ISSN 1581-8373 9 770158 183733 Poštnina plačana pri pošti 3325 Šoštanj LETO XVI ŠT. 12 23. DECEMBER 2009 1,60 EUR Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše IV» ÙI i 1 ■\ j h m 1 ' s 1 ESOTECH www.esotech.si PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE IN KOMUNALNO INFRASTRUKTURO TER DRUGE STORITVE d.o.o. Aškerčeva 20, 3325 Šoštanj Tel: 03/891 10 03 fax: 03/891 10 04 Gsm: 041/624 166 e-pošta: nivig@siol.net Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan. Fotografija na naslovnici Dejan Tonkli Uredila Milojka Komprej Lektoriranje Jožica Andrejc (za razpise in objave odgovarja naročnik) Oblikovanje Tomaž Smolčnik Tisk Eurograf d.o.o. Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za UST št. 1 (januar 2010), pošljejo najkasneje do 15. januarja 2010. ISSN 1 58 1 -8373 9 770158 183733 Intervju: Miran Šumečnik V Listu 11/2009 smo zaključili natečaj za fotografijo meseca. Vsem sodelujočim še enkrat hvala in vsem tistim, ki niste bili izbrani po posameznih mesecih naj povemo, da so si bile fotografije v glavnem zelo enakovredne. Zato se komisija tudi ob koncu ni mogla odločiti za NAJ fotografijo leta. Tako smo se z vednostjo direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj, Kajetana Čopa, kot izdajatelja odločili, da vsem avtorjem fotografije meseca podarimo letno naročnino na List in knjigo Janeza Žmavca Otok Walcheren. Čestitamo in prosimo, da javite svoj naslov, zaradi vročitve darila. Komisija PRILOGA LISTA: koledar vseh izbranih fotografij meseca. NAGRADNO VPRAŠANJE: POZNAMO SVOJ KRAJ? Rešitev nagradnega vprašanja iz številke 11/2009- Na nagradno vprašanje je prispelo 6 pravilnih odgovorov. Očitno ste prepoznali spomenik padlim borcem v Osreških pečeh v Ravnah. Postavljenega v spomin na tiste žrtve, ki so padli v preboju XIV. divizije v februarju leta 1944. Žreb je naklonil srečo Angeli Kumer iz Raven 17c, Šoštanj. Prosimo, da se oglasi na sedežu Zavoda za kulturo Šoštanj, Trg svobode 12, III. nadstropje, kjer jo čaka nagrada. Pred vami pa je nova naloga. Kaj, oziroma kje je fotografirana naslovnica List 12/09. Odgovore pošljite kot vedno z dopisnico na zgoraj omenjeni naslov. S tem se naša akcija, Kaj/kje je to? končuje. Upam, da ste imeli z njo veselje in da ste s tem spoznali nekatere kraje v občini Šoštanj, ki jih sicer ne bi. VSEBINA 5 Naša občina 11 Aktualno 12 Gospodarstvo 17 Praznovanje in investiranje 18 Cerkev 19 Intervju 22 Sredina vabi 24 Podobe kulture 25 Šolski list 26 Zapisani (v) glasbi 27 Zanimivi poklici in ljudje v njih 28 Iz naših krajevnih skupnosti 30 Šport 32 Dogodki in ljudje 38 Dobro je vedeti 40 Voščimo 42 Križanka 44 Pogrejmo december - fotoreportaža Topel stisk roke, prijazen nasmeh in lepa beseda lahko pomeni već kot V letu 2010 podarite in sprejmite čim več takšnih daril. Vse dobro v prihajajočem letu vam želi vaš župan In poslanec v OZ RS Darko Menih, prof. Naša občina PONOVNA JAVNA OBRAVNAVA OPPN ZA BLOKOVNO GRADNJO V METLEČAH 9. decembra, je v veliki sejni sobi Občine Šoštanj potekala ponovna javna obravnava občinskega podrobnega prostorskega načrta za blokovno gradnjo v Metlečah in predstavitev Urbanističnega načrta mesta Šoštanj ter zasnova prometnega omrežja v občini. Polno dvorano občanov je najprej pozdravil župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih, ki je poudaril nujnost razvoja in modernizacije občine ter zbrane pozval h korektnemu in strpnemu dialogu. Po predstavitvi upoštevnih pripomb in predlogov občanov z zadnje obravnave so občani včeraj ponovno podali svoja mnenja, predloge in pripombe. Na potek južne obvoznice, ki bi razbremenila promet skozi mesto, včeraj sicer ni bilo dosti pripomb, bile so le želje, da se ob uresničitvi tovrstnega načrta, ne poslabšajo stanovanjske in življenjske razmere. Nekaj dvomov je bilo tudi o cesti, ki bi potekala skozi novo nastalo naselje. Skrbi jih prevelika obremenjenost s prometom, vendar so jim pristojni zagotovili, da je omenjena cesta zasnovana kot ulica z možnostjo tehničnih preprek, s katerimi se lahko promet umiri. Poudarili so tudi faznost izgradnje naselja, s tem pa tudi ceste, ki je sicer zasnovana kot dvosmerna, ni pa nikakor enakovredna z obstoječo cesto. Nekaj vprašanj je bilo tudi o sami izgradnji objektov oz. njihovemu številu. Šlo bo za devetdeset stanovanjskih enot v dvanajstih objektih tipa vila - blok, s katerimi želijo zagotoviti kvalitetne bivalne pogoje bodočih stanovalcev in ne množično gradnjo manjših stanovanj z velikim številom stanovalcev. Na javni obravnavi so občani želeli izvedeti tudi začetek izvajanja projekta, vendar je žal na to vprašanje nemogoče odgovoriti, saj gre za dolgotrajne postopke, ki se lahko končajo v pol leta ali pa tudi v roku desetih let. Novo naselje bi dobilo tudi parkovno območje za preživljanje prostega časa, ki bo imelo vlogo tampona med industrijsko cono in stanovanjskim delom. Uidi tukaj je bila pripomba, vendar je šlo za strokovno neutemeljeno željo po umestitvi nove ceste oz. ulice skozi osrčje parka. Pojavila so se tudi vprašanja o možnosti priprave novega prostorskega načrta. Pristojni so občanom pojasnili, da je prostorski akt rezultat številnih analiz, diskusij in upoštevanja najrazličnejših prostorskih vidikov. Prav tako temelji na predhodni izdelavi strokovnih podlag, na katere ni bilo podanih pripomb. V primeru spremembe prostorskih aktov pa se ponovno pojavi problem parcialnega spreminjanja, ki lahko poruši osnovni koncept, zato je v takih primerih bolje koncept zasnovati na novo, kar pa bi bilo prav gotovo neracionalno. Javna obravnava se je zaključila po dobrih dveh urah. Občani imajo sicer še vedno čas in priložnost, da podajo svoje pripombe in menja tudi pisno. To lahko storijo vse do ponedeljka, 28. decembra, v prostorih Občine Šoštanj, preko elektronske ali navadne pošte. Andreja Moškon, univ.dipl.nov, svetovalka za odnose z javnostmi ZAHTEVA PO POPRAVKU V11. številke revije List zahtevamo popravek obvestila za javnost objavljen na 5. strani, pod naslovom Pojasnilo k javnemu naznanilu. Omenjeno obvestilo nima nikakršne vsebinske povezave k objavljenemu Javnemu naznanilu o ponovni javni razgrnitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za blokovno gradnjo v Metlečah, ki je bil poleg omenjenega obvestila objavljen na isti strani revije. Obvestilo s prvotnim naslovom Občina Šoštanj pri OPN v fazi usklajevanja smernic nosilcev urejanja prostora je popolnoma samostojna enota obvestila oz. informacija, s katero smo želeli občane seznanit, v kateri fazi občinskega prostorskega načrta se trenutno nahajamo. Andreja Moškon, univ.dipl.nov Svetovalka za odnose z javnostmi POPRAVEK Občina Šoštanj pri OPN v fazi usklajevanja smernic nosilcev urejanja prostora Občina Šoštanj je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju že pred časom začela pripravljati Občinski prostorski načrt (OPN), s katerim bo nadomestila in sodobneje zasnovala obstoječ Občinski prostorski plan in 24 prostorskih izvedbenih aktov, med katerimi so nekateri stari tudi več kot dvajset let. Ob upoštevanju zakonskih določil in novih družbenih potreb bo OPN na novo določil prostorsko rabo zemljišč in poenoteno ter tudi detajlno zasnoval razvoj naselij. Ker gre za izjemno kompleksen in dolgotrajen postopek, ki vključuje upoštevanje in usklajevanje številnih zakonov in podzakonskih aktov, dognanj različnih prostorskih analiz, strokovnihvidikovinpresoj, usmeritev preko 40 različnih nosilcev urejanja prostora in želja posameznikov, prosimo vse občane v tem delu prostorskega načrtovanja za strpnost in razumevanje. Trenutno smo v fazi usklajevanja smernic nosilcev urejanja prostora, katere končni cilj je najti tako rešitev prostorskega razvoja, ki bo sprejemljiva tako za stroko, politiko, občane kot tudi za vse nosilce urejanja prostora, ki jih je več deset, vsak od njih pa zastopa področje svojega resorja. V postopku so obravnavane tudi vse pobude občanov, ki so do 11. avgusta 2008 podali vlogo za začetek spremembe namembnosti zemljišč. V tem delu postopka bo določene pobude potrebno posebej utemeljevati z mnenjem Kmetijsko svetovalne službe, nekatere pa tudi z dodatnimi strokovnimi podlagami. Vlagatelje takih pobud bomo o pripravi posebnih strokovnih podlag pravočasno pisno obvestili. Za celoten dokument je predpisana tudi celovita presoja vplivov na okolje, ki bo posamezne posege v prostor posebej preučila in ugotavljala njihove negativne posledice in končno sprejemljivost oz. nesprejemljivost za okolje. Faza usklajevanja smernic se bo zaključila z izdelavo dopolnjenega osnutka OPN. Sledila bo javna razgrnitev, v sklopu katere bo organizirana tudi javna obravnava dokumenta. Datum obravnave bomo objavili na svojih spletnih straneh, na oglasni deski Občine Šoštanj in v sredstvih javnega obveščanja. S tem postopek še ne bo končan, sledile bodo še nadaljnje faze, kot je sprejemanje stališč do pripomb, izdelava predloga OPN in na koncu ponovno pridobivanje soglasij vseh štiridesetih resorjev in vlade. Zato občane ponovno pozivamo, da pri spremembi namembnosti svojih zemljišč upoštevajo dolgotrajnost celotnega postopka in številne nosilce urejanja prostora (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Komunalno podjetje, Elektro Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo in številne druge), od katerih je v veliki meri odvisen končni rezultat, njihovo sodelovanje in soglasja pa so nujna za nadaljnje delo ter tudi za končni sprejem samega OPN. Andreja Moškon, univ.dipl.nov. svetovalka za odnose z javnostmi II. FAZA PRENOVE VRTA VILE MAYER Občina Šoštanj načrtuje, da bo spomladi pričela z II. fazo obnove vrta vile Mayer, in sicer območje med vilo in športno dvorano ter celoten nekdanji parkovni kompleks med šolskim poslopjem in Cankarjevim naseljem. Načrt krajinske arhitekture predvideva, da se poustvari nekdanja podoba vrta (vstopni parkovni del neposredno ob vili je že prenovljen), ter da se na območju v velikosti 8.500 m2 površin zavarujejo in ohranijo nekatere ohranjene redke drevesne vrste. Obnova vrta, ki je bil za potrebe ugledne odvetniške družine Mayer zasnovan na prelomu med 19. in 20. stoletjem, bo potekala v skladu s konservatorskim programom obnove, ki ga je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje. Celotno območje nekdanje posesti družine je namreč razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Vrt vile Mayer je izvrsten primer krajinsko arhitekturne dediščine in edini ohranjen primer zasebnega okrasnega vrta iz leta 1900 v Šaleški dolini. K sreči se prvotna zasnova vrta v zadnjih 100 letih ni bistveno spreminjala, največ škode na vstopnem parkovnem delu je bilo med II. svetovno vojno, ko je bil v vili štab nemškega poveljstva. Zaradi strelskih jarkov, s katerimi je bil ta del vrta prepleten, je bilo poškodovano teniško igrišče ter posekane nekatere redke sredozemske okrasne rastline. Obseg nekdanjega vrta se je zelo skrčil po letu 1970, ko je bila najprej zgrajena telovadnica solidarnosti ob nekdanji OŠ Bibe Roecka, kasneje pa je bilo v vrtnem delu urejeno še parkirišče, telovadnica pa je z dozidavo prerasla v športno dvorano. Alenka Verbič univ.dipl. ped. Višja svetovalka za družbene dejavnosti TRGOVSKI CENTER V prejšnji številki smo že objavili kratko vest, da je bilo 25. novembra v Šoštanju odprtje Pilon centra, ki bo poleg trgovine ponujal različne storitvene dejavnosti. Na odprtju je zbrane nagovoril župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih, ki je omenil da je trgovski center velika pridobitev za občane in druge. Ker je bil prej na tem mestu bazen oziroma športni objekt, je občina poskrbela, da je v zgradbi moderno kegljišče. Župan se je zahvalil tudi investitorju Toming Consulting, vsem projektantom, izvajalcem, skratka vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi del in skupaj poskrbeli za dvig standarda v mestu. Z novim centrom je občina pridobila tudi potrebna parkirna mesta, saj je v garažni hiši prostora za 96 vozil. V trgovskem centru je dobilo delo 28 delavcev. Svoje veselje nad pridobitvijo je na odprtju izrazil tudi David Kovačič, direktor maloprodaje. Kegljišče dodatno oživlja Pilon center V začetku decembra (4.12) je bilo v trgovskem centru odprtje kegljišča, ki ima vse kategorije in priznanja za organizacijo mednarodnih, državnih in drugih lig ter turnirjev, razen ekipnih prvenstev. Na podelitvi je Kegljaška Na odprtju kegljišča so se v kegljanju neuradno pomerili župan in poslanec v DZ RS Darko Menih, Viki Drev, svetovalec župana, Erik Hribernik, predstavnik izvajalca in Zdravko Ročnik, investitor. / Foto: Dejan Tonkli zveza Slovenije, kegljišču podelila certifikat, najvišje kategorije ki velja za tri leta. Tako so kegljaški klubi, društva, podjetja in posamezniki pridobili novo možnost rekreiranja na dostopni, domači lokaciji. Novo kegljišče bo upravljal Nino Ošlovnik, ki se je že v času gradnje in opremljanja aktivno vključeval v proces dela, pri njem lahko dobit vse informacije o možnosti kegljanja in zabave. MK. KONČANA PETA FAZA PRENOVE ZDRAVSTVENE POSTAJE ŠOŠTANJ V drugi polovici oktobra je Občina Šoštanj začela s peto fazo prenove Zdravstvene postaje Šoštanj. Danes, 18. decembra, pa jo je uradno zaključila in v uporabo predala prenovljen stranski vhod, stransko stopnišče in zgornji hodnik ter še najpomembnejšo pridobitev pete faze -dvigalo za funkcionalno ovirane osebe. Z njim je Občina Šoštanj zadostila zahtevam Pravilnika o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter od danes najprej omogočila lažji dostop do zobozdravstvenih in ostalih ambulant v drugem nadstropju. Skupna vrednost investicije je znašala nekaj več kot 100.000 evrov. Dobrih šestdeset odstotkov je s proračunskimi sredstvi prispevala Občina Šoštanj, ostalo pa Zdravstveni dom Velenje in Ministrstvo za zdravstvo. Uradne predaje dvigala se je poleg zaposlenih, izvajalcev in predstavnika strokovno-gradbenega nadzora udeležil tudi župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih. Današnji dan pa ni bil namenjen le uradni predaji, temveč predvsem seznanitvi zaposlenih o pravilni uporabe novega dvigala. Ta se namreč razlikuje od običajnih in je zato potrebno slediti posebnim navodilom za njegovo pravilno uporabo. Občina Šoštanj v naslednjem letu načrtuje še zadnjo, šesto fazo prenove ZP Šoštanj, ki bo zajemala predvsem dela na zunanjem delu objekta - prenovila se bo fasada in ravna streha. V zaključnem delu omenjene faze pa se predvideva tudi namestitev centralne klimatske naprave. Andreja Moškon, univdipl.nov, svetovalka za odnose z javnostmi Občina Šoštanj s podjetjema Esotech in Mins No. 1 podpisala pogodbo za izgradnjo večnamenskega objekta v vrednosti 562.000 EUR. Poleg lastnih proračunskih sredstev lahko Občina Šoštanj računa tudi na evropska sredstva v višini 50 %, ki so ji bila letos spomladi odobrena iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Povabilo direktorja Esotecha županu Občine Šoštanj za ogled izgradnje REKS Ravne je sovpadalo ravno s končano izvedbe strešne konstrukcije in pokrivanja strehe. Da je objekt pokrit s streho še pred zimo, so veliko prispevali ugodni vremenski pogoji, ki so omogočili pospešeno izvajanje del. Ko bo objekt v celoti zaprt, bodo izvajalci lahko nadaljevali z gradbenimi, strojnimi in elektro deli. Trenutno se ureja okolica objekta. Urejajo se bankine, parkirišča, brežine itd. Sredi decembra pa se predvideva vgradnja zunanjega stavbnega pohištva. Rekreacijsko kulturno središče Ravne, ki bo namenjeno za različne dejavnosti od predavanj, dramskih dogodkov, kulturnih nastopov do športne vadbe in tekmovanj ter srečanj ob praznikih, bo svoja vrata predvidoma odprl v drugi polovici leta 2010. Nova pridobitev pa ne bo dobrodošla le za krajane Raven pri Šoštanju, temveč za celotno občino, saj bomo s tem pridobili nove kvalitetne prostore za aktivno preživljanje prostega časa vseh naših občanov. Andreja Moškon, univ.dipl.nov. svetovalka-za odnose z javnostmi REKREACIJSKO KULTURNO SREDIŠČE RAVNE POD STREHO 26. novembra, sta se v Ravnah pri Šoštanju srečala župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih in direktor Esotecha Marko Škoberne. Namen srečanja je bil obisk Rekreacijskega kulturnega središča Ravne (REKS), katerega izgradnja poteka od maja letos. Takrat je V KS RAVNE PRI ŠOŠTANJU UREDILI EKOLOŠKE OTOKE V Krajevni skupnosti Ravne pri Šoštanju so pred kratkim uredili ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov. Na pobudo občinskega svetnika in predsednika Turističnega društva Pristava Draga Kotnika so člani društva z udarniškim delom primerno uredili, nekje pa tudi na novo zgradili prostor namenjen recikliranim odpadkom. V želji po lepšem in urejenem kraju sta se jim pridružili tudi kmetiji Jožeta Miklavžine in Franca Kotnika, ki sta temu namenu brezplačno odstopili del svojih zemljišč. Člani Turističnega društva Pristava so tudi redni udeleženci vsakoletne čistilne akcije Občine Šoštanj, zato ni presenečenje, da je tovrstna pobuda prišla ravno iz njihovih vrst. Glede težav pri kopičenju odpadkov zaradi nerednega odvoza ali nepoučenosti krajanov, so le-te za enkrat rešili z večjimi zabojniki. Večjo poučenost krajanov o pravilnem recikliranju pa pričakujejo, da se bo z novimi navodili shranjevanja komunalnih odpadkov tudi ta v kratkem precej izboljšala. Andreja Moškon, univdipl.nov. svetovalka za odnose za javnostmi V KS RAVNE PRI ŠOŠTANJU ODPRLI NOV ASFALTNI ODSEK V soboto, 21. novembra, je v Ravnah pri Šoštanju potekala uradna otvoritev novega asfaltiranega odseka javne poti Vodušek - Ravne. Rekonstrukcija odseka je zajemala tako planiranja terena, izdelavo bankin, vgrajevanja mehansko stabiliziranega sloja tampona kot tudi odvodnjavanje (polaganje drenažnih cevi, kompletna izvedba peskolova itd.). Celotno investicijo v vrednosti okoli 28.000 evrov je financiral Občina Šoštanj, za kar se je ob sobotni otvoritvi županu in poslancu v DZ RS Darko Menihu še posebej zahvalil predsednik KS Ravne Jože Sovič. »Res, da gre le za dobrih 180 metrov cestišča, vendar smo Ravenčani veseli vsakega metra novega asfalta«, je še dodal Jože Sovič. Otvoritev ceste je z glasbenimi vložki popestrila Ravenska godba. Andreja Moškon, univ.dipl.nov, svetovalka za odnose z javnostmi Na ogledu. / Foto: Andreja Moškon OTVORITEV CESTE TENIK V TOPOLŠICI IN RAVNAH PRI ŠOŠTANJU Minuli petek, (4. decembra op. ur.) je občina Šoštanj ponovno pridobila novo asfaltirano javno pot, ki poteka na meji med KS Topolšica in KS Ravne. Odločitvi za rekonstrukcijo omenjene poti v dolžini 500 metrov so botrovale med drugim tudi nove gradnje na tem območju. Cesta v Teniku je bila sicer deloma že asfaltirana, manjkal je le še del do glavne ceste. Nove pridobitve Svečano rezanje traku. / Foto: Andreja Moškon so bili zato še posebej veseli stanovalci, mimo katerih sedaj namesto makadama poteka asfaltirano cestišče. »Podeželje se mora približati standardu, ki ga ima mesto«, je ob otvoritvi ceste v Teniku izpostavil župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih ter med drugim poudaril sodelovanje, skupno načrtovanje in razumevanje, ki je prav pri omenjeni cesti zaradi meje med dvema krajevnima skupnostnima, igralo precejšnjo vlogo. Sredstva za novo cesto so tako poleg Občine prispevali tudi obe