Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 68 Maribor, pondeljek 24. marca 1930
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poitnam ta k. xav. v Ljubljeni It. 11.409 V*lj« masažno, prajamtan v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Urodn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarifu
Oglas« sprejema uidi oglasni oddelek Jutra" v L|ubl|anl, Prešernova ulica it. 4
Vprašanje likvidacije okrajnih zastopov
v	bivši mariborski oblasti še vedno ni rešeno, dasi je prenehalo njih poslovanje že z 31. dec. 1929 in je s tem dnem po zakonu postala banska uprava pravna naslednica tudi bivših okrajnih zastopov. Dejstvo pa, da so okrajni cestni odbori, ki so med tem časom nastali na navedenem teritoriju kot pomožni organi banske uprave za vzdrževanje in zgradbe njim v upravo neposredno poverjenih cest in objektov na njih, dobili od banske uprave zahtevo, da prevzamejo de! banskih dolgov bivših okrajnih zastopov, dokazuje., da vprašanje likvidacije bivših okrajnih zastopov tudi Pravno še ni razčiščeno in da banska “Prava tozadevno doslej še ni izdala poginoma jasnih navodil.
Že dne 27. jan. tl. se je vršila v Lju bljani pri banski upravi anketa načelnikov okr. cestnih odborov iz cele banovine. Na tej anketi so že delegati okr. cestnih odborov načeli vprašanje bivših okrajnih zastopov in izrekli željo, naj b se v zadevi sklicala še posebna anketa ,v Mariboru ali Celju, ker delegati cest nih odborov iz bivše ljubljanske oblasti na vprašanju niso bili interesirani, Banska uprava je zato za včeraj 23. tm sklicala v Celju anketo gerentov bivših okr. zastopov in delegatov novih okr. cestnih odborov. Ankete se je udeležilo 36 zastopnikov okr. cestnih odborov ter dva delegata banske uprave.
Razprava na anketi, katero je vodi načelnik okr. cestnega odbora celjskega g. Mihelčič, je jasno pokazala, kako v meglo je še zavita pravna stran likvidacije bivših okrajnih zastopov zlasti glede prevzema njihovih aktiv in pa siv. Dočim so eni povdarjali, da je banska uprava kot pravna naslednica dolžna prevzeti tudi vsa aktiva in pasiva bivših okrajnih zastopov, so zopet drug naglašali, da zahteva banska uprava oc okr. cestnih odborov, da prevzamejo del idolgov bivših okrajnih zastopov, med katerimi so tudi posojila, ki niso bila najeta za ceste. Načelo se je v zvezi * tem vprašanje, ali so novi okrajni cestni odbori res samo posvetovalni in Pomožni organi bana brez vsakih pravic pa so samolastne pravne osebe? Ali lahko v tej lastnosti sami nastavljajo osobje — ali pa bo vse te posle tudi za krajne cestne odbore vršila banska **t>rava? In kaj je s penzijonlsti bivših
r^Mnih zastopov? Kdo jih naj prevzame?
delegati okrajnih cestnih odborov od-™s*io bivSih okrajnih zastopov so priča-. Vali, da bo banska uprava, ki je an*
.et? sklicala, poslala oa njo tudi ljudi, K1 »odo dali delegatom točna pojasnila »n navodila. Žal pa ni bilo tako, na an-£ 1 Je zastopnik banske uprave na sa-flevne pozive izjavil, da nima nobenega
ge ga mandata nego samo nalogo, da Vnesti poroča banski upravi. Kraljev-®ku banska uprava bi pač bila morala jKvar temeljiteje pripraviti in poslati na anketo delegata s točnimi navodili ffle-jne^ tehnične in pravne strani končne likvidacije bivših okrajnih zastopov.
Tako so si delegati pač sami pomagali, kakor so znali in mogli, preko Scile in Karibde tega vprašanja. Po obširni debati so storili sklepe, ki kažejo globoko umevanje resničnih potreb in položaja. Država dolguje bivšim okrajnim zastopom od 1. 1922 do 1927 vse doklade, ki jih je pobirala za okrajne zastope, pa jih istim ni Izplačevala odnosno samo
v mali izmeri. Ta dolg znaša krog 25 milijonov Din, izplačanih je doslej samo krog 5 milijonov Din. Ker država teh doklad okrajnim zastopom ni izplačala, so se morali okrajni zastopi za kritje cestno-vzdrževalnih stroškov zadolžiti. Delegati okrajnih cestnih odborov so zato včeraj v Celju sklenili:
Da prevzamejo aktiva in posiva bivših okrajnih zastopov, ako jim država izplača te zaostale državne prispevke z obrestmi vred, in sicer, v kolikor so dolgo
vi nastali radi cestno-vzdrževalnih stroškov. Tudi zaostale doklade za 1. 1929 naj se okrajnim cestnim odborom v celoti priznavajo in izplačajo.
Ako bi pa banska uprava ne jamčila za dolžne državne prispevke, naj izvede sama popolno likvidacijo bivših okrajnih zastopov, ker je tudi po zakonu k temu poklicana. Kjer bi pa lokalni interesi zahtevali drugačno rešitev, naj banska uprava uredi te slučaje na predlog pri stojnih cestnih odborov posamezno ; njimi, zlasti naj tudi prevzame vse ob veze bivših okr. zastopov napram obči nam.
Kr. banska uprava naj bi pa nujno ukre nila, da prevzamejo izven cestnih tudi vse ostale agende bivših okrajnih zastopov (kmetijske, veterinarske, zdravstvene, socijalno-skrbstvene in šolske) druge kompetentne korporacije, prehodno pa jih naj vrši kr. banska uprava. Likvida cija vseh poslov okr. zastopov in njih ■prenos na druge korporacije pa sta nujno potrebna, da bo mogoče redno poslovanje okrajnih cestnih odborov.
Beseda je Jasno izrečena, in na kr. banski upravi je sedaj, da ukrene po trebno v eni ali drugi smeri. Jasno je, da ne more zahtevati od okr. cestnih od borov kot svojih pomožnih organov žrtev za bivše okrajne zastope, ne da bi jim obenem zagarantirala izplačilo vseh zneskov, ki jih država bivšim okrajnim zastopom dolguje. To žalostno poglavje mora sploh končno biti presekano in za deva vsestransko zadovoljivo rešena.
Kmetljsko-nadaljevalna šola v Št. lij« v Sl. Gor.
V nedeljo 30. tm. bo v St. liju zaklju ček kmetijsko-nadaljevalne šole, katero obiskuje lepo število kmečkih fantov, dasi bi jih lahko še več. Zaključek šole bo zelo slovesen. Šolo je vodil g. učitelj Sardoč, ki že 10 let v obmejnem St. liju požrtvovalno in nesebično dela na narodnem kulturnem in gospodarskem polju. Zlasti vrlo vodi društvo »Obmejni Zvon« že celih 10 let in širi potom tamburic In petja našo lepo pesem ob naši meji. Še tako naprej!
Ustanovitev gasilnega društva v St. liju
v St gor.
