06' 2016
CENA 4,00 €
«S

<0


O
o
<<?
tl ALÍAME s.f>.a_ spBdUiDim in ap. 01, 353/2003 fconv, m L 27/02/2004 n^) on. t, rom mer Î. DCfl Trtetfe agotto 2016 * PaitJtinaptQùmü V gotovini - avgust 2016 ? 124 &57X - kr coin dl nr^ncreío recap}io restituiré aitüfßöo di Trieste CDM, detentóse del conto, per kt rvstituziane al mínente, previo pagomrnia reti.
V TEJ ŠTEVILKI
06	2016
UVODNIK
03
Peter Močnik
Vsaka volilna preizkušnja je dogodek zase ...
FOKU5
04
Mitja Peta ros
Pravice In dolžnosti državljanov: spačena oblika priimkov in imen
oe>
Erika Jazbar
Odv. Damijan Terpin o novi volilni zakonodaji
12
B. S.
Igor Dolenc o reformi krajevnih uprav
15
Primož Sturman
Država bi morala biti duhovni
In narodni prostor nas vseh ...
NAS UTRIP
17
Evgen Bavčar in slovenščina
18
Jože Horvat
Kje je danes slovensko gledališče
21
Metka Šinigoj Fantje izpod Grmade srečali Abrahama
OGLEDALI 50 51 ZA VAS
25
Magda Jevnikar
Nova pobuda ra področju
likovne umetnosti
OBLETNICA MESECA
26
Erika Jazbar Berkovljani so pred 115 ieti postavili ploščo na blejskem otoku
ANTENA
28
Novice
KULTURA
36
Maja Lapornik
Evgen Bavčar, državljan Evrope
43
Marjan Frankovlč Cankar med nami (2)
LITERATURA
50
Bruna Marija Pertot Ficus carica
54
Darinka Kozinc Radio
PRIČEVANJA
59
Mlrella UrdEh Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke (Vlil.)
62
Erika Jaibar
»Prihodnost vidim v sobivanju različnih energetskih virov (5)
NOVICE KDČ
68
Lučka Kremžar-De Luisa Edinstveno gradivo v Knjižnici Dušana Černeta: knjige En brošure (2J
Slika na platnici: fatokompozicija Matej Susi¿
Vsaka volilna preizkušnja je dogodek zase, a je tudi istočasno zrcalo, v katerem se opazujejo kandidati in politične stranke
Peter Močnik
o italijanski ustavi so politične stranke sredstvo, preko katerega državljanke in državljani sodelujejo pri splošnem političnem življenju,. Drugače povedano, so vmesni akterji medvolilci, kandidati in oblastjo.
Zaradi hudih in pogostili zlorab ter korupcije, ki so se zvrstile in se vrstijo v teh desetletjih in so jih povzručili tisti, katerim so ljudje zaupali oblast, so volilei zgubili zaupanje v stranke in v politično delovanje, Pojavljajo se skupine in gibanja, ki nočejo biti Stranke, ravno tako se vedno pogosteje pojavljajo osebe, ki nastopajo na volitvah in v politiki le destruktivno, s kritikami na račun vseh, a brez jasnih smernic in programov za razvoj družbe. Gre za osebe, ki špekulirajo nad gospodarsko krizo; nad revščino, ki je nastala z.aradi zavedene ekonomije in nesposobnosti oblasti, da jo nadzirajo; s primesmi proti priseljencem, ki »kradejo službe in denar revnim*; proti zbirokratizirani evropski strukturi, ki je pa zagotovilu sedemdeset let miru po dvdl svetovnih vojnah. Trenutek je idealen za tiste, ki govorijo »želodcu« in ne »možganom* in ki odpirajo pol nedemokratičnim gibanjem, podobnim listim, ki SO izšli v Italiji, Nemčiji in še kje po pi vi svetovni vojni.
ima od oblik protesta na krajevni ravni je iskanje neodvisnosti od »pokvarjene Italije, ki žre denar ljudi in podjetij« preko oblik indipendentizma, raznih avtonomij in podobno.
V	Trstu sivimo hud ekonomski trenutek, kjer eni hvalijo npr. porast turizma, a molči j h? o desetinah trgovin in obratov, ki so v nekaj letih zaprli v mestu in v okolici. Kritizira se onesnažujočo železarno,
a nihče nima recepta, kam bo spravil tisoč delavcev, ki od tega živijo, ne obsoja pa tistih, ki so dovolili gradnjo stanovanjskih blokov v okolici tovarne. Le občasno pronicnejn na dan številke manjšanja prebivalstva, predvsem mladega, ki je pripeljal do tega, da ima danes Trst matij prebivalcev knt leta 1914. Katero bodočnost je politika zagotovila mladim v Trstu? Industrijska cona je v stečaju; prostorski načrt je zaupan naravovarstvenikom brez posluha za kmete, trgovce, obrtnike. Kras je prostor ‘¿A sprehode, ne pa razvoj prebivalstva; visoka znanost in tehnologija sta nepovezani z mestom.
Pošteno povedano, zadnji upravitelj, ki je v Trstu obrnil stran s preteklostjo, je bil Rictardo Uly. Po njem je Trst životaril v nekem nedefiniranem nihanju.
V	tem kontekstu smo se morali soočati z letošnjimi občinskimi volitvami, ki er je odhajajoči župan, ki je zmagal zaradi razcepljenosti desnega bloka, izgubil volitve proti istemu bloku, ki seje ponovno združil pod figuro bivšega župana Dipiazze. Tc-ta jelepo reševal trenutne luknje na pločni kih in plačeval kavice gospem na Velikem trgu, a brez vizije razvoja Trsta. Podeseiih leti ir županovanja, ko se je uresničevalo načrte, ki jih je zapustila Illyjeva uprava in po bogato poplačanem premoru kot deželni svetnik, se Dipiazza vrača na županstvo sicer starejši, a kot talec SaJvimjevih privržencev
dalje
»Pojavljajo se osebe, ki nastopajo v politiki le destruktivno, brez jasnih smernic in programov za razvoj družbe.«


¡11 pa nacionalističnih desničarjev (štirje odborniki so bivši misovci, sicer na različnih strankah), ponovno brez vsake perspektive razvoja.
Kaj lahko kot Slovenci naredimo v rakih okoliščinah? Zdrava pamet veleva, da dobimo neko skupno programsko platformo za našo skupnost in da nastopimo čim bolj složno, da izvolimo - ila opoziciji ali v večini - čimveč svetnikov v občinski svet in v rajonske svete.
A tudi tokrat nam je uspelo v nezavidljivem čudežu: volili smo vsaj pet ali šest različnih list in izvolili samo dva svetnika v opoziciji. Lahko pa bi vsaj dvakrat toliko, če bi osredotočili glasove na eno samo samostojno listo. Ta pa naj se piše kakorkoli, a da je enotna, čeprav raznolika v kandidatih in v prepričanjih. Utrjena na vrednotah iti interesih naše skupnosti.
Slovenska skupnost, ki želi biti zbirna v manjšini, je potrdila svoje tradicionalne vrednote in ponudila alternativo v kandidaturah. Verjetno bi sc morali posluževati metod, ki jih volilni sistem daje, a vsaka šola nekaj velja. Tudi tokrat pa se glasovi slovenskih volilcev niso zedinili: nekateri so podprli stranke ali gibanja, ki so izginila brez izvoljenih, drugi so dopustili naši skupnosti vsaj vzorčno
»Volili smo vsaj pet ali šest različnih list in izvolili samo dva svetnika v opoziciji.«
L** FOKUS
Pravice in dolžnosti državljanov: spačena oblika priimkov in imen
Mitja Petaros
nogo je bilo že pisanega o tem argumentu in večkrat je marsikdo tudi zameril, ko se je v naši skupnosti govorilo o popačenih oblikah imen ¡n priimkov, Me bi tu obnavljali zgodovinskih razlogov, zakaj ima marsikateri Slovenec, ki živi izven meja matične domovine, neslovensko zapisan priimek. Fašizem je opravil svoje na osnovi določil navedenih v 1, In 2. členu Kraljevega odloka oz. zakona št. 17 z dne 10. januarja 1926, spremenjenega v zakon št, 89S z dne 24,5,1926, Po K,O, št. 494 z dne 7. aprila 1927 so zgoraj omenjena določila stopila v veljavo na ozemljih, ki si jih je Italija priključila z zakonoma št. 1322 z dne 26. septembra 1 920 in št. 1 778 z dne 19. decembra 1920; kasnejša demokratična ureditev Republike Italije po drugi svetovni vojni ni takih krivic spremenila, obratno, levičarske stranke so zagovarjale globalizacijo oz. v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so to
imenovali internacionalizacija, kjer posameznik ni bil posebno vreden, vrednejša je bila Ideologija ... važna je bila ideja In teorija o skupnem dobrem In ne Identiteta oz, narodnost posameznikov,Tako so ostali družinski priimki popačeni oz. poitalijančeni. Marsikdo sploh ne ve, da celo do leta 1965 (celih dvajset let po drugi svetovni vojni In po padcu fašizma!!) ni bilo dovoljeno, da ima otrok v Italiji tuje zveneče ime (do tedaj npr. ni bilo mogoče, da se novorojenčku dodeli ime Janez ali podobno slovensko ime)! Zaradi tega ima marsikateri naš rojak neslovensko obliko imena.
Tudi italijanska država se počasi civilizira in z velikim trudom in naporom marsikaterega posameznika smo počasi dosegli, da dandanes ni več tega problema, vsak lahko v ftaliji izbere za svoje potomce katerokoli ime (ki ni žaljivo) in ga tudi piše v taki obl ¡ki, kot je to predvideno (npr. s šumniki).
4 | MLAUIKA^OS 2016
UVODNEK +01
preživetje v izvoljenih telesih. Še nikoli niso bili rajonski sveti, kjer velja proporc ni sistem in so zato zrcalo glasov volilcev, tako razbiti in neupravljivi.
V se to ob hudem upadu Števila volivcev, saj je v prvem krogu volila le polovica upravičencev, še manj pa vbalotaži. Ljudje ne verjamejo več po i iti ki in politikom, ker ne vidijo izhoda iz svojih težav. Kdor jih predstavlja, se mora tega zavedati ter ukrepati na čimbolj popoln način, neidcološko, v iskanju skupne koristi.. Drugače i e odpisan.
Kdo bo sedaj lahko zahteval in dosegel potrebne storitve ali ustanovitev proizvodnih področij rut Krasu in v mestu, kjer- bi naši ljudje lahko delali? Kako se bomo priglasili pri elitnih ustanovah, kjer bi lahko naši najboljši študentje razvili svoje sposobnosti, ne pa uhajali v tujino? Kdaj bomo postali tudi mi lobi, v žlahtnem pomenu besede, in se ne ozirali več na delitve, za katere se ogreva vedno manj ljudi?
Prav te občinske voilitve, še bolj pa bodoče spremembe na državni ravni, ki nas bodo še boli odrezale od političnega življenja, morajo postati izziv za politike v naši skupnosti, da ustavijo njeno izumiranje in da nudijo čim boljše odgovore ljudem. Neodvisno od političnih blokov in najbolj popolno. Topa že zahteva gotovo izvolitev predstavnikov naše skupnosti in posebne volilne pogoje. Drugje to imajo, a v državi, v kateri živimo, pa nam nihče tega ne privošči. Sobranje med našimi politiki ne privede nikamor. Kako s O pravili po starem? V slogi je moč?! *0M
Lahko si tudi izbori pravico, da lastni priimek spet spremeni v obliko, ki sojo nosili njegovi predniki, torej s slovenskimi črkami In v slovenski obliki, To dovoljuje že zakon št. 114 iz leta 1991, kasnejši zaščitni zakon je to pravico le še potrdil in poenostavil postopke spremembe priimka v prvotno obliko. Danes pa se soočamo z birokratskimi težavami: niso vsi uslužbenci na raznih uradih dovolj obveščeni, da morajo uporabljati pravo obliko imen posameznikov. Baje tudi tehnologija ni povsod oziroma v vseh uradih dovolj posodobljena, da bi lahko uporabljali šumnike. Marsikdo verjetno ne ve (ali se mu zdi, daje sploh kaj takega v letu 2016 mogoče), da ti po op ra vij e ne m vozniškem izpitu uradnifunkcionai izroči vozniško dovoljenje, a brez šumnikov (če jih ima kdo v priimku ali imenu), posameznik mora sam na urad, kjer mu zastonj, po nekaj dnevih, dodelijo novi dokument s pravilno zapisanim imenom To pa ni mogoče z vsemi dokumenti, ki jih izdaja italijanska država: nekoč so potni (ist (po izrecni prošnji posameznika) izdajali tudi s Šumniki na pravem mestu, zdaj baje, da to ni več mogoče ... To se dogaja tudi z zdravniškimi spričevali in še bi lahko naštevaliObrnimo se torej na vse naše slovenske politike, bodisi na občinski, deželni ali državni ravni (dokler imamo še koga, ki se ima za Slovenca
FOKUS +01
in je bil izvoljen z glasovi slovenskih volivcev in slovenskih davkoplačevalcev v Italiji), da sc take nesprejemljive stvari v enaindvajsetem stoletju, z vso tehnologija, ki jo premoremo, dokončno uredijo.
Popačenaoblika imen In priimkov maršika' te rega člana naše družbe spioh ne moti. Živimo pač v zahodnem svetu in v kulturi, kjer je v teoriji svoboda posameznika na prvem mestu in lahko torej vsak zagovarja lastne izbire. Vsekakor pa ne bi bilo odveč, če bi bili med našo slovensko narodnostno skupnostjo malo bolj načelni in bi se tudi s pravilnim zapisom naših osebnih imen protivili
tihi asimilaciji. Vsaj taki, ki uradno delujejo v prid naše slovenske skupno sti, tako politiki kot uslužbenci vseh naših ustanov in društev,Ti bi lahko dali zgled v tem smislu. Lepo bi bilo, da bi bili Slovenci ne samo, ko se to izplača, ampak vedno, tudi' v takih zunanjih in osebnih stvareh, kot sta ime in priimek, Če že delodajalec ne sme zahtevati, da si nekdo spet povrne poitalijančeno obliko priimka v originalno, naj vsaj osebna vest vsakega zavednega posameznika, ki deluje v slovenskih krogih, sili v to smer... Saj zgled vleče in bi verjetno Takemu svetlemu zgledu marsikdo sledil. Seveda, če kaj damo na svoje dostojanstvo in na svojo načelnost (ne samo v besedah, ampak tudi z majhnimi dejanji). Pa brez zamere ...
»Vsak lahko v Italiji izbere za svoje potomce katerokoli ime in ga tudi piše v taki obliki,«
Odv. Damijan Terpin o novi volilni zakonodaji
Erika Jazbar
Sl .julijem je bolj aEI manj šepajoče stekla deželna reforma krajevnih uprav. 2 delovanjem so začele medobčinske zveze, Poslanska zbornica je 19. julija dokončno odobrila ustavni zakon, ki spreminja statut Furlanije Julijske krajine in med drugim ukinja pokrajine. Reformo ustave, ki v italijanski politični sistem prinaša strukturalne spremembe, med drugim razvre dnotenje senata in tako skrčenje števila senatorjev, da za Slovence med nji mi ni več mesta, čaka jesenski referendum, ki bo odločal tudi o bodočnosti vlade in politični zgodbi samega Renzija, Ob bližajočem se referendumu se v iskanju čim sirse podpore ponovno odpira diskusija o možnosti spremembe volilnega zakona »Italicum«. Tega novega zakona sicer še nismo preizkusili na volitvah, vendar ob ostalih vprašljivih vsebinah dejansko onemogoča izvolitev slovenskega predstavnika v poslansko zbornico.Tako se nam obeta, da prvič po letu 1963 ne bo Slovenca v italijanskem parlamentu.
S političnega vidika gre za pomembne mesece, ki bodo odločali o zastopanosti Slovencev v izvoljenih telesih, o upravni avtonomiji naših občin in splošneje o specifični teži naše narodne skupnosti. Pa tudi o tem, če bo tandem Serracchiani-Rerzi na krajevni in državni ravni še naprej »reformiral« tudi druga področja javnega življenja.
O vsem tem smo $e pogovorili z Damijanom Terpinom, pravnikom, politikom Slovenske skupnosti, človekom jasne besede.
Odv.TerpIn, ali obstaja možnost, da bi se v teh mesecih volilni zakon spremenil? In če mislite, da je to možno, alr mislite, da bi se lahko spremenil tudi Slovencem v prid?
• Teoretično je to možno, vprašanje je, če je pri Renziju in njegovi Demokratski stranki dovolj politične volje za tak korak. Pod Renzijevo vlado smo Slovenci doživeli kartrl ledeno hladne prhe {pa čeprav je na parlamentarnih volitvah manjšina skoraj v celoti in enotno glasovala za Demokratsko stranko): vlada je ustavila odobritev amandmaja o olajšani izvolitvi Slovenca v parlament; nakar je v okviru ustavne reforme dala negativno mnenje glede amandmaja o zajamčenem zastopstvu v senatu; in končno nam je predsednica FJK Debora Serracchlani, ki je tudi Renzijeva namestnica v DS, vsilila reformo krajevnih uprav, ki po moji oceni nepopravljivo šibi upravno avtonomijo naše manjšine.
Ne moremo se skrivati pred temi dejstvi In ne moremo Spregledati, da so znak določenega odnosa te vlade do naše manjšine.
Zgleda vsekakor, da je Renzijeva vlada uvidela, da če bo še kar naprej silila z glavo v zid, tvega, da si g lavo razbije, zato glede volilnega zakona baje pristaja na kompromis z manjšino v svoji lastni Stranki, ki se zbira okoli Bersanlja. Baje sta se Renzi In Boschljeva prepričala, da brez dogovora na to temo, ne bosta dosegla zadostne večine na referendumu o ustavnih spremembah, kar bi pomenilo konec Renztjeve vlade.
Torej: če se bo na novo odprla razprava o volilnem zakonu, so možnosti za uvedbo določil O olajšani izvolitvi za Slovence ponovno odprte,
Ob zajamčenem zastopstvu, za katerega se SSk ogreva že desetletja, a ki pri marsikom ostaja še vedno tabu varianta, obstaja tudi kakšna

milejša oblika formulacije, ki bi dajala realno mo žnost izvolitve slovenskega predstavnika?
To vprašanje je bilo do pred nekaj meseci tabu tema za celotno levico v slovenski manjšini in se je nekaterim zdelo, da iščemo rešitev za problem, ki zadeva samo 55k. Levica v manjšini je imela seveda interes, da ostaja status quo, znotraj katerega le njihova stranka omogoča izvolitev en eg a Slovenca, pri tem pa se niso sekirali nad tem, kdo ga izbere.
S sedaj sprejeti m volilnim za konom »italicum«, ki gaje odobrila Renzijeva večina, pa niti te možnosti ni več, saj bi morala Demokratska stranka vključiti slovenskega kandidata na sam vrh svoje liste, kar edino omogoča zagotovljeno izvolitev, česar seveda ne bodo naredili, ker bo imel prednost tisti, ki ga DS hoče zagotovo v parlamentu,To pa ni Slovenec ,,, Vse ostale možnosti so vezane na število preferenčnih glasov, kijih slovenski kandidat na njihovi listi danes ne zbere dovolj, da bi premagal italijanske konkurente,
V zadnjem obdobju je na tem področju začel konkretneje agitirati tudi politični del manjšine, ki pripada Renzijevi stranki, ob njem tudi njej
pripadajoči del civilne družbe. Zakaj šele danes, ko pa je bilo že od vsega začetka jasno, kaj Itali-cum prinaša? Kaj ta nova usmeritev lahko prinese splošni politični debati v manjšini in predvsem nastopanju manjšine v odnosu do Rima?
• Meni se zdi pravzaprav neverjetno, da so vodilni Slovenci v DS (in tudi SKGZ, Primorski dnevnik pa je v glavnem skrival glavo v pesek) šele sedaj, po odobritvi zakona, ugotovili, daje prišlo do take nemogoče situacije, pa čeprav je S$k opozarjala in bi la plat zvona že ves čas, še zlasti takrat, ko je bil zakon v parlamentarni razpravi, Ne razumem, kaj so si takrat predstavljali, kdo jih (in nas Slovence) bo rešil? Šele sedaj so ugotovili, da je vlak odpeljal in da bomo Slovenci v naslednjem mandatu po vsej verjetnosti brez zastopnika v parlamentu in prav otročje jezno cepetajo z nogami; »ne bomo sodelovali na referendumu,..«.
Končno je torej celotna manjšina na stališču, da ta volilni zakon ni sprejemljiv, je v nasprotju z zaščitnim zakonom, ki zavezuje k olajšani izvolitvi in končno poslušam predloge o nekih skupnih rešitvah, ki so seveda po moji oceni seveda (končno) dobrodošle.
Problem pa je v tem, da si variante, po kateri bi kandidata za v parlament izbirali izključno po individualnem narodnem poreklu (kot predlagajo Slovenci v DS) in ne po pripadnosti listi, ki je izraz manjšine, ni mogoče predstavljati, saj bi bila - dokazano ■ povsem protiustavna. Razprav na to temo je bilo že nič koliko vse od leta 2004, ko seje na deželni ravni razpravljalo o volilnem zakonu za FJK in smo že takrat, tudi s pomočjo zelo pomembnih pravnih strokovnjakov, ugotovili, da je v sedanjem ustavnem okviru možna le olajšana izvolitev na podlagi slovenskega porekla neke liste oz, stranke in ne posameznih kandidatov na kaki italijanski vsedržavni listi.To smo preverili tudi z zakonodajnimi službami DS, Fl in SVP v parlamentu.
Oblika milejše formulacije, ki bi dajala realno možnost izvolitve slovenskega predstavnika na tej osnovi, torej obstaja in je bila predmet specifičnega amandmaja v parlamentarni razpravi o volilnem zakonu, ki pa mu je vlada nasprotovala in ga blokirala.
Če pa se bo, kot zgleda, v okviru sprememb »Ita-licuma« v celoti spremenil tud i način izvolitve parlamenta, ki naj bi temeljil na zelo majhnih okrožjih v vsaki deželi, bomo pač prejšnjo formulacijo prilagodili novi formulaciji, V stranki namreč imamo dovolj znanja na tem področju in smo sposobni sestaviti ustrezni amandma, ki bi imel tudi ustavno
.vti.ADfKA v» rw, ■ zrna | 7
Najparnembnejštz spremembe,
kijih prinaša reforma statuta Furlanije Julijske krajine
1)	ukinitev pokrajin
2)	možnost ustanovitve »mestnihobčin«
3)	znižanje spodnje starostne meje za pasivno volilno pravico (kandidiranje za vstop v deželni svet) s 25 na 16 let
4)	zmanjšanje potrebnega števila podpisov za zagon zakonodajnega postopka po ljudski iniciativi s 1S tisoč na 5 tisoč
UČINKI NA SLOVENSKO NARODNO SKUPNOST:
Za slovensko narodno skupnost bo precejšnje posledice imela v prvi vrsti prva postavka spre-metnb statuta, Ukinitev pokrajin (skupaj z ustanovitvijo medobčinskih zvez) prinaša zmanjšanje institucionalne zastopanosti slovenske manjšine v organih odločanja v krajevnih upravah. V zadnjem mandatu sta bili na primer članici odbora Goriške pokrajine Mara Cern ic (podpredsednica) in Vesna Tomšič. V Tržaški pokrajini je bil Igor Dolenc podpredsednik, Maurizio Vidali pa predsednik pokrajinskega sveta, Po novem teh upraviteljskih mest, ki so bila »dosegljiva« tudi Slovencem, ni vec. K temu je treba dodati še zagon medobčinskih zvez, ki »de Facto« ukinjajo (oziroma močno zmanjšujejo) pomen in pooblastila dosedanjih županov, tudi tistih v slovenskih občinah. Kombinacija teh dveh sprememb dejansko odvzema možnost slovenski narodni skupnosti, da bi sama upravljala (mikro)ten torij, na katerem živi.
kritje. Seveda hi lahko šlo za listo tudi širšega značaja, ne samo Slovenske skupnosti, in bi se pač na tej listi med seboj pomerili različni slovenski kandidati različnih političnih opredelitev od levice do Slovenske Skupnosti, Z naše strani smo na to pripravljeni. Če pa bo druga stran še naprej na stališču: »raje kot predlog SSkf raje nič«, tudi ker doslej ni bila sposobna oblikovati ustavno sprejemljivega alternativnega predloga, bomo pač ostali brez parlamentarca, kar bi bilo za slovensko manjšino prava katastrofa,
Predstavniki Republike Slovenije večkrat potožijo, da neenotnost manjšine onemogoča odločnejši poseg matične države. Vsak dan beremo o tesnem sodelovanju krovnih organizacij, slovenskih deželnih svetnikov, društev, športnikov itd, Ali bomo zmožni tudi na področju političnih vprašanj najti skupno stališče?
* Občutek, ki ga imam, je ta, daje neenotnost v manjšini bolj izgovor za Republiko Slovenijo, da ji ni potrebno se kaj posebej potegovati za nas v odnosu do Republike Italije. Resje, da marsikdaj nimamo enotnih stališč, najbrž pa bi morala resna država biti
tudi sama sposohna objektivno ugotoviti, kaj so za manjšino osnovni interesi in kaj le-tej škoduje: ali je res v interesu manjšine, da se občine prisilno združujejo v medobčinske zveze (UTI)? in, ali je interes manjšine, da nima volilnega zakona, ki bi ji omogo Čal izvolitev predstavnika v parlament? Mislim,da so stvari dovolj jasne in v matični državi kolikor toliko uvidevna politika bi o tem ne smela imeti dvomov. Če en del manjšine igra vlogo »janičarjev«, potem bi se za ta de! manjšine resna matična država ne smela zmeniti. Seveda pa je potrebno, da v naši skupnosti potrpežljivo iščemo skupna stališča in se ne skrivamo pred morebitnimi odgovornostmi za neenotnostjo, za katero lahko nosi (zelo) delno odgovornost tudi S$k,
»Lahko bi šlo za listo tudi širšega značaja, na kateri bi se med seboj pomerili različni slovenski kandidati različnih političnih opredelitev.«
Glede sodelovanja, ki je sedaj med S SO In 5KGZr sem optimist, mislim, da je Walter Bandelj dovolj politično podkovan m da ve, kaj dela, Ne vem, v kolikšni meri deželna svetovalca med seboj res sodelujeta oz. v kolikšni meri se mora Gabrovec bolj boriti z Ukmarjem kot z desnico. SSk z vidika svojega delovanja vsekakor ni nikoli izgubila pristnega Interesa manjšine, kdor poskuša na kakršenkoli način blokirati njeno delo, zagotovo ne pomaga manjšini.
Če za trenutek odmislimo slovensko zastopstvo v parlamentu, kako ocenjujete Italicum? Kaj dejansko prinaša?
• iltalicum« prinaša vsedržavnim tajnikom strank možnost, da sami dejansko imenujejo približno dve tretjini poslancev Italijanskega parlamenta, volilei pa Izberejo ie še preostalo tretjino kandidatov za poslansko zbornico. Zakon je povsem v nasprotju z duhom odločb ustavnega sodišča, ki so
delno razveljavile doslej velj'avni »porcellum« prav na tej točki.
Da poenostavim,- če bomo v FJK izvolili 10 do 11 poslancev, jih bodo 6 do 7 izbrali vsedržavni tajniki strank {po enega za vsako stranko, ki izvoli vsaj enega), Samo drugega in ostale na isti listi, če bo stranka Izvolila dva ali več, pa bodo Izbrali državljani, Poleg tega bo stranka, k'i bo prejela v prvem krogu recimo 25% glasov In bo morda zmagala v balotaži, dobila večino v parlamentu. Ker so ugo tovlll, da takšen sistem lahko gre na roko Gibanju petih zvezd in da torej obstaja nevarnost, da oblast prevzame Beppe Grillo, je Flenzi naenkrat spremenil mnenje In začel trditi, daje morda »Italicum« mogoče tudi spremeniti,
Marsikateri politični vozel čaka na izid jesen skega referenduma o reformi ustave. Začnimo pri splošni oceni reforme. Ali je pozitivno, da se
Najpomembnejše spremembe, ki jih prinaša ustavna reforma
1} reforma senata, k] ni več »enakopravni dom« v dvodomnem sistemu, temveč predstavništvo deželnih avtonomij (večina senatorjev bo izraz posameznih deželnih svetov)
2} volitve predsednika republike: dežele ne bodo posebej imenovale svojih delegatov, volilno pravico bodo imeli samo senatorji in poslanci
3)	ukinitev posvetovalnega organa Cnel {Državni svet za ekonomijo in delo)
4)	centralizacija pooblastil v smeri Rima: nekatera pooblastila, ki jih je 5, poglavje ustave porazdelilo med deželami in državo, bodo po novem povsem v domeni države (okolje, uprava pristanišč in letališč, proizvodnja in distribucija energije, politike zaposlovanja, varnost na delu, poklicne zbornice)
5)	sprememba ukinitvenih referendumov: če je podpisnikov za t.i, ukinitveni referendum (referendum, ki predlaga ukinitev zakona ali njegovega dela) BOO tisoč in ne več 500 tisoč, za njegovo veljavo ni potrebna volilna udeležba preko 50 odstotkov volilnih upravičencev, temveč udeležba, ki presega 50 odstotkov volilcevzadnjih parlamentarnih volitev,
UČINKI NA SLOVENSKO NARODNO SKUPNOST:
Tudi v tem primeru bi slovenska narodna skupnost največje negativne učinke občutila pri vprašanju zastopanosti v Institucionalnih organih. Reforma senata namreč ne predvideva zagotovljenega mesta za predstavnika slovenske manjšine. To pomanjkanje je treba postaviti ob bok novemu volilnemu zakonu Italicum, ki prav tako ne ponuja zagotovljene (ali vsaj olajšane) izvolitve za slovenskega poslanca. V vzhodnem volilnem okraju FJK, ki ga predvideva Italicum, so sicer vse občine, v katerih se izvaja zaščitni zakon. Zaradi obsežnosti območja In števila volilnih upravičen cev, pa Izvolitve slovenskega poslanca s preferenčnimi glasovi vtem okraju po zdajšnjih določilih ni pričakovati. V tem primeru je torej zelo realno pričakovati, da bi Slovenci ostali brez institucionalnega zastopni ka V Rimu,
Z upravnega vidika bi na slovensko narodno skupnost lahko negativno vplivala tudi politika centralizacije pri reformah v 5. poglavju ustave, ki jemlje pooblastila krajevnim realnostim.
v Italiji ukinja enakopravni dvodomni parlamentarni sistem?
•	Enakopravni dvodomni parlamentarni sistem je nastal v določenih zgodovinskih okoliščinah, ko je Italija ¡zsia iz diktature In nato vojne in so državljani potrebovali ustavno jamstvo, da nobena politična skupina ne more enostransko sprejemati zakonov. Danes te bojazni ni več in je fragmentaren politični sistem v državi res preveč oviral zakonodajni postopek Če pa je bila prav to težava, potem bi morali senat preprosto ukiniti, tudi ob drugi predpostavki te reforme, daje potrebno znižati stroške poslovanja države. Lahko bi jih znižali preprosto tako, da bi bajne poslanske plače, ki so v posmeh davkoplačevalcem In celotni državi v primerjavi z ostalim razvitim svetom, razpolovili, česar pa seveda niso naredili
Kaj bi se izpostavili glede ostalih, sicer manj odmevnih vsebin, ki jih prinaša sprememba nekaterih poglavij ustave?
•	Dostop do pravice do referenduma je olajšan, v določenih primerih je /nižan kvorum tudi za njegov uspeh. Senat bo, kot rečeno, izraz dežel voljen bo indirektno in ne bo glasoval o zaupnici vladi, Predsednika države bodo volili le poslanci in senatorji, ne bodo več sodelovali zastopniki deželnih svetov, saj bodo le-ti odslej sedeli v novem senatu. Prišlo pa je do centralizacije in prenosa pristojnosti s periferije na vlado na določenih področjih (okolje, upravljanje pristanišč in letališč, električna proizvodnja in distribucija, politike deta in varnosti pri delu, urejanje poklicnih dejavnosti), Ukinjen bo tudi CNEL. Potrebno pa bo soglasje rimske vlade pri spremembah statutov dežel s posebnim statutom, kar predstavlja res centralistično potezo,
V ospredju debate pri nas je bila doslej predvsem ukinitev pokrajin. Kaj pomeni za slovensko narodno skupnost in slovensko politiko ukinitev pokrajin? Zakaj se zaradi usihanja zastopa nesti slovenske manjšine in dejanskega nižanja ravni zaščite pretirano ne sekiramo?
•	Ukinjanje nižjih ravni javne uprave (rajonskih svetov in pokrajin) ter prenos pristojnosti na širše upravne enote (medobčinske zveze občin - UTI in na deželo) predstavlja seveda za manjšino znižanje njene ravni zaščite, Nekateri v naši skupnosti
se delajo, kot da tega ne razumejo: manjšinska skupnost je večina na zelo majhnih teritorialnih območjih (nekatere občine, nekateri rajoni), V širših teritorialnih enotah (v medobčinski zvezi občin (UTI), kjer je recimo 15 občin ali na deželni ravni) pa predstavlja vedno manjši odstotek prebivalstva in je torej njena moč odločanja ali sploh vplivanja bistveno manjša. Gre za preprosto matematično logi ko, ki je j a s n a vsem, ki to hočejo vi de t i, Kd or teg a noče videti, pa se seveda dela, kot da to vprašanje nima nobenega učinka na manjšinsko zaščito in se spreneveda, da je manjšinska zaščita vezana le na dvojezične napise in izkaznice.
Tako je tudi S pokrajinami,Tržaška in goriška sta v zadnjih desetletjih odigrali zelo pomembno vlogo predvsem zato, ker smo bili Slovenci visoko soudeleženi v njenih upravnih organih, v Gorici smo imeti podpredsednico in odbornico, na Tržaškem odbornika in podpredsednika terpredsednika pokrajinskega sveta, Pomeni torej, da seje naš glas slišal pri sklepih in odločitvah tega upravnega organa, ki so ga sedaj ukinili. Odločali smo tudi mi!
Pristojnosti pokrajin, ki so bile v naši deželi ukinjene z ravnokar odobreno reformo statuta naše dežele, so večinoma prenesli na deželo, kjer štejemo bistveno manj, saj predstavljamo kot celotna narodna skupnost niti ne 5% prebivalstva in imamo le dva od skupnih 49 svetnikov in nobenega odbornika! »V zameno« smo v deželni statut dobili metropolitansko občino. Nekateri govorijo, da se s tem ne bo spremenilo nič, češ daje že prejšnja deželna zakonodaja to predvidevala. Verjamem, da se ne sprenevedajo, kažejo pa šibko poznavanje stvari na ustavnopravnem in upravnem področju: uvedba metropolitanskih občin v deželni statut, kot novi institut ustavnopravne narave, predstavlja možnost za deželni Svet, da teoretično odobri tudi tak izvedbeni zakon o metropolitanskih občinah, ki bi jih prisilno vključil vanje, brez soglasja ljudi in samih občin, ki bi bile tako upravno »fagocitirane«, kar pa je po moji oceni izjemno nevarno in povsem nesprejemljivo.
