p^sLirtsLr-1 /ZJ.T. A G M A pnn A z&Zi^; B vrlJiiiJ J\l\\JUJ\ w —acre-- Za bozemttro celo leto $7.00 | .. , . ___... , . » <9 75,000 Readers. a .............. -i IistsIovenskih.delaycevY AmerikL 1 j___________j mm —------... i —————m1mm———————■ - r. r _ ■ _ j i i_ j —r—~ -- - - ^t"-______1 - 1 _____ ■ iis" ■ -*"'- TBXJBFOW^CHelaca, S—3878 Entered m Second 01m» Matter September 21, 1908, at ths Fort Office at Hew York, H. Y., under Act of Congr— of March 8, 1870 TELEFON: OHeliea S—3878 N0^265. — STEV. 265. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 12, 1934. — PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA 1934 VOLUME XLH — LETNIK XLII RELIEF BO UPRAVLJAN PO ANGLEŠKEM UZORCU Veliki politični nemiri v Franciji k REPUBLIKANSKA STRANK/ NE BO REORGANIZIRAN A IN NE BO DOBILA DRUGEGA IMENA Zvezna vlada bo p ds t a vila relief na-povsem novo podlago. — Predsednik je imenoval poseben odbor ter mu naročil izdelati potrebne zakonske o-snutke. — Kongresu bo predložena predloga glede starostne pokojnine in zavarovanja proti nezaposlenosti. WASHINGTON, D. C., 10. novembra. — Pod vodstvom posebnega odbora za gospodarsko zaščito se polagoma izdeluje načrt, po katerem uo vlada na nov način skrbela za nezaposlene ter za pod-1 pore potrebne stare ljudi. Ta odbor sestoji iz štirih kabinetnih članov ter reliefnega administratorja Hopkinsa. Da mu olajša delo, je predsednik Roosevelt imenoval nadaljni odbor, sestoječ iz devetnajstih moških in žensk, ki se že dolgo vrsto let bavijo s tozadevnimi vprašanji. Predsedoval mu bx> Frank P. Graham, predsednik North Carolina University. Starostna pokojnina in zavarovanje proti nezaposlenosti bosta na čelu programa za socijalno zaščito. Odbor bo izdelal splošen program glede najvažnejših zadev, ki pridejo pri tem vpoštev. Program bo nato predložen predsedniku v odobritev,' nakar ga bo vlada v obliki raznih predlog predlo- | žila kongresu. J .Prihodnji kongres se bo moral najprej baviti z i zadevo starostne pokojnine in zavarovanja proti ' nezaposlenosti. Oboje je že v osemindvajsetih državah uveljavljeno v tej ali oni obliki. Druge predloge se bodo pa tikale: podpore za slučaj bolezni! delavca, javnih del kot sredstva za gospodarsko za ščito, zavarovanja vdov in sirot ter gospodrske za-" ščite farmerjev in farmskih delavcev. Zvezna vlada je izdala letos v reliefne svrhe tisoč milijonov dolarjev, dočim je imela Anglija v tem j času tristo milijonov dolarjev tozadevnih izdatkov, j V primeri s številom prebivalstva bi moral biti a-j meriški izdatek za stotrideset milijonov manjši. V Angliji so socijalisti izsilili visoko obdačenjej dedščin in visok davek na velike dohodke, ter dobili j s tem zadostna sredstva za podporo nezaposlenih, ter vdov in sirot. Dasi se je izvedelo, da bo ameriška vlada v marsikaterem oziru sledila angleškemu vzgledu, je dvomljivo, da se bo poslužila v to svrho tako radi-1 kalnih sredstev kot se jih je poslužila Anglija. V Angliji je pa še drug običaj. Nezaposleni, ki • hoče dobiti podporo, mora iti prej v državno posre-dvalnico vprašat za delo. Podporo dobi le v slučaju, če nimajo v državni posredovalnici nobene prilike za delo in zaslužek. WASHINGTON, D. C., 10. novembra. — Re-publikanskemu senatorju Borahu iz Idaho, ki je ob- ' dolžil reliefno administracijo, da nesramno troši de-1 nar, je pisal reliefni administrator Hopkins, naj j pride z dokazi na dan. Ce so Borahove trditve res-1 nične, se bo podal Hopkins takoj na delo ter odpra-1 vil korupcijo. Hopkins zatrjuje, da gre- od vsakega dolarja, namenjenega za relief, le enajst in pol centa za uprav ne stroške, dočim pravi Borah, da gre v marsikaterem slučaju več kot polovica. Za primer je navedel Borah neki okraj v Idaho. Okraj ima deset tisoč prebivalcev pa je dobil štiri dni pred volitvami trideset tisoč dolarjev iz zvezne reliefne blagajne. Demokratski voditelj dotičnega okraja pa zatrjuje, da okrajna uprava ne potrebuje tako visoke vsote in da ni nikdar prosila za njo. WASHINGTON, D. C., 10. novembra. — Načelnik republikanskega narodnega odbora, Henry P, Fletcher, je rekel danes, da "republikanska AVSTRIJSKI N AZIJI 70PET _R0C0VILIJ0 Povelje napadalnim četam, da so pripravljene na boj.— "Nemška svobodna Avstrija" je njih geslo. Dunaj, Avstrija, 11. novembra. — Oklici, ki so bili razširjani po Tirolskem, naznanjajo, i t i skoroj popolnoma pozidano. j V Madridu je bilo ubitih 100; ljudi. Približno toliko jih jt* i bilo ubitih v Kataloniji, ostali { mrtvi pa so bili v drugih kra-; jih dežele. j Ječe so napolnjene z upor-' niki, mnogo jetnikov se nalia-1 ja na trgovskih in bojnih la-1 djali, ki so bile izpremenjene j v ječe. Aretiranih je bilo oko-1 li 20,(MX) oseb. j Vstaja je bila skrbno pripravljena in je bila vsestran-J sko podpirana. Več mesecev ] so pristaši stranke levice s socijalisti na Čelu kupovali orožje ter zbirali svoje sile. V ne-vembru pa je prišla velika zmaga stranke desnice pri dr-žavnozborskih volitvah in socijalisti so bili prepričani, da jim je mogoče priti do vlade samo s silo. Na milijone pesetov je bilo, tajno izdanih za orožje, ki jej bilo vtihotaljeno in spravljeno na strategičnih točkah. Le ma-1 10 agitacije je bilo treba, da so' se močni sindikalisti pridruži-j 11 socijalistom ter postavili fronto levice. V te vrste so stopili tudi komunisti in anarhisti, ki pa so odklonili sodelovanje v politične namene. Vprizorili pa so več stavk in s tem pokazali solidarnost do skupne fronte in pripravljenost, da primejo za orožje. Vlada je sedaj prepričana, da je vstaja zadušena, toda ne-; miri se nadaljujejo, ka» prizadeva velike skrbi vladi ministrskega predsednika Alejandro Tjerrouxa. RUDARSKA NESREČA ! Tokio, Japonska, 11. nov. —1 Pri eksploziji v premogovniku severno od Sapparo na otoku Hokkaido je bilo ubitih 37 ru-jdarjev. Pet jih pogrešajo, 108 pa se jih je komaj rešilo. G0EMB0ES0V0 __POTOVANJE Gomboes je obiskal kanclerja Schuschnigga. — Sel bo v Berlin. — Njegov cilj je zbližati Nemčijo z osrednjo Evropo. Dunaj, Avstrija, 11. nov. — Ogrski ministrski predsednik Julius Goemboes se je tajno sestal z avstrijskim kanclerjem dr. Kurtom Seli u selili iggom, podkanclerjem princem Star-lienibergom in zunanjim ministrom Egonom Berger-Walde-neggom na Semeringu. Pri tem! sestanku sta bila tudi navzoča grški poslanik na Dunaju in poljedelski minister. Pod vtisom Mussolinijevih nazorov je Goemboes povdar-jal, da. je potrebna tesnejša i>o-litična in gospodarska edinost med Italijo, Ogrsko, Avstrijo in Nemčijo. Za varnost vseh udeležežen-cev na konferenci je kancler dr. Schusclinigg pri peljal s seboj močan vojaški