občine) in samski stan (župnijsko ali občinsko potrdilo). Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane po predpisih, je do dne 30. aprila 1922 vposlati komandi 2. pešadrske podoficirske šole v Trebinju. Natančnejša po:asni!a za prosilce bivajoče v Ljubljani daje mestni vojaški urad v Mestnem domu. * Živahno stavbeno gibanje v Beogradu. Gradbeni odbor mestne občine beograjske je v zadnjem času preobložen z mnogoštevilnimi prijavami za gradnjo novih hiš, tako da morajo prosilci čakati po več tednov na stavbeno dovoljenje. * Protituberkulozna liga v Ptuju. Poročajo nam iz Ptuja: Na ptujskem okrajnem glavarst-u se je vršil sestanek zastopnikov vseh slojev v svrho posvetovanja o ustanovitvi protituberkulozne lige za politični okraj ptujski. Gospod vodja okrajnega glavarstva dr. O. Firk-maler je v svojem pozdravnem nagovoru povdaiial važnost smotreneg2 troti- tuberkuloznega delovanja v naStb krajih, kjer se do danes ni posvečalo dovolj pozornosti za sistematično obrambo proti tej uprav rak- rani našega naroda Da se doseže resničen uspeh. Je treba sodelovanja vseh slolev. Prosil je vse navzoče. da se nikdo ne odtegne idealnemu delu, ki Je istotako karitativno, kakor je zdravstvene in socijalne važnosti. Uradni zdravnik je končno označil razvoj Masarvkove lige proti tuberkulozi v bratski Češkoslovaški ter povdarjal pomen socijalne organizacije proti tuberkulozi. Gospod dr. Bela Stuhec Je kot blagajniški zdravnik navedel zanimive primere izza vsakdanjega življenja ubož-nejšlh slojev, ki Jasno osvetljujejo nujno potrebo temeljite odpomoči. Razpravljalo se ie tudi o načrtu pravil Veletržec F. Cuček ie obrazložil, da se zamore v doglednem časa uresničiti ideja protitu-berkuloznega doma, ker že obtoiajo znatne svote za ta namen. Ustanovni občni zbor se skliče v Ptuju še tekom tega meseca. Upa se, da se pri tem človekoljubnem delu najdemo vsi. • Poštne razmere v Žužemberku. Kakor nam poročajo iz Žužemberka, so tamkajšnji interesenti poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani predložili prošnjo za čim prejšnjo sanacijo nevzdržnih poštno-promotnih razmer. Dopisnik opozarja da se nahaja v Žužemberku okrajno sodišče. davčni urad. oroiniška postaja in obilo trgovcev, poŠta pa prihaja tjakaj le vsak drugi dan, kar nikakor ne zadošča prometnim potrebam. • Sneg v Črni gori Kakor javliajo s Cetinja, je v okolici Cetinja in zlasti na Lovčenu padlo v zadnjih dneh mnogo snega. Promet s Kotoroin j-i popolnoma ustavljen. • Povišanje brivskih tarifov. Prejeli smo naslednje obvestilo: Vsled povišanja mezd in splošne draginj« življe.iskih potrebščin so morali brivci cene za postrežbo primerno zvišati • Zagonetna smrt Dijaka Vladimira Metzgerja v Zagrebu so našli predvčerajšnjem zjutraj mrtvega pod nekim železniškim vagonom poleg botaničnega vrta, kjer stanujejo železničarji. Na njegovem truplu niso našli nikake poškodbe. • Tragična smrt Dobrovoljec Andrej Jeličič se je na povratku v Paranjo nameraval v čolnu prepeljati čez Dravo v j bližini Osijcka. Ker čoln zvečer ni mi več v prometu, je bil Jeličič prisiljen prositi za prenočišče v gostilni Jurija Bračevca. Ker