Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. septembra 2018 - Leto XXVIII, št. 37 stran 2-3 ZRASLO JE DREVO S ŠIROKO KROŠNJO SODELOVANJA Folklora jo sprvaja skauzi žitek že od malih naug stran 6 Brda – brgauvge bojne, sadüj in grauzdja stran 7 Blaudenje med ... stran 10 2 Trbej dobro premisliti Državna slovenska samouprava (DSS) v tej dnevaj pripravla Razvojni program Slovenskoga Porabja, ka je vogrska vlada obečala, če se pripravijo dobri pa čedni plani, de je finansira- Sombotel: Jubilej, 25-letnica Panonskega inštituta ZRASLO JE DREVO S ŠIROKO KROŠ Panonski inštitut iz gradiščanskega Pinkovca/Güttenbacha je minuli konec tedna v Sombotelu slavil 25-letnico Širina sodelovanja je bila izražena in poudarjena v pozdravnih besedah, ki so jih izrekli sodelavci in prija- la. Pomagala de, naj se naša krajina razvija, naj bau na njau najgir vse več lidi, steri nas potejm gorziščejo kak podjetniki ali kak turisti. Pomagala pa finansirala de naše investicije, ranč tak kak se tau zdaj že dela v Prekmurji med Madžari. Fundament za tau je zapisani v zapisniki Madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije, stera je na svojom zadnjom djilejši kak 17. točko 2. poglavja zapisala, naj se ustvauri sistem za gospodarsko podlago slovenske skupnosti na Madžarskom. Te razvojni program trbej dobro pripraviti, nej ka bi zatok ostali brezi podpore (támogatás), ka se je nej dobro napravo ali samo s polonje pripravo. Tau dobro vej Državna slovenska samouprava tö, ranč zatok je zaprosila eno agencijo (ügynökség), stera se na tau razmej, ka v tom že velko prakso ma. Vekši tau (tri milijaune) ceringe za pripravo programa je nasé vzela Državna slovenska samouprava, ka je falilo (2 milijauna) je pa spravila od Državnoga sekretarstva za cerkvena in narodnostna vprašanja. Vodstvo jubilejne priredive: Sanja Benković Marković, dr. Robert Hajszan, Franjo Ostović in kitarist Josip Molnar ustanovitve in uspešnega, celo za evropske razmere posebnega delovanja in sodelovanja med robnimi območji Avstrije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške, s projekti pa sega tudi v Vojvodino (Srbija) in med Hrvate v Bosni telji Robertu Hajszanu, predstojniku PAIN in uredniku publikacij, in sodelujočim. Prijazne in hkrati vsebinsko poudarjene pozdravne besede so izrekli gostje s Hrvaške in hrvaškega veleposlaništva na Dunaju, iz Madžarske, Zatok, ka se ta zadeva tiče cejle naše krajine – od Verice do Senika pa od Sakalauvec do Andovec – sta predsednik DSS Martin Ropoš pa slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss v tej dnevaj vküppozvala vse tiste, steri morajo meti mišlenje (vizijo) o tom, v kakšno smer naj se razvija naša krajina, kakšna naj grata s pomočjauv vogrski pa evropski penez. Na djilejše pa pogovore so pozvanje dobili najprva župani pa županje naši vesnic, potejm predsedniki pa predsednice slovenski (narodnostni) samouprav, pa nej nazadnje predstavniki slovenski organizacij tö. Vüpajmo, ka so na pogovoraj gledali na našo krajino Porabje kak na eno celoto, ka je nej gledo vsikši samo na svojo ves, na svojo organizacijo ali na svojo drüštvo, ka so se dvignili nad partikularne interese pa pred očami meli interese cejle skupnosti, cejloga Porabja. Vej pa če uvidimo, ka tisto, ka je dobro za cejlo krajino, je dobro za našo ves tö, te se nede težko odpovedati kakši menjkši ciljev. Ka je dobro za cejlo skupnost – za vse nas Slovence, steri živemo v sedmi vasaj pa v Varaši – de dobro za posameznika tö. Vej pa našo krajino leko »odamo« samo kak eno celoto. Tau vela tak za turizem (turizem je leko ena od razvojni možnosti naše krajine) kak za gospodarstvo. Samo če smo enotni, smo leko uspešni. Marijana Sukič V imenu Slovenije, slovenskih sodelavcev in Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je obiskovalce nagovoril Marjan Šiftar in Robertu Hajszanu čestital za osebni in poklicni jubilej in Hercegovini. Posebnost je prav v tem široko zastavljenem spektru sodelovanja, kar se najizraziteje odraža v stalnih publikacijah, kot sta Panonski letopis in Panonski list. Jubilejna slovesnost se je začela z nastopom kitarista Josipa Molnarja s Hrvaške, zbrane je pozdravil predstojnik dr. Robert Hajszan, Sanja Benković Marković pa je predstavila vsebino jubilejnega 25. Panonskega letopisa. kjer je bila slovesnost, Vojvodine, iz Subotice, seveda tudi iz Slovenije, iz Železnega iz dežele Gradiščanske, kjer deluje Panonski inštitut. V imenu slovenskega generalnega konzulata v Monoštru je na slovesnost prišla Brigita Soos. Nastanek Panonskega inštituta je tesno povezan s Slovenijo, s Prekmurjem, s Petajnci, kjer je Robert Hajszan pred desetletji obiskal prof. dr. Vaneka Šiftarja – strokovnjaka, Porabje, 13. septembra 2018 ki bi mu lahko pomagal pri raziskovanju porekla Gradiščanskih Hrvatov. Postala sta sodelavca in prijatelja. Ko je napovedoval govor Marjana Šiftarja, je Robert Hajszan o njegovem očetu dejal, da je bil Vanek Šiftar njegov mentor in vzpodbujevalec. »Iz takratnega srečanja je začelo rasti in je zraslo trdno drevo s široko krošnjo razvejanega, iskrenega sodelovanja in prijateljstva, ki se je utrjevalo in potrjevalo do zadnjih poletnih dni 1999. leta. O tem izjemnem in odkritem sodelovanju ter človeško intimnem prijateljevanju priča skoraj tri desetletja dolga in bogata korespondenca, spominski zapisi, številna srečanja. Zadnji javni nastop pokojnega očeta sploh, konec junija 1999, je bil na predstavitvi Panonskega letopisa v Petrovem selu, je povedal Marjan Šiftar, ki s sodelavci v Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji nadaljuje zametke, ki so nastali ob prvem srečanju dveh izobražencev, Vaneka Šiftarja in Roberta Hajszana, ki nista nikoli videla samo svojega ožjega, lokalno zamejenega panonskega prostora, ampak širšega, na različnih področjih, denimo na pravnem, saj je bil Vanek Šiftar med pobudniki Srečanja panonskih pravnikov, pa med ustanovitelji Mednarodnega kulturno-zgodovinskega simpozija Modinci in še marsikaj, tudi proučevanja, recimo romske problematike, aktualne v Prekmurju in na Gradiščanskem. Marjan Šiftar: »Skupna razmišljanja prijateljev Vaneka, Roberta in sodelavcev o ideji in pobudi za ustanovitev Panonskega inštituta so bila, naj le-ta postane novo žarišče duhovnega, intelektualnega, literarnega, narodnobuditeljskega in ustvarjalnega delovanja gradiščanskih 3 Knjižnica na potačaj pá na porabski potaj ŠNJO SODELOVANJA Hrvatov in dejavnik širšega, tudi čezmejnega povezovanja in sodelovanja na zgodovinsko živahnem pa- javnostjo PAIN, je še večja v sedanjem času, ko se oživljajo koncepti zapiranja, ponovnega postavljanja Obiskovalci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Vojvodine (Srbija) nonskem in srednjeevropskem križpotju. Kar se je tudi zgodilo in živi. Zato je PAIN pomemben dejavnik multikulturnega in večjezičnega, demokratičnega sodelovanja ljudi, narodov in kultur.« Govornik je posebej izpostavil pomen Panonskega letopisa, ki je »enkratna tudi fizičnih mej; ko strah, nacionalizmi in populizmi vse bolj zaskrbljujoče ogrožajo vrednote, na katerih je utemeljena naša skupna, večkulturna Evropska unija.« Marjan Šiftar se je tudi zahvalil za pozornost, ki jo fundaciji namenja Panonski letopis, in na zasaditev spominske čremse (24. 10. Obiskovalce je navdušila tudi pevka Martina Čeliković in že nepogrešljiva kulturna in intelektualna vez; je unikatna povezovalka ustvarjalnosti in informacij v etničnem večkotniku v tem delu Evrope, ki uresničuje idejo o čezmejnem regionalnem sodelovanju na najbolj žlahten način – tudi s sodelovanjem avtorjev iz Slovenije in njihovih prispevkov. Njegova dragocenost, skupaj s celotno de- 1992), ki raste v družbi drugih spominskih dreves in grmovnic. In zagotovil nadaljevanje stikov in sodelovanja. (Slika na 1. strani: Sombotel: petindvajset let panonskega inštituta, ko so se pred objektive postavili predstavniki PAIN, govorniki, pevka in kitarist.) Tekst in fotografije: Ernest Ružič 3. september je nej biu samo s kejpami vödjemléjo. Tau tö prosijo. »Na busi mamo prvi den v nauvom šolskom pa v slovenskom ali madžar- pet gezero vsefelé knig, od leti, liki tau je biu prvi den, skom geziki. »Vsikši drügi toga je šest škatül vogrski. gda je v Porabje znauvič keden pridejo gor deca pa Tau bole nücamo, gda se po začnila prihajati »knjižnica si vsikši sposaudi dvej-tri torkaj pelamo po takzvanoj na potačaj« ali bibliobus iz knige. Če za dva kedna po- ’madžarskoj progi’, tau so Murske Sobote. Pripovejst zabijo nazaj prinesti, jim vesnice Hodoš, Prosenjaavtobusa s slovenskimi kni- leko podugšamo.« kovci, Središče, Motvarjevci gami je duga že več kak 18 lejt, v tom cajti so si Porabski Slovenci sploj dosta knig na pausado vzeli. Tistoga septembrskoga deževnoga pondejlka smo lejpi nauvi bibliobus srečali pred vrtcom v Sakalauvci, kama se je pripelo dvajsti minut pred deseto vöro. Murskosoboška knjižnica na potačaj pred sakalauvskim vrtcom »Zrankoma v sedmoj vöri smo štartali z Murske So- Če pride kakši nauvi bralec, pa eške drüge v Prekmurji. bote,« nam je začno z velkim ga trbej oprvin nut v računal- Moremo pa pripoznati, ka smejom pripovejdati Slavko niški sistem spisati, tomači tam nas več lüstva gorpoMeolic, šteri že od začetkov Slavko Meolic. »Nauva stran- iške.« pomaga vödavati knige z bi- ka dobi člansko kartico, pri Soboški bibliobus vozi od leta bliobusa. »Vsikši drügi pon- vrtcaj pa nücamo skupin- 1995 po 12 pomurski občinaj, dejlek smo od pau devete sko kartico na edno ime. Te ka bi dobre knige leko šteli tisdo pau desete na Gorenjom pa v kompjuter nutspišemo, ti, šteri živejo daleč od matičSeniki, od tri frtale desete kakše knige so vövzeli.« ne knjižnice. Prvi veuki bus do pau edenajste pa v Sa- Na bibliobusi majo skrb na so sodelavci dobili leta 2000, kalauvci. Na žalost se več tau tö, aj nauve knige ranč lejpoga nauvoga, šteri eške ne stavimo na Dolenjom tak gorpridejo. »Vsakša dva gnesneden vozi, pa leta 2014. Seniki, ka več nega vrtca. kedna pakivamo gor kakše Soboška knjižnica na potačaj Meni je žau, ka je tam na nauve knige. Bibliobus na je bila v Sloveniji prva, štera bus vsikdar prišlo kauli konci juliuša prazen grata, je začnila prejk grajnce rosadvajsti mlajšov z vzgojitelji- gda so počitnice. Te je do ga voziti. Njeni glavni ciu je cami. Depa se eške itak pe- geseni skoro brezi knig, na- po telki lejtaj eške itak gnaki: lamo v Števanovce, v Varaši punimo ga samo en keden v Porabje pripelati slovensko pa zvün Hotela Lipa mamo pred šaulov. Zdaj so na na- štenjé pa tak gordržati manauvo postajo pri Osnovnoj šom busi zvekšoga nauve terno rejč pa narodnostno šauli Jánosa Aranya.« knige.« identiteto. Voznik bibliobusa ino izposo- Če štoj šké kakše takše knige Kauli frtau edenajste je bibjevalec Stanko Petek pa Slav- šteti, šteri nega v knjižnici liobus s Sakalauvec odpelo ko Meolic eške ponita začetne na potačaj, ma je pripelajo iz prauti Števanovcom. Mašin cajte. »Tistoga ipa je k nam matične ustanove v Murski je bilau malo ležejše pelati, ojdlo eške več starejši lüdi, Soboti. »Na priliko, če štoj vej so si pa sakalauvski mlajši šteri so razmili pa gučali nüca štenjé za svoj študij dosta lejpi knig sposaudili. slovenski. Depa od tistoga ali včenjé. Nej baja, če je Majütali so knjižnici na potamau zvekšoga šaularge kniga nej na busi, mi go čaj, štera je tistoga dopodneodijo pa mlajši z vzgojitelji- damo gor, pa si leko sposau- va znauvič začnila svojo važcami.« di.« no poslanstvo v našoj maloj Izposojevalec pravi, ka v Po- Istina pa je, ka porabski bral- slovenskoj krajini. rabji največ DVD-nov pa knig ci dostakrat madžarske knige -dm- Porabje, 13. septembra 2018 4 PREKMURJE Šaula in Oli Tak kak na Vogrskom, se je tüdi v Sloveniji 3. septembra začnilo nauvo šolsko leto. V Pomurji, gé je 38 osnovnih šaul, je v šolske kopi selo 8970 mlajšov, tau pa je za dva razreda šaularov več kak lani. Prvo paut je prag šaule prestaupilo 1024 prvošolčkov. V šolskom ministrstvi so si vözbrodili neka nauvoga. Tak do v 19 šaulaj po Sloveniji, med sterimi so tüdi trij prekmurske (Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci, Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci in Osnovna šola Fokovci), šaularge meli obvezno prvi tihinski gezik že v prvom razredi, v sedmom pa ške drügoga. Do zdaj je bilou tak, ka je biu prvi tihinski gezik obvezen od drügoga razreda naprej, drügi pa je biu samo izbiren, se pravi ka so se ga mlajši leko včili prostovoljno, od štrtoga razreda naprej. Je pa ške ena nauva stvar. V 125 slovenskih šaulaj, med njimi je tüdi dosta prekmurskih, do po nauvom meli vsakši den ške eno dodatno vöro, namenjeno gibanji njihovih učencov. Dosta slovenskih šaularov, brodim, ka tüdi neka porabskih, si je v preminauči lejtaj poglednolo Doživljajski park Vulkanija pri Gradi na Goričkom. On je svoje dveri prvo paut goroudpro 31. avgusta 2013. leta. Glij malo pred tem, ka je njihova maskota, krtek Oli fudnola pet sveč na torti, je Vulkanijo gorpoisko njeni stau gezeri obiskovalec. Tak kak vsi drügi je tüdi on ob pomauči interaktivnih vsebin in 3D filmov z ekstra efekti spozno mauč vulkanov, nastanek vesolja in žitka na Zemli. V geološkom muzeji si obiskovalci - med njimi so tüdi gorzraščeni lidge - leko poglednejo ške kristal olivin in drüge minerale, razisküjejo ostanke Panonskoga mordja, z Olijom küjajo kamnine in si poglednejo tüdi film o Goričkom. Silva Eöry »Govoriti, govoriti, čim več govoriti slov V naši prejšnji številki ste lahko prebrali, da se je 3. septembra tudi na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah začelo šolsko leto 2018/2019. Na slavnostnih dogodkih ob odprtju šolskega leta smo se pogovarjali z ravnateljicama obeh šol in predstavnikom vzdrževalca teh ustanov. »Počitnice so hitro minile. Ko so bili otroci in učitelji na oddihu, so sodelavci Državne slovenske samouprave in vodstvi obeh šol delali na tem, da bi se pogoji za delo še izboljšali,« smo slišali od predsednika DSS Martina Ropoša. »Na gornjeseniški šoli je prišlo do obnove celotne strehe in tudi notranjost se je deloma prenovila, in sicer s pomočjo podpore Ministrstva za človeške vire in iz šolskega proračuna. Izvedli smo obnovitvena dela tudi v Števanovcih, prav tako iz proračunskih sredstev.« Kot pomembno spremembo je predsednik krovne organizacije izpostavil, da je od letošnjega 1. septembra vzdrževalec vrtca v Sakalovcih Državna slovenska samouprava. Tako je ta vzgojno-izobraževalna ustanova prišla pod okrilje Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. »Po parlamentarnih volitvah je prišlo do nekaterih sprememb na ministrstvu, tudi kar se tiče narodnostnih zadev. Upamo, da bo ostalo vse po starem, podpisali smo namreč petletno pogodbo o financiranju. Kaže, da šole ne bodo imele finančnih težav, moramo pa se držati proračuna, ki ga je odobrila Državna slovenska samouprava,« je poudaril Martin Ropoš. Kadrovski problemi se pojavljajo iz leta v leto, je opozoril predsednik krovne organizacije. »Vodstvo šole reši problem, ki se nato čez leto dni ponovno pojavi. Želimo, janjem dvojezičnega pouka da bi se težave v kratkem pričeli leta 2007. »Začeli rešile tudi na seniški šoli, smo s prvim razredom in kar se tiče učitelja-asis- dvojezični pouk uvajali tenta. Do konca leta je za- postopoma. Vsi naši učengotovljena tudi podpora za ci se učijo dvojezično in s vzgojiteljici-asistentki iz tem se tudi starši strinjajo. Slovenije,« je izpostavil Martin Ropoš in dodal: »Iz leta v leto se mora dvigati kakovost dvojezičnega pouka.« Predsednik DSS je še opozoril na trend upadanja števila vpisanih na obeh šolah, ki ga je treba ublažiti ali celo zaustaviti. »Letos se je na našo šolo vpisalo 45 učenŠtevanovska ravnateljica Agica Holec cev, z njimi začenjamo novo šolsko leto,« je poda- Vejo, kam so vpisali svoje tek podala ravnateljica DOŠ otroke,« je podčrtala Agica Števanovci Agica Holec. Holec. Gornjeseniški malčki že komaj čakajo, da se preselijo v obnovljene prostore »V prvem razredu imamo šest učencev, štirje so prišli iz našega vrtca, dva pa iz Monoštra.« Ravnateljica poudarja, da so na šolo prišli tudi otroci iz madžarskih družin, ki so se nedavno preselile v Števanovce. »Bila bi bolj vesela, če bi imeli več učencev na šoli, kljub vsemu pa ostajamo kot kakšna družina.« Na števanovski šoli so z izva- Ravnateljica poudarja, da na šoli ni prišlo do kadrovskih sprememb. »Predpisani jezikovni izpit iz slovenščine sta na koncu prejšnjega šolskega leta položili učiteljica in vzgojiteljica, tako imamo v vrtcu vse potrebne kadre. Pomembno je namreč, da sta si pridobili tudi dokument o znanju jezika. Naš pedagoški pripravnik pa si je v Som- Porabje, 13. septembra 2018 botelu pridobil diplomo učitelja slovenščine. Dve učiteljici še študirata na univerzi.« Učiteljica-asistentka iz Slovenije bo v novem šolskem letu še naprej poučevala v Števanovcih, domačim učiteljicam pa bo pomagala pri pripravah na jezikovni izpit, tako Agica Holec. »Naši učitelji imajo pozitiven odnos do slovenščine. Moramo pa se čim več pogovarjati slovensko med sabo, in tudi z učenci - ne le pri pouku, temveč tudi med odmorom in pri drugih dejavnostih.« Ravnateljica poudarja, da je finančni položaj šole urejen. »Vse, kar potrebujemo, dobimo od vzdrževalca in države. Od nas pa je odvisno, kako ta sredstva porabimo,« je podčrtala Agica Holec. Na šoli so prebelili vse učilnice in nabavili dve novi interaktivni tabli, naročili pa so tudi nova igrala za športno vzgojo. Od vodje ustanove smo še izvedeli, da število malčkov v vrtcu, in tako učencev na šoli, pada. »Moramo spremeniti dan odprtih vrat, da bi pridobili še več staršev iz Monoštra in okolice. Dobro je tudi, da madžarske družine vpisujejo k nam svoje otroke,« je poudarila Agica Holec, in izrazila nezadovoljstvo nad tem, da so neketere učence števanovske šole prepisali v druge ustanove. »Moramo iskati nove poti, ponuditi novo motivacijo,« je zaključila ravnateljica. »Kdor koli se pripelje v našo vas, vidi, kakšne spremembe so se zgodile v nekaj mesecih tukaj v središču Gornjega Senika,« nam je kasneje razkazala ravnateljica večje porabske osnovne šole, DOŠ Jožefa Košiča Ildiko Dončec Treiber. »Streha je popolnoma nova, obnovili smo štiri učilnice, in leseno oblo- 5 vensko« go na hodnikih. Vrtec se bo popolnoma prenovil od zunaj in znotraj, naši malčki že komaj čakajo, da se lahko spet preselijo v te prostore.« Seniško šolo bo v novem šolskem letu obiskovalo 65 učencev. »Otroci se vozijo na našo šolo iz okoliških vasic in Monoštra. Glede števila smo zadovoljni, bili bi pa bolj veseli, če bi bilo še več učencev.« Na gornjeseniški ustanovi ima dvojezični pouk še daljšo tradicijo. »Vsi učenci naše šole se učijo obeh jezikov, oziroma imajo dvojezične predmete. Od tistega trenutka, ko otrok postane naš učenec, je obenem udeleženec dvojezičnega pouka,« je podčrtala ravnateljica. Po besedah Ildike Dončec Treiber ostaja kadrovski problem zmeraj odprt. »Še dalje zagotavljamo svojim sodelavcem, da se lahko tudi na šoli ukvarjajo z jezikom in se pripravljajo na izpit iz slovenskega jezika. Učitelj slovenščine se posebej ukvarja z njimi. Seveda to samo po sebi ni dovolj, morajo se tudi samostojno ukvarjati z jezikom. In kar je najbolj pomembno - govoriti, govoriti in čim več govoriti slovensko.« Učenci gornjeseniške šole se lahko udeležujejo številnih zunajšolskih dejavnosti.»Vedno delamo na tem, da bi jim ponudili kakšne nove možnosti. V drugi polovici prejšnjega šolskega leta se je pričel tečaj igranja na harmoniko, ki je zelo priljubljen.« Vodstvi obeh ustanov zreta optimistično v prihodnost, otroci pa so se vrnili v šolske klopi. Vsi skupaj se bodo trudili za to, da bi si učenci besedni zaklad obogatili s čim več slovenskimi besedami - tako v učilnicah kakor izven le-teh. -dm- Murska Sobota: Domoznanski večer BOGOJINSKA RESOLUCIJA – ZMOTNE INTERPRETACIJE V sodelovanju z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija in Društvom generala Maistra je Pokrajinska in študijska knjižnica pripravila domoznanski večer, na katerem je dr. Klaudija Sedar pojasnila, kdaj in zakaj je bila sprejeta tako imenovana Bogojinska resolucija. Povod za odlično obiskan pogovor so različne interpretacije, kdaj in zakaj je bil dokument sprejet, in sicer gre za pogosto uporabljen podatek, da je bila resolucija sprejeta 17. avgusta 1919 kot del prizadevanj ob priključitvi prekmurskih Slovencev matičnemu narodu, po zanesljivih podatkih pa je bil dokument sprejet v Bogojini 29. avgusta 1926 kot zoperstavljanje poskusu hrvatizacije Prekmurja. Tedaj so bili v Prekmurju, v Bogojini, Črenšovcih in Murski Soboti shodi, na katerih se je zbralo okoli 15 tisoč udeležencev, ki so protestirali proti nameram Hrvaške, da bi imela vpliv na Prekmurje, ki je postalo del današnje Slovenije in hkrati Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. O tem je Sedarjeva pisala v Zgodovinskem vestniku že leta 2010, ko je temeljito proučila številne pisne vire iz tedanjega obdobja. Vse, kar je proučevala, denimo tedanje tiske, med njimi prvi prekmurski časopis Prijatel, ki je kratek čas izhajal v Budimpešti, Kalendar Srca Jezušovoga in tudi ostale je predstavila na predavanju. V Bogojinski resoluciji so leta 1926 zapisali: »Prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavljamo, da smo vsikdar bili i da ščemo biti in ostati Slovenci. Mi lübimo svoj materni jezik in lübimo častitlivo zgodovinsko ime Slovenska krajina. Mi ščemo ostati združeni s svojimi najbližnjimi brati na drügoj strani Müre, v združenoj In če zaključimo s kratko razpravo obiskovalcev na domoznanskem večeru, potlej lahko izpostavimo, da je bilo Klaudija Sedar je predavala pred polno dvorano Sloveniji. Mi ne sovražimo bratov Hrvatov, protestiramo pa odločno proti podtikanji, da bi bili Hrvati. In neščemo priti pod kakšnoteč hrvaško oblast ali hrvatsko upravo.« Klaudija Sedar je v razpravi v Zgodovinskem vestniku leta 2010 o Ivanu Baši (1875 – 1931) zapisala, da je brez dvoma eden najpomembnejših akterjev prekmurske zgodovine v prvi tretjini 20. stoletja. »Poznamo ga kot priljubljenega duhovnika, kot pisatelja in kot zagovornika prekmurske avtonomije in priključitve k Jugoslaviji. Na tem mestu nas zanima predvsem njegovo delovanje v vlogi takoimenovanega „narodnega buditelja“. Narodno zavest do vsega slovenskega mu je vcepil oče, navdušen Mohorjan in v času najhujše madžarizacije (1891 – 1905) poverjenik Mohorjevih knjig. Njegovo zanimanje za usodo Prekmurja je zraslo v času šolanja; v gimnaziji in bogoslovnem semenišču, kjer je imel tesne stike z drugimi prekmurskimi izobraženci, o čemer je pisal dr. Jožef Smej leta 1932 v Kalendar Srca Jezušovoga. predavanje Klaudije Sedar o Bogojinski resoluciji ugodno sprejeto, le nekdanjemu poslancu državnega zbora Gezi Džubanu se je zdelo o tem nepotrebno govoriti. Če smo ga razumeli prav, je tudi oporekal nekaterim prekmurskim poslancem (recimo Jožefu Horvatu, Nova Slovenija), da se pred leti niso tako aktivno zavzemali za to, naj postane 17. avgust državni praznik v počastitev pomena združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Predavanje o Bogojinski resoluciji se umešča v že začeto praznovanje 100-letnice priključitve Prekmurja, ko bo osrednji dogodek zopet 17. avgusta prihodnje leto v Beltincih. Sedarjeva je s strokovnega stališča opozorila na to, da so številni govorniki na dosedanjih proslavah, posvečenih priključitvi, uporabljali napačen podatek o avtorju in času Bogojinske resolucije, ni pa zanikala njenega pomena. To pa je vsekakor vloga zgodovinske stroke, zlasti ta čas, ko je v Sloveniji toliko interpretacij novejše zgodovine kot je zgodovinarjev. Ernest Ružič Porabje, 13. septembra 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Dosta je taši, steri doma žgejo palinko Že več lejt nazaj je nej bilau telko sadja v Železni županiji kak zdaj, leko povejmo, ka je tašo leto rejdko, da od črešenj, sliv, breskev, grüšk do djabok vse fele sadja mamo. Eden tau toga se pogej, drügi se tasklade, ka ostane, s tistoga se pa palinka napravi. Dapa še prvin kak bi vcujstanili palinko žgati, dobro, če vejmo, ka tau moramo nutrazglasiti na davčni urad. V Železni županiji, od tistoga mau, ka doma leko palinko žgemo, se je vsevküp 544 lidi registriralo pa 7865 davčni kartic so prosili. Dobro palinko dosta lüstva rado ma, samo dobro palinko napraviti je nej tak leko, kak bi mislili, pravijo železnožupanijski mojstri, ka palinko žgejo. Prvo, ka najbola moramo skrb meti, je tau, ka vsigdar samo zdravo sadje aj vküppoberemo, samo tašo, ka bi mi tü podjeli. Blatno, zamazano sadje nikdar nej slobaudno v bečko sklasti, če dobro palinko škemo meti, te goščice tö moramo vöpobrati. S cukrom tö fejst skrb moramo meti, najbaukše bi tau bilau, če bi sploj nej djali v bečko cukra, baukše je, če vsigdar zrejlo sladko sadje vküppoberemo. Tau se da zmeriti, če sadje malo cukra ma v sebi pa rejsan samo te, če je fejst potrejbno, samo te dejmo vcuj sladkor, pa samo telko, kelko je potrejbno. Gda sadje vküpsemelemo pa nutra v bečko dejemo, te skrb moramo meti na tau tö, aj na hladnom mesti baude pa nikdar nej slobaudno mejšati. Tak trbej njati, kak je, pa gda dolazavre, samo potistim trbej bečko dolazaprejti. Če tau vse smo tak naredli, kak trbej, potejm pride žganje. Tü vse leko zapravimo, ka smo dotejga mau delali, če nejmamo tašoga aparata za tau, s sterim dobro palinko leko küja. Tau zato vsakši mora vedati, ka eden taši stroj več stau gezero forintov košta pa nej gvüšno, ka se spalača küpti za domanji tau. Zavolo tauga nam mojstri tau tanačivajo, če dobro palinko škemo meti, te go v žganjarni dajmo vözažgati. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Lokalne volitve bodo 18. novembra Začeli so teči roki za izvedbo volilnih opravil pred lokalnimi volitvami, ki bodo 18. novembra. Na njih bodo volivke in volivci izbirali nova vodstva v 212 občinah. Kandidata za člana občinskega sveta oziroma listo kandidatov mora s podpisi podpreti najmanj odstotek volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Za vložitev kandidature za župana se zahtevajo podpisi najmanj dveh odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Politične stranke kandidate in kandidatne liste določijo v skladu s svojimi pravili na tajnem glasovanju. Čas za vložitev kandidatur se izteče 18. oktobra. Nova pravila za dijake Z novim šolskim letom sta prišli v veljavo noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki prinašata nekaj novosti pri varstvu osebnih podatkov polnoletnih dijakov. Ti si bodo lahko po novem sami opravičili izostanek od pouka, prav tako bodo starši potrebovali njihovo soglasje, če bodo želeli vpogled v ocene. Obe noveli je državni zbor sprejel lani jeseni, v veljavo pa sta stopili 1. septembra letos. Na podlagi obeh je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravilo nove pravilnike. Spremembe med drugim določajo, da imajo starši polnoletnih dijakov le še pravico do podatka o njegovem statusu, ne pa tudi do drugih podatkov, povezanih z njegovim izobraževanjem, denimo podatkov o ocenah in vzgojnih ukrepih. Do teh podatkov bodo starši upravičeni le, če jim bo dijak za to dal soglasje. Prav tako si bodo lahko po novem polnoletni dijaki sami opravičili odsotnost od pouka in vseh ostalih šolskih obveznosti. Valerija Žalig iz Böltinec Folklora jo sprvaja skauzi žitek že od malih naug Valerijo Žalig iz Böltinec tak v Prekmurji kak tüdi v Porabji dosta lüstva pozna, sploj tisti, steri se s folkloro spravlajo. »Ges sam s Slovenci v Porabji prišla v stik glij zavolo folklore in té stike ohranjam ške gnesden. Te, gda se je pred dugimi dugimi leti na noge spravlo naš mednarodni folklorni festival, so se Šadlova Milica in moj oča Boris, pa če dobro znam, je biu tüdi Milan Zrinski pouleg, napoutili v Porabje. V Sakalouvcaj so najšli folklorno skupino, stero so te pripelali na naš festival. Te so se splela pajdaštva, stera trpijo ške gnesden. Bila sam mala deklička, ali spaumnin se tiste male dvorane, v steroj smo se tüdi mi v Sakaluvcaj večkrat notpokazali. Te je bilo ške tak, ka smo šli mi v Porabje večkrat v enom leti, pa oni tüdi k nam dosta- cajt tüdi sama tam dosta pomagala. Ob nedelaj sam se te, ške prejk granice pri Ho- škejo. Tüdi nam v Böltincaj je furt rad pomago, zatau si je zaslüžo tau, ka so ga v naši občini imenovali za častnoga občana. Nej samo kak strokovnjak, tüdi kak človek nam je dosta dau, zatau sam trno vesela, ka sam leko z njim sodelovala in sam se rejsan dosta od njega navčila,« je ške povedala Valerija Žalig, stera je 2011. leta - glij na böltinskom folklornom festivali - iz rauk Mirka Ramovša dobila Maroltovo plaketo, najvišiše slovensko priznanje za 2011 je iz rouk Mirka Ramovša dobila področje folklorne dejavMaroltovo listino nosti, in tau za svoj velki doši, v Porabje vozila. Spau- prispevek k razvijanji folklormnim se, kak so se zranko- ne dejavnosti v Prekmurji ma lepau megle zdigavale. in Porabji. Svojo lübezen do Lepau mi je bilou že te, gda folklore pa je prenesla tüdi na sam se ta pelala«. Pred leti je čerko Martino. malo več - vküper z Matejom Pauleg toga ka že duga leta dosta svojoga cajta nameni folklori, je sogovornica že duga leta povezana s turiz- prva. Mamo pa mi srečo, ka mamo dosta stalnih goustov, steri že duga leta k nam odijo.« Valerija Žalig je tak zavolo slüžbe kak tüdi zavolo folklore dosta na pouti, zatau ma v cajti dopusta rada svoj mer: »Zatau, ka sam furt med lidmi, dem rada ta, gé nega človeka. Tüdi na mordji, rada odim na otok Rab na Rovaškom, najbole iškem tista mesta, gé so plaže, ka 50 metrov v eno ali drügo smer ne vidim človeka.« Čiglij ma rada svoj mer, pa se tü in tam rada poda tüdi na kakšno dukšo paut. Tak je pred leti obiskala Avstralijo. Vidla je, ka tam lüstvo ovak žive kak v Evropi. »Tisti eden mejsec, ka sam ga tam preživela, sam nej vidla človeka, steromi bi se midilo. Ne bižijo, nej so živčni in ne bötivajo se. Prideš v bauto, pa te vse bautošice lepau pozdravijo in se ti nasmegejo. Malo baukše živejo kak mi, najbole fontoš- Na böltinskon folklornon festivali Valerija Žalig (na sredini kejpa) sodelüvle že od malih naug krat, čiglij je te nej bilou tak na leki priti prejk granice,« je raztolmačila Valerija Žalig, stera ške gnesden rada pomaga porabskim folkloristom. Tü pa tam ške pride na Gorenji Senik, »bar gnauk na leto, ka vidim, kak plešejo, in če trbej, te jih kaj vöpopravim. Biserka Bajzek se je dobro navčila, tak ka ne nücajo več dosta pomoči. Kak mlada deklina sam z Mirkom Ramovšom, steri je porabske plese zapišavo, dosta odila v Porabje, sploj na Gorenji Senik. Te sam en Smejom, steri je duga leta odo na Gorenji Senik kak goslar na šauli mladim folkoristom pomagala. »Vsi, steri smo kdakoli leko delali vküper z Mirkon Ramovšom, smo leko srečni, vej pa smo se od njega dosta navčili. On je biu tisti, steri je zapiso večino slovenskih plesov, tüdi porabskih. Če bi toga nej napravo pravi cajt, bi se leko zgaudilo, ka bi bili tej plesi pozableni. Čiglij de oktobra slaviu že 83. rojstni den, ške furt rad pomaga vsem folkloristom, steri tau Letos se je böltinska veteranska folklorna skupina zavrtela tüdi na vilicaj rovaškoga Dubrovnika mom, vej pa je v firmi Terme 3000 zadužena, ka prpela čim več gostov z nemško govorečih rosagov v Moravske Toplice: »Že 27 let delam tau delo, tak ka me že dosta lüstva pozna. Odim tüdi dosta naokauli, pozimi po turističnih senjaj, vleti pa trbej obiskati turistične agencije, stere turiste k nam vozijo. V cajti, gda se dosta vsega na interneti godi, je naše delo bole žmetno, kak je bilou Porabje, 13. septembra 2018 ko pa je tau, ka je tam tak, kak če bi se cajt malo stavo. Niške nikoga ne preganja. In tau se mi je trno povidlo,« je na konci ške cujdala Valerija Žalig. (Kejp na prvi strani: Veteranska folklorna skupina KUD Beltinci letos slavi 80 let svojoga dela) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Valerije Žalig 7 Brda – brgauvge bojne, sadüj in grauzdja Člani občnoga zbora in delavci Urada Državne slovenske samouprave smo 1. septembra gorpoiskali krajino pri vodovod, hidroelektrarno na Soči, luftali pa svejtili so v kavernaj (mesterséges barlang). Na žalost, gda smo tam bili, je Pred najstarejšov ižov v Šmartnom slovensko-taljanskoj grajnci – Goriška Brda pauleg Nove Gorice. Ta krajina je ranč tak v kauti rosaga kak naše Porabje. Nega viski plamin, samo takši nizki brgauvge gestejo kak pri dež üšo, pa smo nej mogli nut titi. Samo po šanci smo ojdli, od kec so strejlali sodacke. Gda je dež stano, pa se je malo vedrilo, smo vidli cerkev na Svetoj Gori, Julijske Alpe pa ves Šmartno. V vesi so iže iz 16. stoletja, zidane iz kamla. Cejla ves je nutzgrajena s šečov iz kamla, tak so se branili Törkov. Eške cerkev ma takši tören kak edna trdnjava (bástya). V cerkvi svetoga Martina je na stene kejpe iz živlenja svetnika namalo eričen slovenski molar Tone Kralj. Lidgé majo takši obraz kak tisti, šteri živejo v vesi. Na kejpi od sveti trej kralov so namalane iže in cerkveni tören iz Šmartna. V cerkvi z dobrov akustikov smo zaspejvali dvej Marijini pesmi. V vesi je gorostala edna takšna stara iža, kakšne so meli inda v vsikšoj vesi. Te iže so bile zidane na štauk. Na štauki so od zvüna meli gank, pa so od zvüna leko tagorprišli. Od zvüna je bilau cüzozidano k rami gniške s pečjauv za krü z viskim raurom (žbatafur). süjoga vina (rebula), od rdečoga pa je najbole erični merlot. Držina Sosolič je iz tri fele vina (cabernet sauvignon, merlot, refošk) naredla nauvo vino Goriška Brda Virus 3. Brda so inda bila vekša kak zdaj. Segala so od reke Idrije do Soče, veuka so bila 140 km2. Gnes je 70 procentov krajine v Sloveniji, 30 procentov pa je po drugoj bojni prišlo pod Italijo (zove se Collio). Slovenci, šteri živejo drügi kraj grajnce v Italiji, majo svoje kulturne skupine in dvojezično osnovno šaulo (Števerjan v Furlaniji). Njina šaula se ranč tak imenuje po pesniki Alojzi Gradniki kak šaula v Dobrovom v Goriških Brdih. Alojz Gradnik se je naraudo v vesnici Medana. Dosta lejpi pesmi je napiso o svojoj rojstnoj vesi in krajini. V občini Brda je 45 vesnic, v šteraj žive 6000 lüdi. Ništerni doma vertivajo, dosta lüdi odi delat v Novo Gorico, v Ljublja- Indašnja kasarna na Sabotinu z muzejom čaka turiste nas. Ranč zatok se zove ta krajina Brda, ka pomeni brgauvge. Najvišiši brejg je Sabotin (609 m) na grajnci z Italijov. V indašnjoj kasarni je gnes muzej. V ednoj iži so pükše, štüki, granatlinge od avstroogrski sodakov, v drügoj pa od taljanski sodakov. Te brejg je zatok eričen, ka so tü pred stau lejtami, v prvoj bojni dvej leti (1915-16), do 6. soške bitke (isonzói csata) nazaj držali taljanske sodake avstroogrski sodacke (med šterimi so leko bili naši porabski podje tö). Pod zemlauv so živeli. Meli so malo maurdja tö. Jadransko maurdje je samo 20 kilomejtarov od tistec. Za toga volo, ka je maurdje tak pauleg, topeu vöter fudi pa sunce lepau sije na brgauve. Zatok pa tü zraste dostafele sadüj: grauzdje, fige, kakiji (žuti meki sad), marulice, grüške pa največ črešenj. Inda so je ženske nosile odavat eške v Beč pa Salzburg. Gnesnaden junija majo veuko senje, »svetek črešenj«, na štero pride dosta turistov. S Sabotina smo se po vauski, dugi serpentinaj pripelali v V sodačkom šanci na Sabotini Pred tau ižov smo se postavili, pa prosili našoga mladoga vodiča, aj nas dojvzeme. Doma je z vesi Gonjače, dosta vse nam je pripovejdo o svojoj krajini s „h”-ji primorskoga guča. (Mesto „g”-ja uni gučijo „h”). V Šmartnom žive gnes 41 lüdi, domanji in avstrijski molarge. Če se šetamo po vauski ulicaj, na steni vsikše iže vidimo vöpostavleno kakši kejp. V krajini Brda je dosta goric, dosta lüdi ma grauzdje pa vinske kleti. Največ je bejloga no pa prejk grajnce v Italijo. Dosta smo se vozili te den, vrejmen je tö nej najlepše bilau, depa naš mladi vodič nam je s svojim pripovedavanjom olepšo den. Zvedli smo, kak tam živejo lidgé. Prausni so, delavni, v turizmi vidijo bodaučnost in se vsikšo leto več mlajšov naraudi. (Kejp na prvi strani:V restavraciji Marica čakamo na domanje dobraute) Marija Kozar Foto: Laci Kovač, M. Kozar Porabje, 13. septembra 2018 ... DO MADŽARSKE Po mnenju madžarske vlade je poročilo Sargentinijeve maščevanje Madžarski Zaradi »obstoja očitne nevarnosti resne kršitve temeljnih vrednot Evropske unije« je Evropska komisija sprožila zoper Madžarsko preiskavo, ki jo je vodila evroposlanka Judith Sargentini, ki v poročilu o preiskavi stanja na Madžarskem predlaga sprožitev sedmega člena pogodbe o Evropski uniji proti naši državi. Poročilo izpod peresa nizozemske evroposlanke iz vrst Zelenih ugotavlja »sistemske grožnje demokraciji, vladavini prava in temeljnim človekovim pravicam«. Sargentinijeva v poročilu izpostavlja pomisleke glede neodvisnosti sodstva, korupcije, svobode izražanja in pravic romske in judovske manjšine ter prebežnikov. (O poročilu je parlament razpravljal 11. septembra, razprave se je udeležil tudi premier Viktor Orbán., op. urednika) Madžarska vlada je že pred obravnavo poročila izjavila, da je poročilo napad na Madžarsko, in celoten proces označila za protidemokratičnega. Po njenem mnenju je poročilo Sargentinijeve maščevanje Madžarski zaradi njene migracijske politike in ohranjanja suverenosti države. Polovica cest je potrebna popolne obnove Kakih 52 odstotkov cestnega omrežja na Madžarskem je potrebno popolne obnove in le 1015 ostotkov cest je v dobrem, ali sprejemljivem stanju, je izjavil vodja oddelka za komunikacije pri Direkciji za ceste. Glavne prometnice so bile izgrajene v državi v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko še niso računali s povečanim prometom. Toda več avtomobilov pomeni tudi več prihodkov, saj lastniki plačujejo t. i. davek za ceste, davki so vgrajeni tudi v ceno naftnih derivatov, pred kratkim so se za 15 odstotkov podražile tudi nalepke za avtoceste in vse več je tudi gavnih cest, kjer se plačuje cestnina, je izjavil ekspert za promet Dániel Zách, ki je dodal, da vozniki ne opazijo niti povečanih prihodkov države niti evropske podpore, če gledajo stanje cest. 8 Dosta lidi mi je prajlo, ka bi baukše zopojdo ... V prejšnjoj številki so Kmetostji Kari iz Budimpešte nam od tauga pripovejdali, kak so v Andovci gorrasli, kak so vojsko slüžili pa kak so si slüžbo najšli v Budimpešti. Leko ka ste tau mislili, ka smo s tejm končali, dapa nej je tak, še dosta pa dosta vse so mi pripovejdali. Zdaj do nam od tauga gučali, kak so Rusi v drugoj bojni v Andovce prišli, pa kak so se tam ponašali (obnašali). - Kari, dotejga mau ste zvekšoga od tauga pripovejdali, kak je bilau po bojni, leko bi mena kaj gučali od tauga tö, kak je bilau pred letom 1945? »Prvin še kak bi Rusi prišli v Andovce, je dosta lüstva žejvalo, dosta so delali, pa itak je velko srmastvo bilau. Pri nas doma je tau bejla sreča, ka je moja mati v židanoj fabriki delala pa pri nas doma so vsigdar bili pejnazdje, zato ka je dobro slöjžila. Dapa v tisti lejtaj, kak je bojna bejla, smo že vpamet vzeli mi tü srmastvo, zato ka zaman si emo pejnaze, če je nej bilau, ka si sto tjöjpiti. Gda so pa Rusi v Andovce prišli, te je pa najlagovejše šlau. Dja vejm, zato ka so pri nas tü bili. Še zdaj pred očami mam, kak so se s tanki gora po meji pelali. Do Andovec so po poštiji prišli iz Farkašovec, dapa kak je bejli maust, tam so se vö k meji odpelali. Gda so kuče zaglednili, kak so vö iz gauštje prišli, te so se primleli strejlati, tak fejst, ka vse je trzarilo. Te je v Andovci dosta taši vogrski sodakov bilau, steri so se vörazmetali zato, ka so nej steli tadale v Avstrijo tejti. Tej sodacke so tak trepetali kak šiba na vodej, gda so Rusi začnili strejlati, ženske so pa djaukale, ka vsakšoga tazostrejlajo. Moj oča, steri je nikdar nej bejo sodak, je emo telko pameti, ka je vö na dvor odleto pa edno bejlo coto je gora na bot obeso pa s tistov majüto. Tau so Rusi vpamet vzeli pa tak nagnauk so v našom dvauri bili. Vsi, steri so pri nas doma bili, vsi vörazmetani sodacke, vsi so se skrili, samo moj oča je bejo ledrne kapoute, ramenje pa črejvle, vse, ka se je njim povidlo, krajpobrali. Bejo je tam Kmetoski Kari gnesden tak batrivan, (pogumen) ka je tavö üšo.« - Ka se je potejm zgaudilo? »Stari, djestejo nemški sodacke, so pitali mojga očo, oča je vse razmo pa pravo, ka negajo. Te prejdjan je te začno majütati pa tanki so te šli tadale, dapa pri tankaj so še bili sodacke, steri so se na konjaj nosili. Med njimi je bejo eden kozak, tejsti je s konjom po cejloj vesi prejkleto pa v vsakši ram nutrapogledno, če negajo nemški sodacke. Še jarek, ka je vöskopani bejo na brgej, še tejstoga je vse prejkpogledno. Kak vi mate zemlau na Daniskom, tam v gauštji je sploj dosta vogrski sodakov bilau, tej so tau prajli, ka oni že nedo šli prejk v Avstrijo, bola se prejkdajo Rusom. Nej so si dobro zmislili, Rusi so je zgrabili pa so je v Rusičko odpelali, odkec je največ nikdar nej prišlo domau.« - Vas so doma pri meri njali? »Pri nas doma na dvauri je eden Zil tovornjak nutrastano, steroma so motor vömejnili, zato ka je nej bejo dober. Tašo sem še nikdar nej vido, par klüčov so meli pa s tistimi so vse naprajli, za dva dni pa je tovornjak že znauva üšo. Rusiški sodaki so od vogrski sodakov, najbola od prejdni, eden prejdjen, tisti je vsakši den zaranka vödau sodakom, ka morajo v vesi Andovci za obed vtjüppobrati. Gnauk zavce, gnauk kokauši pa te tau je moja mati morala stjöjati. Vse stauce pa stole so vö na dvor odnseli pa te tam so vsigdar djeli, tak ka moj oča je vsigdar - Tej Rusi, ka so pri vas bili, so lüstvo, ženske nej bantivali? »Bilau je tašo, ka so lüstvo vtjüppobrali, najprvin ženske, stere so jarke kopale v Avstriji, sledkar pa te že drüge tü. Tisti Rusi, steri so najprvin prišli, so pošteni bili, dapa sledkar, tejsti so že nej taši bilej. Mi smo sestro Mariško tü mogli skriti, na Slasko, v Büdince k Kokautini, zato ka so go že začnili šlatati. Zaman je mati prajla prejdnjoma, dapa on je dosta tü nej mogo, bojna bejla pa sodakom se tašoga reda cejlak zmejša. Mariška je srečo mejla, njau so nej bantivali, dapa dosta žensk so posilili, samo od tauga so samo rejdko pripovejdale. Bilau je gnauk, ka moj oča, Subovicin Pišta pa Mintjinovoga Francina žena Rejza so na Soli (Szalafő) želi. Nejso vpamet vzeli, ka dva Rusa sta paulek prišla pa tak so te že nej mogli vujdti. Rejzo Na starom zdavanjskom kejpi Kmetoski Kari stoji zar za snejov paulak bejo pa z njimi vred je djo, nej ka bi mati čemer (strup) v djesti stjöjala. Pri Karbini je bejla edna krčma, gde je piti leko tjöjpo, tej soadactje, ka so pri nas bilej, so vsakši den z edno kantov vino prinesli odtistec pa te tau so med seuv razdelili, tak ka tej Rusi so pri nas dobro žejvali. Leta 1945, na vüzemsko nedelo, so prišli k nam Rusi pa te majuša, gda je konec biu bojne, te so odišli.« sta s seuv odvlekla pa obadva sta go posilila, moj oča je sto pomagati, samo skur sta ga nej tastrlila. Če tak gledamo, v Andovci je še tak mir bejo, v Števanovci je dosta bola üše bilau. Tam, kak so Balvini bilej doma, tam v tisti krajini so vse dekle pa ženske posilili. Naredli so tašo tü, ka so tapozvali maloga lapca pa te on je dola mogo napisati, ka pri sterom rami so ženske. Potejm te tak nazlük, ka kromče Porabje, 13. septembra 2018 trbej pucati, so je k tistoma rama pozvali, de so se držali, sledkar pa te tak vejmo, ka se je zgaudilo.« - Če bi petdesetšestoga leta, gda je revolucija bejla, doma bili pa nej v Budimpešti, te bi vi tü vö z rosaga odišli? »Če bi bejo doma v Andovci, te leko, ka bi odišo, dapa vejn zato, ka sem dja od dauma vsigdar daleč kraj bejo, dja sem te tak mislo, ka neštjem odidti. Petdesetšestoga leta je iz vesi dosta lüstva odišlo, tej so name zvali, dapa dja sem pravo, ka nikan nédem. Vejm, ka dja sploj daleč kraj od starišov pa od rojstne vesi sem nej sto tejti. Dosta mi je prajlo, ka leko, ka bi baukše zopojdo, če bi odišo iz rosaga, dapa zato tau tü vejmo, ka nej vsakšoma se je posrečilo tak, kak je mislo. Drügo pa tau, kama koli si üšo, ti si tam vsigdar auslender bejo, težko si se leko oženo, zato ka si vsigdar menje vrejden bejo kak eden domanji. Ka so disidalnivali leta 56, tisti so samo tak leko v Meriko odišli, če so koga meli tam, sto je za nji odgovornost prevzejo. Moj brat Geza je srečo emo, zato ka drügi brat Pišta je te že vanej bejo, pa ma je včasin delo spravo. Tašim je dosta bola naletja bilau kak tistim, steri so tavö odišli pa so tam tak nasamom bilej, vseedno v steri rosag so odišli.« - Kak nagausta ste odli domau v Andovca iz Budimpešte? »Dosta sem odo domau, sploj pa te, gda sem se razpito pa sem sam austo. Te sem dja materi pravo, ka dja sina v leti dolapripelam, zato ka sem ga nej vedo, kama bi ga djau, vejpa dja sem delat odo. Dja sem pejnaze dau materi, vse ka je njema trbelo, sem plačo, samo telko sem proso od njé, aj ga skrb ma. Tejstoga reda sem sploj dostakrat odo domau.« (Se nadaljuje) Karči Holec 9 Nova publikacija PESKOVCI – POČASI, A (ZA ZDAJ) NEZADRŽNO USIHAJOČA GORIČKA VAS V programu otvoritve vaškogasilskega doma je bil tudi izid publikacije Aleksandra Ružiča o Peskovcih, počasi in (skoraj) nezadržno usihajoči gorički vasi, nekaj prej pa so v Adrijancih predstavili knjižico o svoji vasi, ki jo je uredil isti avtor s sodelovanjem Mateje in Tadeja Lepoša pri zbiranju gradiva. Pisati o rojstni vasi ni ravno hvaležno delo, kajti izogniti se subjektivnemu pogledu, vedenju in osebni izkušnji, se je v tem primeru nadvse težko, če sploh mogoče. Zlasti, če si avtor prispevka (torej jaz) domišlja, da o svoji rojstni vasi, v katero se nepretgoma vrača, in nekaterih dogodkih ve celo več kot avtor publikacije. Pojdimo v Peskovce: »Ta zapis naj bo zahvala moji rojstni vasi, njenim prijaznim ljudem in njeni čarni naravi. Naj bo tudi opomin neprijazni preteklosti in spomin bodočim rodovom, ki se bodo morda še kdaj vračali, bogatili in naseljevali to edinstveno in neponovljivo vaško skupnost. Spomini na mrzle zime, ko so se ozke potke vile v globokem snegu od hiše do hiše in ko so se spomladi vrnili ptiči, naznanjali novo življenje ter klicali ljudi na polja, v gorice in na travnike naj ostanejo tu zapisani. In naj se ohranijo slike s pokošenimi travniki, plastičih in grumblah, pa požeto žito na njivah ...« je v uvodu publikaciji in na njeno pot med bralce »kot spomin na nekoč cvetočo vas« zapisal Aleksander Ružič. Avtor se je potrudil in zbral, tudi izbrskal pozabljene podatke, informacije, fotografije in povezal v zgodbo o vasi, ki gledano skozi optiko sedanjega časa zamira, če ne celo umira, ampak ne zato, ker bi bile to zgolj in samo posledice povojnih desetletij, marveč tudi sodobnega četrt stoletja, ko ni bilo in ni nikogar, ki bi usihanje razvoja zaobrnil tako v Peskovcih kot marsikje na Goričkem. Kakor da sta si povojni komunistični, socialistični in samoupravni sistem in zdajšnja, vsaj na papirju in teoriji demokracija podala roke in sklenila (skupen) križ čez ta čudovit del Slovenije. Ali bo ta križ ostal trajno ali zgolj kot neprijeten in opominjajoč spomin, vsaj kar se tiče mene, avtorja zapisa, zelo verjetno ne bom dočakal. In tu vidim pomen publikacije, ki bo sporočala in opominjala tiste za mano, za nami, jim morda po-trkala na vest, naj vdihnejo (novo) življenje v te kraje. Publikacija je razdeljena v poglavja: Lega, Poseljenost (razdelki: Nekoč je bilo v njih življenje, Gibanje števila prebivalcev v vasi Peskovci in poselitev leta 2018); Pokopališče (Seznam nagrobnih spomenikov in drugih grobov leta 2018, Dragoceni marmorni spomeniki, preneseni z opuščenih grobov, Karta pokopališča (kar je zanimiva in redka posebnost podobnih publikacij) ter zvonik in mrliška vežica); Zgodovina; Peskovski spomini (Peskovski potok, Vaško – gasilski dom, Gasilsko društvo PGD Peskovci /1926/, Vaška cesta, Sušenje storžev pri Ferivnih, Izdelovanje opeke pod Švendernimi, Mlačev /mlatidev/, Gojitveno lovišče Kompas in Še nekaj drobtinic); Zgodbice o Peskovcih in Peskovčarjih (avtor Štefan Kutoš) in Spomini s fotografij (starejši in novejši posnetki). V poglavju Lega pisec oceni: »Peskovci so lepa gorička vas. Ležijo v osrednjem delu Goričkega, v dolini Peskovskega potoka, ki se v Šalovcih izliva v Veliko Krko. So ena izmed štirinajstih vasi Občine Gornji Petrovci in obsegajo 375 hektarjev površine.« Pomenljivo je poglavje o poseljenosti z napovedjo »Ne- koč je bilo v njih življenje«. Tu spoznamo, da je bilo nekaj poseljenih hiš tudi na desni strani potoka, proti Križevcem, od katerih ni ostankov, ostanki cimprane hiše naj bi bili pred petdesetimi leti v Grižaj, zdaj je tam gozd, kjer so bila obdelana polja in travniki. Trije kmetje so tam zasadili jablane sort jonatan in zlata parmena, vendar so po nekaj letih sadovnjake zanemarili, čeprav so rodili kar kakovostna jabolka, ki jih je bilo zlahka prodati od najboljših do najslabših (za razliko od zdaj, ko jih pri manjših kmetih z nekaj drevesi nihče niti ne „povoha“, morda le sodelavci Krajinskega parka Goričko za stiskanje v mošt, v povojnih letih pa so s petrovske železniške postaje odpeljali več vagonov kakovostnega in manj kakovostnega sadja, zlasti jabolk) obdelavo njiv pa zaradi odročnosti opustili. Za podobne sadovnjake se je odločilo še nekaj kmetov, ki za te površine nekaj, zdi se mi, da deset let, niso plačevali davka, s čimer je zadruga vzpodbujala razvoj sadjarstva, vendar ne dovolj vztrajno in načrtno. V nadaljevanju teksta se seznanimo še z ostalimi zaselki in posameznimi domačijami. Zelo zgovorna sta tabela in diagram giban- ja števila prebivalcev od leta 1869 (197 prebivalcev, leta 1900 226 /ali največ/in na drugem mestu podatek o le 15 prebivalcih leta 1698 /ali najmanj/) in leta 2017 le 63, na drugem mestu tudi podatek 85 prebivalcev v naseljenih 25 hišah, pa tudi zdaj ni kaj bistveno drugače, kajti znano mi je le eno rojstvo v zadnjih letih. (Iz /mojega/ osebnega dnevnika podatek, da je bilo 31. decembra 1958 v Peskovcih 137 prebivalcev). V teh številkah je »potrditev« teze o zdajšnjem »umiranju« ali nekoliko natančneje za-miranju vasi Peskovci. Dovolj zgovoren pokazatelj je tudi, da v zadnjih dvajsetih, morda celo tridesetih letih, ni bila zgrajena niti ena nova hiša, razen brunarice, bolj vikenda, sicer stalno naseljenega v neposredni bližini pokopališča. V poglavju Poselitev so zabeležene hiše (tudi ne stalno naseljene) in prebivalci, ki živijo drugod in se v vas vračajo občasno. Zanimiva je Karta pokopališča z »aktivnimi« in »opuščenimi« grobovi, pri katerih so ohranjeni nagrobni spomeniki, nekateri postavljeni na posebnem prostoru pokopališča. V poglavju Zgodovina se seznanimo, da je prvi zapis vasi Peskovci iz leta 1599. Ker so Turki leta 1603 požgali sosednje Šalovce, se je zelo verjetno zgodilo enako tudi Peskovcem. »Za vas Peskovce je značilno, da so bili nenehno pod vplivom večjih sosednjih krajev, to je vasi Šalovci, Križevci in Petrovci.« Redkim je znano, da so Peskovčani hodili v evangeličansko cerkev k Nedeli pri Gornjih Petrovcih, ki so si jo pozneje »prisvojili« katoličani in njihova je še sedaj, Peskovčani pa spadajo v faro Križevci. Leta 1907 je bila zgrajena že- Porabje, 13. septembra 2018 leznica, ki je bila povezana z Madžarsko do priključitve Prekmurja k matični Sloveniji leta 1919. Promet je bil vnovič vzpostavljen med II. svetovno vojno, leta 1998 pa so progo ukinili, pobrali tračnice in razkopali nasip. Po novi progi na novi trasi vozi vlak od leta 2000, tudi naprej na Madžarsko, hkrati pa je ta del Goričkega povezan s sodobno cesto. Med podatki je zapisano, da sta v Kraljevini Jugoslaviji v Peskovcih delovali dve mladinski organizaciji, zdaj je aktiven Klub Oldtaimer Abraham, peskovske ženske pa »delujejo na področju ohranjanja nekaterih tradicionalnih izdelkov kot so izdelovanje remenk, vezenje prtičkov in izdelovanje umetnih rož, ter so organizirane v društvu Vesele vidre«. V poglavju Peskovski spomini je najprej opisan Peskovski potok, pa Gasilsko društvo (od leta 1926) Vaško-gasilski dom, Vaška cesta, Sušenje storžev (borove šküfke) pri Ferivnih, Mlačev (Mlatidev), Gojitveno lovišče Kompas, in Še nekaj drobtinic (kolarjih, edini krčmi-gostilni, ki je ni več, Dajčovem, dolgo časa najmodernejšem mlinu na širšem Goričkem, ker so bili do petrovskega (Pojbičevega) ostali mlini mnogo manjši in na nižji tehnološki ravni, peskovski pa je imel pogonski stroj na leseni plin, kakršnega so med vojno uporabljali celo Nemci za pogon avtomobilov, ker ni bilo dovolj bencina). Publikacijo zaključujejo Zgodbice o Peskovcih (s posebej pomenljivimi informacijami) in Peskovčanih. Avtor je Štefan Kutoš, ki jih je napisal po pripovedovanju svojega strica Ludvika Ružiča). Tu je tudi omenjena Peskovska banda (člana sta bila tudi avtorjev oče Zoltan in moj oče ) in fotografija skupine (manjka Koloman Županek, st. odličen violinist). Ernest Ružič 10 Maurdje je gledalo za črne plamine - 2. Blaudenje med nekdešnjimi törskimi bazari 7. februar 1984 - na té dén se je začnila 14. zimska olimpijada v Sarajevoni, tistoga ipa eške v rosagi, šteri se je zvau Jugoslavija pa ga gnes več nega. V cajti toga velkoga delo so začnili eške v törski cajtaj. Gda je bila veuka bojna v Jugoslaviji, so leko »Sarajlije« (varašanci) skoro samo pri etoj fabriki najšli čisto vodau za piti. Na brejgi Trebević leko vidimo originalne kabine iz 1984 športnoga srečanja je eričen grato brejg Trebević, na šterom so se vküpmejrili športniki v pelanji z bobom. Na 1160 mejterov je od leta 1959 pelala žičnica (felvonó), štero so leta 1989 zavolo tehnični problemov cujzaprli. Gda je v Bosniji vövdarila bojna, so srbski sodacke dojstrlili čuvaja žičnice Rama Bibera, šteri je tak grato prvi mrtvec v veukoj moriji. Gda smo mi letos augustuša prišli v bošnjaški glavni varaš, smo vidli, ka žičnica pá vozi, kabine bežijo pet mejterov na sekundo naglo prauti vrejeki. Znauvič so gondolo prejkdali letos aprila, od vrkaj se opéra lejpi pogled na cejlo Sarajevo pa eške bole na plamine, štere so kauli njega. Gda se pelamo, grtüjejo rami, poštije pa vodé vsikdar menjši. Vozimo se tak visiko, ka se od vrkaj z varaša skoro nika ne vidi, samo velki mravlinjek z drauvnimi mravlami. Gda smo malo kauli poglednili, smo se spistili z brega nazaj v dau. Nej je trbölo dosta pejški ojti do veuke redeče zidine, na šteroj je z veukimi literami pisalo »Sarajevska pivara«. V etoj veukoj fabriki že več kak stau petdeset lejt küjajo bošnjaško pivo, tau Mi smo se napautili v restavracijo pivovarne, vej smo pa zavolo plezdenja v brejg pa vraučoga sunca že sploj žedni bili. Vsikši se je leko odlaučo, ali de koštavo svejklo ali kmično pivo. Takši so tö bili, šteri so prosili mejšano, pau-pau, najbole vrli pa so pili brezalkoholno pivo ali kakšo sladko vodau. Sploj eričen tau Sarajevona je piaca, »bazar v centri varaša«, mi pa lidami. Na Baščaršiji odavajo takzvane »džezve«, tau so male kuferne (bakrene) posaude za kafej küjati, na štere s klapačom nutklačijo lejpe forme pa minte. Leko pa küpimo cejle komplete za kafej tö, vejpa tau črno piti má na Balkani veuko poštenjé. Domanji dostakrat vö na ulico sedejo, pa svoj kratek, krepek törski kafej več vör pigéjo pa se zmejs pogučavajo. Gda se šetamo po središči Sarajevona pa zdignemo glavau, vidimo več slauki törmov, »minaretov«, s šteri v djenau naprejspisani vöraj »müezin« zové muslimanske vörnike k molitvi. Dosta je odide v »džamijo«, med božov slüžbov pa eden turist ne smej nutstaupiti - kisnej pa tö samo brezi črejvlov. V našom originalnom plani je nej nut bilau, ka gorpoiškemo mali, depa sploj eričen bošnjaški varaš Mostar. Depa ništerni pautniki so tak trucali vodiča, ka smo se donk odlaučili, ka napravimo eden menjši kraug po rosagi pa se odpelamo v tisto mesto. Že na napi (zemljevidi) smo vidli, ka nas čaka lejpa paut. Stari most v Mostari je gnes simbol méra med narodi ali kak go tam po törskom zovejo »Baščaršija«. Na njegvoj srejdi najdemo eden stüdenec, pri šterom se srečavajo tisti, šteri so se zgübili med vnaugimi bautami, kavarna- Pelali smo se v dolini reke Neretve, vodé s čüdovitnov zeleno-sivov farbov. Nej smo mogli lampe zaprejti, gda smo gledali, kak si je reka paut med plaminami najšla. Neretva tečé prejk varaša Mostar tö, šteri je ime s té rejči daubo: »maust star«. Mesto najbole poznamo po starom mostej, šteroga so Törki zozidali v 16. stoletji. maurdje je tö pauleg - zavolo toga ga gorpoiške sploj dosta turistov. Domanji moški si slüžijo peneze s tejm, ka z visine 24 mejterov skačejo v vodau. Zelena reka Neretva tečé iz Bosnije v rovačko maurdje Kak stari papéri svedočijo, so pri zidanji nücali djajca, kozino kosminje pa med tö. Med jugoslovanskov bojnov je biu Mostar center Hrvatov v Bosniji, depa v varaši je živelo sploj dosta muslimanov tö. Ranč rovačka sodačija je bila tista, štera je novembra 1993 v par vöraj porüšila stari maust. Po konci bojne so SFOR-ovi madžarski sodacke vözdignili kamle mostá iz vodé, pomagali pa so pri zidanji nauvoga mostá tö, šteroga so prejkdali leta 2004. Maust je namalo eričen vogrski molar Tivadar Csontváry Kosztka, gnes pa je eden tau UNESCO-nove svetovne erbe. Gda popotnik pride v Mostar, more svoj avtobus pri veukoj katoličanjskoj cerkvi njati. Pejški leko v deseti minutaj pride v pravi center, do mostá. Varaš je nej daleč od Marijinoga prauškarskoga mesta Međugorje ino rovačko Porabje, 13. septembra 2018 Inda svejta je mogo vsikši pojep, star 14 lejt, z mostá skočiti v Neretvo, tak so ga gorprijali med moške. Gda je maust porüšeni biu, so dečki skakali s tistoga maloga kamla, šteri je eške austo pa malo vöviso. Gnes je center varaša edna duga ulica, vse puna z bautami na bejdvej stranaj. Zavolo turistov je že ojti tö žmetno, odavajo vsefelé: od posaud za kafej küjati prejk gvantov pa papučov vse do (na žalost) fali črejvlov iz Kine. Eške dobro, ka gesti tö nüdijo, vejpa smo bili že lačni. Küpili smo si »burek«, ka je poznano balkansko gesti: v listnato testau v formi požaka nutdejejo mesau, škipke ali špinačo. Dostakrat kefir cujdajo, meni pa najbole šmejka burek s semlejtim mesaum. Tak se je končo naš kratek obisk v Bosniji, vejpa smo se po Mostari rejsan napautili prauti Črnoj gori. Ka nas je čakalo po krivi, strmi pa prašnati poštijaj, leko preštete v naši prišešnji novinaj. (Kejp na prvi strani: Komplete za kafej odavajo na vsikšoj vekšoj piaci Bosnije.) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 14.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Nutrija, dokumentarna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Šolske zgodbice za dušo, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2018: Ustvarjalni infodromovci, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Čolnarjenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Graška Gora poje in igra 2018, 2. del, oddaja TV Maribor, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Jeremiah Johnson, ameriški film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal PETEK, 14.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Slovenski vodni krog: Nanoščica, dokumentarna nanizanka, 9.00 Prisluhnimo tišini, 9.40 Bleščica, oddaja o modi, 10.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.15 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.30 Dober dan, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Otroški program: Op! 20.00 Bodibilder, francoski film 21.50 Zvezdana: Razsvetljen in neprilagojen, 22.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.30 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 0.15 Videotrak, 1.20 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SOBOTA, 15.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Miha Šalehar, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Mi se mamo radi, slovenska nadaljevanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil: Axel Scheffler, 16.05 Srce sveta: Koloradski narodni parki: Življenje, ameriška dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Slovenski vodni krog: Škofeljščica, 17.45 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 18.20 Ozare, 18.25 Kalimero: Balon na vroči zrak, risanka, 18.40 Čebelice: Pujsek in ura, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Lepo je deliti, dobrodelna prireditev Rdečega križa Slovenije, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Deklina zgodba (I.), ameriška nadaljevanka, 23.05 Občudovani, avstralsko-francoski film, 1.05 Profil: Axel Scheffler, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal SOBOTA, 15.09.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Proslava ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini, 12.15 Vitanje v vesolju, Sunita, dokumentarni film, 13.25 Na lepše, 14.10 Naj nam zaigra srce! Janez Lotrič, Oto Pestner, Orkester Academia Sancti Petri in Marko Hribernik, 15.55 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 17.20 Umor, je napisala (IV.): Priča obrambe, ameriška nanizanka, 18.20 Žebelj je postal čopič, dokumentarni film, 19.10 Infodrom, poletje 2018: Ustvarjalni infodromovci, informativna oddaja za otroke in mlade, 19.25 Čist zares: Otroška predstava, mladinska dokumentarna serija, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Maribor, 8. kolo, 22.30 Televizijski klub, 23.20 Umor, je napisala (IV.): Smrt v samostanu, ameriška nanizanka, 0.20 Videotrak, 1.25 Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Maribor, 8. kolo, 3.15 Zabavni kanal, 5.50 Videotrak NEDELJA, 16.09.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji: Človek na luni, risanka, 10.15 Kozmo: BMX steza, belgijska otroška nanizanka, 10.45 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Graška Gora poje in igra 2018, oddaja TV Maribor, 15.00 Glasbeni pozdrav, 15.30 Medena koža, koprodukcijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Turizem 365 - Naravne lepote Poljske, 17.45 Čez planke: Stuttgart, 18.45 Bacek Jon: Seznam, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 21. Festival slovenskega filma, 20.30 Skica za portret Tuga Štiglica, 21.00 Intervju: Jurij Groznik, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Tantadruj, slovenski TV-film, 23.45 Facebook - vohunjenje za uporabniki, avstralska dokumentarna oddaja, 0.25 Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal NEDELJA, 16.09.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: Šolske zgodbice za dušo, 7.15 Glasbena matineja, 9.35 Zdravje Slovencev: Demenca, dokumentarna oddaja, 10.25 Slovenski vodni krog: Škofeljščica, 11.05 Slastna kuhinja: Mineštra, 11.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 14.00 Zvezdana: Razsvetljen in neprilagojen, 14.45 Svetovni popotnik: Južni Atlantski ocean, 15.50 Lepo je deliti, dobrodelna prireditev Rdečega križa Slovenije, 17.20 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.15 Sanje o prihodnosti: Moda prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 19.15 Festival Arsana Ptuj: Tango Story, 19.55 Letni časi – Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski), 20.05 Sinji planet II: Globine, britanska dokumentarna serija, 21.05 Žrebanje Lota, 21.10 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 22.35 Ambienti, 23.05 Avtomobilnost, 23.40 Bleščica, oddaja o modi, 0.10 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 0.40 Videotrak, 1.45 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 17.09.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: Pred imenovanjem novega ministra za kulturo, 14.30 Pozabljeni Slovenci: Albin Belar, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Osmi dan, 16.05 Milko Lazar, skladatelj, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Zaljubljenost, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Spletna romanca, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Nesporazum, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal PONEDELJEK, 17.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Slovenski vodni krog: Hubelj, dokumentarna nanizanka, 8.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 10.35 Halo TV, 11.25 Dobro jutro, 14.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.15 Avtomobilnost, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, 19.20 Vetrnica: Na brezi, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Nigerija, 21.00 Pogrešani, švedska nadaljevanka, 21.50 Konfucij, britansko-kitajski igrano-dokumentarni film, 23.20 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.15 Videotrak, 1.20 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 18.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Zapovedi, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.45 Young Village Folk, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, 15.55 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Minin izum, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Durrellovi (II.), britanska nadaljevanka, 20.55 Južna Afrika – konec sanj Nelsona Mandele?, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Anica Hrast-Cucek, 2.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.30 Info-kanal Porabje, 13. septembra 2018 OD 14. septembra DO 20. septembra TOREK, 18.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Borovniščica, dokumentarna nanizanka, 9.15 Alpe-Donava-Jadran, 9.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.55 Halo TV, 12.50 Dobro jutro, 15.35 Dober dan, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Adrenalinci: Skok z elastiko, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Drugačen ženski svet: Indija, britanska dokumentarna serija, 21.00 Družinica, slovenski film, 22.35 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 23.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.35 Videotrak, 1.35 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 19.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Slastna kuhinja: Gobe z rikoto in orehi, 11.50 Umetnost igre, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Jurij Groznik, 14.35 Duhovni utrip: Atma krija joga, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Trobka in Skok: Mavrične barve, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Nisem čarovnica, koprodukcijski film, 21.35 Motus, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet: Iz roda v rod duh išče pot, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 19.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 10 domačih, 8.50 Turizem 365 - Naravne lepote Poljske, 9.20 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.20 Dober dan, 15.05 Čez planke: Stuttgart, 15.55 Ambienti, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Profesor Pustolovec: Planet papig, igrana nanizanka, 19.15 Vetrnica: Peka, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Currentzis - klasični upornik, nemški glasbeni dokumentarni film, 20.55 Žrebanje Lota, 21.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Jakov Fak, 21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 23.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.25 Videotrak, 1.30 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 20.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.05 Moj gost/ Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Seven Refractories, ognjevarni betoni, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Tanja Žagar, 18.05 Mala kraljična, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Filozofska pot Immanuela Kanta, ruska dokumentarna oddaja, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal ČETRTEK, 20.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Lobnica, dokumentarna nanizanka, 9.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.25 Halo TV, 12.20 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.55 Televizijski klub: Glasovi športnih prenosov, 14.00 Judo: svetovno prvenstvo, 16.00 Na lepše, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Otroški program: Op! 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Avtomobilnost, 20.50 Nogomet - evropska liga: 1. kolo, 22.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.50 Slovenska jazz scena: Jazz Kamp Kranj, David Gazarov in Emil Spanyi, 0.35 Videotrak, 1.40 Nogomet - evropska liga: 1. kolo, 3.30 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak Španska veleposlanica se je spoznavala z Monoštrom 4. septembra je Monošter obiskala španska veleposlanica Anunciada Fernández de Córdova, ki od maja 2018 vodi špansko veleposlaništvo v Budimpešti. Na občini jo je sprejel podžupan Béla Labritz, na pogovorih za zaprtimi vrati je sodelovala tudi gospodarska in trgovinska atašejka veleposlaništva Susana de Ibarrondo. Obisk diplomatk se je končal z ogledom baročne cerkve in obnovljenega refektorija. porabje.hu Muzej Avgusta Pavla TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/380-099. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice.