St, m MMll m&M flfltBtlil (Ml črnin m u lete* iIVMI p-m^ nak d«n zjutn). UreAjtfhro: trilea se. ftsnHIks A.s SLega St 20, i nadstropje. Dopisi iu) se »eđstttv«. tU&m p4,na as m rokopisi m m *iaf .^jatelj lr v- Aato« Ocrbsc. — Lascnfk tiskag* Eđl y nota za mcsoL L r.—, 3 mesec« L 19/ f« k.o£unstvo mesečno A lir veš. m. v piHfc »> miia »24» Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX DINOST itevllke ▼ Trsta le okolici po 20 cent — Oglasi se ra&majo v ttrakostt ene kolone (73 aue.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cceL osmrtnice, zsfavele, poslanice ta vstala po L 1.—» oglasi denarnih zavodov mm po L 2 - Mali oglasi po 20 cent beseda, esjeisej pa L 1 — Oglaat naročnina ta reklamacije se pošiljalo izključno upraV EđtaoaM, v Trata, nltea svw Frančiške Asiikega lev. 20, L nadstropje — Teldsa imuIiiHUis ta npcave 11SL 11A la prava pot General Domemco Guerrini manjšinsko politiko proti Nemcem v Poadižju odkrito in najodločneje. Pa ne morda samo po svojem zasebnem razpoloženju, ampak na podlagi zgodovinskih dejal-v in z globoko premišljeno stvarno argumentacijo. Logični zaključek iz te njegove obsodbe pa je, da obsoja tudi manjšinsko potttiko proti slovanski naredni manjšini v Julijski Krajini. Guerrini naglaša s povdarkem, da po-adižki Nemci živijo tam že mnogo stoletij. To veija tudi za nas. Saj so na pr. že pred 12 stoletji na rižanskem polju v Istri naše *ven metali*. Ali bi jih bili, če bi jih ne bilo tam?! Bili so, obdelovati so polja in — ostali. Zgodovina pa ne ve nič o tem, da bi sc bili Slovani kedaj izselili iz Istre. Tudi mi imamo svojo zgodovino: zgodo-' vino svojega večstoletnega narodnega življenja na tem oeemlju. Tudi mi imamo rveja «izročila», kakor Nemci v Poadižju. Gnerrini graia manjšinsko politiko v Ita-rip. ker si domišlja, da more svoje razna-rodovalne cilje dosezati s -spreminjava-Djem in pačenjem starih, iz ljudstva sa-ursga vzniklih krajevnih imen. Strah pred liiieni se vidi Gueiriniju »usmiljenja vreden* . Take usmiljenja vredne metode se porabljajo tudi v Julijski Krajini v največjem obsegu- Skoro ga ni več kraja, ki bi mu ne bOi potvorili in spačilj imena, ali ga nadomestili z novim izumetničenim, ki ga ne pozna živ krst v deželi. Zlasti ne i;;ore general Guerrini razumeti, kako ko-r.st naj bi imela ilalijanstvo in država od lega, da pripadnike narodnih manjšin označajo kot «drugoj«zične», mesto da bi jih imenovali Slovane in Nemce, kar so v resnici. To je po mnenju piščevem nezmi-3elna igra z besedami. Velja. Mar pa se spreminja narodni značaj dežele s tem, da rarmjajo krajem na novo skovana imena in da ne imenujejo ljudi z imenom, ki bi izr&žalc njih narodnost?! Prav ima general Guerrini.- ta strah pred imeni je res — »usmiljenja vreden*. Zato pravi pisec upravičeno, da iz strahu in samih ideologij ne more priuaiati dobra, smotrena in koristna praktična politika. Prava politika je le tista, ki modro računa z danimi resničnostmi. Taka resničnost pa je. da v Poadižju in Julijski Krajini živijo Nemci, oziroma Slc-vani — ljudstvo, ki je in hoče ostati zvesto svojemu rojstvu, svoji zgodovini, izročilom, sprejetim od očttov, svoji kulturi. Sedanja manjšinska politika v Poadižju in v Julijski Krajini pa si domišlja, da more odrekati vsak obzir in vsako spoštovanje cto teh svetinj svojih neitali-janrkih državljanov. Zato ta politika ni prava in modra, kjr ne pridobiva src, marveč jih odbi;a. S polnim pravom ući general Guerrini italijanske državnike in italijansko javnost, da tega, kar je v srcu ljudstva, ne morejo izbrisati nobene vladne odredbe metode, ker odpravljajo le vnanje znake Hudsk-ga življenja. Znamenita je ugotovitev generala Guerrini] a, da si Italija ni priključila Poadižja zato, ker bivajo tam Italijani, marveč le iz strategirnih razlogov, iz razloga varnosti države. Ta isti razlog se je po aneks:ji navajal od odličnih itaiijansk:h strani —- tudi v parlamentu — za priključitev Julijske dovfciskfh, narodnostnih in logov priporoča revizijo te politike modrega računanja s daiumj resničnostmi: pravilnega razumevanja ljudske duše, pra-vidnosti, dobrohotnosti in svobodcijubja! V interesa države zahteva, naj bodo na ozemljih, kjer živijo narodne manjšine — zadovoljni državljani, kar pa morejo biti edino-le ob zavesti, da jim ni ogrožena nobena pravica, ne duševna, ne materijalna, pred vsem po ne njih narodni obstanek! Eppur si muove! Oglašati so se začeli tudi v Italiji glasovi pameti. Oglašajo se proovetljeni politiki, pedagogi, možje znanosti tu pa tam po italijanskih publikacijah. Resoluciji za zaščito manjšin so se pridružili tudi italijanski udeležniki na kongresu sociologov v Rimu. Ob tej prili- ki ee je ogjUeal tuđ s mja^ v vsem sveta uvaževano besedo veHki državniški mislec In modrec La&& Lozzattl In sedaj ae ie oglasi na odličnem mesta ie vojak, ki zahteva: postite drogorodne državljane, da bodo mogli ▼ božfsm mini fireti s?ojt narodno firljcsM Premnoga uiesa med našimi italijanskimi sodržavljani so Se gluha za take pozive k pametL Mi pa se ne odrekatoo vere, da se tudi tu uresniči tisti latinici pregovor: Gutta cavat laptdem non vi sed saepe ca-dendo. Počasi, polagoma tudi kaplje izdol-bijajo kamen! Tudi v Hahji marajo prej ali slej pametni dobiti ušesa, ki bodo slišala, m ljudi, ki se bodo hoteli ravnati po teh naukih. Mora prodreti spoznanje, da je treba kreniti z zgrešene na pravo poti .