Pri Slovenski skupnosti se glede teh vprašanj zelo sekiramo, nekatere druge komponente v manjšini pa manj ali skoraj nič, Očitno nekateri potrebujejo, da jih nesreča že doleti, da se zavejo določenih
»Stroške poslovanja države bi lahko znižali preprosto tako, da bi bajne poslanske plače, ki so v posmeh davkoplačevalcem, razpolovili.«
problemov, kot se j:e npr zgodi to z volil n im zakonom, sicer se problemu preprosto izogibajo.
Pokrajine naj bi nadomestile medobčinske zveze, kijih predvideva deželna reforma krajevnih uprav. Zakaj se z njimi niža upravna avtonomija naših občin?
*	Medobčinske zveze ne bodo prevzele pristojnosti pokrajin, dejstvo pa je, da namesto Štirih pokrajin bomo sedaj imeli 18 medobčinskih zvez, kar pomeni, da je reforma z vidika stroškov že v startu propadla. Upravna avtonomija naših občin in torej upravna avtonomija same manjšine se zniža preprosto zato, ker bodo o števil n ih zadevah odločali ne več (slovenska) občina, njen občinski svet, odbor ali župan, pač pa bo o teh zadevah odločala medobčinska zveza - UTI, v kateri Ima slovenska občina (npr, na Goriškem} enega ali največ dva glasova na 15 ali celo na 30.
Da konkretiziram: v pristojnosti medobčinskih zvez in ne več občin sta sedaj gradnja in vzdrževanje osnovnih šob Denimo da se v Steverja nu, Sovodnjah ali Doberdobu pokaže potreba po popravilu osnovne šole: o tem ne bosta več odločala števerjanski, sovodenjski ali doberdobski občinski svet in odbor, pač pa UTI, v katerega spadajo občine polovico pokrajine. Izključno z vidika racionalizacije stroškov bi bilo morda smiselno, da bi namesto v popravilo šole v Števerjanu, Sovodnjah ali Dober dobu raje investirali v prevoz otrok v šolo v Gorico, Tržič ali kam drugam. Županom ostalih italijanskih občin bi se takšna rešitev zdela čisto racionalna, za slovenstvo v naših občinah pa bi bila prava katastrofa, saj bi izgubi li kulturno središče v vasi.
To je upravna avtonomija, ki mora biti zagotovljena manjšini kot instrument njene zaščite. Zato Slovenska skupnost nasprotuje tako zastavljeni reformi krajevnih uprav,
Začetka delovanja medobčinskih zvez občani nismo bogvekako občutili, Kdaj bomo začeti okušati sadove te reforme?
•	HI smo Še občutili, ker zveze pravzaprav kaj dosti še niso zaživele. Občutili pa smo ga že tam, kjer so medobčinske zveze naredile prve korake, recimo pri sprejemanju statutov, za katere smo ugotovili, da naš zaščitni zakon očitno ne velja, saj nazivi
meobčinskih zvez niso tudi v slovenskem jeziku, pač pa samo v italijanskem,
Vse leporečje slovenske vlade v dopisu Serra-cchianijevi, s katerim ji je žal naša matična država tudi sama prižgala zeleno luč za uvedbo za manjšino škodljive reforme, se je izkazalo kot navaden blef, saj nas je Slovenija tukaj dobesedno pustila na cedilu. Posledice pa bomo čutili takrat, ko bodo zveze zaživele oz. ko bodo prisilili tudi ostale slovenske občine, ki se še niso, da se vanjo vključijo (čeprav upam, da do tega vendarle ne bo prišlo).
Nepokorne občine, ki niso vstopile v medobčinske zveze, čakajo kazni v obliki nižjih deželnih finančnih dotacij. Ali se bo fronta nepokornih, ki so predvsem na Videmskem, zaradi tega postopoma redčila?
•	Gre za pravo izsiljevanje, saj je prvotni zakon predvideval celo komisarske uprave za tiste ob čine, kr se ne bodo vključile, Ko so ugotovili, da tvegajo demonstracije, pa so zakon spremenili in uvedli drugačno, bolj perfidno obliko prisile, Občinam, ki se ne nameravajo vključiti, bodo prihodnje leto znižali deželne dotacije za 15% in v dveh letih celo za 30%, kar bi pomenilo totalno paralizo v naših občinah.
Mislim, da bomo morali takoj po poletnem premoru spet sprožiti ustrezne korake, da se to prepreči. Glede videmske pokrajine pa je že nastala prava katastrofa, saj so naše občine razkosane po različnih medobčinskih zvezah brez kakršnekoli narodnostne logike, brez omembe dvojezičnosti, s statuti, ki dejansko zanikajo slovensko prisotnost in so občine dejansko prepuščene same sebi. Me p ra v za n ima, kaj sedaj na to temo pravi zunanji minister Republike Slovenije Karl Erjavec, potem ko je Serracchianijevi v bistvu dal zagotovilo, daje reforma v redu.
Besedilo deželne reforme krajevnih uprav se od odobritve neprestano spreminja. Ali si pričakujete, da bi lahko prišlo tudi do pomembnih vsebinskih zasukov?
•	Zakon seje spremenil že enajstkrat, kar je svojevrsten rekord in kaže na nedorečenosti in nepremišljenost samega načrta. Osebno Še vedno pričakujem, da bo deželni svet še dodatno prilagodil zakon zahtevam naše narodne skupnosti, ki jim
»Občinam, ki se ne nameravajo vključiti, bodo prihodnje leto znižali deželne dotacije za 15%,«
je bilo doslej le deloma zadoščeno. Nekateri sicer tudr upajo, da bo prišlo na naslednjih volitvah do zamenjave ba rve deželne u prave in da bo naslednja desnosredinska večina ta zakon in celotno reformo pre prosto razveljavila.
Če bi na jesenskem referendumu o spremembi ustave zmagal NE, ali bi to pokopalo tudi deželno reformo krajevnih uprav?
* Težko napovedujem, kaj bi se lahko zgodilo, Če bi zmagal NE. Zagotovo bi to odneslo Rcnzija in njegovo vlado, najbrž bi tudi naša deželna predsednica izgubila funkcijo podtajnice v DS. Njene funkcije predsednice deželne uprave pa izid referenduma najbrž ne bi taknfl. Slo bi vsekakor za zelo pomembno politično prelomnico, ki pa Ima lahko daljnosežne posledice, saj je ključno vprašanje, kaj še Italija poleg Renzija danes premore. Morda le še Gibanje petih zvezd?
Letošnja jesen bo torej s političnega vidika dokaj razgibana. Kaj si obetate od naslednjih mesecev? Koliko je pravzaprav odvisno od nas samih?
• Veliko je odvisno od nas samih. Če manjšina npr. strne vrste in odločno, skupno in enotno postavi zahtevo po spremembi volilnega zakona v smislu olajšanega zastopstva, glede katerega poišče kolikor toliko skupen mode!, se po moji oceni takšna politična volja lahko ustrezno uveljavi bodisi v razmerju do naše matične domovine, kakor tudi in predvsem v razmerju do italijanske politične večine in parlamenta.To bi si morala manjšina zastaviti kot prioritetni cilj, saj je sedaj zgodovinska priložnost (če bo res prišlo do spremembe volilnega zakona), da popravimo hudo krivico, ki nam jo je povzročila Renzljeva vlada In dosežemo nekaj koristnega zase, ob tem pa tudi preverimo, če je oblast v naši matični domovini res še vedno na naši strani.
»Če bi na jesenskem referendumu zmagal Nli, bi zagotovo odneslo Ren zija in njegovo vlado.«
Igor Dolenc o reformi krajevnih uprav
B.S,
Z e vsaj pet let smo vedeli, kaj nam bo prinesla deželna reforma krajevnih uprav - tudi na
podlagi vsedržavnih direktiv in načrtov o racionalizaciji stroškov politike. Vsaj Igor Dolenc je slutil in vedel. Nekdanji deželni svetnik, vidni predstavnik Levih demokratov prej in Demokratske stranke kasneje, v kateri je vodil tudi slovensko komponento, do izteka življenjske dobe Tržaške pokrajine njen pod predsednik - je od vsega začetka zelo pozorno spremljal pripravo reform ■ in jim tudi glasno nasprotoval oziroma jih kritiziral. Ko so njega in druge oporečnike na krajevni ravni v stranki enostavno preslišali, je tudi izrazil svoje razočaranje. Želeli smo mu dati še eno priložnost, da se izkašlja in tako razloži, kaj je sto reformo narobe - in kaj s politiko, ki ni imela poguma, da bi jo uresničila na bolj demokratičen, predvsem pa bolj premišljen način.
Igor Dolenc, večkrat ste javno povedali, da se z deželno reformo krajevnih uprav ne stri n jate. Zelo ste biti kritični že ob njenem nastajanju, in sicer na račun načina njene priprave in uvajanja.Začnimo s politično oceno vsega postopka: s čim se niste mogli sprijasniti pri omenjenih postopkih?
• Že dalj časa politična dejavnost v Italiji in posledično tudi v FJK sovpada z debato o ustavni reformi v prepričanju, daje prevetritev političnega sistema in posledično tudi javnih uprav nuja za učinkovitejši in prilagodljivejši upravni sistem, da bi bili kos današnjemu globaliziranemu svetu.
12 | MI AÍ3|KA^06 2016
V tem duhu si je tako državna vlada kakor tudi deželna uprava zastavila cilj zmanjšati formalne upravne postopke ¡n zakonodajne procedure predvsem pa težo stroškov javnega upravnega stroja. Sprememba vloge senata in ukinitev pokrajin naj bi potemtakem ponazarjala prelomnico s preteklostjo. O tem imam velike pomisleke, predvsem kar zadeva pokrajine. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom obširne, delno tudi ostre medijske kampanje brez prave analize stroškov In koristi, da o soudeležbi pri izbiri deželnih vladnih programskih ciljev ne govorimo, Ves postopek sprejemanja ustrezne deželne zakonodaje je bil premalo pog lobljen in torej površen, tog, predvsem pa brez poguma pri postavljanju ciljev,
Kaj očitate kolegom v deželni upravi - kaj pa na politični ravni vašim kolegom v Demokratski stranki? Navsezadnje seje reforma rojevala in se snovala med politiki - upravitelji Vaše stranke. Veliko pa se va$ ni strinjalo -ali je vodstvo prisluh ni lo kritikam in protlpredlogom znotraj same stranke in v kolikšni meri?
•	V prvi vrsti jim očitam pomanjkanje razširjene diskusije že pri snovanju volilnega programa. Stranka je klonila pogojevanju medijev In se ni zmenila za tehnične in politične pomisleke zain teresiranih upraviteljev. Pravzaprav je marsikdo na tihem upal, da iz vsega ne ho nič (po stari italijanski navadi).
Pred nami so rezultati: pokrajine so dejansko ukinjene, sami ste vvlogi podpredsednika Tržaške pokrajine ostali tako rekoč brez dela , Kako ocenjujete z upravnega vidika te reforme, predvsem ukinitev pokrajin in uvajanje tako imenovenih medobčinskih zvez?
•	Če so-kot so trdili zagovorniki reforme - pokrajine nepotreben vmesni člen, čemu so potem uvedli medobčinske zveze? Problem je tudi v tem, da medobčinske zveze ne morejo imeti
»Mislim, da smo zamudili priliko za premislek glede strateške vizije naše bodočnosti.«
avtonomnih upravnih funkciji, kot so jih imele pokrajine (ker jih Ustava ne predvideva), ampak le izvajanje v skupni režiji občinskih uslug, kar je itak že za konsko urejeno.
Se bodo stroški politike res znižali?
Osebje pokrajin je dejansko prešlo na deželo ali na občine - nekateri župani so opozorili, da bodo unije potrebovale več visoko kvalificiranih funkcionarjev, kar naj bi stroške upravnega aparata še zvišalo, namesto da bi jih znižalo. Kje tiči resnica?
• Ostaja odprto vprašanje o usodi nezanemarljivega števila pokrajinskih uslužbencev, ki se niso prešli na Deželo oziroma občine. Njihov sprejem v stalna delovno razmerje medobčinskih zvez je problematičen, ker le te nimajo ustavno priznane ravni uprave. Kako zapleten je postopek, nam priča usoda že preme-
MLADJKA ^ OS ■ 2016 | 13
ščenlh pokrajinskih uslužbencev, saj jih večina no opravlja več svojih fun kcij in so vključeni v povsem nov administrativni kontekst. Posledica jer da so določene usluge do nadaljnjega zamrznjene (npr. izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzroča divjad). In stroški seveda naraščajo. Žal ne gre za presenečenje, saj je univerza Bocconl z raziskavo že od vsega začetka opozorila,, da bo ta reforma povišala Stroške upravnega aparata,
Kaj bomo Slovenci: dejansko izgubili - razen demokratično izvoljenih predstavnikov?
•	Mislim, da smozamudtli priliko za premislek glede Strateške vizije naše bodočnosti, saj je bila to enkratna priložnost za pripravo »našega« predloga o reformi krajevnih uprav. Ideološko otepanje »Metropolitanske regije« se mi zdi ob odpravi pokrajin nerazumljivo, saj bi ta opcija, primerno vsebinsko obdelana, lahko prinesla nove razvojne dinamike v manjšini. Problem ni nižanje Števila demokratično izvoljenih predstavnikov, ampak katere razvojne ambicije imamo. Osebno menim, da v zamejstvu že dalj časa oblikujemo pretežno obrambno politiko, kar je lahko tudi razumljivo, saj pretežno narodnostni zorni kot predpostavlja predvsem ohranjanje Identitete oziroma zgodovinske In kulturne tra ■ dlcije.To pa omejuje debato v izvoljenih telesih predvsem na višino prispevkov, kijih bomo deležni In daje vtis, daje manjšina »zaprta« In ji je ie do denarja. Ni torej slučaj, da Magris trdi, da jeTrst »otočje skupin, ki ostajajo ločene in zaprte druga pred drugo« in da se večkulturnost odraža le v kulturni eliti, da gre za posebnost, torej in ne za pravilo,
Slovenska komponenta Demokratske stranke zaradi nižanja ravni slovenske zastopanosti ni dvignila glasu. Kako si to razlagate?
•	Zmanjšalo se bo število vseh Izvoljenih predstavnikov - tako slovenskih kakor italijanskih. Za tržaški del bomo prikrajšani za upravo, ki je bila politično upravni ravnotežnostni subjekt na krajevni ravni. Ostajam pa mnenja, da to še ne pomeni »nižanje« slovenske zastopanosti, saj je le ta odvisna predvsem od kvalitete in funkcije predstavnikov, ki so In še bodo sedeti v raznoraznih političnih, kulturnih in ekonomskih dejavnikih. Slovenska komponenta -
čeprav resnici na ljubo gre za koordinacijo - ni bila soglasna glede reforme, moram pa podčrtati, da so izvoljeni v Demokratski stranki izpostavili svoje pomisleke na vseh ravneh, od krajevnih uprav do Rima. Prav gotovo reforma razdvaja in očitkov ne manjka, od pomanjkanja d Ialoga z vrhom stranke in njenimi predstavniki do osebnih razočaranj, dvomljivih Izbir I n nastopov, da o zakonskih nedorečenostih ne govorim. Drži pa tudi, da v trenutku, ko sl gmotno odvisen od deželnega rebalansa, se ti ne splača dvigati preveč glasu ...!
V Slovenski komponenti Demokratske stranke vlada nelagodje tudi zaradi Ustavne reforme, ki je popolnoma spregledala zahteve Slovencev po parlamentarnem zastopniku, te temu dodamo volilni zakon -t. i, ItalSeum, so možnosti za izvolitev slovenskega predstavnika v parlament skoraj neznatne. Stranka Slovenske skupnosti je od vsega začetka opozarjala na to nevarnost, slovenska komponenta Demokratske stranke ne. Rezultat je ta, da je z znižanjem mest v parlamentu tudi veliko manj možnosti, da bi vsedržavno vodstvo katere od strank (tudi Demokratska stranka) eno od teh mest ponudila slovenskemu kandidatu, kot je priznala tudi sama poslanka Tamara 6lažrna, Kaj menite Vi o tem strankinem zadržanju?
• Še ko sem bil odgovoren za deželno slovensko komponento pri Levih demokratih, sem se zavze mal, da bi bili priznani kot subjekt tudi na državni ravni (na pokrajinski In deželni ravnije prisotnost Slovencev zagotovljena s statutom}, in sem še
danes zelo kritičen do strankinega zadržanja glede tega spornega vprašanja. Isto velja za problem izvolitve slovenskega parlamentarca. Doslej si je levica postavljala prisotnost Slovenca v Rimu kot neke vrste moralno dolžnost in se je te obveze z redkimi Izjemami tudi držala. Novi volilni zakon (volilni zakoni se menjujejo skorajda pred vsako volilno preizkušnjo ...) je kljub prizadevanjem poslanke Tamare Blažina In določilom zaščitnega zakona le poslednja Izgubljena priložnost, čemu torej presenečenje nad nezaupanjem ljudi do strankarskega sistema in politike na sploti In rasti neodgovornega populizma?
»Novi volilni zakon je kljub prizadevanjem poslanke Tamare Blažina in določilom zaščitnega zakona le poslednja izgubljena priložnost.«
Z ukinitvijo pokrajin in z izčrpanjem Vaših pristojnosti upravitelja se zaključuje poglavje Vaše politične dejavnosti, Kako jo ocenjujete? Kako se je v teh letih vašega dolgega staža v političnih vrstah politika spremenila? Kakšno prihodnost vidite za vaše mlajše kolege?
• Če pomislim, da sta za vpis v Komunistično stranko (KPI) v šestdesetih letih bila potrebna dva poroka, so se časi res globoko spremenili, Politična šola., kadrovanje, diskusija, soočanje z ljudmi, ideali so izoblikovati trdno pripadnost v nemirnem obdobju hladne vojne, da o protislovenskem vzdušju ne govorimo. Prehodil sem dolgo politično pot in
upam, da bo pri oceni mojega delovanja prevladala pozitivna ocena, Bilo je svetlih in težkih trenutkov, kakor tudi napak. Danes je kontekst popolnoma spremenjen. Evropa, Slovenija kot samostojna država, globalizacija, terorizem, priseljevanje, e ko nomska kriza in brezposelnost so le del današnje kompleksnosti, so pa istočasno boleča zapuščina moje generacije. Izzivov prav gotovo ne manjka. Osebno gledam na mlade z optimizmom In trdno verujem, da bodo znali ukrepati učinkovito in na ta način zadovoljiti potrebam prihodnjih generacij bolje, kot smo to opravili mi, «JU
(Odmev fin »Fokus« zadnje Številke o 25-letnici osamosvojitve Slovenije)
Država bi morala biti duhovni in narodni prostor nas vseh, ki mislimo in čutimo slovensko
Primož Sturma n
Junijska številka revije Mladika je pri našala veliko zapisov ob 25-letnici osamosvojitve Slovenije, že povedanemu pa bi rad pristavil nekaj svojega, Med nastajanjem tega zapisa so izzvenele malodane vse slovesnosti ob četrt stoletja slovenske neodvisnosti, julij seje prevesil v svojo drugo polovico, resnejše teme odstopajo prostor lahkotnejšemu branju In razmišljanju ...
Pa kljub temu. Ko pomislim na čas pred pet indvajsetimi leti, se pred menoj nizajo spomini 11 -letnega otroka, kakršen sem bil tedaj. Junija tistega leta sem zaključil peti razred Osnovne šole Franceta Uevka na Opčinah, zaključno prireditev smo pripravili pod vodstvom naše tedanje učiteljice Drage Skupek Lupine, Dobro se spominjam, da smo ob koncu slovesnosti zapeli pesem, katere začetek se glasi »Od po murskih ravnin do triglavskih višin, od kozjanskih gozdov do jadranskih valov Seveda smo bili premajhni, da hi se zavedali epohalnih sprememb, kijih doživlja naša domovina. Kot sem zapisal že nekajkrat, je bila po vsej verjetnosti ta za marsikoga izmed mojih sošolcev oziroma njihovih staršev le kraj, kamor so se odpravili tankat bencin,
po poceni meso ali cigarete in na nedeljsko kosilo.
K sreči sem v družini dobil nekoliko različno, veliko bolj na rod nezavedno vzgojo, 5 starši in sestro smo namreč Slovenijo (pred osamosvojitvijo, pa tudi po njej) prepotovali od severa do juga in od vzhoda do zahoda, Če se povrnem k tistim usod nim junijskim časom, sem tedaj bil nekaj dni na počitnicah pri noni in nonotu, ki sta stanovala na Kati n a ri. Dobro se spominjam večera razglasitve slovenske samostojnosti, ko je režija neposrednega televizijskega prenosa osamosvojitvene proslave veliko časa vztrajala s kadrom na glavnem odru in drogu, na katerega so nato dvignili novo slovensko
zastavo. Nekaj dn? kasneje, bil je sončen in vroč dan, sem bil na oddihu pri sorodnikih v Mačkol-jah, danes že pokojni stric pa je z daljnogledom opazoval armadne helikopterje, ki so bobneče preletavali Gsapsko dolino,
»Marsikdo si je namreč v tistih časih obetal spremembe, ki jih nato ni bilo.«
Spominov na tisti čas je seveda še veliko, ne bom pa jih nizal dalje, saj spadam v tisto generacijo, ki mora pogled imeti uprt v sedanjost in prihodnost, ne pa v preteklost (vsaj ne prekomerno). Nadvse je seveda zanimiv podatek, da je večina slovenskih državljanov danes precej nezadovoljnih s stanjem v državi, Marsikdo si je namreč v tistih časih obetal spremembe, ki jih nato ni bilo. Se več, veliko jih danes čuti nostalgijo (z gesli in simboli) za časi, ko,so vsi imeli delo' ko je država skrbela takorekočza vse, ko ni bilo revščine, socialnih raz Uk in tako dalje.
Očitno je marsikdo slovensko osamosvojitev razumel močno narobe, nekatere zablode pa žal premočno vztrajajo še danes. Najbolj me boli, ko med ljudmi slišim, kako,simfajo' čez državo, kot da bi slednja bila nekaj abstraktnega, ne pa last in posest vseh državljanov in državljank. Če je bil absolutni konsenz za samostojno državo na slovenskem plebiscitu skoraj devetdesetodstoten, bi bilo pričakovati, da se velika večina ljudi v svoji državi le prepoznava.Tej trditvi bi lahko oporekali, češ da so dogodki v četrti ni stoletja šli v tako smer, da seje marsikdo obrnil stran od res publicae, saj ni tisto, kar je pričakoval, da bo.
Osnovna napaka pri Slovencih še vedno ostaja pomanjkanje narodne zavesti. Kot je ugotavljal že marsikdo pred menoj, je še pri premnogih ukoreninjeno zmotno prepričanje, daje država le podjetje s svojo bilanco (v rdečih številkah in visokimi dolgovi, seveda), ne pa duhovni in narodni prostor nas vseh, ki mislimo in čutimo slovensko. Še vedno nas namreč s svojim globoko zakoreninjenim narodnim čutom presenečajo otroci emigrantov iz čezmorskih dežel (predvsem iz Argentine), na zahodu domovine pa sem že velikokrat slišaI, da premorem veliko večjo mero narodne zavesti, ker izviram iz zamejstva, kjer se ta intenzivno goji.
Individualizem in razslojevanje sta seveda širša družbena trenda, ki nista omejena zgolj na slovensko družbo, ampak se z njima ukvarja ves razviti zahodni svet. Če je bilo namreč v naši domovini v prejšnjih časih vse podvrženo tako imenovanim uravnilovkam, smo danes zapadli v nasprotne ekstreme. Ni namreč lepo slišati, kako se ljudje
naravnost pulijo za to, kdo bo bolje zaslužil s prodajo hrane ali pijače ob vaškem prazniku, ki bi moral biti skupna duhovna last, saj so ga predniki v enaki meri zapustili vsem, ne pa enim več, drugim manj. Noja, resje, da so nekateri bolj sposobni od drugih v tem ali Onem, a obstajati mora še vedno nekaj skupnega (družbena lastnina, morda je je bilo v prejšnjih časih preveč?), kar je ali bi moralo biti za vse - brez sramu zapišem - sveto.
Slovenska država je, ud kar obstaja, naredila zelo velike korake. Dosegla je mednarodno priznanje, vstopila v vse pomembnejše evropske in svetovne povezave ¡'EU in NATO), danes jo marsikdo v tujini pozna kot turistom prijazno državo, kjer je ponudba odlična in vsi govorijo vsaj en tuji svetovni ali evropski jezik. Časi so seveda danes precej različni od tistih pred četrt stoletja. V Evropi se kaže vse večja nestabilnost, grožnje islamskega terorizma se iz dneva v dan vse bolj udejanjajo (Pariz, Bru ■ selj, Nica), nekateri (Združeno kraljestvo) zapuščajo evropsko barko, evroskeptiki imajo vse večjo moč.
Slovenski narod in država sta svoj obstoj vezala predvsem na zgoraj omenjene institucije, Drugače sker tudi ne bi mogla, saj so najboljše, kar lahko v danem trenutku ponud ita Evropa in svet. Če se namreč niso uresničila pričakovanja tistih, ki so sanjali o,drugi Švici',obstajajo za to razlogi. V prihodnje pa nas utegne doleteti pravzaprav vse, Neznank je iz dneva v dan več. Nc vemo seveda, kaj nas čaka, tako je tudi prav. Vprašanje pa je, ali bomo znali v takih trenutkih biti enotni ali pa nas bo preplavil ne le vseprisotni in vse bolj prekipevajoči individualizem ali, še huje, če se bomo še naprej delili ob raznih Ideoloških vprašanjih, ki morejo danes biti le del pretek losti in nič več. %ŠM
• ■	..	.	SirSiKi.
51. Študijski dnevi
DRAGA 2016
2. - 3. - 4. septembra 2016
Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska 35
»Osnovna napaka pri Slovencih se vedno ostaja pomanjkanje narodne zavesti.«
Evgen Bavčar in slovenščina
Evgen Bavčar, znani primorski ambasador slovenske kulture v Pairzu, je sredi julija postal
državljan Evrope in vitez francoske legije časti, Ob tej priliki seje mudil v Ljubljani, kjer je bila v Narodni galeriji na ogled njegova fotografska razstava. Sodelovat je tudi na simpoziju, ki ga je Slovenska matica priredila v bran slovenščine, ki bi jo nekateri radi izrinili z univerzo na račun angleščine. S tem v zvezi mu je časnikarka Tanja Jaklič za Delo pripravila intervju {Delo, 15.7. 2016), iz katerega povzemamo ta odlomek.
Prihajate z »zagovora slovenščine«, simpozija Slovenske mati» o slovenščini kot jeziku znanosti. Kaj ste povedali?
• Da je absurdno razpravljati o jeziku, ker smo Slovenci nastali In živimo skozi svoj jezik. Zdaj smo dobili pravico govoriti v imenu lastnega jezika tudi v Evropi, destruktivno pa smo se ga lotili na univerzi, V Parizu sem poslušaj predavanja Lacana, De prida-ja, Foucaulta in niti pomislili ne bi, da bi predavali v angleščini, pa so imeli ogromno ameriških študentov, Slovenci zdaj izumljamo na novo. Kot Primorec to težko doživljam, moja mama je bila pod fašizmom v Trstu in stari Gorici in mi je velikokrat po vedala, kako
sojo grdo gledali, če je govorila sloven sko. Slovenski jezik je dragocen. Čeprav pišem tudi v francoščini, je zame slovenščina intimni jezik
Poznate argumente, daje strah pretiran in daje Slovenija del EU tudi za univerzitetne profesorje?
• Ne pretiravajmo. Armenci, ki so velik narod, nikoli ne bi razpravljali o takšnem nerazumnem zakonu. Judje tudi ne o hebrejščini. Je pač absolutna pravica, čeprav vsi znajo angleško. Drugi narodi se v to ne spuščajo. Utrujen postanem od slovenskih imternacionalizmov, vedno smo bili najprej nekaj drugega kakor pa mi sami. To je že zdavnaj povedal Anton Trstenjak. Slovenec je najprej komunist ali klen kaleč, šele čez en teden pa Slovenec, Srbi pa obratno; najprej Srbi, vedno najprej Srbi! To je naš Črtomirov kompleks. Mi smo prevzeli krščanstvo, ampak to ni dovolj. Črtomir mora iti vOlomouc študirat teologijo, da bo še bolj krščanski. In to je negativna poteza nekega naroda. Naroda, ki je podanik, ki se hlapčevsko obnaša do drugih. Zmerjati Slovenca z nacionalizmom je strašno. Josip Vidmarje rekel, kako moremo biti nacionalisti, če nas je pa dva milijona. Koga ogrožamo? Katero državo? Nikogar!
Kje je danes slovensko gledališče
Pogovor s pok. pisateljem in režiserjem Sergijem Verčem
Leta 2012 je Mladika izdala knjigo Jožeta Horvata Navdih in besede z desetimi Intervjuji tržaških avtorjev. Knjiga je doživela lep sprejem in smo že ob izidu odloči!ir da pripravimo njeno nadaljevanje z avtorji, ki jih prva knjiga ni imela.
Knjiga Navdih in besede 2 je že pripravljena za tisk. iz nje ponujamo v branje odlomek pogovora i režiserjem Sergijem Verčem, ki izida knjige žal ni dočakal. Je pa to gotovo njegov zad nji pogovor za javnost, ki ga je Jože Horvat pripravi! za svojo drugo knjigo.
Zakaj smo izbrali ta odlomek iz Verčevega intervjuja? Zato, ker v njem razmišlja o gledališču in še posebej o našem, tržaškem. Morda bodo stal išča, ki ji h zavzema Verč v tem zapisu., za koga presenetljiva. A ker so problemi našega teatra spet v ospredju in v središču polemik, se nam zdi prav, da njegovo razmišljanje natiskujemo prav zdaj.
Jože Horvat
Marij Maver
Pred časom je eden uspešnejših režiserjev mlajše generacije v intervjuju za sobotno prilogo Delo izjavil (prosto po spominu): »Gledališče absolutno ni zrcalo sveta. To je ključna napaka v razumevanju gledališča.Teater prinaša drugačnosti*. Neki kritik, ki zelo ceni novo generacijo režiserjev, pa je napisal: »Medeja v ... režiji odvzame občinstvu razvidno smiselnost vseh povezav in namesto na ganotje pristaja na igro v strukturi dramske situacije.To je režijsko potenten teater, ki gradi na tveganju preloma s konvencijo tržaškega konca pa slišim, da si bo novo umetniško vodstvo teatra prizadevalo za prevzgojo občinstva in repertoarja
a V slovenski tradiciji sta kot umetniška izraza dolga leta bila najbolj cenjena poezija in gledališče, Zdi se mi, da vsaj poezija ni več na prvem mestu - in gledališče? Je pO vašem mnenju še tako visoko? «Drži ogleda lo življenju«? In ob tem: kje je danes slovensko gledališče?
nasploh, saj naj bi dosedanja umetniška vodstva i/ovensiremu stolnemu gledališču vTrstu ne znala najti mesta. Recept za nov veter, ki naj bi odpihnil obstoječe, pa naj bi bila: visoka umetnosti Po eni strani me take izjave silijo v smeh, po drugi pa, vsaj kar zadeva tržaški teater, v zaskrbljenost. Podcenjevanje občinstva, ki potrebuje prevzgojo, da bo lahko sle dilo visoki umetnosti, sc mi zdi skrajno žaljivo! Vsi navedeni citati in odmevi So
»Podcenjevanje občinstva, ki potrebuje prevzgojo, da bo lahko sledilo visoki umetnosti,
kralko malo imbecilni! Mlajša generacija režiserjev sp je v imenu nekakšne nove estetike nasilno prilastila slovenske
odre, Začetnik tega prodora pa je bil Tomaž Pandur, Zlasti njegovo mariborsko
obdobje pripoveduje ne samo o skrajno zapravljivem in neodgovornem človeku, ki je »svoje sanje« gradil na denarju davkoplačevalcev. Pripoveduje tudi o ošabnem,, predrznem in zamerljivem človeku, ki je pometel s celo generacijo gledaliških ustvarjalcev, od režiserjev do Igralcev, razbil mariborski ansambel, v proračunu Drame pa povzročil veliko finančno luknjo, za katero sploh ni odgovarjal. Njegovemu zgledu so, mogoče v manjši, manj razkošni, a po mojem prav tako destruktivni obliki, sledili drugi z uničujočimi posledicami. Cela vrsta vrhunskih igralkin igralcev, ki so - kot temu pravimo - »nosili repertoar«, je v Imenu nove antip-slhološke estetike, nehala Igrati, saj jih ne režiserji n e u m et n i š k i vod j e n iso več zaseda IL Sta rom od n I, a zelo povedni izraz »igralska družina* - sestavljali sojo Igralci vseh generacij, od najmlajše do najstarejše -je že zdavnaj izgubil svoj prvotni pomen skupine ljudi, kijih druži organizirano skupno delo, Za režiserje prejšnje generacije (Šedelbauer, Mia kar, itd,) umetniški vodje trdijo, da jih »ne vidijo« v svojem repertoarnem programu. 5 slovenskih odrov postopoma izginja tudi beseda, bodisi kot osnovno igralčevo izrazno sredstvo, bodisi kot slišnost In razumljivost Igralčevega govorjenja, Cela vrsta režijskih konceptov, zlasti slovenske In svetovne klasike, je tako slaboumnih, da se povprečno izobraženi gledalec upravičeno sprašuje, komu umetniška vodstva namenjajo predstave. Samim režiserjem v njihovo mazohistično slast in užitek, treningu igralcev za njihovo telesno kondicijo, skupinici privržencev taistih konceptov ali komu? Odgovor na vaše vprašanje, kje je danes slovensko gledališče, je torej na dlani.
Ker govoriva o gledališču, ne morem mimo vprašanja o slovenskem gledališču pri Slovencih v zamejstvu. Ker ga (npr.
SSG v Trstu) dobro poznate, me zanima, kako ga doživljate - m kako ga doživljajo Slovenci (lahko govorimo tudi o Italijanih?) v času vsesplošne krize? Lahko živi svoje dramatike?
