Posamezne Številke* Navadne Din «-*75, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* fz!iaja vsak dan, razve« nedeljo in praznikov, ob 18. uri j im datumom naslednjega dno ter stan« mesečno po pošti D 10’~, za inozemstvo D 18#—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D10’«^ inscrati po dogovoru. Naroča se prt upravi *TABORA% MARIBOR* Jurčičeva ulic« atov* 4. #m Ttrm inUl/R Posamezne številket Navadno Din ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO «e nahaja v Marf* boru, Jurčičev« uL ut- 4» L nad* •tropyc. TcJefooi futararb. 5L 270« UPKAVA aa nahaja r Jurčičevi alici it i, priUičjr, desno. Te)o» fo« it, ?1 SHS poštnočekovnl raru*» ši«v, 11.407, Na aaroči!« brez dctutr.a at na ««114. -*» Kokopial m m -na^ajo. Leto: Maribor, petek 23. marca 1923. Številka: 66 Nova fronta. Volitve v narodno fekupščino So za fcami. V naših slovenskih pokrajinah triumfira klerikalizem. Reakcija je dosegla formalni uspeh. Mi naprednjaki ne obupujemo, ampak gremo v nov boj, Rezultat minule nedelje nas mora zdru* žiti vse naprednjake, ki čutimo za državo, za nago jugaslovensko, a krvjo iz-hojčvano, v mukah in težkem trpljenju Pričakovano nam vsim skupno domovi-uo. . , vf> 7 . Številke kažejo, da bi bili priborili Naprednjaki tri mandate, če bi bili šli v enotni fronti demokrati, samostojni kmetje in narodni socijalisti. če pa pomislimo, da bi bil tak napredeif blok brezdvomrio zaprl vrata avanturistične-®n radikalskomu nastopu v naših volil« . okrožjih in da bi ob sklenjenih naših naprednih vrstah tudi Novačaiiova aSita- ; Radič, . A0186. glasov Koretf . .4^80, > NSS , " ,2090 * Radikalpi , 1365 » Skupno je bilo to^ej oddanih' 97.490 glasov. Količnik ,6093.,Na podlagi računa po volilnem zakonu dobijo, klerikalci 12, Radii 2 mandata..Petnajsti mandat dobi brez količnika pepiška^ istranka. Seja ministrskega sveta.' Posvetovanje o.rezultatu konference V Nišu. — Rezultat volitev. — Ostavka ml- ministrov Kerina in Omeroviča. Beograd, 22. marca. Na včerajšnji srbska stranka 1 poslanca, skupaj 312 seji se je ministrski svet najprej PQsve- poslalncev. Vrši se Je.vqlit*v. v SibenjSkom toval o rezultatu niške konference, ki je okraju za prebivalstvo, izpraznjene cone. včeraj dopoldne končala svoje delo in je- j^ato je minister notranjih zadev pre-zahtevala, naj vlada pooblasti našo de- nekoliko poročil iz Južne Srbijo o legacijo, da podpiše sklenjene dogovore, akciji proti bolgarskim komitašem ua le-Kakor izvemo, pridejo vsi delegatje v yem bregu Vardarja. Je,; uspehi se razblinijo, čc jiiri organi-^3 a ne ustvari podlage za utrjeaje in' ;1b'a- °®t. Spet smo v dolgem! volilnem Polagali temelje naprednim ix>litičr ijffa 05^anizaci-jailJ-' PO deželi. Skušnja s ' uči, da bo uspeh dela komaj viden ’^®GlO ** ga Z ‘V'S° ‘Vnem0 110 na^a^u" ■^emokrati Smo' napredovali v našem ikrati 52, •Radič . 1 70, ' Korošeo 22, Spah o 18, zcmljoradniki Nemci 6, Drinkovič in Trumbi^ ; 2, slov. kmetijci ‘ 1, Romuni :;iV * 3, črnogorski separatisti 2, venski ljudje spadajo v eno linijo, ki 's'0 mora ustvariti takoj sedaj, da pripravil mo armado za nove boje. Dr. L. Ministrski svet je nadalje razpravljal o ostavki, ki sta jo podala ministra Serič in Omerovič- Sklenjeno je bilo, pozvati oba ministra v Beograd. Končno je ministrski svet razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki šo v_zvezi z upravno razdelitvijo države. _ S a r.a j e v o, 22. jnarqa. Ministra Omc-rovid in; Seric sta q,dpotov(ila v Beograd, kjer bodeta ppveiet^ na .(Ivpru v poslovilno a'vdljeacq. , , Sarajevo, 22.-marca. Spahovci So 'sklicali’ pokrajinsko konferenco, na kateri bodo določili smernice za bodoče delo. Verjetno je, da se bodo Spahovci izrekli za 'sodelovanje z dr. Koroščevo skupino, ki jim je najbližja. V parlamentu bodo nastopali kot odločni opozicijonalei in ne nameravajo vstopiti v nobeno vlado, ki ni avtonomistična. Kombinacije o bodočs situacSII/ Ključ položaja je pri Radku. — Radikalci računajo-z uvedbo diktature. Beograd, 22. marca. (Izv.) Iz kro- čirt oncmbgbčil prihod ‘v Beograd in B gov, ki stoje zelo blizu ministrskemu tem rešil situacijo za radikalce. V, tem predsedniku Pašiču, se doznavajo o bo- slučaju bi ostali radikalci štiri leta neo-doči politični grupaciji sledečo kombinu- mejeni gospodarji države. Na vsak način cije; V slučaju, da Radič ne pride s svo- pa se je kriza prenesla iz Beograda v jimi' 70 poslanci v parlament, bodo tvo- Zagreb. Včerajšnja »Tribuna« piše v u-rili radikalci s pomočjo džemijeta večino vodniku, da je sedaj odvisno popolnoma Za vlado in za dolo v parlamentu. V tem od Radiča, kako stališče bo zavzela Sr-slučaju bi bila vsaka koalicija nepotrsu- bija napram Hrvatski. Povdarja pa, da na. Če pa pr-idc Radič