__ m Me boncentradlsho oMo Posustovnnja na dvoru se ihk*]o - RaSIKali računajo z gotovosfla na velita! mandat BEOGRAD, 8. (Izv.) Polit položaj nc^a-lću, da bo Beneš potoval v Rim skozi Ju-znamuje nikake važnejše izpremembe. Da, goslavijo 14. t. m. m da se žeh pn te, pnhki nes je nadaljeval kralj s posvetovanji po sestati ž npm Določeno je bdo, da se bo-litikov Pri kralju so bili minister Pribiče- i deta oba ministra sestala omenjenega dne vič Trifunovič, dalje predsednik skupščine i na Bledu. Temu sestanku se pripisuje ve-Jovanović in demokratska poslanca Ra- lika važnost Govorilo se bo baje o more- usodepolnem trenotku: po mnenju tega H* sta bodo morali nacionalisti sprejeti spomenico Izvedencev brez pridržkov, ker »o jo sprejele tako vse velevlasti S tem nastopom vsenemcev se je polo£ žajt-kl se je zdel še včeraj brez izhoda, popolnoma spremenil, ker je tako padla ovira ,ki je grozila zapreti nacijonalistom pot v vlado. _ Kamene v o ruski notranji politiki RIGA, 8. Tz Moskve javljajo, da je na zadnji seji političnega urada poročal Ka-menev o notranjepolitičnem položaju sovjetske Rusije. Na podlagi poročil državne politične uprave je podal jasno sliko političnega in gospodarskega položaja, govoril je o krizi, ki jo preživlja ruska trgovina in indujtrijaj opozori je na nezadovoljnost brezposelnih v centralnih gubernijah in na Čehoslotvaške socialistične I f^^ ^ seje pojavilo v obmejnih noje poleg agrarne stranke1 krajinah posebno^ v Turkestanu m J ob- Proces proti ravnatelja socijalističnega glasila «Avantl!» MILAN, 8. Radi nekega članka, ki ga je priobči list «Avantif» dne 12L februarja t L, je bil naznanjen državnemu pravdni-štvu ravnatelj in odgovorni urednik omenjenega lista Peter Nenni; bil je obdolžen zaničevanja državnih ustanov. Včeraj je namestnik generalnega kr. prokuratorja preklical vsako kazensko postopanje proti Nenni ju, ker smatra, da se more zaničevanje smatrati za kažnjivo dejanje, le Če se nanaša na ustanovo kot tako, ne pa na dejanja vlade, oziroma na njene člane. _ Čeftgslouaškn sccljallstlčna stranka za sodelovanje v vladi PRAGA, 8. Te dni se je izvršilo v Pragi zborovanje i^^ranke1 čeho^ovIškitT sodjal^ d^- j morskih deželah. Svoje poročilo je Kame-mokratov steber današnje vladne koali- zaključil z zahtevo da se more policije. Na zborovanje so došU delegati ^ \ katerem se ,e nahajala komunistična iz vse republike, vsega skupaj 330 'oseb. dosavljevič in Timotijevič. Minister Pribi-če-v-ič je kralju razložil, da je nemogoča vsaka koncentracijska vlada; isto mnenje je izrazil predsednik skupščine Jovanovtč. Nasprotno je Radosavljevič trdil, da je mogoče s parlamentom delati Davidovič, ki je včeraj pismeno! proal za avaijenco pri kralju, ni bil pozvan na dvor. Vlada je vedno boAj gotova, da dobi bitnem italijansko-čehoslovašksm sporazumu, o katerem sta Beneš in Ninčič že večkrat razpravljala. Zveza med Italijo, Jugoslaviji h Cefcttlovaiko ? BEOGRAD, 8. (Izv,) Med jugosk>vensko vxa.ua. v^«^« —---hi čehoslovaška vlado se vršijo razgovori nalog za sestavo volilne vlade, in že delu- i glede oficijelnega obiska predsednika Ce-je y tem smislu. V nekaterih političnih hoslovaške Masaryka v Jugoslaviji. Masa-krogih so mnenja, da je bo kriza zavlekla | ryk pride v Beograd meseca jun^a. Njegov kvečjemu še do konca tega tedna, ako|0bisk spravljajo v poSt^nSi krogih v dobi vodjk opozicijskoga bloka Davidović ( ZVez» s sklenitvijo trozveze med Italijo, mandat za sestavo koncentracijske vlade, j Jugoslavijo in Čehoslovaško. Taka vlada je nemogoča m Davidovič bi -;— bil prisiljen vrniti kralju mandat Tako bi If{AQflBSkD POSOffiO JBSCSlUVUI opozicija BEOGRAD, 7. V beograjske« tisku in tudi prizadevanje, da bi prtšla na s® v nekaterih pokrajinskih listih se ie vedno danjih razmerah. Nato bi preostajaia se raziično vcsti o jugo«L posojilu t edina rešitev, da sestavi fasic voiuno ItalijL Na mt trfa^a «Banca Commerciale* in trža-čem. Opozicija je prepričana, da kriza $ka aBanca Adriatica*. Ta sindikat je priprav-še ne bo rešena jutri, ker se bo kralj se jjcn jugoslaviji posojilo v znesku 500 mi-posvetoval S politiki; po mnenju opozicije j Hjonov lir za dobo 20 let