Po eni strani sem vam hvaležen za to vprašanje, po drugi pa čutim do njega nekakšno mržnjo, bo leč odpor, saj znova odpira nikoli do konca zaceljeno rano.Tržaški teater smo doživljali kot nekaj prvinsko izjemno svetlega in čistega. Vsaj za dve generaciji je bilo tako. Za tisto, ki seje kalila pri Slovenskem amaterskem gledališču (Milica Kravos, Ivan Verč, Boris Kobal In jaz sam) in za ono kasnejšo, kije obiskovala Gledališko šolo SSG in sojo vodili prof. Josip Tavčar, režiser Mario Uršič, dramska igralka Mira Sardoč in drugi, pa tudi sam sem pri njej sodeloval kot mentor za dramsko igro. Težko je to razložiti, a na SSG smo gleda ii kot na zSČa ran grad, nekakšen naš gledališki Olimp, na katerem bivajo bogovi (Igralci, režiserji, celo administracija s tehniko vred). Z nekaterimi igralci (Miro Sardoč, Zlato Rodošek, Sil vijem Kobalom, Stanetom. Starešiničem, Adrljanom Rustjo pa še kom) smo vzpostavili pristne človeške odnose in se družili tudi Izven teatra. Pomagali so nam pri realizaciji naših ljubiteljskih predstav, še zlasti Mira Sardoč. Če kaj znam ali vem o slovenščini, ta ko govorjeni kot pisani, se moram zahvaliti predvsem dvema za jezik Izjemno občutljivima človekoma: dramski igralki Miri Sardoč, kije leta In leta trmasto vztrajala pri dobri, jasni In lepi izreki ter mojemu profesorj u slovenščine na učiteljišču »A.M. Slomšek« v Trstu prof. Janku Ježu, ki je sicer kar naprej spodbujal mojo nebrzdano fantazijo, da sem postal eden od stalnih sodelavcev dijaške mesečne revije Literarne vaje, a hkrati z vso strogostjo pordečil moje literarne In druge prispevke (seveda tudi šolske naloge), saj sem v svoji ustvarjalni eruptiv-nostl pogosto pozabljal na slog in slovnico. V zadnjih dveh desetletjih je rdeči tln-tnlk nadomesti! svinčnik, s katerim me moja življenjska sopotnica, dramska igralka Minu Kjuder, kot prva bralka mojih romanov prijazno in z vso potrebno občutljivostjo odlične poznavalke slovenskega jezika opozarja na slogovnem drugačne nerodnosti. Zelo sem ji hvaležen! Vendar pa moj odnos do tržaškega gledališča ni bil zmeraj tako pozitivno
naravnan. Res je sicer da sem tako rekoč odraščal z njim. V otroških letih sva z bratom Improvizirala vsebine gledaliških predstav, o katerih nam je pripovedovala mama Milena. Z bratom sva se celo šla nekakšno »top lestvico« najbolj priljubljenih tržaških gledaliških umetnikov. Moj Idoi je bil reži ser Jože Babič, bratov pa scenograf Jože Cesar. Iz časopisov sva Izrezovala njune fotografije (a tudi tržaških igralcev), jih lepila na omaro in tekmovala, kdo je nalepil večjo fotografijo. Za že omenjene Novice v mesecu sem pri dvanajstih letih pisal »gledališke kritike«
... Vse to (prvič) pripovedujem tudi /ato, da bi sam razumel, od kod ta katulovskl '-amo et odi*; slovenskega gledališča v Trstu. Ko je zvedave otroške oči zamenjal treznejši pogled, se moje osnovno čustvo do gledališča ni spremenilo, je pa odnos do njega postal bolj kritičen. Se posebno v letih Sloven skego amaterskega gledališča vlrstu, ko smo želeli biti nekakšna repertoarna alternativa edinemu teatru zamejskih 5lovencev. Kar naprej smo se z direkcijo za nekaj pogajali: od zahteve, da teater omogoči svojim igralcem sodelovanje* nami do različnih pogledov glede našega sodelovanja s teatrom (večkrat so potrebovali statiste ali igralce z minimalni m tekstom). To navidezno sožitje je dokončno prekinila afera z že omenjenim inkriminiranim tekstom Pa p pen story, 5 5SG sem kasneje sodeloval kot avtor svojih dramskih tekstov, včasih kot režiser (a bolj poredkoma), nekaj časa pa kot njegov uslužbenec (urednik gledališkega lista In soumetnlškl vodja). Ravno to zadnje obdobje, ko sem s kolegoma Jamnikom in Kobalom sooblikoval umetniško podobo teatra, je bilo - vsaj zame - najbolj bridko. Odčaralo mi je ne samo iluzije o tem gledališču, ampak predvsem tisto prvinsko ljubezen, ki sem jo da SSG-ja gojil vse od otroških let. Zato se ml je to gledališče dokončno priskutilo. Odločitev za režisersko trojko, ki naj bi za eno mandatno obdobje umetniško vodila SSG, seje izkazala za povsem zgrešeno In jalovo. V tisti sicer prijateljski in kole-glalnl trojki sem se počutil osamljenega, se večji občutek osamljenosti in odvečnosti pa sem začutil pri vseh upravno-umetniških segmentih te ustanove, ki so se tudi javno, predvsem preko svojih sindikalnih predstavnikov, opredeljevali proti nam,
Nekateri mediji, na katere smo najbolj računali, so nam odrekli sleherno podporo i n nam zlonamerno nagajali, da sploh ne omenjam zasmehovanja zaradi naših drugačnih, bolj v tržaško stvarnost usmerjenih pogledov o vlogi manjšinskega gle dallšča vTrstu.Tudl pomanjkanje pravega dialoga med upravitelji gledališča in nami je pripomoglo k odločitvi, da smo ob koncu prve sezone vsi trije zapustili teater,
Glede zadnjega dela vašega vprašanja pa mislim, da Slovenci v Italiji zelo tradicionalno doži vij a jo to gledališče, tako kot vse, kar je zamejskega. naj parafraziram tisti slogan, ki pravi, da »kdor ne skače, ni Slovenec«, nisi zamejski Slovenec, če ne prebiraš Primorskega dnevnika in nimaš abonmaja SSG. Slovenci v Trstu in Gorici, da sploh ne omenjam slovenske Benečije, so tradicionalno vezani na povedne in gledljive predstave, zavračajo pa eksperimente s klasičnimi teksti, ker jih tl dolgočasijo in običajno jim ne nudijo nobenega estetskega užitka. Res me zanima, kako bo novemu umetniškemu vodji SSG uspelo prevzgojiti to občinstvo, ki je na tržaški teater vezano predvsem Čustveno. Kar zadeva Italijansko občinstvo, ki obiskuje predstave SSG-ja, pa mislim, da je ta odstotek zelo skromen. Zato sploh ne vidim smisla in razloga, da se tako kratkovidno udinjamo politiki že davno preživele »fratellanze«. Navsezadnje (davkoplačevalci) plačujemo kar nekaj ljudi, da prevajajo celotna besedila predstav in vse članke v gledaliških listih s kolofonom vred v italijanščino.
Za ta denar bi raje angažirali nekaj novih igralskih moči, Sicer pa - nam mar Italijani na svojih predstavah v gledališču Rossetti ali gledališču Miela ali kjerkoli drugje izkazujejo podobno pozornost? Navsezadnje je enakopravnost tudi stvar sorazmerij, ne pa prevlade enega nad drugim. Sicer pa je naša zgodovinska usoda znana: smo hlapci, rojeni za hlapce .,, Sprašujem se, kako naj v takem hlapčevskem in siceršnjem pobitem vidušju, kjer se na sejah upravnega sveta SSG govori samo še italijansko, vznikne domača dramatika? Je samo naključje, da so zadnjo domačo noviteto (5omo-mor kitov) na velikem odru SSG krstili pred devetnajstimi leti?
»Ravno to zadnje obdobje, ko sem s kolegoma Jamnikom in Kobalom sooblikoval umetniško podobo teatra, je bilo - vsaj zame - najbolj bridko.«
Fantje izpod Grmade srečali Abrahama
Metka Šinigoj
V pravljičnem okviru grajskih zidov v Devinu so Fantje izpod Grmade 29, maja letos obeležili svoj okrogli jubilej s celovečernim koncertom, da bi počastili nekaj tako pomembnega, kar je že stoletja usidrano v našem prostoru: pevsko Izročilo..
Moški pevski zbor Fantje Izpod Grmade neprekinjeno deluje že petdeset let, odkar so se navdušeni fantje in možje Iz Devina, Štivana, Jamelj in drugih bližnjih Kraških vasi začeli zbirati na domu Franca Antoniča v Devinu in vaditi pesmi pod vodstvom Antoničevega sina Hermana,
Prvi dirigent, kateremu je bila ta vloga zaupana neprekinjenih petinštirideset let, je bil Ivo Kralj. Fantje izpod Grmade so se prvič uradno predstavili junija 1%6 v Nabrežini, ob dirigentu je pelo dvanajst pevcev. Od teh še vedno pojejo Herman Antonič, Ivo Kralj, Mario Pahor in Franc Radetič. Pri zboruje aktiven Herman Antonič, kije po odhodu Iva Kralja postal zborovodja, ostali ustanovni člani pa so že pokojni.
Nastopi so se od leta 1966 kar vrstili: na Repentabru v okviru pobud, ki so jih za d. Tabor slovenske zamejske mladine
Avtor fotografij ja Jurij Paljk
MI.aDTKa v- rwi ■ 2rne | ii

organizirali Slovenski kulturni klub iz Trsta, Slovensko katoliško akademsko društvo iz Gorke in Koroška dijaška zveza iz Celovca, na glasbeni reviji CecilljankEi v takratnem Katoliškem domu v Gorici, na Reviji pevskih zborov (danes Pesem jeseni}, Prešernovi proslavi, ki jo je organizirala Slovenska prosvetna zveza, Od leta 1970 dalje so Fantje Izpod Grmade nastopili na vseh Izvedbah Primorske poje.
»V petdesetih letih svojega obstoja so se Fantje predstavili v skorajda vsaki slovenski vasi na tržaškem in Goriškem.«
Kot beremo v publikaciji, kije Izšla ob priliki petdesetega jubileja in za katero je zgodovinski pregled delovanja MoPZ Fantje izpod Grmade prispeval Aleš Brecelj, je j>zbor vse od svojega nastanka rad nastopal na raznih prireditvah od prvomajskih shodov v Števerjanu v Brdih do praznika češenj v Mačkoljah pri Dolini,
na študijskih dneh v Dragi, ob postavitvi spomenikov padlim za svobodo, v tržaški Rižarni pa do raznih poimenovanj1 naših šol, na razrili sprejemih in ob še kaki drugi priložnosti. V petdesetih letih svojega obstoja so se Fantje predstavili v skorajda vsaki slovenski vasi na Tržaškem In Goriškem, večkrat so nastopili še v drugih krajih Dežele Furlanije Julijske krajine, npr. v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini, seveda tudi v matični Sloveniji in na Koroškem. Svojo pesem so ponesli med Slovence, ki živijo v Rimu in Milanu, in tudi med slovenske zdomce v Švici (Elnsledeln), v Avstriji (Rankweil na PredarIškem) In v Nemčiji (Stuttgartj.v Jubilejni koncert ob petdeseti obletnici delovanja, M je pritegnil res veliko ljudi, tako ljubiteljev zborovskega petja kot prijateljev, so začeli na grajskem dvorišču in ga zaradi močnega naliva nadaljevali pod oboki in po grajskih hodnikih Devinskega grad u. To je bi I dogo dek zase, nabit s pozitivno energijo, saj priča o glasbenem in kulturnem okviru, a tudi o pristnih vezeh med domačimi ljudmi. Po pozdravu Iva Kralja je sledil priložnostni govor predse dnika MoPZ Fantje izpod Grmade Igorja Antoniča, ki seje zahvalil knezu Karlu Aleksandru von Thurn und Taxi$u za čudovito ozadje koncerta In vsem posameznikom, ki so omogočlil ta praznik, Večerje posvetil spominu prijatelja In ustanovnega člana zbora, baritonistu Leopoldu Antoniču, ki je preminil nekaj dni pred koncertom in je pel celih petinštirideset let, od začetkov leta 1966 do konca sezone 2010/2011. Obenem seje spomnil tudi svojega n o n o ta Franca, * ki je bil med giavn Irmi pobu dniki za nastanek našega zbora in tisti, kije vsem nam s svojim zgledom dokazoval, da sl je potrebno
vzeti čas za zbor in društveno delovanje ter vztraj ■ no gojiti veselje do petja in potrpežljivo vztrajati, tudi ko stvari niso take, kot bi si Jih želeli, France Antonie je bil tudi kot poklicni zidar delovodja, ko smo udarniško obnavljali stavbo, ki je postala naš sedež in naš dom.« Svoj nagovorje Igor Antonič sklenil z mislijo, da so Fantje izpod Grmade s svojim zborovskim delom kar precej zaznamovali zamejski prostor in čas, saj so sprejeli vsako povabilo Zfi nastop in niso delali razlik med dogodki, na katere sojih vabili: peli so tako v cerkvah kot na odrskih deskah in pred spomeniki, obenem pa so s prirejanjem koncertov, revij, predstavitev knjig, predavanj in razstav vedno skušali poskrbeti za kar se da živahen glasbeno-kulturni utrip v Devinu in v ostalih vaseh pod Grmado.
Na slavnostni prireditvi je poleg Fantov izpod Grmade pod taktirko Hermana Antoniča nastopil še OPZ Ladjica pod vodstvom Lucrezie Bogato in pevska skupina Mladinskega krožka Devin z umetniško vodjo Lucijo Tavčar. Spored je povezovala Barbara Rustja, nastopili pa so tudi vsi pevci, tako bivši kot sedanji pod vodstvom Iva Kralja.
Na tem odmevnem dogodku so poslušalci prejeli v dar knjižico, ki sta jo z besedili opremila pevca Marko Tavčar in Aleš Brecelj. Slednji jo je tudi uredil. V brošuri je poleg zgodovinskega pregleda zborovskega delovanja, bogatega fotografskega gradiva in arhivskih virov ter pisma Marka Tavčarja Fantom izpod Grmade, ki so odšli v večnost, objavljen tudi notni zapis pesmi z naslovom Kres zvestobe, ki jo je zboru ob 50. obletnici delovanja napisal Marko Tavčar, uglasbil pa Patrick Ouaggiato in so jo ob tej priliki zapeli, Na koncertu so fantje ponudili sklop svojih zimzelenih pesmi. Zaključili so z Vodopivčevima pesmima Žabe in Pobratimija pod vodstvom nekdanjega dirigenta Iva Kralja in skupaj z nekdanjimi pevci.
Fantje izpod Grmade imajo v svojem repertoarju poleg narodnih oz, posvetnih pesmi še sakralne m so večkrat sodelovali pri bogoslužju, predvsem ob kakem pomembnem cerkvenem prazniku. Večkrat so snemali na RadiuTrst A in na Radiu Koper. Jeseni leta 1982 so posneli kaseto z naslovom ■iraška dežela, ob 40-| etn id zbora lota 2006 pa zgoščenko z naslovom Grmada kres.
Moški zbor je prejel v teh petdesetih letih veliko priznanj, kot so diplome zaradi dolgoletnega neprekinjenega sodelovanja na Gecilijanki, ki jo v Gorici vsako leto prireja Zveza slovenske katoliške prosvete, priznanje za petdesetletno sodelovanje na zborovski reviji Pesem jeseni, ki jo vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, priznanja za dolgoletno sodelovanje na reviji Primorska poje In priznanje za udeležbo na tekmovanju pevskih zborov, kije bilo v Ajdovščini 9. maja 1971 v organizaciji Zveze pevskih zborov Primorske in Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. Zbor si še posebej šteje v čast, daje aprila 1984 prejel vTrstu nagrado iz Sklada Dušana Černeta zaradi svojega narodnoobrambnega dela na zahodnem robu Krasa. Sedanji pevovodja Herman Antonič je v Jeti h 2009 in 2015
prejel pomembni odlikovanji: za dolgoletno delovanje na področju sakralne glasbe od Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta ir častno Gallusovo značko zaradi več desetletnega u dejstvo vanja na glasbenem področju od Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno delovanje.
Z obnovo bivšega grajskega rastlinjaka na vrtu devinskega otroškega vrtca, kije bil zelo zanemarjenje pevski zbor, kije prej vadil v nekdanji župnijski dvoranici v Devinu in v prostorih vaške osnovne sole, skupaj s članicami Dekliškega zbora Devin, dobil svoj sedež. Vanj je bilo vloženega veliko truda, obnovitvena dela so se začela januarja 1987. Pri udarniškem delu so sodelovali pevci, nekaj pogumnih pevk ter še nekateri prijatelji obeh zborov. Za gradbeni material in zahtevnejša dela so v marsičem tudi poskrbeli sami člani moškega zbora ter nekateri prijatelji. Januarja 198B so se začele redne dejavnosti, 13. novembra 1988 pa je bil sedež uradno odprt.
Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade je lastnik tega poslopja, s pomočjo katerega je pospešil kulturno in prosvetno dejavnost. Ob njem je redno vadil In nastopal tudi Dekliški zbor Devin, ki seje kasneje preimenoval v Zenski zbor Devin. V istih prostorih vadita Otroški pevski zbor Ladjica in pevska skupina Mladinskega krožka Devin. Skozi celo leto je v prostorih devinskih zborov pestro: v poletnih mesecih deluje lutkarska skupina, Mladinski krožek je
»Fantje izpod Grmade imajo v svojem repertoarju poleg narodnih oz. posvetnih pesmi se sakralne in so večkrat sodelovali pri bogoslužju.«
organiziral ti Čaj dikcije in tečaj za tehnike odrskega ozvočenja ter razsvetljave s pomočjo članov Dramske družine društva Frančišek Borgia Sedej iz Šte-verjana.Tukaj vadi še devinski cerkveni pevski zbor, občasno Dekliška vokalna skupina Bodeča neža; slovenski skavti ter skavtinje iz Devina in okolice se redno zbirajo na sestankih, poteka pa tudi glasbeni pouk v organizaciji Slovenskega centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel iz Gorice. Poleg tega so društveni prostori na razpolago še za druge prireditve.
Ob visokem jubileju zbora, ki s svojim delovanjem spodbuja in vanj vključuje tudi miade ter si prizadeva, da bi devinski sedež bil še naprej pomembno stičišče pevskega in kulturnega delovanja, mu želimo, da bi požel še vel iko uspehov in mu kličemo še na Mnogaja leta, -JM
Pričevanja
I vo Kralj, prvi zborovodja: 5 kakšnimi občutki gledate na prehojeno pot moškega zbora po 45-lh letih dirigiranja?
Z zborom sem imel veliko zadoščenja. Na začetku smo bili pevovodje samouki, nato sem se udeleževal seminarjev v Ljubljani in tistih, ki jih je prirejala Zveza cerkvenih pevskih zborov, vsakič z novim pedagogom, V repertoarju smo imeli preproste narodne pesmi, Kar pa je bilo takrat zado voljivo, danes ni več dovolj, saj smo bili na začetku lačni slovenskega petja 'in slovenske govorice. Nekoč smo prepevali po vasi in v gostilnah smo lahko zapeli desetkrat isto pesem. Bili so drugi časi in drugi ljudje. Takrat peti Slovenec sem je bil greh, danes ga pojejo povsod.
Herman Antonič, sedanji zborovodja: Fantje izpod Grmade sa se začeli sestajati pri vas doma, ko ste bili še mlad fant, ki ste se učili orglanja, Kaj vam je takrat pomenilo petje in kako še je ta občutek spremenil v letih?
Prihajam izdružine, kjer sta bila glasba in petje vedno prisotna. Mama in oče sta pela v Brestovici pri cerkvenem pevskem zboru. Sam orglam odkar sem bil star trinajst let. Pred manojeorgial dr. Drago Legiša. V petju uživam, zato se mu veliko posveča m. Prav za ra d i tega sem postal pevovodja. Petje je del mojega življenja. Tako pojem pri Rdeči zvezdi, pri Vesni v Križu, sem pevovodja Lovske ga pevskega zbora, organist v Brestovici in Devinu, V Devinu je prišlo do preobrata. Zdaj poje mlada generacija, ki se zelo trudi. Imamo osemnajst pevcev in zbor je zelo pomlajen.
Igor Antonič: Petdeset let neprekinjenega delovanja zbora, tri generacije, Kaj l> pomenijo Fantje izpod Grmade?
Zame je zbor Fantje izpod Grmade izhodiščna točka za kulturne in rekreativne dejavnosti v Devinu in vaseh pod Grmado. Menim, daje pretekla pevska sezona bila zelo uspešna, saj smo se udeležili gostovanj. izletov ter celega kupa nastopov. Vse seje sklenilo s proslavo 50. letnice zbora na Devinskem gradu. Obeta se, da bo tudi v naslednji sezoni pestro. Posebno me veseli, da nas spremlja pri naših dejavnostih in na družabnostih veliko mladih.Treba je graditi na tem, da zajamčimo prihodnost naše družbe oziroma zbora, saj imamo v Devinu zelo važno kulturno vlogo za slovensko manjšino.
Danilo Legiša: Ste najstarejši aktivni član zbora Koliko let že pojete pri zboru? Kako gledate na mia de generacije pevcev?
Pri Fantih izpod Grmade pojem od leta 1969. Vedno sekaj posmejemo in je lepo. Prva leta smo imeli veliko gostovanj. Bili smo v Avstriji, Nemčiji, Rimu in Švici. Bili so lepi časi. Lepo je, da imamo mlade pevce, ker smo v dobri družbi. Upam, da bo šlo še tako naprej. Pojem toliko let, ker imam vedno veselje do petja, zato sem ostal pri zboru. Rečemo kakšno veselo, kaj zapojemo in popijemo.
Borut Brecelj: Kako se počutiš kot najmlajši član pevskega zbora?
Mislim, da se lahko veliko naučim od ostalih. S pr ijaleljem Da n ijelom sva želela peti v zboru in sva se odločila za Fante izpod Grmade, ker nama je najbližji.
2i I MI.AblKA *-C6 * 2C16
Nova pobuda na področju likovne umetnosti
V soboto, 1B. junija, je v pri ■ red bi društva Juliet stekla v Miljah nova pobuda, kije prijetno razgibala likovno razstavno dejavnost v Magda Jevn ika r	naših kraj i h. Orga oizatorj I zan I m I -
vega kulturnega dogodka pravijo, da bodo tej prvi izvedbi sledila vsakoletna srečanja v podobni ali morda celo razširjeni obliki.
Na kmetiji Vigna sul mar v Lazaretu pri Miljah imajo gb vinogradih tudi konjušnice. Lastniki kmetije,člani družine Urizio, so na pobudo društva Juliet dali umetnikom na razpolago nekoliko nenavadne prostore, tako da so v konjski In s tajali našla mesto dela trinajstih umetnikov. Davorin Devetak, duša priredil ve, je prisotne umetnike povabil, da se sami predstavijo, sledila je pokušnja vina, nato pa so se obiskovalci sprehodili med razstavlje-nimHimetninami. Prijetno okolje in neformalni pristop prirediteljev sta omogočila, da se je odprtje razstave Spremenilo v sproščen praznik, na katerem so se spletli pogovori med posameznimi umetniki in obiskovalci. Davori n Deveta k Je poudari I, da Je za liiisel za tokratno srečanje nastala skoraj po naključju, prireditelji pa so si jo zamislili kot srečanje »na meji«, torej kot srečanje med slovenskimi in italijanskimi slikarji, v hndoče pa nameravajo pritegniti k sodelovanju tudi hrvaške ustvarjalce,
Različnost je prisotna tudi med slikarji, tako po izhranih tematikah kot tudi po uporabljenih tehnikah,
zato je razstava bogata in ____________________________
mnogovrstna.
Bruna Argenti, edina ženska predstavnica, poglablja emocije m jih poskuša interpretirati i a bs I raktno govorico, ki se odpoveduje odvečnemu, v duhu sodobnega minimalizma.
Sebastjan degli Innocenti pa se, nasprotno, posveča krajinam, kjer se barve razkrajajo.
Aleksander Peca je pred kratkim razstavljal v miljskem muzeju. Njegova dela se navdihujejo ob japonski h stripih, ki pa jih umetnik nadgrajuje z zanimivimi odstopi, tako da gledalca vabi k miselnemu poglabljanju podob.
Alberto Rocca črpa motive ¡z morja, iz tega, kar naplavljajo na obalo valovi, in njegovi reliefi nas opozarjajo na izumiranje morske favne.
Paolo Ferluga nas je v preteklosti navadil na velike formate In ironične, družbeno angažirane pripovedi, tokrat pa seje moral zaradi prostorske stiske omejiti na eno same delo, kjer pa še vedno ohranja sporočilnost tudi s pomočjo napisanih besed.
Adriano Loi je usmerjen v natančno izrisovanje, ki poudarja estetski element prikazanega ženskega portreta in živalskih podob v svobod n osti narave,
Stefano Pesa resi je kolorrst, ki ljubi mehko valovanje rodno dožoln, izhaja namreč iz Mark in obuja spomine na oddaljene kraje, na katere ga veže nostalgija.
RobeitoTigelli pripada skupini, ki soji kritiki nadeli ime Metamorfizem, Gre za abstraktno slikarstvo s poudarjeno dinamičnostjo, kjer ima glavno vlogo svetloba. Z omenjeno skupino razstavlja te dni v Genovi, za razstavo v Miljah pa je izbral sliko večjega formata s skrivnostno vsebino.
Paolo Bonrfacio seje še najbolj vživel v razstavni prostor sredi vinogradov in nam z dovršenimi akvareli nudi lepe izseke iz narave, kot je na primer sočen grozd, ali pa upodobitev steklenice.
Vladimir Klanjšček jo lani razstavljal v miljskem muzeju, tokrat pa na razstavi izstopa njegov pejsaž z vsemi odtenki zelene barve, pravo razkošje za oči!
A n tone Ilo Marino se nežno vrača v igrivost otroštva s svojimi mater ¡enimi slikami, ki kar vabijo k dotiku, tolikšno mehkobo izžarevajo enobarvni kolaži z naključnimi
dodatki.
Ivan R.ob je svoboden v svojem beleženju resničnosti, ki ga nagovarja ob vsakem koraku. Po izraznosti je živahen in hote poenostavljen, kot bi ga privlačevala naiva.
Ob koncu pa je še Moreno Tomasetig, ilustrator in avtor stripov, odličen pripovedovalec z likovnimi sredstvi, nikoli mu namreč ne zmanjka domislic in duhovitih dovtipov.
Razstava, ki jo je organizirala Kmetija Vi g na sul mar v sodelovanju z društvom Juliet, je lep primer, kako lahko umetnost suvereno vstopa v nenavadne prostore, jih preplavi in odtuji, tako da se znajdemo sredi novih spodbud in namigov.
OBLETNICA MESECA
Barkovljani so pred 115 leti postavili ploščo na blejskem otoku
Erika Jazbar
Na kapelici, ki na blejskem otoku stoji ob stopnišču, ki vodi v cerkev, je bila poleti leta 1901 vzidana plošča, ki spominja, da se je tu m ud la skupina tržaških Slovencev, točneje Barkovljanov, članov društva Adriju, Na plošči beremo:'"V spomin izleta pevskega društva "Adrija"one 18, avgusta 1901 Barkovlje - TTSt,"
Pevsko društvo Adrija je nastalo leta 1889 In je do nasilne ukinitve za časa fašizma leta 1927 odigralo pomembno vlogo. Delovalo je pod geslom V pesmi je slast. Nastalo je iz cerkvenega zbora, AdrijaSi so bili istočasno tudi cerkveni pevci. Ob petju je ¡meto društvo tudi dramski odsek, orkester pešpolka 97 in tamburaški ansambel.
Omenjeni izlet na Bled je bi! za društvo nekaj izrednega, Barkovljani so se naslednji dan podali še v Ljubljano, obiskali slovensko prestolnico in se nato z vlakom vrnili domov. Izbrskali smo dva članka, ki poročata o omenjenem dogodku, spremlja pa ga tudi manjša polemika.
Začeli bomo z ljubljanskim Slovencem, ki je poročilo objavil že naslednji dan, in sicer 19, avgusta 1901, V njem takole beremo:
Tržaški okoličanski Slovenci na Bledu in v Ljubljani
Včeraj se je pripeljalo na Bled pevsko društvo »Adrija« iz Barko velj pri Trs tu. Na o toku je društvo imelo sv. mašo, pri kateri je krasno prepeval društveni pevski zbor. Značilno je, da tržaške goste na Bledu ni nihče sprejel m da se celo ondofnf pevski zbor bralnega društva ni zmenil zanje, dasije bi! njihov dohod zadostno naznanjen po časopisih,
Mnenja smo, da bi se ravno tržaške Slovence, ki prihajajo iz najbolj vročega boja proti naspro torkom našega naroda, moralo sprejeti tako, da bi se jim dal pogum za nadaljnjo vztrajnost. Tržaški gostje so si ogledali Bled, nakar so obedovali pri Petranu, kjer jih je pozdravil gosp. Šumi iz Kranja. Zahvalil se je predsednik »Adrije« g. Josip Pertot, kije povdarjal, da so tržaški okoličanskt Slovenci z veseljem prihiteli na Bled, na slovenska tla, katera branimo pred sovragom skupno in složno. Zvečer so prišit gostje v ljubljanski »Narodni Dom«, kjer je nedostajalo ljubljanskih narodnih pevcev. Pozdravil jih je podpredsednik »Ljubljane«. Da bi tržaški gostje tako naznanjali svoj dohod v »Katoliški Dom«, kakor so njihov dohod naznanjali časopisi v ^IVarodnr Domu, bili bi gotova iskrenejše sprejet!. Danes so si gostje morati sami brez spremstva ogledati Ljubljano ter so se nekaj časa mudili tudi v restavraciji pri »Zvezdi«, kjer je »Adrija* dovršeno zapela nekaj prekrasnih pesmij. Želimo, da bi bili drugič tržaški okoličani boljše sprejeti v slovenskem središču!
V članku, ki je izsef v tržaškem časopisu Edinost 24. avgusta 1901 pa takole beremo:
O izhiu pevskega društva “Adrija" na Hhd nam poročajo:
Pevsko društvo "Adrija" iz Barkoveljje priredilo dne 17. t.m. izlet na Bled Da-si tega daljnega izleta ni udeležilo tolikšno število členov in drugih gostov izven društva, kakor bi bilo želeti, vendar se je mala Četica Izbranih pevcev navdušeno odpravila dne 17, t.m. ob 11. in pol uri z večernim vlakom na Bled, kamor je dospela druzega dne 18. t.m. Tja došle izletnike so pozdravili tam nahajajoči se prvaki iz tržaške okolice, gg. deželni poslanci: dr. G Listov Gregorin, Ivan Goriup, Fran Dollenz ter g. Šumi, ck. viši oficijal na financ! v Trstu. Z izletniki je došel tudi dež. poslanec I. M. Vatovec, O poluenajsti uri je pelo društvo ‘'Adrija" v cerkvi na otoka slov. mašo "0 Bog". Po dovršenem s vetein opravilu vzidala se je pri vstopu na otok na levi strani stopnic spominska plošča z letnico in napisom "pevsko društvo Adrija" v spomin na ta izlet. Po obedu, ki se Je vršil v gostilni “pri Petranu* je ob navzočnosti gg. deželnih poslancev navdušeno odmevala pesem za pesmijo tja po BfeŠkem jezeru, dokler ni prišel čas odhoda. Pred odhodom je pozdravil Izletnike g. Šumi rekši, da si - rodom Kranjec - šteje v dolžnost pozdraviti pevce iz tržaške okolice na kranjskih tleh ter jim je za odhodnico napil, da jih Bog živi! Na to se je zahvalil predsednik “Adrijejg. Josip Pertot, za napitnico, terpovdarjal, da ponesejo izletniki gotovo sladek spomin seboj na kratki čas, ki so ga prebili na div-nem, rajskem Bledu. Za odhodnico je napi! tudi on g. predgovorniku ter vsem zavednim Kranjcem.
»Utrjalo bi se mu spoznanje, da v slovenskih krajih je vseh Slovencev domovina.«
Na večer okoli 10. ure so izletniki dospeli v "Npr. dom" v Ljubljani, kjer jih je v imenu pev. društva "Ljubljana” pozdravil podpredsednik istega, g. ft. Korene. Zahvalil se je zopet predsednik "Adrije" ter napil pev. društvu “Ljubljana" z željo, noj živi in deluje narodu v čast. Drugi dan, 19. t.m., dopoludneso si izletniki ogledali mesto Ljubljano, zatem pa se okoli ene urepopo-ludne odpeljali z vlakom z južnega kolodvora proti domu, Vsaki pa je v srcu čutil edino željo, da bi se čim prej mogel podati zopet no Bled, občudovat divno jezero in njega krasno okolico. Da si - kakor smo čitali tudi v "Slovencu" od !9. t.m. - tja doških izletni-kovni nihče sprejel, vendar ostane utis, ki jim ga je napravil pogled na Bieško jezero, neizbrisen vsem. V "Slovencu" smo tudi čitali nekaj o sprejemu izletnikov v slovenskem središču t.j. v beli Ljubljani. No, nismo ravno nasprotni, ako kdo graja mlačnost in hladnost ob takih prilikah, vendar moramo pripomniti, da izletniki iz tržaške okolice v svoji skromnosti niti mislili niso za kakov sprejem, ko so v svoj program postavili tudi sestanek v "Narodnem domu" v Ljubljani, Ako pa je bil po mnenju “Slovenčevem" njihov dohod zadostno naznanjen pa časopisih, potem menimo, da je povsem irelevantno, ali je bil naznanjen v "Narodni" ali pa v "Katoliški dom". Sestanek v "Narodnem domu" v Ljubljani je bil določen zato, ker tržaški okotičanski Slovenci smatrajo vsaki "Narodni dom" kakor zavetišče vsega naroda. Nekaj druzega pa bi
bilo, po nosem mnenju, vredno graje: namreč to, da se v Ljubljani nahajata dva izobražena rojaka iz tržaške okolice, ki pa nista smatrala za vredno, da bi pozdravila svoje ožje rojake in jim šla kakor si bodi na roko.
Ne govorimo tega iz užaljenega samoljubja, ampak rodi stvari some, kajti našega preprostega domačina samozavest bi le naraščala, ako bi videl, koko njega rojaki žive v drugih slovenskih krajih; in utrjalo bi se mu spoznanje, da v slovenskih krajih je vseh Slovencev domovino, ali z drugimi besedami: utrjalo bi se mu zaves t celokupnosti do mo Vine in naroda, ne glede na poli-tiške meje, ki nos ločijo. In baš te zavesti in tega čuta ga ni še med nami v potrebni meri.