v parlament, ja Hrvatska na noben način rie more iu ne koalicija jicobhodno potrebna. V tein slu- sme postati druga Irska, čaju računajo radikalci na demokrate, o Zagreb’, 22. marca. (Izv.) Z včeraj-katejMh upajo, da se bodo vedno borili šnjim’ brzovlakom je odpotoval pokra-proti Radiču. Radikalci si nc morejo v, jinski namestnik za Hrvatsko in Slavo-parlamentu predstaviti drugo situacije. nij0 dr. Ernest Cimič v Beograd, da po-Ako pa bi demokrati odklonili sodelova- roča vladi o nastalem’ političnem položa-njo z radikalci, ne preostaja druzega, k a- ju na Hrvatskem ter šprejmo nove irf-kor razpisati nove volitve, v katerih upa- atrakcije za nadaljuo postopanje napram jo radikalci, da dobe 200 ali vsaj 160 man- Radiču. datov, kolikor jim je neobhodno potrebno' Beograd, 22. marca. V deniokrat-da obdržo vlado v svojih rokah. Za prvi "skem klubu se je vršila včeraj razprava slučaj (če Radič ne pride v parlament) med voditelji stranke. Zbral se bo po imajo demokratje glasom izjav vodilnih' ,Vseh' okrožjih ves materijal glede volil-oseb le en^ odgovor: opozic j n. V dni- jiih sleparij radikalcev. Po interepreta-gem1 slučaju pa se bodo složno borili ciji vol. zakona s strani nekaterih stran-proti Radiču in proti Pašiču, ter bodo pri kinih voditeljev bi moral dobiti mandat eventuelnem glasovanju glasovali proti tudi dr. Žerjav in so bo stranka za to v Pašiču, ter bi nedvomno bila poverjena verifikacijskem’ odboru zastavila. V so-sestava nove vlade domokratoni. Tukaj- boto je seja glavnega 'strankinega odbo-šnji krogi Bo splošno mnenja, da bo Pa- ra, ki bo sklepal o nadaljnem postopku šič tekom prihodnjega meseea priprav- stranke. Klub se konstituira v desetih' Ijal tla za svoje načrte. Prihod rumuri-. dneh”. ske kraljice se spravlja v zvezo z neprl. čakovanim' razvojem političnega položaja. Pretežna večina v radikalskih krogih' jc mnenja, da bi bil v slučaju Radičevega prihoda najboljši izid iz situacije z uvedbo diktature. V Radičevih rokah let BORZA. Cu r i h, 22. marca. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 37.20, Beograd 5.55, London 25.43, Berlin 0.0261, Praga 16.10, Italija 26.S7, 2i torej odločitev. Kakor hitro pa bi Ra- Newyork 542.50, Duhaj 0.00755, žigosano ajicev, in Inrii i -vr dic nastopil kjerkoli proti državi, bi ga krone 0.0765, Budimpešta 0.10, Varšava ' «?nx-W“,-ftd;^emccv. za^jani slo-. dal Pašič za«ledovatl, da bi mu na ta na- 0.014, Sofija 3.10. ; ’........ '" Glasovi k voJšSsiemu •• izidu. Na j več ji politični dogodek zadnjih dveh let — volilni izid — vzbuja obilo komentarjev, ki nam z raznih stališč in' vidikov kažejo nejasen politični položaj, ki je nastal po volitvah. Zagrebško demokratsko glasilo ! ječ« piše med drugim: Za demokratsko stranko je bila volilna borba izredno težavna. Skoz štiri1 leta je nosila polno odgovornost za koalicijsko vlado, v kateri zaradi radikalcev ni mogla izvršiti^ svojega celotncga programa. Tik pred volitvami je bila vržena iz vlade in’ sicer z intrigami radikalne stranke, ki je' izvedla volitve proti demokratski stran-*' ki in samo proti demokratom. Čp je de--mokratska stranka kljub svojemu ne-’ ugodnemu položaju rešila več kot pet*’ deset mandatov, tedaj to pomeni, da je njena ideja tako živa in močrtn, da ne’ more propasti. Res je, da je plemenska." orientacija trenutno odsunila misel ju-goslov. unitarizma. Večina srbskih' yo*i lilcev se je izjavila za radikalsko veliko*’1 srbsko zamisel, dogi m’ se je večina Hrvati tov izjavila za Radičevo hrvatsko repu*1 bliko, a Slovencev za klerikalno sloven*' sko deželo. To je dejstvo in' bf bilo smeš-J no, če bi zapirali oči pred njim. Dejstva pa je tudi, da demokratska stranka v tej plemenski povodnji ni izginila, marveci je ostala — dasi oslabljena — na tretjem’ mestu po številčni moči. Ostala je močna Stranka, dovolj močna, da nosi tudi na-! dalje zastavo jugoslov. unitarizma In’ da' vodi boj proti plemenskim? ekstremom W polnim’ upanjem v uspeh'. — O položaju v novem’ parlamentu pra-‘ vi »Riječ« tole: »Radikalna stranka je računala, da" bo imela v novem parlamentu absolutno' večino, t. j. 160 mandatov. Zato je izvedla volitvo tako nasilno, zato je pre-i ganiala uradništvo, strašila ljudstvo irf razsipavala denar. V.se to jc bilo zaman:* radikalci nimajo večine in’ ne morejo biti1; sami r a vladi. Preostane jim tedaj kom-l binacija koalicije z drugimi strankami) Demokratska stranka za to kombinacijo! ne prihaja v poštev, ker ne mara sodelovati z radikalci. Radikalci bodo tedaj morali zaprositi sodelovanja bodisi Radiča, bodisi Korošca s Spahom in’ džemi* jetom'. Najboljša bi nedvomno bila kombinacija radikalsko - radičevske večine, ker bi taka vlada kljub kaosu, ki bi na* stal vsled tega, zelo pospešila ozdravlje* njo našega naroda od plemenske psihoze. Ker pa ni'gotovo, ali pojde Radič v Beograd, uajbržo ne bo mogočo udejstviti radikalno-radičevske koalicije. Zato pa’ bodo morali radikalci iskati pomoči pri Korošci, Spahi in džemijetu. Tako bi, dobili večino kakih 160 poslancev. Ali M Korošec in’ Spaho Hotela v to koalicijo, tega seveda ne moremo reči. Kakorkoli' bo že, eno je gotovo: Pašičeva vlada, ki je ostala v manjšini, bo morala podati! ostavko, četudi bi g. Pašič zopet dobi! pooblastilo za sestavo nove vlade, in' četudi bi se mu posrečilo dobiti večino s klerikalci, Spahovci in džemijetom", ne bo parlament učakal dolgega živi je* 'nja. V tem parlamentu bo prvikrat pd, našem’ ujedinjenju napovedala vladi o-ster boj močna opozicija — demokratska' stranka.-« Beograjski »Novi List« opozarjal značilnost plemenske in’ versko koncert* tracije volilnih množic in pravi, da sd demokratje vsled svoje razcepljenosti do-: besedno poklonili radikalcem znaten det svojih mandatov. Tam, kjer je strank« ostala dosledna svoji politiki in svojei ‘mu pregramu, jo izšla, neoslabljena iz 4> MMMM AiariDor, 20. maica X (volilnega: boja; Zemljoradnička Stranka Se zlomljena zaradi svoje brezciljnosti. Manjše skupine, ki bo nastale zunaj parlamenta, ne bodo motile parlamentarnega dela. Glavna motnja bodo pač velike stranke same. »Preporod« piše, da je volilni izid ven-Harle znamenje čiščenja političnega kao-Isa, v katerem živimo že 4 leta. Ljudstvo fee je začelo politično organizirati in kmalu bomo učakali čas, ko bodo na volilnem bojišču ostale samo politične iskupine — napredna in konzervativna — kar je jako ugodno za normalno delovanje parlamentarnega režima. »Tribuna« (radikalska) je zelo optimistična, ko pravi, da so te volitve prvi korak h konsolidaciji naše države, dokaz, da gremo čvrstih korakov popolnemu ozdravljenju nasproti. — Po njenem mnenju so volitve izvršile ločitev monarhistov in republikancev. Za republikanci, kakor jih predstavlja Radič, stoje državni sovražniku Za monarhisti, — vseeno, •kdo jim je na čelu pa tee bodo morali zbrati vsi oni, ki so za to državo in delajo za njen napredek. »Vreme« pravi, da bodo v novi parlament vstopile stranke, ki imajo jasno opredeljene nazore in ki se zelo razlikujejo med seboj. Vse nijanse političnih fiarv se bodo izgubile in v Skupščini bo-rdo očrtane zgolj elementarne in žive politične barve. Vse »zlate sredine« bodo utonile, na površju ostanejo ekstremi, ki fee ne izključujejo, marveč medsebojno 'dotikajo in dopolnjujejo. Če bodo ti elcš-Itremi mogli Spraviti državo v sklad (?), . 'tedaj 5na3 čaka Srečnejše politično življe- 6 je. Blokaškl »Obzor« pravi, da) so volitve Obsodile politiko hegemonije in1 centralizma. O položaju v novem' parlamentu (»odi: Če Radie ne pride v parlament, te-8aj bo v1 skupščini 'samo 243 poslancev; ' jVeeina tedaj iznaša 122 glasov*. Če so radikalci dobili 107 poslancev, jim1 je treba »brati kakih 10 poslancev, kar je mogo-'če, pa imajo zagotovljeno večino in’ lahko Sedijo štiri leta na vladi. Če pa Radi£ pride v skupščino, tedaj se radikali vzdr-že Samb V koaliciji z drugimi strankami; ’&ko ne, pa morajo vlado zapustiti. Usoda ^parlamenta je odvisfria od Hrvatov ali (bolje: od Radida iri od stališča Beograda 'kapram Radiču, ki bo 28. tm'. postavil svo-'jje zahteve. _ I* teh! navedb je razvidno, I. 'da Je po j Molitvah ustvarjen: politični položaj zelo ; SejageH; 2. da Se volilni izid presoja pe-iBimističrio in’ optimistično, iz tega potem Slede razni Sklepi, ki pa so zgolj ugibanja i« domineve. Prave posledice volitev Bo še Skrite. Morda bodo prihodnji dnevi prinesli yeo luči V trenutni politični fcomrak, i . W@Siini izidi v mariborskem volilnem okroilu. <3. ©teraS Maribor, Be^i breg. Cerkvenjak . . . • ' • i* JDS 10 SLS 538 Nov. 1 SKS 3 Gol. 8 Nem. 7 Radič Kor. 2 NSS n NRS 1 Cermljenšak . . • • • 3 312 — 8 1 3 1 — 2 — Jarenina .... • l • 9 246 1 7 _ 13 — — 2 Ksmrsica .... • * • 12 305 2 2 33 37 3 3 2 3 Krčevina ...» • • • 31 183 5 44 36 12 1 26 2 Lajteršperk . . . * • • 10 246 2 13 29 33 11 4 12 5 Mariber I. . . . • ' • • 195 359 2 5 129 290 28 4 82 34 „ II. . . . • • • 145 209 3 3 68 131 10 4 82 17 * III. . . . • 112 154 — i 68 112 9 3 72 21 „ IV. . . ♦ • • 36 225 1 134 84 8 5 54 12 , V.. • • . • 47 184 2 5 170 127 23 6 67 15 , VI. . ♦ • • • 44 232 1 3 192 123 77 6 74 22 , VIL . . • 39 172 1 4 128 94 59 9 64 21 Nova cerkev . . • • . ■* 5 234 1 11 29 14S 6 1 1 1 Selnica ob Dravi • • • 6 261 1 46 102 38 3 4 — 1 Selnici ob Mari • • • 7 244 9 1 6 2 — — — — Sp. Sv. Kungota ^ p * • 8 142 — i S 6 5 1 — 3 3 Svečina . . t , •* • • 2 113 .— — 4 20 3 1 12 — Sv. Ana .... • . • 9 7 508 1 4 6 39 2 1 1 _ Sv. Barbara . . • • • 10 296 —. 