in proti 1% obrestim. bo padla odločitev šele v pondeljek. Radi- jcmu bančnemu sindikatu pa naj bi država kali pa vztrajajo na stališču, da bo kriza rešena prej Pred sestankom Eeneša z Nincičem BEOGRAD, 8. Čeho&Iovaški poslanik v Beogradu, Šeba, je včeraj sporočil Ninčl- kata. dala gotove gozdno-eksportacijske koncesije v Bosni in v Slavoniji in pa koncesijo za gradnjo železniške proge, ki bi vezala Donavo s Splitom. Na tej progi naj bi bili nastavljeni uslužbenci, določeni od tega bančnega sindi- Deloanl protom nsaa zfiorniR RIM, 8. Dne 24. t. m. se bo vršila otvoritev XXVII leglslature. Mussolini, ki hoče dvigniti ugled parlamentarizma, ali vsaj zbornice, ki bo imela povsem fašistovsko lice, ie odredi t icuu&uvu — ^ri .................da morajo posUnci državne liste prisostvovati Krajine. Dosledno temu priporoča Guerri- i otvoritvi v fraku.. Tako bo tudi oa zunaj zborni: pnstiie te .ripadnike narodnih manj-; niča dobik novo obliko in Mussolini bo bri-šm ži-eti svoje narodno življenje, dokler Ikone imeld^nje nekoliko več sposto vanja zaL Le vajo nič drugega, nego da morejo govoriti svoj jezik, varovati svoj značaj, goditi svoje običaje, svofo kulturo — dokler ne zagrešajo ničesar, kar bi moglo biti nevarno za državo! Če bi se — to dostavljamo mi — dogodilo res kaj takega, pa ,+-iava svoj veliki aparat, dal more Z£r':':i krivce nepetrebno in , _ bi se> hotelo preganjati zato vso manjšinsko sleiiprost z nasilnim ki strahovalnim režimom. Saj pravi tudi Guerrini, da je strah velike države pred kakim iredentizmom maloštevilne narodne manjšine neosnovan in The v skladu z ugledom države. Pač H mogel — dostavlja — kak ireden-tizem nastati ravno vsled politike nezaupljivosti napram manjšinam! Resnica je to, ker ravno iz neopravičene nezaupljivosti i-haja krivičnost, ki izziva slaba razpoloženja. Zato govorimo mi vedno, da najvarnejša državna meja, ob kateri živi dru-tfcrodno prebivalstvo, je zadovoljnost tega prebivalstva! Isto misel ]>odČrtuj*e general Domenico Guerrini v zaključnem odstavku svojih znamenitih razmotrivanj. Podčrtuje to de-fcelo, ko pravi, da se bo to, kar hoče reči, zdelo marsikomu drzno. Trdi namreč, da v slučaju vojnih zaple-Hjajev obstanek narodne manjšine ob mejah ne bo nikaka nevarnost za državo, marveč nji v prilog!! General Guerrini z zaveda, da bodo njegove mJ$*i naietale na odpor v razpa-ljenen in nekritičnom delu italijanske javnosti, da ne bodo nahajale pravega razumevanja. Izjavliam pa vendar-le — pravi! Z razumevanjem potreb in koristi države se spaja tu pogum do tiste odkritosti, ki v dolžnost ljudem na važnih meslili, če res in razumno ljubijo svojo domovino in svoj narod, do tiste odkritosti, kf govori r punico, četudi je neljuba in nepopu urna. Ni mu do tega, da bi ^a slavili kal^i hlp^r- in tali/ii-palrijotje. Z vidika di-ža»iua kori&ti pieuoča zgrešenost in škodljivost poHHke. ki jo je drvava izvajala dosl^i nrat« narrkrimaa manišinam h. uSX)- kakor do prejšnje. Ni še znano, ah pride vse opozicija tudi v fraku v »bornfco; vendar pm je verjetno, da bodo opozicijski poslanci osteutativno oblekli drugo litičnih krogih veliko zanimanje in listi se na široko ba-vrjo ž njimi. «Torej — pripominja «Vorwaerts» — versaiHeska mirovna pogodba se ne bo raztrgala; predlogi izvedencev tedaj ne bodot brez drugega zavrnjeni, ampak se bo razpravljalo o njih; misel na sporazum, katero se je štelo tako v zlo pacifistom, bo našla tedaj baš pri nacijonalistih ugodna tla. Ko govori Hergt — nadaljuje Kat — o nerazdružlpvosti gospodarskega vprašanja od političnega, ponavlja le to, kar so potrdila izkustva in kar je Mancotva vlada sama že večkrat izjavila.* •Razveseljivo znamenje je dejstvo — dostavlja «Berliner Tagblatt* •—, da se hočejo postaviti nemški nacijonatieti na tla pozitivne politike; obžalujemo le, da so te svoje namene skrivali do sedaj radi volilnih špekulacija Tako se izraža tudi «Vossische Zeitung >, Id pripominja, da bo morala Hergtova vlada hoditi naprej po poti popuščanja ter tako priznati, da je Stresemannova politika eđmjL. ki se da še izvašati v tem pri uporu Priseljeniški zakon stopi v veljavo L 1925. WASHlNGTON, 8. Skupna komisija sestavljena iz članov zbornice in senata je n?; predlog predsednika Cr«-1' ' a oklenila predlagati, naj stopi - ^ jeniški zakon v veljavo 1. marca ' O pripadnosti Filipinov bo odloČil plebiscit PARIZ, 8. Listi poročajo iz Washingto-na, da je parlamentarna komisija predlagala plebiscit za Filipinske otoke. Plebiscit, ki se bo vršil v teku 15 let in ne 30, kakor je bilo prvotno mišljeno, bo odloČil, ali se Filipini priključijo Združenim državam ali postanejo neodvisni. 