/Prim V 0 a. 211 (15.939) leto LIN. PRIMORSKI DNEVNIK i= - 1096 AA 60090201 t ^rss'.' ici.uoai/533382 CPAD - Ul. Ristofi 28 - Tel. 0432/731190__ ****** im** POSIMNAPIAČAHAVGOTOVH | 500 LIR Spedlzione In abbonamento postale 45% Alt 2, ctmna 2Qt>, lagge G62S6 - FUe d Trieste PETEK, 5. SEPTEMBRA 1997 Finančna merila niso edina Marko Marinčič Manjšinsko šolstvo državo nekaj stane. Zagotavljanje Cim širše šolske mreže tako glede na izobraževalne smeri kot na naselitveno ozemlje manjšine zahteva investicije, ki gotovo bremenijo proračun. Toda po drugi strani bi cena zapiranja teh šol bila še večja v Času, ko se Evropa povezuje in potrebuje doprinos vseh kultur, tudi manjšinskih. To misel je minister za šolstvo Slovenije Slavko Gaber izrekel včeraj ob odprtju 32. seminarja za slovenske šolnike v Italiji. Minister ni govoril o specifiki zamejskega šolstva, niti o kakih zahtevah do italijanske države. Omejil se je na prikaz stanja in načrtov za preobrazbo šolstva v Sloveniji. V ta okvir je postavil svoje obveze do manjšinskih šol in napovedal, da namerava ob že dobri zakonski ureditvi zagotoviti manjšinam kolikor se le da enakopravno šolo. Tudi s strani predstavnikov italijanske šolske oblasti smo poslušali spodbudne besede o pozornosti do slovenske šole in razumevanju za njene probleme. Krivično bi bilo trditi, da v tem pomembnem Času preustroja italijanskega šolskega sistema ni pozornosti do specifike manjšinske šole. Včasih pa se še tako lepe besede in načelna odprtost vsebinsko izjalovijo v vsakodnevni praksi spopadanja s proračuni in splošno težnjo po krčenju državnih izdatkov. Prav zato je lepo in spodbudno poslušati ministra, ki v prvi vrsti zase in za svoje področje pristojnosti ugotavlja, da finančna merila ne smejo biti edina in najbrž niti glavna, ko gre za manjšinsko šolo. Ko bi država dopustila, da se ta šola zaduši v nekih splošnih racionalizacij-skih procesih, bi gotovo plačala še večjo ceno. Res se ta cena ne izraža v nobeni konvertibilni valuti, pac pa s kategorijami kulture, demokratičnosti, omike in mednarodne verodostojnosti. To pa ne zmanjšuje dejstva, da pomeni vsak v razvoj manjšinske šole investiran denar naložbo, ki se bo obrestovala. To velja za šolsko kot za druga področja manjšinskega življenja. Radi bi vedno poslušali odgovorne, od ministrov pa do zadnjega krajevnega upravitelja, ki bi to spoznanje imeli globoko zasidrano v lastni zavesti. _____________ IZRAEL / MRTVI IN RANJENI V JERUZALEMU Samomorilski atentat pokopal mirovni proces? JERUZALEM - V trojnem samomorilskem atentatu na jeruzalemskem sprehajališču Ben Jehuda je življenje izgubilo poleg treh teroristov še pet Izraelcev, ranjenih pa je bilo še drugih 174 oseb. Odgovornost za trojni atentat je prevzelo Hamasovo oboroženo krilo Ezedim-el-Kasam. Palestinski fundamentalisti so obenem na- povedali nove atentate, Ce Izrael ne bo do 14. septembra osvobodil vse priprte hamasovce. Izraelske oblasti so obnovile zaporo vseh meja s palestinskimi ozemlji, ogorčeno zavrnile izraze solidarnosti in soža-lija s strani palestinskih oblasti, Ceš da so to le prazne in priložnostne besede, da je vsega kriv Arafat, ker ne nastopi odloč- neje proti palestinskemu terorizmu. Se veC, premier Netanjahu je dal razumeti, da sedaj postavlja pod vprašaj celotni mirovni proces in dogovor iz Osla. NiC Čudnega torej, da ameriški predsednik Clinton ni preklical za torek napovedanega obiska ameriške državne tajnice Albrightove Bližnjemu vzhodu. Na 9. strani Posl. Speciale o Sloveniji v EU in o slovenski manjšini TRST - Evropski poslanec in odgovoren za vprašanje vključitve Slovenije v EU Roberto Speciale je na poti v Ljubljano bil včeraj na obisku v Trstu. Sestal se je s tržaškim in goriškim županom, z deželnima odbornikoma in z zastopnikom Trgovinske zbornice: govor je bil predvsem o nujnosti, da pravočasno pripravijo ukrepe za razvoj krajevnega gospodarstva, ki bo izgubilo dosedanje obmejne prednosti in se bo moralo aktivno vključiti v nove gospodarske tokove po vstopu Slovenije v EU. Posl. Speciale, ki je tudi na predavanju v okviru krožka Iniziative Euro-pee naglasil, da je Slovenija visoko v listi kandidatov za vstop v EU, se je popoldne srečal s predstavništvom slovenske manjšine, ki so mu orisali vrsto problemov manjšine in njeno gledanje na približevanje Slovenije Uniji. Na 3. strani GORICA / SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE Večja pozornost manjšinski šoli GORICA - V Kulturnem domu v Gorici se je vCeraj slovesno zaCel letošnji 32. seminar za slovenske šolnike v Italiji. Častni gost je bil minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Slavko Gaber, ki je v pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da je seminar že drugič namenjen vsem slovenskim šolnikom v Italiji, kar pomeni, da se meddržavni dogovori le izvajajo. Predstavil je prizadevanja za prenovo šolskega sistema v Sloveniji in v tem okviru pozornost manjšinskemu šolstvu. Čeprav zagotavljanje Cim širše šolske mreže za manjšine precej stane, je poudaril minister, bi bila cena zapiranja šol v Času, ko se Evropa med seboj povezuje in odpira novim kulturam, še večja. Pred otvoritveno slovesnostjo je več kot tristo šolnikov v nabito polni dvorani Kulturnega doma sledilo zelo zanimivemu predavanju prof. dr. Aleksandre Kornhauser o izobraževanju za XX. stoletje. Poleg ministra Gabra so pozdrav slovenskim šolnikom prinesli goriški Zupan Valenti, tudi v imenu predsednika pokrajine Brandolina, deželni šolski skrbnik Giurleo in goriški skrbnik Maimini. Prisotni so bili še parlamentarca Bratina in Prestamburgo, podpredsednik deželnega sveta Budin, predstavniki konzulata in šolskih ustanov Slovenije. Na 3. strani SSG: težak začetek letošnje sezone TRST - ZaCetek letošnje sezone SSG označujejo tokrat še veCje finančne težave kot sicer, vendar pa se je vodstvo odločilo, da se poda v novo avanturo, saj bi vsako zavlačevanje še poslabšalo položaj. Tako so se zaCele tudi priprave na otvoritveno predstavo: premiera Čehovih Treh sester bo predvidoma 10. oktobra. SSG pa bo letos uvedlo Borštnikovo srečanje v Mariboru, in sicer s Koba-lovo Afriko. V spremljevalnem programu bo tržaški teater predstavil Staromodno komedijo. Na 8. strani V atentatu v Havani umrl italijanski turist HAVANA - V enem od treh bombnih atentatov, ki so vCeraj pretresli kubansko prestolnico, je izgubil življenje italijanski turist Fabio Di Celmo. Peklenski stroji so bili postavljeni v treh havanskih hotelih. Eksplozije so povzročile nepopisno paniko med turisti. Zaenkrat še ni znano, Ce so atentati povzročili še druge žrtve. Kot poročajo agencije, gre že za tretji val atentatov v tem poletju. Kubanska vlada je pripisala atentate neki še ne povsem identificirani skupini teroristov, ki naj bi prihajali iz ZDA. OPČINE / 7. DRAGA MLADIH V ospredju problematika evropskega zdmževanja TRST - Kaj prinaša slovenskima manjšinama v Italiji in Avstriji in kaj bo evropska integracija prinesla Sloveniji: o tem se na letošnji, že 7. Dragi mladih sprašujejo udeleženci. Po Dragi mladih, ki se je s predavanjem filozofa Vinka Ošlaka začela vCeraj, se bodo danes popoldne v parku Finžgarjevega doma zaceli 32. študijski dnevi Draga ’97. Uvodno predavanje bo posvečeno položaju slovenske manjšine v FJk, posebej v Benečiji, predaval bo Giorgio Banchig. Na 5. strani Danes v Primorskem dnevniku Tržaški regulacijski načrt Deželni odbor na današnji seji skoraj gotovo ne bo vzel v pretres regulacijskega načrta Občine Trst. Stran 5 Pomagal je bančnim roparjem Pohcija iz Trsta in Benetk, iz lesola in Tržiča je v koordinirani akciji prijela znanega prestopnika, ki je pomagal mladim bančnim roparjem iz Catanie. Stran 5 Pereči problem zaposlovanja Čeprav podatki o zaposlovanju v Trstu za drugo tromesečje 97 ne kažejo negativnega trenda, je porast števila novih delovnih mest (93) izredno nizek, glede na število brezposelnih (skoraj 16.000). Stran 6 Slovenska vlada in EU Slovenska vlada je na prvi jesenski seji razpravljala o nalogah, ki jo Čakajo v približevanju slovenske države Evropski uniji. Stran 11 Rim ali Atene? Člani Mednarodnega olimpijskega komiteja bodo danes v Ložanu izbrali organizatorja poletnih olimpijskih iger za leto 2004. Favorita sta Atene in Rim. Stran 12 ITALIJA X Petek, 5. septembra 1997 POLITIKA / POKOJNINSKA REFORMA IN SOCIALNA DRŽAVA r POLITIČNA KORUPCIJA / AFERA PREVITI n Beriusconi spet ponuja roko vladni koaliciji Fini-: Opozicijo ne more pomagati večini, vendar... Silvio Berlusconi spet ponuja roko Prodijevi vladi (AP) NOVICE Curzi uradno potrdil svojo kandidaturo RIM - Novinar Alessandro Curzi bo kandidiral v senatnem okrožju Mugella, pri Čemer uživa podporo SKP, kateri se bodo morda pridružili Se zeleni. Curzi, ki je elan Demokratične stranke levice, se bo pomeril z nekdanjim sodnikom Antoniom Di Pie-trom, kandidatom levosredinske koalicije Oljke. Na zadnjih rednih vohtvah je v tem okrožju premočno zmagal kandidat Oljke Pino Arlacchi, ki je pred kratkim odstopil, saj je bil imenovan na vodilno funkcijo OZN. Curzi je spet izkoristil priložnost za kritiko na račun Massima D’Aleme in na tiste, ki ga hoCejo izključiti iz DSL, Ceš da elan stranke ne more kandidirati proti lastni stranki. Z D’Alemo je glede tega vCeraj polemiziral tudi Fausto Bertinotti. Zanimivo bo videti, kaj bo v Mugellu naredil Kartel svoboščin. Nekateri pravijo, da bi morala desnica podpreti Curzija, drugi pa se potegujejo za kandidaturo Giuhana Ferrare. Obsodili kamorista Fabbrocina NEAPELJ - Enega izmed najvidnejših predstavnikov kamore Maria Fabbrocinija, ki so ga po dveh letih konCno izsledili in aretirali v Argentini, so z dokončno razsodbo obsodili na sedem let in šest mesecev zaporne kazni zaradi združevanja v mafijske namene in preprodaje mamil. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki posebne enote Dia povedali, da je Fabbricino tudi iz Argentine sodeloval pri številnih zločinskih aktivnostih v Kam-paniji. Kritje mu je med drugim prav gotovo nudila tudi italijanska skupnost v glavnem argentinskem mestu, Fabbrocino pa naj bi svoj vpliv na dejavnost in težo v okviru organizacije kamore povečal, ko sta njegova nekdanja zaveznika, Carmine Alfieri in Pasquale Galasso prestopila v vrste »skesancev«. Fabbricina pa poleg obsodbe bremeni še vrsta drugih obtožb. RIM - Silvio Berlusconi spet ponuja roko Prodijevi vladi, seveda Ce bo prišlo do razkola med Oljko in Stranko komunistične prenove o pokojninski reformi. Nekdanji ministrski predsednik se je hotel s tem stališčem vključiti v težavni dialog med vlado in komunisti, ki ga ni pospešilo predsi-noCnje srečanje med Romanom Prodijem in Faustom Bertinottijem. Vzdušje je bilo sicer prijateljsko in sproščeno, oba sogovornika pa sta ostala na lastnih stališčih. »Ce bo Prodijeva vlada ostala na krmilu Italije za dobrobit države in Ce nas bo popeljala v Evropo, ne izključeni možnosti podpore Kartela svoboščin pri reformi socialne države«, je izjavil Berlusconi. Njegov glavni sogovornik vsekakor naj ne bi bil premier, ampak predvsem Massimo EVAlema, s katerim - je dejal vodja »Forza Italia« - naj bi svojCas sklenil neke vrste ustavni in institucionalni sporazum. Problem vsekakor ni v tem, da lahko pomagamo sedanji vladi, ampak predvsem Italiji, da premosti sedanjo krizo, je še dodal. Z Berlusconijevo željo po dialogu pa ne soglašajo nekdanji demokristjani iz vrst KCD-CCD in zlasti ne Gianfranco Fini. Na nekem prazniku strankinega glasila »Secolo d’ Italia« je vodja Nacionalnega zavezništva rekel, da bi bilo zelo nenavadno, ko bi parlamentarna opozicija nudila pomoč vladni večini. To se po Finijevem mnenju lahko zgodi le v izrednih razmerah, ki pa jih trenu- tno ni. Rdeča luC za Berlusconija torej, ki, kot rečeno, prihaja tudi iz vrst KaršCansko-demokratske-ga centra, ki en dan igra vlogo golobice, drugi dan pa vlogo jastreba... Srečanje ob večerji med Prodijem in Bertinottijem, kot reCeno, ni zbližalo stališč obeh sgo-vornikov, ki so si še dokaj narazen, čeprav so opazovalci prepričani, da bosta SKP in Oljka, kot v preteklosti, na koncu vendarle dosegli dogovor ali bolje reCeno kompromis. Med večerjo v PalaCi Chigi je vsekakor tekla beseda predvsem o delovnem urniku, o politiki za zajezitev brezposelnosti in seveda o penzijah. Lider Komunistične prenove se je zavzel za skrajšanje delovnega urnika, kot se je že zgodilo v Franciji in predvsem v Nemčiji, ter za zelo konkretne ukrepe v prid mladinskemu zaposlovanju. Odnosi med Prodijem in komunisti pa so odvisni tudi od poteka pogajanj med vlado, sindikati in delodajalci, ki beležijo majhne korake naprej, dogovora pa še ni videti na obzorju. Ce se vrnemo k Berlusconiju in Kartelu svoboščin velja omeniti še polemiko v zvezi z vlogo, ki jo pri potezah in politiki bivšega ministrskega predsednika igra Giulia-no Ferrara, direktor Panorame, nekdanji minister in evropski poslanec PSI. Iz vrst Finijeve stranke mu vse glasneje očitajo, da je zelo slab svetovalec in da sili Berlusconija v politični objem z DSL, še posebno z njenim tajnikom D’Alemo. Milanski sodniki izbrali pot molka Zelo previdne izjave Silvia Bersluconija Politična polemika je nekoliko polegla RIM - Milansko tožilstvo se ne bo vpletlo v polemike, ki spremljajo zahtevo po aretaciji Cesareja Previtija, ker je svoja stališča pisno posredovalo pristojnim telesom poslanske zbornice. Tako je Francesco Saverio Borrelli rezko odgovoril novinarjem, ki so od njega zahtevali, naj na nek naCin komentira politične reakcije na zahtevo po aretaciji predstavnika »Forza Italia«. Borrelli je izbral molk, za kar so se odločili tudi vsi njegovi namestniki, začenši z Gerardom D’Ambrosiom. Medtem ko je politična polemika nekoliko polegla, se je šele 24 ur po potezi sodnikov »Čistih rok« oglasil Silvio Berlusconi. Rekel je, da še ne pozna obtožnice, ki bremeni prijatelja in političnega sopotnika, pri čemer pa je izpostavil dejstvo, da zahteva po aretaciji se nanaša na Previtijev poklic in ne na njegovo politično delovanje. »Pričakujem vsekakor, da bo poslanska zbornica pri svoji odločitvi upoštevala temeljna načela pravne države, po katerih je državljan lahko aretiran le, Ce obstaja nevarnost bega, da ponovi prekršek ali zločin ter da uniči bremenilne dokaze«, je še dodal nekdanji ministrski predsednik. Berlusconi je tudi izrazil upanje, da »afera Previti« ne bo negativno pogojevala dogovarjanja o ustavnih reformah. Zvedelo se je, da so- dniki obtožujejo nekdanjega »jastreba« FI politične korupcije. V dokumentih, ki so jih poslali poslancem, je Previti opisan kot osebnost, ki je bila direktno vpletena pri »sistematični korupciji«. Borrelli in kolegi so prepričani, da je obtoženi parlamentarec lahko celo vplival na sestavo sodnih zborov na procesih, ki so imeli na dnevnem redu pod-kupinske zadeve in podobno. Od tod še prepričanje, da je Previti, ki se je le navidez umaknil z aktivnega političnega življenja, še naprej posredno ali neposredno sodeloval v nezakonitih poslih. Zahteva po njegovi aretaciji je torej po mnenju sodnikov še kako upravičena. VENETO / PISMO SCALFARU Predsednik Veneta za pomilostitev osmerice Obisk Prodija in ministrov - Stališče škofijskih listov PALERMO / PRIMER CANALE Poročnik zanika kritike na celotno tožilstvo v Palermu Badalamenti obtožuje Casellija Prestregli albanske begunce BARI - Prejšnjo noC so agenti na različnih točkah, tako na morju kot na obali, zasledili nad sto albanskih beguncev, ki so (skoraj) v Italijo prispeli na plovilih. Finančni stražniki so prisilili približno šest plovil, da so ponovno zaplula v mednarodne vode, že izkrcane begunce pa so pospremili na policijske postaje. Nova pričevanja o Somaliji RIM - Tednik L’Espresso bo v številki, ki je v izdaji, objavil pričevanja o treh primerih italijanskega nasilja v Somaliji. Nanašajo se na moškega, ki so ga prisilili, da spije kislino, žensko, ki so jo poslilili, in fanta, ki so ga premazali s človeškimi izločki. Opisani dogodki so se zgodili v letih ’93 in ’94. Cacciari bi morda le kandidiral... BENETKE - Pod določenimi pogoji bi v naslednjih dveh tednih le razmislil o tem, da bi spet kandidiral za beneškega župana: Massimo Cacciari je približno tako včeraj pojasnjeval svojo stališče o svojem ponovnem nastopu, ki so ga nekateri mediji že prodajah kot danost. BENETKE - »Vsi smo se skrivaj smejali na raCun tiste brezsmiselne neumnosti...« ugotavlja predsednik vlade dežele veneto Giancarlo Galan v pismu predsedniku republike, v katerem predlaga Scalfaru, naj pomilosti osmerico, ki je maja letos zasedla zvonik sv. Marka na istoimenskem trgu sredi Benetk. Za Galana bi država pokazala svojo moc v trenutku, ko se večajo napetosti med Venetom in Rimom, prej s pomilostitvijo kot pa s trdo roko proti ljudem, ki danes ne pomenijo ničesar, jutri pa bi lahko postali heroji: »Naj država ne daje osmim obsojencem moči, ki je sami nimajo.