10 1 3 _ — 1 4 Sv. Benedikt . ; ' * •. 1 5 308 1 —- —. — — —. i— — Sv. Jakob , . . » • ■ • 7 357 — — 1 1 1 —. —i• Sv. Jurij ob Pesn. • # • 15 91 1 24 1 29 —. 1 15 2 Sv. Juri v Sl. G. • • « 4 502 1 1 1 1 1 2 2 Sv. Križ . . . « • 26 162 1 1 2 4 — — 1 1 Sv. Marjeta . . , • • 8 275 — 13 5 22 1 2 1 3 Sv. Martin pri Vurb. • 5 300 —i 1 1 1 1 — —> 1 Sv. Peter ..... .* • f • 1 266 — 13 4 «— 1 2 —. 7 Sv. Rupert . • !# " • 6 184 2 10 — 6 — — — — Sv. Trojica . . . ■*' 4 • 13 223 ■—• 19 2 20 1 •— 1 — Sv. Lenart , . . « • 29 172 4 13 2 44 2 1 1 — Sv. Ilj • • • 4 254 2 2 1 6 — — 4 — Zg. Sv. Kungota .• • . • 2 126 3 9 12 26 6 — 13 — Danes, v četrtek zvečer ob 20. uri koncert kubanskih kozakov v Gotzovi dvorani. 863 8383 43 251 1190 1501 268 62 602 182 Volilnih upravičencev 18.124, volilo 13.345 H. Okraj Mozirje. VolISle JDS SLS Nov. SKS Gol. Nem, Radič Kor. NSS NRS Bočila . . * . • V s 253 46 9 3 3 32 ,— 1 Gornji grad 4. • * • . . .22 200 12 8 2 1 — 30 1 1 Kodarje . . «.. J • .10 201 25 —. 1 —. 3 1 1 1 Ljubno . • c« . 9 159 107 1 40 — 12 6 2 1 Luže . . . . . 7 242 36 5 13 — 4 3 i— _ Mozirje . V . V?* :y< . . .25 353 29 5 1 1 1 6 Ž2 9 Rečica . . . * '» T ' • .- • . . . 11 291 106 5 — — 13 2 5 1 Solčava . . ... • • ... 3 164 1 — — — — 1 — ' ' " 92 1863 362 33 60 2 36 80 32 14 E. Okrsj Ormož. Volišča JDS SLS Nov. SKS Gol. Nem. Radič Kor. NSS NRS Ormož -. . . . 89 365 O £> 4 3 76 65 4 6 5 Savci .' v'*:;.*' . . . 7 315 8 4 2 3 1 1 1 1 Središče .1.';* '4': 38 294 4 120 9 2 58 5 — 3 Svetinje. « . >/. .iv, 54 452 11 3 5 1 6 1 5 7 Sv.Lenart. . . . 7 352 7 1 — 6 26 .3 —- _ Sv. Miklavž ... ,• * ..; 13 320 6 40 1 6 54 4 3 i Sv. Tomaž . . . . . . 22 244 4 1 1 2 4 2 1 1 Vel. Nedelja . . . • % . . . 17 331 5 5 — 9 57 2 3 1 247 2663 48 178 21 105 271 22 19 22 Vpliv školjk in morskih polžev na razvoj človeške kulture. f Človek, ki je v predzgodovinski dobi ježtal na najnižji stopinji kulture, ni tvorov prirode, kakoršni so kamenje, školjke, lupin® orehov itd. uporabljal kot na-!kit ali orodje Samo v takem stanju v kakršnem jih je našel, ampak jih je če-feto tudi predelal iri izkoristil kot vzorce za Svoje umetniško vstvarjanje, o čemer toam’ najlepše pidčajo liki pradavnih ži-tvali vrezani v kamen, ki so bili najdeni Etta Francoskem, Po raznih etnografskih Imuzejih se nahajajo številni dokazi, kako jo plodonosno delovala narava v. iropionih krajih na divje narode v smi-fclu ustvarjanja novih oblik in barv. Tudi kulturni narodi starega sveta, o Robito Indijci, Kitajci iri Japonci so črpali iz prirode bogate vzpodbude. Bujna {vegetacija njihove domovine in’ raznolič-Mo živalstvo jim je nudilo vzorce za (krasne in često fantastično okraske njihovih posod, a obenem tudi za simbolično izdelovanje predmetov, ki so bili posvečeni kultu. Posebno veliko ulogo so ®cri panetništein) ustvarjanju teh narodov A Ah | iouh ali Nemec Schauer. Kakor kažejo !r OiH&cf&llC wS*Sait 1 številke, ima Golouh 5738, Schauer pa -Nemški mandat -s pomočjo štijer-'^81 glasov, torej ima Nemec krog 250 cijancev! Glavni volilni odbor je končno «la“v vec- Poglejmo.si sedaj, iz katerih ugotovil definitivni izid v mariborskem : P°?oll’oma slovenskih občin se rekruti-volilnem okrožju. Šlo je le še za to, ali; rajo ti nemški glasovi, da se bo eklatan-dobi mandat brez količnika socijalist Go- tno videlo, da Neme! niso dobili mandata z nemškimi, ampak z glasovi prodani slovenskih duš, z glasovi bivšim in še današnjih štajercijancev ali nemškutarjev. Evo: Nemci so dobili v popolnoma J>lo-venskih občinah sledeče glasove: v cerkvi v Halozah 67, v Sv. Marjeti uiž9 Ptuja 13, v Sv. Marku 6, v Zavrču 12« na Ptujski gori 10, v Ragoznici 13» # Selih 17, v Stopčah 2, v Sv. Andražu vi Halozah 5, v Sv. Andražu v Sl. Gor. 3, ^ Sv. Barbari v Halozah 10; vse to v biv* šem' Ornigovem pašaliku. Dalje v Tol' stem vrhu pri Guštanju 15; v Savcili prj Ormožu 3, v Sv. Lenartu pri Vel. Nedelj* 6, v Sv. Miklavžu 6, v Sv. Tomažu 2, h Vel. Nedelji 9; v Bodoncih 19, v Toko?* cih 10, v Križevcih 13, v Kruplivniku V* v Pečarovcih 17, v Pucincili 9, pri S** Antonu v Sl. Gor. 7, v Jarenini 13, v Sel" nici ob Pravi 38, pri Sv. Ani 39, pri Sv< Barbari v Sl. Gor. 3, v Sv. Martinu V\;* Vurberku 22, v Črešnjevcu pri Slov. B1* strici 6, v Framu 13, v Laporju 10, * Limbušu 26, v Makolah 4, v Eačju 33,* Rušah 7, v Slivnici 4, v Hočah 27, v SP* Ložnici 11, v Sv. Miklavžu na polju 20» v Studenicah 8, v Šmartnem na Poh. ^ v Tinjah pri Slov. Bistrici 13. v Zg. P0*" skavi 33; v Malinedelij 2, v MurščakU » v Ločah 68 v Prihovi 5, v Sv. Florijan 2, v Št. Jerneju pri Konjicah 12, v Str®4 nicah 12, v Špitaliču 14, v Zrečah 26 It" itd. Nemci sc menda vendar sami ne do* mišljajo, da je v teh krajih sploh ka* pravi Nemec? Dejstvo jo, ki izhaja