se je neznanec zdel gostilničarju sum-• ljiv, mu ie prošnjo za prenočišče odklonil. Dobro vol jcu ni preostalo drugega nego da prenoči na prostem pred gostilno. I Noč je bila mrzla, zato jo iskal zavetišča S v šupl Ko je gostilničar slišal korake, j je vzel puško ter ustrelil na neznanca Za-i del je dobro. Jeličič je W1 smrtnonevarno i ranjen in je kmalu nato umrl. Proti Bra-j čevcu je kazenska preiskava • Nesreče in nezgode. Evgena Miklav-i čiča, dijaka srednje tehniške šole v Ljub-i ljani, je med tem, ko je delal praktično poizkušnjo na stroiu, vsled lastne neprevidnosti zagrabil stroj za sredinec leve roke in mu ga zmečkaL — Mirko Anzelc, 81ctni sin mitniškega paznika je pri gu-ganju v Tivoliju tak> nesrečno zadel z levim kolenom v verigo, na kateri je bil pritrjen njegov sedež, da si je prebil koleno in so ga morali odpeljati v bolnico. — Minka Blazmk, dveletna kočarjeva hčerka iz Železnikov, je padla doma raz klop pri peči in si zlomiia levo roko. Enaka nesreča se je pripetila tudi Josipini Verderber, dveletni hčerki posestnika iz Spod. Loga pri Kočevju, ki si je zlomila levo nogo. • Konj se je splašil Juriju Barlctu iz Domini, ko se je peljal na »zapravijivčku* v Ljubljano. Skočil je namreč nenadoma v stran, nakar se je prevrnil vozi čelu Bar-le jc padel z voza na tla tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. VPRAŠANJE MESEČNIH SEJMOV NA RAKEKU. Vsled vedno večjega prometa na postaji Rakek, ki ni le najzapadnejša obmejna postaja, temveč tudi edino železniško prometno izhodišče vseh okoliških krajev Planine, ie nastalo živahno gibanje za to, da bi se vršili stalno vsak mesec na Rakeku večii sejmi za Živino in konje. Sejmski red in Iokallzadja živinskih sejmov sta v logaškem okraju prcceJ zastareli in ne odgovarjata današnjim potrebam, kar je razvidno n. pr. iz zadnjih seimov v cerkniškem in ložkem okraju, kjer ni bilo živahnih kupčij z živino in je prišlo do kupčijskega zaključka največ 5 odst prignane živine. ' Sejmi v Ložu, v Grahovem, Žirovnici so jo za dobavo 220.000 kg amonijevega solitra in 50.000 kg trinitronaftalina: na dan 12. maja ofertalno licitacijo za doha vo 15.000 kg plinovega olja za Dieslov« motorje; na dan 15. maja ofertalno lini tacijo za dobavo 300 kg finega olja x& stroje, 100 kg tovotne masti in S0.00O kg parafina; na dan 19. maja ofertalm* licitacijo glede dobave 500 kub. metrov jelovih hlodov ter na dan 10. maja ofertalno licitacijo glede dobave sivega vojnega papirja. Predmetni oglas s po goji vred v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Prodaja civilne obleka Vojat&a in-tendanca za Slovenijo naznanja, -ia se vrši v času od 18. aprila do SI. maja ob določenih dneh dražba civilnih oclek. ki so se pridržale, da se izdajo vtačujoeim zaznamovali nad 400 glav v vsakem se vojnim ujetnikom. Predmetni oglas jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani ua vpogled. Carinski ažio v Italiji Carinski aiio kraju ponudb, toda vsled pomanjkanja kupcev Je bila kupčija malenkostna. Zopet drugi sejmi n. pr. v St Vidu in delo- ma v Novi vasi so bili tako slabo obi- v Italiji pri plačanju carine v bankov.fh skani, da