Spedizione In abbonamento postal*
PoJtnio. plačana v Cotovini	Pre*ZO ~ Cena C 0.60
Žanjica
Dvomljiva milosrčnost
Rad bi storil neka i plemenitega. Zato v svoii oporoki določiš precej denarja, ki nai se njegove obresti po tvoii smrti vsako leto dele med reveže. — Ako ne potrebuješ vse svoja glavnice za svoje življenje, zakaj je takoj ne daš revežem, kolikor je ne potrebuješ, če ho-češ sedanjim revežem storiti kaj dobrega? Se« danji reveži so tisti, ki zdaj žive okoli tebe. Ali mar misliš, da prihodnji rodovi ne bodo skrbeli za liste reveže, ki bodo takrat živeli? Ali te ne gane stiska sedanjih revežev? Zakaj te gane stiska tistih, ki jih sploh še ni. ki jih ne poznaš, ki njihovega trpljenja ne vidiš, zakaj pa te ne gane stiska listih, ki so vsak dali okoli tebe in jim iz oči bereš lakoto?
Dojim se, da je tvoje volilo poznejšim re« vezem zgolj tvoja želja, da bi še dalje časa živelo tvoje ime v tvoji ustanovi. Pa ne l\pl
.Težiš sc na mater
Praviš, da tvoii materi nikoli nobena refl ni prav, ker je pač stara, silna in ženska čud« nih nazorov, ki dandanes nimajo več veljavo, Torej po tvoje greši lvoi;i mati, ti seveda ne!
Morebiti pa jc stvar taka, da tvoja mati ni! prav nič čudna in sitna ženska, da pa iz lilij bežni do tebe pazi na to. skrbi za tc in te opominja. Ti pa se za svoje napake ne brigaj in ti prav nič ni mar. da bi sc kaj poboljšal. Zato ti ic njeno govorjenje sitnost, ki sc ti zdi docela odveč.
Materi večkrat zabrusiš v obraz: »Saj nisem več olrok! Saj sam vem. kai je prav. kal boste sitnarili? — Prav imaš! Otrok res nisi več, ker li manjka otroškega srca. Zato pa si prevzeten in domišljav in veliko preneumen, da hi mogel razumeti in spoštovali materino ljubezen!
Ko je pa Janez tako Ijubeznjiv!
Metki sc zdi Janez strašno ljubezniv fant in kar rada ga vidi. — Metka, malo pomisli, ali ie tvoj Janez res tako ljuheznjiv? Kdaj pa je človek res Ijubeznjiv in dober? Kadalt ima lake notranje lastnosti, ki so vredne spo« Slovanja. ('■<• je dejaven, spreleti, preudaren, varčen, pravičen, dobrega srca, sočuten in nežen, stanoviten in potrpežljiv, žive vere in boga bo ječ, poln upanja in veselja nad cerkvijo.
Ali je tisti Ivoj Janez res tak? I.e pomisli malol Kar Ic ie tako vnelo zanj, ie njegova čedna postava, zgovornost in prikupno vedenj« v družbi, zlasti pa njegove od sile medene besede. kadar s teboj govori. Ali ic to vsa liu« bczniivost?
Metka, kako hudo se moliš in santo sebe varašl Nekega dne boš spoznala, da iz Jane« zove lepe postave pride na dan listo, kar ia res v njej: podla dušal Takrat bo konec laskanju, blesk medenih besedi bo minil, takrat' l.oš spoznala, da je vse bilo zgolj slepilo in goli videz.
Vsega tega pa ti zdaj ni mar, ker ti vi<| slepe čutnost, samoljubje in s pogledi iivost, rci« na misel pa ti je tuja, ker si lahkoživa.
Stran 2.
»DOMOLJUB«, dne julija 19I2-XX.
Stcv. 31.
Vojna poročila
V	A/riki so pretekli leden neka i časa bili zgolj ogledniški boji. v katerih na so Anale/i utrpeli precejšnje izgube na moštvu in gradivu. V sredi preteklega tednu pa so skušali Angleži pri E1 Alanieinu hudo napasti, bili pa so odbiti. V budili bojih so izgubili nad 1(100 ujetnikov. 130 tankov in 1H letal. Junaške italijanske čete so spet zavzele zelenici Ožarahub in Siva.
V' Rusiji so zavezniške čete dolgo bile v hudih bojih z Rusi pri Voronežu, kier so liusi trdovratno branili prehode čez Don. Zda i ie ruski odpor zlomljen. Na infiu so zavezniške čete zasedle Vorošilovgrad in zda i tudi Rostov. Ruske izgube so seveda velike. — I.isli. ki poročajo o teh bojih, omenjajo tudi neprenosljivo junaštvo italijanskih čet. ki so. kakor povsod, nastopale z b^ezprimernini junaštvom. — V teli delih, ki so iili Rusi zdaj izgubili, ie bila večina ruske oboroževalne industrije, ki ie zdaj za Ruse izgubljena. — Nemški listi nagla.šajo. kako ie zlasti dragoceno bilo delovanje italijanskih letal, da so mogli zavezniki doseči te uspehe.
Japonci so se izkrcali na severni obali Nove Gvineje, ki doslei še ni bila zasedena. — Japonska letala so bombardirala mesto ('.unking, kier je glavni slan Cangknjškove armade.
Kmet — temelj obnove
Ob otvoritvi poljedelskega zdravstvenega tečaja za učitelje v romunski Bukarešti, je imel podpredsednik romunske vlade protesor Mihael Antonescu govor, v katerem je zlasti poudarjal, da se mora sedanja Romunija vrniti k sebi in z ljubeznijo gledati na deželo in na njene poljedelce. Ta ljubezen naj bo resnična in ne samo na jeziku, saj gre za ljubezen do tistega sloja romunskega naroda, ki daje najčudovitezši zgled kre-posli in ustvarm glavne pogoje, na katerih sloni pravica Romunije do zemlje in življenja.
Tobak brez nikotina
Več vrst naravnega tobaka brez nikotina je pred kratkim vzgojil nemški državni zavod za proučevanje tobaka v Focheimu v Badenu. Lani so_ pridelali 3."i.000 slotov takega tobaka, ki prav nič ne zaostaja za slovečim virginskim tobakom iz Združenih držav. Tudi havanska sorta daje v Nemčiji najboljši cigarnl tobak. Prej imenovani zavod je sklenil, da bo vzgojil posebno pripravne vrste tobaka za Nemčijo in zasedene dežele.
Nova jezera nastajajo
V	zvezi z izredno hudo zimo in vročim poletjem. ki je nato nastopilo, so v Biraganu, znani romunski ravnini med Bukarešto in Konslanco, opazili te dni nenavaden naravni pojav. Ob železniški progi, ki veže obe mesti, se je doslej rodovitno polje spremenilo v veliko jezero, l/.prva so mislili, da bo jezero obstojalo samo, dokler se bo sneg topil v gorah. Zdaj so se pa prepričali, da vode. ki so zalile ravnino, ne odtečejo, ker nimajo dovolj novega priliva iz zemlje.
Sedem let že spi
Petdesetletni delavec Palacio Orlona iz portugalske Lizbone je pred sedmimi leti zaspal in od takrat se ni več prav zbudil. Razen zdravnikov streže možu njegova žena, ki čaka na redke trenutke ko bolezen popusti in mož kaže znake, kakor da se na rahlo zaveda svoje okolice in tedaj žena moža hrani kolikor se da. Kadar takih svetlih trenutkov ni, hranijo nesrečneža z injekcijami in s klistiri.
Nakup in prodaja ukrajinskih pridelkov
V nemškem Kdnlgsbergu so ustanovili razne družbe za nakup in prodajo, oziroma predelavo kmetijskih pridelkov iz Ukrajine. Tako so Nemci 2'
ustanovili: Ukrajinsko družbo za vrtnarske pridelke in za krompir, Ukrajinsko družbo za žito, Ukrajinsko družbo za jajca in perutnino, Ukrajinsko družbo za vnovčevanje živine, Ukrajinsko družbo za nabavo in vnovčevanje (za nabavo predmetov dnevne porabe za ukrajinske kmetovalce), Ukrajinsko osrednjo družbo za mleko in maščobe, Ukrajinsko družbo za predelavo žila. Ukrajinsko družbo za sladkor. Ukrajinsko družbo za predelavo krompirja, sadja in sočivja, in Ukrajinsko družbo za odkup tekstilnih surovin.
KRATKE
Po nemških poročilih so Rusi od 14. maja do 14. julija izgubili nad 700.000 ujetnikov, 3440 tankov in 7100 topov.
311 milijonov knjig so lani natisnili v Nemčiji, torej okrog sto milijonov več kakor predlanskem.
Bivši predsednik argentinske republike Ro-berto Ortiz ie 15. julija umrl v Buenns Airesu.
Letos bo minulo 100 let. kar ie umrl znani italijanski rodoljub Domenico Rossetti, ki se ie vse svoje življenje boril proti habsburški misli.
Bolgarsko prestolnico Sofijo morajo zaradi pomanjkanju stanovanj zapustiti vsi. ki so se tja vselili po 1. januarju 1041.
iVo povabilo nemške vlade ie dospela te dni v Nemčijo večja skupina turških časnikarjev.
Krstni list znamenitega španskega slikarja Velasaueza, ki ie bil rojen H. junija 1599. so našli te dni v Madridu.
Epidemija koz se ie pojavila na Angleškem. Zanesli so io iz Indije. Nad 500.000 oseb so že cepili.
Velik požar ie uničil v Midlandu v ameriški državi Ontario dva parnika. poslopje železniške postaje in vsa nova zasebna poslopja. Škode ie pol milijona dolarjev.
Več ležišč zlata in srebru so odkrili letos v Romuniji.
Vrarii v Nemčiji sincio od 1. iuliia dalje popravljati samo budilke in večie žepne in zapestne ure.
Dobro žitno letino pričakujejo — vzlic vojnim težavam — v Ukrajini.
Mesni obrok so znižali v Švici od dveh na en kilogram mesečno na osebo.
Novo ležišče premoga so oilkrili v italijanskih Ahrucih.
Pri poletu nad francosko obalo ie bil sestreljen eden najbolj znanih angleških lovskih letalcev komaj 22 letni Brendan Fimicame.
Nad 2000 ha gozda ie uničil požar v okolici francoskega Marseillea.
Za m milijonov le lev vojnega denarja ie dala nakovali romunska vlada za zasedeno Besarabijo in Bukovimi, da odpomore pomanjkanju denarja v tnmošniih krajih.
S 1 avgustom bo vlada Združenih držav zaprla vse svoje konzulate na Finskem.
21.000 zasebnih in 1000 Vladnih avtomobilov je te dni prenehalo vozili v braziliski prestolnici Riu de Janeiru. Slednja z bencinom!
Finska bo dobavila Bolgariji 7,500.000 škatliic žveplclik v zameno za bolgarski tobak.
Kot izgnanec je umrl v Parizu profesor Prokopovič. bivši predsednik narodne ukrajinske vlade.
30.000 plemenskih kokoši in 1 milijon piščet za zboljšanje pasme ho letos razdelilo med male kmete na Madžarskem poljedelsko ministrstvo.
Kolera se zelo širi v kitajskem Šangaiu.
1.409.100 prebivalcev ie šlel Rim meseca liiniia.
Maršal Vorošilov je bil imenovan za vrhovnega poveljnika sovjetskih vojska za obrambo Kavkaza.
Na črnih borzah Južne Amerike ie padel | severnoameriški dolar za polovico svoje vred- I nosti	j
Da se poljski pridelki ne bodo pokvarili
Bolgarsko kmetijsko ministrstvo bo zgradilo v vseh važnejših poljedelskih pokrajinah sodobne hladilnice in silose. V ta uainen je na razpolago 120 milijonov. Ministrstvo hoče s tem poskrbeli, da se v bodoče kvari podvršeni poljski pridelki ne bodo več pokvarili v tako velikih količinah, kakor doslej. Hladilna površina novih naprav bo znašala 72.000 m'.
Nove sladkorne tovarne na Hrvatskem
Na prizadevanje hrvatskega gospodarskega ministrstva je družba Sladorana prevzela nalogo, da v šestih letih zgradi več sladkornih tovarn z močjo 30.000 ton letnega pridelka, lino tovarno so že začeli graditi v Djakovein, drugo pa v Brodu na Savi. Stroje za obe tovarni bodo dobavile nemške tvrdke.
Socialni tečaji na vseučiliščih
Madžarska vlada je izdala naredbo, po kateri bodo v bodoče prirejali tako imenovane socialne tečaje na vseh visokih šolah. V bodoče bodo mogli poslali socialni nadzorniki in poročevalci za socialno politiko v upravni službi samo tisti dijaki, ki so dovršili socialne tečaje in opravili predpisani izpit.
V Romuniji je fižola dovolj
Na romunskem trgu za kmetijske pridelke vzbuja v zadnjem času splošno pozornost velika ponudba fižola in je zaradi tega cena fižola padla globoko pod uradno določeno. Romunski knule sicer trdijo, da ta cena ne krije pridelovalnih stroškov, vendar ponujajo blago, ker imajo velike neprodane zaloge, ki se jih hočejo znebiti, saj obeta letošnja letina fižola izredno dober pridelek. Morda pa roje romunskim kmetom po glavi še kakšne druge misli.
Sloni in morska bolezen
2e pogosto so ugelovili, da so med živalmi, ki so jih kdaj z ladjami prevažali po morju, posebno občutljivi za morsko bolezen vprav sloni. Vendar pa s tcin še ni rečeno, da sloni, kadar se jih loti morska bolezen, tudi največ trpe. Pravijo, da ima morska bolezen neprimerno hujši vpliv na konje, čeprav se jih ne loti tako hitro, kol pa slonov. In med konji najhuje zadene ta bolezen dirkače.
Uničen Kijev
O svoječasnein uničenju Kijeva izjavlja tamoš-nje mestno poglavarstvo po poročilih listov: Največ so trpele glavne ulice: Kreščalik, Nikolajev-ska, Prorezna, Fundukejevska in Meringovskaja, kjer so bili glavni spomeniki, banke, gledališče itd. Uničenih je 130 vrtov (416.000 m1), porušenih 300 poslopij, ki so bila v teh vrtovih; za ni'li popravilo je potrebno 892 milijonov rubljev. Iz inesla je treba odstraniti dva in pol milijona ton materiala porušenih poslopij.