0 predlogu komisije bo sklepal kongres. Razgnana komunistična demonstracija v Norvegiji KRISTIANIA, S. Policija je razgnala demonstracijo komunistov; bilo je aretiranih več oseb. Mir je bil kmalu zopet vzpostavljen. Člani kraljevske družine so gledali demonstracijo na oknih kraljeve pa-lače, " ________ Vlak povozil avtomobil 8 žrtev PARIZ, 8. Iz New-Yocka prihaja vest, da je ekspresni vlak, ki vozi med New-Yor-kom in Chicago, zadel na nekem prehodu čez cesto ob avtomobil ter ga povozil. Vsi potniki v avtomobilu, 8 po številu, so bili na mestu ubiti. Napredovanje zrakoplovstva PARIZ, 8. Iz Londona poročajo, da v* ministrstvo za zrakoplovstvo razpisalo nagrado 50.000 šterlingov (okoli 5 milijonov lir) za mednarodno tekmo z letalom s pe-rutnimi vijaki. Tekma se bo vršila na angleškem letališču. Vera prognnlanlii I anlstavaaili Pod tem naslovom je ponatisnila splitska «Pobeda» naš velikonočni članek pod naslovom «Naša vera je neomajna* s pripombo: Članek je poln vere in optimizma v boljšo bodočnost Jugoslovenov, priklopljenih k ItalijL Tolažljivo in radostno je prečitati te besede «napisane nekoliko dni potem, ko je bil na$ narod v kulturni Italiji zopet enkrat izložen težkim izkušnjam in krvavim krivicam, ko niso mogli, kakor da so brezpravni ljudje, svobodno izraziti svoie volie. DNEVNE VESTI „II Glorntri« del Mir I tudi o uđi^aih izletih in tarsh t letošnji sezoni. brmm lod«. VM poškodb« vodovo-mm dni bres vode. Da FarineUi 2S-letnega Renata Fava iz Lucce t lako silo z železom po glavi, da se Fava sedaj bori s smrtjo v goriški bolnici, ker ima pre-treiene možgane. Kakor nedeljski zločinec G« za skupni nastop zaradi no*«* Svhnke- £ 2fb!!d«?2rtLr^tiWčasti in pijanci ore- Bevilacqua, t5co je tudi Farinelli pobegnil in ____M.____1 * ____♦ _ _ 1- J^m * - *' * Jam a Jn« a •« r« if« «ta nn«i(i>Alk izra ga depozitnega davka Od Sv. Ivana. V Odbor. btta zaporedoma svoj čas z zasledovanjem pisanja našega lista. Neprestano nam je za | podružnica Šolskega drufttva v sretoivansk petami, da meče na nas svoje kamenj«. Meč« I«Narodnem domu* pomladansko veselico, na In — ne zadene! Vsak tak njegov pohod mu kateri nastopijo gojenci tamošnjega vrtca. Za-brinaSa — blamažo I Gotovo si je domišljal, da 'četek ob 16. uri. — Odbor, nas je z dopisom iz Vipave v svpji številki od j « Deset i brat» na Kontovclu. Kakor že 4. maja temeljito pritisnil ob zid. Pod poetič- (javljeno, uprizori v nedeljo 11. maja. dram. pim naslovo-m «Pomlad v srcih* se nam roga, ^ mjJ|A dru^tv& ^pro8,veiew od Sv. Ja- v m; srT* ^e ;uge koba, v dvorani Konsumnega društva na osebe predstavljamo teot mučenike, ker so ' tr , i ^ r ■ i • u. j i,„ morali zapustiti to ozemlje. Da bi postavil na Kontovelu, Jurčič- Govekar^w ljudsko sramotni oder vse tiste naše osebe, ki so mo- v petih dejanjih ^Deseta braU. raie zapustiti to ozemlje res in samo zato, ker #o bile poštene, ker se v svoji značajnosti niso ... «« t . ,Jt ve« veseli« omenjamo, da se bo neobhodno nedeljo 11. t rn. urlredi ^potrebna, voda razvafala v eodih po mestu. hotele izneveriti svojemu narodu, označa »GiornaJe del Friuli* kot predstavnika teh mudenikov — bivšega notarja Pushnika v Vipavi. Ko je prišel ta mož te dni, na dan semnja, v Vipavo, da 6o ga hotele kmetske ženske linčati! Vidcmski list vzklika: *Taki so vaši muče-nikil Taki so ljudje, o katerih Poverite, da uživajo zaupanje drugorodcev! Ali še ne vidite, da se drugorodci zgražajo, če le čujejo njih imel« «Giornale del Friuli* je zopet enkrat zmagovito zamahnil — mimo! Zopet je zgrešil. Iz \ ipave nam pišejo namreč: < Notar Pushnik je bil že od nekdaj — že davno poprej, nego so prišli sem novi gospo-oer i, zeio nepriljubljena oseba v vipavski dolini! Razlogi temu so bili v njegovi notarski pisarni. Živel je le svojim — <*poslom». Zalo se nič ne čudimo, če se je ljudstvo res zneslo nad njim. Ni zahajal v družbo značajnih slovenskih l udi. in če je slučajno kdaj prišel, je bil nedobrodošel gost. To pa še posebej tudi zato, ker je bil naš političai sovražnik, rw^j?rotnik našeg« nerodnega stremljenja, brez vsal'e narofsne zavesti avstrijakant in nem-škuiar. Mrzilo ga je vse naše ljudstvo. Ecco — to je fotografija vse osebnosti tega moža! Zato je nehotična infamija vipavskega dopisnika. da tega gospoda spravlja v eno vrsto s poštenjaki in značajniki, kakoršnji so bili dekan Laviič. zdravnik dr. Kane, lekarnar Meda, sodnik Vuga, ki so jih vipavski pristaši videm-skega lista neusmiljeno preganjali in na sramoten način izgnali ravno zato. ker so bili slovenski poštenjaki in značajni možje!* Tako naš dopisnik. Odgovor je menda temeljit Blato, ki ga meče na onega notarja, ne dosega višine slovenskega poštenja. V dobro- orožniki niso dosedaj ne enega ne drugega iztaknili. Iz Idrije. Znano je, da so volitve v Idriji mir- Težka nezgoda. 