je občina iedva mogla kriti stroške za vzdrževanje. Ti sejmi bi mogli sploh odpasti. Pojav Je gotovo značilen, ker so vsi ti kraji precei oddaljeni od železnice in zato za trgovca neprikladnl, zvezani z zamudo časa in z večjimi stroški. Vsem tem težkočam bi se moglo priti v okom z uvedbo koncentriranega tržišča v bližini železnice, za kar Je Rakek direktno ustvarjen. Občina Rakek bi priredila današnjim razmeram za izvozno kupčijo prikladno sejmišče in kontumač-ni hlev z vzorno ureditvijo, ustrezajoč vsem veterinarno-higijenskim prepisom. Okolnost, da se nahaja na Rakeku veterinarska postaja za obmejni promet, bo celo akcijo gotovo pospeševala. Osnutek tega načrta ima sedaj vlada, kateri je pač priporočati, da ur ".le občini Rakek. Ministrstvo za poljeprivre-do gre občini že znatno na roko. Tihotapstvo, ki cvete tu okoli, bi z uvedbo sejmov znatno prenehalo, a legitimna trgovina bi bila osredotočena takoj ob meji pod nadzorstvom železniških, carinskih In veterinarskih oblasti TRŽNA POROČILA. Zagreb, 6. aprila (% i t o). Tendenca na j žitnem trgu nekoliko prijaz iejša_ Iz ino- 1 zemstva je dospelo nekaj povpraševanj po S *-zu Banrpie france z dne 30. marca je našem blagu. Slabe prometno razmere ža- i narastel obtok bankovcev v Franciji w je določen od 1. do 15. aprila z 282 odst. (to je 3.82kratna temeljna carina). = Madžarske zavarovalne dražbe in rasle ds t vene države. Zastopniki Madžarske in nasledstvenib držav so na konferenci v Rimu sklonili, da izplačajo madžarske za varovalne družbe zavarovancem v na»-sledstvonih državah zavarovalnino v raij merju krona za krono brez ozira na današnjo različno vrednost krone v nasled-stvenih državah. Torej madžarska krona za češkoslovaško krono, odnosno jugo slovansko krono itd. = Znižanje izvozne pristojbine za porcelansko blago v Češkoslovaški Izvoze« pristojbina za porcelansko blago v Češkoslovaški se je z veljavo od dne 1. aprila, znižala od 2 na 1 odst. fakturne vrednosti. Podružnica češke Zivnostenske banke v Trstu posluje naprej. Po odredbi italijanskega zakladnega ministra je Zivno-stenski banka pooblaščena, da sme svoje bančne posle nadaljevati v svoji tržaški podružnici in njeni ekspozituri v Opa ti jI = Obtok bankovcev ▼ Madžarski je v prejšnjem tednu narastel za 1012 milijo nov na 29.300 milijonov madž. kron. Obtok bankovcev v FrancijL Po it- libog ne dopuščajo, da bi se trgovina z inozemstvom mogla uspešno razvijati. Na tržišča prihaja mnogo defektnega blaga. Pšcnica se ponuja po 1600 do 1700 K postavno vtovorna postaja. Koruza se trži po 1390 do 1410 K pariteta Sisak. Za moko se zahteva 24 do 25 K z vrečami postavno vtovorna postaja. Oves se trži po 1250 do 1300 K pariteta Zagreb. : 246.215.000 na 35.