V nedeljo 16. tm. se je v St. liju v restavraciji g. Baumana vršil sestanek, sklican od g. Baumana ml., glede i.sta-
novitve prepotrebnega gasilnega društva. Za gasilsko župo sta bila navzoča Kg. Kranjc in župni tajnik. Priglasilo se ® takoj nad 20 sodelujočih članov. Ustanovni občni zbor bo prvo nedeljo v aprilu. Novo Človekoljubno društvo je v St. liju potrebno iz kulturnih in družabnih ozirov. Združilo bo vse stanove, razvila se bo družabnost in prijateljstvo, tar nam je tu na meji nujno potrebno. Nezauipnost mora Izginiti, skupno delo
Stalin grobi na umik
IZVRŠILNI ODBOR KOMUNISTIČNE STRANKE ZNATNO OMILIL ODREDBE DIKTATORJA STALINA PROTI KMETOM.
BERLIN, 24. marca. Po poročilih iz Moskve je izdal osrednji izvršilni odbor komunistične stranke nova določila, kako naj se izvaja Stalinov odlok o postopanju napram kmečkemu življu. Predvsem se opozarjajo vsi sovjetski organi, da morajo svojo politiko proti kmetom kot pripadnikom bivšega ruskega naroda in proti onim konservativnim elementom, katerih še ni mogoče pridobiti za komunistične ideje, znatno omiliti. Centralni odbor komunistične stranke sicer tem elementom še vedno nepri-znava vseh političnih pravic in ji n odreka tako aktivno kakor tudi pasivno volilno pravico, vendar pa se bo njihovo preganjanje znatno zavrlo. DosedaJ so bili taki elementi že na najmanjšo ovadbo pregnani s svojega posestva in poslani v Sibirijo v pregnanstvo. Ta vrsta kazni je sedaj odpravljena, vendar pase oni, ki svoje kazni v Sibiriji še niso pre-
stali, še ne smejo vrniti domov. Nad 1*? let starim kmečkim sinovom, ki so že
1.	1927 dosegli svojo gospodarsko samostojnost, so priznane vse državljanske pravice in smejo torej voliti in biti tudi izvoljeni v sovjete.
RIGA, 24. marca. Kakor se poroča Iz Moskve, so se vršile pretekli teden po vsej Rusiji kot odgovor na zborovanje po zapadni Evropi proti verskemu preganjanju v Rusiji, velikanske protlmani-festacije. Na stotisoči ljudi je v velikih mestih manifestiralo za brezbožništvo In proti vmešavanju inozemstva v notranje ruske zadeve. Po uradnih poročilih je v Moskvi nad 750.000 prebivalcev protestiralo proti zapadno-evropskl verski propagandi, v Leningradu pa 500.000. Kakor se zatrjuje, ni izključeno, da bodo sovjeti na cerkveno propagando po Lv-ropi odgovorili z novim preganjanjem ver.
Rnamitska demonstracija v Parizu
PARIZ, 24. marca, Ko je predsednik Doumerque včeraj s primernim nagovoiom hotel izročiti novozgrajeni indokitajski dijaški dom svojemu namenu, je prišlo do viharnih demonstracij anamitskih študentov proti francoskemu gospodstvu v Indoki-ni. Pred dijaškim domom, ki ie bil zgrajen za sto oseb. je bilo aretiranih 15 dijakov. Ko se je neki anamit-ski študent hotel zahvaliti za plemenito gesto Francije, so ga njegovi tovariši opsovali z izdajalcem. Anamiti so viharno zahtevali od francoske vlade, naj izpusti 13 voditeljev ana-
mitskih upornikov, ki so jih francoske kolonijalne oblasti v Indokini obsodile na smrt. Demonstracije so napravile na ostalo občinstvo skrajno mučen vtis.
Strašna nesreča
BOLOGNA, 24. marca. V stanovanju železniškega kontrolorja Gallini-ja so odkrili strahovito nesrečo. Ker že dva dni ni bilo nikogar iz stanovanja, so včeraj šiloma udrli in našli v spalnici vso rodbino, obstoječo iz 4 oseb, mrtvo. Preiskava je dognala, da je postala rodbina žrtev svetilnega plina.
Akademija Izobraževalnega društva tr-govsko-obrtne mladine,
prirejena v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma povodom društvene petletnice, je pokazala, da živi naša trgovsko-obrtna mladina ne samo svojemu poklicu, ampak tudi vzornemu prosvetnemu delu samoizobrazbi, izpopolnjevanju. To nam kaže tudi slavnostni spis, ki so ga ob tej priliki izdali in prodajali. Društveni salonski orkester je pokazal, kako pridno je na delu v izpopolnjevanju, dramatični odsek pa nam je predočil nekaj dobro uspelih gledaliških nastopov. Trgovski pevski zbor je mladini pripomogel do uspeha z več lepimi pesmimi. Po sporedu je bila animirana zabava s plesom. Prireditev je obiskalo lepo število občinstva, zlasti iz trgovskih in obrtniških krogov, vendar pa smo marsikoga pogrešali.
Nova dvonadstropna hiša na kralja Petra trgu.
Zobozdravnik g. dr. Fran Stamol je kupil v soboto od g. Winklerja stavbeno parcelo v izmeri 700 m’ ob Državni cesti na Kralja Petra trgu nasproti Mariborskemu dvoru in bo na njej še tekom letošnjega leta dal zgraditi novo dvonadstropno hišo s stanovanji in^ trgovskimi lokali. Načrte za stavbo že izdeluje gradbeno podjetje gg. inž. Jelenec in Šlajmer.
Samomor berača v počehovskem gozdu.
Dne 20. tm. so našli ljudje 671etnega >erača Franca Laha viseti na drevesu. Ugotovljeno je bilo, da se je obesil istega dne. Prepeljali so ga na gobrežje.
Opozorilo lastnikom motornih voiii.
Vsi lastniki motornih vozil se opozarjajo, da od 1. aprila naprej ne bo smelo nobeno motorno vozilo več voziti s staro tablico. Zadnji službeni pregled vseh zamudnih motornih vozil se bo vršil v sre do 26. tm. ob pol 15. uri pred predstoj-ništvom mestne policije. Kasneje bodo morali zamudniki vlagati za pregled kol-kovane prošnje, mora pričeti!
Nov samomor.
Včeraj zjutraj se je na Betnavskl cesti v svojem stanovanju obesil 391etnl dimnikarski poslovodja vdove ^ gospe Auerjeve, Izidor Knifič. Bil ie že deli časa nekam zamišljen in deprimiran in že dvakrat poprej je poskušal samomor, vendar so ga obakrat še rešili. Tokrat je mogel zdravnik, ki Je bil poklican, ugotoviti samo še, da je smrt že nastopila. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Kaj je pokojnika gnalo v smrt, se prav ne ve. V vrstah svojih stanovskih tovarišev in pri strankah je bil ze-
lo	priljubljen. — Blag mu spomin
Sleparije na debelo
je vršil zadnji čas 301etni zasebni nameščenec Ivan G., doma nekje od Kozje* ga. Izvabljal je iz ljudi denar pod raznimi pretvezami, nakupoval les, ne da bi ga plačal, pa ga za gotovino naprej prodal, poneveril kot potnik tvrdki 2iWO Din itd. Ker se je teh grehov tekom časa precej nakupičllo, je bil aretiran m danes oddan sodišču.