23-letni delavec Peter Ko-no potekle ter smo upali, da bomo tem bolj " Podgore je popravljal na strehi svoje po volitvah imeli mir pred iaiistovsko gorja- ! hiše električno napeljavo, ki se je bila pokva-čo. — Toda uračunali smo se, kajti nekateri! rila. Med delom je padel z višine 12 m na tla pred kratkim v Idrijo poslani rudarji — fašisti se težko poškodoval na glavi. Ker si je pn nimajo menda nikiega drugega opravka kot i Padcu tudi pretresel možgane, je njegovo sta-napadati mirne prebivalce in jih pretepati. — j nje smrtnonevarno. Ti ljudje, katere plačuje tuk. rudnik, so pač le na cesta, V noči od srede na četrtek za to plačani, da strafaujejo Idrijčane, kajti zna- ; )e ^čutila S. P. iz Smartnega pn Kojskem, no je, da v rudniku sploh nič ne delajo. — toda prebivajoča v Gonci Via RaHut, da se je vio« ivnaviia nasiopi g. ns. om, P«d kratkim so napadli v hotelu Didič ugled- približal trenutek, ko postane zopet mati. Ker znani JraJeb in reiSer bivšetfa našega nega meščana in posestnika elektrarne g. For- nima doma razen moža m dveh malih dečkov ^Sto vT^- ^le b^ed tiCa, ki je jugosir državljan. - Zahvaliti se mkogar, kxbx ji lahko stregel, .eje^pohla v j * 11,1 ima edino le nekemu trgovcu — Italijanu iz predstavo prevelikega navala na blagajno, j Gcr.ce< da ba Jn ^ ge kaj huj. bodo sedeži m vstopnice za to prireditev j _ Omenjeni trgovec je možato nastopil v predprodaji v nedeljo ofc 11. uri, in sicer. proti tem pretepačem in jih v sramoto, po-v dvorani. — Predstava prične ob 5. uri Sebno pa nekega 2igona — dacarja, doma ne-po-poldne. j kje od Ajdovščine, ki je postal srborit fašist, Tržaško podoorno in bralno društvo V a revež niti italijanščine ne pozna. — Trstu, enakoveljavno bolniški blagajni, i Seveda se je g. Fortič pritoži^pri tuk poli-vabi na redni občni zbor. ki se bo vršil v j cijskem obiastvu, a g. komisar muije le odgcvo-nedeljo dne 11. maja t. L. ob 10. uri pred-! r}[( da bo prosi fašist, tajnika, da na, posre-pctldne v društvemlT prostorih uL Torre j ffi bianca 39 s sledečim dnevnim redom: 1. j b; znaJe nastati vsied,tcga neprilike. — Torej Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika; j g poi komisar nima toliko avtoritete, da bi 3. Poročilo blagajnika; 4. Izjava pregledo- j temeljito poučil te ljudi kako se imajo obnašati valnega odbora; 5. Volitev vodstva in od- proti mirnemu prebivalstvu. — Kakor mu je bora; 6. Slučajnosti. — Slučajni predlogi bilo lahko izgnati iz Idrije mirnega in priljubljenega profesorja glasbe g. Pahorja, je naše skromno mnenje, da bi bilo tem lažje izgnati ljudi, ki delajo le sramoto drŽavi in fašizmu in le nadlegujejo mirne ljudi, ki jih osebno niti ne j>oznajo. — Pred par dnevi so pretepli tudi ravnatelja tuk. konsumnega društva g. Hi eščaka. ki je v Idriji splošno spoštovan; Čakali so ga pred stanovanjem trije junaki, ga pretepli in jo nato odpihali «junaško» kolikor so jih mogle noge nesti. — Seveda se je g. Hreščak pritožil pri pol. obiastvu, kjer se mu spremstvu moža ob 2 ponoči v goriško bolnico. Tako je presojala ona, toda sojenice so razsodile drugače. Otroka ni porodila na porodniški posielji, ker ni uspela priti do tja, ampak kar na beli, široki cesti in povila ni samo enega otroka, temveč na trdi cesti sta zaplakali kir dve majčkeni, majčkeni deklici in temna noč je bila njuna porodna babica. morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom. — Odbor. _ Rs fržiikesa iivlienln Nesreča pri delu. Včeraj predpoldne se je v ladjedelnici S. Marco ponesrečil 32-letni težak Josip Krasovaz, stanujoč v Carboli zg. št. 341. Pri delu mu je padla na levo nogo tako silo, težka železna plošča; zadela ga je s da mu je zlomila ud v gle/nju. Krasovaz je do- j je pa odgovorilo, da ne morejo nastopiti proti bil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, napadalcem, ker nima priči Čeravno je g. Hre-1 ' --Mican na lice mesta; nato je bil ; ščak navedel imena napadalcev ter imajo pro- piestno bolnišnico. Okreval bo ti dotičnim že nebroj ovadb, pol. oblastvo Borzna poroCiša, ogrsfce krone...........O.O250 avstrijske krone.........0.0310 češkoslovaške krone........65.50 dfnarjl .............27.70 leji ...............11.25 marke ~ • dolarji . ....................25.30 francoski franki . .............. švicarski franki..........807.— angleški fanti papirnati......07.85 0-0350 0.0320 66 — 27.95 11.75 523.40 140.— 400,— 9K.10 TRGOVSKEGA VAJENCA« a primerno »olako izobrazbo, iiče Žnidarčič, vi* Romagna lg, trgovina jestvin. 573 KRONE, goldinarje, zlat denar, plačujem po najvifcjih cenah. Prodajalna draguljev, via Borsa 2 teleion 12-97. 540 SLUŽKINJO, ki zna kuhati, iiče mala družina Pretner, Pendice Scorcola (Commerciale) št. 336/L 557 STARO ŽELEZO, plačujem po 30, kovin«, cunje, stare vrvi po najvLijin cenah. Sskla-disče, via Solitario 14. 