Tehtna beseda škofa Santina
Te dni je škof Santin naslovil na kmeMio prebivalstvo sledeče besede: »Prav je, da imajo ljudje, kolikor je potrebno za njihove družine. Toda živ..a se lahko skrijejo, da se poleni pm-dajajo po pretiranih cenah. Kdor pa ima mmvjo denarja, kdor veliko ponuia, t« izdaja narod, ta izdaja revno ljudstvo, ki si ne more v verižnifkili kupčijah preskrbeli vsega onega, kar je potrebno za obstanek.
Ves svet je goljuf
Švicarsko pravosodno ministrstvo vodi kazensko preiskavo proti občinski upravi obmejnega mesteca Chiasso v kanlonu Tessin. Pri nedavnem ljudskem štetju v Švici je občinska uprava tega mesteca prištela resničnemu številu prebivalstva 409. To je vzbudilo le m večjo pozornost, ker ie Chiasso že pri prejšnjih dveh ljudskih štetjih izkazal 510 prebivalcev več. kakor jih je resnično imel. Posledica tega je bila, da je dobivalo mestece vsa ta leta večje zvezne prispevke, kakor bi mu v resnici šli. Preiskava mora zdaj pojasnili tudi vprašanje, kaj se je zgodilo z živilskimi nakaznicami, ki si jih je mestece krivično prisvniilo z navedeno sleparijo.
Slov. 31.
'DOMOLJUB., dno 29. julija 1942-XX.
otran 3.
Biserna poroka
Biserno poroko sla obhajala 21. julija v Bukovju v krogu svojih olrok in vnukov Matevž H o ž i t, po domače Kovačev oče, rodom iz Logatca, in Ivana rojena Bezeljak. Kremenita po srcu in čista po duši sta pred 00 leti sklenila pred oltarjem zvezo, tako sta tudi vzgojila svojih 15 otrok, od katerih jih živi še 9, v pravem krščanskem duhu. Kljub raznim težavam in križem, daniin jima po božji Previdnosti, nista nikdar klonila, vse voljno prenašala v molitvi in v zaupanju do naše nebeške Matere s Planinske gore, katere vneta častilca sta ves čas svojega življenja. Naj jima Bog lajša jesenske dneve in ju ohrani zdrava iu zadovoljna do skrajnih mej človeškega življenja.
d Nagrado ii Ducejevega sklada v znesku 000 lir sta dobila ob rojstvu dvojčkov zakonca (lorenčič Franc in Frančiška iz Dešeče vasi pri Žužemberku.
d Kateri bankovci so neveljavni. Ker se v plačilnem prometu, zlasti po deželi, ponavljajo dvomi, kdaj je kakšen bankovec neveljaven in kdaj ne, ponovno opozarjamo na pojasnilo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, da se predpisi o sprejemanju državnih novcev ali bankovcev, ki so razglašeni za neveljavne, nanašajo samo na bankovce, na katerih so kakor koli pri-tisnjeni (dodani) zneski, besedila ali besedne in imensko kratice, ki pomenijo sramotenje državnih ustanov, oboroženih sil, sodnega reda italijanske države ia njih emblemov ali ki kakor koli žalijo ugled iu čustva italijanskega naroda.
d f'e so očetje številnih druiiu. Po določilih italijanskega uradniškega zakona morajo oditi v pokoj tisti državni uradniki, ki so dopolnili 40 let službe ali pa starost 05 let, če so pri tem imeli službe vsaj dvajset let. Sedaj pa so dobili posamezni ministri dovoljenje, da pri pošiljanju starih uradnikov v pokoj iahko spregledajo lela tistim uradnikom, ki so očetje številnih družin in morajo za nekatere otroke še skrbeti. Nikakor pa ne sme bili državni uradnik v službi dlje, kakor pa do svojega 70. lela. Leta pa se ne smejo spregledati vojaškim osebam kakor tudi ne sodnikom in profesorjem.
d Smrti gn je rešil. Mladenič Ivan Mrakič iz llotedršice se je vozil s kolesom po državni cesti proti S. Luciji. Ko je kolesaril, jo nenadoma zaslišal obupne klice na pomoč. Sluteč, da gre za kakega nesrečnika, ki se bori v valovih za življenje, je hitro skočil po bregu nizdol do reke in opazil sredi vode dečka, ki se je potapljal. Ne da bi pomišljal, se je Mrakič pognal v vodo in z nekaj krepkimi sunki priplaval še pravočasno do dečka. Potegnil ga je iz nevarnosti in ga spravil na breg. Kletni Slanko, tako se deček imenuje, vse življenje ne ho pozabil na svojega korajžnega rešitelja in bo tudi pri kopanju v hladnih valovih naše brhko gorske reke bolj previden.
d Meso r zahojfkili. Po razglasu pokrajinskega prehranjevalnega urada v Rimu je mogoče od 15. julija dohiti mesne konzerve v zabojčkih 300 gramov. Posamezni obroki na osebo so pol zabojč-ka. Cene posameznim zabojčkoin so 12.80 lir za pečeno teletino, 10.30 lir za kuhano salamo, 7.20 lir za kuhano govedino, 7.50 lir za telečji golaž, 13.15 lir za teletino, pripravljeno kot tunina.
d Novi odloki pristojnih oblasti imajo sledeče naslove: Predpisi o rekviziclji nepremičnin v uporabo za vojaške namene, Predpisi za promet z_ra-cioniranim tekstilnim blagom. Ustanovitev Društva uslužbencev državnih industrijskih podjetij, Navodila za odpravo rent in drugih bremen, za razdružitev skupnosti in izbris iz zemljiškoknjižnih izpisov zaslaranih bremen na nepremičninah, za likvidacijo nepremične imovine in določbe za sodne vročlie nemškim izselnikom, Kazenske določbe za neustrezanje oblastvenim nalogam, Postavitev v obvezno civilno službo, Najvišje cen« sira, Cenik zdravil in zdravilnih drog, Poslovni čas za brivske in podobne obratovalnice, Nagrada carinskemu osebju za izredna dela.
d Na soncu jo zaspal z lečo in časopisom. V Milanu se je 71 letni upokojenec Lodeschi vsedel na klop in bral časopis s pomočjo leče, ker starček
slabo vidi. Pri tem je zadremal. Leča, ki jo je držal v desnici, je bila tako obrnjena, da so se skozi njo osredotočili sončni žarki s takšno močjo na časopis, da se je vnel z velikim plamenom. Starček se je predramil in začel klicati aa pomoč. Zaradi lažjih opeklin je moral v bolnišnico, obleko pa si je precej oBžgal.
d Med kipi ustanoviteljev verskih redov, ki so razmeščeni po cerkvi sv. Petra v Rimu, bo našla svoje mesto nova umetnina: kip sv. Marije sv. Eufi •asie Pelletller, ustanoviteljice reda »Dobrega pastirja«. Kip je izdelan iz enotnega kosa marmorja, visok je 0 m, težak pa 28 ton.
d Veliko škodo na fižolu, zlasti nizkem, so napravile letos po mnogih naših krajih listne uši.
d Med Italijo in Anglijo je prišlo po posredovanju Švice in Španije do sporazuma o vrnitvi 30.000 italijanskih državljanov iz Abesinije v domovino. Okrog 9500 jih je že prispelo v italijanska pristanišča.
d Nove cene za prodajo čebule in paradižnikov je odredilo ministrstvo za poljedelstvo. Cene čebuli na debelo so 85 lir za stot, paradižnikom pa 90 lir.
d Uprava Svetih stopnic pri sv. Janezu La-teranskem v Rimu je prepovedala hoditi po teh stopnicah brez nogavic in s prekratkimi krili.
d Ob hčerkinem spevu iz »Kigoietta« umrl. Angelo Zamboni je bil oče znane sopranistke. Ko je 70 letni starček začutil, da se nm bliža konec življenja, je izrazil svoji hčerki Mariji željo, da bi mu zapela spet »Drago ime« iz opere »Rigoletto«, kar je hčerka s pretresljivim občutkom tudi storila. Oče ji je taktiral, toda še preden je končala, je starček nagnil glavo in izdihnil.
d Zrno je vzklilo v ušesu. Nekemu dečku v okolici Ferrare je neopazno priletelo v uho žitno zrno. Cez nekaj časa je začutil fant v ušesu hude bolečine. V bolnišnici so ugotovili, da je povzročitelj bolečin zrno, ki je ob toploti in vlagi vzklilo v ušesni notranjosti. Z operacijo je bil rešen neprijetnega gosta.
d Za dojenčke. Od avgusta dalje bodo družinam v Italiji, ki imajo dojenčke do 4. meseca starosti, delili poseben dodatek 100 gramov mita na dojenčka. Milo bodo začeli dajali materam že v devetem mesecu blagoslovljenega stanja.
d Da iistreže občinstvu, je železniška uprava v Rimu že svoj čas objavila, da smejo potniki za potovanja nad 100 km kupovali vozne listke že dan prej. Zdaj je ta ugodnost razširjena tudi na vsa krajša potovanja po železnicah, ki so v prometu.
d Nabožno razstavo so odprli le dni v Benetkah. Dela so razmeščena v 27 razstavnih dvoranah Kraljevske palače v Benetkah.
d Na drevo je splezal po gnezdo 15 letni Mario Iiizzi iz Pernate. Pri tem se je dotaknil z desnico žice s tokom visoke električne napetosti. Fant je bil seveda pri priči mrtev.
d Novo plinotvomo pripravo, ki omogoča tvorbo plina iz ostankov raznih pridelkov in sadežev (oliv. žita, riža, grozdja, konoplje), je izumil ferarski inženir ltihard Molari.
d Drag kunec. Neki trgovec iz Apuanije ni hotel prodali stranki zajčka. Preiskava pa je dognala, da je imel trgovec več kuncev spravljenih v neki bližji ledenici. S tem je prekršil obstoječe predpise in je bil zaradi odtegnitve kuncev redni uporabi obsojen pred pristojnim sodiščem na šest mesecev zapora in 0000 lir globe.
d Društvo slepili je imelo dne 19. julija 1942 vsakoletni občni zlior v gostilni Lovšin v Ljubljani. Vodil ga je dolgoletni predsednik Anton Pleško, ki se je v imenu slepih vsej javnosti zahvalil za dosedanjo pomoč, in prosil naklonjenosti v korist slepih tudi za bodočnost.
d Nesreča ne počiva. Pri razkladanju hlodov si je zlomil nogo Valentin Jerln, 74 letni kovač z Verda. — Močno se je udaril po očesu 38 letni delavec Janez Kramar iz Ljubljane. — Pes je hudo ugriznil v nogo 13 letnega dijaka Ivana Briclja. — Desnico si je porezal na krožni žagi 54 letni Albin Južina iz Ljubljane. — Pri padcu s češnje si je zlomil desnico Vekoslav Munda, 13 letni sin zidarja iz Ljubljane. — Pri cepljenju drv se je usekal v nogo 34 letni natakar Viljem Dolenc.
d Žalna maSn za peneralom Baldasarom. ki je padel na polju slave na egiptovskem bojišču, je bila te dni v cekvi Žalostne Matere božje v Rimu.	•	,
d Se nckai nrznnd. Pri padcu se ie zelo pobila na obeh nogah 41 letna Amalija Sitnriz Ljubljane. — Prste levice ie zmečkalo Ani Kovači«, 32 letni delavki iz Ljubljane. — Pri padcu z lipe si ie zlomila levico Rosika Dučkič, 31 let; na gojetika ljubljanskih šolskih sester. — Pri padcu si je zlomila levico Marija Jakopič, 56 let-
NOVI GROBOVI
V Mariboru so umrli: 25 letni strojni delavec Franc Lačen, bivši trgovec 77 letni Josip Mernik in žena predilniškega mojstra 77 letna. Emilija Petelinšek. — V Študentih je umrla 70 letna Pavla Pinler. — V Mariboru so odšli še v večnost: 55 letni posetnik Franc Ferk iz Selnice ob Dravi, 28 letni mesarski pomočnik Karel Srednik in 70-letna železničarjeva žena Neža Beribakova. — V, Slovenski Bistrici so pokopali 38 letnega tovarniškega delavca Franca Turka. — V Polhovem Gradcu je umrl bivši davčni uradnik v Krškem Jakob Trobec. — V večnost je odšel Ivo Turk, bivši župan občine Črna pri Prevaljah. — V Mariboru sta umrli 73 letna rentnica Katarina Marko ia 71 letna bivša gospodinjska pomočnica Elizabeta Lešnik. — V Muti je umrl elektrik v pokoju Ignacij Cerkovnik. — V Košakih pri Mariboru je umrl državni uradnik Jožef Kautzner. — V Mariboru je izdihnila svojo dušo gostilničarka Antonija Golob, stara 48 let. — Dalje je umrl v Mariboru zasebnik Franc Frigula. — V Topolah pri Rogaški Slatini je uinrl mladenič Jakob Rak. — Na Bledu je mirno v Gospodu zaspala Mara dr. Sajovičeva roj. Gressel. — V Stožicah pri Ljubljani so djall v grob 67 letno Antonijo Sitar roj. Merhar. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: strokovnik drž. žel. v p. Bernik Luka, polic, stražnik v pok. Kajin Anton, Marija Mavrin roj. Valenčič, kasa-cijski sodnik v p. Anton Nagode, župnik iz Crnei pri Dravogradu g. Dro3el, železničar v p. Frana Tabaj, bivši inesar Ivan Košenina, učiteljica Marija Šteblaj roj. Sirnik, soproga žel. uradnika v p. Frančiška Jaklič roj. Kastelic. — Naj v miru počivajo! Preostale tolaži Bogi
na žena livarja iz Ljubljane. — Pri obiranju češenj ie padel in si zlomil ključnico Rudolf Logar 11 letni delavčev sin iz Vevč. — Na levici se je hudo ranil Ivan Rcsnik 38 letni delavec z Vrhnike. — Z 10 m visoke lipe ie padel v Galierjah pri Brusnicah med obiranjem cvetja 23 letni Franc Brumen: zlomil si ie obe nogi, več reber in dobil hude notranje poškodbe. -— Pri padcu si je zlomil levico Fr. Pezdir, 27 letni delavec iz Dobrimi. — S češnje ie padel in si zlomil levico Ivan Hribar, 14 letni sin delavca z Rakeka. — Z lestve ie padel in si zlomil desnico Anton Dcbevc, 59 letni delavec iz Bo-Pri padcu na stopnicah, si ie zlomila levico 61 letna Fani Svaicer. — Pri padcu s češnje si je zlomil levico 13 letni Ciril Martine z Rudnika.
Valicvo v Srbiji- Tu sla se poročila slo-venski rojak Ivan Ulčar. diplom, strojni tehnik, doma z Jesenic, sedai v tovarni »Vistad«, iu uradnica Radmilu Karaklajič. Na mnoga letal — V nedeljo 31. maja ie sprejelo prvo sv. obhajilo 10 slovenskih olrok. Slavnost ie hibi v lepo okrašeni cerkvi in nato na vrtu g. župnika Valentina Bcrtonclin.
Uelqrad. Tu sta se vzela 22. junija Drago Kavčič, zaposlen v tovarni •Vistad« v Valievu, sin bivšega postaicnačelnika iz Kranjske gore, in Darja 1 lerbstova. hčerka šolskega upravitelja iz Ljubljane. Bog daj srečol
Dolenja Ims pri lieli cerkvi. Pri nakladali tu ječmena ie konj tako nesrečno brcnil 24 letnega hlapca Andreja Ziiglia. da mil ie prebil čelo in razbil nos. Zuglja so prepeljali v bolnišnico in ie njegovo stanje resno, ker ima počeno lohanio.
Kostanjevica. V našem kraju ie popraviial strehe 49 letni krovec Albin Pregrad, doma iz Orehovce pri St. Jerneju. Izgubil ie ravnotežje in padel 14 ni na tla. Zlomil si ie roko in obe nogi ter dobil tako hude notranje poškodbe. da bo težko okreval.
Bombaž v jugovzhodni Evropi
V jugovzhodni Evropi spada že danes bombaž k najvažnejšim industrijskim rastlinam. _ Zadnjo leto pred sedanjo vojno so pridelale države na jugovzhodu Evrope 89.400 ton bombaža, od tega 66.300 ton Turčija, 14.000 ton Grčija, 0900 ton Bolgarija, 1200 ton bivša Jugoslavija in 400 ton Romunija. Z bombažem je bilo zasejanega 410.000 hektarov polja. Bombaž bosta skušali pridelovali tudi Madžarska in Hrvatska,
Stran 4.
»DOMOL.IUli«, line 20. julija 1942-XX.
Štev. 31.
Okrog sosedov
aPomoč državnim nameščencem in up oko-lencem. Hrvatska vlada ic sklenila, da bo takoj ustanovila nreskrbovalne urade za državne nameščence in upokojence. Vsakemu nameščencu in upokojencu bodo na želio dobavili blaga v višini 2000 kun, vračljivih v 12 mesečnih obrokih. Upokojencem bodo pomagali tudi na ta način, da iim bodo črtali dajatve, ki so jih morali doslci plačevati, n. pr. kuluk in prispevke za — penziio. ki so jih tudi po upokojitvi šc vedno odtrgovali od upokoien-čevih prejemkov.
s Mučno se ie popravilo zdravstva na Hrvatskem v zadnji dobi. V državi ie 60 bolnišnic z okoli 13.5000 posteljami.
s Samo od IU. iulija do 15. avausta bodo trajale šolske počitnice na Hrvatskem.
s Za več ko iO odstotkov so spet podražili na Hrvatskem tobačne izdelke.
s Ministrstvo prosvete v Tirani ie razpisano 150 novih učiteljskih mest na področiu Kosova. Dibrana in Struge.
s /2 milijonov din za i:plačilo zavarovalnin je odobrilo srbsko kmetiisko ministrstvo kmetom. ki jim je pobila lani toča.
s Odšel. Iz Sinarlna pri Litiji se ic pred dnevi poslovil učitelj Mainecke. Odšel ie na novo službeno mesto nekam na Koroško.
s Veliko rumanie k Mariji Bistriški pri Zagrebu ie bilo ono nedeljo. Romanje ie vodil nadškof dr. Al. Stepinac, udeležil pa se ie božjcpolne procesiie tudi zagrebški župan dr. Werncr.
s Zdravilna zelišča so nabirali, fiolc po vse i Hrvatski so minule tedne prirejale izlete v svrhko zbiranja zdravilnih rastlin. Tudi vojaki sami so na svojih pohodih nabirali zdravilne čaie. Ze doslci so se zaloge tako nakopičile, da bodo hrvatski rojaki doma in na fronti skoraj vse leto lahko uživali cenen, zdrav. čaj.
s Prisilna mleteu na merico. V srbskem va-lievskcm okraju ie izšla naredba. da smejo mlini luleli pšenico in koruzo svojim strankam samo na merico, ne pa proti plačilu v gotovini. Merica sme znašati do 10% v mletcv danega blaga. Merico pa morajo odračunati v blagu mlinarji okrajnim odborom za prehrano.
s 100 letnico rojstva ie praznovala le dni v Vojniku pri Celju Ana Preložnikova.
s Zaradi pomanikania živil ustanavljajo po Srbiii razne kuhinie. Uradniška kuhinja daje kosilo in večerio s kruhom za 900 din vsem državnim uradnikom, ki imaio nad 1500 din mesečne plače; oni. ki imajo mani. pa plačujejo po 600 din mesečno. Skupna kuhinja slovenske kolonije v Belgradu ie povišala cene za kosilo in osebo od 150 na 300 din mesečno. V koloniji se sedaj hrani nad 1110 oseb.
s Na neko postajo na Koroškem ie bil premeščen postaienačelnik v Kranju Ivan Toporiš.
s Nemška kmetijska šala. Nemška manjšina na Hrvatskem, kicr ie manjšinsko vprašanie idealno rešeno, ie sklenila ustanoviti kmetiisko šolo, v kateri bodo izobraževali kinelski naraščaj. Solo bodo odprli vbližini Osjcka. Pouk bo traial dve leli in so že poskrbeli dobre učne moči. Solo bodo otvorili 15. septembra.
s Dimniška dekleta na spadnieštnierskih nuvidi Ker so poklicali tudi mnogo spodnieštaierskih kmečkih sinov na boiišče. ie bilo treba zaposliti — kakor čitarno v .Slov. narodu« z dne 20. juliia — tako nastale vrzeli na kmetih, zlasti zdai ob žetvi. Zalo so poslale ustanove z Dunaja večje šlevilo deklet, ki pomaga io spodil iešla ierskim kmetom pospravljati poliske pridelke.
s .S hrastovim listom z meči ie bil odlikovan nemški gcneralfeldmaršal Kesclring. kot 15. voiak nemške voiske. odlikovan s tem visokim redom
s Omejitev potovanja v nekatere nemška področja. Načelnik nemške policije ie objavil v listih opozorilo, da so potovanja v češki prolcklorat, v Poljsko generalno gubernijo na Gorenjsko v okrožje Bralvslok in v Ukrajinski m v Vzhodni državni komisarijat preikoslej prepovedana.
s Huda kazen. Mesarski mojster Ivan Zor-man iz. Smlednika ie bil obsojen na 18 mesecev leče in 1000 mark globe, ker ic pol leta prodata! nekemu zasebniku v Kranju meso brez nakaznice.
s Izbor vrt noric in vznniileliic. Kakor lani, I bodo tudi letos na Štajerskem velika taborenja 16 lednih deklic, ki so se odločile za poklic 1
I
Fran Gerbic
Poleg Antona Nedveda, katerega življenje in delo smo prikazali v zadnji številki, šleje med svoje velike može iz druge polovice prejšnjega stoletja naša slovenska glasbena zgodovina tudi — Frana Gerbica.
Gerbic sc ie rodil 1840 v Cerknici, šole pa ie obiskoval v Ljubljani od liudske preko nižje gimnazije do učiteljišča. Postal ie učitelj in provizorično služboval nekai malega v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer ie opravlial tudi službo tamkaišniega organista.
Za glasbo ie kazal veselic že na učitcliišču in že v Trnovem ie kazal sadove svojega glasbenega pouka pri velikem učitelju Mašku. ki ga ie na učiteljišču učil petja, teorije, liarmoniia, klavirja in orgel. Prva Gerbičeva skladba so bili Glasi slovenski, pa tudi tri božične pesmi so bile zraven.
Glasba ga je tako zanimala, da ie omislil učiteiski stan in odšel v Prago na konserva-torii. kjer ie bil učenec velikega Krejčiia, ki ie bil tudi Ncdvedov učitelj. Na konservatoriju ie zložil Gerbic nič mani kakor 71 slovenskih cerkvenih napevov. Študije na konservatoriiu ic končal seveda z odliko. Nato pa se ie posvetil petju in šel k operi. Kol operni ienorist ie preživel eno lelo pri narodnem gledališču v sami Pragi, nato pa devet let pri operi v Zagrebu, eno sezono v Ulniu in eno v Lvovu.
Potem pa ie opustil pot opernega pevca in se posvetil poučevanju petia in glasbe. Najprej ie kol lak deloval štiri leta v Lvovu na lam-kajšnicm konservatoriju. nato pa ie prišel v Ljubljano leta 1886. Semkaj so ga namreč poklicala društva: Glasbena Matica. Narodna čitalnica, Dramatično drušlvo. In res: Gerbic se ie odzval klicu domovine in takoj po prihodu v Ljubljano prevzel mesto pevskega učitelja pri Glasbeni Matici in nastopil kol vodja niejie društvene pevske šole. pri Čitalnici ie prevzel mesto njenega pevovodie in ga obdržal do razpada tega drilšlva leta 1800.. pa tudi pri Dramatičnem društvu je bil njegov kapclnik tia do 1. 1895. Zraven tega ie bil mnogo let tudi pomožni učitelj na učiteljišču in tamkaj poučeval petje, glasbeno teorijo in harmonijo ter tudi orglanie. Med drugim ie bil ludi pevovodia pri glasbenem društvu »Ljubljana«. Po Bclar-ievi smrti pa ie prevzel še mesto pevovodie in organista pri sv. Jakobu v Ljubljani. Zadnjih 20 let ic bil silno marljiv odbornik našega cerkvenega Cccilianskcga društva, zadnja šliri le-
ta pred smrtjo (1913 do 1917) pa ie bil tudi član cerkveno glasbene komisije v Ljubljani in kot tak tudi nadzornik slovenskega cerkvenega petja na deželi ter organislov po Slovenskem.
Največ svojega dela je posvetil Gerbic Glasbeni Matici, saj ie pri nji sodeloval nič mani kakor trideset let in poučeval petje za solo in zbore, klavir, teorijo in harmonij in ves čas je bil izredno skrben in požrtvovalen vodja njene glasbene šole.
Tako izredno veliko ie bilo Gcrbiccvo društveno in organizalorično delo. Nič manjše pa ni bilo njegovo duševno, njegovo skladati Ijsko delo. Kot skladatelj je z Nedvedom in drugimi tovariši oral prav za prav ledino na slovenskem glasbenem polju. Gerbic ic bil izredno plodovit skladatelj, ustvarjal ie silno hitro, a kljub temu ie kazal stalni napredek. Med njegovimi skladbami so znameniti samospevi s klavirjem, zbirka nič mani kot 150 narodnih pesmi za glas in klavir. 20 moških zborov v slovenskem značaju, dve operi, rapsodije, kan-tata Oče naš. simfonije in valčki ild.
Gerbic se ie zanimal ludi za slovensko glasbeno časopisie in ie sam ustanovil in i/.-dajal časopis Glasbena zora. To je bil pomembni zbornik za slovensko glasbo in prav v njeni je Gerbic objavil večino svojih prelepih skladb. Listu ie dodal tudi književno prilogo, kicr ie pač razpravljal o vprašanjih našega slovenskega glasbenega delovatiia in živleinia. V leni zborniku so seveda tudi skladbe drugih slovenskih skladateljev, a_ njegove v prvi vrsti, saj ie njegovih kar 14. Se več njegovih skladb so pa prinesli Novi akordi. Tamkaj je Gerbi-cevih 21 skladb.
Posebej naj omenim Gcrbiccvo cerkveno skladbe: Iri božične, dve slovenski maši. še šest božičnih, pet velikonočnih, dvaiset Marijinih. dvanajst Tantum ergo. tri latinske maše. Nekaj cerkvenih in posvetnih skladb pa ie še ostalo v rokopisu.
Poleg zgornjega ie Gerbic napisal tudi Metodiko pevskega pouka, teorečitno praktično pevsko šolo. pa seveda mnogo člankov v glasbenih vprašanjih.
Za svoie odlično glasbeno delo ie bil Gerbic izvoljen za častnega člana narodnega glc-dlišča v Zagrebu in Glasbene Matice v Ljubljani. S tem je dobil pač izredno visoko odlikovanje in častno mesto med slovenskimi velikimi možmi svoie dobe in za vselej.
otroške vrlnarice. vzgojiteljice ali gospodinje. Konec julija bodo prvo takšno taborišče odprli v Gradcu, njemu pa bosla sledili še dve v Gradcu in v Mariboru. Vsega skupaj bodo taborišča sprejela 700 deklet.
s Najstarejši hrvatski frančiškan 90 telili zlajomašnik p. Vladimir Dolič ie te dni odšel v večnost v Jaicu na Hrvatskem. Na i počiva v miru!
s Poziv pravoslavnih v službo. Hrvatsko ministrstvo za domobranslvo - ie pozvalo vse novince pravoslavne veroizpovedi, ki so bili na naboru lani ali predlanskem ter rezerviste letnikov 1939, 1038 in 1937. da se v 24 urah prijavijo pri naibližniili vojnih okrožjih za nastop odslužen ia kadrskega roka. oziroma trimesečne domobranske vežbe. Dodclieni bodo delovnim bataljonom.
s Za noveaa poveljnika lirvatskena arol-ntSIva ie imenovan vslaški major Pečnikar.
s Vrnili so se na redno delo. Srbska vlada te z ozirom na ureditev razmer v državi izdala uredbo, s katero ie razvid javila prejšnjo uredim o vpoklicu državnih in samoupravnih uradnikov v vojaško službo zaradi uničen ia notra-nuli nepnialeliev. Ob lei priliki srbska vlada iziavha, da so sc notranje razmere v Srbiii žc
toliko popravile in uredile, da se uradnišlvo zopet lahko posveti svoii redni službi.
s Več stmiške koruze. Da bi pridobili na Hrvatskem čim več zelene krme in hkrati omogočili večjo preskrbo prebivalstva z živili, bodo mnogo strnišč zaseiali s koruzo in io bodo puslili rasli vsa i ponekod do pozne je; seni. Upaio. da bo pri ugodnem vremenu tudi strniščna koruza še nastavila storže, ki bi ku-bani ali na žaru pečeni lahko na iesen služili za prehrano prebivalstva, medtem ko bi zelena koruza služila kot krma.
s Nad štiri milijone kosil in večerii so v prvem letu obstoja izdale ljudske kuhinie bel-grajske mestne občine.
s Pozne neznode. Roko si je izpahnila 59-lelna Alojzija Laniprcht iz mariborske okolice.
