/UiERi$k/\ Domovih _ //p- JCAN IN *wm? uMowkm oms National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. MARCU 2, 1970 ILOVCMAW m?tNlN® WCWS104UN#. "Hrano revežev” za poskus revežem doma ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Novi grobovi Josepli F. Perko Po dolgi bolezni je umrl v Posebna zvezna agencija tleli bolnišnici včeraj 69 okoli 17,0#» revnim iju. et sto'J^ph F. Perko z !96ib dem v treh južnih državah rojen „ New. živežno mešanico CSM, ki so jo ZDA razdelile preko bilijon funtov revežem v 120 državalh. vsega sveta. WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko- tajništvo je za poskus začelo razdeljevati v nekaterih okrajih treh južnih držav posebno mešanico živil “CSM”, ki so jo ZDA razdelile preko bilijon funtov v 120 državah revežem od julija 1966. V poskus je vključenih okoli 17,000 ljudi v Alabami, Floridi in v Sev. Karolini. Zastopniki poljedelskega tajništva, ki so odgovorni za izvajanje poskusa, uče reveže suho brano pripravljati in jo mešati, da je bolj okusna. Mešanica sestoji i z koruzne moke, sojine ttioke, brezmastnega mleka, vitaminov in mineralov. Trdijo, da 14 unč te mešanice pomnožene z drugim živili v obsegu 1500 kalorij zadošča odraslemu člo-veku, da ,ga ohrani pri zdravju in delovni sposobnosti Za delitev te živilske mešani-oe revežem v domači deželi so se Zavzemali na konferenci za prebrano in zdravje v Beli hiši v lanskem decembru. Za to se je zavzelo tudi več kongresnih Vodnikov. Zastopniki Poljedel skega tajništva so na te predloge- odgovarjali, da ta živilska nrešanica “ni po ameriškem o-kusu” in da naši domači reveži ne marajo, da bi se jih sililo ‘‘brano ubogih”. Ce se bo poskusna delitev obnesla, bodo CSM vključili v reden program podpiranja revnih s hrano. burghii/ čden prvih šolarjev farne šole pri Sv. Lovrencu, zaposlen kot nadzornik pri American Steel & Wire Co. do 1. 1964, ko je stopil v pokoj, mož Anne, roj. Slak, oče Williama, Donal-da, Anne M. Basta in Florence Krupa, 17-krat stari oče, brat Mary Papes (Fla.). Pokojni je bil član Društva Bled št. 20 ADZ. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda v sredo ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na pokopališče Vseh svetnikov v Northfieldu. Sihanouk: ZDA morajo stroški v bolnicah Ohia še ostali y Vietnamu so narastli lani za 15% CLEVELAND, O. — Blue ,r , Tr , ,v , , Cross je moral plačati 1. 1968 za Vodnik Kambodže, katerega vsak dan zdravijenja v bolnicah "teran?l?deč-ihevV Vietnamu, fil'8"; ^nahajalo Tin 921 ^va- -° VOlili v Avstriji nov parlamont l judska stranka, PRI VOLITVAH V AVSTRIJI DOBILI VČERAJ SOCIALISTI Letališča organizirajo obrambo pred teroristi ZUERICH, šv. — Oklopni vo-2<>vi in oborožene straže hodijo Po letališču v Zuerichu in po-diagajo rednim varnostnim organom pri opravljanju kontrolne službe. Vse velike države, kot naša, Anglija, Nemčija, pa tudi Italija, Francija, Belgija, so Povečale nadzor, posebno nad a-rabskimi potniki in arabsko prt-bago. Nekatere letalske družbe si skušajo pomagati tudi na drug dačin. , TWA prevzemajo na primer Pakete za letalski prevoz v Izra-t ^ samo od potnikov in podjetij, jih poznajo. Transportni de-■ tavci na angleških letališčih so Prevzeli odpremo ppšiljk v Izra-le pogojno za en teden. Ogorčenje nad letalskimi dogodki zadnjih 10 dni po vsem ®vetu je tako veliko, da so se za-Cele odpirati oči tudi arabskim gverilcem, ki kar po vrsti odkla-djajo vsako. odgovornost za vse, kar se je zgodilo. Bahavost jih minula. Seveda se ne da reči, je iztreznjenje res trajno. SHOWERS Vremenski prerok pravi: Oblačno in milo z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 45. sodi, da bodo ZDA morale ostati v Vietnamu še dol-g°. PARIZ, Fr. — Princ Norodom Sihanuk, predsednik Kanbodže, ki je trenutno na zdravljenju v južni Franciji, je v tukajšnjem mesečniku “Preuve-s” o b j a Vil članek, v katerem trdi, da bodo morale Združene države ostati v Vietnamu, “pa naj golobi onstran Atlantika mislijo, kar hočejo”. Po mnenju princa bi ameriški odhod naglo privedel do zloma sedanje vlade v Saigonu brez hujšega prelivanja krvi; vse so- vancev. Uprava Blue Grossa ne pričakuje, da bi se v prihodnjih 5 letih oskrbovalni stroški znižali, mogoče pa je, da bodo rast-li bolj počasi. Obstoja namreč načrt, da bi revidirali stopnjo kvalifikacije za posamezne služ- bi je imela v starem parlamentu absolutno večino, je izgubila 7 poslancev in s tem absolutno in relativno večino. Socialisti, ki so imeli v starem parlamentu 74 poslancev, jih imajo v novem 81. Postali so v njem najmočnejša stranka, vendar jim manjkata do večine 2 poslanca. Iz Clevelanda in okolice DUNAJ, Avstr. — Včerajšnje be v bolnicah. Sedaj je namreč parlamentarne volitve so pote-pogosto predpisana zelo visoka kale v miru in redu, prinesle pa kvalifikacija za dela, ki se dajo so iznenadenje z zmago sociali-opraviti že s samo primerno stov- Nekateri so z njo računali, spretnostjo. vendar niso pričakovali, da bo Naraščanje bolniških stroškov Ljudska stranka izgubila toliko glasov v korist socialistov. Ti so imeli v starem parlamentu 74 je pa začelo skrbeti tudi federacijo. Federalno tajništvo za zdravje je že izdelalo nov načrt,' Pos*ancev 165, v novem jih kako kontrolirati stroške. Do se- imeli 81, torej le 2 manj od sednje države bi postale kitajski daJ vel3a nameč praksa, da Me- absolutne večine. Ljudska stran sateliti — “Češkoslovaške v Azi-idicare plačuje stroške po pred- ka le imela v starem parlamen-ji”; ameriški umih bi “brez izje-1 Imenih računih bolnic in zdrav- tu 85 Poslancev, torej absolutno Zakaj jim manjka letalcev? BEIRUT, Lib. — Sirijski in iraški letalci se ne spuščajo v daMrnajo^Sn^hude^izBube mc sn'atri>li v '’sej Aziji za po- "‘kov- Sedai_ Pa naj nastopi ^ecm0- v r,ovem Jlh bo imela 78, Te so pretežno na polju pditiei “• “ slafcosti ameri- mh bojev. Prevrati v obeh drža-1 b vah so nekaj vsakdanjega. Kdor ( ki® da bl naravnost omenil zmaga, skuša očistiti ne le javno ‘vietnamizacijo , je Sihanuk iz-upravo, ampak tudi oborožene ra2d bu je v zmedi pobegnil in ga SANTA BARBARA, Kalif. — ‘ še iščejo. Po nastopu Narodne garde! _____o______ okraj c.»yahoga m dobi preje tri dni zapored tu hudi! SlSteRl jaVIIC lipraVG? izgredi. Levičarski študentje, CLEVELAND, O. — Da je u-ki so demonstracije organizi- prava našega Cuyahoga okraja rali, napovedujejo, da bodo te i £e zastarela in ne odgovarja po-obnovili, kakor hitro bo Na-| trebam prebivalstva. kitajske vlade na Formozi. To so i mo prvo. prenehali zmerjati s “Čangkaj-škovo tolovajsko tolpo”, kar je bila za nje skozi 20 let. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! vztrajal pri svojih zahtevah in j Avstrijo, napovedal, da se bo spustil celo Avstrijski položaj je v tem v javni spor z Nixonom, če ne bo pogledu sličen onemu v Zahodni njegova obveljala. | Nemčiji po lanskih volitvah, ko Nixon ponavlja v Laosu Johnsonove napake iz Viefnama CLEVELAND, O. — Bivši predsednik L. B. Johnson je imel nemalo število nesporazumov s Kongresom. Člani Kongresa so mu očitali dve stvari: Jih je premalo informiral o svoji zunanji politiki, posebno glede vojne v Vietnamu, dajal jim je pa tudi izkrivljena poročila. Njegov sistem poročanja Kongresu je prišel na dan ob priliki debate o zgodovini znane tonkin-ške resolucije. Debata ni ravno koristila Johnsonovi politiki. Kritika politike je dala na razpolago dosti dragocenega gradiva za debate. Od takrat je začela padati vera v izjave njegove administracije. Nixon je to napako Johnsonove politike rad pogreval, kadar se je ponudila prilika, je pa zdaj sam prišel v nevarnost, da jo ponovi v — Laosu! Ameriški uradni stiki z Laosom temeljijo na stališču, da je Laos nevtralna država in morajo njeno nevtralnost spoštovati vse dežele, posebno tiste, ki so svoje čase podpisale izjavo o mednarodnem polo- žaju laoške države. Zgodilo se je, da sb bili laoški komunisti prvi, ki so to obvezo kršili. Dejansko so razbili koalicijsko vlado, se umaknili v severni Laos, tam osnovali svojo vojaško organizacijo in prevzeli upravo tistih delov dežele, ki so si nad njo prilastili oblast. Za očitke, da krši mednarodne sporazume, se pa komunistični svet ni zmenil. Zato je spravil ameriško politiko do Laosa v zadrego. Naša diplomacija je strogo pazila, da formalno ne krši laoške nevtralnosti. Vedela je obenem, da s tem laoški nevtralnosti ne bo dosti pomagano. Zato se je odločila za tvegano pot: Kar so pogodbe o Laosu dovoljevale, je delala po u-radni poti, česar niso, je skušala naša politika doseči po o-vinkih. Naše čete se niso u-deleževale vojaških akcij v Laosu, zato so pa naši “strokovnjaki”, “sveto valci” in “inštruktorji” pomagali pri vežbanju laoške armade. Pri tem je dobila svojo nalogo tudi CIA, kar tudi ni moglo dolgo ostati tajno. Za vojaške transporte v Laosu so deloma skrbele zasebne ameriške transportne letalske firme, račune jim je seveda plačevala Amerika. Večkrat tudi “ovinki” niso zadostovali. Naši bombniki so na primer pomagali vladnim laoškim četam in se pri tem sklicevali, da bombardirajo gverilske vojaške objekte ob znani Hoči-minhovi poti in da je to neob-hodno potrebno v varstvo našega vojskovanja v Južnem Vietnamu, kar drži. Seveda se je pa lahko pripetilo, da so spotoma bombardirali tudi partizanske vojaške postojanke v Laosu. Naša administracija o vsem tem ni hotela uradno nič vedeti, dasiravno je bila naša javnost toliko poučena o tem, kar se dogaja v Laosu in okoli Laosa. Federalna administracija ni hotela povedati kaj jasnega niti Kongresu in njegovim odborom, celo senatni odbor za zunanjo politiko ni mogel zvedeti od nje uradno, kakšno je stanje v Laosu. To se je zdelo senatorjem za malo in so začeli ostro kritizirati Nixonovo taktiko prikrivanja dejanskega stanja. Tako nam grozi sedaj huda napetost med Nixonom in senatom; prav taka je obstojala med Johnsonom in senatom. Spor lahko postane tragičen. Sredi preteklega meseca so namreč laoški gverilci in se-vernovietnamski vojaški oddelki zavzeli Planoto vrčev. Planota leži sredi vojaško važnih prometnih poti v Laosu, je odskočna deska za pohode v Južni Vietnam, južni Laos, v Kambodžo in na Tajsko. Ako bodo rdeči Planoto obdržali, ne bodo samo razbili Laosa, ampak bodo nadzirali tudi vsa ta pomembna pota. S tem bodo postavili našo administracijo pred usodno vprašanje: Ali naj se naša deželo umakne iz Laosa in ga prepusti komunistom ali pa naj se odloči, da še naprej pomaga laoški vladi, kolikor se da. To je silno kočljiv problem, ki ga more federacija rešiti le takrat, kadar uživa zaupanje vse dežele. To zaupanje je močno načeto s trenjem med vlado in Kongresom. Ali se temu Nixonova politika res ni mogla pravočasno ogniti? rodpa garda odšla iz mesta. NEW YORK, N.Y. — Francoski predsednik G. Pompidou je bil včeraj nejevoljen nad premalo zaščito tekom demonstracij pri njegovem prihodu v Chicago. Bali so se, da bo nadaljni obisk odpovedal in odletel domov. Pompidou je demonstrante obsodil, “da delajo v lastno škodo” — demonstrirali so za Izrael —, pa propomnil, da demonstracije ne bodo škodovale ameriško-francoskemu prijateljstvu. Danes bo v New Yorku sprejel v hotelu Waldorf-Astoria predstavnike tukajšnjih judov, pa šel nato na malico z glavnini tajnikom ZN U Tantom. Jutri j se bo vrnil domov. BANGKOK, Taj. — Tajskim oboroženim silam se je posrečilo odkriti večje gverilsko taborišče v južnem delu države blizu meje Malezije. Taborišče za kakih 400 gverilcev je bilo prazno. KAIRO, ZAR. — Vlada je objavila, da je bilo tekom včerajšnjih in današnjih napadov izraelskih letal mrtvih 32 vojakov in civilistov. LOS ANGELES, Kalif. — Včeraj je nekdo odnesel z večerje po $100 v dobrodelne namene razstavljeno malo posodo z 2.3 grami Umskega prahu, lastnine geofizičnega instituta Univerze v Los Angelesu. --------------o----- Dvosmeren boj proti pornografiji WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada se na eni strani prizadeva okrepiti zakone proti širjenju pornografije, na drugi strani pa izvaja obstoječe zakone kar se da strogo. je znana stvar. Ze lani je bilo predloženo glasovanje za spremembo u-pravnega sistema. Predlog je jeseni propadel. Zagovorniki reforme se ne dajo ugnati. Že zopet nabirajo podpise za novo “peticijo”, ki naj volivci o njej glasujejo pri jesenskih volitvah. Do 1. maja morajo na peticiji nabrati 15,000 podpisov. Pravijo, da jih bodo nabrali kar 25,000. So zato tako veliki optimisti, ker so se za zadevo začele brigati tudi lokalne delavske unije. Optimizem je u-upravičen tudi radi tega, ker je lani manjkalo le malo glasov, da bi bil predlog zmagal. Vzhodni Nemci bodo lahko potovali na zahod BERLIN, Nem. — Doslej zahodne države niso priznavale potnih listov Nemške demokratične republike (Vzhodne Nemčije). Kdor je hotel od tam v katero izmed držav NATO, je moral dobiti posebno dovoljenje “TTD” od zavezniških oblasti v Zahodnem Berlinu. Sedaj so začeli pri NATO postajati popustljivejši. Italija in Kanada puščata preko svojih meja Vzhodne Nemce z njihovimi rednimi potnimi listi brez zavezniškega dovoljenja iz Zahodnega Berlina. Danska in Norveška sedaj pritiskata na NATO, naj ta posebna dovoljenja ukine. — Okoli 39% površine države Idaho je pokrite z gozdom. Trenutno je glavni cilj onemogočiti velike, barvne oglase za naročila pornografskega blaga preko pošte. /iHERIŠk/t DOMOVIHIA /»•(vi ■. i/ic-/» iv IlOfVI i 6117 Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation »'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA; 4.