iz ^ ga, da je nemški mandat dobljen sam0* glasovi slovenskih izdajic, renegatov, v* ne z glasovi pravih Nemcev. To ugotaf< Ijamo za danes. Če so Nemci na ta mafl' dat ponosni, je to njihova stvar. Za na® je to zopet dokaz več, da hočejo Neni®* splezati pri nas po politični lestvi kvišK11 ne iz svoje moči, ampak s pomoč jb refl** gatov najgrše sorte! * »Slov. Narod« za napredni »Slov. Narod« je nedavno smešil našeg^ politika dr. Kukovca, ki se jo trudil, bi se ustvarila napredna koncentracij3* ki bi edina mogla doseči kaj več uspeh" v boju proti klerikalizmi^. Po volitvah je tudi »SloV. Narode iztreznil iri se ^ četrtkovi številki zavzema za osnut6“i naprednega bloka. Med drugim piše 'sl* deče: »Vse napredno stranke brez izje01 so si edine v tem, da je klerikalna P0^ tika za 'Slovenski narod pogubna. . hočejo pogubni vpliv te klerikalne P0^4 tike paralizirati, jini ne preostaja drt4 gega, kakor da se strnejo po .bridkih j? kušnjah pravkar završenih volitev v 11 ^ rodno skupščino v mogočno falango ' osnujejo v svrho uspesne obrambe P*0 klerikalizmu — napreden blok. Položaj parlamentu je namreč tak, da mora1® že v doglednem času računati z novi*0 volitvami. Ali naj napredne ži\vlje te ve volitve presenetijo v istem razkro) in v Isti razcepljenosti, kakor so jih ^ tekle volitve dne 18. marca? —- Odp0^* dati se torej moramo vsem ambicij8^* ki bi dovedle v veljavo to ali on'o ^ j cijo, ker je to po obstoječem volil**t, zakonu direktno onemogočeno. Ako h00?* napredne in svobodomiselne igrale konhylijc, V prvi vrsti hišice ‘ morskih polžev iri školjk, ki so osobito v onih zemljah najraznovrstnejše. Te hišice so s svojim bogastvom oblik in barv ter s prelivajočim se bleskom obrnile nase pozornost onih narodov. —: Njim Se jo zdelo nepojmljivo, kako za-( more taka slabotna živalica brez kosti in močnih ekstremitet napraviti tp^a čude-, sa. Kadi tega so nekatere teh živalic Častili po božje. Tako so nekega v levo zavitega polža, dodajali kot atribut brah-, manskim božanstvom, posebno bogu Vis-, nu. Tega polža časte v Indiji tudi še. dandanes. Locard piše o tem' v svoji razpravi »Les coquillcS sacrees datisJ les; religions Indoues« sledeče: »V Daki (Bengalija) je zelo razvita industrija, ki Se bavi s predelovanjem’ školjk za r.arok-vice, uakite, fatiše vseh vrst itd. Od časa do časa najdejo med školjkami iri polži tudi kakega v levo zavitega polža, katerega oni, ki ga najde skrbno spravi, ker je prepričari, da mu prinese srečo, ker je »svet«. Leta 1822 so prodali v Kalkuti neko tako školjko ria dražbi za 450 rupij, kar jo znašalo takrat krog 1000 francoskih frankov, To je za naše pojme goto- j vo veliko, je pa malo za Indijca, ki jc prepričan', da mu lastništvo take 'školjke i pomore do vsega, karkoli si želi.« Poleg tega pa je še obilo drugih virov, ki dokazujejo, da konhydije raznim narodom niso nikdar bile ničvredna šara, ampak zelo dragoceni predmeti. Razna divja plemena, posebno oria, ki žive na otočju Južnega morja, uporabljajo še vedno školjke in polže kot denarno vrednost. S školjkami in' s polži si kupujejo orožje, lovske revirje iri tudi žene. Ravno Frita Burger pripoveduje v svoji knjigi »Bei den Kannibaleu der Siidsee«, da si baltiški Papuanci zamorejo pridobiti ženo samo ako prinesejo očetu izvoljenko tri po seženj dolge moleke na lijano nanizanih školjk neke posebne vrste, ki se nahajajo samo na obalah nokega oddaljenega in neobljudenega otoka. če pomislimo, da je človeški duli pri umetniškem: vstvarjanju iri pri umetni obrti vedrio zajemal uzpodbudo v gotovih obstoječih vzorcih iri da je ta vzpodbuda v prvih časih kulture prihajala iz neposredne človekove okolice, potem dobe konhylije velik kulturni pomen'. Ljudje so jih v prvih časih uporabljali ali take kakršno so našli ali pa so jih prede lovali v posode, nakit, nože, žlice, svedre, kladiva, godala, a pozneje tudi v svetilke, Skati jc za tobak, vrče, umivalnike itd. V mo vsaj kolikor toliko uveljaviti v javrtr'Sl(J predvsem pa v parlamentu, Se ra^80^ enkrat za vselej odreci škodijivc0l_, frakcijskemu duhu in1 malenkostni?« o* bombinaciji z uzorci iz rastlinskega s ta so jim. radi svoje različnosti bar'’ črtežev služile tudi za vzorce pri 1 ? vanju različnih suken, papirja, taPe sličnih predmetov. Znano je dalje tudi, da 'so razni - ^ ski polži znatno uplivall na gradb®jjjj0l motnost starih kulturnih narodov * Kitajsko in Japonske. Ako poflJ1^ .