-528,005.000 frankov. Borsa Zagreb, dev.: Berlin 108 - 110, Milan 1670 — 1710, London 1395 — 1400, Nev York 322, Pariz 2900 — 2950, Praga 618 — 623, Švica 6250 — 6350, Dunaj 4.225 4.275, Budimpešta 38 — 39, Varšava Zagreb, 6. aprila (Letni sejem). Na 575 _ 9> valute: dolai 315.50 — 317.50. sejmu je bilo izredno veliko blaga Cene češke krone 612, 20 K v zlatu 950, našo kazale še vedno naraščajočo tendenco | p0leoni 950, lire 1680 — 1688, marke zlasti pri živini vsled velikega obiska in-ozemcev. Na živinskem trgu je bilo med kupci skoroda 50 odst. inozemcev, največ Italijanov. Dogon živine je bil naravnost ogromen. Ccne: voli 29 do 56 K po kakovosti, krave 5? do 34 K po kakovosti, mlada živina 28 do 34 K po kakovosti za } j„gosloveiiska banka 480 — 483. kg žive teže. Res prvovrstne živine ni bi- i Ljub kreditna banka 950 — 980. Io. Cene svinjam 50 do 64 K po kakovo- i S|avenska banka 500 — 515. 115 — 117, madžarske krone 36 — 37,50. Banka za Primorje 670 — 700. Trgov, obrtna banka 270 — 275. Brodska bank« 350 — 360. Hrvat, eskomptna banka 795 — 799. Jadranska banka 1100. sti za kg žive teže. Mnogo je bilo konj. Zaradi visokih cen so jih nakupovali skoro le inozemci. Cere: 10.000 do 50.000 K j po kakovosti za komad. Seno se je tržilo j po 800 do 900 K, detelja 1000 do 1150 K, . slama 450 K. | Bratislava, 5. aprila (Produktni itrg). Brez prometa Pšenica 290 do 293 ! Kč. rž 270 do 275 Kč. moka št. 0 po 4.40 !do 4.!>0 Kč, seno 200 Kč, slama za krmo 100 Kč, za steljo 58 Kč. ROPARSKI NAPAD NA POSTAJE- NAČELNIKA V ŠMARJU. Postajni odpravnik na kolodvoru Smarje-Sap, ie šel včeraj ob pol štirih zjutraj službeno nadzirat progo. Pri izhodu iz poslopja je nenadoma skočil izza vrat neki človek in ga udaril dvakrat s kolom po glavi Pompe Je bil seveda v prvem trenotku nekeliko zbegan, vendar pa je napadalca kmalu obvladal in ga vrgel ob tla. Med tem pa i« že prihi-tel svojemu šefu na pomoč neki postajni delavec. Ko je opazil da leži napadalec nepremično na tleh, je rekel: »O. Pompe, preveč ste gal* Pompe se je nato nagnil proti napadalcu, da pogleda, ako se mu Je kaj pripetilo. Toda napadalec Je v tem trenutku bliskoma segel v žep po svoj samokres in ustrelil v Pompeta. Vendar pa je postajni delavec strel pre-strigel, tako da Je zadel Pompeta samo v desno koleno. Postajni delavec Je nato napadalcu odvzel samokres ln šel s svojim šefom v pisarno po luč. Napadalec je med tem izginil v noč in pustil na krajo, kjer Je bil izvršen napad, dve palici in klobuk. Zanimivo je, da se je ravno isti napadalec pred par dnevi, tudi pri jutranjem vlaku, nepričakovano javi! pri Pompetu in mu pripovedoval, da Je bil med Škofljico in Šmarjem napaden ln oropan. Prosil ga je za 120 K, češ da potrebuje denar za vožnjo v Škofljico, da javi dogodek orožniški postaji Seveda se je vse izmisli in mu Pompe tudi ni hotel iti na lim. Kakor se nam poroča, ie napadalec neki vojni invalid In ga zato ne bo težko izslediti Vsekakor pa je napad precei zagoneten, ker niso jasni vzrok! in namen napada. To bo pciaju-ila šele preiskava, ki ie Ze v teku. 1 = Postopanje s čeki, izdanimi v ino-: zemstvu. Iz Beograda poročajo: Na vpra-! šanje, kako se ima postopati s čeki. ki so j bili izdani v inozemstvu na domače ban-|ke, jo finančni minister dal sledeče obias-njenje: Banke bodo ček, ki glasi na ino--emsko valuto, honorirale po želi stranke deloma ali popolno in izplačale vedno njegovo odgovarjajočo vrednost v dinar jih. Isto velja tudi za akreditivna pisma. Z zneskom honorirane^a čeka mora barka postopati kot z ostalimi