I P osamene Stevflket Navadne Din •—*75, ob nedelj ali Din 1*—. UREDNIŠTVO m ub*ja r Mari* b«n, mlW* it. 4, I. Mdgfar- UPRAVA k ~k«|a * Jurčič«! ■H« iH, pritličje dmo. T«k-*"• it Ji — SHS poMbM&ieovDi imtmm 2W 11.187. N» mHI. bn dcanja «■ nc •aka. — RakopM n m mčajo. Naslov Poštnina plačana v gotovi Cena danaime štev. Din -75 TABOR Posame zne številke: N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—% »TABOR* izhaja vsak dan, razve« nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—, za in®* zemstvo D 18* dostavljen na dota D 11'-—, na iikaznice D 10' — inserati po dojjovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR. )určičeva ulica £tev.4 Maksimovi«, NiniK In Nlklf konferiraio na Bledu Kuje se usoda Stjepana Radiča. i BEOGRAD, 13- Julija. Včeraj zvečer votranji minister Maksimovič odpoto-Bled. V političnih ‘krogli se pripi-^iV&žiiost nepričakovanega odhoda na Ri j m'™stra dejstvu, da se nahajata *n m- • ZT,na'nj' minister dir. Nimčič ^aZ™'ster za šume in rudie dir. Nikič. — konference ministrov nahajajočih k v**- Bledu je posvetovali se o ukrepih, « naj zadušili že v kali kakršenkoli ^rtcicen upliv voditelja HSS, Stjepana Jr^Jca. Notranji minister, ki uživa ,v, unovičevem kabinetu izreden ugled, odločno zavzel za dir. Nikiča, ka-'i^^S^Klavo j« Radič šc ipred dnevi ter-bo’ a^’ Maksimoviča so mnenja, da , vratno vztrajanje dr. Nikiča na vSCaanjem mestu znano omajalo stali-.^tj. Radiču med volilci, kar zaklju-^ejo predvsem iz prestopanja Radiče-Sfcrf ®”s^evi k Nikiču. Radikalski raini-eHot80 Vi bistvu za dosedanji kurs koali-tJ^® politike, vendar zahtevajo, da u-jj^Stjepana Radiča v HSS popolnoma z ^>av'^ Radič ie danes prispel ie mstrukcijajmi iz Zagreba m se E0! .11 nad eno uro posvetoval z TOnmtrskim predsednikom Uzunovičem. ■v iPo,,iSerC°?nava “ radikalsikih krogov, Radič povodom sestanka z Uzu-da vztraja HSS še vedno na zaihtevi, da demisijonira minister m?!?* Pavle R'adi(i je izjaviI v slučaju, da se njeni ®«tevi ne ugodi, stopila v najstrožjo 0-£^000 proti vsem političnim ukrepom za šutpe in rude, dr. Nikiča. Iz izvedenega ^ tudi zaključuje, da je edi-ir~JJ?men sestanka ministrov na Bledu, sm vprašanje, kako bi se Stjepana Ra-f)jia’ ‘^mirnega duha notranje politike«, vnema sodelovanju in udej-Ovanju vi političnem življenju. Maribor, sreda 14. julija 1926. Leto: VII. — Številka: 155. nUbežni kralj'1 v Švici Boris prispel v Laussane. — r®d poroko z angleško princezinjo. Ex kralj Ferdinand pri sinu. jLAUSANNE, 33v jiulija. Blolgarsku Boris je v spremstvu svoje sestre iev^S^e ’n sv°Wh pobočnikov Hadži-ln Draganova, prispel v Lausanne-» 1Kor se doznava v krogih, ki imajo oz-s kraljem, se namerava Boris »m^ti z neko angleško princezinjo. Ime ^.Ve ^zv0^ne^c Se ni znano. Kralj Bo-lV ostal nekaj dni v Lausanneu in bo f»*®5hodn.nh dneh sprejel svojega očeta ^ftnanda Koburškega. fcCURlH, (Avala) 13. julija. (Izvirno). ®*132S, Pariš 13.0750, London to i* 4lewyork 516.50. Milan 17.20, Pra-Dimai 72,9750, Buda pest 00.723 2-32% 122,9750, Brilssel 11.20, Bukarest Sofija 3.7250. Dnevna kronika Je v fran Detela- Po kratki bolezni 76, 11- t-m. umrl v Ljubljani v ra’vT,«+IV ‘?arosti vpokojeni gimnazijski sti m V" saam slovenski pisatelj zlate faidi : h tvesti dr. Fr. Detela. Bil S tem s'cer vnet kulturni delavec. Ča-” spomin! (itlel2 ^ Šmarju pri Jelšah’ sta se dej,.