krajevni skupnosti in kot je dejal namestnik predsednika KS Ravne Franc Koren: »Lepo je graditi poti, ki povežejo ljudi«. Ob tem se je zahvalil še županu Občine Šoštanj Darku Menihu, ki ima posluh za svoje občane oz. krajane ter predsedniku KS Topolšica Vikiju Drevu za konstruktivno sodelovanje. Posebej pa je izpostavil še podatek o številu asfaltiranih cest v KS Ravne, ki letos znaša nekaj manj kot 2500 metrov asfalta, za kar gre posebna zahvala Občini Šoštanj. Andreja Moškon, univ,dipl,nov. svetovalka za odnose z javnostmi OTVORITEV CESTE V ZAVODNJAH PRI ŠOŠTANJU Minulo soboto (12. december op. ur.) je v Zavodnjah pri Šoštanju na relaciji med Praprotnikom in Prednikom potekala uradna otvoritev asfaltiranega odcepa v dolžini 800 metrov. Gre za odcep ceste, ki je na asfaltno prevleko čakal dvanajst let. Prošnjo po novi cesti pa je domačinom uslišal župan Foto: Andreja Moškon Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih, za kar so se mu ob otvoritvi tudi najlepše zahvalili. Gre za del ceste, ki povezuje Šoštanj oz. Zavodnje s Kavčnikovo domačijo in domačijo Žlebnik in jo poleg domačinov uporabljajo tudi turisti in ostali obiskovalci. Zahvala za novo pridobitev gre tudi krajanom, je poudaril šoštanjski župan Darko Menih, saj so s sodelovanjem prav tako pripomogli k uresničitvi omenjenega projekta. Ob tem bi želeli na Občini Šoštanj opozoriti vse uporabnike omenjene ceste, še posebej tiste, ki izvajajo sečnjo in vleko dreves, da le-to opravijo v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. S podiranjem in spravljanjem dreves se namreč ne sme poškodovati gozdnih prometnic, poti ter cest. Andreja Moškon, univ. dipl. nov., svetovalka za odnose z javnostmi PRVA ADVENTNA NEDELJA Na prvo adventno nedeljo so se na Trgu bratov Mravljakov zbrali številni, ki so spremljali dvig adventnih vencev. Poleg dekana Jožeta Pribožiča in organizatorja prireditve, predsednika Turističnega olepševalnega društva Šoštanj, Petra Radoje, je zbrane nagovoril tudi župan in poslanec v DZ RS Darko Menih: »Adventni čas je za nas poseben čas, ker nas s svojim čarobnim vzdušjem in pričakovanjem vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti, istočasno pa nas na poseben mistični način pripravlja na prihodnost«. Ob prihajajočih dnevih nakupovalne mrzlice in olepševanja naših domov je župan Darko Menih vse zbrane spomnil da, »topel stisk rok, prijazen nasmeh in lepa beseda lahko pomenijo več kot najdražje darilo«. Dodal je še, da »se praznik v našem življenju začne, ko naredimo nekaj dobrega za drugega, ne da bi pri tem mislili nase«. Ob koncu je vsem občanom zaželel še miru, veliko medsebojnega razumevanja in spoštovanja, predvsem pa veliko ljubezni v krogu svojih družin. Za praznično vzdušje ob dvigu devetih adventnih vencev so poskrbele pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj. Andreja Moškon, univ.dipl.nov, svetovalka za odnose z javnostmi MUZEJ USNJARSTVA NA SLOVENSKEM VABI: KATARININ SEJEM V soboto 28. novembra se je na Katarininem sejmu, ki je potekal pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem, zbrala množica kupcev in prodajalcev. Sejmišče je bilo izkoriščeno tudi za otroške delavnice, dan pa je bil kot nalašč za ogled muzeja. »Semenji« dan so kulturno dodatno obarvali člani Pihalnega orkestra Zarja in ansambel Šepet. 14. JANUAR 2010 OB 18.00 PREDSTAVITEV ZBORNIKA USNJARSTVO NA SLOVENSKEM POPRAVEK Avtor zgornjih treh fotografij je Boštjan Novak in ne Andreja Moškon, kakor je bilo v reportaži Muzej usnjarstva na Slovenskem, List 11/2009, str. 6. -12, pomotoma objavljeno. Urednica sodelavka MO Velenje Alenke Centrih o ravnanju z odpadki v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmartno ob Paki. Namen predavanja je bil seznanitev vseh predstavnikov KS o novem načinu odlaganja odpadkov. Pravočasno ozaveščanje vseh občanov je namreč ključnega pomena za pravilno ravnanje z odpadki, ki bo po novem letu imelo velik vpliv na končno ceno odvoza. Po končanem predavanju se je s strani članov sveta krajevnih skupnosti razvila burna debata in precej vprašanj. Zanimalo jih je, kako ravnati s plastenkami, ki predstavljajo največjo težavo pri prostornini odpadkov, kakšen je predviden odvoz odpadkov za območja redke poseljenosti, izpostavili zaskrbljenost pri načinu določanja končne cene odvoza odpadkov ter pri tem opozorili na možnost povečanja števila divjih odlagališč, ki se po njihovem mnenju ne bi dogajala, če bi bile pristojne inšpekcijske službe bolj učinkovite. Izpostavili so tudi problem neodgovornih lastnikov, ki nimajo posod za odpadke in le-te odlagajo v posode njim najbližjim sosedom. Pri tem je župan Občine Šoštanj Darko Menih dejal, da bo potrebno okrepiti medobčinski inšpektorat, da se takšne zadeve ne bi več pojavljale. Na delovnem sestanku vseh devetih krajevnih skupnosti je župan Občine Šoštanj Darko Menih vse prisotne v obliki foto projekcije seznanil še s preteklim delom oz. zaključenimi občinskimi projekti. Sledila so vprašanja in pobude. Veliko je bilo zanimanja glede asfaltiranja in urejanja cest tako lokalnih kot državnih. Še posebej je bila izpostavljena državna cesta med Lajšami in Zavodnjami. Ta je namreč z novo povezavo s Črno na Koroškem postala zelo prometna in hkrati nevarna. Predsednico KS Bele Vode Anico Pudgar je zanimalo, kako daleč je občina s projektom brezžičnega interneta? Predstavnika Topolšice pa, zakaj ni prišlo do odkupa objektov Brede, Smrečine in stavbe bivše uprave Bolnišnice Topolšica? Razlog za ne odkup je bil ne zanimanje bolnišnice, ki naj bi imela s temi stavbami svoje načrte, ki pa za enkrat še vedno niso uresničeni, je povedal župan. Ob tem pa dodal, da je kljub vsemu Občina Šoštanj v Topolšici uspela od Ministrstva za zdravje odkupiti zemljo za novi gasilski dom in dom krajanov. Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na potek tretje razvojne osi. Zanimalo jih je, v kateri fazi se trenutno nahaja omenjeni projekt? Ob tem so bile izpostavljene civilne iniciative, ki kljub svoji legitimnosti, upočasnijo marsikatero nujno izgradnjo. Glede tega se s tem, sicer v manjši meri, srečujemo tudi na Občini Šoštanj, je dejal župan, zato je apeliral na vse predstavnike krajevnih skupnosti, da jim pri urejanju cest ob takšnih primerih priskočijo na pomoč. Nekaj več kot dve uri dolgo srečanje župana s predsedniki in člani svetov krajevnih skupnosti se je končalo z dobrimi željami po enako dobrem sodelovanju tudi v prihodnjem letu. Andreja Moškon, univ,dipl.nov. svetovalka za odnose z javnostmi ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ IN POSLANEC V DZ RS DARKO MENIH OB KONCU LETA PRIPRAVIL DELOVNI SESTANEK S ČLANI SVETOV IN PREDSEDNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih vsako leto v decembru organizira delovni sestanek s člani svetov krajevnih skupnosti in njenimi predsedniki. Tako je bilo tudi letos, kjer so (7. decembra op.ur.) v Domu kulture Šoštanj predsedniki ali njihovi namestniki podali svoja letna poročila, izpostavili pobude ter vprašanja. Pred tem so prisluhnili še predavanju zunanje Foto: Andreja Moškon / JUHU, SPET DRSAMO Že tretje leto zapored je Občina Šoštanj na območju rokometnega igrišča v Šoštanju, pripravila drsališče, katerega otvoritev je bila 10. decembra v popoldanskih urah. Drsanja in zabave željne je dodatno privabila skupina Čuki in drsalna revija skupine Lucky Luka, ki vsako leto pripravi izredno zanimiv program. Takoj za nastopom skupine, so drsalke množično preizkusili drsanja in zimskih radosti željni. Župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih je ob tem zbranim zaželel obilo športnih užitkov. Seveda pa je drsališče več kot samo drsališče, saj je že lani in v letošnjem letu na rokometnem igrišču potekal projekt Rekonstrukcije rokometnega igrišča s spremljevalnima objektoma, ki je Občino in Fundacijo za šport veljala 95.842,47 evrov (delež fundacije 24.100 evrov). Letos se je lanskoletnima investitorjema pridružilo še Ministrstvo za šolstvo z vložkom 6000 evrov, Fundacija za šport pa je letos prispevala 13.000 evrov, tako da je vrednost investicije 270.196,15 evrov, ki pa je bila po besedah Marije Anžej, Višje svetovalke za investicije in projekte Občine Šoštanj, nujna. Tildi župan in poslanec v DZ RS Darko Menih je na odprtju poudaril, da je rekonstrukcija igrišča s prenovo tribun, razsvetljave, ograj, preplastitve in dokončanja spremljajočih objektov ter ostalih del, uresničila željo po pravem športnem središču, kar je nekoč rokometno igrišče Šoštanjčanom tudi predstavljalo. Milojka Komprej Da bo drsališče, ki bo odprto do konca februarja zares živelo, je Občina Šoštanj poskrbela za številne dejavnosti: 10. decembra so nastopili Čuki 15. decembra Ribič Pepe 23. decembra ob 17.00 Irena Vrčkovnik in prijatelji ter drsalna skupina Lucky Luke ter prihod Božička 29. januarja 2010 ob 17.00 Zabava z ansamblom Spev in degustacija bograča 12. februarja 2010 ob 17.00 Počitniški in Valentinov žur s Tanjo Žagar PO POMOČ NA OBČINO Občina Šoštanj je v letošnjih enajstih mesecih za pomoč pri reševanju stisk socialno najbolj ogroženih družin in posameznikov iz sredstev občinskega proračuna namenila sredstva v višini 19.200,00 EUR, kar je za 38% več kot v enakem obdobju lani. Največji delež sredstev je bil namenjen enkratnim denarnim pomočem ter nakupu prehrambenih paketov, ki jih preko Rdečega križa prejmejo družine ter invalidni in ostareli občani. Prejemnike teh paketov določa Območno združenje Rdečega križa Velenje v sodelovanju prostovoljci in vodstvi krajevnih organizacij RK, ki delujejo na območju občine Šoštanj. Letos bodo iz proračunskih sredstev Občine Šoštanj razdelili 490 prehrambenih paketov. Pomoč družini na domu Primerjalno z lanskim letom pa se je za dobro polovico povečalo število občank in občanov, ki so upravičeni do koriščenja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Trenutno je med 29-imi uporabniki največ takih, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju gospodinjskih del. Občani k ceni opravljene ure prispevajo 2,94 EUR, 65% cene pa pokrije občina iz proračunskih sredstev. Občina Šoštanj bo letos za plačilo te socialne storitve namenila sredstva v višini 72.000,00 EUR, v lanskem letu pa je bilo za to storitev porabljeno 43.300 EUR. Alenka Verbič univ,dipl,ped, Višja svetovalka za družbene dejavnosti ALI BO SLOVENIJA PO IZHODU IZ KRIZE ZGOLJ SOCIALNA DRŽAVA? Takšen je bil naslov za razpravo na okrogli mizi, ki je kot drugi del razvojne konference potekala 10. decembra v Velenju. Pogovora so se udeležili številni vidni predstavniki gospodarstva in politike, med njimi tudi gospodarski minister Matej Lahovnik. Uvodoma je spregovoriladr. CvetkaTinauer indejala, dadelo kotvrednota vnaši družbi še ni dovolj cenjeno. Državna sekretarka na ministrstvu zadelo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je menila, da je sociala v sodobni družbi nujna, vendar ne na račun gospodarstva. »Socialna politika naj pomaga ekonomski politiki,« je bilo njeno sporočilo, Po njenem je potrebno socialni sistem prilagoditi spremembam v gospodarstvu. Previsoka cena odpuščanja zaposlenih (odpravnine) zavira prehod iz krize. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac je povedal, da se položaj v njihovi družbi izboljšuje, zlasti to velja za letošnje tretje tromesečje. Ker so veliko vlagali v prejšnjih letih, so se letos večjim investicijam odrekli in tudi zato prebrodili najhujši čas. Še več, zahvaljujoč zaposlenim v prodaji so tržni delež ponekod celo povečali. Tako so v Nemčiji dosegli za 25 odstotkov večji tržni delež, tudi zato, ker nekaterih konkurentov ni več, saj so v krizi propadli. Bobinac je povedal, da je zahtevana minimalna plača 600 evrov v Gorenju že dosežena. Prav tako so se držali dogovora, da odpuščanja ne bo. V ta namen so se posluževali vseh ukrepov, ki jih je za premagovanje krize nudila država. To je subvencioniran skrajšan delovni čas in plačano čakanje na delo na domu. Število zaposlenih se je znižalo le zaradi naravna fluktuacije, na čakanju pa je trenutno še okoli 200 zaposlenih. Poiskati je treba točko, kjer se stikajo interesi podjetništva in sociale, je prepričan Bobinac. Pri tem bi morala svoje narediti tudi država in zmanjšati preobremenjenost plač z davki in prispevki. Prav tako potreben ukrep je krčenje javne porabe in vlaganje sredstev v raziskave in razvoj. Minister dr. Matej Lahovnik je menil, da je zaposlenim prav gotovo treba zagotoviti sredstva za dostojno življenje. Pri tem pa ni mogoče govoriti samo o višini minimalne plače, ne da bi ob tem odprli tudi področje bolj fleksibilne delovne zakonodaje. V zadnjem času je velika večina zaposlitev le za določen čas. To mladim onemogoča načrtovanje prihodnosti, saj je njihova zaposlitev in s tem bodočnost negotova. Treba se je dogovarjati o vseh vidikih in doseči sporazum med socialnimi partnerji. »Ločiti moramo med nujnimi kratkoročnimi ukrepi zaradi krize in strukturnimi ukrepi, ki so pomembni z vidika dolgoročne konkurenčnosti našega gospodarstva,« je med drugim dejal gospodarski minister. Besedilo in foto: Marija Lebar Udeleženci okrogle mize o socialni državi zd ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova cesto 1,3320 VELENJE SREČNO IN ZDRAVO 2010 Tiskovna konferenca v Termoelektrarni Šoštanj BLOK 6 ZA SLOVENIJO IN ŠALEŠKO DOLINO VELIKA PRIDOBITEV S pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja za izgradnjo šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj se je dokončno pričela pisati nova zgodovina energetike in možnosti za pridobivanje cenejše električne energije ob bistveno nižjih emisijah C02. Ker pomeni gradnja tudi priložnost in možnost za nov razvojni potencial, zaposlovanje ter pozitiven odgovor na nove okoljevarstvene zahteve, je nujno, da vlada RS potrdi načrtovano investicijo desetletja v Sloveniji. To je bistvo sporočila na nedavni tiskovni konferenci, ki se je, ne povsem slučajno, dogajala v času zaključka podnebne konference v Koebenhavnu v četrtek, 17. decembra. Če bo šlo po načrtih, bi naj pričel blok 6 obratovati v letu 2014. Borut Meh je povedal, da je s pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja ter »pokrito« večinsko investicijo v skupnem znesku 1,1 milijarde evrov gradnja bloka 6 že stekla. Dodal je, da je objekt okoljevarstveno sprejemljiv, opredeljen je v vseh razvojnih projektih do leta 2023, zato se mu ne zdi prav, da nekateri zdaj iz tega povzročajo dnevne politične pritiske in dvome v upravičenost. In prav energetika je tisto gibalo, ki največ vlaga v ekološko sprejemljive objekte. Djordje Žebeljan iz HSE je povedal, da poteka nadzor na več nivojih, saj ga izvajajo tako tuje banke, HSE, kot tudi njegova prisotnost v nadzornem svetu TEŠ-a (kjer je Žebeljan prvi nadzornik). V nov blok bo vgrajena najnovejša tehnologija, kar bo zagotovo omogočalo manj težav pri obratovanju ter večjo stabilnost energetskega sistema. Hladilni stolpi, ki so dominirali na prostoru novega bloka 6, bodo padli že v letu 2010. / Foto: Jože Miklavc bloka. Ob tem bi naj bil 3- december dejanski datum pričetka izvajanja tega mega projekta. Na vprašanje novinarja, zakaj so se odločili za tako močan agregat, je Rotnik odgovoril, da je to res unikatni, 600 MW-blok, vendar je najmanjši med vsemi, ki se v tem času gradijo v Evropi in v svetu, hkrati pa je to zamenjava za obstoječe zmogljivosti (tudi blok 5 bi naj ustavili že čez 15 do 17 let). Borut Meh pa je odgovoril na vprašanje glede pokritosti investicije in odločitve vlade RS o tem. Povedal je, da je investicija 1.100 milijarde zagotovo osnova za pridobitev bančnih garancij in kreditov ter tako tudi potrebnih dovoljenj ter da je sestavljena iz zanesljivih virov, ne vidi pa posebnih zadržkov slovenske vlade, saj je projekt umeščen v nacionalnih projektih, potrebe po lastni energiji pa so vse večje in jih še zdaleč ne moremo zagotavljati na domačem trgu. Gradnja bloka 6 v TEŠ je torej realnost in je tako rekoč že v teku. Ob tem pa lahko Borut Meh: »Za investicijo so zagotovljena vsa potrebna sredstva, ne vidim posebnih zadržkov za pričetek gradnje bloka 6.« / Foto: Jože Miklavc Mag. Djordje Žebeljan, Borut Meh, dr. Uroš Rotnik in Bojan Brešar na tiskovki v TEŠ. / Foto: Jože Miklavc Dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ-a, je nazorno predstavil dejstva, da bo novi blok 6 nadomestil dotrajane generatorje, od katerih prvi deluje že 53 let. Dosežen bo bistveno večji izkoristek , tudi do 43 %, cena električne energije na pragu TEŠ bo nižja za okoli 25 do 30 % (tudi zaradi znižanja plačevanja kuponov za onesnaževanje), v enakem razmerju pa bo nižja tudi poraba premoga in izpustov C02 v ozračje. Kljub izjemnim naporom in posodabljanju sedanjih sistemov pa ni mogoče v celoti vsklajevati obratovanja s sedanjimi okoljskimi standardi. To pa je gotovo še dodaten razlog za čim prejšnjo novogradnjo. Kot nam je povedal Bojan Brešar, je eden od hladilnikov že ustavljen, za drugega pa potekajo pripravljalna dela na to. Ob javnem razpisu za izbiro najugodnejših izvajalcev pa to pomeni tudi skorajšen začetek fizične razgradnje starega postrojenja za pripravo prostora in umestitev novega pričakujemo, da bo za Šoštanj in Šaleško dolino velika priložnost, da se v naslednjih letih okrepi podjetništvo in nadaljuje smeli razvoj, saj prisotnost med 1500 in 3000 novih ljudi v obdobju gradnje pomeni izjemen potencial in zagotovo tudi potrebne napore. Ob tem je optimist tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je že večkrat povedal, da je bil izziv tudi gradnja petega bloka in kasneje čistilne naprave, da so to izkoristili pozitivno in da so bile s tem pridobljene že dragocene izkušnje. Pričetek gradnje je tako za kolektiv TEŠ, za holding HSE in za širšo okolico Šoštanja dobra popotnica ob koncu starega in začetku novega leta 2010. Jože Miklavc ■% V TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o. IH»! r pr : s .J: . »it fcjM.t..«» Ulil ■? » i föio li. >*• Sra^'^pKf'.w . * •' 19 iiiri Novo leto je čas novih priložnosti. Zapolnite ga z izzivi. RAZVOJNA KONFERENCA: NEKATERI PROJEKTI ŽE V FAZI REALIZACIJE V Velenju je bila v četrtek, 10. decembra razvojna konferenca SAŠA regije. Na njej so predstavili številne večje razvojne projekte tako gospodarstva kot tudi lokalnih skupnosti v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Dva od pomembnejših, to sta umestitev gospodarskega središča v državno strategijo in karta turistične infrastrukture, sta že v fazi realizacije. Drugi del je potekal kot okrogla miza na temo »Ali bo Slovenija po izhodu iz krize zgolj socialna država«. V uvodnem nagovoru je predsednica upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice preletela dogajanje v tukajšnjem gospodarstvu v letu od lanske razvojne konference. Že takrat je bilo jasno, da je svetovna kriza zajela tudi slovensko gospodarstvo. Žal je kljub prizadevanjem naša regija glede nezaposlenosti nad slovenskim povprečjem in glede na plače pod povprečjem. Dosegamo samo 75 odstotkov državnega povprečja pri dodani vrednosti na delavca. Kot gostitelj je spregovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Po njegovem je treba pri razvojnih projektih govoriti tudi o ljudeh in hkrati o izobraževanju. Na tem področju je Velenje v zadnjem času pridobilo številne nove programe izobraževanja. Dodal je še, da nihče nima točnega odgovora, kako iz krize, da pa odgovor lahko poiščemo vsi skupaj. Kakšne razvojne projekte ima vseh deset naših občin je predstavila Andreja Katič. Spregovoril je tudi Branko Meh in nekateri drugi predstavniki Obrtno podjetniških zbornic Velenje, Mozirje in Slovenije. »Tudi mali hočemo biti zraven,« je bilo rečeno. Obrtniki so povedali, da jih poleg pomanjkanja naročil pesti predvsem plačilna nedisciplina, kjer bi država morala kaj ukreniti. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič je menil, da naše gospodarstvo pri izhodu iz krize ovira tudi zahteva po 600 evrih minimalne plače, ki je nekatere gospodarske družbe preprosto ne zmorejo in jih to lahko pahne celo v stečaj ali pa bodo proizvodnjo preselile v države s cenejšo delovno silo. Na ta način bi brez dela ostalo še več ljudi. Matija Rovšnik iz Premogovnikove družbe PV Invest je predstavil potek projekta umeščanja gospodarskega središča SAŠA regije v državno strategijo razvojnih središč do leta 2023. Jasna Klepec (SAŠA ORA) pa je spregovorila o karti turistične infrastrukture naše regije. Projekt so si zadali na lanski konferenci kakovosti, letos pa so karto že izdelali in jo tokrat tudi pokazali navzočim. Klepčeva je poročala tudi o uspešnem izvajanju apartmajskega naselja in velnes centra v Topolšici, kar bo prineslo 30 novih delovnih mest. Povedala pa je tudi, da so GTC Golte uspele pridobiti na razpisu del sredstev za prenovo in širitev hotela. Marija Lebar Udeleženci na razvojni konferenci. / Foto: Marija Lebar V NOVO LETO OPTIMISTIČNO Marijan Jedovnicki. direktor Komunalnega podjetja Velenje, je skupaj s sodelavci sprejel novinarje na prednovoletnem srečanju. Zahvalil se jim je za korektno poročanje v sredstvih javnega obveščanja z željo, da tako ostane tudi v prihodnje. Novinarji so tudi v letošnjem letu objavili številne prispevke o dogajanju v Komunalnem podjetju Velenje. Poročali so z različnih otvoritev investicij, spremljali aktualno dogajanje. Predvsem pa je bilo v letošnjem letu veliko besed namenjenih 50-letnici daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Direktor Jedovnicki je prisotne prijetno presenetil z razmišljanjem o družbenih vrednotah. Delo ni več vrednota in vprašanje je, kaj je v tem času tisto, kar zavzema kriterije v odnosu posameznika in skupnosti. Zaželel si je dobrih medsebojnih odnosov, strpnosti in možnosti napredka v smislu osebnostnega razvoja posameznika. Po poročilu Agencije PLUS uredila MK. ZAVETNICA RUDARJEV IN PRAZNIK ZNANJA Dr. Milan Medved. / Foto: Hans Avberšek Rudarski pozdrav »srečno« kaže, da se morajo zaposleni v rudarstvu zanašati tudi na srečo. Zato so si »za srečo« oziroma za varovanje pred nesrečo predniki današnjih rudarjev izbrali zavetnico sv. Barbaro, katere god praznujejo 4. decembra. Rudarski poklic je veljal v zgodovini in velja še danes za težak in nevaren poklic. Vendar samo zavetništvo sv. Barbare že dolgo ni več dovolj za varno in uspešno rudarjenje. Znanje, trud, prizadevnost, nenehno učenje so tiste lastnosti posameznikov, ki danes pripomorejo k uspešnosti pridobivanja premoga v zahtevnih montan-geoloških razmerah pod zemljo. V Premogovniku Velenje tradicionalno zaznamujejo god zavetnice rudarjev kot praznik znanja. Tako so v Muzeju premogovništva Slovenije 3-decembra, podelili priznanja 15 sodelavcem, ki so ob delu pridobili višjo stopnjo izobrazbe, štirje med njimi so postali magistri znanosti. Zbrane je nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. V okviru letošnje prireditve je hčerinski družbi Premogovnika Velenje HTZ Velenje direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje SIQ Igor Likar podelil certifikate kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, saj je omenjena družba v začetku novembra uspešno opravila certifikacijsko presojo sistemov vodenja. Tadeja Mravljak Jegrišnik, vodja Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje POKLICI V RUDARSTVU SO ISKANI 18. decembra dopoldne so v Premogovnik Velenje prišli na ogled devetošolci osnovnih šol Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Z ogledom podjetja in predstavitvijo najbolj tipičnih poklicev v njem jim v Premogovniku že več let skušamo olajšati izbiro za poklic, hkrati pa predstaviti kadrovsko in štipendijsko politiko podjetja. O njej zgovorno pričajo številke. V šolskem letu 2009/10 ima Premogovnik Velenje 119 štipendistov, od tega 69 v Rudarski šoli, 28 v Strojni šoli in 22 v Elektro in računalniški šoli. HTZ Velenje ima 10 štipendistov, od tega 6 v Strojni šoli in 4 v Elektro in računalniški šoli. Štipendistom nudimo poleg štipendije še številne druge ugodnosti, kot so brezplačni učbeniki, sofinanciranje prevozov v šolo in ekskurzij, malica, jamski dodatek. Štipendisti se lahko kmalu po končanem šolanju zaposlijo v Skupini PV. V letu 2009 smo zaposlili 54 pripravnikov, in sicer: Premogovnik Velenje 46 (30 rudarske, 3 elektro- in 13 strojne stroke), HTZ 6 (4 elektro- in 2 strojne stroke) ter RGP 2 (1 rudarske in 1 strojne stroke). V letu 2010 bodo zaposlili od 60 do 70 pripravnikov. Največ štipendistov imajo v Rudarski šoli Šolskega centra Velenje, kjer izobražujejo v štirih izobraževalnih programih: za geostrojnika rudarja v srednjem poklicnem izobraževanju, za geotehnika v srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju ter za okoljevarstvenega tehnika v srednjem strokovnem izobraževanju. V šolskem letu 2009/10 je v program geostrojnik rudar vpisanih 20 dijakov, geotehnikov je 16, okoljevarstvenih tehnikov je 25. Letos je v Rudarski šoli v vseh letnikih 145 dijakov, lani pa jih je bilo 105. Po besedah ravnatelja Rudarske šole mag. Albina Vrabiča je vpis dijakov v tem šolskem letu večji, prav tako pa so večji vpis zabeležili tudi v Strojni ter Elektro in računalniški šoli. »Vpis v našo šolo kaže, da je energetika kljub nestabilni gospodarski situaciji razmeroma stabilna dejavnost, na večji vpis pa prav gotovo vpliva tudi večje zaposlovanje v Premogovniku Velenje. V Rudarski šoli izobražujemo za zahtevne poklice v specifičnem delovnem okolju. Dijaki pri praktičnem pouku spoznajo, da je Premogovnik Velenje visoko tehnološko opremljena tovarna pod zemljo,« poudarja Vrabič in dodaja, da so dijaki Rudarske šole zelo zaposljivi. Velika večina se jih zaposli v Skupini Premogovnik Velenje, dijaki pa lahko šolanje nadaljujejo v Višji strokovni šoli v Velenju, v programu Geotehnologija in rudarstvo, ali na Naravoslovno-tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani. Tadeja Mravljak Jegrišnik vodja Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje Ustvarite, kar ste snovali. Dosegajte, za kar ste se trudili. Najdite, kar ste pogrešali, in živite, kot ste želeli. Z novo energijo v leto 2010! SKUPAJ USTVARJAMO PRIHODNOST , PV INVEST ! Harmonija tehnologije in znanja CD Gost: Z MLEKOMATOM PRIVABILI ŠOLARJE Kmetija POTOČNIK, Zavodnje nad Šoštanjem (lastnica prvega mlekomata v Šaleški dolini, na Kmečki tržnici v Velenju), je konec oktobra razpisala literarni in likovni natečaj za osnovnošolce iz MO Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki. Šole so morale oddati 10 likovnih in 10 literarnih del na temo MLEKOMAT. V četrtek so razglasili rezultate in podelili priznanja. NAJBOLJŠE LIKOVNO DELO: Adrijana Nezirovič, 6. razred - Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (priznanje + darilni paket Podravke) NAJBOLJŠE LITERARNO DELO: Jaka Melanšek, 6. razred - OŠ Antona Aškerca (priznanje + darilni paket Podravke) NAJBOLJŠE ŠOLE: 1. MESTO : OŠ GORICA (mleko v vrednosti 300 EUR) 2. MESTO: OŠ ANTONA AŠKERCA (mleko v vrednosti 200 EUR) 3. MESTO: OŠ ŠOŠTANJ (mleko v vrednosti 100 EUR) Prireditev, ki so jo organizirali Kmetija POTOČNIK, Zavodnje nad Šoštanjem: Pivnica ZORO, Velenje in Agencija PLUS, Velenje, so popestrili z degustacijami Podravkinih dobrot, prihodom Božička in nastopom Tanje ŽAGAR. Prisotne je pozdravila podžupanja MO Velenje - Majda GABERŠEK. O delih pa sta spregovorila člana strokovne komisije Miljoka KOMPREJ in Peter REZMAN. VIR: Agencija PLUS Andreja Petrovič Novoileto Nagrade sta predala Marta in Gregor Ročnik Tanja Žagarje ogrela množico... ...in nekaj dni prej prostore pivnice Zoro Oliver Dragojevič. Vesele božične praznike, v novem letu 2010 pa veliko zdravja ter osebne sreče. Svet KS Lokovica 90 let v skrb za zaravje BOLNIŠNICA TOPOLŠICA V Velenju so v petek, 27. novembra, pripravili osrednjo slovesnost v počastitev devetdesetletnice obstoja Bolnišnice Topolšica. Predstavili so knjigo, ki so jo izdali za to priložnost, sledil je dvodnevni simpozij slovenskih pnevmologov. Slavnostni govornik je bil direktor dr. Damjan Justinek (na sredini), foto: Marija Lebar Osrednji govornik na svečanosti je bil Damjan Justinek, sedanji direktor bolnišnice. »Kot v vsakem življenju, so tudi v življenju naše ustanove vzponi in padci, a z našo pomočjo nič več navzdol,« je dejal Justinek. »Trudimo se, da se sedanji vzpon ne konča: CT aparat in druga tehnična podpora, zbrana ob pomoči prebivalstva, skrb za razvoj stroke, priprava strateškega načrta, povezave z drugimi subjekti v Topolšici - pridno delo mora roditi sadove,« je povedal. Še vedno skrbijo za pljučne bolnike savinjske, koroške in celjske regije, čemur je bila ustanova prvotno namenjena. V zadnjih letih pa so za potrebe bolnikov našega območja razvili tudi internistično dejavnost. Spregovoril je o prihodnosti bolnišnice, ki bi je pravzaprav ne smelo biti, saj so jo hoteli že nekajkrat ukiniti, a takrat so bili prebivalci regije vedno složni in »svoje bolnice« niso dali. Možnosti za prihodnost v Topolšici vidijo v izvajanju rehabilitacije pri srčnih, pljučnih in bolnikih po operativnih posegih. S tem bi zmanjšali stopnjo invalidnosti in njihovemu življenju vrnili določeno kakovost življenja. »Stari dami« so ob visokem jubileju voščili še nadaljnjih plodnih let številni gostje. Zvrstili so se predstavniki drugih bolnišnic, nekdanji zdravniki in direktorji Bolnišnice Topolšica, med njimi prim. Janez Poles, pa tudi župan Srečko Meh in predsednica upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer. Ta je poudarila interes tukajšnjega gospodarstva za razvoj bolnišnice zlasti na področju rehabilitacije in preventive. Z avtorjem knjige Bolnišnica Topolšica - 90 let dr. Jožetom Hudalesom se je pogovarjala Urška Menih Dokl, ki je tudi sicer povezovala dogodek. Zgodovinar je povedal, da so ob topolškem toplem vrelcu ljudje zdravje in olajšanje iskali že v davnini. Verjetno segajo te korenine vse do keltskih časov, česar pač ne bo mogoče dokazati. Obstajajo pa zapisi, da se je maja davnega leta 1617 v toplicah več dni mudil znani ljubljanski škof Anton Hren. Sredi 18. stoletja je bila Topolšica mondeno zdravilišče, kamor je rada zahajala tudi gospoda z Dunaja. Leta 1919 pa so tukaj ustanovili Državni sanatorij za pljučne bolezni in to je bil začetek zanimive zgodovine in različnih vsebin ter organizacijskih oblik, skozi katere je šla ta ustanova. Bolnišnica je bila s svojim utripom močno vpeta tudi v življenje krajanov Topolšice kot tudi Šoštanja. O anekdotah in dogodkih polpreteklih časov ter o svojem doživljanju bližine bolnišnice je v imenu domačinov na svečanosti v Velenju spregovorila Majda Menih. Vsi govorniki so bili prepričani, da je bolnišnica povsem upravičila svoj obstoj tako v preteklosti kot v sodobnem času. Z njimi vred se tudi mi, ki živimo v njeni bližini pridružujemo čestitkam z željo za še nadaljnjih 90 let. Marija Lebar LETO INVESTICIJ V BOLNICI CELJE Odrezali za 9,7 milijonov evrov investicijskega kolača... V letošnjem letu smo tako sredi novembrakončno dočakali montažo novega CT aparata, ki smo ga postavili v prenovljene in prirejene prostore radiološkega oddelka. Tej investiciji v aparat in adaptacijo prostorov, vredni 1,5 mio eur se je na radiološkem oddelku pridružila še investicija v nakup dveh rentgenskih aparatov in sicer za skeletno diagnostiko in gastroenterologijo in urologijo. Aparata sta stala dobrih 700.000 eur. V sklopu medicinske opreme smo letos v bolnišnici nabavili še 5 ultrazvočnih aparatov. Njihova skupna vrednost je dobrih 360.000 eur. Velika pridobitev na tem področju pa je tudi monitoring za prebujevalnico centralnega operacijskega bloka, oddelek za intenzivno interno medicino in enoto intenzivne medicine operativnih strok vreden 540.000 eur. Ob50obletnicisvojegadelovanjabonoveprostore dobil oddelek za medicinsko rehabilitacijo. Nov oddelek s številnimi terapijami bo poslej deloval v kleti pod bolnišnično polikliniko, dostopen tako skozi zunanji vhod pod vhodom št. 1 kot tudi po stopnicah nasproti vpisnega mesta in z dvigalom, ki stoji v glavni avli bolnišnične poliklinike. Oprema oddelka je bolnišnico skupaj z ureditvijo avle stala 400.000 eur. Novo opremo, vredno 216.000 eur je dobil tudi lani preseljeni oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo ter lekarna (v vrednosti nekaj manj kot 400.000 eur). Približno 1 mio eur smo letos vložili tudi v informatiko. Na pandemsko gripo pa smo se z izdelavo pandemskega načrta začeli pripravljati že poleti. Danijela Gorišek Splošna bolnišnica Celje (povzeto za List, MK.) Župnijska obvestila 24. december 2009 (četrtek) - sveti večer -polnočnice: • maša božičnega večera za otroke in družine v župnijski cerkvi ob 18. uri • šoštanjska župnijska cerkev ob 24. uri • šoštanjska mestna cerkev ob 22. uri • Bele Vode ob 20. uri • Zavodnje ob 22.30 • Topolšica ob 19.45 • Gaberke ob 21. uri 25. december 2009 (petek) - božič - svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri • Gaberke ob 10. uri • Topolšica ob 10. uri • Sv. Križ ob 19. uri 26. december 2009 (sobota) - sv. Štefan -svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri • žive jaslice pri sv. Antonu v Skornem ob 18. uri 27. december 2009 - nedelja Svete družine - svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 (skupni krst) • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri, po maši koncert g. Klemenajagra • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri • Gaberke ob 10 uri 28. december 2009 (ponedeljek) po večerni maši v mestni cerkvi božični koncert Mešanega pevskega zbora SVOBODA SREČANJE CERKVENIH OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV ŠALEŠKE DEKANIJE V nedeljo, 6. decembra, smo imeli v šoštanjski župnijski cerkvi srečanje cerkvenih otroških pevskih zborov. Srečanja se je udeležilo 6. zborov. Skupaj so peli pri sveti maši. Po maši se je vsak zbor predstavil in zapel eno pesem. Mlade pevce in pevke je obiskal tudi sveti Miklavž. EVANGELIJ BOŽIČNE NOČI Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, 1. januar 2010 (petek) - novo leto - svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri. • Gaberke ob 10. uri • Topolšica ob 10. uri 3. januar 2010 - 2. nedelja po božiču -svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri • Topolšica ob 10. uri 6. januar 2010 (sreda) - Gospodovo razglašenje (sv. trije kralji) - svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 z blagoslovom vode • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 uri z blagoslovom vode in ob 18. uri • Bele Vode ob 8.30 z blagoslovom vode • Zavodnje ob 10. uri z blagoslovom vode 7. januar 2010 (četrtek) - sv. Valentin -sveta maša: • Zavodnje ob 10. uri 10. januar 2010 - Jezusov krst - svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri • Gaberke ob 10. uri • Topolšica ob 10. uri Pri vseh mašah bo božični blagoslov otrok, ki zaključujejo svojo adventno akcijo OTROCI ZA OTROKE in prinesejo zbrane darove k cerkvenim jaslicam. 17. januar 2009 (sobota) - god sv. Antona, opata • Zavodnje: maša ob 10. uri z licitacijo prinesenih darov • sv. Anton: maša ob 15.30 z licitacijo prinesenih darov 17. januar 2010 - 2. navadna nedelja -svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri • Topolšica ob 10. uri • sv. Anton ob 11.15 uri 24. januar 2010 - 3. navadna nedelja -svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri • Gaberke ob 10. uri 31. januar 2010 - 4. navadna nedelja -svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 (skupni krst) • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10. uri • Topolšica ob 10. uri 2. februar 2010 ( torek) - svečnica -Jezusovo darovanje v templju - svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 • šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri • Bele Vode ob 8.30 • Zavodnje ob 10 uri • Prvi svetih mašah bo blagoslov sveč. 3. februar 2009 (sreda) - god sv. Blaža -svete maše: • šoštanjska župnijska cerkev ob 7. uri • šoštanjska mestna cerkev ob 18. uri • Bele Vode ob 8. uri • Zavodnje ob 8. uri • Pri svetih mašah bo Blažev žegen. so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.« In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lk 2,1-14) Intervju: Miran ŠUMEČNIK N/ Človek se ne rodiš, temveč postaneš Intervju: Milojka Komprej foto: Dejan Tonkli V letošnjem letu je Pihalni orkester Zarja spet dosegal zavidljive in razveseljujoče rezultate. Pravzaprav so si dogodki in uspehi kar sledili. In ne glede na to. da gre za skupni uspeh, je vendarle treba povedati, da je duša »šoštanjske godbe« vedno njihov kapelnik oziroma strokovni vodja. Miran Šumečnik je na čelu godbe od leta 2007. Mlad in perspektiven glasbenik, poln optimizma in vedre življenjske filozofije. Strokovnjak, a hkrati ljudski, povezan z okoljem, glasbo in ljudmi. Ni me presenetilo, ko mi je za konec zaupal, kakšna je njegova življenjska filozofija. In mirno lahko trdim, da se povsem strinjam z njim. In upam, da tudi mnogi izmed vas. V Šoštanju živiš najbrž od rojstva ? Ni čisto res! Je pa res, da sem v Šoštanju preživel vse otroštvo in tudi svojo mladost, ko pa sem se odločil in šel na svoje, sem pristal v sosednji občini, v Velenju, kjer živim že 5 let, Se pa rad vračam in še vedno rečem, da sem Šoštanjčan. (Smeh) V tvoji družini je glasba doma že od nekdaj? Ja, to bo pa držalo. Še kot malček sem veliko pel in hitro sem pričel z raziskovanjem raznih instrumentov. Vesel sem, da mi je bilo to omogočeno, saj so mi starši vedno stali ob strani, ko sem izrazil svoje želje. V družini sem najmlajši, imam namreč starejšega brata in sestro, oba sta pričela z glasbo že pred mano, tako da mi je le-ta bila položena v zibelko. Kako si se ti odločal za glasbeno pot? Si imel v otroštvu kakšnega vzornika? Kot sem že rekel, je bilo pri nas doma polno glasbe in instrumentov, tako da sem se težko odločil za enega. Pričel sem z igranjem harmonike, ampak nisem hodil v glasbeno šolo, ko pa sem se za to odločil in se podal v šolo, sem s sabo nesel trobento, da bi svojemu učitelju že na prvi uri nekaj zaigral. Glej ga zlomka, res sem mu zaigral, a kaj, ko mi je učitelj (Branko Škruba) pokazal nek drug instrument, ki ga sploh nisem poznal. Rekel je: »Fant, mislim, da si pravi za pozavno,« in pri tem je tudi ostalo. Glede vzornikov bi težko kaj rekel, vem samo, da sem si strašno želel igrati v Pihalnem orkestru Zarja Šoštanj. Malo si omenil, kako je šlo pri izbiri inštrumenta, a vem, da jih obvladaš več in da si na svoji glasbeni poti srečal več mentorjev. Ne bom rekel, katere instrumente obvladam, ker sam to težko ocenim. Lahko povem, da igram pozavno, bariton, harmoniko in klavir. Znal bi vam zaigrati še na vsa ostala trobila, ki jih tudi poučujem. Najbolj specializiral sem se za pozavno, le-to me je začel poučevati prof. Branko Škruba na nižji glasbeni šoli Fran Korun Koželjski, nato prof. Marjan Stropnik na srednji šoli in pa prof. Boris Šinigoj na Akademiji za glasbo. Šolal sem se tudi v tujini pri različnih profesorjih, kot so Branimir Slokar, Carsten Svanberg, Kiril Ribarski, Richard Steuard itd.V dirigiranju sem se pred nekaj leti izpopolnjeval s šolanjem pri prof. Simonu Robinsonu, sedaj že nekaj let obiskujem šolo prof. Jana Cobra z Nizozemske, največ pa sem se naučil od maestra Nikolaja Žličarja, ki mi vedno priskoči na pomoč, kar zelo cenim in sem mu za to neizmerno hvaležen. Res je vrhunski dirigent in zelo, zelo dober človek. Zaposlen si na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje. Katere instrumente poučuješ? Tako je. Zaposlen sem na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje in poučujem vsa trobila, največ pa pozavno in bariton. Kdaj si se priključil Pihalnemu orkestru Zarja? Pihalnemu orkestru Zarja Šoštanj sem se pridružil leta 1992, ko sem bil star komaj 12 let, in še vedno se spomnim, kako lepo doživetje je bilo to .