« Združene države: $16.00 na leto; $8.00 xa pol leta; $5.00 za I meiec« Z« Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES; United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 42 Monday, March 2, 1970 Nixonova doktrina Prišlo je po zadnji svetovni vojni v navado, da je vsak predsednik skoval svojo doktrino. Prvi poskus je napravi! Truman. Se mu je posrečil v Grčiji, nekaj manj v Koreji. Bil je toliko previden, da se dalje ni spuščal v eksperimente. Eisenhowerjeva doktrina je bila prav za prav Dulleso-va doktrina, kajti Dulles je zasul našo deželo z velikim številom obrambnih pogodb, ki so vse poznale le en cilj: zadržati komunistično prodiranje, pri čemur se pa nihče ni spraševal, koliko bodo te pogodbe vredne v praksi. Kennedy je zato zajahal idejnega konjička: postavil je v obrambo svobode vse, kar ima in premore naša dežela, in se ni spraševal, kdo je s tem zadovoljen in kdo ni. Njegov pogum je ukrotil Hruščeva v kubanski aferi, le sreča mu je pa pomagala še preje pri ponesrečenem poskusu vdora na Kubo. Johnson je mislil, da mora nadkriliti tudi Kennedy-ja, in tako spravil našo deželo v vojno v Vietnamu. Nixon je vse to lahko opazoval od blizu, saj je bil ravno v usodnih trenutkih bodisi senator, bodisi Eisenhower-jev podpredsednik. Ker se ni dal zaverovati samo v ideale, ampak je priznal tudi skušnji njene pravice, si je ustvaril precej skromno sodbo o ameriški zunanji politiki, ki je pa v volivni kampanji naravno ni mogel objaviti. Ko je prišel v Belo hišo, je gledal, da naša javnost pozabi, kar je govoril kot kandidat in Eisenhowerjev podpredsednik. Čim bolj je vse to šlo v pozabo in izginjalo obenem v skrbi, kaj bo z vojno v Vietnamu, tem bolj so stopali v o-spredje njegove zamisli o novi zunanji politiki, ki bi bolj odgovarjala interesom naše dežele kot prejšnje po 1. 1945. Tako se je polagoma rodil v njegovih mislih načrt za novo zunanjo politiko, pa tudi za prehod nanjo. Vse to je dobilo dosti jasno sliko v njegovi poslanici Kongresu o naši zunanji politiki. Že metoda objave je značilna za Nixonovo miselnost. Ni naslovil poslanice na ameriško javnost, ampak na Kongres kar odgovarja duhu naše ustave, ki daje senatu pravico do soodločanja o miru in vojni. To pa naravno obvezuje Kongres, da tudi on reče svojo besedo o Nixonovem programu za zunanjo politiko. Kongres bo moral Nixonu odgovoriti, na kar bomo dobili jasen pregled, kam plove naša dežela v stikih s tujino. Poslanica ima še drugo značilnost: je prva po vrsti. Sledila ji bo vsako leto nova, ako smo Nixona prav razumeli. Vendar bo prva služila kot podlaga, bodoče poslanice ne bodo mogle preko idej izraženih v prvi, kajti politika ne pozna nobenega prvega januarja, teče kar naprej kot reka. Zato je letošnja poslanica bolj važna, kot bodo prihodnje. Recimo vsaj tako dolgo, dokler bodo republikanci imeli v rokah federalno upravo. Poslanico bi lahko označili kot opis prehodne dobe v ameriški zunanji politiki. Prehod od kod in kam? Ameriška zunanja politika se je korenito preusmerila že v prvi svetovni vojni, toda ne popolnoma. Do prve svetovne vojne se je Amerika malo brigala za mednarodno politiko. Le redki so še živi, ki se spominjajo, kakšna mednarodna senzacija je bilo potovanje predsednika Th. Roosevelta po Evropi, čeprav je bil takrat že bivši predsednik. Kdo se danes zmeni za predsednika, ako gre na primer v Bonn za pogrebom. Šele W. Wilson je pomaknil z enim sunkom Združene države v središče mednarodnega političnega valovanja. Amerika ga ni razumela, umaknila se je nazaj v izolacionizem, pa je že pokojni F. D. Roosevelt moral spoznati, kako napačno pot je izbrala njegova domovina. Spravil je svojo deželo zopet na vodilno mesto v mednarodni politiki, svojo novo politiko pa okrasil z idejami in ideali, ki so daleč presegali to, kar je Amerika res mislila in želela. Šele komunistična napadalnost pokojnega Stalina je spravila našo deželo na pot dosledne ideološke politike z idealom svobode, posebno politične, v središču ameriških ciljev z zunanji politiki. Rooseveltovi nasledniki niso menjali smeri. Zadržati morajo ZDA vsakega sovražnika svobode, naj bo to zvezano še s takimi žrtvami. Tako je mislila naša javnost, tako je mislil tudi ostali svobodni svet. toda z malo razliko: stroške za boj za svobodo je prepušča! Ameriki, sam je hotel imeti le koristi. Amerika je to prenašala, dokler ni spoznala, da ji tako postavljeni in branjeni cilji nalagajo bremena, ki presegajo našo zmogljivost. To spoznanje so deloma odkrile že volitve 1. 1966, popolnoma pa volitve v 1. 1968. V obeh volivnih letih se je že začela debata o naših “življenjskih interesih”. Nixon jo je porabil, da je razvijal svojo doktrino o podrejanju naše zunanje politike ne samo idejam in idealom, ampak tudi mejam, ki nam jih narekuje naša zmogljivost. Pomen zmogljivosti je začel prevladovati tudi v demokratskih UCfiftISKA AGMOVINA, MARCU 2, 1970 ^_______________________ glavah, ne samo republikanskih. Nixon ima le to zaslugo, da je v praksi skušal preusmeriti našo zunanjo politiko v meje naše narodne zmogljivosti. Kar je do sedaj delal po kosih, je sedaj skušal podati javnosti v pregledni obliki poročila Kongresu o zunanji politiki. Osnovna misel poročila je v stališču, da moramo najpreje ugotoviti naše narodne interese, te pa skušati varovati v mejah naše narodne zmogljivosti. Ako je breme pretežko, je pač treba revidirati spisek in vrstni red naših življenjskih interesov. Ta nova osnova naše zunanje politike bo zadela interese, želje in cilje vsake države na svetu. Zato bo debata o njej trajala najmanj do prihodnje poslanice v 1. 1971. Javnost se bo torej morala stalno z njo pečati. Kako važna je, naj pove tale primer: odnosi naše dežele do malih držav in malih narodov se ne bodo več ravnali le po željah in ciljih takih narodov in držav. Naša dežela se bo v takih slučajih najpreje vprašala, ali so take želje in taki cilji v skladu z interesi mednarodnega miru. Ako ne bodo, se bo gladko odločila za stališče, da ne podpira takih ciljev in želja. To bo malim narodom in državam nalagalo dolžiiiost, da svoje cilje in želje spravijo v tako obliko, da ne bodo ogrožali miru nikjer na svetu. To bo za marsikatero malo državo trd oreh, posebno takrat, ako bi želje in cilji zahtevali nove državne meje. Ameriška politika bo namreč veliko bolj kot doslej v tem stoletju zagovarjala stališče: kar je mirno, ne premikaj. Tega stališča ni naša dežela vpo-števala ne v prvi ne v drugi svetovni vojni, po Nixonovi doktrini ga pa bo. Naj služi ta primer kot opozorilo, da je treba poslej gledati na ameriško zunanjo politiko drugače kot doslej. 9 BESEDA IZ NARODA j vseh zveznih državah so podobni v mnogih slučajih takim kuharjem in kuharicam, ki poskušajo svojo srečo, kdo bo kaj boljšega skuhal. Vsi poskušajo, vsi pa nimajo sreče, nekateri pa nekaj. Ne rečem, da ne mislijo dobro. Misli se pa seveda lahko tako ali tako dobro zase, nekateri včasih mislijo tudi malo na druge. Koliko je pa enih in drugih, pa lahko vsi mislimo, vsak po svoje. Nazaj k naiši illinoiški “Constitutional Convention” (s kraticami: Con-Con). Da je naša državna ustava zelo nepopolna in zelo nejasna v mnogih zadevah, •to nam že desetletja pripoveduje tisk, radio in zadnja leta televizija. Koliko slučajev je dan za dnem, v katerih naša državna, okrajna in lokalne oblasti ne pridejo do jasnih določb. Zato toliko zavlačevanj, v katerih pregreški in kršitve zastare in Pismo Vrhenškep WlM činela Waukegan, 111. — Posebnih novic ali dogodkov, ki bi se tikali izključno nas Slovencev tu v naši naselbini in okolici, ravno nimam poročati. Na polju naše fare Matere božje vozimo kakor po navadi. Tako tudi na polju naših društev. Drugo gre naprej kakor po navadi. Stari smo vsak dan starejši, mladi, ki prihajajo v ospredja, pa počasi prijemajo za vajeti vsega našega 'življenja. Če bodo dobro vozili, bodo srečni in zadovoljni, kolikor je to mogoče na tej naši okrogli zemlji. Z drugo besedo “po domače” bi se to povedalo: Kakor si bodo se jih ne reši, kakor bi se jih postali, tako bodo spali. 