Ob desetletnici razmejitve na Kozjaku
RAZMEJITVENA KOMISIJA PRIDE! — POTEGAVŠČINE. - USODEPOLN OBMEJNI INCIDENT. - »MAŠIN’CO VEN!« - ŽUPNIK IZGNAN. - MIREN
RAZVOJ.
rr.
Po nesrečnem koroškem plebiscitu je avstrijskim hujskačem ponovno zrastel greben. Vedeli so, da se problem razmejitve bliža svoji rešitvi. V Mariboru se je že spomladi sestala razmejitvena komisija, ki je imela nalog, da izvrši sklepe St. Germainske pogodbe. V Lučanah in Arvežu je završalo, graška »Schul-verein« in »Siidmark« sta vrgla zadnje rezerve v napad! Z letaki in osebno agitacijo so po Kozjaku raztrosili vest, da bo razmejitvena komisija na licu mesta vpošu 'ala želje obmejnih prebivalcev, zato se naj nikdo ne ustraši izraziti svojih pomislekov proti sedanji razmejitvi. Vsa občina je bila z letaki preplavljena. Glavni razpečevalec je po končanem delu ušel, še le več mesecev pozneje je padel orožnikom v roke; čeprav je bil posestnik, je raje zanemaril svojo kmetijo in živel z »dnevnicami avstrijskega Grenzkomissiona«, kakor se še danes izraža. Zvest pomagač mu je bil tudi nemški župnik, ki si je radi dekanijskih opravkov v Lučanah znal izposlovati obmejno prolaznico.
Več nevednih slovenskih občanov se je dalo zapeljati in tajno so se udeleževali tudi raznih sestankov onstran meje. Značilno za takratno razpoloženje je dejstvo, da so se na fingirani klic »Komisija pride!« — trumoma zbirali ljudje na meji. Orožništvo jih je moralo večkrat s silo razganjati in še le po večkratnih potegavščinah je zbiranje ponehalo. Prebivalstva sc je lotevalo že malodušje, ker — kljub avstrijskim obljubam — dolgo ni prišlo do končne odločitve na licu mesta.
V	teku VA letnega bivanja med obmejnim ljudstvom smo dobili jasen vpogled v razmerje, ki bi pri event. sporih prineslo odločitev: tri petine prebivalstva so bile indiferentne in bi se »vsled nesigurnosti« ne hotele eksponirati, dve petini pa sta bili v nasprotnem taboru. Torej še nekako ugodno razmerje, ki je dvigalo našo samozavest. To pa še tem bolj, ko smo dobili od generala Plivell-ča, predsednika jugoslovanske delegacije pri razmejitveni komisiji in od članov dr. L. Pitamica ter dr. Kovačiča že pozimi 1920/21 zanesljive vesti, da bo sedanja demarkacijska črta ostala kot razvodnica tudi državna meja. Spomladi 1921 se bo že pričelo zakoličenje in nato končno postavljanje mejnikov.
Tako se je tudi zgodilo! Občina je že meseca februarja 1. 1921 sprejela tozadevno uradno obvestilo s pozivom, da se 24. marca zberejo na meji vsi posestniki- v svrho kolavdacije zakoličenja. To obvestilo je prebivalstvo naravnost kon-sterniralo! Vsa akcija za priključitev občine k Avstriji je propadla! So pa našli v razglasu točko, ki predvideva >*majhne korekture na licu mesta«. Torej — vendar je možno še kaj spremeniti!
Omenjenega pomladanskega. dne pred devetimi leti je bilo na meji izredno živahno. Nasprotniki so spravili tja vse, kar leze in gre, dočim je skupina indiferentnih ostala doma, med temi tudi ves gerentski sosvet z gerentom. Naprosili so me kot obč. tajnika, da se udeležim komisije in so mi izročili polnomočje. Vse prošnje za soudeležbo celotnega odbora niso zalegle, vsak je bi! tega dne — zadržan. Na meji se je zbralo ob 9. uri že okrog 500 ljudi od obeh strani. Največ je bilo Avstrijcev, ki so glasno debatirali in še pred prihodom komisije protestirali, da se zakoličenje ne bo izvršilo tam ob — Dravi!
Komisija 2 naših in 2 avstrijskih geometrov-je ob asistenci orožništva prinesla že izdelan načrt zakoličenja in s pritegnitvijo zastopnikov občin je bila formalna stran dovršena. Prideljen delavec bi moral po navodilih geometrov zabijati količke tam, kjer bodo stali državni mejniki. Prva dva posestnika nista upala ničemur ugovarjati in zapičenih je bilo v daljavi 30 m že 6 kolov. Množica, ki je to početje mrmraje opazovala, je — kakor na povelje — vzrojila, posamezniki so pograbili zabite količke, jih izruva-
li	in zagnali daleč v bližnjo grapo. Masa je kar rjula od veselja. Člani komisi-
je niso mogli pomiriti razburjenega ljudstva, ki je izražalo ostre klice proti naši državi, našim orožnikom in proti navzočemu učitelju, »ki je občino prodal Srbom« ... Avstrijski geo/neter M. se je v splošnem kaosu samolastno povzpel do odločitve potom glasovanja! Del onih, ki žele pod Avstrijo, naj stopi na severno, ostali jugoslovenski del pa na južno stran demarkacijske črte. Prav hitro se je masa podvrgla temu pozivu, proti kateremu sta naša geometra odločno protestirala. Kot pooblaščenec občine sem se priključil temu protestu in nemški geometer je disciplinirano vrsto razpustil, pozivajoč ljudi, da mimo dopustijo uradni posel. Takrat pa smo zaslišali glasen nemški klic »Mašin’co ven!« In res je podivjana masa imela namen, s skrajno silo preprečiti zakoličenje, da se nismo umaknili: avstrijska geometra z orožnikoma v Arvež, naša geometra, orožnika in jaz pa v Dravsko dolino, odkoder smo o incidentu telefoni-čno obvestili razmejitveno komisijo v Mariboru in okrajno glavarstvo, ki je že prihodnji dan poslalo na lice mesta preiskovalno komisijo. Največji hujskači z naše strani so bili z župnikom^ na čelu odgnani v mariborske zapore. Župnik in trgovec sta bila nato kot državi nevarna elementa in inozemca izgnana, ostaii so pa bili kmalu izpuščeni, ker so dokazali, da so bili zapeljani.
Ta obmejni incident je ljudstvo končno iztreznil. Plenum mariborske razmejitvene komisije je par dni nato povabil vse občinske veljake na osebni razgovor v Dravsko dolino. Radi so se možakarji odzvali in bilo nas je okrog 30, ko smo lepega pomladnega jutra pri Sv. Ožbaltu ob Dravi čakali na visoke goste.. Prišli so vsi od stasitega generala Plive-liča do drobnega Japonca. V izredno prijaznem tonu sta general Plivelič in dr. L. Pitamic raztolmačila našim ljudem končne določitve razmejitve na Kozjaku in s tem so bila srca tega sicer dobrodušnega prebivalstva pridobljena.
Razmejitev se je nato izvršila popolnoma mirno brez incidentov, narodna zavest se je polagoma začela probujati, pričel se je miren razvoj slovenske šole in občine.	(Nadaljev. sledi.)
mariborsko gledališče
Pondeljek, 24. marca. Zaprto.
