ŠTAJERSKI GOSPODAR
Erseneint leden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: / n der Ostmark., vierteljährlich RMi 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Pos fs checkkonto Wien Nr.550JQ
Nr. 31 - IV. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 5. August 1944_Einzelpreis 10 Rpf
Odgovor nemSKcüa naroda
i
Vsa Renčita se uvršča v sklenjeni fronti za boj, ki odloča o življenju in smrti Sovražni sve< je vzdramil poslednje speče sile v nemškem narodu — Boj in delo do iivojevanja dokončne zmage — Vposfava bo zajela vse sile naroda
V notranjosti našega lista objavljamo globoko zamišljen govor, ki ga je imel Reichs-minister dr. Goebbels preteklo sr^do v svoj-stvu Poverjenika Reicha za totalno vojno vpostavo nemškega naroda. Misli, ki so bile razvite v omenjenem govoru, so tako izčrpno obdelale vso problematiko totalne mobilizacije nemških narodnih sil, da bi bilo pravzaprav odveč, še kaj pristavljati. Spričo resnosti časa, v katerem živimo, pa ne bo odveč, ako na uvodnem mestu spregovorimo o smislu zbiranja vseh sil, ki jih mora nemški narod zbrati, da bi se ubranil generalnega naskoka sovražnikov.
Nemški narod v svoji zgodovini še ni bil postavljen pred tako težko nalogo kakor v sedanji vojni. Kmal«"bo minulo pet let, odkar strežejo sovražniki po življenju nemškega naroda, ker ne dopuščajo, da bi si oblikoval svoje politično, socialno in gospodarsko življenje po zakonih in spoznanjih, ki so se rodila iz idejnega zaklada nacionalsocialistič-nega gibanja. Sovražnemu taboru je bilo pred petimi leti čisto vseeno, kako bi se rešilo vprašanje mesta Danzig. Iskali so vsako priliko, ki bi jim bila omogočila zažgati bakljo svetovne vojne proti vsemu, kar je nemškega. Govorili so tedaj o nedotakljivosti dote danje Poljske, vse njihovo politično hotenje pa je šlo za tem, da izzovejo vojno, ki naj b' povzročila v svojih zadnjih posledicah zlorr Fiihrerieve nacionalsocialistične Nemčije. V zmagovitih pohodih, kakor jih doslej ne be leži zgodovina, je nemški vojak pariral ne sramno izzivanje sovražne koalicije. Vojn-' dogajanje je zanesel daleč v sovražne dežel ter je tako v plrvih treh letih odvrnil o'1 svoje domovine rušenje, uničevanje vrednot in prelivanje krvi. Ker sovražni tabor ni moge1 nikjer premagati nemškega vojaka, je začel zlasti v zadnjih dveh letih skoraj sistema tično rušiti nemška mesta, uničevati nemšk<-kulturne dobrine, naselbine, ubijajoč tako np tisoče in tisoče nedolžnih žrtev v nemški do movini. Dogodki zadnjega leta so doprinesl' dokaz, da se pripravlja sovražna koalicija plu tokracije in boljševizma za generalni nasko' na Nemčijo in na Evropo. Zavest nemškega človeka, da gte za boj na življenje in smrt je rasla v premi črti z napori sovražnega ta bora. Nemški jrojak se je od prvega dne svojega boja zavedal, da mu ne bo ničesar pri hranjeno, nasprotno, da bo moral z nadčloveškimi silami braniti golo življenje svojega naroda. Tako je bil nemški vojak v svojem občudovanja vrednem požrtvovanju in v svoji edinstveni hrabrosti vzor in svarilte obenem.
Povsem pravilno je ugotovil dr. Goebbels v svojem zadnjem velikem govoru, da nemški narod doslej še ni zbral vseh svojih razpoložljivih sil za boj, ki odloča o zmagi, istovetni z življenjem, ter o porazu, ki bi bil začetek konca za ves nemški narod.
Nauk, ki ga črpa nemški narod iz dosedanje nadčloveške vpostave svojih vojakov na frontah, je bil pravočasno zapopaden v najširših plasteh in vrstah vsega nemškega naroda. Sedaj gre za to, ali so bile vse dosedanje žrtve nemškega naroda zastonj ali ne. Narod bi se obremenil S: strašno krivdo, ako ne bi opravičil teh ogromnih žrtev za svojo svobodo in za svobodo ostalih evropskih narodov. Toda genij nemškega naroda še ni nikdar odpovedal, zlasti ne tedaj, kadar je bil v nevarnosti. Da je sedanja nevarnost smrtna, ni treba še posebaj povdarjati. Zadostuje samo pogled na fronte, kjer butajo valovi sovražnih armad ob jekleni nemški branik. V nemških rokah je sedaj, ali bo narod vse do-
bil, kar mu obeta zarja zmage, ali pa bo vse izgubil in utonil v grozi brez konca.
V taki uri je tedaj zadonel klic po totalni mobilizaciji vseh razpoložljivih sil. Sleherni Nemec je razumel ta klic in tako je po vsej Nemčiji liki orkanu zabučala pripravljenost src in pesti, Ves nemški narod se hoče uvrstiti v tisto silno fronto, ki se bo borila častno vse dotlej, dokler ne bo v zadnji bitki izsilila odločitev v tej vsiljeni mu vojni. Sedaj ni nikjer žrtve, ki ne bi bila dovolj velika, da je narod ne bi položil na oltar svoje svobode in neodvisnosti. Nemški človek se zaveda, da je postalo spričo te borbe majhno in nesmiselno vse, kar ni povezano s to gigantsko borbo na življenje in smrt. Zaveda se, da je vse, kar poseduje in ljubi, brez vrednosti v tistem trenutku, ko bi sovražnik preplavil Reich in dobil oblast nad nemškim narodom. Žrtvovati je treba tedaj vse, ako je ta žrtev v službi obrambe in bodočega nemškega naskoka na sovražni svet. Pravilno je zapisal te
Dr. Goebbels beim Führer
Der Führer und Reichsminister Dr. Goebbels, der zum »Reichsbevollmächtigten für den totalen Kriegseinsatz« bestellt wurde', im Führerhauptquartier	Presse-Hoffmann (Sch)

Potek k
Na vzhodni fronti so nemške čete po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 27. julija t. L, odbile v odseku Lem-berg-Stanislau številne sovjetske napade ob velikih izgubah za sovražnika. Jedro mesta Lemberg držijo naši grenadirji še nadalje proti vsem boljševiškim napadom. Medtem se je vzdrževal v področju Jaroslava in Lublina močan sovražni pritisk. Mesto Lublin je bilo po srditem boju prepuščeno sovražniku. Na obeh straneh Brest-Litovska, pri Bialystoku in vzhodno od Kovna so bili razbiti vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte. Lokalni vdori so bili pri tem zapahnjeni. Pri Ponevišu so se medtem razvili boji s sovražnimi izvidniškimi in oklopniškimi konicami. Med Diinaburgom in Finskim zalivom so se tudi včeraj zrušili številni sovjetski napadi ob krvavih izgubah za sovražnika. Mesto Narva, ki se je nahajalo v eksponiranem frontnem loku, je bilo po načrtnem uničenju vseh vojaško važnih naprav na povelje izpraznjeno. Napadi proti našim skrajšanim, par kilometrov bolj zapadno ležečim postojankam so ostali brez uspeha. — V času od 24. junija do 24. julija je bilo na vzhodni fronti uničenih 924 sovjetskih tankov. — Močni odredi nemškega letalstva so učinkovito posegali v boj na posameznih težiščih ter bo pri tem razkropili številne sovjetske kolone. Pri tem je bilo uničenih 35 sovražnih tankov in nad 400 vozil. Ponoči so težka bojna letala napadala sovražne priprave okrog Lublina.
28. julij: Na vzhodni fronti se je velika Obrambna bitka med Karpati in Finskim zalivom glede srditosti še stopnjevala. Sovražniku je uspelo na raznih odsekih deloma globoko vdreti v našo fronto. Da bi se prištedile Bile, so bili izravnani nekateri eksponirani frontni loki na posameznih odsekih. V teku te frontne izravnave so bila mesta Lemberg, Brest-Litovsk, Bialystok in Diinaburg izpraznjena po uničenju vseh vojaško važnih naprav. V Galiciji so se umaknile naše čete na povelje na nove postojanke pred Karpati, odbijajoč na to vse napade pritiskajočih boljševikov. Zapadno od reke San se odigravajo menjajoči se boji s prodirajočimi sovražnimi konicami. Med gornjim Bugom in med Vislo
dni neki nemški list: V tej uri se ne borimo sa kak svetovni nazor, tudi ne za kak koš-iek zemlje ali za našo pravico, satj se borimo za. svoje golo življenje V mnogih delih Evrope je sovražnik že pokazal, kaj ima pričakovati nemški narod, ako bi se posrečilo sovražniku prenesti vojno vihro na nemška tla. Italija, Normandija, Poljska, itd. dokazujejo na nepopisni način, v kakšni obliki pripravlja sovražnik »bodočnost Evrope«. Nobenega dvoma ni, da bi skušal sovražnik, ako bi mu to uspelo, vdreti v srce Nemčije. Toda sovražnik se vara, kajti nemški narod zbira v tej uri vse svoje sile. Sledil bo udarec za udarcem in čim besnejši je naskok sovražnikov, tem hujši bo odpor nemškega naroda. Sovražna koalicija bo občutila že v doglednem času ta odpor, ki se bo stopnjeval s tistim fanatizmom, ki je že od nekdaj odlikoval vse borce la Fiihrerjevo idejo.
Odgovor nemškega naroda v smeri totalne mobilizacije vseh razpoložljivih sil je izpadel tako, kakor je v interesu Nemčije in Evrope. Nemško vodstvo je lahko zadovoljno, kajti poslej v vrstah poštenih Nemcev, ki so v ogromni večini, ni nikogar, ki ne bi vpostavil yse, tudi svoje življenje.
fHSočan sovfetski pritisk pri Varšavi in v Baltiku — Učinkovita nemška obramba na vseh odsekih vzhodne Ironte
Karte zu den Kämpfen im Raum um Lemberg
Scherl-Biiderdienst-M.
so bili odbiti številni sovjetski napadi v srditi borbi ter po uničenju številnih sovražnih tankov. V odseku Bialystok-Kovno so se zrušili lokalni napadi boljševikov. Severno od Kovnega se odigravajo srditi boji s sovražnimi oklopniškimi in izvidniškimi odredi. Med Diinaburgom in med Finskim zalivom so se zrušili zopet številni težki sovjetski napadi ob velikih izgubah za sovražnika. Močni odredi nemškega letalstva so podpirali obrambne boje vojske ter uničili v nizkih poletih 71 sovražnih tankov ter nad 400 vozil. Ponoči je nemško letalstvo bombardiralo kolodvor v Vilni ter zbirališča sovjetskih čet zapadno od Lublina.
29.	julij: Nemške čete so pred Karpati zavrnile srdite sovjetske napade deloma v protinapadih. Vzhodno od velikega loka Visle se preriva sovražnik z močnimi silami k obrežju reke. Poskus prekoračenja reke je bil preprečen. Jugovzhodno od Varšave ter pri mestu Siedlce trajajo srditi boji. Med srednjim Bugom in Kovnom so odbile naše čete vse sovražne poskuse prodora. Medtem se je ojačil sovražni pritisk v odseku Kovno-Riga. Kljub žilavemu odporu branilcev je uspelo sovražniku prodreti v mesto Schaulen. Sovražne sile, prodirajoče proti mestu Mitau, so bile v protinapadu zavrnjene iz mesta. Na fronti med Diino in Finskim zalivom so se zrušili tudi včeraj vsi sovražni napadi ob istočasnem uničenju 43 sovražnih tankov. Odredi nemškega letalstva so uničili 40 nadaljnjih tankov, številne topove in več sto vozil. Ponoči je sledil koncentričen letalski napad na kolodvor Molodečno, kjer so bombe povzročile velike požare in silne eksplozije med transportnimi vlaki. V Kirkenesu so naši letalci zbili 12 sovjetskih letal.
30.	julij: Na vzhodni fronti so nemške čete pred Karpati, južno in severno od Reichshofa
odbile sovražne napade ali pa jih zaustavile. V velikem loku Visle so vrgle naše čete sovražnika, ki je prekoračil reko v protinapadu. Med Varšavo in Siedleem se nahajajo nemške čete še nadalje V težkih bojih s prodirajočimi sovjetskimi silami. Mimogrede odrezana posadka mesta Brest-Litovsk se je prebila skozi naše črte skupno s svojimi ranjenci. Med srednjim Bugom in Olito so naše četo zaustavile srdite napade boljševikov pri Bialy-stoku in severovzhodno od Augustova. Pri Kovnem je pričel sovražnik svoj pričakovani velenapad. V srditih bojih ter v protisunkih naših oklopniških odredov je bilo zapahnje-nih»več vdorov. V Letonski so ostali sovražni napadi na Mitau ter severovzhodno od Po-neviša brez uspeha. Med Diino in jezerom Peipus so obdržale nače čete svoje postojanke po boju z močnimi sovjetskimi odredi. Popo-len obrambni uspeh so dosegle nemške čete ob prekopu pri Narvi, kjer je sovražnik z močnimi silami zaman napadal naše postojank«. Nemško letalstvo je tudi topot uspešno bombardiralo sovražna izkrcavanja na Visli ter zbirališča čet vzhodno od velikega loka Visle.
31. julij: Na zapadu se odigravajo med Karpati in med Finskim zalivom tudi nadalje srditi in siloviti boji. Pred Karpati so se zrušili številni sovražni napadi. V področju Varšave je bil preprečen v težkih bojih prodor močnih sovražnih sil v mesto. Po zavrnitvi opetovanih sovjetskih napadov na Siedlce so se naše čete umaknile tam na nove postojanke proti severu. Med srednjim Bugom in Olito se je fronta vzdržala. Pri Kovnem so boljševiki nadaljevali svoje napade ter so se kljub žilavemu odporu naših čet polastili imenovanega mesta. Na Letonskem se odigravajo srditi boji za Mitau ter pri Birzenu. Zapadno od Ostrova, so bili zavrnjeni boljševiški napadi. V ožini pri Narvi so naše divizije skupno z edinicami voine mornarice tudi včeraj odbile vse močr.e poskuse pi odc.ra boljševikov v trdi), bojih. Sovražnik je imel zelo velike izgube na ljudeh in materijalu. Letalstvo je v nizkih -poletih uničilo številne tanke in topove ter več sto vozil.
1. avgust: .Ha. vzhodnem obronku Karpatov prodirajo sovražne sile proti cesti Beskid-skih^ prelazov, kjer so se razvili protinapadi. Med izvirom Dnjest.ra in velikim lokom Visle so zavrnile naše oklopniške divizije v več odsekih, uničujoč veliko število sovražnih tankov. Ob velikem loku Visle so bili vsi boljševiški poskusi forsiranja reke izjalovljeni z izjemo enega samega vdora. Pri Varšavi še traja močan sovražni pritisk. Med srednjim Bugom in Augustovom so se umaknile naše čete po načrtu kljub ostremu pritisku sovražnika ob obrambi številnih sovražnih napadov. Zapadno od Kovna je sovražnik napadal brez uspeha na obe straneh reke Memel. V Ma-riampolu se odigravajo srditi poulični boji, istotako v mestu Mitau. Pri Birzenu so vrgli Nemci sovražnika v protinapadu. Istotako so bili vzhodno od Diine v protinapadih uničeni vsi sovražni sunki. Pri Narvi sovražnik ni več nadaljeval svojih velenapadov z ozirom na izgube prejšnjih dni. Letalstvo je uspešno posegalo v težišča bojev na zemlji ter je pri tem uničilo 300 sovražnih tankov.
Težki
Dne 27. julija je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so bile južno od Caena naše dne 26. julija zopet izvojevane postojanke utrjene. Naše čete so jih držale proti obnovljenim lokalnim napadom sovražnika. Vzhodno od Caena je nemška artilerija razbila priprave sovražnih oklopniških odredov. Zapadno od Caumonta je dosegel sovražnik par lokalnih vdorov, ki so pa bili zapahnjeni ob istočasnem uničenju 45 sovražnih tankov. Ameriški odredi so v področju zapadno od St. Lo-a nadaljevali svoje napade z močnimi silami. Sovražni skupini 20 tankov s pehoto je uspelo prodreti do Canisy-ja. Pet tankov je bilo uničenih. Tu in v področju Marignyja so se razvili srditi boji. Severno od Perriersa so držale naše čete svoje postojanke proti vsem sovražnim napadom. — Povračilni ogenj na London deluje neprestano. — V Italiji je sovražnik južno od Firence tudi včeraj zaman poskušal prodreti našo fronto. Vsi valovi sovražnih napadov so obležali pred našimi postojankami ob velikih izgubah. -— Ameriški bombniki so napadli naselbine v jugovzhodni Nemčiji ter v Romuniji. Protiletalska obramba je uničila 42 sovražnih letal, med niimi 35 štirimotor-nih bombnikov. Romunski lovci so zbili devet ameriških lovcev. Ponoči so vrgla sovražna letala bombe na Hamburg ter na Tilsit. Zbi-tih je bilo šest sovražnih letal.
28.	julij: Na obeh straneh mesta St. Lo so nadaljevali Amerikanci svoj velenapad ves dan. Vzhodno od St. Lo-a so jim uspeli samo nekateri nebistveni vdori, jugozapadno od St. Lo-a pa so bile naše čete v srditih in za obe stiani izgubepolnih bojih potisnjene proti jugu in jugozapadu. Protinapadi za zamašitev fronte, ki je bila na nekaterih mestih raztrgana, so v teku. Uničenih je bilo 75 sovražnih tankov. Pri Caenu je sovražnik zaman nadaljeval svoje napade. Torpedna letala so v zalivu reke Seine uničile sovražno petrolejska ladjo s 4000 brt, obenem pa poškodovan štiri transportne ladje s 25 000 brt ter nekega ru-šilca. — Nad velikim Londonom traja skoraj neprestano težki povračilni ogenj orožja V 1«.
—	V Italiji je obtipal sovražnik celokupno našo fronto s pomočjo številnih lokalnih napadov. Težišče sovražnih izvidniških sunkov je bilo južno od mesta Firence ter ob jadranski obali. Vsi napadi so bili ob naših postojankah odbiti. Od ranih jutranjih ur je sovražnik začel na Uroki fronti južno od Firence s svojim velenapodom. Razvili so se srditi boji.
—	Ameriški bombniki so bombardirali Budimpešto. Nemška in madžarska obramba sta uničili 29 sovražnih letal, med njimi 26 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči so vrgla sovražna letala bombe na zapadno Nemčijo in na Insterburg v Vzhodni Prusiji. Zbitih je bilo troje letal.'
29.	julij: Na zapadnem delu normanskega mostišča se je sovražni velenapad včeraj še bolj razširil. Vzhodno od St. Lo-a so bili odbiti močni lokalni napadi. Južno od Moyona in Villebaudona so bile v protinapadu razbite sovražne napadalne konice. Bolj zapadno je sovražnik z novimi rezervami po srditih bojih prodrl bolj proti jugozapadu. Na zapadnem krilu mostišča so se naše divizije umaknile močno pritiskajočemu sovražniku na obeh straneh mesta Coutances. V novih postojankah so bili potem odbiti vsi sovražni napadi.
—	Povračilni ogenj na London deluje slej kot prej. — V Italiji se je zrušil krvavo drugi sovražni velenapad proti Firenci. Ob najjačji artilerijski pripravi je butal sovražnik z os-merimi divizijami proti naši fronti, ne da bi dosegel kak uspeh. Na ostali fronti se je ome-
y
türmen
clip
Vposiava oklopniškšSi odredov proti inglo-Amerilcancem lovi poskusi prodora pri Firenci zrušeni v nemškem ognju
jil sovražnik na slabotnejše napade zapadno od reke Tiber ter v obalnem odseku, toda brez uspeha. — Ameriški bombniki so napadli naselbine v srednji in zapadni Nemčiji, med drugim tudi Wiesbaden in Merseburg. Ponoči sta bila Stuttgart in Hamburg cilj sovražnih terorističnih napadov. Uničenih je bilo 97 sovražnih letal, med njimi 95 štirimotor-nikov.
30. julij: V Normandiji so bili včeraj krvavo odbiti vsi sovražni poskusi prodora nemške
težke lokalne napade južno in južnovzhodno od mesta, in sicer brez uspeha. ■— Ameriški bombniški odred je včeraj bombardiral Budimpešto ter nekatere druge kraje na Madžarskem ter na Hrvatskem. Nemške in madžarske obrambne sile so uničile 15 sovražnih, letal, med njimi 11 štirimotornih bombnikov. Nemške podmornice so potopile troje trgovskih ladij z 22 000 brt, dve stražni ladji ter nekega minolovca.
1. avgust: Naše čete so se v Normandiji
rnénf/f
Ovf*> PivdMi?^
'nouvitM
„/-ftmt
Carentan^-
j
»¡râv ^
% hvi
tyir/ù
fCoutances
•HtMteu

fo/nrr/M
•JTi)"'**/,
Olk
•Oria

Pfhirry /ij/ra/frr %Udrmxf j/	«
Mklrm/fc /jetarte
t/imeyr
•tony Oorfitny
Melsmjr
\tuœ Jírímx»r


O 'O 20 30 ¿O fo/fm ——-—---— fisert&hn
•Xximm/'
Karte zu den schweren Abwehrkämpfen in der Normandie
Scherl-Bilderdienst-M.
fronte. Na zapadnem krilu so predrle naše mimogrede od glavnih sil odmaknjene divizije v smeri od Coutancesa sovražne črte proti jugu ter so zavzele nove postojanke v področju Gavray-Trelly. —- Nad Londonom in zunanjimi predmestji deluje še vedno povračilni pgenj »V 1«. — V Italiji so razbile naše čete tudi včeraj vse napade sovražnika v svrho prodora proti Firenci. Jugozapadno od mesta vdrlega sovražnika so naše čete zavrnile po Srditem boju. Pri čiščenju italijanske etape so izgubili teroristi v času od 22. maja do 24. julija 8300 mrtvih in 7500 ujetnikov. — Ameriški bombniki " so terorizirali Srednjo Nemčijo in mesto Bremen. Zbitih je bilo 34 sovražnih letal, med njimi 31 štirimotornih bombnikov.