(Smeh) Pihalnemu orkestru Zarja pravimo v Šoštanju tudi šoštanjska godba, zato mi oprosti, če bom med intervjujem uporabljala tudi ta izraz. Od kdaj si torej njihov vodja? Taktirko pihalnega orkestra sem prevzel leta 2007, ko me je prejšnji dirigent Jani Šuligoj vprašal, če bi ga bil pripravljen zamenjati. Ni mi bilo potrebno kaj dosti premišljevati, saj mi je to delo v veliko veselje. Najprej pa smo te opazili kot strokovnega vodjo Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje. Tam si se prebil z dinamičnim in suverenim nastopom. V šolskem letu 2006/07 sem prevzel Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski in to je bil zame res pravi izziv, saj sem prvič imel svoj orkester. Delo z mladimi je zelo zanimivo, ker so tako nabiti z energijo in komaj čakajo, da jo lahko sprostijo, najlepše pa je, ko se to zgodi na odru ob glasbi in tako je bilo tudi s tem orkestrom, ki pa žal ni več pod mojim vodstvom. Sedaj orkester vodi prof. Boštjan Mesareč in vidim, da se delo uspešno nadaljuje. S Pihalnim orkestrom Zarja si dosegel lepe rezultate. Katere? S pihalnim orkestrom Zarja sem res zadovoljen, kajti toliko uspehov in odličji nisem pričakoval niti od sebe niti od njih, vsaj ne v tako kratkem času. Ta orkester združuje staro in mlado in polno nekih pozitivnih stvari, ki se odražajo tudi izven orkestra. Člani orkestra so zelo vestni, delovni in potrpežljivi, ker imam tudi jaz včasih kakšen slab dan in potem trpijo njihova ušesa. (Smeh) Vedno so pripravljeni na garaško delo, zelo pridno obiskujejo vaje in povem vam, da takšnih orkestrašev nisem srečal še nikjer. Resnično si vzamejo čas za orkester in na vajah nikoli ne gledajo na uro, kdaj bo konec. No, tako pridejo rezultati, ki niso samo moji, temveč tudi njihovi. Prvo tekmovanje pod mojim vodstvom je potekalo v Novem mestu, in sicer mednarodno tekmovanje, kjer smo dosegli srebrno plaketo. Drugo je bilo lani v Laškem, šlo je za državno tekmovanje na prvi težavnostni stopnji, kjer smo osvojilo zlato plaketo s pohvalo in se tako uvrstili v najelitnejšo skupino orkestrov v Sloveniji, kar se v zgodovini orkestra še ni zgodilo. Naslednje tekmovanje je bilo letos maja v Mengšu, kjer smo tekmovali v izvajanju koračnic in dosegli prvo mesto, že čez 14 dni pa smo se odpravili v Ormož, kjer poteka tekmovanje v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla in tudi od tam smo odnesli vse, kar je mogoče, absolutno prvo mesto z največjim številom točk in pokal Vinka Štrucla. Ob teh lepih uspehih se z veseljem zahvaljujem orkestru za tako vztrajno in požrtvovalno delo. Za tako dobre rezultate je verjetno potrebno sistematično delo. Kakšen je način dela s pihalnim orkestrom? Imaš ti sam kakšne svetovalce in čigava je zadnja beseda pri izbiri programa? Delo s tako velikim orkestrom vsekakor ni enostavno in mi vzame veliko časa, saj poskušam biti vedno pripravljen na vajah, kar pomeni, da poleg vseh vaj vadim tudi sam brez orkestra in to vsakodnevno. Za vpogled v delo na naših vajah bo najlažje, da se kar sami oglasite in si ogledate. Pomembno se mi zdi predvsem to, da poskušam vzpostaviti nek zdrav odnos z vsemi člani in da je vzdušje na vajah čim boljše, čeprav je včasih pri 80-članskem orkestru to zelo težko. Vsak ima svoj karakter, svoje mišljenje, svoj pogled na glasbo in svet, ampak nekje na sredini se najdemo in tam nam je lepo. Programe, ki jih izvajamo, izbiram sam in imam pri tem proste roke, je pa res, da se kdaj posvetujem tudi z drugimi dirigenti oziroma preposlušam veliko glasbe in izberem, kar je za nas najbolj primerno. Kje vidiš šoštanjsko godbo v prihodnosti? Upam, da bo orkester šel naprej po poti, ki si jo je v zadnjem obdobju začrtal. Obiskovali bomo državna in mednarodna tekmovanja, odšli na kakšna gostovanja v tujino in širili našo glasbo po Sloveniji. Seveda si želim, da bi še naprej razveseljevali Šoštanjčanke in Šoštanjčane, ki nas zelo radi poslušajo in bodrijo na vseh naših nastopih in nam na novoletnih ter drugih koncertih z aplavzom povrnejo ves trud, ki ga vlagamo v naše ustvarjanje. Kako skrbite za vzgojo mladih godbenikov? Ravno v letošnjem letu smo sprejeli v naše vrste kar 15 novih članov, ki jih vsi spodbujamo in jim pomagamo, da bodo zaživeli z nami, in odlično jim gre. Vsekakor se mi zdi pomembno omeniti, da se nam obrestuje dobro sodelovanje z glasbeno šolo, saj nam pomaga vzgojiti nove člane, ki si jih želimo. Stremimo tudi za tem, da bi se čim več članov šolalo na srednji glasbeni šoli v Velenju in že v prihodnjem šolskem letu jih nekaj odhaja na to smer, kar pomeni, da se bo kvaliteta orkestra še naprej dvigovala. Koliko članov šteje godba in kakšen je sestav glede na glasbila? Si kot strokovni vodja želiš česa več? Kot sem že prej omenil, naš orkester trenutno šteje okrog 80 aktivnih članov in vesel bom, če se bo številka še povečala. Trenutno si želimo čim več novih klarinetistov, saj nam jih primanjkuje glede na ostalo zasedbo. Seveda pa so dobrodošli tudi vsi ostali. Finančni problemi so najbrž skrb predsednika, pa vendar, ali se recesija pozna tudi pri godbi? Ja, za finance se jaz res ne zanimam kaj dosti, se pa vsekakor pozna, kakšno je finančno stanje v orkestru, saj moramo vedno znova nabavljati nove instrumente, nove uniforme, nove skladbe in še mnogo drugih stvari. Naš predsednik Srečko Potočnik se resnično trudi, da je vse pod kontrolo, da vse tekoče zadeve normalno tečejo in to mu tudi zelo dobro uspeva. V katerih sestavih še deluješ in kje se vidiš na svoji karierni poti? Da sem dirigent pihalnega orkestra, zdaj že vemo, igram pa tudi v Savinjskem trobilnem kvartetu, v trobilnem ansamblu Ars Anima, igram v simfoničnem orkestru Hiše kulture Celje, sodelujem tudi z Munchenskim brass ansamblom in z evropsko brass akademijo. Sedaj delam tudi nov projekt v okviru Festivala Velenje, in sicer muzikal, kjer tudi dirigiram. Ob novem letu delamo obračune za nazaj in si v glavnem želimo, da bi lahko kaj spremenili. Kaj pa ti? To, kar sem doživel v preteklem letu, bi rad doživel še enkrat, torej ne bi spreminjal nič. Sicer pa živim za trenutke, ki se odvijajo danes, ne včeraj ali jutri. Srečen sem zdajle, ko z vami delim svoje življenje. Srečen sem, ker živim! Življenjski optimizem se ti pozna pri tvojem delu in verjetno so tudi načrti in želje podobni. Želim si zdravja, sreče, veselja, radosti in to želim tudi vam. Če imam vse to, potem lahko delam, ustvarjam in preprosto živim. Hvala za tale nadvse prijeten klepet in vse dobro seveda na vseh področjih življenja. Želiš še ti kaj dodati? Veseli me, da ste me povabili na klepet, in vsem želim prijetne praznike. In še ena misel: Človek se ne rodiš, temveč postaneš. Celovit. Z zavedanjem. Takšen, ki lahko začne spreminjati svet in ustvarjati novega, boljšega. Takšnega, da bo na njem vredno ŽIVETI. LEKARNA VELENJE Srečno, zdravo in uspešno novo leto vam želi kolektiv Lekarne Velenje. Lekarna Šoštanj tel. 03 897 26 10 Lekarna Center Velenje tel. 03 898 18 80 Lekarna Kersnikova Velenje tel. 03 897 05 70 Lekarna Cankarjeva Velenje tel. 03 897 63 80 Lekarna Trebuša Velenje tel. 03 897 03 78 Lekarna Šmartno ob Paki tel. 03 891 51 30 www.lekarna-velenje.si KDAJ ZVRST KAJ KJE VABI VAS 1. teden torek, 5.1. ob 18:00 razstava Razstava ikon Alimpije Košarkoski Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj četrtek, 7.1. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek, 7.1. ob 19:00 predavanje 3. planinski večer: Od Maribora do Ankarana Kulturni dom Šoštanj Planinsko društvo Šoštanj sobota, 9.1. pohod Udeležba na pohodu Rogla - Osankarica (lahka pot v zimskih razmerah) Pohorje Planinsko društvo Šoštanj 2, teden torek, 12.1. pogovor Kavarniški večer s Črtom Škodlarjem: Janez Pirnat, akademski slikar Kavarna Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj in Kavarna Šoštanj četrtek, 14.1. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek, 14.1. ob 18:00 predstavitev Predstavitev zbornika: Usnjarstvo na Slovenskem Muzej usnjarstva Muzej usnjarstva petek, 15.1. ob 19:00 komedija Gledališka igra Kulturni dom Šoštanj KUD Gornji Grad sobota, 16.1. pohod Udeležba na pohodu Gora Oljka - Zdravju naproti Lokovica Planinsko društvo Šoštanj sobota, 16.1. ob 18:00 odbojka Kajuh Šoštanj : Comet Zreče (2. državna odbojkarska liga - ženske) Telovadnica OŠ Šoštanj Ženski odbojkarski klub Kajuh sobota 16.1. ob 19:00 košarka Elektra Esotech : Rudar Trbovlje (1. A SKL oz. Liga Telemach) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra 2009 Gruden Ust 3. teden četrtek, 21.1. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj sobota, 23.1. ob 08:00 žur Šoštanj R00LA (traja do 24.1. do 8:00) Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sobota, 23.1. ob 18:00 odbojka Kajuh Šoštanj : Ž0K Kočevje (2. državna odbojkarska liga - ženske) Športna dvorana Šoštanj Ženski odbojkarski klub Kajuh sobota, 23.1. ob 19:00 odbojka Šoštanj Topolšica : Fužinar Metal Ravne (2. državna odbojkarska liga-moški) Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica 4. teden četrtek, 28.1. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj petek, 29.1. ob 17:00 zabava Zabava z ansamblom Spev in degustacija bograča Mestno drsališče Občina Šoštanj petek, 29.1. ob 18:00 pogovor Galerijski večer: Nuša Ilovar Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sobota, 30.1. ob 19:00 košarka Elektra Esotech : Geoplin Slovan (1. A SKL oz. Liga Telemach) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanja (C34) in spletni Portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.info). Podatke o prireditvah pošljite na el. naslov: prireditve@sostanj.net. KATEGORIJE PRIREDITEV: šport kultura in umetnost splošno a ro co Snežinke drobne z neba letijo, vsem ljudem na svetu želijo da bi v miru živeli in se medsebojno radi imeli. Vesel božič in srečno novo leto! Zasebni Glasbeni Center Šolski list Šolski list Šolski list - Šolski list 'v Šolski list- Šolski list Šolski list Šolski list Podobe kulture BESEDA TE GLEDA Galerijski večer Pisatelj Peter Rezman je konec novembra Šoštanjčanom in drugim predstavil svojo novo knjigo dramskih tekstov z naslovom Beseda te gleda, ki je izšla v jeseni pri založbi Litera. V knjigi, ki je razdeljena na tri sklope od »kratkih »do »(pre)dolgih« tekstov, je zaslediti različne oblike dramskih tekstov, od »harmsovk« do daljših zapisov, vsem pa je edino, da je Peter Rezman na področju dramskih tekstov zagotovo eden tistih, ki je v slovenskem prostoru vidno posegel v sodobno dramatiko. Spremno besedo h knjigi je napisal Rok Vever. V večeru, ki ga je pospremila pesem kvarteta Zven, so Rezmanovo knjigo z navdušenjem sprejeli številni gostje. V pogovoru, ki ga je vodila Milojka Komprej, je Peter Rezman spregovoril o svojem načinu in pogledih na pisanje, na slovenski literarni prostor in predvsem o knjigi, ki je že našla pot na police knjižnic. MK. list ' Šolski list Šolski list- Šolski list Šolski list Šolski list Šolski list MARTIN KRPAN - SLOVENSKI JUNAK Prva slovenska umetna pripovedka Frana Levstika je bilo izhodiščno besedilo za medpredmetno povezovanje v 7. razredu na OŠ Šoštanj. Izvedli smo ga v mesecu oktobru. Pri pouku slovenščine smo v šoli prebrali celo pripovedko, preverili razumevanje besedila, se pogovarjali o književnih osebah, o jezikovnih značilnostih in prepoznavali vzroke, načine ter posledice dogajanja, poiskali temo in osrednje sporočilo... Junaka Krpana so učenci primerjali z drugimi slovenskimi junaki: Lambergarjem, kraljem Matjažem in Petrom Klepcem. Za zaključek so pisali še poustvarjalno besedilo, v katerem so primerjali besedili Martin Krpan ter Pegam in Lambergar. V šolski knjižnici so pripravili razstavo, na kateri so spoznali različne knjižne in neknjižne izdaje te pripovedke, ob tem pa spoznavali ilustratorje ter ločili faksimile od ostalih knjižnih izdaj. Pri izbirnem predmetu nemščina so spoznavali osnovne pojme, vadili branje odlomka, iskali moški in ženski spol, izpisovali glagole, svojilne in osebne zaimke. Na koncu so izdelali miselni vzorec. Pri angleščini so obravnavali odlomek in ob tem bogatili besedni zaklad, ponovili so navadni preteklik, pravilne in nepravilne glagole, spoznali posebnosti v zapisu in izgovoru. Pisali so domišljijski spis z naslovom Bil sem močan kot Martin Krpan ali Srečal sem Martina Krpana. Pri izbirnem predmetu urejanje besedil so učenci na računalnik pisali obnovo ali prepisovali besedilo in ga pravilno oblikovali. 'Uidi glasbena vzgoja je potekala malo drugače. Ustvarjali so besedilo v verzih, nato pa so besedila uglasbili s pomočjo računalniškega programa. Naslovnico knjige Martin Krpan so v tehniki lepljenka oblikovali pri likovni vzgoji. Matematiki so pripravili različne besedilne naloge z ulomki na temo Martina Krpana. Naravoslovje so popestrili z natančno obravnavo listavcev, še posebej lipe, pri kateri so spoznavali rastlinske organe, jo uvrstili v sistem, ugotavljali njeno uporabo in zdravilno vrednost, razlikovali med lipo in lipovcem, ugotavljali prehranjevalno verigo, spoznavali vrste lip v Sloveniji in njihov simbolni pomen v ljudskem izročilu. Pri geografiji so ob zemljevidu spoznavali pot, ki jo je prehodil Martin Krpan. Ugotovili so, da so najmočnejši blagovni tokovi med osrednje-avstrijskimi deželami in Jadranskim morjem, zlasti tovorjenje soli, tekli čez Pivko. Krpan je svoja pota zakoličil z omembo Ljubljane, Vrhnike, Trsta, Reke. Njegovo postanki na Razdrtem, pomembnem tovorniškem in kasneje furmanskem razpotju, so izpričani z njegovimi besedami. Razdalje, ki so jih naši predniki merili z urami hoda, so preverjene na terenu. Ožje območje Sv. Trojice je bilo v času okoli leta 1700 cilj božjepotnih dogajanj. Pri tovorništvu pa so tiste čase vztrajali le še najbolj trmasti ali pa tisti, ki jim okoliščine niso dopuščale vključevanja v konkurenčnejše cestne prometne povezave. Pri urah državljanske in domovinske vzgoje ter etike so se pogovarjali o ekonomsko socialnem vplivu na družbo v tistem času, o oblikovanju narodne zavesti in drže. Spraševali so se, ali danes še imamo, poznamo in potrebujemo Martina Krpana. Odkrili so, da si ljudje na Pivškem že od nekdaj prisvajajo ta lik in da so bili prav v tem delu Slovenije v starih časih znani tovorniki (tihotapili so tudi sol) od Trsta v notranje avstrijske dežele. Zaključili so z mislijo, da se je že Fran Levstik obregnil ob kratkovidnost državnikov stare vrste nasproti velikemu, pomembnemu dejanju preprostega človeka. Prav bi bilo, da se Slovenci zavemo, da bomo v prihodnosti še kako potrebovali Krpanovo pokončno držo za spopad z izzivi družbenega, socialnega, političnega, moralnega in ekološkega razvoja Slovenije. Jožica Andrejc PRAZNIČNE DELAVNICE Na OŠ Šoštanj je potekalo že pravo praznično vzdušje, saj smo učenci izvedli uspešen tehniški dan na temo predprazničnih dni. V ta namen smo različno po razredih izdelovali izdelke za nadaljnjo prodajo na šolskem bazarju.Zadnji četrtek v novembru smo pridno preizkušali ročne spretnosti. Najmanjše ročice so izdelovale novoletne voščilnice in smrečice iz papirja. Drugošolci so poleg vizitk izdelali še Božičke iz borovih storžev in angelčke. Tretješolci so uporabili odpadne kozarce za vlaganje, jih lepo poslikali in naredili lučke za svečke. Pri njih so nastali tudi Božičkovi copatki iz papirja, preizkusili pa so se še v izdelovanju vizitk z zimskim motivom. Enake izdelke so ustvarjali tudi na podružnici v Ravnah. V Topolšici so Miklavžu pripravili šibe za poredne otroke, izdelovali okraske za jelko in darilne vrečke iz starih koledarjev. Tudi učenci, ki so ostali v oddelkih podaljšanega bivanja, so se potrudili in dodatno izdelali skodelice iz zmletega starega papirja, sestavljanke, poslikali vazice in izdelali copate za Božička. V četrtem razredu so bili pravi mizarji. Žagali, pilili in lepili so škatlice iz lesa, na koncu pa so jih še praznično okrasili. Učenci 5. in 6. razreda so se ubadali z adventnimi venčki: petošolci so jih šolski listali M''~T y Šolski list11 :1 i i'|; ; Šolski list' 'i1 : ;i Šolski lisi1 1 1 :šolski ' i; Šolski *list; : Šolski li: 1 E > M* ■ra « m ifefc? «Ur . (T iRr/ ■ tj'' 7 ite.. H ®T -mj, % i a ™ / 7 "TeTj ,4* /;/Ä J ■ ,;ff ■im E '* A izdelovali iz suhih materialov, šestošolci pa iz zelenja. Nastale so prave umetnine in popoldne na bazarju so starši skoraj vse kupili, saj se je v nedeljo že začel adventni čas. Tudi sedmošolci so pridno ustvarjali. Vsak je izdelal darilno vrečko s presenečenjem in različne izdelke iz satnic: obeske in svečke. Osmošolci so pekli medenjake, izdelovali dišečo kopalno sol, svečnike, darilne vrečke z lesenim ročajem in košare. Najstarejši so izdelovali lončke z mahom in smrečice iz blaga, pomagali so pripraviti prostor za popoldanski otroški bazar, vsi učenci od najmlajših do najstarejših pa so izdelovali še voščilnice z različnimi motivi in v različnih tehnikah. Popoldne se je avla šole spremenila v bazar. Učenci so pripravili stojnice z izdelki, ki so jih obiskovalcem tudi prodajali. Tako smo v veselem prazničnem vzdušju zaključili dan, kakršnega si še želimo tako starši, kot učenci in učitelji. Vsem obiskovalcem in kupcem se iskreno zahvaljujemo za njihovo udeležbo. Jožica Andrejc in Ajda Kavšak Najpomembnejši trenutek za otroke pa je seveda bil prihod dedka Mraza. Z otroki se je pogovarjal, z njimi pel in razdelil celo košaro sladkih dobrot. Ampak s tem druženja še ni bilo konec. Strokovne delavke smo pripravile še nekaj delavnic, ki so bile zanimive za vse, tako za otroke kot njihove starše. Ko smo jih opazovale, se nismo mogle odločiti, ali v ustvarjanju bolj uživajo otroci ali odrasli. Važno je, da smo bili zadovoljni vsi. Veliko staršev nam je to tudi povedalo. Naslednji dan, v petek, se je skupinica otrok iz vrtca Brina odpeljala na Velenjski grad. Z eko okraski, ki so jih sami izdelali, so okrasili novoletno jelko Vrtca Šoštanj. To pa ni bil edini namen obiska gradu. Tam je bila tudi razstava novoletnih voščilnic, ki so jih naredili otroci vrtcev in šol Šoštanja in Velenja. Izmed več kot 150 voščilnic, ki so prispele na natečaj, je eno izmed nagrad, kot najlepšo, najizvirnejšo, dobila Urška Grudnik iz vrtca Brina. Čestitamo njej in njenima vzgojiteljicama Poloni Čremožnik in Miheli Videmšek. Vsem bralcem pa želimo veliko zdravja v letu 2010. j Hkrati vam vsem, ki urejate naš I in vaš Ust, želim predvsem veliko I zdravja in osebne sreče v letu, ki : prihaja. j UTRINKI IZ VRTCA ŠOŠTANJ V sredo, 9-12., in v četrtek, 10.12. 