Torek, 25. marca ob 15. uri »Lepa pustolovščina«. Znižane dramske cene. Kuponi. Zadnjič. — Ob 20. uri »Netopir«. Kuponi. Gostovanje gdč. Tončke Šuštarjeve.
Celjsko gledališče.
Sreda, 26. marca ob 20. uri »Sneg«. Gostovanje Mariborčanov.
Praznik v ntarib. gledališču. Na Marijin praznik 25. tm. se vprizori na izrecno željo zunanjih posetnikov gledališča še enkrat izvrstna francoska komedija »Lepa pustolovščina« pri znižanih cenah. Zadnjič. Ob 20. uri pa se vprizori klasična Straussova opereta »Netopir«. Gostuje kot sobarica Adela bivša članica marib. opere gdč. Tončka Šuštarjeva.
»Rlgoletto« na marib. odru. Ena najbolj popularnih in priljubljenih Verdijevih oper »Rigoletto« doživi svojo letošnjo premijero na marib. odru v soboto, 29. tm. V vlogi Gilde gostuje slavna ko-loraturna pevka, bivša primadona zagrebške opere, sedaj primadona v Gradcu, gospa Tinka Vesel-Polla, ki je ena najboljših koloraturnih pevk daleč naokoli. Rezervirajte vstopnice!
K današnjemu koncertu.
Ker se je v poslednjem času prijavilo mnogo zunanjih posetnikov, ki pridejo v Maribor s popoldanskimi vlaki, bo koncertna večerna blagajna poslovala že od 19.30 naprej, da si bodo lahko vsi še pravočasno preskrbeli vstopnice. Iz Ormoža n. pr. je prijavljenih kar 30 oseb, mnogo pa tudi iz drugih, celo zelo oddaljenih krajev. Koncert prične točno ob 20. uri. Prepozno prihajanje na koncert moti ne samo že navzoče poslušalce, ampak tudi izvajajoče.
Aeroklub „Naša krila" polaga račune
Včeraj dopoldne se je v lovski sobi hotela Orel vršil letni občni zbor mestnega odbora »Naših kril« v Mariboru, ki vrši obenem funkcije oblastnega odbora za mariborsko okrožje. Udeležili so se ga izven odbora tudi zastopniki civilnih in vojaške oblasti ter delegati mestnega odbora »Naših kril« v Celju.
Predsednik, gimn. ravnatelj dr. Tominšek je uvodoma pozval navzoče, da so zaklicali trikratni živio najvišjemu vodji vseh kulturnih akcij v državi, kralju Aleksandru, nakar je bil sprejet predlog, da se odpošljejo pozdravne brzojavke predsedniku vseh aeroklubov princu Pavlu, poveljniku zrakoplovbe generalu Stanojeviču in voditelju civilne avijaci-je ravnatelju Sondermayerju. Toplo/ je predsednik pozdravil še župana g. dr. Juvana kot zastopnika mestne občine mariborske, ki z velikim razumevanjem podpira delovanje in stremljenja »Naših kril«. Končno se je z iskrenimi besedami spomnil prvega pokretnika letalskega gibanja v Mariboru, prvega klubovega tajnika g. dr. Šestana, ki je dne 17. nov. padel kot mučenik in žrtev letaiskih stremljenj, obenem pa pilota Mullerja, ki je z njim vred tragično preminul. Zborovalci so vstali s sedežev in jima s triminutnim molkom izkazali posmrtno počaščenje.
Poročilo o delovanju v minulem letu je v markantnih potezah pokazalo klu-bovo delo. Bilo je leto težav, ovir in nesreč, pa tudi delnih uspehov. Da propagira avijacijo, je poleg manjših letalskih prireditev klub dne 3. nov. priredil velik miting, ki je vkljub skrajno slabega vremena moralno sicer zelo dobro uspel, ne pa tudi materijalno. V svrho popularizacije letalstva je odbor tudi delal na to, da smo dobili v Maribor troje zasebnih letal: gg. Moravca in inž. Knopfa ter tvrdke Zlatorog. V provizornem hangarju na Teznu, ki ga je klub dal zgraditi za krog 90.000 Din in ki je bil 17. jan. t. 1. otvorjen in blagoslovljen, imajo svoje zavetišče tudi tuja letala, ki tu pristanejo. Največ skrbi pa je zadalo odboru vprašanje aerodroma. Najprimernejši prostor bi bil vojaško vežbališče na Teznu in klub je delal na tem, da kupi za vežbališče v zameno drugo primerno zemljišče. Toda vojaška oblast je po dolgem oklevanju odklonila zamenjavo, in trebalo je začeti iskati za aerodrom, ki je predpogoj za priklopitev Maribora k mednarodni letalski liniji, nov prostor. Za nakup zemljišča ima klub obljubljenih doslej že 850.000 Din s strani bivše obl. samouprave, okr. zastopa in mestne občine. Dozdaj se žal ni posrečilo, najti primeren prostor, vendar je upati, da se bo skupno z vojaško oblastjo to vprašanje končno zadovoljivo rešilo. Zato se akcija nemoteno nadaljuje, sporedno pa gre tudi akcija za ustanovitev pilotske šole v Mariboru. Tudi to je v veliki meri odvisno od uvidevnosti vojaške oblasti.
Tajniško poročilo je podal Z- dr. M. Šnuderl, ki je po pokojnem dr. Šestanu prevzel tajniške posle. Iz blagajniškega poročila g. Loosa posnemamo, da ima klub danes krog 129.000 Din čistega premoženja. Na predlog člana nadzorstva g. ravnatelja Klobučarja je bila odboru dana odrešnica.
in inž. Celestina, vsi iz Maribora. V nadzorstvenem odboru so gg. brig. general StanisavUevič, župan dr. Juvan, ravh. Klobučar, dr. Leskovar, dr. Ferd. grof Attems, vsi iz Maribora, Avg. Veble iz Celja, kot namestniki pa gg. Andra Lju-bimkovič, puk. Stojadinovič, dr. Andr. Veble, Udo Kasper, ravn. K8chler, prok. Lavrenčič, vsi iz Maribora.
Glede določitve delegatov za državno skupščino in za osrednji odbor je občni zbor dal odboru proste roke.
Smrtna kosa.
Včeraj popoldne je preminula v Mariboru, v starosti 57 let, gospa Marija
Moscha, znana gostilničarka v Stolni ulici. Pokojnica je rodom iz znane kmečke rodbine Šrumfov pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Pogreb se bo vršil jutri, v torek, ob 3. pop. izpred mrtvašnice na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Dostop v hangar prepovedan.
Opozarjamo občinstvo, da je med letanjem zabranjen tako dostop na travnik kakor tudi v hangar na letališču. Včeraj je neki nepoklican gost po neprevidnosti celo pokvaril en aparat in napravil lastniku nepotrebno škodo. Pomočniški odbor trgovskega gremija ▼ Mariboru.