31. julij: Sovražnik je v Normandiji razširil svoj velenapad, ki ga vodi z veliko materi-jalno vpostavo, na vso fronto od Caena do zapadne obale polotoka Cotentin. Boji se vrše na obeh straneh s stopnjevano srditostjo. Južno od Hottota so bili razbiti vsi sovražni napadi. Na obeh straneh mesta Caumont se je posrečil sovražniku globlji vdor v našo fronto. Razvili so se protinapadi. Severo-zapadno in zapadno od mesta Toringny sur Vire so se izjalovili močni poskusi prodora Amerikancev. Izredno srditi boji besnijo južno od Sourdevala in, južno od Cerencesa. Proti sovražniku, ki je globoko vdrl v naše postojanke, so bi!i vpostavljeni oklopniški odredi. — Nad Londonom skoraj neprestano težak povračilni ogenj. — V Italiji sovražnik svojega velenapada na Firenco vsled izgub včerajšnjega dne ni nadaljeval. Izvajal je le
med Hottotom ter med reko Vire upirale hrabro težkim sovražnim napadom. Nato so se umaknile v nekaterih odsekih par kilometrov proti jugu. V novih postojankah so bili vsi napadi močno pritiskajočega sovražnika odbiti. Tudi severovzhodno od Percy-ja so se izjalovili z močnimi oklopniškimi silami ter z artilerijo podprti sovražni napadi. Na zapadnem krilu je sovražnik globoko vdrl v naše postojanke ter je bil tik južno mesta Avran-ches zaustavljen v protinapadu. Še v večernih, urah so se na vsej fronti razvili težki boji. V vzhodnem delu mostišča je stopnjeval sovražnik svoje artilerijsko delovanje do bobnajo-čega ognja. Letalstvo je ponoči učinkovito napadalo sovražna zbirališča čet in priprave -severozapadno od Avranchesa. — Povračilni ogenj so beležili nad Londonom po dnevu in po noči. — V Italiji je sovražnik obnovil svoje poskuse prodora v smeri na Firenco. Vsi ti poskusi so se zopet zrušili ob neomajnem odporu naših grenadirjev in padalcev ob težkih in krvavih izgubah za sovražnika. Par lokalnih vdorov je bilo zapahnjenih. Boji trajajo na obeh stfaneh z največjo srditostjo. — Ameriški bombniki so včeraj bombardirali Bukarešto ter področje pri Ploestiju. Nemške in romunske sile so zbile 11 sovražnih letal.
1
Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerel-Ges. m b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner. Hauptschriftleiter: Fredrich Golob; alle in Marburg/Drau, Badgasse t
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10 April 1943 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.

Vse, (0
za bc
Nemški narod je v tej vojni na življenje in smrt pripravljen vpostaviti vse svoje moralne in materijalne rezerve, da bi izsilil odločitev v svojo korist - Dr. Goebbels o dogodkih 20. julija ter o njihovih posledicah za totalno vpostavo domovine
Preteklo sredo, ko je bila zadnja številka »Štajerskega Gospodarja« takorekoč že v stroju, je zvečer spregovoril Reichsminister Dr. Goebbels nemškemu narodu. V svojem pomembnem, vso sedanjo situacijo ¿ajemajočem govoru je izjavil minister sledeče:
»Moji nemški sonarodnjaki in sonarodnjakinje! Dolgujem nemškemu narodu poročilo o dogodkih 20. julija ter o posledicah, ki jih bo izvajati. Za to so me zaprosili v neštevilnih pismih iz vse dežele. Kljub temu pa sem mislil, da bom moral počakati še par dni, da bi se med tem odkrilo poslednje ozadje teh sramotnih dogodkov. To je sedaj slučaj. Glede teh dogodkov ni ničesar, kar bi se moralo zamolčati ali olepšati. Dogodki govorijo tako jasno in razumljivo, da jim lahko podamo besedo. To hočem storiti v treznem in jiešminkanem poročilu. Nemški narod ima vse polno vzroka, črpati iz tega poročila ojačeno sigurnost bodoče zmage naše pravične in pod božjo zaščito stoječe stvari, pa tudi naši sovražniki se bodo komaj laskali upanju, da je ta nesramni in zavratni udar proti Ftihrerju in njegovi državi koristil tudi v najmanjšem njihovi stvari. Prepiičan sem, da ni nesreče in nobene nevarnosti, ki se končno ne bi spremenila v našo korist.
Prvi vtis
Ko sem pretekli četrtek opoldan prejel iz Füh-rerjevega glavnega stana telefonsko poročilo o nesramnem zločinu, ki je bil malo preje storjen proti Führerju in njegoyim najožjim vojaškim sa-trudnikom, se mi je zgodilo tako, kakor se je zgodilo pač vsem Nemcem, ko je par ur pozneje prišla vest po radiu: za trenutek sem imel občutek, kakor da 6e mi inajejo tla pod nogami. V duhu 6em zagledal apokaliptične slike zgodovinskih možnosti, ki bi se bile izcimile iz tega strahopetnega in nizkotnega atentata za naš narod ter za vso Evropo v slučaju, da bi se bil atentat posrečil. Nad neštevilne milijone pridnih nemškin delavcev, kmetov," vo j alfo v in inteligentov bi se bila razlila ob takih okolščinah nesreča, katere si sploh ne bi mogli predstaviti, izzvana po roki tajnega zločinca, ki je po nalogu častihlepne, brezvestne male klike hazarderjev dvignil svojo roko, da bi končal najdražje življenje, ki ga poznamo na zemlji. Nato pa je napolnila moje srce skoraj religiozna pobožna zahvala. Ze mnogokrat, toda nikdar tako vidno in nedvoumno kot tokrat, sem doživel, da izpolnjuje Führer svoje delo pod zaščito Previdnosti in da je ni nesramnosti in perfidnosti, ki bi ga zamogla preprečevati ali zadrževati. S tem pa je božja usoda, delujoča nad vsem človeškim delovaniem, pokazala s svojim prstom, da mora biti to delo, četudi se mu zoper-stavljajo še tako velike težave, biti dokončano.
Izdajalska klika
Pri meni sta bila dva ministrska tovariša v svrho Tazgovora, ko je prispela vest iz Führerjevega glavnega stana. Takoj mi je bilo jasno, da tegu zločina ni mogel storiti nobeden izmed stavbnih delavcev, ki so zaposleni v Führerjevem glavnem stanu. Kakšen in»eres pa naj bi imel delavec ali sploh kak pošten Nemec na tem, dvigniti svojo roko proti Führerju, ki je vendar upanje naroda in čegar življenju in delu se imamo za vse zahvaliti. Ta zavratni atentat je mogel izvršiti samo zelo zloben in propadli človek. Vedel sem tudi, v katerih krogih ga je bilo treba iskati. Ob štirih popoldan je začela za njim stoječa mala izdajalska klika presti svoje niti, kakor smo to pričakovali.
Atentator, neki grof Stauffenberg, je prispel medtem 6 kurirskim letalom v Berlin ter je pri-\nesel zlagano vest, da je Führer atentatu podlegej in da imajo zločinski častihlepneži odprto pot za svoje delovanje. Atentat so izvršili, da bi osvobodili nemško vojsko prisege ter da bi nato, kakor so mislili v svoji zaslepljenosti, v umetno izzvani zmešnjavi z lahkoto potegnili vojsko na
svojo stran ter jo vpostavili za svoje podle načrtu, hlepnežev, ki so hoteli omadeževati spomin svojih Pod pretvezo, da morajo ščititi politično vodstvo padlih tovarišev ter'pa6ti boreči se fronti v hrbet, Reicha, so izdali — čeprav so samo kratko časa pobit od vojske same.
posedovali aparat v BendlerstraBe — berlinskemu Nobenemu vojaku in oficirju se ni treba sra-stražnemu bataljonu povelje, obkoliti vladni cen- movati, da nosi isto uniformo, ki so jo nosili ti trum, s čimer je bilo njihovega uporniškega de- hazarderji oziroma so bili nevredni jo nositi, lovanja konec Pozabili so namreč, da je berlinski Kakšnega stanu še ni diskreditiralo dejstvo, da stražni bataljon, slično kakor vsi odredi ^nemške ie imel v svodih vrstah tudi nekaj zločincev, vojske, sestavljen iz fanatičnih nacionalsocialistov Uniformo nemške vojske reprezenti^a na stotisoče ter da je komander major Remer, ki si je pri nemških vojakov, ki so v njej padli za Fiihrerja bliskovitem uničenju protidržavnega delovanja te in narod ter milijone drugih, ki svoje življenje brezvestne klike pridobil veliko zaslugo, takoj dnevno in ob vsaki uri vpostavljajo na fronti za prihitel k meni, da bi sprejel informacije o stanju življenje nacije, ne pa ti častihlepneži. V ostalem situacije.	sem četrtek popoldan in -zvečer spoznal toliko
Poseg v zarotniško gnezdo	pridnih ter iz globine duše nacionalsocialističnih
S tem je bil p.aktično ves udar teh lopovov po častnikov in vojakov vojske, da moram v tej točki eni uri likvidiran. Major Remer je dobil pri moji oddati svojo merodajno sodbo, pisalni mizi telefonsko zvezo z Fiihrerjem ter je Noben odred čet na fronti ali v domovini se v dobil neposredno jasna in nedvoumna povelja o teh kritičnih urah ni zamajal niti za trenutek v njegovih nadaljnjih ukrepih. Ta telefonski raz- 6V°ji zvestobi do Fiihrerja, režima in nemškega govor spada k najbolj pretresljivim spominom naroda. Vsi, častniki in vojaki, so tekmovali t mojega življenja. Mlad častnik nemške vojske, ki vročem namenu, da bi oprali sramoto in pobili se je obnesel na fronti, odlikovan z Viteškim izdajalsko kliko.
križem, je imel čast, sprejeti iz ust svojega Fiih: Da 3° — kolikor se še to ni zgodilo — za-rerja in vrhovnega poveljnika direktna navodila. deIa Pravične kazen, pač ni treba podčrtati. To V uri, kjer je š'o v glavnem za samoodgovorno, zahteva nemški narod predvsem pa tudi nemška hladnokrvno in bliskovito postopanje. Povelje se vojska. Osvoboditi se hoče še zadnjih klavernih je glasilo tako, da je treba udariti po zarotnikih ?ftankov reakcije, tistih dvomljivih figur, ki še ter aretirati zločince. V par minutah je prihitel zive v pojmovanju 17. stoletja, ki nočejo m ne stražni bataljon s svoje postojanke v vladnem moreio razumeti naše ljudske države, ki ne mo-predmestju ter se je zbral na mojem vrtu. Na re'° Fuhrerju odpustiti, da je tudi sinu iz narodu prošnjo majorja Remerja sem govoril zbranim °dprl pot k oficirski karijeri, da nosi vojak radi možem, jim pojasnil vsa dejstva ter doživel izliv hrabrosti ista odlikovanja kakor oficir in da se besnila in ogorčenja, kakor ga dotlej še nisem " *,aipTr' "»"mn m«"; vs^konar no niemvnh «tnri1-doživel Nikdar ne bom pozabil te ure. Cim sem vah in ne P° imenu, rojstvu in premoženju. V končal svoj govor, so vzeli častniki in vojaki svoje kolikor se ne morejo ločiti od tega stališča, ne strojne pištole in puške, da bi se pripravili za spadajo na vodstvo nahoda, tudi ne na vojaški obračun. Z vseh strani so mi prigovarjali, da naj sektor. V kolikor pa dvigajo svojo roko proti nobeni drugi formaciji ne prepustim časti, oprati n-'lii nvovV *z nacionalsocialistične revolucije iz-s krvjo izdajalcev sramoto, ki so jo skušali iz državi, ali celo skušajo segat po Fuhrerjevemu dajalci obrizgati na nemško vojaško suknjo.	življenju, bodo v imenu naroda uničeni.
Medtem so se javili iz Berlina samega kakor iz bližnje in daljnje okolice komandirji tu štacioni-	pG(j zaščito Previdnosti
ranih odredov pehote, oklopniških šol, protiletal-	■
skih in lovskih skupin, Waffen-^, policije in dru- To dolgujemo tudi fronti, ki sedaj že pet let gih edinic in sleherni od teh odredov hoče biti Prldno in hrabro izvšuje svojo dolžnost, prakfič-prvi pri uničenju izdajalskega gnezda. Nalog je no P°kazujoč vsemu narodu, kako je treba živeti H^bit «fT-?,««- Hatalion Bendler-B'ock ip bil zaseden na«onalsociahstično ljudsko skupnost. Ta fronta ne da bi padel strel, ker se je v bloku samem že ima. Pravico zahtevati, da jo krije celokupni narod, vse dvignilo proti kliki izdajalcev. Klika je že r° Je.se manjkalo, da se mora spredai boriti proti razorožena in sedi brez pomoči in osamljena v sovražniku in da ji skušajo v ozadju zapeliati neki sobi, kjer skuša obupano igrati vlado. Neki domovino politični bank-oterji y smer straho-jjskovanju doslej odlikoval Petnosti in slabosti! Da tu ni bTlo nikake nevar-
general, ki se je v vojskovanju doslej _________
po tem, da je sabotiral vsako veliko odločitev,	noit1, 'e dokazal zopet 20. julij, je poglavar Neki Generaloberst, ki je bil že pred Ze vec mesecev sem opazil, da je sovražni tisk
leti odpoklican tei poslan v penzijo, ker je pri	J rednih odmorih pokazoval na to, da si je pri-najmanjših obremenitvah doživljal zlom živcev in hranll se posebno pointo svoieoa voiskovania. ter krče n< Reicha.
je bila l.^m ^¡cu^uLjuj,-^! ya jc	. .. - - -1 ' ' ' zi -"T
prinesel za svoje nove mesto. Neki Generaloberst,	?P0Zlcl)a ln vedno znova so pri tem imenovali
ki je bil izključen že pred dalje časa iz vojske	™ena- kl so se pojavila tudi sedaj pri poskusih
radi strahopetnega umika na vzhodni fronti ter	državnega udara dne 20. julija. Ni to samo dokaz
obsojen na to, da ne sme nositi uniforme, je bil	"J* fi 7lo,IlT1ci konsnirirali = sovražnikom
izbran za vodstvo nemške vojske. Zločinski aten-	delovali po njegovem nalogu. Ali ne pokazuie
tator grof Stauffenberg je igral političnega sve-	tudl deistvo "a to, da so pri atentatu proti Fiih-
tovalca. K temu še pride par brezpomembnih šarž	rer'u uP°rab>h angleški eksploziv da je atentator
in komparzov, ki so bili kratkomalo aretirani, ne	Y soro°stvu z angleško visoko aristokracijo in da
da bi poskusili tudi samo trohico odpora	,e londonsk'- tisk po sporočilu o atentatu živahno
Na licu mesta se je sestal preki sod, ki ie očitne	upanje, da bodo dogodki 20. julija kmalu
wiyce Obsodil na mrt. dočim so bili ostali sprav-	?ovedh .do zlTu e'-ha? 8,1 Je torei le atentat
1 jeni na varno Peloton stražnega bataljona ie	17 sov"zneg? tabora, čeprav so se našle kreature
izvršil usmrtitev. Zločinci, ki so tako prelomili	z Epskimi imeni, da bi ga izvršili,
svojo prisego, so našli na dvorišču zasluženo	Toda VS1 se zaračunali. Zaračunali so se t
smrt. S tem je bila vsa akcija pri koncu.	presoji nemškega naroda, nemškega vojaka, predvsem pa nacionalsocialističnega gibanja. Končno
Vniska iih i» «amo	se z nami ne morejo igrati Badoglia. Kar se pa
\ ojska jih je sama pobila	Fiihrerja tiče. je v božjih rokah.
Prihranite mi poročanje o nadaljnjih posamez-	Ravnokar prihajam z večdnevnega obiska it
nostih. Za člane komplota so tako sramotni, da bi	Fiihrerjevega glavnega stana. Slišal sem vsa po-
utegnili k večjemu zmešati dejanski stan. Bistveno	in nrmovedov»nsv-doVov videl sem pro-
se mi zdi. da je bil poskus upora zločinskih časti-	stor, v katerem se je atentat odigral in tako u-
morem le reči, da — ako Führerjeva rešitev iz	veril Pg. Reichsministru Heinrich Himmlerju vod-	storil vse, da M domovina v par tednih bila v
največje smrtne nevarnosti ni bila čudež — sploh	stvo rezervne vojske v domovini	vsakem oziru sposobna za vojskovanje. Marsikaj
ni nikakih čudežev več. Eden izmed aretiranih	Njeqova naloga bo poleg reorganizacije celo-	bo prišlo bolj počasno ali celo počasneje, toda s
generalov je poslal atentatorja k navideznemu	kupne aparature rezervne vojske v glavnem v	pomočjo vseh bomo obvladala tudi zadnje in naj-
predavanju v dnevno konferenco o položaju,	tem da bo v domovini se nahajajoče močne re-	večje težave.
Eksploziv je prinesel v aktovki ter jo je pod	zerve spravil v dobro izvežbanem stanfb na Jronto	Samo vzdramili so nas!
pretvezo, da jo bo postavil na tla, potisnil Führer-	in tako omogočil postavitev in izvežbanje števil-	prj tem sem zlasti navezan na podporo stranke,
ju v neopazenem trenutku direktno pod noge.	nih novih divizij. Niti n trenutek ne dvomimo,	Führer je vodji strankine pisarne Pg Martinu
Generaloberst Korten, ki je stal neposredno za	da bo Pg. Himmler rešil to nalogo z vso njemu	Borniannu izdal nalog, naj podpre zapovedane
Fiihrerjem, je bil težko ranjen in je soboto pod-	lastno dejavnostjo in previdnostjo na najširši	ukrepe potom vpostave stranke na osnovi izda-
legel svojim poškodbam. Clane konference je sila	način. Na svoje mesto prinaša v to svrho vse	nib mu pooblastil. Pg. Bormann in jaz sva si že
eksplozija vrgla več metrov skozi okno in so bile	predpogoje in bogati zaklad izkušenj. Vsekakor	j0lgo na jasnem o tem, kako naj se to zgodi
pri tem popolnoma raztrgane njihove uniforme.	bodo stalež moštva na fronti najhitreje izpolnili,	stranka bo motor celokupnega procesa prestave.
V celem prostoru je bilo v silnem valu deto-	tako da bo fronta sama dobila zopet tisto stabil-	Odslej bo služila' samo nalogi, ki gre za tem, da
nadje, ki ga je izzval eksploziv, samo eno edino	nost in udarnost, ki jo nujno potrebuje za pri-	osvobodi vojake za fronto in delovne sile za obo-
mesto, ki je bilo razmeroma nedotaknjeno: mesto,	hodnje mesece. Probleme, ki 60 s tem v zvezi, se	roževalno produkcijo.
kjer je sedel Führer ob mizi za zemljevide. To	bo 6edaj načelo z nacionalsocialistično energijo.	j0 naloqo bo izpolnila z vajenim poletom ter s
mizo je eksplozija vrgla v prostor, toda Führer	Uspeh ne bo izostal in tudi ne sme izostati.	6vojim starim revolucionarnim elanom. Vem, da
je bil (izvzemši lahko odboje, opekline in par	Reichsminister za oborožitev in vojno produk-	se bo sedaj pričela tekma med Gau-i, Kreis-i in
prask na čelu) popolnoma nepoškodovan. Ne sra-	cij0 Pg. Albert Speer je z neumornim delom in	Ortsgruppami, kdo bo načeloval Ako naši so-
mujem se, priznati, da verujem v zgodovino. Ja/i	s svojim genijalnim procesom poenostavljenja	vražniki mislijo, da 6mo že na koncu, bodo kmalu
verujem, Ha ima zoodovina svoj smisel pa tudi	dvignil nemško oboroževalno produkcijo v takem	morali prestrašeni ugotoviti, da smo na mnogih
svojo logiko, ki jo čestokrat šele pozno spoznamo,	obsegu, da se je treba čuditi. Sovražni letalski	področjih sploh šele pri začetku.