—	Ko ie cepila drva, si ie odsekala palec na levici 19 letna Marija Finkiiš iz Zgor. Jablan.
—	Med delom ic zmečkalo nogo 45 letnemu Francu Trslenjnku iz Ruš. — Desnico si ic zlomil 80 lotili Franc Igro iz Studencev. — Ker je preveč pil, se ic zastrupil z alkoholom v Gor. Kungoli hlapec Karel Sorcčnik iz Maribora. — Na ostro sekiro je padel s hrbtom 09 letni mizar Mihael Kancler iz Lasnic; sekira se mu ic zapičila globok v levi bok.
Stev. 31.
■DOMOI.JI.H., dno 21). juliju H)42-XX.
cjtran 0.
(Dalje.)
	Ti
A,	M
	
	
Kri nit i je zaorela d filaoi in žile na čelu so se mii napele
Fantje so pritekli k njemu. Odpeli so mu srajco in jo slekli. Ka rjavem, koščenem hrbtu je zevcla dolga črna rana, podpluta s strnjeno krvjo, ki se je cedila iz rane. Krna je namočila cunjo, da so mu spirali rano. Divje bolestno je gledal v ljudi.
»Kilo vas je, oče?« je vprašala hči. Nejfek, ki je držal v roki okajeno lampo, je zaplakal.
>Kdo?< je počasi trgal iz sebe. »Kdo drugi kot hudič — tisti prokleti.. .< Naprej ni izgo-vorjl. Vedeli so pa vsi, koga je mislil. Hoteli so mu olivezati rano, pa ni pustil. Oblekel si je okrvavljeno srajco in zavil v bajto.
•Lahko noč!«
Za njim je jokal Nejček, noseč v roki medlo luč. V fantih je zavrelo. >Zdaj smo si na jasnem, Ernalc Vrgla je vstran krvavo cunjo in i/.ginila molče skozi vrata. Nad lubnlco sta se sklanjala hči in olrok. Stari jo ležal na strani, pa ni stokal. »Bo že bolje!« je tolažil oba »Saj mu bom plačal, krvavo mu bom plača! Zaradi vaju sva se udarila v jamit Nisem videl, zalo nisem zadel. Bom pa v drugič! Pri moji veri, da bom!«
Zunaj je vršalo kakor v sršenovem gnezdu.
»Gume na kolesih mu porežemo! Trebuh mu preparamol Golazen naj izgine iz naše vasi!<
Na hrastih v gmajni je skovikala sova. Po zaiedcnih grapah se je plazila črna noč. Crnl oblak i so sc zbirali nad gorami k posvetovanju. Veter je preganjal soparico, ki je puhtela iz ožganih tal. Pripravljala se je nevihta.
V peščenem hribu, ki se je vzpenjal nad ri-dami, so zijalo kol pošastne oči globoke jame. V njih so peskarji kopali pesek za ceslo. Material »o sejali skozi velike, poševno stoječe mreže. Ogromne kupe presejanega peska je nakladal in odvažal Ludvikov tovorni avto. PeSčeni hrib so kupili furmani na Gregorjev predlog. Ko so pa izgubili vožnjo in prišli ob denar, jo pokupil od njili ves svet, tudi kamnolom pod goro, Ludvik, "ajši t>i prodali gmajno vragu kakor prešernemu tekmecu, toda sila je butala ob vrata.
Pred jamami so drobili kamenje trije kam-"arji, med njimi stari Fortunat. Sedel je sam zase oh kamnitem kupu na enonožnem stolu in Udarjal s kladivom, nasajenim na dolg ročaj. Delo nI bilo težko, pač pa dolgočasno in utrudljivo. Enakomerno je pelo kladivo po žarečem kamenju. Sonce ie peklo, da je puhtelo iz grušča kakor iz peči. Fortunat sonca prav za prav ni videl, odkar je napol oslepel, samo čutil ga je, ko se mu je zajedalo v kožo in dražilo levo oko, je Se edino, dasi megleno, razlikovalo predmete. Na golem hribu je raslto brinje, le ob ""sli jP |,i|0 zasajenih nekaj borov, ki so metali skromno senco za opoldanski počitek. Dolgo itak niso smeli peskarji počivati. Kakor pes so |e '"kadil med nje palir, ki je pridirjal na motorju 'er jih 3 psovkami in grožnjami spodil zopet med
kupo razbeljenega grušča. Fortunat se je opoldne splazil do bližnje peščene jame. V njej si tipajoč zravnal kamenje, da je lahko sede po-južinal. Nato se je zleknil po tleh in zaspal v senci. Palir ga je iztaknil, osorno nahrulil in spodil iz jame. V jamo samo si pa ni upal stopiti, da ne bi zadel ob kole, s katerimi je bila podprta jama. Dogodilo se je že nekajkrat, da so podporniki odnehali in da sta kamenje in grušč zasula peskarje. Zadnje dni, odkar sta se udarila s Fortunatom, je pa še bolj pazil nase, ker je dobro vedel, da v starem gori maščevanje in da mu ni dosti do življenja. Samo zarenčal je pred jamo in naglo odšel.
Tistega dne po nevihti sc je ozračje ohladilo. Ker je bil pesek moker in pot blatna, niso prišli na delo peskarji, samo kamnarji so tolkli po izpranem kamenju. Prav ob strani je sam zase sedel Fortunat. Na užgani, ndrti obraz mu je legla topa žalost. Tolkel je s kladivom, kakor bi pobijal gade. V presledkih je obslal, se pre-tegnil in bolestno zaječal; rana na hrbtu ga je bolela. Oslal hi doma, pa mu ni dalo miru. Vso dolgo noč ni zaspal. Do potankosti je spredel načrt za ta dan. Zjutraj, ko jo odzvonilo sveto jutro, se je Izvlekel iz postelje, ogrnil kamižolo in zavil v gmajno. Steza do korita mu je bila znana. Dež je namočil tla, da je voda drla iz zemlje. Ustavil se je oh koritu in z rokami zajel vodo. Sedel je na rob in poslušal, kako je šumela voda. Nekajkrat si je zmočil vroče čelo, da bi pomiril strašne misli v glavi. Po poti je prišel Gregor. Čistil je z motiko kanale, ki jih je neurje razrilo.
Danili se je začelo. Hladen veter je zavel z gora, ki so očiščene blestele v zarji. Nevihta je potlačila žito, ki je poleglo na njivah. Gregorja je ta prizor potrl. Zdelo se mu je, da gre vso po zlu. Shujšal je zadnje čase in blodil po gmajnah. Tudi v njein sc je kuhalo maščevanje nad palirjem in zaželel si je, da bi ga srečal na samem.
Opazil je Fortunata ob koritu. Krenil je k njemu in ga poklacal: »Fortunat!«
t Konča jo a i! odeja, preden naju pokonča.t
Starec so je pramaknil. »Kdo kliče? Ne vidim nič!« Gregor je i.risedel. Sprva sta molčala. Bolest jima je razvzala jezike. Drug drugemu sla razkrivala nesrečo in nevede huiskala zoper palirja. »Fortunat!« je ščuval Gregor. »Končai-va zlodeja, preden naju pokonča! Veš kaj, |ame so temne, stebri majavi, kamenje komaj čaka, da ga sprožiš vragu na glavo. Usulo se bo m ga pokončalo. Ti si napol slep, nihče ti ne bo mogel do živega !«
Fortunat se je zamislil.
Pred bajto je prišla Erna in zaklicala: »Oče, jest, mleko bo mrzlo!«
Poslovila sta se nagloma in brez besed.
Hči je očetu povedala, da peskarjev ne bo na delo. Nič ni dejal, kar »del ie v upanju, da
se bosta s palirjem srečala na samem. V hlačni žep si je utaknil dolg, oster fovč, s kljuke Je snel železno okovano palico. Nestrpno je pričakoval poldneva.
V vasi je zazvonilo poldne, nekam dolgo jo zvonilo in poznalo se jo, da so pod turnom otroci. Odložil je kladivo, obrisal si je pot z rokavom, tipal po nožu in se plazil pred jamo.
Po stezi si je med brinjem utiral pot Nejček. V culi je nesel lonec skuhnje s turščim kruhom in veliko leseno žlico. Polil je prt, ket ga je bodlo brinje. Pred jamo je zaklical: »Očka!<
»Hoj!« se je oglasil Fortunat.
Fantič je krenil proti votlini. Odvezal je culo, previdno podal očetu lonec, nato še žlioo in sedel na pesek. Starec se je površno prekrižal in zajel z žlico.
»Ali vas še kaj boli, očka?« je vprašal mali.
»Ne bo hudega, Nejček! Boli, pa neha!« je dejal možato. V srcu pa mu je bilo prijetno in nežno, da bi pol>ožal otroka, ki edini še čuti i njim. Zelo rad je imel Fortunat Nejčka. Igrače bi mu delal, če bi videl. Na kolenih ga je posloval in masleno štruco mu je nekajkrat kupil. Tako rad bi ga peljal na sejem, pa ni mogel. Se tako ga je moral večkrat mali voditi, zlasti če je bilo mračno. Kar za roko ga je prijel in nagovarjal: »Pazite očka, kamen! Zdaj bo pa luknja, tam je blalo!«
»Saj vidim!« se je navidez branil Fortunat. Pa v resnici^ ni videl in dobro mu je bilo, da je hodil Nejček z njim. Samo potihoma naj mu kaže, je prigovarjal, da ne bodo ljudje mislili, da je res slep.
Nekaj pa je bodlo Fortunata v dno duše: »Da bi ga videl, Nejčka, na lastne oči naj bi ga videl v obraz, oči — da bi presodil, če je res sin tistega, ki je kriv strahotnih nesreč.« In tega fortunat ni mogel, ker so skoraj ugasnile njegove oči.
Pojužinal je. Vsakokrat pa je Imel navado pustiti nekaj v loncu za Nejčka. Tokrat mu je pustil veliko, ker mi jed ni dišala.
»Le zajemi, Nejček!«
»Polem bo pa za vas premalo.«
»Dosti je za oba.«
Fantič je hlastno jedel in migal z glavo, kakor je videl pri konjih.
»Mama je rekla, da pridite domov. Danes ne 1)0 palirja!« Najček je segel v žep, Fortunat pa je nagloma zasekal besedo:
»Kdo pravi, da onega ne bo?«
»Mama je rekla in jaz sem ga srečal, ko je Sel z motorjem v mesto. Poglejte, očka!« Deček je stegnil roko, na majhni dlani se je zasvetila deselica.
»Kaj imaš?«
»Denar!«
»Kdo Ii ga je dal?«
»Palir.«
Staremu se je raztegnil obraz. Grobo je vpra-Sal: »Kdaj?«
»Saj sem rekel: danes, zdaj, tamle doli pod hišami. Preden je pognal kolo, me je poklical: .Nejček,' je dejal, .sem pojdi in vzemi, pa kolač si kupi!' Nato je odrdral: Pof, pof, pol!«
»Proč vri.
»Zakaj?«
»V stran ga zaženi, sein dejali«
Fantiču je šlo na jok. Umaknil je roko in krepko stiskal denar. Fortunatu je vrela kri. Zamahnil je z roko, da hi zagrabil Nejčka. Mali se je preplašeno umaknil. Nikdar ni videl očeta tako divjega.
»Si treščil pročl«
»Ne!« Nejček se je plazil po pesku. Fortunat je stegnil roko In zagrabil za kladivo.
V starem je besnelo kakor ob hudi url. Si-kalo je vanj in ga nagovarjalo, naj udari. »Daj, pankrla!« je hujskalo. »Gadjo zalego boš zatrL V krvi mu teče isti strup, ki mu ga je nalil oče. Ta strup se bo razlezel v njem In zastrupil Se druge, ki so nedolžni. Sal veš, da je sin gar-jaslega hudiča. Ta hudič mu je ponudil denar in fant ga je vzel!«
»Se enkrat ti rečem: Vrzi proč ta prokleti denar!«
»Ne bom I Mami ga ponesem!«
NadalleTul«
Ena bomba in mesto zamre
Uničili kakšno določeno električno cen tralo ni lahka naloga. V sedanji vojni kaj dolgo niso omenjali napadov na električne centrale. Zdaj je prišla vrsta ludi na nje. Uradna poročila vojskujočih se držav čimdalie pogosteje omenjajo o bombardiranju nasprotnikovih elektrarni.
Nemška električna središča so že pred izbruhom sedanie vojne mislila na svojo obram
Hude so posledice, ki nastanejo z uničenjem električne centrale: tovarne prenehajo z delom, zastane ves električni prevoz, vodovodne črpalke ne dajejo več vode. Povsem, razumljivo je torej, da je uničenje električnih central mnogo važnejše, kakor pa bombardiranje posameznih tovarn.
Strokovnjaki trdijo, da ie zadnja vojna v Španiji in na Kitajskem dobila električne ceu-
Pogled v notranjost ,"„'
bo. Električno omrežje, ki oskrbuje mesta s svetlobo, je porazdeljeno na posamezne odseke in ie urejeno tako. da takoj prične delovati druga električna centrala, če ie prva poškodovana.
Za nameščen ie posameznih strojev v razrušenih elektrarnah ie potrebno okrog 20 ur. Razume se. da taka dela opravljajo posebni strokovnjaki Za spajanje poškodovanih elek tričnih vodov uporabljajo v novejšem času no sebno zmes. ki omogoča, da to spajanje hitro in dobro poteka.