^c0 da so ravno čudežno kombiniran® ^a, morskih polžev spoštovali kot b<^a”s ^ potem se gotovo ne bomo zmotili C0(,jje dimo, da so gotovo vrste teh h‘s_lC 0< vzorci za zidanje stavb verskega z;< fane.s:a značaja. Frapantcn' vzorec ^ danjo pagod jo vzhodno-indijsk1,0^^ polž (tectaria), kateremu je Li»u^ g, karakteristično ime »pagoda«. ‘ Rumpf pripoveduje v Svojem f ^ Ui-o5 ^ bočniške raritete«, ki je izšlo l^ta holandščini, naravnost noverjetne ^^^ i suho. Rumpf sam je mnenja, da je o življenju tega polža, ki jo ^en.. “^e žilav iri odporen. Ta polž je 0 pozornost že davnih starih naroi> ^ prihaja včasih v celih gručah iz v ^.g^ai suho. Rumpf sam je mnenja, da ^e ^ tega polža, ki je zgrajena v o i ter so proti vrhu zožuje, služila za rec pri zidanju pagod, ^Konecpr: Maribor, 23 marci 1923.’ V S B o uvr SEraa. ^ šebnostim ter Iskati zgolj dodirnili točk, ki lahko združijo vse napredno živ!je v zajedniško borbeno vrsto proti klerikalizmu.« — Iztrcznenje gospode okoli »Sl. Naroda« je tedaj temeljito in res blagodejno. Ugotavljamo z zadoščenjem, da smo idejo naprednega bloka vedno zastopali v naši javnosti. Morda bo zmaga slovenskega klerikalizma, ki je presenetila celo njegovo voditelje, vendarle prinesla štrnjenje naprednih vrst v enotno bojno falango, ki je toliko potrebna, če hofemo naš narod ohraniti pred političnim, kulturnim in gospodarskim suženjstvom, ki ga obnavlja z vso odločnostjo Koroščev klerikalizem. * Posledice volitev. Šušteršičev »Ljudski dnevnik« je že prenehal izhajati. Novačanov »Republikanec« preneha te dni. Radikalski tednik »Naša vas« v Mariboru je tudi v Gospodu zaspal. »Slobodna Tribuna« v Zagrebu, katere krušni očetje Politeo, Tomljenovič, Rojc itd. so doživeli pri volitvah polom’, prenehajo ket dnevnik. _ * Demokrati iia Hrvatskem so narasti zadnjih volitev od 76.406 na 82.315 glasov. * Komunisti in protičevci so pri vo-htvah izginili. Komunisti niso dobili niti ®nega mandata (zadnjič So jih imeli krog 60). Skoro vsi komunisti so glasovali v Srbiji za radikale, na Hrvatskem Radiča, v Sloveniji za klerikalce. Pro-“c je propadel sam in tudi vsi njegovi *andidati. Brez mandata je ostala tudi * rodanovičeva republikanska stranka. Jstotako narodno-šocijalna stranka. □ □ □□□□□□□□□□□□ V soboto in nedeljo Nabiralni dan Ljudske knjižnice! □ □ □□□□□□□□□□□□ Dnevna kronika. Uh j Notar Tomo Šorli f. V Podgradu v s‘ri je zatisnil za večno svoje trudne oči 'J6® jugoslovenski bojevnik 'notar Tomo L0rli- Umrl je v času, ko je aaasiv »tožna tra«, »sirota Istra« resničnejši, kakor je .kedaj poprej. Sedaj, ko Istra kliče ,? Vabi kremenitih mož, da jo rešijo za i°vanstvo, se je porušil eden najjačjih . 3®nih 'stebrov. Pokojni notar Tomo Šorli ® Umri v krepki moški do!>i, star 42 let. ie. dolga leta bojevnik za Siarodrio ,napredno stvar na Goriškem in v Med vojno je živel nekaj časa v ®kem ujetništvu, kjer je pisal članke za ^ke liste. Nato je vstopil kot doiirovo-„ c v srbsko armado iri preži/el vse jt°^te 'njenega umika čez Albanijo. Iz ■jj. je prišel v Pariz in' tukaj vodil j. arn° »Jugoslov. odbora«. Ni mirovni ije enci je bil naš ekspert. Pozneje se Hj^i1 v Istro, dasi bi bil lahko ostal na Vu ej®em mestu v Jugoslaviji. Z vso eRlo se jc v novih, daleko težavnejših JTa ^er.a^ l°til narodnega dela. Pri delu izr vi mo^ bolezen', dokler ni smrt niini za<^n-’e besede. Istra žaluje za Strok’ * grenkobo v srcu zro v njegov jj ^ngosloveni na zasedenem1 ozern-vso hvaležnostjo se 'svobodna do-ljaJitUa klanja njegovi posmrtni Senci. mu bodi istrska gruda! £0 . * državne službe. V državno služ- 2e je absolv. živinozdravnik Loj- j)rov.1 ler iz Lokaveo in imonovan za j.a2 ‘^"adnega živinozdravnika v X. čin'. Šgo J kom. dr. Tina Čuš je preme- ■KoČe^je Lendave k okr. glavarstvu v fc-H ^ Dolnji Lendavi je namesto pre-cenega okr. komisarja dr. čaša ime-aiLz,a Kerenta občine odvetnik dr. ^ Pikuš. *«vid ^ r“^ar»ke 'službe. Za računskega 36 .imeuovari P” Premogovni-^rnik kontrolor g. Anton TF® TOosoČe pod radikalno ho tam _ . listi še pritožujejo, da tsastn. Novinci prisegli pod srbsko IT VMe pa sPl°h ni bilo« kon>*,v.af0^‘^* kler Priredi svoj kongres v. ™arca v Ljubljani. iVaK verV 3*e doživel po volit- (viti Sva* T®USpel1’ namerava baje ustaliti !_ ^^Judski dnevnik« in se umak-™Političnega Življenja. Soboto V **3"u iz SloV' rat ga oknu in ž njo vrata odprl. Sum! tatvine jc padel 'na čevljarja Martina Frasa, ki je sosed obkradenega in kateremu so Rojkove razmere dobro znane. Fras, ki je žc 4krat predkaznovari, je v okolici znun kot nevaren’ tat. Denar se pri njem ni našel, pač pa je ugotovljeno, da je 4 dni po tatvini brez dela pijauče-val. Osumljen jc nadalje, da je junija 1921 Jeri Caf v Grajcnščaku ukradel 1640 K gotovine. Fras jc bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 3 mesece teško ječe. Sraka. Edenindvajsetletna, v Bednjo na Hr-vatskem pristojna služkinja Amalija Še-staii, ki je že 5krat radi tatvine predka-znovana, jc dne 21. febr. ukradla posestniku Ivanu Mahoriču v Janževskem vrhu, okraj Ptuj, 3 ženske