To me ščiti pred nevarnostjo, dvomiti — četudi	naoadi niso resno škodovali naš: vojni produk-	Položaj na frontah, zlasti na vzhodni fronti, sa
samo ob prilikah — o tem, da bomo kljub vsem	ci j i, nasprotno: preprečiti niso mogli niti porast	bo na osnovi teh ukrepov kmalu spremenil, in
obremenitvam na koncu vendarle zmagali. Moja	produkciji orožja in municije od meseca do me-	sjCer bistveno v našo korist. Vojna bo dobila nov
vernost v globlji smisel zgodovine je bila 20. ju	seca. Ta proces intenziviranja se vrši neprestano	obraz in krik zmagoslavja bo našim sovražnikom
lija ponovno potrjena. Zgodovinski materijalistt	¡n še svojega v.iška dolgo ni dosegel.	obtičal v vratu. Mislili so, da nam bodo z 20. ju-
se bodo morda smehljali, jaz pa sem kljub temu	Zato potrebujemo vsekakor veliko število de-	lijem zadali uničujoč udarec Dejansko so nas le
trdno prepričan, da je usoda v tej tragični uri	lovnih sil, predvsem pa Nemcev, ki vendar tvo-	vzdramili in posledice ne bomo čutili mi, temveč
vzela Führerja v svojo milostljivo zaščito, ker ga	rij0, ogrodje oboroževalnega obrata. Preko tega	0Ili sami.
ima pripravljenega za veliko bodočnost. Jaz sam	je treba nadomestiti mlade moške, ki gredo iz	Tako je bilo še vedno, kadar so nasprotniki na-
r>i-*iitpk, da je tudi naš narod v celoti iste-	oboroževalnega gospodarstva v vojsko. Ojačenje	cionalsocializma izigravali svoje zadnje adute. V
ga prepričanja.	fronte z vojaki in orožjem mora iti roke v roki,	avgustu leta 1930 je vprizoril od takratnega prus-
Znamenje usode	ako naj bo uspeh zavarovan. Zato je potrebno iz-	kega notranjega ministrstva najeti subjekt stran-
•'""„ , , . . , . , , . . , . - •	črpati moč nemške domovine v še mnogem več-	kino revolto. Tri tedne pozneje smo poskočili pri
Kako bi bilo sicer možno, da bi tako temačni	jem ob6e(ju kakor fie je tQ zc[0dj,0 dosie1..Po-	volitvah za Reichstag dne 14. septembra od 12 na
dan dal narodu tako ogromnega vzpona? Sovražni	dročja ]etalske 6tiske dokazujejo slehernega dne,	j07 mandatov. Novembra in decembra 1932 ja
isti so pisali se dva dni po 20. juliju, da primanj-	koliko potrebnega še je, čemur se moremo odpo-	skušal neki izdajalec zopet stranko razcepiti
kuje upornikom polagoma municije ter da obstoja	ve(Jati ne da bj trpelg naša delovna sila in na'sa	Qsem tednov pozneje smo bili na oblasti. Febru-
nevarnost. da oodo morah kmalu kapitulirati, kar	pripravljenost vpostave. Vsemu narodu je treba	arja 1938 je izbruhnila v naši državni hierarhiji
navdaja prebivalstvo Berlina z žalostjo. Med ten.	s]uždti kot ¡mer_ kaj g0 lahko stori> in kaj se bo	ve,jka reonalna kriza. Pet tednov pozneje se je
se je v Berlinu in v vsem Reichu dvignila ena	moralQ ^^ Jaz m yerujem da bodo naši 60.	vrni)a 0stmarka v Reich. Vsakokrat so mislili
sama vecmilijonska zahvalna molitev k Vse- ažn-ki triumfirali in v teh ukrepih gledali dokaz	naši sovražniki, da je že konec nacionalsocializma
mogočnemu za to da je Fuhrerja ohranil svojemu	za tr da z ngmi navzdol. To bi nam bUo	in Führerja. Vsakokrat pa so doživeli okrutno ra-
naroou. To je neka,^ cesar zunaj v svetu ne ra	lghko ^ vseeno Tota,na yojna zapoyed ure	ZQČaranje
zurnejo, zato nas vedno napačno, presojajo. Da e	y feo ^ za frontQ kakoi ^ ^ oborože.	g ^ obremenitve so bile pri nas vedno po. j . lzdajalska kamanla isto, dokazuje se bol.b	ya]no dukoijo osvobodil toliko sil, da nam ne	iavi ozdravljenja in ne bolezni. Tako bo tudi seda našega naroda niso poznali in da niso sploh	bQ teft suvereno obvladati težave, ki jih bo	daj. Tega ne čutim samo, o tem sem prepričan, ime , z njim mkakega notranjega odnosa Abzurd-	y . ]qž vednQ znova prinašaI.	To čitam iz oei mnoqih 11udi s katerimi se se-no je bilo misl.ti, da bi ta narod kedarkoli zapustil	« ima o občutek, da bo šlo svoieqa Fuhreria ali pa celo uboqal zločinsko	■	' ' . .' : _ kliko ki bi ga hotela nasilno odstreliti. Skupno breme, skupna žetev	kmalu zopet navzgor, m sicer ne radi kakršnega,
20. julij predstavlja protidokaz znamenja mo-	Minister dr. Goebbels je nato podal v zvezi z	koli slucaia, temveč iz nase lastne moči.
ralne propasti našeoa naroda. Iz mnoqih tisoč	njeqovim imenovanjem Poverjenikom Reicha za	m«™ nr.;ia „- „„„,»»„„
pisem s»m doznal, "da so se neštevilni ljudje, ki	totalno vojno vpostavo sledečo izjavo:	INOVO oroz'e caKa na vPos,lavo
se osebno niti poznali niso, na cestah in v vozilih	Zavedam se težav, ki me obremenjujejo pri iz-	K temu prihaja še nekaj drugega:
objemali, ko s" slišali, da ie Führer ostal ne-	polnjevan.ju Führerjevega naloga. Teh težav se	Cim smo spoznali časovno tehniško premoč so-
poškodovan. Nikdo ni iz čudežne rešitve sklepal,	nikakor ne plašim. Vem, da mi bo pri tem po-	vražnika na gotovih področjih, smo morali začeti
da bi morali v svojih vojnih naporih odnehati ali	maqal celokupni narod Bilo bi preuranjeno, ako	od spredaj. 2e ^iolgo nam je postalo jasno, da ne
celo ohrometi, vsi pa so sklepali tako. da mo-amo	bi že danes razvijal svoj program, čeprav ga	moremo premagati sovražnika s stopnjevanjem
ta dan pojmovati kot znamenje, usode in da ni	imam v mojih načrtih že gotovega v velikih obri-	njegovih lastnih, temveč z ustvaritvijo novih
nobeden napor dovolj velik, da ga ne bi stavili	sih. Mojo nalogo bom zagrabil 6 trezno stvar-	sredstev in možnosti tehniškega vojskovanja. Ne
na razpolago borbi za naše življenje.	nostjo in moji ukrepi bodo sledili brez ozira na	gre torej za to, dohiteti prehitek, ki so ga doslej
osebo in stalež, služeč tako samo s tem poveza-	držali, temveč zato, ga prehiteti. To se je zgodi'0
v * . . f	nem smotru. Upam in želim, da bom v to svrho	v teku preteklih dveh let na najrazličnejših pod-
Vojna zahteva vso naso moc	prinesel potrebno znanje, obenem pa tudi po-	ročjih vojne tehnike. Rezultati tega razvoja se
In tako prihajam h konsekvencem, ki jih mo-	trebno fantazijo in umetnost improvizacije. Pri	bodo vedno bolj pokazali na bojašču. Vpostava
roma sklepati iz minulih dogodkov. Stojinib na	'»hko n^ftediti «e toliko sil se nikakor	našega orožja »V 1« je takorekoč uvod k temu.
frontah nasproti svetu mržnje polnih sovražnikov,	ne bojim za uspeh svojega dela. Spoštujem pre-	Odločilno pri tem razvoju je, da se giblje v pov-
w p _ kakor nok->~=ili yooet rf^oodki dne	stolnico, ki vzdržuje po težkih letalskih napadih	sem novem okviru S polnim pravom je tedaj
20. julija — ne plašijo nobenega sredstva, četudi	od novembra lanskega leta napram prejšnji dobi	pričakovati, da bo ta razvoj postavil sovražnika
je še tako zavratno in . podlo, da» bi nas vrgli na	bistveno poenostavljeni-življenski štandard, ne	tudi pred popolnoma nova dejstva ter ga našla
tla. Führerja je v tej borbi resnično primerjati s	da bi bila pri tem žrtvovala energijo, marljivost,	popolnoma nepripravljenega.
prek in nevarnosti, če hočemo na koncu poti — ■	.	.
se« svetlobo in sveži zrak Nobenega dvoma ni	tam skozi deževalo. Ta obsežni proces poenb-	nost tega orožja m toliko v tem, da leti leteča
o tem, da nam bo to tudi uspelo. Uspeti nam pa	stavljenja sem s svojimi sotrudniki izvršil brez	bomba brez moža, temveč v tem, da je zmešala
tudi mora sicer smo vsi izgubljeni.	vsakega nevarnega trenja. Pri tčm sem pridobil	ves sovražni obrambni sistem.
Jasno je, da v tej usodni borbi za naše življenje	izkušnjo, da še lahko prištedimo zelo veliko, ako	Slično bo z drugim novim orožjem, ki ga bomo
niti naimanj ne smemo čuvati naših sil, nasprotno	le hočemo in predvsem ako to moramo	v bodoče vpostavili na najrazličnejših področj.h,
jih moramo neomeieno in brez nrldržka vpostavlti Svoja pooblastila bom unorabil v tem smislu.	Prehitek, ki ga je sovražnik držal doslej na tew
v kar največji meri To ho^e tudi ves narod. V	da bom vojna bremena pravično razdelil in vsako-	ali onem sektorju vojne tehnike, nismo samo do-
lzmeru. ki vzbuia samo občudovanje, hoče narod	qar, ki ie kolikor moqoče sposoben pridržal za	hiteli, temveč prehiteli. Rezultati tega razvoja se
dati zadnje in če treba tudi poslednje za to vojno,	voinovažno d'elo. Iz zakonov in odredb bo raz-	nahajajo samo še manjšim delom v štadiju pre-
Naloga vodstva pa je. transformirati to priDrav-	vidno, kaj ima posameznik storiti in opustiti in	izkuševanja, večjim delom pa že v^izdelovanju,
ljenost v dejaniu ter ustvariti o^ganizatorične in	kakšna je njegova dolžnost napram očetnjavi. Ne	Sramoval bi se govoriti tako, ako me dejstva
zakonite predpogoje za ttf da bodo bremena pra-	verjamem da bo vsled teqa naša vojna morala	k temu ne bi opravičevala. Nedavno sem videl
vično razdeljena in da bo vsak nosil toliko, koli-	padla, temveč da se bo vse preje oqromno dvig- moderno nemško orožje. Pri pogledu nanj mi ni
kor sploh premore. To še danes brez dvoma	nila. Vem, da neštevilni milijoni odgovarjajo po	samo srce bilo hitreje, temveč je za trenutek za-
zdaleka ni slučaj. V Nemčiji razpolaqamo nad	vsem Reichu na ta stavek v trenutku, ko qa iz-	stalo. Tega ne govorim, da bi se bahal, ali da bi
ogromnim potencijalom moči, ki ga črpamo do	qovarjam, z navdušenim »Da«. Pravičnost mor» blufiral. Vedno — tudi in ravno v najbolj kritič-
pomembnega dela, nikakor pa v celoti. To ne sme	biti predvsein v vojni. Ako v težkih časih nosijo	nih fazah te vojne — sem bil absolutno sigu-en
biti. Vojna zahteva vso našo moč. Ako jo vpo	vsi enaka bremena, jih nosijo lažje Samo tako pravičnosti in uspeha naše stvari. Mi ne potreba-
stavimo, nam je zmaga sigurna.	bomo prava ljudska skupnost, ki danes doprinaša jemo dokazilne moči tehnške, da bi se prepričati
Fiihrer je že v svojem polnočnem qovoru dne	skupno vojne žrtve, da bi ob koncu žela sadove o sigurnosti naše bodoče zmage. Mi verujemo c
20. julija sporočil nemškemu narodu, da je po-	zmage. Nemškemu narodu obljubljam, da bom zmago, ker verujemo v nemški narod. K temu pri-
haja cela vrsta zgodovinskih vzrokov, ki nas je rešila nevarnosti, kedarkoli dvomiti v našo dokončno zmago. Je pa tudi osrečujoče, ako vidimo, da dejstva potrjujejo tako trdnost nazorov in izgledov. To je danes bolj kot kedaj poprej slučaj na področju naše oboroževalne produkcije. Genij nemških iznajditeljev je prestal svojo največjo preizkušnjo. Dolgo je moral svet čakati da se je javil k besedi. Odločilno pa je, da je naša produkcija zmožna, tehniške iznajdbe izdelati v potrebnih množinah, ter jih staviti fronti na razpolago. Tu je treba vse možne priprave, da ne bi pri-filo nikjer do piaznega teka.
To ne bo šlo brez pomoči celokupnega naroda. Ako celokupni narod zbere vse svoje moči, bo
Oülekostfnl ukrepi m ,	totalno vojno «postavo
Posvetovanje članov vlade Reicha — Dr. Goebbels o svojih nalogah kot Poverjenik Reicha
Kakor poročajo iz Berlina, se je vršila pod	odložiti. Računati je tudi z ustanovitvijo delovnih
predsedstvom šefa pisarne Reicha, Reichsministra	področij javne službe, ker bodo s takimi ukrepi
Dr. Lammers-a, konferenca članov vlade, vodi-	osvobojene velike rezerve človeških moči za ne-
avu.c muu „u teliev oblasti Reicha, šefov civilne uprave v za-	posredno vojno vpostavo na fronti- in v oboro-
lahko brez nadaljnjega obvladati vse te probleme. ®,e.d.enil? P°dročiih ter državnih tajnikov. V sre-	žitvi. V zvezi s tem je podčrtal minister načelo,
Potem sovražni tabor ne bo čez goro kakor vedno dlscu konference so bila izvajanja Poverjenika	da bodo vsa bremena in žrtve razdeljene brez
¿zatrjuje njegovo vodstvo, temveč se bo nahajal ~elc'ia za totalno vpostavo Reichsministra Dr.	razlike na socialne plasti naroda ter da jih bodo
fiele pred njo. To bo znova pokazal razvoj bodo- u^u svojih uvodnih izvajanjih je dejal	skupno nosile. Zlasti je apeliral Dr. Goebbels ob
čih tednov in mesecev Vsekakor lahko pričaku- Keichsmimster Dr. Lammers, da je Führer z no-	koncu svojih pomembnih izvajanj na voditelje
jemo ta razvoj po že storjenih in še nameravanih Pooblaslll> ki odgovarjajo sedanjemu celo-	vrhovnih oblasti Reicha, da naj v lastni inicia-
iikrepih s suverenim mirom kupnemu položaju vojne, ustvaril inštrument, ki	tivi spremenijo Nemčijo v „narod v vojsko-
jamči za totalno koncentracijo sil ter izčrpanje	vanju«. V rokah imamo učinkovite garancije
Na delo. bodočnost je naša rezerv našega vojnega potencijala. Obenem pri-	zmage, če jih le totalno mobiliziramo. Prepričan
'„.,.. , baM * tem Ho učinka dinamika močne, z vod-	sem, da bomo dosegli tudi novi, od Führerja dolo-
Bt o bi seveda usodno m ne bi odgovarjalo stvom naroda preizkušene osebnosti.	čeni cilj in da bo to v pravem smislu besede od-
«mislu in smotru mojih izvajanj, ako bi nemški V več kot enournem govoru, ki je osvetil tudi	ločilno za izid vojne
«narod gradil svoje upanje na bodočo zmago na- Switna važna nosarni-na voraianja, ie podal	Reichsminister Dr. Lammers je zaključil konfe-
sega orožja v glavnem samo na tu napovedani Reichsminister Dr. Goebbels kot Poverjenik Reicha	renco s tem, da je izjavil Poverjeniku za totalno
razvoj I o bi preje izzvalo slabitev kakor pa oja- za totalno vojno vpostavo pregled o načelih in	voHo vnostavo vnlio članov vlade in vseh pri-
cenje nase nacionalne moči za prihodnje odločit- metodah, katerih se hoče posluževati pri svoji	šotnih, podpirati Dr. Goebbelsa v sklenjeni eno-
ve. Neumorno bom nadaljeval svoje že ob pričet- nalogi. Minister je dejal med drugim sledeče:	dušnosti z vso energijo. Priklical je pri tem v
ku te borbe izrazeno pojmovanje, da je vojna „Naša trdna volja, obvladati sedanji vojni polo-	spomin velik vzor, ki ga daje vsem Nemcem Fiih-
zgodovinski dogodek, ki-ga ni mogoče obvladati žaj, nas sili k dalekosežnim ukrepom. Hrabro	rer ter je zaključil konferenco z obnovitvijo
naporu vseh sil naroda jamči za uspeh. Se nikdar ni bilo tako, da bi bilo posamezno orožje odločilo zmago. Orožje, roke in srca se morajo vpo- I) AwllS& H £ft J^Oktf» staviti, da bi se zavaioval uspeh.	ifffl lftl ' fi i
• Ce torej v gornjem smislu napovedani razvoj naše vojne tehnike pozdravljam v našo korist z
stranskega pomena. Boji zapadno od Ostrova ter ob ožini pri Narvi tvorijo severno zavarovanje boka za operacije proti Rigi. Ta tri te-.. ....	. , žišča so strategično v zvezi v toliko, da si tvo-
globokim vzdihljajem in pri tem celo doprinese-	'^ereYa6 svojlgf blrliLke^ dopLika^za" ^ -^sebojno zavarovanje bokov,
mo potrpežljivost, čakati še gotovi čas do popol- nhmv prikaz sùnia na vhodnifrnnTPW it Današnje poročilo nemškega vrhovnega povelj-nega uresničenja, to ne sme biti nikak povod.da v^a v^ern poroč" u medduom sledeče	de-Kv°' da se predvsem ob treh te-
bi v naših drugih vojnih naporih popustili samo „ - P°'°"lu med drugim sledeče.	Zlsclh pn „ajjacem nemškem odporu počasno
najmanje, temveč nasprotno jih moramo ojačiti, , "Bojl..na v,zhodn' frontl se nadaljujejo z naj- prodiranje boljševikov še ni popolnoma zausta-po možnosti cela podvojiti, priklicujoč pri tem skiajnejso trdoto. Vpostava na obeh straneh od- vilo. Prodor pri Varšavi je bil sicer preprečen, ves narod. Narod ne bo moral prestati samo se- ?ovW okolscini, da je pričakovati od izida bo- toda s prepustitvijo mesta Siedlce je prišla danjo težko dobo, v kateri se moramo upirati Jev blstve™ upliv na celokupni potek vojne. Radi fronta v otipljivo bližino Varšave. Sovjetski «kupnemu naskoku skoraj celokupnega sveta ,ega nemsko vodstvo v sedanjih operacijah nik- poskusi, forsirati Visio južno od Varšave, so temveč narod se mora pripraviti še na prihodnje dar m Pozabll°' da ne 9re samo za to, da se ostali doslej brez uspeha. Neposredni frontni težke čase. Naši sovražniki ne bodo opustili ni- zavamJe med Karpati in Finskim zalivom sklen- odsek severovzhodno od Varšave med srednjim česar, da bi nas vrgli na tla Ničesar ne smemo J.eno fronto' temveč da je treba pridobiti tudi Bugom in Olito se je v popolnem obsegu ob-©pustiti da bi to preprečili Kjerkoli le moremo. fasa in Prostora- Oboje je treba imeti na razpo- držal. Sele v področju Kovna se je zamoget p* Jim moramo prizadevati udarce. Pri vsakem udar- ia9° po zg°stUvi novih vojaških sil, da bi se riniti boljševiški pritisk preko Kovna. Pritisk na cu, ki ga prejmemo, pa ne smemo treniti niti z ustvarili predpogoji za ofenzivne operacije proti vzhodni meji vzhodne Prusije še torej traja, do-•česom.	Sovjetski Uniji. Temu odločilnemu cilju so pod- čim sê pritisk preko jugovzhodne meje Vzhodne
Eden mora drunena skušati nrehiteti v drži rejeni Vsi dnevni ukrepi, zlasti pa tudi vse na Prusije ni mogel ojačiti. Zlasti učinkovit je pri-morair pri delu ™bojevitostMn vztrajnosti Tedaj'	36 nahajaj.°č* dispozicije.	tisk sovjetov v smeri Schaulen-Mitau 'ter v
bodo na^e čednosti v zvezi z našTm orožiem izvo- - La,h-k° f 9°VOri trenulno ° borbi za čas- Bo,i" SIneri na Ri9°. kJer skuša sovražnik brez dvoma fevale zmago C^ TežTe so nale "alo^ Tembolj	P/ina\-totalna mob!" dofeči obal° Vzhodnega morja. Tu so boji še v
hočemo verovati in tembolj fanatično se borit	l^T^dttvn Z „ ^ V ^^ T*'	Pobemek\^.da bl se moglo reci kaj o nj.ho-
«a zmaqo	vodstvo od dne do dne vedno vec sil za	vem izidu. Bolj severno kaže fronta sliko sta-
_ . . . , ., „„ ,	dokončno odločitev. To velja prav tako za se-	cionarnega značaja.	•
-J^^l^ilt " k Jul,Ja-|M«1.im- daJe	stavo novih udarnih odredov iz rezervoarja do- Iz pričujočega celokupnega položaja je raz-
l^l ,IZ ¿ti vV Z .OVO p nK kak0f	°lovinp' kakor tudi za P"P.avo udarnega orožja,	vidno da premikalna faza na vzhodni front, še
El nl nf : fn l nï '» ^1 "	SeStaVa tak° "Premljene armade za protiudar	ni zaključena, vendar je že sedaj jasno, da raz-
«nTnornkn¿t Z* J.vTh»H« I^P^r- J I'	"S.4?™ nar3Vn° Časa' BoIiševiki skušajo	polaga nemško vodstvo z vsemi predpogoji, ki
N^narod ie hraher f.	Ln^jjca™ rad teÇ,a °b forsirani vpostavi vseh siI na vseh s° Potrebni za vzdrževanje neraztrganosti celo-
Nas narod je hraber in marljiv Napolnjen je samo možnih odsekih izzvati hitre odločitve, da bi k fronte Nemško vodstvo ne ščiti s tem
e eno mislijo: Boriti se m delati za zmago. Vse-	vzeli nemškemu vodstvu možnost za organizacijo samo nemško deželo temveč tudi področja
mogočnemu pa se zahvaljuje, da je vzel Fuhrerja	udarnih protiukrepov.	katerih se bodo vršile priprave sil za protiooe
v svojo milostno zaščito ter prosi Boga, da naj Čeprav v celoti tendenca preložitve fronte proti racije.
■ton to se tudi za naprej.	zapadli še ni prenehala, je vendar na večini
Mi vsi hočemo eden drugega prekosita v lju-	frontnih odsekov opažati bolj počasni tempo -
bežni in zvestobi do Fuhrerja ter v veri v njegovo	boljševikov, to se pravi, da pridobivajo nepo- r-i » . -• ....
zgodovinsko poslanstvo. V naših rokah je, da	sredni "emêki nrotinkreoi počasi toda sigurno . H Aretac,Ja . razkralia Amanulah-a v Rimu
dobi vojna že v kratkem nov obrat. Predpogoji za	na učinkovitosti, ustvarjajoč tako branik, za ^n9iezlA 60 arehrali v Rimu afganistanskega raz
to so podani. Zagrabimo jih! Bolj jasno kakor s	katerim se bo izvršil velik pohod za protiudarec kra ja Amai\ulah-a- A™ailulah Je	P° SV0P
čudovito rešitvijo Fuhrerja se nam Bog ne bo več	v pospešenem tempu. Žilavi odpor naših čet bo na6'?p" v,ladtj -leta	v ,nasproAtstv,u..s SV°J? ,
razodel. Bog hoče. da si še nadalje zaslužimo	omogoči! nemškemu vodstvu izvojevati primerni Predhodnlkl' kl 50 blh poslušni Angliji, prekinil
Kmago, da nam bo nekega dne lahko podaril la-	čas za uresničenje vseh potrebnnih protiukre-
▼orjev venec	pov, ne oziraje se na to, kje se bo frontna črta
Oditi hočemo torej na delo s pogledom v bo-	nahajala bolj vzhodno ali zapadno.
dočnost, ki bo naša!	Trenutno je spoznati v okviru celokupne fronte
--od Karpatov do Finskega zaliva troje težišč D Avstralske izgube v tej vojni. Izgube av
_	sovjetskih ofenzivnih naporov. Tu je veliki lok stralske oborožene šUe so znašale dne 31. marca
u Angleški načrti v Sredozemskem morju. An-	Visle, na čegar skrajni periferiji bi sovražnik 1944- tore-i Pred velilrimi boji v Italiji, 81.2660
gleži se bavijo z idejo, da bi ločili otok Sicilijo	hotel izsiliti forsiranje Visle, da bi dosegel Var- moz- Število predstavlja precej veliko vsoto krv
od ostalega dela Italije ter mu priznali nekakšno	Savo. Druçjo težišče leži pri Kovnem. Tu meri ^^ dajatev za vojno Velike Britanije in Ama-
navidezno „avtonomijo". S temi svojimi načrti	sovjetski sunek na Vzhodno Prusijo. Tretje sov- rike
nameravajo ojačiti svoje pozicije v Sredozem-	jetsko težišče meri iz litvanske notranjosti preko P Amerikanci imajo visoke vojne izgube,
skern morju, ker mislijo, da bi jim obvladanje	mesta Mitau proti Rigi. Pred Karpati gre v glav- Ameriški vojno ministrstvo je sporočilo, da je
Sicilije, Malte in Cipra zadostovalo, zavirati na-	nem za južno zavarovanje boka za operacije v zahtevala vojna do sedaj 311.000 mož. Izgube s
rascajoci vpliv Zedinjemh držav v Sredozem-	loku Visle. Zdi se, da je Sovjetom zavojevanje že zdaleka prekoračile izgube Amerikancev v
skem prostoru.	karpatskih prelazov proti Madžarski samo po- svetovni vojni, ki so znašale 278.828 mož.
odnošaje med Anglijo in Afganistanom ter proglašal neodvisnost kraljevine. Kakor znano, izva jajo Angleži še vedno svoj Protektorat nad Afganistanom.
Tiarcijo mm razpotju
Turška nevtralnost pod pritiskom zaveznikov Vlada bo vprašala parlament
Iz Berlina poročajo: Dolgo časa jo Turčija varovala svojo nevtralnost na vse strani, da bi pod *6emi okolščinami negovala prijateljske odno-šaja z inozemstvom. Ta politika je bila zvezana z razumljivo rezerviranostjo napram Moskvi. V zadnjih mesecih je bila izpostavljena Turčija silnemu pritisku zaveznikov, ki so jo 6ilili, da bi se izpovedala za Anglo-Amerikance in boljševike. Sofija je sporočila senzacijo, da pričakujejo zavezniki od turške vlade celo prekinitev diplomatskih in gospodarskih odnošajev z Nemčijo. S slič-nimi zavezniškimi zahtevami se je bavil turški parlament že v spomladi letošnjega leta. Ta pritisk je pa ostal brez uspeha, in sicer iz dveh razlogov. Prvič je nevtralnost povsem v smislu političnega testamenta, ki ga je zapustil svojemu narodu Kemal Ataturk in drugič si narod ne že„ nik.as.ega ogrožanja svoje neodvisnosti. Narodni poslanci so pri vsakem sestanku parlamenta dokazali svojo voljo, nadaljevati stanje miru in tako zavarovati obstoj državnega področja. Sedaj je nastalo vprašanje, ali bo Turčija dovolj močna, upreti se zavezniškemu pritisku. Ker gre pri tej igri za vse, ni nič čudnega, da so grožnje, katerim je turška vlada v toliki meri izpostavljena, izzvale silno vznemirjenje. Poslanci so prispeli že 3u. juiija v AnKaro. Se pred sestankom Velike Narodne skupščine bo ministrski predsednik Sa-radžoglu pred parlamentarnim odborom Republikanske ljudske stranke poročal o zunanjepolitičnem položaju. Tu se bo torej prizkušala politična pamet turškega naroda. Sofijsko poročilo pravi, da je dobila Turčija anglo-ameriški ultimatum z blagoslovom Sovjetije.
Preko Stockholma prihajajo novejša poročila, ki pravijo, da ojačujejo zavezniki svoj pritisk na Turčijo, da bi jo prisilili k odločitvi. Najagilnejša je v pritiskanju na Turčijo Anglija, dočim se drži Amerika bolj rezervirano, Sovjetska Unija pa se sploh ne udeležuje debate.
Dopisnik lista »New York Times« potrjuje domnevo, da bo Turčija v teku meseca avgusta prelomila diplomatske odnošaje z Nemčijo. Citirani ameriški list pa že namigava na prve posledice, ko piše, da pričakujejo po omenjenem turškem koraku, da bo Turčija dala zaveznikom na .tzpolago 6voja oporišča.
Tu nastane vprašanje, kakšne zahteve bo stavila Turkom Sovjetija. Držanje Moške utegne odločiti usodo fncije, kajti turški narod si bo menda na jasnem, da v takem slučaju s strani Anglije in Zedinjenih držav nima pričakovati ni-kake podpore.
„New York Times" ugotavlja neženirano, da prevzema Turčija s prelomom odnošajev z Nemčijo zelo težko odgovbrnost. Turki se po mnenju imenovanega ameriškega lista izpostavljajo resni nevarnosti, ker je dežela proti letalskim napadom skoraj nezaščitena. „New York Times" sicer prikazuje to nevarnost, ne pove pa Turkom, kako bi se obranili te nevarnosti oziroma kaj bi storili Anglija in Amerika, da bi pomagali turškemu narodu.	_
life je dr. GOrddcr?
1 milijon RM nagrade za njegovo aretacijo
Iz Berlina poroča DNB: Radi soudeležbe pri atentatu na Fiihrera dne 20. julija 1944 je počenši z omenjenim dnem pobegnil nadžu-pan n. r. dr. Kari G o r d e 1 e r, rojen 31. julija 1884 v Schneidemiihl-u, stanujoč nazadnje v Leipzigu.
Za podatke, ki bi dovedli do njegove aretacije, je razpisana nagrada v znesku enega milijona RM. Vse osebe, ki bi utegnile dati kake podatke, se naprošajo, da se javijo pri bližnji policijski oblasti.
Q Cherbourg povzroča Anglo-Amerikancem težave. Angleški Ust »Sunday Times« poroča izpod peresa svojega mornariškega strokovnjaka, da imajo Anglo-Amerikanci s cherbourškim pristaniščem največ težav, ker je tamkaj še danes vse polno nemških min, ki otežavajo promet. Uničevanje in odstranjevanje min je «>icer glavna skrb poveljstva luke, je pa to izredno težavno in nevarno delo, ki ga otežavajo prav posebno po Nemcih potopljene ladje.
Das Schicksal der Jaga Grašak
tf-PK. Sie ist noch ganz benommen. Erst vor einer halben Stunde hat sie erfahren, daß der Poglavnik sie begnadigte. Ihre Worte »Wie gerne möchte ich noch leben!« fielen mir ein, die sie nach der Verkündung des Todesurteiles stammelnd hervorbrachte, als sie nun von den Strahlen der Mittagssonne umkost im Kasernengarten sitzt und träumend über das Hügelland Zagoriens blickt.
Man hat sie allein gelassen. Die Wache hatte sich bis zur nächsten Baumgruppe zurückgezogen. •Die ersten Stunden ihres neuen Lebens soll sie für sich haben«, meinte verständnisvoll der Wachthabende. Und er begann mir von ihT zu erzählen, von der Jaga Grasak, die aus seinem Heimatdorfe stammt und mit der er die Kinderjahre gemeinsam verlebt hat.
»Sie war das hübscheste Mädchen im ganzen Dorf und es war eine Freude, sie anzusehen. Niemand hätte je gedacht, daß unsere Jaga zu den Banditen gehen würde. Aber die Liebe hatte es ihr wohl angetan. Ein Städtischer hatte sie kennengelernt und iener hat die Schuld, daß in dem unverdorbenen Bauernmädel ein derartiger Wandet vor sich ging.«
Sonntagsglockengeläute klang leise aus der Fe-ne her, die Glocken eines Nachbardorfes antworteten, die Mittagsstunde war da. Mit weicheT, wohlklingender Stimme bat Jaga um ein Glas Wisser. Ich näherte mich ihr, sprach sie an, setite mich zu ihr und begann von ihr-;r schönen Heimat zu sprechen. »Und jetzt sollte ich schon tot sein«, warf Jaga sinnend ein. Mit halbgeschlos-spnen Augen sprach sie mehr zu sich als zu mir über ihre Jugendzeit, über ihr Elternhaus und
ihren ersten Weg in die Stadt, der ihr so zum Schicksal wurde. Damals hatte sie ihn kennengelernt, er gefiel ihr gut und seine Schmeicheleien beeind-uckten sie sehr. Bald darauf kam er zu ihr ins Dorf, er besuchte sie noch oft, sehr oft sogar, und Jaga schloß ihn mit der Zeit tief ins Herz.
»Verständnislos hörte ich anfangs zu«, erzählte sie weiter, »wenn er von Dingen sprach, die mir so fern lagen. Von Rußland sprach er und von einer neuen Welt, wo es nicht arm und reich und nicht oben und unten gebe. Auch Bücher brachte er mir Ihm zu liebe habe ich sie gelesen. Und ehe es mir bewußt wurde, war ich von der neuen Idee begeistert und bereit, an ihrer Verwirklichung mitzuarbeiten Ich war damals noch nicht zwanzig Jahre alt.
Als wir noch mitten im Freudentaumel über den neugegründeten freien Staat Kroatien waren, kam er wieder und raunte mir leise zu, daß nun bald unsere Stunde schlüge. Bald darauf hörte ich von Tito und seinen Befreiungsdivisionen. All die Greueltaten, die man ihm zuschrieb, glaubte er nicht, denn aus Blut und Terror kann doch keine gerechte Zukunft entstehen.
Und eines Tages war es soweit. Ein Abgesandter des Volksbefreingsheeres pochte eines Nachts an mein Fenster und gebot mir, ihm zu folgen, denn die Partisanen haben von mir gehört und rufen mich.«
Einfach und schlicht hatte Jaga bisher ihre Lebensgeschichte erzählt. Jetzt wurde sie bewegter. Sie fühlte wohl, daß jener Schritt von einer gefühlsmäßigen Anhängerin zur einsatzbereiten Mitarbeiterin der einschneidenste war, den sie je in ihrem Leben getan hat.
»Im Anfang«, fuhr sie fort, »war ich begeistert überaus freundlich wurde ich empfangen, man lobte meinen Entschluß Als Kurierin wurde ich verwendet Da noch niemand wußte, daß ich nun Aktivistin sei, konnte ich mich ohne Gefahr überall bewegen. Nebenbei mußte ich »mit allen Mitteln« junge Männer für die Partisanentruppen werben. Was sie unter »mit allen Mitteln« verstanden, wurde mir erst später bewußt, als ich glaubte, daß es für mich kein Zurück mehr gebe. Später wurde ich auch als Kämpferin eingesetzt Ohne jede wesentliche Ausbildung wurde mir eine Waffe in die H«jnd gedrückt und ich in die erste Kampflinie gesteckt In einem der Kämpfe wurde ich verwundet und dann ztir Heilung nach hinten gesandt.
Dort hatte ich Gelegenheit, einen Einblick in das Leben und Treiben der höheren Kommissar« und der sogenannten »Brigade-Führer« zu gewinnen. Während wir vorne oft tagelang nicht» Warmes zu essen bekamen und Im wahrsten Sinne des Wortes hungerten, praßten die Kommissare in unverantwortlicher Weise und führten d'« schönste und sorgenfreieste Leben. Serviert wurde ihnen die stets lange Reihe der Gerichte wie im teuersten Luxusrestaurant, reichhaltig und abwechslungsreich war die Speisenfolge. Nur auserlesene Weinsorten kamen auf den Tisch. Nie fehlte es an Rauchwaren. Die Unterkünfte waren fürstlich ausgestattet. Ein ganzes Heer von »Befreiungskämpfern« stand ihnen zu ih-er persönlichen ' Verwendung zur Verfügung. Und von den Frauen, die «¡ch dort herumtrieben, will ich liebe« gar nicht sprechen!
Da hatte ich genug, restlos genug von den Partisanen. Mein Wunsch war nur, so schnell w:« möglich nach Hause zu kommen. Von dem Amnestiegesetz, das uns ein unbestraftes Rück-kehren sicherte, hatten wir keine Ahnung. Tmmei wieder wurde un* erzählt, daß uns nach den gräflichsten Mißhandlungen nur der Tod erwarte, falle wir in Gefangenschaft geraten oder überlaufen wollten
Fast ein halbes Jahr war ich bei den .Partisanen. Was ich in diesen Monaten alles durchmachte. kann ich gar nicht schildern, was ich seelisch und körperlich zu leiden hatte, werde ich mein ganzes Leben nicht vergessen. Und dann kam der Tag, an dem unsere Abteilung angegriffen wurde. Wir hatten keine Angst, denn wir waren stark. Wir alle waren überzeugt, daß wir den Angriff siegreich abschlagen würde». Doch es kau ganz anders. Immer stärker hatten uns die deutschen und kroatischen Ve-bände In die Enge getrieben und als sie uns umzingelt hatten, gab <ü kein Entweichen mehr. Wer am Leben blieb, fiel in Gefangenschaft. Unter den Uberlebenden wai auch ich Ich war auf alles gefaßt. Und es kau wieder anders'
Wir wurden nicht gemartert und hingerichtet, wir durften uns zueist von unserem Schrecken erholen und bekamen sogat zu essen. Ich wurde von den übrigen Gefangenen getrennt und am nächsten Tage verbört. Offen erzählte Ich meinen Leidensweg, verheimlichte nichts und gestand alles, was ich bei den Partisanen und für sie geta« hatte.
Ersf während des Verhörs wurde e« mir klar, was ich- alles verbrochen hatte, daß auch ich an dem Tode so manches Kroaten, den ich in cH« Reihen der Pa-tisanen gelockt hatte, schuldig war. Mein Gewissen schien mich zu erdrücken. Ich rechnete nicht auf Gnade. Und trotzdem war irh ganz erschüttert, als mir mein Todesurteil verkündet wurde. Es war unsagbar schwer, mich mit dem Gedanken vertraut zu machen, daß ich so jung sterben müßte Auf einmal fühlte ich in mir einen noch nie gekannten Lebenshunger, leben wollte ich, leben und wenn das Leben noch so hart und schwer sein würde
Als ich dachte, der Augenblick wäre gekommen, in dem das Urteil vollstreckt werd?n sollte, vernahm ich, daß ich begnadigt wurde. Erst auf die Frage, ob ich verstanden habe, wußte ich, daß ich dem Leben wiedernegeben worden bin.«
Schwere Trärfen kollerten ihr über das Veits und noch immer hübsche Gesicht. »Ich darf leben«, flüsterte sie kaum hörbar vor sich hin und verfiel wieder in ihr halbwaches Triiumen. Sie bemerkte rrar :lieht ,daß ich mich leise entfernt hatte. Jaga Graäak hielt Rückschau und wohl auch Ausblick Und der sonnenvolle Sonntagmittag unter den Obstbäumen Zagoriens mit dem fröhlichen Getobe der spielenden Bauernkinder am nahen Waldesrand gab der zu neuem Leben erwachten Jaga tiefen Sinn und schönen Inhalt.
ff-KriegsberichteT Otto KoschiU
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
Vierlingsflak: bei nächtlichem Stellungswechsel im Raum von Caen
PK-Kriegsberichter Grosse (Sch)
Nach dem Mordanschlag auf den Führer
Der Führer und der Duce besichtigen gemeinsam
den zerstörten Raum, in dem das Attentat erfolgt«.
Presse-Hoffmann (Sch)
»Fregatte« kämpft einen Bahnhof frei
Der Panzerzug ist eine Kampfgruppe für sich, die alle Waffen, Grenadiere, Pioniere und Funker umfaßt. Zur Unterstützung der eigenen schwachen Sicherungen wird ein Infanteriezug ausgebootet und greift ein
Der Oberbefehlshaber de Kriegsmarine und BdU, Großadmiral Dönitz, besia'jte kürzlich die Besatzungen von U-Bott-Hotfin und sprach zu den Männern: »Wir weiden «den Booten zäh und eisern am Feind bleiben, i: emes Tages werden wir sie empfindlich treten die Anglo-Amerika-ner!« Voll Zuversicht vemen die U-Boot-Fahrer die Parole ihres Grit; airals für die kommende Phase desl-Boot-Krieges
PK-Kriegsbericte; Böltz (Sch)
Der Schreiber-Obergefreite Walter Gerhold, der an der Invasionsfront einen britischen Kreuzer der »Au-rora«-Klasse mit dem Einmanntorpedo versenkte, wurde für diese tapfere Tat vom Führer mit dem Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes ausgezeichnet
II
Es lebe der Führer
K
Die Besatzung eines Vorpostenbootes tiört die Meldung vom Attentat auf den Führer
Von Kriegsberichter Günther Vater
(PK) Der Funkmaat und ein Maschinengefreiter stehen im Funkraum des Vorpostenbootes, um die Schäden des vor einigen Stunden erfolqten Angriffes von Jagdbombern zu reparieren. Ein Schuß ging kurz oberhalb der Panzerung durch die Bordwand und hatte die Kabelbahn zerschlagen, die zu den Lautsprecheranlagen in den einzelnen Decks führt. Der Gefreite hat die Ersatzkabel malerisch über die Schulter geworfen. Er lehnt sich gegen einen Hocker und 6chaut, ermüdet von dem die ganze Nacht währenden Angriff, dem Funkmaat zu, wie der die aufgebogenen Deckplatten aus der Wand herauszuschneiden versucht.
»Es geht doch nicht«, meint der Funkmaat, »da
drin ist alles zerfetzt. Ich muß erst auf die Werft, um Ereazteile zu holen«. Der Maschinengefreite nickt müde. Er ist durch die anstrengenden Wachen und die Anstrengungen des Gefechtes viel zu schläfrig, um sich darüber Gedanken zu machen, daß jetzt für einige Stunden alle Decks ohne Rundfunk sind. Er möchte nun nichts anderes al6 schlafen.
Der Funkmaat eilt in 6eine Kammer, um sich umzuziehen. Der Weg zur Werft führt durch die halbe Stadt, und da kann er nicht im Arbeitspäckchen laufen. Er ist wütend: muß gerade wieder das Ersatzteil fehlen, das man braucht! Der Kommandant gibt ihm gleichzeitig auch noch an-
dere Aufträge mit. Das wird ein langer Weg werden. In der Zwischenzeit kann nur im Funkschapp Rundfunk gehört werden.
Beim Backen und Banken gibt es Ärger. Unab-läßig dreht der Backschafter am Schalter. Aber der Lautsprecher schweigt beharrlich. Schließlich schicken 6ie einen Mann zum Funkraum, damit er die Nachrichten abhört, um sie nachher den Männern mitzuteilen.
Schließlich und endlich kommt der Funkmaat zurück, um die angefangene Reparatur zu vollenden. Während der Arbeit tönt aus dem Lautsprecher plötzlich die Meldung von dem Attentat auf den Führer. Der Funkmaat weiß zunächst gar nicht, wie ihm geschieht. In einem lauten Dröhnen klingen die inhaltsschweren Worte in den Ohren nach. Eine heiße Welle steigt ihm in den Kopf, und das eintönige Grau der Wandbemalung scheint ihm mit einem Mal einen rötlichen Schimmer zu zeigen. Er sieht den Maschinengefreiten an. Dessen Mund ist halb geöffnet, rund wie ein kleines o, al6 wolle er etwas sagen, brachte aber keine Silbe über die gelähmte Zunge.
In einer Wortpause tönt klar und überlaut das Zirpen der Apparate. Auch der Wachhabende Funker ist zusammengefahren. Er hat die Hörer vom Ohr geschoben und blickt den Lautsprecher an, als wolle er ihn ob dieser ungeheuerlichen Mitteilung zur Verantwortung ziehen. Zuerst faßt 6ich der Funkmaat. Er stößt den Maschinengefreiten an, daß der die Werkzeuge fallen läßt: »Zum Kommandanten!«
Der junge Soldat hat 6ich noch nicht gefangen, auf diese Nachricht hin muß ef sich erst sammeln. Uber den Niedergang stolpert er in die Kommandantenkammer, er klopf nicht einmal, er reißt nur die Tür auf und schreit, nein brüllt: »Attentat auf den Führer!«
Der Kommandant 6itzt am Schreibtisch. Er macht gerade den Gefechtsbericht über den am Morgen erfolgten Angriff. Notizblätter, Skizzen und Mitteilungen liegen vor ihm. Die Stirn ist gekräuselt. Jetzet, da sich dies gewaltsamen Worte in sein Hirn krallen, springt er auf und wischt die Blätter vom Tisch. Er überrennt den Gefreiten; drei Stufen auf einmal nimmt er, als er zum


Funkraum hinaufspringt. Der Funkmaat berichtet ihm.
Inzwischen klopft der Maschinengefreite an die Türen der Kammern und rast durch alle Decks. Jetzt hat er auch die richtige Formulierung für 6eine Nachricht gefunden, Er ruft: »Attentat auf den Führer, der Führer unverletzt!«
Der Stabsobersteuermann hat gerade eimen Brief von seiner Frau bekommen. Sein zweiter Sohn ist zur Waffen-ff gemustert. Er 6inniert. Wie die Zeit rast, — jetzt ist dei Junge auch schon Soldat. Er erinnert sich an den letzten Urlaub. Sein Jüngster 6tand vor ihm in der Hitlerjugend-Uniform und schüttelte ihm zum Abschied strahlend die Hand: »Vater, nächstes Jahr bin ich auch Soldat. Ich freue mich so ...«
Die mit überschlagender Stimme geschrieene Mitteilung von dem ungeheuerlichen Attentat läßt ihn erstarren. Das ist doch ganz ausgeschlossen! Wie kann nur so etwa geschehen? Seine Hände krampfen sich um den Tisch: »Verdammte Schufte!« Wenn ihm einer zwischen die Finger käme!
Die Mitteilung des Gefreiten faßt in die Herzen aller Männer. Mit einem Schlage sind sie alle aufgestanden. Einer findet zuerst die Worte: »Gott sei Dank, der Führer lebt!« Als die Lautsprecheranlage wieder repariert iet, ruft der Kommandant die Männer in das Matrosendeck. Gemeinsam hören sie die Wiederholung der Meldung. Der Kommandeur spürt, daß 6eine Soldaten jetzt keine lange Rede hören können. Sie 6ind zu erregt. Kalte Wut sprüht in ihren Augen. Er faßt sich kurz: »Kameraden, Ihr habt heute früh im Gefecht so wie immer Eure Pflicht getan. Ihr werdet es auch in Zukunft 60 halten. Nun erst recht. Der Führer, den die Vorsehung seinem Volke und seiner Sendung erhalten hat. kann 6ich auf uns verlassen. Es lebe der Führer!«
In dieser Verpflichtung schwingt die Seele der ganzen Besatzung. Alle sehen sie jetzt ihren Kommandanten an. In der Haltung, die 6ie zeigen, liegt ein Versprechen, das den Oberleutnant unbändig stolz macht Er fühlt ein Brennen in den Augen, als er die Hand an die Mütze legt.
Načrt za brutalno uničenje Nemčije
Kako mislijo postopati z nemškim narodom? - Hujskač lord Vansittart in njegov „mirovni načrt"
Kakor poroča »Völkischer Beobachter« iz Ber-na, prikrivata angleška in ameriška vlada svoje načrte glede Nemčije za slučaj svoje zmage. Podoba je, da v tej zadevi nimata pooblastila s 6trani Kremlja. Javnost pa s takim prikrivanjem nikakor ni zadovoljna, zato zahteva natančnejša pojasnila.
Znani hujskač in sovražnik vsega, kar je nemško, lord Robert Vansittart je pomaga) te dni angleški vladi iz tozadevne zadrege, razvijajoč v listu »Sunday Dispatch« svoj takozvani mirovni načrt. V smislu Vansittartovih namenov bi se imelo Nemčijo zopet razkosati. Vansittart ima posebno sovraštvo do Prusov. Rheinland, Westfalen, Schleswig-Holstein in bivša nemška samostojna mesta bi se imela odcepiti. Te države bi vodile lastno policijsko, pravosodno, finančno in
socialno politiko. Njihova popolna odcepitev od Reicha ne bi bila samo dovoljena, nego bi doživela tudi svoje pospeševanje. Na ta način razkosani Reich bi sovražne čete zasedle »za najmanj eno generacijo«. Vansittart povdarja med drugim tudi potrebo okupacije Nemčije po »malih zaveznikih«, da bi bilo ponižanje Nemčije tem večje. Razumljivo je, da bi v smislu Vansittar-tovega načrta plačevala Nemčija stroške za okupacijo. Popolno razorožitev Nemčije po f«m načrtu bi izpopolnilo uničenje nemškega gospodarstva, kakor je Vansittart to že zahteval ob drugih prilikah. Uničiti bi se imela vsa proizvajalna sredstva za eksploziv, prav tako pa bi se imelo odstraniti vse stroje za izdelovanje orodja. Uničiti oziroma oddati bi bilo vse tovarne za izdelovanje umetnega dušika, petroleja in kaučuka.
se bo vsa Velika Nemčija vrgla na vzhod ter prisilila bolj.ševike na kolena. Na ta veliki boj gle damo lahko verno in Fuhrer je doslej še imel vedno prav! (Dolgotrajno pritrjevanje.)
Narod v domovini pa mora iz tega izvajati konzekvence ter biti veren. Domovina je od totalne vojne bila doslej še precej oddaljena. Sedaj pa pride totalna vpostava. Od delavca, ki že danes dela^svojih 16 ur, ne moremo veliko več zahtevati, imamo pa še milijone ljudi, ki živijo, kakor da bi imeli mirno dobo in so jim tuje vse
obveznost. Tu sledijo temeljiti ukrepi. Naloga, ki	pregled velikih in vrednih storitvah Ortsgruppa
jo ima Dr. Goeb-bels, je, vpostaviti vse te sile	Razstava je bila okrašena s cvetjem, iz katerega
Proti sovražniku na Spodnjem Štajerskem moramo	se je zrcalila vsa ljubezen prirediteljev. Pri tem
zaenkrat vpostaviti samo naše lastne sile. Leta	ni bilo izjeme med razstaviščem. »Mutter urad
Izročitev zastav Orissfruppam Harburg V in Dramvtiler
Govor Bundesführer ja - Sijajen potek Ortsgruppentagov
Veleziborovanja Orbsgruppe Marburg V se je liko jih je^ od tega že izrabljenih. Führer bo tu udeležil Bundesfuhrer Steindl, ki ga je prebival- že pravočasno odredil veliki udarec. Vpostava stvo navdušeno pozdravilo. V svojem govoru je orožja »V 1« je pri sovražniku povzročila že ve-med drugim izvajal, da je dvoje, kar ga je sililo, lik nered, vpostava nadaljnjih novih vrst orožja da se je odzval vabilu ter prišel osebno na shod. še bolj usodnega učinka bo sledila. Za nas je Predvsem, ker je Ortsgruppe V od leta 1941 pod Anglija najbolj šibka točka. Prišel bo trenutek, najtežjimi okoliščinami izvršila ogromno delo. ko bomo vrgli invazijs&e čete v morje in nato Dokazi ležijo že v dejstvu, da je njeno prebival- ' Stvo, ki ga ni šteti med bogatine, nabralo nad 300 000 RM za WHW in da so žene kljub zaposlitvi opravile nad 100 000 ur prostovoljnega dela za ßkupnost .Za vse to se je Bundesführer v imenu Gaule:ter-ja lepo zahvalil. Razen tega je sedaj nastopil čas, ko morajo nacionalsocialistični govorniki zopet iz kraja v kraj, da dajejo prebivalcem pojasnila. Zmage govorijo za se, sedaj v času povratnih udarcev nam je naloga, da krepimo vero v končno zmago. Spodnja Štajerska je po svoji usodi neločljivo povezana z Reich-om. Tudi v Spodnje Štajerski pade odločitev na velikih frontah, od katerih predstavlja Spodnje Štajerska samo odsek strelskega jarka. Ako izgubi Nemčija vojno, pademo vsi v globino. Zmaga Nemčije bo rešila tudi vse probleme Spodnje Štajerske, ki se jih sedaj še ni moglo načetii.
Bundesführer je omenil, da je nacionalsocialistični svetovni nazor mir, ker samo v mirnem času zamore Führer izvesti svoje naloge. Zato je njegov najvišji cilj: dosega miru. Pri tem pa ni niti govora o tem, da mir ne bi bil mir naše zmage ,ker so naši sovražniki neštetokrat izrazili, da hočejo iztrebiti nemško ljudstvo. Ce bi izgubila Nemčija vojno, je konec Nemcev. Stalin je izjavil, da zahteva deset milijonov nemških delavcev za Sibirijo. Pa tudi ostali sovražniki sovražijo Nemčijo in ne poznajo usmiljenja. Ce pa kdo misli ,da je ta uničevalni načrt naših sovražnikov namenjen samo Nemcem, je v veliki zmoti. Zadostuje, če pogledamo v Italijo in Estonsko, pa vidimo ,da so tudi od tam zavlekli vse, kar lahko dela. Boljševiki ne delajo razlike med Nemci, Slovenci ali Srbi. To dokazujejo umori na ßtotine Slovencev na Dolenjskem, da navedemo samo en primer. Zmaga boljševizma pomeni konec Evrope. Ni torej drugega izhoda kakor: bojevati se in delati!
Obstoja še izgled, da zmagamo? Brezdvomno doživljamo danes najtežjo krizo v obstoju našega ljudstva. Boj se približuje ßvojemu višku. Sovražnik je izigral vse svoje adute, tako da stoji odločitev pred vrati. Zato moramo obdržati mirne živce.
Bundesführer je nato podal pregled o vojnem položaju. Nemško vodstvo im jasen koncept. Na vzhodu se vršijo boji samo zadrževalno, da pridobimo na času ,tudi če je treba pri tem prepustiit nadaljnja mesta in področja. Boljševiki pa pri tem svojega cilja ,da bi prebili našo fronto, ne bodo nikdar dosegli. Odločitev bo padla na za-padu. Nemškemu vodstvu je dobro znano, kake sile imajo Anglo-Amerikanci na razpolago in ko-
Težka idustrija in kemična industrija, v kolikor bi še preostali, bi se imeli podrediti kontroli zaveznikov. Delniški in obligacijski kapital velikih industrijskih podjetij kakor Krupp, Thießen, Bloom & Voß, Zeiß, IG-Farben itd., bi se imel neposredno izročiti v zavezniške roke.
Vse te ukrepe za uničenje ali potujčenje nemške produkcije hoče doseči lord Vansittart potom strogega kontigentiranja uvoza važnih 6urovin v Nemčijo. V Vansittartove načrte spada tudi kontrola nemške Reichsbanke ter zavezniška pravica protesta v vprašanjih nemškega budžetira-nja. Istočasno bi imela Nemčija postaviti kontingente prisilnih delavcev za obnovo vseh porušenih področij. Vansittart špekulira pri tem na to, da bi pris'ilno bivanje velikega dela moškega prebivalstva v delovnih taborih znatno omejilo število rojstev v Nemčiji. V svojem cinizmu zahteva lord Vansittart iztrebljenje nemškega naroda. »Völkischer Beobachter« opozarja svoje či-tatelje, da je Vansittart s svojim načrtom dokazal, da gre v tej vojni dejansko za življenje nemškega naroda. Tu ne gre samo za srečo in bedo, ne za kako generacijo, temveč za celokupno bodočnost.
Resno in dostojno, med sviranjem godbe in petjem je proslavila Ortsgruppa Drauvveilar svoj Ortsgruppentag. Uvod je predstavljal apel voditeljev ,na katerem je podal Ortsgruppenfuhrec Reiterer svoje poročilo. Iz njegovega poročila j» razvidno, da so storitve Ortsgruppe precejšnje in zopet je bilo ugotovljeno, da stoji delovanje žeo na prvih mestih. 63 žen je v minulem letu delal» 17 991 ur za Ortsgruppo, to se pravi, da so razen svojega poklicnega ali domačinskega dela opravile vsaka po 200 ur še posebej za Ortsgruppa Sledil je govor Kreisfuhrer-ja Strobla, ki j« podčrtal vse težave, s katerimi se je borila Orts-giuppa. Radi tega je storitve Ortsgruppe oceniti še veliko višje. Kakoršen je Ortegruppenfiihr« in njegovo vzorno delovanje, taka je Ortsgruppa. In Ortsgruppa je lahko ponosna, da ima na svojem čelu Pg. Reiterer-ja ,ki je nosilec zlate znaS-
ke stranke in opravlja vse svoje posle z nacio-z največjim zaupanjem. — nalsocialističnim prepričanjem. Medtem ko j«
Kreisfiihrer razložil delo posameznih uradov, i« hkrati podal navodila za nadalnje delovanje. S počastitvijo Ftihrer-ja in s priznanjem »Zmagati ali pasti ter nikdar kapitulirati« so zaključili apel voditeljev.
Kakor je poročilo Ortsgruppenfuhrer-ja v št», vilkah pokazalo delo in storitve Ortsgruppe, tako je razstava dela predočila v slikah in primerjalnih tablah, prav posebno pa v razstavljenih predmetih,
1918 ,ko je strahopetno meščanstvo kapituliralo, ne bo nikdar več. (Veliko odobravanje.) Noben kvadratni meter zemlje ne damo brez boja. (Bra-vo klici.)
Bundesfuhrer je apeliral na vse aktiviste in vernike, da ostanejo zvesti zastavi (glasno pritrjevanje). Lepo in vzvišeno je, da v tem trdem in resnem času lahko izroči Ortsgruppi zastavo, ki bo plapolala zmagi in miru nasproti. Nato je sledilo izročanje zastave, nakar se je vršil mimohod pred Bundesfuhrer jem.
Ortsgruppa V je imela v soboto velik shod voditeljev v dvorani tovarne Ehrlich, ki je bila nabito polna. Poročilo o delovanju je podal Orts-gruppenftihrer Reiter. Značilno je, da bo v Orts-
Kind« in uradom APA ,kakor tudi niso zaostajali oddelki z razstavljenimi obrtnimi izdelki. Posebno je zanimalo razstavišče čebelarjev.
Višek Ortsgruppentag-a je predstavljala izročitev zastave Ortsgruppi Drauweiler. V zastopstvu Bundesfiihrer-ja je dospel Kreisfiihrer Strobl, ki je po vkorakanju zastav otvoril slavnosL V svojem, na fanatični veri v zmago slcmečem govoru je stavil , vprašanje: »Zakaj prirejamo v tako usodnih in težkih časih, ko se na frontaili približujemo odločilnim bitkam, Ortsgruppentage?« Prav sedaj je treba dokazati, da domovina nikdar ne ohromi in da ima vedno moč, kljub vsem zahtevam, prirejati tudi še take proslave. Ne da bt kaj olepšal, je Kreisfiihrer nato opisal položaj ter
S™«3;	,od Vi»he. osebe za se bavil prav posebno s Spodnje Štajersko. V
~	"	zajemljivih besedah je nato popisal nesramen na-
pad na Ftihrer-ja ter dejstvo, da ga je tudi tokrat očuvala roka Previdnosti! Kakor je kot Gefreiter prve svetovne vojne po groznem polomu nemška zgodovine veroval v Nemčijo, tako moramo ml stave. Ortsgruppa je v težkih časih zaslužila svojo sedaj fanatično verovati v njega. Iz nepopisnega zastavo. Zahvalil se je Ortsgruppenfiihrer-ju in kupa razvalin je ustvaril Veliko Nemčijo, ki j« njegovim sodelavcem, prav posebno pa prebival- dobojevala velikanske zmage. Z isto ustvarjajočo
zbirke .Prav posebno je OrtsgruppenJiihrer po hvalil delo žen ter se spomnil tudi pridne mladine.
Nato je spregovoril Kreisfiihrer Strobl. Poslušalce je opozoril na resnost časa ter pomen za-
stvu za njegovo požrtvovalnost, zvestobo in vero
V daljših izvajanjih je nato govoril o pomenu Führer-jevih misli, o razmerah države, 6tranke in oborožene sile. Spodnja Štajerska, tako je rekel, je bila nemška, je nemška in ostane nemška, zato mora priti jezikovno vprašanje še bolj v cspredje. Kreisführer je zaključil svoj govof s pozivom ,da bi obdržalo prebivalstvo dobre živce.
Nato je Kreisfiihrer otvoril razstavo o storitvah Ortsgruppe, ki je pokazala izredno veliko znanja na vseh področjih. Tudi žene so pokazale v svojem oddelku »Novo iz starega«, da znajo mnogokaf usívariti. I*'o ve! i a na področju kuhanja. Posamezni uradi in šturmi so svoje delovanje pokazali v slikah, številkah itd. Isto velja za mladino, ki je v svojih razstavnih odedlkih pokazala, da noče zaostajati za delom doraslih
silo in sigurnostjo nas bo vodil Fuhrer tudi v naj-v^pjo zmago. To je naša vera — naše bojno geslo pa se glasi: Nemčija!
Višek proslave je predstavljala izročitev zastave, ki naj1 bo zbirališče vseh zvestih. Ta zastava bo ponosno plapolala, ko bodo zvonovi oznanjali častno zmago Nemčije. Tako je glasil klic Kreisfuhrer-ja vsem sonarodnjakom in sonarodnjaki-njam!
Pestra večerna prireditev, ki so se je udeležili tudi gostje boterske Ortsgruppe „Volksgarten" iz Graza, je predstavljala zaključek prvega prireditvenega dne.
Godba RAW je v nedeljd jutro svirala budnico. Sledila je jutranja proslava mladine, na kateri je govoril P<> Melichar o načelnih mislih „Durch
, u,	/ r\ ucium uui aoiiii.	1	.......-.---•
Umevno je, da so padlim junakom tudi posvetili Kampf zum Sieg". Pozneje je obiskal Kreisfiihrer
posebno vlogo.
Prvi dan prireditve so zaključili s »pestrim večerom«, ki je bil zabavnega značaja ter našel zadovoljne udeležence.
V nedeljo je bila budnica .kateri je sledilo polaganje venca v Heldenhain-u. Pred velezborova-njsm je bila velika jutranja proslava. Popoldne so imeli otroci svojo prireditev, 6portna veselica je pa tudi pokazala, da je telesna vzgoia na višku.
Ortsgruppa V je lahko ponosna na lep potek svojih prireditev.
še razstavo ter se o isti laskavo izrazil. Popoliina si je razstavo ogledal še Bundesfuhrer, ki je bil z isto zadovoljen. Vaški popoldan je združil zopet vse sonarodnjake in goste iz Graza. Tu je bila mladina, ki je razveselila staro in mlado. Igra, plesi, petje, narodni plesi itd. so sestavljali spored.
Ortsgruppi Drauweiler bo njen Ortsgruppentag ostal v najboljšem spominu. Bila je to storitev skupnosti, ki so jo opravili prebivalci Drauw^i-ler-ja, Wehrmannschafta in naše zdrave mladino, storitve tovariškega dela in tovariškega življenja.
Junaštvo Spodnještajercev v svetovni vojni
Iz vojnega dnevnika, ki ga je vodil spodnješta-jeski vojni prostovoljec v prvi svetovni vojni na jugozapadnem bojišču, posnemamo po beležkah, pisanih meseca septembra 1917, sledeče:
V častniški obednici je bila danes častna poslovilna proslava odhajajočega poveljnika bataljona,
majorja Aleksandra Vlad-a. V tovariški skupnosti js častnik bataljona v primernem poslovilnem govoru olepšal prireditev ter izvajal sledeče:
„Moji gospodje častniki in tovariši! Te dni odhaja iz naših vrst naš strumen in hraber bataljonski poveljnik. Pod njegovim poveljstvom je btf
naš bataljon deležen najvišjih časti, ki jih Je sploh možno doseči. Naš spodnještajerski k. k. Freiwilliges Schützenfeldbataillon Marburg IV, si je posebno na Grmadi, pri Devinu, Sv. Ivanu in ob reki Timavi priboril tako velike uspehe z orožjem, da se ga mimo lahko uvrsti med najboljše in najbolj odlikovane Vojaške enote naše velike domovine. Vsi častniki, in podčastniki in moštvo so bili odlikovani za hrabrost. Junaška dela ba-ljona so bila imenoma opisana in imenovana v vojnem poročilu šefa avstro-ogrskega generalnega štaba, to je, čast in priznanje, ki so ga deležne prav redke formacije. Ponosni smo tudi lahko na željo, ki jo je bataljon izvedel od višjih poveljstev, da bi bataljonski častniški zbor predlagal svojega "poveljnika za najvišje odlikovanje, in sicer za red Marije Terezije. To pa še ni vse. Sam vladar naše mile domovine je kot vrhovni poveljnik armade in mornarice nekaterim najhrabrejšim častnikom in strelcem osebno pripel na junaška prsa odlikovanja za hrabrost. Vse to so neizpodbitni dokazi, da je naš sposoben bataljonski poveljnik z našimi mladoletnimi spodnje-štajerskimi prostovoljnimi strelci izvršil izredna junaštva in velike strategične uspehe, Naš major je v rezervnih postojankah bil vedno izredno strog, pri tem pa nad vse pravičen poveljnik. V bojih med deseto bitko ob Soči pa ni niti opazil nevarnosti, ki je pretila njegovi osebi Povsod in vedno je kazal le svojo veliko energijo, vztrajnost ter strategično in taktično znanje. Naši za boje vedno neverjetno navdušeni strelci si v bojih niso mogli želeti boljšega poveljnika, kakor je bil naš junaški major. Častnikom in moštvu je bil vedno dober tovariš in predpostavljeni, v bojih pa srčen in duhaprisoten poveljnik. V največji nevarnosti je s pomočjo svojih častnikov vodil bojaželjne in navdušene spodnještajerske prostovoljce od zmage do zmage. Le frontnemu častniku od pet do glave, kakor je major Vlad, je kot poveljniku spodnještaierskih prostovoljcev, ki se jih je celo v prednjih bojnih črtah moralo zadrževati, da niso prostovoljno prehajali v preveč riskantne napade z bajonetom in ročnimi granatami, bilo mogoče doseči uspehe, Kakor jih je dosegel naš bataljon v dejeti bitki ob Soči. Bataljon spodnještajerskih mladoletnih fantov k. k. Freiwilliges Schützenfeldbataillon Marburg IV, major Aleksander Vlad ter deseta bitka ob Soči predstavljajo junaštvo, ki ga bo šele zgodovina pravilno ocenila.
Kot govornik bataljona se poslavljajočemu poveljniku zahvaljujem 7,a vso njegovo, našemu bataljonu namenjeno koristno delovanje in odločno poveljevanje ter mu v imenu vseh častnikov in vsega moštva želim na njegovem mestu prav obilo vojne sreče ter skorajšnjo podelitev zasluženega najvišjega odlikovanja, za katerega ga je predlagal častniški zbor, to je Orden Marije Terezije, ki ga bq, uvrstil med tiste malošte-
Ženska delovna obveznost podaljšana do 50. leta starosti
V sporazumu s pooblaščencem Reicha za totalno vojno vpostavo Reichsministrom Dr. Goebbels-om je glavni pooblaščenec za vojno vpostayo, Gau-leiter Sauckel, izdal odredbo, ki podaljša delovni obveznosti podvrženo starost žen od sedanjih 45 na 50. leto starosti. Vse žene od 45. do 50. leta starosti so sedaj podvržene na podlagi obstoječih predpisov delovni obvezi, kakor je doslej veljala do 45 .leta starosti. Velik del teh žen že stoji prostovoljno v delovni vpostavi. Ostale — pri tem gre za otjromne desettisoče — 6e javijo pri Arbeitsamtih, da se jih uvrsti v delovni proces. Čas, ko se bo treba javiti, bodo razglasili iokalni Arbeitsamti na uradnih deskah in z objavo v časopisju.
Z vpostavo zanesljivih strokovnih moči pri Arbeitsamtih je preskrbljeno da dobi vsaka ženska, ki je podvržena delovni obvezi, res vojno važno ter svojemu znanju in svojim zmožnostim primerno opravilo. Nepotrebne trdote se bo po možnosti preprečilo.
To zvišanje starostne meje za delovno obveznost je bilo vsesplošno pričakovano. Tisoče in tisoče žen nad 45 let ]e že ob izbruhu vojne hitelo prostovoljno na delo, med njimi so tudi nad 50- in 60-letne. Z najnovejšo odredbo je sedaj do neke meje izravnana nepravičnost, da bi enako stare in mlajše sovrstnice živele v primeru z njimi kakor v lepem mirnem času Nemške žene, ki v svoji ogromni večini že brez zakonitega določila žrtvujejo vse svoje sile narodu, bodo v tej novi odredbi našle vzpodbudo za dvig svojih
storitev, dokler ne doboiujemo zmage.
★
Ta najnovejša odredba Reichsministra Dr. Goeb-bels-a sega globoko v privatno življenje žen. To je totalno vojskovanje in druga mobilizacija. Kar je doslej veljalo za žene do 45 let, velja sedaj do dovršenega 50. leta. Izven dvoma je, da bodo odredbe, ki jih bo prihodnje tedne izdal Dr. Goebbels ,tudi do neke meje neudobne, nikdo se pa ne bo našel med nemškim narodom, ki bi zavzemal na stališču, da naj stojijo naše 451etne zdrave žene ob strani, na mesto da bi delale za skupnost, ki se pripravlja za odločilne bitke. Po-
misliti je treba, da so v Angliji in Sovjetiji že davno zaposlili vse žene ,ne da bi jim bili prizanašali, kakor je to bil primer doslej pri nas. Da morajo nemške žene v starosti od 45 do 50 let, ki jim doslej ni bilo treba delati za plačo, v vrste »nenaučenih delavk«, predstavlja akt potrebne samoohranitve, predstavlja pa hkrati nenadomestljiv del nemške oboroževalne industrije.
Zaposlitev vseh doslej
navidezno zaposlenih
Sporazumno z Reichsministrom Dr. Goebbeisom, kot pooblaščencem Reicha za totalno delovno vpostavo, je generalni-pooblaščenec za delovno vpostavo, Gauleiter Sauckel, izdal odredbo o zaposlitvi delovnih sil v navideznih delovnih razmerah.
Odredba 6e nanaša na vse tiste delovni obvez-nosu podvržene ljudi, ki isti n^ zadostijo stvarno, temveč samo navidezno. To so osebe, ki so si s pomočjo sorodnih in drugih zvez ustvarile delovno razmerje z udobnim življenjem, daleč proč od vojnih naporov skupnosti, da na videz odgovarja zakonitim določilom.
Vsi sonarodnjaki, ki se nahajajo trenutno radi udobnosti, ali pa ker doslej še niso razumeli zahteve totalne vojne v takih navideznih delovnih razmerah, imajo sedaj zadnjo priložnost za menjanje svojih delovnih mest v svrho celotne priključitve svojih delovnih sil v vojno produkcijo. Ja: vijo naj se takoj pri svojih Arbeitsamtih, ki jim bodo preskrbeli njihovim močem in njihovemu znanju primerna vojnovažna dela.
Do 15. avgusta 1944 morajo biti prekinjena vsa navidezna delovna razmerja. Po tem času se bo postopalo brezobzirno. Kdor bi potem še vedno izrabljal navidezno delovno razmerje, izogibajoč se skupnim naporom za končno zmago, se postavi s tem izven vrst bojujoče nemške ljudske skupnosti. To velja tudi za tiste, ki bi trpeli tako ne-odpustljivo dejanje ali pa ga podpirali. Delojemalec in delodajalec bi zapadla v takem primeru
vilne vojaške plemenitaše, ki so prvi med najboljšimi."
Istega dne se je major Vlad v bataljonskem povelju poslovil od svojega bataljona takole:
„Imenovan poveljnikom cesarskega in kraljevega poljskega lovskega bataljona, zapuščam po enoletnem službovanju vašo sredino. V tem času ste v mirnih in bojevniških postojankah z neoporečno disciplino duha, z neustrašnim junaštvom ter z vašimi odličnimi vojaškimi vrlinami ustvarili povezanost, ki bo trajala za vedno. Moja za-
hvala častnikom in strelcem ostane v mojem srcu neizbrisna in v mojih mislih nepozabna. Čuvajte si duha, ki ste ga prevzeli od svojih prednikov, negujte ga vedno v blagor vas samih, našega vladarja in vaše lepe, zelene Spodnje Štajerske. Ostanite vedno moji pridni spodnještajerski fantje. Bog naj vas blagoslovi in vodi! To vam kliče poleg želje za popolno vojaško srečo vaš odhajajoči poveljnik major Aleksandei Vlad."
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezati!
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično)
Wichtige Wörter in gebräuchlichen Satzverbindungen.
1.	In einem Anfall von Sinnesverwirrung schlug er seinen Bruder nieder.
2.	Der Wanderbursche wurde von einem bösen Hund angefallen.
3.	Aller Anfang ist schwer.
4.	Was sollen wir nun anfangen.
5.	Sprechen Sie schon gut Deutsch? Nein ich bin
noch Anfänger.
6.	Die Anfangsbuchstaben der Hauptwörter werden immer groß geschrieben.
7.	Sie müssen diese Äpfel schnell verkochen,
denn sie sind schon angefault.
8.	Wie lang dauert es, bis Sie mir einen Bücherkasten anfertigen?
9.	Geben Sie mir einen Tropfen Wasser, ich möchte meine Zunge anfeuchten.
10.	Die Soldaten wurden durch das Beispiel ihres Führer zu neuen Taten angefeuert.
11.	Ich flehe Sie an, mir die Wahrheit zu sagen
12.	Dieser Chef stellt an seine Angestellten manchmal zu hohe Anforderungen.
13.	Ich möchte nur anfragen, ob mein Gesuch bereits erledigt ist.
14.	Dieses Wachs fühlt sich ganz weich an.
15.	Der Anführer der Bande wurde nach kurzem Kamnf erschossen.
16.	Ich bitte Sie, mein Glas voll anzufüllen.
17.	Er ist wieder zu spät gekommen, angeblich
hat er den Zug versämt.	,
18.	Ihre Antwort einem Vorgesetzten gegenüber
war bestimmt nicht angebracht.
19.	Herr Maier ging wieder einmal angeheitert
von seinem Stammtisch nach Hause.
20.	Der Angeklagte wurde zum Tode verurteilt,
weil er einer staatsfeindlichen Organisation angehörte.
'21. Lassen Sie doch die Türe nicht angelweit offen, es zieht fürchterlich.
22.	Ich werde mir diese Angelegenheit angelegen sein lassen.
23.	Er ging jeden Tag mit einer wunderschönen
Angel angeln, aber er brachte selten einen Fisch nach Hause
24.	Dieser alte Angeber hat die Ehre eines tadellosen Menschen in unverschämter Weise angegriffen.
25.	Sie sind wirklich zu ängstlich; wer soll Ihnen hier etwas anhaben.
26.	Sie haben zuviel an, ziehen Sie wenigstens Hen Pnliover aus.
27.	Er stellte seine Vermutungen fast immer ohne Anhaltspunkte an.
28.	Dieses Lastauto fährt mit zwei Anhängern.
29.	Der Kommunismus hat in der Welt immer weniger Anhänger.
30.	Das anhänglichste Tier ist der Hund.
Wörter
Anfall (m) napad
anfallen (jemanden) — napasti (koga)
anfangen — začeti
anfertigen — narediti, izgotoviti
anfeuchten — namočiti
anfeuern — osrčiti, izpodbuditi
anflehen — zaprositi, ponižno prositi
anfragen — vprašati, povprašati
anfühlen — potipati, čutiti
Anführer (m) •— vodnik
anfüllen — naliti, politi
angeblich — baje,
Angeber (m) — ovaduh
angefault — naqnit
angeheitert — tftoni
angehören — pripasti
anhaben (Kleid!) — nositi, na sebi imeti (obleko] anhaben (jemanden etwas) — moči komu kaj Anhaltspunkt (m) — opora, oporišče Anhänger (m) — priklopni voz anhänglich — privržen, vdan Gesuch (s) — pTošnja
Wichtige Wörter in gebräuchlichen Satzverbini' düngen.
1.	Dieser alte Geizhals häuft das Geld an.
2.	Ich stelle es Ihnen anheim, ob Sie mir die Auskunft geben wollen oder nichc.
3.	Ich bitte Sie, mich einen Augenblick anzuhören.
4.	Der Ertrinkende klammert sich an einen Strohhalm und ging unter.
5.	Dieser ausländische Film ha! beim Publikum wenig Anklang gefunden.
UMNI KMETOVALEC-
Odbira plemenskih kokoši
Ne glede na to, katero pasmo kokoši redimo, če je izbira kokoši pravilna ali pa zgrešena, si vendar zahtevamo od njih zarod s podedovanimi lahko napravi rejec le po tem, kako živali ne-lastnostmi, t. j. da dobro neso. Znano je, da preso- sejo, t. j. ali se nesnost dviga ali pada. Ako opa-jamo to lastnost po letni in zimski nesnosti, na zimo,, da kljub vsem povoljnim pogojem rej« kar pa vplivajo še drugi činitelji, n. pr.: začetek povprečna plodnost glede nesnosti iz leta v leto nesnosti v zgodnji dozorelosti, trajnost nesnosti, znatno pada, Je to znak, da je konstitucija ko-instinkt valjenja, občutljivost proti vremenskim koši oslabljena in da njeni organi niso več spremembam, anatomske in fizične lastnosti orga- zmožni producirati prejšnje količine jajc. Nas-nizma in še druge okolnosti, ki' vplivajo na protno pa, če opazimo, da se plodnost dviga in zdravje, razvoj in moč živali. Važno je tudi pre- znaša oplojenje v kokošji družini, ki je v raz-perjanje, ki v mnogočem zavisi prav od teh či- merju 1 : 15 najmanj 80 %, t. j. da se od 10 opio-niteljev. Poleg tega pričakujemo od takih kokoši jenih jajc izvali najmanj 8 močnih piščancev, ki tudi še drugih podedovanih'lastnosti, da nesejo ki se hitro razvijajo, je to znak, da je konstitu-n .pr. jajca zaželjene oblike, barve in teže, ker cija kokošje jate normalna, torej izbira živali hočemo, da bi te lastnosti podedovali tudi njih pravilna.
potomci.	Nesnost kontroliramo samo s pomočjo zaklop-
Da moremo ugotoviti, ako obstoje v resnici vse nih gnezd. Uporaba teh gnezd nam tudi služi za gori navedena lastnosti, moramo kokoši nadzoro- določitev slabih in bolnih živali, ker prime pri vati od prve dobe nesnosti do prve golitve. Zato kontroli rejec vsako kokoš v roko. Brez zaklop-smemo izbirati v jeseni za pleme samo dveletne nega gnezda je popolnoma nemogoče ugotoviti, kokoši. Jajc plemenskih kokoši ne rabimo v je- katera kokoš je jajce znesla. Brez te kontrole pa seni in pozimi, ampak šele v začetku meseca fe- je tudi nemogoča smotrna gojitev, t. j. kako pa-fruarja, t. j. v času nasada. Čim več bo kokoš do riti kokoši, določevati odstotek nesnosti vsake takrat počivala odnosno manj do začetka sezone kokoši, pa tudi presoditi kakovost njenih piščan-valjenja nesla, tem bolje bo. Za zarod je naj- cev. Zaradi tega so zaklopna gnezda za izbiro boljša tista kokoš, ki najpridneje nese, ko zač- plemenskih kokoši in za kontrolo nenadomest-nemo zbirati jajca za valjenje.	Ijiva. Število zaklopnih gnezd zavisi od števila
Ako bi odbirali kokoši za pleme le po rekor- kokoši,, ki jih gojimo. Ker večina kokoši nese dih nesnosti, pri tem pa puščali v nemar njih dopoldne več ali manj istočasno in je vsaka na-konstitucijo in zdravje, tedaj bo verjetno zarod vajena nesti v svojem gnezdu, je potrebno eno slab in degeneriran. Mnogi te okolnosti spregle- gnezdo za 3—4 kokoši.
dajo in jih zanemarjajo ter streme le za tem, da Kokoši s točno ugotovljenimi in določenimi bi še bolj dvignili nesnost. Prav zaradi tega pro- lastnostmi in svojstvi so za pleme najzaneslji-pade večkrat kokošjereja.	vejše. Poleg tega pa so take kokoši, njih jajca
Če pri kokoši, ki znese na leto 200 jajc, n. pr. in zarod veliko dražje, srce, pljuča, črevesje, želodec ali kak drug organ Če hočemo ugotoviti, katera kokoš bo nesla, ne zmore opravljati dela, ki je potrebno za stvar- se pri nas v malih gospodinjstvih še vedno upo-jenje toiliko jajc, je povsem naravno, da je ta rablja stari način, tako zvano otipavanje, ki ob-organ preobložen z delom, kajti 200 jajc zahteva stoji v tem, da vsako jutro s prstom preiščemo zelo napornega dela vseh organov. Tak napor ne kloako in otipljemo morebiti pripravljeno jajce, oslabi samo tistega organa, temveč vse telesne Kokoši, pri katerih smo otipali jajce, pustimo organe, kar ima zopet slabe posledice na za- zaprte v purnici, dočim spustimo ostale kokoši na rod. Zaradi tega moramo biti pri izbiri plemenk prosto. Opisani način lahko zadovolji samo go-glede na njih nesnost zelo oprezni. Če želimo za spodinjino radovednost, nima pa nikake drucje pleme žival, katere organi temu ne ustrezajo, jo praktične vrednosti. Po drugi strani pa onemo-moramo temu prilagoditi. To pa izvršimo le po- gočimo svobodno kretanje na prostem ravno naj-stopoma tako, da razvijamo in krepimo slabe or- boljšim kokošim. Tudi si navadno ne umivamo gane, z drugimi besedami: z natančno izbiro kre- rok pred opisanim otipavanjem skozi kloako, pimo konstitucijo živali po generacijah.	temveč storimo to v najboljšem slučaju šele po
Ali se izplača odbirati kokoši za povečanje tem opravilu. Na ta način je mogoče kokoši njih plodnosti glede na nesnost? Na to vprašanje okužiti z raznimi boleznimi. Onim, ki pa hočeio je možen samo odgovor: odbira ali selekcija je vseeno preiskovati kokoši, priporočamo, da teqa v to svrho potrebna, toda nepravilna selekcija ne opravljajo skozi odprtino kloake, temveč da je še slabša, kakor pa če jo ne izvedemo. Sodbo, izvršijo pregled od zunaj. V primeru, da je jajce
najstrožji kazni. Po 15. avgustu 1944 se bodo vršile kontrole. Če najdejo navidezno delovno razmerje, se bo krivca brezobzirno klicalo na odgovornost.
Pooblaščenec Reich-a za totalno vojno vposta-vo se strinja z ministrom pravosodja, da se v takih primerih postopa z najvišjimi kaznimi, ki jih predvidevajo kazenska določila.
Sličen prestopek zoper zakone nacionalne solidarnosti predstavlja, če se kašen zdravnik spozabi in opusti skrb v izvrševanju svoje zdravniške dolžnosti ter izda spričevala delamržnim elementom, ki jim omogočajo, izogniti se delovni vpostavi. **
Kdor prikrajša svojo delovno moč narodu, bo-jujočemu se za svoj obstoj, ali pa daje pri tem drugim potuho, služi sovražniku!
Stavljajte predloge za
totalno vojno vpostavo!
Od pristojne stsani se poroča:
Popolna izvedba obsežnih nalog, ki jih ima izvršiti Reichsminister Dr. Goebbels kot pooblaščenec Reich-a za totalno vojno vpostavo, je možna samo s podporo vsakega posameznega sonarod-njaka. V številnih dopisih iz vseh slojev prebivalstva, Dr. Goebbels ni našel samo navdušenih sodelavcev za sedanjo res totalno vpostavo za končno zmago, temveč tudi mnogo izvedljivih praktičnih predlogov za razne ukrepe.
Za dostavljanje takih pošiljk obstoja že kratek čas Feldpostnummer 08000. Na ta naslov je poši-• Ijati poštnine prosto vse nadaljnje vzpodbude in pripombe za totalno vojno vpostavo. Pri tem se veda ne bo možno odgovarjati na vse take dopise. Noben predlog pa ne bo ostal neopažen, če bo uporaben.
Da se prepreči nepotrebno delo, se narod naproša, da nikdo ne izdeluje obsežnih načrtov in dolgih spomenic. Čim krajši in jedrnatejši je predlog, tem lažja je njegova izvedba. Navesti je pa seveda ime in naslov pošiljatelja. - Hitro in temeljito kakor je najbolj mogoče, mora uspeti izvršitev Friihrer-jevega povelja. — Vsak ima priložnost k temu nekaj doprinesti. —> Zato pa odprimo oči, jia ugotovimo, kje se da še kaj izboljšati, racionalizirati in poenostaviti ali pa odpraviti, če je v vojnem času nepotrebno.
Feldpostnummer 08000! Kennwort: „Totaler Kriegseinsatz".
* Smrtna kosa. V Marburgu je umrl solast-
nik znane trgovine Doltschelc in Marini, gospod Štefan Doltschek. Pokojnik je bil na dobrem glasu ter splošno pribljen in spoštovan.
6.	Bevor man in ein Zimmer tritt, muß man anklopfen.
7.	Im Kriege kommt es auf die Mitarbeit jedes einzelnen an.
8.	Dieser junge Mann hat Anlage zum Musiker.
9.	Es ist verboten, in den öffentlichen Anlagen Blumen zu pflücken.
10.	Anläßlich seiner silbernen Hochzeit machte das Ehepaar eine -schöne Reise
11.	Er nahm einen Anlauf und sprang über den breiten Bach.
12.	Es ist vernünftig, während des Krieges sein
Geld in einer Sparkassa anzulegen.
13.	Wenn man beguem sitzt, will man 6ich auch anlehnen.
14.	Ich bitte Sie, mir eine Anleitung zur Bedienung dieser Maschine zu geben
15.	Wenn Sie ein Anliegen haben, kommen Sie zu mir.
16.	Dieses Kind lügt seine Eltern ständig an.
17.	Fräulein wollen Sie mich bitte beim Landrat anmelden.
18.	Was schreiben Sie hier auf? Ich mache mir nur ein paar Anmerkungen.
19.	Er ließ sich seine Anzüge stets beim ersten Schneider der Stadt anmessen.
20.	Bitte nähen Sie mir diesen Knopt an.
21.	Sie wies seine Annäherungen höflich aber entschieden ab.
22.	Wenn wir heute noch fertig werden wollen, müssen Sie etwas fester anpacken.
23.	Haben Sie sich schon an Ihre neue Umgebung angepaßt? Ja, danke, das ging sehr schnell.
24.	Wenn ich eine Zigarette hätte, würde ich mir eine anrauchen.
25.	Ich rechne es Ihnen hoch an. daß Sie auch in den schwersten Zeiten zu mir gehalten haben.
26.	Schwangere Frauen haben ein Anrecht, beim Kaufmann bevorzugt behandelt zu werden.
27.	Der Betrifebsführer regte einen Gefolgschaftsausflug auf den Großglockner an.
28.	Die Russen rannten immer wieder in neuen ^ Wellen vergeblich gegen die deutschen Stellungen an.
29.	Ist das Essen 6chon angerichtet? Ja, bitte begeben Sie sich zum Tisch
30.	Wo sind Sie ansässig? Ich bin in Oberkrain ansässig.
Wörter
anhäufen — nakopičiti
anheimstellen — na voljo dati	,
anhören — poslušati
anklammern (sich) — okleniti (se)
Anlagen (öffentlich) (w) — nasadi (javni)
anläßlich — povodom, o priliki
anlehnen (ich) — nasloniti (se)
Anleitung (w) — navodilo
Anliegen (s) — želja, prošnja
anlügen — nalagati
anmelden — prijaviti
Annäherung (w) — približevanje
anpacken — zgrabiti, lotiti 6e
anpassen (sich) — prilagoditi se
anrauchen — okaditi
anregen — spodbuditi
anrennen — zagnati se, zaleteli se v koga (kaj) anrichten (Essen) — pripraviti (jed), postaviti na mizo
ansässig sein — stanovati, doma biti Bedienung (einer Maschine) (v/) — oskrbovanje (stroja)
behandeln — odpraviti bevor — preden bevorzugt — najprej, izjemno entschieden — odločen, izrečen Mitarbeit (w) — sodelovanje ständig — stalen
Stellung (Heer) (w) — položaj (vojaški) *».
Strohhalm (m) — slamnata bilka
schwanger — noseč
Umgebung (w) — okolica
untergeben — podložen
Welle (w) — val
Redewendungen
Anklang finden — ugajati es kommt an (auf etwas) — na to pride Anlage haben (zu etwas) — nagniti k čemu einen Anlauf nehmen — zalettti se, zagnati se jemanden etwas hoch anrechner (in Anrechnung
bringen) — nekaj visoko ceniti na kom zu jemandem halten — držati s kom sich zu Tisch begeben — k mizi se podati
Wichtige Wörter in gebräuchlichen Satzverbindungen
1.	Bei Warenmangel sind Neuanschaffungen immer schwierig zu machen.
2.	Ich könnte diese herrliche Landschaft den ganzen Tag anschauen.
3.	Der Redner schilderte anschaulich seine Reise durch Innerasien
4.	Ich kenne die Lage in Afrika aus eigener Anschauung
5.	Es hat den Anschein, als ob es regnen würde.
6.	Er schickte sich an auszugehen, als das Gewitter losbrach.
ALE VESTI
*	Fiihrerjeve čestitke Mussoliniju. Führer je Mussoliniju brzojavnim potom izrazil svoje srčne čestitke k rojstnemu dnevu.
*	Reichsjugendführer in ustvarjajoča mladina. Reichsjugendführer Axmann je obiskal neko vojno produkcijo, kjer dela mladina, ter izjavil med drugim v svojem govoru, da je mladina tista, ki je najbolje razumela klic po totalni vojni vpostavi.
v Apel urada Kreisführung Marburg-Land.
Zadnji veliki apel urada Kreisführung Marburg-Land je bil v znaku totalne vojne vpostave Kreisschulungsredneres Pg. Beche je v svojem lovoru naglasil, da moramo z ozirom na Führer-jev oklic bolj kakor kedajkoli poprej napeti vse sile ra poraz sovražnikov. Stabsleiter Nietzsche j: govoril o prehranjevalno-gospodarskih problemih. Nato je Kreisführer Dobocky podal poročilo o položaju Ortsgrupp. Spomnil se je smrti Ortsgruppenführer ja v Frauheimu Pg. Lune-schnigg-a, kar nas v naši odločnosti samo utrjuje. tudi če je njegova žrtev vsega obžalovanja vredna. Mi vsi smo pripravljeni, žrtvovati živ-Ijeuje za domovino, ker posameznik ne predstavlja nič, pač pa je domovina vse. Naša štajerska domovina bo bolj kakor doslej poklicana, da mobilizira vse svoje rezerve za zmago. Neobhodne potrebe prehranjevalnega gospodarstva in varnosti so bile in bodo prilagodene vojnemu položaju. Naša obnovitvena dela na Spodnjem Stijeskem bomo seveda brezkompromisno nadaljevali. Prireditve Ortsgruppentagov se bodo nadaljevale ovirati in motiti se pa tudi ne pustimo od banditov. Končno je Kreisführer izrekel priznanje Örtsgruppenführerjem ter priznal njihovo pripravljenost in voljo za vpostavo. Z izrazi upanja, da bo Kreis Marburg-Land tudi v bodoče izvrševal vse svoje dolžnosti, je Kreisführer zaključil apel, ki so ga zborovalci navdušeno potrdili.
*	Imena izdajalcev. Deutsches Nachrichten-Büro objavlja imena zločincev, ki so dne 20. julija t. 1. nameravali odstraniti Führerja ter se polastiti državne oblasti. Gre za sledeče tri osebe: 1. General der Infanterie Olbricht, ki je bil po brzem sodnem postopanju takoj ustreljen, 2. bivši Generalstabschef Generaloberst Beck, ki se je pri aretaciji sam ustrelil, in 3. Generaloberst Höppner, ki je bil aretiran in čaka na svojo obsodbo.
že pokrito z lupino, t. j. da bo kokoš znesla še isti dan, tedaj to lahko ugotovimo tudi z otipavanjem od zunaj, t. j. na tistem delu, ki se nahaja med izrastki karlične kosti. Da pa kokoš lahko preiščemo, jo moramo uloviti. To pa jo zopet vznemirja, kar brezdvomno neugodno vpliva na nesnost.
H kokošim, ki smo jih odbrali za pleme in jih gojimo v gospodarske ,r svrhe, lahko uvrstimo samo one kokoši, pri katerih smo ugotovili dobro zimsko nesnost. Zaradi tega jih parimo le v času od prvega februarja naprej, t. j. ko so dovršile eno leto starosti, so dovoljno razvite ter nesó jajca, ki ustrezajo teži in barvi tiste pasme.
Nezadostno razvite jarčice, ki nesó lažja jajca od povprečne težine njih pasme, uvrstimo, v plemensko jato šele z drugim letom. Praksa je pokazala, da se s parjenjem mladih, še ne popolnoma razvitih kokoši, dobi dobra prva generacija, dočim povzroča druga generacija pri odgoji mnogo neprilik. Ako mlade kokoši vseeno pripuščamo k parjenju, uporabljamo njih zarod le za produkcijo jajc za prehrano ali pa za zakol, a nikdar ne za pleme. Plemenske kokoši lahko redimo 4—5 let, čeprav njih nesnost vsako lelo pojema. Kokošar ne sme zahtevati od njih velike nesnosti po dveh letih, saj pri plemenskih kokoših ni toliko važno število znesenih jajc kakor kvaliteta zaroda. Umevno je, da kolikor skrb-nejša je odbira in čim racionalnejši so pogoji reje, toliko manjše bo vsakoletno naravno poje-manje nesnosti.
Torej, s pomočjo zaklepnih gnezd ne nadzoru-rujemo nad dve leti starih plemenskih kokoši toliko zaradi ugotovitve njih nesnosti, ampak zaradi istovetenja jajc in ugotovitve plodnosti vsake kokoši.	•
Vse okolnosti, v katerih živ6 plemenske kokoši, morajo biti povoljne zaradi čim večjega poudarka njih podedovanih lastnosti in vzreje potomstva.	J. A.
Stroga kazen za verižaiištfvo
Radi verižništva so se zagovarjali pred kazenskim senatom sodišča v Marburg-u 301etni knjigovodja Lasnit6chka iz Rann-a, 231etni natakar josef Miletta iz Marburg-a, 32!etni potujoči trgovec Nikola Udiljak, 291etni knjigovodja Adam Ludwig Wolf iz Ludwigshafen-a, 301etni brivec Boso Maxknowitsch in 291etni trgovec Franz Sippl, oba iz Marburg-a. Miletta, Udiljak, Maxi-mowit6ch in Sippl so hrvatski državljani. Las-nitsehka je v času od marca do semptebra 1943 kot nameščenec mlekarne Rann odstranil nabavnih listkov za nakup 2419 kg masla in 348 kg sira ter za iste pod skritim imenom kupil od mlekarne v Marburgu 2248 kg masla in 320 kg sira ter vse to po verižniških cenah razprodal. Miletta je kuipl od Lasnitschke 300 kg masla po 30 RM kilogram ter jih na verižniški način prodal drugam. Nadalje je Lasnitscfaka sodeloval pri veriž-.niški razprodaji 250 kg masla ter končno kupil tudi 19 parov svilenih nogavic po verižniških cenah.
Udiljaku je sodišče dokazalo, da je kupil od Lasnitschke 150 kg masla, ki ga je razpečal po verižniških cenah. Wolf je Lasnitschki na ta način pomagal, da' je omogočil zvezo med Lasnit-sehko in Milettom, sam je pa tudi kupil 15 kg masla.
Maximowitsch' in Sippl sta od Lasnitschke kupila po 80 oziroma 50 kg masla brez nabavnih
pravic po previsokih cenah ter ga po verižniških cenah prodala.
-juuioce Marburg-Drau je obsodilo Lasnitschko kot zločinca zoper vojno gospodarstvo in škodljivca ljudstva na 15 let težke ječe. Miletta je dobil dva in pol leta težke ječe in 5000 RM denarne kazni, v slučaju neizterljivosti nadaljnjih 10 mesecev zapora. Udiljak dve in pol leti težke ječe in 10 000 RM denarne kazni, v slučaju neizterljivosti nadaljnjih 15 mesecev zapora. Wolf 18 mesecev zapora in 150 RM denarne kazni, v slučaju neizterljivosti nadaljnji mesec dni zapora. Maximowitsch 8 mesecev zapora in 600 RM denarne kazni, ako je neiztirljiva, nadaljnja 2 meseca zapora. Sippl je dobil leto dni zapora in 1500 RM denarne kazni, v 6lučaju neiz-tirljivosti nadaljnjih 5 mesecev zapora.
Pri ljudskem škodljivcu Lasnitschki se ni izreklo smrtne kazni, ker je bil v mlekarni, kjei je služboval, brez vsake kontrole ter je imel svoboden dostop do nabavnih listkov, ki so jih tam uporabljali kot makulaturni papir, akoravno so bili veljavni, kar mu je takorekoč vsiljevalo priložnost za kaznjivo dejanje.
Sodba je dokaz, da se v petem vojnem letu proti takim zločincem najstrožje postopa. Medtem ko na eni strani fronta in domovina prinašata nadčloveške žrtve, se na diugi strani takim hudodelcem v nobenem primeru ne sme prizanašati.
*	l judsko gibanje v Marburgu. V drugi polovici meseca julija je bilo Standesamtu prijavljenih: 47 rojstev (zadnjič 42), od teh 29 dečkov (zadnjič 21) in 18 deklic (zadnjič 21); potem: 47 smrtnih slučajev (zadnjič 40), od teh 29 moških (zadnjič 19) in 18 žensk (zadnjič 21). — Izreden slučaj,, da je bilo točno toliko rojstnih kot smrtnih siučajev in tudi po spolu točno isto število. Pri Standesamtu sklenjenih porok je bilo 19 (zadnjič 22).
*	Polaganje venca v Heldenhainu v Pettau-u. V Heldenhainu v Pettau-u so namestili dva nova imena. Gre za Petra Herzog-a, ki je padel ^unaške cmrti na italijanskem boiišču ter Jo-hann-a Kowatschetza, ki je postal žrtev banditov.
*	Taborišče za izbiranje mladine za podeželske poklice. Med 19. in 24. julijem so v Cilli-ju priredili taborišče za izbor mladine za podeželsko službo. Pri tem se je veliko polagalo na ob-jasnila o poklicih. Zanimivo je bilo, da so se želje deklet, ki so se prvotno interesirale za razne poklice, ob zaključku prireditve usmerile v druge namene. Velik del deklet je želel postati otroške vrtnarice, se posvetiti podeželskemu službovanju in kmetijstvu. Višek je dosegla prireditev z obiskom Reichsjugendberufswarta Bannfiih-rer Moses-a iz Berlina z Gebietsfuhrerjem Dan-zinger-jem. Reichsjugendberufsvvart se je pogovarjal z vsakim posameznim dekletom, kar je največ doprineslo, da se je večina odločila za podeželske poklice. Od 90 deklet jih je 40 izpolnilo pogoje za podeželsko službo ter dobilo sprejemne liste.
*	Smrtna kosa. V Duderstadt-u (Eichsfeld) je za vedno zatisnil svoje oči Spodnještajerc Franz Krulz iz Rakowzena pri Kapellen-u, Kreis Rann.
*	Kaj je razumeti pod „plenjenjem" pri letalskih alarmih? Na to vprašanje odgovarja časopis „Sirene" sledeče: Po bombah poško lovani ima pravico do zaščite od strani države do zadnjega komadiča njegove lastnine. VsaKa stvar, katero smatra nekdo za vredno, da jo vzame s seboj, ima tudi vrednost za poškodovanca. Zato je poj m „plenjenje" zelo raztegljiv te drži med letalskim napadom in po napadu za vsako prisvojitev kake stvari, pa naj se to izvrši ria kateremkoli prostoru, na prostem itd. Pravni čut naroda zahteva, da je lahko vsak prostor m od prti cesti varen za shrambo predmetom ter ie dolžnost vsakega državljana, da odda vsako stvar lastniku in če tistega ni, policiji ozi-ima zbiralnici stranke. V nobenem primeru oa ne smejo morebitni reševalci kako stvar odnesti v svoja stanovanja, ker bi lahko zapadli skušnjavi, da bi jo pozneje obdržali za sebe
*	Pflichtjahr pred obiskom trgovskih šol. Izšel je odlok, da morajo dekleta, ki želijo stopiti v trgovske ali višje trgovske šole predhodno odslužiti PfKchtjahr (obvezno leto).
*	Ržena biljka s petimi klasi. V Klittenu (Ober-'lausitz) je neka kmetica našla na svoji njivi rženo bilko, ki je obrodila pet klasov. Nedaleč od tam je stala bilka 6 tremi klasi. Klasje je bilo polno lepega zrnja.
*	21 milijonov vojno poštnih pošiljk dnevno. Med domovino in vojaki na frontah tvori vojna pošta most, ki odpremlja dnevno v obeh smereh okrog 21 milijonov pošiljk.
*	Strelno orožje v otroških rokah. V Weinberg« pri Fehringu je neki dvanajstletni fant prišel do pištole Fant je nameril pištolo na svojo- desetletno sestrico ter jo s strelom v trebuh smrtno-nevarno ranil.
* Vojaške uniforme in deli vojaške opreme niso za zamenjalnice. Zamenjalnice blaga (Tauschzentralen) ne smejo sprejemati v zamenjavo vojaških uniform in predmetov vojaške opreme, ker je to v smislu odredbe vrhovnega poveljstva oborožene sile prepovedano. Ponudniki takih predmetov lako odstopijo iste proti odškodnini vojaških oblastim.
+ Odlikovanje ustvaritelja podmornic. Führer je odlikoval z redom Ritterkreuz zum Kriegsverdienstkreuz mit Schwertern, Ministerialdirektor-ja Dr. Ing. e. a. Friedrich Schürer-ja, Sera odde'.r. Kriegsschiffbau pri vrhovnem poveljstvu vojn« mornarice. Schürer je znan strokovnjak v izdelovanju podmornic ter si je kot tak v konstrukcijskih delih za najboljše nemške podmornice stekei velike zasluge.
*	Ustanovitev podmorniške frontne zaponke. Vrhovni poveljnik vojne mornarice, Großadmiral Ponitz, je v znak priznanja stalne trde vpostave podmornic ustanovil odlikovanje „U-Boot-Frontspange". Zaponko bodo podeljevali v bronu. Srednji del te nove značke ima sličnost z nedavno ustanovljenim odlikovanjem „U-Boot-Ksmptabzeichen", levo in desno pa nosi okrasek hrastovega lista.
*	Žene so ujele in nabile vlomilca. V Aarhau-su (Nordschlesien) je neka žena v pralnici zasačila moškega, ki je kradel perilo. Na njen klic sta ptišl še dve sosedi, nakar so z združenimi močmi naklestile kradljivca ter ga nato izročile policiji.
*	Dežnik kot padalo. V Morsbachu pri Kölnu ' je neki desetletni učenec vzel dežnik, splezal na visoko drevo ter se na „letalsko-padalski način" spustil na tla, poslužujoč se pri tem dežnika kot padala. Skok z drevesa pa ni potekel kakor si je fant zamišljal. Dežnik se je obrnil navzgor, padalec je pa pristal na zemlji s prav nevarnim zlomom svoje roke.
*	Slovaška bo revidirala državljanstvo protidr-žavnih elelentov. O tej zadevi -je razpravljala ter gre v prvi vrsti za Žide in Cehe, ki so si doslej pridobili državljanstvo, so pa kljub temu rovarili iroti Slovaški.

*	Ne kadite po gozdovih! V toplem letnem času je nastala ponovna nevarnost gozdnih požarov. Obiskovalci gozdov se opozarjajo, da je vsako kajenje ~v gozdovih prepovedano in da so vsi gozdni in policijski organi kakor tudi v gozdni službi zaposleni delavci opravičeni, prijeti in izročiti oblasti vsako osebo, ki z lahko-mišljenim kajenjem ali pa na kakšen drug način povzroča nevarnost požara.
*	Ameriški general je padci v Normandiji. Ameriški generalni lajtnant Lesley Mo Air je padel na bojišču v Normandiji. Temu generalu so pravili „možgani armade Zedinjenih držav" in je do nedavno služboval v armadni skupini, dokler ni prišel na neko tajno in velevažno mesto na evropskem bojišču, kakor je objavilo ameriško vojno ministrstvo.
*	Uvedba delovne obveze ciganov na Madžar-* skem. Veliki župan madžarskega okraja Borsod
je uvedel delovno obvezo za madžarske cigane, ki živijo v njegovem področju. Cigane bodo zaposlili v kmetijstvu.
*	Filipinsk otočje za svojo obrambo. Japonske oblasti na Filipinih so za slučaj morebitmn sovražnih napadov odredile, da se za obrambo otokov vpostavi celokupno prebivalstvo. Za okraj Manila se je javilo nad 16.000 samih prostovoljcev, ki so jih razporedili kot pomožno osobj.; v letalsko zaščito.
*	Italijanske žene v vojaški pomožni službi. V italijanskih ženskih organizacijah služi 2500 italijanskih žen, ki se jih je izvežbalo za pomožno vojaško službo. Na razpolago je 6000 nadaljnj h ponudb, ki jih bodo pregledali. Ženske se uporabljajo za frontno službo v vojni vpostavi.
*	Parada fašističnih mladinskih bataljonov. V Milanu se je ob navzočnosti generalnega poveljnika nacionalne garde, Ricci-ja, vršila največia parada iz predvojaških taborišč izišlih mlad.n sluh bataljonov mladih fašistov.
*	Kobilice v Južni Anatoliji. .Kakor poročajo iz Ankare, so se pojavile nad vrsto vasi v Južni Anatoliji kobilice v ogromnih rojih, ki so uničili vso žetev.
*	800 duhovnikov pobegnilo v Slovaško. Kakor poročajo nemški listi, je prispelo na begu pred prodirajočimi boljševiki v Slovaško 800 po-J skin in rusinskih duhovnikov; med njimi se naaa.iata neki nadškof in metropolit.
*	Ustavitev bolgarskih časopisov. Bolgarska vlada je sklenila ustaviti nadaljnje j/.hajanje listov „Večer" in „Dnes". Odlok uternc'jV.je s potrebo štednje.
Sara®2ogln sprejel nemškega veleposlanika von Papen-a
Ankara pred odločitvijo — Odločal bo po ustavi parlament
Iz Ankare poročajo: Nemški veleposlanik von Papen je obiskal turškega ministarskega predsednika Saradžoglu-a z ozirom na vesti, da namerava Turčija prekiniti diplomatske in gospodarske odnošaje z Nemčijo. Nemški veleposlanik je turškemu ministrskemu predsedniku pojasnil v zelo resai obliki, da bo ta pod pritiskom Anglije nameravani prelom sedaj dokončno oropal Turčijo svobode postopanja, katero je kot ponosni narod doslej tako ljubosumno čuvala. Anglija bo s tem korakom brez dvoma izsilila vstop Turčije v vojno z
vsemi konsekvencami za to deželo.
*
Poslanci Velike Narodne skupštine so se zbrali že v ponedeljak zvečer skoraj polno-številno v turški prestolnici. Prispeli so tudi vsi člani vlade. Parlamentarna skupina Republikanske Ljudske stranke se bo sestala v torek, na predvečer sestanka parlamenta, k zaupni seji. Te seje se bo udeležil tudi prezi-
dent Inoni, ki je obenem tudi predsednik stranke. Parlamentarna skupina bo pri tej priliki sprejela interno poročilo o namenih in sklepih vlade, obenem pa bo imela možaost razprave. Istočasno se bo sestala tudi tako-zvana neodvisna skupina parlamenta. Domneva se, da bo padla že v torek predodločitev glede sklepov, ki jih je pričakovati v sredo v Veliki Narodni skupščini.
V zvezi s tem ter spričo dalekosežnosti pričakovanih sklepov si je treba predočiti podlago turške ustave. Turška Velika Narodna skupščina je v smislu ustave izključno in pravoveljavno zastopstvo naroda, v čigar imenu izvaja pravo suverenosti. Končna odločitev glede vseh sklepov življensko važnih nacionalnih interesov je torej pri poslancih Velike Narodne skupščine, katere ne more razpustiti niti vlada niti prezident. Pomen seje, ki se bo vršila v sredo dne 3. avgusta, je torej izven dvoma.
POLITIČNE BELEŽKE
O „Živčna napetost nemškega naroda". Romunski list „Porunca Vremii" je objaviUte dni članek, ki ugotavlja, da je bil nemški narod od pretekle svetovne vojne v stanju velike živčne napetosti. Take živčne napetosti ne bi prenesel noben drugi narod. List zaključuje takole: ,Ako je nemški narod premogel tako silne napore za svojo obnovo in za nadaljevanje vojne, bo premagal tudi duševni zlom nekaterih slabičev."
□ Deset let težke ječe za kolumbijanskega upornika. Kolumbijanski vodja upornikov podpolkovnik Diogenes Gil je pričetkom julija o priliki neke vojne parade aretiral državnega poglavarja Lopeza, da bi se tako poiastil obla,ti Vojno sodišče je Gila obsodilo na deset let težke ječe.
Churchill v ognili
tmm očitkov
Prebivalstvo Londona računa še s hujšim nemškim orožjem „V 1" je zadela v živo
Iz Ženeve poročajo nemški listi sledeče: Londonski listi^so polni novih poročil o nemškem povračilnem'orožju »V 1«. Tako poročajo listi o slučaju, da je padla nemška leteča bomba na nek trg. V bližini trga stoječe hiše so se pod silnim pritiskom eksplozije zrušile. Ves trg je bil ena ruševina. Vsi listi podčrtavajo, da je opazovalnico za »V 1« v dotičnem okraju smatrala letečo bombe vot angleško letalo, zato ni alarmirala prebivalstva.
Neki dopisnik lista »Daily Herald«, ki se je nahajal ob eksploziji v bližini omenjenega trga, piše: »Videlo se je blisk eksplozije, nato pa bobnenje ob istočasem rušenju zidovja Nato je postalo vse tako tiho. kakor da je vsa okolica izumrla.« Po njegovem opisu od hiš ni ostalo nič drugega kot ogromen kup razvalin, iz katerih so štrlele vpog-njene traverze in cevi V bližini se nahajajoče omnibuse je popolnoma uničilo, deloma pa odkrilo. Privatne osebne avtomobile je zmetal pritisk na razvaline oziioma na fasade hiš. »Daily Herald« poroča, da priletijo sedaj nemške leteče bombe v skupinah po 14 do 15 komadov. Gre torej za povsem koncentričie napade Tudi »Daily Expreß« poroča, da prihaja nemško orožje »V 1«
sedaj v pravcatih salvah nad London in Južno Anglijo.
Pod naslovom »Vlada je s svojo zanikernostjo povzročila evakuacijsko škodo« dviga • časopis »New Leader« težko obtožbo proti Čhurchillovi vladi. Čeprav sta Churchill in Morrison izjavila, da so v krogih angleške vlade predvidevali napade z »V 1« že pred meseci, so pokazale izkušnje z evakuacijo Londona, da vlada ni izdelala nika-kih načrtov, ki bi odgovarjali tem potrebam.
List »New Leader« ugotavlja na drugem mestu, da je bojazen prebivalstva Londona in Južne Anglije vedno večja, ker je računati še s hujšim nemškim orožjem. 2e sedaj je pokazala reakcija prebivalstva na učinek orožja »V 1«, da je angleški narod vojne sit. Angleška vojna utrujenost je prekoračila vse dosedanje pojave.
Neka žena iz Južne Anglije je poslala listu »Daily Mail« pismo in se pritožuje nad dejstvom, da listi pomilujejo samo londonsko prebivalstvo, kakor d? ostala Južna Anglija ne bi bila izpostavljena napadom nemških letečih bomb. Churchill je izjavil- glede »V 1«, da odslej naj ne bo več govora o Južni Angliji, temveč samo o Londonu. Prebivalstvo Južne Anglije je beležilo to Churchillovo izjavo z ogorčenjem.
Ein verkrusteter Baumstumpf?
Nein, ein durch Erdoewurf ausgezeichnet getarnter Grabenspiegel, genau dem lehmigen Geröll der Deckung angepaßt, macht durch geschickte Tarnung die kleine Spiegelöffnung unsichtbar für das Auge des Feindes, der nur einen Handgranaten-wurf weit entfernt liegt.
PK-Kriegsberichter Gellei (Sch)
□ Slovaška se bo borila po finskem izoru.
Slovaški notranji minister Sano Mach je izjavi "te dni pred časnikarji v Bratislavi spričo frontnega položaja na vzhodu, da je Slovaška pripravljena, boriti se za svojo svobodo in neodvisnost slično kakor finski narod v sedanjih ineh 51e-de vprašanja partizanov je izjavil Ma;h, da bilo par manjših partizanskih skupin likvidiranih v vzhodni Slovaški. Pri tem je povoaril, da so odšli ti elementi bolj iz kriminalnih in /nani iz ideoloških ozirov v gozdove.
Imenovanje kozla vrtnarjem. Prezidenr republike Ekvador je imenoval komunista A'freda Verplidar-ja ministrom prosvete.
GOSPODARSKE VESTI _j
X Pridelovalna in oddajalna bitka prihod-»ega leta. Posebne naloge nemškega kmetijstva v priliodnem letu so: Popolno vzdrževanje sedanjih površin vseh vrst okopavin, zopetno do-tego površine nasadov krušnega žita iz leta 1938-39 ter povečanje nasadov stročnic. To je potrebno radi preskrbe stročnic, ki morajo biti csigurare. Jesensko in zimsko krmljenje je olaj-lano, če se po rani žetvi obdela že strnišča. Sadje omogoča potrebno izravnavo v prehrani ter predstavlja važno izpopolnilo glavnih prehranjevalnih sredstev. Vsaka neopravičena prodaja sadja pa onemogoča pravilno razdelitev, j: Y Izpopolnitev in izboljšan,ie kos, lopat in kladiva. Nemški delovno-psihološki institut iz-poyojjuje aoseuanje K.ose, ropale in kladiva. Ko-la, ki jo proučavajo, bo omogočila košnjo v izravnani' stoji kar bo prištedilo kakih 18% doslej potrebnih človeških sil. Lopata bo svojo storitveno možnost dvignila za deset do dvajset od-itotkov. Ne da bi prišlo do sprememb v izgledu ie od nekdaj znanega kladiva po njegovi obliki ie bo izboljšalo tudi to orodje.
X Nov srbski bankovci po 50 din. Srbska Narodna banka je izdala 28: julija nove 50-dinaiske bankovce z datumom emisije 1. maja 1942. V obtoku bosta tedaj dva različna 50-dinarska ban-
Ijenje«, (to ostane tudi preko zime in sploh skozi celo leto, dočim se pravi »pasji dnevi« omejeni le na vročino). Letos bodo »pasji dnevi« tudi sicer izredno zanimivi. Zlasti vremensko utegne biti 'e-tošnja doba že zaradi izrednih vojnih dogodkov zanimiva. To bodo važni podatki za zgodovino upliva vojne na vreme v splošnem in na posamezne dežele ter kraje.	-P-
Mriirc Pulver für Wuchs I v E W C J un(j Mästung der Schweine
REDIN,
mit garantiertem Erfolg
Zentraldrogerle EMIL THÜR
M a r b u r tf (Drau) . Herrengasse 33
Strah pred strelo
sploh na kmetiji. Tu so si ljudje večinoma krivi sami, ker premalo vpoštevajo doslej širom znane skušnje in nasvete, kako se obvarujemo pred strelo Na polju delujoč navadno predolgo čakajo Se bolj kot pred vojnimi grozotami ima človek na odstranitev pred pretečo nevarnostjo. Bežijo strah pred strelo. Ne samo pri nas, tudi od drugod še le tedaj, ko so tla že premočena in ko se jo vemo, da ljudje kljub vsem bridkim skušnjam nevihta že razlila v polni tek. Tedaj je vsak tak in svarilom še vedno radi zijajo proti bombni- bežeči tem ugodnejši predmet za strelo, čim manj kom. Tudi takih predrznih ljudi pa je vendarle je na potu drugih še boljših predmetov. Zani-strah pred tieskanjem strele, in čudno, še večji mivo je, da si strela raje izbira živa bitja ko pa je ta strah na deželi, med priprostim ljudstvom, mrtve predmete. Najraje pa ima črede živali in ,e pa res na p&deželju ugodnejša prilika za strelo sicer čim večje število tem raje trešči nad vse. kakor pa večinoma s strelovodi zavarovanih me- Nekoč je treščilo v veliko ovčjo stajo, v kateri stih. Vslika razlika glede treskanja strele je tudi je bilo 1800 živali Od teh je bilo 1200 le omamlje-po posameznih deželah Rekord je dosegla Ma- nih, ubitih pa 556. Znano je, kako muhasta utegne džarska. kjer pride povprečno 16 človeških žrtev biti strela če se spravi na človeka »zlasti če je več na milijon ljudi. V srednjeevropskih pokrajinah ljudi zbranih skupaj v enem prostoru, kjer tudi z Zed. državami in sicer odpade na nju po 10 žrtev cerkve niso izvzete, oziroma jih strela še posebna milijon ljudi. V Srednje evropskih pokrajinah no rada »obiskuie«. Absolutne nevarnosti pred (vPrusiji, Slezšji i. t d.) se giblje število žrtev strelo seveda ni; vsaj neko gotovo varnost nudi med 4 in 5 na milijon prebivalcev. Ugodneje sta le pravilno vpostavljeni strelovod. Od dreves ni
kovca: dosedanji z datumom z dne 1. avgusta Francija in Švedska, kjer ubije na leto 3 ljudi (se nobeno popolnoma varno in kar se tozadevno
1flJ<	____ _ J___ 1 ____ :„ I r» 4 r»	__._________ n^ntn no miliinn T\rokiil7nlr"Qir TVT 3 in. 7 lO nln/4/-> nnlrnlnr-iVi ^T/Mrno iilaf ti KilL-tr/-»\ f rrli	7oln
1941 in novi z dne 1. maja 1942.
X Tekoči dGlgovi Reicha koncem maja 1S41. Tekoči dolgovi Reicha so se zvišali dne 31. ma.a 1944, od stanja z dne 30. aprila 1944 od 153.422,5 na 167.278.9 milijonov RM. Razlog leži v prvi Trsti v zvišanju neobrestnih zakladnih nakazil s protivrednostjo ter državnih menic od 149.K3'>.1 na 157.684,6 milijonov RM. Obratni kredit pri Reichsbanki se je znižal od 623,2 na 363,5 milijonov RM. Vsota neporavnanih davčnih dopro-pisov se je še nadalje znižala od 1033,3 na 1027,1
miliirmov RM X Raiiieisenkasse razpolagajo s 13,5 milijard RM
vlog. Porast vlog denarnih zavodov Raiffeisen-kasse znaša 3,3 milijard RM. S tem so skupne vloge dosegle 13,5 milijard RM, od katerih je 10,7 milijard RM hranilnih vlog. Porast napram letu 1939 se je pri 20.000 zadrugah zvišal trikratno.
1 0 / N O N O	I
razume šteto na milijon prebivalcev. Najnižje	glede nekaterih dTeves (zlasti bukve) trdi, je zelo
število žrtev strele ima Belgija; namreč le 2 na	dvomljivo. Najbolj nevarna je bližina visokih dre-
milijon prebivalcev	ves in drogovi brzojavne ter električne napeljavo.
Največ žrtev strele zahteva delo na polju,	Ne beži, raje, raje leži na zemljo!
V kritični dobi
,posiih dni
n
»Pasji dnevi« so, morali biti kritični že pri svojem nastanku; prav gotovo pa od tedaj, ko so jih potom Grkov sprejeli tudi Rimljani, ki so kaj radi sprejemali kulturo od drugih narodov, zlasti pa od starih Egipčanov. Kako so »pasji dnevi« nastali in postali velik praznik in kako so tekom razvoja izgubili svoj prvotni pomen in postali zla-iti nam severnjakom nekako zloglasni, o tem smo te razpravljali v lanskem letniku našega lista. Za slučaj potrebe lahko ta spomin zopet osvežim in Izpolnimo — prilike za to bo dovolj — saj meteorološka doba »pasjih dni« traja točno en mesec, namreč od 23 julija pa do 23. avgusta. Preko tu tudi koledarično določene dobe pa imamo tudi še vse polno »pasjih dni«. Ce slučajno sonce pripeka že v manjniku ali pa še celo ob koncu septembra, tedaj še vedno radi govorimo o »pasji vročini«. In če gre konec res »prokleto« slabo, tedaj je to za vse, ki jim gre bolje, »pasje živ-
Karte vom italienischen Kriegsschauplatz
Scherl-Bilderdienst-M.
ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich'

tln tiefstem Schmerze gebe ich die traurige Nachricht, daß mein herzensguter Ziehsohn, mein geliebter Neffe
Albin Roschanz
Gefreiter
im Alter von 20 Jahren, am 18. Juni 1944, an der Ostfront sein junges Leben für Führer und Großdeutschland ließ.
Tüchern, den 25. .Juli 1944.'
778 In tiefer Trauer; Antonia Widmar, Ziehmutter
Ländlicher Grundbesitz in
Kirchberg i. d.
B., an der Hauptstraße, 4 ha groß, bestehend aus Äk-kern, Wiesen und Wald, wird infolge familä-rer Verhältnisse sofort oder im Herbst verpachtet oder ein Winzer aufgenommen. Lebendes Inventar kann übernommen werden. Anträge an die
Anschrift: Tosch, Marburg-
Drau, Adolf-Hitler-Platz 18.
505-2
Wir geben allen Verwandten und Bekannten die traurige Nachricht, daß mein allerliebster Mann, unser guter Vater, Großvater, Herr
Franz Rauter
im 78. Lebensjahre am Sonntag, den 30. Juli 1944, nach langer Krankheit seinen Lebensweg vollendet hat. Das Begräbnis und die Seelenmesse fand am Dienstag, den 1. August 1944, um 10 Uhr vormittags, statt.
M o n t p r e i s, den 30. Juli 1944.
I
In tiefer Trauer:
Maria Rauter, Gattin; Ottilia, Agnes, Johann, Felix und Jo sef, Kinder; Karoline und Maria, Schwiegertöchter; Helene und Josef, Enkelkinder.	777
fog&ßkhwflfi> Zu kaufen gesucht
Einfacher alter Mann mit eini-qen Tausend Reichsmark sucht Beteili-
Funde - Verluste
n
davonlfmVfurM Miter öeftimmtiuid den fytmmweckmäßigin
OaraiiM!
In Garantol halten M Beriberi Jähr!
Realitäten und Geschäftsverkehr_
Nehme Grund von 10—20 Joch im Marburger Kreis gegen Halb und Halb in Pacht. Adresse in der Verw.	488-2
Kleiner Wirtschaftsbetrieb od.
Haus mit Garten in gutem Zustande zwischen Graz und Marburg zu kaufen gesucht. Angebote an die M. Z. unter »10— 15 000 RM bar«.	516-2
Als Winzer suchen zwei Arbeiter Beschäftigung in kleiner Winzerei. Nähe Marburgs. Adresse in der M Z. 504-5
Abfällel Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte. Textilabfälle. Alteisen. Metall, Glasscher-	gunq in Landkauft lautend jede Menge Alois	Wirtschaft oder Arbeiter. Marburg/Drau. Drau-	Geschäft. Zu-qasse 5 4	Schriften an
den Štajerski
1 Paar Zugochsen zu kaufen G°spodar unter gesucht. Josef Prelog, Huber »Einfach 6012«. 22, Post Luttenberg. 512-4 _
509-2
Offene Stellen
LEUKOPLAST
——	Kräftiger Lehrling, nicht über
_ '	15 Jahre alt mit
entsprechender
Dringend gesucht: 1 Pferde-	Schulbildung knecht m Familie, 1 Ochsen-	wird im Kaufknecht m. Familie, 1 Kuhknecht	haus Josef Wag-m. Familie mit Wohnung und na-	ner -;n Erlachtural Dept. Bevorzugt werden	stein per sofort Familien mit mehreren Arbeits-	aufgenommen, kräften Anträge an Gräflich v.	771-6
Herberstein'sche Domänen Ver-	-
waltung Ober Pettau. 766-6	Abgängig. Der
--68jähriqe Ren-
Lehrlinqe für Wagnerei und	tenempfänger Autokarosseriebau werden auf-	Othmar Steingenommen. Anfraqen bei Aloi6	bacher ist 6eit Krabonia, Wagnerei und Auto-	Donnerstag, den karosseriewerkstätte, Marburg-	20. Juli 1944, Drau, Triesterstraße 6. 5868-6	abgängiq. Er ist
---kleinerer Sta-
Meier (Ofer) mit ein oder zwei	tur, gekleidet
Personen werden aufgenom-	mit alter brau-
men. Anzufragen Duchatsch-	ner Hose, ohne
gasse 4, Marburg-Drau. 502-6	Rook, schwarze
----Schuhe u. Hut.
Winzer mit 3—4 Arbeitskräften	Event Auswerden aufgenommen bei Ant.	künfte über sei-SchantL Wolfstal 63, P. Jah-	nen Verbleib ring. 506*kwerden erbeten
die Gendar-
Suche verläßlichen Winzer mit	merle Trifail,
3—4 Arbeitskräften, der sich	odei an Frau
2 Kühe halten kann. Grachor-	Hermine Stein-
nig, Ranzenberq 45. 508-6	bacher, Trifail,
--Loke 388. Spe-
Winzer mit 3—4 Arbeitskräften	sen werden
drei Kilometer von Marburg	rückverqütet.
qesucht. Anzufraqen Marburq,	774-13
Burqqasse 34, I. Stock, links.	-
"511-6	Wer qibt jnir Damenleder-
Alterer Tischler, selbständig,	schuhe Nr. 38
für alle Arbeiten fähig, wird	^is 39 qéqen
als Werkstattleiter aufqenom-	elektr Kocher
men. Tischlerei Maria Unqar,	^ kompletter
Witwe, Dabrintendorf 12, Post	Schnur. Anträ-
Gonobitz_518-6	qe an j K
^ , .	Obertal bei
Tuchtiqei Winzer mit 5—6 Ar-	Eichtal 211
beitskräften qesucht Anfragen	773-14
Pirich, Tegetthoffstraße Nr. 21	-
Marburg-Drau 517-6	Gebe
Lehrling für Herrenschneiderei wird aufgenommen. Schillerstraße 10. Marburg-Dr. 520-6

«Tür'
Anstatt eines frohen Wiedersehens in der Heimat, erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder, Onkel und Schwager
Johann Besiak
Gefreiter
/
am 25. Mai 1944, im Alter von 26 Jahren in Italien gefallen ist.
Winterdorf, den 8. Juli 1944.
In tiefer Trauer:
Josef und Antonia Besiak, Eltern; Franz und Alois, Brüder; Therese und Antonia, Schwestern; Antonia, Schwägerin;
Tonka. Nichte	776
Herrenfahrrad f. Ziehharmonika. Anzufragen Brunn-dort, Nibelun-qenqasse Nr. 93, Marburq-Draoi.
498-14
Abgängig! Meine Tochter, Johanna Krumpf, 13 Jahre alt, schlank, grünes
Sommerkleid, wohnhaft Pikkern 103, ist seit Freitag, 21. Juli, abgängiq. Nähere Auskünfte über ihren Verbleib sind an obiqe Adresse oder nächste Gendarmerie-station zu rich-ten 510-14
UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE ZA
Am 29. Juli wurde von Leitersberg bis Margareten Handtasche mit ca 75 RM, Kopftuch, Kleiderkarte und verschiedenen anderen Dokumenten lautend auf den Namen Stix verloren. Der ehrliche Finder wird gebeten, dieselbe bei Stix, Ülmbrück 33, Post Oberkuni-gund, geqen gute Belohnung abzuqeben.	507-13
Auf der Straße Jahring—Marburg oder in Marburg wurde am 28. Juli eine goldene Armbanduhr verloren. Der ehrliche t Finder wird ersucht, dieselbe gegen gute Belohnunq am Jah-ringsberg 17, P. Jahring, abzuqeben	514-13
Am 22. Juli wurde auf dem Wege von Hollern bis Pickern-dorf ein Knabenschuh verloren. Der ehrliche Finder wird gebeten, denselben bei Johann Graschitz, Schuhmacher, Pik-kerndorf, abzugeben. 515-13
Hallo! Am 18. Juli 1944 wurde Ohrgehänge auf der Straße Preslau — Reichenburg — Reichenstein verloren. Da teures Andenken, bitte dasselbe gegen gute Belohnunq in Rei-chenburq-Säqemühle Nr. 25, abzugeben.	779-13
OGLAŠUJTE
Hinweise zum Sparen
sind Forderungen der Gegenwart, um über Mangel« Zeilen hinwegzuhelfen. Die Waffen für den Sieg gehen ¡etzf vor, und auch „Roso-dont" muß deshalb sparsam gebraucht werden.
Reseden!
d3ety»«M»4 Jede ZAHNPASTA
Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagisl, Marburg/Drau. Herrengasse 5.
Prothesen jeder Art — Ledei -Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate. Leibbinden, Garn-mistrümpfe erzeugt und tieler das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau Mellingerstr 1
Leeres oder möbliertes Zimmer sucht Buchhalterin. Unter »Umgebung« an die M Z 519-8

Auf das schwerste getroffen, geben wir bekannt, daß unser lieber, guter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
Bogdan Kotfei
Gefreiter
am 25. Juni 1944, 23 Jahre alt, an der 6üditalienischen Front gefallen ist.
Pettau, am 29. Juli 1944.
Josef und Ursula Kogej, Eltern; Sylva Schartz geb. Koqej und Duscha Kogej, Schwestern; Ladis.aus Schartz, Schwager; Ladislaus Schartz, Neffe.	3290
Am 15. Juli erhielten wir die erschütternde II Nachricht, daß unser innig6tgeliebter und herzensguter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
Adalbert Jan
Gefreiter
im Alter von 21 Jahren, am 26. Juni 1944, seinem lieben Bruder Rafael binnen zwei Monaten im Osten in den Tod folgte.
Cilli, Laibach, Rabensberg, Windischlandsberg, Windisch-
feistritz, Marburg-Drau, Graz, Villach, den 25. Juli 1944.
i
In tiefstem Leid: Karl und Theresia Jan, Eltern; Karl, Anny, Elisabeth, Adolf, Stefanie und Leopold, Geschwister; Maria, Schwägerin; Anton und Franz, Schwäger; Georg, Neffe; Helene und Annemarie, Nichten und sämtliche Verwandten.
DANKSAGUNG
Für die herzliche Anteilnahme am schweren Verluste unserer Söhne und Brüder Rafael und Adalbert Jan sprechen wir allen Bekannten und Verwandten unseren innigsten Dank aus.
775	Die tieftrauernde Familie Jan