devizami Mora pa izročiti, razen v slučaju, ako ima banka, ki izda ta ček, zahteve v isti valuti od banke, na katero izda ta ček. «- Madžarska nam ponuja namesto živine denar Madžarska vlada želi. da se nam namesto odgovarjajočega kontingenta živine izplača na račnp vojne odškodnine odgovarjajoči znesek v gotovini Pred povišanjem taks za pretOvor- Praštediona 4900 — 5000. Rečka pučka banka 450 — 460. Slovenska eskomptna banka 650. Srpska banka 735 — 750. Ekspioatacija drva 590. Goranin 600. Narodna šum. industrija 550 — 570. Našička industrija drva 498 — 50". Gutman 1375 — 1425. Slavonija 540 — 550. Union 2800. Ljub. strojne tovarne 840. Trboveljska premogokopna družba 1030. Beograjska borza radi pravoslavnega praznika danes ni poslovala. Praga, devize: Berlin 17.125 - 17.52-Curih 1018 — 1022, Milan 275 — 276, Pariz 476 — 478, London 22925 — 231.25, New York 52 — 52.60, Beograd 63.25 — 6425, Sofija 35.55 — 36.15, Dunaj 0.58%. - 0.783/,, Varšava 1.2S -1.48, Budimpešta 3.90 — 6.30, valatc: n. marke 17.125 — 17.525, švlc. franki 1013 — 1017, lire 272 — 274, fr. franki 473 — 475, funti 22825 — 230.50, dolarji 51.60 — 52.30, dinarji 6325 — 64.3.-. levi 34.10 — 34.90, avstr. krone 0.S8* -— 0.78%, poljske marke 1.28 — 1.48. madž. krone 5.90 — 6.30. Curih: Berlin 1.71, New York 5.1", London 23.61, Pariz 47, Milan 25, Prag -i I 9.55. Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dur3; j 0.066, avst krone 0.07. Dunaj, devize: Zagreb 23.47 — 23.5-, jenje. Iz Beograda poročajo, da se bodo, - l kratkem povile takse za prel^jen- Jej™ ; - 2520 je blaga iz brodov ter vagonov «tkotir- i DUClm' a ne železnice v normalnotirne. Over.en je sklenjeno, da se te pristojbine izenačijo v vseh pokrajinah naše države. — Nova tvornica papirja v Beogradu. _ _ _. _ ____________ Kakor poročajo, «e osnuje v Beogradu z 7^9"— 76.31, levi 51X95 — 51-05. nen:- 9 — 9.06, Londo : 336.50 — 337, Milan 400.70 — 401.3!'. Ne\v York 765.65 — 766.85. Pariz 696.50 — 697.50, Sofija 51.95 — 52.05. Varšava 2.02 — 2.06, Curih 146628 — 1418.7.=. Praga 147.40 — 147.60. valute: dolarii najmodernejšimi stroji opremljena papirnica z dnevno kapaciteto 3 vagonov najfinejšega papirja. Papirnica bo najkasneje koncem leta 1922 začela obratovati. —» Podružnica Prve hrvatske štedionlee v Skopliu. V Skop!ju otvori Prva hrvatska štedionica dne 10. aprila svojo po- ške marke 25235 — 25.435, funti 334.75 — 335.75, fr. franki 691.50 — 692.50, lire 397.70 — 398.30, dinarji 93.78 — 94.0.', poljske marke 2 — 2.04, leji 55.19 — 5521, čsl. krona 14720 — 147.50, madir. krone 9.10 — 9.16. Berlin: Italija 1602.95 — 1607.05, Lon- družnico. ; don 1343 30 — 1346.70, New York 306.11 = Dobava raznega materiala za smod- i _ 306.89. Pariz 2796.50 — 2803.50, Švi-rlšniro v Kamniku. Uprava smodnišet-j ca 5950.50 — 5964.95, Dunai 4.003 -Ir.e v Kamnika razpisuje na dan 11. ms- i 4.045, Praga 58328 — 554.75, Budimpe-I ja ob 11. uri doBcidno ofertalno licitaci-. šia 3525 -- 35.45, Soliti 20720 -- 207.80. „DRAGICA" Francoski roman spisal G. M. de Brane. Štirinajsto poglavje. Že več dni ima Franc hudo vročino; tu in tam govori zmedeno. Leži pri nas v sobi v pritličju. Zdravnik prihaja po dvakrat na dan. Vedno ga prosim, naj pove. ali OEtane bolnik pri življenju; nič me ne potolaži Usmiljenim je noč in dan pri njem. V smrtnem strahu pričakujem, kaj se zgodi. Jfarie-Fleur nam je povsod pomagala. Stregla je bolniku s toliko vnemo ia nežnostjo, da je bila vsa nesrečna, kadar ni bila v njegovi bližini. Teta je bila tudi na mestu, kakor Vedno. Lip je bil w ^»i! tudi pomagal po svojih močeh. Ubožec s; je domišljal, da je cm knv Irancove ' Včasih je prišel bolnik k savesti; -jsiehTjal se je bolestno in se v tophh, prisrčnih besedah zahvaljeval Marie- FI!iLrie-Fleur! Ljuba Marie-Fleur' Kako dobra ste mi! Tako lepo mi je kadar ste vi pri mem!> Neko noč sva bdela ob njegovi postelji Lip in jaz. Usmiljtnka jc spala, utrujena Marie-Fleur pa je sla- tudi domov počivat. Krikrrit je v obupu in Se bolj divje govoril: »Brezkrčnica! — Svojo lepoto je rabila le za to. da je mučila vsakogar, ki je prišel v njeno bližino. — Koliko sem trpel radi n£! Opa nima srca! - Vrgla ga je \ G°?ttp-Vert^ — Sedaj pa hoče še te koščke mojega srca vreči žabam! Ne, nikdar ga ne dobite! Preslab sem, da se branim Ze zopet jih kliče, te prokleto fcbel... Glej jih, tu so!... Glej jih, so ae ta« Tu v sobi. na moji postelji,, povsod kamor pogledam! Že čutim njihovo mrzlo kožo na svojem obrazu!... Že mi lese jo pod odejo, ah, tako me boli!__Že zopet sta tn Dragica in Lip. — Zmagoslavno se smejita, rada bi videla, da umrem, ker sem jima oa poti. _ 0, ti nezvesti prijatelj, ti zlobna nevesta, kaj eem vama storil, da me tako mučita?! — Zakaj me sovražita? ... Usmiljenja prosim, usmiljenja! Preveč trpim! Marie-Fleur. pomagaj mi! Reši moje srce!... Saj je tebi namenjeno! — Ah, prepozno, gaj nimam več srcal Ne, ne, Lip, ne maram, ne boš mi vrgel kamna v srce... Proč, Lip, proč, nesramnež!* Dvigal se je in hotel prepoditi vse te etrahove. ki so ga mučili. Naju *ii videl preveč je bil omračen od svojih težkih sanj. Obrisala sem mu pot s čela, Lip pa je pazil, da ne premakne obkladka. Poklical f® usmfljenko. Obrisala mu je s čela pot. nato pa za- » Zadnjikrat sv» sfcupaj.*, «Da, zadnjikrat — Tako mora «o.» »Uboga Dragica!* lutrujena - da je kmalu »»b. Lip or»oeilo i Ljublana, 7. aprila 1922.__Ljabljana 303 a nad morjem ^S^n^hSdh IfS i naste zvonove v Trnovo. Obeta se. da mcah vse polno sladkih besed. 1 sprevod zc,0 slovesen> kar sklepamo Vzel je steklenico, prijazno se po- j ^ pnpraVj kolikor smo mi 0 niih obve-klonil in tiha odšel. i ?icni_ Zvonovi bodo odeti v cvetje na- Sed3la sem na robu postelje svojep j rcxjnih barv, vozove pa bo obdajalo šte- vilno spremstvo v pestrih narodnih nošah. Sprevod poide s Karlovske ceste čez šenjakobski most po Cojzovi in Emonslci cesti pred cerkev Po slovesnem blagoslovu se zvonovi takoj dvignejo v zvonik (krog 16. ure). • Dražba avtomobilov. V smishi odloka ministrstva pravde, odseka za sekve-stre, se proda na javni dražbi, ki se vr- ženina, sama, sama.,, in gledala topo pred se. Vprašala sem se, bo se li vrnil Lip — ali pa je bil ta prijazni poklon — slovo za vedno. (Dalje prihodnjič.) ZAVAROVALNINA PROTI ELEMENTARNIM