bluze, 4 ženska krila, voltfeno majo, rožni venec, pleteno košaro, par novih čevljev, 3 steklene lonce, približno 20 kg masti, 5 kg svinjskega inesa In hlebček kruha. — Sestav, ki tatvino prizna, je bila obsojena na 6 mesecev težke ječe. Zanimivosti. r Zastrupljena pogača. V Stendalu y Nemčiji je tamkajšnja porota obsodila zakonsko žeuo Ano Schulz na 'smrt. Obsojenka je leta 1917. poslala svojemu možu, ki so je nahajal na bojišču pogačo zastrupljeno s strihninom. Mož je to pogačo pojedel in umrl. T Fotografiranje pijancev. V državi .Tava v Ameriki v kraju Des Mojnes fo tografirajo vsakega pijanca, kadar ga vlečejo varnostni organi na policijo. Pijanec. dela kraval iti kriči in' takrat jo strašno grd. Ko se na hladnem' iztrezni in ga odpuste, mu dajo v roko fotografijo z naukom’, da naj se sramuje, da jo bil pijan iti kadar bi se imel zopet napiti, naj poprej pogleda svojo fotografijo iz zadnje pijanosti, da so morda premisli zopet zapasti, alkoholu. Nekateri So sc temu policijskemu nastopanju vsprotivdli, med ‘njimi tudi peki novinar iz Vlskonsina, ki je v javnosti žigosal početje Des Moine-ske policije. Policijski ravnatelj mu je odgovoril: »Ako pridete v Des Mojnes irt se tu’ upijanite, ne bomo Vas samo fotografirali. ampak Vašo fotografijo raz-pošljemo ]>o vseli Zedinjenih državah.« S^aia oznanila. Prodajalka za mesno trgovino dobi službo. VpraSati v posredovalnici Janežič, Slovenska ulica, 553 3—2 Iščem mesta kot vzgojiteljica ali nadzjrateljica otrok za popoldanska ure od 14.—19. proti brezplačnemu kosilu in večerji. Ponudbe pod Vzgojiteljica" na upravo ..Tabora*. 654 3-3 Prvovrstna kuharica se takoj sprejme. Plača dobra. Poizve se v upravi lista. 568 2—1 Kompletna spalna soba in kuhinjska oprema 'sc rudi *«-litve po ugodni ceni proda. Krčevina, Praprotnikom ulica It. 182-1, levo. 567 2-1 w /- ► t Moško kolo, znamke Puch, v jako dobrem stanu, so takoj proda. VVilsonova ulica št. 23. 557 2-2 Perilo po • najugodnejši ceni prodaja samo B. Veselinovič in drug. Maribor, Gosposka ul. 26. 458 lo-8 Izjava. Podpisani obžalujem žaljivke, ki sem jih raznašal o gospej Mari Šafer, jih kot neresnične preklicujem in se gospej Šafer zahvaljujem, da je odstopila od kazenske obtožbe. Ptuj, dne 21. marca 1923. 157o Maks Muršec. Podpirajtes^ Pristopajte k Jugoslo venski Matici. | SO 03 ^ > ' 0) M m 4 :,v K 1. (9 N 'TJ, O m > © a ■V za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov M: velenjski, šentjanški in trboveljski premog "■ vseh kakovosti, ▼ celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domače uporabo kakor tudi za in-^ dustrijska podjetja in razpečava na debelo g inozemski premog in koks vsake jjgl vrste in vsakega izvora, ter pripo-M roča posebno prima češkoslovaški UD in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d., centrala T' Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica t Novem Sadu (Bačka). 20» sshs n MmHBiaiiaisiiaf 'HRIB (84) »04 , onega, katerega se -vam’ bodo pokazalo.« ^ »Kdo mi ga hode-pokazali« —• »Vaš soprogi« *— ' 4 ■!» F’ Nastal je mučen tmolk. — Is vendar j &bihi stvar jednostavna: pustiti se lju-A zapopadla je Julijeta, da bo ta djabezert, katero iriora vzbuditi, začetek -(groznih. Strahovitih! posledic, katere se |» zahtevalo od jnje potem, kasneje. — Mrka, temna oseba, čegar značaj ozna-Čnjomo, je pa premišljevala. —< g' AH Bo je obotavljali — ' r Ali ise je Skoraj Sam) upiral Sredstvom’, jkator« jo moral uporabljati, da »i zago-tojri1 nadmiiočje imprevladjo čez kraljal — Kdo ye, ktk> bi to mogel razjasnitil , »Torej, sedaj Sva 6f na čislom, vse VaSrt 5e jasno?« 'jc mahoma vprašal. I »Razpolagajte z menoj, z dušo in’ jteleSom!!« —> je odgovorila Julijeta. — »Kar So tiče potrebne opreznosti mi £famčt za td vaše bogastvo. — In sedaj, fcef feva Bo domenila, drago dekle, naredi-kakor yai dobri pametni trgovci, — Iki So toe zadovoljijo s praznimi beseda-taiji. — Kot aro sem vam' bil dal že osem-BescttfSoč frankov, to So uhani, — in to !S® da bi vedel, ali Ste ono oseba, ki odgovarja namenu. A’ vi, iz vašo Strani...« 1 »Kaj vami Inoram! datil« — je z uš epe-Itrfa 'Julijeta. — »Vaš podpis. *— »Verba volant, serip-|ta manent.« — Razumete latinski 7« — »Ne, — tega So mo pozabili naučiti!« »Tom! Slabše, — gospa d’ Etioles zna latinski. Zna' tudi 'mnogo drugih rc- w*— :s »Gospa d’ Etioles?« —> A" i:! *..; k »Ali 'sem1 imenoval gospo d’ Etioles? Nič ne de! — Kar se pa tiče mojega izreka, pomeni: »verba volant«, — da besede letijo, o pisanje ostane, — »seripta !manent«. — Tu jo torej list, katerega blagovolite podpisati z današjini dnevom in' pride jati še vse potrebne točke.