Delavci v elektrarnah se uče tudi v rabi z maskami Poznajo razne strupene pline to tudi ponoči, v dežju in viharju. Delu v * tehniki in inženirji se večinoma proslovolino odloči io za ta posel
Na prvi pogled se zdi dn so predvsem električne železnice v nevarnosti pred letalskimi napadi Da se tukn železnica onemogoči, je potreba poškodovati le en del električnih naprav. Primerno število dobrih elektrotebni kov kaj hitro popravi pokvarjene naprave
Najboljša obramba za električne central-ie dobro maskiranie (skritie poslopla) in proti letalska obramba. Električne centrale tako do bro skrijejo, da jih ie težko zapaziti w trnku. Električno centralo tako pobarvajo, da ie vi deti od zunai kakor kakšna pogozdena rebra Tudi z umetnimi naselji prekrijejo važne elek trične naprave
Ko se je potapljal veliki parnik •Titanie. se ie 47 inženirjev In tehnikov spustilo » strojni oddelek samo da hi omogočili delo vanje električne centrale »Titanic« ie tonil s svojim srednjim delom, elektrotehniki in kur inči pa so polni dve uri delali okroe strojev Vse ie bilo narobe, zmeda povsod le elektrika ie gorela in osvetljevala rešilne čolne in note orkestra, ki ie igral na krovu zalo da bi /mani Sni zmešnjavo Hndio apnrnll so nemoteno de lovali. električna signalizacija tudi. in zn ' 1 na pomoč so šli v noč vse dollci, dokler fle i1 zastava na krmi skrila pod vodo. h'
elektritne centrali
| trale na vojne razmere nepripravljene. Delavci ' v električnih središčih niso znali, kako bi z jeklenimi ploščami in vrečami peska obvarovali transformatorje in daljnovode ored drobci granat. Nihče jih ni naučil, kako ie treba napraviti posebne »teleskope«, da bi mogli z njih nadzorovati delovanje strojev Te spretnosti so se elektrotehniki naučili šele nozneie.
Kako ravnati z mlekom, da se ne sesiri ali skisa
Dandanes je mleko dragoceno hranivo in prav zaradi tega moramo z njim dobro ravnati, da se nam ue pokvari in da nam ne gre v nič. Od inno-gočesa zavisi, da nam mleko obstane in da se ne pokvari. Samo najvažnejša činitelje bomo našteli in s tem morda koristili tako kmetovalcu, ki nosi mleko Da tržišče, morda pa tudi naši gospodinji, da bo vedela, kako mora ravnati pravilno z mlekom.
Zakaj se mleko skisa ali sploh pokvari, ni da bi tukaj razpravljali, le dejstvo naj pribijemo, da najdemo mnogokrat mleko ali skisano ali sesirje-no. To so kemični pojavi, o katerih ne mislimo govoriti. Vedeli pa je treba, kako se uspešno prepreči skisanje ali sesirjenje. Potrebno jc najprej spregovoriti o molži, o tem, kako ravnati z mlekom po molži in o tem, kako ravnati z mlekom v gospodinjstvu
Molsti je treba redno, temeljito in točno. Pred molžo mora imeti žival popolen mir in Je ne smemo vznemirjati. Pred molžo je treba očediti kravo tiste nesnage, ki bi utegnila padati v mleko. Molsti je treba s suho roko. Vime naj bo čisto in suho. Molsti je treba vsak dan ob istem času in v enakih časovnih presledkih. Priporočljivo je molsti le dvakrat na dan; le mlade krave je molsti večkrat dnevno. Sveže mleko se mora v golidi penili. Zadnje kapljice mleka, h koncu molže, so najbolj maščobne in zato največ vredne.
Pomolžcno mleko moramo precediti in ohladili. Posode, v katere mleko precejamo, morajo biti snažne in poprej splaknjene s čisto vodo. Pre-cejalniki za mleko naj bodo vedno čisti. Ce ne moremo hladiti mleka v za to prirejenih pripravah, postavimo napolnjene golide v posodo z mrzlo vodo, mleko polem od časa do časa premešamo in vodo izmenjamo. Mleko hranimo v odprtih ali prikritih posodah, nikdar pa ne v zaprtih, da so mleko ne zaduši. Dobro pa je treba vedeli, da nikdar ne smemo mešati jutranjega mleka z večernim, ohlajeno z neolilajenim.
Posoda, v katero pride mleko, naj ho vedno zelo čisla. Celo najmanjši ostanki mleka v mlečni posodi morejo postati leglo škodljivih gljivic. Mlekarsko posodo je treba pomivati vedno ločeno od ostale posode. Najprej jo splaknemo v čisti, ali še bolje v mlačni vodi, nato jo oribajmo s krtačo v vroči vodi, kateri dodajmo od časa do časa nekaj razkužila (do 4% sode ali pa apna). Tako ori-bana posoda se splakne še s toplo vodo. Oprana posoda naj ho poveznjena na svetlem prostoru. Od časa do časa jo je dali ua sonce, da jo razkužijo sončni žarki.
In kako z mlekom v gospodinjstvu? Zaman bi bili vsi ukrepi pri pridobivanju mleka, da so podaljša njegova uporabna vrednost, če bi z njim tudi v gospodinjstvu no ravnali pravilno. Mleko ponavadi takoj po prejemu pristavimo, da zavre. Po večini smo potem navajeni, da mleko, kolikor ga ne porabimo takoj, prepustimo samemu sebi, da se počasi ohlaja f'esto smo potem razočarani, ker se je mleko po določenem času ali skisalo ali pa kako drugače pokvarilo
Odkod to? Ali je torej tudi kuhanje brez učinka? Ne, krivo je le nepravilno ravnanje z mlekom po kuhanju Prekuhano in samo sebi prepuščeno mleko se počasi ohlaja od toplote vrenja pa do toplole okolice, kjer ga shranjujemo. In prav zaradi tega s nam mleko pokvari. Glivice, ki so so pri kuhanju iz kakršnih koli vzrokov ohranile ali pa naknadno prišle v mleko. Izrabijo ugodoi trenutek. ki jim ga nudi napol ohlajeno mleko in sa začno razvijali, množiti in razkrajali sestavine mleka Da se Izognemo pokvari prekuhaneca mleka, moruiHO s štedilnika odstavljeno in zavreto mleko 'akoj po kuhanlu ohladili In šele dobro ohla-|eno ohranili na hladnem in zračnem prostoru. Iz lonca, v katerem je mleko zavrelo, ga prelijemo v ohla|eno ali pa vsal s čislo hladno vodo splak-n|eno posodo, ki io polem postavimo v drugo večjo posodo, napolnjeno s hladno vodo Vodo po potrebi izmenjamo, mleko od časa do časa premešamo. da se hilreje oblaja. Ce bomo z mlekom v gospodinjstvu lako ravnali, bomo le redko razočarani.
Ne samo kmet, producent mleka, ne samo zbiralec In prodajalec mleka, ampak tudi potrošnik Je poklican, da pomaga pri tem, kako poskrbeti dovolj Bvežogn mleka in kam ga pravilno hranili, da se ne pokvari.
Elektrarna ta vto julno Anglijo
Štev. 31.
»DOMOLJUB., dno 20. julija 1942-XX.
(Stran 0/
Prevedel Griža Korilnik.
žival. Po besedah njegovega gospodarja mu ni bil nepoznan noben najsodobnejši ples, čeprav je bil predvsem izurjen v starih.
Da govorilno [>o resnici, znal se je sukati zgolj na način vrlega medveda, kakršen je bil; to pa je bilo več kot zadostno, da je bd Andrej-ček od veselja ves iz 6ehe.
Za sklep svoje predstave pa se je predvaja-tclj lotil bolj zamotanih vaj, ki naj bi bile prikazale izredno s|K>sobnost izurjenega kosmatinca.
»Zdaj pa, sinko moj, pokaži najlepšo osebo T tem občinstvu.<
Me do ie začel zdaj s svojimi lahnimi in prožnimi stopinjami stopicati silno nalahno od glodalca do gledalca, se ustavil pred vsakim človekom, ki je slal v prvi vrsti, se dal dobrohotno tipati, božati in tudi norčavo dražiti, medtem ko mu je njegov gospodar z nezaznavnim potezanjein jermena dajal znake, da še ne stoji pred označeno lepolo.
Med to svojo obhodnjo se je Medo trenutno pomudil tudi pri našem pastirčku, ki mu je z neznanskim veseljem pogreznil roke v gosli kožuh.
Dečku je po leni prizoru tako dobro delol Umišlml si ie celo. da je medvedu obtičal pogled na njem z večjo milino kakor na katerem koli drugem.
Nazadnje pa se je Medo oddaljil in se ustavil pred neko starko, ki je imela obraz naguban na-lili koži jabolka kosmiča in ki se je, opirajoč so sključena na palico, takisto pogreznila v sijajni prizor pred seboj.
»Torej, Medo,« je vprašal komediant. »si na-vse zadnje že našel najljubkcjšo osel« tega zbora?<
»Brlim!« je zabrundala žival v odgovor, ki bi ga bil mogel človek razumeti kot potrdilo.
»So zares ne moliš?
»Bruin!< je spet zabrundal Medo s pogledom, ki Je obrnjen in uprt v gospodarja, kakor je bilo videli, hotel potrdili: »Da, da, le to je oseba, ki mi najbolj ugaja.<
Izbruhnil je splošen krohot.
»Kako dobro vam zna uganiti ta nepridiprav!« se je oglasil neki gledalec med hrupnim kroholnnjem.	. . . ,,
Andrejček prav zares ni bil med tistimi, kt se niso na glas zabavali spričo te malo okusne opazke; smejal se je na vsa usla in kazal dve vrsti lepih prebelili zob.
Pastirček pn se ni smel nasmejali do konca.
Kakor vsaka upoštevanja vredna predstava, bodisi da je uprizorjena na javnem trgu ali pa kje drugod, je moral tudi le-ta priti do torke, ki jo navadno imenuiemo »kritični trenutek«, to je rrenulek, ko je treba plačali.
»Zabavali ste se ob mojih vajah.« je torej spregovoril Medo. posluživSi se kajpada za to svojega gospodarja, »dobro sle se zabavali, kaj ne? No, zdaj pa sezile v žepe!«
In odpravivšt se znova na obhodnjo. Je Medo pomolil pred vsdkepa gledalca poveznjeno culi-balo, ki ie bila videli kakor posoda.
Kakor dež so jeli padati novtičl, vmes pa jo padel ludi kasen velik kovanec, kajtii v Istunl/.u so bogati Ijudie. Naš Andrejček bi bil sloni vse, samo da bi se bil izognil neznosnemu trenutku, kajli nili beliča ni imel v žepu.
In kako bi bil mogel kaj i»>oti? S.-,i Je šele pravkar poslal ves svoj borni zaslužek babici, M je živela nedaleč odtod, v slikoviti vasi I aspar-renu. Ubožec ni imel potem takem niti beliča, in Medo je medlem prišel ravno do njega in molil, pn še nekam trmasto, predeni svojo denarnico iz
oslovsko kože.	» ... „_ ,„.
Andreiček Iruleghi se Je sprva čutil na vso moč osramočenega, toda kmalu se jo obv adaI. pobočal iznova žival, ji pogledal v oči ,n vzkliknil
odkrilo:	».„,»„„
»Nimam denarn. dragi moj Medo,«
Rekel bi. da ie žival razumela tc besede, kaj-
" '""Tokrat jfn °se"pastirček bolj začudi, nego | kdaj koli: Medo ga je torej dobrohotno upošteval
,V kraljestvu os
Medtem ko čmrlji pospešujejo opraševanftf cvetov, ne vedo ose a cvetom kaj početi. Res lju« bijo sladkarije, med, sadje, sladko grozdje, to v«, kdor si ga je kdaj doma pri mizi ah na cesti pri« voščil, pa je imel takoj krog sebe neljubega gostaf to dobro vedo naše branjevke, ki morajo odganjati od sadnih zalog nadležne ose, toda kljub temu dal ljubijo ose sladkarije, se razumejo veliko bolje na! žuželke, kakor na rastlinsko hrano. Ose torej niso nikaki posredovalci opraševanja
Satovje os je po obliki podobno čebeljemu satovju, ker je šesterooglato, toda to je edina podobnost, kajti v vsem drugem se razlikuje sa-tovje teh živali. Medtem ko je čebelje satovje iz voska, je osje iz papirnate snovi Ose namreč gri« žejo s svojimi čeljustmi lesna vlakna, jih pomeša« jo s svojo lepljivo slino, ki na zraku naglo otrdi in napravijo tako papir. Osje satovje leži v nad« stropjih drugo na drugim in ticer tako, da so od' prtine obrnjene navzdol. Med posameznimi slojf pa stoje stebrički. Končno ima osje satovje Staniče na spodnji strani, dočim je zgornja brez njih.
Vsakdo dobro ve, da grade ose svoje satovje« ali gnezda kjerkoli. Najdemo jih pod okni, ob iz« ložbah, na lesenih in zidanih stenah hiš, ob žle« bovih, v lopah, skednjih, na podstrešjih in celo' pod zemljo. Tu vodi do osjih gnezd vhod, ki je velik ko' mišja luknja. Vsako gnezdo ima nekak zunanji ovoj in nekaj satovja, ki leži drugo nad drugim.
Dočim grade ose gnezda vedno na enak na« čin, je velikost gnezd različna. Včasih so majhna' kot otroška pest, pa velika kot buča. Prav tako je število prebivalcev različno; včasih je le nekaj sto, včasih pa tudi več tisoč os v enem gnezdu*
Podobno gnezdo ko ose grade sršeni, le da' je večje. Pri obojih so posamezna nadstropja pod« prta s stebrički.
Kraljestvo os obstoji prav tako kot kraljestvu čmrljev le eno leto; zato ne zbiiajo ne eni ne drugi zalog za zimo in, razen nekaj oplojenih samic, pogine v začetku zime ves osji rod. Prav, tako kakor pri čmrljih, ustanove te oplojene samice spomladi novo državo Ko jih zbudi prvo po« mladansko sonce iz zimskega spanja, prilezejo iz svojih prezimovališč in se spravijo na delo. Zgra-de namreč nekoliko satovja, v posamezne stanice pa polože po eno jajčece. Iz teh jajčec se razvi« jejo delavke, ki se zbero krog svoje kraljice-ma« tiče in ji pomagajo graditi večja gnezda, že zgra« jena pa povečavajo. Prav tako skrbe za nov za« rod delavk, samic in samcev.
Sele konec spomladi se razvijejo 6amice In samci. Ves ta rod pa, kakor smo rekli, v začetku zime pogine. Ostanejo le maloštevilne oplojene matice.
Kuggero Dombre.
1.
V trenutku, ko Je Andrejček Iruleghi, mali pastir bogatega kmeta Giainpaolija, stopil iz cerkve v Isturitzu, kjer je bil pri nedeljski maši, in je hotel ravno kreniti proti kmetiji Kamouteghi, jo zagledal sredi trga gručo ljudi.