'moglo, če bi imeli jasne postave * KAJ JE DRUGEGA NOVE- in določbe. GA PRI NAS in okrog nas po Vzemimo npr. samo zadeve, našem Illinoisu? Dosti. Novic nikoli ne zmanjka. Zato že po skrbijo politikarji in drugi, da jih nikoli ne zmanjka. Zadnje čase se mnogo govori, razpravlja in piše o zborovanju “Constitutional Convention” (Ustavni konvenciji), ki se vrši v državni prestolnici v Springfieldu. Pred kratkim smo še mi nekateri stari penzijonisti in par mladih med nami razpravljali o tej konvenciji in o potrebah, ki so jih priklicali v življenje. Bilo je v našem Narodnem hramu na Deseti cesti. Nekaj časa smo metali karte in si tako preganjali čas, ki ga imamo penzijonisti včasih toliko, da ne vemo, kaj bi z njim počeli. Med nas je prišel še mlad, tu rojen rojak, ki je dobro podkovan v pravniških zadevah. Dva navzoča, ki sta prišla na ta svet doli nekje med Reko in Zagrebom, to je malo južnovzhedno od naše Notranjske, kjer govorijo in kažejo, kakor jih je učil njihov patron sv. Nikola, namreč, da je bolje na mestu, če te kdo kaj vpraša, ka- ši se tičejo javnih demonstracij shodov ali zborovanj. Na mestu je do gotove mere svoboda pri tem. Toda tisti, ki jih prirejajo, se morajo (vsaj morali bi se jih, vsaj človeška dostojnost in pravica to zahtevata) zavedati, kaj smejo in kaj ne v takih zadevah z demonstracijami. Kak demokrat in poštenjak naj bom, če me kaj ujezi, pa bi podivjal in šel razbijat bišo mojega soseda in mu povzročat škodo? In i takih slučajev imamo zadnja leta več in več! Sodišča pa s takimi zadevami cincajo in cincajo brez konca in kraja. Koliko je še drugih slučajev drugih značajev v takih zadevah. Zakaj? Pravih jasnih določil ni. Torej “Con-Con“ je začela zasedati. Zborovanja se bodo seveda vlekla dolgo. Mnogi preroku-kejo, da znajo trajati nad leto dni, če ne še več. V začetku prvih dni je šlo za izvolitve uradnikov. Kdo naj bo predsednik? Kdo to in ono. V tem seveda imajo naši ameriški politi- Prve dni je šlo za to, kdo bo predsednik? Časopisi, radio o-glaševalci in oglaševalci na televiziji so o tem poudarjali in na-migavali in svetovali, kdo naj bo, kdo naj vodi konvencijo. Mnogo nedemokratičnih nasvetov je bilo. Namreč, kdo naj izbira in imenuje načelnike raznih odborov in odsekov. To so seveda svetovali tisti, ki so namazani z vsemi političnimi ‘mazili’, ki pomagajo bolj gladko voziti po potih svojih želja in pričakovanj. Če gledamo na vse to, seveda lahko vsak po svoje pričakuje, kaj bo, to je kakšen kruh bo iz te moke. Zdaj se je šele začelo. Marsikaj se bo culo o tem. Važno za vse pa je, da vse to opazujemo, kako se bo razvijalo. To zato, ker pozneje bodo razni predlogi in priporočila te konvencije prišle na javne volitve, da bomo vedeli, kako naj glasujemo za nje. * ČE VAS ZANIMA, PA ŠE TOLE: — Nekdo je pred kratkim vprašal v Washingtonu, koliko prostora bi vzelo vse čisto zlato, ki so ga spravili skupaj doslej na svetu? — Dobil je sledeči odgovor: Vse očiščeno (ali čisto) zlato, kar so ga na svetu izkopali ali nabrali od časa, kar je Krištof Kolumb odkril Ameriko, bi napolnilo srednjo šestsobno hišo. Vrednost ima zlato seveda visoko, po sedanji ceni $35 za vsako unčo čistega zlata in po količini je to komaj drobno zrno zlata. — Kako daleč proti severu v Združenih državah nahajamo divje krokodile? — Odgovor: Divje krokodile nahajamo severno od močvirnatih krajev v Severni Carolini. Severno od tam jih ni, razen po zverinjakih. — Kakšno narodnost prisodijo otroku, ki se rodi na morju? — Otroku, ki se rodi na morju, to je na parpiku na morskem potovanju, navadno prisodijo narodnosti njegovega očeta. Vse čitatelje Ameriške Domovine lepo pozdravlja Vrhenšk Tine Zalmh PRINCETON, N.J. — Podpisani se v imenu slovenskih misijonarjev iskreno zahvaljujem gospodu Jožetu Dolencu iz Clevelanda za $125, ki jih je poslal za sv. maše za pokoj duše rajne žene Helene. Sv. maše, ki so bile darovane večinoma od slovenskih rojakov ob pogrebu, bodo takoj odposlane večim misijonarjem v pomoč. Vsem darovalcem globoka zahvala! Vdani in hvaležni Fr. Charles Wolbang, C.M. Fred Š0 leti na otepi straži EUCLID, O. — Ob prejemu božičnih voščil naših sorodnikov in prijateljev je bila v nekaterih pripomba, da naj še kaj napišem v Ameriško Domovino. Naj to- še zdaj vidim, kakšna je bila, mi j ge enkrat srčno pozdravljam je težko, ker sem pozabil, kako vse poznane in nepoznane roja- se imenuje. Ob tem prehodu sem stražil med drugim tudi od desetih zvečer do polnoči. Kmalu po prevzemu straže sta prišla približno 35 let stara ženska in kakih 10 let star njen sin. Težko mi je bilo, ko me je ženska začela prositi, naj jih spustim čez mejo, ker da ima tam bolno mamo, ki bi jo tako rada videla — mogoče zadnjikrat. Ne morem popisati, kako sem imel hud notranji boj ob misli, če bi bil jaz na njenem mestu in bi radi krivične državne meje ne mogel zadnjikrat videti svoje ljubeče matere. Prepričan sem bil, da ona ne misli nič slabega, zato sem jih spustil čez mejo z dogovorom, da se jutri zvečer od desetih do polnoči, ko bom zopet jaz na straži, vrneta. Takoj, ko sta odšla čez reko po omenjeni brvi, je padla na mene kakor mora huda skrb, kako se bo to izteklo. Zato sem z mnogimi vzdihljaji prosil Marijo za pomoč. Drugi dan, ko se je začelo mračiti in sem jaz ravno malo zaspal, pa me zbudi podčastnik in vpraša, če sem jaz spustil neko žensko in njenega sina čez mejo. V svoji omedlevici sem rekel, da o tem nič ne vem. On mi je povedal, da je rekel omenjeni ženski, da če bi rekla, da je ta reka vino, bi ji bolj verjel, kakor pa da sem jo jaz spustil čez mejo in jo pognal nazaj na avstrijsko stran. Ko sem bil zvečer od desetih do polnoči na omenjenem kraju zopet na straži, prideta omenjena z avstrijske strani okrog pol-enajstih, kar sem kljub užaljenosti težko pričakoval. Ona mi je iz hvaležnosti ponudila nekaj cigaret, katerih pa nisem sprejel, naredil pa sem trden sklep, da pod nobenim pogojem ne izpustim nobenega več čez mejo Srečnega sem se počutil, ko sem bil kmalu po tem dogodku poklican v kuhinjo, kjer šem kot kuhar delal, dokler nisem bij odpuščen od vojakov. * V Banatu, kjer so bogata žitna polja, so bili največ gospodarji trdi Nemci, kateri se nisc hoteli naučiti slovanskega jezika. Neko jesen je šel en tak posestnik, ki ni nič razumel slovanskega jezika, v zelo oddaljen gozd. Ko je prišel na določen kraj, je privezal konje in jim dal jesti, svoj dragi kožuh pa je obesil na ročico in šel po gozdu, da poseka, kar se je med letom posušilo. Med tem časom mu jt nekdo ukradel z voza kožuh. Kc se je gospodar vrnil in videl, de ni na vozu kožuha, je hitro premislil, da bo najel in plačal tistemu, ki kliče pred cerkvijo naj v srbohrvaščini kliče, de kdor je Hansu vzel kožuh, naj mu, ga vrne. Prišla je nedelja in ko je bilo pred cerkvijo največ ljudi, je klical birič med drugim, ker je vedel, da je Hans bogat: Kdor je Hansu vzel kožuh, naj ga kar obdrži, mu ga ni treba vrniti. Hans je stal poleg biriča in ni razumel drugega kakor svoje ime. Ko ga je slišal, je bil ke in rojakinje. Ostanite zdravi! * * ' Jfi Jože Gerden in družina * New York, N.Y. — Spoštovana uprava! Prav lepa hvala, da ste me obvestili o poteku naročnine in mi poslali tudi povratno kuverto, da mi ne bo treba pisati naslov, ker že težko pišem. Z Ameriško Domovino sem zadovoljna, le pošta je precej počasna in zanikerna. Prilagam denarno nakaznico za celoletno naročnino in en dolar za tiskovni sklad. Vas vse pri upravi prav lepo pozdravljam! Cecilia Remc * Euclid, O. — Spoštovani! Ko obnavljam naročnino zopet za eno leto, želim obenem prav lepo pozdraviti vse moje dobre znanke in prijateljice v sveto-vidski okolici. Ker sem veliko iet živela s svojo družino na 69. cesti, zelo pogrešam st. clairsko okolico. Bodite mi zdrave, drage znanke in prav lepo pozdravljene! Lepe pozdrave tudi vsem pri A-meriški Domovini in njenim naročnikom. Mrs. Jennie Luzar ko je, odgovori z “da”, nego z karji vseh strank svoj okus in “ja”. Menda zato, ker sv. Niko- ■ svoj “apetit”. Ta “apetit” je tak, la je že vedel, kaj je prav po da mu ne diši in ne ugaja vse, njegovem, drugi iz naših krajev kar se mu ponudi. To nekako po nekdanje kranjske dežele, pa | okusu vsakega politikarja, kar lahko mislimo, kaj je prav po; že ugaja njegovemu okusu in naše. Posebno še tu v Ameriki, | njegovemu političnemu želodcu, ki je dežela demokracije in svo-J Drugo je: Naj se ponašamo šp bode, lahko vsaka glava po svo- tako s civilizacijo in vsem naje misli in sodi ... Pa kaj naj iz-1 predkom, kot s civilizacijo, pogubljamo čas s tem? Tu lahko litiko, socialnostjo itd., ljudje so rej opišem dogodek iz vojaških Tako vesel, da je potrkal biriča po rami in -rekel: So, jetzt kriegst Du noch eni halb Liter Wein. (Tako, zdaj dobiš še pol litra vina.) Lepo pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine. Vincenc Povirk let. Lani sem opisal v Ameriški Domovini ujetništvo v Avstriji. Iz tamkajšnjega ujetnjštva smo prišli tako oslabeli in je bilo e-dino prav, da so nam dali dva meseca dopusta, da smo doma prišli zopet do svoje prejšnje meči. Čas na dopustu je kar prehitro minil in morali smo iti na Koroško na obmejno stražo. Kmalu po prihodu tja smo spoznali, kako je bilo težko za naše koroške brate, ko je tako nenehno prišla meja med Avstrijo in Jugoslavi jo in so bili na obeh | vsem naročnikom kot tudi vsem straneh meje sami Slovenci. Ne' poznanim po Ameriki. /Z NAŠIH V'P Sl St. Catharines. Ont. — Spoštovani! Najprej prav prisrčne pozdrave uredništvu, upravi in vsaka gospodinja po svoje zabe-Ijuje žgance, če jih zna skuhati! Med mlajšimi jih vsaka ne zna, to je tudi resnica. Zakaj to omenjam in navajam take primere? Zato, ker naši politikarji v naših ZDA skoro po in srno pri vsem še vedno. To je tista “človeška politika”, ki pri vsakem človeku drugače vozi in se drugače obnaša. Menda zato, ker je človeška. To je treba, da imamo pred očmi, ko gledamo na to “Con-Con” konvencijo. morem popisati, kako je bilo težko stražiti mejo tistemu, kdor je imel kaj notranjega čuta. Želim povedati, kako se je zgodilo meni. Prvo stražo sem dobil pri neki ozki in mirni reki, čez katero je bilo brv za pešce. Čeravno jo Vsi smo lahko veseli, da ■ ta naš lepi list Ameriška Domovina prihaja v naše domove, ohranja med nami zveze in budi narodno zavest. Želim Vam veliko stanovitnih naročnikov in dosti uspeha v tem letu in za vedno. iervin 1, France m bi! le bankir, ampak vodilen Javni delaves ^ •~y' * ^ CLEVELAND, O. — Po dolgi Dolezni je dne 16. februarja 1970 /mrl 68 let stari Mervin B. Trance, dolgoletni glavni urad-rik Society National Bank. Sposoben, delaven in širokogruden 3 svojim časom in skušnjami je veliko pripomogel k razvoju mesta in k reševanju vprašanj, ki so se pojavljala skozi 35 let njegovega življenja in delovanja v tej sredini. Vse od začetka je bil direktor Society Corporation, lani 17. januarja je bil imenovan za častnega načelnika upravnega sveta Society National Bank in letos 22. januarja za njenega častnega direktorja. Pokojnik je bil v /pravnih odborih raznih podje-'ij in družb, pa tudi zelo delaven v Zvezi ameriških bankar-iev, raznih dobrodelnih in znanstvenih ter vzgojnih ustanovah. Pokojnik je bil rojen 31. mar-:a 1901 v Harlem Springsu, O., Williamu Albertu in njegovi ženi Elizabeth Jane ( Atwell) France. Njegovi predniki so prišli iz Škotske in se naselili najprej v Pennsylvaniji. Mervinu je umrl oče, ko je bil star komaj dve leti. Po obiskovanju domače enorazredne šole je odšel v višjo šolo v Alliance, pa nato na Ohio State University, kjer se je lotil študija tehnike. Prešel je /a trgovinski College. Svoj študij je financiral sam s prodajo čevljev in dostavljanjem premoga. Leta 1925 se je pridružil bond-nemu podjetju v Can tonu, pa se še isto leto preselil v Cleveland in vstopil v podjetje za trgovanje z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji. V februarju 1934 v času velike depresije je postal uradnik Society for Savings v Clevelandu in ostal pri njej do kraja, ko je dosegel me- o njenega najvišjega uradnika. I st* AMERIŠKA DOMOVINA, S KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar K0.0 0 Navzdol proti fari je še pospešil korake in urno se je zgubila pot za njim. Na fari si je kupil papir in zavitek, napisal je v krčmi pismo ter ga oddal. Nato se je napravil še tisti večer skozi gozd v mesto. V mestu se je napil do gluhe pijanosti, spal je nekje v predmestni krčmi, zjutraj pa je nadaljeval svoje popotovanje ... Večer za večerom je čakala Hanca. Napotila se je včasih, kadar je opravila delo in je odzvonila angelovo češčenje, iz vasi proti hribu. Zakaj Mate pride pač s tistim hladnim, ljubeznivim večernim soncem, ki ga je tako ljubil, pride naproti tistim večernim sencam, ki so ga tolikokrat spremljale, ko je romal iz globeli z žalostnim srcem, toda upanja polnim... Čakala je in je gledala, z roko nad očmi, zato da bi videla bolj natanko, če bi se zgenila senca na hribu, v poslednjem odsvitu večerne svetlobe. Zmračilo se je, davno že je ugasnilo sonce. “Kje se mudiš? Kaj odlašaš?” Ugasnil je večer za večerom in ni ga bilo ... Temno je pogledal oče nanjo, kakor da ga je bila globoko užalila. “Kdaj pojdeš?” “Kmalu!” Šla je mati mimo in je zavzdihnila. “Nisi storila prav, Hanca! Vdrugič je šla sreča mimo tebe, pa je nisi marala!” Z bistrejšim očesom se je ozrja Hanca na obadva in zasmilila sta se ji, kakor da ju je bila užalila resnično. Stara sta bila že oče in mati, vsa sključena in uboga. “Saj se povrnem... in pisala bom!” “Pa kdaj misliš na pot, s kom? Kaj boš v mestu?” “Služila bom!” “Ali je laž?” je pomislila Hanca, ko je komaj izpregovorila. “Ne, ni laž; bilo bi jima težko, če bi jima povedala resnico ...” Svetlejši so bili že večeri, brstelo in poganjalo je že tudi v globeli, nebo je bilo temnejše in višje, modrosinje, bolj beli in čistejši so bili drobni oblaki, ki so se igrali in podili po njem v toplem pomladanskem vetru. Hanca je hodila po vasi kakor tujka. Nemirno, zmerom bolj nestrpno je bilo njeno srce, — kakor človeku, ki je bil že vse ostavil za sabo, poslovil se od doma in od prijateljev ter čaka na peronu dolge in puste ure, a