NEZGODAM. Pokrajinska uprava, oziroma bivs* deželna vlada je potom političnih in policijskih oblastev že opetovano pozvala ljudstvo, naj sedanjim razmeram odgovarjajoče zviša tudi zavarovalnino proti elementarnim nezgodam, zlasti proti požaru. Uspeh teh pozivov je bil dosedaj le neznaten, ker se še vedno dogajajo slučaji, da znaša škoda, ki jo ie posamezniku povzročil požar, več stotisoč kron, med tem ko je zavarovalnina primeroma le majhna. Sredstva, ki jih ie imela pokrajinska uprava na razpolago za podpore v elementarnih nezgodah, so bila še v prejšnjih letih primeroma majhna; letos so pa še manjša, ker je tozadevna postavka v proračunu za leto 1922. znatno reducirana. Pokrajinski uparavl vsed tega tudi v nujnih slučajih ne bo mogoče, da bi prizadetim naklonila državno podporo, ali vsaj ne v večji Izmeri Ker se bliža poletni čas, v katerem po navadi vsako leto izbruhne v Sloveniji več požarov, je pokrajinska uprava političnim in policijskim oblastvom naročila, naj znova pozovejo ljudstvo, da zviša zavarovalnino ta se tako obvaruia eventualne velike škode. Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «.!utra». Ir, Ivan Hubad ir Skofji Loki ^ mti ordinira in opravlja vsa zobo-itmMz dela od 8. aprila dalji. iaznanilo. Dne U. aprila 1922. ae bode v Brežicah na avni dražbi prodajalo 998 več vagonov vrbovih šSbSc za pietarstvo. Z eetek licitacije ob 10. nri dopoldne. Kraj opazovanja Ljabljana . Ljabljana . Ljabljana . | Zagreb . . \ Beograd . i nunaj . . Praga . . i Inomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 762-2 769-0 7607 758 6 758-3 769-9 761-7 Zračna temperatura —09 120 70 5-0 50 10 3-0 Veter breaveua jng. aap. 8e»er jug. *ap. 86». sap. sever brezvetra Oblačno 0-10 megla več jasno jasno omb£uo več jamo oblačno Padavine mm 1-0 50 Ustanovljeno leta 1896. Uctanovljeno leta 1896. Mednarodni transporti Antonio BiancHeri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. ^ 'Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), Villach (Poštni | predal 51). — Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln. ---Odprema vsake Trst« blaga. - 1 Bpeolalna odprema živil, iUo ta saklane itvlne ▼ katerikoli kraj. lO V Ljubljani barometer vižji, temper normalna. - Salnee vzhaja ob 530, *ataj» »h 18 »e© b.«« oh,. «•-. "-j^mif ••- . i^lh« «.. ao .««* s os«, ...f.«wn. » s - ."T; ^rT — a dame, gospode ia dsco priporoča ivrdlsa jcL. Sa TEt, Itjnblja&a, Mestni trg št, 10. asb f Proda se 797 skoraj nov foto?rafični aparat, 10x15, za 1000 Din. Ogleda se vsak dan do četrtka od 1. do 2. ure popoldne pri Iv. želi vstopiti r službo. Po- Kopriva, Vojvode Mišica ee- nadbe na npravo Jutra pod ;_sta -.d li.-_ »Šofer 28*. 930 j vo12jl pal Sacrer-Šofer, mehanik ln avtomoater sobe in kuhinje. Naslov povž nprava »Jutra*. 1000 ____laž 692 sc priporoča za spomladansko sezona Ljubljana, Gledališka ulica 7 Lepo stanovanje ▼ Mariboru, 49/a visoko pritlič e, 3 sobe, s« zamenja s stanovanjem v Ljubljaui. Ponndbe pod »Ljubljana* na upravo »Jutra*. Kupi se 2000 cepljenih trt. Ponudbe Sprejema Anton Cvet, Spodnja Šiška. Planinska eesta št. 876 978 Odda m, 50/a is registriranega pesjaka »Na Sotli. s plemen? imi rodov- j nemalo- oiki, zabeleženimi v P»J- ™saoba z ibso!utao po- plemensko knjigro, so na pro- Ta.na. r A* 8 S * C s ■ 9 a o BBS: O. Bernatovič il se dobe še po jako nizki ceni: moške obleke........