„r' ^»ja 1.1. poročila znana narodna o« gdč. Dora Debelak, učiteljice s r to K- Janko 0 i z e 1 j - A I- pruu Poštni kontrolor v Ljubljani- Kot Sinica s wisostvovaila §oIs»ki nadzornik in zdravnik dr. Alojzij Bilo anečool — Maturanti mariborskega učiteljišča iz I- 1880 in 1881 so se sestali 3. in 4. trn-v prijaznem Ljutomeru, vkljub skrajno slabem vremenu. Tam so nemoteno preživeli dva dni v spominu na dijaška in poznejša leta prisrčno in prijateljsko. Polovico jih je zadržalo ali slabo vreme ali bolezen. Najprvo je bil v soboto popoldan izlet od tam v Mursko Soboto, kjer jih je dobro poškropil »Jupiter pluvjus«. V nedeljo so vsi prisostvovali sv- maši za pokojne tovariše in profesorje. Nato so si iz ljutomerskih hribov ogledali okolico in Mursko polje. Zvečer 3- julija ob sestanku in 4. julija pri skupnem obedu so se vršili pozdravni, šaljivi govori in razne napitnice s petjem v prijaznem tovariškem in prijateljskem razpoloženju. Za dobro uspeli sestanek gre hvala vsem cenjenim gostom, tovarišem in pogosti-teljem. Za vsestransko dobro preskrbo vsa čast g. Seršenu- Za prihodnje leto je določen sestanek v Slovenjgradcu. — Živeli! — B- R. N. — Nazadovanje izvoza naše živine. Kako nazaduje pri nas ta velevažna panoga našega narodnega gospodarstva nam jasno dokazuje dejstvo, da prednjači v izvozu Mažarska, kljub temu, da je naša država po številu prebivalstva od nje dvakrat močnejša, a po obsežnosti zemljišč in pašnikov pa trikrat. Glavni vzrok stalnemu nazadovanju je iskati v splošno slabih gospodarskih razmerah in še slabših pogojih v katerih se razvija naše poljedelstvo in z njim v ozki zvezi se nahajajoča živinoreja. Pred svetovno vojno je mala Srbija izvažala .več, kakor izvaža danes Jugoslavija. .. Poljskim državljanom. Vsi poljski državljani, ki se nameravajo za stalno preseliti kam drugam; so dolžni v lastnem interesu obrniti se osebno ali pismeno poljskemu generalnemu konzulu v Zagrebu, Dalmatinka ul- 2. v svrho vpisa v register poljskih državljanov- Kot dokaz državljanstva je treba priložiti domovnico katerekoli poljske občine, kakor tudi potrdilo jugoslovanskega srez-kega poglavarstva, da dotičnik ni državljan kraljevine SHS, Poleg tega je treba nasloviti na konzulat tudi prošnjo za vpis v register poljskih državljanov. — Poljski državljani bodo dobili nato potrdilo o vpisu v register in konzularne potne liste za polovično takso. — Poplavna katastrofa v Vojvodini ne ponehava ampak narašča. Nove poplave, še večje od zadnjih, je povzročil Dunav, ki je radi silnega deževja v Avstriji in na Madžarskem zopet strašno naraste!. Naši najbogatejši kraji v Bački in Baranji so tik pred najstrašnejšo katastrofo- Dunav je od 11. na 12- t. m naraste! za 1.34 m. Narasla je tudi Sava radi silnega neurja in preloma oblakov nad Zagrebom in drugod. — 2000 železničarjev bo vrženih na cesto? Ljubljansko »Jutro« ugotavlja, da bo ljubljanska železniška direkcija radi nezadostnih kreditov v budžetu primorana vreči na cesto krog 2000 železničarjev- S tem pa bo ogroženo tudi redno vzdrževanje prog in sigurnosti prometa. Na tozadevne pr odstavke direkcije izjavlja vlada, da ne more pomagati. Radi-čevci snujejo po Sloveniji svojo strankarsko organizacijo železničarjev, njihovi poslanci pa niti s prstom niso ganili da bi preprečili redukcijo železničarjev. Res lepa ljudska stranka! — Glavna letna skupščina UJU se vrši od 8. do 10. avgusta t. 1. v Beogradu. Pred tem se vrše pokrajinske skupščine: 16. do 18. tm. v Celju za Slovenijo, 6. in 7. avg. v Zemunu za Hrvatsko in Slavonijo, ter istočasno v Beogradu za Srbijo in Črnogoro. Na glavnem kongresu bo zlasti predmet razprave reorganizacija UJU, burna debata bo pa o prosvetni politiki dozdajnih ministrov prosvete. —Nemiri v Perziji. Teheranski poročevalec »Morning Post« poroča, da je okrog 5000 Turkmenov napadlo perzijski mesti Bujnurd in Shirvalu in ju osvojilo. Posadki obeh mest sta se pridružili upornikom. Vladi udane čete se umikajo proti Kouhanu, da branijo Meške t. Tudi garnizija v Sal- nasu se je uprla in ubila višjega častnika. Na pomoč odposlane čete so pobile večje število upornikov in vzpostavile zopet red. — Ameriški krediti evropskim državam, Iz Washingtona poročajo, da so v prvih petih mesecih letošnjega leta dali ameriški denarni zavodi evropskim državam in raznim družbam 439 milijonov dolarjev kredita. Na prvem mestu je Nemčija, ki je dobila od ameriških bank 150 milijonov do larjev posojila. — Zračni promet nad Atlantskim oceanom. V ameriškem državnem oddelku za avijatiko, se proučuje na črt inženirja Arnstronga, ki si je zamislil redno zračno zvezo med Ameriko in Evropo na ta način, da bi se v Atlantskem oceanu zgradili umetni otoki, ki bi služili kot oporišča potniškim zrakoplovom. Otoki bi imeli 100 oralov površine in bi v polni me ri zadostovali svojemu namenu. Na teh otokih bi bili zgrajeni tudi razkošni hoteli, ki bi nudili potnikom obilo uflodja, svetilniki pa bi olajševali zrakoplovom polet preko oceana. — Prepovedani časopisi v naši kraljevini. Poleg neštetih drugih časopisov je prepovedano tudi razpečavanje sledečih časopisov: (italijanskih) »II Comunista«, »La Scintila«, »La veri ta« in »Gioventu Comunista«; »Hrvatski list« in »Danica Hrvatska«, ki izhajata v Newyorku; francoski »L’ Internationale de 1 Ensei-gnement«. »L’ Internationale Syndicale Rouge« in »La vie ouvriere«. — Nov uspeh francoskega finančnega ministra. Finančni minister Caillaux (Kajo), ki je 12. t- m. prispel v London, da sklene sporazum radi odplačevanja francoskih vojnih dolgov v Angliji, je hitro uspel- Caillaux in angleški zakladni minister Churchill sta dosegla popoln sporazum in zvečer ob 7. uri je bila pogodba že podpisana, PO SVETU. V neki bretonski vasi je bil prijet bogat kmet, ki je iz lakomnosti in v sporazumu s svojo ženo itnel nad 12 let zaprtega lastnega otroka v temni vlažni kleti. Ko so otroka privedli na svetlo so zdravniki konstatirali, da je izgubil vid in uporabnost udov. Vse telo je bilo pre-jedeno od črvov in v razpadajočem stanju. V glavnem mestu Švedske, Stokholmu imajo navado, da javno imenujejo dotič-nega, ki je plačal v poslovnem letu največ davkov- Letos je bil proglašen za -najbolj preračunljivega podjetnika izvoznik piva A. W. Jansson, ki je imel čistega dobička 56-380 šv. kron. Tudi v Palestini se je pričela borba med ljubitelji fesov in modernimi rnoha-medanci. Skupina mladih Arabcev, mo-hamedancev in kristjanov se je javno izjavila za odpravo fesa, radi česar je prišlo v mestu do nemirov. Da bi se našla srednja pot in preprečili spopadi, je nek arabski časopis predlagal, da se prične uporabljati mesto pokrival beli beduinski prt ovit okrog glave- V Koreji so izbruhnili poulični nemiri, katerih vzrok je napad prebivalstva na nekega amerikanskega misijonarja, ki je zasačil nekega dečka pri tatvini jabolk in mu vžgal na čelo znamenje tatu, kar je izzvalo med tamkajšnjim prebivalstvom veliko razburjenje. Ko je ljudstvo hotelo linčati misijonarja, so sc zanj potegnile oblasti in prišlo je do splošnih spopadov med domačini in priseljenci. V Porenju so poplave napravile o-gromno škodo. Med odplavljenimi predmeti so bili tudi sodi polni vina. V bližini Uerdingena so prebivalci ulovili 1000-li-terski sod in ga na mestu navrtali- Kdor je hotel, si je lahko točil. Kmalu se je nabralo veliko število vinskih bratcev, ki sp z veseljem praznili čaše zlate porenj-ske kapljice. Ko se je približala narodni prireditve policija, je bilo pijanih že o-krog 300 ljudi, a v sodu se je občutno poznala Požrtvovalnost t>esk*e okolice. PoiiSIcnš drobiž Maribor, 13. julija. Ves interes vlade in javnosti je koncentriran te dni na katastrofalne poplave v Vojvodini in drugih delili države. — Vkljub temu pa tudi politično življenje ni popolnoma počivalo, zlasti ker so se včeraj vrnili ministri, ki so bili v Pragi in pozneje pri Pašiču v Karlovih Varih- Pričele so se nove zakulisne borbe. Radičevci vztrajajo na tem, da mora dr. Nikič iz vlade. Namigujejo tudi, da bosta morala iti dr- Šuperina in dr. Krajač. Radikalski ministri pa so se vrnili s Pašičevo »poreko«, da se mora Stepana Radiča radi nelojalnosti izločiti iz javnega življenja in da poprej ni mogoče resno sodelovanje- čuje se. da je v tem smislu kralju predočil situacijo tudi dr. Nin-čič, in da je bilo to stališče sporočeno preko Pavla Radiča tudi Stepanu Radiču. Ninčič je bil na Bledu predvsem radi likvidacije spora med našo državo in bivšo črnogorsko dinastijo ter rešitve s tern^ zvezanih materijalnih vprašanj. — Bivša črnogorska dinastija se je odločila se odpovedati vsem političnim aspiracijam, ^ radi česar ureditev apanažnega vprašanja ne bo težavna in so tozadevni že izdelani načrti bili baje že poprej obojestransko odobreni. • Šef SDS Svetozar Pribičevič ne miruje. Po krasno uspeli turneji v Sandža-ku je 11. t-m. imel velik zbor v Kosovski Mitroviči. Med navdušenim vzklikanjem naroda je v živih besedah slikal protinarodno in državi škodljivo politiko radikalne stranke. Zrušiti se mora nesposobna vlada in nesposoben državni aparat, ki danes služi "tmo partiji, gazi moralne in državne zakone, izkorišča, zlorablja siromašne naseljence. Ta režim nam dela sramoto in izpodkopava naš ugled pred svetom. Treba ustvariti iz vseh onih, ki hočejo državi in narodu dobro, novo veliko stranko, ki bo rešil a državo propasti. Včeraj 12- t-m. je zboroval Svetozar Pribičevič v Paračinu v Srbiji. Vsa Srbija se je razgibala, ideja Svetozara Pribi-čeviča prodira vedno globje tudi v tej deželi. Dočim se med vladnima skupinama in v vladnih strankah samih nepresta no obnavljajo intrige in se krha, koraka Svetozar Pribičevič trdih korakov prekoi cele države in oznanja nov evangelij bratske ljubezni in ljubezni do velika skupne domovine, ki jo treba rešiti pred lastnimi grobarji. Sil 1! Cena Din 50'— Miklošičeva slavnost v Ljutomeru Dne 8. avgusta se odkrije v Ljutomeru spomenik dr- Franu Miklošič-u, ob 35. letnici njegove smrti. Vspored slavnosti: ob pol 13- uri pozdrav gostov vi imenu pripravljalnega odbora; slavnostni govor dr. R. Nachtigala; odkritje spomenika in prevzem v varstvo tržke občine, petje in godba. Govorniki, ki niso na vsporedu, se naj javijo pripravljalnemu odboru v Ljutomeru ter se prosijo, da radi pičlega časa omejijo svoje govore na največ pet minut. Po slavnostnem obedu, ki ga bo priredila tržka občina Ljutomer povabljenim gostom, si bodo gostje lahko ogledali Miklošičevo rojstno hišo v Radomer-ščaku in Vrazov dom v Cerovcu ali pa se udeležili velike prleške veselice v Seršenovem logu pod nr •••rsm: »Prleški den«- Kar more nuditi n:\š'