Moški, ženske in otroci so se stiskali v krogu okoli nekega prizora, katerega pa dečko ni mogel razločiti, kajti njegov pogled nikakor ni mogel prodreti skozi steno gledalcev.
ste se ne molim, je bržkone kakšen kroš-njar.< je dejal sam pri sebi.
In obrnivSi se na levo, jo je hotel zaviti na crsln. ki drži vzdolž pokoiiališča v odprlo pokrajino.
Nenadoma pa se je ustavil ter prisluhnil: sprva jc zaslišal zvok cimbale, takoj zalem pa nekakšno močno brundanje, podobno tuljenju divje ž vali. Na mali 60 je radovednost prebudila v njeni.
»Ne.« je pomislil, »ni krošnjar, marveč kakšni komediant... kakšen krolilec medvedov bržkone... In jaz. ki ga še nikoli nisem videli Siei r pa ne slane nič, če grem gledat.. «
Vrnil se je. dospel do drugih vaščanov, se viinii mednje in so polagoma pririnil v prvo
Ji se Ijil motil.
*cki starec, nedvomno bolan, kakor je bilo sodili |io njegovem sliujšunem obrazu, jo ravno nekaj trobezljal v nekašnem neoznačljiveni jeziku.
Okoli svoje levico je imel ovit konec pasu, na katerega drugem koncu je bil privezan lep siv medved, ki jo z nagobčnikom in stoječ pokonci na zadnjih Sapah, pričakoval ukaza; z desnico pa Jo starec držal cimbalo.
ho jo nehal govorili, je zamahnil s cimbalo se potrkal z njo najprej po glavi, zalem po za pogojenem komolcu, pa še |m> kolenu, ki ga je med lom SVojiin početjem privzdigoval.
tolcin je začel spet marnjali v tistem tujem jeziku ter osrčevati svojega učenca:
'-/.daj, gospod Medo, bova pa pokazala najine arasiie z-iožnosti; kaj ne, dobri moj prijatelj?«
K,° io možakar govoril, jo medved Medo nepremično upiral pogled vanj in čakal kretnje ali nesene, ki naj bi mu bila povedala, katero svojih "J »o moral izvajati.
V »Vedo, sinko moj,« jo povzel komediant, »po-
lemu cenjenemu občinstvu, kako znaš plesali.*
fcivnl se |0 j.af,,|a zibali po ritmu cimbale na 'jojih kosmatih Sapah z neokretno ljubkostjo, ki ;; Ina za njeno pleme in jo tnali obiskovalci iooio&kii, vrlov tako dobro poznajo.
Andrejček, ki Se svoj živ dan ni bil videl podobnega prizora, se je zabaval da nič lega: '•> vso moč pozoren na izvajanje gospodu Medu ni ' '"'i malo veselja, da bi odšel odtod, "esnica je, da jo bil Medo zares imenitna
in je umel njegov govor. Čudovita živali Koliki na sreča, imeli tako razumnega medveda!
Potem takem se mu je inako storilo, ko si Je iznova utiral f>ot skozi vaščane, ki po 6e začeli razhajati, in jo je moral naglo ubirati po cesti proti Kamonteehiju.	i
(Nadaljevanje prihodnjič).
Stran 10.
• DOMOLJUB«, <1II«' -20 julija 1012-NX.
Stev.
Muha ie nevolina odfrčala. Repinček na se ie zadovoljen vrnil domov, prepričan, da s,, ze maščeval. Sodnik pa se ie na lastni ko/i prepričal, da Repinčck ni tako neumen, kakor ie videti.
in muhe
Praviio in pripoveduieio. da ie mati nekega dne poslala Repinčka na travnike, da nabere dišečih zeleniav za juho, ki io ie nameravala skuhati zvečer.
flepinček ie vzel bisago in ie navsezgodaj ziutrai odpravil na pot. Nebo ie bilo temno-modro in veliko zvezd ie še bleščalo na njem Luna pa se je pripravljala, da zaide.
Ileoinček ie zapustil glavno resto in ie nameril na gozdno stezo. Med veianii dreves se ie luna prikazovala in izginjala, kakor bi se igrala skrivalnice. Rcpinčku se ie lo čudno zdelo in nenavadno in vsakikr.it, ko ie zagledal luno. ie rekel: •Izgini, izgini'! In krt je izginila, ie rekel: •Prikaži se. prikaži se't Ta igra niu ie bila zelo všeč. zalo ie pričel teči. da se ie luna hitreje prikazovala in skrivala.
• Skrii se, prikaži se. .skrii se. prikaži se. skrii se, prikaži seli
Prav v tem času pa se je nedaleč odtod skrivalo v grmovju pet razbojnikov. Pravkar so delili plen. Ko so zaslišali glas: »Skrii se, prikaži se« so mislili, da so iiui orožniki za petami. Popustili so plen in bežali, kar so jim noge dale.
Repinčck ie videl može. kako so bežali. Ni vedel, da so zaradi n iega bežali. IS * I ie radoveden, zato se ie počasi plazil do njihovega skrivališča.
Tam ie Imel kii videti Kar vid mu ie ienialo in moral ie zamižali pred vso lo kra-Miln Na veliki preprogi so ležali kupi zlatih cekinov, briliantov. diiamontov in biserov: pravali resnični zaklad.
Repinčck si ie brisal oči, mežikal in samemu sebi ni mogel verjeli. Končno pa se je le prepričal, da leži pred uiiiii resnično bogastvo. Kar hilro je pripravil svojo bisago in pobasal vanjo ves ta božji dar in jo odkuril Pluli domu.
Sonce ie bilo med tem že visoko na nebu in II- močno pripekalo. Ilisaga ie bila z vsakim korakom težia. Itepinček se ie zalo usedel na breg majhnega potočka, da si poči je in kai malega sne.
Med u-w\ ie razmišljal:
Kai bom z vsem leni bogastvom? Kupil si luiiii zlalo obleko in drago kamenje. Poleni si liniii kupil Se palačo, ki bo lepša mimo kril-Jleve palače. Potem si bom kupil še konic, kočije .. velika poseslva ... in potem, in poleni. . .<
Skratka, bolel si je kupili vesoljni svet. 1'uko se ie zaveroval v svoje misli, da se ie sonce nagibalo že v ziilou. ko se ie zavedel. Urno je vzel zopet pot pod noge in spotoma večkrat počival, ker ie bila liisaga ležka.
Med tem pa ie doma mali skrbela zanj, ker ga ni bilo domov in ga je poznala, kakšne uganili. Po.fbil« »» je zdoma po dišeča zelišča.
odšel je. ko se ie koma i danilo, pa ga še ni od nikoder. Ze se ie v skrbeh napravijala. da ga gre iskat, ko ga ie zagledala na koncu poti. Veselo ie mahal s čepico s pavovim periem in korakal ves upognjen pod težko bisago.
•	Kie pa si bil, postopač? Zakaj mi delaš skrbi '<
■	Mati moia. zdai smo bogati, bogati.« ie vpil Repinček in se vsake pol ure enkrat prestopil.
•	Ne govori budalosti!«
»Pa ie le. kakor vam pravim, mati«
■	Da. da. saj bogati, vem. Toda pridi iest. gotovo si že lačen.«
•	Veste, luna mi ie poklonila to darilo. Pozdravil sem io vsakikrat. ko se ie prikazala in v zahvalo mi ie dala vse le drage kamne. Tudi vi se ji morate zahvaliti.«
Mati ga ie hotela spraviti v hišo in ie govorila:
•	Da. že. Ampak zdaj bodi priden in pridi že enkrat. Poleni se ii bova Sla skupaj zahvalit.«
Itila ie božia volja, da se ie Repinček »podtaknil na vežnem pragu. Ilisaga mu ie padla iz rok in del zaklada se ie zakotalil po tleh.
I boga žena ie videla zdai. da ie bilo vse res. kar ie Repinček govoril. Prestrašila se ie in ni vedela, kai bi počela. Urno ie zaprla vrata in s trepetajočim glasom vprašala:
•	Kie pa si dobil vse te dragocenosti? Govori. Repinček. govori!«
»Zakaj vas ie pa tako strah, mati?«
•	Kako. zakai me je strah? Ali ne vidiš, da so lo brilianti in to so biseri in ti novci so cekini?«
•	Da. prav zares.. In lepi so. lepi «
•Kie si lorei bil? Poslala s«in te. da na-trgaš zeleniadi za juho. Povei. kie si bil!«
Repinček ie sedaj na dolgo in široko pripovedoval Ko je končal, se ie mati oddahnila. Ni pa marala, da bi sinko povsod raztrešči, kai ie našel. Zato mu ie dala večerjo in ga poslala v posteljo. Tako ie oslala sama. da ie lahko skrila zaklad.
Ko se je Repinček zjutraj zbudil, mu je bila prva misel, da je vprašal:
•	Mali, li-,li dar božji, kam ste ga spravili?«
•	I'b « ie odgovorila mati. »lega li ne morem natančno povedali. Ko si odšel v posteljo, ie priletel roj muli. Vse so odnesle, prav vse in zdai niuiava ničesar, na prav ničesar.«
Repinček ie liil razočaran in pričel ie razmišljali. Kai takega ni pričakoval. Ves dan je nato mislil na roj muh. ki mu ie odnesel zaklad. Mislil je in mislil, kako hi se maščeval in sklenil je, da gre do sodnika, da mu izreče pravico.
In zares ie na določeni dan odšel na glavni Irg, kjer ie pod veliko lipo sedel sodnik in razsojal pravo.
Trg ie bil poln ljudi, ki so čakali, da pride nanje vrsta in mu lahko razlože svoje tožbe. Ko ie prišla vrsla na llepinčka. se ie približal prestolu in se globoko priklonil sodniku.
•	Tudi li hočeš pravico. Repinček? Kai pa se h ie primerilo?« ga ie vprašal sodnik, ki se je delal resnega, pa ie koma i zadrževal smeh.
»Nekaj hudega.«
»Toroi povej!«
Ljudje, ki so se dremali na trgu, so bili sprva radovedni, kai bo Repinček povedal. Pošepelavali so med seboj, nato pa umolknili. In med splošno tišino ie Repinček pripovedoval o svoji nezgodi iu zahteval, da sodnik sodi kar se da strogo po zakonu.
Sodnik ie poslušal in držal roko pred usli in ko je Repinček končal in ves besen rekel:
»Muhe so mi odnesle zaklad, hočem, da kaziiuieš muhe!« je sodnik odgovoril:
»Nai ti bo pravica. Dovolim ti, da jih prelepeš. kier koli jih vidiš.« Ni se več mogel premagovati in je izbruhnil v glasen smeh.
Toda sredi smeha je prenehal. Velika muha se lilII je usedla sredi lica in Repinček so ie takoj poslužil svoje pravice in je pripeljal sodniku na lice pošteno zaušnico.	'
Preliubn bntrn Metka! Kai neki si misliš, ker li toliko časa nisem odgovorila? Ce bi vse misli bile pisma, bi jih bila ti že zvrhan koš prejela, tako pa si morala do danes čakati... Tako je na tem svetu!
Praviš, da so otroci tiči. Povej no. h kateri skupini v prirodoslovni knjigi mene uri-šlevaš. Rom morala telo Tilko vprašati, ker je take stvari študirala in ker me pozna. Seveda pa dam glavno besedo tebi. Veš. kar prihodnji mesec io primahaj do nas. Slišala sem. da le ta mesec stric »šlibar« ne pusti na počitnice: in vendar sem mu tako lepo proseče pismo pisala. I.e povei mu, da sem huda in naj se spreobrne, če noče prebivati v peklenskem ognju
Koliko sem mislila nale in na vso »žlahtni, ko sem bila na božii poli pri nebeški Materi
—	a pisala ti nisem, ker si nisem upala s peresom (prav lepo čečkam) in bi morda ti ne znala brali.
Naši otroci so bili nekoliko bolni: nek • teri so imeli ošpice. Nanček ie prav dobro do- ' vršil razred in ga vsak dan vidim: veš. prav lepo pri sv. maši streže. Kar pridi, da ga tudi li vidiš, ko po naši farni cerkvi dostojanstveno stopal .loško ie imel oslovski kašelj m ie postal šc bolj drobau. Pa čemu ti vse to pravim: pridi jih raje sama pogledat. Ne pozabi. da te čakamo prav vsi, od lete Tilke pa do tvoje stare	Bojane.
1'reliuba liniana! Saj veš, da smo pri nas zadnje čase poslali zelo skopi s papirjem iu zato pisem naših malih ne priobčujenio več, vsa i v celoti ne. Pri tebi pa sem vendarle napravila izieino. Prvič zato. ker si mi tako zvesta. drugič pa zato. ker bi na tvoiem pismu rada našim malim pokazala, kako morajo svoji botri pravilno in zanimivo pisali. Upam. da se zaradi le pohvale .ie boš prevzela iu ne boš, kakršni so izvečine otroci, ki takoj odneha in, če jih enkrat pohvališ in potem moraš znova grajati. Prepričana sem. da le bom drugič lahko Se boli pohvalila. Prav nič pa li ni treba SiiraSevali, h kateri skupini tičev le prišteva « Slovenci poznamo samo eno vrslo tičev: lo so navihani ljudje. Vse druge vrste, o katerih govore prirodopisne knjige, so pa ptiči. »Slibarju« sem povedala, da si huda nanj, pa ne vem. če se bo spreobrnil. Veš, to ti ie zakrknjen grešnik. Seveda bi rada videla ministranta Nančka in suhega Jnškota in ves moj ostali drobiž, ki me čaka. Pa če me lic ho k i vam. jim ti povej, da jih prav lepo pozdravlja
—	botra Metka.
Uganke
i.
9 d 4 h 12 15 19 b 19 12 h 18 b, 4 b 12 č b 13 14 č 13 10 b 18 h 15 c 15 10 č. 10 č 19 18 d 12 8 c 12 8 o 3 c 19 7 14 č 1 c 3 c 19 13 10 b 12 19 18 d 12 d 18 č 19 18 d 12 č 17 č 12 b 4 c 10 d 1 f 4 č 17 e 9 c 11 12 h 10 č 20 č 18 10 8 e 12 8 8 e 9 14 b 17 e. 9 10 e 4 b 12
Mesto seginsnikov vstn«i samoglasnike, meslo S'evilk sogla^nke. Dob š kitico znane ponarodeie pesmi. ,
Stara krščanska navada veleva pri nas mrliče pokopavati. Krščanstvo je pokopavanje mrličev sprejelo od Judov, ki so trupla svojih rajnih tudi pokopavali. Tej zapovedi je ostal krščanski svet zvest do dandanes. Le, kadar so bile kake velike kužne bolezni ali kake velike nesreče, ko mrličev ni bilo mogoče vseh pokopati, so jih tu in tam tudi
sežigali.	.	.... ,.