568 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, D. 26 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. G vori r.lo-vensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Gm-lia 29. 542 krone, srebro, z'ato in plutin kup i;tu». Plačam več kot draei. Zlzta^na Povh Albert. Trst, via 7-Iazzini 46. 25 prepeljan v v 3 tednih. Tatinski cbSsk. Zasebnica Ida Pango«, stanujoča v ulici S. Lazzaro št. 14, je šla predvčerajšnjim popoldne za kratek čas z doma po opravkih. V njeni odsotnosti so se neznani Okreval bo ti dotičnim že nebroj ovadb, menda noče nastopiti. Odkar nam je bilo vsled zlobnosti tuk. pol. tajnika fašja zaprto rudniško gledališče, je vsaka kulturna prireditev izključena. — Medtejn ko smo i'neli prejšnja leta skoraj vsakih štiri- __^ ^______^ zlikovci, s pomočjo ponarejenih ključev vti- II Giornaie del Friuli* zaključuje svojo Jiotapili v nieno stanovanje, odprli šiloma več kleveto s ponavljanjem stare laži, da smo bili mi v službi habsburgovske politike. Svetohlinci govorijo tudi o ljubezni do našega ljudstva. V resnici pa nosiio le zlobo v srcu. Cnečeščaio le pojm »pomladi src»' Njihova «pomlad» je zima — brez zelenja, brez cvetja, brez življenja. Kar pripravHaio našemu ljudstvu, je duševno mrtvilo. To ve to ljudstvo prav dobro in ve razlikovati med res svojim človekom in kakim bivšim nemškutarjem in "•arodnim odpadnikom. MJifo in - naš! Geslo- Ntkole Tommasea: "Bog zatiranih je tudi moj BogU — se glasi kat pobožna molitev k Bogu, zaščitniku pravice in vseh zatiranih in tlačenih, naj ščiti le-te s svojo milost?© in vsemožnostio. S to molitvijo se je duh Nikole Tommasea tesno piivil duši našega ljudstva v Julijski Krajini. Naš je ne le kot sin ponosne Dalmacije, ne le po svojem slovanskem rojstvu, ampak tudi po plemenitem človekodjubju. To kličemo danes v svet. ker naši sodržavljani druge narodnosti ravno sedaj, ob petdesetletnici smrti Nikole Tommasea, zatrjujejo, da je le njihov. Prisojajo ga le sebi. Slavijo ga izključno le kot Italijana. Mi pa pravimo — in objektivni zgodovinar bo moral potrditi to — da je taka trditev zgodovinska neresnica, nedostojna tem bolj ravno ob tej priJiki. Tommaseo je pač z navdušenjem zajemal iz bogatih virov italijanske kulture in ji posvečal ^ela svojega življenja, bil je vnet prijatelj italijanskega naro^j. in borec za. njegovo svobodo. naist dni kako prireditev enega ali drugega tuk. društev, nismo imeli letoiiijo zimo niti ene dramatične predstav«. Dokler ni bila čitalnica od oblastva zaprta, smo se vsaj tam shajali in si kratili čas v dolgih zimskih večerih. — Čitalnica je pač bila faS. tajniku Vlaho- omar, prebrskali po raznih predalih ter pobrali več kosov perila in par oblek, v skupni vrednosti okoli 1000 lir; iztaknili so tuid znesek 500 lir, ki je bil skrit pod žimnico v postelji. . _ Ko se je Pangoseva pozneje vrnila domov, j viču trn v peti ter je dosegel kar je želel in je našla v stanovanju v največjem neredu, j tudi to, da je ravno v istih prostorih nasta-Uvidela je takoj, kaj se je zgodilo. Podala se nil sedež fašja. Sicer smo pa mnenja, da bi tuk. je na kvesturo ter tam prijavila tatvino. društva kljub temu lahko delovala, saj ima- mo veliko DidiČevo dvorano, ki bi jim bila gotovo na razpolago. — Dobri diletantje vseh društev bi se lahko združili, kajti znane so nam prvovrstne moči in uprizorila bi se lahko marsucatera lepa in poučna drama. — Samo dobre volje je zopet treba in prepričani smo, da bi ilo. — Merodajne osebe vseh strank prosimo tem potom, da zadevo gledč skupnega nastopanja pri kulturnem delu proučijo in videli bodo, da je to mogoče in bi tudi moralo biti, kajti le v edinosti je moč in naša rešitev) Resoe. Strokovna nad. Šola za zidarje v Ren-čah vabi vse prijatelje šole k slovesnemu sklepu šol leta 1923/24, ki se bo vršila y Šolski dvorani v nedeljo 11. t. m. Ob 10. uri. Ob tej priliki se tudi otvori razstava šolskih izdelkov, ki ostane odprta ve« dan. — Vodstvo! BRJE. Napovedana veselica Br. in pevsk-.društvo is Brp 12. t. m. je oblastveno ustavljena! Toliko na znanje! O te ženske! Komaj so se malo ustavili jezički goriških klepetulj vsled nedeljskega umora na goriškem gradu, kateremu je vsaj ne-osredno dala povod ženska, pa že prihaja iz očnika vest, da se je dogodil v torek tudi v Ločniku krvav zločin, kateremu je baje dala povod tudi — ženska. V torek zvečer je udaril 40-letni Vittorio SCnJitevnos! Isi umatnost Koncert Thierry-Betetto. Kakor že javljeno, se bo vršil v torek 13. maja 1924 ob 20.30 vokalni koncert opernih pevcev kr. Narodnega gledališča v Ljubljani gospe Vilme de Thierry, mezzo - sopranom in gospoda Julija Betetto, lirični bas. Na sporedu koncerta so sledeče točke: I) Julij Betetto 1- Rachmaninov: Christos vos-kres, romanca. 2. L. M. Skerjanc: Fragment de la chanson violette, romanca. 3. Ponchielli: «... al tuo trono, o sommo Iddio ...» recitativ in romanca iz opere «1 Promessi Sposi». II) Vilma de Thierry 1. Strauss: Caecilia, romanca. 2. Saint - Sans: «... II mio cuore si apre alla tua voce ...» arija iz opere «Šanson in Dalila». 3. Wagner: «... O giusto Dio..arija iz opere «Rienzi». — Odmor. — HI) Julij Betetto 1. Korngold: Pierotova pesem iz opere «Mrtvo mesto*. 2. Lajovic: Serenada, romanca. 3. Verdi: «... Ella giammal mi amo ...», velika dramatična arija iz opere «Don Carlo». IV) Vilma de Thierry 1. Miloievič: Au Japan, romanca. 2. Verdi: «... stride la vampa...» pesem iz opere «Trovatore». 3. Mascagni: «... Voi lo sapete, o mamina ...», romanca Santuzze iz opere »Cavalleria Rusticana*. V) Vilma de ,TTiierry in Julij Betetto: Thomas: Duet lastavic iz opere «Mignon». Pri glasovirju: Gosp. prof. Srečko Kumar. Vstopnina Lire 4; Sedeži od vrste 5.— Tedeschi za __vse, Kar je lepo m plemenito pa je obenem govorila Italijanom, naj vzljubijo slovansko dti*o in raj iščejo poti do bratstva s slovanskim plemenom! Da, Tommaseo je bil in je vaš in — naš! Mi hrepenimo, da bi se uresničil ideal, ki mu je Tommaseo posvečal delo svojega življenja. Storite tudi vi tako, da pride dan, ko bodo Jugoslaveni in Italijani skupno in v sporazumu slavili spemin Nikole Tommasea! _ Odbor zg ponrnuo volne IMz Dne 7. t. m. je imel imenovani odbor v prostorih tukajšnje prefekture sejo, na kateri je sklenii in odobril sledeča dela: 1. Vrtojba; vzpostavitev župne cerkve; 2. G a brije; cerkev sv. Miklavža in zvonik; 3. Redi p u g i i a: cerkev podružnica; 4. Doberdob: občinski dom. Odbor je poleg tega sklenil povrnitev stroškov goriški občini za vzpostavitev raznih občinskih poslopij. Končno ie odobril razne obnovitve, ki so jih izvršila podietia in zadruge na račun uprave. Nova seja odbora bo prihodnji teden. Vsem krajevnim odborom PoL društva «Edi-v Trstul Prosimo vse one krajevne odbore v mestu in na deželi, ki nam niso še vrnili izpolnjenih formularjev -Potek volitev«, da nam jih nemudoma izpolnjene pošliejo. Urad Pol. dr. »Edinost* v Trstu. Odvetnik vit Matej Primožič v Gorici se je preselil s svojo pisarno na Corso G. Verdi fit. 23 1, nadstropje (nasproti ljudskemu vrtu). Društvene vesti Izlet šentjakobske «Citalnice». Napovedani !zi«t šentjakobske «Citalnice» se bo vršil nepreklicno v nedeljo, dne 11. t. m., ob vsakem vremenu. Zbirališče na trgu Goldoni, kjer bodo čakale pripravljene korijere; odhod točno ob 6.30 zjutraj. Zavarovalnica goveje živine v Loojerju vabi na posvetovanje odbornike zavarovalnice goveje Živine tostran užitninske črte v nedeljo, 11. t m. ob 4. pop. v gostilno pri županu v Lonjerju. Na posvetovanje ao vabljeni tudi posestniki goveje iivine k soodnie okolice. C Podrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš ljubljeni sin in brat Josip Sv@$Eiiiš danes v najlepši mladeniški dobi 22. let, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal Žalujoči rodbini SvetUčič-Petrič. IDRIJA-GORICA, 7. maja 1924. [341) r-i^r:^- — ? X- ^i?-. J* . S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš soprog, oče, tast se bo prodala najboljšemu ponudn ku, v nedeljo opoldne na licu mesta. Sestanek v gostilni Brazzatti, na žavclj- ski cesti. Ludvik ESoih sođ^i poverjenec in upravitelj (338) Via Istria 12/1. Javna dražba Dne 12. maja t. 1. ob 10. uri se bo prodala na javni dražbi pri kr. Proturi v Tržiču (Monfalcone), v sobi št. 2, hiša pol. štev. 293, tab. št. 776 Nabrežina-postaja, cenjena L 35.326.G0, najmanjši ponudek L 20.000.—. .39 sinoči, po dolgi in mučni bolezni, v 60. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v petek, dne 9. m., ob 17. uri, iz hiše žalosti na Opčinah št, 123, na pokopališče istotam. OPČINE, 8. maja 1924. (340) Žalujoča rodbina in zeta. Naii oglasi družba z om, j. (2^) Trst - Via firtlst! 3 - Trsi Izuršule preizkušnje »sake ursie. Posebne ugodni pogoji za pre- gledovanje mle k a. Edini materijal za kritje streh. 29 Odklanjajte druge ponarejene izdelke. Zalega : Trs«, Via NlSano Stev. 12. DEKLICA, poštenih stari še v, z boljšo šolsko izobrazbo, s« sprejme kot učenka v trgovino manufakturnega blaga. Naslov pri upravništvu. 5 .'O KOVAŠKI UČENEC, z dve ali triletno prakso" se sprejme. Fischer, Rojan — Moreri 72. 573 KROJAŠKEGA POMOČNIKA, za navadno in mestno delo, sprejme takoj Štefan Sme, krojač. Sežana 127_574 KRONE po 184, goldnarje 4.90, plačuje Via Pondares 6/1, de*no. 20 Vipavsko, istrski refošk ln kraSki teran. Na deb lo in za družine Via C^nlCoSI 6, na drobno in za družine Via Clullani 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠTRANCA5*. Vesti Iz Istre Ilir. Bistrica. V nedeljo dne 4. t. m. sta se bistriška in trnovska čitalnica združili ter nam nudili zelo dobro uspelo družinsko prireditev. Nastopil je kot gost obeh čitalnic vrli oktet pevskega društva «AdH-ja» iz Barkovelj, ki fe s svojim ubranim in uglajenim petjem vse navdušil. Poleg tega je nastooil z mnogimi pevskimi točkami domači bistriški kvartet, a so»listi so nam prednesli nekaj točk, pri katreih je žel posebno odobravanje tenorist g. Gržina. Številno zbrano občinstvo je z vidnim navdii-šenjem poslušalo lepo petje, nastala je Ži- j vahna zabava, ki se je zategnila do poznega jutra. Nsfdeno truplo. Iz reke Reke so potegnili truplo, katero je imelo na prsih j rano od strela, bilcs obvezano z bodečo žico in oteženo z debelim kamnom. Sodi se, da je truplo bilo v vodi kaka dva meseca. Mrtvec je bil elegantno oblečen, mlad 6lovek. Pred približno dvema mesecema so potegnili iz iste reke truplo starejšega moža pod sličnimi okornostmi. Sodi se, da gre tu za umor izvršen v istem času. Na ljudstvo je napravila vest o tej straini najdbi globok vtis in vse pričakuje, da se varnostnim oblastvom kmalu posreči izslediti krivce. Vreme. «Umrl je v Vremah g. župnik Mirko Rodič. Pogreb bo v soboto ob 11 h.» Vesti t CSorISfcesa Družaben Izlet. Slovenski planinski krožek v Gorici priredi v nedeljo dne 11. t. m. tvoj družabni izlet na Sv. Gendro. prvi Zbirališče in odhod ob 8 zjutraj izpred kavarne «Adriatico» v smeri Ob 12 h obed iz nahrbtnika na Sv. Gendri, po- izpr Veš šnjevik. poldne odhod proti Kanalu in povratek z v čemim vlakom v Gorico. Gorski Čevlji niso potrebni, zadostujejo navadni trpežni čevlji. Voditelj izleta — Mičelin. Vsi prijatelji in prijateljice prirode so vabljeni, da se udeležijo v velikem itevilu tega prvega i*Ha ■ na katerem* «c bo ra»xavliak» O a a □ □ a □ !□ o □ □ a □ □ □ a □ a a □ □ a □ □ □ □□□□□□□aaaanaaa d d o p d d □ □ □ □ □ □ □ a □□□ □ p □ □ □ a □ □ □ □ D □ □ d GEavnl Mdai Ustanov S|ena leta -8905. Delniška glavnica Lit. 15,C0a.CGG»- popolnoma vpfsfana. 1; Trsi, Via S. Nlcoid 9 (Lastna pa lasa). PotSruinUi: Olajšuje Jugoslavijo in i Dale subvencije na iS op^eracij^ e nšmi g©, efekta in ^red^ostS Otvarja tkredlMve trn mehup blaga. — litkasi efektov In raftinov. Informacija. — Kupuje In prodaji dinarja In druge va£u«e. Jamstvena pisma Kn druge operacija po najunadnejSifc pogajlh. Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice In lih obrestne po 4•/, letno net?*, a vloge na tekoči rala« PO 4V/', s vuiane viofi« proti odpovedi obrestuje n^jbslje po dogovor j. Sprejema vlo&e v Dinarjih iar jiSi ooresluje najbolje po sSoa^^dr«. Izvršuje nakazila v lirah in dinarjih za Jugoslavijo □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□ □□□□ □□ ddo □ □ o d d n o pop p p a podlistek W. Collins: PREZ IJAEA& (21) Roman. t na povratku domov, je izjavila, da bo pora- Otvoritev predstave se ]e pnfela z vsemi bila ves večer za učenje nove vloge. Frani je običajnimi okolščmami hišnega gleda!-šč;M izrazil bojazen, da ne bo imela več časa zanj. stlačeno občinstvo, afrikanska vročina, kad rče Toda ona ga je koketno udarila z vlogo po sc svetilke in težave pri dviganiu zastora, i ag ramenu in rekla: «Pač ste čuden svetnik, ka- in kočijaž sta izgubila ves spe nun >.c p:, prvih ko pa naj delam brez vas? Vi ste Julijin lju- korakih na odru, izpustila sta polovico £ovo- bosumni ljubimec in vi morate Julijo nepresta- rov, napravila sta dolg odreor in Šla sta šele no v jok spravljati. Pridite k čaju in spravite tedaj, ko se je razlegel glas nevidm <*a reii- Iz dvorane se je razlegel glas gospodične , me v jok. Sedaj nimate več one zlobne starke serja, s katerim jim je velel oditi Pri n?s!ed- Garth: «Počasi, počasi! Na ta način ne boste z lasuljo za soigralko ampak mene, n oje srce njem prizoru se je pokazala j/ospica Marrablc nšli iz zadrege. Ce naj igra Magdalena JoUjo, j morate ganiti, torej vas bom učila, kako se to v vlogi Lidije I.angitfch (ki je prevzela tudi dc bo potem igral Lncy7» !dcla.» Lucyjine besede), bedela je čedno in prikupno, »Prava reč!» je vzkliknila Magdalena J'e zelo preprosta, jaz bom igrala -uc> ». ,_____r----------—„ — ----------- - „ , „ . _ an Vprašali so režiserja, čc je to mogoče. In res dalena se je med Lem časom vse naučila, česar , v&r)*l. Dame so jo občiKlovale, gospodje .1 h je šlo z nekaterimi izpremembami in črtanji. V . jo je mogel režiser naučiti. Ko jo je go»podič- ploskali, dssiravno ni bilo drugega slifi.'' petih minutah je bila stvar v redu, tako da , na Garlh zapustila, je sedela resno in tiho za , kor: -Glasno, go&podičnsU — ki jih je K-p^ts! ni mogla niti |04>0diču Garth ničesar več ; prizoriščem, v eni roki steklenico s parfumom..!režiser. Mlajši poslušalci so se gUj.no mu^li, ugovarjati. I v drugi svojo knjigo, popolnoma pripravljena i toda velikodušno ploskanje je takoj uciuina Magdalena ie igrala Joliio z vlogo v roki. a ' a* svoje predstojeće žrtvovanje. 1 njih glasove.