oddelek. —Rim, Italija, 11. novembra. — Po mnenju tujih diplomatov je najvažnješi uspeh Goemboesovega obiska v Ki- | mu sporazum med Goemboe-som in Mussolinijem, da je po-j trebno pridobiti Nemčijo za rim sko pogodbo, katero so v mar-1 cu podpisale Italija, Avstrija! in Ogrska. Četudi o tem ni uradnega potrdila, so diplomatični kro-j gi prepričani, da bo Goemboes I kmalu po povratku v Budimpešto odšel v Berlin, kjer se bo pogajal s kanclerjem Hitlerjem, da bi se Nemčija pridružila podonavskim državam in bi sodelovala v njihovem prizadevanju za izboljšanje gospodarskega položaja. Značilno je, da uradno naznanilo o Goemboes-Mussolini-jevem sestanku omenja, da bodo mogoče še druge države podpisale rimsko pogodbo. Vsled tega bo Goemboesov obisk velike važnosti, ker bo Goemboes igral vlogo posredovalca med Mussolinijem in Hitlerjem. Da je pot za to že pripravljena, je dokaz zagotovilo nemškega poslanika Ulricha von Hassella italijanski vladi, da Nemčija brezpogojno priznava neodvisnost Avstrije. Obenem je von Hasšeli dodal tudi Hitlerjevo osebno obljubo, da se bo Nemčija držala politike "roke proč od Avstrije". Kako se bo Mussolini zadržal nasproti tej nemški obljubi, je odvisno od Nemčije, ki sedaj jasno kaže, da si hoče zopet pridobiti prijateljstvo Italije. Da je v osrednji Evropi mogoče pričakovati važnih dogodkov, je razvidno iz nazna-i nila, da bo šel avstr. kancler | dr. Schusclinigg v petek v i Rim. Ta obisk je bil določen , že prej. in ga ni smeti spravljati v zvezo s konferenco med Goemboesom in Mussolini iem, i je pa ravno v tem času velike-I ga pomena. To je razvidno tu- stranka ni mrtva in da noče še tako kmalu umreti. Z republikanskemu politiku lastno gotovostjo jej trdil, da bo "New Deala" kmalu konec in da bo re-, publikanska stranka tudi v bodoče stopala po svoji stari, dobro začrtani poti. Niti govora ni, da bi se "reorganizirala** ali si nadela kakšno drugo ime. | V RAZNIH FRANCOSKIH MESTIH JE VČERAJ ZOPET TEKLA KRI PARIZ, Francija, 1 1. novembra. — Na praznik premirja so se vršile po raznih francoskih mestih burne demonstracije, pri katerih je prišlo tudi do prelivanja krvi. Posebno nemirno je bilo v Parizu, Lille in Narbonne. di iz tega, ker sedaj kancler dr. Schusclinigg ne bo prišel sam, kot pri svojem prvem obisku, temveč bo pripeljal s seboj tudi zunanjega ministra Berger-Waldcnegga. K0RP0RATIVNA VLADA NAJ REŠI ITALIJO Mussoini je postavil vla-do 22 korpDrat'.vnih svetov. — Nova vlada bo vodila vse gospodar-skD življenje Italije. Rim, Italija, 11. novembra. Ministrski predsednik Benito ^ Musfeolini je vpeljal novo dra-; stično in revolucijonamo vlado, k«> je sklical prvi gospo-I darski parlament v Cezarjevi | dvorani na zgodovinskem Ka-l pitolu. | Prvič v zgodovini Italije se I je zbralo zastopstvo kapitala | in dela v namenu, da vodi po-j stavodajne zadeve dežele, i "To je najpomembnejši do-' godek v zgodovini Italije, — je rekel Mussolini. — To je do-' godek, ki ga zgodovina še ne pozna. Naša dežela ne sme priznati, da se revščini ni mogoče izogniti. Obsežnega pomanjkanja, ki je bilo umetno ustvarjeno, ne moremo trpeti. Italija bo jamčila za delo, katero vr-šo narod". Delavski zastopniki so z, navdušenjem odobravali te Mussolinijevc besede, toda za-j stopniki industrije so jih spre-j jeli hladno. Mussolini je sklical 22 k»r poracij, ki bodo nadzirale vso industrijo, trgovino in obrt. Korporativni svet je sestavljen iz 800 člauov med katerimi bodo nekateri imeli sedež v narodnem smetu korporacij, ki bo stopil na mesto sedanje poslanske zbornice. Dolžnosti tega sveta je Mussolini razložil z nalednjimi besedami : "Namen teh korporacij doma je ustvariti organizacijo za zmanjšanje razdalje med najvišjimi in najnižjimi možnostmi življenja. S tem mislim višjo družabno pravico. V naši deželi nikdo ne sme dovoliti, da bi se pomanjkanje še nadaljevalo. "Preteklo stoletje je razglasilo enakost ljudi pred postavo in to je bila velikanska pridobitev. Fašistovsko stoletje pa ne vzdržuje samo tega načela, temveč d od a je še drugo nič manj važno načelo: enakost ljudi pred delom z enako dolž-i noetjo in pravico. Vsepovsod so se vršile velike parade, ki so bile vprizor-jene predvsem zato, da se pokaže "novooboroženi Nemčiji moč Francije". V Lil le je vprizorila "Anti-fašistična enotna fronta", ki jo tvorijo komunisti in socijalisti, demonstracije. Nacijonalisti so demonstrante napadli s kamenjem in palicami. Policija je le s težavo pregnala pretepače. Proti fašist i in nacijonalisti so se spopadli tudi v Narbonne. V Parizu se je pred stanovanjem ministra Herriota zbrala velika ljudska množica ter odločno zahtevala, naj Herriot izstopi iz novega ministrstva. Demonstranti so kričali: "Živel Doumergue!" "Proč s Ilerriotom!" Doumergua, ki je pred par dnevi odstopil kot ministrski predsednik, smatrajo nacijonalisti za "mučenika'\ V Parizu je bilo aretiranih več sto oseb, kakih petdeset so jih pa odvedli v bolnišnico, ker so bili ranjeni v pouličnih spopadih. POLJSKA ZA ZVEZO S FRANCIJO Varšava, Poljska, 9. nov. — Polkovnik Miedzinski je v sejmu podal zelo važno izjavo, ko je rekel: "Zveza s Francijo ima svojo tradicijo in je |>o volji poljskega naroda. Kadarkoli je poljska diplomacija sklenila kake nove pogodbe, je bilo vedno povdarjauo, da naše zveze in druge obveznosti niso pri tem prizadete. Svojim zaveznikom smo zvesti in jim bomo ostali zvesti". Sejm, ki je imel sejo celo noč, je ostro napadal politiko zunanjega ministra Becka ter ga je obsojal zaradi preveliko prijaznosti do Nemčije. Poslanci so zahtevali večje prijateljstvo do Francije. Vsi poslanci, brez razlike stranke, so zahtevali bolj tesno sodelovanje s Francijo. ATENTAT NA CJANG-KAJ-ŠEKA Šanghaj, Kitajska, nov. Selc sedaj se je izvedelo, da je bil 9. oktobra izvršen atentat na najpomembnejšo kitajsko politično osebnost, generala Oang Kaj seka | <'ang Kaj-šek se je vozil s (posebnim vlakom iz Tatunga v .Sui yuan v provinci Sansi, ko I se je razletela bomba poti zad-► njim vozom njegovega vlaka I in sta bila ubita dva železni-|ška sprevodnika, štirje pa ra-i njeni. » T IAI Vit OD A" I "Glaa Naroda" | — Ovni aai Pnbllabed fay * WBOC PUBLISHING COMPACT fUifa _iA CMpsndM> IW^eorpormilo« and iddww of above officer*: "A148 NABODA" ___e mi the Pwpto)__ * laeai Day Except Soodaji end. Holiday« I»vato kelo reile m I urit n te |Za New York n celo leto ...... 97.00 Kgmšm —..................ffl OO j Za pol leta ...................$&60 •i pal Itta ....................$3.00 Tm. LDosenucro aa celo leto......f700 b Mit Ml..................fUW'Za pol tet« ...................-„*8'fl0 8ab»aiptlop Yearly <0.00_ AdlWUtWMBt Ml A^lWJIlCBt "tHae Narode" lafaaja den UwemH nedelj In prtnlfcor._ rre«eg krvi bi bilo prelite, pa so vse bojujoče sc i/pame-»ovale oziroma premamile besede velikega idealista \Vood-iwa Wilsona, kateri je po svoje izoblikoval Evropo, ki z malimi izjemami ostala v grabila Italija navzlic WiLsouoviiu pro-r« sto m. Italija s tem plenom ni bila zadovoljna, ampak hrepeni še j)o Dalmaciji m Sloveniji *lo Save. Po premirju so se vršila mirovna pogajanja in so se ivlepale pogodbe, ki so bile sklenjene v prid močnejše-:.iu oziroma zmagalcu. Nobena pogodba ni bila pravična za obe stranki. Niti v< i-sailleska, niti rapallska, niti trianoiiska. Vse te < dbe b«»do morale biti sčasoma popravljene, in čudež bo, r bodo jjopravljene in uravnane na miren način ter brez. relivan;a krvi. Pre'1 šestnajstimi leti je bilo sklenjeno premirje, ne-!;aj mesecev kasneje pa mir, ki pa ni zaslužil svojega .'me na. Premirje še vedno traja. Kako dolgo bo — nihče ne ve. V vseh teh šestnajstih letih je čuti rožljanje z orožjem. Ob nekaterih prilikah jasno in razločno, včasi pa bolj po-: ihem. Ustanovljena je bila Liga narodov, ki naj rešuje in esi brez prelivanja krvi vse spore med narodi. Ce izvzamemo japonsko-kitajsko fronto pri Šanghaju n v Mandžuriji ter paragvajsko-bolivyske praske v Južn. Ameriki, ]>oeivajo »topovi, vsplošnem ]>a čaka vojaštvo vseh držav, opremljeno z najnovejšimi izumi mdJerne tehnike, znamenja in povelja, naj bo konec premirja, sklenjenega pred šestnajstimi leti. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. ■ i * ■ ■1 ■ Peter Zgaga V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935 Cena 50c "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ ITALIJO Za $9.25 .......... Ur 199 fULM .................... lir 299 944M .......... u, B09 WJI .......... lir IK* $176.— .......... Ur 2#M EMM BM CBN* SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI fls taplsčllo vjCJUi zomkov kot sgoraj oiwdcuo, bodtat ? dtnarllti JIM B»mh do^Ja)«tt»o K bolje poro]«. Sa tacpiaflle S S« Bail® pMfartl .......... S S.U •H,— - - ..........$19.25 $1«*— " - ... $1C— 1« m m .. j 2 " ..........UtM t®®'- .......... mj9 f*H—T 0 «!<» 2 dehivceni zaslužka <> delavcev, samih družinskih očetov, ob zaslužek. Že pol leta životarijo s svojimi družinami. V Muti dobesedno strada ."><«» ljudi. Srečni so še oni, ki imajo malo zemlje, n;t kateri so si letos pridelali kak krompir in podobno. Mnouro je pa takih, ki so bili navezani samo na svoje roke in tem. ie najhujše. < >d podpor, ki se danes brezposelnim deli jo, ni mo-»cof-e ne živeti ne -umreti. Dopisu Little Palls, N. Y. Cenjeno uredništvo (Has Naroda prosim vas. ee bi mi odstopili malo prostora v vašem listu, da bi nakratko pojasnila javnosti, da Jif tle-fallske Slovenke niso nikakšne ske-Ililij«*, kakor nas naziva poročevalec in ti, drapi rojakinja, | ko v listu "Prosveta". Tukajšnji delavci niso šli ua štrajk, kar se pa po sosednjih naselbinah godi, pa nas ne zanima. Res je, da so prišli piketi iz Utica piketirat, pa se jim tukajšnji delavci niso pridružili. Tukajšnji delavci smo pod plavim orlom NRA. Kakoršno < plačo pravilnik določa, tako dobimo in ni bilo vzroka za štrajk Kompanije so same zaprle vrata za en teden, ker so mislile, če je kakšen organizator, bo že lahko spravil delavce v unijo, ko bodo zunaj, pa ni bilo nobenega, ko j«> bila tako lepa priložnost, da je ne bo zlepa zopet take. Slednjič so se kompanije pomenile med seboj in znova začele delati. Gilbert Mill bolj po lahko obratuje. Silk Mill in Little Falls M anul act urin^ (Vmpnnv pa sta pa objavili v večernem listu, da v ponedeljek začneta delati. \*>i smo šli delat, v torek pa sjwt pridejo piketi. Ni jih prišlo veliko, pa so šli kmalu proč, ker so videli, da jih je premalo, i šla na štrajk. Malo čudno se mi zdi, da nisi šla pred tisto tovarno, v kateri si za|Mislena, na> opazovat. Jaz sem mislila, da samo radovednost paseš, pa si piketirala. Skoda, egn in zanimivega napisal za Tvojo kolono. Ker take ponudbe ne dobim I sleherni dan, sem jo sprejel z obema rokama. — Do kdaj je zadnji e as.' — j<' poizvedoval dobrotnik. Ko mu pojasnim, da najkasneje do devetih, je bil zadovoljen. Zanesel sem se nanj in ostal. Davi sem čakal in eakal, ob devetih se pa res odpro vrata, in petnajstletni fant mi izroči kos papirja, rekoč: — To je dal papa. Kar hitro je napisal in je rekel, da ua malo glava boli. Dobrodošli prisjH-vek za mojo kolono tukaj dobesedno objavljam : — Ker je bila včeraj Martinova nedelja, naj čitatelji o-proste, če bo danes v tej galoui — koloni sem hotel reči — kaj narobe. — Torej, kaj sem že kotel reči ! Ne kotel — kaj sem že hotel reči.' Kolona ali salona drži skoro stodvajset unč oziroma inčev, zato je ne l»«> tako hitro konec, zato ne bo tako kmalu polna. — V taksnih slučajih je moj najljubši predmet imisolini. — < >d Suša... ka. Nič -n-ša .. . do Tri... Star liran-dy . . . Ne, do Triglava sem kotel — hotel reči — se razprostira moja domovina... vina, še vina gor! — V moji domovini vlada flaši . . . fašistovsko gospodarstvo, ki se skuša, razširiti eelo v tropins... ne tropine... v tropinčue . . . ne, v tropične kraje severne ali južne Afrike. — Vse bi pilo... bilo, sem kotel — sem hotel reči. toda Mussolini ga že malo preveč pije... ne pije, bije ga, da je škandal. Flaši... flaši... faši-sfovska vlada ni stoproeentna. Kaj še! Niti sto prufov nima. Se petintrideset ne!... Zato I>i pa tudi dal človek uirhaiu s slivovko... ne, z žilovko pq kapi . . . po glavi, sem kotel . . . ta presneti kotel . . . sem hotel reči ... Ampak vse se bo brit-ko kaznovalo, kajti vrč hodi le toliko časa k vodnjaku, tla poči. No, če je pa vrč počen, nič zato. Ga bomo pa kar iz pipe ... kar se pa zmage na Pi-javi tiče... kako praviš, prijatelj . . . Pijava . . . ne, pije-va . . . šoiiduš. če ne piješ te bom dal kar na sod . . . ua sod... na sodnijo in v a rest, kjer boš samo žganj... žgan... že zopet se mi zaletu je ... kjer boš same zgan.ee opletal. — Na Balkanu se nekaj kuha ... v splošnem se pa tudi v Downtownu in v Ridgew-oodu kuha in vre... in povsod po Ameriki vre, če ni že dovre-lo ... Proti zlorabljanju t ropi-nov ... ne, trpinov, moramo odločno nastopiti ... pa ne gre in ne gre ... ne morem stopiti... bom pa kar sinu dal. naj ti nese v uredništvo. Tak se glasi prijateljev prispevek. Volja je bila nemara" dobra, le misel je bila slabo razpredena. Včerajšnjega mart ino vanju ne bom posebej opisoval. Ls zgornjih vrstic je razvidno, da je bilo lepo in prijetno ter da je bila vsega dovolj in preveč. _:_ _rv_ . - _ __ ____ _______ " j ▼ JUGOSLAVIJO U I ZJ».......... Dta. Iti • S Ji S •••••••••• Dltt* 3M titff .......... Dla. m HUt ..........Dla. im Revni sorodniki pokojne milijonarke. Ko so hnistuiški sorodni-1 ki 44Alkesandrinke1' Karoline Prahove čitali prvič o bogastvu svoje soroduice in o njeni zapuščini, so se obrnili na dopisnika v Hrastniku, ki je takoj svetoval delavki Tereziji (Jregorjevi, rojeni Prahovi, naj dobi čimprej rodbinsko |m»1o o Prahovih. Terezija se je |mi tem nasvetu napotila v župnišče k Hv. Križu pri Kostanjevi«^. Iz rodbinske pole je razvidno naslednje: Martin Prah, milijonark in oče, se je rodil leta is:is in poročen je bil s llelello Pežičevo. Zakonca sta imela osem otrok Župnik pri Sv. Križu ve za vse otroke, kje so živeli in kdaj so umrli, samo hčerke Karoline ni v rodbinski poli, pač pa je vpisana leta lh(it! rojena hč; Marija. Ker se vsi podatki o tej hčeri Mariji popolnoma ujemajo s podatki, ki jih j< priobčila beograjska "Politi ka*' po vesteh ljudi, ki so pokojno milijonarko in njenega moža poznali, iti tudi po zapis kili, ki so jih našli zastopnik-jug. države, je gotovo, da si je hči Martina Praha šele pozne je, ko je bila že v Aleksandri-ji, dala ime Karolina. Pri slovenskih "Afc'ksandriiikah" je bil sploh običaj, da so si izpre-minjalc krstna imena. Nekatere so to storile morda po želji svojih gospodarjev, druge pa tudi zato, ker se jim je zdelo1 pravo ime prevee običajno. f Tz rodbinske pole je tudi ' razvidno, da se je Angelina Prahova, ki živi sedaj v Beogradu pri branjevcu Stefano-viču, rodila 1<». d««cembra v Brezovicah. župnija Sv. Križ pri Kostanjevici. O vsem tem je bil Stevanovič v Beogradu obveščen od dopisnika iz Hrastnika. Nečaki in nečakinje milijonarke Prahove — otroci njenega tri leta mlajšega brata Jožeta, živijo vsi \ najevčji bedi. Kako živita France in Terezija v Hrastniku, je bilo že poroča no. Na Bianci ob Savi živi še pet njunih bratov in ena sestra. Najstarejši je 40. letni Janez Prah. ki ima malo zadolženo posestvo. Preživlja se kot dninar. Drugi je Anton' Prah, .'»4-letni dninar, ki ima dva otroka iu bomo kočo. Miha Prah ji- mali posestnik, ki ima tri otroke in je star sedaj 30 let. ("etrti, L'4-lefni .lože Prah je brez premoženja, ima ženo in dva otroka ter služi sedaj pri vojakih. Martin Prah je ±2-letni samec, ki je nedavno prišel od vojakov, in se preživlja sedaj z dnino. Nečakinja Frančiška Požunova pa je stara lib let, ima skromno, zadolženo domačijo iu tri otroke. Tretji nečak Miha je zvedel za zanimivo zgiMlbo o svoji teti liiilijoriiaki pred tedni na Bianci. ko je nekemu trgovcu prinesel oreh«' naprodaj. Ves presenečen je orehe kar pustil pri trgovcu ter hitel bratom in sestri pravit nenavadno novi-« co. Sele čez nekaj «lniv ko je minilo prvo v«»selje in presenečenje, se je spomnil ust oreh", pozabljene pri trgovcu. Kdini še živeči brat pokoj m* Karoline Prahove je Martin Prah, ki je star 04 let ter živi kol vdovec v Zgornji Pi-rcšci, občina Sv. Križ pri Kostanjevici. Nekdaj je bil tka-lec in iiiH-l je tudi malo hišieo ter nekaj zemljišča. Vse to si ie kupil z denarjem, ki si ga je prištedil v Ameriki. Mož je ves nadložen od dela in skrbi ter bi bil s svojimi otroci vred ' notreben podpore. Njegov najstarejši >in je poročen na ue-'ccin malem posestvu pri Brežicah. ostali trije otroci pa se [ircživljajo kot revni dninarji. i Berač o svojem srečanju s po-_kojnim kraljem. Zaradi prepovedanega beračenja so privedli na policijske upravo .">2-letiiega šepastega in grbavega berača Anton? Korošca, doma od Sv. Lovren-1 ca na Dravskem polju. Ko je stopil pred glavnega arhivarja (»regoriča. ki ga je zaslišal, je nekaj zantrmrnl. Na vprašanje, kaj govori, je odvrnil, kažoč na kraljevo sliko v sobi. "Kakšna Škoda za tako dobrega človeka!" Po zaslišanju je povedal svojo zgodbo. Pred leti je Korošec hodil po Gorenjskem in sta ga poleg kolodvora na Lescah, ko je hotel vstopiti v vlak, prijela dva orožnika. Prav leda j pa se je pripeljal mimo pokojni jug. kralj, ki je stopil k -orožnikoma, rekoč: 44 Pustita ga, kaj mu hočeta!*' Korošec je vzradoščen spregovoril: 44Najlepša hvala Veličanstvo!" 44Od kod me pa poznaš.'" so je začudil kralj. — 44Po sliki", j«- odvrnil berač. Kralj se je odpeljal, Korošcu pa je pozneje neki o-ficir izročil f>00 Din rekoč, da mu to daruje krali A,"ksan-der. Na Muti strada 500 ljudi. Muta v Dravski dolini je staro industrijsko središče. m/, i nt: itn mi: TIHO, TIŠJE PO SMREČJU KRATKA DNEVNA ZGODBA .l«4ov gozd >i' je strnil. Somrak s** j«' zgrinjal |»«m) iih»;;ix*-•uimi jelkami iu stoletnimi smrekami. Zdaj, nlaj se jo prikradel skozi gosto teniuozoleiio iglieevje sončni žarek, s«- |m-igral na l»leSeeeili iglicah, sum kuiI ob iskreei se kaplji smol'% ki j«* polzela po deblu, in zgubil v gostili rjavili odpad-lili iglah, ki so se kopieile po tleli, zgrinjajo«"- v prožim preprogo, na katerih je bil k »-rak neslišen, hrezsumeu, da ni vznemirjala stopinja veliea-stva gozdne tišine. Sredi temnega jelovja je izviral v plitvi dolinici hister, eist stiidener i'i tiho žuborel. Še ta je pretakni svoje srebro tiho, -kuni bojere, da lie bi motil svetega gozdnega molka. Tiho, tise po »mreeju, ni s* ganila veja v naj rahlejšem dihu vetra, ni zapililjala sapa, lliso -i še{M*tale veje Hied se-boj gozdne pravljiee. Kar se je zganila med debli, ki »o mrtvo stala v gozdnem somraku, >en-ea, tiho oprezno je -šla dalj.*, plazila m* od .-mreke do smreke, iskaje varnemu kritja. Ž»* >e je pritihotapila do stiulen-ea, ko je gozdni jereb prela^e*-llo /letel, prav zadnji hip se j * rešil ostrili zob zlatogrle ropa riee — kune zlatiee. Visoko v rebri, onkraj stiuleiiea, sredi smrek je obsedel in krepko Zli pel. Se >e je elila melodija 11 je go\'ega eiste |H*s<»uiee, ko >e je oglasil tik | »od njim d robe a svaril*- glasek. Še drugi, oživela je mrtva gozdna tišina, oglu-sile m> se sinieke, opozarjajo«' gozd na nevarnost, na smrt. Vi se plazi zdaj v njegovih sen-eali. Na dolgo vejo, v pramenih sotiea se koftajoeo. je s'.mIIh drobna ptieka, ponižno, zamolklo sive barve in glasno, za-tegnjeno plašno zaktirala. Tem norjavi neki si» ji iskali po smreejn sovražnika, dvignila je efipko, na mršila perje — eopasta siniea je bila, ki je o pozarjala ua nevarnost. Prav vsa je bila siva, le glavico je imela svetlejšo, tik za ušesi temno progo v obliki venca. l'e|M-luato sivo Miknjico je i-niela, eelo sivo-čruo pisano, perotki in rep temno sivo-rja-vi). Xi bila >ania, ee| trop jih j<-bilo, samih eopastih tovariše, ki so obirale razpoke drevja in Ukale bub in lir-ink hrošče v — gozdnih škoiHjiveev. Kratka : krilca so imele, kot bi se tega j zavedale, niso dalee poleta