Stari poganski narodi pa niso vsi svoph mrličev pokopavali, marveč so jih spravljali tudi dru-gnči, kakor so jim pač velevale krajevne in podnebje razmere ali pa vera. Pri spravljanju mrličev jt večkrat bilo tudi to odločilno, ali jc bil kdo bogat ali ne. Kaj pravi o tem zgodovina?
Ko dandanes znanstveniki izkopujejo v naših krajih predzgodovinske starine, nalete večkrat na grobove, kamor je bil položen mrlič, včasih pa tudi na posode s pepelom sežganega mrliča. Tako se takoj vidi, da so nekdanji prebivalci naših krajev, stari Kelti in Iliri, svoje rajne ali pokopavali ali pa sežigali. Sežiganje je bilo v navadi, zlasti med bogatimi sloji, medtem ko so revnejše ljudi tudi le pokopavali. Zlasti so sežigali svoje mrliče tisti stari poganski narodi, ki so prebivali v krajih, kjer je bilo dovolj lesa: na Grškem, v Italiji, v sedanji Franciji, pa tudi stari Slovani in Germani, ki so prebivali v gozdnatih pokrajinah, so svoje mrliče včasih sežigali. Stari Judie v Obljubljeni deželi pa svojih rajnih niso sežigali, marveč so jih pokopavali, čeprav je bilo v skalnatih krajih včasih to sila težavno opravilo. Kakor beremo v sv. pismu, so si premožnejši Judje dali v skalo vsekati svoj grob.
Drugače pa so svoje mrliče sptavljali stari Egipčani. Ti svojih mrličev niso sežigali, marveč tudi pokopavali, vendar tako, da so — vsaj bogatejši — njihova trupla skušali ohraniti in obvarovati trohnnbe. Zato so stari Egipčani svoje mrliče b.dzamirali ter tako povili, da so se v teku sto-Ictii in tisočletij kar posušili. Tako so nam ohranjene stare egiptske munije, ki so več tisoč let ležaie shranjene v velikanskih piramidah. Piramide so prav za prav orjaški nagrobni spomeniki starih egiptovskih kraljev. Kajpada ni vsak egipčanski mrlič bil deležen takega velikega spomenika, pač pa so druge shranjevali v skalnatih grobovih, ki so zdaj na debelo pokriti s puščavskim peskom Zlasti mnogo grobišč najdejo znanstveniki v skupnih skalnatih grobiščih v skalovju nad Nilovo dolino. Podobno so hranili svoje rajne tudi visoko izobraženi Indijanci v Mehiki, ko so tjakaj prišli prvi Evropejci. Pokopavanje, sežiganje in balzamiranje je glavna oblika, kako so od nekdaj ljudje svoje mrliče shranjevali. Kajpada so tudi razlike vmes.
Stari Parzi v južni Aziji, kjer je velika vročina, svoje mrliče kar preprosto spravijo s poli. Blizu vsake naselbine so si postavili visoke stolpe, ki jih imenujejo »stolpi smrtnega molka« Na tiste stolpe devljejo svoje mrliče in jih lam puste. V tistih krajih živi mnogo jastrebov, ki se hranijo z mrhovino. Zaradi tega so ti ptiči za zdravje teh krajev silno koristni, ker kakor kaka zdravstv aa policija pospravijo vse, kar bi utegnilo gniti in okužiti zrak. Tako se jastrebi tudi kar v jatah vržejo na mrliča, ki so ga svojci položili na vrh tistega
stolpa, ter ga požro.
y Pokrajinah vzhodne Sibirije nekateri rodovi svoje mrliče mečejo kar v gozdove ali v divje tundre, kjer jih pospravijo divje zveri. Zemlja je tam večkrat vse leto zamrznjena, zato je težko kopati grobove. Bolj enostavno se tistim preprostim div- | )im prebivalcem zdi, če mrliča pospravijo zveri. .
Da bi mrliče metali jastrebom ali volkovom, to I upira našemu čutu, ki nam je prirojen, da trupla ' Rvojih rajnih spoštujemo in spoštljivo z njimi ravnamo. To nas uči tudi krščanska vera. Ti ljudje pa mso kristjani. Vendar njihovo spravljanje, dasi je gnusno, še daleč ni tako strašno, kakor pa ga poznamo iz popisovanja pisatelja Sven Hedina, ki je hodil po Tibetu.
Tibet je čudna dežela, katero vladajo budistični menihi, ki se imenujejo lame. Na čelu te budistične meniške republike stoji glavni lama, ki ga imenujejo »dalaj-lama«, ki stolne v glavrtem mestu 1-hasa. Pravi verski poglavar teh menihov pa ni cnlaj-lama«, ki bolj skrbi za posvetne zadeve,
marveč »taši-lama«, ki načeluje 3700 budističnim menihom - lamom v velikanskem samostanu »Taši-Lhupo« pri kraju Sigatse. Njegov verski vpliv sega do vseh budhistov, ki prebivajo od puščav okoli Kaspiškega morja, skozi vso severno Azijo do bregov Rumenega morja v vzhodni Aziji, Ko je pred svetovno vojsko v Tibetu prebival švedski raziskovalec Sven Hedin, kakor sam piše, ga je sprejel tedanji »taši-lama«, ki je bil takrat star kakih 25 let. Bil je zelo bister in prijazen dečko. Razkazal mu je vse znamenitosti svojega samostana, zlasti pa pokopališče pri Gumpa-Sarpa, ki je majhna vasica južnozahodno od samostana Taši-Lhupo.
V	tej vasici, kakor piše Sven Hedin, prebiva kakih 50 Lagbov, kakor tamkaj imenujejo tiste, ki morajo razkosavati mrliče Prebivajo v sila revnih kočah ter spadajo v najbolj zaničevano kasto. Nihče se ne sme oženiti zunaj te kaste in nihče ne sme začeti drugega obrta kakor zgolj tega. ki ga je opravljal njegov oče, ded in praded. Nobeden izmed teh zaničevanih Lagbov nikoli ne sme stopiti na ozemlje, kjer je kaka verska zgradba.
Kadar koli umrie kak lama, njegovo truplo zavijejo v blago ter ga potem njegovi sorodniki na hrbtu odneso v vas Gumpa-Sarpa Tamkaj ga prevzamejo Lagbi ki mrliča najprej slečejo, nakar mu denejo vrv okoli vratu. Tisto vrv potem trdno pri-vežejo na močan kol. nakar začno mrliča vleči za noge. Vlečejo ga toliko časa, dokler truplo ni docela ravno stegnjeno. Razen Lgabov pri tem opravilu ne sme biti nihče drugi navzočen Dolžnost sorodnikov do rajnika se je nehata tisti hip, ko so ga prevzeli Lagbi.
Ko je truplo stegnjeno, ga spremo denejo iz kože ter meso poinečejo jastrebom. Ko so ostale same kosti, mu odrežejo glavo, nakar kosti stolčeio v posebnem možnarju v moko. Glavo odpro, iz nje vzamejo možgane, nakar še glavo zmeljejo v prah. Moko iz kosti pomešajo z možgani ter nato z rokami zgneteio nekake cmoke, ki jih pomečejo jastrebom Tako je njihovo delo opravljeno in mrlič spravljen.
Ce seveda sorodniki drugače žele, znajo Lagbi tudi drugače: na željo mrliča ne denejo iz kože, marveč mu odrežejo le glavo, nakar truplo ob hrbtenici z ostrim nožem razpolove v dve enaki polovici. Tako vsako polovico zase razsekljajo ter tiste koščke razmečejo jastrebom.
Oprostite nam, da smo lo popisali Iz tega je razvidno, kako daleč lahko gre človeška zabloda. Sven Hedin razlaga tak gnusni pokop takole: Tibet leži 3900 metrov visoko nad moljem. Ljudje tamkaj so sicer dobrodušni in ne zlobni. Lesa in premoga nimajo, kar vse morajo na konjičih dona-šali s Kitajskega. Zato mrličev ne morejo seži-gati. Da bi mrliča pokopali v zemljo, ne marajo, ker imajo prazno vero, da se na grobovih zbirajo budi duhovi in strahovi. Balzamirati ne znajo. Sicer pa kot budisti človeškega telesa prav nič ne cenijo, nič več kakor kup blata na cesti. Vera iih sicel uči, da ima človek dušo, ki ji želijo večnega bla-ženstva, pri čemer pa jim za telo prav nič ni mar. Krščanskega spoštovanja do človeškega trupla ne razumejo in ga tudi razumeti ne morejo.
Ti siromaki ne vedo, da je človek ustvarjen po božji podobi, da je človeško telo posoda človekove neumrlljive duše in da bo tudi posoda pri pravičnih po zadnji sodbi na vse veke poveličana.
Mravlje umorile otroka
V	posameznih južnoameriških državah je prava nadloga tamošnjega prebivalstva neka gozdna vrsta mravelj, ki povsod povzroča veliko škodo ler je nevarna celo ljudem. Argentinsko časopisje v zadnjem času poroča, da so gozdne mravlje napadle v pokrajini San Juan neko kmečko hiso. Mravlje so vdrle v spalnico in se najprej spravile na dveletnega otroka, ki jc spal v postelji. Na otroški krik je prihitela v sobo njegova mati, toda že prepozno - mravlje so bile medlem otroka že zadušile ter so pričele žreli njegovo telesce Mravlje so prihajale v hišo v vedno večjih rojih ter so sosedje iz napadene hiše komaj rešili nesrečno mater.
rožah je zdravle a-z
Komu ni znana najbolj cenjena zdravilna zel — iajbelj, kadulja — 6alvia officinalis. Pri nas jo gojimo le po vrtovih, ker se njeni listi uporabljajo tudi v kuhinji. Liste žajblja nabiramo pred cvetenjem in jih posušimo, ne da bi jih zdrobili.
V zdravilstvu se kadulja največkrat rabi pri pljučnih boleznih in vedno z najboljšim učinlibm. Posebno se priporoča kot izborno 6redstvo proti nočnemu potenju in proti potenju pri pljučnih boleznih. V teh primerih pijemo dve skodelici mrzlega kaduljinega čaja, in sicer zvečer in zjutraj (8gr listja na četrt litra vode).
Na vinu kuhana kadulja zdravi ledvice in jetra. Pri trdovratnem kašlju in katarju pijemo žajbelj z najboljšim uspehom. Tudi drisko, za6liženost pljuč in želodca baje zdravi.
Zunanje. Vroč čaj grgramo pri vnetju mandljev, grla. ust in vratu. Pomaga tudi pri gnojenju v ustih in v grlu, škorbutu, omehčanju dlesni in pri odvišni 6lini. Z mrzlim čajem si peremo stare gnojne tvore in rane, ki se kmalu očistijo in zacelijo.
Ob potih, njivah, po travnikih in po neobdelanem svetu raste potrošnik, cikorija, jedrilo, popotnik, mar — cichorium inhjbus. Kastlina je splošno znana, saj prav sedaj razveseljuje človeka s svojim krasnim modrini cvetjem. V domačem zdravilstvu rabimo in nabiramo lisle, cvete in korenino.
Iz stebel in cvelov skuhamo čaj (15 gr na pol litra vode), ki ga pijemo pomalem ves dan. Ta čaj zdravi in vzbuja tek, čisti jetra, vranico in ledvice, izloči preobilico žolča in žene na vodo. Nekateri zdravniki priporočajo ta čaj tudi pri hi-pohondričnih osebah in pri histeriji. Vendar se moramo z njim zdraviti vsaj teden dni. Na isti način zdravimo tudi le bolezni 6 čajem potrošnikove korenine (15 gr korenine kuhamo v pol litra vode 15 minut).
Mlečni sok korenine jemljemo kot dobro zdravilo proti šibki prebavi, škorbutu in notranjemu gnojenju. Seveda ga moramo jemati zelo previdno in po zdravnikovem navodilu. Navadno zadostuje dnevno 20—80 gr po žličkah. Mlečni sok čisli tudi kri in jetra. Pomana pri vodenici, t reši j i k i, hijio-bondriji in melanholiji.
Obara iz 20 gr korenine na pol litra vode pomaga pri prsnih in pljučnih boleznih. Sam cvet pa rabimo za natiranje pri zaostali rasti udov (pri alroliji).
Na splošno žene potrošnikov čaj močno na vodo in pospešuje potenje, tek in izločanje seča. Tudi čisli kri in zdravi jetra ter želodec. Nekateri ga priporočajo pri katarju prebavil in dihal, zlati žili, zlatenici in čirih v želodcu.
Zunanje rabimo kuhani potrošnik za obklnil-ke pri rdečici, vnetih ranah in čilih.
Splošno znana in v ljudski medicini zelo priljubljena zdravilna rastlina je pelin — artemiria absintrium. Raste sicer divje po suhih skalnih pobočjih, vendar je za domačo uporabo sadimo in goiimo doma. Za zdravljenje nabiramo liste ali rastlino tik pred cvetenjem, jo povežemo v šopke in posušimo v senci in na zraku.
Pelin je močno, grenko, okrepčujoče in obenem lahko dražeče sredstvo, ki deluje posebno na trebušno drobovje. Pelin pa ie zaradi strupene snovi — thujola — ki jih vsebuje tudi nevaren našemu organizmu in ga moramo zaradi tega le v manjši količini in v večjih presledkih jemati. Nekateri namakajo pelin v špirit, ali v vino. da dobe tako obsint. Ta je sicer zdravilen, vendar če se ga navadimo in ga pijemo pogostoma brez potrebe lahko postanemo božjastni. Tudi vrtoglavica, glavobol, krči in omedlevica so znaki zastrupljenja s pelinom. Torej bodimo previdni!
Notranje pijemo čaj (10 gr na četrt litra vode) za okrepitev želodca, pospeševanje teka in olaj* ševanje prebave. Caj jemljemo po žlicah in sicer vsaki dve uri po 1 polno žlico. Pelinov čaj pa nam tudi čisti kri, zapira drisko, olajšuje koliko in zdravi bolezni jeter. Odpravlja pa tuidi preobile kisline, ki se nabirajo zaradi napačne prehrane v našem telesu. V ljudski in znanstveni medicini priporočajo pelinov čaj še pri sledečih boleznih: pri zlatenci, bramorjih in škorbutu, kjer deluje hitro in učinkovito in pri trešliiki, boleči in neredni menstruaciji (mesečni čišči), vodenici, protinu in akutnem revmatizmu.