2009, so avlo OŠ Šoštanj napolnili otroci Vrtca Šoštanj. Skupaj s svojimi starši, brati, sestrami so se udeležili decembrskega druženja, ki smo ga poimenovali Ustvarjajmo in praznujmo skupaj. Po uvodnem pozdravu ravnateljice Milene Brusnjak sta nastopila otroški pevski zbor in folklorna skupina Vrtca Šoštanj, ki sta s svojo svežino, otroškostjo in izvirnostjo navdušila vse gledalce. Uidi igrica, ki so jo zaigrale strokovne delavke vrtca, si zasluži vso pohvalo. foto: arhivvrtca Valentina Mevc Šolski lis: 5Šolski list-1- : 3S Šolski list-: --Sšolski list&l v308Šolski list13: ks!°SŠolski Ustali Msi°SŠolski listai Hspgšolski list+sH Hst°SŠolski list13!! kspSŠolski list*3: iHspsŠolski listki lv3'°3Šolski list*s'l Ts!°SŠdiki li Jesensko Cvetje: Ivan, Štefka, Marija, Slavka / Foto: arhiv Ivan Knez Z ansamblom Gorski cvet niso imeli možnosti izdati zgoščenke, je pa Ivanu uspelo to sedaj s skupino Jesensko cvetje. Sestavljajo jo Ivan s citrami in tri pevke: Štefka, Marija in Slavka. Zgoščenka nosi naslov Ukradeni rožmarin, na katerem je 19 ljudskih pesmi, kot so Venček Gorski cvet (od leve proti desni): Štefka Koželjnik, Ivan Knez, Ježe Kralj, Rudi Kavtičnik / Foto: arhiv Ivan Knez Visoko nad Šoštanjem, natančneje v Zavodnjah, živi Ivan Knez, ljubitelj in mojster igranja na citre. Ljubezen do glasbe in igranja na ta instrument ga je prevzela že pri dvanajstih letih. Ivan Knez je bil rojen leta 1940 v Šentvidu nad Zavodnjami. Že kmalu se je »okužil« z glasbo, izjemno so ga začele zanimati citre. Le-te je igral njegov stric Ivan Potočnik iz Črne na Koroškem, ki je Ivana tudi učil igranja nanje. To je trajalo tri leta, nato se je Ivan začel učiti sam. Ko sem ga vprašala, zakaj ravno citre, mi je odgovoril, da so bile ravno pri hiši. Tako je svoje prve citre podedoval po stricu. Leta 1964 se je poročil s Koželjnikovo Cilko in se priženil k njej. Tako je poleg igranja še kmetoval. Rodili so se jima štirje otroci. Sin Janez (kličejo ga Janko), ki je ostal doma na kmetiji, in še tri hčerke, ki so se poročile in odšle od doma. Vsi pa so radi prepevali. Ko so hčerke odrasle, so prepevale, medtem ko je »ata« igral na citre. Velikokrat so nastopili tudi v Andražu na prireditvi Družina poje in igra. Ena hčerka igra kitaro, druga orgle, sin pa igra klarinet in harmoniko. Ivan ima 15 vnukov, od tega jih igra 7. Eden od vnukov ima svoj ansambel Veseli Zavončani, kar dva vnuka, brata Urinek, pa sta aktivna pri ansamblu Bratov Avbreht. Glasba se bo v sorodstvu očitno širila še naprej. Ivan je imel svoj ansambel Gorski cvet. Delovali so dobrih 20 let. Seveda je igral citre (zna igrati tudi harmoniko in klarinet), harmoniko je igral Rudi Kavtičnik, na bas kitari je igral Jože Kralj, pela pa je Štefka Koželjnik, ki je na začetku delovanja igrala tudi kitaro. V dvajsetih letih igranja je prihajalo tudi do menjav. Zamenjal se je harmonikar. To je bil Branko Peternež, ki je tudi pel, nekaj časa pa je na harmoniki igral tudi Ivanov sin Janko Knez. Zamenjala sta se tudi bas kitarist in kitarist. Bas kitaro je namesto Jožeta začel igrati Janez Anželak, Jože Kralj pa je igral kitaro. Ne smemo pozabiti Ivanove hčerke Marjane, ki je v ansamblu nekaj časa tudi igrala kitaro. Ansambel Gorski cvet je kar šestkrat nastopil na festivalu na Graški Gori. Seveda so mnogokrat igrali tudi na porokah. V svojem repertoarju so imeli nekaj svojih skladb, igrali pa so veliko Avsenikovih, Slakovih in ljudskih pesmi. Uidi mimo smešnih, zanimivih pripetljajev ni šlo. Eden takšnih je bil na poroki, ko je prinesel s seboj napačne harmonike. Da ne bo pomote, Ivan je igral citre, vendar je doma imel tudi dve harmoniki, na kateri je igral harmonikar ansambla, vendar so bile shranjene pri Ivanu. Tako Ivanu ni preostalo drugega, kot da je odšel domov po pravo harmoniko. Prva pesem, ki se jo je Ivan naučil igrati na citrah, je bila Le pijmo ga, najraje pa je igral lastno skladbo z naslovom Na planine. Njegov vzornik je bil v sorodstvu stric, drugače pa seveda ne gre brez Mihe Dolžana. narodnih, Slovenka sem, Šumijo gozdovi, Proti Zavodnjam ... Skupina nastopa na raznih prireditvah, tako v Idriji, Šmartnem ob Dreti, Šmartnem ob Paki, Topolšici, na kmečki tržnici v Velenju ... Predstavili so se tudi že na Televiziji Celje. Pogosto nastopajo v hotelu v Topolšici, kjer razveseljujejo hotelske goste, pa na raznih kulturnih prireditvah, tudi v Mestni galeriji Šoštanj so že nastopili. Včasih Ivan tudi sam zaigra na citre na kakšnem nastopu. Uidi Ivanov prosti čas zapolnjujejo citre. Ivan pravi, da žena rada bere, sam pa vadi na citrah ali harmoniki. Žena ga je ves čas spodbujala in podpirala, zelo rada se udeležuje tudi njihovih nastopov. Citre potrebujejo razgibane prste, zato je potrebno vaditi, da prsti ne »zaspijo«. Skupaj z Ivanom Rogelškom iz Raven pri Šoštanju kot duo igrata tudi na kakšnem izletu ali prireditvi za upokojence. V tem primeru Rogelškov Ivan igra klarinet, Knezov Ivan pa harmoniko. Ivan pravi, da so ga v preteklosti precej vabili na srečanja slovenskih citrarjev, vendar mu ni bilo do tega, da bi se udeležil srečanja. Pravi, da zdaj razmišlja drugače, saj ima ob sebi tri pevke. Vsekakor je Ivan imel precej razgibano življenje. Doma je imel kmetijo, ki ga je pogosto utrudila, potem pa je sledil še kakšen nastop. Sedaj pravi, da je drugače, saj za kmetijo skrbijo mladi, sam pa se lahko posveti svoji ljubezni - citram. Melita Hudej Najboljši učitelj poučuje iz srca, ne iz knjige. Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko, se glasi definicija. A poklic učitelja je še marsikaj drugega kot to. Učitelj je tista oseba, ki učencem pomaga rešiti težave, ki jih imajo z učenjem, prepoznal naj bi njihove vedenjske in čustvene motnje ter socialne težave, s pozitivnim pristopom do učenca mora pozitivno vplivati na njegovo samopodobo. Učitelj je tista oseba, ki učence tolaži, jih spodbuja, graja, pohvali, mu posreduje znanje... Moja sogovornica je bila ena izmed učiteljic, gospa Vida Rehar, ki je do nedavnega na OŠ Šoštanj poučevala angleščino. Rodila se je v Šmarju pri Jelšah, pri šestih letih pa se je z družino preselila v Šoštanj, obiskovala tamkajšnjo OŠ, šolanje nadaljevala v gimnaziji v Celju, nato pa še na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Odločitev za poklic učiteljice pravzaprav sploh ni presenetljiva, če vemo, da izhaja iz popolnoma učiteljske družine. Oče Jože Kos je bil profesor francoščine (10 let pred smrtjo je opravljal tudi poklic ravnatelja takratne OŠ Karla Destovnika Kajuha), mama pa je bila učiteljica razrednega pouka. Tradicija se je nadaljevala in tudi njune hčerke so se usmerile v učiteljske vode. Ena je postala profesorica glasbe, ena slovenščine in zgodovine, gospa Vida pa se je odločila za angleščino. Pravi, da svoje odločitve nikoli ni obžalovala, kljub temu da je najprej mislila vzeti kemijo. A ker se je ustrašila biologije, je svojo odločitev spremenila in se odločila za angleščino in ruščino. Učiti se ji ni bilo težko, motila jo je le velika razlika med filozofsko in pedagoško fakulteto, saj na svoji fakulteti ni imela skoraj nič »pedagoških« predmetov, bolj kot ne je bila sama »piflarija«. Šolanje je vseeno uspešno končala in imela je res veliko srečo, saj je takoj dobila službo na OŠ Bibe Rocka. Na začetku je bila kar malo razočarana, ni mogla razumeti, kako si učenci nič ne zapomnijo, a kmalu se je ujela in poklic opravljala z veseljem, čemur priča tudi dejstvo, da je vso svojo delovno dobo preživela na tej šoli (oz. pozneje na OŠ Šoštanj, ko sta se šoli združili). Za ta poklic pravi, da je lep, vendar je bil vedno premalo plačan in cenjen, a to je vedno tako. Poleg tistega glavnega, poučevanja, je tu še delo s starši, doma se moraš pripravljati na ure, popravljati teste, hoditi na izobraževanja, opravljati dežurstva ... ob vsem tem pa biti odličen pedagog učencem in prizanesljiv poslušalec staršev, ki včasih ne razumejo, da ima njihov otrok težave. Ob vsem tem je gospa Vida vodila planinski krožek in skupaj z učenci doživela veliko prijetnih trenutkov v malo višjem svetu. Doživela je tudi veliko reform v šolstvu, npr. celodnevna šola (5 ur pouka, potem prosti čas nato pa spet 1 ali dve uri pouka). Od letošnjega septembra naprej pa opravlja drugačen poklic. Sedaj je doma. No, večino poletja je sicer preživela z možem na morju, odpravila sta se tudi na križarjenje. Bila je prijetna sogovornica, ki je poklic učitelja predstavila na zanimiv način, tista domača čokolada pa je pripomogla k temu, da je bil pogovor še prijetnejši. The dream begins with a teacher who believes in you, who tugs and pushes and leads you to the next plateau, sometimes poking you with a sharp stick called »truth.« Dan Rather Vesna Panič z naših krajevnih skupnosti Besedilo in foto :Bojan Rotovnik PUSTI GRAD VČERAJ, DANES, JUTRI! Mesto Šoštanj bo v letu 2011 praznovalo pomemben in visok jubilej, in sicer 100-letnico pridobitve mestnih pravic. Daljnega leta 1911, natančneje 28. junija, je mesto Šoštanj od cesarja Franca Jožefa predvsem zaradi razvoja usnjarstva pridobilo mestne pravice. Krajevna skupnost Šoštanj je že v letu 2008 pričela priprave na ta visoki jubilej mesta Šoštanj, saj želi v jubilejnem letu 2011 izvesti več aktivnosti in zaključiti nekaj projektov, posvečenih 100-letnici mesta Šoštanj. Eden izmed projektov je oživitev simbola mesta Šoštanj, to je gradu Šoštanj oz. Pustega gradu. Žal se je do danes v dobro vidni obliki ohranil le grajski stolp, ki že stoletja dominantno stoji nad mestom in je dobro viden praktično iz vseh smeri prihoda v mesto Šoštanj. jutri!, katere otvoritev je bila v Mestni galeriji Šoštanj 11. decembra in bo odprta vse do konca leta 2009. Razstava prikazuje rezultate arheoloških izkopavanj iz leta 1998 avtorice Danijele Brišnik in fotografije ter pisne vire o Pustem gradu, ki sta jih zbrala Rajko Zaleznik in Dejan Tonkli. Poleg tega je sestavni del razstave tudi idejna zasnova oživitve Pustega gradu Šoštanj, ki so jo na osnovi idejnega načrta Krajevne skupnosti Šoštanj in na podlagi strokovnih smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine pripravili strokovnjaki iz Studia List iz Celja, avtorjev Zdenka Prosena, Vanje Milosavljevič ter Nine Čebela. Vse zainteresirane vabimo, da razstavo osebno obiščejo, saj bo zagotovo vsakemu obiskovalcu odkrila kakšen še nepoznan drobec iz bogate zgodovine. Seveda bomo zelo veseli tudi vaših predlogov ali kritičnih Projektna skupina za oživitev Pustega gradu Šoštanj, ki jo je ustanovila Krajevna skupnost Šoštanj, je v sodelovanju z Zavodom za varovanje kulturne dediščine Celje pripravila idejni načrt oživitve Pustega gradu. Glavni namen oživitve je, da območje Pustega gradu ponovno postane izletniška in razgledna točka in prostor za občasne prireditve na prostem. S projektom oživitve želi Krajevna skupnost Šoštanj tudi povečati poznavanje zgodovine mesta in gradu med domačini in obiskovalci. Eden izmed rezultatov projekta je razstava Pusti grad včeraj, danes, pogledov na predstavljeno idejno zasnovo oživitve Pustega gradu, ki jih Krajevna skupnost Šoštanj zbira do 10. januarja 2010. Za lažjo predstavo, kakšne ideje vas čakajo v Mestni galeriji Šoštanj, objavljamo nekaj izsekov iz idejne zasnove Studia List. Celotna idejna zasnova je na ogled v Mestni galeriji Šoštanj in v pisarni Krajevne skupnosti Šoštanj. Za pomoč pri pripravi razstave bi se želel zahvaliti tudi Muzeju Velenje, Zavodu za varstvo kulturne dediščine Celje, Zavodu za kulturo Šoštanj, Glasbeni šoli Velenje, Rodu Pusti grad Šoštanj, Vladu Kojcu in seveda odlični povezovalki prireditve Milojki Komprej. Brez navedenih razstave ne bi mogli pripraviti ali pa bi bila vsebinsko močno okrnjena. Po zaključku razprave o idejni zasnovi za oživitev Pustega gradu bo projektna skupina za Krajevno skupnost Šoštanj pripravila predlog končne idejne zasnove in terminski plan izvedbe tega projekta. Ker gre za finančno zahteven zalogaj, bo del projekta uresničenega v letu 2010 in del v letu 2011. mesto Šoštanj M8L Hi KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ IELEFON: 03 897-2770 TRG SVOBODE 5 INTERNET: WWWKS-SOSTANJ.SI 3325 ŠOŠTANJ EMAIL: INFCX<»K&SOSTANJ Sl Bojan Rotovnik V SPOMIN FRANJO MAŠEK Franjo Mašek je bil rojen v vasi Šušari v Banatu leta 1931- Življenje med različno govorečimi ljudmi mu je omogočilo, da se je že v otroštvu spoznal kar s štirimi jeziki. Oče je bil češkega rodu, mati je bila Srbkinja, sosedje so bili Srbi, Nemci in Romi. Izučil se je za strojnega ključavničarja in pot k boljšemu življenju ga je zanesla v Slovenijo. Leta 1955 se je zaposlil v Termoelektrarni Šoštanj, kjer je tudi učakal upokojitev. Tudi družino s tremi otroki si je ustvaril v Šoštanju. S fotografiranjem se je pričel ukvarjati čisto naključno. Leta 1958 si je kupil svoj prvi, sicer rabljen fotoaparat, češke znamke Flexarid, ki je bil po njegovem mnenju tudi najboljši od vseh, kar jih je imel. Kmalu je ugotovil, da ga delo fotografa zelo veseli. Ljudje so to opazili in kmalu on in njegov fotoaparat skorajda nista manjkala na teh in drugih dogodkih. Fotografiral je različne stvari, predvsem v Šoštanju, tako podnevi kot ponoči. Njegove fotografije so krasile razglednice, ki jih je bilo mogoče kupovati in pošiljati okrog po svetu. Najbolj znamenita razglednica je prav gotovo tista z nekdanjo farno cerkvijo sv. Mihaela v Družmirju. Kljub temu da je bilo fotografiranje njegova velika strast, pa Franjo Mašek ni ostal samo pri fotoaparatu. Kot prvi daleč naokoli si je nabavil tudi kamero. Z njo je zapisal na filmski trak pomembne dogodke, ki bi jih sicer prehitro zabrisal čas. Njegovo delo ni ostalo neopaženo. Prejel je veliko priznanj, npr. priznanje za kinoamaterja, pa priznanje ob 20. obletnici dela, potem bronasti znak TZ Slovenije za uspešno delo v turizmu in druga. Njegovo življenje so bogatili še številni drugi hobiji (npr. bil je tudi filatelist) in velik krog prijateljev. Ujetje rušenja dela Šoštanja in Družmirja po letu 1970 zaradi pridobivanja premoga v barvne in črno-bele slike je pomenilo za to območje kvaliteten zapis pomembnih zgodovinskih dogodkov. Vrednost teh posnetkov pa z leti samo pridobiva na svoji zgodovinski vrednosti. Maškova zaposlitev v Termoelektrarni Šoštanj mu je nudila ugodno priložnost fotografiranja okolice iz elektrarniških objektov in nastajale so čudovite panoramske fotografije. Tako je v časovnih presledkih ujel spreminjanje pokrajine, na eni strani rušenje objektov ter na drugi strani nastajanje in večanje Družmirskega jezera. Iz družmirskih domačij, ki so se počasi podirale v jezero, je znal narediti umetniške fotografije, ki še danes jemljejo dih in utrnejo solzo. Zato je mnogo njegovih slik iz tega obdobja viselo (in še visijo) razstavljenih na mnogih razstavah, objavljene so bile v časopisih, revijah in knjigah. Danes je skoraj nemogoče postaviti razstavo o Družmirju'brez njegovih panoramskih slik. Velik del njegovih najbolj poznanih fotografij je odkupil Muzej Velenje. Leta 2003 mu je umrla žena Nedeljka, sam pa se je kmalu po tem preselil na Madžarsko, v 200 km oddaljeni Dobronhegy. Šoštanj je obiskoval redno, vsakih nekaj mesecev se je vanj pripeljal večinoma z vlakom. Večkrat je prišel v vlogi prevajalca in kontaktne osebe skupaj z madžarskimi upokojenci na namiznoteniški turnir Bogdana Meniha v Topolšico. Želja po ponovnem bivanju v Šoštanju pa je bila tako močna, da je na občini pred nekaj leti zaprosil za neprofitno stanovanje, ki ga je letos tudi dobil, in sicer v pritličju bloka na Prešernovi cesti, kjer je nekoč že živel. Želel je imeti stanovanje v pritličju, ker ni bil ravno najboljšega zdravja, pa tudi težko je že hodil. Novica o ustreznem stanovanju v Šoštanju ga je zelo razveselila in komaj je čakal, da se lahko vseli. A usoda je hotela drugače. Franja sem osebno spoznal pred leti, ko sem pripravljal razstavo porušenih domačij v Gaberkah, ki brez njegovih slik ne bi bila tako obsežna. Pogovor je nanesel tudi na njegovo fotografsko opremo, pa tudi kamere, ki jih je imel. V njegovih časih je bila to dragocena in redka oprema. Vedno je sledil napredku v tehniki, zelo pa je hvalil svoj zadnji digitalni fotoaparat, predvsem njegovo relativno nizko ceno in enostavno uporabo. Nazadnje sem ga srečal pri Blagovnici v Šoštanju, ko je z nekaj prijatelji veselo debatiral, najbrž o vrnitvi v Šoštanj in o svojem novem stanovanju. Z navdušenjem je tudi meni povedal, da je že prejel ključe stanovanja in da se v nekaj tednih preseli v Šoštanj. Usoda pa je hotela, da se njegova zadnja pot z vlakom, ki se je sredi letošnjega novembra v Prekmurju začela z namenom, da se za vselej vrne domov, ni končala v Šoštanju, ampak nekje sredi poti. Med potjo se je njegovo zdravje nenadoma močno poslabšalo, zato so ga odpeljali v bolnišnico Maribor, kjer je tudi umrl. Nihče ne ve, kakšna čustva so ga med to potjo prevevala. Mu je bilo po eni strani težko slovo od prijateljev na Madžarskem, kjer je preživel nekaj lepih let ali pa ga je prevevalo veselje ob misli na vrnitev v kraj, kjer je preživel svoje ustvarjalno življenje. Njegov zadnji dom je blizu tega kraja. Pokopan je v Podkraju pri Velenju. A. Grudnik Franjo Mašek foto: Marjan Tekauc VETERANI ELEKTRE PROTI GENERALŠTABU SV 7.12.2009, Športna dvorana Šoštanj, sodnika Ambrož Hočevar (Braslovče) in Goran Štor (Polzela). Veterani Elektre: Tomič 5, Lesjak 6, Vukelič 2, Pašič 14, Purnat 8, Hlastec 3, Divjak 6, Breznik 11, Rotovnik 5, Plešej 6 in Pečovnik 5. Generalštab slovenske vojske: Steiner 17, Kralj 6, Grubar, Bertok, Štuhec 4, Jugovec, Glavaš 19, Kopitar 10 in Strgar 4. Veterani Elektre so v ponedeljek, 7.12., v Šoštanju odigrali prijateljsko tekmo z ekipo generalštaba Slovenske vojske, ki s to tekmo nadaljuje športna srečanja s športniki Šaleške doline. Pred časom se je ekipa generalštaba SV predstavila v Velenju, kjer je v nogometni tekmi premagala domačine. Na tej tekmi je bil sprejet predlog, da bo prihodnja tekma v košarki in tako je predsednik Košarkarskega kluba Elektra, Darko Lihteneker, povabil ekipo generalštaba SV v Šoštanj na tekmo z veterani Elektre. Prva četrtina prijateljske tekme se je zaključila z izenačenim izidom 17:17, nato pa so veterani Elektre zaigrali uspešneje in drugo četrtino dobili z rezultatom 18:8 oz. prvi polčas s 35:25. V drugem polčasu je domača ekipa nadaljevala z uspešno igro in tretjo četrtino dobila z rezultatom 25:12. V zaključku tekme so veterani Elektre popustili, kar so izkoristili gostje, ki so v zadnji četrtini dosegli 8 točk več kot domača ekipa (15:23). Srečanje se je zaključilo z rezultatom 75:60 v korist veteranov Elektre, v družabnem delu po srečanju pa je bilo napovedano povratno srečanje na nevtralnem terenu. Bojan Rotovnik KOŠARKA -ŠKL Vsako leto v Sloveniji poteka Šolska košarkarska liga, ki jo mnogi poznamo pod imenom ŠKL V njej nastopajo šolarji (deklice, dečki) osnovnih šol. Tudi OŠ Šoštanj se bori za dobre rezultate, glede na začetek pa jim to še kako dobro uspeva. Seveda pa lahko dobre rezultate prispevajo samo dobro trenirani športniki. OŠ Šoštanj seježe dvakrat pomerila z OŠ Ivana Cankarja Laško in enkrat z OŠ Vojnik. Tekme so bile naporne, zanimive in po zmagi polne čara. Trenutno smo na prvem mestu, kako pa se bo nadaljevanje razpletlo, pa bomo še videli v prihodnje. Za intervju smo izmed vseh košarkarjev in košarkašic izbrali Aljaža Šluteja, učenca 8. c razreda OŠ Šoštanj. Za svojo igro v Laškem je namreč prejel mnogo pohval. Njegova trojka pa je bila izbrana tudi za najboljšo potezo 4. kroga. Z njim smo naredili kratek intervju. Kdo te je navdušil za košarko? Na televiziji sem večkrat spremljal košarko in bil navdušen nad potezami nekaterih igralcev. Ko pa sem postal malo starejši, sem si takšen želel postati tudi sam. Zato sem v petem razredu začel obiskovati košarkaški krožek. Tu me je s svojimi nasveti spodbudil glede treniranja in igranja košarke trener Mile Čepin. Pot do uspeha je vedno povezana z napornimi začetki. Kakšni so tvoji začetki? Na začetku je bilo precej naporno, saj sem poleg pravil igranja košarke moral osvojiti tudi različno tehniko gibanja, tehniko prostih metov, način meta trojk, potem pa sem se le nekako privadil. Vem, da bom za dosego svojih športnih ciljev moral napeti vse moči. Upam, da mi bo uspelo, saj si to zelo močno želim. Ali te treniranje košarke kdaj omejuje pri šolskih obveznostih? Zavedam se, da je šola na prvem mestu, vendar se včasih ne morem udeležiti vseh šolskih obveznosti oziroma se ne morem dovolj pripraviti na šolo. Poleg tekmovanj za šolo se udeležujem tudi tekmovanj s Košarkarskim klubom Elektra Šoštanj in Atletskim klubom Velenje. Kolikokrat na teden treniraš? Petkrat na teden košarko in dva do trikrat tedensko tudi atletiko. Sedaj, ko si že v 8. razredu, se počasi že odločaš za nadaljnje šolanje. Ali misliš, da bosta tvoj poklic in šport tesno povezana? Mislim, da bom za nadaljnje šolanje izbral športno gimnazijo v Velenju. Šport mi je res pri srcu, zato razmišljam, da bi po končanem šolanju delal nekaj, kar je povezano s športom. Kakšno je tvoje mnenje, zakaj dosegate tako dobre rezultate? To pokaže, da smo zelo dobra ekipa, res da imamo včasih slabe dneve, vendar s skupnimi močmi pridemo do dobrih rezultatov. Zavedamo se, da je košarka kolektiven šport. Sicer ste zelo dobri; kaj meniš, da bi morali še izboljšati? Mislim, da bi morali imeti več kondicijskih treningov, saj nam največ težav dela prav vzdržljivost. Morali pa bomo nadgraditi tudi našo kolektivno igro, s katero smo uspeli postati državni prvaki v lanskem šolskem letu. Takšna igra je zanimiva tudi gledalcem. Alije košarka tvoj edini konjiček? Ne, treniram še atletiko, včasih pa poprimem tudi za harmoniko. Ali te tudi družina podpira pri tem? Vsi člani družine mi pri tem pomagajo, me podpirajo in seveda navijajo za našo ekipo. Največja zahvala pa gre mojima staršema, saj se trudita, da bi spremljala vsako našo tekmo, in me spodbujata na moji športni poti. Glede na to, da si tned boljšimi v vaši ekipi, kako ti uspe, da vztrajaš? Vsak dan znova si ponavljam, da ne smem odnehati, pa naj se zgodi kar koli. Včasih pride med nas tudi nevoščljivost,vendar moramo to prezreti, preden bi se med nami razvil kakšen večji konflikt. Kaj priporočaš bodočim športnikom? Naj na svoji športni poti nikdar ne odnehajo in naj sledijo svojemu srcu in sanjam! Bližajo se novoletni prazniki, priložnost imaš, da bralcem zaželiš svoje novoletno voščilo. Želim vam mirne božične praznike, v novem letu 2010 pa čim več srečnih, veselih in uspešnih dni. Še naprej pa spremljajte naše tekme in navijajte za nas. To je kanček Aljaževih sanj, vedno pozitivne, nasmejane in polne upanja za prihodnost. Želimo mu še veliko šolskih in športnih uspehov na njegovi poti. Ana Rotovnik, 8, B, Oš Šoštanj KONEC JESENSKEGA DELA December je čas, ko potegnemo črto pod preteklim in naredimo načrte za prihodnje leto. Čeprav se odbojkarska sezona decembra še ne konča, tudi mi naredimo »inventuro« ob koncu prvega jesenskega dela. Članicam se nikakor ni izšlo po željah in načrtih, ki so si jih zastavile avgusta. Poleg nihanj v igri so jih zadnje tekme pestile še zdravstvene težave. Jesenski del so tako zaključile na zadnjem 12. mestu s 5 točkami, brez dobljene tekme. Cilj, obstanek v 2. DOL, še ni splaval po vodi. Za dosego tega se bodo morale v nadaljevanju pošteno potruditi. 8. mesto resda ni več dosegljivo, imajo pa vse možnosti, da osvojijo vsaj 10. mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za obstanek v 2. DOL. Priložnost za to bodo imele že 16. januarja, ko se bodo v prvi tekmi pomladanskega dela doma pomerile z ekipo Cometa iz Zreč. Birokratske zadeve in le boljša set razlika Mežičank so botrovali, da so kvalifikacije kadetinje končale na tretjem mestu. S prvim mestom v skupini pa se lahko zasluženo pohvalijo Mislinjčanke. Starejše deklice so pokazale lepo igro in v svoji kvalifikacijski skupini zasedle prav tako 3. mesto. Ekipa Aliansa iz Šempetra je bila v vseh pogledih za ostale pretrd oreh, tudi za Braslovčanke, ki so zasluženo osvojile 2. mesto v skupini. Tako kadetinje kot tudi starejše deklice bodo pomladanski del nadaljevale v B ligi. Prve 10. januarja začno starejše deklica, 31- januarja pa kadetinje. Razpored še ni znan, kot tudi ne nasprotnice. Januarja pa se na igrišče podajo tudi deklice v mali in mini odbojki. O konkretnih ciljih je težko govoriti, saj je uspeh ravno pri teh kategorijah v veliki meri odvisen od same generacije deklic. Seveda pa želje in cilji so. Predvsem si želimo, da deklice pokažejo čim več pridobljenega znanja in srčnosti, ki jo premorejo. Da bodo prazniki še lepši, smo v klubu mlajšim deklicam pripravili manjše presenečenje in jih na zadnjem letošnjem treningu obdarili. V prihajajočem letu 2010 pa želimo igralkam, trenerjem in vsem, ki nam pomagate in nas podpirate, trdnega zdravja, poguma in obilo sreče. Za ŽOK Kajuh Šoštanj, Breda Goltnik ŠAH Na jubilejnem šahovskem turnirju ob 25-letnici Šahovskega kluba Šoštanj, ki je bil 22.11. 2009 v Šoštanju, je izmed 39 šahistov zmagal Milan Goršek, član Šahovskega kluba Velenje. Po 7 kolih je zbral 6 točk, drugi je bil Zdravko Burjak iz Črne na Koroškem s 5,5 točkami, tretja pa je bila Simona Orel iz Škofje Loke, prav tako s 5,5 točkami. 'Ibrnir je hkrati štel za medobčinsko oz. občinsko prvenstvo. Medobčinski ekipni prvak je postala ekipa Šahovskega kluba Velenje, občinski ekipni prvak je postala okrepljena ekipa Krajevne skupnosti Šoštanj, občinski prvak pa je postal Aleksander Ferenc iz Topolšice. Gregor Rupnik V gostišču Grudnik se je pred 25. leti začela pisati zgodovina organiziranega šaha v Šoštanju. Foto: arhiv ŠK OC oc habit HABIT d.o.o., Kersnikova 11, 3320 Velenje ( www.habit.si ) domstan DOMSTAN d.o.o., Koroška cesta 48, 3320 Velenje www.domstan.si j Srečno v leto 2010 Skupaj s tistir w »SMEH JE POL ZDRAVJA, DRUGA POLOVICA JE PA HEC« KUD Ravne se predstavi Kulturno umetniško Društvo Ravne se dobro zaveda, kaj človek potrebuje za srečno življenje? Zdravje! In tako vsako leto v decembru pripravijo, zdaj že tradicionalno prireditev »KUD Ravne se predstavi«, s katero nasmejejo množico, ki si pride predstavo ogledati. Letos so v petek, 4. decembra 2009, v Kulturnem domu v Šoštanju že nekaj minut čez sedmo zvečer prvi obiskovalci posedli sedeže dvorane, saj je prireditev postala dobro opevana v okolici in se je marsikdo ustrašil, da bo ostal pred vrati. V več kot dvournem programu so člani KUD-a Ravne razgibali obrazne mišice občinstva in jim polepšali večer. Prireditev so otvorili mladi Ravenčani, ki so raztegnili meh svojih frajtonaric. Nato so nastopili najprisrčnejši in najmlajši med nastopajočimi - to so bili otroci podružnične šole Ravne. Zaigrali so igrico o babici zimi, zaplesali in zapeli. Moški pevski zbor KUD-a Ravne pod vodstvom Blanke Rotovnik je zapel pesmi Dečva pa v gartlcu, Ob kresu in Pisemce. V vlogi vaškega humorista se je odlično izkazal Pepy, sicer vsem dobro poznan ljubitelj starih Fičkov, zlasti rumenega, z registrsko tablico Pepy, s katerim šviga po cesti. Poleg svoje okoljevarstvene osveščenosti se je odlično izkazal kot zabavljač, predstavil se je z glasbeno točko, priredbo pesmi Franca Koširja in nam predstavil svoj domači kraj Ravne v sliki, besedi in videu, ki so ga pripravili in posneli člani KUD-a. C Et. Inženiring za energetiko in ekologijo, d.o.o. Jamova cesta 20, 1000 Ljubljana Tel.: 01/474 37 67, Faks: 01/251 16 76 E-mail: cee@cee.si Podružnica Šoštanj Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj Tel.: 03/8993 679, Faks: 03/5882 262 E-mail: sostanj@cee.si Srečno 2010! ■ m Ravenska pleh muzika je premierno nastopila z novim članom, Filipom Plesnikom, in zaigrala skladbi Rozamunda (ki so jo prebesedilili v Laško pivo) in Kranjsko dekle. V skeču o problematičnem učencu Tončku, njegovi družini in strogu razredničarki so se predstavili Dani Praprotnik, Boštjan, Jana, Peter ter Nataša Obšteter in poželi velik aplavz. Nikakor ni šlo brez vaške godbe, ki je na svoje ročno in doma narejene instrumente zaigrala dve pesmi. Marsikoga so najverjetneje zasrbeli podplati in je želel zaplesati, a je bilo, žal, med sedeži premalo prostora. Sestri Krt, Lea in Andreja, sta na klavir in violino zaigrali venček Ameriških tradicionalnih in prisotne popeljali prihajajočim praznikom naproti. Gostje večera so bili člani folklornega društva Koleda iz Velenja. Predstavila se je srednja skupina, ki pleše že dve leti. Med njimi je bilo tudi nekaj Ravenčanov; Natalija, Marko in harmonikar Samo ter mentorica Milena Movh. Ob koncu se je predstavil Ravenski prekrasni kvintet, kot so se sami poimenovali. Odlični glasbeniki in pevci so se posebej za ta večer združili in zapeli ter zaigrali Žalostno deklico in Le spomin, deklica. Čisto za konec je voditeljica Jana povabila vse nastopajoče, da so se jim pridružili na odru skupaj zapeli Prijatelji, ostanimo prijatelji, folklorno društvo Koleda pa je znova zaplesalo. Nastja Stropnik Naveršnik MIKLAVŽEVANJE V TOPOLŠICI Prve decembrske dni so oblaki na večernem nebu še posebej lepo žareli v rdečih prelivajočih se barvah. Ob tej igri narave smo razmišljali: »Miklavž že peče kekse, še malo in že se bo, kot že ne vem koliko let pred tem, na svoji poti ustavil tudi pri nas. « Zato smo se 5. decembra ob 17. uri zbrali v Kinodvorani v Topolšici in skupaj pričakali prvega od treh dobrih mož, ki nas obiščejo v decembru - Miklavža. Da pa je čas do prihoda Miklavža hitreje minil, so nas za začetek prebudile poskočne topolške mažorete. Za njimi pa so nas nasmejale še lutke. V igrici z naslovom Strah je le-ta spoznal, da sploh ni tako strašen, kot si je mislil, da je. Najbolj pa ga je prizadelo spoznanje, da se ga prav nihče ne boji, ne medved ne zajček ne muca ne miška pa tudi otroci ne, saj je strah znotraj votel, okrog in okrog ga pa nič ni. Po predstavi so otroci skupaj z lutkami zapeli in priklicali Miklavža. Na oder je prikorakal mož z belo brado, v dolgi beli halji, čez katero je imel oblečen mašni plašč, na glavi pa je nosil pokrivalo mitro. Pri hoji si je pomagal z na vrhu zavito in okrašeno škofovsko palico. Namreč, ker še vedno ni bilo snega, se je z nebes, kjer je doma, moral odpraviti peš, sani in konje pa je pustil v domačem hlevu. S sabo je prinesel knjigo, v kateri je imel z zlatimi črkami napisana imena pridnih otrok, za katera je prinesel darila. Angelčka iz njegovega spremstva sta jih razdelila, zraven pa je vsak otrok dobil tudi šibo, če bi jo starši vendarle kdaj med letom potrebovali. V spremstvu nista manjkala črna in kosmata parklja, ki strašita poredne otroke, tiste, ki si jih Miklavž v svojo knjigo zapiše s črnimi črkami. Letos sta brezdelno postopala naokoli, saj so v Topolšici doma sami pridni otroci. Miklavž je z otroki malo poklepetal, preveč dolgo pa se ni utegnil zadržati, saj je imel to noč še veliko dela. Njegove družbe so si zaželeli tudi v Bolnišnici Topolšica, hotelu Vesna in stanovalci Centra starejših Zimzelen. V Zimzelen pa so bile povabljene tudi lutke. Tako kot naši najmlajši so se tudi stanovalci vživeli v predstavo. In Strah je že drugič ta dan spoznal, da se ga pa res nihče ne boji. Užaloščen je grizljal parkelj s koščki čokolade, ki mu ga je v tolažbo podaril Miklavž. Parklji od Miklavževe peke pa so teknili tudi nam, ko so nas v nedeljo zjutraj za zajtrk čakali na mizi. DPM Topolšica OTVORITEV RAZSTAVE PRAZNIČNA VOŠČILNICA NA VELENJSKEM GRADU Muzej Velenje je skupaj s MO Velenje letos organiziral že 6. natečaj Praznična voščilnica, kjer so novoletne voščilnice izdelovali otroci vrtcev in šol Šaleške doline. Prihajajo novoletni prazniki in navada je, da se prijateljem in sorodnikom pošlje voščilnica. Navadno voščilnice kupimo v trgovini ali na pošti, le maloštevilni pa izdelajo novoletne voščilnice skupaj z otroki. Unikatne voščilnice, ki nastanejo v rokah otrok, je vesel vsak, ki jo prejme, saj to ni serijska voščilnica, ki jih lahko v večjih količinah kupimo kjer koli. Komisija je imela zahtevno nalogo, da izmed vseh 153 prejetih voščilnic izbere tri najlepše, saj so bile vse čudovite in izvirne. Zato so se odločili, Dogodek. / foto: A. Grudnik Urška Grudnik in njena nagrajena novoletna voščilnica. Voščilnica Patricije Miklavžina je skrajno desna v isti vrsti. / foto: A. Grudnik KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d. ^Vam/ zeli zdtaAMP deioAmo^ i 'm/ tojzlos dA4svžin8A(p da število nagrajencev povečajo na 11. Iz Šoštanja sta bili nagrajeni dve voščilnici, in sicer sta nagrado prejeli Urška Grudnik iz vrtca Šoštanj, enota Brina (mentorici Polonca Čremožnik in Mihelca Videmšek), ter Patricija Miklavžina iz 7. razreda OŠ Šoštanj (mentorica Mija Žagar). Otvoritev razstave se je pričela s krašenjem jelk na grajskem dvorišču v petek, 11. 12., ob pol enajsti uri dopoldne. Jelke so krasili otroci iz vrtcev in šol Šaleške doline. Na gradu so že postavljene jaslice, ki si jih je bilo poleg razstave voščilnic tudi že možno ogledati. V hladnem dopoldnevu se je prilegel še topel čaj, nato pa je sledila podelitev priznanj in simboličnih daril nagrajenim otrokom. Z obiskom je presenetil še dedek Mraz, s katerim so otroci in obiskovalci zapeli nekaj pesmi. Seveda pa je dedek Mraz s sabo prinesel tudi košaro, polno bonbončkov. A, Grudnik REDNA LETNA SKUPŠČINA MLADINSKEGA KULTURNEGA CENTRA ŠOŠTANJ V petek, 20. novembra 2009, je ob 18. uri v Kulturnem domu v Šoštanju potekala redna letna skupščina Mladinskega kulturnega centra Šoštanj. Na dnevnem redu je bil pozdrav prisotnih, ugotovitev sklepčnosti, razrešitev neaktivnih članov upravnega odbora, nadomestitev razrešenih članov, predstavitev izvedenih aktivnosti v letu 2009 ter predstavitev zanimivega programa dela za leto 2010. Bil je izpostavljen tudi prostorski problem društva, saj so trenutno namreč brez društvenih prostorov. V ta namen so pripravili predstavitev sedmih možnih lokacij za nove prostore v mestu Šoštanj. Po skupščini je sledila kulturno zabavna predstava, kjer so nastopili Helena Gril, kitarist Nace ter glasbena skupina Wild Step iz Velenja, nasmehe na obraz pa nam je pričaral Marko Kumer in njegova stand up komedija. Ta prireditev je bila še eden izmed korakov k zastavljenemu cilju - obuditi Mladinski center Šoštanj, saj so člani že konec oktobra organizirali kostanjev piknik na tržnici v Šoštanju in mimoidoče seznanjali s programom centra, ki temelji na veliko področjih. Trudili se bodo organizirati športne turnirje, zabavna tekmovanja za najmlajše, prirejati koncerte in družabne večere, se udeleževati čistilnih akcij ipd. Vesna Panič Foto: MKC TAPRAVI FALOTI NAJLEPŠA VIŽA 2009 V soboto 5. decembra je na Bledu potekala že 10. tradicionalna prireditev NAJLEPŠA VIŽA LETA 2009- Predstavilo se je 12 ansamblov, ki po mnenju poslušalcev RA SL01 trenutno krojijo vrh narodnozabavne glasbe, med njimi so tretji po vrsti nastopili domačini Tapravi faloti z vižo meseca februarja, Mladosti ne dam. Očitno je pesem sedla v srca poslušalcev saj je na koncu prepričljivo zmagala. Tapravi faloti so tudi sicer zelo uspešen in priljubljen narodnozabavni sestav, tako, da se tisti, ki jih poznajo, temu sploh ne čudijo. Še več, iskreno se veselijo z njimi, saj je zmaga zaslužena in nagrada za dolgoletni trud in dobro delo. Naj ostanejo še naprej takšni in naj se ravnajo po zmagoviti pesmi Mladosti ne dam! Milojka Komprej VELENJSKA RUDARSKA zGODBA Velenjski pihalni orkester letos praznuje 90 let zelo uspešnega delovanja. Velenje, 13. december 2009- Letos mineva uradnih 90 let od ustanovitve Rudarske godbe, saj so iz leta 1919 ohranjeni dokumenti o imenovanju pripravljalnega odbora za ustanovitev godbe na pihala. Glavni organizatorje bil znan glasbeni delavec, skladatelj, kapelnik in učitelj Fran Korun Koželjski. Z ustanovitvijo godbe na pihala se začenja ena najlepših zgodb Velenja. V Pihalnem orkestru Premogovnika Velenje so se zato ob svoji visoki obletnici odločili posneti dokumentarni film, ki to zgodbo prikazuje, in ga naslovili VELENJSKA RUDARSKA zGODBA. Nastal je v sodelovanju z generalnim pokroviteljem orkestra Premogovnikom Velenje. Osrednje praznovanje 90-letnice je bilo 12. decembra s slavnostnim koncertom orkestra, ki je bil sicer tudi prvi v novi, četrti po vrsti, abonmajski sezoni. Dirigent prof. Matjaž Emeršič je sestavil zahteven program, v katerem so glasbeniki lahko dokazali svojo visoko kakovost, hkrati pa so z glasbo obudili spomine na čase nastajanja Velenja. Po uvodnih skladbah Alfreda Reeda A Springtime Celebration in Tomaža Habeta Sinfonia Carnioli je Emeršič dirigentsko palico predal mag. Ivanu Marinu, ki je orkestru sicer dirigiral od leta 1964 do 2004. Tokrat so godbeniki pod njegovo taktirko zaigrali koračnico Marinovega očeta Ivana Marina starejšega, in sicer Graditeljem Velenja, ki velja tudi za velenjsko himno. Besedilo so zapeli člani Rudarskega okteta. Do konca uradnega dela koncerta sta sledili še skladbi Jan Van der Roosta Rikudim štirje izraelski plesi in Davida R. Gillinghama With Heart and Voice. Razpoloženje ob slovesnosti in vrhunsko izvajanje programa je podžgalo polno dvorano Doma kulture Velenje, da je z bučnim ploskanjem izvabila kar tri dodatke. Na jubilejnem koncertu so godbeniki prejeli številne čestitke in priznanja. V imenu generalnega pokrovitelja orkestra Premogovnika Velenje jih je nagovorila Sonja Kugonič, vodja Kadrovsko-splošnega področja, ki je med drugim dejala, da se v velenjskem premogovniku srečujeta sodobna tehnologija in stara knapovska tradicija, simbol te pa je prav godba na pihala. Župan MO Velenje Srečko Meh je dejal, da orkester predstavlja enega izjemno močnih kulturnih elementov Šaleške doline, nenazadnje je bilo prav igranje v godbi na pihala zametek glasbenega izobraževanja v Velenju, ki se bo v letu 2012 dopolnilo še z Akademijo za glasbo. Godbenikom so v nadaljevanju čestitali še podpredsednik Zveze slovenskih godb Miran Šumečnik, predsednik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSRSKD) mag. Igor Tršar ter godbeniški kolegi iz Zasavja, Koroške, Savinjske doline in Šoštanja. Prof. Matjaž Emeršič je bil po koncertu zelo zadovoljen: »V orkestru imamo veliko mladih glasbenikov, kar je rezultat odličnega sodelovanja z glasbeno šolo, hkrati pa priložnost, da napredujemo. Tudi v prihodnjih letih želim, da orkester le še raste in omogoči kaljenje študentom nove Akademije za glasbo v Velenju. Glede na veliko število profesionalnih glasbenikov je zame izziv ustvariti polprofesionalni orkester. Zahvaljujem se vsem članom in članicam orkestra - tako profesionalnim glasbenikom, ki ob zahtevni službi najdejo čas in voljo za igranje v orkestru, kot tudi amaterskim glasbenikom, ki morajo vložiti veliko truda, znanja in časa, da so jim na odru lahko enakovredni.« ZARJA Šoštanjska Zarja je zazvenela na prazničnem koncertu, v nedeljo 20. decembra v športni dvorani Šoštanj, ko je bila zadnja številka Lista že v tiskarni. Na kratko o koncertu torej let to. Bilo je prečudovito, tako kot zna pripraviti le Pihalni orkester Zarja, pod strokovnim vodstvom Mirana Šumečnika in seveda ob dobri organizaciji predsednika društva Srečka Potočnika. Godbeniki so tudi pred domačim občinstvom dokazali da so bili letos upravičeno dvakrat zlati, gostje Alenka Godec, Štajerskih 7 in domačinka Dunja Tinauer pa so Zarjini zgodbi dodali nekaj pridevnikov. Milojka Komprej Raiffeisen BANK Moja banka 1 cu-1 . 9010'. PRIZNANJE ZA KRVODAJALCE PREMOGOVNIKA VELENJE Organizacija Rdečega križa v Premogovniku Velenje je za razumevanje in družbeno odgovorno delovanje na področju humanitarne dejavnosti prejela posebno priznanje. Podeljeno je bilo 17. novembra v okviru Mednarodnega strokovnega srečanja ob 60. obletnici Transfuzijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Srečanje je bilo namenjeno strokovni izmenjavi izkušenj s področja transfuziologije in podelitvi zahval najbolj uspešnim območnim združenjem celjske regije, posameznikom in osnovnim organizacijam RK. Priznanje je za 00 RK v Premogovniku Velenje prevzela njena predsednica Damjana Kričej. V Skupini Premogovnik Velenje je aktivnih 800 krvodajalcev. Do 23. novembra so krvodajalci Premogovnika Velenje kri darovali že 1829-krat, pred njimi pa je še jesenska krvodajalska akcija, ki poteka med 23.-27. novembrom. V lanskem letu je bilo v Premogovniku Velenje zabeleženih 2116 odvzemov krvi. Krvodajalstvo je le ena od aktivnosti osnovne organizacije Rdečega križa v Premogovniku Velenje. Program dela zajema tudi pomoč bolnim članom organizacije, krajevnim organizacijam RK ter vključevanje v dejavnostih Območnega združenja RK Velenje. Pri svojih akcijah 00 Rdečega križa sodeluje tudi z upravo podjetja ter vodstvi povezanih družb in to sodelovanje ocenjuje kot zelo dobro. Tadeja Mravljak Jegrišnlk vodja Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje O o o o o o o ooooooooooooo Marija LIHTENEKER s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj, tel.: 03/891 16 20, fax: 03/891 16 21 gsm: 031 648 344, e-pošta: lihteneker.lima@siol.net, www.lima-sp.si Želimo vam blagoslovljene praznike in čudovito leto 2010 KO JE POMOČ EDINO UPANJE Brez Rdečega križa bi bilo še bolj peklensko Člani Območnega združenja Rdečega križa Velenje so se v petek, 11. decembra, sešli še na zadnji seji, tokrat v Vinski Gori. Jože Kožar ter Darja Lipnikar, predsednik in sekretarka združenja, sta poročala o dejavnosti v letu 2009 ter se zahvalila vsem aktivistom Rdečega križa na tem območju, saj so uspehi odvisni prav od njih. Zahvalili so se tudi vsem krvodajalcem, ki so tudi letos rekordno darovali kri (do 30. 11. jih je kri darovalo kar 4689) in tako tudi letos največ na število prebivalcev v Sloveniji. V povezavi s Centrom za socialno delo ter aktivisti RK v krajevnih organizacijah so uskladili potrebe in razdelili pomoči potrebnim kar 36OO prehrambenih paketov (60 ton), da so 60 družinam in 1500 posameznikom nekoliko omilili primanjkljaj. Ker kriza traja in je vse več ljudi brezposelnih, se število nenehno povečuje. V sredo, l6. decembra, bodo še zadnjič v tem letu razdelili pomoč, ki so jo namenile občine Šmartno ob Paki, Šoštanj in MO Velenje. Kriza se je poznala tudi ob izvedbi akcije RK drobtinica, saj so dobili kot donacijo bistveno manj kruha, zato Aktivisti in člani strokovne skupine OZ RK Velenje na decembrskem srečanju. Foto: Jože Miklavc so zbrali manj denarja. Pa vendar, zaslužek 1386 EUR je zadoščal za plačilo 1540 malic socialno ogroženim osnovnošolcem. Območno združenje RK Velenje je sodelovalo še v številnih drugih akcijah, ki so spet bile na plečih aktivnih posameznikov v KS ter strokovnih služb in vodstva RK Velenje. Za izdatno pomoč občanom vseh treh občin so zaslužni tudi župani občin Alojz Podgoršek, Darko Menih in Srečko Meh, ki imajo čut za pomoč ljudem v stiski in namenjajo kar precej sredstev za lajšanje človeških stisk. Rdeči križ Slovenije in Območno združenje RK Velenje čaka tudi v prihodnjem letu negotovost in pomanjkanje sredstev, vendar pa so odgovorni odločeni, da bodo še naprej zbirali sredstva in pomagali pri izvedbi nujnih aktivnosti na področjih krvodajalstva, pomoči na domu, socialno ogroženih, izobraževanja za potrebe novih voznikov, zbiranja oblačil idr. Kot je bilo slišati, so mnogi ljudje zelo hendikepirani zaradi hude krize ter krize odnosov. Statistično prikazovanje socialnega dna še ne pomeni pomoči ljudem, ki ostajajo brez vsega. Brez Rdečega križa in Karitasa bi bilo vse še bolj peklensko. Jože Miklavc SEJEM Letošnji božično-novoletni sejem, ki ga je tudi letos organizirala Občina Šoštanj, je bil pred novim nakupovalnim centrom. Ponudba je bila bogata, kupci, sicer redki, pa zelo zadovoljni. VESELO NEDELJSKO POPOLDNE V GABERKAH Kulturnica Gaberke je v dvorani GD Gaberke izvedla tradicionalno zabavno prireditev Veselo nedeljsko popoldne. Rdeča nit letošnje prireditve je bila predstavitev ansamblov in muzikantov iz Gaberk. Glede na številčnost glasbenega podmladka v Gaberkah smo jih našli dovolj za izvedbo dvournega programa. Tudi polna dvorana gledalcev je še dodatno motivirala nastopajoče. A. Grudnik NOVAKOVA V ŠOŠTANJU Na povabilo 00 NSi Šoštanj je bila 04. decembra na obisku predsednica NSi Ljudmila Novak, v Mihaelovem domu v Šoštanju. Po uvodnem pozdravu predsednika 00 NSi Šoštanj Romana Kavšak, se je pričela okrogla miza, na temo, aktualni politični dogodki, ki jo je tudi vodil. Predsednica Ljudmila Novak se je najprej dotaknila trenutno aktualnih tem, kot sta predvsem, socialno gospodarski družbeni model za boljšo Slovenijo, pravično plačilo za pošteno delo in prevzemanje odgovornosti zanj, ter družinski zakonik. Družinski zakonik je predstavil Drago Koren, ki je tudi član IO NSi, ter predsednik komisije za družino pri NSi. Prisoten je bil tudi glavni tajnik NSi Robert Ilc, ki je predstavil trenutno dogajanje mladih NSi v Sloveniji. Dotaknili so se tudi lokalnih volitev 2010. Bili so enotnega mnenja, da bo Nova Slovenija v volilni tekmi imela kaj pokazati, tudi v Šoštanju. Po vseh nagovorih so bili vsi gostje na razpolago za vprašanja prisotnih. Ljudi so zanimale predvsem rešitve konkretnih vprašanj, ki so bila skozi razpravo, konkretnih problemov - spopadanje s krizo, ki se trenutno dogaja v Sloveniji. Vsi so bili mnenja, da so pred nami težki časi, ko Slovenija potrebuje zrelo, zanesljivo in delovno stranko, kakršna je NSi. Vir: 00 NSi Šoštanj MEDENI ZAJTRK ZA MALČKE ŽE TRETJE LETO V petek, 20. novembra, so otroci po vseh slovenskih vrtcih imeli medeni zajtrk. Slovenski čebelarji so vrtcem podarili preko 1.500 kg kakovostnega slovenskega medu in tako razveselili več kot 55.000 otrok. Že tretje leto izvedena dobrodelno-izobraževalna akcija je prav tako potekala po vrtcih Medeni zajtrk v Šmartnem je potekal v veselem vzdušju. / Foto: Marija Lebar Šaleške doline. Tako je bilo tudi v Šmartnem ob Paki, kjer so otroci nestrpno pričakovali obisk tamkajšnjih čebelarjev. Franc Šmerc, podpredsednik slovenskih čebelarjev in predsednik Čebelarskega društva Šmartno ob Paki, ki ga je spremljal eden od občinskih svetnikov, saj je bil župan zadržan, je s seboj prinesel odličen domači med, ki je otrokom šel v slast. Na njegova vprašanja o čebelah in čebelarjenju pa so znali tudi korajžno in pravilno odgovarjati. Čebelarji so v vrtce poleg medu prinesli tudi slikovno gradivo in poučne zgibanke. Vzgojiteljicam so podarili knjige Čebela, ki jim bodo v pomoč pri ustvarjanju na temo čebelarstva. Ob rob akcije so v marsikaterem vrtcu v sodelovanju s čebelarji pripravili delavnice, na katerih so otrokom približali življenje čebel. Pokroviteljica letošnje akcije soproga predsednika države Barbara Miklič Türk se je zajtrka udeležila v mengeškem vrtcu, kjer se ji je pridružil predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč. Marsikje so se skupaj z otroki zajtrka udeležili župani ali njihovi predstavniki. Uspeh akcije je čebelarje prepričal, da jo bodo prihodnje leto ponovili. Marija Lebar LJUDSKA UNIVERZA VELENJE SMELO V ENAINPETDESETO LETO Izobraževanju odraslih daje vse večji pomen tudi država Tiskovna konferenca, ki je bila 15. decembra na Ljudski univerzi Velenje, je bila v bistvu predstavitev novih evropskih projektov na področju izobraževanja, kjer sodelujeta partnerja zavod IPAK iz Velenja in andragoški zavod Ljudska univerza Velenje (LUV). Poleg številnih predstavnikov medijev so bili na tej predstavitvi navzoči tudi predstavniki izobraževalnih institucij iz Avstrije in Švedske, ki so povedali svoje izkušnje iz podobnih izobraževalnih akcij za starejše občane, nove programe pa sta predstavila dr. Vojko Strahovnik (IPAK) in Mirjana Šibane (LUV). Gre za precejšnjo vrednost projektov med 120 tisoč in 1,5 milijona evropskih sredstev oz. za 360 tisoč EUR namenskih sredstev samo za predstavljene projekte. Evropski projekti, ki bodo potekali v Velenju (za udeležence iz širše regije), so priložnost za starejše in druge udeležence, saj bodo le-ti prišli do znanja in novih veščin takorekoč brezplačno. Bridge, program vseživljenjskegaučenja,boizvedensstrani IPAK, LUV in partnerjev iz Poljske, Švedske, Italije, Avstrije in Velike Britanije. Gre za usposabljanje učiteljev in starejših državljanov za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Zanimivi so tudi projekti Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije - regijsko središče nevladnih organizacij, e-Swimming -uporaba plavanja v terapevtske namene, Custodes - kulturna središča Na predstavitvi novih projektov za medije so sodelovali predstavniki zavodov IPAK in LUV ter nekaterih evropskih držav. / Foto: Jože Miklavc in turizem ter Experts - vzgojitelji in varuhi predšolskih otrok v vrtcih, so zanimivi novi projekti, ki bodo, v sodelovanju z nekaterimi evropskimi državami ter ministrstvom za javno upravo RS, omogočali vključevanje različnih populacij predvsem starejših ljudi v izobraževalne možnosti na širšem območju Savinjsko-šaleške regije (podrobnosti bomo predstavljali pred pričetkom teh zanimivih izobraževalnih možnosti). Ljudska univerza Velenje kot izvajalec pa je predstavila projekt Enercities - inteligentna energija za Evropo (že v teku) s partnerji v projektu Slovenija, Nemčija, Grčija, Nizozemska, Španija in Velika Britanija, pri čemer je zanimivo, da je LUV edini slovenski partner v projektu. Prav tako je LUV nosilec še enega projekta - Vseživljenjska telenovela - v sodelovanju s partnerji iz Slovenije, Poljske, Francije, Latvije, Nemčije, Španije in Velike Britanije, v projektu je vključenih 72 udeležencev vseh držav partneric. Kot zanimivost bo v aprilu 2010 potekalo v Španiji snemanje telenovele po izbiri najboljšega scenarija, le-ta pa bo predstavljena izobraževalnim institucijam in slovenski javnosti. Ob izvajanju tradicionalnega programa izobraževanja odraslih je tako Ljudska univerza Velenje (s centroma samostojnega učenja tudi v Šoštanju in Nazarjah) temeljito vstopila v splet novih možnosti izobraževanja in usposabljanja v številnih evropskih državah, hkrati pa našla nove vire in oblike dela za zaposlene ter možnosti za občane s tega področja. To pa je lepa popotnica v času trajajoče krize ter na začetku novega poslovnega leta. Jože Miklavc Dobro je vedeti e vede' KAM PO POMOČ, ČE IMATE TEŽAVE V DUŠEVNEM ZDRAVJU Od julija 2009 je v uporabi nov Zakon o duševnem zdravju, ki opredeljuje nov profil koordinatorja obravnave v skupnosti (koordinator). Koordinator je namensko usposobljen strokovni delavec, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi center za socialno delo. V mesecu decembru 2009 se je koordinatorka zaposlila na Centru za socialno delo Velenje in bo delovala tudi na področju centrov Mozirje in Slovenske Konjice. Komu je namenjena? Storitev je brezplačna, prostovoljna in je namenjena posamezniku, ki se pripravlja na odhod iz psihiatrične bolnice ali nadzorovane obravnave. Oseba pa potrebuje pomoč pri urejanju stanovanjskih oz. bivalnih razmer, podporo pri opravljanju vsakdanjih opravilih, podporo pri zagotavljanju socialnih stikov in družabnosti, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje. Vse poteka na podlagi načrta obravnave v skupnosti, ki ga oseba in koordinator naredita skupaj. S pomočjo načrta si oseba, glede na svoje življenjske cilje in potrebe in ob podpori koordinatorja organizira življenje v skupnosti in dejavno izboljšuje kakovost svojega življenja. Na podlagi dogovora z osebo in v skladu s cilji, ki jih je oseba opredelila za organiziranje svojega življenja v skupnosti, koordinator predlaga člane multidisciplinarnega tima. Tim organizira in vodi koordinator za vsak posamezni primer posebej. V njem sodelujejo: stalni člani, poleg koordinatorja še psihiater in socialni delavec kot predstavnika za osebo krajevno pristojnega CSD, in ostali člani, kot so predstavniki nevladnih organizacij, patronažna sestra, najbližja oseba in drugi. Člani tima so se dolžni udeležiti seje na podlagi vabila. Kako se storitev zaključi? Storitev se zaključi v primeru, da oseba in koordinator ugotovita, da ni več potrebe po obravnavi v skupnosti, ali če oseba pisno izjavi, da ne želi več te obravnave. Lahko preneha tudi v primeru, da oseba ne sodeluje pri izvajanju načrta. Za dodatne informacije lahko pokličete koordinatorko Jasmino Čavužič, dipl. soc. del. po telefonu 03 89 84 502 ali po e-mailu gpcsd.velen@gov.si. PROMETNE OVIRE ZA INVALIDE Konec minulega meseca so v Hiši mladih v Šmartnem ob Pak i prip ra vili okroglo m izo o in validih v p rometu. Dogodek so organizirali člani Nove generacije pri SLS SAŠA regije in občinski odbor Slovenske ljudske stranke Šmartno ob Paki. V razpravi je sodelovalo tudi občinstvo, ki je napolnilo tamkajšnjo sejno sobo. Sodelovali so tudi predstavniki invalidskih organizacij. Pogovor je vodil Franc Fužir, ki je dejal, da želijo z okroglo mizo dodati kamenček v mozaik večje varnosti v prometu in prijaznejšega odnosa do najbolj ranljivih skupin. Poudarek prvega dela je bil zlasti na tem, da neinvalidi čestokrat brezobzirno zasedajo parkirna mesta, ki so označena z rumeno in rezervirana za invalide. Tudi če je zasedena le rumena zebra ob parkirnem prostoru, tega invalid ne more uporabiti, saj mora imeti za premeščanje iz avtomobila v invalidski voziček dovolj prostora. Zato so invalidske organizacije začele z akcijo imenovano Rezervirano za rumeno. S to akcijo želijo ozavestiti neinvalide, da teh parkirnih mest ne zasedajo s svojimi vozili. Kot je dejala podpredsednica Zveze paraplegikov Slovenije Barbara Slaček, ki se sama dnevno vozi v službo v Ljubljano, na področju zakonodaje skoraj ni več kaj narediti, saj je ta dovolj dobra. Treba je doseči premik v zavedanju »zdravih« ljudi. Na okrogli mizi o prometu so sodelovali tudi invalidi. / Foto: Marija Lebar Eden od prisotnih je povedal neljubi doživljaj svojega prijatelja invalida. Pripeljal se je na parkirišče novo odprtega trgovskega centra, ko je na z rumeno označeno in rezervirano parkirno mesto tik pred njim parkirala mlada voznica. Ko je zapuščala avto, jo je ogovoril in jo opozoril, naj avto premakne na kakšen drug parkirni prostor, ki jih je dovolj. Posmehljivo ga je pogledala, mu pokazala prst in dejala. »Spelji se!« Na okrogli mizi sta sodelovala tudi predstavnika redarstva Medobčinske inšpekcije in policije. Povedala sta, da tako policija, kot redarji redno pregledujejo mesta, ki so rezervirana za parkiranje invalidov in če na vidnem mestu v vozilu ni posebne invalidske kartice, napišejo listek za kazen. Te pa so nizke. Če plačaš takoj, se gibljejo okoli 40 evrov in marsikomu tak znesek ne predstavlja velikega stroška. Torej kazni niso rešitev. Gre za neprenehno osveščanje ostalih udeležencev v prometu, ki kaj lahko tudi sami postanejo odvisni od vozička. Kot je dejala Barbara Slaček, je v Sloveniji okoli 1000 paraplegikov in tetraplegikov, vsako leto se njihovo število poveča za okoli 50. Skoraj polovica od teh je postala invalidov v prometnih nesrečah. Zato stalno opozarjajo na tragedije na naših cestah. Res je smrt najhujši možni izid prometne nesreče in o tem dnevno poslušamo. Kar nekako pozabljamo pa na tiste žrtve prometa, ki ostanejo trajno telesno prizadete. Zato so invalidske organizacije med drugim začele tudi akcijo Še vedno hodim, toda ne vozim. Sodelujejo pa tudi v akciji Alkohol ubija - največkrat nedolžne. V drugem delu se je razpravi pridružilo občinstvo, med njimi poklicni voznik reševalnega vozila. Predstavili so svoje videnje vse bolj gostega prometa, ki mu naše ceste niti naši vozniki niso kos. Marsikdaj pa bi se s previdnejšim in obzirnejšim obnašanjem dalo nesreče preprečiti ali omiliti. Marija Lebar SL0AR I KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj tel.: 03 89849 70, www.kz-saleskadolina.si Vesel božič in srečno novo leto 2010! vam želi Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Vabljeni še naprej v trgovine v Šoštanju, Velenju, Šmartnem ob Paki in na Sadjarstvo Turn! Z vami in za vas! Dobro je vedeti PO *FASNGO* S CEKROM Pred kratkim sva odšli z mamo v trgovino po nakupih. Prijazna prodajalka pri blagajni nama je dala dve veliki vrečki, da bi vanju zmetali nakupljeno. Takoj sem opazila spremenjeno podobo vrečk. Trgovka mi je verjetno brala misli, saj se mi je prijazno nasmehnila in rekla: »Da, nove vrečke imamo, te so iz škroba.« Iz škroba ali ne, vseeno, kakšna je, samo da služi svojemu namenu, sem si mislila in nakupljeno zmetala vanjo. Kaj je narobe s plastičnimi vrečkami? Verjetno se marsikdo sprašuje, zakaj kar naenkrat takšen vik in krik okrog plastičnih vrečk. Nihče ne pomisli, da bi lahko bilo kaj narobe z brezplačnimi, lahkimi, vodoodpornimi vrečkami enostavne uporabe, ki jih dobimo zastonj v trgovinah. Vrečke so postale obvezne na oddelkih s sadjem in zelenjavo, marsikje jih imajo tudi pri blagajnah... So nepogrešljivi del našega vsakdana. Problem nastane ravno tukaj in zaradi tega - plastične vrečke veljajo danes za enega najbolj izrazitih znakov potrošništva na svetu. Najdemo jih tako rekoč vsepovsod. Podatki Agencije za zaščito okolja v ZDA kažejo, da se vsako leto v svetu porabi od 500 do 1000 milijard plastičnih vrečk. Reciklira se jih manj kot 1 %, saj je dražje, če vrečko reciklirajo, kot če proizvedejo novo. Obstaja nerazumna ekonomija za reciklažo plastičnih vrečk - proizvodnja in razgradnja ene tone plastičnih vrečk stane 4000 $, na trgu pa so prodane za uaiv, ai vai ima občutek, da je sita in posledično pogine zaradi lakote. Velikokrat morske želve plavajoče vrečke zamenjajo za meduze. Ravno tako mnogokrat trpijo morske ptice. Te plavajočo plastiko zamenjajo za kosti in jih kljuvajo ter tako v želodce vnašajo od plastičnih pokrovčkov do koščkov plastičnih vrečk. Onesnažene so tudi obale rek v notranjosti, obale jezer, jame in seveda vsa ostala narava. Ker je plastika lahka, jo veter nosi okoli in lahko prepotuje ogromne razdalje. Vrečke so nevarne za ves naš planet. Zaradi proizvodnje plastičnih vreč se letno v ozračje spusti na tone emisij ogljikovega dioksida. 32$. Iz česa so plastične vrečke? Plastične vrečke so narejene iz polietilena, industrijsko pridobljenega polimera. Tovarniško je pridobljen s polimerizacijo monomera etena, ki ga pridobijo iz nafte, naravnega plina ali drugih petrokemičnih derivatov. Ti polimeri so nato toplotno obdelani in stisnjeni v želeno obliko. Za plastične vrečke se največkrat uporabljata polietilen nizke gostote (PE-LD) in polietilen visoke gostote (PE-HD). Iz slednjega so narejene tudi tanke nakupovalne vrečke za sadje. Natančno število o proizvedenih vrečkah v svetu je težko dobiti. Ocene se gibljejo med 4 in 5 bilijoni na leto. Samo v Sloveniji jih letno porabimo okoli 600 milijonov (številka je zelo približna). Odpadek naj ne bo satno odpadek! Odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči. (Zakon o varstvu okolja, UL RS, št. 41/2004) Plastično vrečko navadno po koncu uporabe zavržemo. Od tega, kam vrečko odvržemo, je odvisna tudi njena nadaljnja pot. Večina ljudi vrečke zavrže v kuhinjski koš z ostalimi odpadki. Ob praznjenju koša končajo vrečke v smetnjaku, ki jih delavci komunalnih podjetij tedensko odpeljejo na deponije skupaj z ostalimi zbranimi komunalnimi odpadki. Če vrečke zavržemo v smetnjake, namenjene plastičnim embalažam, bodo vrečke končale v reciklaži ali v sežigu. Da lahko vrečke reciklirajo, jih morajo najprej v prebiralnicah sortirati (po različnih materialih), biti morajo očiščene večjih nečistoč in brez primesi. Podatki za Slovenijo kažejo, da se komaj 3 4 % odpadnih vrečk zbere nazaj v reciklaži. Sežig je alternativa odlaganju odpadkov na deponijah. Zbrane odpadke pri visokih temperaturah sežgejo in pri tem prihranijo prostor za odlaganje odpadkov. Večina materiala zgori, preostanek je v obliki pepela. Ob sežiganju nastajajo strupene snovi v obliki izpušnih plinov in pepela. Vsekakor pa je bolje, da strokovno usposobljeni delavci poskrbijo za odpadne vrečke, kot pa da sami odločamo o njihovi prihodnosti in jih zavržemo v naravi, kar počne večina ljudi. Ko pride vrečka enkrat v naravo, tam ostane še dolga stoletja. V naravnem okolju plastične vrečke potrebujejo od 20 do (tudi) 1000 let, da razpadejo. Pri tem'ne zgnijejo, saj niso biorazgradljive, ampak razpadejo na zelo majhne delčke, podobne nekakšnemu plastičnemu prahu. Plastične vrečke hrana živalim? Naj se sliši še tako nemogoče, a je res. V naravi predstavljajo plastične vrečke veliko nevarnost za živali in človeka. Različne živali, ki pridejo v stik z vrečko, jo lahko zamenjajo za svojo hrano, jo pojejo in se z njo zadušijo ali zastrupijo. Vrečka lahko zamaši prebavni Ukrepi Države se že zavedajo posledic plastičnih vrečk. Številne so njihovo uporabo prepovedale ali celo obdavčile. Zgolj državne prepovedi in uvedba plačljivih vrečk pa ne bosta prinesla koristnih posledic brez ozaveščenosti ljudi. Če ljudje ne bomo spremenili svoje miselnosti in nakupovalnih navad, bo težko rešiti svet in ustvariti boljši jutri. Kaj lahko naredi posameznik? Namesto plastičnih vrečk uporabljajmo nakupovalne vrečke iz blaga, ki so namenjene večkratni uporabi. Odpadno plastično vrečko, ki je ne potrebujemo več, odvrzimo med plastične odpadke in ne v kuhinjski koš, v katerega mečemo vse odpadke. Če že uporabljamo za vsako sleherno nakupljeno stvar vrečko, uporabljajmo vrečke iz biorazgradljivega materiala. Naj vam ne bo neprijetno zavrniti ponujene vrečke v trgovini in raje uporabite škrnicelj ali kartonsko škatlo. Za nakupljeno sadje in zelenjavo ne potrebujete za vsako od teh svoje vrečke. Vse nabašite v eno, nalepke stehtanega sadja pa nalepite eno poleg druge na isto vrečko. Velike vrečke lahko uporabite za previjanje koša za smeti, preden jih dokončno zavržete! Če uporabimo vrečko iz blaga ali lušten cekarček, lahko prihranimo približno 5 vrečk na teden, 20 vrečk na mesec in 240 vrečk na leto. To pa je že nekaj, mar ne? Zlasti, če to število pomnožite s številom ljudi na svetu. Upam, da boste odslej na vprašanje »S kakšno vrečko hodite po nakupih?« odgovorili »S cekrom.« Nastja Stropnik Naveršnik univ dipl. ing. oblikovanja Jana Pirečnik Knapič O z blagovno znamko amxy-yvofa/ 9 vam želi 'O miru, sreče in zadovoljstva v letu, ki prihaja Kolektiv Elektro Cas se svojim kupcem zahvaljuje za izkazano zaupanje ter želi prijetne božične praznike, obilo zdravja in osebne sreče v letu 2010. Vsem bralcem 1n bralkam v novem letu želim ogromno topline in osebnega zadovoljstva. Veliko novega, navdihujočega, osvojenega in uresničenega. Naj iskrivost pisanih decembrskih lučk polepša drobne trenutke v mozaiku časa, čarobnost zimskega mraza skrije črne misli, veselje otrok ob loščimo Nekateri sodelavci lista so se odzvali našemu vabilu in zapisali svoje želje za prihajajoče leto. Takole vam voščijo in želijo, da še vnaprej ostanete naši bralci. V svojem imenu in Imenu društva tabornikov Rodu Pusti grad Šoštanj vsem bralcem Lista želim veliko trenutkov, preživetih v naravi, v družbi pravih prijateljev, srečo v dlani, zdravja in uspehov v letu 2010! Vesna Panič Vsem bralkam In Lista želim v n veliko druženja odnosov, razume bližine najbllž, klonimo pod pril hitrega tempa življenja HP in imejmo čas In m posluh drug za m drugega. ^ Imejmo se radi. VSEM bralcem lista želim P£stro h D0ŽlVETh POLNO leto Z010! Če načrtuješ za eno leto, posej žito. Če načrtuješ za deset tet. posadi drevo. Če načrtuješ za prihodnost, vzgajaj mladino. Kitajski pregovor „o leto le »o» "•* » “'9' U bel « «Ut. sem bralcem Lista, piševa voje želje: mir. ljubezen n veselje. Naj bo novo leto ■010 obžarjeno z ljubeznijo SSÄ« -«i" daril, ganljivih In čudovitih objemov, zašepetanih zahval otroških poljubov. A.Grudnik in 1- M^eJ Rudnik Lepe decembrske dni vam želim in vse dobro v NOVOLETNO VOŠČILO NI bogat, kdor bogat je tIsUÉ -*U zna cenit™ jih veseliti • in prepoznati ti iskre* polici kot največjo i ® Dovo' oboga Naj nam naš LIST tudi v novem letu 2010 pomaga graditi mostove prijateljstva in solidarnosti. Naj bo z nami In nad nami božji blagoslov. nostl Mlel objem, pžen dotik ost. — am majhne stv rb vsakdan v igfu 2010! tropnlk Naveršnlk msgr. Jože Prlbožlč župnik in dekan NOVO LETO SO NOVI OBETI, NOVA PRIČAKOVANJA IN NOV LIST. VSAK IMA PRILOŽNOST, DA GA POPIŠE S SVOJO VSEBINO. Ust papirja Naše občasno druženje, pa vendar že dolgoletno 1n vztrajno, nedvomno pušča sledi. Takšne, na pa PI4JU. na popisanem listu. In tudi drugačne, barve in like na Listu™ki je naše vsakomesečno shajališče. S časom smo si ustvarili razmerje, ki nekoga prhanja 1n ki drugega seznanja. Obveznosti, ki so včasih prijetne in drugič neosebne. j komunikacija il saj se na belem ■ TJ»?**' I rj listu srečujemo stari znanci z nasmehom, pa s trpkim izrazom in tudi v solzah. Vendar pa bi brez popisanega™ista ostala med nami velika praznina, nad dolino pa neznanska, neprepoznavna sivina. Cenjeni bralci Lista, vem, da se z novim koledarjem ne bo nič spremenilo. Za snegom bo spet toplo in zeleno, vsak dan delo in vsak mesec List pozdravljal bo veselo. In slike, barve z vseh vetrov, z vami čas bo star in nov. Vse dobro vam želim! bra^rečujemo na straneh našeg + „ ip nrav da si ob prihaja , zato je p voščimo. Ko ikih kot znanci tuoi lklh zunaj naletava sneg. K kar lepo belo odejo. |e mojo mobilnost, ga" _-.3 rada. Tako polepša praznike ikodušnojprekrlje g-he.^ ^ ^ “ampak pomislili tudi na dn tako pravico do lepot in dobro I in veselja, obilo p«1ti vašim najdražjim želim. Cenjeni Že leta se s Lista prazn tele vrstice, visoko, imamo m1 sneg ' vendarle veli---- dan delamo vsemu Da bi z naravo le ozko prav Zdravja vsem lepše ravnali, da bi ne ki prihajajo za nami imeli priložnost uživat! in ustvarjalnih m^ uan, se bolj pa upam, da mi jeAiri izbiri vsebin, pisanju in urejanju, uspelo zadeti utrip nekega časa in prostora, v novem letu obračamo nov Ust, naj bo njegova belina izpolnjena s prijetnimi dogodki, ki dajejo življenju pravo vrednost. IMEJTE SE RADI! Milojka Komprej Jože iz poslikanega Lista Andrejc Pred kakimi 2500 leti je slavi modrec Konfucij izrekel naslec m 1 s e 1 : »Naša največja veličina ni v /< pademo, tem več, da se vsakokrat, ko pa, Ta modrijanov izrek naj bo, v letu vodilo vsem tistim, ki ji letu ni šlo vse po zastavljeni njihove želje niso uresničile spodrsnilo-dajte, poberite se, noge, pa vam bodo prihodnji ča Naj vam torej prihajajoče Novo dobrega zdravja pa tudi kanček Te iskrene želje, ki naj se vai VSE DOBRO V 2010! ZAVOD ZA KULTURO ŠOŠTANJ Samo za šalo Nedeljsko prebujanje Rano zjutraj, ko je Micka že pokonci in se pripravlja za obisk prve nedeljske jutranje maše, se začne prebujati še Janez, ki še kar dremucka pod toplo odejo. »Hej, ti zaspane, spravi se že iz postelje in se hitro obleci, greva k prvi maši!« mu mimogrede zakliče, ko hiti v kuhinjo skuhat kavico. Ko pa ugotovi, da Janez še kar vztraja v topli postelji, se že nejevoljno razjezi: »Dajmo, dajmo, ti lenuh, vstani že vendar, sicer bova zamudila mašo!« Janez pa se, ne meneč se za Mickino klicanje, še bolj potuhnjeno skriva pod odejo in ne kaže nobene volje za vstajanje. »No, ti zmrzlak, če ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda,« mu že pošteno jezna zagrozi Micka, pograbi Janezovo odejo in jo sunkovito potegne, hoteč jo odvreči na tla, vendar je ob pogledu na odkritega Janeza, njena dvignjena roka z odejo vred kar obvisela v zraku. Micka pa je zastrmela v »sliko akta« na postelji, na obrazu se ji je pojavil obetajoč nasmešek in je priliznjeno zažgo-lela: »Veš, možek moj, sem se kar Križanka december 2009 Najemnik zemlje UST vam Privrženec averoizma Ruska prestolnica Upravni odbor (krat.) Španski spolnik Reka v Angliji Angl. igralec (Larry) Japon. politik (Hirobum) Davna prestolnica Medeje Bivša jugosl. armada (krat.) Katol. menih, trinitar Gorovje v Nigeriji Bavarski vojvoda (Odilo) Dovršni pretekli čas Oslovski glas Ribje jajčece Ribiška mreža Amer. glasb, producent (William) Japon. ginekolog IKhisaku) Odisejev oče Kem. simb. za nikelj Franc. Igralec (Frank) Sredina packe Oseb. zaimek Natrganost Nadja Jarc Juž.amer. kukavica Član MHAT-a Kraj na avstrij. Kor. Tanka tkanina za zavese Peter Maček 0(d)in Etiop. plem. naslov Reka v Gruziji Pripadnik društva Rim. boginja jeze Denarna enota Gruzjje KemTsimb. zaholmij Kem simb. Kem. simb. za kalcij Ugankarski slovarček: AETON - amer. slikar (John) / EKBATANA - davna prestolnica Medeje / LESSLIR - angl. igralec (Larry) OGINO - japon. ginekolog (Kiusaku) / OLŠJE - kraj na avstrij. Koroškem / RAINAUT - franc, igralec (Frank) ROACHE - angl. igralec (Linus) /SOAR - reka v Angliji premislila, tudi meni se zdi zunaj premrzlo, se bom raje prišla še k tebi malo pogret in bova šla raje k drugi maši, saj bo cerkev tudi pozneje še stala!« Zaželena kravata Pride Janez od nakupovanja proti večeru domov. Med raznimi drobnarijami za britje se je odločil tudi za par novih čevljev, ki so mu bili posebno všeč. Po večerji, ko sta se z ženo že odpravljala k počitku, se je v kopalnici pri tuširanju spomnil, da žena še ni videla njegovih novih čevljev. Naglo je zgrabil brisačo, se malo osušil, brž poiskal kupljene čevlje, jih kar na gole noge obul in nato poklical ženo: »Pridi, Micika, pridi hitro v kopalnico, rad bi ti nekaj novega pokazal!« Ko se Micka res prikaže v kopalnico, začudeno pogleda golega Janeza samo s čevlji na bosih nogah. »No, kaj je tako pomembnega, da mi še pred zasluženim počitkom, ko sem že bila v postelji, ne daš mira?« »Ja, kaj ne vidiš, nabavil sem si nove čevlje, moderne in elegantne, pa povej, kako so ti všeč. Mislim, da sem izbral kar pravšnje, kar poglej še moj ta mali jih gleda in občuduje!« Pa Micka premeri nagca od nog do glave, se posmehljivo namrdne in izusti: »Veš kaj, ljubi moj Janez, jaz bi bila pa mnogo bolj zadovoljna, če bi si ti namesto svojih čudovitih čevljev raje kupil kakšno čudovito kravato!« LoM NLB d.d.. Trg republike 2, 1000 Ljubljana Življenje nam iz dneva v dan postreže z novimi izzivi. Z njimi se najlaže spoprimemo, če imamo ob sebi trdno, zanesljivo in strokovno finančno institucijo. NLB Skupina je največja slovenska mednarodna finančna institucija, ki z izkušnjami, znanjem, poznavanjem lokalnih trgov in navad, uspešno pomaga svojim strankam na poti k poslovnim in k osebnim uspehom. Bančništvo, leasing, trgovinske finance, zavarovalništvo in upravljanje s premoženjem so le del storitev NLB Skupine, ki zagotavljajo trdnost, varnost, zanesljivost in partnerstvo, kar zna ceniti že več kot štiri milijone zadovoljnih strank. Zanje skrbijo strokovnjaki na osemnajstih trgih v 60 članicah NLB Skupine. Našo velikost in moč so ustvarjali z nami zadovoljni posamezniki. Tega se zavedamo in na tem gradimo naš prihodnji razvoj. Ker vemo zakaj. NLB® Skupina Vesele praznike terveliko osebne sreče in uspeha! Veliko lepega za vsakega Naj bo lep že danes! Specite piškote, povabite na čaj, obiščite sorodnike, razpošljite voščilnice... Razdajajte pozitivno energijo! Želimo vam veliko energije za drobne pozornosti. Decembra in v letu 2010! Ustvarimo čudovito leto skupaj. Moc energije Velenje Sp Do 35 LIST OBČINE 2009 352(497.4 Šoštanj) 9004907,12 COBI SS a Zaključen natečaj za fotografijo meseca. Glej stran 3. PRILOGA List 12/2009 KOLEDAR. POGREJMO DECEMBER (Z GLASBO) Za zaključek leta je Zavod za kulturo Šoštanj povabil instrumentalne zasedbe in posameznike v občini Šoštanj k skupnemu nastopu. I Sodelovali so: Ansambel ŠUS, Orkester Roberta Goličnika, Vaška godba iz Raven, Anže Podvratnik, Rožle Javornik, Stanko Vrčkovnik, Ansambel Ruševec, Veseli Zavončani in Jani NAAM. Nastopile so tudi Topolške mažorete in Folklorna skupina Lepi kamen OŠ Šoštanj. Prireditev sta po Janijevi tekstovni predlogi povezovala Sebastjan in Primož, polno dvorano pa sta pozdravila in jim zaželela vse dobro v letu 2010, Kajetna Čop, direktor Zavoda za kulturo jn Milojka Komprej, strokovna sodelavka. V filmu, ki je za to priložnost pripravil Jani pa so se s preteklih prireditve prepoznali mnogi Šoštanjčani. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju. JANUAR 1 P Novo leto 2 S Makarij 3 N Genovefa 4 P Angela 5 T Simeon 6 S Gašper d 7 Č Zdravko 8 p Severin 9 S Julijan 10 N Gregor 11 p Pavlin 12 T Tatjana 13 S Veronika 14 Č Srečko • 15 P Pavel 16 S Marcel 17 N Anton 18 P Marjetka 19 T Marij 20 S Boštjan 21 Č Neža 22 P Cene »23 S Rajko 24 N Felicijan 25 P Darko 26 T Pavla 27 S Janez 28 Č Peter 29 P Franc 0 30 S Martina 31 N Janez MAREC FEBRUAR 1 P Albin 2 T Janja 3 S Marin 4 Č Kazimir 5 P Janez 6 S Nika d 7 N Tomaž 8 P Janez 9 T Frančiška 10 S 40 mučencev 11 Č Krištof 12 P Gregor 13 S Kristina 14 N Matilda • 15 P Klemen 16 T Hilarij 17 S Jerica 18 Č Edvard 19 P Jožef 20 S Srečko 21 N Benedikt 22 P Vasilij »23 T Jože 24 S Gabrijel 25 Č Minka 26 P Maksima 27 S Rupert 28 N Janez 29 P Ciril 0 30 T Bogo 31 S Benjamin 1 P Ignac 2 T Marija 3 S Blaž 4 Č Andrej 5 P Agata d 6 S Dora 7 N Egidij 8 P Janez 9 T Polona 10 S Viljem 11 Č Marija 12 P Damijan 13 S Katarina • 14 N Valentin 15 p Jurka 16 T Julijana, Pust 17 S Silvin 18 Č Simeon 19 P Julijan 20 S Leon 21 N Irena »22 P Marjeta 23 T Marta 24 S Matija 25 Č Sergij 26 P Andrej 27 S Gabrijel 0 28 N Roman Andrej Brišnik Milojka Komprej Klemen Belavič APRIL JUNIJ 1 t Fortunat gg 2 S Erazem 3 Č Pavla 4 p Franc (j 5 S Valerija 5 N Norbert i p Robert 8 T Medard 9 s Primož ^ • ) č Marjeta 11 P Srečko © 12 S Janez 13 N Anton 14 p Vasilij 15 T Vid 16 S Beno 17 t Dolfe 18 P Marko »19 S Julijana 1 20 N Silverij 21 P Alojz 22 T Ahac 23 S Kresnica 24 Č Janez 25 P Hinko 0 26 S Stojan 27 N Ema 28 P Hotimir 29 T Peter, Pavel 30 S Emilija 1 Č Bogoslav i 2 p Marija 3 S Irenej ■ d 4 N Urh 5 p Anton ■ 6 T Bogomila ■ 7 S Ciril, Metod 8 Č Špela I 9 p Veronika I 10 S Ljubica I • 11 N Olga 12 P Mohor I 13 T Evgen j 14 S Franc 15 Č Vladimir 16 P Marija 17 S Aleš »18 N Miroslav 19 p Vincenc 20 T Marjeta 21 S Danilo 22 Č Majda 23 P Branislav 24 S Kristina 25 N Jakob 0 26 P Ana 27 T Sergij 28 S Zmago 29 Č Marta 30 P Julita 31 S Ignac 1 S Jože 2 N Boris 3 p Aleksander 4 T Cveto 5 S Angel d 6 Č Janez 7 p Stanko 8 s Viktor 9 N Gregor 10 P Izidor 11 T Žiga 12 S Pankracij 13 Č Servacij • 14 p Bonifacij 15 S Zofka 16 N Janez 17 P Jošt 18 T Erik 19 S Ivo 20 Č Bernard »21 P Feliks 22 S Milan 23 N Željko 24 P Suzana 25 T Gregor 26 S Zdenko 27 Č Janez 0 28 P Avguštin 29 S Magdalena 30 N Ivana 31 P Angela 1 Č Hugo 2 P Franc 3 S Ljuba 4 N Izidor, Vel. noe 5 p Vinko d 6 T Viljem 7 S Darko 8 Č Albert 9 P Tomaž 10 S Mehtilda 11 N Leon 12 P Lazar 13 T Ida • 14 S Valerij 15 Č Helena 16 P Bernarda 17 S Rudi 18 N Konrad 19 P Leon 20 T Neža »21 S Simeon 22 Č Leonida 23 P Vojko 24 S Jurij 25 N Marko 26 P Marcelin 27 T Jaroslav 028 S Pavel 29 Č Robert 30 P Katarina Amadeja Komprej Klemen Belavic Tonkli f NOVEMBER OKTOBER AVGUST 1 N Peter 2 P Alfonz d 3 T Lidija 4 s Dominik 5 Č Marija 6 P Ljubo 7 S Kajetan 8 N Miran 9 P Janez • 10 T Lovrenc 11 S Suzana 12 Č Klara 13 P Lilijana 14 s Demetrij 15 N Marija »16 P Rok 17 T Pavel 18 S Helena 19 Č Ljudevit 20 P Bernard 21 S Ivana 22 N Timotej 23 P Filip 0 24 T Jernej 25 S Ludvik 26 Č Viktor 27 P Jože 28 S Avguštin 29 N Janez 30 P Roza 31 T Rajko dl P Julija 2 S Bogumil 3 N Terezija 4 P Franc 5 T Marcel 6 S Vera • 7 Č Marko 8 P Brigita 9 s Abraham 10 N Danijel 11 p Milan 12 T Maks 13 S Edvard »14 Č Veselko 15 P Terezija 16 S Jadviga 17 N Marjeta 18 P Luka 19 T Etbin 20 S Irena 21 Č Urška 22 P Vendelin 0 23 S Severin 24 N Rafael 25 P Darija 26 T Lucijan 27 S Sabina 28 Č Simon 29 P Ida d 30 S Marcel 31 N Bolfenk 1 p Dan mrtvih 2 T Dušanka 3 S Silva 4 Č Drago 5 p Zahar • 6 S Lenart 7 N Engelbert 8 P Bogomir 9 T Teodor 10 S Andrej 11 Č Martin 12 P Emil » 13 S Stanislav 14 N Nikolaj 15 p Polde 16 T Jerica 17 S Gregor 18 Č Roman 19 p Elizabeta 20 S Srečko 0 21 N Marija 22 P Cilka 23 T Klemen 24 S Janez 25 Č Katarina 26 P Konrad 27 S Vigil d 28 N Jakob 29 p Radivoj 30 T Andrej d 1 S Tilen 2 Č Štefan 3 p Dora 4 S Zalka 5 N Lovrenc 6 P Zaharija 7 T Marko • 8 S Marija 9 č Peter 10 P Nikolaj 11 S Milan 12 N Gvido 13 P Filip 14 T Rasto »15 S Nikodem 16 Č Ljudmila 17 p Frančiška 18 S Irena 19 N Suzana 20 P Svetlana 21 T Matej 22 S Mavricij 0 23 Č Slavojko 24 P Nada 25 S Gojmir 26 N Justina 27 P Kozma, Damjan 28 T Venčeslav 29 S Mihael 30 Č Sonja 1 S Marijan L 2 Č Blanka ■ 3 P Franc 4 S Barbara ■ • 5 N Savo 6 P Miklavž 7 T Ambrož | 8 S Marija 9 Č Valerija 10 P Smiljan j 11 S Danijel * 12 N Aljoša »13 P Lucija 14 T Dušan 15 S Kristina 16 Č Albina 17 P Lazar 18 S Teo 19 N Urban 20 P Julij 0 21 T Tomaž 22 S Mitja 23 Č Viktorija 24 P Eva 25 S Božič 26 N Štefan 27 P Janez d 28 T Živko 29 S David 30 Č Evgen 31 P Silvester Franja Vačovnik Boštjan Novak' Tomaž Sinigajda Marjan Tekauc V--— i i T • ! -U -rUN Il y -111 l&JkJ: W 'T V * S H 1 g^K 1 i