vale. I Silno dolgo so se zadržavale .na posameznih drevesih in njihovim drobnim očkom ni ušel najmanjši gib, bodisi, da je bil to droben žužek, ali gozdni prebivalec, mori hi človek, ali pa njihov najhujši sovražnik — rmneiiooki ernokljni skobec1. K j, kako so se ga bale! Kako dolino so se obotavljale, p redilo se je naj pogumni* j šii med njimi ojuuaeila preleieti gozdno jaso. da so šle za hrano malo čez, v širše gozdove, onkraj sočne zelen ice! Ljubke, neugnane so ves dan poletavale okrog, plezale |h» ze-letiili vejah in le zdaj, zdaj tiho zaklicale druga drugo, kot bi se bale. da se ne izgube v i tihem gostem mračnem smreč- Gozd je zaspal, onemel v* >voji samoti. Vsi drobni zbori j so ga zapustili. Se sonce, svet-< lo, toplo, čigar prameni so bo-1 žali mehke preproge po tleh-in igrali po temno zelenem raz-, koš ju jelovja iu smrečja, se je skrilo za pusti* sive oblaku. Š-je zajokala po jesenski samoti ; ostra burja, da je smreka pri-. pO*ribnln svoje težke veje, jili vila v vetru, nato je nastala mrtva tišina. Kilo je tilio, vedno tišje, ko je pričelo snežiti. 1'adali so de-I beli kosmi, #ozd je izumrl, v mraku pod vejevjem med de-blovjem pa j«* sneg padal, padal... Ni zacvrkutuila ptička, ni se »preletela sinička. Gozd' je tiho siiul. V ranem jutro, Vsi* je bilo pod belino, Vejevj" se je globoko sklonilo, pa se je vendar spreletela ptica, komaj slišno so zatrepetala drobna krilea. J o j, kako majhna ptička je bila! Se manjša kot str-žck! Vsa je bila rjavo olivno zelena, le pramen perja od č*.;-la do temena ji je sijal v krasni rumenozlati bai-vi. Rjave očke je imela, droben ozek, prav rahlo ukrivljen kljun — noge podobne onim naših si ničk — to je bil kraljiček, ki ga iii uiti ostra burja pregnala iz gozdnega svetišča, iz temnega smrečja. Samo nežni cik, cik si čul in zdaj, zdaj tihi, sko-ro neslišni trepet perotk. Tudi v najhujši zimi s» si našli dovolj hrane za drobne želodčke, saj so vedno našli zdaj bubo v skriti razpoki lubja, zdaj seme, ki ga še ni veter odpikal na tla. Vso zimo so pretolkli, ves mraz preživeli, ko pa je sušeč stopil sneg, tedaj so se vrnili njim v druščino ujiliovi tovariši ognjeglavčki, prav taki, kot oni so bili, prav tako veliki, le pramen na glavici ji,n je >ijal v čudovito ognjenozla-ti barvi. (Jlej, tudi čopaste >i-ince so se vrnile, prav ostr-i burja jih je odgnala, a že prvi topli solnčni žarek jih je vrnil. V najtišjem smrečju so >i napravili kraljički veliko u-inctno Spleteno gnezdo, obesili ga na zelene smrečje veje — pustili le ozek vhod v gnezdo, tako majhna so bila vrata, da so komaj sami šli v skoro dve pesti veliko gnezdo. In spet je gozd onemel, sam je stal zdaj v sončnem zlatu, zdaj v ^ozd-nem mraku, le tam po smrečju je kiilo življenje, klilo tiho, tišje. .. KAJ JE POŽRLA KOZA Kaj zmore kozji želodec, je te ilui ugotovil neki kmet v Sleziji. Večkrat se je dognalo, da je iz njegove hiše kaj izginilo, pa nikdar mož ni vedel kdo je tat. Nekeg«! dne je izginila tudi dragocena zlata ženska ura. Pred kratkim so v Stari Bistrici v Sleziji* kjer je ta kmet doma, imeli že^tiaiijc. Ob tej priliki je morala vsaka hiša imeti pečenko. Kmet je zaklal svojo kozi*. V njenem želodcu pa je našel nele pogrešan« žensko uro, ampak še marsikaj drugega: za 1.20 marke kovanega drobiža, .*!() kovaških žebljev, do S cm dolgih, 20 žičnatih štekljev, težkih do 100 gramov, 12 vijakov, težkih 200 gramov, verižico z uro, več steklenih čre-pinj iu drugih drobnarij, kar je tehtalo najmanj 700 gramov. Poziv! , Izdajanje lista je ▼ sresi i velikimi strelki. Mne go jih je, ki so radi tla bih razmer take prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, saio naj pa oni, katerim je t ■ mogoče, povamajo naročnino točno. Uprava "O: KABINA ZA. REŠEVANJE Neki iznajdifelj je predložil parohrodiiim dražbam model kabine za reševanje potnikov. Kabina je jajčaste obliki* in se ne potopi. Zgoraj na drogu je zastava, ki opozarja nnse reševalce. _ Povesti in Romani: AffUUr (Kersnik) broi. __________JO Andrrj Hofer ---------------------------S* Beneftlui Tedrteralka --------------------.35 Belgrajski Mser ^------------------------J5 B^ll iMtccfsen . ••••••^•••«••««#•••0 Betto no*i, mali junak___________________6$ Betiiuo darovi _________________________S5 Božja pot na BMo Boija pot na Šmarni gori Cankar: Grelnik Lenard, broi__________-.7» Mimo življenja-----------------SO Moje življenje _______________75 Romantižne dufie _______________Ct BalkanAo-Tnrsin vojaka-----M ftalkanmii njab, n slikminl__ Baj in imf, povesi--------------tO Hlagoins Velikecn vojvodo -it Bofska vojska -----------M Beat in dnevnik......................... CiMvaict................—.......... Cvetina Boregrajska ......................^45 Črtice is življenja na kmtih___S3 Drobiš, in rasne povesti — Spisal Itlian-itt -___M [ Do Ohrida in Bitoljn _____________________7« Doli z orožjem _____________________________JS% Dre sliki: — Njiva; 8tafka -------(MeSko) -------------------------M j Devira Oriranska ...............................54 Duhovni boj --------------------5ti IMek je pravil; Marinka in ikra- ( teljrki _________________________________4i Elizabeta ______________________J& Fabijola ali rekev v Katakombah.....45 Frsu Baron Trenk___________________________.35 Filozofska zgodba ________________________M Fra Diavolo __________________________il Goispodariea sveta ___________________40 Gostilne v stari Ljubljani__________M Grfka Mytolocija___________________ Gusarji _________________________________75 Gusar v i lik* Hi _____________—___M Radii Mural (Tolstoj)_______4* Hektarjev mei__________N Hedvika ............................»H Hudi iasi. Blip dole. vooeloigra .75 Helena (Kmetova) _______________4« Hudo Bresdno (11. sw.i ___JI vesano.....................Ji broširano.......m,^,,,,.. .............JU fabsanl^splal dr. dJ^mtii '.". , ...^ Is tajnaaa pMi-M i Iz modernega sveta, trdo vol ....1.60 Izbrani opisi dr. i van Meneiager: 2 zvezka ----------------..............___1.M Igralke, broSIrsoo ------------------------------.84 Iiralee _________________________________________.75 Jagnje------------------------------------------------J« Janko in Metka (sa otroke) .............3§ Jernai Zmagovaž, Med plazovi_____54 Jutri (Strug) trdo ves __________________75 brofi._________________________..._______ Juriitevi spisi: Popolna Izdsja vseb 10 zvezkov. lepo vezanih__________________lk— 8. zveaek: Dr. Zober — Tagsmar broširano ___________________.75 Juan iMserija IPoveoti ls ipaaakega življenja____________________ii Kako se sem jas likal (Alešorec) I. svesek ___44 Kako sem se jaa likal (Aleiovec) II. sv._______44 Kako sem so las likal (Aleiovec( ni. svesek____.44 Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2L6 3Kett 180» StemL New York Korejsko brat*, povest iz m Jono v v Koreji ............................JJO Krvna osveta ______________________________34 Kmerki punt (Senea) .....................„.60 Kuhinja pri kraljici goajf ootid ...50 Kaj so je Alackarn aaajalo_______-25 Kazaki ___________________________________w.44. Krttev pot patra Knpljonika ______74 Kaj se je izmislil dr. Oks .............45 Levstikovi zbrani spisi.............Ji 1. sv. PesmL; Ode in olsgijo; So-not je; Bimanea. balade In legende; Teima4 (Lsvotik „..^1$ 5. >v. Slika Lststiaa in njegove kritike in polemike _______________.74 Ljubljansko sliko, H Ubil lastnik, Trgovec, KupCijskl atraialk. Uradnik, Jezite! doktor, Gostil' niča*, KlepetuUe, Natakarca, DnDovaik, itd.____________..-84 Lncifer ......................................L- Marjetien______________________aa Materina Mof_______________5% Mojo življenje _______________________75 Mali Lord ________________________________Si Miljoaar bias denarja--------- Maroa, krfifenski doMi is Liha-nana ____________________________J5 ZLOČIN METRESE STAV1SKEGA I Ime Staviskega ši' vetluo ue ila Franciji miru. Pred kratkim je neka Marija Lemoine dala povod za umor gospe ('ormo-nove. Preiskava, ki so j«> <>!»l*t-sti uvedle o priliki tej^a zlori-na, so odkrile neslutene stvari. Marija Lemoine, ki je zatrla svojo kariero kot plesalka ^ znanem zabavišču M o u 1 i n Rouge, so ji» pred kakšnimi lo leti v tem lokalu seznanila z v< 4es I epa rji* m m mu je postala ljubica. Tri leta sta imela razmerje in Staviski jo je v leni rasu razvpil za "demaut Montinartri'a." To pa je bilo pred enajstimi leti. Leta l!>-.*» je ]>rišlo med Ijemoineovo in sleparjem «lo pndoma. I'k-salka j<* tinlci j odjiotovala v Mehiki«, kji*r j*: postala prilužniea nekega Al-l>i*i"t;t Pi*trijaT upravitelja ?-liienj prim a llolienloheja. Ta ljubavni roman je trajal natančno desi't li*t. Potem s<» ji' Pj-tri oženil in ji' odslovil dotfda njo ljubico. I »a pa mu ne bi mogla očitati izrabljanja, ji je zagotovil niesoeno ri'iito lot M) frankov. Lcinoineova se je te-: daj vrnila v Pariz. kji«r je š.' j enkrat ]ioskusila svojo srečo. • 1'stanovila ji* v Parizu poil j krinko le|H»tihn*ga salona slia-i jaliči' za moško «i ženske. Toda ustanova ni uspavala in jo j" morala likvidirati. Xa onak način j«* poskušala svojo srečo tudi v Toulouseu. Ko je tudi tam propadla, se je vrnila Pariz brez <*i*ntiiua v žojmi. Po-j iskala ji* svojega zadnjega pri-j jatolja, ki ji j<» ostal, nekoga i Korzičana z imenom Xicolai Iter ira nagovorila, naj umori ( njeno sostanovalko, go s p o < 'ormouovo, o kateri je vedela, i da ima denar. Nieolai s<» ji- v ! začetku upiral njeni zahtevi, i končno pa je podlegel >.knšnja-j vi in izvršil zločin. j Advertise in j in "GLAS NARODA" 228 Zdaj pa, ko zdravnik tu nima več kaj početi, se umakne učitelju. In zdravnik se je prijazno nasmehnil Petru ter odšel. Pouk je napredoval iu vsak dan je prinašal s seboj napredek. Dijak in bolnik se je počutil zelo dobro. Peter se ni več dolgočasil in prosti čas, ki sta mu ga prepuščala njegov učitelj in zdravnik, je posvečal mislim na drago slep« dekle, ki jo je ljubil z vso silo svojega srca. lil zdaj, ko se j^ -njegov duh od dne do dne bolj jasni 1, je šele prav razumel čuvstvo, ki ga je vzbudila v njem Iaiiza. Odkar je ležal v bolnici, se ji' že stokrat pripravljal vprašati zdravnika, kak«) jo z Luizo; toda vedno se je ustrašil v hipu, ko l»i l>il mo ral izgovoriti av davno pripravljeno vprašanje. Zdaj je pa že znal izraziti svoje misli tudi drugače in ne samo s slučajnimi besedami, ki su mu prišle na jezik. Vedel je že, kako se d i izzvati odgovor brez neposrednih vprašanj. Zdravnik se ni motil, ko je dejal, da je Petrov duh zmožen silnega razvoja, če bi dobil o-poro izobrazbe. Peter mu je to kmalu tudi jasno dokazal; ko se je zdravnik nekega dne odločil temeljito preizkusiti ga. — Izvrstnega učenca imate, gospod, — j'' | dejal učitelju. — in priznati moram, da je pod vašim vodstvom hitro napredoval... Vztrajata oba mi t»-j poti in lahko bom vesel te^a. kar i sem storil. 1 Po učiteljevem odhodu >e je pa znova obrnil i k Petru, rekoč : — Izobrazba ti še no zadostuje. Moram tudi vedeti, da moj šepasti brusač ne bo več vlači za seboj hrome noge,. To j«* tudi važno vprašanje. Sklenil seui namreč izločiti tvoje telo in duha. .. Pogiejva toda če boš mogel kmalu vstati in kdaj boš smel napraviti nekaj korakov.. . z bergljami. In začel je Petru odvijati nogo. — Glej, vse ji' v najlepšem redu! — je vzkliknil radostno. — Še nikoli si* mi ni posrečila <»-po racij a te vrste. — Torej bom lahko kmalu hodil? — je vprašal Peter nekam boji*če. — Počasi, prijatelj... Zaenkrat še ne. A potem bomo rabili za začetek dobri' berglje. — Ali mora biti to? — Seveda, prijatelj, — j<> odgovoril zdravnik. In smeje je pripomnil: | — Glej, glej, ima že uočimurii" misli... Prvi sadovi vzgoje... Čudim se, da me moj gospod varovane«- A<- ni prosil, naj mu (Mišljeni lasni-earja. da bi mu po uioili počesal zanemarjene kodre.. . Treba bo napudrati gospodovo glavo, da bo lepa, jo-li Velja, Peter, obljubim vam t«), vaša zunanjost bo v najlepšem redil. Peter j«- v«'s zmeden %u jeclja I nekaj uerazum 1 ji vi li besed. — Dobro, dobro, o tem bova govorila pozneje, ko boste popolnoma zadovoljni sami s seboj in--z menoj, — je dejal zdravnik. Do tega trenutka Peter ni mogel iii«"'e-.ur zvedeti o Luizi. Zdelo se je, «la je zdravnik uganil, kakšne misli roje Petru po glavi. Zato je hotel počakati, boste pač odločiti in vprašati mene... Prideš... prideš; *rn kntaln! Zdravnik se ni motil. Nekega jutra je Peter občudoval zdravnikovo umetnost vos srečen-, da mu j^ tako usposm1 naravnal zlomljeno hojo; slednjič j« p;< dejal smo je: — In to gotovo ni največji čudež, kar stf ji! napravili, gospod doktor / — Imel torn res mnogo težji primer, — odgovoril zdravnik, — in č+ preri dno.. . recimo pri mreni. .. — Pri mreni?... Ali m i to tn«4i primer.. . g# • podične Luize? Te besede so uiu ušle proti volji; končno j« izgovoril ime, ki ga j«' neprestano uo>il r sr«u ime ljubljenega dekleta. Zdravnik ga j«- po^Ie«ial iu odgovoril počasi — Da, prijatelj, gos j >o< lična Luiza ima.. . mreno; toda tu je š«. nekaj drugega in njen pri mer je najtežji, kar sem jih kdaj poznal. | — o, moj bog! — ji* vzkliknil Peter prwtra j seno. — Kaj il vprašal zdravniku, ali je open « iji nova -nevarnost.. . — Morda >te že opazili znake, — jc vzklikni Peter z drhtečim glasom. — Xe, še ne... Priznam (»a, da se bojim. Pri znam pa, da se bojim. Pripravljeni moramo bi ti na vs«». Storim kar bo mogoče, da poark ■ či operacija mrene. Hil bi pa brez moči pr«»t lOtrpnjenju očesnega živca. — Otrpnjenje! — j* rzkliknil Peter v«-- i-, sebe. Srce mu je močno utripalo. In Zi««4Hitel i je tako po vsem telesu, Hh. je zdravnik t.» «»pa-j zil. — Razumem, prijatelj, da >e bojite za ni»o g«» Luizo, — je nUjal. — Saj jtl pM^mt'l i?; lahko a pojdi spat! Lahko noč! Že zopet ]>ol ene proč. Nobeno noe človek ne pride do (»očitka! Ore k usnjateniu divanu ter se v rži* nanj, da zaškriplje na vseh voglih. Karolina stoji pri mizi, kot bi še čakala na kako prijazno moževo besedo. Toda zastonj čaka. — T*aliko noč. Tone! — pravi tiho in gre k vratom. Na pragu še obrne svoj obraz. — Kaj ne, ne ostaneš predolgo? Ves dan v gorah, saj moraš biti truden! — Pusti me v mini! — Zagodmja in se obrne proti steni. — Spat boni šel, kadar se mi (»oljubi. Karolina gre iz sobe. Nekaj časa leži Purčeler. ne da bi se ganil. Nato pa s ko-moleem odrine blazino. — Tako mi vedno podere vsako veselje! Okoli prsta bi me mogla oviti, ko sem prišel domov. In sedaj. — Raztegne se še bolj udobno in jezno gleda v strop. ■ Jezne misli, ki so ga navdajale, pa ga ne drže dolgo. Prične smejati. V duhu si naslika podobo prihodnje konjske dirke; lep dan, zgodaj spomladi; dirkališče suho in dobro; okoli na tisoče ljudi; glava pri glavi; kričijo "živijo" in "bravo" in njihovi pogledi sledijo prvemu, ki trdno in drzno sedi na rdečem vozu in penastega rjavca varno f»elje čez eilj. medtem ko je pivovarnar s polnokrvnim amerikanskim konjem daleč zaostal. Pri teh veselih mislih, objame Purčelerja, ne da hi se zavedal, sladek spance. Smrči z odprtimi ustmi. Enakomerno šteje stenska ura s svojim tikta;*.iem bežeče sekunde in v svetilki dogoreva stenj. 5. Danilo se je, ko se je Zor/, zbudil iz spanca, v katerem >o| ga mučile čudne sanje. Melanholično sede. Prvo, kar je videl. | ni bila neprijazna soiia 7. zanemarjenim pohištvom in sivi-' mi tlemi, ki y.y dolgo nieo občutila ne vode, ne krtače — ne; prvo. kar je Žorž videl, ji* bil okrogel, ml razburjenja in d«-la rdeč dekliški obraz, če gar bliskajoče oči so ga tako zanič- 1 ljivo pogledovale in čegar rdeče ustnice so mu po|Mtlnoma mirno rekle: — Žorž! Ti si lump! Jezen zavpije: — IVfkleta (»ošast*. Ali me nikdar več ne izpustiŠf — 7, olienut nogama naenkrat skoči s postelje. s<* obleče, vrže brisačo čez ramo in gre na dvorišče, da se pri vodnjaku umije. V vasi je bilo že vse živo; (xivsod ropotanje dela; samo Zorževa kovačniea je bila tiha in mirna. V hlevu ni mukalo govedo, ni se zibala okoli hiše |>ojoča dekla, žrjaviea ni gore la, in pri delavnici so bila vrata še zaprta. Podoba tega mini Žoržu ni ugajala: — Pfuj. hudič! Kako izgleda pri meni! Seveda oni drugi še spi! Prav ima! Ka-I koršen moj«ter. tak pomočnik! — Steče v hišo in v sobo jM,-močnikoma. S jiestjo udari po kljuki in s samo z enim sunkom z nogo odpre vrata. — Ven! Delo čaka! Ves zaspan se Štefel dvigne in debelo |#ogleda. kot bi se zgodil najneverjetnejši čndež. Toda zmaje z glavo in zleze iz postelje. Najbrže so ga boleli lasje; to je bilo videti na tem, kako je vlekel obrvi. Ko pomočnik čez nekaj časa odpre vrata kovačuice in zdeliaje zažge ogenj, stoji Žorž pri vodnjaku in se umiva in drgne, kot bi moral spraviti s sebe blato celega sveta. In ko z brisačo briše obraz in roke. ves jezen pogleduje pobočje drsečega hriba. — Počakaj samo! — In da čim prej pride do dela, si ni vzel toliko časa. da bi nesel brisačo v hišo, temveč jo vrže čez vodnjakovo cev. Ko gre v kovačnico, ga opominja njegov kruleči želodec, da mora za sebe in Stefelna najprej skuhati juho. V kuhinji mu gre vse naglo izpod rok in ko julia vre, teče v sobo, in postavi krožnike na mizo. Prestrašen se ozira po zapušečni sobi. Leto in dan je tukaj živel, to se pravi, vsak dan je med temi stenami po nekaj ur prebil, in nikdar mu ni posivclo pohištvo pokvarilo jedi. Sedaj pa si misli: — Hudiča! Tukaj se človeka še loti strah! Ako bi tu notri pogledalo kako dekle? Hvala! Moralo bi me biti sram! Z isto vročo vnemo, kot bi pred vratmi že stala komisija za čistost stanovanj, odhiti, se vrne s polnim škafom vode ter jo zlije po tleh. Nato prične z metlo in cunjami, milom in krtačo obdelovati tla. kot bi celo svoje življenje ničesar drugega ne delal kot pomival tla in brisal klopi. Sredi resnega dela zagleda smešno podobo samega sebe: veseljaški Žorž z metlo in krtačo — Ako me sedaj kdo vidi, se 1h> smejal, da mu bo počil trebuh! In ona tam gori? Kaj si vse domišljuje! — Jezno vrže krtačo v kot. Toda na tleh je stala voda, v skledi siva milnica. Če je Žorž hotel ali ne, pričeto delo je moral skončati. Preklinjevaje izvleče krtačo izza peči in zopet prične drgniti. Tedaj mu pridejo resne misli. — Samo dolgov ne hi smel imeti! Potem bi lahko šlo! Prične računati. Koliko ima pri krčmarjn v knjigi, je mogel približno preceniti: — Sto šilingov? Mnogo ne bo manj. — In pri trgovki jih je bilo petinšestdeset; to je natančno vedel, kajti trgovka mu je pred nekaj dnevi odpovedala kredit. Poleg tega še čevljar in krojač! In kar si je sem in tam izposodil, kadaf je s praznimi žepi stal pred plesi-1 seem! Stirietopetdeset, vsega skupaj! Premišljuje in premi-1 siju je. fie vedno je prihajalo kaj. Slednjič se ničesar več ne apoarni. Okoli petsto! j (Dalje prihodnjič.) NASIP BO POTREBEN V ARIZONI kjer reka Oil čestokrat prestopi bregove in preplavi okolico. Kako silna je moč vode, razvidite iz slike. Cev v veliki višini je ležala pred leti na zemlji. Kamenje, skalovje in pesek pod njo je voda odnesla. Razne vest i. TRACEDUA RUSKEGA BEGUNCA »Španski listi so poročali o! smrti ruskega emigranta Pav-i . / . .1 la Toneska, ki je po ruski revoluciji prihežal v Span jo. Njegova >inrt je odkrila veliko žaloigro. Pavel Tonesk je 1 »11 v Kusiji j premožen mož. Že v mladih le-' . ' till >i je sam pripravil velikan t !-ko premoženje ter je imel ve «' veleposestev. Ko je izbruhnila , revolucija, je Tone-k moral naglo ltežati ter ni mogel rediti ničesar od svojega velikega premoženja. V tujem -vetu jv | kot reven liegni..... \>e pal, da l»i -i u-tvaril ek>i>ten 1 eo, a vm1 zaman. Končno j«. Idi l»rez vseh -re»!-tev ter je Že či , sto propade]. V leni stainju sej 11111 je |M»»l'ečilo. «3a j<- «iol»i! V I hiši mad rid skei^i lM»irata>a -luži M1 -lllne. Med lK-ironi iz Tf 11 sije je iz-, guhil svojega edinega otroka. 1 svojo lic'-erko. I>a I»i jo i>kal, re j vež ni imel >re«|>tev. čepiilV. je, osamljen in /uijni>čen. lire- j |H»nel po »vojein otroku. Štirinajst let |m» svojem 1m-«*h iz ( Rusije, je sedaj 7'J letni mo/. umrl. Slučajno pa so o trairi«' ni usodi in smrti nekdaj bogatega ruskega posestnika poročali tudi pariški li dolgih dneh lo-čitve dobila prvo in zadnjo novico o svojem — očetu. j POMORSKA VOJSKA NE-| KDAJ IN SEDAJ I Lahko rečemo, da moremo o j pomorski vojski govoriti šele od 14. stoletja, ko je topništvo toliko napredovalo, da je omogočalo boj med ladjami. Poprej je pomorski bo j bil le j druga oblika boja na suhem. Ladje >0 se prej meti seboj bojevale na ta način, da tiru-, ira drugo napadla, se ji približala tel* so se potem čete na ladjah med seboj bojevale z i>tim orožjem kakor na suhem: /. meči, sulieami, puškami itd. Šele, ko je ril j poinorsk" bitke (Histai ta. da potopi sovražno h rodov je, da mu na t 1 načii. pre pre«'i nad&tjno vo-žlljo Opu-t I»šen jf r|,fti,A< e obali ter prevažanj«« blaira po in«o"-ju, 7. eno be.-e«lo. osvojiti si to, kar >e «lan«*s imenuje oblasi na morju. š«*le |>o vs«*m tem moremo reči, da se je začela pomorska vojska. In tako so nastajale vojne ladje raznih tipov, kateri po vs«'iii tehničnem napredku tvorijo sedanje I »ro« lov je. \*ojna ladja mora i-meti Štiri lastnosti: 1. orožje, da z njim sovražnika napade, l!. sredstva za obrambo pred sovražnimi napadi. .'». hitrost, ().."I gram« \ težka jajca, tretja Pullet Stand ard jajca pa najdrobnejša, težka ."»O gramov. \'sa za izvoz namenjena jajca morajo biti o /.naeena. da se takoj vidi, v katero skupino spadajo. * »iM-nem so Angleži pokn-ni-li akcijo, da bi ljudje kupovali tudi doma samo standardizirana jajca. V pojedinili krajih s«» ustanovljene stanice. kji-r jajea zbirajo in jih s pesehnimi stroji razdelil jejo po prednisa-lii debelosti. Dobavitelji, ki za krive sleparijo, izgifbe pravico opremljati svoje blago s temi znaki. Standardizacija s*» nanaša zaenkrat samo na jajca domačega izvira, kmalu bo pa razširjena tudi na uvožena jajca. _ SREDSTVO PROTI PLANINSKI SMRTI Dunajski docent dr. Felix Dcutsch je odkril postopek, ki rešuje s svetilnim plinoin zastrupljene osebe smrti. Deutscli je svoj preparat iz-1 delal že pred daljšim časom in se je obrnil na dunajsko reševalno družbo s prošnjo, naj bi ga preizkusila. Njeni organi so dosegli z njim tako dobre u-spelie, da je družba izdala dovoljenje, naj tudi v bodoče u-porahijo ta preparat, čim se pokažejo znaki zastrupljenia. Danes je mogoče v primerih, ki so se prej končali s sigurno smrtjo, privesti pacienta v življenje. Deutscliev preparat je v bistvu zelo preprost. Gre za snov, Cena DR. KRRNOVKA BERILA je znižana Angleško-slovensko Berilo KNGLISn SLOVENE READER 8TANE SAMO $2 , !* uročite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA | 21« WEST 18th 8TRERa i Nj3W YORK. C ITT slovenic publishing co. mr7>~ TRAVEL BUREAU o^Jl^fe SIC WEST ISth STREET NEW IORK, If. T. ^ plSite nam za cene voznih listov, RE-zervacijo kabin, in pojasnila za po-tcvanje ■■»■■»■■i»m»H»»iiniimi»iiim»iiMmii«winiWiMHi»Hii»w«wiiWMum 14. novembra: New York, M. C. v Hamburg 16. novembra: Statetidam v Boulogne sur M' / Berengraria v Cherbourg 17. novembra: Champlain v Havre 21. novembra: Washington v Havre Albert Ballin v aHmburg 23. novembra: Majestic v Cherbourg Conte di Savoia v v^enoa 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: St. Louis, M. v Hamburg 30. novembra* Olympic v C Evropa v Bremen I. decembra: Lafayette v Ha«.v Rex v Genoa. 4. decembra: Manhattan v Havre 7. decembra: Saturnia v Trst Hamburg v Hamburg Utreiigaria v Cherbourg 8. decembra: Champlain v Havre II. decembra: Gen. Von Steuben v Hambr tm 12. decembra: New York v Hamburg 14. decembra: Majestic v Cherbourg Washington v Havre C ante di Savoia v Genoa 15. deecmbra: Piris v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: A'bert Ballin v Hamburg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: D ;utsi'hlard v Hamburg 29 decembra: lie de France v Havre POD OSEBNIM VODSTVOM BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO ————Iz New Yorka odplujeta priljubljena 17 k 7ftIAf ekspresna paraika zntIE new york " DECEMBRA Za 1 J A Izborne železniške zveze od Hamburga IN NAZAJ • ZA OMEJENO R R F M 1» M BIVANJE V EVROPI ■■ ■■ lwl L II Vl„— 16. DECEMBRA % prasiijt«* svojega zastopnika. Ekspresni vlak ob ISnmrn v lirrnn-r- haven /ajamci udobno potovanje do Ljubljane. HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY. NEW YORK ki vst'bujo ni«*tiiiiisko inodri-1«». tisto snovT ki jntnl«*rn;i medicinska ]>i*aksa uiMtrahlja s tolikšnim pridom tudi v množili druirih težkih primerih. Zastru|jl.jeiic*'m,s plinom jo dajejo v obliki injekcij takoj ali pa tudi po prevozu v bolnišnico. Ker se v velikih mestih zjjfodi limono primerov zastrupitve s svetilnim plinom, bodisi po nesreei. bodisi s samomorilnim namenom, je dr. Deutsche vi metodi pripisovati veliko važnost. ZA OSEBNO VARNOST KR0NAN1H GLAV Na svatbo an^leški-^a princa Jurija, vojvode Kentske«cat s princeso Marino jirisjje nad kronanih fflav odnošno bivših jmglavarjev držav. Za o-sebno varnost teh odlieniu gostov je mobiliziranih 21KJU detektivov, 5(HH) policistov in več polkov vojaštva. Vsa varnostna služba je v rokah Scotland Tarda, štaba angleške policije, čije detektivi poznajo o-sebno anarhiste in teroriste iz vse Evrope. Londonska kriminalna policija, znana splošno po svojem prvotnem sedežu Škotskega dvora pod imenom Scotland Yard, se zadnje čase po prizadevanju svojega šefa lorda Tveneliarda reorganizira. Ta mož modernih nazorov je izpo-sloval ustanovitev takozvane policijske univerze, na kateri bodo mladi ljudje' študirali znanstvene načine, kako se dajo zločini zatirati prav tako, kakor študirajo bodoči častniki na vojaških akademijah vojaške vede. Lord Trenchard je pa naletel na liud otlpor labu-ristov, ki mu očitajo, da ari-stokratizira ustanovo Scotland Yarda. Na policijsko univerzo se namreč sprejemajo samo slušatelji, ki imajo frak, tri srajce za večerne priredi- 7EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močiieui pnpirju s platnenimi pr.?gibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska Banovina............30 Ljubljanske in mariborske oblasti .....................30 Pohorje. Kozjak..............30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................C0 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana. Missippi. Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandi- I rajte pismo. knjigarna "glas naroda" 216 W. 18 Street New York, N. Y. t ve, in lakaste čevlje. Preho«! od tradicijonalnih težkih čevljev z debelimi podplati k la-kastim čevljem se zdi nasprotnikom prenagel.