vlaka ni. Kadar je delala, se je roka tresla in je padala trudna v naročje, oči so strmele skozi okno. Večer za večerom, predno je upihnila luč, je brala njegovo pismo in zmerom večja je bila njena bojazen ... Kakor da bi ležal človek na postelji, ves že suh in bled, odpiral mukoma trudne oči ter se poslavljal... Zaspala je in sopla nemirno, veter je bil zunaj in je narahlo stresal okno, prišel je nenadoma preko hriba in je zdramil nočne sence. Tedaj se je vzdignila sunkoma v postelji, skočila je na tla in je razprostrla joke, kakor da bi mu hotela braniti dalje. “Ne, Mate, nikar!... Usmili se sebe, ne mene!” Vzkliknila je -in mrzel, silen strah je bil v njenem glasu.. . “Kaj se mi je sanjalo.'' je pomislila in se ni mogla domisliti ... Odela se je preko glave iu je molila s trepetajočimi ustnicami. ve, ugledal je obraz proseč in prestrašen in obup, top in velik, se je odvalil od srca. Ostavil je bil popoldne svojo pusto izbo, toliko bolj pusto, ker je sijalo vanjo pomladansko sonce. Napotil se je križem po ulicah koder so ga pač nosile noge, toda ogibal se je skrbno velikih, svetlih, gostoobljudenih cest. Ni mu bilo v poslednjih časih več veliko do obleke, toda maral ni, da bi zijali za njim. Hlače so bile spodaj že zelo razcetrane, suknja je bila oguljena in pos-valjkana, klobuk je bil vegast, čisto brez oblike, posebno so ga jezili čevlji, zato ker so bili spodaj, kjer jih živa duša ni videla, še skoro celi, zgoraj pa so pokali in zevali. Dan mu je bil dolg; časa je imel veliko, da bi spal in je legal pozno, toda zdramil se je redno vsako vsako jutro, ko je komaj zasijal prvi žarek skozi okno. Nato je ležal do poldne in vse telo ga je bolelo. Na akademiji že davno ni več bil in zdelo se mu je, da bi tudi ne šel, če bi hlače ne bile razcefrane. Čemu pač? ... Srdilo ga je sonce; stalo je visoko, kakor pribito; kadar se je ozrl, je bilo še zmerom natanko na istem mestu, za dve pedi nad sosednjo hišo. In v soncu, tem mehkem, pomladanskem, so bili celo obrazi jetičnih delavcev v predmestju tako veseli, ponosni in polni življenja, da se je z mrkim pogledom oziral nanje in je hitel s povešeno glavo mimo, gnan od zoprnega in nerazumljivega sramu ... Laže mu je bilo, kadar se je znočilo in so tonile v somrak ozke predmestne ulice. Vzdignil je glavo pogled mu je bil bolj J svoboden in hodil je bolj počasi. Stopil je v časih celo par korakov za žensko, ki je prihitela mimo, toda koj se je nasmehnil sam sebi in se je vrnil. Postal je med gručo ljudi, ki so se prepirali, gledal je za pijancem, ki se je opotekal po tlaku, poizkusil je včasih, da bi razločil ime ulice v dremotnem svitu oddaljene svetilke. MAREC U imJfYJiaLiiTiH Išals 15i:.6:i7il8f;Bi!20; mpmsmr B i30i[31l n Ul! M J22 KOLEDAR društvenih prireditev Izprehajal se je do pozne noči, roke v hlačnih žepih, obraz dolgočasen in brezbrižen; ni se mu mudilo nikamor in tudi truden ni bil. In ob vsem mu je kljuvala v g1avi neprestano ena sama velika misel... “Kako je človek res malenkosten, slaboten, da bi se gnusil sam sebi! Čemu nosim na hrbtu to spačeno podobo življenja? Z enim samim lahkim sunkom bi se osvobodil!... Poznal sem ljudi — mater so imel doma, ki ji je bilo srce eno samo jezero ljubezni; imeli so sestro, ženo; poznal sem ga celo, ki je imel otroka, dveletno nedolžno stvarco z velikimi očmi.. . Toda šli so, brez strahu, brez kesanja; odtrgali so se, pa če se je prelila reka srčne krvi! ... Kaj imam jaz? Niti sestradanega psa, ki bi cvilil, če bi me ne bilo domov! Kdo ve, morda bi se odtrgal tudi jaz, če bi imel mater ženo, otroka... laže si useka človek veliko rano, nego da bi se zbodel z bucko v dlan!... Stresel se je od gnusa, ko se je domislil, kako bi potegnili iz vode mrtvo truplo, morda že z ostudno razgledanim obrazom. (Dalje prihodnjič) MAREC 7. — Slov. telovadna zveza priredi svojo redno pomladansko akademijo v dvorani pri Sv. Vidu ob 7.30 zvečer. 8. — Dramatsko društvo LILIJA poda F. S. Finžgarjevo dramo “Veriga” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 14. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 15. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi letni zajtrk s omletami in klobasami (Pancakes and Sausages) 15. — Federacija slov- narodnih domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Začetek ob 4. popoldne. 15. — Dramatsko društvo Naša zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue. 22.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne. APRIL 4. — Podr. št. 8 SMZ priredi ples v SDD na Recher Ave. Igra Bob Timko orkester. 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igral bo znani orkester “Pomurci” iz Hamiltona. 5. — Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob pol štirih popoldne. Po koncertu zabava. Igrajo Vandrovci. 12. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 25. — Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 2«. _ Pevski zbor Planina poda svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 2. -3.—Velikonočno kegljiško tekmovanje KSKJ na Ambassador Euclid Lanes, 22661 Euclid Avenue. 3. _ Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani ori Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 30. — SKD Triglav v Milvvau- keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. 31. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. JUNIJ 7. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 4. pa akademija v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. 21. — SKD Triglav v Milwau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JCLl.J 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Miivvau-keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11- dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Slovenske piistave na njenih prostorih. 8. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11. -12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. AVGUST 9. — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zaionu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 4. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi, tekme, ker vsaka ve, da ji boljši večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. [programi nič ne pomagajo. Seveda radi tega ni nič manj volje za kandidiranje. Tudi letošnji kandidat za predsednika Pastrana hodi po deželi in agitira, kot da bi res imel nevarnega tekmeca. Volivci to vedo in njegovo navdušenje toplo pozdravljajo, nanj pa ne dajejo veliko. Volivna kampanja poteka mirno, mirne bodo tudi volitve. Ni pa treba prezreti, da je v Kolumbiji marsikdo že sit političnega kompromisa in da bo morda kmalu prišel čas, ko bo dežela začela misliti na redno politično življenje s svetlimi in temnimi stranmi. Nova podružnica Society National Banke Ralph F. Holihan CLEVELAND,'r©. — Society National Banka je med vodnicami poslovanja s komputorji (računalniki) in prva, ki je v Clevelandu uvedla brezplačne čekovne račune. Sedaj je znova prva. Njen novi urad v North Randallu na križišču Nortfield Rd. in Miles Ave. je bil izdelan v kosih v Floridi po točno izdelanem načrtu in nato od tam prepeljan na sedmih tovornjakih in tu sestavljen