^ANTENA
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV SKLENILO SEZONO
V začetku julija je DSI sklenilo letošnjo uspešno sezono. Poglejmo, kakšen je bil spored zadnji mesec pred zaključkom, V ponedeljek, 6, junija, je bila gost prot. Duja Kaučič Cramer, Njeno knjigo o gledališču je predstavila Maja Lapornik- Naslednji ponedeljek, 13. junija, je Igor Omerza predslaviS
Bernard Nežmah, files Maver, Alenka Puhar in Irena Mislej (levo); Jože Dežman (desno)	svojo knjigo z naslovom
»1984. Orwellovo leto
Agopa Stepanjana*, ki je bil žrtev montiranega procesa v Ljubljani v letu 1904, V ponedeljek, 20, junija, so v društvu predstavili zanimivo monografijo Alenke Puhar »Izidor Cankar. Mojster dobro zasukanih stavkov«. Pri predstavitvi bogato ilustrirane knjige so sodelovali avtorji v knjigi objavljenih prispevkov Aleš Maver, Irena Misiej In Bernard Nežmah. V ponedeljek, 27. junija, je zgodovinar Jože Dežman prikazal brošuro, ki jo je ob 25-letnici samostojne Slovenije pripravil za založbo Družina. Zadnji ponedeljek v sezon i je bil 4. julija v prostorih pomorskega kluba Sirena v Bar-kovljah. Predstavili pa so pravkar Izšlo publikacijo »Ruska flota dve leti vTrstu«, ki jo je za tisk pripravil neumorni raziskovalec primorskega pomorstva kap,
Bruno Volpi Lisjak. Gre za dnevnik ruskega oficirja V. iš. Branjevskega, ki se je s svojo posadko mudil v Trstu v začetku 19. stoletja. Knjigo sta poleg avtorja predstavila še Ivana Suhadolc ir zgodovinar Jože Pirjevec, Večera se je udeležilo zares veliko prijateljev društva In avtorja. Srečanje se je sklenilo z družabnostjo ob koncu sezone.
Duja Kaučič Cramer in Maja Lapornik
Ivana Suhadolc, Bruno Volpl Lisjak, Jote Pirjevec in Nadic Roncelli (levo);pogled v dvorano v društvu Sirena (desno)
28 [ MLADTKA %• 06 2016
MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN
Od 13. do 17, junija je bila v Finžgarjevem domu na Opčinah petnajsta izvedba Male gledališke šole Matejke Peterlin, ki jo uspešno prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta. Priljubljenega
tečaja odrske umetnosti, namenjenega naj mlajši m, seje letos udeležilo rekordno število 70 gojen cev. Tečajniki so igrico Lučke Susič Mala morska deklica pripravili v dveh ločenih skupi nah in se na koncu tudi predstavili na odru v dveh samostojnih izvedba h. Tečaj je bil s tako visokim številom gojencev izredno naporen in njegova izvedba je bila mogoča predvsem 2aradi lepega števila animatorjev, ki so se zares Izkaza i,
UMRL JE AKADEMIK FRANC ZADRAVEC
V	Gornjem Gradu je 24, julija umrl literarni zgodovinar, akademik prof. dr. Franc Zadravec. Rodil seje 27. septembra 1925 v Stročji vasi (Ljutomer). Gimnazijo je opravil v Murski Soboti, diplomiral in doktoriral pa je v Ljubljani, V letih 1952-57 je poučeval slovenščino v svoji nekdanji gimnaziji, nato je postal asistent, leta 197J pa redni profesor novejše slovenske literarne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1905 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in um etn usti. Kot gostujoči profesorje predaval tudi v Trstu.
V	svojih številnih monografijah, izdajah izbranih in drugih del vrste avtorjev, esejih in člankih je obravnaval slovensko književnost od naturalizma in moderne do zadnjih let. Za znano Zgodovino slovenskega slovstva v osmih knjigah (1968-72), ki jo je začel in končal prof. Jože Pogačnik, je napisal V., VI. in VII. knjigo (Nova romantika in mejni obliki realizma ter Ekspresionizem in socialni realizem).
FESTIVAL V 5TEVERJANU
Letos seje 46. Festivala narodno žabavne glasbe števerjan 2016, ki ga prireja Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek Borgia Sedej, udeležilo 2E ansamblov iz matične Slovenije. Kot nedeljski gost je nastopil še Slovenski oktet.
Prvo nagrado je prejel ansambel Murni iz Šentjerneja, drugo 5eks-takord iz Planine pri Sevnici, tretjo pa skupina Mladi upi iz Šmarij pri Jelšah. Nagrada za najboljšega debitanta je šla skupini Moment iz Vinske Gore, nagrado občinstva pa je odnesel ansambelTik tak iz Studena pri Postojni-
PRAZNOVANJE SLOVENIJE POD JUŽNIM KRIŽEM
Slovenci po s vefu so marsikje slovesno proslavili 25-ietntco slovenske neodvisnosti, Iz Argentine smo prejeli izvirno poročilo in slike o veliki celodnevni prireditvi, kije 25. junija sredi argentinske prestolnice potekala pod naslovom Buenos Aires praznuje Slovenijo.
Slovenska skupnost v Argentini se je že mesece pripravljala na tako poseben in pomemben praznik-25, obletnico osamosvojitve Slovenije, Ponudi la se je namreč možnost, da nam vlada mesta Buenos Aires pripravi prostor za proslavo prav na Aveniji de Mayo v jedru buenosal redkega velemesta,
Kakor na dan velikih praznikov smo začeli ob 11,30 s slovesno- sveto mašo. Medtem ko je v polno stolnico stopala množica ministrantov in okoli 50 narodnih noš pa še zastavonoše in som a seva Id, je na koru donela pesem Pozdravljena, Mati dobrega sveta. Pevci, blfo jih je okoli sto, so bili člani petih slovenskih pevskih zborov \z Buenos Airesa,
Pri sveti daritvi so som a sevali: dva slovenska škofa, msgr. Andrej Stanovnik in msgr. Lojze Urbanč, delegat za dušno pastirstvo slovenske skupnosti v Argentini msgr. dr. Jure Rode in še šest slovenskih duhovnikov, Med pridigo je msgr. Stanovnik poudaril: »Slovenstvo je blestelo v lepoti, ker ga je obsijala luč vere.«
Po obhajilu je pesem Marija skoz' življenje napolnila cerkev In srca vseh prisotnih, tako tudi zahvalna pesem pred sklepnim blagoslovom. Pevci na koru so spremljali končno fotografiranje sodelujočih in odhod dušnih pastirjev s petjem Hándlove Aleluje.
Po maši so se prisotni pomaknili na Ave	Ob koncu slovesnega somaševanja v stolnici v Buenos Airesu
nijo de Mayo, kije bila zaprta za promet,
na njej pa je stal oder za celodnevni kulturni program, vse je bilo pripravljeno tudi za družabno srečanje. Na cesti so bile postavljene stojnice, ki so jih pripravili slovenski Domovi, veleposlaništvo, Zedinjena Slovenija, dijaki RAST-i XLVI. in slovenski odbojkarji. Nekatere so nudile okusne dobrote slovenske kuhinje
(golaž, kranjske klobase, strudelj, krofe, rogljičke, a tudi čevapčiče Ipd.), druge nekaj kulturne vsebine. Mladina v narodnih nošah In Še drugi so delili brošure z opisom Slovenije, njene zgodovine in zgodovine Slovencev v Argentini.
Kultu mr program je obsegal nastope raznih glasbenih in folklornih skupin. Ob polki Na Golici se je začelo veselo praznovanje. Ljudje so se na cesti pred odrom živahno zavrteli. Folklorne skupine so nastopile s plesi iz vseh slovenskih pokrajin.
Nastop folklornih skupin {foto: Marko Vombergar}
Napovedovalec je biJ dr. Viktor Leber, ki je navzočim podal celo vrsto podatkov in zanimivosti o Sloveni ji. Na e k ra n u v ozadj u od ra si j e obči nstvo m edte m I a h ko og Se d ova I o s love n ske lepote.
Okoli 16. ure se je začel drugi, formalni del kulturnega programa. Vstopu argentinske in slovenske zastave je sledilo petje himen. Za Zd ravljico sta poskrbela slovenska glasbenika Janez Dov in Boštjan Gombač.
Nato je predsednik krovne organizacije. Zedinjene Slovenije, inž. Jure Komar pozdravil navzoče In izrazil veselje ob sočasnem praznovanju 25-letnice slovenske neodvisnosti in 200-letnice argentinske osamosvojitve.
Za njim so spregovorili predsednik komune št. 1 buenosaireškega mesta Roberto Safcedo, ki seje zahvalil za vse, kar Slovenci naredijo v argentinski skupnosti, sekretarka za človekove pravice in kulturni pluralizem Mercedes Barbara in veleposlanica Republike Slovenije v Argentini Jadranka Šturm Kocjan. Govorila je o Sloveniji kot mladi državi, o kateri so Slovenci sanjali tisoč let. Opisala je zadnje stoletje slovenske zgodovine in omenila, da je bila Argentina prva južnoameriška država, kije priznala slovensko osamosvojitev. Končno je ob njeni dvestoletnici pozdravila Argentino, kije rade volje sprejela Slovence, ki so morali zapustiti domovino.
V znak zahvale vseh Slovencev, ki sojih sprejeli na teh južnih tleh, sta folklorni skupini Mladika in Ma ribor nastopili z argentinskimi plesi. Predstavila sta se tudi slovenska plesalca tanga Andreja Podlogar in
Blaž Bertoncelj.
Sledila je počastitev slovenske zemlje. Nastopili so člani vseh pevskih zborov iz Buenos Airesa, Z belimi, modrimi in rdečimi šali okoli vratu so sestavili slovensko zastavo, zapeli pa so pesem V dolini tihi.
Posebno ganlj iv je biJ tudi nastop zbora okoli sto otrok sobotnih slovenskih šol, ki je zapel venček otroških pesmi. Ob njihove m petju se je srce poslušalcev napolnilo z upanjem v ohranitev slovenske kulture na argentinski zemlji.
Zatem je nastopil duet Janeza Dovča in Boštjana Gombača, ki sta se s profesionalno kvaliteto izkazala kot instrumentalista, Med petjem Avsenikove Slovenija, odkod lepote tvoje so ob spremljavi omenjenega dueta in ansambla Baires polka stopili na oder še vsi nastopajoči, tako da je bila zadnja slika res veličastna,
Dosegli smo zaželene cilje: mogočno smo praznovali 25■ letnico slovenske osamo .svojitve in dokazali, da ohranjamo slovensko kulturo v izseljenstvu ter da imamo neizmerno, Še vedno živo ljubezen do naše rodne zemlje, Slovenije.
čeprav živimo daieč, onstran morja, si nam vedno v sredini srca! Vse najboljše, draga Slovenija!
Pevci s lati v slovenskih barvah (foto; Marko Vombergar).
Zbor otrok slovenskih sobotnih lot (foto; Marko Vombergar)
Marta Urbančič Oblak
Na Sv. Višarjah v Kanalski dolini je bilo 7, avgusta že tradicionalno Romanje treh Slovenij. Srečanje rojakov Iz matice, zamejstva in izseljenstva sega v leto 1989, zadnja leta pa zanj skrbita Rafaelova družba in Zveza slovenskih Izseljenskih duhovnikov. Zelo številne udeležence je pozdravil predsednik Zveze slovenskih Izseljenskih duhovnikov Janez Pucelj iz Munchna, slavnostni govor Drugačno pesem si zapojmo, veselejšo pa je s kritičnimi zapažanjl ob 25-letnici neodvisne Slovenije imela časnikarka in publicistka Zlata Krašovec.
Slovesno somaševanje izseljenskih duhovnikov je v Marijinem svetišču vodil mariborski nadškof Alojzij
Cvikl. Ob ljudskem petju je med bogoslužjem pela tržaška sopranistka Tamara Sta nese ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Nato so v kulturnem programu nastopili mladi recitatorji in oktet Deseti brat.
V dneh pred srečanjem je Rafaelova družba priredila v Ehrlichovem domu Višarske dneve mladih.
Za letošnje romanje sta Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič iz Gorice priredila v okviru Srečanj pod lipami avtobusni izlet v Kanalsko dolino.
Zgoraj: msgr. Janez Pucelj predstavlja govornice Zlato Krašovec Spodaj: del udeležencev. V prvi vrsti desno od nadškofa Cvrfc/u sedi v kratkih hlačah evropski poslanec Lojze Peterle (foto: Aleš Brecelj).
ROMANJE TREH SLOVENIJ
UMRL JE SLIKAR VLADIMIR MAKUC
Akademski slikar, grafik in kipar Vladimir Makuc, ki se je rodil 8, maja 1925 v Solkanu, seje 25, junija poslovil. V Gorici je obiskoval učiteljišče, leta 1950 je maturiral na Soli za umetno obrt v Ljubljani, leta 1954 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, leta 1956 pa končal še specialko za restavratorstvo in konservatorska Pomagal je pri restavriranju srednjeveških fresk in izdeloval natančne kopije.
Prva leta seje posvečat le grafiki, pozneje slikarstvu, Še kasneje izdelavi tapiserij in kiparstvu. Imel je vrsto razstav in prejel več nagrad. Goriškemu muzeju je podaril glavnino svojega opusa, ki ga je v obsežnem katalogu predstavil Andrej Smrekar s sodelavci.
umrla je Solnica
NEDA JEVISI1KAR, ROJ, ABRAM
Na svojem domu v Trstu je 1 .julija preminita prof. Meda Abram, vdova Jev n ¡kar. Bila je med zadnjimi v generaciji Šolnikov, ki so začeli opravljati svoje poslanstvo na obnovljenih slovenskih šolah v Trst u vse od začetka, je sen i 1 94 5. Po učeva la j e do konca šolskega leta 1984 -85 na nižji srednji šoli pri 5v, Jakobu, današnji srednji šoli Ivana Cankarja, vmes pa nekaj let tudi na učiteljišču.
Rodila seje v družini znanega tržaškega narodnega delavca od v. Josipa Abrama IS. marca 1925 v Trstu. Diplomirala je Iz klavirja, prava In leposlovnih ved, tako daje 20-letna začela z glasbeno vzgojo, nato pa je učila italijanščino in latinščino.
ROG 2016 IN 25 LETNICA NOVE SLOVENSKE ZAVEZE
V Kočevskem rogu je bila 4, junija komemoracija žrtev	-
komunistične revolucije s	$ ■
27. obletno maso, ki jo je	1	• *!
vodil novomeški skut Andrej	EEEE3EQC3HMI^^^^H
Glavam im kulturnim spore-dofnr mod katerim je spregovoril evropski poslanec Lojze Peterle. Venec je pred grobišče položil tudi predsednik republike Borut Pa bor. Med udeleženci je bil tudi avtobus Goričanov in Tržačanov, ki se udeležujejo srečanj Pod lipami v Gorici.
Nova Slovenska zaveza, ki ohranja spomin na žrtve
tragične polpreteklosti In opozarja na vzroke narodne razklanosti ter ji danes predseduje Peter Sušnik, seje 14. maja spomnila svoje 25-letnice z mašo v ljubljanski stolnici. Njena dragoce na revija Zaveza, ki tudi Izhaja četrt stoletja in jo danes ureja Lenart Rihar, pa je spravila na svetlo svojo številko 100, ki tokrat obsega 140 strani z razmišljanji, pričevanji, zgodovinskimi sestavki in ocenami.
DVORANA MARTE POŽAR
Društvo Marij Kogoj je dvo rano v Marijinem domu pri Sv* Ivanu vTrstu 18. junija poi imenovalo po zaslužni domači prosvetni delavki Marti Požar. Spominsko tablo je blagoslovil krajevni dušni pastir Milan Ne-mac. Ob kulturnem sporedu sta spregovorila predsednik društva Franc Blancuzzi in solnica Maja Brajkovič Močnik.
PRIZNANJI ZA EVGENA BAVČARJA
Kulturni delavec, posrednik med slovensko in francosko književnostjo, fotograf in predavatelj Evgen Bavčar Je 8, julija v Ljubljani prevzel nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje evropski parlament. Francoski veleposlanik v Ljubljani pa mu je 14. julija posredoval Se odlikovanje francoskega predsednika, ki ga je sprejel med viteze Legije časti.
25 LET SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
Svetovni slovenski kongresje29.junljav Ljubljani praznoval svoj srebrni jubilej, S ciljem, da bi nadstrankarsko povezoval rojake po vsem svetu, seje namreč rodil skupno s slovensko neodvisno državo, ko so se že v vojnem stanju v Cankarjevem domu v Ljubljani zbrali pripravljalni odbor pod predsedstvom tržaškega politika In časnikarja Bojana Brezigarja ter delegati iz številnih držav, kjer v zamejstvu in po svetu živijo slovenske skupnosti.
Na slovesnosti je sedanji predsednik SSK Boris Pleskovič izročil „zlatnik Svetovnega slovenskega kongresa" prvemu predsedniku Brezigarju in pa Slovenskemu oktetu. Slavnostni govornik na srečanju je bil profesor vesoljske fizike na univerzi v Bostonu akademik Anton Mavretič,
Poleg Pleskoviča so prisotne nagovorili ljubljanski nadškof Stane Zone, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in njegova predhodnica, predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak ter predstavniki konferenc SSK za Slovenijo, Avstrijo,
Švico, Argentino, Avstralijo in v pisni obliki ia Italijo.
Na večeru so tudi predstavili slavnostni, bogato dokumentirani in Ilustrirani zbornik 23 let Svetovnega slovenskega kongresa.
UMRL JE ZDOMSKI JAVNI DELAVEC PETER URBANC
V	bolnišnici v četrti Etoblcoke kanadskega velemesta Toronta je 24. julija preminil zdomski javni delavec dr. Peter Urbanc. Rodil seje v družini koroških beguncev 20, januarja 1924 v Olševku pri Preddvoru. Pravo je študiral v Ljubljani, Padovi in Milanu, v Bruslju pa je diplomiral še iz časnlkarstva. Med vojna je trgoval z znamkami in ni bil vojak. Italijani so ga internirali za skoraj eno leto v Gonars In Monlgo. Nekajkrat so ga zaprli tudi Nemci, Se pred koncem vojne seje umaknil v Italijo In leta 1947 odplul v novi svet. Kratko je živel V Čilu, nato v Venezueli, leta 1 951 pa seje preselil v Kanado, kjer je Imel potovalno agencijo.
V	emigraciji je bil v vodstvu liberalne Slovenske demokratske stranke, ki jo je zastopal tudi v Slovenskem narodnem odboru, kjer je bil nazadnje tajnik. Dejaven je bil tudi v borčevskem društvu Tabor in med kanadskimi Slovenci, o katerih je leta 1984 skupno z EleanorTourtel uredil zbornik Slovenians in Canada. Leta 1978 je dal kovati šest zlatnikov In srebrnikov, ki upodabljajo znamenite Sloven ce. Večkrat je bil v Trstu. Leta 1974 je predaval na študijskih dnevih v Dragi, Po demokratizaciji jo večkrat nastopil tudi v matični Sloveniji.
O političnih in zgodovinskih vprašanjih je veliko pisal, objavljal je tudi svoj informativni bilten {kot raz množeni no pod naslovom Tiskovna poročila v letih 1938-2004, pozneje kot precej neurejeno zbirko novic in komentarjev na spletu). Izbor njegovih razprav in člankov o drugi svetovni vojni je izšel leta 2015 v Ljubljani pod naslovom Skrita, nepoznana zgodovina NOB - revolucije, z Izbranimi poglavji o NOB in kolaboraciji. In to pri založbi Ignis (zalozba.ignis@ grnaii.com) z obsežno spremno besedo Mateja Leskovarja.
RAST XLV
Tudi letos je obiskala naše kraje skupina slovenskih maturantov iz Argentine, in sicer RAST XLV (45. Roj abiturientov Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka), da bi spoznavala Slovenija, obiskovala intenzivne tečaje slovenščine v Ljubljani, utrjevala vezi s sorodniki In Imela vrsto srečanj ter nastopov, V skupini je bilo 29 mladih v spremstvu treh vzgojiteljev pod vodstvom Miloša Mavriča,
Knjižnica Dušana Černeta je takoj po njenem pristanku pri Ronkah 24. junija zanjo priredila dva polovična „zamejska dneva", da bi okusila tudi zamejsko življenje.
Tako so si mladi ogledati vojaške naprave iz prve svetovne vojne na Sabotinu in Gorico ter Imeli srečanje z nekaj gorlšklml javnimi delavci v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Naslednjega dne so Imeli nekaj srečanj s tržaškimi predstavniki na Rcpentabru In v Mavhinjah, kjer so tudi nastopili s plesom in pesmijo.
Tudi tokrat je RAST pripravila svojo zanimivo maturantsko brošuro.
Letošnjo RA$T med obiskom na Rcpentabru 2S. junija
34 | ML ADIK A ** 06 2QU5
UMRL JE MISIJO IMAR P. RADKO RUDEŽ
V Zambiji je 9. junija preminil misijonar p. Radko Rudež. RodiT se je 37. januarja 1922 v Cenovlju pri Pazinu v Istri očetu iz Kobjeglave in materi iz okolice Slavine, Tudi njegov starejši brat Branko je postal duhovnik. Ker je bil oče vlakovodja, so ga oblasti premestile v Alessam drio, kjer je kmalu umrl družina pa se je vrnila na Primorsko. Več let je bil v sirotisčih v Gorici, Vidmu i n Vicenzi, nakar je študira! v goriškem malem in bogoslovnem semenišču. V duhovnika je bil posvečen leta 1946 v Gorici.
Kot kaplana v Lozicah so ga oblasti odklonile, nato je nastopil v Cerknem, kjer je imel tudi težave, Odločil seje za prestop med jezuite, da bi postal misijonar. V noviciat je leta 1949 stopil v Zagrebu, kjer je bil nato tri mesece zaprt, kot italijanskega državljana so ga leta 1957 izgna li. Pripravljal se je še v Avstriji in Londonu, leta 1959 pa je kot prvi slovenski misijonar dospel v Severno Rodezijo, sedanjo Zambijo, kjer so se mu kasneje pridružili še drugi slovenski duhovniki in laiki. Delal je na več župnijah škofije Lusake.
UMRL JE FILOZOF IVAN URBANČIČ
Dne 7. avgusta je preminil filozof in prevajalec Ivan Urbančič, ki velja za enega izmed utemeljiteljev slovenske fenomenologije in h erm en e vtike.
Rodil se je v Robiču pri Kobaridu 12. novembra 1930, Njegova družina se je umaknila v Jugoslavijo in šest let preživela v nesrečni primorski koloniji v Bistrici pri Bitoli v Makedoniji, leta 1937 pa seje preselila v Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Tam je sklenil veliko prijateljstvo z Jožetom Pučnikom, Iz filozofije je leta 1964 diplomiral v Ljubljani, leta 1970 pa doktoriral v Zagrebu, Vmes Je Študiral tud 1 na Dunaju in v Kblnu. Službo je dobil na Inštitutu za sociologijo in filozofijo na ljubljanski univerzi, na kateri mu zaradi kritičnosti niso dovolili predavati, v Inštitutu pa je zbral več kritičnih izobražencev. Objavil je vrsto razprav in knjig. Bil je tudi urednik pri Slovenski matici. Skoraj v celoti je prevedel spise Friedricha Nietzscheja. Preučeval pa je tudi slovensko filozofsko Izročilo, na primer Franceta Vebra.
S somišljeniki sije prizadeval za demokratizacijo Slovenije, Bil je med ustanovitelji Nove revije, Slo venske demokratične zveze in Zbora za republiko.
TOMAŽ MAVRIČ VRHOVNI PREDSTOJNIK LAZARISTOV
Na občnem zboru v Chicagu, kjer seje zbralo 112 delegatov z vsega sveta, je bil 5. julija za prihodnjih šest let izvoljen za vrhovnega predstojnika Misijonske družbe ali lazaristov 57-letnr slovenski duhovnik Tomaž M avrlč. Ta 2 5. n a s I ed n I k sv. VI n ce ncija Pave I s kega j e za rad i posebn e poveza n ost 11 aza rlstov i n seste r Usmiljenk obenem njihov vrhovni predstojnik, čeprav imajo svoje samostojno vodstvo v Parizu.
Mavrič seje rodil 9, maja 1959 v Buenos Airesu v družini slovenskih beguncev. Gimnazijo, ki jo vodijo slovenski lazaristi, je obiskoval v Slovenski vasi v Buenos Airesu, bogoslovje pa j'e študiral v Ljubljani, kjer je bil I eta 1983 posvečen v d u ho vn ika. N a jp rej je de I ova I med SI ove ncl v Arg ent I n I, nato j e bi I kap la n na s I ovens k i župniji Brezmadežne v Torontu v Kanadi kjer seje veliko posvečal mladim, tudi slovenskim skavtom. Tri leta je nato delal v Sloveniji, od koder je leta 1997 odšel kot misijonar v Sibirijo. Nato so ga premestili na Slovaško, od leta 2004 pa je bil v Ukrajini, kjer je zadnja leta vodil vice provinco lazaristov za Rusijo In Ukrajino.
TRŽAŠKA KOPALIŠČA
Dodaj fotografijo in spomin!
Narodna in študijska knjižnica v Trstu sodeluje pri zbiranju osebnih fotografij in spominov, ki vežejo Slovence na kopališča odTrsta do Devina. Iščejo predvsem fotografije, ki so bile posnete pred letom 2000. Da se ne bi ta del naše zgodovine zg ubil, bodo fotografije dodali v digitalno arhivsko zbirko Odseka za zgodovi no in etnografijo NšK. Zbrano gradivo bodo v prihodnje predstavili na razstavi.
Nabirna akcija poteka do 10, septembra 2016.
Kontakt: +386 (0)31 459 253 ali +39 040 9896152,
neza.lipa nje@gmail.tom, odsek@knjiznlca.it.
Evgen Bavčar, državljan Evrope
Maja Lapornik
Pogovor z Evgenom Bavčarjem je luksuz in je redkost, za kateri si lahko življenju hvaležen: pogovarjaš se z izjemnim intelektualcem, s prodornim mislecem, z mestoma vedro hudomušnim Primorcem, s kultiviranim in uglajenim sogovornikom, s človekom, ki vseskozi izžareva posebno toplino srca in žlahtnost besede. Letos julija je njegovo delo in prizadevanja kronalo dvoje laskavih nagrad - nagrada Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament in ki jo je na slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani prejel 8.julija 2016, ter najvišje priznanje Francoske legije časti, ki mu je bilo izročenov Ljubljani 14, julija 2016,
Publicist in fotograf Evgen Angel Bavčar seje rodil 2,oktobra 1946 v Lo kavču pri Ajdovščini. Po dveh ločenih nesrečah, ko mu je bila usodna eksplozija detonatorja za mine, je do svojega dvanajstega leta popolnoma izgubil vid. Kljub temu je uspešno maturiral na yimnazijï v Novi Godci, dipio mirai pa na ljubljanski Filozofski fakulteti, in sicer iz filozofije in zgodovine, Z velikimi težavami mu je uspelo, da je postal gimnazijski profesor zgodovine, do česar okolje v takratnem času ni bilo vselej ravnodušno, Zato je leta 1972 s štipendijo francoske vlade nadaljeval študij filozofije in estetike v Parizu: leta 1973 je na Sorboni dosegel magisterij iz estetike, leta 1976 pa še doktorat. Istega leta je začel raziskovalno delo na CNRS (Centre national de la recherche scientifique) in nadaljeval študije za pridobitev državnega doktorata (na temo fl rf et société dans les esthétiques françaises contemporaines). Evgen Bavčarje izdal ogromno strokovnih in umetniških publikacij. Ob umetniškem delu pa je izjemno pomembna njegova vloga pri promociji slovenske literature v Evropi in prodora evropske literature v slovenski prostor, Od leta 1987 se Bavčar intenzivno posveča tudi likovni umetnosti, točneje fotografiji. Poleg številnih odmevnih razstav, ki jih je imel po vsem svetu (od Prage in Annster dama do Moskve in Istambula, od Berlina in Gxforda do 5ao Paola, Kalifornije, Tokia in Cludada de Mexico), vodi seminarje o fotografiji in predava na mednarodnih, strokovnih srečanjih. Za umetnost fotografije namreč ne potrebuje očesa, kot sam pravi, ampak duha in srce. V okviru manifestacij Mois de la photo je bil novembra 1988 izbran za uradnega fotografa meseca. Avgusta 1992 je bil docent Poletne akademije na Visoki šoli za likovno umetnost v Berlinu, Bavčar se redno udeležuje in predava na svetovnih kongresih o estetiki. Leta 2013 so mu v knjižnici José Vasconcelos v Cuidadu de Mexicu, ki slovi po tem, da ima največjo zbirko knjig v Braillovi pisavi na svetu, podelili častni doktorat,
Evgen Bavčarje tudi veliki borec za pravice slepovidnih. Tako ima nesporno zaslugo, da je novembra 2008 uspel s postopkom na Ustavnem sodišču R5 uveljaviti zakon o pravdnem postopku, ki slepim zagotavlja vse gradivo v brajlcT.
Za svoje defo je Evgen Bavčar preje! številne nagrade in priznanja, med katerimi Red za zasluge RS (2004) ter Pretnarjevo nagrado ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (2012).
Evgen Bavčar tekoče govori sedem jezikov. Danes živi in ustvarja med rodnim Lokavcem in Parizom.
e
■ Evgen Bavčar - Državljan Evrope in le teden dni kasneje laskavo, najvišje priznanje Francoske legije časti, LS kakšnimi občutki sle prejeli ti dve priznanji, ki Vas potrjujeta kot Slovenca in kot Evropejca, predvsem pa kol kulturnika vrhunskega, živahnega, žlahtnega in iskrivega duha?
• Obe priznanji sla mi seveda v notranje zadoščenje in tudi v čast, saj je obe n cm z njima počaščena tako Slovenija kol tudi Francija, Ne sme sc pozabiti, da oboje sprejemam kot človek, ki mu je bila odvzeta svoboda s posebnimi potrebami. Ol> Lem se globoko zavedam, da sem moral skozi svoje življenje veliko energije potrošiti, in to se na žalost dogaja še danes, za dokazovanje nečesa, kar so že mnogi ljudje pred mano dokazali in to zlasti Listi, ki so bili v podobni telesni situaciji, položaju, kot sem jaz. K pozitivnim občutkom in hvaležnosti gospodu Peterletu in vsem tistim slovenskim evropskim poslancem, ki so pobudo podprli, ob misli tudi na francoske prijatelje, ki so stali za imenovanjem Viteza častne legije, šemi vrivajo v srce tudi Žalostni občutki. Kaj bi da), ko bi se lahko z mano veselili tisti ljudje, ki jih več ni, kot
• Po Svoje ima Lojze Peterle prav, ko me simbolično primerja z Odisejem, 'la grški junak je prototip vseli pustolovcev in tudi zame predstavlja najlepši in najvišji patriotizem, ki se ga pa Slovenci še vedno sramujemo. Vse, kar si želi veliki Grk, je spoznanje sveta, obogatitev njegovega duha s konkretno zgodovino Z začasjem. Hlasta p n izkušnjah sveta, ampak pred njegovimi očmi je v kateremkoli trenutku Itaka, skalnati otok, reven, neugleden, ki pa mu je omogočil potovanja, kot pravi pesnik Kavatis. Po drugi strani pa se zaveda m, da osebno nisem nikoli šel iz Slovenije, ampak zgodilo se je to, da mi je bila domovina luči in barv odvzeta na nasilen način v trenutku, ko sem oslepel. In po tem izgubljenem raju, čeprav je bil skromen, majhen, navidezno nepomemben, še danes hrepenim in se vračam in bom tja odhajal prav do smrti. Jz Slovenije
»V trenutkih velike sreče ne smemo pozabiti na tragiko našega življenja, mojega in tudi slovenskega.«
denimo dragi prijatelj Tomaž Šalamun, ki je javno zastavil besedo zoper slovensko pravno pamet, ko so me poniževali z montiranim sodnim procesom. Srečen bi bil, ko bi bil še ved ti o tu Pavel Kogej, dr. Franjo Bizjak, Franc Šetinc, ki je vedno branil slepe, pa še toliko drugih. Nanje mislim in še na druge, ki jih tri več, ko se kar boječe in z občutkom nejevernega Tomaža dotikam prejetih medalj. Morda pa je prav tako, dav svoje življenje vnesem staro biblično pravilo, da tudi v trenutkih velike sreče ne smemo pozabiti na tragikih našega življenja, mojega in tudi slovenskega. Oboje sem vedno povezoval. Tudi ju nje mame Avguste plemenite Sehegl von Gotleben ni več, ki je bila s strani posameznikov tolikokrat ponižana zaradi slepega sina in ki je morala oditi v transcendenco zaradi medikalne pomote. NJ a prejeti h medaljah so obrazi vseh teh plemenitih ljudi,
■ Lojze Peterle je ob podelitvi nagrade Državljan Evrope dejal, da vas vidi kot intelektualnega Odiseja, ki se vsaj na simbolični ravni spel vrača domov. Meni pa se zdi, da pravzaprav niste nikoli zares odšli....
zato nisem nikoli odšel, vsekakoi’ pa ne s srcem. Resje, da sem moral v Ljubljano, ker sem se ponesrečil, zaradi nujne hospitalizacije na očesno kliniko. V Novo Gorico na gimnazijo, ponovno v Lj ubijati o na fakulteto in po Le m v Pariz in v svet. Z mano pa je vedno hodila moja mala Slovenija, l.okavee, Ajdovščina, slovenski obrazi, barve,,, Krhka, a tako vsemogočna luč domovine. Velikokrat sc mi dogaja, ko vstanem v Parizu, ko L da bi se pripravljal na pot na kakšno lokavsko stezico, k potočku, in rabim nekaj trenutkov, da se prepričani, kako da živim sredi velemesta.
Ko sem bil neko noč v hudi krizi pomanjkanja luči, sem se spomnil na Brale iz Pletenj, ki sredi noči vstanejo, prižgo luči in gredo k molitvi. Ne da bi vedeli zame, so mi M bratje pomagali, daje oslabljena lučka sredi Pariza v stnišni terni dobila nov plamen. Šlo pa je za zelo preprost psihološki pojav komplieitete v odnosu do luči, do notranje svetlobe, ki nas včasih začasno zapušča iti prepušča hudim preizkušnjam. Domovina je pač notranja kategorija. V tuj mo pa sem odšel še v moji domovini, ko sem moral stopiti v povsem
neznane pokrajine, prostranstva noči in Lun poiskati kakšno zavetje proti mrzlemu vetru, proti tesnobi neznanega, Ta edinstvena tujina jc pa bolj malo znana, doumel jo je Bor ge s. Samo pesnik je to lahko doumel, ko pravi, slepota ni tema, ampak le oblika samote. In to samoto sem moral sprejeti še kot otrok. In kdo je bil z mano? Slovenija, moja mala, na videz zelo nepomembna, skromna domovina. 'Lb je posebne vrste domotožje, ki ga je težko natančno opredeliti, je pa morda izkustvo, ki ga pogojuje neskončnost eksistence v temi, onkraj še dolgih senc zadnjega dne. Po tolikih letih se zato tudi zave dam, da jc vsak dan vedno zadnji in ga zato spoštujem in občudujem v vsej njegovi lepoti in polnosti.
*	Nekoliko krivično se mi je zdelo, da so ob teli d veli priznanjih vsi poudarjali vrhunskost Vaše umetno sli fotografije, ki jc seveda nesporna, nekoliko v ozadje pa postavili Vašo filozofsko in estetsko misel. Imate tri doktorate, kar je v današnjem času prava redkost. Bi lahko sintetizirali svojo osnovno filozofsko podstat?
•	Res je, da se skoraj sistematsko poudarja pri mojem delu to tog rafija. Slednja pa ne bi bila možna brez vsega drugega,se pravi brez filozofske, psihološke in literarne podlage, saj seminoral vedno argumentirano braniti svojo fotografijo, da ljudje ne bi tega doumevali kot neke vrste ceneno eksotiko, Poleg filozofije sem veliko študiral psihoanalizo, teologijo, v povezavi z ikonami, in literaturo.
V Parizu sem poslušal slovite ljudi iz leh področij in tako širil svoje izkustvo. Če bi nastopal samo kot fotograf, me verjetno predavanja Derrideja, jacquesa Lacana in drugih nc bi zanimala. Na srečo sem v Parizu srečal tudi nekaj fotografov, izrazitih literatov ali pa intelektualcev, kar mi
»Fotografija ne bi bila možna brez vsega drugega, se pravi brez filozofske, psihološke in literarne podlage.«
Fotografije, objavljenev tem prispevku, so del Bavčarjevih del, ki so bila aprila letos razstavljena v dvorani Yehudi Mcnuhin v Evropskem parlamentu.
je omogočilo, da še bolj konceptualno utrdim svoje fotografsko delo. Morda je fotografska plat mojega ustvarjanja tako poudarjena, ker živimo v okulocent r¡stičnem svetu, kjer je podoba že resnica, beseda pa izgublja tla svojem pomenu. Zato se borim, da bi imeli tudi slepi več pravic do podobe in seveda tudi do besede kol besede drugega, drugačnega. Ze od vseh začetkov je bila podoba pogojena z besedo, čc samo pomislimo na krščansko umetnost in na bogastvo ikon. in če je ikona beseda, ki jo vidimo, zakaj bi slepim jemali pravico do te vidne besede. Vse življenje delam na tem področju podobe in besede, Vso zgodovino slikarstva, arhitekture in deloma tudi kiparstva mi je posredovala beseda. Tu moram še posebej omeniti slovensko besedo, ki ima še vedno v sebi največ svetlobe in zato je tudi moč opisov slik v slovenščini veliko večja od drugih jezikov. Zame je fotografija neke vrste ikonografija
notranjosti, izraz delovanja tretjega očesa, se pravi gledanja duše. Treba se je vprašali, ali samo v sanjah gledamo z notranjimi očesi, oziroma, ali je možno gledati tudi čez dan z zaprtimi očmi. O lem je veliko napisanega, tudi nekatere žeto sodobne teorije govore o tem. Zame je fotografija sredstvo, ki hoče s pomočjo tehnike in navdiha zapopasti mojo resničnost, postaviti moj lastni vprašaj nad podobo, ki ¡o ustvarjam. Fotografija sc je rodila v lemi (ca me ra obse ura - temnica), da bi ohranila svetlobo, realnost že mrtvega trenutka onkraj njegovega materialnega trajanja. To je svojevrstna oblika spominjanja in tudi povsem specifičen zapopadek vidne realnosti, bodisi notranje,bodisi zunanje. Pri menije le postopek drugačen, ker mi je osnova tema in ne svetloba. Morda fotografiram tudi zato, ker je v meni skrita želja, da bi nekoč gledal z fizičnimi očmi svoje lastne fotografije, To se lahko zgodi na sodni dan, če mi bo takrat vid vrnjen. Važno je upanje in trenutna kreativnost, kljub objektivni frustraciji zaradi dejstva, ker bom videl svoje fotografije kot zadnji in bodo vsi drugi imeli do njih neke predpravice.
■ Ob podelitvi nagrade Državljan Evrope ste dejali, da Evropi želite predvsem malo več hrepenenja. bi lahko razložili to svojo misel?
• Ko mislim na Evropo, se vedno spomnim starega grškega mita o Zeu.su, bi se spremeni v lepega belega bika, da zvabi mlado, lepo in naivno deklico Evropo na svoj hrbet, potem pa z njo odhiti v neznano preko morja. Torej že mitološka osnova, predpostavlja neto dejanje, neko prevzemanje drugačne identitete. Zevs postane bik in ne vol, ker v tem primeru mu zapeljevanje ne bi uspelo. Kako pa naj u.i J\\)i i m c :■ Fvropi? Vsekakor z misli jo, z inventivnostjo, S čustvi. Prilagajati se ji moramo in vendar ostati v svoji identiteti. Moramo znati biti to in ono, predvsem pa se zavedati, da je Evropa naslajala stoletja, da so o njej sanjarile generacije, ko so ustvarjale umetnost, v kateri se razpoznamo, znanost, ki nas je nosila naprej, misel, ki je poudarjala etiko, Veliko duha je bilo potrebnega, da se je končno porodila ideja Združene Evrope, Zal pa je ta zasnovana
preveč ekonomsko in ne kulturno. Evropejce nas združuje tudi naš specifični način domišljije, ideja znanosti, grški etos, Antigona, krščanska ljubezen, Mojzesova pravičnost, grška ideja domovine in demokracije, Da bi iz teh realnih temeljev lahko nastalo kaj novega, pa moramo še enkrat razmisliti, kaj nam je skupno, v čem vidimo zrcalno sliko samih sebe, kaj sodobnemu človeku sporoča grški duh, židovsko mesijan-stvo, Kristusova etika in ljubezen, kakšna poslanica je zapisana v kamnih katedral, v renesančnih palačah, v lepoti ikon, v bogati tradiciji slikarstva, kiparstva, literature. Če se bomo tako spraševali, bomo odkrili veliko temeljnih mitov, arhetipov, ki spremljajo vse evropske kulture, ki jih povezujejo in o s m ¡sijaj o v zavesti skupne pri padnosti. Da bi to dosegli, pa je potrebno veliko energije, veliko aktivnega hrepenenja, se pravi, konkretnih idealov, ki pa naj najprej temeljijo na kulturni in ustvarjalni domišljiji. Čeprav j e nova boljša Evropa šele na svojih začetkih, nam v nekaterih stvareh že pomaga. Konkretno me je podprla, ko s cm bil žrtev montiranega procesa v Sloveniji in je slovenska pravna pamet odpovedala. S peticijo so mi priskočili na pomoč ljudje Evrope. Isto se je zgodilo pisateljici Bredi Smolnikar, ko ji je moralo evropsko sodišče za človeške pravice zagotoviti svobodo ustvarjanja in pravico do literarnega prostora v neusmiljeno provincialnih okvirih, ki sojo preganjali. Zase in za slovenske pisatelje je tako dosegla evropsko utemeljeno svobodo ustvarjanja. Seveda so to primeri, ki me žalostijo, ker sem prepričan, da bi to lahko dosegla tudi naša nacionalna pamet, saj nam vse zgodovinske izkušnje kažejo, da smo Slovenci sposobnih velikih del,
Velikokrat pozabimo, da bi lahko govorili bolj evropsko z zgodovinskimi referencami. Če bi denimo rekli, da živimo na vzhodni strani Alp ali pa sončni strani Alp Julija Cezarja, bi v
»Veliko duha je bilo potrebnega, da se je končno porodila ideja Združene
V
Evrope. Zal pa je ta zasnovana preveč ekonomsko in ne kulturno.«
naše besede vključili pripadnost zgodovini in bi naša evropska zavest vključila tudi rimsko zgodovino. Isto bi morali nekatere lingvistične nekropole, ki jih je veliko v Avstriji la Italiji ter na Madžarskem, preimenovati in jim dati izvorno slovenska imena. Seveda bi to lahko počeli pri zgodovinski vzgoji, Sami si moramo torej prizadevati, da poudarjamo našo zavezanost zahodnoevropski civilizaciji in Evropi, ki nas skozi zgodovino ni priznavala. Napočil je čas in zato ¡C lahko za nas Evropa priložnost, da popravimo našo historično sistematsko zanikanje od vseh tistih, ki so nam vladali. To so konkretne oblike aktivnega hrepenenja v odnosu do idealov Evrope kot strukture, katere integralni del moramo postati tudi na nivoju skupne zavesti. Tako na in bo Evropa vedno manj m a čeli a, kar nam je bila skozi stoletja, ampak domovina enakopravnih narodov in tudi malih, številčno šibkih narodov.
■ Živite in ustvarjate med Francijo in Slovenijo. Kaj najbolj pogrešate v Sloveniji in kaj v Franciji?
• Živim nekako na ozemlju nikogar, to je seveda moj duhovni, notranji svet, Prijatelj iz Mehike dr. Benjamin Maver mi pravi, da sem v Sloveniji, pa tudi v Franciji v stalnem eksilu - pregnanstvu, Tu pa ne gre za čustveno, ampak za bolj duhovno pogojenost bivanja. V kolikor imajo Francozi pretirani ego - neke vrste super ego - kar mnogi priznajo, nam Slovencem manjka zavesti, ponosa, učinkovitega samopotrjevanja, Prevečkrat dovolimo, da drugi govore v našem imenu in se skoraj opravičujemo, da smo, kar smo, To je tisti strašen zgodovinsko pogojeni občutek krivde, ki iz nas še vedno dela hlapce in podanike. O tem bi bilo res nujno razmisliti, ampak se tudi temu upreti z vzgojo in zavestnim proučevanjem te strašne dediščine suženjske preteklosti. Za razliko od Slovencev, ki smo bolj pogojeni s kolektivno zavestjo, so Francozi veliki individualisti. To ima svojo prednost, ko gre za obrambo privatnosti in intimnosti, lahko pa se spremeni v sistematsko brezbrižnost do soseda tudi takrat, ko naj bi ga človek potreboval. Nujno bi bilo, da naučimo nove generacije Slovencev spoštovati našo zgodovino, tragedije preteklosti,
ki so oblikovale našo narodno identiteto. Znani Slovenci SO že na začetku 2b. stoletja poudarjali, da se precej zgledujemo po velikih narodih Evro • pe in premalo po malih, zlasti narodih severne Evrope, ki so bolj primerljivi za našo eksistenco, Francozi so zelo, včasih pretirano racionalni, oziroma formalni. Za njih je v elikokrat pomembne] še, da izrazimo pismeno sožalje ob smrti nekoga, kot pa to, da smo resnično žalost ni. Za francosko buržoazijo, to pravi v knjigi celo brat bivšega predsednika Mitterranda, ni dobro videno, če kažemo čustva. Sentimente je treba obvladovati in to naj bi dalo človeku dostojanstvo. Slovenci in sploh Slovani pa smo bolj lirični in smo velikokrat kar bolni od številnih, cesto kontradiktornih, čustev. A to je tudi naša moč, saj so čustva tisti energetik, ki pogojuje ustvarjalnost, ki pa seveda mora biti bolj nadzorovana. Od Francozov hi se lahko navzeli patriotizma, saj jim ni nič nerodno, če različne institucije proglasijo za francoske
(francoski kulturni center, francoski inštitut); Slovenci, kol pravi tudi g. Boris Pahor, pa se tega pridevnika izogibamo. A kot že rečeno, postajati moramo to, kar srno, noben tuji model nas ne more odrešiti. Naša edinstvenost je v tem, da colo Bog, ko se spusti v psihoanalitiki transfer z nesrečnim Slovencem, na krizpotju cesarske ceste pristaja ti a enkrat n ost naše eksistence. Gre za enega najbolj zagonetnih odnosov s presežnim, kjer mora sam Kristus zajokati, da razume, da se poglobi v začasje Slovenca, v njegovo realno bit in s tem tudi potrdi svojo človeško eksistenco božjega sina, ki gre tokrat slovenskemu človeku naproti. Ne poznam primera, da bi drugi narodi poznali tako konkretnega, tako zgodovinskega boga, saj so sami vedno živeli v iluziji, da oni sami delaj o zgodovino, Kristus pa naj ostaja omejen lena cerkev in molitev. Od tu tudi moralni imperativ vsem Slovencem, da potolažimo jokajočega Kristusa iz Cankarja, da v našem človeku prebudimo samozavest, zaupanje in vero vase,
»V kolikor imajo Francozi pretirani ego, nam Slovencem manjka zavesti, ponosa, učinkovitega samopotrjevanja.«
»Fotografija je zame svojevrstna utopija, kraj, ki ga ni, kjer bi pa rad živel, ali pa se samo za trenutek vanj preselil,«
da ne bo več skrival svoje identitete z vsemogočimi izgovori, ki postajajo že neke vrste pogojni refleks nekritičnega odnosa do naše zgodovine, do našega eksistenčnega izkustva. Zato menim, da je izkustvo dveh tako različnih domovin lahko zelo plodno in pomaga kvečjemu razumevanju različnih kulturnih kontekstov čustvovanj in pogledov na svet,
■ In če se spet vrnemo k Vaši fotografiji, Aprila mesecaste razstavljali v sloviti dvorani Yehudi Menuhin v Evropskem parlamentu, število Vaših mednarodnih razstav pa sega rta stotine. Vaše fotografije so zelo ekspresivne, mestoma celo močne,
vedno zelo povedne, a vseskozi izžarevajo Uidi neko milino in nežnost. Bi temu pritrdili?
• Tu se morda skriva moja slovenska duša, česar pa ne skrivam. Vsak človek mora pristati na to, da tu pa tam postavi svoj žig, svoj podpis, ki pa seveda ni samo juridične narave. Tudi fotografija j e neka oblika hrepenenja po nečem, česar ni ali pa česar šeni. Ko skušam fotografirati nekaj, kar .še ni, odpiram svojo dejavnost oknu neskončnosti, ki mi vedno znova podarja navdihe in želje po svobodi, ki pa je, kot pravi Hegel, substanca duha; Ker pa je moja osebna svoboda tako krhka, tako vsestransko ogrožena, so morda moje fotografije še toliko večji in pomembnejši krik po svobodi, po življenju, ki bi lahko bilo drugačno, po ukradeni mladosti po lepoti, ki je onkraj našega tragičnega začasja. Ker pa je moje začasje v večji meri slovensko kot francosko, imajo morda moje fotografije neko milino, ki je bolj značilna za narod, ki je moral vedno biti aristokrat evropskega trpljenja, ne da bi mil zgodovina priznala to visoko obliko plemenitosti. Fotografija je zame svojevrstna utopija, kraj, ki ga ni, ali pa vsaj na videz ni, kjer bi pa rad živel, ali pa se samo za trenutek vanj preselil, Včasih je že odrešilna misel o možni priselitvi v obljubljeno deželo podobe, kamor pa seveda nikoli ne pridemo. Važno pa je, da se zato ne odpovemo možnemu potovanju, se pravi možnim sanjam, pa nai bo naša trenutna resničnost še tako kruta in brezizhodna. Morda je tudi v tem notranjem sporu in borbah vzrok za določeno ekspresivnost in milino, rekel bi, bolj krhkost mojih podob. Moje fotografije po mnenju nekaterih izražajo neke vrste IiričnosL.
a Ste duhovni, pa tudi dejanski svetovljan, kljub temu pa ohranjate
neko navezanost na Trst. Spomnimo se Vaših dolgoletnih uspešnih prizadevanj za med narodno prepoznavnost Pahorja, pa tildi Rebule (npr. Trouvez Trieste). Ima po Vašem sloven ska tržaškost še svojo razpoznavno identiteto? In s tim lahko nagovarja danes evropskega intelektualca?
• Trsi ie bil zame že od oLrošlva naprej simbol neskončnega. Verjetno se je to zgodilo, ko sem gledal neko razglednico in So mi rekli, da je na drugi strani morja Amerika. Seveda Amerike nisem videl. Mama, ki je pred vojno delala kot guvernanta pri viceadmiralu avstrijske mornarice v pokoju, mi je veliko pripovedovala o Trstu in rudi kasneje, kar sem bral o tem mestu, je iz mene naredilo neke vrste dediča tržaške kozmopolitske kulture, ki pa ni omejena samo tia cn jezik, oziroma znanje samo enega jezika. Ko sem v letu 1R86 soorganiziral »Trouvez Triestc« v Parizu, me je zelo prizadel odnos takratne tržaške občine do slovenske kulturne realnosti. Takrat je tudi začel prihajati v Francijo Bartolov Alamut, o katerem sem moral informirati nekatere ugledne novinarje. M a srečo mi je sestra posnela več Bartolovih knjig. Takrat sem tudi srečal Borisa Pahorja, ki pa je bil iz omenjene manifestacije izključen. V tc detajle sc ne bom spuščal, naj jih presoja zgodovina. Sobolj kot prej sem se takrat zavedal, da sem Slovence in da ¡e tržaška kultura tudi moja. Navdušila me ie pokojna profesorica Bernard Antonija, ko je ugotovila, da gre pri Borisu Pahorju, Alojzu Rebuli, Miroslavu Košuti itd., za tržaško literarno šolo. Ni mi jasno, zakaj se nekateri tako otepajo te definicije, ki se mi zdi v vseh pogledih upravičena, v literarnem, zgodovinskem in vtem, kaj sporoča specifičnega današnjemu svetu. Že pri mladem Kosovelu je prisotna Evropa, njena tragedija. Pri Borisu Pahorju je izjemen pogled na človeško e taiste n co 20. stoletja z vrha piramide časa in historičnega izkustva. Pri Alojzu Rebuli pa odkrijemo neskončni espace literaire antike, oplemeniten z
ustvarjalnostjo njegove slovenske domišljije. Vsi ti avtorji kljub lokalni opredelitvi domovinskosti nosijo univerzalno s[>oročilo, pogled kozmopolitov, skratka besedo ljudi vesoljne kulture. Sedaj, bo Trst realno samo še sanja o svoji avstroogr-ski komercialni in kulturni veličini, so besede teh avtorjev tiste hiteče jadrnice, ki iz tržaškega pristana naznanjajo svetu enkratnost tega kulturnega fenomena. Zame je Trst še vedno slovensko mesto, pljuča Slovenije kot kulturnega specifikama v Srednji Evropi, Prav bi bilo, če bi organizirali več srečanj na temo Trsta in njegovega novodobnega kozmopolitizma in posebne vrste evropskosti. Vedno bom obžaloval, da mi usoda ni naklonila privilegija, da bi vsaj kak mesec živel v Trstu, kjer sem vsega skupaj preživel le nekaj večerov in eno samo noč na Opčinah. Zato jc tudi to mesto postalo predmet mojega aktivnega hrepenenja-
■ Mene je misel o hrepenenju Evrope zelo prevzela. Smem vprašati, po čem najbolj hrepeni Evgen Bavčar?
• Zelo nerad govorim o svojem trenutnem hrepenenju, ker se morda komu zazdi banalno in preveč materialno. A trenutno si želim, da bi imel na razpolago kakšnega prostovoljca, ki bi me hotel popeljati v Devin, ali pa Trst, ali pa v Čedad. Druga možnost sodelovanja bi bila, da bi mi kdo prišel ali prišla prostovoljno pomagat urejati arhiv. To je zelo konkretno hrepenenje, želja po svobodi gibanja. Kajpak bi prostovoljki ali prostovoljcu plačal bencin, ta pa bi se naučil drugačnih pogledov na stvari in drugačnega odnosa cio sveta. Druga velika želja je, da bi moja prva domovina Slovenija pozabila svoj provincializem in odšla na široko odprto cesto v svet in mu sporočala svojo enkratnost v lepoti in v načinu zgodovinskega preživetja. Vedno se moramo vračati tja, kjer smo, vmes pa je čas, izkustvo poti in lepota novih odkritij. J M
»Prav bi bilo, če bi organizirali več srečanj na temo Trsta in njegovega novodobnega kozmopolitizma in posebne vrste evropskosti,«
K
LJLTURA
Cankar med nami (drugi del) Razmišljanja ob nastajanju dveh filmov
Marjan Frankovič
Cankar za lahkomiselne
Iz Cankarjevih pisem Schvventnerju in redkih ohranjenih 5chwentnerjevih pa je mogoče razbrati, daje ta založnik ob nekaterih Cankarjevih delih vendarle imel precejšne pomisleke,, čeprav jih je navsezadnje fe izdal. Visoko je cenil njegov pisateljski dar, ni pa mogel zmeraj miže in molče mimo pomislekov številnih dobronamernih Cankarjevih bralcev ali kritikov. Vprašanje, ki se poraja že dalj časa in zadeva po eni strani sodobno založništvo, ki se le redkokdaj spomn i Cankarja in še tedaj gre večinoma ie za donosne visokotrražne izdaje obveznega šolskega čtiva, po drugi pa seveda Cankarjeve poznavalce in bralce, načenja prav to bralsko zad rego z njim, ki jebiia poznana že Schwentnerju. Kot rečeno, ta ni mogel prezreti pripomb in zamer tistih dobronamernih Cankarjevih kritikov, ki so poleg spoštljivega občudovanja in hvale Izražali tudi kakšen pomislek, če že ne kar zaznaven odpor do njegove literature.Tedanjo zadrego s Cankarjem, ki bi jo lahko podprli z množico navedkov, tudi iz, prijateljski h' krogov {Govekar, Župančič ¡td.}, si poznejši rodovi razlagamo pač v smislu uvodoma navedenih Cankarjevih bridkih obsodb nenačelnosti in dvoličnosti, Danes je Cankar seveda kanoniziran pisec, priznana korifeja slovenstva, socialne kritičnosti in kritične neizprosnosti. Od kod zadrege današnjega bralstva?
Toda pred tem seje treba za hip pomuditi v dolgem, predolgem vmesnem obdobju, ko je v svetu slovenske literature in kulture vedril in oblačil Josip Vidmar. Vidmarjevo predvojno razumevanje Cankarja kulminirav njegovem dvodelnem kritiškem eseju o Cankarju (prvi: »Začetki«, 1.1525/31; drugi «Nazor« iz L 1532); izhajal je ob prvi izdaji
Cankarjevih zbranih del, ki jo je uredniško oskrbel Izidor Cankar, in je hkrati njegov kritični odziv na urednikovo razumevanje pisca, če gremo torej od Cankarjevih in Schvventnerjevih bolj ali manj pomembnih in vplivnih sodobnikov ter sopotnikov, ki Cankarja niso povsem marali (Govekar, Župančič, V. Levstik idr.), k nekoliko mlajšemu Vidmarju, vidimo, da je ta podobno kot pisateljevi sodobniki, ki so kljub odporu do njegove,mračnosti' izražali svoje občudovanje do slogovne izbruše-nosti Cankarjevega pisanja ter bogastva njegovih podob, občutil po eni strani strahospoštovanje pred pisateljsko močjo in veličino, po drugi pa
nedvoumen, čeprav na dovolj sofisti:-ran način podan odpor do Cankarja, Seveda je za razliko od Izidorja Cankarja, ki je v svojem uvodu v 13. zvezek zbranih del poudarjal Cankarjev vnovični obrat k veri in Cerkvi, ta naj bi se zgodil med njegovim bivanjem pri bratu Kariu v 5arajevu jeseni 1505, poskrbel za malce drugačno, vsekakor ,pravšnjo' nazorsko pot in sliko pisca. Razglasil gaje za socialnega revolucionarja v političnem smislu, svetovnonazorsko pa za svobodomisleca v najžlahtnejšem pomenu, za takega je tedaj želel veljati tudi sam. Pisateljevo občasno religioznost je razumel kot literarno navdahnjeni misticizem, kakršen daje nasploh značilen za umetnike.
Vidmar pa, kot rečeno, kljub temu nikoli ni mogel povsem prikriti svojega odpora do Cankarja, zato je zanj še v poznih letih iskal dodatnih utemeljitev ter upravičila. Našel gaje kje drugje kot pri Goetheju: v njegovi znani delitvi ustvarjalnih posameznikov po osi 5ehnsucht-Strebung. Pri tem seje sam kakor Goethe opredelil za itrebung (stremljenje k jasnim ciljem) in ne za Sehnsucfrf (hrepenenje po
»Vidmar nikoli ni mogel povsem prikriti svojega odpora do Cankarja.«
presežnem - Lepoti, IdeaSu. Resnic!kar naj bi bilo značilno za Cankarja...
V medvojnem in povojnem obdobju je Cankarjevo socialnokritično ostrino instrumenta liži ral oefarski agitprop, zatem pa v izdatni meri tudi vsa povojna socialistična pedagogika ter politika nasploh, to je bilo zlasti očitno ob praznovanjih stoletnice Cankarjevega rojstva leta 1976, ko se je, po pričevanju Franceta Bernika, celo akademijski starosta Josip Vidmar moral upreti preveč enostranski obravnavi tega pisca, saj je menda ironično pripomnil: Če je bistvo Cankarjevega opusa njegov socialno revolucionarni program, potem ga pravzaprav niti ne rabimo več kajti ta program smo že v celoti realizirali. Bistvo Cankarja bi po njegovem mnenju morali iskati v Cankarjevih osebnoizpovednih in na biografska doživetja □prtih proznihdolih.TudtCankarjevo dramatiko si je v tem obdobju prisva jaia in jo tolmačila predvsem politika, Tako Vidmar, kajti Lepa Vida po njegovih kriterijih sploh ni bila dramska igra, temveč hrepenenjska impresija, če že ne kar blodnja, o poeziji pa enako ni imel visokega mnenja.
Cankar * znanih karikaturah Hinka Smrekarja
Bralsko nelagodje s Cankarjem je morda prav za radi pretiranega, ideološkega prilaščanja njegovega dela in ime na, ki ga je uprizarjala pohtika, perpetuiralo tudi v povojnem obdobju. Mogoče se je celo stopnjevalo, Na trenutke se zdi, da je odločilno zaznamovalo večino tedanje mlajše akademske, literarne in intelektualne elite, čeprav je bila v prenekaterem pogledu njena splošna drža v izraziti opoziciji do Vidmarja, Na tem mestu je treba navesti
»Maram ga pa ne: jetniški je, siv, dolgočasen, prežalosten, prepijan, prenesrečen in preveč srednjeevropski.«
Dušana Pirjevca.Ta pravi na str. 453-454 svoje obsežne študije [Ivan Cankar in evropska literatura, i 964-): „Vendarpa se zdi, da njegove /Cankarjevo/ delo kot literatura, kot umetnost za nas ni več zares in v celoti živo. To na svoj način razodevajo tudi naslednje izpovedi:,Prvič v življenja sem zelo očitno spoznal, da ne maram Cankarja, a da se tega doslej nikomur nisem drznil zaupati... prvičj ko sem v življenju začutil, kaj je to glavobol, je bilo ob branju Cankarjevih povesti... Jaz se ga bojim in ga v strahu spoštujem. Maram ga pa ne: je t niški je, siv, dolgočasen, preža los -fer?, prepjjorr, prenesrečen in preveč srednjeevropski. Poleg tega so mi vsi fetiši zoprni, še čisto posebej po mračni.7 Jože Javoršek, Temperaturni Usti, str. 16,17/". Vemo, da je Javoršek v času tejzpo-vedi' živel v zavetju Josipa Vidmarja in okrilju njegovih mnenj, zato je tedaj tem lažje premagal svoj strah, da bi javno in brez zadržkov priznal svoj strah in hkratni odpor do Cankarja.To in še marsikaj drugega je bil pripravljen postoriti za Vidmarja. Vendar je treba že takoj pripomniti, da Cankarjev vpliv in odpor do njega še zdaleč nista bila tako
enostranska in niti najmanj ne tako samoumevna, da bi pretendirala na občost občutja pri večini tedanjega bralstva, da bi bila že karsad in znamenje duha ¿asa, kakor bi morda lahko sklepali po občutkih, ki so prevevali pisca Obrazov a|i Nevarnih razmerij in Črne krizanteme. Tako je Dušan Pirjevec, tudi v mislih na tovarišijo, kateri je nekoč pripadal skupaj z Javorškom in Vidmarjem, že v naslednji svoji cankarjanski študiji [Heroji, hlapci, ljudje} nadaljeval z razčiščevanjem svojega odnosa do Cankarja. Zanimata gaje predvsem Cankarjeva razpetost med družbeno angažiranim, kakor pravi, revoluciji zavezanim delovanjem in pisanjem in pa tistim drugim - hrepenenjskim, liričnim, k transcendenci in sublimni umetniškosti naravnanim literarnim delom, Zanimal ga je pravzaprav prehod od enega k drugemu: proces, ki mu je zmeraj bolj eksplicite sledil tudi v svojem lastnem duhovnem razvoju - od revolucijskega zeiotizma (Savla) do spoznanja in spreobrnjenja (Pavla). Med današnjimi slovenskimi pisci, ki so pogosto tudi sami založniki in so v preteklosti prenekateri od njih bili deležni te Pirjevčevo pedagogike, bi morali Izvesti krajšo anketo, ki bi znova aktualizirala nekatere poglavitne razloge, s katerimi upravičujejo odsotnost Cankarja, saj je njegova založniška bera v zadnjih desetletjih dokaj skromna: komaj kakšen ponatis, predvsem pa, kot rečeno, subvencionirane visoko-tiražne izdaje adusum delphlni in pa digitalizirano zbrano delo.
Takoj je treba tudi opozoriti na splošno značilnost Cankarjeve proze, daje stilno estetsko v pretežni meri zasidrana v času moderne, se pravi dekadence in si m boi ¡zrna, in že zato današnjemu bralcu nemara ni več blizu, morda mu je jezikov nopoetsko in emocionalno oddaljena ali povsem tuja, kar je, kot radi rečemo, davek dobi, v kateri je nastala. Toda ali je res p red vse m, d a vek svoji dobi'? Bolj kot ta,davek' nas zanima (In zmeraj znova preseneča) njegov anticipirajoči vložek v literaturo in kulturo prihajajočih generacij, najbrž tudi naše. Ce pa hočemo poudariti ta vidik njegovega dela in nato z njegovo pomočjo znova osvetliti celoto, potem je treba opozoriti na tisti manj znani, vsekakor pa manj poudarjanj morda za večino celo ekscesni del njegove literarne dediščine, ki preseneča
s sarkastično satiričnim načinom dobesednega uprizarjanja' podob, z adabsurdum razvito metaforiko, z grotesknim oživljanjem simbolov in prispodob, s samorazobličenjem in samokritiko, uprizarjano z namenom, da ob tem še tem bolj razgali in razobliči splošne razmere in tendence v tedanji družbi,
Zgodba o Šiimnu Sirotniku je parabola o zlaganosti nekaterih temeljnih vrednot tedanje družbe, simbolnih temeljev državnega ustroja; družbene pravičnosti, ljubezni do bližnjega rn krščanskega usmiljenja ter slednjič vsakogaršnje pravice do groba; vsaka od njih se dosledno in ad absurdum sprevrača v svoje nasprotje.
V,tretji noči' povesti Nina, sredi fantazmagorič-nih sprehodov po labirintih velemestne revščine m vsakršne človeške bede se prvoosebnemu pripovedovalcu nenadoma utrne sarkastična odrešilna misel za vse sedanje in bodoče socialne tegobe in trenja, kaj misel, cel projekt! Gre za v podrobnosti izpeljano negativno utopijo: sprotni presežek pro letarsklh otrok, ki s svojo številčnostjo povzročajo bedo v razredu delojemalcev, naj bi njihovi roditelji prostovoljno odprodajalr za sodobno farm s ko vzrejo mFadega človeškega mesa; to slastno mlado meso bi v skladu z najvišjimi standardi zdrave prireje In kulture prehranjevanja kot delikatesno obogatitev siceršnjega jedilnika kanibalsko použivali višji sloji; za enako plačilo bi odtlej vsr živeli bolje ,,.
AbsurdIzem in občutje absurda je treba torej vezati na nenehna (podoživljanja krivic In bede. Kod hodi stvarnik vsega - vpričo neznanskosti trpljenja in krivic, ki pestijo posameznika, človeštvo? Že v eni zgodnjih črtic Križev pat (Knjiga za lahkomiselne ljudi, 1901) se desetletni junak Marko sooči z nesmislom molitev in procesij, ki siromaku ne prinašajo nikakršne utehe in ne Izhoda. Marko zasovraži Boga, saj je gluh za njegove priprošnje in slep za njegovo osebno stisko. Nič ne preseneča, da že v Cankarjevih zgodnejših [Hudodelec, Neža dovoljnost, 1901) pa tudi v nekaterih bolj znanih poznejših delih {Pohujšanje v dolini šentflorjanski,
1907; Zgodbe iz doline šentflorjanske: Potepuh Peter,
V mesečini, 1903) takšno odsotnost Boga pod krinko osrecevanja ljudi izkoristi princ zla, božji antipod -
»V Cankarjevih zgodnejših in nekaterih bolj znanih poznejših delih takšno odsotnost Boga pod krinko osrečevanja ljudi izkoristi božji antipod - hudič.«
hudič {gl, Zgodbe iz doline ien(florjanske: V mesečini, 1908; Nezadovoljnost). Hudič se prav s svojo dobesedno pojavnostjo izkazuje kot božje nasprotje: rad se odzove in pride vselej, ko je potreben. Deklarira se za prinašalca dobrega, utirjevalca resnice, zaščitnika umetnosti,, blagostanja, sreče in pameti,,*
S svojo dosledno literarno izpeljavo nudijo takšna mesta pri Cankarju vsakršne, tudi od sočasne srednjeevropske moderne in pa zgodnjega ekspresionizma, ki so ga v Cankarjevem del u zaznali že mnogi, povsem ločene nastavke za razumevanje.; prenekateri od njih nas bo Ij kot v I ite ra rno u met niš ko prete k I o s t ali sočasnost popelje v literarno prihodnost 20. stoletja - k nadrealizmu kot poetiki nezavednega in sanj in nemara
celo v poetiko absurda, ki jo udejanja ab-surdizem Vvcdenskega, Harmsa, Ionesca ali Becketta; gre za nekakšen samopre hitevajoči se modernizem, za Cankarja -predhodnika modernizmov dvajsetih let in sredine preteklega stoletja.
Cankarje s svojo prodorno socialno kritično mislijo, dejavnostjo in literaturo nedvomno odločilno zaznamoval vsa poznejša obdobja slovenstva do danes. Vendar: bolj ko se od nas odmika njegov čas, manj neposredne preslikave v sedanjost si lahko privoščimo; nepo sredni opisi ljudi in razmer, ko so se v tej literaturi še prepoznavali živi ljudje ali vsaj mislili, da gre zanje [Cankar se je nemalokrat otepal obtožb, da je s tem ali onim likom meril prav na konkretno osebnost) danes ne delujejo na enak način, pač pa vse bolj na obči, alegorični in metaforični ravni. Živ in prizadet opis tedanje krute stvarnosti, krivic in bede deluje današnjim bralcem kot žalostna in mučna fanta zrna gori ja, v svoji satirični inačici pa kot bolj ali manj posrečena alegorija. Vidmarju je bil prav ta alegorični, enako kot nazorsko ten dendozni vidik Cankarjeve in vsakršne druge literature posebej mrzek, čeprav ni nasprotoval njeni koristni izrabi,za našo stvar', saj so prav ti alegorični in social n okritični teksti pogost in hvale žen vir navdiha in parol, kot so:,Naroči s/ bo pisal sodbo sam, ne frak moje ne bo in ne talar!', Ja roka bo kovala svet1, :H!apci, za hlapce rojeni..! idr.). Cankarjeva,mračna' skrb za človeka, za njegov generični obstanek, govori o stvareh, ki zadevajo skupnost, idejno zasnovo pravične družbe, in torej sodi v repertoar klasičnega socialnega humanizma. V alegoričnem in fanta zmagorične m pisanju tega pisca pa je težko prezreti njegov specifični,eksistencializem', ki poleg objcktivacije splošnega udejanja
tu d i pose b no, i n d i v i d u a S no, izpo vedn o. enkratno; zn ova in znova izraža osuplost vpričo posameznikove .vrženosti v svet', kot bi temu rekli pozneje, njegove posebne in posamične usode, ki si je ni
sam [zbral osebnega hrepenenja in trpljenja - i n pa vsakokrat drugačne, čeprav v splošnem neizogibne smrti. Sla in hrepenenje po življenja lepoti, resnici in ustvarjanju je le hlastanje za nedosežnim; to slo je mogoče razumeti tudi kot krik po transcendenci, spominjajoč na Kierkegaarda, nemara pa predvsem na Dostojevskega; o tem najbolje priča človekov predsmrtni pogled, kakor njegov opis v črtici Edina beseda\z Podob iz sanj navaja J, Vidmar;, ko mu slepo s trme v strop osteklenele oči; tedaj se sunkoma razmakne silni zastor, bliskoma piane luč iz višin	in vse je jasno; ustnice se odpro,
da bi naglas povedale vsem živim ljudem, kar edino je vredno in potrebno povedati; odpro se in Utihnejo ...Le nebesa so slišala njih edino, strašno besedo, človek, ki bi jo slišal, bi ne slišal nikoli nobene več..l Človekov predsmrtni pogled j e zazrt v skrivnost, ki je onstran, in je, kot nas prepričuje knjižica Mrtvaški ples, s svojim,svetništvom' in pristno religiozno mistiko prepričal ter s strahospoštovanjem navdal Josipa Vtdmarja;,We morem se ubraniti vtisa, do so te blodnje in sanje in kljub marsičemu nelogičnemu v njih globoka razmišljanja enkratne človeške duše, ki je v svojih globinah svetniška, čeprav je ta človek tolikokrat pljuval na svojo podobo v zrcalu, in to verjetno po našem bednem moralnem kodeksu upravičeno, če more ta kodeks obveljati pred temi skrajnimi vpogledi v človeško notranjost. Do teh globin je prodrl samo to sveti človek,
Na Klerkegaarda nas spomni tudi Cankarjeva črtica WiJotoku (1905). V njej nastopa skrb, ki dobiva groteskno čutnonazorno podobo, saj v takšni podobi zaživi in v posebnih okoliščinah preganja pripovedovalca, ki je z okvirna zgodbo resda ločen od avtorja, vendar se pisec z njim docela poistoveti prav skozi konstatacijo lastne - kot pravi - grenke skrbi, za katero misli,,da se ji ne izvije/m/nikoli več' in s tem svoji veliki žalosti Zakaj hudo je pogledati v oči poslednji uri: Tolažba, ki jo obeta prijatelju psihiater L Robida, je jalova, saj ne gre za običajno psihično obolenje in njegove simptome, pač pa za simptome posebnih stanj duha in duše, ki jih Kierkegaard poimenuje tesnobo rn bolezen rta smrt (5. Kierkegaard; Krankheit zumTode). Pošast, ki ga vztrajno zasleduje, ni nikakršna plehka prispodoba nadležnih In zlonamernih kritikov, vsekakor tudi
ne najnadležnejšega med njimi Frana Kabala, ki bi se poganjala in kotalila po razdrapanem In pustem otoku za fiktivnim pripovedovalcem alias Cankarjem, kot nas (sklicujoč se pri tem ceio na Cankarju podtaknjeno besedo,kobali'\) prepričuje literarni zgodovinar France Zadravec (gl, spremno študijo k njegovemu izboru satiričnih spisov I, Cankarja Agonija veljakov, Mb, 1976). Tudi ne gre za vzpo rednico ali celo za drrektnl vpliv Maupassantove „Le Hoda", črtice o prividih blazneža, za hipotezo, o katere verjetnosti v Obdobjih 23 rezo ni ra komparativist To ne Smoíej (že borla Guyja de Maupassanta in Na otoku Ivana Cankarja). Pač pa gre za značilno Kierkegaard ove duhovnozgodovinske in hkrati eksistencialne kategorije skrbi, tesnobe, strahu (Angst), bolezni na smrt, ki jih je še pred Kafko kot čutno nazorne, od zavesti odtujene in osamosvojene preganjalce Individuumu zoperstavil naš pisec. Precej avto rj ev (g L J. Srn olej, op. cit.i) seje trudilo raziš kovati podobnosti med Cankarjevim in Maupassan tovlm delom in dokazovati neposredni Maupas-santov vpfiv na Cankarja, Drugim seje zdelo enako smiselno se naprej raziskovati poti in obseg vpliva Kterkegaardove misli. Nekaj avtorjev je o tem že spregovorilo, vendar so dognanja polovična in zaključki nedosledni, bolj ko ne na nivoju komparacij, morda ponekod neutemeljenih ali sploh pretiranih. V mislih imam tisto,mračno' stran njegove proze, ki sojo kritiki In po njihovem prepričanju ljudje nasploh najtežje sprejemali (citirali smo JavorškaL) in so jo pripisovali zdaj temu zdaj drugemu vzroku. Da je bilo poleg veljavnih razlogov, s kateri mi seje pisatelj branil pred kritiki (glej Selo krizantemo!) - kako naj bi (bralčevo) oko prav zaradi teh mračnih podob še tem bolj zahrepenelo po luči tudi še kak drug, individual no psihološki razlog za takšno,mračnost) je verjetno, toda o tem težko verjamemo katerikoli stroki, še najmanj zgodovinarju ali kritiku, ki je prehitro pripravljen povzemati domneve In zaključke drugih, Vladimir Levstik ga je v nekem obdobja tudi zato, ker sta bila s Cankarjem hudo sprta, razglašal la paranoidnega megalómana; paranoidno megalomanijo jc Izvajal iz (cerebralne),paralize) sklicujoč se pri tem na dr. Ivana Robido, psihiatra in pisca (gl. ZDIC,Pisma JI};,cerebralna paraliza'pa je tedaj že veljala za naj po gostejšo spremljevalko zadnjega stadija sifilisa; nemara zato je Cankar
»Vladimir Levstik ga je v nekem obdobju, tudi zato, ker sta bila s Cankarjem hudo sprta, razglašal za paranoidnega megalómana.«
kot prvoosebni pripovedovalec v okvirni zgodbi črtice Na otoku doktorja Robido Ironično ošvrknil kot prijatelja, ki mi dobro hoče... Sodobna literarna zgodovinarka ga enako kot v njegovi psihofizični pogojenosti tudi simptomatsko izenači s Kierke-gaardom. Oba da sta bili fizični,pokveki'; slednji povsem nenavadnega videza, nezdrave barve in povrhu še grbast, naš pisec pa naj bi enako hudo trpel zaradi svoje zunanjosti, telesne majhnosti in nekaterih hudih zdravstvenih nevšečnosti. Zato je tem lažje konstatirala tudi precejšnjo duhovno sorodnost med njima. Oba sta prav zaradi navedenih psihofizičnih podobnosti podobno čustvovala in razmišljala, preveval ju je enak tesnobni pesimizem in obup. Prej ko ne sta tudi v svojih delih opisovala predvsem lastna tesnobna občutja, trpljenje, obup in strah, Kakorkoli: tu seje i reba na vrat na nos upreti skušnjavi nadaljnjega redukcionizma. Cankarje bil vendarle kot vsak pravi umetni k - tu se smemo pridružiti prepričanju pri nas popularnega Deleu-zea - zdravnik družbe, ne pa njen bolnik...
Cankarjeva misel o smrti nikakor ni enolična. Nekoiiko presenetljivo, če že ne povsem drugače kot prvoosebni pripovedovalec iz Podob iz sanj razmišlja o življenju in smrti prvoosebna pripovedovalka gospa Judit iz romana Gospa Judit. Za gospo Jud It sicer pravi kritik (Božidar Borko v sprem, besedi k romanu Gospo Judit, MK, 1966), da bi ob njej Cankar še tem lažje vzkliknil, kot je nekoč Flaubert ob svoji Gospe Bovary: Gospa Judit, to sem jazi. Toda ali je to, kar pravi gospa Judit o človeku spričo njegovi smrti in smrtnosti res osebno stališče in misel Ivana Cankarja ali le glas v polifoniji misli In občutij, ki je tudi sicer značilna za njegov literarni univer-zum? Gospa Judit namreč ugotavlja, da je vse, kar v življenju načrtujemo, delamo ali si domišljamo, da za tisto živimo, vse, o čemer sanjamo, k čemur hrepenimo ali stremimo, samo izgovor, ki prikriva našo smrtnost in Smrt ter s tem Nič, ki zeva izza nje; vse je le bolj ali manj veličastna alegorija za naš strah pred smrtjo, je le izgovorin prelaganje soočenja s končnim nesmislom; ta izgovor pa iz dneva v dan kopni kakor se bliža naš neizogibni konec- saj se sproti razkraja vpričo zmeraj močnejše slutnje neizogibnega in dokončnega: soočenja s Smrtjo ter s praznino, ki zeva izza nje. Ta kšna misel pa je
doceia nereligiozna, če že ne povsem nihilistična, saj je v njeni luči življenje v resnici enako kot smrt -prazno in nesmiselno.
Težko bi našteli vsa tista dela in mesta - od Vinjet in Erotike pa do Podob iz sanj - kjer se naš pisatelj ekspllcite in refleksivno poglobljeno sooča s smrtjo: zdaj s svojo, svojih bližnjih in v povezavi z usodo svojega naroda, drugje na splošnejši, pa vendar nič manj pretresljivi ravni; s stališča človekove usode, njegovega angažmaja in poslanstva spričo Boga in/ ali svetovnega reda; v luči v nebo vpijočih socialnih krivic, človeške zaslepljenosti, grešne grabežljivosti, svetohlinske dvoličnosti in siceršnje bede ...
Zadnja desetletja potrjujejo da je ostrina Cankarjevega družbenokritičnega dela vsekakor dovolj povedna iudi danes, vsekakor pa ne dovolj zaznavna, Prizadela in izvotlila jo je prav donedavna pretirana in enostranska instrumentalizacija za dnevno pol itično rabo in parolarsko ideološko propaga ndo proslulega minulega režima. Nekoč nevarna socialno revolucionarna ost Cankarjevih spisov, ki ni prizanašala nobeni strani, tudi ne 5chwentnerju, ki je bil liberalec in narodnjak, posredno in neposredno torej najpogostejša tarča piščeve brezobzirne kritike. Pa vendar je skoraj brez zadržkov publiciral njegova dela, V naši sodobni družbi je ta visoki etos založnika-urednika atrofiral, podobno kot pri m lajših sodobnih piscih za Cankarja tako značilna in pristna skrb za narod, jezik, slovenstvo, domovino. Atrofiji pa je podlegel tudi visoki standard ured niško založniškega odnosa do avtorja in avtorstva, svobode misli in pisanja, ki seje vzpostavil med 5chwentnerjem in Cankarjem;ohranila in potencirala pa se je nekdanja medsebojna toleranca v posamičnih literarno kulturniških,kartelih1, Enega takšnih ,titerarnih kartelov' - llteramoestetsko, pol itično in poslovno-u redniško interesno nave za Engeiberta Gangla, Antona Aškerca in Frana Govekarja pa je imel v mislih že Ivan Cankar, ko je dne 3.4.1900 pisal bratu Karlu {Pisma IZDiC) in ga spraševal, kdo bi utegnil biti avtor njemu očitno naklonjenega in tudi všečnega napada na.filistr-sko' kvazitiberalno literarno navezo .naprednjakov' okoli Slovenskega naroda. Slo je za članek, objavljen 3, 3.1900 v Slovenskem listu, kije očitna nastal v sumljivi bližini trojice sodelavcev tega lista; Ivana
»Težko bi našteli vsa tista dela in mesta, kjer se naš pisatelj eksplidte in refleksivno poglobljeno sooča s smrtjo,//
4« | MLAblKA^06 ■ 2fll6
Stefeta, Josipa Mazija in Karla Cankarja. Cankarju seveda ni bilo do odkrite fronte z literarnim! in po liti c no-nazorski mi nasprotniki, dokler, kot je zaupal bratu Karlu, ne bo imel svojega avtonomnega £asopisa. Kato!iŠkezsgovorni ke j e j e ma I z a m b i-vatenco, saj mu samoljubje ni zameglilo možnosti, da pade v popolno nemilost pri liberalnem taboru, celo pri 5chwentnerjur kakor hitro bi se odkrito povezal z njimi. Zato je bil v tisti dobi tudi cerkvi In veri včasih precej gorak. Bratu Karlu, sem eni šč-niku, poznejšemu duhovniku piše v pismu iz 26, 2.
1900 {Pisma l, ZDIC): „Tu Ti ne bom razlagal svojih nazorov in kako sem prišel do njih, a rečem Ti, da so trdni in da smatram vero In katoliško hierarhijo za največjo sovražnico človeštvo in vsakega posameznika."
Vendar mu že čez slab mesec dni, 20. marca, piše tudi naslednje vrstice:,Da, vidiš: boj s klerikalizmom je lahak, jednostaven in zanj ni potrebno posebnih talentov, ne. posebnega poguma; vsak paglavec je lahko liberalen veljak, občinski svetnik in nositelj svobodne misli; tudi analfabetu je na razpolago gnojnice dovolj, dajo razlije nad najbližjim kaplanom. Ali neizprosen in težak bo boj s tem zlaganim, nazadnjaškim.
hinavskim liberalizmom, ki nima niti toliko iskrenosti, da bi nastopit za svoje ideje - kolikor jih ima-, temveč laže svojim nasprotnikom, laže svojim pristašem, laže sam sebi v svoj lastni nos, laže na desno in levo... Svobodomiselne stranke ...na Slo venskem ni... Zato je danes zastonj ves boj s klerikalizmom; liberalna stranko je sojena in obsojena... Nevarna je pravi svobodi bolj kot armada kaplanov-ogitotorjev. Meni se gabi vselej, kadar govori „Narod" o svobodi, d tej stranki, katerejediniprogram obstoji' v razkrinkavanju farovških kuharic, je izključena vsa svoboda,
individualnost pač pa grasira v nji surova nevednost po prosti volji. Ta stranka je zapravila polovico narodovega duševnega kapitala; ona je potisnila dušev ■ ni nivo nase inteligence pod ničlo; živi od zlaganih fraz in podlih dejanj Bralcu teh vrstic je na voljo, kateri od obstoječih slovenskih političnih in nazorskih opcij gre pripisati večje zasluge za zlorabo visoko zveneče pesmi o svobodi, enakosti in strpnosti, ter poglavitne zasluge za to, da smo, kolikor smo, ob pohvico narodovega duševnega kapitala...
»Tudi analfabetu je na razpolago gnojnice dovolj, da jo razlije nad najbližjim kaplanom.«
POST SCRIPTUM
Taka in podobna razmišljanja so spremljala moje priprave na film o Cankarju. Sprva smo načrtovali in pripravljali predvsem dokumentarni film o Schtoentnerju, ta je z mojim odhodom s televizije padel v vodo, nato sem bil povabljen znova, vendar sem se ogrci predvsem za film o Cankarju. Napisal sem scenarij za igrani fiim z naslovom »Cankar za lahkomiselne«, Sprejetje bil, vendar je njegova realizacija za zdaj v zraku ...
V načrtovanem filmu o Cankarju bi se osredotočali na, p reve rja nje' današnje stopnje aktualnosti njegove estetske in družbe no kritiške misli: njegovega pomena in prispevka k aktualnemu,razrednemu' ¡n,kulturnemu' boju- njegovih stališč o kulturi in umetnosti kot taki, svobodi, slovenstvu, Aktualno korespondenco s tekočim dogajanjem v naši družbi bi vzpostavili prek izbora iz njegovih bolj ali manj znanih literarnih, pisemskih in publicističnih
besedil. Izbor teh fragmentov bi bil subjektiven, v m nog o če m pogojen s scenaristovim osebnim podoživljanjem današnje in polpretekle zagatne atmosfere, kljub vsemu pa se ne bi smel izogniti temu, da bi s celoto Izbranega, dokumentov, lokacij in dogajanja zadostil osnovnim pričakovanjem in pravici gledalstva po izpostavitvi Cankarja v nekaterih njegovih najbolj bistvenih ozirih: njegovega .proletarskega' statusa pisca, njegovih idejno stilnih posebnosti in pa nasprotovanj, ki jih je bil tedaj in jih je deležen še danes; njegovega pogosto spregledanega drastičnega smisla za humor, ki je zlasti v satiri grajen in pogojen z hipertrofiranim razvitjem metafor, simbolov in prispodob. Ob tem se zdi bistveno, da poudarimo tudi vlogo njegovega založnika Sch wentnerja, ki je postal in obveljal za sine qua non vseh potencialnih Cankarjev. Res, da teh kar ni in ni, res pa je tudi. da med današnjimi založ-niki-uredniki težko zasledimo schvventnerje...
Ficus carica
Bruna Marija Pertot
Ko so se vrata rajskega vrta liho, a nepreklicno zaprla za njima, sta za trenutek postala, ne da bi se pogledala, ne da bi si kaj rekla. Saj ni bilo kaj. Obema je bilo jasno, da sta ob vse, brez vsega, Še več: v trenutku sta se v zadregi pričela zavedati, da bi nujno potrebovala nekaj, česar nista bila vajena, nekaj, nekaj, kar bi vsaj za silo pokrilo njuno goloto. Kaj takega pa se ne. Se včeraj nista vedela, kaj obleka sploh je in vse je bilo lepo in prav, božansko. Zdaj pa tudi to!
»Glej, figa!«, je tedaj ona prekinila molk in pokazala z brado na košato drevo v bližini,
»t Aha, saj res,« je vzdihnil on, »Figa!« Po tem, kar se je zgodilo, ni zmogel nobenega zloga več, nobenega navdušenja nad ženinim odkritjem. Kaj, če se tudi v tem skriva kaj pošastnega?
Nekaj korakov stran se je košatil figovec. S sivo čokato postavo in vabljivo, svetlo zeleno krošnjo, Nudil je senco, hrano In morda še kaj. Šla sta torej, se ustvila ob njem, se ulegla na široko vejo in »si idila obleko iz smokvinih Udov,« Tako Sveto pismo Stare zaveze, v Prvi Mojzesovi Knjigi, v Genezi, kjer je govor o stvarjenju sveta. To pomeni, da ie bila figa za časa naših prvih staršev že prisotna tatu, v tistem blagoslovljenem, plodnem polmesecu, nekje v srcu Sredozemlja, povsod tam, kjer jc podnebje milo, prizanesljivo in kjer seje začelo vse, kar je na zemlji najbolj radodarnega in lepega.
To, kar beremo v Mojzesovi knjigi o stvarjenju, pomeni torej, da je bilo okolje na planetu že toliko nared, da si lahko imenitno preživel, pomeni, da je figovec že tam ponujal svoj sad, ki je bil kot tisti v raju nič manj poželenja vreden: svetlo, belo zeleno obarvan, z odliko in razliko, da ni bil prepovedan.
Tu ti e vemo, čc gre za tiste velike, o poletnem enakonočju zoreče lige, ki morajo skrbeti za
opraševanje jesenskega zaroda, zaradi česar jo imajo za opraševali» in ne za sad in zato cvetko imenovano: je kakor figa, a ni prava figa. Šele jesenska liga je pravi plod: to je belica, ki se ponu • ja v svetlo zeleni barvi, ali pa oboževana črnica, ki ni črna, temveč vijoličasta, z debelo, znotraj belo obarvano kožico in roza mesom in še tista, najbolj poznana, rjava, manj cenjena, a vsekakor odlična. Gospod Coluniella, vojak, agronom, poljedelec in pisatelj antičnega Rima, že pred dva tisoč leti, v svoji debeli knjigi De agricultura našteva enajst tedaj poznanih sort fige.
Iz svetopisemske pripovedi ne izvemo, katero od teh sta našla naša prastarša. Najdemo pa podatek, da jima je Bog »sej j J oblatih iz živalskih kož«. Zares hvalevredna gesla, saj je bilo oblačilo iz figovih listov povsem neprimerno, figovi listi so zelo raskavi in močno dražijo kožo, se pa tudi hitro sLrgajo. Bilo je dobro tudi zato, ker sta nesrečneža ob tem nepričakovanem darilu razumela, da sta sicer pregnana iz ljubljenega raja, vendar ne prepuščena sama sebi in da se imata v novem okolju in stanju zelo veliko naučiti.
Kako so se potem razvijali dogodki med dvema, je poznavalcem Pisma dobro znano. Tudi nadaljevanje zgodbe o figi ni povsem ovito v tančico pozabe. Treba je poudariti, da je imela v primerjavi z drugimi drevesi zelo važno vlogo. V zgodovini izvoljenega naroda je postala celo simbol svete knjige Torah.
To pa zato, ker je bila in je, seveda, še vsa, do najvišje mere, natrpana, »carica« z dobrinami in se iz njene središčne točke, skozi ozko odprtinico, cedi med, na nasprotnem koncu pa, iz odtrganega pedja, priteka mleko: vegetacijsko, a vsekakor zdravilno mleko, Tako torej: med in mleko.
Ta med in to mleko spremljata človeški rod od takrat, ko je prvi človek pljusknil iz Stvarnikove dlani v življenje, vse do danes in ga bosta še dolgo, dolgo, tako moramo vsaj upati, vse do konca tega vidnega sveta. Figa je torej preživela narode in cnnamije, potrese in praživali, 'JUngusko, celine in civilizacije, o katerih se nam niti ne sanja. Preži vela je celo vesoljni potop, vendar ne varno spravljena v Noetovi barki, kamor je svetopisemski očak po božjem naročilu moral spraviti na varno vsa tista bitja, ki so bila vredna življenja.
Kaj pa je sploh sprožilo to dogajanje okrog tega zgodovinskega plovila? Z a tiste, ki morda niso nikoli imeli prilike odpreti Mojzesovo kn j igo Stare zaveze, pokukajmo, kaj pravi. Ah! Ah! Pravi dobesedno takole: »Popačena je bita zemlja pred Bogom in zemlja je bila polna hudobije, in Bog je pogledal zemljo in, glej, bila je popačena; kajti vse meso je popačilo svojo pot na zemlji. Tedaj je Bog rekel Noeta: »Konec vsega mesa sem sklenil; ka jti zemlja je polna njih hudobije. Zalo jih bom, glej, pokončal z zemljo vred.«
Nato je naročil Očaku, naj si sLesa ladjo in naj naloži vanjo vse tisto, kar naj bi preživelo potop, se pravi Noe in njegova družina ter samec in samica posameznih vrst živali. Hudobneži menijo, da so se nekatere vrste takrat izgubile. A ne zaradi voda, temveč zaradi Noetove raztresenosti, vemo namreč, da je imel zelo zelo rad vino, no, in je v tem trudapolneni delu namesto samca in samice na ladjo spravil po dva samca ali dve samci: ti pa niso prav na noben način mogli nadaljevati vrste. Se zgodi.
No, ko so se vode unesle in se je pokazala mavrica, so vsi preživeli z olajšanjem poskakali ven iz Noetove barke na umito zemljo: kako je bik) lepo pričeti nov ciklus življenja, na očiščenem planetni
Kako pa figa v času potopa? Nič posebnega. Ali pa! Kako da ne! Ujmo je preživela zunaj
barke. Je to malo? Mnoge rastline so pomrle, segnile, mnoge ¡.zgnile za vedno. Ona pa ne. Ona je pila, Pila je in pila, do onemoglosti in obstala, bolj močna, bolj vsemogočna kot prej. Se je že kdaj zgodilo pred tem, se je spominjala, da se je Gospod Bog kesal, da je vse to ustvaril in vse spet pokončal, razen peščice. Počasi se je začela siriti navzgor po Sredozemlju, gor, gor, vedno bolj gor, po obalah Jadranskega morja, ki še ni bilo tako poimenovano, vse do naših krajev in potem po edem svetu, povsod tam, kjer najde podnebje, ki ji prija, kjer so zime mile in ne predolge. Tam se naseli, če ne gre drugače, celo v skali, všeč ji je ta naš brsteli, tudi trši lapor je ne ustavi, kot nič ga izvrta tja v globino, kjer vse objame s svojimi mogočnimi koreninami. Nič ne vemo, ali je figa sledila človeku ali obratno. Eno je gotovo: ustvarjena sta drug za drugega.
Kaj pa ima posebnega to zeleno bitje, da si je zasluzilo toliko simpatije, zanimanja in tak, že večkrat pozabljeni in spet in spet oživljeni sloves? Ima marsikaj. Ima toliko, da ji neopazno, skorajda nevidno sledi raziskovalec v svojem tihem, nam nevidnem laboratoriju, polnem tehnološko popolnih aparatur in novih znanstvenih pristopov. Prav tako nevidno in neslišno prihaja figa na svetovni trg, vendar ne v svoji originalni podobi, temveč v obliki zdravilnih: kapljic, kapsul in praškov. Me ne prepričajo tiste kapljice, niti liste kroglice, proč, proč z njimi! Tako pragmatično? Tako, da, in, če je treba, še bol i.
Figa je najboljša, ji aj bol j učinkovita sveža, živa, pravkar utrgana z živega drevesa, morda še vlažna od noči za skupni zajtrk s kosi in kobilarji in škorci. .Slednji so najbolj začeljem, ker priletijo v velikih jatah, ko se že javlja jesen in počistijo drevesa do zadnjega olupka.
Minilo je kar nekaj časa od vesoljnega cuna-inija, recimo nekaj tisočletij, ne bomo nikoli vedeti koliko, pa saj to sploh ni važno, saj v
vesolju časa ni, ko je kralj Ezekija zelo hudo zbolel. Poklical je svojega zaupnika in prijatelja, ki je nemudoma prihitel, in brž mu je bilo tl a no vedeti, da bo mož zagotovo umrl. Bil je v hudi zagati, v grlu ga je stiskalo, a moral je to prijatelju tudi jasno povedati, dolžnost je pač dolžnost. Istočasno ga je prav tedaj neka druga dolžnost nujno klicala drugam.
»Ti,« se je pol strogo in pol nežno nagnil k bolniku, »diagnoza: vnetje, čir, zastrupitev. Umrl bos in to prav kmalu. Si tik pred zdajci. Poskrbi za nasledstvo in to takoj. Meni se zdaj zelo zelo mudi. Grem! Moram, pa ne zameri, čemi ti spe, se vrne m, * je odvihral.
Bolniku je vzelo dih, tega ni hotel razu men ti, še manj sprejeti. Pretresljivo se je zjokal in prosil Gospoda življenja in smrti, naj mu podaljša življenje. Prijatelj, ki je bil že zunaj palače, pa je nenadoma začutil v sebi glas, ki mu je naročal, naj se nemudoma vrne k bolniku. Izaija je seveda brez odlašanja obrnil pete, pospešil korak in že je bil spet pri. hzekiju, kjer j e, pod vplivom nepričakovanega navdiha, brž naročil služabnikom, naj nemudoma pripravijo figovo pogačo. Figovo, da, da, prav figovo. Ca se razumemo! Rečeno, storjeno, Pogačo so služabniki pod Izaijevimi navodili položili naravnost na bolnikov zločesti čir in mož je takoj občutil olajšanje in naglo okreval,
V pogači se najbrž skriva naš obkladek, ki je bil navadno zmes figovega mesa in kakšne bolj ali manj zdravilne moke: tak obkladek so naši predniki polagali na bule in zobne otekline, ko so bili zobozdravniki nedosegljivi in to vselej z zaželi eni m učinkom. Sedanja znanstvena odkritja potrjujejo, da »ficus carica« deluje proti vnetju in torej proti bolečinam in še mnogim drugim bolezenskim pojavom,
Ta zgodba bi gotovo ne preživela časov, ko bi Ezckija ne bil kralj (tudi kralj je nebogljen, če ga daje zločest čir), prijatelj njegov in svetovalec pa sam veliki prerok Izaija, tisti, čigar vsaka beseda je poezija v naj višje m pomenu besede, tisti iz Tretje knjige kraljev Stare zaveze. Kralj je potem živel še celih petnajst let,
Kdor ni nikoli, niti slučajno zaplaval v žive frekvence teh visokih pesmi, ki so špica naše človeške poezije, našega navdiha, našega prihajanja in odhajanja, se ho nasmehnil naivnosti, ki še govori o prerokih.
Toda tudi prerok je človek, pravzaprav navaden človek, ki ga imamo za nenavadnega. Ca obstaja, o tem ni dvoma. |e, recimo posebnež, tako nekako. Ta posebnež ie poseben samo v tem, da nekatere njegove dejavnosti vplivajo na tiste predelčke možganov, ki mu omogočajo videnja. Katere naj bi bile te dejavnosti? Nič manj kot meditacija, meditacija, da, in parjena dvojčica, molitev, ne tista površinsko žuboreža, temveč tista globoka, globoka in še enkrat globoka, ki koplje v to, kar je sicer prikrito.
Vsako našo dejavnost urejajo naši možgani, in vsaka naša dejavnost deluje na naše možgane. Kaj pa naredi meditacija v človeku? Pritisne gumb na tisti delček, ki ti prekine stik s svetom, z materialnim svetom v taki meri, da postane celo telo neobčutljivo za zunanje stike in dražljaje. Takrat se našim očem razodene to, česar hi sicer nikoli ne videli, niti slišali in ne doživeli, hnak učinek v človeku utegne sprožiti kakšno posebno močno, stresno doživetje.
Preroki so torej lahko vidci s svojimi videnji ali posamezniki s svojimi posebnimi doživetji. Problem je samo v lem, ali smo sposobni razločevati liste prave od nepravih in namišljenih in to najprej pri sebi,
S temi pojavi se ukvarjajo celo znanstveniki na univerzah v Filadelfiji j n delajo, seveda, kot na vseh področjih, tudi oni svoje neverjetne preizkuse in študije. J n odkritja, seveda.
Kaj pa ima naša domača, preprosta figa skupnega Z vsem tem? Vse ima zagotovo nekaj skupnega z vsem. Pojavi sveta so neločljivo povezani, le tla je to največkrat .skrito, nedosegljivo. Ko bi bilo vse jasno, vse razodeto, no, ja, kaj bi bilo sploh treba še iskati? Na smrt bi se dolgočasili.
Prerok Izaija je do vseh teh dognanj prišel brez študij in poizkusov. Slišal je glas in mu sledil. Ni bilo prvič in tudi ne zadnjič. Vrnil se je k bolniku in dai pripravili figovo pogačo. Figovo! Vnetje, vročina, bolečine so nam ah popustile. Kralj je bil izven smrtne nevarnosti. Zakaj ni dal prerok pripraviti, recimo, koruzne ali pa datelj nove pogače? Zato ti c, ker so bili prebivalci Sredozemlja že takrat zelo dobri poznavalci rastlin in njih skritih moči, Prvi in najboljši poznavalec je bil ponavadi tisti, ki je imel stalen in neposreden sti k z zemljo, tisti, ki je list, sad, korenino jemal v ruke, jo pokušal in preverjal. Je užitna ali ni? Je strupena? le koristna?
Pogosto ¡c strupena rastlina tudi koristna, zdravilna.
No, in spet je minilo nekaj tisoč let in figa se je ¿e bila ustoličila v teh, ki jim zdaj pravimo naši kraji, ki so do nedavnega bili za kratek čas tisoč let resnično naši in samo naši. Je bilo lepo, kaj? A so vedno manj naši, po naravnem zakonu prihajanja in odhajanja, nastajanja in minevanja.
Fige so bile enostavno povsod in hvala Bogu, da so bile. Nekaj fig in kos kruha in bil je zajtrk, včasih celo večerja ali kosilo. Je strica bolel zob? Takoj vročo figo na obolelo mesto, prav kakor pri kralju Ezekiju pred tisoč in tisoč leti, saj je bil zobozdravnik redka žival, tani nekje v mestu in to samo za gospodo,
Fige niso bile le za čas pomanjkanja ali vojne. Bile so zašiljene, kdor jih ni imel pri hiši, jih je z lahkoto in z veseljem dobil v dar od soseda al i sorodnika. Bilo jih je zares veliko. In Lako so si vsi od kraja kuhali marmelado, zeleno ali črno, s pečenimi mandlji in brez, in z zrnom soli in popra ali pa listo iz male knjižice furlanskih menihov, ki so včasih, ko jih je letina puščala na cedilu, odnašali v Furlanijo velike lovore barkovljanskih fig, tako da si je samostan preskrbel ozimnico.
Spoznala sva se na vlaku. Ves čas je molil rožni rencc, ki ga je tiščal v žepu, skritega, vse dokler nisem iz torbice povlekla vrečko z malico: žemljico in štiri fige. Štiri.
»Oprosti, draga sestra, jaz bi Le ne smel nagovoriti, a stvar je preveč važna,«
Vzelo mi je dih.
»Prosim, prosim, kar.«
»Kje pa si dobila te lepe lige?«
Stalo me je kar nekaj napora, da se nisem zasmejala,
»Na domačem vrtu, spoštovani pater.«
Oči so mu zažarele. Ni bil več mlad in vendar še vedno zelo lep.
»Obredel sem Ponte Rosso in pokrito tržnico v 'Prstu. Nič. Nili ene lige. Je lo mogoče? Še verjeli mi ne bodo. Pri nas jih enostavno ni. Nekaj je pobrala suša, druge toča, Mi za zimo pa nič!«
»Vem, To je zato, ker so temperature te dni zelo visoke in figa se zelo hitro pokvari. Vidim pri nas. Vsak dan jih je treba obirali, dobesedno hodimo po njih in obiskujejo nas roji os in sršenov in veliko jih gre v odpad.«
»Prav težko mi je to poslušali!«je vzdihnil.
»Spoštovani gospod pater, če vam dovolijo, nas smete čim prej obiskali. Pu nekaj košar prinesite s seboj in kakšnega pomočnika, zelo vam bomo hvaležni. Doma recite, da morale opraviti dobro delo, pa je.«
»Vidite, vidite, Dio vede e p rov vede, Bog vidi in previdi, potem pa recite, da ni tako. Predstojnik mi bo gotovo dovolil, da vas obiščemo, prav gotovo.«
Pater Benjamin je zares prišel, skupaj s starejšim redovnikom in petnajstletnim fantičem, in kar niso mogli verjeti, da lahko oberejo vse od kraja.
»Vidite, jutri bomo imeli spet te p ih iz fig na tleh! Malo vročina in malo dež, joj!«
»Dio vede e provvede, če dovolile, oberemo tudi Liste male, ki še niso dozorele,« je pater Benjamin poskakoval od zadovoljstva» mi pa tudi, ker smo bili rešeni more naglo zorečih fig in os in sršenov
»Toda čemu vam zelene hge?«
»Eh, eh, to pa to! To je naša specialiteta, marmelada in pa liker: ker figa z zorenjem pridobi veliko količino izvrstnih snovi, izgubi pa nekatere zelo zelo važne, ki so edinstvene, prav redke. Zato jo je treba ujeti, preden dozori, preden prične kopičiti sladkor«
Gledali smo ga z začudenjem in občudovanjem.
Potem so se poslovili, obloženi kot oslički, a srečni in potešeni, na večerni vlak, tisti, ki jo ustavljal v vsaki vasi, ija proti Furlaniji.
Pred mrakom so prileteli škorci in obrali vse» kar je ostalo tam gor, nedosegljivo na Umkih in previsokih vejah.
Sredi noči se je razbesnela tramonlana in temeljito oprala vse, drevo in zemljo in nas, aaah!
Ni minil teden, ko smo riu kljuki vhodnih vrat o a vrt našli torbico z zahvalo in darilom patra Benjamina in njegovh: stekleničko likerja in drobno knjižico: »Kuharske skrivnosti samostanskih redov,« tako nekako bi zvenel prevod. 1'ista mala knjižica ponuja, med drugim, tudi zanimiv recept marmelade iz zelenih, v smislu še maj h nih, povsem nedozorelih fig. Likerja pa ne. Taje moral ostati skrivnost. A ni rečeno, da iz ljubosumja. Z rastlino nikoli ne vemo vse do kraja, kako in kaj. Iz mandeljčkov marelic je mogoče pripraviti tako odličen liker kakor odličen strup. Ne kaže delati reklame. *0M
Radio
Novela je bila priporočena za objavo na 44. literarnem natečaju revije Mladika
Darinka Kozinc
opoldanska tišina je kot pokrov legla na skriti kotiček, kjer j e it nekdanjega mlina nastala počitniška hiša, potisnjena ob gozd s šumljajočim potočkom pred njo. Ovita v zelenje: zelen travnik pred njo, zelena drevesa iz katerih so s temnim nadihom izstopale smreke in ona zleknjena v zelenem ležalniku. Bilo je čudno poletje z veliko vode in svežo naravo, ki v julijskih dnevih še ni okusila suše in vročine da bi listje spreminjala v uvele cunje in travnike v rjavkaste zaplate.
Knjiga, kiji ¡e slonela v naročju je bila težka, črke so jo uročile da se je pogled dobesedno pripel nanje. Pisatelj jo je peljal iz zelenja na sipine puščave, kjer jih veter nežno preoblikuje po svoji podobi in v pljučih je skoraj začutila suhi puščavski zrak pomešan z drobnim prahom, Stopala je z njim po ulici Grande Chomiche, veličastni dolgi promenadi ob morju, do v odmevajočo ti šino pristaniškega okraja z uličicami, tlakovanimi z okroglimi kamni in migljajočimi plinskimi svetilkami ob pomolih Alexandrije. Sledila je zamotan im miselnim vijugam Lawrenca Durrella, in nato dvignila pogled od zajetne, v preprosto belino odete knjige, se ujela na nasprotni breg, kjer so zrele trave rahlo valovile v nežnih pre ■ mikih zraka in skušala prenesti tako drugačen pisateljev svet v počitniški popoldan,
«Hej, mama!« sin je stal v svoji vitki velikosti med vrati in v rokah držal v vinsko rdeče plastično ohišje odet radio, zvočnika pripeta na osnovno ogrodje sta grozila, da bosta odpadla.
«Kaj je spet ta ropotija?« ¡e zagodrnjal, temne oči, ima take kot inoj oče, jo je presunilo za hip, so jo gledale malone očitajoče.
«Vse znosiš sem od doma, ra naš vikend je že prava ropotarnica,« je dodal,
Nasilno vržena iz sanjajočega trenutka, seje s pogledom sprehodila preko grobo tesane mize, kjer je počival prenosni računalnik in v črn, z rdečo obrobo v etui ujet ipad do staromodnega radia v sinovih rokah..
»Vrni ga tja, kjer je bil!« jo rekla skoraj trdo.
Fant je nejeverno zamajal z glavo: »Ma, kai ti bo ta škatla, komaj še kaj škreblja!«
»Ima svojo zgodbo,« je zamišljeno rekla, zaprla knjigo in sc dvignila z ležalnika.
Bose noge je vtaknila v natikače in sinu nežno, kot bi jemala dragoceno in krhko stvar, vzela radio iz rok.
«Kai ne vidiš da je stolp?« jc rekla 7, nasmehom.
»Glasbeni stolp, daj no mama, kaj tvezi s!«
»No, pa je bil, vsaj za carinike se je nasmehnila.
Kajti ...
... leta 197R nekatere stvari niso bile tako enostavne, niti tako zlahka dosegljive kot je mogoče videti danes, in zlasti, marsikaj je bilo drugače. Bivati ob meji je pomenilo privilegij, toda ne ob katerikoli meji. To je bil a meja, ki so ji rekli »okno v svet« in to okno je bilo za tiste ob njem priškrni eno in skozenj so se lahko sprehodili pogosteje kot tisti, ki niso bivali ob njem, To jim ie omogočala drobila knjižica s sivkastimi platnicami in rubrikami za žige, ki je bila rezultat dolgotrajnih pogajanj med dvema državama. Prepustnica, \a-sciapassarc. Na to knjižico sn bili ponosni politiki. Osimo. Omogočala je vstop v svet, kjer so se izložbe bohotile od bogastva razstavljenih stvari. Stvari! Stvari! Elegantne! Razkošne! Bleščeče! Domiselne! Tako lepe! Prelepe! Stvari na katerih se je naslajal pogled in je hrepenenje po njih treznilo pomanjkanje lir v denarnici.
In potem vračanje »skozi okna v svet« nazaj v sivkasto realnost zaznamovano s pomanjkanjem stvari. S trepetajočim korakom do mejnega prehodil, kjer je italijanski carinik naveličano zamahnil z roko dalje, ko je zgolj ošinil prepustnico ali pa jo za trenutek prijel v roko, malomarno prelistal in vrnil, ne da bi si dobro ogledal postave pred sabo, Jugoslovani! Kot mravelj jih je bilo. In niso bili občutljivi na neprijaznost. Sodila je zraven, želja po stvareh in njih posedovanju je bila močnejša, hrepenenje je odrivalo zahtevo po dostojanstvu. In lire niso smrdele, dinarji rudi ne, četudi so jih namrgodeni trgovci podcenjujoče slabo menjavali.
Pri mizarju sta dala izdelati nizko omarico iz desk češnje, ki so samevale na podstrešju domače hiše. Omarica z rdečkastim nadihom je dobila svoj prostor v novem stanovanju med kuhinjo in dnevno sobo,
»Tu bi bilo primerno mesto zanj, za radio,« je zamišljeno rekla, ko je njena dlan zdrsnila preko gladke, lakirane površine,
»Poglej v Gorici! Najbrž boš našla kaj primernega. Problem bo, če ti ga ne bodo dovolili prenesti preko meje. Sverc odpade!« je rekel njen mož.
Bil je krasen popoldan, jesen je komaj vidno oškropila listje kostanjev s svojimi barvami, ko je fiat 126 p mirno predel skozi drevored, in kljub majhnosti, ljubkovalno mu je nadela ime avtomobilček, je avto komaj stlačila v vrzel med alfo in poklapano platano na majhnem trgu pred cerkvijo.
Trgovini so rekli pri Rjavcu, nad vhodom pa se je rumeno svetil napis Riavez. Pelke so se ji zatikale med granitne kocke starega mesta. Malce negotovo je obstala pred izložbo.
Lahko bi rekli, daje bila ljubezen na prvi pogled, če je seveda možna ljubezen med stvarjo in osebo. Kraljeval je mi polici med vsemi drugimi, daljši zaradi dveh dodanih zvočnikov, rde« barve s srebrno svetlimi obrobami. Žarel je s tisto svojo rdečo barvo med vsemi ostalimi radioaparati v sivkastih, srebrnih in črnili tonih. Izstopal in se ponujal. V^zemi mei
Hladilniki, pralni stroji so stali v vrstah, televizorji nanizani na policah so z migetajočimi
ekrani opozarjali nase, mali gospodinjski aparati so krasili police za hrbti v belo oblečenih prodajalcev, ki so se kot posvečeni gibali med kupci in razstavljenimi predmeti.
Obstala je tam, v trgovini, za hipec izgubljena, torbico je tesno prižela k boku, da ne bi z njo zadela ob kakšen dragocen, po novem dišeč strojček na polici. Prisluhnila je brbotanju mešanice slovenskih in italijanskih besed ter čakala, da se je usmili kdo izmed belo oblečenih angelov.
Pogled pa se ji je znova in znova vračal k njemu, radiu izvrstnega dizajna oblečenemu v rdeče ohišje. V mislih je ugibala kolikšna bo cena. Zagotovo visokaI seje bala.
»Pregol«
Beli angel z redkimi, natančno urejenimi lasmi, se je preko zlatega roba očal zazrl vanjo.
»'kisli radio bi si rada ogledala!« je rekla tiho kot bi se v tem hrupnem prostoru prepikanem z italijanskimi besedami sramovala lastnega jezika. Trgovec je sledil njeni roki.
»Solo un momentoh je spet rekel in s pogledom zataval preko vseh razstavljenih bleščečih predmetov,
»Andreal«
Svetlolas, vitek fant je odložil škatlo na polico in se z vprašajem v očeh približal.
»Luiptirla siovenol«. ¡c rekel angel z redkimi lasmi in jo prepustil mladeniču.
Zazvenelo je prijetno in domače, četudi z odtenkom tujega mehkega naglaševanja slovenskih besed, kn ji ¡c rekel: »Kaj si želiš te?«
Radio je previdno položil pred njo.
»Vidite, to je pravzaprav stolp, zvočniki se lahko vzamejo proč.«
Očarani) je strmela vanj, se dotikala gumbov, izvlekla anteno, drsela po trdi plastiki ohišja.
»Kaj pa cena?« trudila se je da bi vprašanje izzvenelo kar se da brezbrižno*
»Bom takoj videl, koliko koštah je rekel Andrea, izpod pulta je potegnil razkošen, bleščeč katalog in se zatopil vanj.
Uf, bo drago, je tesnobno razmišljala, ko je A n dre a hitro obračal strani in s prstom drsel preko fotografij izdelkov.
Cena je bila pričakovano visoka. Trgovec je zaznal trzljaj na njenem obrazu, ko ji je povedal ceno:
»Eeee, je nov dizajn, je lep, ni kaj! Ma bom vprašal gospodarja, mogoče bo nardil škontn]«
Pustil jo je tam, pred pultom, samo z radiom, ki jo je mrtvo opazoval z obema zvočnikoma kot z dvorna velikima očesoma in divjim razmišljanjem ali je vzela dovolj denarja, ki ga je pred cariniki skrila za elastiko spodnjih hlačk .
»Pet tisoč lir manj ram ga tiardimoU* se je prodajalec vrnil s ponudbo.
»Ne vem, če ini bodo dovolili, da ga s prepustnico prenesem preko carine. Cena je previsoka,« je Lesnubno rekla.
»Ma, vam nardimo dva računa,« jo je takoj reševal iz zadrege Andrea.
In tako seje odločila. Bo pač tvegala. Radia ne moreš razstaviti nadele in ga skrivaj prenesti preko meje. V stanovanju bo vsem na očeh in preveč vpadljiv, četudi ima prijavljeno tisto staro škatlo, bi ga odkrili. Carina je neovirano vstopala v stanovanja in preverjala, dovolj bi bil namig nevoščljivca in že bi pozvonili pri njih.
Tesnoba jo je grabila v svoj objem, ko je z radiom na zadnjem sedežu avtomobilček škrebljal skozi kostanjev drevored proti mejnemu prehodu. Italijanski carinik je najprej pogledal v prepustnico, nato ošinil nio in še škatlo na sedežu. Pozorno in napeti) je spremljala izraz na njegovem obrazu, kot bi hotela razbrati kaj jo čaka. Zazdelo sc ji je, da je rahla senca dvoma liušknila preko njegovega obraza, ko ji je brez besed čarob ni dokument potisnil skozi odprto avtomobilsko okno v nastavljeno dlan.
Kolona vozil pred njo se je počasi, veliko prepočasi premikala. Stop, ročna zavora. Prva. Plin. Stop. Ročna. Prva. Metrski premiki. Trenutki so se vleki i, srce je galopiralo kot preplašen konj.
»Radio bi rada prijavila,« je s težavo rekla proti rokama, obraza carinika ni videla, ki sta gledali iz rokava rjavkasto oker uniforme in brskali po njeni prepustnici. Roki sta razprli račun trgovine Rlavez. Šelestenje, tišina. Trenutek je bil neznosno napet.
»Zapelji tja!« je slišala ukaz, roka ji je nakazala smer.
Ubogljivo je parkirala, stopila iz avla in pustila cariniku, da se je zrinil na zadnji sedež. Bil je mož mrkega videza, eden izmed tistih uvoženih, ki so natančno spoštovali navodila nalita v spomin njihovih glav. Največkrat eeio preveč dosledno! Včasih pa tudi zanalašč!
Tesnoba v njej je rasla in ji je dajal jasne namige, da ne bo šlo, da se bo z radiom morala vrnili v [talijo. Molče in resnobno ie stala ob svojem malem avtu in opazovala carinikove roke, ki so brezobzirno premetavale njen nakup, njeno ljubezen, njen radio kupljen za težko privarčevani denar.
Končno se je skobacal iz avla: »Moraš natragU
Z odsekanim gibom je zaokrožil po zraku, njegov obraz ni izražal ničesar. Ni bilo pogajanja, propiisiriico je obdržal.
Srce ji je v prsih dobesedno poskakovalo, misli so vrvele, imela je občutek, da ji bo razneslo glavo, ko je obračala avlo. Kaj naj s lori? Radio je plačala! Kam naj ga da? Odvrže? Pelje nazaj v trgovino?
Od sramu in jeze so ji žarela lica, počutila se je razgaljeno, osramočeno, krivo, vsem na ogled. Zadrževala se je, da ni zavpila, kaj sem pa zagrešila, leta prekleli radio bi rada imela na svoji ličili omarici, samo to! Pošteno sem ga kupila in pošteno bi ga rada nesla preko meje. Za plačilo! Nisem nobena zločinka, nič nisem zagrešila!
Carinik je počakal, da je obrnila, nato seje mirno, kot, da j c opravil pomembno dolžno sl, podal na drugo stran, za vstop v Italijo. Izognil seje njenemu pogledu, brezbrižno ji je izročil propustnico. Italijan ni vzel dokumenta, ki mu ga ie molila skozi okno avtomobilčka, vajen podob nih prizorov, se je le nasmehnil in zamahnil z roko. Avantii
Prepuščena j c bila sama sebi.
Razmisliti je morala.
Zapeljala je v drevored, ki ga je barvala jesen, zadnje kar bi ta trenutek zaznala, je bila njegova lepota. Parkirala je ob strani in ugasnila motor, Kaj sedaj? Zajela je glavo v dlani. Nekdo je potrkal na steklo. Starejša ženska jo je s sledjo 'zaskrbljenosti v očeh, gledala. Odkimala je. Vse Je v redu, nič mi ni!
Ženska se je oddaljila, njen vprašujoč pogled pa se je še vedno vračal k njej. Zbrala se je, globoko vdihnila, Enkrat, dvakrat. Pogum se je kot prestrašen kuža vračal. Pa kaj!
Porodila se ji je ideja. Poskusila bo na drugem bloku! Zaiskrila seje iskrica upanja. Mogoče bo pa tam pri ruši hiši carinik, ki bo dajal vtis, da verjame višini zneska na računu, mogoče! Mogoče bo celo carinik, ki ga vsaj na videz pozna ali
pa carinik, ki bo tega dne dobre volje ali pa tak, ki bo ¿e utrujen in mu bo vseeno. Ali pa bo eden izmed tistih redkih carinikov, ki so imeli srce. O, ja tudi taki so bili! lil te SO običajno nameščali na mani pomembne prehode, na maloobmejne. Obrnila je ključ, motorje zapredel. Mednarodni prehod je bil natlačen s tovornjaki, njen avtomobilček je bil med njimi skoraj neopazen, majhna škatlica, ki j e po pomoti padla s tovornjaka Toda ostremu očesu moža v okrasti uniformi ni ušla. Tokrat je morala škatlo l radiom odnesti noter, v zgradbo, na carino.
Ni se mogla otresti neprijetnega občutka kot da vedo zanjo in njen radio. Seveda, telefonirali so, predvideli so, da bo poskusila na drugem bloku. Kako je naivna! Prava trapa!
Soba le z enim kosom pohištva, temno mizo Z zdrgnjeno ploščo na katero je položila svoj zaklad, je delovala neosebno in pusto.
Carinik je z enim očesom ošinil račun, z drugim škatlo, niti odprl je ni.
Odkimal je: »Tega ne morete uvoziti, predrag je, ¡1 res ega dovoljeno ceno!*
»Toria, saj . ..,* je poskušala šibko ugovarjati. »Kaj mislite, da smo bebci, ki nič n c vedo, v trgovini sovam napisali to ceno, vemo, kako to delajo! Mi vse vemo!« je dvignil glas.
Zlezla je skupaj, še tega ji je treba, da ga razjezi. Nato je stopil k vratom in zaklical: »Hej, Juvo, lahko prideš za minutko sem?«
Jovo, ki je vračal potni list skozi okno avta z ljubljansko registracijo, je s kretnjo namignil drugemu naj počaka in sc z dostojanstvenim korakom približaL Ocenjujoče je ošinil radio v rdečem ohišju,
»Pa ne može se tako. Ovoje stolpi« je podal svoje mnenje.
»Sedaj ste slišali še eno mnenje! Nazaj ga boste peljala,« seje glasil dokončen in neomajen sklep, Sklep na katerega ni pritožb, je grenko pomi s! ¡laže doživeto, le igralci so hili drugi. Vzvišeni igralci v uniformah, ki so z lahkoto, z eno samo kretnjo sesuli njeno hrepene n ¡e. Spet sc ¡c znašla v drevoredu. Lc da je tokrat vedela, kaj ji je storiti.
Parkirni prostor pred cerkvijo jo ¡c pričakal, kot bi ga zapustila pred nekaj minutami- i.e da je bil sedaj drug avto, rumena Lancia s črno tablico. Z veliko škatEo v rokah, negotovo, zatikajoč se
na granitnih kockah, zardelih lic in razmr šenih las, le kdo bi mislil trn videz po taki preizkušnji, je spet stala pred vhodom v trgovino pod rumeno utripajočo tablo. Vstopila ie v razsvetljeno bleščavo prostora, med belo oblečene prodajalec, v tem času, ko je zaman iskala izhod za svoj radio in zase, se je ¿e zmračilo. A n drča je takoj uganil, ko jo je zagledal.
Spret n n, med vsemi tistimi vrstami strojev in naprav, je pohitel do nje: »Niso pustili?* Bil je sočuten.
Odkimala je. Izraz ponižanja in utrujenosti sc je sprehodil preko njenega obraza, šlo ji je ti a jok,
»Ga lahko za kakšen dan pustim pri vas, dokler,,,?«
Andrea sc ji je razumevajoče in toplo nasmehnil. Pogrel jo je ta nasmešek, najraje bi se naslonila na rame tega mladega neznanega prodajalca, ki je govoril njen jezik in pustila solzam, da bi zmočile njegovo belo haljo..
Zadnje atome moči je povezala skupaj in se zadržala.
»Boste Vidici, drugi bot bo šlo!« je rekel toiaže če in ji vzel škatlo iz rok.
Rešena bremena, daje njen radio vsaj na varnem, se je skozi mrke poglede carinikov vrnila domov, kjer jo je malone očitajoče sprejela prazna površina po lesu dišeče omarice.
Naslednji dalije sonce vlivalo optimizem in temperatura je bila za začetek jeseni neverjetno visoka.
Šla bom s kolesom, je pri sebi sprejela odločitev, svoj radio bom peljala na njem, vsem na očeh. V njej se je porodil občutek, da bo mogoče Ea dan zanjo uspešen, Povedala jim bo, da ta radio ni nikakršen stolp, da ima kar tako, zaradi dizajna dodana zvočnika. Da tako bo rekla! Ne bo si dovolila, da bo ohromljena od strahu.
Kolo, zelen poni z močnim prtljažnikom, je potegnila iz kolesarnice. Rali ta sapica je božala njena lica, z nogami je potiskala pedale, na granitnih kockah j c kolo poskakovalo, ko se je peljala mimo izložb, navzdol, do trgovine, kjer jo je nekje zadaj, v skladišču čakal njen radio.
Andrea, prijazni svetlolasi fant iz trgovine Riavez, ji je škatlo c radiom odnese! do kolesa in ji ga pomagal namestiti na prtljažnik. Njegov srečno iti ciaoje zvenel iskreno in bodrilno.
Ml. A Dl K A ** 06 - IftTS | 57
literatura
Da se danes vsaj ne bi več srečala, si je zaželela.
Z eno roko je trdno držala balanco, z drugo pa škatlo 7. dragocenim tovorom na prtljažniku, ko so neravna tla tresk kolu in njo na njem. Tako seje pripeljala do carine, skozi kostanjev drevored, med izpušnimi plini avtomobilov, mimo naveličanega obraza italijanskega carinika in obstala pred njim. Okrasto rjavo uniformo z rahlim odtenkom zelene. Tretjič! V tretje rado gre, se je spomnila. Toda tokrat ga bo lahko gledala naravnost v oči!
»O, glej no! Očitno si padla na izpitu!« jo je sprejel od nekod znan glas.
Kapa in uniforma sta ga nekoliko spremeni Ji, vendar ga je prepoznala. S {»trpi n z vozniškega izpita. Skupaj sta sedela zunaj, na klopi, vsak s svojo knjižico prometnih predpisov in čakala, da sc odprejo vrata dvorane.
Olajšan nasmeh ji je spreletel obraz. Znanec! Pa sc j c hitro zbrala, F,j, punca to nič ne pomeni, on je sedaj v službi in kdo ve, kako si razlaga predpisei
Roko je položil na balanco kolesa.
x*V tako lepem dnevu je na kolesu lepše,« je odvrnila previdno.
»No siti sem se le pošalil,« se je zresnil. »Kako pati gre vožnja z avtom?«
»Na začetku je bilo kitr naporno, mislila sem, da me za vsakim ovinkom čaka grdo presenečenje, Roke so se mi na volanu polile, po hrbtu mi je curljalo. Na cilj sem običajno prišla vsa prepotena. Tudi pozimi. Sedaj pa ježe bolje!«
»Noja, dekleta ste bolj previdna,« se je spet nasmehnil, -»zato pa vasje manj med povzročitelji nesreč.«
»Em m m, rada bi prijavila radio,« je rekla in mu pomolila račun. Vzel ga je in škatlo komaj ošinil.
»To ne bo šlo brez carine! Pridi z mano!« ji je rekel,
Roloje previdno prislonila k steni, čakal jo je v odprtini vrat. Snela je škatlo s prtljažnika in stopila v mračno notranjost. Peljal jo je k okencu. Postopek je stekel.
S papirji in radiom v roki je stopila v sončen dan. Vse se je smejalo, njen slučajni kolega z vozniškega izpita, čari narta za okencem, znanka, ki jc prišla mimo.
»Naj ti ta tvoj radio sporoča le dobre novice,« je zaklical za njo, se dotaknil kape, ko mu je pomahala v slovo.
Ko seje dovolj oddaljila od bloka, ji je ušel vesel vzklik:
»Uspelo je! Uspelo!«
Začuden pogled gospoda srednjih let ie njen srečni vzklik utišal. Toda oči soji žarele, bila je srečna! Da srečna! Zaradi mrtve stvari je bila srečna! Ker so bile stvari nedosegljive, Ker so jih imeli drugi, na oni strani meje, oni pa ne! Ker so stvari vzbujale hrepenenje, ker si se s stvarmi postavljal pred znanci in prijatelji, ker so razveseljevale oko, ko si jih pogledal, Ker so bile končno tvoje z veliko odrekanja!
Položila ie radio poleg prenosnega računalnika, stal je tam, na mizi, rahlo staromoden in okoren. Nežno seje dotaknila plastike, ki .sc je v tem času postarala.
Plastika se ne stara lepo! jc pomislila.
Vrnila seje k ležalniku, sinje izginil v notranjosti hiše. Kam ga bo dala, bo še premislila. Zagotovo mu ne bo dovolila, da ga odnese na bolšjaka. Zaradi hrepenenja si zasluži vsaj v vikendu častno mesto, tudi če bo škrebljal. Požvižgala se bo na feng shui, na pretoke energij in na stare izrabljene energije.
Tu bu ostal in jo spominjal na neke čase, ki so odšli. In nič ji ni Žal za njimi! Sedaj je obdana s stvarmi, preveč stvari ima, vendar se ne zmore ločiti od njih. Povsod jih ponujajo, izmišljujejo si nove predmete in stvari, dve za isto ceno, s popusti, z zbiranjem (očk, denarnica je napih njena od različnih plastičnih kartic ugodnosti. Vse spravi, še vedno! Tisti, ki poseduje največ stvari, je zmagovalec. Stvari ga delajo uspešnega, uglednega, mu dvigajo ceno v družbi!
Sin težko razume, raste! je v obilju, njemu je vse normalno, kar potrebuje, kupi, Česar se naveliča, zavrže. Ni navezanosti, ni hrepenenja po stvareh. So dosegljive. So samoumevne. Pravzaprav jih je že preveč.
Lawrence Dur rdi jo je potrpežljivo čakal, da jo s seboj popelje v čarobni svet, tako drugačen kot zelenilo tega poletnega popoldneva, ki jo j e spomnil na ovire, trud in hrepenenje. Udobno se je namestila in odprla debelo knjigo.
Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke
VilL Domače živali
Mirella ürdih
Kolikor vem, smo imeli vedno kakšno žival pri hišk najrajši mačko, ki naj bi nas obvarovala pred mišmi. Prve se sicer ne spominjam zavestno, saj je najbrž bila tu že pred menoj, ker je na fotografiji Že normalno velika, ko jaz se nisem shodila. Na drugo, trobarvno - torej samičko, imam pa zelo konkretne spomine. Dvakrat na leto* spomladi in pozno poleti, je skotila po pet mladičev, kar [c predstavljalo poseben problem, ko so nekoliko zrasli in jim je bilo treba poiskati nov dom. Zato jc morala Teta Milka vsakič „reducirati“ njihovo število. Enega ali dva je pa bilo vendarle potrebno obdržati, ker bi jih muca pogrešala in smo tvegali, da bi zbolela zaradi zastajajočega mleka, kar se je po več letih tudi zgodilo, tako tla smo se morali še od nje posloviti.
Nekoč pa rti bilo nikogar doma, ko se ji je dopolnil čas, zaradi česar se je zatekla na skedenj k Bi r sovi rtu A komaj je opazila, da smo spet tu, je z gobčkom prijela mladičke posamič za zatilje, pritekla do doma, skočila čez plot ter jih varno položila na pripravljeno ležišče. Ko so se jim odprle oči in so shodili, so se skobacali na prosto. Takrat je bilo nadvse zabavno opazovati, kako se skupaj igrajo in lovijo za rep. Vidno so odraščali in kmalu jih je bilo potrebno oddati, zato da bi se muca lahko posvetila naslednjemu rodu.
Od njenega zadnjega legla srno obdržali belo-rdečega mladička, ki sc
je - skopljen - imenitno razvil, Rad je čepel na stebru ob hišnem vogalu, od koder sc je razgledoval po soseski. Ko sem jaz prihajala domov in sem zavila z Ulice san Čili no na Rrandežijo ter ga že od daleč poklicala, je takoj skočil s svoje opazovalnice, mi pritekel naproti in se mi muzal okoli nog, čeprav mu nisem prav nikoli nič prinesla in sem ga česlo dražila, ko je dremal na pokrovu vodnjaka, tako da me je kdaj tudi popraskal. Rad je lovil miši, ki nam jih je seveda prinesel vedno pokazat, a včasih tudi kakega ptička, zaradi česar s e or ga vsakič pokarala v upanju, da razume, da tega rte sme.
Še bolj kot doma, je bilo potrebno imeti mačko v trgovini, zato da ne bi predrzna miš ali podgana načela kakšne zaloge ali onesnažila skladišče.
da je vidci, kako ¡o j c sosednji gosti in ¡car ulovil in jo vrgel na kamion, ki je ravno vozil mi mo. Nevera, zakaj gaje mucka tako motila, a kolikor sera razumela, je bil splošno znan kot robat prepirljivec. Nas je pa neprilika tako prizadela, da nismo poslej imeli nobene druge mucke v trgovini in smo si morali drugače pomagati. Nekaj let smo doma imeli tudi lepega rumenega kanarčka, katerega kletko srno poleti obesili na vrtu na ringlojevo drevo, kar mu j e očitno prijalo, ker j c takrat še prav posebno lepo žvr-gulel. Med vojno pa smo v prizidanem malem kurniku imeli tudi dve, Tri kokoši.
Posebnost je bila želva Nina, ki je poleti kolobarila po malem vrtu, jedla solatne liste ali jabolčne rezine. Sošolke, ki so ¡o prišle kdaj pogledat, so seje, v nasprotju z menoj, kar bale, Meni pa je bila zelo domača in sem jo rada pitala. Nekoč sem vendar bila premalo pozorna ... in že meje ugriznila v prst, a za srečo brez hujših posledic. Ko je bila zima pred vrati, se je zarila v zemljo, da nismo vedeli, kje ¡e. Šele spomladi se je spet prikazala ali je nanjo zadel kopač, ki nam je vsako leto prekopaval gredice. Enkrat je pa naletel le na prazen oklep, Zaradi hude zime ali določene starosti je tudi njej odklenkalo,
„Nona, zakaj si nisi spremenila priimka?"
S Lem vprašanjem me je septembra 2015 presenetila Štirinajstletna vnukinja Irena. Nemara so o provracilu poitalijančenih priimkov govorili v šoli ali v sorodstvu ali kar v družini. Težko je, odgovoriti rta kratko, saj ie problem., vsaj v mojem primeru, kot sc meni zdi, nekoliko kompliciran. Tako, na hitro, bi rekla, v prvi vrsti, zato da ne hi imela problemov z italijansko pokojnino. Drugič pa, zato ker sem s poroko kol je bilo svoj čas v navadi - prevzela možev priimek, pa čeprav takrat še v poitalijančeni obliki, kot priča prva osebna izkaznica, ki sem si jo naredila po poroki.
Ko sem se rodila, sem poleg treh imen, lastnega, Mirella, ter imen obeh krsinih boter, Annn in x\laria, prejela kar dva priimka, ker je moj oče, potem ko j c kor najstnik zapustil rodno Kostanjevico na Krasu j ti živel že več let v Trstu, bil posinovljen. Zato je lastnemu priimku moral pripisati še drugega, ki je bil v času fašizma seveda tudi "povrnjen v italijansko obliko” - restituito ndla farma itnliam, kot piše na dekretu, in postal Alberto Urdini Marcusi namesto Albert Urdih Markuša, ko bi obveljalo, kar piše na najstarejših dokumentih.
Zato je tudi učiteljica Lojzka Brana, ki nas je, otroke, leta 194b pripravila za prestop iz italijanske v slovensko šolo, n:i potrdilu o uspešnem obisku pripravljalnega tečaja zapisala oba priimka v italijanski obliki. Na prvih spričevalih osnovne šole pa piše samo Urdih. Šele kas n j e, od nižje srednje naprej, je pisalo spet v poitalijančeni obliki, gotovo iz birokratskih razlogov, ker je to pač še vedno veljalo.
Kolikor vem, sprva ni bilo Liko enostavno, pridobiti zopet originalni priimek, kot opozarja tudi Milan Gregorič v podporo profesorju Jožetu Pirjevcu s svojim člankom TJ potujčevanju slovenskih
dalje
Zaradi njene naravne radovednosti se pa kaj lahko zgodi, da mačka zabrede v nesrečo, To Ulici Fabio Severo je bilo v primerjavi z današnjim stanjem sorazmerno malo prometa. A morda se ie prav zato zgodilo, da je kakšna preveč radovedna in neprevidna žival končala pod avto. In je bilo poLrebno poskrbeti za nasledstvo,
V posebnem spominu mi je ostala mlada mucka, ki je bila prava lepotica. Kožušček je bil izredno lepe, enovito srcdnjcsivc barve 7 bdim podbradkom in belimi prednjimi tačkami. Tudi ona se je začela razgledovati po okolici, ko je naenkrat ni bilo več nazaj ... Žal nam je bilo po njej in naravnost hudo, ko nam je nekdo povedal,
■ L OtfiO	pi * ¿44/^1 .//
Čolnarn, g	. . 	
1Voae ..	■i
nričti ti ■'	
MiiiJnalild .. Ha I r «n a
Kende 1x1 . Triestt
Via ......C4 •' ;.... i
Sts to : L L-:^
...J
J0 TJ i« I ¡KO
CONNOTMI E [romv.AHiCNL JAUENTI
Siatuji ..	......
CspelU . . ■. ?.. ''
0«hJ ...	................
Stgfr.L :>nHlC3liiji
)&5l EC
OH ?A\' K-
Lel: ¿fPtbS-	3
ririu _iJul lildn
Tristo -J„fljt jigi..............
imen in njihovem vračanju v izvirno slovensko obliko'1 na strani 13 Novega glasa 5. maja 2016. Celo kasneje, ko je bila spel lažja povrnitev v izvirno slo -vensko obliko, ni manjkalo birokratskih ovir. In te so prav gotovo strašile mojega očeta.