Pri zlalenci priporoča župnik Kneipp, da se
Stran 12.
• DOMOLJUB«, dne 2!). julija IDI-'-XX.
Slov. 31,
skuha s pelinom še nekaj brinjevih jagod in nekoliko preslice. da ima čaj večji učinek.
Pri slabem želodcu, koliki, krčevitem bluva-nju in pri glistah jemljemo vsako uro eno polno čajno žličko pelinovega čaja. Pri bledičnosti pa 3 krat na dan po 2 žlici.
Namesto čaja pa lahko jemljemo tudi pelinov prašek, ki ga pripravimo na ta način, da zdrobimo posušeno pelinovo rastlino in presejemo skozi lino sito. Pelinov prašek hranimo v steklenici s širokim vratom, na suhem in temnem kraju. Na dan smemo vzeti le 4 noževe konice (2 krat po dve noževi konici).
• Pelinova tinktura, ki jo jemljemo večkrat na dan po 20—40 kapljic, učinkuje kot dobro sredstvo za okrepitev želodca, proti pomanjkanju teka in proti želodčnim krčem Isti učinek ima tudi pelinov ekstrakt ali izvleček.
Pelinovo vino je plošno znano zdravilo za slab želodec, napenjanju, slabi prebavi, vodenici, zaostali mesečni čišči, škorbutu, protinu in proti glistam. Pelinovo vino pijemo po žlicah, kakor čaj (2 krat po 3 žlice).
Sok sveže rastline (20—25 kapljic na dan) jemljemo pri slabosti trebušnih organov, proti slabi krvi in škorbutu, Zdravljenje s svežim sokom pa naj ne traja delj kot 10 dni.
Pelinovo olje, ki ima temnorjavo, zeleno ali modrikasto barvo, jemljemo na sladkorju po 2 do 3 kapljice in sicer pri histeriji in proti krčem vsled kolike.
Zunanie se pelin bolj malo uporablja, največ le za umivanje bolnih oči, a mora to zdravljenje nadzorovati le zdravnik. Baje ozdravi pelinova para tudi naglušenost.
•
Pelinova tinktura: Nareži na drobno pelin in ga daj v večji kozarec ter zalij z dobrim žganjem ali s špiritom (3 dele špirita in 1 del vode). To pusti teden dni. a večkrat pretresi vsebino, nato previdno odlij in precedi, tinkturo pi shrani v dobro zamašeni steklenici na suhem in temnem kraju.
Pelinov ekstrakt: Narežimo dva dela pelina in ga polijemo z mešanico 2 delov alkohola in 1 delom vode. Vse pustimo na toplem 24 ur, nato odlijemo in ostanek zelišča zopet zalijemo z 1 delom špirita in 3 deli vode. Cez 24 ur zopet odlijemo in skuhamo obe tekočini tako dolgo, da postaneta gosti. Izvleček hranimo v dobro zaprti steklenici.
Pravni nasveti
Darovana hranilna knjižica. S. C.. O. Sorodnik, ki je že v letih, vam ie podaril hranilno knjižico. Vprašate, ali bo daritev veljala, če bi se primerilo, da darovalci i kmalu umre? — O.c vam ie sorodnik knjižico izročil v last, ie ista postala vaša in je daritev v vsakem primeru vel iavna.
Plačevanje obrokov kmečkena dolpa. F.. I. Predpisi o zaščiti kmetskih dolžnikov po razpadu Jugoslavije niso bili spremenieni. Dolžni sle zalo redno plačevati obroke Privilegirani agrarni banki. Drugače vas lahko zadeneio vse nepriielne posledice, ki jih predvideva dotična uredba. Za prodaio dela zemljišča ni ovire, če ie na zemljišču vkniižcna banka. Za prenos bo seveda potrebno bankino dovoljenje. Tako dovoljenje vam bo banka gotovo dala. ako boste kupnino ali vsa i del kupnine izročili banki za kritje dolga. Poleg odobritve banke si pa boste morali izposlovati tudi odobritev Visokega komisarja. Brez le odobritve pogodba ni veljavna.
Mali oglasnik	
Pristojbina ia male oglate te platoje naprej,	
Smrekovo čreslo lepo, zdravo suho In Ježlce kupi vsako količino unnjorna LavrIS J„ St. Vid pri Stični, Muhljnna •	Krava s teličkom, naprodaj. Šmartno ob Savi 84.
	Oglašuj v Domoljubo-vem malem oglasniku i
Citaj in širi »Domoljuba«!
ZA FANTE OD FARE
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA
..........................................................................................
V	prvem času študij je predla Tomažu precej trda. Učiti se je moral vseh vrst športov, tudi takih, katerih v življenju še videl pi. Za ušesi se je pra 'tal, ko je zvedel, kaj vse si mora oskrbeti. Kar 7 parov čevljev so zahtevali od novopečenih dijakov telovadbe in športa: z bodicami okovane za teke in skoke na prostem, lahke za telovadbo na orodju, bele za tenis, mehke za boks, gojze-rice za smučanje, z okroglimi koščki podplatov okovane za nogomet in gumijaste za lahko atletiko v dvorani. Razen vseh vrst čevljev je bilo treba kupiti še lopar za tenis, palico za hokej, drsalke, smuči in toplo volneno obleko za zimske vaje na prostem. Tomaž ni bil skopuh. Vse si je omislil, smuči pa take, da so jih poželjivo gledali tudi stari izkušeni smučarji. Izbral je najboljše, trpežne prožne, iz treh vrst lesa sestavljene.
V	začetku decembra si je prvič nataknil boksarske rokavice. Živahno mu je utripalo srce, ko mu je profesor odredil nasprotnika, s katerim se bo boril. Premeril je Bolgara Jordanova od nog do glave in komaj čakal, da bo udaril gong. Ni se bal udarcev, le to ga je skrbelo, da jih ne bi mogel vrniti. 2e v prvi sekundi je izprožil svojo desnico tako krepko, da je odrinil tovariša, ki se je komaj ujel med vrvmi. »Tomaž, to ni tekma, udarjajte bolj za vajo kot za res!« ga je krotil profesor. Pičli dve minuti je trajala prva borba v ringu in Tomaž je dobil po obrazu prve boksarske kokarde. Pri jasnem dnevu je videl žareče zvezde, nič boljše pa se ni godilo njegovemu tovarišu. »Dober par,« ju je pohvalil učitelj.
Zvečer je pisal Tomaž v svoj dnevnik takole: »Okusil sem novo vrsto športa — boks. Kar je glavno, prav nič se nisem bal tovariša, če tudi je bil postavnejši. Za mevže in strahopetce se mi zdi boks pravo zdravilo. Dobro se ga bom moral navaditi, da bom lahko učil tudi naše fante. Za moškega ni nič gršega od mehkužnosti in občutljivosti; vsak telovadec naj bi se utrjeval tudi z boksom! Slišal sem pripovedovati, da je boks surov in krvoločen šport. Surov bi bil, če bi se dva borila iz sovraštva ali pa za denarno nagrado. Ce pa se borita le za to, da bi se utrdila in da bi se znala braniti n. pr. proti pijanemu nasilnežu, se mi zdi to prav in potrebno. Kakor ni »surovo«, če padeš s češnje in se udariš, tako tudi ni greh, če si pri boksu premalo pozoren in te zadene tovariševa rokavica.«
Poslopje visoke šole za telesno vzgojo je stalo ob velikem stadionu, katerega so zgradili za olimpijske igre 1. 1916. Sredi obširne gmajne, na kateri so uspevala samo visoko štrleča borova drevesa, so postavili bogat stadion, v katerem je bilo prostora za 60.000 gledalcev. Tam je bil tudi 100 m dolg plavalni bazen, zraven pa dolgo in nizko šolsko poslopje. Tu so bile predavalnice, dvorane za telovadbo, boks, sabljanje, rokoborbo, jiu-jitsu in masažo, laboratoriji, zdravniški in upravni prostori in podobno. Vsega tega pa ne bo nikdo več videl. Vse so porušili do tal in zravnali z zemljo, na istem prostoru pa so zgradili 1. 1934. velikansko državno športno polje z novim olimpijskim stadionom in novo akademijo za telesno vzgojo. Pred svetovno vojno so gradili zastortj, zakaj olimpijada je zaradi vojne vihre odpadla; pač pa se je vršila 20 let pozneje, 1. 1936.
Od dijaškega doma do šole je bilo pičle pol ure hoda. Sama ravnina, sama nerodovitna mivka, grmičevje in skupine kot smreke visokih borov. Tu ste srečevali samo študente telovadbe in športa. V lahkih delavnih oblekah in s telovadnimi čevlji na nogah so hiteli zdaj k vajam, zdaj k predavanjem. Krog stadiona takrat še ni bilo cest, pač pa mehke steze, ki vabijo k teku. Tu se je Tomaž skoraj odvadil hoditi. Ce je čutil količkaj odvišnih moči v nogah, se je uril zdaj v hitrem, zdaj v počasnem teku. Hoja je za starce in bolnike,. za mlade ljudi pa, ki bi naj bili glasniki zdravja in naravnosti, športa in dela, se spodobi da hitijo kakor srne v gozdu in ptice pod nebom. Tako so se fantje izurili v teku, da so se lahko tudi v diru mirno pogovarjali in debatirali.
Kadar se je znašel Tomaž sam na poti, je začel glasno govorili. Med samimi tujci je pogre' šal prijazne domače govorice. Vživel se je v do-
mače razmere, v duhu je imel pred seboj poslu-šalce, katerim je govoril, kakor da bi bil tara v Ljudskem domu na telovadnem tečaju. Ves se je posvetil šoli, premišljevanju in snovanju novih načrtov. V knjigah, ki jih je bral in predavateljih ki jih je poslušal, ni gledal lijaka, ki vliva v glavo tujo učenost, pač pa nekaj, kar širi strokovno obzorje in daje novih pobud.
Precejšen del predavanj se je vršil tudi v središču mesta, kjer ima univerza svoje institute. Krog stadiona so živeli študentje kakor kmetje na deželi, v mesto pa so se odpravljali kakor k maši. Prav polagoma je širil Tomaž svoje obzorje po štiri milijonskem morju hiš. Od začetka ga je vsaka novotarija ustavljala in zanimala. Na kolodvorih podzemske železnice je odkril posrečene avtomate, v katerih lahko kupiš precej vse, česar potrebuješ mimogrede. Tu si videl automate za časo- ^ pise, zabavne knjige, za cigarete, sadje, obložene žemljice in sladkarije. Poskrbljeno je bilo tudi za nežni svet: ženska, ki bi rada dišala, je vrgla v špranjo 10 plenigov, na kar se je oddolžil automat s te ali one vrste parfema ...
Vlak podzemske železnice, ki se je pred odhodom automatično zapiral, je drvel zdaj nekje globoko pod zemljo in pod vodami, zdaj spet visoko nad ulicami. Berlinski meščani, ki so se i» leta in leta vozili, so porabili čas za čitanje časopisov, Tomaž pa jc budno motril okolico: pod zemljo in pod vodami, pri dnevni svetlobi pa drve-nje na ulicah, stavbe, tekoče reklamne napise, velikanske slike, ki so vabile k filmskim premije-ram in ladje, ki so plule po globokih berlinskih kanalih. Precej časa je poteklo, preden je toliko razgrnil zaveso tega velikega mesta, da je čutil njegov utrip kot nekaj vsakdanjega.
Kraljica je naredila prvo lasuljo
Sveti Ludvik, francoski kruli, ie zaščitnik vseh lusularjev. Ta čast p:i prihaja od tegale dogodka v njegovem življenju: Ko jc kralj Ludvik Sveti vodil G. križarsko vojsko'v Sveto deželo (1248—l'-J54). je v severni Afriki hudo obolel. Ta huda bolezen ie povzročila, da je mladi kralj izgubil vse lase ter se ie vrnil v domovino docela plešast. Takrat pa liudie "«• niso poznali umetnih lasulj. Toda njegova ljubeča kraljica liiuuka Kastiliska ni mogla gledali svojega plešastega sina. Zalo je prosila vsakega dvorjana, ki je imel lase, podobne sinovim, nai ii daruje nekaj Ins. Iz teli las ie kraljica liiuuka suma spletla na suknjeno podlago sululio ler jo podarila sinu. Ta lasulja sicer ni bila še kdo ve kako popolna, vendar lasulja jc bila. Tako je kraljica naredila prvo lasulio — iz ljubezni do sina.
Ženske nosijo brado
Ženske, ki nosijo brado, so čisto vsakdanja prikazen v francoskem okrožju Loire-et-Ciaronne. Tam nosi vsaka deseta Francozinja brado. V odstotek bradatih Francozinj pa seveda niso všteta liste ženske, ki si nadležne kocino odstranjujejo z britjem in raznimi kosmetičnimi sredstvi. Teh žensk je pa seveda zelo malo, ker so oslale zastopnice nežnega spola na svoje brade ponosna in jih nosijo kakor možje. V glavnem mestu okrožja, v Argenu, srečaš na ulici mlada, brhka dekleta, katerim pod nosom in na bradi poganja nežen puli, kakor našim četrto- ali petoJolrem, vse starejše pa nosijo že bujne, močno razraščono brade, ki jih tudi marljivo negujejo. Francoska akademija, ki je ta pojav znanstveno raziskoval«, je ugotovila, da so bradate ženske zelo podvrženo sladkorni bolezni.
Na Danskem dozorela prava kava
V Kodanjskem botaničnem vrlu so pred kratkim predelali majhno količino — prave kavel Mnogo je bilo treba truda in prizadevanj s to tropsko rastlino, da je končno sad na njej 1® dozorel. Po poročilu iz Kodanja, tega pridelka seveda ni dovolj za vse, vendar pa vsaj toliko, da ga bodo lahko nekaj dali dvoru v uporabo, kar ga bo pa ostalo, bodo razdelili med ostalo botanično vrtove, da bodo tudi oni z njiin poskusili svojo srečo.
»Domoljub« stane 24 lir za celo leio, za inozemstvo 50 lir. - Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inserate m reklamacije pa u p r a v a »Domoljuba«. - Oglasi se zaračunajo po posebnem c-niku. — Telefon uredništva in uprave: št. 40-M-f,	Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. - Urednik; Jože Košiček. _ Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič.