Političen list za slovenski narod,
Po pošti prejeman velja: Za celo leto prcdplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: 3« celo leto 12 gld., za pol lel.a 6 gld., za četrt leta S giu., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n i e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedlclja t „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefdn - štev. 74.
36.	V Ljubljani, v torek 14. februvarija 1899.	Letnik XXVII.
Panama poljskih liberalcev.
Pod tem naslovom priobčuje dunajski »Va-terland« posnetek zanimivega članka, ki ga je obelodanil v soboto poljsko-konservativni list krakovski »Czas« o »lepih« razmerah, ki so dosedaj vladale pri gališki hranilnici. Imenovani poljski list je dosedaj trdovratno molčal o runu na ga-liško hranilnico in o vladajočih razmerah v krogu upraviteljev in voditeljev tega denarnega zavoda ter je se le v Bohotnem članku prvikrat prijavil svojim bralcem najnovejši dogodek, ob jednem pa tudi navedel tehtne vzroke za to. Misel je toraj upravičena, da je list hotel tako dolgo molčati o polomu v lvovskem denarnem zavodu, dokler ni bil o vsem zadostno in temeljito poučen.
Krakovski »Ozas« toraj opisuje dogodke zadnjih dnij, potem pa piše nekako sledeče: Vse to gibanje zadnjih dnij je imelo namen, zagotoviti obstanek lvovske hranilnice v rokah onih ljudij, ki so provzročili »veliko materijalno izgubo in še večjo moralno nesrečo«. In res ni mnogo manjkalo in dosežen bi bil ta namen ; kmalu bi bile dohajale razne ovacije in priznanja, kakor se je to dogajalo ob mnogih takih prilikah v Galiciji.
Toda lvovska zadnja katastrofa se razlikuje od ostalih posebno v tem, da je ni provzročil jeden sam in da ni njen vzrok jedna sama defrav-dacija, marveč krivda je kolektivna. Odkrili so nerednosti, ki uvajajo nove, dosedaj nepoznane pojme, kakor »sprememba v rodbini«, »sprememba v voditeljih in upraviteljih« in, kar je še najbolj nenavadno, »erotična sprememba«. S premoženjem se je igralo na slepo srečo do skrajnih meja, dovoljevali so se večmilijonski krediti le na genijalne ideje in na srečo, ki je bila večkrat od-
■ rggss— I----jI—In	I L s^aBggsassasgasssssss
LISTEK.
Kurent.
(Konec.)
Cele trume ljudij je prišlo tretji dan na kraj, kjer bi moral umreti. Že je stal pod vešali in ra-belj je imel tudi že v rokah vrv, da mu jo zadrgne krog vratu; graščak pa je ves oboden gledal skozi okno. »Vsak obsojenec si pred smrtjo sme še jedno reč izprositi«, spregoyori Kurent. »Jaz ne prosim za svoje življenje, pač pa, da bi smel se jedenkrat zagosti. Dajte mi toraj še je-denkrat gosli v roke!«
Vse ljudstvo je prosilo, naj se mu prošnja usliši, le gospod graščak ni hotel privoliti. Ko pa ljudje le ne nehajo prositi, dovolil je, da le pod tem pogojem, da ga za hrbet privežejo k bližnji smreki, ker ne more plesati. Kurent začne gosti, ljudje plesati, graščak pa drgne s hrbtom ob smrekovo deblo, da je kar kri tekla. »Pustite ga,« zavpije kar more, »naj gre, kamor hoče, sicer bom ob hrbet!« — Vesel, da so mu pustili življenje, vzame Kurent gosli in gre v puščavo.
Prebival je v skalnati votlini po zgledu nekdanjih puščavnikov. Blizo votline je rastla velika češnja, ki je imela to lastnost, da ni mogel nihče ž nje, čo mu ni on rokel; ne daleč proč pa je
„/ V/ J	/
visna od morebitnih vspehov pri raznih podjetjih, popolno brez vsake realne podlage. Poleg tega so bili ti krediti v ozki zvezi s političnim prijateljstvom in strankarstvom. Izredno velika je bila tudi radodarnost in požrtovalnost, seveda s ptu-jim denarjem, s katero so delali razni funkcionarji propagando za politično socijalne ideje in za večji dnevnik, ki je imel namen, poučiti lepo družbo o vseh razmerah, postaviti jo na novo li-beralno-demokratično podlago, razbiti sedanjo večino deželnega zbora in poljskega kluba ter ustanoviti že davno zaželeno zvezo poljskega liberalizma z dunajsko levico.
Poročila o nagradah, ki niso v nikaki primeri z vladajočimi razmerami na Poljskem, ob-javljenja poljudnih spisov o radikalno - naprednih stremljenjih v zvezi z »erotičnimi spremembami«, vse to in še marsikaj druzega je dovedlo do izjav, priznanja časti in popularnosti. Marsikaka oseba v tej družbi vzbuja sedaj obžalovanje, dr* celo simpatije. Treba je namreč ločiti idealiste in ljudi, ki jih je potegnila za sabo gola domišljija, od zistema in tendenc onih ljudij, ki so v hranilnici našli oporo za svoje delo, naperjeno proti vsemu, kar temelji na zdravi narodni tradiciji, verskih načelih, katoliški etiki in socijalni harmoniji. Celo v dobi paname morajo veljati ovacije za provzročitelje katastrofe kot izredne prikazni naivnosti ali cinizma. Brezdvomno se bo deželni zbor pečal z sanacijo tega denarnega zavoda.
Iz navedenih izvajanj je razvidno, da so zasledili mnogo več in večjih sleparij, kakor so jih gotovi krogi spočetka pričakovali; list že natanko označuje gotova kaznjiva dejanja in je gotovo tudi natančno poučen o prizadetih osebnostih.
Velike nade stavijo v tem oziru poljski krogi
na namestnika grofa Pininskega, ki se je energično lotil preiskave na vseh koncih in krajih. Mož je teoretično dovolj izobražen, ima dobro voljo, pred vsem pa potrebni pogum, da bo lahko neustrašeno posegel v židovsko-kapitalistično gadjo zalego.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. februvarija.
Deželni zbori se snidejo, kot smo že poročali, deloma v drugi polovici tekočega meseca, deloma pa pričetkom marca. Šest deželnih zborov je že sklicanih. Uradna »Wiener Zeitg.« prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje gališki, go-renje-avstrijski, moravski in solnograški deželni zbor na 20., dalmatinski na 22. in bukovinski na 25. t. m. Večinoma vsi ti deželni zbori so bili preloženi s cesarsko naredbo z dne 17. decembra. 0 češkem in ostalih deželnih zborih se trdi, da se snidejo prve dni meseca marca. Mej temi je najbrže tudi naš deželni zbor. Le o avstrijskem deželnem zastopu trdijo, da se snide preje in da ga skliče vlada s posebnim odlokom.
Važne spremembe pri najvišjem sodišču. Mej brzojavi smo včeraj omenili, da je vpokojen dosedanji predsednik tega sodnega dvora, dr. Stremayr. Cesar mu je v posebnem nem pismu izrazil zelo laskavo priznanje ter mu podelil veliki križ reda sv. Štefana. Vpokojeni dr. Stremayr je kot Schmerlingov naslednik 19. novembra 1891 prevzel vodstvo sodnega dvora, potem ko je bil od 2. februvarija 1880, ko se je ločil iz Taalfejevega kabineta, namestnik, oziroma podpredsednik tega sodišča. Mož je v 76. letu svoje dobe in dosmrtni član gospodske zbornice,
curljal izpod skale hladen studenec. Vse je bilo dobro, le kuhati ni imel s čem. Kako se mu je toraj razveselilo srce, ko je nekega dne prišel mimo Ribničan s polnim tovorom loncev na konji. »Dajte mi lonec,« lepo poprosi lončarja, ->vidite, da si nimam v čem kuhati; plačati vam ga pa tudi nimam s čim, ki sem ubog puščavnik !« — »Preteto ne bodi,« pravi Ribničan, »če nimate s čim plačati, pa dajlat pojte, da si boste kaj ze-sliižil, saj moram jest tiid'!« — Ko vidi Kurent, da ni nič, vzame gosli in začne gosti; Ribničan pa prime konja za uzdo in pleše ž njim tako dolgo, da oba vrtoglava padeta na tla in vso »robo« zdrobita. — »Dobro si me izplačal, kruota,« pravi Ribničan, »pa pri moji veri, da me ne boš več vidtl, vajš, če si prav svet mož!« Reksi prime konja in odide.
Če ima človek vodo pred nosom, pa posode ne, je pa tudi križ. Kako vesel je bil Kurent zopet, ko kmalu po zadnjem dogodku zagleda Slovaka od Trenčina naravnost proti njegovemu domovanju korakati s polnim jerbasom raznih ste-klenin. Tudi njega poprosi, naj mu v imenu božjem podari kozarec, ker si nima s čim vode zajemati. Ker se Slovak izgovarja, da ne moro nič dati zastonj, vzame gosli in začne gosti, Slovak pa plesati, dokler se mu ne zvrti in ne pade — razbivši v drobne kosce vso steklenino. Kajpada
se je tudi on priveril po svoje, da ga Kurent več ne bo videl.
Odslej je pridno čevljaril in živel tako bogo-Ijubno, da mu je vsak dan angelj prinesel jesti. Primerilo se je pa, da ga jeden dan ni bilo. Ko pa pride drugi dan, vpraša ga Kurent, kje da je bil prej ta dan. Angelj mu odgovori, da je bila neka duša v nevarnosti, da je ne bi hudobci vzeli ter da je moral pomagati rešiti jo. Kurenta je prijela nevolja, da je angelju rekel, da mu je ljubše, če pridejo ponj vsi zlodji, kakor pa, če noče on vsaki dan priti. Angelj je žalosten izginil, vragi pa so jeli prihajati drug za drugim.
Pride prvi in Kurent ga vpraša, po kaj je prišel. »Po tebe,« mu odgovori, »saj si nas zahteval!« — »Nisem še pripravljen,« pravi Kurent, »zlezi mej tem časom na to-le črešnjo, so ravno zrele!«
Pride drugi, tretji, četrti itd. in vse je gori spravil; celo zadnjega, ki jo bil kruljav, je pri-moral, da je splezal na češnjo. Vragi so se na-zobali češenj, radi bi bili vzeli Kurenta ter odšli ž njim, ker so se spomnili, da je pekel brez va-riha, toda doli niso mogli. »Nikoli več nas ne bo po-te,« so vpili, »samo doli nam reci!« — Kurent prinese velik meh (žakelj) ter pravi: »Če vsi v tale meh skočite, smete doli, sicer ne!« Sila je huda reč. Poskačejo toraj vanj in on zaveže ža-
kjer pripada takozvanim »ustavovercem«. Vpoko-jeni predsednik kasacijskega dvora ni bil sovražnik Nemcev, vender je v zadnjem času izrekel marsikako sodbo, s katero prusaška klika ni bila zadovoljna. Še manj bodo pa zadovoljni ti elementi z novim predsednikom dr. Karolom Habie-tinekom, ki je bil dosedaj prvi podpredsednik pri najvišjem sodišču. Novi predsednik je 69 let star, rodom Ceh. Bil je najpreje odvetnik, pozneje je postal profesor na praSkem in dunajskem vseučilišču, dokler ga ni grof Hohenwart poklical v svoje ministerstvo. Po padcu tega kabineta je živel dr. Habietinek nekaj časa v pokoju, 1. 1881 pa je bil imenovan podpredsednikom državnega sodišča in že leto pozneje drugim podpredsednikom najvišjega sodišča. — Njegovim namestnikom pri tem sodišču je imenovan iz bivše Taaffove dobe kot finančni minister še dobro znani dr. Stein-bach.
O izjavi mladočeSkega državnozbor-skega kluba, katere glavno vsebino smo včeraj objavili v našem listu, izrekajo posamni listi razne sodbe. Češki in njim prijazni listi se vje-majo v tem, da je manifest »apel zdravega človeškega razuma«, ki kaže resno voljo čeških voditeljev za spravo z drugo narodnostjo, mej tem ko kajpada razna germanska glasila ne uvidijo v tem druzega, nego hujskanje proti nemškemu narodu in proti nameravani spravi.
Socijalna demokracija v Nemčiji. Že večkrat so poročali nemški listi o kakih sredstvih, s katerimi bi se polagoma zatrlo socijalno demokratično gibanje na pruskih tleh, toda vselej so se pokazala taka sredstva kot kaj malo vspešna, ako niso imela sem ter tje celo nasprotnih vspe-hov. Sedaj pa navajajo »Hamb. Nachrichten« neko drugo, ki pa ravno tako ne bo dovedlo do koneč-nega vspeha. Naslanja se namreč to sredstvo na znano Bismarkovo idejo, naj se socijalnim demokratom odvzamejo pravice do vseh državnih naprav. V to svrho pa priporoča hamburški list, naj si občine preskrbe zapiske o vseh socijalno-demo-kratskih prebivalcih, ki naj jih shranijo »za na-daljne Korake«. Kaki bodo ti koraki, list ne pove, sodi se pa, da hočejo socijaliste mej drugim oropati volilne pravice. S takimi sredstvi bi se pač le pospeševal razvoj socijalizma na Nemškem.
Na Filipinih zopet zmagujejo Amerikani. Skoro vsak dan dohajajo poročila iz New - Jorka o novih zmagah nad vstaškimi četami. Vzeli so jim baje že precej utrdb in vojnih priprav ter usmrtili oziroma vjeli večje število mož. Akoravno ameriška poročila niso vselej zanesljiva, kar smo se dovolj prepričali v času zadnje špansko - ameriške vojske, moramo vendar priznati, da vstaši z vodjo Aguinaldom na čelu ne bodo ostali zmagovalci, ker nimajo potrebnega drobiža, katerega se pa Amerikanom gotovo ne manjka. V obče je namreč znana požrtovalnost ameriških bogatašev, kadar treba pomoči domovini.
kelj; pa mej tem je bil tisti kruljevi vrag meh pre-griznil ter odnesel rožičke. Hitro Kurent z dreto zašije luknjo, dene v žep šilo in kladivo, zadene žakelj na ramo ter gre po svetu.
Pride do kovačnice, kjer sta mojster in pomočnik ravno predjužnik jedla. »Dober dan oče, nagovori Kurent mojstra, bili hoteli tale moj žakelj nekoliko potolči, pa z velikim kladivom, prosim ?!« — »Zakaj ne, odgovori kovač, kaj pa je notri ?« — »Vragi peklenski so notri, razven tistega kruljavega vsi«, odvrne Kurent. »Toraj le po njih !« In padalo je, da je bilo groza, pa tudi cvililo v žaklju, da je bilo strah! — Ko se Kurentu zdi zadosti, zahvali kovača, dene meh zopet na ramo in gre dalje. Seveda so se hudobci rotili, da jih nikdar več ne bo ponj, naj jih izpusti; pa hotel jih je še nekoliko pokoriti. Pride do poda, kjer so mlatiči ravno čneje grabili. »Bog daj srečo, mlatiči, ogovori jih, ali bi hoteli ta-le moj žakelj nekoliko pomlatiti ?« — »Zakaj pa ne, pravijo mlatiči, le gori ž njim!« — Pika pok, pika pok, je pokalo po žaklju, iz njega pa tudi tako cviljenje in tulenje odmevalo, da so se škratje Kurentu vendarle začeli smiliti. Ko na njegovo besedo mlatiči prenehajo in vragi obljubijo v novič, da jih nikdar več ne bo ponj, izpusti jih na bližnjem homcu. Bili so strti in polomljeni, da so se komaj zvalili v brezdno.
Blaž Potočnik in njegova doba.
(V 100 letni spomin njegovega rojstva spisal J. Benkovič.)
(Dalje.)
Ko so se po 1. 1851. začele na Kranjskem obhajati »Šmarnice«, šla je ta pobožnost kakor električna iskra od fare do fare, od srca do srca. Rihar, Potočnik, Cvek, Mašek idr. so dajali vedno množečim se Marijinim pesmam priproste sicer, a uprav zato prikupljive, narodne napeve. Vsaka pesem, ki se je v cerkvi slišala, prepevala se je kmalu tudi doma. Nobena sila bi ne mogla hitreje in odločneje potreti odurnega janzenistiškega duha, ogreti v tem duhu omrzlih src, nego so to storile Šmarnice in ž njimi združeno nabožno petje. To je bilo najtrje kladivo .po janzenizmu. In za to imata Potočnik in Rihar največ zaslug. Oba sta bila nastavljena k ljubljanski stolni cerkvi, da bi kot nadarjena glasbenika vsaj v stolnici nekoliko dvignila cerkveno petje. Štiri leta sta si bila tukaj celo Blužbena tovariša. In uspeh je bil sijajen za ono čudno dobo.
Treba se le nekoliko ozreti nazaj v preteklost. Kako siromašno je bilo cerkveno petje na Kranjskem pred Riharjem in Potočnikom. Organisti so bili navadno vsak sam za se pesniki in skladatelji. Kake »kolednice« so se pele, uvidimo iz onih preostankov, ki jih še imamo. Omenim le »pro-slulega« šmarijskega šolmaštra! Kaj naj rečemo o zelo razširjeni himni v čast sv. trem kraljem, v kateri se jedna kitica glasi:
»Ga5par jezdi najnaprej, ker najbolj za cesto vej. Melhior pa jezdi zad, ves je vžniran ino zlat. Boltažar pa najbolj zad, če je glih črn pa je mlad:
Ves je v bor t ah, ves je zlat!« To mrtvično, janzeniško dobo smemo primerjati »velikemu petku«: Boga so skrili, bratovščine in ž njimi združene pobožnosti odpravili, obrede skrajšavali, cerkvene prostore zavijali v strahotno temo, in raz kor se je glasila — ra-glja! Potočnik in Rihar sta nam privedla »vstajenje«. Preobrat se je začel s petjem, in ko so bili duhovi probujeni, začela se je organizacija z bratovščinami, ki so se med tem nekaj pozabile, nekaj pa zatrle in odpravile. Jedna prvih je bila 1. 1851. bratovščina Marijinega Srca pri sv. Petru v Ljubljani; ob nje ustanovitvi se je janzeniško-jožefinski duh pokazal v zadnjih vzdihih. Prihodnje leto (1852) je Blaž Potočnik v Št. Vidu vpeljal bratovščino »čistega Spočetja Marije Device«. S tem je bil led prebit, in ta za pravo duhovno življenje prepotrebna organizacija se je srečno in uspešno razvijala dalje.
Razven cerkvenega petja je gojil Potočnik pravo katoliško zavest tudi z molitveniki. Prvo njegovo književno delo je poslovenjena Bossue-tova knjiga »Premišljevanje za čas sv. leta« leta 1826., ki je vse drugačna nego slično delo dekana Travna. L. 1827. je dal na svetlo »Molitvene bukvice za mlade ljudi«, 1. 1845. pa slo-večo knjigo sv. Alfonza Lig. »Slava Marije Device«, ki je bila čez nekaj let zopet natisnjena v dveh zvezkih (1. 185B. in 1854.).
===== -- i
Sleharni človek se enkrat tudi naveliča na svetu biti. Tudi Kurent je bil že sit tega življenja; napoti se toraj na oni svet. Gre najprej pred pekel. Potrka in pravi: »Vratar, odpri vrata!« Vrag nekoliko odpre, pa Kurent ga precej s šilom dregne. »Tiščimo, zavpije drugim peklenščkom, Kurent hoče notri!« Tišče tako, da so parklji skozi duri prilezli. Kurent vzame kladivo in parklje »za-neta«, da jih ne morejo vun potegniti. Nato se napoti proti nebesom. Potrka na vrata in sv. Peter vpraša, kdo da je. »Kurent sem, odpri mi, da grem počivat, sem sveta sit!« »Ti ne moreš v nebesa, si ljudem preveč hudega prizadejal, — pravi sv. Peter, — doli pojdi v pekel!« — »Ali me ne marajo ; komaj da so me vgledali, začeli so vsi skupaj vrata tiščati! Pa če me že nočeš notri izpustiti, odpri vsaj toliko, da vidim, kakšna so nebesa!« Komaj sv. Peter vrata na pol odpre, smukne Kurent notri in zagleda za vratmi svojo nekdanjo suknjo in tri vinarje. Hitro se vsede nanjo in neče več vun, češ, da na svojem sme vsakdo sedeti. Tako je Kurent prišel v nebesa. Imajo ga za pomočnika zoper sitne in jezične ženske, kakor poje pokojni Kančnik: »Preljubi svet' Kurent, ti s svoj'mi darmi Ženskam jezičnim polomi kosti. Polomi kosti in zavij jim vrat, Da ne bodo mogle nad možmi ragljat'!«
Veliko zaslugo si je pridobil tudi s tem, da je sestavil »Das Officium in Nativitate Domini und Ilebdomadae Sanctae et Resurrectionis Domini, in Choralnoten gesetzt Mit vorausgeschickter theoreticher und praktiseher Anleitung zum gre-gorianisehen Choral - Gesange; fur Geistliche und Cantoren, 1859.«
Potočnik se je že I. 1830. oglasil kot pesnik domoljubnih spevov v prvem zvezku »Čbelice«. Skoro vse njegove pesmi te vrste so po lahkih prijetnih napevih, katere je največ sam zložil, postale narodne. »Pridi Gorenje!« »Ko dan se zaznava«, »Visoko vrh planin stojim«, »Sukajmo srpiče«, »Pojo, pojo zvonovi«, »Povejte, tovariši, kaj mi smo na svetu«, »Kdor ima srce«, »Možic je bil, je vince pil« itd. vse te in druge njegove pesmi smemo šteti med speve, katere ljudstvo križem domovine zaradi njih slovesnega, oziroma živahnega, milega ali šaljivega napeva najrajše prepeva.	(Dalje slždi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. februvarija.
(Zborovanja deželnih zborov.) Deželni zbori gališki, moravski, gorenjeavstrijski, solnograški so sklicani za 20. februvarija, dalmatinski na 22., bukovinski za 25. in dolenjeavstrijski za 27. t. m. — Drugi deželni zbori bodo sklicani meseca marca.
(Osebne vesti.) Blagajnik na ljubljanski postaji južne železnice pri predaji voznih listov g. Anton Kozlevčar je imenovan načelnikom postaje južne železnice v Borovnici, g. J. Wizman je premeščen iz Borovnice v Hrastnik. — Davčni nadzorniki gg. H. Kittag, R. Jordan in dr. V. Krefl so imenovani za višje davčne nadzornike v okrožju finančnega vodstva v Ljubljani.
(Imenovan je) konceptni praktikant pri tirolskem namestništvu, Seb. grof Giovanelli, de-želnovladnim koncipistom za Kranjsko.
(V cesar Franc Jožefovi bolniSnici v Kandiji) so bili pretekli mesec vsprejeti 103 bolniki, iz meBeca decembra jih je toliko ostalo, da je bilo v tem času vseh 158. Od teh jih je bilo ozdravljenih 69, 21 se je zdravje zboljšalo, 2 sta zapustila bolnišnico neozdravljiva in dva sta umrla. V oskrbi usmiljenih bratov jih je koncem minulega meseca ostalo še 64.
(Prošnjo za vseučilišče in nadsodišče) odposlal je te dni zastop občine Gornji Tuhinj vsled soglasnega sklepa občinskega odbora.
(Vodovod) v Vrhovlji v politiškem okraju kamniškem je dovršen. Komisija ga ogleda in potrdi dne 27. t. m.
(Zahvala.) Načelništvo ljudske in dijaške kuhinje se najdostojnejše zahvali presvetlemu knezu in škofu dr. Ant. Jegliču ter ekscelenci baronu H e i n u za obisk, s katerim sta minuli četrtek počastila prostore ljudske in dijaške kuhinje ter se blagovolila preprijazno izreči o vspešnem delovanju društvenega vodstva. Nadalje se načelništvo zahvali vsem p. n. dobrotnikom, posebe gospodu kantinerju Goršetu za doposlane darove, s katerimi so bili ta dan ljudje v kuhinji postreženi.
Načelništvo ljudske in dijaške kuhinje.
(Razprodaja.) Dne 21. febr. ob desetih dopo-ludne bo na južnem kolodvoru v Ljubljani v skladišču carinskega urada na prodaj kava, rosine, mandelni in čaj. Kupljeno blago je takoj plačati.
(Iz Škocijana.) Občinski odbor Vel. Lipljenje Škocijan pri Turjaku, je v svoji seji dne 9. t. m. sklenil prispevati za cesarjev spomenik v Ljubljani 10 gld. ter odposlati na državni zbor prošnjo za ustanovitev vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani.
(Razpisane službe.) Pri finančnem vodstvu v Ljubljani je razpisano mesto finančnega koncipista s plačo IX. razreda in več mest za finančne kon-ceptne praktikante s podporo letnih 500 oziroma 600 gold. — Pri okr. sodišču v Črnomlji je razpisano mesto pisarniškega pomočnika z mesečnimi 31 gld.
(Razstava arhitekture in inženerstva v Pragi.) Srečke elektne loterije te razstave dobivajo se po 50 kr. v prodajalnici g. Vaso Petričiča. Glavni dobitek je v vrednosti 25 000 kron, vseh dobitkov je 2000 v vrednosti 100.000 kron. Žrebanje bode dne 22. maja t. 1. Prodajo srečk je prevzel gosp
Vaso Petričič, predsednik mestne hranilnice ljubljanske, brez vsake laBtne koristi.
(Kako Lahoni lažejo.) Pred nekaterimi tedni se je mudil v Istri tržaški namestnik grof Goess, in sicer v Cresu. V par hipih svojega bivanja v tem kraju pa si je mogel nabaviti tako lepega prepričanja o resnicoljubju tamošnjih Lahonov, da mu zamore, ako hoče! služiti v marsikako — informacijo. V Cresu je grof Goess namreč vprašal mestnega županskega upravitelja, ako čreska gospoda (?) razumi jezik naroda. Odgovor je bil »ne!« Res je pa le, da čreski purgarji golče od jutra v noč s svojimi kopači na polju v milem hrvatskem jeziku. V šoli je odgovoril učitelj na namestnikovo vprašanje, v katerem jeziku se poučuje otroke: »v italijanskem«, na kar namestnik začudeno vpraša, ali se hrvatska mladež v Cresu ne poučuje tudi v »hrvaščini« : »dve uri na teden« je bil odgovor. Po tem, ako se namestnik tako informira o resničnih odnošajih v Istri, bi ne bilo čudo, ako bi namestnik ne informiral še koga višjega na tak način!
(»Legina» šola v DeTinu,) ki je imela biti odprta dne 3. t. m., je še vedno zaprta. Pravega vzroka še nismo izvedeli, a zdi se, da Lahoni vender sami malo čutijo, kako nepotrebni so v Devinu. Devinci pa gotovo ne bodo čakali na »Lego«, marveč si postavijo svojo bran v podobi šolskega vrtca.
(»Dante Alighleri.«) Pod tem imenom obstoji v Italiji politično društvo, ki ima iste cilje, kakor »Lega nazionale«, namreč z nabranim »rodoljubnim« denarjem ustanovljati na izvenitalijanski zemlji šole za poitalijančevanje neitalijanskih, v prvi vrsti slovanskih otrok. To društvo, ki bi lahko izvrševalo mnogo lepšo in rodoljubne j šo nalogo, namreč voditi moralno vzgojo italijanske mladine v kraljestvu samem, katera mladina gazi že v najglobočji mlakuži demoralizacije, pošilja svoj denar na društva a la »Lega« izven kraljestva, da podpira tu največjo krivico, ki jo je sploh moglo roditi to stoletje.
(Ne dajo miru.) Kjerkoli morejo iztakniti ita-lijanaši le mrvico vzroka za dreganje in zdražbo, ondi gotovo ne pozabijo po svoji prepirljivi navadi dregati v nas. Tako se je nedavno temu zaletel nek italijanaš na Velikem Lošinju v redovnike sv. Frančiška na otoku in jih oberal v tržaškem židovskem glasilu »Piccolo«, češ, da agi-tujejo za hrvatstvo. Kako malo povoda pa dajejo obrekovalcu pobožni očetje, naj sledi iz tu povedanega. Stari prebivalci Velikega Lošinja so zidali samostan sv. Jožefa, v katerem so se naselili patri jezuiti. Do pred kakih pet let so bil' tukaj redovniki Italijani in so tudi služili cerkvi le v italijanskem, odnosno latinskem jeziku. Toda ves čas je bilo čuti med ljudstvom, ki je izključno hrvatsko, pritoževanj, da se isto pri izpovedi itd. ne more posluževati svojega materinega jezika, katerega redovniki ne razumejo. Ta nesoglasja med ljudstvom in redovniki so se množila od leta do leta in naposled so jezuitje sami sprevideli, da jim ne kaže ostajati več v Velikem Lošinju, in so odšli. Na to je prevzela samostan istrsko-dal-matinska družba tretjega sv. reda in nastanila za v prvo dva duhovnika Hrvata, da opravljata cerkvene obrede v samostanu. Danes ta družba ne šteje niti jednega Italijana, marveč same hrvatske redovnike, sinove iz naroda. Vpeljala se je v samostanu glagolska liturgija in ljudstvo, ki se je prej odtegovalo samostanu, se čuti zdaj ondi domače in zelo rado zahaja v cerkev. To bratsko občevanje samostana z narodom v ljubem maternem jeziku pa seveda ni po volji kakemu lahonskemu mefistu na otoku, zato je poskusil zliti framazonskega strupa v to stvar in črniti redovnike, češ, da so politični agitatorji. Ti zlobni ljudje, ki hočejo sploh vse, kar je slovanskega, ogrditi z blatom svojega sovraštva, bi seveda rajši, da bi bili v samostanu kaki »fratri« njihove vrste, ki pa bi smoli delati lahonsko politiko kolikor bi le hoteli. Pa naj reče kdo, da si naša duhovščina v teh krajih ne služi trnjevega venca!
(Beu Ilur.) Vrhbosanski kanoniki v Sarajevom so izdali v hrvatskem prevodu slavnoznano knjigo »Ben H ur« v sijajnem in priprostem izdanju. Posebno krasno je prvo, ker ga diči nebrojno lepih slik. To izdanje velja 10 gld. — Ta knjiga bo prava dragocenost v knjižnici zavednih Jugoslovanov, ker je skoro da najlepša knjiga, kar
jih je izšlo v hrvatskem jeziku. Izdajatelji so imeli
izredne troške, zato zaslužijo vsestransko podporo.
*
* *
(C. kr. poštnohranilnični urad) razpošilja praviloma vsaki mesec račun o prometu, to pa pod imenom »Circular-Verordnungsblatt des k. k. Post-sparcassenamtes in Wien.« Razun tega izdaja za vsako leto poseben letopis, t. j. knjigo z naslovom : »Rechenschaftsbericht des k. k. Poetspar-cassen-Amtes.« Naš list je, odkar zavod posluje (1883), objavljal podatke iz izvestja mesečnega in letnega. Sedaj imamo pred seboj najnovejšo okrožnico z računom za mesec december. V imenovanem mesecu je 7741 vložnikov v oddelku varčevalnem, 222 v oddelku čekovnem, 178 v oddelku nakazničnem (clearing) vložilo skupaj 1,565.663 krat za 208,544.524 gld. 35 kr. Po |naših krajih se je na Štajarskem 78.289 krat vložilo za gld. 6,414.319, po Koroškem 24.914 krat za 1,922.478 gld., po Kranjskem 20.047 krat za 1,583.706 gld., po Primorju (Gorica-Gradiška-Istra Trst) 30.213 krat za 3,272.361 gld., po Dalmaciji 10.575 krat za 832.547 gld. V vseh troje oddelkih se je pa vrnilo 418.926 krat v znesku za 203,196.807 gld. 43 kr., od tega po Štajarskem 12921 krat za 3,145.128 gld., po Koroškem 3361 krat za 676.817 gld., po Kranjskem 2224 krat za 642.721 gld., po Primorju 6601 krat za 1,749.189 goldinarjev, a po Dalmaciji 1423 krat za 127.110 goldinarjev. Od dne 12. januv. 1883, ko je hranilnica začela delovati, pa do konca minolega meseca se je po državi vložilo 132,630.018 krat v skupnem znesku za 16.071,441.966 gld. 52 kr., izvzelo pa 35,927.865 krat skupaj za 15.912,641,110 goldinarjev 73 kr. Tako je v blagajnici dne 31. decembra 1898 bilo čistih 158,800.855 gld. 79 kr. Med povračili všteto je 39,760.615 gl. za kar je urad vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu nahaja se 13565 knjižic vložnic, ki so vredne 32,305.350 gld., potem 1,318.626 vložnih in 37.489 čekovnih knjižic. Ob svojo knjigo-vložnico je prišlo 108 varčevalcev, z besedilom slovenskim samo jedna knjižica, izdana v Ljubljani, velja 1 gl. 50 kr., dne 20. januvarija je lastnik dobil pravico do nove knjižice, ako stare še ni našel. V neuradnem delu okrožnica objavlja črtice o poštni hranilnici po Ogerskem, Belgijskem, Nizozemskem, Švedskem. Kogar bi okrožnica zanimala, rad bode mu z isto postregel vsaki poštni uradnik.
(Odlikovanci pri poštnohranilničnem uradn.) Povodom jubileja svetlega cesarja so odlikovanja dobili sledeči gospodje uradniki: Boynger, Kul-hanek, Laukotsky, Kotschy, Raaber, Konheisner, Anger, Graf, Grogl, Teykal, llofmann, Diiringer, Furtner, Zahner, Clementschitsch, Liechtenecker, potem trije sluge : Sorschag, Tomanik, Rauch. — Iz notice se vidi vsaj, koliko da je Slovencev. Menda nič.
(Socijalni demokratje na Nemškem) »Socijalni demokrat ne more biti cesarski nemški poštni uradnik,« rekel je državni tajnik Podbielski v državnem zboru ter pristavil: »Moja najprva in najvažnejša dolžnost je, da vsakega socijalnega demokrata brezobzirno odstranim iz poštne uprave. Pri tem ne poznam nobenega Btrahu, ker stojim na pravnem stališču.«
(Plakati.) Več nego 300 arhitektov je poslalo peticijo na svet londonske grofije, v kateri se pritožujejo čez zlorabo plakatov. V nekaterih delih londonskega mesta so hiše od tal do strehe pokrite s plakati, in sicer ne le stene, ampak tudi okna. Posestniki teh hiš imajo celi dan plinovo luč in dobivajo za to plakatiranje viBoke plače. Na neki hiši, kjer se križajo ulice, ni videti več nobenega okna, celo vrata so pokrita s plakati, in notri je tema kot v podzemski jami. Nekaterim hišnim posestnikom ti plakati več nesejo, kakor pa oddaja stanovanj.
(Kako se mode uvajajo.) Angleška kraljica Viktorija je stara žena, ki že težko hodi, in zato rabi palico. Precej so začele dvorne dame tudi hoditi s palicami, za njimi častniške soproge in tako dalje.
(Vesele počitnice.) Na otoku Sardiniji so srečni učenci. Že nekaj dni je ljudska šola v vasi Sa-rule zaprta, ker je glasoviti vodja banditov Pavel Solino pod smrtjo prepovedal vsem vaščanom, pošiljati svoje otroke v šolo, ker sta z učiteljem nekoliko v sovraštvu. Seveda bc noben kmetič ni drznil prelomiti banditovega povelja in otroci imajo
počitnice. Takih banditov bi se šolski paglavoi tudi drugod ne branili.
Društva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: L. g. Jakob Menhart, mestni kaplan ptujski, »iz raznih malenkostij« 1 gld. — G. Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, nabral na lovski veselici 8 gld. 25 kr. — G. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu na Štajarskem, 3 gld., nabrane na občnem zboru dolske »Posojilnice«, 1 gld. kot dar dolskih igralcev in 1 gld. 17 kr. iz nabiralnika v gostilni g. Fr. Peklarja na Dolu in 3 gld. 05 kr., nabrano na gostiji orga-nista J. Dragarja. — Po blagajničarici žensko podružnice ribniške, gdč. Anici Bobek, 56 gld. kot čisti dohodek veselice, katero sta priredili 22. jan. moška in ženska podružnica v Ribnici. — Č. g. Jožef Zelnik, župnik v Čemšeniku, 3 gld. — Gdč. Anica Bonačeva nabrala v veseli družbi v Bonačevi gostilni v Begunjah pri Cerknici 1 gld.
—	Slavno »Hranilno in posojilno društvo« v Celovcu 100 gld. — Občinski odbor v Črnem Vrhu pri Godoviču poslal po gosp. D. Rudolfu 3 gld.
—	Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani 100 gl. 25 kr. pokroviteljnine. — Po g. Jos. Žirovnikuv Gorjah 5 gld. dar gorjanske »posojilnice« in 1 gl. od g župnika Sim. Ažmana za izgubljeno stavo.
—	Ženska podružnica v Logatcu 35 gld. udnine in 24 gld. 50 kr. jubilejnega daru. — Tržaška ženska podružnica po blagajnici gdč. Milki Man-kočevi 100 gld. pokroviteljnine, nabrane o priliki »božičnice«. — Moška podružnica na Vrhniki 33 gld. 54 kr. — Ženska podružnica na Vrhniki 48 gl. 8 kr. — Slavno upravništvo »Slovenskega Lista« 4 gld. 20 kr. — Slavno upravništvo »Slovenca« 3 gld. — Gosp. veletržec, predsednik trgovske zbornice in deželni poslanec Ivan Perdan v Ljubljani, založnik Ciril - Metodovih vžigalic, 200 gld. — Slavno delavsko konsumno društvo v Ljubljani iz nabiralnika 2 gld. 19 kr. — Moška podružnica v Celju 55 gld. 79 kr. — Podružnica za Pivko v Št. Petru na Krasu 100 gld. — Iskreno zahvaljujemo rodoljube za izredno požrtvovalnost.
Blagajništvo družbe bv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Slovensko podporno društvo sv. Frančiška v New-Yorku.) Iz New-Yorka se nam poroča 30. jan. Tukajšnje slov. podporno društvo sv. Frančiška priredilo je dne 28. jan. v krasnih prostorih češke n&rodne budove 322—325 E. 73 ulica »Vodnikovo slavnost« s sledečim vspo-redom: 1. »Ouvertura« (Venec slovanskih narodnih pesmi), svira orkester. 2. »Slovan« vglasbil E. Vašak, moški zbor. 3. »V pepelnični noči«, besede Simon Gregorčičeve, predava gospodičina Ivanka Koširjeva. 4. »O ti moj dom«, vglasbil E. Vašak, moški zbor. 5. »Jadransko morje«, vglasbil A. Hajdrib, moški zbor. 6. »Za dom med bojni grom«, vglasbil Hrabroslav Volarič, moški zbor. 7. »Kaj bi mi srce ogrelo«, vglasbil Kam. Mašek, moški zbor. Ob 8. uri zvečer začela se je dvorana polniti z elegantnim kosmopolitičnim občinstvom. Videl si zastopane skoro vse slovanBke narode, da še celo nekaj Nemcev je bilo prisotnih. Že koj s pesmijo »Slovan«, katero so peli pevci — nastopilo jih je 14 — izborno, pridobili so Bi taisti srca vseh navzočih, posebno pa navzočih bratov Cehov. Potem nastopila je brhka Slovenka gospodičina Ivanka Koširjeva ter predavala krasne besede Simon Gregorčiča »V pepelnični noči.« Malo bojazljivo sicer je pričela, toda bojazen bila je kmalu premagana, deklamovalki brati je bilo navdušenost na obrazu, videti je pa tudi bilo, da je zapopadla globoke misli pesnika popolnoma. — Burno ploskanje svedočilo je, da je rešila svojo nalogo izborno. Izmed drugih pesmi ugajala je občinstvu najbolj kompozicija Hajdriha: »Jadransko morje.« Mogočno doneli so drugi basi (gg. Vremšak, Gule, brata Starin in J. Adamič), mislili smo, da se nahajamo res na obalih sinje Adrije ter poslušamo bučenje nezmernih valov. Nehote se nam je vrivala misel, da imajo gori navedeni gospodje »topelt« prsa. Pohvalno omeniti se mora tudi pevovodja Slovak g. A. Losczyinski. — Po vsporedu bil je ples. Pri večerji pozdravil je predsednik g. Rems navzoče s kratkimi, jedrnatimi besedami, zahvalil se gg. pevcem, kakor tudi go-spodičini Koširjevi za nje požrtvovalni trud, ter slednjič opominjal slovenske matere, naj ohranijo svojim otrokom najdražji biser — mili slovenski jezik — ter jih svaril, da naj no puste, da se njih deca potujči. II koncu izrazil je upanje, da bi tukajšnja slovenska kolonija še več tacih prijetnih večerov priredila. Nato govoril je tajnik g. Drag. Adamič. Slikal nam je Vodnika kot vzornega duhovnika in kot slovenskega pesnika Opominjal nas je, naj bodemo složni, ker le v slogi je moč, in ker nas mejsebojni prepiri le ovirajo v narodnem napredku; slednjič napil je na slovansko vzajemnost. Veselica, katero tudi najmanjši nered ni kalil, trajala je do ranega jutra. Dal Bog, da bi Slovenci v New-Yorku tudi v bodoče tako složno sodelovali v proBpeh naroda slovenskega.
A. Burgar št. 6, 4, Ave.
N. Y. City.
Gospodarska organizacija.
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi imela je v mesecu januvarju:
sprejemkov........gld. 1636 —
in izdatkov ...... . . » 1636 —
tedaj denarnega prometa .... » 3272'—
Hranilnih vlog se je vložilo gld. 1110'— vzdignilo pa gld. 156'— in je stanje hranilnih vlog gld. 4907-—.
Posojil se je dalo gld. 150-—, vrnilo se pa ni nič in je stanje gld. 3940 —.
Naloženega denarja ima posojilnica gld. 1231'—
Članov ima posojilnica 34.
Posojilnica in hranilnica v Stari Loki imela je v mesecu januvarju
sprejemkov........gld. 7733'48
izdatkov pa........» 6620-49
tedaj denarnega prometa . . . gld. 14.353 97
Hranilnih vlog se je vložilo gld. 2991.—, vzdignilo pa gld. 3515 06 in je stanje gld. 57.565 52.
Posojil se je dalo gld. 2470'—, vrnilo pa gld. 2305 — in je stanje gld. 30.261 51.
Naloženega denarja je gld. 26.915 14.
Članov je 111.
Hranilnica in posojilnica v Domžalah imela je mesecu januvarju sprejemkov . . gld. 2153'61
izdatkov pa.........» 1472 93
tedaj denarnega prometa . ~~! ! ! gid. 3626'54
Hranilnih vlog se je uložilo gld. 803-50 vzdignilo pa gld. 220 — in je stanje gld. 17.587'02.
Posojil se je dalo gld. 1210-— vrnilo pa gld. 218 59 in je stanje gld. 22.550 —
Članov ima posojilnica 90.
Telefonska in brzojavna poročila.
Danaj, 14. februvarija. Schonerer je odklonil povabilo, naj se njegova stranka vde-leži skupne seje nemško-nacijonalne in liberalne stranke. Ko bodo odstranjene jezikovne naredbe, potem se morejo šele pričeti razgovori.
Ghradeo, 14. februvarija. Ustanovilo se je novo katoliško-konservativno kmetsko društvo za Srednje- in Zgornje Štajersko s sedežem v Gradcu. — Namestništvo je že potrdilo društvena pravila.
Budimpešta, 14. februvarija. Banffy je šel zopet na Dunaj, z njim Fejervary, Koloman Szell in Lukacz, da se udeleže ministerskega sveta pod predsedstvom cesarjevim. Misli se za trdno, da je kriza pri koncu in da Banffy odstopi.
Budimpešta, 14. februvarija. Minister Fejervary in posl. Tisza sta včeraj nadaljevala dogovore z opozicijonalnimi zaupniki glede revizije poslovnega reda. Ker zaupniki niso imeli potrebnih navodil, se je razgovor prekinil in se nadaljuje, kadar bo stavila opozicija konkretne predloge.
Rim, 14. februvarija. Princ Karol Bo-naparte je umrl v 80. letu starosti.
Beroliu, 14. februvarija. V seji poslanske zbornice pritoževal se je Poljak Jagewski nad krivičnim postopanjem proti poljskemu narodu. Odgovarjal mu je minister Miquel naglašajoč, da je nemškim uradnikom strogo naročeno, naj delajo za pomirjenje mej Po-
ljaki. Minister svetuje poslancem, naj podpirajo vlado v njenem stremljenju, mesto da hujskajo (!) narod proti vladi. Poljaki vži-vajo isto tiskovno, društveno in zborovalno svobodo, kakor Nemci (!).
Pariz, 14. februvarija. V senatu je predložil pravosodni minister Lebret znani načrt zakona glede sprememb pri kasacij-skem sodišču. Predloga se izroči posebni komisiji.
Čikago, 14. februvarija. Na michingan-skem jezeru ponesrečilo se je v nedeljo 16 drsalcev ; deset so jih rešili.
llMarli »o:
11.	februvarija. Mihael Rozman, umir. finančne straže nadpaznik, 60 let, Tržaška cesta 29, volvulus.
12.	februvarija. Anton Brodnik, umirovljeni duhovnik, 68 let, Vodraat 74, ostarelost.
V hiralnici: 11. februvarija. Alojzija Arko, delavka, 44 let, jetika.
V bolnišnici: 10. februvarija Ivan Okorn, gostač, 80 let, ostarelost.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736 0 mm.
a « O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neba	11 *
13	9. zvečer	—736 7	6-1	si. jug | jasno		00
14	7. zjutraj 2. popol.	7376 737 7	1-2 10 7	sr. svzh. [del. oblač. p. m. jzah. | jasno		
Srednja včerajšnja temperatura 6 6°, normale: —0-4".
Dražba.
Marka K o s t e 1 c a iz Vidočič zemljišča brez pritikline (600 gld.), najmanjši ponudek 333 gld. 33 kr., dnč 24. febr. v Metliki.
Hiša v Mariboru,
Koroško predmestje,
je na prodaj. V poslopji je 6 »tanovanj in klet pod
celo hišo. Mesečni dohodek 50 gld. Hranilnica ima na hiši dolga vknjiZenega 3300 gld., kar lahko ostane. Proda se hiSa za 7800 gld.	181 3-1
Oglasiti se je v Mariboru, Koroška cesta št. 110.
Zahvala.
182 1-1
Za vse mnogohrojne dokaze prijateljskega sočutja med boleznijo in povodom smrti sedaj v Hogu počivajoče gospe
Katarine Didič
izrekamo tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najprisrčuejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo prečast. duhovščini, gospodom uradnikom in meščanom, kakor tudi darovalcem krasnih vencev, in blagim pevcem za ginljivo petje v cerkvi in na grobu. Vsem Bog povrni v obilnej meri!
Žalujoči ostali.
g 2
§1 • Sh -2 o
-O « * ^ ic S
S-= E
3 c. aS ® s
h£|
-S-s I
'2- §
£t	j= «
oo	> « ® 23
4) -a š. M N a
4e « =
Tfc.
O „-

Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	20—6 II.
najčistije lužne
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Na prodaj so
trije križevi poti
jeden 95 cm. visok, velja ....	gld.	65.— drugi 130 cm. visok s križem in podstavkom vred, velja.....»	120-—
tretji 150 cm. visok, velja ....	»	250'—
pri Fr. Toman-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 853 24—20
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
Uradne (Jj in trgovske
s firmo priporoča
KIT. TISKAEUAI
v Ljubljani.
Uljudno naznanjam, da sem v zvezi z drugimi gospodi «» C	n-1 ■
banko
za slovenske pokrajine v Ljubljani
in se priporočam v posredovanje vseh bančnih in borznih opravil, nakup in prodajo srečk, pupilarno varnih državnih in drugih vrednostnih listin po dnevnem kurzu.
Nakazila plačil na vsa večja mesta, inkaso menic in nakaznic, eskompt bančnih menic in otvoritev ^iro -	(tekoči račun), obresti od dne do
dne po 3°/0 za 10 dni, 3'/,% za 20, 4°/0 za 30 dni,
47i°/o za 3 mesece.
164 3-2
v
Z velespoštovanjem
M^JiS VERSEC,
bančna pisarna, Šelenburgove ulice št. 3-
I > u n a j 8 k a l> o
i- z a .
m-
Dne 14. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	60	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	25	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»	35	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	.	85	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	90	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	75	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	922	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............368	»	90	»
London vista...........120	»	40	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem, drž. velj.	58	»	95	»
30 mark............11	.	78	»
20 frankov (napoleondor)............9 »	65V,»
Italijanski bankovci........44 »	42l/t»
C- kr. cekini......................5 »	68	»
Dne 13. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4% Prijoritetne obveznice državue železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	> južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
173 gld.	i	kr
158 »		>
194 .	75	>
99 »	60	>
13!) »	50	>
130 >	—	>
108 .	50	>
112 .	—	>
98 »	25	»
98 »	30	»
222 .	80	>
180 .	—	>
125 .	30	>
99 .	50	»
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld - kr,
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Gen6is srečke, 40 gld.......81
VValdsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	159
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3510
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	438
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	67
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	114
Montanska družba avstr. plan.....235
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 184 Papirnih rubljev 100........127
25 76 75 50
25 30
60 25
37
3L4T Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, iredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„n E K C U B"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih jflavnic.
a