Trgovskemu društvu v Mariboru je tvrdka Hutter & drug iz prijaznosti dovolila ogled svoje tovarne v torek, dne ?5. tm. Ker je taka ekskurzija potrebna ne le samo trgovcem, marveč tudi vsem trg. nameščencem v poučne svrhe, priporoča Pomočniški odbor trg. gremija, da se vabilu trgov, društva v Mariboru odzovejo vsi člani pomočniškega zbora. Sestanek udeležencev je ob 14. uri pred kavarno »Jadran«, ali pa četrt ure pozneje pred omenieno tovarno v Melju.
letaki progian Velllti kavami:
Pondeljek, sred«, petek, kabaretni večeri Torek specijal Jazz-koncert Četittk operni večeri kvartet* Wolfsthal Pondeljek je kabaretna predstava po koncertu zamorcev.	890
Rdeči križ v Pobrežju.
Krajevni odbor Rdečega kriza v Pobrežju priredi z odobrenjem glavnega odbora v Beogradu samaritanski tečaj, ki ga bo vodil zdravnik iz Maribora. Predavanja se začnejo v sredo, dne 26. marca. Vsi interesenti in prijavljeni obiskovalci se naj zbero ob 19.30 v šoli na Pobrežju, da se zamore sestaviti seznam udeležencev tečaja.
Slovensko trgovsko društvo opozarja svoje člane in trgovske nameščence na ogled tekstilne tovarne Hutter & drug, ki se bo vršil v torek, dne 25. tm. Sestanek udeležencev ob 14. uri pri kavarni Jadran.	883
Med. univ. dr. Maks Zgur, zobozdravnik, ordinira od 9. do 12. ure in od 3. do 5. ure, Maribor, Meljska cesta 2/11 (Vlahovičeva hiša blizu kolodvora).	884
V	zastopstvu.
Gospod: »Vi mladenič, ali vas ni sram, da beračite, ko ste vendar popolnoma zdrav?« Berač: »Saj samo zastopam svoje* ga prijatelja, ki je odšel v neko kopališče.«
DANES
£68
ZAMORCI
Imenom celjskega mestnega odbora »Naših kril« je podal kratko poročilo g. Šmidlihin. Zgradbo aerodroma v Celju smatra celjski odbor za eno svojih prvih nalog.
Sledile so volitve upravnega in nadzorstvenega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: ravnatelj dr. Jos. Tominšek kot predsednik, inž^ Oskar Dra-čar kot podpredsednik, inž. Milan Lenarčič 'kot njegov namestnik, dr. M. Šnuderl kot tajnik, Jos. Loos kot blagajnik, kot odborniki pa inž. Anton Do’enc, trg. Mirko Feldin, major Lujo Mičič, trgovec Ivan Roglič, sod. sv. dr. Senjor, tovarnar H. Sabothy, kapetan Grabrič, vsi iz Maribora, ter lekarnar Andro Posavec iz Celja; za namestnike pa gg. Zmago Jezernik in Marij Šmidlihin iz Celja, pol. nadsv. Vek. Keršovan, inž. Keršič, hotelir A. Oset, ravn. Bogdan Pogačnik, mag. svet. F. Rodošek, gospa Marija Poljančeva, prof. Vreže, inž. Wolf‘
Srečke drž. razredne loterije IV. kola so prispele. Igralci naj Jih pravočasno zamenjajo v upravi »Jutra« in »Večer-nlka«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Žrebanje se bo vrSIIo 8. aprila.
Ko se začno krvne cevi poapnjevatl,
deluje uporaba naravne »Franz Joseio-ve« grenčice na redno izpraznjenjs črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavah Tazlične vrste »Franz Josefove« vode, ker odpravi zastaranje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh iekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	I
Pevsko društvo »Jadran«
bo imelo svoj občni zbor v sredo, cine
2.	aprila ob 20. v restavraciji Kosič. Vabljeni so vsi člani in prijatelji, posebno pa vsi Primorci,
i\i <1 i* «J O i u, Ui.v w 4. iii. a-
j . -L sfflaaainBBBMMMBMOMMBMPBl
Znanstveni poizkusi na ljudeh
POIZKUS! V SEDANJOSTI. — LJUDEVIT XIV. IN ZLOČINCI. — P
Z ODSEKANO GLAVO.
7 KUS
Znanstveni poizkusi na živih ljudeh so pri nas v splošnem prepovedani in se lahko izvršijo le v izrednih slučajih. Isto pa velja tudi za ostali kulturni svet. Vendar se od časa do časa dogodi, da se dovolijo taki poizkusi na na smrt obsojenih zločincih, seveda ž njihovim dovoljenjem. Ponekod obstoia celo zakon, da se taki zločinci, če poizkus prestanejo, pomilostijo ali celo popolnoma oprostijo in izpustijo. Nedavno so n. pr. časopisi Poročali o nekem takem slučaju. Šlo je za zločinca, kateremu so obljubili popolno oprostitev ako dovoli, da se mu vbrizgne o bacili gobavosti, da se na ta način ugotovi vprašanje načina in procesa okuženja z gobavostjo. Zločinec se je za ta poizkus sam javil.
Prav tako smo nedavno tudi čitali, da se je neki mehikanslci zločinec rešil vislic na ta način, da se je dal na razpolago vedi, in sicer za pomlajevalne poskuse. Tak odkup smrtne kazni je v Ameriki urejen z zakonskimi določbami in je splošno dovoljen. Posebno v navadi so tam poskusi s prehrano, ki naj ugotovi vpliv vitaminov na človeško telo. Hrana, ki ne vsebuje nobenih vitaminov, povzroči pomiloščenou že čez nekaj dni take bolečine, da da naposled rajši prednost večletni ječi pri navadni kaznilniški hrani, kakor pa prostosti s tako prehrano.
Slične slučaje pa poznamo tudi iz zgodovine. Francoski kralj Ljudevit XIV. je bolehal za tvorom na danki. Tvor mu je povzročal hude bolečine, toda kralj se le ni dal operirati, ker ni preveč zaupal zdravniški spretnosti. Zaradi tega se je njegov telesni zdravnik lotil drastičnega sredstva: poiskal je po vseh francoskih ječah zločincev, ki so bolehali za isto boleznijo in pregovoiil kralja, da je privolil v to, da se operirajo, in če uspe operacija na njih, naj bi podali popolnoma prosti. Dva na smrt obsojena zločinca in pet na večletno ječo obsojenih so potem dali operirati. Kraljev telesni zdravnik jih je ozdravil m s tem so si priborili prostost. In šele, ko je uspelo vseh teh sedem operacij, se je dal operirati tudi sam »solnčni kralj«.
Strašen poizkus pa se je izvršil leta 1864. v Parizu. Zdravnik dr. M. de la Gommerais je bil zaradi dvojnega umora obsojen na smrt. Ker mu je bila prošnja za pomilostitev odbita, se je kazen morala izvršiti. Takrat pa je stopil do njega njegov prijatelj in tovariš profesor dr. Beauquesne in ga zaprosil, naj svojo smrt žrtvuje znanosti. »Ti veš«, mu je rekel, »da je doslej še nerešeno vprašanje, je li ostala v od trupla odsekani glavi še iskrica volje in spomina. Edino ti bi mogel razjasniti to zadevo. Glej, jaz bom prisoten pri tvoji usmrtitvi. Tvojo odsekano glavo bom takoj pobral in ti zaklical v uho, če se me še spominjaš, če mi pritrdiš, povesi desno Veko!«
Obsojenec je pristal na to. Drugo jutro se je izvršila usmrtitev in giljotina je dokončala v nekaj sekundah svoje de-
lo. Profesor je takoj vzel krvavečo glavo v roke in zavpil dogovorjeno vprašanje v uho. Desno oko se je takoj zaprlo, med tem ko je levo strmelo v vpra-ševalca. Groza je obšla znanstvenika, toda le za trenutek. Nato se je zavedel in zavpil: »Zapri še enkrat oko!« Še je opazil na desnem očesu nekak stresljaj, toda oko se ni več zaprlo. Oči so bolj in bolj ugašale, smrt je bila že nastopila. Tresoč se, je položil profesor glavo svojega nekdanjega prijatelja v krsto.