« Julijeta je vzela list in med čitanjem je pobledela, — kar jo brala je presegalo ,yge presenečenje celega večera. — l In sicer jo bilo pisano; »Jaz grofica du Barry, naslovna lju-fl!: bimka in favorita Veličanstva kralja Ludvika XV., — potrjujem iu izjavljam', da se y resnici imenujem Julijeta Bčcu. — Valcd ukradenih listin mi je bilo omogočeno izdajati se za damo plemenitega rodu; — na podlagi obljubljene mi nugrade od petstotisoč - lir, sem se podstopila jaz, — ubogo . javno dekle, izvržek človeštva, —- pridobiti si kraljevo ljubezen, — za katerega pa Pc čutim drugega kot zaničevanje brez vsakega sovraštva, izjavljam da sem, predno sem dospela na visoko istopnjo, katero zavzemam, prodajala svoje poljube, svoj nasmeh vsakemu, - kdor jih je plačal, — in malovredni kralj, ki 'misli, da je moj prvi ljubimec, pride za ogromnim številom ljubimcev, da bi jih pač zadostovalo za dvoje, trojo javnih deklet, kakor geni “ jaz!« — Julijeta jo najprvo zagorela v rude-čici sramu, a potom je postala bleda, bleda. — Solza se ji je utrnila iz očesa. — »Ali podpišete?« — je trdo vprašal nenavadni človek. — »Če podpišete, —. pomeni to bogastvo. — Jaz pač ne boni imel priložnosti, poslužiti se te izjave, — če nic bodete ubogali!« — »Grofica du Barry! — Ljubimka kralja!« — jo jecljala Julijeta vsa prestrašena. — »Favorita Ludvika XV. To se pravi, nezaslišana sreča, — oblast, dd vladate v Franciji, — mogoče v celi Kvropi. — Zabave, veselice Irt čast. — Vsi indijski _ ki ga je vznemirjala, kateri občutek »i J* zakladi na vaše razpolaganje,. — j mladenič očrtal kot črno nehvaležnost, »Podpišem!« — jč zahropela Julijeta. | se jo slednjič res prepričal, da je Pr,oSjj In' hitro je šla k pisalni mizici, pri-i — oziroma .vsaj to, kar je v onih časi® stavila jo dap in' slednjič podpisala) šve- ‘ pomenilo prost, — ko je bil vsak druit1 je ime. — * . j človek skoraj že agent. —, ovaduh, ki Je »Sedaj pa prepišite celo izjavo in' pod-. opazoval in prežal na druge, — tedaj 3 pišite tudi prepis.*,— j začel prosto stopati proti ulici sv. Dekle jo ubogalo. — • 1F l rala. — / Neznanec je pazljivo prečital obajvaj Hodil je precej hitro, — z ravna gl»v”’ lista, — pustil, da sta se posušila, ju ; medtem ko mu je roka gladilu držaj zravnal in vtaknil v listnico, katero se je; 1 jc, katero so mu vrnili, ko js zapu^1 lahko zaklenilo in’ katera je bila pritr- temno ječo, jena na verižici pkoln vrata pod obleko. Potemi se je pokril ter šel proti vratom. ’ Bilo bi pač nevarno zamorki se n111, v najmanjšem pogledu, kajti srce nvA30 mogočno utripalo ob mia!'. na vse orio, k®1" »So jeden trenutek’, gospod,« — ga je j. mu je zaupal eestiti gospo i Jakob , vstavila Julijeta. — »Kedaj vas bodem! °ne temno zarote, ki naj bi potišb’* zopet videla?« — j Ivano v roke Ludvika X 7. — »Mogoče še to noč, — mogoče tudi ni- J On, skromni zastavonoša, revni &s!‘ koli več.« i nik, — on' je bil na tem', di Ko bor! »In če vas ne bom' videla, kako bom kralja, zoper Ludvika XV'. — spoznala vaše ukaze?« - i Kakor slavni vitezi junaških’ !**<$ »No skrbite za to. - kjerkoli bodete, iflko je bn tutJ} on pripcavlj:n. 2rtvo^ ali kot priprosta deklica ali pa kraljeva ljubica, moj pogled vam bo vedno sledil in moja roka bo čuvala nad vami!« — »Kako naj vas zoveml« — je vprašala še Julijeta trepetajoče. — »Imenujte me gospod Jakob!« — jo svoje življenje za kraljica' Svojega Seveda, borba bi utegnila biti Štr®^ vita, ali njegov pogum je rasel ob S; tale misli, da se gre za rešitev dragega lo- mimo odgovoril čudni, grozni obiskova-' rcšitl jo’ *e treba pred nj6 leč. — Ko se je Julijeta dobro zavedla, je gospod Jakob že izginil in ona se je spraševala, ali je bilo vso le sen razburjeno domišljije, ali pa resnica. — , A pogledala se jc v ogledalo — opazila brilanta. ki sta sc ji lesketala v ušesih in vedela je, da ni sanjala, — da je resnica, kar .je doživela tisti večer. — XVIII. Palača d’ Etioleš. Ko je vitez d’ Assas prišel iz Bastilje, in’ parkrat močno vsrkal svežega, prostega zraka, ko se je prepričal, da jc njegov rešitelj izginil ter ga oprostil svoje vkljub vsemu neprijetne prisotnosti, pred vsemi 'spletkami, ki So jo obcW‘ ^ htč' ne bi v zahvalo za svojo vdanost z3® val ničesar, čeprav je podvzetjo ga lahko dovede do vešal. — Ne, ničesar h e bo zahteval, — da ^ j je sanjaril o svoji nalogi kakor Pr « Don Quichotte, — ali kakor lepi H*1 Don Quichotte. — „ ‘ Dobri apostol rešitve si P®° mišljaval, da je ta vdanost zakrivila ^ nole neskončno njegovo ljubezen’, ^ govo ljubezensko strast, ki ga j« ' -g vsemu zavedla na to pot, — Sicer P bilo edinole lepo, da si kaj take S mislil, saj je riajlepša, najidealne:!. a lika ljubezni — ves. prava srčna v ■' , (Daljo prikJ itafltnik JB^ajaJelj: E^oazorsii »Tabor«, « Odgojtorni sredpik; Rudolf Ozim, — Tiska: Mariborska tiskar?« d. d.