v lep, moderen urad. Celotno delo v Floridi in v Clevelandu so opravili unijski delavci, sta izjavila načelnik upravnega odbora banke in glavni izvršni uradnik Walter F. Lineberger, Jr., in predsednik J. Maurice Struchen. Novi urad je Society National 24. podružnica Banke. Njen III. “Ne, Mate nikar!. .. Usmili se sebe, ne mene!” Ves se je stresel, zavzdihnil je globoko in kakor da se je zdramil. Začul je glas iz aalja- LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnine žc ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in j nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! James R. Baxter upravnik je Ralph F, Holihan, pomožni blagajnik, ki je doslej upravljal urad na Euclid-Green. Njegov pomočnik je James R. Baxter, ki je bil doslej upravni pomočnik v uradu na Van Aken. Ves ta teden je praznovanje slavnostne otvoritve urada, prav posebno pa še danes in v petek od 6. do 8. zvečer in v soboto, 7. marca, od 10.30 do 3.30 pop. Ta dan bodo tudi izbrana imena glavnih dobitnikov daril ki so na razpolago za to priložnost. Glavna darila so barvni televizor, motorna kosilnica, 2 bi-ciklja in avtomatični pralnik posode, poleg teh pa je na razpolago še 50 drugih, manjših daril, ki bodo vsa razdeljena. Tisti, ki bodo vložili vsaj $100 bodo dobili termalni vrč, vsi odrasli obiskovalci obeske za ključe, obiskovalke pa pokrivala za glave za dež. Otroci bodo deležni lizik. Novi urad bo opravljal vse bančne posle, imel nočno vlaga-lišče, varnostne predale in seveda okno za postrežbo iz avtomobila. Vsem rojakom in rojakinjam novi urad priporočamo. Obiščite ga te dni, da se z njim in z njegovim poslovanjem s e z nanite takoj ob začetku. AD Nixon posla! Kongresu načrt za urejanje stavk WASHINGTON. D.C. — Predsednik Nixon je poslal Kongresu načrt za urejanje stavk v panogah gospodarstva, ki so bistvene važnosti za blagostanje vse dežele. To je v 20 letih prvi novi predlog na tem področju zakonodaje. Predsednik želi imeti poseben tričlanski odbor, ki bi naj izbral zadnji najboljši predlog podjetnika in zadnji najboljši predlog predstavnikov d e 1 a v s tva, ju združil in ju kot obvezno rešitev predložil obema. Ta odbor bi naj seveda imenoval predsednik ZDA. Predsednikov načrt je naletel na močan odpor zlasti v vrstah organiziranega delavstva. To izjavlja, da bi to bila nekaka obvezna rešitev, oziroma posredovanje, ki bi bilo za delavstvo neugodno. Tudi podjetniki niso za tako rešitev vneti, toda zavedajo Je, da neka rešitev mora biti, če naj se dežela reši hujših delavskih nemirov in ustavitev celih industrijskih panog. Nihče ne računa, da bi bil Nixonov predlog uzakonjen že letos, če sploh kdaj bo. ČersAke dobijo delo Čistilka Iščemo žensko za delni čas za čiščenje po šoli za katoliško šolo in cerkev v Euclidu. Kličite 531-0900 med 9. in 12 dopoldne. (46) PELO DOBIJO Delo za par Iščemo zakonski par za oskrbo poslopja, ki ima 30 stanovanj, na vzhodni strani, dobra plača. Kličite 251-2950. MALI OGLASI Hiša v najem Enodružinska hiša z 2 spalnicama, podkletena, se odda v najem na E. 146 St. pri Lake Shore Blvd. za $95 mesečno. Kličite 729-1155. (2,4,6 mar) NARAVNA OBEŠALA — V Recifu v Braziliji je pred bolnico tale mamica uporabila za sušenje perila kar tole veliko rastlino z debelimi mesnatimi listi, ki segajo visoko od tal. Bolnišnica je pod vodstvom oddelka za otroško skrbstvo pri Združenih narodih. Predsedniške volitve bodo tudi v Ke!umbi|i BOGOTA, Kolumb. — Med 1. 1948 In 1958 so bili v Kolumbiji tako hudi politični nemiri, da je pri tem izgubilo življenje okoli 200,000 domačinov. To je spametovalo obe glavni stranki, konservativno in napredno, da sta sklenili političen kompromis: razdelili sta mandate v Kongresu, predsednika republike pa postavlja vsako četrto leto druga stranka. Od takrat je mir v deželi. Kompromis ima gotovo dosti dobrih plati, toda tudi nekaj temnih. Med strakama ni prave DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonie 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (xi Prijaisl’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.\ RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION St. Clair Ar<\ Jfe CKth Vf ■ KK 1-4' • Stanovanjc išče Starejša slovenska vdova išče neopremljeno sobo in kuhinjo ali samo eno veliko sobo v bližini cerkve sv. Kristine ali pri 185 cesti. Kličite: 391-8891. -(46) ZMPBTŠRA DOMOVINA, JAN PLESTENJAK: HERODEZ Malandež se je razpletel in Toneta popolnpma pregnetel. Kar mehko mu je bilo pri duši, kajti Malandež ni rad hvalil in včasih je hribovsko žganje bolj obra-jtal kot pa hribovce same. “Nič, ni le kaj bi se prerekala, poglavitno je, da je vse tako lepo v redu. Vedel sem že prej, da si od hudika mojster, da si pa tak, pa ne bi verjel. Saj si naredil za tri in ne za enega. Povem ti, da sem že videl tesarje, pa to so bili mečkači, ne tesarji, če bi jih primerial s teboj!” Tone je še in še iskal besed, da bi mu pokadil, pa ni bil vajen in hvalisanje ni bilo v njegovi naravi. Še zdaj se je čudil, kako da je mogel tako visoko zavihteti kadilnico. “Nič ne rečem, včasih se mi je že tudi primerilo, da se jc kdo spozabil in pogodrnjal, češ predolgo je mrcvaril stožnike pri kozolcu ali kaj takega, toda v celem mi je pa še vsak priznal, da sem mu delal, kot se spodobi, in naredil, kot bi vsak ne znal in ne mogel. Vest mi ne da, da bi se pri delu igračkal, tako ti povem, Tone,” se je zanosite in možato postavil pred Toneta, kot da stoji pred svojim učencem. Tonetova pohvala mu je bila kar všeč, kajti še prav mu utegne priti zdaj na stara leta; če bo Adamovec pri volji in pri CHICAGO, ILL. moči, dela bo pri Konškarju še, o še! Skedenj —‘ eh — ta je bolehen in ne bo dolgo. Kozolec s plaščem stoji kot mlado tele. Ugiblješ in ugiblješ, pa ne veš, na katero stran se bo zvrnilo. Pa mu pomagaj! “Res je, nisem še slišal slabe besede o tebi!” mu je zatrdil Tone in Malandežu bi bilo skoraj žal, da ga je nekajkrat okr-tačil in mu izprašal vest. Ko pa je pomislil na Nežo in na Tonč- j ka, se je pa nasmehnil sam sebi in se okregal: “Še premalo si ga, zverina bi zaslužila več. Bog ve, kaj bo počenjal z ženo, ko odideš.” “Danes jo mislim bruhniti v Ločnico, pri dnevu bi še rad zmeril in naročil onima, Kaj in kako naj delata jutri dopoldne,” se je motovilil mojster, ni se pa premaknil, dokler se Tone sam h Help Wanted Male & Female PARENTS - TEACHERS -RETIREES. Represent WORLD BOOK and CHILDCRAFT Part-full time. Excellent earnings. Set your own hours. Oppty. for advancement. PH. 934-5578 (42) FEMALE HELP GENERAL OFFICE STENOGRAPHY HELPFUL Excellent Working Conditions and Liberal Benefits John Hancock Insurance Company 3207 N. Milwaukee Ave. PE 6-5302 An Equal Opportunity Employer (43) MALE HELP Experienced WAREHOUSE MAN For large company. Excellent benefits and working conditions. APPLY MR. COPA FORT DEARBORN PAPER Co. 376-0355 (44) REAL ESTATE FOR SALE RESORT — 11 acres, 700 ft. lake frntg. 6-4 rm. apfs. 4 studios. Snack bar, lounge, all year residence. Plus extras. All year operation. Round Lake. Asking $250,000, Owner. KI 6-3814 (42) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI IN NEPOZABNI SOPROG, OČE, SIN IN BRAT Major Johis L Pefric Njegovo dobro srce je za vedno prenehalo biti na bojišču v Vietnamu dne 2. marca 1969. Nikoli Te ne bomo pozabili in zvesto bomo Te ljubili, Ko dragi v hladnem grobu spiš, v srcih naših še živiš! Žalujoči: soproga LINDA PETRIČ roj. LYONS otroci JOAN MARIE, JOHN ANTHONY in. STEVEN CHRISTOPHER starši JOHN in MARY PETRIČ brata in sestre ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 2. marca 1970. ni domislil. “Kaj bi hodil, saj še likofa nismo pili!” “Včasih je bila to res navada, danes jo pa tudi že pozabljajo. Koliko dobrega iz starih časov so pozabili, koliko slabega pa kot nalašč obdržali. Če se pa hribovci še držile starih navad, vam ravanci ne smemo reči, da ste za luno.” Starec se je razvnel, skoraj je bil že nejevoljen, da Tone niti namignil ni o liko-fu. Likof in Malandež — joj mu gospodarju, ki je pozabil na svojo dolžnost. “Nič se ne bomo prerekali in mi je vseeno, kaj poreko ravanci in kako mislijo o nas, danes bova pila likof, kot se spodobi, kadar je delo v kraju!” Tone ga je nerodno prijel čez pleča in ga rinil v hišo. Neža je pripravljala južino in Tone ji je samo me-žiknil, odvedel Malandeža v hiše, ga posadil za mizo in predenj postavil steklenico češnjevca, ki ga je nalašč za likof poslal Adamovec. “Kar toči, ni slaba kapljica!” mu je ukazal, Malandežu so se zasvetile oči in je natočil, nag- nil, zamežal in kozarec je bil prazen. “Prebito, to pa ni kar tako žganje. Konškar ga ni kuhal, Adamovčevega rodu je!” jo tlesknil z jezikom in narahlo za-kašljal. Založil se je z drobiv-cem kruha in natočil znova. “Pij ga> Malandež, češnjevec, kakršen je ta, ti ne pride zlepa pod roke,” se je junačil in še in še natočil in prigriznil. Vajen je bil žganja in se ga ni branil, dobrega pa celo ne. “Kar imaš, pa pripravi. Za likof je že treba kaj!” je naročal Tone, Neža pa ni vedela, kaj in kako bi. | “Suho kračo imam, pa -ni kuhana!” je zajecljala. | “Vraga, ves dan si klepetala z njim, da bi mu pa za likof skuhala, tega pa ne. Mu pa surovo prinesi, ne bo ga razneslo!” je zarentačil, pa mu je bilo takoj žal. Saj krača vendar ni njegova. Adamovec jo je poslal. In spet ga je stisnilo v grlu in v duši. “Vraga, ali se še ne bom otresel te vražje miloščine: les, tesarji, krava, krača!” je zatulilo v njem in se razbesnelo. Zaškr- tal je z zobmi, da se je Neža prestrašila. Rada bi se bila opravičila, da ni klepetala, ampak podajala late, pa ni upala. Morda bi jo udaril, morda pahnil čez prag. Pogledala je za Tončkom, pa ga ni bilo. “Pa prinesem!” je izjecljala in odhitela v kaščo, Tone se je pa kar opotekel v hišo, kot da bi bil od likofa že pijan, čeprav se likof niti pričel še ni. Malandež je takoj uvidel, da nekaj ni bilo prav. Tonetov obraz je bil spačen in ustnice je stiskal, kot bi se bal, da izbruhne besedo, ki bi jo morda kasneje obžaloval. “Nič pripravnega ni kuhanega, babnica je hotela pripraviti za jutri zvečer,” mu je nenado-' ma padlo v glavo, da se mu je obraz razjasnil in da se ja še v gube na licih zajedel smeh, ki ga ni mogel zadržati. “Pa sem te le nasamaril. To ti bo žal! Ves dan boš premišljeval, kaj vse dobrega bi te čakalo za večerjo!” se je lovilo v tem nasmehu in kar dobro se mu je zdelo, da se Neža ni domislila na kuhanje krače. “Če ti ni nerodno, s suho kračo ti pa lahko postrežem!” “Nič boljšega, Bog pomagaj! Za pečenko je ne zamenjam!” se je dušal Malandež, kajti krača mu je bila bolj všeč kot vsaka hribovska kaša z maselnikcm ali pa ajdovi štruklji. “Veš, da mi je bilo že nerodno. Prav res nisem vedel, s čim naj ti postrežem,” se je hlinil Tone, tedaj je pa Neža že prinesla debelo, mastno kračo, da so se Malandežu oči kar zasvetile. “Take pa že zlepa nisem videl!” je hitel, Neži so se pa noge zapletale, bila je še vsa zmedena, pričakovala je, da jo bo j Tone vpričo mojstra nadrl, pa ji je odleglo, ko jo je celo ljubez- I nivo pogledal, češ spregovori vendar! “Mojster, zdaj pa kar po njej!” Tone se je že bal, da ga bo Neža zdaj pa zdaj polomila, pa je bila kar tiho. “Dobra je, Neža nežasta!” jo je na tihem pohvalil in že vpadel. “Jutri zvečer bi bilo seveda vse kaj drugega. Likof bi bil, kot se spodobi!” Pomežiknil je Neži in ona ga je razumela, šla je! “Pa naj bi prisedla,” je menil Malandež. ; “Ne utegne. Krava nekvOj sitnari, saj veš, gospodinjo na vsakem voglu delo'čaka,” se jc muzal Tone in natočil tudi sebi. “Na tvoje zdravje, Malandež. Te strehe pa še mojemu sinu in sinu od sina ne bo treba popravljati!” mu je napil, nagi'il'in izpraznil, v resnici se mu je žganje smililo in, če bi ga na bilo sram, bi rekel žejnemu starcu prav po očetovem načinu: “Se reče, Če si božji, ga imaš dosti.” Pobral bi steklenico, jo zaklenil v stensko omarico, potem'pa dejal: “Zdaj se pa še kaj pogovoriva, nato pa moram na njivo!” In bi bilo po likofu in nihče bi ne mogel reči, da ga ni bilo, on bi si pa le prihranil žganje. “To pa rečem, da ne!” Natočil si je, potem pa segel po nožu in odtesal krači kos, da je praznina kar zazijala. “Kar založi se, zaslužil si jo!” ga je silil Tone, v resnici se mu je pa krača neznansko smilila. (Dalje prihodnllč) COR. APT. - 3 Story on 2 lots. 5-5’s 1-7 gas htd. Inc. $600 mo. at 2149-53 N. Campbell Ave. and Palmer. $35,000. Private party 447-4015 (42) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN Good going business. N. side. Factory district. Short hrs. No Sundays. Call owner 588-6569 (43) V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, IN MATERE I Mary Lubi ki je izročila Bogu svojo blago dušo dne 2. marca 1968 Dve leti sita že minili, odkar si nas zapustila Ti. Smrt Ti vzela je življenje končano Tvoje je trpljenje. Tvoji žalujoči: soprog URH HČERKI in SINOVI ter ostalo sorodstvo Cleveland, Ohio 2. marca 1970. f p «••••( CCME TO oetefu^ NORTH RANDALL OFFICE 4880 NORTF^Ft D RD. • CALL 663-5877 PRIDITE KADARKOLI TEKOM VELIKE OTVORITVE Z, 3, 4, & 5. marca... od 9.30 dop. - 2.30 pop. • 6. marca ... od 9:30 dop PLUS TE POSEBNE URE OB OTVORITVI - 6. zv. 2. in 6. marca.. od 6. zv. - 8. zv. • 7. marca... od 10,30 dop, - 3,30 pop. Veliko nagradno žrebanje bo v soboto, 7 marca, ob 3.30 pop. Mi pličakujemo, da Vas bomo osebno srečali v našem novem North Randall uradu. ! POSEBNE URE OB OTVORITVI v Ponedeljek - ^ Dlarca> v petek ‘ 0. marca .od v j do 8. zvečer < in 9 V soboto-7. marca ' od 10.30 dop. 3.30 pop. J ^...............■. ^ šfirš velike nagrade WIN A COLOR TV A POWER LAWN MOWER 1 1 > fe iS | .. I.^ !'' j (več kot SC drugih nagrad Poleg velikih nagrad bodo podarjeni darilni certifikati okoliških trgovcev. Pridite in registrirajte se za žrebanje. Nobene obligacije. in osvežila za vsakogar rain bonnets for the ladies... ioliipops for the youngstes. PUNCH COFFEE DONUTS ZASTONJ, ČE ODPRETE NOV KONTO ZA $100 ALI VEČ. Sedaj lahko pobite krasen 2-kvaterski termalni vrč ZASTONJ. Enostavno odprite nov čekovni ali hranilni račun za $100 ali več. Dobite ta lep termalni vrč ZASTONJ. Je sijajen, ker obdrži pijačo mrzlo ali toplo. Rabite ga doma, na piknikih ali na potovanjih. ^octefii & NATIONAL BANK O OF CLEVELAND MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION