POROČILA O ČASOPISIH Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria, N. S., voi. I, II, III, IV, V, VI, VII—Vili, Venezia 1949, 1952, 1954. 1956, 1957, 1958, 1960. O značaju in vrednosti »Atti e Memorie«, glasila italijanskega Zgođovinsko- arheološkega društva, je pisano obširno na drugem mestu (Historijski Zbornik, god. V, br. 1-2, Zagreb 1952, str. 169 si.), kjer je tudi pravilno poudarjena kontinuiteta iredentističnega značaja nove serije, katere zvezki izhajajo od 1.1949 naprej v Benetkah. Primerjava med povojnimi in predvojnimi številkami kaže na progresivno nazadovanje tako v kvaliteti kakor tudi v številu so­ delavcev; dobljeno sliko potrjujejo tudi izjave predstavnikov Društva na njihovih letnih skupščinah. Vzroki opisanega pojava niso, kakor se toži v letnih poročilih Društva, v pomanjkanju gradiva. Znano je, da je zbrano v tržaških in beneških arhivih ogromno bogastvo virov za istrsko zgodovino, v Konzervatorskih zavodih v Trstu, Benetkah in Padovi hranijo obširno dokumentacijo o arheološkem in kulturno-zgodovinskem gradivu in spomenikih iz Istre, tržaški Mestni muzej sloni na istrskem inventarju, a skoraj celotna zbirka Arheološkega muzeja Istre se nahaja od 1.1947 naprej v Benetkah. In zelo malo od tega gradiva je ediranega in prikazanega tako, kakor zahteva danes. zgodovinska, umetnostno-zgodovinska in arheološka znanost, da ne govorimo o gradivu, ki ni bilo nikdar objavljeno (R. Battaglia je n. pr. izvedel v 20-ih letih tega stoletja pomembno sistematsko arheološko izkopavanje na gradini Vrčin v južni Istri, a poročila o izkopavanju ni objavil, i. t. d.) Torej je treba vzroke očitnega nazadovanja iskati drugje, predvsem v zmanj­ šanem zanimanju in podpori državnih organov in v obstoju izolirane grupe že osivelih predstavnikov italijanskega meščanskega zgodovinopisja iz Istre, ki so med teli 1945 in 1960 mogli, potem ko so bile uničene v Istri ekonomske baze sloja, ki jih je podpiral, edinole ponavljati sami sebe. A mlajša generacija, ki so jo stari strokovnjaki držali daleč od virov znanosti, ob dinamiki današ­ njega življenja in splošni komercialnosti ne kaže baš posebnega zanimanja za poglobljen študij v arhivih in muzejskih zbirkah. Pô teh uvodnih besedah prehajam na prikaz posameznih številk. Atti e memorie, N. S., vol. I ' (LUI), Venezia 1949, 324 str. Prva številka nove serije je vsebinsko razdeljena na tri dele: članke (7—275), kratke prispevke (276—299) in pregled literature (300—324). Članki obravnavajo, če izvzamemo spomine G. Vidossija na jezikoslovca M. G. Bartolija (7—26), široko časovno razdobje od paleolita do druge polovice prejšnjega stoletja. Arheološke prispevke so dali R. Battaglia (27—43), A. Degrassi (44—56), C. Anti (57—76, si. 1—6) in M. R. Mirabella (230—275, si. 1—26). A. Battaglia razpravlja obširno o najstarejših ostankih človeka na ozemlju Slovenskega Primorja in Istre: delu mandibole, najdene 1.1911 v neki kraški jami v bližini Podpeči (občina Koper), in lobanje, najdene 1.1883 v neki jami v okolici Baderne (občina Poreč), ki jih stavlja časovno na kraj paleolita. 313 Rasno pripadajo mediteranskemu prebivalstvu, ki je, ako sodimo po lobanjah, ki so bile najdene v Škocjanski jami, okolici Roča (občina Buzet), okolici Sošiča (občina Rovinj) in v okolici Doline, naseljevalo obravnavano ozemlje tudi v neolitu. Članek A. Degrassija o severovzhodnih mejah antično-rimske Italije je po vsebini razdeljen v šest poglavij: meje do Cezarja (1), vzhodne meje cisalpinske Galije (2), meje Italije na Formiju-Rižani (3), meje Italije na Raši (4), romanizacija Istre južno od Rižane (5) in priključitev emonskega področja in zapadne Liburnije Italiji (6). Članek predstavlja povzetek iz obširne, tehtne in na žalost tendenciozne (v prikriti obliki so meje antično-rimske Italije proglašene za prirodne in zgodovinske meje današnje Italije) knjige pod istim naslovom, ki je izšla v »Dissertationes Bernenses« (ser. I, fase. 6) 1.1954. Pozni antiki pripada članek C. Antija o genezi stavb, ki so bile na­ menjene posebnim svečanostim v okviru poznoantičnega cesarskega ceremoniala. Povod članku je Dyggvejeva teza o prvotni obliki starokršćanske bazilike v Marusincu v Solinu (basilica discoperta; gl. članek Lj. Karamana v Peristilu, knj. I, Zagreb 1954, str. 179 si.) in o Palatiumu na mozaiku v baziliki sv. Ap- polinara v Raveni, ki po Dyggveju ne predstavlja fasade, temveč notranji peristil za ceremonije. Pisec v celoti sprejema in dopolnjuje teze E. Dyggveja. Poročilo M. P. Mirabelle, ki zajema arheološke najdbe v času od 1.1940—1948, je važno zaradi novega arheološkega materiala in dokumentacije. Srednjemu veku pripadata članka F. S. Leichta (77—86) in G. de Vergotti- nija (87—104). P. S. Leicht piše v pravno-zgodovinskem članku o beneških vplivih v statutih istrskih mest s posebnim ozirom na prednostno pravo, a G. de Vergottini o odnosu istrskih mest do carstva in Benetk z ozirom na obveze »fidelitas« do slednjih. O italijanskem nacionalnem in političnem gibanju v Istri in Trstu v pre­ teklem stoletju pišeta v precej poljudno pisanih člankih G. Quarantotto (115— 144) in Cam. de Franceschi (145—230). Med krajšimi prisoevki so članki P. Anellija o postojnski jami za časa italijanske okupacije (276—284), G. Biasuza o lesenih kipih iz XVII. in XVIII. st. v Motovunu, Vel. Lošinju, Oprtlju, Rovinju, Pazinu, Poreču in Bui ah (284—291, stl. 1—4) in M. R. Mirabelle o najdbi rimskih grobov v Reki (291—295, si. 1). V bibliografskem pregledu je obravnavana med drugimi knjigami tudi naša publikacija »Marche Julienne«. Atti e memorie, N. S., vol. U (LIV), Venezia 1952, 253 str. Med prispevki zaslužijo pozornost samo arheološko poročilo M. R. Mira­ belle (173—199, si. 1—5), članek F. Senece o izvoru Furlanske marke (49—74) in G. de Vergottinija o momentih in figurah v komunalnem razdobju istrske zgodovine (4—47). . M. R. Mirabella poroča o novih arheoloških najdbah v Trstu, Barkovljah, Repentaboru, Štivanu, Starem Milju, Jelarjih in Marezigi. V Trstu so na področju sv. Justa najdeni 1.1949 ostanki starokršćanske bazilike iz druge pol. V. st., za kar govorita o tločrtu pravokotna dvorana in mozaični tlak; v VI. st. je bila dozidana na vzhodni strani dvorane apsida, ki je bila verjetno z zunanje strani poligonalna. L. 1949 so izkopali v notranjosti znane romarske cerkve v Stivanu troladijsko starokršćansko baziliko, ki jo najden mozaični tlak stavlja časovno v drugo pol. V. st., čeprav bi z zunanje strani poligonalna apsida govorila za VI. st. Morda je bila tudi v Stivanu apsida šele naknadno dozidana. F.Seneca postavlja, za razliko od drugih, langobardsko okupacijo Istre v 1. 770, a frankovsko v 1. 774. Langobardi so Istro vključili v furlansko voj­ vodstvo, a Franki so zadržali najdeno upravno stanje. Zaradi tega vojvoda Ivan ni istrski, temveč furlanski vojvoda, ki je nasledil vojvodo Erika (E. Hla- witsch, Franken, Alemannen, Bayern und Burgunden in Oberitalien, Freiburg i. B. I960, str. 212, meni, da je vojvoda Ivan Frank, a njegov naslednik Hunfrid iz Cnura). Do formiranja Furlanske marke je prišlo šele po 1.855. Pisec ne pozna nič našega slovstva (M. Kosa i. t. d.). 314 G. de Vergottini iznaša neke momente v politiki obalnih mest od Trsta do Pule v času od XII. do XIV. st. z ozirom na razvoj njihovih samouprav v borbi proti fevdalnim gospodom na ehi in Benetkam na drugi strani in daje oris posameznih lokalnih prvakov. Za nekatere od ostalih prispevkov je dovolj, da jih omenim samo po naslovu. Cam. de Franceschi piše o plemiškem svetu v Poreču in beguncih iz Krete (75—115), G. Quarantotti o N. de Rinu v preporodnem gibanju v Trstu (116—149), G. Cervani o doprinosu »Archeografo Triestina« zgodovinskim študi­ jem na kraju XIX. st. in B. Ziliotto o življenju in delu pičanskega škofa A. Žare v okviru habsburške protireformacije (172—199). Med prikazanimi knjigami in člani je obravnavan Polaschekov članek o Puli v REL, knjiga Tergeste od P. Sticottija v Inscriptiones Italiae in Ter­ geste od V. Scrinari. Atti e memorie, N. S., vol. III (IV), Venezia 1954, 196 str. Obravnavana številka je vsebinsko ena najsiromašnejših od 1.1884. Dva komemorativna govora, eden ob smrti Cam; de Franceschija (5—19) in drugi ob smrti P. Sticottija (35—41), bibliografija Cam. de Franceschija (20—34), čla­ nek istega o starih ženskih 'samostanih v Puli z dodatkom prepisa 14 listin iz »Liber rubeus« poreške škofije (42—115), prispevek P. Franzin o postbizan- tinskih ikonah v Trstu (116—130, si. 1—7) ter še dva krajša članka: P. V. Ms- neghin o frančiškanu G. Moratu, ki je bil obsojen zaradi luteranstva (131—146) in M. Szombathelyja o miljskih županih (160—179), to je z dodatkom kratkega bibliografskega pregleda vsebina tretje številke nove serije. Atti' e memorie, N. S., vol. IV (LVI), Venezia 1956, str. 212 Krajši prispevek A. Degrassija o izvozu olja in oliv iz Istre v rimskem času (104—112) nudi vpogled v eno najstarejših in najvažnejših poljedelskih delavnosti v Istri. Amfore z žigi istrskih figlin: fažanske C. Laecanija Bass, cesarske v Loronu pri Poreču i. t. d. so najdene povsod v severni Italiji, dalje v samem Rimu in v Noriku in Panoniji. V amforah so izvažali predvsem olje in olive in v manjši meri vino in morda žito. O izvozu istrskega olja v Norik govori zgovorno napis na amfori, ki je bila najdena na Magdalenski gori na Koroškem: Olei Histr(ici) flos p(ondo) V... Q. (T) usidi Dextri (istrsko olje prvega cveta iz posestva Q. Tusidija Dekstra). Olive so se po mnenju pisca nahajale v amforah z napisom: ol(ive) nig(re) ex dul(ci) excel(lens) [črne ©slad­ kane olive odlične kakovosti}. Za Rimljanov so gojili oljke v Istri povsod razen na Krasu; o tem govorijo številna najdišča z ostanki stiskalnic, kar pa pisec iz neznanih razlogov ne omenja v svojem članku, (razen starih najdb A. Gnirsa in drugih je v zadnjem času evidentirano veliko krajev zlasti v južni Istri, a antični odsek Arh. muzeja Istre pod vodstvom kustosa Š. Mla- kara je izvršil sistematsko izkopavanje velikega objekta za stiskanje in čuvanje ' olja v Barbarigi med Pulo in Rovinjem in v Saraji pri Peroju). A. Degrassiju pripada tudi manjša beležka (113—116) o novonajdenem napisu iz Alžira, na katerem se omenja M. A. Consio, corrector Venetiae et Histriae. Napis datira v prvo pol. IV. st. F. Forlatti poroča (117—119, si. 1—5) o konzervatorskih delih na romanski rotunda (krstilnici) v Kopru. Zaradi zbranega gradiva in časovne zaporednosti v njegovem podajanju je važan članek S. Celle (128—164) o časo­ pisnem in periodičnem tisku v Istri, dočim je kratek komentar pisan v izrazito iredentističnem slogu. A. Cella je sestavil (186—212) indeks za Atti e Memorie od leta 1903—1946. Zanimiv je dnevnik s potovanja F. Schinkela v Istro 1.1803. (165—171, si. 1-2); priredil ga je A. Gentili. V bibliografskem pregledu je prikazana že omenjena knjiga A. Degrassija in Folaschekova studija o Akvileji in severovzhodnih mejah Italije, ki je izšla v Brusinovem Zborniku 1.1953. 315 Atti e memorie, N.S., voi. V (LVII), Venezia 1957, 181 str. . Komemorativnemu govoru ob smrti A. Tamara (5—23) sledita obširni članek A. Degrassija o rimskih pristaniščih v Istri (24—81, tab. I—IV) in M. Bottera o dekorativnih elementih v najstarejši osorski mestni baziliki (82—90, si. 1—4). Članek A. Degrassija je bil predhodno že objavljen v Zborniku C. Antija, pred­ stavlja pa važen prispevek poznavanju antično-rimske Istre. Ze pred piscem so antična pristanišča Istre izzvala pozornost številnih zgodovinarjev in arheo­ logov (P. Coppi, F. Tommasini, I. della Croce, P. Kandier, V. Hilber, A. Gnirs in A. Puschi). V članku so omenjena in delno obdelana sledeča pristanišča: Štivan, Sesljan, Barkovlje, tri pristanišča na mestu današnjega Trsta (zaliv sv. Marka, v bližini Skednja in sv. Saba), Milje, „dve pristanišči pri Izoli, Sa- vudrija, Sipar, Katovro, sv. Ivan Karigador, sv. Anton pri Novigradu, sv. Martin Tarski, Poreč, Fazana, Val Bandon (Ribnjak), Medulin in Brioni. Pisec je prišel do sledečih rezultatov: 1. v nobeni rimski pokrajini ni bilo dosedaj ugotovljeno tako veliko število pristanišč; 2. v sami Istri je najdeno največ pristanišč v njenem severozapadnem delu, kjer je bilo mogoče na licu mesta dobiti prikladnega peščenjaka za njihovo izgradnjo; 3. pristanišča so se nahajala v sMopu luksuznih in gospodarskih dvorcev in preko njih so veleposestniki izvažali plodove intenzivnega poljedelstva; 4 nekatera od pristanišč so služila tudi za izvoz kamenja (Sesljan, sv. Martin Tarski in Mali Brioni) in industrijskih izdelkov (sv. Saba in Fazana). V Scrinari poroča (149—154, si. 1—4) o arheoloških najdbah na področju Trsta in njegove bližnje okolice v 1. 1955 in 1956 (v samem Trstu so najdeni v bližini antičnega scenskega gledališča ostanki antičnih podpornih zidov, v okolici Doline deli neke antične stavbe, pri sv. Mihaelu v bližini Milj zgodnjesrednjeveški grobovi brez dodatkov in na lokalitetu Gradac pri Slivnu prahistorične najdbe). G. Quarantotti objavlja (91—146) dopisovanje beneškega duhovnika don J. Bernardina s predstavniki italijanskega kulturnega in političnega življenja v Istri (F. de Combi, V. de Castro,. D. O. Coiz, A. Madonizza, T. Luciani, P. Te­ deschi, C. Combi in A Hortis). S. Cella je dopolnil (147—148) še vedno po­ manjkljivi (gl. Jadranski Zbornik, knj. III, str. 438) popis istrskih časopisov in periodičnega tiska. V bibliografskem pregledu (155—173) so omenjene lingvistične studije A. Deanovića, P. Skoka, J.Jerneja, dalje knjigi V. Scrinari o rimskih kapitelih v Akvileji in o rimskih kapitelih v Slovenskem Primorju in Istri, knjiga A. Bocnini Antoniazzo - M. Ferrari o hišah beneško-gotskega stila v Istri in Jadranski Zbornik, knj. I. Atti e memorie, N. S., vol. VI, Venezia 1958, 251 str. Sentimentalno-domoljubnemu članku A. Corlatta o beneških levih v Istri in na Kvarnerskih otokih (5—60, si. 1—66) sledi ponovni natis računskih knjig puljske škofije iz XV. in XVI. st. (61—104; objavil jih je že A. Gnirs 1.1908 v Programu puljske nižje državne realne gimnazije). Ostali prispevki so precej skromne vrednosti. M. Botter piše (105—118, tab. I) o istrskih plemičih v Tre- vizu (družina Montona) in o arhitektonskih elementih iz XVI. st. v Osoru (119—125, tab. I), G. Quarantotti o avtonomističnem principu v Istri v XIX. st. (201—222) in o 110-i obletnici gimnazije C. Combija v Kopru (153—170) in S. Cella o časopisu »Il Giornale« (171—200). E. Rismondu pripada krajši lingvistični prispevek o predbeneškem govoru v Istri (201—222), B. Forlatti Tamaro objavlja prigodno predavanje o rimskih in krščanskih spomenikih v Istri (223—236, si. 1—4), a A. Degrassi zapiske o istrskih starinah (237—241). V bibliografskem pregledu sta prikazani M. Preloga monografija o Poreču in Jadranski Zbornik, knj. II. Atti e memorie, N.S., vol. VII—Vili, Venezia 1960, 433 str. G. Quarantotti je izpolnil celotno številko z objavo in komentarjem pisem C. Combija. V uvodu je dal še kronološki pregled o njegovem življenju in delavnosti, njegovo bibliografijo, a na kraju potrebne indekse. Branko Marušič (Pula) 316