«d 160 Din naprej Rao ani...........»d 250 D n napre moške hlače.........od 80 D n napre damski plašči........od 150 D n napre damski kostumi . ......od 180 D n napre= damske modne ob eke . . » • od 200 D napre damska krila........od M D n napre in bluze..........od 30 Din napre* Spomladne novosti vedno v zalogi. 877 B B m ». v s n E & * B B K ii m M Samostojen Merilec „ večletno prakso se sprejme even-taalno takoj pri Šentjanškem pre-megokopu, And. iakil, Krmelj, Dolenjsko. — Plača po dogovoru. 069 Hrastovega lesa, stoječega, okrog 100 ms daj pri E .!. SUfASC, LOGATEC. — Istotauj se proda ali zamenja visoko breja, 9 letua dirJsoka kobila „am8el", rekord 1: 3o • 5-, obrejena od oridnalnsga ame-' rikanekega dirkača »Vandet-i ta*. 986 v j SlOjCCCga, OKTOg i'JV LU , v bližini kolodvora v bkofji Loki, želimo takoi predati. Koeijan Hafner, Dorfarje št. 15 pri Škof ji Loki. S49 I S95 I Da v najem 950 Janko :«ialus iresnieo in klal-nico pri farni eerk- i na Bi-aeljsbem. Satrci imajo prednost. sebnim vhodon v sredi mesta : z enako meblovano. Vpraša ' t**1^1—1 se v n pravi »Jutra*. Odda ee v podaajem priprosto meblovano sobo brez perila r erediui mesta starejii gospodični ali vdovi brez otrok. Vaslov pri opravi »Jutru* pod 8t. 977. 977 Oostllao 996 Dete (deček) 989 dam » svoje. Darnov, poste restaote Bleil. Otvoritev s modnega salona. Vajeenejši slamniki, damski mo&ki ia » roški. Sprejema o se tudi si umiri in klo-rseh vrstvbarvanie, be jenj« m preob-tiovs-nje, kakor sploh ves v modistovsko rtroko spadajoča dela. Za obilen obiskje najvljudneje priporočata cenjenemu občinstvu I b cenjenim odjemaleem K. Staaler in Stsmberger Ljubljana, Sv. Petra cesta 23 Violina, stara 87. let, se proda za'. .rometuem kraja vzamem 1000— Din. Naslov pove j T Ponudbe pod »Go- upravni^tvo lifta. | 6t^ina> na npravo »Jutra*. 200 do 300 kg krom-! Pirja, kilogram po 4 K, ie proda Avgust Paškulin, Sv. Petra.- - . . - eesta št. 3. 999 j v »redim mesta, obstoječe iz Petra | Zamenja se stanovanja Ude se družbenik ali drafibenlci 988 najraje samski, ki žele stopiti v večje ?e vpelj no podjetje na debelo in na drobno ter trg. ▼ zelo prometnem kraju * eč po dopisovanju Kapital najmanj 200.000 do 300000 h. Ponndbe pod »Pomlad* na upra o »Jutra*. f Kdor hoče imeti res a pristnim blagom prepleskanojdi* pohištvo in lakiranje rasnih .koles' t p«6, naj se obrne na tvrdko B stavbni In pohlttvenl pleskar In llCar Ljubljana, kolodvorska ulica 8. _ agasssassss^ K S o k« o o s o o « o u v* a ti u K o o o n o o o ti 1\ VI » u « n u n d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za doma&o nporabo kakor tudi za industrijska podjetja m razpečava Ia čehoslovaški in angleški koks za livarno in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog « n « o o ** «8 m - « iA a K\ V*. ii « iX tt M i"« %% Naslov: 3018 pimmKtHf nuni zs orErnoD, 1 d. v Llubllani, Bonska ulica 19.