In tudi še leta 1973, ko sta se Peter z bratom Pavletom odločila, da lu storila, je moral njun oče poveriti nalogo odvetniku, da ta to poskrbi,
Ne zase, ker je bil mnenja: kot so mi ga oblasti odvzele, naj mi ga tudi vr nejo- In Peter seje moral nato voziti v Turin, zato da mu na Politehniko spremenijo priimek na univerzi Letni diplomi, drugače ne bi smel v Nemčiji nositi svojega naslova „Dr. ing” Celo za telefonski imenik je bilo potrebno predstaviti uradni dokument z overovljenim prevodom.
Za mojega očeta, kije imel desetletja opravka z raznoraznimi strankami, uradi in dobaviteljice bilo najbolj enostavno, obdržati že uvel javljeno obl iko priimka. A kol dolgoletni blagajnik pri svetorvanskem Kulturnem društvu .Slavko Škamperle in splošno v slovenski družbi je bil seveda Urdih in ravno
tako sem sama bila povsod Urdihova - z izjemo uradnih dokumentov.
S presenečenjem sem pa pred nedavnim odkrila očetovo odpustnico iz italijanske vojske {congedo mili tare) iz leta 1947, za katero ¡e očitno zaprosil leLa 1961, kjer je njegov priimek zapisan v slovenski obliki. Morda bi se je bil lahko s pridom po sluzil za povrnitev priimka v originalno obliko, kdove!
Ko sva se s Petrom pripravljala na selitev v Nemčijo, nama je njegov oče, s vest navodila lastne matere, toplo priporočil, naj nadaljujeva s prostovoljnim plačevanjem prispevkov za mojo penzijo, potem ko sem poldrugo leto bila v službi pri TKB. To sva tudi storila celih osemnajst let, dokler sem bila samo gospodinja, kar se mi je obrestovalo, pa čeprav ne veliko, ko sem se po nadaljnjih sedemnajstih službenih letih upokojila. In iz skrbi, da ne bi prišlo do ne vem kakšnih komplikacij, sem raje obdržala oba poitalijančena priimka, ki jih pa uporabljam edinole takrat, ko moram podpisati kak ura dni dokument, kot na primer vsakoletno potrdilo za INPS, da sem še pri Življenju, in se moram vsakič posebno koncentrirati, da se prav podpišem, ko pa sem drugače edino in samo „Frau ... oziroma gospa Merku” Kot tako so me poznali delovni kolegi, Petrovi in moji, in me še vedno poznajo tako slovenski kot nemški znanci.
Ko sem se začela ukvarjati z leposlovnim prevajanjem, sem se pa tako rekoč reva n ši rala: prisvojila sem si originalni slovenski priimek kot nekak psevdonim, da ne rečem avtorsko pravico, in ga odtlej tl o sled no uporabljam skupaj s priimkom Merku.
Intervju z inž. Devano Lavrenčič - 5. del
“Prihodnost vidim v sobivanju različnih energetskih virov, med temi bi mogla odigrati svojo vlogo tudi jedrska energija”
Erika iazbar
■	Dogajanj u v Černobilu ste sledili neposredno. saj ste takrat bili znanstveni ataše na italijanskem veleposlaništvu
v Moskvi,
•	Poleti leta 1930 je Ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu razpisalo mesto za znanstvenega svetnika na veleposlaništvu v Moskvi in na Dunaju s pogojem poznavanja ruščine in nemščine, Prijavila sem se k usposobljenostnemu kolokviju na zunanjem ministrstvu konec leta 1931, ga uspešno opravila in marca 1903 odpotovala na novo službeno mesto v Moskvo,
Tam sem ostala štiri leta, in sicer od leta 1983 do leta 1987. Moj možje umrl leta 1982, hčerki sta bili tik pred diplomo, tako da sem si to Štiri letje lahko privoščila, Da iščejo znanstvenega atašeja za italijansko ambasado v Moskvi, sem zvedela v pisarni, kjer je bil Izobešen razpis. V Sovjetski zvezi sem dotlej bila večkrat.
V Moskvi smo se znanstveni svetniki in atašeji drža v za hod ne Evrope, ŽIDA in Kanade redno sestajali, običajno enkrat mesečno. Izmenjavali smo si poročila in mnenja o dvostranskih dogovorih s Sovjetsko Zvezo na področiju znanosti,
■	Kaj ste pravzaprav delali?
•	Drža ve i m a jo b i la te ra I n e dogo vo re o znanstvenem sodelovanju. Prizadevali smo si za uspešno sodelovanje na podlagi omenjenih sporazumov, vsak za svojo državo. Znanstvena diplomacija,
Alije bilo vase delo podvrženo tajnosti?
• Ne, kolikor splošna Industrijska dejavnost ni tajna, Nikoli nisem imela vtisa, da bi me kdo posebej kontroliral.
Zgoraj: Moskva
Aio naslednji iirunj: atomsko centrala v Černobilu rn zopuščeno naselje
■ Komu poroča znanstveni ataše?
• Svoja poročila sem pošiljala na zunanje ministrstvo.
Kaj pa Jugoslavija?
• Na omizjih z znanstvenimi atašeji zahodnih držav v Moskvi ni bilo
Ilc J -1
predstavnika iz Jugoslavije. Z jugoslovansko atomsko komisijo je CNEN sklenil leta 1960 dvostranski dogovor. ENEA/DISP je sodeloval pri organizaciji jedrske varnosti nuklearke v Krškem. Tehnologijo Krškega smo poznali, saj je ameriška, enaka tisti v Trino Vercellese.
Vas ni vleklo, da bi nadaljevali svoje delo v Moskvi?
• NI bilo moje delo. Nekaj let zatem sem stopila v pokoj, leta 1994, pri 65 letih,
»Gre za doslej največjo jedrsko nesrečo, ki je bistveno vplivala na nadaljnji razvoj uporabe jedrske energije na celink«
■ Ko ste bili v Moskvi, seje torej zgodil Černobil.
• Sistematično reševanje energetske krize po prvi petrolejski krizi z razvojem proizvodnje električne energije iz jedrske je prekinila černobilska tragedija, Do nje je prišlo 26, aprila 1986, ko je eksplodiral reaktor četrtega bloka jedrske elektrarne Černobil, Gre za doslej največjo jedrsko nesrečo,kije bistveno vplivala na nadaljnji razvoj uporabe jedrske energije na celini. Za nesrečo sem v Moskvi zvedela 27. aprila. V večernih televizijskih poročilih (Vremja}:"Na enem Izmed reaktorjev jedrske elektrarne v Černobilu seje zgodila nesreča", 28. aprila je ministrski svet Sovjetske zveze izdal obvestilo, da je bila ustanovljena posebna preiskovalna komisija. 30. aprila je predsednik preiskovalne komisije v dnevnem tisku obvestil Javnost, da so po nesreči na nuklearki ustavili obratovanje ostalih treh reaktorjev, da sta bili dve žrtvi in da so nudili sanitarno pomoč prizadetim. Prebivalstvo Černobila In drugih treh zaselkov je bilo evakuirano, nadaljevalo pa se je monito-riranje radioaktivnega sevanja.
Alarm so sprožile opazovalne postaje, ki so na teritoriju švedske nuklearke v zraku zabeležile visoko stopnjo radioaktivnosti. Za nesrečo je bila v glavnem kriva človeška napaka.
Od prvega obvestila pa vse do 20. maja sem dnevno zbi rala pregled tiska v sovjetskih nacionalnih časopisih, gradivo hranijo v arhivu.
Černobilska nesreča In njene posledice so nato postale predmet mednarodnih raziskav, diskusij na mednarodnih konferencah in simpozijih, ki so bili uspešni zaradi odkritega sodelovanja sovjetskih znanstvenikov in tehnikov.
Černobilska nesreča je odločilno vplivala na nadaljnjo uporabo jedrske energije za proizvodnjo elektrike tudi v Italiji. Kljub priporočilom Konference □ energiji (1987) je italijanska vlada odloči la, naju nadaljevanju jedrskega energetskega programa odloča parlament Ta je decembra leta T987 izglasoval petletni moratorij za gradnjo jedrskih elektrarn,
kar je nato privedlo do zaprtja vseh obstoječih rn pretvorbo zadnje nuklearke v gradnji v konvencionalno plinsko termoelektrarno.
Kak sna je bila takrat Sovjetska zveza?
•	V Moskvi sem sledila izvolitvi Mlhalla Gorbačova leta 1985 za sekretarja Partije, ko j e začel s svojo perestrojko, V Sovjetski zvezi so bili stiki sovjetskih državljanov s tujci in tujimi časnikarji prepovedani ali vsaj nezaželjeni, saj bi lahko državljanom prineslo nevšečnosti. Mislila sem, da bo meni kot diplomatu druženje z Rusi lažje, pa je bilo ravno nasprotno. A ko sem prišla v Moskvo kot ataše, je bil ta režim že precej omajan. Povedati moram, da sem imela kot znanstveni sodelavec povsem odkrit in neskrivnosten odnos, medtem ko je diplomat
v tem smislu bolj omejen. Ko sem tam živela in se družila z Rusi, predvsem umetniki in slikarji, si tudi v branju domačih časopisov večplastno in med vrsticami zasledil Informacije, ki jih je zahodni bralec verjetno spregledal.
■ Kako seje nadaljevala Vaša 'černobilska zgodba"?
•	Po vrnitvi iz Moskve leta 1987 sem sledila srečanjem in mednarodnim konferencam in podatkom, ki so bili objavljeni v dnevnem tisku, predvsem pa v "jedrski h" revij a h in publikacijah, med njimi je najpomembnejši prevod iz literarne revije Novi mir (junij 1989) G ri gori ja Med vedeva, ki je delal v Černobilu, je kritičen, a resničen, predgovor pa mu je napisal Andrej Saharov.
.Moj prevod je bil objavljen v reviji Sapere in Energia e materie prime, nuovetecno-logie (70,1989),
Po vrnitvi iz Moskve sem tudi nadaljevala študije in prevode o jedrski varnosti v zvezi s černobilsko nesrečo v centru v Casacci, v skupini fizikov in matematikov pod vodstvom profesorja Pada Loizza s programom za simuliranje dinamičnih procesov v RBMK.
Prvega mednarodnega simpozija o težkih jedrskih nesrečah v Italiji (5orrento 1988) so se udeležili največji
sovjetski strokovnjaki za jedrsko varnost, Profesor Loizzo je leta 1990 sklenil dvostranski dogovor ENEA-RDIPE [Research and Development Institut of Power Engineering) o jedrski varnosti reaktorja RBMK. Leta 1991 sem dobila v Leningradu privoljenje obeh glavnih konstruktorjev reaktorja R6MK N. Do ležala in I. Jemeljanova za prevod v Italijanščino njune knjige Kanalni energetski jedrski reaktor. V njej so opisane osnove idejnega projekta reaktorja in glavnih naprav. S hčerko Ireno, ki je fizičarka, sva prevedli poglavja, ki so bila pomembna za naše poročilo.
Leta 1993 je bilo pripravljeno Končno poročilo o skupnem sodelovanju pri raziskovanju prve faze černobilske nesreče, objavljeno v ruščini v reviji Atomnaja Energija in v Italijanščini v Energia Nude-are, Predstavila sem ga v angleščini v referatu o italijansko ruskem sodelovanju pri varnosti reaktorja RBMK na srečanju na Regional Meeting: Nudear Energy in Centra! Europe junija 1993 v Portorožu. Predvidena druga faza se ni nikoli začela. Profesor Loizza je umrl, jaz sem se upokojila, ostali pa so se razšli in se srečamo le še kot dobri prijatelji.
V Moskvi ste pobi ¡že spoznali tudi kulturni utrip takratnih predvsem likovnih umetnikov. Ponašate se lahko tudi z bogato zbirko likovni h del.
♦ Ob mojem prihodu v Moskvo je bil veleposlanik Italije Giovanni Migliuolo, ki je kot diplomat, prvi sekretar, svetn ik in nazadnje veleposlanik prebil v Rusiji skoraj deset let Ril je dober poznavalec ruskega jezika, družbe In kulture, poleg poklicnih obveznosti je vzdrževal prijateljske stike z diplomati, znanstveniki in umetniki, predvsem slikarji, uradnimi in neuradnimi, in jih vabil ob Dnevu italijanske republike, 2. junija, na veleposlaništvo.
Veleposlanik in njegova žena Dagmar, Čehinja iz Prage, sta bila dobra poznavalca in zbiratelja ruske likovne umetnosti, Njuna zbirka siik In Ikon Iz različnih obdobij je bila razstavljena v prostorih veleposlaništva, kjer je veleposlanik pogosto gostil tudi razstave moskovskih slikarjev.
64 I MI.AiJl KA ^ 06 ■ 2016
Na veleposlaništvu sem spoznala Olega Grossa, kije portretiral moje hčere, brata Valerija in Aleksandra Volkova.
Valerljeva žena Svetlana Zavadovskaja je učila diplomate francoščino na Institutu za tuje jezike.
Na njunem domu sem spoznala glasbenike, sina Antonia Gramsdja,
Georgija Kostakisa, znamenitega zbiralca ruske avantgarde 20. stoletja, ter Jurija Larina, sina Nikolaja Buharina,revolucionarja, organizatorja NEP-a, tud i "n ede I j s keg a" s i I k a rj a.
Malo pred mojim odhodom iz Moskve je veleposlanik Miglluolo organiziral za Jurija razstavo v Now Yorku, ki sem seje udeležila. Skušala sem ga prepričati, da bi se tudi on udeležil odprtja v ZDA. A je nad njim še vedno visel strah pred imenom, ki gaje nosil.
Pripovedoval mi je, kako je šel na urad za potne liste, a je. predno je vložil prošnjo, vprašal "Pa vi veste, kdo sem jaz?" NI si upal Izpeljati zadeve do konca. Po vrnitvi iz New Yorka sem mu nesla kataloge razstave In spoznala tudi mamo. Mama je bila mnogo mlajša od očeta in je bila po smrtni obsodbi Nikolaja Buharina v taborišču, Jura pa v domu ’'otrok sovražnikov ljudstva" Postal je Inženir, iskal mater po Sibiriji, jo našel, opustil tehniko in se posvetil slikarstvu. Mama me je s hčerko Nadjo obiskala tudi v Rimu.
Prišli pa ste v sti k tudi z^neuradni-m|'J moskovskimi slikarji.
• Ko som prišla v Moskvo, je Krminčan-ka AlbertinaTavasani tam delala že štiri leta. In prav vloga, ki jo je imela na Oddelku za kulturo in dobro znanje ruščine, staji omogočila stik s predstavniki
uradnih moskovskih slikarjev, preko pri j ate I jev pa tudi neuradnih.
Albertina meje seznanila s Svetlano Bolhovitino, na njenem domu v Moskvi smo se pogosto zbirali z Marino Mayska, prisoten je bil tudi slikar Kazanskl s svojo družico. Sveta je vodila v Moskvi galerijo J,2lato"in z razstavami ohranjala spomin na ge neracijo nekonformistov iz šestdesetih let Umrla je leta 20 M v Grčiji In je tam pokopana,
Albertina me je seznanila tudi z umetnostno kritičarko Mašo Pbvinski, ženo Dmitrija Plavinskega, enega prvih nekonformistov, Plavinski, takrat alkoholik In pivski tovariš Zvereva, je bil prisilno zdravljen. Po razkroju Sovjetske zveze sta se z .Mašo preselila v New York. Ko sem bila za novo leto 2001 v NewYor ku, sem ju obiska la. Dmitri In Maša sta se v letu 2004 vrnila v Moskvo in bila potem tudi moja gosta v Rimu.
V Moskvi so se na sestankih znan stvenlh atašejev ustvarjali poleg uradnih stikov tudi prijaielskt, v mojem primeru največ s francoskimi predstavniki, funkcionarji francoske atomske komisije in s švedskim predstavnikom, ker so ga zanimale slike Anatollja Zvereva, prvega ruskega ekspresionista 20. stoletja.
Pomembna figura tega poglavja pa je Tatjana Kolodzei,
• Eden izmed mojih kolegov iz francoskega veleposlaništva meje seznanil s Tatjano Kolodzei na njenem domu ob praznovanju njenega rojstnega dne.
V družbenem stanovanju je Imela dve sobi, skupno kuhinjo In kopalnico šez dvema drugima strankama. Ni si mogoče
Ala prejšnji strani; Vavrzhina, Devana
Ala vrhu; Larin, Kompozicija; zgoraj: Krasnope-vzev Rože
Na vrhu: Bič, Kompozicija; zgoraj; Kandaurova, ¿ima
Na naslednji strani: knjiga posvečena Lava Čermelju
predstavljati, kako je bilo tam, v tistih majhnih prostorih je bila zbrana ena naj večji h zbirk sodobnega neuradnega moskovskega slikarstva.
Tatjana Kolo-dzei, umetnostna zgodovinarka, se je komaj sedemnajstletna seznanila z mojstri zgodovinske avantgarde na domu Georgija Kostakisa, legendarnega moskovskega zbiralca. Grk, rojen v Rusi ji, je bil zaposlen na kanadskem veleposlaništvu, kar mu je omogočite zbiranje del zgodovinske avantgarde, oblast je to dopuščala.Tatjana seje kmalu začela zanimati tudi za dela mladih umetnikov, Kostakisji je omogočil, da spozna dela revolucionarni e zgodovinske avantgarde, ki jih je sam imel, Posvetila seje predvsem tistim slikarjem, ki niso bili člani Zveze umetnikov SZ. Pomagala jim je najti slikarski material, jih seznanila z možnimi kupci, organizirala razstave njihovih slik. Tudi mene je seznanila z nekaterimiJ' klasiki" ne konformistov. in sicer Dmitrijem Krasno pevce-vom, Eduardom Steinbergonn, Borisom Bičem, Vladimirjem Nemuhinom,
Leta 1970 je na Inštitutu za jedrske raziskave v Dubni organizirala samostojne razstave Kulakova, Plavinskega, Kandaurove. Leta 1975 je bila ena od vodilnih organizatorjev "urad n e1" razstave "neuradnih slikarjev" na VDNH,
Leta 1991 je skupaj s hčerko Natašo in s pomočjo ameriških prijateljev, ki
so poznali njeno moskovsko zbirko, ustanovila Kolodzel Art Foundation v ZDA. Njena zbirka šteje danes na tisoče slik, grafik, kipov. Zastopanih je 3.000 umetnikov bivše SZ.
Spominjam se obiskov s Tatjano na domu vodilnih neuradnih slikarjev. Enkrat sva bili na domu Krasnopevceva, ki ga smatram za moskovskega Picassa. Poleg njega moj matematični duh nadvse ceni tudi Plavinskijeva in Steinber-gove geometrijske kompozicije, ki sem jih kupila na večkratnih obiskih pri njih in pri Nemuhinu, Borisu Biču, Ota rij u Kandaurovu, Džavadu Mirelzavadu.
Le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo nama je s Tatjano povsem slučajno uspelo srečati velikega Anatoltja Zvereva, v masterskaji prijatelja slikarja Kazarina, kjer mi je prodai sliko Konj.
»Spominjam se obiskov s Tatjano na domu vodilnih neuradnih slikarjev,«
■ Kakšno mesto imajo danes dela teh likovnikov v zgodovini umetnosti?
•	Dela slikarjev, predstavnikov generacije. kije ustvarjala v 60, in 70. letih prejšnjega stoletja {Zverev, Krasnopev-cev, Nemuhin, Steinberg, Plavinski in drugi) in ki sem jih spoznala v Moskvi, so znana po vsem svetu. Danes so razstavljena tudi v najslovitejših ruskih umetniških ustanovah, v galeriji Tretjakov in Puškinovem muzeju v Moskvi, v Ruskem muzeju v Sankt Peterburgu, v javnih zbirkah v ZDA (Norton and Nancy Dodge Collection, Kolodzei Art Foundation, Metropolitan Museum of Art v New Yorku), v Grčiji (zbirka Kostakis), v Izraelu [zbirka Bar-Gera) in drugje. V Moskvi so lani odprli Muzej Anatolija Zvereva.
Ali ste v znanstvenem svetu kot ženska imeli težave?
♦	Ne, Seveda so se poznale razlike, vendar jih nisem doživljala kot problem ali težavo.
PRIČ E VAN J A
•	Koliko ostajate povezani z jedrsko energijo?
•	V pokoju sem že več kot 20 let, še vedno sledim njeni usodi In uporabi, kjer seji ne moremo odpovedati, v dnevnem tisku, redno dobivam tudi revijo ENEA, v kateri pa so "atomske" novice manj glavne, moj informator ostaja predvsem revija Atom Wirtschaft.
■ Kako gledate na razvoj uporabe jedrske energije v Italiji?
•	Popolnoma se strinjam s svojima kolegoma se iz Politehnike v Turinu Inž. UgoFarinelli In Agostino Matfais, ki, čeprav v pokoju, sledita politiki energetskih raziskovanj v Italiji in vidita v sobivanju jedrske energije in obnovljivih virov mešani sistem, ki lahko zagotovi samozadostnost in odsotnost sevanja.
i, vv o črnil n j
vnmnsKi r,n nsn imi*.
I l/lh l> l'l lil M IM
i. -.pii m in ili lPi>i: i, 111 ■ l.ni Immil li-
»Trst je bil stična točka, prihajali smo domov*«
Škedenjcev, vendar se je tu tudi vse spremenilo. Slovencev domačinov je malo, pred nekaj dnevi sem pešačila do škedenjskega pokopališča In žalostno gledala, kako so vse trgovine ob poti zaprte.
Sicer pa ostajam s Trstom povezana tudi zato, ker sem naročena In v Rimu vsak dan berem Primorski dnevnik, sicer pa z dnevno zamudo.
■ S čfm pa se danes ukvarjate?
• Pred nekaj leti me je profesor Bernardini poklical na rimsko univerzo in mi rekel, da bil rad pripravil poljudno knjigo o razvoju jedrske fizike v Sovjetski zvezi, Prosil me je za pomoč, saj naj bi blia knjiga sicer poljudna, morala pa bi biti znanstveno točna, mi je rekel.
■ Že pet desetletij živite v Rimu, kako ste posredovali slovenski jezik in kultura svojima hčerkama?
•	Nadja in Irena bereta, pišeta in govorita slovensko. Imam štiri vnuke, dve dekleti in dva fanta, ki slovenščino razumejo, ven da rje ne uporabljajo. Nadja uči na univerzi La Sapienza v Rimu zgodovino italijanskega jezika, prej je učila na univerzi v Readingu v Angliji, nato v Sieni. Irena je fizičarka, njena hčerka Francesca pa študira slovenščino in nemščino na tržaški univerzi. Z njenim prihodom je hiša v Skednju ponovno zaživela. Pred kratkim se je v Skedenj preselila tudi Kati, ki je dobila službo v Trstu in je dom v Skednju še bolj obljuden.
Koliko ostajate navezani na Trst?
•	Dokler sta bili hčerki majhni,smo prihajali pogosto, vsako poletje sta preživeli tudi po dva: meseca pri Milošu in Milenki v Ljubljani, na Trst sta tudi navezani. V Skednju je do Smrti leta 1992 živela moja mama, oče je umrl leta 1974, Pozneje je tu živela sestra Sonja, ki seje po 46 letih življenja v Braziliji vrnila vTrst in je umrla leta 2013,Trst je bil stična točka, prihajali smo domov. Danes v Trstu imam le še nekaj prijateljev in pa znancev
■	V svoji bibliografiji pa imate se vsaj dve knjigi, ki ne govorita o jedrski energiji...
•	Leta 1999 je pri Prirodoslovnem društvu Slovenije v Ljubijanl izšla monografija o Lavu Čermelju, kije bil naš družinski prijatelj. V njej sem zbrala tudi njegovo bogato bibliografijo. Leta 2005 pa je izšla vTrevisu v italijanskem jeziku, nato leta 2007 v slovenskem prevodu knjiga z naslovom Novega ni pri nas nič, v kateri se skozi osebno zgodbo dopolnjuje vedenje o fašističnem koncentracijskem taborišču v Monigu pri Trevisu, o kateri sem že spregovorila.
■	Ali vam tekst intervjuja na vpogled pošljem po mailu?
•	Z računalniki sem sicer delala v letih, ko ljudje sploh niso vedeli zanje, spleta pa ne uporabljam, pravzaprav ga ne znam dobro uporabljati. Mali Imam, računalnika pa ne trpim, ob njem sem nervozna, na živce mi gre. Svoje članke in tudi zadnjo knjigo sem napisala na zvesti pisalni stroj Olivetti 22, Meni se zdi, da spletni svet odtujuje človeka, v njem človek izgublja medosebne odnose in svojo človeškost- Bova že kako uredi li ...
(konec) *JM
Novice Knjižnice Dušana Černeta 115
Edinstveno gradivo v Knjižnici Dušana Černeta: knjige in brošure (2)
Lučka Kremžar - De Luisa
V prispevku v prejšnji številki Mladiki smo predstavili nekatere zanimive knjige In brošure iz Argentine, ki so bile za vseslovenski knjižni katalog Cobiss.sl prvič popisane v naši knjižnici. 5 tem prikazom bomo zdaj nadaljevali.
Nekaj publikacij o Slovencih v Argentini:
Nahod Huapi, Banloche, panorama en relieve (zemljevid). Narisala ga je B. 5. Skerk; pripravil in izdal pa Jože Poznič okoli leta 1970.
Mati*
Magdalen
coute»*11
Levo:Templos jesuítico-guaraníes, la historia secreta de sus fábricas y ensayos de interpretación de sus ruinas. Avtor: Božidar Ü. Šušteršič; pri raziskovanju sta sodelovali Estela Ana Irma Auletta in María Cristina Serventl. V Buenos Airesu izdal Instituto de Teoría e H istoria def Arte Julio E. Payró" pri Filozofski fakulteti leta 2005.
Desno: Maria Magdalena condenada (novela). Avtor: Martin Mazo ra. Izdala založba Si-murg v Buenos Airesu, leta 2004, Mladi filozof in pisatelj je v španščini Izdal tudi več knjig s filozofsko tematiko.

Levo: Las delicias de Mira (2, izd.). Prijatelji gospe Mire v Buenos Airesu so poskrbeli za izdajo te kuharske knjige (2DO7). Avtorica receptov je Mira Ecket.
Levo; 1001 historias. Avtorica je Lila Prap, ki je knjigo tudi ilustrirala; prevedla jo je Ana Drucker. (2. izd,). Izdala jo je založba UnaLuna v Buenos Airesa leta 2009 in je prevod dela Í 001 pravljica,
4J¥ c'*' ¿Ï7W Í-.1T
HISTORIA DtC* PRODUCCION Dt CAUTl.'t !NA M-IÏA ENVASES
Slovenski pisatelji so zanimivi tudi v Argentini;
Desno zgoraj: Papelera del Sur, historia de la producción de cartulina para envases. Podjete je del skupine HZ (Herman Zupan). Knjigoje izdalo podjetje samo v Buenos Airesu okoli leta 2012.
Desno: El optimismo cristiano. Avtor: Milan Komar. V Buenos Airesu je študijo izdala založba Sabiduría Cristiana leta 2012.
Omenjena založba je izdala tud i celotni tečaj o metafiziki (7 zvezkov) in še 13 drugih knjig našega priznanega filozofa.
©
Una empreso del GmpaHÏ

\


LlU DRAp
f 1001 'S
hTStOBlAS
Hf*OWS E
Brina Svil
Za konec pa še:
Desno: Científicos eslovenos a través del tiempo. Avtor: Mirko Vasle. (1. Izd.). V Buenos Airesu izdal avtor leta 2013.
Zanimivih, posebnih, enkratnih publikacij je res veliko; prikazali smo samo delček vsega tega, da bi si bralci ustvarili sliko o gradivu, ki ga hrani Knjižnica Dušana Černeta. V naslednjih prispevkih bomo pokazati še nekaj zanimivih publikacij iz drugih držav, za katere je KDČ ustvarila zapise za vseslovenski knjižni katalog Coblss.si.
Levo; Coco Dias o La puerta dorada. Avtorica: Brina Svit; prevod: Arlel Dllon {1. Izd.). V Buenos Airesu je knjigo izdata založba Corregldor leta 2009.To je prevod v francoščini Izdanega romana Coco Dias ou La Porte Doree.
Desno: El prójimo, tres indagaciones en teología política. Avtorji: 51avoj Žižek, Eric L Santner, Kenneth Reinhard; prevod: Cristina Pifia,(1, izd.). Prevod dela The neighbor: three inquiries in political theology je izdala založba Amorrortu (Buenos Aires, Madrid) leta 2010.
Levo: El libro azul y otros poemas (antologija). Avtor: Marjan Strojan; prevod: Te resa Ko res; izbor: Ana Cecilia Prenz Kopušar, (1, izd,) V Buenos Airesu je zbirko izdala založba Li bros de la talita dorada leta 2012.
Coto Dias o Ln Puerta Dorada
CIENTIFICOS
ESLOVENOS
a ira'jii-D de. TIEMPO ,

nus incíitj : roñes sn ie$>gíá política
Slavoj Z¡¿0K Eric L. Santner Kenneti Reinhard

'■ ■
70 I MLAPlKA^OiS ■ 201S
V upravni enoti je uradnik, ki je dejal za okencem s strankami, zaspal kar na svojem delovnem mestu. Ena od strank se je razjezila:
»Kakšna predrznost! Spi na delovnem mestu!«
»Morda mu je pa doktor priporočil, naj spi pri odprtem oknu!« se je oglasil moški Iz ozadja,
%M	S*	S,
Pride Janezek v pekarno in vpraša peka: »Ali Imate 50 žemljic?« »Nimamo,.« odgovori pek. Janezek se zahvali in odide.
Urednik časopisa je bil že precej v letih in si ni nikoli privoščil niti dneva dopusta. Glavni urednik mu predlaga: »Pojdiza mesec dni na dopust, da si nabereš novih moči.Jutri ml sporoči, kdaj boš šel.«
Naslednji dan pride urednik h glavnemu uredniku in mu reče:
»Hvala za tvojo uvidevnost, g lavni, a odločil sem se, da ne bom Šel na dopust in sicer Iz dveh razlogov: prvič, strah meje, da pri časopisu ne bi šlo brez mene, in drugič, strah meje, da bo šlo brez mene...«
I/	ir	O
Uredništvo in v p ra var 3 4133 Trst, I ta lija. Ul. Do n izett i 3 te1.040 -3430818; fax 040-63 3 3 07 uprava ítm lad ilia .com i, : ■. 4. : 11,: i ■ i larfl I. : : i ■ i vvvvvr.miadika.corn
Oblikovanje: Matej Su sic Izdaja: Mladika zzo.z.
Registrirana pri trgovinski zbornici vTrstrr dne 21.4.199? pod številko 114276.
Clan ÜS-PI (Zveze italijanskega periodičnega tiskaj
Heg. na sodišču vTrstU št-l M dne 6.4.1957 ISBN 1124- 657X
Tisk: Grafika Soča d.au. -Nova Gorica
Pride zopet naslednji dan. Enako vprašanje: »Ali imate 50 žemljic?«
Pek seveda spet brez žemljic. Janezek se tudi tokrat zahvali in odide.
Tako se ponavlja do konca tedna.
Zdaj si pa pek misli: »Zakaj pa ne bi nekaj zaslužil in pobiču spekel žemljic?«
I n pride Janezek v pekarno: »Ali imate 50 žemljic?«
»Imamo!« ves vesel reče pek.
»Nikoli jih ne boste prodali,« reče Janezek, se zahvali in odide.
V	Vr	t#
Milijonar je ležal v bolnišnici, K njemu v sobo je vstopil zdravnik, da se pogovorita o njegovi bolezni,
»Nič ne recite, doktor!« je rekel milijonar. »Jaz že vem, da mi je uspelo prebroditi najhujše in bom kmalu ozdravel!«
»Kako pa to veste?« gaje začudeno vprašal zdravnik,
»Obiskali so me sorodniki In vsi so bili nesni in imeli so dolge ohraze.«
^	V	t,
»Pečenka se mi je prismodila!« je zastokal kuhar.
»Nič hudega,« je dejal šef strežbe. »Na jedilni list bomo napisali, da gre za gasilsko pečenko, pa še ceno bomo zvišaljj«
Kuhar ugledne restavracije se pritožuje:
»Kadar skuham slabo, sploh ne morem pojesti«
»Kaj pa kadar skuhaš dobro?«
»Takrat pa vse drugi pojedo.«
Sr	V	Sr
Moški so kakor WC.
Kako to misliš?
Ali so pokvarjeni ali so zasedeni ali pa smrdijo.
S PRIPSPEVKOM »DVEHTISOČINK« DAVKA LAHKO POMAGAŠ SLOVENSKI KULTURNI USTANOVI
SLOVENSKA
PROSVETA
DAVČNA ŠTEVILKA SLOVENSKE PROSVETE 90093640325
Letošnji »dve tisočinki« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPFF) lahko namenite Slovenski prosveti.
shajanje revije podpirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Dežela FJK.
UREDNIŠKI ODBOR Marij Maver [odgovorni urednik),
David Bandelj, Andrej Černič, Erzka Jazbar, Ivo Jevnikar,
Saša Martelanc, Sergij Pahor, Mitja Petaros, Anka Peterlin, Nadi a Rončelli, Matjaž Rusija, Tomaž Simčič, Breda Susič, Jernej Šček in Ivan Žerjal.
SVET REVIJE
Lojzka Bratuž, Silvija Callln, Jadranka Cergol, Peter čem k, Marija Češčut, Danilo Čotar, Liljana Filipčič,
D io mi ra Fabjan Bajc,
Lučka Kremžar De Luisa,
Peter Močnik, Milan Nemac, Adrijan Pahor, Bruna Pertot, Ivan Peterlin, Alojz RebuJa, Peter Rusija, Marko Tavčar, Zora Tavčar, Evelina Umek, Neva Zaghet, Edvard Žerjal in člani uredniškega odbora.
Posamezna številka Mladike stane 4,00 i.
Celoletna naročnina za Italijo ¡n tfruge države30,00€■
po letalski posti:
Evropa 50,oa e,
Amerika GU,00 C,
Avstralija 65,00 C,
Plačilo s poštnim tekočim računom 11131331 -Mladika - Trst,
Na banki; Zadružna baška banka - Banca di Crédito Cooperativo del Carso (IBAN: ¡T5S 5QB9 2802 20101000 001 ó 916; SWIFT: CCRT1T2TVOO}.
NOfiMfi IN UNIVERZITETNA ENJIM1G)
č 67
I'/ f J \f f pri Založbi ML 11 117 9862016
320


^ ZALOŽBA MLADIKA ^
UL Donizetti 3,34133Trst, Italija tei, +39 040 34&0816 fa* +39 040 633307 uprava@mladika.com red a kdja#iri I adi ka .com www.mJadika.com