« Jutrišnji obisk predsednika osrednje vlade Prodija v Benetkah sovpada torej s pomembnim stališčem predsednika krajevne vlade Galanom, prvim istitu-cionalnim glasom, ki zastopa pomilostitev. Prodi se bo najprej udeležil skupaj s podpredsednikom Veltronijem, ministrom za šolstvo Berlinguerjem in beneškim županom Cacciarijem srečanja na univerzi Ca’ Foscari o kulturi avtonomije in strpnosti, popoldne pa pod šotorom PalaFenice razprave o Evropi, federalizmu in solidarnosti. Jutrišnji dan bo jasno pokazal, da je vprašanje odnosov z Venetom in s Severovzhodom nasploh postalo eno od osrednjih problemov italijanske politike: v Venetu bo namreč istočasno kar 9 ministrov, ki se bodo udeležili raznih srečanj. Nenavadna dejavnost izpade kot »dvoboj na razdaljo«, menijo komentatorji, saj se odvija teden dni pred manifestacijo Severne Lige, ki jo je napovedal sam Bossi, na kateri bodo prav v Benetkah proglasili rojstvo »Federativne republike Padanije«. Prodiju in ministrom je devet škofijskih tednikov iz Veneta naslovilo skupni uvodnik z naslovom »Dragi Prodi, ljudem iz Veneta obljube ne zadoščajo več«. Listi, ki objavljajo tudi daljši prispevek samega Prodija o razlogih svojega obiska v Venetu, ugotavljajo, da doslej besedam niso sledila dejanja. V skupnem uvodniku odgovorni uredniki pa izražajo tudi mnenje, da velika večina prebivalstva ni za secesijo, vendar niti za preživetje sedanjega stanja. PALERMO - Poročnik Carmelo Canale, ki so ga predvčerajšnjim zaslišali pri uradu predsedstva parlamentarne protimafij-ske komisije, je vCeraj izjavil, da ni rekel nic žalega o namestniku pohcij-skega načelnika De Gen-nara ter palermskem kve-storju Manganelliju. Poleg tega ni govoril na splošno o nezanesljivosti skesancev ter o palermskem pravdništvu v celoti. Canale, ki je bil svojCas najtesnejši sodelavec sodnika Borsellina in ki ga skesanec Angelo Siino obtožuje sodelovanja z mafijo, se je oglasil zaradi včerajšnjega pisanja Časopisov, Ceš da je kritiziral De Gen-nara in Manganellija. Vse, kar je povedal pred omenjeno komisijo, so posredovali v Palermo, kjer pa so bili izredni molčeči, Canalove izjave naj bi jih bile precej prizadele. VCeraj je o palermskem pravdništvu govoril tudi Larry Schoenbach, odvetnik mafijca Gaetana Ba-dalamentija, ki je zaprt v ZDA zaradi vpletenosti v tako imenovano preiskavo »Pizza Connection«. Ze konec leta 1995 so palermski sodniki, ki jih je vodil Gianfracno Caselli, imeli priložnost zaslišati Badalamentija, vendar tedaj ni odprl ust. Sedaj pa Schoenbach pravi, da so prav palermski sodniki naredili vse, kar so mogli, da Badalamenti ne bi šel pričat v Italijo: Ce bi prišel v Italijo, trdi, bi dokazal svojo nedolžnost pri umoru Pecorellijeva in bi tudi dokazal, da je Buscetta lažnivec. GORICA - Seminar za slovenske šolnike v Italiji, ki se je slovesno začel včeraj, je že 32. po vrsti. Drugič je namenjen vsem šolnikom v Italiji in prvič je bila otvoritev v Gorici. Na to novost, sad dogovorov o kulturnem sodelovanju med Italijo in Slovenijo, se je navezal minister za šolstvo SR dr. Slavko Gaber in izrazil zadovoljstvo, da se meddržavni dogovori le izvajajo. 2elel je, da bi se sodelovanje še razširilo in da bi manjšini na obeh straneh meje našli prostor za tvorno življenje in vztrajnost. Minister Gaber je poudaril pomen seminarja, na katerem “se učijo učitelji”, saj bo družbo prihodnosti vse bolj označevalo nenehno izpopolnjevanje in iskanje poti do dodatnih virov znanja. To je še posebej pomembno za slovensko šolstvo, saj se s tem prizadevanjem krepi narodova identiteta. Minister je predstavil prizadevanja za preobrazbo šolstva v Sloveniji, kjer nameravajo preiti na 9-le-tno obvezno osnovno šolo, še posebej pa po načelu »bolje manj, a bolje« posvetiti večjo pozornost vsebini izobraževanja in stika z učencem, manjšo pa informativni kvantiteti pouka, ki se je že preveč razrazsla. Minster je govoril tudi o manjšinskem šolstvu in ocenil, da je v Sloveniji urejeno zgledno in primerno evropski bodočnosti. V pripravi imajo še zakon, da bi zagotovili manjšinam kolikor se da široko šolsko mrežo in šole čim bližje domu. »Seveda, to dosti stane«, je dejal Gaber, »a cena zapiranja šol bi bila še večja v času, ko se Evropa med seboj povezuje in odpira.« Manjšinsko šolstvo je torej vrednota za novo Evropo, ki potrebuje tudi povezovanje kultur. Otvoritvena slovesnost, ki jo je povezovala dr. Lučka Barej (škoda, da niso organizatorji poskrbeli za simultano prevajanje, ki bi zagotovilo agilnejši potek prireditve), se je po kulturnem uvodu Briškega noneta in igralca PDG Janeza Starine s poklonom Gradniku ob 30-letnici smrti nadaljevala s pozdravi. Župan Valenti je pozdravil tudi v imenu predsednika Pokrajine Brandolina. Podčrtal je pomen izpopolnjevanja, ki je toliko večji za manjšinsko šolo in kulturo, ki imata pomembno vlogo v obmejnem prostoru. Izrazil je zanimanje za to kulturo a tudi težave v njenem dojemanju, ki mu jih povzroča nepoznavanje jezika. lili Manjšinsko šolstvo vrednota ra novo Evropo, ki potrebuje tudi povezovanje kultur« Po naslovom začetek včerajšnjega seminarja in minister za šolstvo R. Slovenije Slavko Gaber; spodaj pa dr. Aleksandra Kornhauser med uvodnim predavanjem Pozdrav italijanske šolske oblasti sta prispevala deželni šolski skrbnik Valerio Giurleo in goriški skrbnik Ugo Man-nini. Dr. Giurleo je menil, da so seminarji slovenskih šolnikov še posebej pomembni v času zgodovinskih sprememb, ki bodo globoko preosnovale šolski ustroj v Italiji 70 let po Gentilejevi reformi. Ključna novost je v avto- nomiji šole, ki narekuje globok tudi administrativni preustroj, slovenskemu šolstvu pa odpira nove možnosti samouprave. Med pogoji za uspeh je aktiven pristop vseh šolnikov, zato je stalno izpopolnjevanje in razvijanje znanja toliko pomem-bnješe. Deželni skrbnik je omenil problem nagrajevanja tega dodatnega bremena šolnikov in izzval nekaj mrmranja v dvorani, ko je namignil na možnost, da bi sredstva črpali iz najbrž prerevnih šolskih blagajn. Tudi dr. Giurleo se je navezal na misel ministra Gabra o manjšinskem šolstvu, ko je poudaril, da vsaka manjšina bogati skupno premoženje celotne družbe. Danes smo vse bližji skupni evropski hiši, kjer mora biti postor za vse kulture, brez zapostavljanj, saj neka kultura ni prav nič manjša od drugih zgolj zaradi tega, ker pripada neki manjšini. Goriški šolski skrbnik Mannini je izrazil ponos, da Gorica prvič go- sti seminar slovenskih šolnikov. V tem vidi tudi priznanje za uspešno reševanje problemov slovenske šole, pri čemer se je javno zahvalil za pomoč senatorju Darku Bratini in poslanci Mario Prestmaburgo, ki sta marsikaj dosegla v korist tudi slovenske šole. Seminarsko izobraževanje, je dejal, je tudi priložnost za utrjevanje kulturne zavesti in čuta pripadnosti neki skupnosti. Identiteto in lastno kulturo ne gre doživljati le s ponosom, tre- ba jo je predvsem ljubiti, zato da ne usahne in da jo lahko uspešno prenašamo naprej novim rodovom, ki naj jo še sami vzljubijo. V imenu tržaškega skrbnika dr. Čampa je pisni pozdrav poslal namestnik dr. Giuseppe Grieco. V njem je omenil odprte probleme a tudi pozornost do specifike slovenskih šol v okviru procesov racionalizacije in preustroja šolskega sistema. Odprtja seminarja so se poleg že navedenih krajevnih upraviteljev in govornikov, parlamentarcev Bratine in Pre-stamburga, udeležili še podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, gen. konzul Slovenije v Trstu Vlasta Pelikan s konzulom Tomažem Pavšičem, ki sta ponudila sprejem po otvoritveni slovesnosti, državna svetovalca na ministrstvu za šolstvo RS Vilja-na Lukas in Roman Gruden, območna predstavnika Zavoda za šolstvo iz Nove Gorice Cotar in iz Kopra Mirko Zorman ter pedagoška svetovalca Andreja Duhovnik in Danilo Stekar, ki sta s svojim organizacijskim delom veliko pripomogla k uspehu seminarja. Seminar se danes in jutri nadaljuje v Trstu s predavanji za profesorje nižjih in višjih srednji šol, v ponedeljek in torek pa s predavanji za vzgojiteljice v vrtcih in učitelje v osnovnih šolah, ki bodo v Trstu in Gorici. Marko Marinčič UVODNO PREDAVANJE DR.ALEKSANDRE KORNHAUSER O ŠOLI 21-STOLETJA Učitelj režiser in ne več glavni igralec GORICA - Letošnji seminar za slovenske šolnike v Italiji se je v nabito polni dvorani goriške-ga Kulturnega doma pričel z zanimivim uvodnim predavanjem dr. Aleksandre Kornhauser, ki je govorila o smernicah za izobraževanje v 21. stoletju. Izhodišča in predloge za izobraževanje v prihodnosti je pripravila Mednarodna komisija za izobraževanje in se ujemajo s tistimi, ki jih učitelji v Sloveniji že imajo v Beli knjigi, je z zadovoljstvom podčrtala predavateljica. 20. stoletje je bilo stoletje uporabnosti, produktivnosti, globalizacije, je pojasnila dr. Kornhauser. Kaj pa bo 21.stoletje? Stoletje "umske revolucije". Ob treh navedenih dejavnikih, ki bodo še vedno odločilni, bosta imperativa 21. stoletja večja kvaliteta in skrb za okolje. Pri tem bo treba na novo definirati produktivnost in bogastvo ter opredeliti nove moralne vrednote. Izobraževanje bo postalo vseživljenjsko. Privaditi se bomo morali na nov pojem razvoja, na trajnostni človekov razvoj. Poseben poudarek je tu predavateljica dala človeški odgovornosti in solidarnosti. V prihodnosti bo moralo vse biti boljše, boljši odnosi med ljudmi, boljša kvaliteta, ki je pa mogoča le ob znanju in kulturi, boljši pouk v šoli. Dr. Kornhauser je zatem spregovorila o značilnostih kvalitetnega pouka. Pouk mora biti znanstveno osnovan, temeljiti mora na objektivnem opazovanju, na učinkovitih metodah in tehniki. V šoli je treba uporabljati računalnike in skušati razvijati multi-medijski pouk. Pri izobraževalnem procesu pa je bistveno, da učitelj ne posreduje enostavno znanja, ampak da uči dijaka znanje najti in ga presojati. Sola mora postati inovativna. Cas uči- teljev kot glavnih igralcev je mimo, je poudarila, učitelji so sedaj režiserji. Novo vlogo imajo tudi učenci, ki naj bi v šoli bližajočega se stoletja čimveč sodelovali, načrtovali, predlagali. Predavateljica je zatem prikazala štiri stebre izobraževanja, ki jih je izdelala Mednarodna komisija. Učenje je neobhodno potrebno zato, da imamo znanje, ki pa si ga pridobimo samo z velikim tru- dom, da ga znamo uporabljati, da se pri tem osebnostno razvijemo in da znamo živeti skupaj z ostalimi. Načrtovanje izobraževanja učiteljev bi moralo biti celovita vertikala, je še pojasnila. Izo- braževanje bi moralo postati sestavni del delovne obveznosti. Prav učitelji so namreč pogoj kvalitete, a so marsikdaj izpostavljeni, zaradi vplivov zunanjega informiranja, pričakovanj staršev, nasilja, mamil. Za prihodnost sta za učitelje še bistvena dvig ugleda in izboljšanje materialnih pogojev. Katero vlogo pa imamo Slovenci v procesu izobraževanja v 21. stoletju? Slovenci moramo biti predvsem povezovalci, je ugotovila predavateljica, lahko skrbimo za večji delež znanja v delu in odločanju, pri tem pa moramo ohraniti miselno širino, svetovni pogled in strpnost. Svoje zanimivo predavanje je dr. Kornhauser sklenila s poudarkom za šolo. Podčrtala je, da bo tehnologija prav gotovo v prihodnosti. dala velik doprinos izobraževalnemu procesu, a oseben odnos med učencem in učiteljem je in bo v šoli ostal nenadomestljiv. EVROPSKA UNIJA / SREČANJA S POSL. SPECIALEJEM Slovenija na poti v EU in problemi manjšine Zastopniki slovenske monjšine pri evropskem poslancu TRST - Na poti v Ljubljano, kjer bo na uradnih srečanjih govor o perspektivah pristopa Slovenije v Evropsko unijo, se je včeraj evropski poslanec Roberto Speciale sreCal z vrsto predstavnikov v Trstu, kjer je tudi predaval v okviru pobud krožka Iniziative europee. Posl. Speciale, ki je v Evropskem parlamentu poročevalec za pridružitev Slovenije, se je popoldne sreCal s skupino predstavnikov slovenske manjšine. Slednjim je orisal perspektive integracijskega postopka Slovenije, slovenski predstavniki pa so evropskega poslanca seznanili z nekaterimi osnovnimi vprašanji manjšine. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je posl. Specialeju predstavil dokumentacijo o položaju in pričakovanjih manjšine, s katerimi so že seznanili Evropski svet pred dvema letoma in zunanjega ministra Fassina lani, približevanje Slovenije in njen vstop v EU pa je ocenil kot pozitiven postopek, v okviru katerega je pomembno dejstvo, da Slovenija spoštuje, kot je priznal sam posl. Speciale, določila o človekovih pravicah kar zadeva pravice manjšin, česar ne bi mogli trditi v primeru Italije. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin pa je v okviru splošne pozitivne ocene o približevanju Slovenije naglasil, da bo pridružitev koristna za obe manjšini, saj je edinstveno v vsej Evropi, da ima država, ki pristopa, svojo manjšino v okviru pomembne čla- S srečanja predstavnikov slovenske manjšine z evropskim poslancem Specialejem. niče EU in manjšino te države na svojih tleh: to dejstvo prispeva k integraciji, verjetno pa bo pripomoglo k dokončni premostitvi zgodovinskih spopadov. S slovenskimi političnimi predstavniki je bil tudi Vojko Kocjančič, ki je orisal skupni načrt SDGZ in Gospodarske zbornice Slovenije, da bi v poglobljeni študiji analizirali posledice vstopa Slovenije v EU na tukajšnje gospodarstvo. Posl. Speciale se je dopoldne srečal s tržaškim županom Illyjem, z deželnima odbornikoma Got-tardom in Mattiassijem, z zastopniki Trgovinske zbornice, zvečer pa z ganskim županom Valen-tijem. Na srečanjih je prišla do izraza splošna podpora procesu širjenja EU na Slovenijo, obenem pa zaskrbljenost, da ne bi pri tem pozabili na specifične probleme obmejnih območij naše dežele in Trsta še posebej, za kar, kot je naglasil pobudnik srečanj, bivši evropski poslanec Rossetti, bodo morali na krajevni ravni uveljaviti načrte, ki bodo nadomestili dosedanje primerjalne prednosti področja ob meji z aktivno udeležbo v evropskih integracijskih procesih. Specialejevo gledanje na pridružitev Slovenije smo obširneje orisali že v včerajšnji številki, v glavnih obrisih pa gre za naslednje: že prve dni decembra bo evropski parlament izglasoval stališče v zvezi s pridružitvijo novih članic Evropski uniji, sredi meseca pa bodo na vrhu v Luksemburgu, ki se ga bodo udeležili predsedniki vlad EU, in bodo odločili, katere nove države bodo pristopile v Unijo. Odločilnega pomena bo ocena o demokratičnosti, politični stabilnosti, spoštovanju gospodarskih pokazateljev in pristopanju k zakonodajnim pravilom EU s strani vsake posamezne države, ki naj bi pričele vstopati v EU v letih od 2002 do 2003: z vseh teh vidikov, je tudi včeraj poudaril posl. Speciale, je Slovenija na dobrem ali celo na prvem štartnem mestu za pridružitev. V Špetru razprava o zaščitnem zakonu SPETER - Drevi ob 18.30 bo v dvorani špetr-skega občinskega sveta javna razprava o zakonskih predlogih za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Spregovorili bodo posl. Tullio Grimaldi (SKP), Bernard Špacapan (SSk, v imenu odsotnega posl. Luigija Craverija), posl. Gualberto Niccolini (For-za Italia), posl. Antonio Di Bisceglie (DSL), posl. Pietro Fontanini (Severna Liga) in sen. Darko Bratina (DSL). KONGRES ZDRUŽENJA ZA ZAŠČITO OGROŽENIH JEZIKOV Napredki in zastoji v manjšinski politiki Za podpredsednika potrjen Boris Pahor Franci Zwitter ml. tajnik za jugovzhodno Evropo CELO VEC/HUE SC A - V okviru 18, kongresa Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM) v Huesci/Uesci, glavnem mestu španske province Aragonije, je bila sprejeta tudi posebna resolucija, naslovljena na avstrijsko vlado, v kateri je bila med drugim izražena podpora spomenici avstrijskih narodnih skupnosti. V resoluciji je govor o »vidnem izboljšanju vzdušja med manjšinami ter večinskim prebivalstvom in tudi državnimi oblastmi. Zlasti je AIDLCM zelo zadovoljna, da je avstrijska vlada končno avstrijskim Romom in Sintom priznala pravni položaj narodnostne skupnosti. Manjšinska organizacija v resoluciji navaja tudi nekaj kritičnih pripomb v avstrijski manjšinski politiki. Med drugim AIDLCM zahteva takojšnje priznanje obstoja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Štajerskem, izboljšanje izobraževalnih možnosti za pripadnike avstrijskih manjšin (otroški vrtci, predšolska vzgoja), razširitev medijske službe ter ureditev dvojezičnih napisov na Koroškem in na Gradiščanskem. Resolucija se nadalje odločno postavlja proti vsem poskusom razveljavitve 7. člena avstrijske državne pogodbe, kjer je le-ta še vedno mednarodna podlaga in zaščitni dokument Slovencev na Koroškem in na Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Na kongresu je bilo okoli 80 delega-tov-zastopnikov manjšin iz Španije, Francije, Belgije, Avstrije, Italije, Grčije, Turčije, Iraka in Ukrajine, razpravljali pa so o položaju in normalizaciji manjšinskih jezikov pod vplivom novonastalega položaja po poglavitnih političnih spremembah v Evropi v iztekajočem se 20. stoletju. Na zaključnih volitvah za predsedstvo je bil potrjen stari odbor: predsednik je ostal Paul Lelin, Valonec iz Belgije, njemu ob strani pa sta kot generalna tajnika Pierrette Berengier (za južno Evropo) in koroški Slovenec dr. Franci Zvvitter (za jugovzhodno Evropo). Za podpredsednika pa je bil ponovno potrjen tržaški Slovenec in znani pisatelj prof. Boris Pahor. (F.Z./I.L.) KOROŠKA / PREMAGOVANJE PRETEKLOSTI Skupno spominsko obeležje proti vojni CELOVEC - Na avstrijskem Koroškem naj bi v bližji prihodnosti nastalo skupno spominsko obeležje proti vojni, nasilju in diktaturi, hkrati naj bi se začela tudi resna razprava, kako končno preseči slej ko prej obstoječe zgodovinske delitve v deželi. To je rezultat pogovora, na katerega je v torek zvečer vabil koroški deželni glavar Ch-ristof Zernatto zastopnike t.i. (nemško govorečih) domovinskih organizacij, obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slo- vencev, uponiških gibanj ter zgodovinarje. Povod za srečanje je bil nedavni atentat na spominsko cerkev na Ulrichsbergu (Vrh) blizu Celovca, kjer so neznani popolnoma upo-stošili sporen spominski kraj, ki je vsa povojna leta veljal za zbirališče vojnih poveličarjev, ss-ovcev in skrajnih desničarjev. Predlog za postavitev skupnega spomenika proti vojni, nasilju in diktaturi ter začetek odprte razprave o skupni zgodovini Koroške je po besedah profe- RAZŠIRJENO DEŽELNO TAJNIŠTVO SKGZ Rešili odprta vprašanja TRST - V nelahkih časih za slovensko narodnostno skupnost v Italiji je še posebej važno, da se njene organizirane sredine potrudijo za premostitev še odprtih vprašanj. Slovenska kulturno gospodarska zveza se zavzema za takšen pristop in bo zato delovala v tej smeri. O tem je tekla beseda na deželnem tajništvu SKGZ, ki so ga razširili tudi na predsednike resornih komisij in delovnih teles. Predsednik Rudi Pavšič je uvodoma uokviril vlogo SKGZ v zdajšnji manjšinski stvarnosti in se zavzel za uresničitev nekaterih pobud, ki so izraz zaključnih izhodišč 25-članske komisije in majskega občnega zbora. V ta okvir sodi vprašanje organiziranosti civilne družbe in celotne manjšine ter potreba po manj konfliktualnem odnosu med posameznimi akterji na tem področju ter tudi v odnosu do družbeno-poli-tičnih sredin v Sloveniji. S tem v zvezi bo SKGZ dala pobudo za vrsto srečanj in stikov, da bi italijanskim in slovenskim sredinam obrazložila svoje poglede in prizadevanja za uveljavitev naše skupnosti ter utrditev sodelovanja med sosednjima državama. V diskusiji je bila podčrtana potreba po večji skrbi za mlajše generacije, ki se premalo prepoznavajo v zdajšnjem modelu organiziranosti naše manjšine. Potrebno je tudi, da postane SKGZ močnejši politični subjekt in učinkovitejši povezovalec znotraj svoje organiziranosti. Člani tajništva so menili, da je treba poiskati vse možne poti dogovarjanja in sodelovanja s sorodno organizacijo SSO, in se zamisliti o vprašanju ene same organizacije civilne družbe, kar je bil predmet razmišljanj že v okviru 25-članske komisije (iz- sledke in zaključke komisije bo SKGZ objavila v brošuri). Obe organizaciji, SKGZ in SSO, sta se dogovorili za skupno nastopanje do tistih sredin v Sloveniji, ki so zadolžene za stike z zamejstvom. S tem v zvezi sta izdelali skupen dokument in ga naslovili vsem državotvornim strukturam in organizacijam matične države. Na seji deželnega tajništva so posebno pozornost namenili vprašanju premoščanja krize Primorskega dnevnika in pripravi na občni zbor zadruge Primorski dnevnik, ki bo v prvi polovici novembra. Predstavniki Slovenske kulturno-gospodhrske zveze so mnenja, da je treba ustvariti vse pogoje, da se bo edini zamejski dnevnik finančno in vsebinsko utrdil ter da bo njegova bodočnost manj vprašljiva, kot je bilo v zadnjem času. r 50-LETNICA PRIKLJUČITVE PRIMORSKE TPPZ na proslavi v Ljubljani Pokrovitelj in govornik na proslavi bo Dimitrij Rupel LJUBLJANA - V teh dneh potekajo v raznih krajih onstran meje prireditve v počastitev 50-letnice priključitve Primorske k matični domovini. O prireditvah, povezanih s to pomembno slovesnostjo v Novi Gorici, smo že poročali. Tokrat se omejimo na osrednjo slovesnost, ki bo 13. septembra na Prešernovem trgu v Ljubljan, in sicer na pobudo Mestnega odbora Zveze združenj borcev. Pokrovitelj in govornik bo dosedanji ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel, v organizacijskem odboru pa so vsi podžupani: Anton Colarič, Bogdan Bradač, Jože Vidmar, Janko Heberle, Niko Lukež, Pavle Klaus, Marko Morel, Igor Omerza in Aljoša Peča, predsednik odbora je Anton Colarič, njegov namestnik Igor Omerza. Glavni del prireditve bo v soboto, 13. septembra, ob 20. uri. Tu bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki bo v sestavu pevcev in pevk, ob spremljavi orkestra in pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra in njegove sodelavke Pie Cah, pripravil celovečerni koncert slovenskih partizanskih pesmi ter borbenih pesmi drugih narodov. Na ta koncert se naši pevci in pevke že vestno pripravljajo, saj so ponosni, da bodo s svojim nastopom prispevali k uspehu prireditve in proslavi- li tako pomembno obletnico. Celotna prireditev, ki bo potekala pod geslom »Na svoji zemlji«, bo povezala glavno mesto slovenske države pri proslavljanju enega najpomembnejših dogodkov v slovenski zgodovini, ki je seveda pomembna tudi za nas Slovence v zamejstvu, ki se čutimo povezani s Primorsko in preko nje z matično domovino. Organizatorji proslave pričakujejo velik obisk meščanov, pa tudi ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Tako bodo prav gotovo navzoči predstavniki ZZB iz Ljubljane in območnih in krajevnih organizacij ter domicilnih enot s prapori, kot tudi delegacije ZB iz raznih krajev Primorske in zamejstva. Osrednja prireditev na Prešernovem trgu se bo začela že ob 17. uri z nastopom mažoretk, ki bodo udeležencem delile partizanske pesmarice, da bodo lahko skupno zapeli z nastopajočimi. Nastopili bodo tudi partizanski harmonikarji. Po uradnem delu proslave si bodo udeleženci lahko ogledali na »video strani« odlomke iz slovenskih celovečernih in dokumentarnih filmov, ki govorijo o osvoboditvi Primorske. Prireditev bosta zaključila glasbena skupina Agropop in ognjemet. Neva Lukeš sorja celovške univerze in društva »Mauthausen aktiv - Koroška« dr. Petra Gstettnerja izraz dejstva, da na Koroškem do danes niso postavili skupnega spominskega obeležja, ki bi bil tudi dejansko izraz skupne zgodovine. Kraj skupnega spominskega obeležja bodo določili na predvidoma več okroglih mizah, s tem pa je tudi jasno, da načrt o postavitvi skupnega spomenika na Vrhu, o katerem se je v zadnjih dneh tudi govorilo, ne bo realiziran. Vrh bo - vsaj v bližnji prihodnosti - torej ostal tisto kar je bil, sporno zbirališče predvsem desničarsko usmerjenih vojnih veteranov. Prva okrogla miza, ki se bo ukvarjala s sprojektom skupnega spominskega obeležja in skupnega premagovanja preteklosti, bo sklicana že začetka novembra letos. Nanjo pa bodo poleg udeležencev torkovega srečanja vabljena tudi vsa uporniška gibanja, mdr. tudi Zveza koroških partizanov in tudi Zveza slovenskih izseljencev. Okroglo mizo bo vodil graški vojni zgodovinar dr. Stefan Kamer. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) Marjan Sturm je po sestanku za naš list dejal, da postavitev skupnega spominskega obeležja zanj ni bilo bistvo pogovora. »Veliko bolj po-menbno je, da so se sogovorniki stranjali s tem, da je čas zrel, da se na Koroškem v resni razpravi lotimo vseh tabu-tem iz preteklosti, ki slej ko prej bremenijo Koroško in s tem tudi sožitje v deželi. Dosegli smo, da bo slovenska manjšina - od osrednjih političnih organizacij do izseljencev in partizanov -enakopravno vključena v to razpravo«, je poudaril Sturm. Ivan Lukan OBČINA TRST / REGULACIJSKI NAČRT OPČINE / ZAČETEK 7. DRAGE MLADIH 0 Krasu najbrž precej novosti Se pogajanja med Občino in Deželo Ošlak: »Korenine Evrope so drugje« Zanimiv oris duhovnih in kulturnih temeljev Evrope Deželni odbor na današnji seji skoraj gotovo ne bo vzel v pretres tržaškega regulacijskega načrta, ki je po znanih stališčih deželnega tehničnega odbora, kot znano, predmet polemik in ostrih razhajanj. Pristojni odbornik Mario Puiat-ti (Zelena lista) si je namreč vzel še nekaj dni časa za proučitev stališč in proti-predlogov, ki mu jih je posredovala občinska odbornica za urbanistiko Ondina Bar-duzzi. Puiatti se je obvezal, da bo na pripombe Illyjeve uprave odgovoril s pismenim poročilom, tako da rešitve problema še ni videti za vogalom. Zvedeli smo, da je Ba-rduzzijeva na zadnjem srečanju z deželnim kolegom med drugim postavila v ospredje problem uravnovešene zaščite kraškega teritorija. Deželni tehnični odbor je namreč z enim samim zamahom zbrisal občinski gradbeni normativ za to področje in se v bistvu opredelil za izredno stroge vinkulativne ukrepe, ki daleč presegajo sam normativ nastajajočih zaščitenih območij in rezerv, to se pravi samega bodočega Kraškega parka. To je sprožilo protest slovenskih svetovalcev Oljke Andreja Berdona, Igorja Dolenca in Petra Močnika ter, iz razumljivih razlogov, tudi kmetov ter njihovih organizacij. Puiatti je s pozornostjo prisluhnil stališčem Barduzzijeve in pokazal pripravljenost za ponovno proučitev tega vprašanja. Ce je rešitev tega problema že na obzorju, ostajajo druga prav tako pomembna vprašanja še predmet razprave in različnih gledanj. V mislih imamo vprašanje urbanističnega razvoja vzhod-nokraških vasi, Skednja in nekaterih predmestij; za ta področja je tehnični odbor skoraj prepovedal vse nove gradnje, za katere se je (čeprav v omejeni obliki) opredelil občinski svet. Drugi velik problem zadeva središče mesta, o katerem je deželni tehnični odbor tudi zavzel zelo omejevalna stališča, s katerimi Illyjeva uprava nikakor ne soglaša. Tehnični problemi se prepletajo s političnimi, saj so mnogi mnenja, da so zeleni precej vplivali na stališča deželnega tehničnega odbora, Zeleni listi pa, kot rečeno, pripada tudi Puiatti. Priča pa smo prečnim stališčem, saj sta Puiat-tijevo usmeritev podprla tudi Stranka komunistične prenove in načelnik svetovalcev Oljke Gior-gio De Rosa. Slednji včeraj še ni hotel komentirati pisma pokrajinskeja tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika, ki je spričo »oporečniških« stališč De Rose zahteval nujno razčiščevalno srečanje vseh levosredinskih komponent. Desnica je doslej precej previdno spremljala potek dogajanj in polemike med Illyjem in deželno vlado. Očirno se je držala starega pregovora, kjer se kregata dva, tretji dobiček ima... H KONEC SEPTEMBRA h Ljubitelji čokolade bodo gotovo prišli na svoj račun V pričakovanju tradicionalne izvedbe »Euro-chocolate«, ki bo od 18. do 26. oktobra v Perugii, kjer se bodo zbrali ljubitelji čokolade iz vse Evrope, bodo sladokusci lahko prišli na svoj račun v Trstu, ki bo konec meseca nekakšna »prestolnica« čokolade. Za pobudo (26.-28. september) se je zavzelo združenje »Compagnia del cioccolato«, ki organizira tudi manifestacijo v Peruggi, s sodelovanjem znanega tržaškega slaščičarja Petra Garas-sicha. V programu imajo vodene obiske v najboljših slaščičarnah po mestu, ki jih bodo še popestrili s tipičnimi jedmi in turističnimi obiski. V soboto, 27. t.m. bo kavarna San Marco gostila predstavitev »Tavoletta di Trieste«, tukajšnje filiale »Compagnie del Cioccolato«: ob glasbeni spremljavi bodo nudili raznovrstne sladkarije in koktajle. Obenem se bo pričela tudi kampanija za včlanjevanje v »Compagnia del cioccolato«: njen predsednik Eugenio Guarducci obljublja precej »sladkih« presenečenj. Od procesa evropske integracije je odvisna prihodnost Slovenije in njenih manjšin, zato se morajo mladi na to naslednjo postajo v njihovem osebnem in skupnem življenju dobro pripraviti. To je bila izhodiščna misel organizacijskega odbora letošnje Drage mladih, ki se je začela včeraj popoldne pod šotorom v Draga ’97 Danes popoldne se v parku Finžgarjevega doma začenjajo 32. študijski dnevi. Združevanje Evrope s posebnim ozirom na perspektive slovenskega vstopanja v EU bo med glavnimi temami letošnjega posveta, ki se bo zaključil v nedeljo pod večer. Uvodno predavanje pa bo namenjeno položaju slovenske manjšine v Italiji s posebnim poudarkom na Benečijo: o tem bo z začetkom ob 17. uri govoril Giorgio Banchig. parku Finžgarjevega doma na Opčinah (na sliki - foto KROMA). In z razmišljanjem o Evropi so začeli pri začetku, se pravi pri duhovnih in kulturnih temeljih, na katerih sloni Evropa. Svoje poglede na to izredno zanimivo temo je mladim podal filozof, mag. Vinko Ošlak, ki je bil do Evrope oz. do njenega doprinosa k razvoju civilizacije dokaj kritičen. Po njegovem mnenju namreč Evropa (»pravzaprav ni niti kontinent v pravem pomenu besede«) v vsem svojem obstoju ni bila ustvarjalna, temveč je njena odlika predvsem v spodobnosti sinteze tega, kar je prišlo od drugod (od pisave do veroizpovedi). Njen veliki dosežek se kaže v idejno-duhovni formuli, ki ji danes v svetu ni prave alternative, in ki jo osvajajo vsi, vendar pa je po Ošlako-vem mnenju združena Evropa s praktičnega (ali politično-pragmatičnega) vidika izredno vprašljiva. O političnih vidikih združevanja Evrope bodo udeleženci letošnjih, že sedmih študijskih dne-vov Draga mladih razpravljali danes. Ob 10. uri se bo namreč začela okrogla miza Evropska Unija danes, ki se je bodo udeležili norman John bister, častni konzul Velike Britanije v Italiji, Luigi Vittorio Ferraris, visoki diplomat iz Rima, in VValter Ertl, vodja oddelka za evropske zadeve in zunanjo trgovino pri Zvezni gospodarski zbornici na Dunaju. Na jutrišnji okrogli mizi, pri kateri bo sodelovalo še več uglednih gostov, pa bodo načeli izredno aktualno temo, in sicer Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v EU. Program, ki ga je letos pripra- vilo Akademsko katoliško združenje Amos iz Maribora v sodelovanju z Mavričnim mostom mladih s Klanca (Kozina), mladinskim odborom Slovenske prosvete iz Trsta in Združenjem katoliških študentov iz Ljubljane, pa obsega med drugim še delo po skupinah, kulturne večere in družabnost, (bip) NOVICE Tiskovna konferenca o prometu na mejnih prehodih Danes bo na mejnem prehodu pri Škofijah tiskovna konferenca o prometu na meji. Prireja jo Medregijski sindikalni svet F-Jk in Slovenije, kateremu pripadajo sindikati CGIL, CISL, UIL, ZSS in KS ’90 Slovenija. Na konferenci bodo analizirali tok prometa na italijansko-slovenskih mejah. Da bi preprečili negativne posledice pogodbe iz Schengena na italijansko-slovenski meji, bodo predstavniki Medregijskega sindikalnega sveta zastavili svoje predloge pristojnim ministrstvom italijanske in slovenske vlade. DEVIN - NABREŽINA AKCIJA POLICIJE / PRIJELI FAUSTA FASSARIJA Grožnje homoseksualcem so vredne obsodbe Pomagal je bančnim roparjem Bil je informator mladih roparjev, ki so iz Catanie prihajali na Sever Pri Arcigay so že pripravili prijavo sodnim oblastem, v njej poudarjajo, da letaki, ki jih je prejšnji teden nekdo odvrgel na parkirišču nad Botanjekom, Sirijo prave grožnje proti homoseksualcem, katere hočejo diskriminirati in ustrahovati. V letaku, ki ga je podpisal neki »Comitato Boigo S. Mauro«, je namreč med drugim zapisano, naj homoseksualci čimprej poberejo šila in kopita in naj ne pridejo na spregled na plažo pod Botanjekom (Costa dei Barbari) in v Sesljam Neznanci pravijo, da so že pričeli s kontrolo in če bodo opazili kaj sumljivega, bodo poklicali policijo in karabinjerje. Medtem pa so že začeli z zapisovanjem evidenčnih tablic tistih vozil, ki se tamkaj pogostoma mudijo. Arcigay ob tem še poudarja, da so vedno opozarja-li na nekatera mesta, kjer se v Trstu srečujejo homoseksualci. Parkirišče nad Botanjekom je eden takih krajev, vendar se tamle ne srečujejo izključno homoseksualci. A če se shajajo, pravijo pri združenju Arci-gay, to še ne pomeni, da imajo tudi vsi spolne odnose: letak pa hoče na vsak način kriminalmrati homoseksualce kot take in grozi tudi tistim, ki spodnjo plažo obiskujejo brez kakrš-negakoli dragega namena. Tudi odbornica za kulturo v devinsko-nabrežin-ski Občini Vera- Tuta Ban je bila zelo ostra do letaka: »Ta dogodek nam kaže, da smo še daleč od zrele demokratičnosti, po kateri bi vsakdo dopustil drugemu, da se v zasebnem življenju vede po svoji pameti in po svoji vesti. To nepoklicano vtikanje v zasebnost drugih zelo obsojam, ocenjujem pa, da tiste ljudi, ki so sestavili letak, moti predvsem drugačnost kot taka in to je nevarno, ker se nestrpnost povezuje še z dragimi problemi sožitja, kar je v naši občini vedno nevarno prisotno.« Pri akciji so bili zaposleni agenti iz Trsta, Benetk ter s komisariatov iz lesola in Tržiča: očitno niso mogli tvegati, da se jim moški, ki so ga iskali, izmuzne. Za petami pa so bili 37-letnemu Faustu Fassariju, ki je imel prste vmes pri ropu, do katerega je prišlo 22. julija letos v le-solu: tistega dne so iz banke »Cassa di Risparmio di Padova e Rovigo« neznanci odnesli čedno vsoto, 150 milijonov lir. Sedaj je Fassari zaprt v koronejskem zaporu, prijeli so ga v Trstu, vendar izven mesta, verjetno je nameraval prekoračiti mejo. Fassari je doma iz Catanie, bivališče je imel v Vicenzi, vendar je živel v Noventi di Piave. Začeli so ga iskati prejšnji mesec, potem ko so ugotovili, da je sodeloval pri omenjenem ropu. Najprej so prijeli dva mladeniča iz Catanie, ki sta bila materialno odgovorna za napad v banki. Fassari je bil njun informator. Bil pa je vpleten v številne druge preiskave, v katerih so glavno vlogo imeli prav mladi roparji, ki so iz Catanie prihajali na sever države. Ne izključujejo, da so odgovorni tudi za rop v poštnem uradu pri Sv. Ivanu. Razpečeval je mamilo Agenti letečega oddelka so v nekem baru pri Sv. Jakobu aretirali 46-letnega Carla Muradorija, ki je pri sebi imel 10 zavojčkov z mamilom: vsega skupaj je bilo 10 gramov, tri domnevnega heroina in 7 kokaina. Policija je pregledala tudi njegovo stanovanje v Ul. Molino a Ven-to 21, kjer so našli nove dokaze, da se ukvarja z razpečevanjem mamil: med drugim je doma imel lekarniško tehtnico, nekaj računov, zavojčke za posamezne doze in 250 tisoč lir v gotovini. Mu-radori je sicer že imel opravka s policijo, vendar ni bil znan kot razpečevalec. Bratu Maura Fontanota se ne piše nič dobrega Medtem ko se 28-letni Mauro Fonta-not iz Milj še zdravi v katinarski bolnišnici, kamor so ga pred dnevi pripeljali težko ranjenega, se nadaljuje preiskava miljske policije, ki je doslej zbrala že precej dokazov na račun 34-letnega brata Alda. Ze od začetka je bilo jasno, da je prišlo do silovitega družinskega prepira. Sedaj pa kaže, da zbrani dokazi precej bremenijo Alda Fontanota, ki ga bodo morda celo obtožili poskusa umora. Medtem je moški izginil in ga vneto iščejo. Brata Fonfanot sta bila nedavno že »v središču pozornosti«: okrog deset dni pred domačim prepirom sta se v Miljah spravila nad policaje, ki so ju vprašali za dokumente, poškodovala sta tudi njihovo vozilo. Aretirali so ju, nakopala sta si precej obtožb, a sta za rešetkami očitno ostala le malo časa. Še en vodeni ogled Spacalove razstave Glede na veliko število obiskovalcev Spacalove razstave in predvsem vodenih ogledov v muzeju Revoltella, bodo tudi danes zvečer ob 21. uri ponovili obisk, ki ga bo vodil dr. Lorenzo Michelli. Z njim bodo obiskovalci spoznali ustvarjalno pot velikega slovenskega umetnika preko njegovega šestdesetletnega dela. Michelli se bo zaustavil predvsem ob glavnih trenutkih njegovega umetniškega dela, od začetne faze magičnega realizma, preko abstraktizma, vse do poznejše zrele faze. Grški večer na Gradu sv. Justa Drevi prirejajo na Gradu sv. Justa prav posebni večer v okviru Triestate. Na njem se boste lahko srečali z grško kulturo, folkloro, glasbo ter eno-gastronomijo. Tako boste lahko pokusili kuhinjske specialitete, kot so giros, souvlaki, keftedaki in moussaka ter grška vina retsina, makedo-nikos, cava in aghioritikos. Obenem boste lahko prisluhnili glasbi Zorbe, na plesišču pa si ogledali sirtaki in druge tipične plese. Kioske bodo otvorili ob 20. uri, vstop pa bo prost. V soboto bo vedno na Gradu sv. Justa večer z d.j. Palom Zippom za mlajše občinstvo. Bolšji sejem v Sesljanu Danes bo v Sesljanskem zalivu predzadnje srečanje z bolšjim sejmom, ki ga prireja združenje “Cose di vecchie čase” v sodelovanju s Confesercenti, devinsko-nabrežinsko občino in združenjem SS. Gervasio e Protasio. Od 18. do 23. ure boste lahko izbirali med raznimi zanimivostmi, izdelki, ki jih vsak dan potrebujete in tistimi, ki jih radi zbirate. Bolšji sejem bo jutri tudi v Gradežu na nabrežju San Vito. TRST / KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV? GOSPODARSTVO VCERAJ-DANES Delovnih mest je še vedno premalo V naši pokrajini je skoraj 16.000 brezposelnih Ogromni ventil kaže na razvoj tovarne Orion Izdelek iz posebnega jekla namenjen v Saudsko Arabijo Zaposlovanje v drugem trimesečju 97 v Trstu Novi zaposleni Odslovljeni Delovna mesta M. Z. Skupno M. Z. Skupno M. Z. Skupno Poljedelstvo 20 4 24 10 1 11 10 3 13 Industrija 726 87 813 688 110 798 38 -23 15 Druge dejav. 1321 1707 3028 1353 1664 3017 -32 43 11 Javne ustan. 22 55 77 7 16 23 15 39 54 SKUPNO 2089 1853 3942 2058 1791 3849 31 62 93 Zaposlovanje je v Trstu Se vedno problematična zadeva. Čeprav podatki za drugo tromesečje 1997 ne kažejo negativnega trenda, je porast števila novih delovnih mest (93) izredno nizek, glede na število brezposelnih (skoraj 16.000). O brezposelnosti in o možnih ukrepih za zagotovitev novih delovnih mest smo se pogovorili s predstavnikom tajništva Cgil Giorgiom Ubonijem, po mnenju katerega predstavljajo glavni problem občasno zaposlovanje. V zadnjem Času se je namreč utrdila težnja po zaposlovanju part-ti-me (12%), še bolj pa po terminskem oz. začasnem delu (67%). Gre torej za dela, ki ne zagotavljajo mladim mirnega življenja, saj živijo stalno v skrajni negotovosti, kar zadeva njihovo bodočnost. »Občasne zaposlitve,« pravi Uboni, »ne dajo mladim perspektiv ter jim odvzamejo upanja, kar npr. lahko uvede mlade v svet mamil in podobnih skrajnosti.« Nujni so torej po njegovem ukrepi za zagotovitev CimveC novih delovnih mest. Poleg potrebe po zvišanju proizvodnje, kar ustvarja ponudbo dela, potrebe po izboljšanju šolskega sistema in poklicnega izobraževanja, je treba podrobneje analizirati ter ustrezno regulirati razne oblike dela, ki so prisotna na našem območju. Poleg problema dela na Črno, obstajajo t.i. atipična dela. Gre za formalno avtonomna dela, ki pa v resnici nadomeščajo odvisno delo, kot npr. usluge, izplačane »po fakturi«, in pogodbe o sodelovanju. Slednje so še najbolj koristne za podjetja, saj ne plačajo delavcu prispevkov, sam delavec pa nima jamstev, zlasti kar zadeva pokojnino. S tem v zvezi si vlada, sindikati in podjetniški sistem prizadevajo, da bi izboljšali pogoje, najvažnejše pa so učinkovite kontrole in morebitne sankcije. V stalni rasti je tudi sektor no-profit, v katerem delujejo razne zadruge in združenja prostovoljcev. Po eni strani, je povedal Uboni, je to pomembno s socialnega vidika, marsikdo pa lahko tudi kaj zasluži (Čeprav v manjši meri). Po drugi strani se tako občasna dela razširijo, delavci pa so slabo plačani. Na tem področju paC manjkajo natančna pravila, tako da večkrat ne izpolnjujejo pogodbenih določil. Nujna je tudi nova zakonodaja za dražbe, saj gre pozornost izključno najnižji ponudbi, ne glede na kakovost, ki jo podjetje zagotavlja. Za prirastek zaposlovanja je po Uboni ju važna tudi politika urnikov, ki bi nedvomno koristila podjetjem (dva delavca part-time sta manj v breme kot en stalen delavec), a na to še niso pripravljena. Kaj pa delo v najemu, ki ga predvideva pred kratkim odobren »paket Treu« in po katerem bodo za to ustanovljene agencije nudile »v najem« delavce podjetjem, ki bodo zanje zaprosile? Ta oblika zaposlovanja še ni stekla, je dejal Uboni, saj so strukture povsem pomanjkljive. »Glede dela v najemu smo sumničavi in zaskrbljeni, saj utrjuje obliko občasnih zaposlitev. Upamo le, da bo lahko pripomoglo k rešitvi problema atipičnih del, v Italiji pa bo rešilo malokateri problem.« Bistveno je določiti, kateri poklicni profili lahko pridejo v poštev, vse pa je odvisno od jamstev in kontrol, saj s tem zakonom »lahko pride do tisočerih zlorab.« Ni paC povsem jasno, kdo bo preverjal, ali je plača ustrezna profilu delavca. Ce pa ne bo jasnih kontrol, »bomo mi nadzorovali nad morebitnimi zlorabami,« je zagotovil Uboni. Aljoša Gašperlin Desettonski zaporni ventil, ki so ga včeraj razstavili na Trgu Unita, predstavlja nekaj več kot samo tehnološki proizvod: gre predvsem za konkreten dokaz, da je industrijski obrat Orion prebrodil krizo. Se pred dobrim letom je podjetje iz tržaške industrijske cone bilo na tem, da zapre. LAstništvo je prevzela specializirana grupacija iz Lombardije, ki je last družine Farina z območja Brianze, in Orion se danes spet uveljavlja na tržišču, ima 60 zaposlenih in bi potrebovali še nekaj specializiranih delavcev, ki jih ne najdejo na tukajšnjem tržišču. Pozitivni obračun delovanja je podal vCeraj na krajši slovesnosti predsednik Oriona Claudio Sambri, ob katerem so bili župan Illy, deželni odbornik Tanfani, lastniki grupacije Farina in številni predstavniki tukajšnjih gospodarskih organizacij. Sabri je orisal ogromni ventil iz posebnega jekla, sad naCrta in speciahstiCne obdelave v Orionu blokov iz posebnega jekla, ki so ga vlili v Ce-dajski livarni. Ventil bodo dostavili v Saudsko Arabijo, kjer ga bodo namestili na tamkajšnjem naftovodu, v kratkem pa bodo izdelali še dvojčka. Posebnost ventila je, da bo ležal vodoravno, zaradi Cesar je bila obdelava posebno skrbna, in da ga bodo rabili za izpuščanje odvečnih plinov. NOVICE PRED PRIČETKOM AKADEMSKEGA LETA Avtonomni sindikat (CUB) predstavil zakonske osnutke Na sedežu avtonomnega sindikata (CUB) so včeraj predstavili pet zakonskih osnutkov na ljudsko pobudo, za katere se je na državni ravni zavzel avtonomni sindikat skupaj s federacijo COMU, CinCobas in ALP. Zavzemajo se za zaščito delavcev in brezposelnih z znižanjem delovnega urnika (32 ur tedensko ob nespremenjenih osebnih dohodkih), za ponovno uvedbo premične lestvice, resnično demokratični zakon glede delavskega zastopstva, poseben zakon za zaščito nekaterih atipičnih pogod, kot so terminske itd. Poleg tega zahtevajo zagotovljeno minimalno plaCo in precejšnje zvišanje družinskih doklad. V Trstu bodo podpise zbirali danes od 16.30 do 20. ure v zaCetku Drevoreda XX. septembra, jutri od 16.30 do 20. ure v Ul. delle Torri in v nedeljo od 11. do 13. ure na Capo di Piazza. Tečaji »Inforgate« pri Padričah V Četrtek, 11. t.m., bodo ob 17. uri v kongresni dvorani raziskovalnega območja pri PadriCah predstavili naCrt »Infogate«, ki je namenjen podjetnikom, menežerjem in nasploh vodilnemu osebju. Obenem bodo zaceli tudi zbirati pristope. »Infogate« je naCrt, ki bo prišel v poštev za veC dežel, pobudo zanj pa je dal rimski inštitut G. Tagliaferro, v naši deželi sta ga uresničila bolonjski odsek za inovacije Enee ter raziskovalno obmožje pri PadriCah (Area Science Park). Financirata ga Evropska unija in ministrstvo za delo preko pobude »Adapt« in ponuja razne teCaje (informacijske, usposo-bljenostne itd.). Tečaj bo trajal okrog 3 mesece za skupnih 80 ur in bodo pri PadriCah. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti obrnejo do inž. M. Guaiane (tel. 3755267, fax 226698). Pripravljalni tečaji matematike Čeprav se prave lekcije za »prvošolcke«na tržaški univerzi pričnejo šele Cez dober mesec, ali celo v prvih novembrskih dneh, so nekateri julijski maturanti nekoliko plaho, a vztrajno že vstopili v vlogo univerzitetnega študenta. Pretekli ponedeljek so namreč stekli predteCaji oz. pripravljalni teCaji matematike, ki naj bi olajšali vključevanje novih študentov v univerzitetno delo. PredteCaji so namenjeni študentom znanstvenih fakultet, t.j. ekonomije, inženirstva, psihologije, matematike, fizike in naravoslovja, in nedvomno služijo kot ponovitev ali dopolnitev vrzeli v poznavanju srednješolske matematike. Pravzaprav imajo obiskovalci predteCajev precej deljena mnenja o vlogi »predlekcij« matematike. Rado, ki odhaja iz Znanstvenega liceja F. Prešeren na inženirstvo, obiskuje lekcije predvsem zaradi ponavljanja, saj je na liceju dobil dobre temelje, predavanja na predteCajih pa spominjajo na pouk mladega profesorja, ki ga je pripravil na maturo. Robert, prav tako »realcan«, a iz druge paralelke, se na teCaju srečuje z že poznanimi, a veliko bolj poglobljenimi temami. Prav gotovo se bo do konca tritedenskega teCaja snov dlje zakomplicirala in skromna višješolska priprava ne bo Robertu veC v pomoč. Aleš, strokovni kemijski operater, pravzaprav morda bodoči inženir, spoznava popolnoma drugačen naCin. podajanja kot ga je bil vajen. Čeprav naslovi poglavij zvenijo banalno, se tudi preproste množice v treh urah prelevijo v zavozlane definicije. Robert Rado in Aleš sledijo teCaju za študente inženirstva, matematike in fizike na ekonomski fakulteti, kjer predavata profe- sorica iz višje srednje šole Oberdan in univerzitetni docent. SliCen teCaj se odvija v dvorani O medicinske fakultete v Ul. Giorgieri za ekonomsko, farmacij sko, naravoslovno in psihološko smer. Obiskuje ga tudi Marijan, ki cilja na dopolnitev svojega pedagoškega študija na psihologiji, kjer bo moral prestati izpit iz matematike in statistike. Polena pod noge mu postavlja predvsem novo italijansko izrazoslovje, spoznava pa povsem nove matematične pojme. Znanstvena priprava, ki si jo dijaki prisvojijo pri pouku na višjih srednjih šolah, skratka ne zadošCa skoku na višjo stopnico. Morda ker so uCni načrti zastareli, morda zaradi skromne volje dijakov do študija, morda ker se tudi profesorji ne znajo prilagajati novim programom ali pa »novim« dijakom. Že matematCne maturitetne naloge in izpraševanja so gotovo pokazale, kaj zahteva državni uCni program in koliko tega programa dijaki poznajo. Morda ko bi vCasih pred-teCaje opravljali profesorji in ne dijaki, bi novim univerzitetnikom ne bilo potrebno že prvega septembra na lekcije matematike. Pravzaprav predteCaji služijo izenačenju znanja dijakov iz različnih šol. Toda, v treh tednih? Praznik solate na Kolonkovcu Jutri bo na Kolonkovcu že tradicionalno tekmovanje v sajenju solate, ki ga že vrsto let prireja domaCe Prosvetno društvo Kolonkovec v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji. Celotna prireditev bo potekala na vrtnariji podjetja Kristijana Debe-lisa v Ul. Ventura, in bo povezana še z razstavo domačih pridelkov in vrtnarskega orodja, tokrat pa tudi z razstavo slik našega fotografa Maria Magajne, posvečena prireditvam in aktivnosti domačega društva. Organizatorji si obetajo velik obisk, saj gre za prireditev, ki želi ovrednotiti delo domačih vrtnarjev, njihovo spretnost pri opravljanju raznih del, tokrat pa tudi v protest proti novim razlaščanjem in v zaščito domače zemlje, ki ji zopet grozijo nove razlastitve, kar bi seveda močno prizadelo vse domačine, predvsem pa vrtnarje. N.L. Danes, PETEK, 5. septembra 1997 LOVRO Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.32 - Dolžina dneva 12.57 - Luna vzide ob 10.00 in zatone ob 21.31 Jutri, SOBOTA, 6. septembra 1997 SARA VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,1 stopinje, zraCni tlak 1021,1 mb narašCa, brezvetrje, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Iris Rasha. UMRLI SO: 83-letna Jolanda Albich, 67-letni Silvano Ravni, 71-letna Rina Mauro, 75-letni Virginio Zanco, 69-letni Gianluigi Bottazzi, 83-letna Femanda Tonarelli, 87-letna Cecilia Furlan. L] LEKARNE Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. septembra 1997 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OpCine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12. OpCine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.00, 22.30 (v dvorani) »Svvingers« r. Doug Liman; 20.45 (na prostem) »II ciclone« r.-i. L. Pie-raccioni, i. Lorena Forteza, Natalia Estrada. EKCELSIOR AZZURRA -18.10, 20.05, 22.00 »II viaggio della sposa«, i. Sergio Rubini. EXCELSIOR -18.35, 20.25, 22.15 »Innamorati cronici«, i. Meg Riyan. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »II mondo perduto - Jurassic Park«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Batman e Robin«, i. George Clooney, Arnold Schvvarzenegger, Uma Thurman, Alicia Silverstone. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’isola perduta«, i. Marlon Brando, Val Kilmer. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »II mondo perduto - Jurassic Park«. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Twin Town«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 18.30 »Anomania«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom, 20.20, 22.15 »Con Air« i. N. Gage, J. Malkovich. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »II club delle prime mogli«, i. Goldie Havvn, Diane Keaton, Bette Midler. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Kissed« r. Lynne Stopkevvi-ch, i. Molly Parker, prepovedan mladini pod 14-letom. TRST Petek, 5. septembra 1997 7 SLOVENSKO KULTURNO SREDISCE PLANIKA DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV 32. študijski dnevi NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA DRAGA 97 vas vljudno vabijo na predstavitev rezultatov 17. Mladinskega raziskovalnega tabora, Kanalska dolina 97 Park Finžgarjevega doma na Op Cinah Danes, 5. septembra, ob 17. uri danes, 5. septembra 1997, ob 20.30 Giorgio Banchig v Beneški PalaCi v Naborjetu. 50 let po podpisu mirovnega sporazuma DRAMSKA SKUPINA KD IGO GRUDEN vabi na ogled komedije PRIMORSKE ZDRAHE Predstava bo | danes, 5. septembra, ob 20.30 | na Ušajevi domačiji v Nabrežini (gOjpO Jadralni klub Cupa vabi svoje člane, da se udeležijo že tradicionalne društvene regate v nedeljo, 7. septembra Odhod izpred sesljanskega zaliva ob 11. uri Vpisovanje na sedežu društva ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OBVESTILO Obveščamo cenjene elane, ki so se vpisali na izlet v soboto, dne 6,9.1997, da je zbirališče ob 8.15 na pomorski postaji, kjer bodo opravljene vse potrebne formalnosti za vstop na ladjo Marconi, zato ne pozabite osebnih dokumentov veljavnih za tujino. Povratek je predviden približno ob 18.30. Obenem opozarjamo, da bo parkirišče na pomorski postaji zaprto zaradi odhoda trajekta za Grčijo. PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK - Poletni večeri v zgoniški občini: jutri, 6. septembra, ob 20.30, pri Petelinovih v Zgoniku št. 6 - gostovanje gledališke skupine Brnškega društva iz Koroške s komedijo Daria Foja BURKAŠKI MISTERIJ, v režiji Sergeja Verča. (V primeru slabega vremena bo prireditev v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku). ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na ogled razstav ob 375-letnici župnije: v dvorani Zadružne kraške banke si lahko ogledate razstavo restavriranih knjig župnijskega arhiva, starih svetih podob in znamenj, vsak delovni dan, razen sobote, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure; v nedeljo, od 10. do 12. ure. V novem Župnijskem domu Andrej Zink na Proseški ulici 24, tik ob cerkvi, je do 14. septembra na ogled RAZSTAVA KRAJEVNIH LIKOVNIH USTVARJALCEV vsak dan, tudi v soboto, od 10. do 12. ure in °d 17. do 19. ure; v nedeljo pa od 9.30 do 12. ure. Vabljeni! 7. DRAGA MLADIH z naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: Danes, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes - sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Jutri, 6.9., E3 ČESTITKE Končno je privekal mali NIKO in osrečil mamo Branko in očka Jordana. Iskreno čestitamo Dario, Clarissa, Martin, Marija in Fabio. Ob rojstvu male METKE čestita Petru in Nevenki Kvintet Mi. 3 SPISKE VESTI VPIS na oddelek za slovenščino VISOKE SOLE ZA PREVAJALCE IN TOLMAČE na videmski univerzi s sedežem v Gorici je možen do 8. septembra 1997. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, bo posloval vsak torek in četr- DRAGA MLADIH 1997 Naslednja postaja: Evropa Park Finžgarjevega doma na Opčinah Danes, 5. septembra, ob 10. uri Okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali veleposlaniki Francije, Italije, Velike Britanije in Nemčije Jutri, 6. septembra, ob 10. uri Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU Sodelujejo: mag. Andrej Aplenc, dr. Franc Križanič, g. Borut Pahor, dr. Franc Zagožen in dr. Ivana Suhadolc ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete). ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na Tradicionalno .šagro pod kostanji, ki bo jutri, 6. in v nedeljo, 7. septembra pri Banih: jutri, 6. t. m., od 20. ure dalje ples s Kraškim kvintetom; v nedeljo, 7. t. m., ob 17. uri koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč in otvoritev plesa v nošah, zvečer ples s Kraškim kvintetom. Delovali bodo založeni kioski. Vabljeni! tek, od 16. do 17.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. Z1 OBVESTILA SRENJSKI ODBOR Boršta in Zabrežca obvešča vaščane, da se bo jutri, 6. t.m., od 8. ure dalje vršilo prostovoljno popravljanje poljskih poti in se priporoča za udeležbo. KD JOŽE RAPOTEC Prebeneg prireja jutri 6., v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. septembra v parku v Prebenegu PRAZNIK PIVA. Igrali bodo priznani ansambli. Pridite, ne bo vam žal! SKLAD »Mitja Cuk« obvešča, da so pozabljena oblačila, ki so jih pustili otroci v poletnem središču na Proseku in v poletnem središču na Opčinah, v uradu Sklada; obenem sporoča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja in da se bo začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za š.l. 1997/98. Informacije pri Skladu, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289. SKLAD »Mitja Cuk« priredi tudi letos tečaj ROČNEGA TKANJA, ki ga bo vodila Magda Tavčar. Začetek tečaja (22 ur) bo 1. oktobra 1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK 1. MAJ prireja jutri, 6. in v nedeljo 7. septembra v Ljudskem domu v Podlonjerju PRAZNIK TISKA. O tla večera ples z ansamblom 3 X, v nedeljo, ob 19. uri govor Giorgia Cancianija, člana pokrajinskega tajništva SKP. MePZ PRIMORSKO obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja v sredo, 10.9., ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah. Dobrodošli so tudi novi pevci in pevke. TABORNIKI RMV vabijo svoje člane, da se v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri v kroju polnoštevilno udeležijo svečanosti na bazoviški gmajni. PRVA SEJA VODSTVA RMV bo v sredo, 10. septembra, ob 19.30, v Ul. Carducci 8. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka 10. do 15 do sobote od ure PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA priredi TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI 1997 - v nedeljo, 7. septembra 1997. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 9. uri; odhod ob 9.30 iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koče na Jermancu (Kokoš); obisk koče (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda ob 67-letnici smrti Bazoviških junakov udeležite v čim večjem številu. SPD PRIMOREC-TA-BOR - Od 1. oktobra dalje se bomo ob sredah spet srečevali v Ljudskem domu v Trebčah, da popeljemo otroke v GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ. Letos bodo otroci delali v dveh skupinah: učenci 1. razreda osnovne šole in 3. letnika vrtca v prvi skupini ter učenci 2., 3. in 4. razreda osnovne šole v drugi skupini. Potrditev vpisa lanskih članov in sprejemanje novih članov bo v sredo, 17. in v sredo 24. septembra, od 16.30 do 18. ure. Za pojasnila lahko telefonirate na št. 211440 (Nidia Sivitz) in 220130 (Milena Pado-van). OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo ponovno odprta javnosti z običajnim urnikom ob torkih in petkih od 14. do 18. ure in vabi občane na obisk. PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da se je začelo vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije vsak torek in četrtek, od 20.30 dalje na sedežu orkestra v Dolini ali na tel. št. 228333 in 228642. PD KOLONKOVEC v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji, prireja jutri, 6. septembra, ob 15. uri, tradicionalno tekmovanje v sajenju solate. Tekmovanje se bo vršilo v kmetijskem podjetju g. Kristjana Debelisa - Ul. Ventura 29. Prireditev bo obogatila fotografska razstava aktivnosti kulturnega društva, ki jo je pripravil fotograf Mario Maganja. GLASBENA MATICA -Sola »M. Kogoj« vabi svoje gojence, da potrdijo vpis čimprej in sprejema prijave za novo vpisane, vsak dan od 10. do 15. ure (razen sobote) do 10.9. Informacije na tel. št. 418605. VPISOVANJE PO PODRUŽNICAH: v torek, 9.9., ob 18. uri v Boljuncu (gledališče), na Proseku (Kulturni dom) in v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda). VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, danes, 5. 9. 1997, ob 20.30, v prostore šole F. Bevk - Opčine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. št. 211691. FOTO TRST 80 sporoča, da bo prva seja v novi sezoni v petek, 12. septembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Isti dan bomo zbrali fotografije za Krmin (FIAF). jS,___________IZLETI DPZIO JOŽEF STEFAN organizira v sklopu iz-venšolskega delovanja TRIDNEVNI IZLET NA TRIGLAV 12., 13. in 14. septembra 1997. Vabljeni so dijaki, ki se lahko vpišejo na sedežu šole še jutri, 6. septembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -Trst obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Gonars in Oglej. Vpisovanje na sedežu - Ul. Ci-cerone 8 v dopoldanskih urah. Tel. 360324. SKD SLAVEC Ric-manje-Log priredi v nedeljo 7. septembra 1997 izlet v Beneško laguno. Vpisovanje vsak dah na tel. št. 281096 (Sonja Komar). SKD CEROVLJE-PAVHINJE priredi izlet na Koroško dne 14. septembra. Ogledali si bomo grad Landskron, nastop izvežbanih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete vsak večer od 20. do 21. ure na tel. št. 291078. MALI OGLASI tel. 040-7796333 UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz matematike za višješolce. Tel. 040/226420. - VEČJO VILO na Opčinah prodam zaradi odselitve. 260 kv. m površine, 1500 kv. m lepo urejenega vrta, veliko obdelanega kraškega kamna. Izredna priložnost, cena primerna. Tel. 040/211844, zjutraj ali zvečer. FIORINO 1700 diesel, letnik ’94 prodam. Tel. 040/200232. PRODAM MLIN droz- galnik s črpalko. Tel. 040/200156 v večernih urah. SUHA DRVA za kurjavo prodam po ugodni ceni. Tel. 040/420604 v večernih urah. V JAMLJAH (Gregorčičeva 14) prodajamo odličen krompir po 600 lir kg. Tel. 0481/419948. PRODAM NOVO GRADNJO trosobnega stanovanja v Portorožu. Za naknadne informacije klicati v Gorico, tel. 0481/30802 v večernih urah (18.00 - 20.00) ob ponedeljkih, sredah in petkih. NUJNO ISCEM osebo za delo na vrtu. Tel. 040/824211. V BLIŽINI TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRODAM licenco in sodobno opremo prostorne mehanične delavnice z zasto- pstvom znane avtomobilske firme po zelo ugodni ceni. Teh: 040/393148. IZGUBIL SE JE v okolici Proseka velik maček sive barve. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 225132 ali 251018. PRODAM KNJIGE za 1.razred E. O. Jožef Stefan. Tel. 220680, od 10. do 12. ure. ISCEM prazno dvosobno ali trosobno stanovanje na kraški planoti. Tel. 220680, od 13.30 do 15. ure. KRAŠKI OVČARJI bodo igrali jutri, 6. t.m. na Melari. SUPERAKCIJE V SEPTEMBRU - PORTUGALSKA - odhod 11. in 18.9. - 7 nočitev v apartmajih, 639 mark, tretja oseba letuje brezplačno. ČUDOVITA SPANSKA TURA -odhod 11.9. - 8 dni, polpenzion, 1349 mark. Prostih je še nekaj mest. EGIPT - SAFAGA - odhodi 8., 15. in 22.9. - 7 nočitev v hotelu 4 zvezdice, polpenzion, 940.000 lir. TENERIFE - odhodi 8., 15. 22. in 29.9. - 7 nočitev v hotelu 3 zvezdice, polni penzion, 1.150.000 lir. KUBA - VARADERO -odhodi 5., 12., 19., 26.9. -7 nočitev, polpenzion 1.650.000 lir + vizum. Na voljo so vam še ugodne septembrske ponudbe za Dalmacijo: GEC TOURS -Škofije. Tel. 0038666/549588. PAPIRNICA MARTINA v Dolini obvešča, da ima na razpolago šolske potrebščine po ugodni ceni. PRODAM 15 in 10-hek-tolitrske cementne sode za vino. Tel. 0481/78066. FOTOGRAFSKI APARAT ILOCA sem izgubil v nedeljo na Kraški ohceti. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne, ker me predvsem zanimajo posnetki. Tel. št. 040/213636. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah, po 600 lir za kilogram, tel. 0481/882413. PRODAM GROZDJE na trti - 10 q - malvazijo in vitovsko. Tel. 040/2296040. PGM ART VVORLD išče sodelavce za komeri-calno dejavnost (tudi part time) na področju likovne in fotografske umetnosti. Za vse nadaljnje informacije pokličite na tel. 040/393473. NUJNO IŠČEMO žensko srednjih let za pomoč pri starejši osebi. Tel. št. 040/228074 ob uri obedov. ISCEM OSEBO za oskrbo starejše ženske 14 dni mesečno za ves dan s prenočitvijo. Tel. št. 040/421481, od 8.30 do 9.30. PRODAM hišo z vrtom v Trebčah. Za informacije telefonirati v Gorico na št. 0481/30609. OSMICO ima Emil Pu-rič - Veliki Repen 15. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Tel. 200898. NA REPENTABRU prodam domače vino -malvazijo - po ugodni ceni. Tel. 327194. OSMICO sta odprla Gi-gi in Boris Doljak - Sama-torca 14. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milic. OSMICO sta odprla Ivo in Andrej Kralj, Slivno 9. OSMICO je v Prebenegu odprl Josip Rapotec. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Boris Pernarčič, Medjavas 7. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO v Briščikih je odprla družina Suc. Toči belo in črno vino ter nudi domače svinjske dobrote. Vabljeni! SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toči belo in črno vino. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. Toči belo in črno vino. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti Josipa Bolčiča in v spomin na mamo Ano ter sestro Ido darujejo svojci 100.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Franko Kriščak por. Furlan daruje družina Nibrant 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago Franko Furlan daruje El-vi 50.000 lir za barkovljanski cerkveni pevski zbor. Ob 2. obletnici smrti Ivana Puriča daruje Karla 50.000 lir za Krut in 50.000 lir za Dom-spo-menik v Briščikih. V isti namen daruje družina Pahor 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na drago Franko Furlan darujeta Mirjana in Nino 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Franko Furlan daruje Mara Per-tot 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin zlate poroke staršev in očetove obletnice smrti daruje Edith Kocjan 100.000 lir za DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka. cerkev sv. Jerneja - Dom Andreja Zinka. V spomin Štefanije Ravbar vd. Fabjan vd. Živec darujeta Gorazd Pertot in Anica Živec 100.000 lir za zgoniški cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob Zorota Pangerca darujeta Ivan in Adriana Bencina 50.000 lir za Rod modrega vala. Ob 12. obletnici bridke izgube dragega moža, očeta in deta Rudija Vremca darujejo svojci 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 50.000 lir za dom Andreja Zinka na Opčinah. V spomin na Radovana Doljaka darujejo družine Ladija, Iva in Sonje Sirca 100.000 lir za Vaško skupnost Praprot. t Za vedno je zatisnila svoje trudne oči naša dobra mama in nona Cilka Furlan vd. Maar Pogreb bo jutri, 6. septembra, ob 9. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v borštansko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči, sinovi, snahe ter vnuki Manuela, Stefano, Tatjana, Federica in Alex Boršt, Trst, 5. septembra 1997 Kriška sekcija upokojencev SPI-CGIL in Ljudski krožek Brin izrekata svojemu odborniku Egidiju Purgerju iskreno sožalje ob bridki izgubi očeta. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / SEZONA 97/ 98 BENETKE / NADALJUJE SE 54. FILMSKI FESTIVAL Začetek v znamenju velikih finančnih težav V pripravi otvoritvena predstavo, Čehove Tri sestre Plovba po sila razburkanem morju: tako bi lahko označili začetek letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča. Kot smo že poročali, je upravni svet gledališča prejšnji teden pooblastil predsednika, da podpiše delovne pogodbe in s tem omogoči, da se -kot običajno - prvega septembra začne sezona. Finančne težave za to osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Italiji (žal) niso nikakršna novost, tokrat pa je običajnim zapletom treba prišteti nove neprijetne neznanke. Kot druge pomembne kulturne inštitucije se tudi SSG »preživlja« s sredstvi, ki jih predvideva tako imenovani zakon za obmejna območja. Zaenkrat zakon še nima finančnega kritja, za to je potrebna odobritev vsedržavnega finančnega zakona, na kar bo treba še nekaj časa Čakati. Gledališče pa nujno potrebuje denar, saj niso izplačali niti še vseh dozorelih plač in honorarjev. S pomočjo političnih prestavnikov na deželni in vsedržavni ravni - pri tem sta teatru ob strani, kot je dejal direktor Košuta, predvsem podpredsednik deželnega sveta Budin in senator Came-rini - si SSG skuša zagotoviti jamstva za najetje posojila in v teku so razgovori s predstavniki krajevnih javnih uprav. Iz Slovenije, je še rekel Košuta, v letošnjem letu SSG ni prejelo ničesar, kot tudi za slovenski teater ne more biti spodbudno dejstvo, da nobeno italijansko gledališče še ni dobilo likvidnih sredstev za leto ’97, ki jih podeljuje Veltronijevo ministrstvo. Sploh je tudi pri tem mehanizmu prišlo do zastojev, saj je skušal Wal-ter Veltroni uvesti nove kriterije, ki pa so zaenkrat bolj nagradili hiše, ki lahko računajo na velik obisk (npr. Stalno gledališče FJk). Kljub zaskrbljujočim finančnim izgledom in v iskanju možnih rešitev iz hude zagate pa se je vodstvu ob zavestnem privoljenju vseh zainteresiranih podalo v novo avanturo v prepričanju, da bi vsako zavlačevanje še poslabšalo položaj, otežkoci-lo pogoje za uspešnost sezone, povečalo nevarnost osipa gledalcev in v končni fazi bi lahko celo ogrozilo preživetje ustanove. V naslednjih dneh bo vodstvo gledališča javnosti orisalo razvoj dogodkov in povedalo, kakšne sadove so obrodila njihova prizadevanja. Predstavitev repertoarja pa bo predvidoma konec meseca, ko se bo - zavest o življenjskem pomenu teatra nas nujno sili k primerni dozi optimizma -polegel vsaj veliki vihar. Vodstvo gledališča je seveda sezono '97/’98 že pred Časom zasnovalo: za uvod že pripravljajo Čehove Tri sestre v režiji Dušana Mlakarja in z Majo BlagoviC, LuCko Počkaj in Barbaro Cerar v naslovnih vlogah, za scene bo poskrbel Marjan Kravos, za kostume pa Marija Vidau. Premiera bo predvidoma 10. oktobra, nekaj dni kasneje, točneje 17. oktobra pa naj bi SSG z veliko uspešnico iz prejšnje sezone, s Kobalo-vo Afriko, otvorilo letošnje Borštnikovo srečanje v Mariboru. Kot je podčrtal direktor Košuta, se namreč lahko tržaški teater v zadnjih letih ponaša z uspešnimi sezonami, kljub nujnemu »šparanju« (v zadnjih štirih letih med drugim ustanova ne ustvarja deficita). V danih okoliščinah so priznanj, kot je na primer ne samo uvrstitev v tekmovalni program Borštnikovega srečanja, temveč celo vabilo za otvoritveno predstavo, pri SSG še posebej veseli. Pri tem je treba še upoštevati, da so v spremljevalni program mariborske prireditve uvrstili še Staromodno komedijo. Med razveseljiva dejstva pa sodi še prisotnost mladih igralcev, ki bodo tokrat sooblikovali otvoritveno predstavo sezone: v Čehovih Treh sestrah bodo namreč nastopi-li tudi Danijel Malalan, absolvent na ljubljanski igralski akademiji, ki je izšel iz šole SSG, Vesna Pernarčič, tudi absolventka na akademiji, in pa Janko Petrovec, ki je sicer že igral na tržaškem odru. (bip) Včeraj v ospredju Hong Kong in “prenovljeni” Sly Glavni temi včerajšnjega dne v Benetkah sta bili Sylvester Stallone s svojim policajem “anti-Rambo” v filmu Copland ter nedavni zgodovinski dogodki v Flong Kongu, ki jih je v svojem filmu predstavil Wayne Wang. Chinese Box, ki je včeraj konkuriral na beneškem festivalu skupaj s filmom francoske režiserke Anne Fontaine Nettoyage a sec, je namreč neke vrste ljubezensko pismo režiserja mestu, v katerem se je rodil, in v katerem je dorašCal vse do osemnajstega leta, ko se je preselil v Chinatovvn v San Francisco. Ali vsaj tako označuje film njegov scenarist Jean Claude Car-riere. Film se povsem razlikuje od prejšnjega Wan-govega filma Smoke, ki ga je vrtel skupaj s Paulom Austerom, kjer je v lahkotnejši atmosferi prikazal majhno tabakamo iz Bro-oklyna. Chinese Box sloni na zelo dramatični struk-turi, v kateri se prepletata ljubezen in smrt. V ozadju pa je veliki zgodovinski dogodek: povratek Hong Konga matični domovini Kitajski, potem ko je bil 156 let angleška kolonija. Glavni junak filma je angleški novinar, ki ga pooseblja že petdesetletni, a iz dneva v dan bolj šarmantni Jeremy frons. Ko izve, da mu zaradi levkemije ne preostane vec mnogo mesecev življenja, skuša najti svojemu obstoju nek smisel. Zateka se od lepe posestnice nekega bara Gong Li, ki se mu noCe vdati, k mali Maggie Cheung iz uboge Četrti, s pomočjo katere skuša razumeti vse skrivnosti orientalskega mesta. Ob koncu filma ne zvemo, kako angleški no- vinar umre in niti kakšna je usoda obeh ženskih likov. Režiser opusti individualno življenje svojih junakov, da bi prikazal, kako se ob novem zgodovinskem dogodku življenje v Hong Kongu nadaljuje. Ameriški zvezdnik Stallone (na sliki) je prispel v Benetke že v sredo zjutraj. Včeraj se je na vodnem taksiju pripetil neljubi dogodek z dvema paparazzo-ma (ki so te dni že itak izpostavljeni vsem mogočim kritikam). Ta dva sta se namreč s svojim motornim čolnom hotela približati Sly-u, da bi ga slikala, njegov voznik pa je se je divje zagnal mimo njiju, jih premočil in prestrašil. Stallone je bil včeraj prisoten ob predstavitvi filma Copland, ki so ga vrteli v polnočni sekciji, v katerem igra skupaj z drugim znanim in priljubljenim (a povsem drugačnim od nje- ga) ameriškim filmskim igralcem Robertom De Ni-rom. Film so vrteli v ZDA, režiral pa ga je James Man-gold. Kot je sam povedal, je s tem filmom popolnoma spremenil svojo podobo. NoCe biti vec nekakšen individualistični in narcistični “superheroj”, to prepušča mlajšim kolegom. Sprememba se pozna tudi na videz, saj je za vlogo policista v Coplandu pridobil celih dvajset kil. Dober šerif se v filmu znajde med skupino korumpira-nih policistov, s svojim pogumom in trdnimi moralnimi načeli skuša premostiti vse težave, ne da bi pri tem posegel po nasilju in fizični premoči. To je tudi nazor, kateremu hoče igralec odslej slediti, tako v filmskih vlogah kot tudi v lastnem življenju, kar pa je nekoliko v nasprotju z jutranjim pripetljajem na beneških kanalih... (BiS) KOGOJEVI DNEVI Odprtost slovenske glasbe Vrhunski izbor likovnih del akademskega slikarja M. Sedeja Kot boter 18. mednarodnega festivala sodobne glasbe je akademik Ciril Zlobec, predsednik sveta Kogojevih dnevov, v uvodnem nagovoru na slavnostni otvoritvi 30. avgusta, razmišljal o dragocenosti kanalskega festivala, ki je z letošnjo polnoletnostjo upravičil svoj obstoj in v zadnjih treh letih naredil celo posebne premike: vrsta slovenskih skladb je bila napisana in izvedena prav na kanalskih glasbenih dnevih in mnogi vidni tuji izvajalci predstavljajo slovenske novitete, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svojih repertoarjih v tujini. V podobnem tonu razgledanosti oziroma odprtosti slovenske glasbe do glasbenega dogajanja v svetu, tiste, ki je bila značilna tudi za Marija Kogoja, je spregovoril tudi slavnostni govornik, skladatelj in akademik Uroš Krek in med drugim poudaril, da se razgledanost po glasbenem dogajanju po svetu danes širi in z njo se dviga tudi zavest lastne kulture. Tradicionalno se je uvodnim nagovorom pridružila tudi misel umetnostne zgodovinarke Nelide Silič Nemec, ki je tokrat v razširjenih prostorih galerije Rika Debenjaka v Kanalu predstavila vrhunski izbor likovnih del akademskega slikarja Maksima Sedeja. V zbirki slik umetnika, ki je v štiridesetih letih ustvaril veličasten opus in je v vsako delo vtkal veliko sebe in vanj prelil svoj pogled na življenje, na ljudi, na umetnost, se je avtorica Kanalske postavitve odločila, da bo dala poudarek njegovi osrednji temi, temi družinskega življenja, Čeprav je na razstavi na ogled tudi nekaj slik iz sveta artistov. Izložba ponuja ogled del, ki doslej še niso bila razstavljena, saj sodijo v zapuščino treh otrok umetnika, nekatera med njimi pa je posodila Modema galerija v Ljubljani. Čeprav je razstava prostorsko omejena, pa izžareva srž likovne izpovedi Maksima Sedeja, izjemnega kolorista in mojstra skoraj renesančne kompozicije, poeta intimnega družinskega vzdušja v objemu ljubezni in sreCe, razkriva ga kot slikarja, ki je v Času med obema vojnama z močjo duha in intelektualno naravnanostjo slovensko umetnost odpiral sodobnim evropskim tokovom. Razstava slik Maksima Sedeja v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta do 24. oktobra. (tg) LIKOVNE RAZSTAVE________ Bosanski slikar Muris Čorbid razstavlja v Mali galeriji v Sežani V Mali galeriji v Sežani so z razstavo likovnih del Muris Corbiča, po rodu sicer iz BiH, ki pa sedaj zaradi vojne vihre živi na Reki, pričeli novo likovno sezono. Razstava, s katero se umetnik predstavlja sežanskemu občinstvu, je bila v dokaj večjem obsegu predstavljena že pred letom dni v galeriji Videm v Ilirski Bistrici, s katero sežanska ZKO tesno sodeluje. Sicer pa si ZKO Sežana po besedah tajnika Aleksandra Peršolje prizadeva, da bi omogočila razstavljati Cim širšemu krogu mladih, kot rezultat po so številni domači priznani umetniki doma in v svetu, ki so zaceli prav na Krasu. Izbor del Murisa Corbiča obsega dela, ki so nastala v zadnjih treh letih in za katerega je značilen odmev vojne vihre v BiH. Gre za številne oljne pastele, pa dela v tehniki olje na platno, ki izžarevajo slikarjevo usodo in usodo njegovega naroda. Pa Čeprav gre za izrazito lebdeče plavajoče pastelne krajine, v katerih prevladuje izrazito barvno abstraktni ekspresionizem, kot je slikarjevo delo označila likovna kritičarka Polona Skodic iz Postojne, pa je v njegovih delih veliko vedrine, optimizma in ljubezni do življenja. To priča rdeCa barva, pa tudi človeške in ženske figure, ki predstavljajo simbol življenja. Zenska kot radost in vir novega življenja. Vijoličastomodra barva tudi prevladuje v njegovih slikah in tako lahko sklepamo o Človeški modrosti, duhovnosti in posvečenosti. Sicer pa je umetnik imel za seboj že 24 samostojnih razstav in dvakrat toliko skupinskih razstav. Je tudi elan številnih likovnih združenj, med drugim tudi mednarodnega zdruZenja pri Unescu od leta 1994. Je dobitnik republiške odkupne nagrade 1981, zvezne 1984 in 1985 in leta 1994 prve mednarodne nagrade za slikarstvo Selyei (Madžarska). Razstava Murisa CorbiCa bo v Mali galeriji v Sežani na odprta do 26. septembra, ko bodo na ogled postavili razstavo fotografij sežanskega Kluba študentov. Olga Knez Dela iz zbirke Pilonove galerije Izbor številnih tujih in domačih umetnikov, zamejskega ustvarjalca (umetnik ob meji je vedno sinteza obeh prostorov) ter fotografija je navidez heterogena skupina različnih, celo nasprotujočih si smeri. Takšna raznolika celota je bila izbrana predvsem zato, da odpira vprašanje o večnem konfliktu med spontanostjo in disciplino. Sodobna zgodovina likovne umetnosti je polna primerov gestualnih izbruhov, ki z večjo ali manjšo sreCo pomenijo estetsko doživetje trenutka. Hkrati pa tradicija iz prve polovice stoletja in njenih avantgard nam vztrajno govori o refleksiji: vrnitvi k sebi, o disciplinirani uporabi domišljije, o vlogi razuma v ustvarjalnem procesu. Podobe, ki jih pregledamo, gredo od človeške figure, doživljanja pokrajin gestualne poezije in drame do igre in disciplinirane forme. Razstavljena so dela iz zbirke Pilonove galerije, ki izhajajo iz vsakoletne poletne likovne kolonije v Vipavskem križu. Razstavo, ki bo odprta od 5. do 30. septembra je pripravila kustodinja dr. Irena Mislej. Franco Drago, Roberto Kusterle, Sergij Glinkov, Giorgio Valvassori, Carmelo Zotti, Paolo Poletti, Franco Vecchiet, slovenski umetnik iz Trsta, Črtomir Frelih, Herman GvardianCiC, Zdenko Huzjan, Ljerka KovaC, Zmago Jeraj, Dušan Kirbiš, Tihomir Pintar, fotograf. Galerija je odprta od torka do petka med 10. in 12. in med 14. in 17. uro, v sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro. IZRAEL / NA ELITNEM SPREHAJALIŠČU BEN JEHUDA Trojni samomorilski atentat je spet terjal mrtve in ranjene v Jeruzalemu Izrael zaprl ozemlja in napoveduje revizijo sporazuma iz Osla - Albrightova ni odložila obiska JERUZALEM - Ulica Ben Jehuda, jeruzalemsko elitno sprehajališče, kjer si ljudje ogledujejo izložbe številnih butikov in srkajo osvežilne pijače za mizicami Številnih barov in okrepčevalnic, se je včeraj spremenila v pekel terorja in krvi, ko so v kratkem zaporedju odjeknile tri močne eksplozije. Na tlaku je poleg treh samomorilskih teroristov še pet Izraelcev, žeblji in matice treh peklenskih strojev ter od eksplozije na vse strani zagnani drobci Sip, stoli, mizice in reklamni napisi so ranili Se drugih 174 oseb. Do atentata je prišlo nekaj minut po 15 uri, ko se je na sprehajališču trlo ljudi. Podobno kot 30. julija na jeruzalemskem zelenjavnem trgu so se ponovili prizori sovraštva in obupa, medtem ko so preživeli začeli nuditi prvo pomoč ranjencem. Po nekaj minutah so na prizorišče trojnega atentata prispeli prvi rešilci. Zdravstveno osebje je na licu mesta nudilo prvo pomoč lažjim ranjencem, bodrilo šokirane ljudi, težje ranjence pa so takoj odpeljali v bolnišnice. Policija je takoj obkolila celotno območje iz strahu pred novimi atentati in preprečila dostop novinarjem in radovednežem. Odgovornost za trojni atentat, ki so ga zagrešili bije samomorilci, od katerih sta bila dva v ženskih oblačilih, je s komu-nikejem prevzelo Hama-sovo oboroženo krilo Ezedim-el-Kasam. Palestinski fundamentalisti so obenem napovedali nove atentate, če Izrael ne bo do 14. septembra osvobodil vse priprte ha-masovce. Izraelske oblasti so obnovile zaporo vseh meja s palestinskimi ozemlji, ogorčeno zavrnile izraze solidarnosti in sožalija s strani palestinskih oblasti, češ da so to le prazne in priložnostne besede, da je vsega kriv Arafat, ker ne nastopi odločneje proti palestinskemu terorizmu. Se več, premier Netanjahu je dal razumeti, da sedaj postavlja pod vprašaj celotni mirovni proces in dogovor, ki so ga v norveškem Oslu sprejeli Palestinci in takratna izraelska laburistična vlada. Nič čudnega torej, da ameriški predsednik Clinton ni preklical za torek napovedanega obiska ameriške državne tajnice Madeleine Albrightove Bližnjemu vzhodu. V svojem včerajšnjem posegu je predsednik Clinton atentat ocenil kot »gnusno in nečloveško dejanje«. VVashingtonska diplomacija se jasno zaveda, da je včerajšnji atentat dokončno skalil palestinsko-izraelske odnose in da se bodo morali vsi pošteno potruditi, da omilijo sedanji razkol. Seveda VVashington ne bo pristal na izničenje dogovora iz Osla. Že res, da Netanja-huju priznava, da je Arafat premalo storil v boju proti terorizmu, a tudi desničarski blok je prispeval k napetosti, ker ni spoštoval sprejetih obvez in ker je z gradnjo židovskih naselij in mestnih četrti še povečal napetost na Bližnjem vzhodu. Prav zato niso odpovedali obiska Albrightove in tako ponovili napake, ko so po atentatu 30. julija odložili obisk Denisa Rossa. Tajed Abdel Rahim, tajnik palestinske izvršilne oblasti, je včeraj poudaril, da je bil glavni cilj atentata prav odložitev obiska šefice ameriške diplomacije Albrightove. Rahim je obenem obžaloval, da so Izraelci takoj zaprli palestinska ozemlja. Palestinska vlada pa bo že danes razpravljala o morebitnih protiukrepih, med katerimi je še najbolj navama napoved, da bi lahko izraelska vojska vdrla na avtonomna ozemlja in tako poskušala sama uresničiti tisto, kar pa njenem ni uselo Arafatu - aretirati in onesposobiti palestinske fundamentaliste. Kronologija atentatov Z včerajšnjim se je še dodatno podaljšal že dovolj dolg seznam atentatov v zadnjih treh letih. 6. april 1994: eksplozija s 175 kilogrami razstreliva natrpanega avtomobila je prizadela avtobus ustavljen pred kulturnim domom v Afuli - 9 mrtvih in več kot 40 ranjenih. 13. april 1994: v eksploziji peklenskega stroja na nekem ustavljenem avtobusu pred postajo v Haderi je 6 potnikov izgubilo življenje, 30 pa jih je bilo ranjenih. Odgovornost za atentat je prevzel Hamas. 19. oktober 1994: samomorilski palestinski šofer se je z avtom natrpanim z razstrelivom zagnal proti mestnemu avtobusu v Tel Avivu - 23 mrtvih in 50 ranjenih. Tudi za ta atentat je odgovornost prevzel Hamas. 22. januar 1995: samomorilska atentatorja sta na križišču Beit Lid v Netaniji severno od Tel Aviva aktivirala peklenska stroja - 21 mrtvih in 60 ranjenih. 24. julij 1995: samomorilski atentator je v tele-vivskem mestnem avtobusu aktiviral peklenski stroj - 7 mrtvih in 30 ranjenih. 21. avgust 1995: samomorilski atentator je na nekem mestnem avtobusu na severno jeruzalemskem križišču Ramat Eshkol aktiviral obrtniško izdelan peklenski stroj napolnjen s trotilom in žeblji - 5 mrtvih in 100 ranjenih. 25. februar 1996: v dveh bombnih atentatih v Jeruzalemu in Askaloni je umrlo 28 oseb. Odgovornost za atentata je prevzel Hamas. 3. marec 1996: palestinski samomorilski atentator je aktiviral bombo na avtobusu v središču Jeruzalema -19 mrtvih. 4. marec 1996: palestinski samomorilski atentator je aktiviral tratil, ki ga je imel na sebi, pred televivskim trgovskim centrom Dizengoff - 13 mrtvih in 130 ranjenih. 21. marec 1997: v televivski restavraciji A Propos je palestinski samomorilski atentator sprožil s plastičnim rastrelivom in šibrami napolnjen peklenski stroj - 3 mrtvi in 47 ranjenih. 30. julij 1997: dva samomorilska atentatorja sta aktivirala peklenska stroja na zahodnojeru-zalemski zelenjavni tržnici Mahame Jehuda - 17 mrtvih in 170 ranjenih. ALŽIRIJA / NASILJE SE NADALJUJE Atentat v AbSm, pokol pri Medeji ALZIR - Dva mrtva in tri težko ranjeni je obračun včerajšnjega dopoldanskega bombnega atentata v četrti Bouzareh alžirskega glavnega mesta. Žrtvi sta dva mlada poulična prodajalca cigaret, eni od ranjenk pa so že amputirali nogo. Točno pred enim tednom je podoben atentat na neki tržnici v Alžiru terjal osem življenj, istega dne je v Oranu peklenski stroj v neki restavraciji terjal od pet do deset življenj. Kot vedno so vesti o atentatih v pomembnejših alžirskih mestih skrajno pomankljive. Atentate v centrih oblasti policija skrbno prikriva in skuša zmanjševati njihove razsežnosti, da ne bi priznala svoje nemoči v boju proti fundamentali-stičnemu terorizmu. So pa zato vesti izčrpnejše, ko pride do atentatov in pokolov na podeželju. Podeželje režimu ni naklonjeno, kar pa ga ne obvaruje pred slepimi napadi islamskih skrajnežev. Tako so v noči na sredo islamski teroristi zaklali 22 oseb v vasi Ouled Larbi v prefekturi Sidi Naamane v pokrajini Medea, kakih devetdeset kilometrov južno od Alžira. Kot vedno je bil to strahoten pokol s sekirami, noži in lopatami, med ubitimi je tudi deset otrok in štiri ženske. Ob tem se težko znebimo občutka, da so tudi časopisne vesti o žrtvah funda-mentalističnega terorja skrbno piloti-rane. Kot rečeno pokole na podeželju obešajo na veliki zvon, atentate v mestih prikrivajo, z velikim poudarkom pa poročajo o uspehih varnostnih sil. Tako so v zadnjih dveh dneh alžirske varnostne sile likvidirale 13 islamskih skrajnežev v operacijah širom po državi. Štiri teroriste so ubili v Attatbi v pokrajini Tipaza (60 kilometrov od Alžira), drugih pet pa v Oued-el-Kermi pri Raba Aliju, kakih 30 kilometrov od glavnega mesta. Dnevnik Al Khabar je včeraj zapisal, da so skrajneži v Bouninanu v pokrajini Blida zverinsko zaklali 22-Ietne-ga pastirja. Alžirski tisk pa je včeraj poročal tudi o atentatu v Bainemu, kjer je v sredo obrtniško izdelan peklenski stroj ranil tri policiste. Alžirski tisk običajno ne piše o žrtvah in izgubah med varnostnimi silami. VELIKA BRITANIJA / OB KRITIKAH ZARADI NJENE »HLADNOSTI« Britanska kraljica Elizabeta bo spregovorila narodu LONDON - Britanska kraljica Elizabeta H. bo danes po televiziji nagovorila narod, so uradno sporočili iz Buckinghamske palače. Kraljičin tiskovni predstavnik je povedal, da sta kraljica in njena družina zelo prizadeti zaradi obtožb tiska, češ da nista pokazali nobene žalosti ob smrti princese Diane. Princesa je bila zelo priljubljena v javnosti, hkrati pa je bila mati dveh otrok, ki jo zdaj močno pogrešata, je za BBC dejal tiskovni predstavnik. Povedal je, da sta Dianina sinova princa VVilliam in Harry še vedno v gradu Balmoral na Škotskem z očetom princem Charlesom in staro mamo kraljico Elizabeto II. Le-ta jima pomaga prebroditi težke trenutke in ju pripraviti na udeležbo na sobotni pogrebni slovesnosti. Britanski tisk je včeraj v številnih komentarjih obravaval obnašanje kraljice ob smrti princese Diane. Kraljico so pozvali, naj stopi na čelo vsenarodnega žalovanja in spregovori ljudstvu. Sobotnih pogrebnih slovesnosti za tragično preminulo princeso Di- ano se bo udeležilo razmeroma malo kronanih glav. Tako se bodo monarhi uklonili volji Buckinghamske palače, kajti Diana je z ločitvijo od princa Charlesa izgubila naziv kraljevske visokosti in uradno ni bila več članica britanske kraljeve družine. Buckinghamska palača je na slovesnost povabila le tiste, ki so imeli z Diano tesne osebne stike, zato je povsem mogoče, da bo od evropskih monarhov navzoč le španski kralj Juan Carlos. Zanj je znano, da je imel s princeso precej stikov. Na pogrebu ne bo članov belgijske kraljeve družine niti sklandinav-skih monarhov, prav tako ne bo zastopana japonska cesarska družina, prišli pa bosta sestra nizozemske kraljice ter jordanska kraljica Noor. Uradno ni najavil svojega prihoda še noben predsednik države ali vlade. Predsednika ZDA in Francije bosta na pogrebne slovesnosti poslala svoji soprogi, Nemčija pa je napovedala, da se bo slovesnosti udeležil veleposlanik v Londonu Gebhard von Moltke. Na pogrebnih slovesnostih princese Diane bo tako precej manj visokih politikov, kot jih je bilo na njeni poroki s princem Charlesom leta 1981, zato pa bo tem več zvezd iz sveta zabave, med katerimi tisk omenja Eltona Johna, ki naj bi pel v VVestminsterski katedrali, Stinga, Geoigea Michaela, Johna Travolto in Cindy Cravvford. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) pa je na seji v Kairu ugodila prošnji Nogometne zveze Škotske in zaradi pogreba princese Diane za 24 ur prestavila začetek kvalifikacijske tekme za nastop na SP med Škotsko in Belorusijo. Tekma četrte kvalifikacijske skupine med Skoti in Belorusi bo v nedeljo ob 15. uri. Francoska tiskovna agencija AFP pa je včeraj poročala, da je pariška kriminalistična policija prijela še tri fotografe, ki so bili navzoči ob nedeljski prometni nesreči princese Diane in njenega prijatelja Dodija al-Fayeda. Isti vir poroča, da so se fotografi sami predali policiji, ta pa jih je pridržala v preiskovalnem uradu. (STA) ŠOLSTVO / SREČANJE GABER BRANDOLIN PODGORA REKORD / S KAMPERJI NA ISLANDIJO Si IZLETI Poleg gospodarstva tudi kulturno sodelovanje Preveč birokratskih ovir na poti tesnejšega sodelovanja šol v obmejnem prostoru Razstava o Soči ribištvu in regati Zelo pomembno je, da se na področju obmejnega sodelovanja, poleg obstoječih odnosov v gospodarstvu in skupnih načrtov, razvijajo tudi pobude na kulturnem in izobraževalnem področju. Kakovost povezovanja v obmejnem prostora je namreč v veliki meri odvisna prav od poznavanja kulture tu živečih narodov. Tako skupno stališče je izšlo na delovnem kosilu v znani goriški restavraciji in ki so se ga poleg ministra za šolstvo Republike Slovenije Slavka Gabra in ožjih sodelavcev, udeležili še predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, odbornica za šolstvo Di Datova, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, predstavnika konzulata Republike Slovenije Valenčičeva in Pavšič ter pedagoški svetovalec Danilo Stekar. Na srečanju pa so hkrati ugotovili, da je treba kot prvi korak odstraniti birokratske ovire, ki danes močno zavirajo in v mnogočem onemogočajo tesnejše sodelovanje in povezovanje med srednjimi šolami v Gorici in Novi Gorici. Sodelovanje naj bi zajelo tako šole s slovenskim, kakor šole z italijanskim učnim jezikom. Minister Gaber bo na pristojnem ministrstvu (Ministrstvo za zunanje zadeve) preveril možnosti in oblike sodelovanja. Ob tem bo dobrodošla tudi aktivnejša vloga profesorskih zborov. Omenjene so bile konkretne oblike sodelovanja in povezovanja n.pr. preko prirejanja skupnih seminarjev, ali s V nedeljo, 7. t.m. se bo odvijala 12. Soška regata od Solkana do Podgore. Sportno-rek-reacijsko prireditev pa bodo tokrat obogatili še z razstavo v prostorih KD Andrej Paglavec. Od 12. do 15. ure bo namreč na ogled fotografska razstava, razstava umetnih vab (muh) ter razstava slik in drugega materiala o dosedanjih pobudah na Soči. Fotografije sta prispevala Silvan Bevčar in Vilko Fajt, panoje z vabami so pripravili člani ribiškega društva C arnik, gradivo o regati pa člani KK Silec. Razstava s katero ZSKD pričenja niz pobud posvečenih Soči, bo na ogled do petka, 12. t.m. od 17. do 19. ure. REVMA / INTERPELACIJA Občina naj jasno pove stališče glede zaprtja pošte sodelovanjem novogoriških srednjih šol pri uresničevanju posebnih projektov, ki se financirajo iz skladov Evropske unije. Tako sodelovanje bi zajelo novogoriške šole in višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Brandolin in Gaber sta vlogo posrednika in povezovalca v iskanju teh novih oblik sodelovanja poverila Danilu Stekarju. Na delovnem kosilu pa je bil govor tudi o pospeševanju sodelovanja na področju športa, zlasti še ob upoštevanju danes spet močno aktualnega vprašanja skupne organizacije zimskih olimpijskih iger na tromeji. Foto Burpbaca - minister Gaber in predsednik Pokrajine Brandolin v Kulturnem domu. Problem zaprtja pošte v Pevmi je ponovno odjeknil na predsinočnji seji občinskega sveta. Svetovalec DSL Oliviero Furlan je župana vprašal, katero je točno stališče občinske uprave, saj iz poročil o srečanju s pokrajinskim ravnateljem poštne uprave Pattijem to ni bilo povsem jasno. Zdi se celo, je ugotovil Furlan, da je župan pripravljen sprejeti zaprtje v Pevmi v zameno za odprtje poštne podružnice pri Sveti Ani. Župan je odgovoril, da se občinska uprava zavzema za ohranitev pošte v Pevmi in da bo uradni dopis v tem smislu poslala tudi ravnatelju poštne uprave. Nevarnost zaprtja, je menil Valenti, ni povezana s problemom Svete Ane, pač pa izvira iz težnje po racionalizaciji in krčenju stroškov. Problema sta torej ločena. Povezuje ju le okoliščina, da si občina prizadeva - v primeru da se pevmska pošta vsekakor zapre - da bi skupno število podružnic ostalo nespremenjeno s tem, da se odpre nova pri Sveti Ani, za katero se zavzemajo že precej let, vsekakor že preden so se pojavile govorice o zaprtju urada v Pevmi. Opravili so preko! 6 tisoč kilometrov Te dni se je uspešno zaključila letošnja pobuda društva Caravan club Go-rizia s katero so obeležili tudi 20-letnico delovanja. S kamperji (86 oseb v 32 vozilih) so prevozili pot dolgo preko 16 tisoč kilometrov do dalnje Islandije ter med drugim zabeležili tudi svetovni rekord, ko so med 7. in 8. avgustom s serijskimi vozili opravili sicer zahtevno pot Gothafoss -Sprengisandur - Landamannalaugar -Vik. Pokroviteljstvo nad potovanjem je prevzela Pokrajina. Udeležence so na dolgi poti pozdravili tudi ugledni predstavniki političnega življenja, med drugimi predsednik Islandije Olauf Ragnar Grims-son, nekdanja predsednica Finnbogadottir italijanski konzul na Islandiji itd. Predstavniki avtomobilske karovana ”ICE 97” so jim izročili pošiljko Vina mira in poslanico Predsednika Pokrajine. Ob uspešno opravljenem podvigu pa predsednik društva Claudio Galliani navaja, da se ni mogoče ob tem ogniti ugotovitvam glede nezadostnega zanimanja, ki ga kaže občinska uprava do tovrstne oblike turizma. Društvo CCG si od ustanovitve prizadeva, da bi prišlo do ustreznih prostorov, Po drugi strani pa občinska uprava namenja malenkostno, oziroma nično pozornost do specifične oblike turizma, saj še danes ni poskrbrela za ureditev primernega (in opremljenega) prostora za kamperje. AKTUALNO./ DALAI LAMA Globji ali fasadni razlogi častnega občanstva V občinskem svetu se je sinoči, potem ko so na seji v sredo rešili zapleteno vprašanje glede (ne)obrav-nave oziroma zamenjave predsednika občinskega sveta, pričela razprava o podelitvi častnega občanstva tibetanskemu verskem-nu in političnemu voditelju Dalai Lami. Pobuda je prišla pred nekaj meseci s krogov Tržaške univerze in so jo, kot se zdi, na občini, sprejeli z odprtimi rokami. Prav tako v nadškofijski kuriji. Razloge za dodelitev častnega občanstva je na si-nočni seji predstavil odbornik Devetag, ki ni poza- bil podčrtati, da ima Gorica z Dalai Lamo, ki je moral pobegniti iz domovine, marsikaj skupnega. Kot prvi je v razpravo posegel zeleni Fiorelli, ki je opozoril, da je uprava zadevo vzela zgolj kot fasadno vprašanje, ni se pa poglobila v vsebino, ki bi nujno narekovala temeljit razmislek o goriški stvarnosti in pomenu take odločitve. Dalai Lama bo na obisku v Gorici prihodnji petek, 11. t.m. Slovesnost se bo odvijala na gradu, v občinskem svetu in v zavodu "Paolino di Aquileia”. NOVICE 50-letnica podjetja MIP V Novi Gorici se nadaljujejo prireditve ob občinskem prazniku in 50-letnici priključitve Primorske matični domovini. Danes ob 13. uri bo v PDG proslava ob 50-letnici podjetja MIP, ob 18. uri bodo v Solkanu odkrili ploščo ob 50-letnici priključitve, ob 19. uri pa bo v OS proslava KS Solkan in odprtje razstave ob 50-letnici kajakaštva na Soči. Osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Nova Gorica bo jutri ob 11. uri v Kulturnem domu, medtem ko bodo ob 17. uri v vili Bartolomei odprli razstavo "Primorska 1918-1947”. Jutri se bo zvrstilo še niz glasbenih in dragih prireditev. Razstava o perujskih zakladih bo odprta do 5. oktobra Pokrajinska uprava obvešča, da so za mesec dni podaljšali razstavo o perujskih zakladih in kulturah na gradu. Razstava bo tako na ogled še do 5. oktobra. Ob sobotah in nedeljah je umik muzeja podaljšan do 22. ure. Ob sobotah in nedeljah pa imajo obiskovalci tudi možnost, da si zanimivo razstavo ogledajo z vodičem. Vodena obiska sta ob 19. in 21. uri. Lutkovna gledališča: drevi Bourekova "Vojaška balada” V okviru festivala lutkovnih gledališč, bosta danes na sporedu dve predstavi: ob 18.30 bo v vrtu županstva lutkovna predstava La Pace (Mir) v izvedbi skupine "Teatrino Giullare”. Zgodba je povzeta po znani Aristofanejevi komediji. V kulturnem centru "Lojze Bratuž” pa bo ob 21. uri nastopila gledališka skupina "David” z delom znanega režiserja, pisca, filmskega delavca in še kaj Zlatka Boureka z delom Vojaška balada. Delo bodo prvič izvajali v Italiji. GORICA / OD 6. DO 14. SEPTEMBRA V CENTRU "LOJZE BRATUŽ" Pričenja se 16. mednarodni natečaj "Rodolfb Lipizer” Nastopili bodo mladi violinisti iz tridesetih držav Medtem ko je konec prejšnjega tedna minil v znamenju mednarodne foklome prireditve, bo ta konec tedna in predvsem naslednji teden v znamenju druge prav tako odmevne mednarodne glasbene prireditve. V organizaciji glasbenega in kulturnega društva "R.Lipizer” se namreč pričenja 16. mednarodni natečaj za mlade violiniste. Začel se bo jutri, 6. t.m., zaključil pa 14. t.m. Prireditev, ki ima pokroviteljstvo predsednika republike, bo potekala v kulturnem centru "Lojze Bratuž”. Za tekmovalni del se je prijavilo 92 mladih glasbenih poustvarjalcev iz tridesetih držav, dejansko pa se bo tekmovanja udeležila le dobra tretjina, ugotavljajo prireditelji, ki ob tem opozarjajo na zelo visoko, oziroma zahtevno raven preizkušnje, pri čemer je predhodna selekcija pravzaprav nekaj povsem običajnega. Potek letošnje mednarodne prireditve, ki jo bo 12. in 13. septembra dopolnil še mednarodni posvet o violinski glasbi, so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji. Potekalo je na občini v prisotnosti predsednika glasbenega in kulturnega društva "Lipizer” Lorenza Quallija ter podpredsednice združenja in hčerke skladatelja Ro-dolfa Lipizerja, Elene, uvedel pa ga je občinski odbornik Devetag. Vsak violinist bo med prvo preizkušnjo izvajal obvezne skladbe Lipizerja (Variacije na etudo št. 18), Paganinija, Bacha in Solbiatija. Posebej za letošnjo izvedbo tekmovanja je milanski skladatelj A. Sol-biati napisal "Sonetto” za violino in klavir in jo bodo na tekmovanju prvič izvajali. V polfinalnem in finalnem delu pa je izbira skladb bila prepuščena izvajalcem. Ocenjevalni komisiji bo predsedoval Bruno Zanolini, pianist, sicer pa profesor kompozicije na milanskem konservatoriju G. Verdi. Dragi člani žirije pa so Lola Benda iz Švice, violinistka Montserrat Cervera iz Španije, madžarski violinist Sandor Devich, Giovanni Guglielmo iz Benetk, Georges Octors iz Belgije in violinist iz Argentine, sicer hrvaške narodnosti, Ljerko Spiller. Za klavirsko spremljavo bodo na tekmovanju skrbele Elisabetta Buf-fulini, Mary Drews in Noriko Kawai. Za orkestrsko spremljavo pa člani filharmoničnega orkestra "Paul Constantinescu” iz Ploestija, pod vodstvom Ovidiua Balana. Nagradni sklad znaša 40 milijonov lir, nagrada za prvouvrščenega pa 11 milijonov. Zmagovalec bo poleg tega prejel še praktično nagrado - violino, darilo Danieleja To-marellija. V razpisu natečaja je predvidenih še niz dragih denarnih nagrad. Uvodni del mednarodnega tekmovanja bo jutri ob 10. uri v dvorani centra "Lojze Bratuž”, zvečer, ob 20.30 pa bodo že prvi nastopi, ki se bodo vrstili do sobote, 13. t.m. Nagrajevanje in slavnostni koncert bo v nedeljo, 14. septembra, ob 20. oziroma 21. uri. SPDG vabi v nedeljo, 7. septembra, na planinski izlet z gondolsko žičnico na Kanin, od tam pa po grebenih na vrh Rombona. Sestop peš. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja enodnevni izlet v Rezijo, v soboto, 13. septembra. Informacije in vpisovanje do 8. septembra pri Mili (tel. 78072). PRISPEVKI Rosa Mukerli vd. Zulian daruje ob 23-letnici smrti tovariša Maria Zuliana (Sandra) 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim za svobodo v Standrežu. Q OBVESTILA KMEČKA ZVEZA Gorica obvešča vinogradnike, da morajo do 6. t.m. (to je do jutri) prijaviti morebitne količine vina v zalogi dne 31. avgusta. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav v Gorici, ul. Malta, 2, tel. 561344 od 8.30 do 13. ure. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje za S. 1. 1997/98 do 10. septembra. Podrobnejše informacije nudijo na tajništvu šole v Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure (tel. 531508). Vpisovanje po podružnicah bo v torek, 9. septembra, od 17. do 18. ure, in sicer: Doberdob - Občinska glasbena soba, Sovodnje -Kulturni dom, Standrež -dom Andreja Budala. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je v teku vpisovanje v š. 1. 1997/98 za klasične instrumente, solopetje in stranske predmete, ter tečaje: balet in DO-MI-SOL (od 4. leta starosti); tečaj za jazz improvizacijo; eksperimentalni tečaj klavirja za nadarjene učence; podiplomski tečaj klavirja (prof. S. Gadžijev); tečaj slovenščine. Informacije v tajništvu (tel. 532163) od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. ZBOR LOJZE BRATUŽ obvešča pevce, da bo danes, ob 20. uri na sedežu na Drev. 20. septembra ob 20. uri prvo srečanje v novi sezoni. Vabljeni tudi novi ljubitelji petja. KINO GORICA VTITORIA 1 18.00-20.00-22.00 »Twin town«. K. Al-len. VTITORIA 3 18.10-20.10-22.10 »Batman e Robin«. CORSO 17.30-19.50-22.15»I1 mondo perduto -jurassic park «. S. Spilberg. ' j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv.Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Ob 10.00, Domenico Gre-gorat iz splošne bolnišnice; 10.30, Brana Bosco vd. Cra-vos iz splošne bolnišnice ; 13.15 Neve Crasnich vd. Donda in splošne bolnišnice v Moram. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 LJUBLJANA / PRVA JESENSKA SEJA VLADE Priprave Slovenije za približevanje EU LJUBLJANA - V Času parlamentarnih počitnic je slovenska vlada odločala na treh korespodenčnih sejah, na včerajšnji prvi redni jesenski seji pa je obravnavala osnovne usmeritve svojih aktivnosti do konca letošnjega leta. Generalni sekretar vlade Borut Suklje je poudaril, da bo vlada v naslednjih štirih mesecih posebno pozornost namenila reformi na področju delovne in socialne zakonodaje, reformi državne uprave, prilagajnju zakonodaje z ureditvijo v EU, končanju privatizacijskega procesa ter obravnavi proračunov za letošnje in prihodnje leto. Glede na to, da se s socialni partnerji še ni uskladila glede predlaganih novel zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, je minister za delo Anton Rop vladi predlagal, naj vlada začeto razpravo nadaljuje tudi prihodnji teden. Vlada je sklenila, da za obnovo v zimi 1996/97 uničenih in poškodovanih odsekov regionalnih, magistralnih in lokalnih cest v obdobju začasnega financiranja države v prvih devetih mesecih letos zagotovi dodatna sredstva v višini milijarde tolarjev. Minister Rop je obvestil danes vlado o zapletih v zvezi z nadaljnjim izvajanjem delovršnih pogodb na podlagi bilateralnih sporazumov med Slovenijo in Nemčijo. Ministrstvo za delo je konec julija letos od zveznega ministra za delo in socialno ureditev Nemčije prejelo obvestilo, da je zaradi stališč Pristojne komisije EU zaustavljeno nadaljnje odobravanje delovršnih pogodb, ki terminsko presegajo datum 30. septembra 1997. Ta odpoved bo prizadela okoli 50 slovenskih Podjetij, ki imajo trenutno 1100 delavcev s slovenskim državljanstvom. V zvezi s približevanjem Slovenije Eu pa bo, kot je na novinarski kon- ferenci po seji povedala Marija Adanja iz urada za evropske zadeve pri ministrstvu za zunanje zadeve, najpomembnejša naloga spremljanje in analiziranje mnenja Evropske komisije o pripravljenosti države za vstop v Evropsko unijo iz sredine julija ter priprava aktivnosti in ukrepov, s katerimi naj bi popravili stanja na področjih, za katere komisija zahteva dodatne napore. Vlada je oba poletna meseca pripravljala komentarje k mnenju Evropske komisije ter jih v začetku septembra poslala v Bruselj. Do konca tega tedna naj bi posamezna ministrstva pripravila še dodatne komentarje, ki bodo osnova za dokončni program aktivnosti vlade na področju približevanja EU do konca leta. Vzporedno z odzivom na mnenje Evropske ko- misije pa v slovenski vladi poteka tudi priprava strategije za članstvo v EU, ki naj bi bila za obravnavo v državnem zboru pripravljena do 30. septembra. Glavni elementi strategije so harmonizacija zakonodaje, ekonomske in socialne reforme, reforma državne administracije ter obveščanje javnosti. S samo Evropsko komisijo pa bo Slovenija 17. septembra začela pripravljati poseben sporazum o partnerstvu za pristop. V okviru teh priprav bosta Slovenijo obiskala dva pomembna komisarja: komisar za transport Neil Kinnock in član evropskega parlamenta Roberto Speciale. Prav mnenje slednjega bo po besedah Marije Adanje odločilno pri dokončni podpori Slovenije, da se vključi v prvi krog pogajanj o včlanitvi v EU. (STA) SDGZ / OBVESTILO ČLANOM Nova priložnost za uveljavitev na slovenskem tržišču Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi člane, naj se vključijo v promocijo Kluba naročnikov Dela in Slovenskih novic. Ta akcija omogoča trgovcem, gostincem in obrtnikom s prodajno dejavnostjo in drugim storitvenim podjetjem neposreden dostop do naročnikov obeh dnevnikov, ki sta med najbolj branimi v Sloveniji. 115.000 naročnikov Delovnih publikacij (Delo, Slovenske novice, Razgledi in Marketing magazin), ki so člani omenjenega kluba, dobijo kartico oz. plačilno kartico Delo - Diners Club, s katero imajo pravico do popusta v konvencioniranih obrtih. Popust pa določijo sami obrati (npr. v odstotkih na prodano blago, posebne poromocije ipd.), ki sodelujejo kot partnerji na osnovi pogodbe o poslovnem sodelovanju. Podjetja z vplačilom ugodne članarine dobijo objavo v Katalogu kluba naročnikov, ki izide vsaj trikrat letno v prilogi Dela in Slovenskih novic (naslednja izdaja konec spetembra), in v rubriki Klub naročnikov tedenske priloge obeh dnevnikov, Delo & Dom. Ponuja se torej dragocena priložnost za trženje na slovenskem trgu in za ekskluzivni stik s slovenskimi klienti. V primeru, da bi dosegli dovolj interesentov, bi lahko v omenjenih prilogah objavili skupni seznam ponudbe slovenskih trgovin in drugih obratov v zamejstvu. Interesenti naj se čimprej javijo, najkasneje do 15. t.m., sicer zapade rok za jesensko izdajo Kataloga kluba naročnikov. Prijave sprejema SDGZ v Trstu: telefon št. 040-362949. NOVICE NLB blokirala uporabo zlatih kartic Eurocard LJUBLJANA - Ker je v teh dneh prišlo do pojava množičnih zlorab zlatih plačilnih kartic Eurocard Nove ljubljanske banke (NLB), je bila banka prisiljena včeraj blokirati uporabo teh kartic po vsem svetu, vključno s Slovenijo, so sporočiti iz NLB. Kot ugotavljajo v banki, se je žarišče zlorab z Daljnega vzhoda, Japonske in Indonezije ter ZDA preselilo v Evropo. Vsi imetniki zlatih Eurocard kartic NLB bodo s telegramom obveščeni o omejitvi uporabe, v prihodnjih dneh pa bodo prejeti nadomestno kartico z vsemi ugodnostmi zlate kartice in nespremenjenimi limiti poslovanja, poleg tega pa tudi novo osebno številko za dvig gotovine. Vse stroške, ki bodo nastati ob zamenjavi kartic, bo nosila banka. (STA) Septembra sejma Narava, zdravje in Učila LJUBLJANA - S septembrom se tudi v Ljubljani pričenja drugi del sejemskega leta. Vrata Gospodarskega razstavišča se bodo odprla 24. septembra, predstavila pa se bosta sejma Narava, zdravje in Učila. Na sejmu Narava, zdravje, ki bo potekal od 24 do 28. septembra, se bo predstavilo 130 razstavljalcev. V okviru tega sejma bo potekalo kar pet razstav, in sicer razstava gob, zdravilnih zelišč, matih pasemskih živali, varovalnih živil in cvetlična razstava. Sočasno s sejmom Narava, zdravje bo potekal tudi sejem Učil. Na sejmu igre, vzgoje in izobraževanja se bo predstavilo 50 slovenskih razstavljalcev, posredno preko domačih razstavljalcev pa se bodo predstavili tudi številni tuji izdelovalci učil, šolske opreme in potrebščin. (STA) Od danes spet dražji bencin v Sloveniji LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji odobrila podražitev neto nabavnih cen bencina za deset do enajst odstotkov, je na novinarski konferenci po seji povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Za toliko se je namreč od marca, ko se je bencin v Sloveniji nazadnje podražil, povišal tečaj ameriškega dolarja. Hkrati je vlada nekoliko znižala stopnjo prometnega davka, tako da se bo cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina opolnoči dejansko povišala za 3, 85 odstotka na 94, 40 tolarja za liter, 86-oktanski bencin se bo podražil za 3, 80 odstotka na 87, 40 tolarja, 98-oktan-ski za 3, 85 odstotka na 102, 50 tolarja, 91-oktanski pa za 4, 50 odstotka na 88, 40 tolarja za liter. Cene dizelskega goriva in mazuta ostajajo nespremenjene, vlada pa tudi ni odobrila zahtevka naftnih družb po povečanju trgovskih marž in izvzemom utekočinjenega naftnega plina ter mazuta iz nadzora cen. Kljub tokratni podražitvi bencina pa vlada še vedno načrtuje letno stopnjo inflacije v višini približno devetih odstotkov. Med januarjem in avgustom so se cene povišale za 8, 8 odstotka, torej se še vedno gibljemo v okviru napovedi, a zelo tesno, je ugotovil Senjur. (STA) RIM / PODATKI ISTATA V zadnjih 3 mesecih cene na drobno ne naraščajo RIM - 2e tri mesece cene na drobno ne naraščajo: avgusta, tako kot junija in julija, ni bilo nobenega povišanja glede na mesec dni prej, a inflacija je zdrknila na 1, 5% (julija je bila 1, 6%). Poprečna inflacija je tako v prvih letošnjih osmih mesecih znašala 1, 9%, kar naj bi potrjevalo predvidevanja zakladnega ministra Ciampija, da letos ne bo presegla 2%. Prvotno je bil cilj vlade sicer 2, 5%, vendar se je v letu dni inflacija znižala skoraj za polovico (še avgusta lani je bila 3, 4%) in se vrnila na raven iz pomladi 1969. Podatki torej kažejo, da je večji del Italije »hladnejši« od Nemčije, vsaj kar zadeva cene na drobno in inflacijo. V 18 od 20 glavnih mest posameznih dežel namreč inflacija ni dosegla 2%, torej številke, ki so jo avgusta izračunali v Nemčiji, a slednja je za zgled pri gradnji monetarne unije. Na podlagi podatkov Istata sta namreč samo Rim (2, 0%) in Neapelj (2, 3%) na »nemški ravni«. Mesto, kjer so cene na drobno najmanj narastle, je Bari (0, 7%), pod enim odstotkom najdemo tudi Genovo (0, 9%). V posameznih mestih so bile mesečne spremembe cen na drobno in letna inflacija naslednje: Turin +0, 1%, +1, 6%, Milan +0, 1, +1, 7, Benetke +0, 1, +1, 0, Genova +0, 1, +0, 9, Firence +0, 1, +1, 3, Ancona +0, 2, +1, 9, L’Aquila +0, 1, +1, 6, Neapelj 0, 0, +2, 3, Potenza +0, 3, +1, 3, Palermo 0, 0, +1,1, Aosta -0,1, +1, 4, Trento +0, 3, +1,1, Trie-ste +0, 1, +1, 3, Bologna 0, 0, +1, 8, Perugia +0, 1, +1, 6, Roma 0, 0, +2, 0, Campobasso +0, 1, +1, 7, Bari +0, 1, +0, 7, Reggio Calabria +0, 2, +1, 8, Ca-gliari +0, 1, +1, 8, Italija 0, 0, +1, 5. r BLED / OD 7. DO 10. SEPTEMBRA Posvet o jedrski energiji Organizata ga Inštitut J. Stefan in Društvo jedrskih strokovnjakov LJUBLJANA - V organizaciji Inštituta Jožef Stefan in Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije bo med 7. in 10. septembrom na Bledu potekala pomembna mednarodna konferenca o jedrski energiji v srednji Evropi. To bo že četrto takšno srečanje, ki se je razvilo iz rednih letnih srečanj Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in na katerih so že od vsega začetka sodelovali tudi strokovnjaki iz sosednjih držav. Namen konference so predvsem vsakoletna poročila o znanstvenih dosežkih in izmenjava izkušenj ter informacij znanstvenikov in strokovnjakov, ki delujejo na področjih obratovanja jedrskih elektrarn, reaktorske fizike, izboljšanja varnosti jedrskih elektrarn, odnosa javnosti do jedrske energije in podobno. Na konferenci bodo predstavili več kot 90 referatov. Poseben poudarek letošnjega srečanja bo na upravnih postopkih, povezanih z zamenjavo uparjalnikov jedrskih elektrarn. V ta namen so povabili tudi strokovnjake iz Belgije, Španije, Švedske in ZDA, držav, kjer so zamenjave že uspešno izpeljali. Referati in okrogla miza na to temo, ki bo v sredo, 20. septembra, bodo nedvomno prispevati k hitrejši izmenjavi informacij in utrditvi že vzpostavljenih stikov. Konferenco tako kot vsako leto tudi letos sponzorira Evropsko združenje jedrskih strokovnjakov, finančno pa so ga podprli ministrstvo za znanost in tehnologjo ter 17 gospodarskih in- akademskih organizacij iz domovine in tujine. Udeleženci konference bodo prišli iz več kot 20 držav, med drugim iz ZDA, Nemčije, Francije, Velike Britanije in drugih najbolj razvitih držav sveta. Na svečani otvoritvi v ponedeljek, 8. septembra, ob 8.30 pričakujejo tudi ministra za znanost in tehnologjo Lojzeta Marinčka. (STA) < 4. SEPTEMBER 1997 v Ul »AH 2 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1756,00 1791,00 — * OD N 2 = nemška marka 966,00 986,00 funt šterling 2775,00 2830,00 švicarski frank 1165,00 1195,00 ©J N , < re V) 5 O) or belgijski frank 46,24 48,24 francoski frank 284,00 294,00 danska krona nonreška krona 251.00 230.00 261,00 240,00 "*■ 3 j_ 5 v ti ITALIA 1 Variete: Videocomic I Nad.: Lasciaii amare Otroški variete Ciao ciao Nn.: Zelene jagode m TV film: Nord e Sud mattina in risanke Variete za najmlajše, (dram., ZDA '85,11. del) Nan.: Mc Gyver vmes nan. Lassie H Pregled tiska- Film: Un complearmo da Oddaja o izletih in poto- Vngj Nad.: Vendetta d’ amore. ricordare (kom., ZDA ’84, vanjih: Sereno variabile 10.00 Perla nera, 10.30 I i. M. Ringvvald) Nad.: Quando si ama, due volti deli’ amore, Šport studio, 12.25 Odpr- 11.00 Santa Barbara 11.00 Regina, 11.45 Mila- ti studio, 12.50 Fatti e Dnevnik 2 groš, vmes dnevnik misfatti Variete: Ci vediamo in Nan.: Hiša v preriji Nan.: Happy days TV Dnevnik Variete za njamlajše: Dnevnik Variete: Chi c’e c’e sotto Ciao Ciao Parade in ri- Dok.: V kraljestvu živali il sole sanke Variete: Ci vediamo in Nad.: Sentieri - Steze Variete: Mai dire TV TV (vodi P. Limiti) Film: Ricordo d’ amore Nan.: Hercules Film: Fratelli e sorelle (dram., ZDA ’91) Variete za najmljase Bim (kom., It. ’92, r. Pupi Kviz: OK, il prezzo e giu- Bum Bam, risanke, 17.25 Avati, i. A. Bonaiuto) sto (vodi I. Zanicchi) L’ incredibile Debby 17.15 dnevnik, vreme Dnevnik Tg4, vreme Nan.: Svveet Valley High, Nan.: Bonanza Variete: Game Boat 18.00 Willy, princ Bel Vreme, dnevnik, šport Film: Letto a 3 piazze Aira Nasveti za izlete in poto- (kom., It. '60, i. Totd, N. Odprti studio, vreme, vanja: Sereno variabile Gray, P. De Filippo) 18.50 Šport studio Nan.: Hunter Film: Shark, rosso nell’ Nan.: Baywatch (i. David Aspettando Macao oceano (pust., It. ’84), Hasselhoff) Večerni dnevnik Tg2 0.35 Pregled tiska Glasba: Karaoke Variete: Stasera Wanda Odprti studio Osiris (vodi Paolo Limiti) Nan.: VValker Texas Ran- gg Tg2 Dosje Dnevnik in vreme S CANALE 5 ger (i. Chuck Norris) Film: Il giorno della ri- Vreme, 0.10 Nočni šport scossa (pust., ZDA '95, i. Aktualno: Zgodbe (vodi L. Lamas, Chris Saran- Gianni Mina) Na prvi strani don, Karin Salin) Nan.: Love Boat, 10.00 Italija 1 šport Sionska ženska, 11.00 Nan.: Star Trek m RAI 3 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho S TELE 4 IkTmI Nan.: La tata , 12.30 Non- Dnevnik, vreme H no Felice ERSI Aktualno: Magazzino Dnevnik TG 5 vBm Tempo futuro Nan.: Tutto Bean 19.30, 23.00 Dogodki in njffl Aktualno: L’ alba della Nad.: Beautiful odmevi i ■ Repubblica TV film: Come sposare Film: La spiaggia dei Dnevnik 3,12.15 Šport un miliardario (kom., giorni felici Nad.: In nome della fa- ZDA '90, i. Heather Lock- Dnevnik v nemščini i ■ miglia lear, Suzanne Sommers) Dokumentarec Deželne vesti, dnevnik Nan.: Sisters, 17.15 Ko- pjlij] Glasba: Poletni Ramble Tg3 Benetke misar Scali Tamble, 22.00 FBI IfefiM Nan.: Blue jeans Nan.: Časa Vianello Film: Assoluzione Športno popoldne: SP v Variete: 6 del mestiere gimnastiki (vodita Claudio Lippi in Dok.: Geo magazine Nad.: In nome della fa- Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 ® MONTECARLO miglia Variete: Paperissima Dnevnik, deželne vesti Sprint (vodi Michelle Aktualno: Abbiamo gia Hunziker) 19.30, 22.450, 1.20 Dnev- le stelle? Film: Caccia a Ottobre nik, 13.30,19.50 Šport Film: Mai dire mai (pu- Rosso (pust., ZDA '90, i. Nan.: Parker Levvis, 13.15 st., ZDA '83, i. S. Con- Sean Connery, Sam Ironside nery, Kim Basinger) Neill, Alec Baldvvin) Film: Il viaggio indimen- Dnevnik, deželne vesti Dnevnik ticabile (pust., VB ’51) Aktualno: Report Film: Piii bello di cosi si Nan.: Svvitch Variete: Numero Zero: muore (kom., It. '82, r. P. Variete: Poletni Zap zap Kinderheim. Debutti o Festa Campanile, i. Enri- Aktualno: Cairon dei Tg quasi co Montesano), vmes Film: Incontri ravvicinati Dnevnik, kultura, vreme (0.30) dnevnik del terzo tipo (fant., 77) Variete: Fuori oraio Nan.: Dream On Film: Gli anni in tasca Šport: SP v gimnastiki Paperissima Sprint (kom., Fr. 75) Jr Slovenija 1 {r Slovenija 2 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Koncert Študentov kompozicije akadenmije za glasbo v Ljubljani (1.) Poročila TV igrica - Kolo sreče (ponovitev) Videostrani Tedenski izbor: Omizje Dok. oddaja: Bog obvaruj Indijo TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški pr.: Lahkih nog naokrog Po Sloveniji Prodaja TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik, vreme, Šport Igre brez meja - Šentjernej v finalu Dokumentarna oddaja: Meje v vesolju - Mesec, Mars in onkraj (ZDA) Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport Nanizanka: Murphy Brovvn (18. epizoda) Brane Rončel izza odra: Melvin Taylor (2. del) Izobraževalna oddaja Videoring Videostrani 9.00 9.25 9.25 9.55 10.25 11.20 11.50 12.20 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 17.30 18.15 19.30 19.55 20.00 22.35 23.35 Euronevvs Tedenski izbor: Mostovi Mostovi Izobraževalna oddaja Dokumentarna oddaja: Paul Claudel (Francija) Evropski kulturni magazin: Aliča Podoba podobe Forum Zgodbe iz školjke Nanizanka: Frasier (ZDA, 13. epizoda, ponovitev) Nanizanka: Snežna reka -Saga o McGregorjevih (Avstralija, 23. epizoda) Nadaljevanka: Majken (Švedska, zadnji del) SP v gimnastiki (mnogoboj, ženske, prenos iz Lozane) SP v veslanju (polfinale) Tenis: Grand Siam (polfinale, moški, posnetek iz New Yorka) Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 37. del) Včeraj, danes, jutri SP v gimnastiki (mnogoboj) Parada plesa Slovenski jazz iz kluba Gaj o: Slovenska jazz se-lection @ Koper 15.00 16.30 18.00 18.30 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 22.00 22.20 22.30 Euronevvs Film: Prekleti vojak (ZDA, r. Ted Kaplan, i. Peter Hooten, Mark Gregoiy) Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet Otroška odd.: Peter Pan Club Tenis: Flushing Meadovv TV dnevnik - Vsedanes, vreme Tenis Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Z" Z Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-Oaraja; 10,30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 OB 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, Informacije; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 10.00 Avtomobilistične minute;! 1.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 EBU jazz koncert. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Prodana nevesta (odlomki); 19.30 Jesenske serenade; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Havana; 11.00 Aktualnosti: Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in informacije; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Poletni večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.00 Slov. lahka glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič, prip. Tone Gogala), nato Valčki in polke; 12.00 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Reg-gae glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Glasbeni predah, vmes Steverjan '97; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi v iskanju slov. Istre; 15.15 Med Indijanci v Andih; 16.00 Spoznavajmo svet živali; 16,45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Romantične melodije; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-7724181 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Itahja: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA r , . SREE SREDISCE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA e (X} K 6 66 666 SuiS Sigi Ji z? 555 "X X X, c A IBSi . . !. r;^.■ VREMENSKA SLIKA ,0"> Nad vzhodno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Hladna fronta se preko zahodne Evrope bliža Alpam. V višinah doteka nad nase kraje s sevemozahodnimi vetrovi razmeroma topel in postopno vlažen zrak. lOUP ^ 1010 T DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.32. Dolžina dneva 12.57. Luna vzide ob 10.00 in zatone ob 21.31. 7^ PLIMOVANJE Danes: ob 5.32 najnižje -41 cm, ob 11.53 najvisje 44 cm, ob 18.09 najnižje -34 cm, ob 0.00 najvisje 27 cm. futri: ob 5.55 najnižje -35 cm, ob 12.18 najvisje 42 cm, ob 18.43 najnižje -32 cm, ob 0.33 najvišje 20 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 24.6 stopinje. BIOPROGNOZA ^ Vpliv vremena na sploSno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. V nižinah bo soparno. Spanjebo moteno. 'vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m 26 2000 m 1000 m 21 2500 m .... 1500 m 16 2864 m ■■ Saj . TRBB W O 12/24 0f Q 13/23V KRANJSKA GORA 13/27 mmT CELOVEC MARIBOR O 13/29 217AD0 ‘ OVIDEM C_ 17/29 GORICA 16/29 O TRŽIČ 14/26 O KRANJ o PTUJ CELJE O 14/30 2273^0 ° LJUBLJANA 16/27 TRCTA V 17/28 H ^ PORTOROŽ ,0 17/28 POSTOJNA O 12/26 KOČEVJE -N N. MESTO '5/29 O 15/30 o M. SOBOTA f”' O 13/2» L3 - s h ZAGREB ^ V^^RNOMEU REKA V Sončno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Popoldne bo v notranjosti Slovenije nekaj več oblačnosti. V hribih so možne nevihte. Temperature bodo od 17 do 30 stopinj C. JUTRI TRBIŽ CELOVEC O 12/26 13/25 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 14/27 X$) KRANJ OVIDEM 17/31 _ VUUBUANA 17/31 m^N. GORICA 16/30 16/28 GORICA GRADEC 13/27 9 GRADEC 12/27 M. SOBOTA O 13/28 MARIBOR O 13/28 CEUE O 14/28 . 22/30 O TRST 17/29 POSTOJNA 12/27 PORTOROŽ P 17/29 UMAG IREC PAHN O OPATIJA O KOČEVJE -V REKA 18/29 N. MESTO O 15/28 ZAGREB ,5,2So SfS o z^RNOMEU V soboto in nedeljo bo v vzhodni Sloveniji povečini sončno, drugod popoldne spremenljivo, občasno tudi pretežno oblačno. V nedeljo se bodo pojavljale kratke plohe in nevihte. Pihal bo jugozahodnik. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI..,PA ŠE RES JE V trčenju ladij v Nigeriji umito najmanj 130 ljudi LAGOS - Nigerijsko Časopisje je vCeraj poročalo, da je v brodolomu potniške ladje in konvoja bark v delti Nigra na jugu Nigerije v ponedeljek umrlo najmanj 130 ljudi. NesreCa se je zgodila, ko je potniška ladja MV Olodiama na progi med Fort Harco-urtom in Olodiamo na atlantski obali ob izlivu pritoka Nembe v nepojasnjenih okoliščinah trčila ob konvoj bark. Trčenje je preživelo 16 ljudi, piše Daily Times. Vzdolž Fort Harcourta se je 25. avgusta v trCenju dveh prenapolnjenih ladij utopilo sto ljudi, 80 pa jih je brodolom preživelo, je tedaj poročalo Časopisje. (STA/AFP) Verižno trčenje v Turčiji: 30 potnikov mrtvih ANKARA - V hudi prometni nesreči dveh avtobusov v Turčiji je življenje izgubilo najmanj 30 ljudi, kot poroCa turska poluradna tiskovna agencija Ana-tolija pa je Se 28 oseb ranjenih. Do nesreče je prišlo, ko je voznik avtobusa na poti iz Carigrada v Ankaro v severozahodni provinci Bolu izgubil nadzor nad vozilom, ki je prebilo cestno ograjo in nato trčilo v nasproti vozeči tovornjak. Drugemu avtobusu ni uspelo pravočasno ustaviti in je trčil v avtobus in tovornjak pred sabo. Francoska tiskovna agencija AFP, ki poroCa, da je mrtvih najmanj 30 in ranjenih 35 oseb, med drugim navaja, da so med žrtvami španski turisti. (STA/-dpa/AFP) Vesoljski trajekt Pro Boeingu so predstavili prototip večkrat uporabnega vesoljskega trajekta, ki je bil zasnovan še posebej za vojaške izvidniške misije (Telefoto Ap) Češka prva dama spet na odru PRAGA - Soproga češkega predsednika Dagmar Ha-vlova, ki je po poroki z Vaclavom Havlom januarja prekinila svojo igralsko kariero, se bo v kratkem vrnila na odrske deske. Z nekdanjimi kolegi uglednega gledališča Divadlo na Vi-nohradech (Gledališče v vinskih goricah) bo v sedmih čeških mestih predstavila Strindbergovo Kraljico Christine. Izkupiček, ki jim ga bo predstava prinesla, bodo namenili žrtvam nedavnih poplav. Dagmar Havlova je bila igralka od leta 1979. Svojo odločitev o prekinitvi igralske kariere je utemeljila z besedami, da se hoče povsem posvetiti vlogi češke prve dame, ta funkcija pa se ji zdi nezdružljiva z igranjem. (STA/APA) Prva srednja šola za homoseksualce v ZDA DALLAS - V ameriškem mestu Dallas (zvezna država Teksas) je začela delovati zasebna šola za homoseksualne šolarje. Kot je poročalo lokalno Časopisje, je v Walt VVhitman Conununity School v novem šolskem letu vpisanih sedem šolarjev in šolark v starosti od 14 do 20 let. To je prva srednja šola te vrste v Združenih državah, podpira pa jo neka cerkvena skupnost, v kateri so dejavni predvsem homoseksualci. Letna šolnina znaša tako kot v ostalih zasebnih šolah na območju 7.000 dolarjev, v novo šolo pa se lahko vpišejo tudi hetero-seksualci. (STA/dpa) V pričakovanju izvolitve najlepše V pričakovanju izvolitve najlepše v Italiji so včeraj podelili še štiri »manjše« naslove: Dacia Gori je Miss VVella, Vincenza Cacace Miss Televolto, Erika Tomasoni Miss acconciatori in Eleonora Pierri Miss Bella (TelefotoAp) Nova pravila za prostitutke v Mehiki CIUDAD DE MEXICO - Za prostitutke, ki svoj poklic opravljajo v središču mehiške prestolnice, od veljajo nova pravila oblačenja, za katera so se predstavnice približno 800 žensk dogovorile z upravo mestnega predelea Cuauhtemoc. Po novem se morajo do 22. ure oblačiti v »zmerna oblačila«, kar izključuje mini krila in prosojne bluze, med 22. in 6. uro pa lahko prostitutke oblečejo, kar hoCejo. Med delovnim Časom ne smejo uživati alkohola ter se ne smejo zadrževati v bližini šol, cerkev ali bolnišnic. (STA/dpa) Belgija išče vohune BRUSELJ - Belgijska obveščevalna služba že kar deset let ni zaposlila nobenega novega elana. Za tako imenovane inšpektorje pa je sedaj razpisanih 33 prostih delovnih mest, piše flamski časnik De Standaard, ki poleg tega pojasnjuje, da bodo sprejeli 13 takšnih, katerih materni jezik je francoščina, 20 pa jih mora govoriti flamsko. Pri zbiranju informacij, kar bo glavna naloga inšpektorjev, gre manj za špionažo in terorizem, ampak bolj za raziskovanje krogov povezanih z različnimi sektami oziroma organiziranim kriminalom, piše časnik, ki se sklicuje na varnostne kroge. (STA/dpa)