Hauansfci rabelj
V	zaporih v Havani je sedel r .ori-lec, ki je bil obsojen na 15 let ječe. Uporabljali pa so ga za rablja in je dobil ža vsako izvršitev smrtne kazni ne samo denarno nagrado, temveč mu je bil tudi odpuščen del kazni. Ker se je slučajno pripetila cela vrsta zločinov in je moral rabelj nastopiti zelo pogosto, si je tako prihranil že več let. Do popolne svobode pa ie prišel, ko so oblasti zajele neko roparsko tolpo in vse njene člane obsodile na smrt. Lepega dne je rabelj doživel zopet zlato svobodo. Tem večje pa je bilo potem presenečenje kaznPniške-ga vratarja, ko so pozno ponoči rablja zopet vklenjenega pripeljali v jet-nišnico. Mož je namreč prvi dan svoje svobode divje popival v neki razvpiti pristaniški beznici in končno v prepiru umoril nič manj kot štiri mornarje. Sedaj pa čaka tudi njega sigurna smrt.
Spori
Dober zakon
Proti mestu Topeki v Zeti -jenih državah je bila vložena nenavadna tožba. 72 let stara zamorka in bivša sužinja. Kornelija Carson, je zahtevala od občine 24.680 dolarjev odškodnine. Tožbo je utemeljevala s tem, da je v Topeki tako lahko dobiti alkohol. da sta njen pokojni mož in sin postala pijanca in se za njeno vzdrževanje sploh nista brigala. Tožba se opira na neki zakon države Kanzas, po katerem more vsakdo zahtevati odškodnino za škodo, ki jo je utrpel vsled prodaje alkohola. Ta proces je oblastim v Kanzasu tembolj neprijeten, ker je odšel generalni državni pravdnih šele pred kratkim v Was-hington. da opraviči državo Kanzas radi časopisnih napadov, češ, da se tamkaj alkoholna prepoved sploh ne izvaja.
Razsodba.
Janez je pritiskal na ločitev zakona in mu ie bila želja končno tudi izpolnjena. Jože ga je vprašal: »Torej, kako je šlo?«
Janez je skomignil z rameni in odgovoril: Na prav poseben način. Pohištvo, ki sem je prinesel jaz v zakon. je bilo priznano ženi, otroci, ki jih je ona prinesla v zakon, pa meni«
Drugo kolo prvenstvenega tekmovanja u mariboru
SK Rapid : SK Svoboda 3:0 (2:0).
Predpoldne se je vršila prvenstvena tekma na igrišču SK Rapida. Rapid je zmagal. Toda z igro Rapidovega napada maloštevilna publika absolutno ni bila zadovoljna. Pregrupacija napada se tokrat ni obnesla. Krilska vrsta je bila dobra. Ožja obramba ni imela dosti posla. Svoboda, ki je igrala z 10 igralci, je tudi včeraj pokazala, da je moštvo od lanskega leta znatno napredovalo. — Sodil je gosp. Fischer, ki je imei zelo lahko stališče.
ISSK Maribor : SK Železničar 4:1 (0:0).
Druga prvenstvena tekma se je vršila na igrišču SK Železničarja. V tej tekmi je odločila igro homogenost »Maribora«, ki je osobito v drugem polčasu znal poiskati slaba mesta nasprotnika ir. jih izkoristiti. Njegov napad je predvedel hitro in odločno igro — forsiral krili, kar se pa na majhnem igrišču v prvem polčasu ni obneslo. Še le v drugem polčasu, po pregrupaciji napada, je postala igra koristna. Posebno Bertoncelj je poda! igro, ki jo moremo le pohvaliti. Pokazal je svoje veliko znanje in eno svojih najboljših iger. Tudi Najžer in Priveršek sta bila jako dobra. Krila na majhnem igrišču niso prišla do veljave. V krilski vrsti je vsak igralec postavil svojega moža. Kirbiš kot centerhalf je znatno nadkriijeval svojega nasprotnika Fran-geša. Tudi Prevolnik in Iršič sta podala vzorno igro. Ožja obramba je bila malce nesigurna. Vratar Koren II je tudi tokrat pokazal svoje veliko znanje. SK Železničar je nastopil z nekoliko spremenjeno postavo. Tako je v napadu sodeloval Paulin ki je često stvarjal nevarne situacije pred golom Maribora. Kot vodja napada je fungiral Bischof, ki se je v splošnem dobro obnesel. Bačnik ie igral jako požrtvovalno, vendar pri svojem partnerju ni našel razumevanja. Krilska vrsta je odgovarjala. V obrambi je bil najboljši Wagtier. Vratar Heller se ne zna plasirati.
Gole za Maribor so dali: Bertoncelj 2 in Najžer 2. Častni gol za Železničarja sc je rezultiral iz 11 m.
Sodil je izvrstno g. dr. Planinšek.
Cross-contry tek za prvenstvo mesta Maribora.
Na progi 7500 se je včeraj vršil cross-contry tek za prvenstvo mesta Maribora. Prireditelj je bi! SK Železničar, ki je tudi zmagovalcu podari! krasen pokal. Rezultati so_ bili naslednji: 1. P o d p e-č a n (SK Železničar) 26:44:6; 2. R a k (ISSK Maribor) 28:44; 3. D r o b n i č (SK Železničar) 29:05:4; 4. J e g 1 i č (SK Rapid) 29:44 ; 5. L a h (ISSK Maribor) 30:08.
Ping-pong tekma Ciradec:Marfbor 6:3.
V	veliki kazinski dvorani se je prvič v Mariboru vršila javna ping-pong tekma. Tudi za namizni tenis vlada v športnih krogih Jako velik interes. Gostje so
bili igralci Akademskega športnega kluba iz Gradca, ki so obenem zastopali barve mesta Gradca. Za Maribor so nastopali državni prvak N e m e c iz Murske Sobote, Sakotnik, Borovsky in Hon very iz Ptuja, Mastek in Kirbiš (ISSK Maribor) ter Schmidi in Masi (SK Železničar).
Rezultati so bili sledeči: Wiener (Gra« dec)-~Schmidl (Žel.) 21:13, 21:12, 21:17; Schriefl (Gradec)—Masi (Žel.) 21:9, 21:19, 21:19; Kardoš (Mura)—Kirchner (Gradec) 21:17, 21:19, 22:20; Nemec (Mura)—Novosansky (Gradec) 19:21', 21:17, 21:11, 21:13; gdč. Grossek (Gradec)—Kirbiš (ISSK Maribor) 21:19, 21:19, 21:13; Jentl (Gradec)—Honvery (Ptuj) 21:5, 21:17, 21:3; Niederhofer (Gradec)—Mastek (ISSK Maribor) 21:13, 21:17, 18:21, 13:21, 21:12; Schriefl-Jentl —Sakotnik-Borovsky (Ptuj) 21:14, 21:6, 21‘-10;	Nemec-Kardoš—Novosansky-
Kirchner 21:14, 21:16, 16:21, 21:15.
Hazena ISSK Maribor:SK Sava (Sevnica) 11:5 (6:0).
Državni prvak ISSK Maribor je igral svojo prvo letošnjo prvenstveno tekmo v Sevnici in je zasluženo zmagal nad mlado družino SK Savo. Sodil je gosp. Čuvaj iz Zagreba. V Ljubljani je zmagala družina SK Atene nad SK Ilirijo v razmerju 11:6 (3:5). Tretja prvenstvena tekma med Concordijo (Zagreb) in SK Celjem je izostala, ker družina SK Celja tli nastopila in je zmagala par forfait Concordija 6:0.
Celje: prvenstvena tekma SK Celje; Atletik SK 5:1 (3:0). SK Celje je postal prvak celjskega okrožja.
Ljubljana: prvenstvene tekme: SK 111* rija;SK Svoboda 7:0 (4:0); ASK Primor-je:ŽSK Hermes 5:1 (4:1); SK Grafika: SK Krakovo 6:0 (4:0).
Zagreb: prvenstvene tekme: Hašk: Sparta 3:0 (1:0); Viktoria:Gradjanski 3:1 (1:1); Železničar:Croatia 4«0 (1:0).
Beograd: prvenstvene tekme: Jugoslavija :Obilič 3:0 (0:0); BSK:Grafičar 8:L (2:0).
Split:	Haiduk:Sturm	(Gradec)	6:0
(3:0).
Mednarodni šport.
Gradec: FAC (Dunaj) :Hakoah 3:0 (0:0).
Dunaj: medmestna tekma Dunaj:Pra« ga 2:1 (1:1), Dunaj:Bratislava 2:1 (1:0).
Praga: meddržavna tekma Čechoslo-vaška:Avstrija 2:2 (0:1).
Bratislava: Slovan (Dunaj) :SK Bratislava 2:0 (1:0).
Politično prepričanje.
Ko so v Parizu po nesrečni vojnt leta 1870/71 delali na to, da izbrišejo sploh vse spomine na francosko cesarstvo, je bila tudi na pariški oper) uvedena preiskava o političnem prepričanju članov tamkajšnjega orkestra. General Gainbctta, ki se je živahno interesira! za gledališče, ie osebno vodi! preiskavo. Vpraša! ie prvega goslarja:	>Kako je bil vaše
prepričanje za časa cesarstva?« — »Sviral sem.« — »In med vojno?« ~ Sviral senu« — »In kakšno je vaše stališče napram republiki?« — »Sviral bom dalje!«
Mlcfcal Zčvaco
£ukcedfa
Zgodovinski roman
Noč je bila temna, dasi se je lesketalo na nebu milijon zvezd, ki so širile tisto posebno, rahlo svetlobo. ki 'je lastna južnim nočem. Ragastens se je poganjal od drevesa do drevesa, in tako bolj prilezel j^go pritekel v drevored, kjer se je izprehajal papež. “Vojna vrsta lip je odevala ta drevored v gosto sen-£°- Toda Ragastens je razločno spoznal Aleksandra “Orfeia: stopal je z neenakomernimi koraki, roke sklenjene za hrbtom, glavo povešeno... in iz njegovih Ust so uhajale zmedene besede...
Nenadoma je planil Ragastens nadenj ter ga vr-£e! na tla. Poražen od osuplosti, papež v prvem trenutku ni zakričal; ta hip je zadoščal Ragastensu. Ko ie hotel papež v svojem obupu zaklicati na pomoč, je bilo prekasno; njegova usta so bila zamašena.
V	par trenutkih ga je Ragastens povezal, kaicor Prej Bonifacija. Nato ga je dvignil, položil si ga preko rame in odhitel proti vrtnarjevi hišici, sklonjen pod s\r«im bremenom. Papeževe oči so gorele od pretenj le Ragastens jih ni vicV.
Jedva je odložil svoje breme, se je vrnil na vrt,
stekel k malim vratom in jih odprl. Rafael in Machiavelli sta ga čakala. Spadacappa je stal s konji pod cipresami.
»Brž!« je zamrmra! Ragastens. »Imamo ga...«
Vsi trije so vstopili in naglo stekli k hišici.
Rafael se je bal, da mu ne bi počilo srce od burnega utripanja; Machiavelli pa je bil hladnokrven in odločen kakor običajno. In Ragastens, sam zase, je gotovo okušal tisti važni ponos, ki mora navdajati vsakogar, ako drži v svoji roki trepetajoče življenje enega izmed gospodarjev sveta.
In kakšen je bil ta gospodar! Najmogočnejši..^ najneomejenejši, tisti, ki ni vladal samo ljudi, marveč tudi poglavarje ljudi in vest vseh narodov krščanske zemlje.
In dočim so se plazili tako na vrt, in je vrvelo slehernemu izmed njih nebroj viharnih misli po glavi, je neprenehoma zvonil mrtvaški zvonec v papeževi kapelici ter od minute do minute razsipal v zrak s\ oje kalne zvoke, ki so turobno drhteli v orjaško molčanje noči...
XXXII.
Pijača ljubezni.
Po svojem nočnem sestanku z	v	votlini
nad A c kem	se	je Rodrigo Borgia vrnil	v sobane	svoje
vile 'Tiče	ga	ni bil zapazil.
i'Tor	v	Vatikanu in-v vseh	pn.Rčah in	vi'ah,
kjer je včasih	prebival, so bili tudi	v	Tivoli tajni iz-
hodi, ki jih je poznal on edini.
Ko ie dospel v svojo sobo, si je ogledal stekleni« čico. ki mu jo je bila čarovnica izročila. Vrtil jo je med prsti semintja ter se radoval z molčečim veseljem.
»Jutri!« je zamrmral s pridušenim vzdihom. »Jutri bo moja... Nikdar me še ni tako trlo hrepenenje po
nji Če bi se mi ta deklica ustavljala, zdi se mi, da
bi znorel...«
Stisnil je pesti. Usta so mu postala trda in v nje« govih očeh je mračno zažarelo. Toda pomiril se je.
»Zdaj ko imam tole, je moja!...«
Znanost o afrodiziakih*) je izumrla: živela pa je v dnevih Borgijcev. Aleksander se je ne le enkrat zatekel k njeni pomoči. In njene učinke je dobro poznal.
Zato je bil docela prepričan, da se po vplivu Ma-gine stekleničice zaželjena deklica izpremeni v Iju-bavnico.
Vso noč, kolikor mu je je še ostalo, je stari Borgia že naprej izmišljal rafiniranosti, v katerih se je družil molče in mračno sanjaril o teh rečeh ter si z naporom višek strasti z največjo okrutnostjo. Naslednji dan mu je mineval z neznosno počasnostjo, v kateri je papež umiral od pohote. Ukazal je bil, naj ga puste samega.
*) Rastlinski, živalski in drugi strupi, ki Jim ie lastno, da bude spolni nagon, kar so ljudje pogostoina zločiusko izkoriščali.
Zahvala
Podpisan* se zahvaljujem tem potom podporne* mu društvu
za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega soproga g. LADISLAVA LIKAR in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član.
Ljubljana, dne /0. marca 3930.
892	Karla	Likarjeva
Žalujoča družina Prosnik,
Plačila na male obroka I
Sfnm l
V F C F 1? N T KTtitra
gjga&raa ssiHgrogHiBgžžMaftjži a
V M p ri h' o r u'Sne 24. IIL' 1930.
■iiiihiiihii su s.i n
Onehdota o Hapoleonouem neplačanem flolgu
O Napoleonovem pohodu preko prelaza sv. Bernarda ter o bogati cesarski nagradi, ki jo je dal vodniku, se je stvorila cela legenda. Manj znano pa je gotovo, kaj je Napoleon pri tej priliki obljubil prebivalcem St. Pierra, mesteca ob švicarski meji. Kakor znano, je šel Napoleon čez prelaz sv. Bernarda spomladi 1800. Spremljal ga je eden njegovih najintimnejših raziskovalcev, ki je prosil prebivalstvo za pomoč in obljubljal v zahvalo silne nagrade. Vse zdrave mišice so šle na delo, da pomagajo Napoleonu. Nek .teri so posekali vsa drevesa tja do občine Rid-des, da napravijo mostove in podlože ceste. Drugi zopet so pokupili ves živež in krmo. Napoleon je res srečno
prišel s svojo armado čez prelaz, nav kar je občina takoj poslala Napoleonu pismo, v katerem ga opozarja na njegovo obljubo. Napoleon je res takoj odgovoril in sledeče:	»Gospod	žu-
pan! Prejel sem Vaše pismo z dne 20. maja. Zelo sem zadovoljen in hvaležen vsemu prebivalstvu za velike usluge, katere mi je izkazalo. Napravite popis škode, katero Vam je napravila naša vojska in Vam jo bom takoj povrnil. To zahteva že pravica, a jaz želim, da napravim tudi kaj koristnega za občino. Bonaparte.« Občina je takoj sestavila popis škode in ga poslala cesarju, ki pa škode ni nikdar povrnil. Arhivar, ki je sedaj našel to Napoleonovo pismo, je zra-čunal, da bi prebivalstvo mesta St. Pierra moglo čisto brezskrbno živeti, ako bi n. pr. Francija hotela plačati sedaj vsaj obresti za neizpolnjeno obljubo svojega nekdanjega cesarja.
MALI OGLAS!
Iščem perfektno kuharico,
ki bi poleg sobarice opravljala tudi vsa druga hišna dela. Nastop službe takoj ali s 1. aprilom. Reflektantinjez dolgoletnimi spričevali naj pošljejo svoje ponudbe na Kalda, Zagreb, Sva-
čičev trg 4.
Krasno tnebiovano sobo
s popolnoma prostim vhodom, solnčna lega, električna luč, v Tomšičevem drevoredu oddam takoj boljšemu gospodu. Janežičeva ulica 223.	78S
Šiviljo
za šivanje monogramov iščem. Naslov v upravi Večernika.	813
Kdo bi vedel
kje se nahaja sedaj Ivana Markuš s hčerko Marijo iz sv. Barbare-Korena, naj naznani proti nagradi ŠuŠteriču, Krčevina 139. Maribor.	870
Starinsko tabernaki kredenco radi selitve ceneno prodam. Naslov v upravi lista.	894
Les za ograje.
Hrastove stebre, letve in krajnike ima po ceni na prodaj tvrdka Straschill in Felber, trgovina z lesom Maribor, pristaniška uk S.	859
Trenehoat plašč,
pletene obleke ter nekaj klobukov prodam. Naslov v upravi »Večernika«.
814
Entianje,
predtiskanje in pdpraviki svilenih nogavic po najnižjih cenah. Aleksandrova cesta 11/111, levo.	S87
Izvrstna privatna kuhinja.
Obed in večerja Din 25, od 1. aprila. Naslov v upravi lista.	886
Veliko, solnčno sobo iščem za pisarno, upravi Večernika.
Naslov pustiti v 816
Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska
ulica 20._____________________________833
Sobo- iti črkosiikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Iščem v najem pekarno v prometnem kraju takoj ali pozneie,
 ________________________________________815
Dve podstrešni sobici, čedno opremljeni, oddam takoj boljšemu gospodu. Prešernova ulica 19.
812
LORNIK
KOROŠKA 9*
Popravila damskih klobukov
hitro, okusno in ceneno od Din 25‘— naprej pri
ANA HOBACHER
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 11
lAHVALH.
Za mnoge dokaze iskrenega sožaija ob priliki izgube nad vse dobre in nepozabne žene in matere, kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovniku vikarju Mundi za tolažilne besede na odprtem grobu, g. doktorju Mariniču za požrtvovalno zdravljenje, pevskemu . :' ttvu poštnih uslužbencev za ganljive žalostin-ke in ženskemu društvu ter končno vsem, ki so jo ob njeni dolgotrajni bolezni obiskali.	891
Brez posebnega obvestila.
Potrt neizmerne žalosti naznanjam v s.vojcm, kakor v imenu sina vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je moja iskre-noljubljena soproga, oz. mati in teta, gospa
Marija Moscha
posestnica in gostilničarka
v nedeljo, dne 23. marca 1930 ob V* 16. uri po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 57. letu svoje dobe boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 25. marca 1930 ob 15. url iz mrtvašnico na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana due 26. t. m. ob 7. uri v stolni župni cerkvi.
M a r 1 b o r, dne 24. marca 1930.	889
Ivan Mttscha, sin.
Ivan Mbscha, soprog.
VEUKA PRODAJA!
Naznanjam slavn. občinstvu, da sem k U p I B nekdanji
Reiser-Jev mSin in žago v Pekrah
Meljem in zamenjam po starih običajih.
Mlin oskrbuje vsem znani nadmlinar gospod Bikošek, kateri nastopi 1. aprila.
Za obilen obisk se priporoča	m
Pekre.
NA3NOVE3SI MODELI NIHALNIH OSI 1930.
SraClJHMl TOVORNI VOZOVI
1 Va — 8 ton
LUKSUZNI VOZOVI
Avtobuse v vseh velikostih
Obiščite zagreb> ško avtomobilsko razstavo
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
STIGER WERNER
CELJE
2 cilidra 4 cllicSre 6 cliidrov
ZASTOPSTVO INTERESENTOV ZA
MARIBOR
Svetovne „JUGQTEHNIKA“
šsedltelj bencina
Slovenska ul. 6
Porabite ugodno priliko in si nabavite Vaše potrebščine, obleke in perilo, za Veliko noč kakor tudi za birmance, sedaj ob
času naše izvanredno cenene prodaje. — Samo prvovrstno
češko in tirolsko blago v veliki izbiri. — Oglejte si izložbe in primerjajte cene blagu. — Obisk neobvezen.
Janei In Hrovat. Maribor. Kraila Patra trg 9, desni bre«! Drave
Izdsja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik* FPAN RRf) 7nvm' MoT!k 1 V. i" 'm' u ",--------------------  —-
.	<	N	BKL ZOMC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETFJ-A
v Mariboru,