Današnia številka obsega 8 slrant Itt sfane 2 Din. Leto VI.,;§tev.59« V Celiu, sobota tine to, ma ja 1924. Pašffilna plačana u gntooinl. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oglasl se računajo po tarifu. Prl večkratnem oglaSanju popust. Iztiaja y*l&ft loreK, čemeK tn eobeto. Ure0nl$tvo : Strossmayerjeva nl, Št. 1, i. pritHčje. Telef. 65. Upravi5i$fivo : Strossmayerjevau. St. f, pritličje. Telef. 65- RaČun kr. poStnega čekovnega urada St. 10.666. Umrl je v Celju v starosti 75 let v četrtek 8. maja ob pol 22. uri po kratki bolezni gosp. notar Lovro Baš. Rojen je bil v Spodnjih Gorčah pri Braslov- čah 3. avgusta 1849, študiral je gimnazijo v Celju, pravne šturiije pa je obiskoval v Gradcu in na Dnnaju, kjer je bil delaven član napredncga akademičnega dru- štva »Slovenije«. Dijaška doba na gimnaziji in poznejša aka- demična doba je, uaslanjajoč se na žive in zdrave korenine na- rodnc Savinjske doline, odkoder je izhajal, odločno in ostro za- črtala in izkristalizirala njegov čist slovenskonaroden in odločno napreden značaj v oni liniji, ki je bila značilna za vse naše narodne voditelje tedanje dobe na Štajerskem. Po končanih ju- ridičnih študijah na Dunaju je prišel pokojni notar Baš kot notarski kandidat v Celje, na Laško in v Kozje. Za notarja je bil imenovan v Ljutomeru, no- tarsko mesto v Celju pa je za- sedel leia 1881. po težkih poli- tičnih bojih v dunajskem parla- BjientiLNjegovo imenovanje spada v dobo takratnega justičnega ministra Pražaka, proti kojemu se je dvigal v odporu cel av- strijski nemški svet in zlasti še spodnještajersko in celjsko re- negatstvo, ki je videlo v teh ukrepih pravičnosti in upošte- vanja potreb prebivalstva — nasilje in slaviziranje avstrijske upravne prakse. Z veliko energijo in železno doslednostjo se je pokojnik v Celju posvetil javnemu narod- nemu političnemu delu. Bil je raarkantna osebnostslovenskega Celja, čegar šivljenje in delo sega globoko v ono dobo celj- skega narodnega življenja in celjskih narodnih bojcv, ki so za nas danes že skoro pozab- ljena pretcklost, ki pa ostanejo v naši slovenski politični zgodo- vini ostro začrtani in močno pozitivni. Bil je dolga leta predsednik notarske zbornice za Spodnje- štajersko, za celjsko in mari- borsko sodno okrožje s sedežem v Celju vse do leta, ko se je ista združila z ljubljansko no- tarsko zbornico v skupno cnotno korporacijo za Slovenijo in Prek- murje. Bil je podpredsednik Celjske Posojilnice ter član rav- nateljstva Južnoštajerske hranil- nice in njen pravni konzulent. Pozicijo Slovenstva v Celju je krcpko in odločno branil in dvi- gal z besed© in peresoni. Bil je dolga leta šef urednik časopisa »Pomovina« v Celju, pri kojem je odlično sodeloval in zbiral krog mlajših sodelavcev ter jih navajal k udejstvovanju na žur- nalističnem polju. Mnogo je pi- sal tudi v tedanjo »Südsteirische Post« v Mariboru, ki je v nem- ški besedi branila pravice na- šega jezika in našega naroda. S smrtjo notarja Baša na- staja zopet težko občutena vrzel v vrstah našega slovenskega Celja, ž njim odhaja od nas mož značaj, mož jeklene volje in neizprosne doslednosti, ki je poznal in cenil v življenju delo in značajnost. Časten mu spomin med nami, častiti rodbini naše globoko občuteno sožalje, ki je izraz slovenskega Celja, ki ža- luje za pokojniiri! Sonlozar Pribičevič: Edinstvo ali sporazum. V proglcisu &amopt(unih demokra- *ov se povdarja, da je sknpina g. Davi- dc.vj(ja Opas(-i]a osnovno idejo, na ka- er\je stvorjena Domokratska stranka, ist'*e- ^1^0 n;ir0(lne«a cdinstva. In v t'Uti^lf ta skupina v poslcdnjem Času np7fv n° govori o nnrodnem edinslvu, ia p0;^ n° ifl &if teniatično fantazira vati «• ° ^^'^^•-u^Gvaiiju Srbov s Hr- rneti (^,0. SU1° ^11^ ° ^P^azumevanju ti, ply }.il} ^'ejnci, li-ladžari in Hrva- to iin in I?usini» so «am jo zdelo uv«ein naravno, kcr so to različni iuirodi, ki so poskiisali, pa četudi niso lvikdar u.speJj, da.s sporaznmoin opre- dolijo svoja interesna območja in reši- jo sporna vprašanja. loda, kadar jo govora o Sibih in Hrvatih, ki so en ¦¦r-arod, i^ ako so to. v resnici, je neraz- uuil.jivo, kak.sna naroclna vprašanja Tiaj l>i oni itrieli rt'äili z medsebojuim sporazijnievp.nj(»ii, poga.iaiijem in pak- tiranjem. Morda vprušanje o državni ure- ditvi? V tein vprašanju bi se mogle razgo.varjati, pogajati in sporazume- vati različnc stranko, a no Srbi s Hr- vati. Stranke morojo imeti razliene prograine v tem vprašanjv,. ali v vpra- sanju državne weditve ne moro obsto- Beograd, 9 maja ob 13. uri: Danes dopoldne je PaSič od 9. doll, ure v svojem kabinetu razpravljal z raznimi ministri o političnem položaju. Ob 1.1. uri je bil Pašič pozvan na dvor in sprejet od kralja v avdljenci, ki še sedaj traja, vsied česar rezultat ?>e ni znan. Gotovo je, da radikali od- klanjajo koncentracijsko vlado in za- htevajo, da pretrgajo Davidovič, dr. Spaho, dr. Korošec in ostali voditelji opozicije vse zveze z Radičevci. Na podlagi tega dejstva je postaia sestava koncentracijske vlade nernogoča. Kralj odpotuje jutri, v soboto po- poldne na Bled in ostane tarn do 24. maja, ker je utrujen in želi oddiha. Radi tega vlada splošno prepričanje, da bo kriza do jutri definitivno reSena. jati nekak srbski program, ki bi bil v nasprotju s hrvatskim. ISeki učenjak je i'ekol, da je nacijonyinosl tako jak ele- ment v razvitku kulinrp, da daje ona svojü obelezje vsom instiluoijam in ina- nifostaeijara javnega ziAljenja. Kot priraer je ravedel, da vslecl tega upli- va ne obstoja niti univorzajna katoli- ika cerkev, nogo da se niora govoriti o radikalni, italijaihski itd. cerkvi. Kar se pa specijalno tičo vprasanja držav- ne uriiditve, bi se ii.cgio govoriti o an- flpškern in francoskem tipn države. Ali Svbi in Hrvati t-o v svojih manifo- staciji.t.b tako zt!o en narod, da so tudi v vprasanjn drzavne nreditvo vedno enako njislili. 'J'ako jo bila bivša kra- ljcvii.ia Srln'ja .-firo^o cenlralisticna dr- 7HV8L, onako kakor avionomna Hrvat- ska v avstTO-cgrski monarhiji. Hrvati .so Ijili toliki con(r;ili.sli, da jo stranka prava, ki jo nastopala za zedinjenje Bosnc, H.ercegovine in Dalmacije s Hr- vatsko v Veliko Hrvatsko v okviru }ial)sbi.ivške mona.i'hijo, zahtevala cen- tralisticno urediicv za bodočo Veliko Hrvatsko. Hrvati so bili torej, enako kakor Srbi, od nekdaj strogi centrali- sti, s to razliko, cla je imela samoupra- va med Hrvati mnogo manj cene nego ined Srbi v Srbiji. A kakor so Srbi in Hrvati vsled tega, po programu ])e- mokratsko slranke en narod, je uprav a))surdna niisel, da l)i se imeli oni o čemurkoli edon z drugim razgovarjati o vpvašanju dvžavne ureditve kot na- rod z narodom. A o com di'iigjjn bi se še mogli razgovarjati Srbi s Hrvati, kot narod z narodom, ako so v istini en narod? fj. Pasič ni nedo.sleden, ako se po- stavlja na .stalisce sporazumevanja oybov 8 Hrvati, ker je osnovna točka »jegovoga programa, da so Srbi in Hr- vati dva posobna naroda. Niti gospod Korošoc ni nedosleden, ako išče spo- razuma Srbov in Ilwatov s Slovenci, ker so po njegovom programu to trije posebni narodi. Toda cu si g. Davido- vic osvaja idejo o sporazumevanju Sr- bov s Hrvati, poUin si on s tem obenem osvaja naziranjü in idcologijo brvat- skih in slovenskih separatistov in do- ktizuje, da nikdar ni bil pošten pristas velike ideje narodnega edinstva in da niti ni te ideje kednj resno in globoko pojmoval (Konec prih.) PoUfične vesti. ZA VTAOO. I'asic in Pribičevic sta na seslanku v cetrtek ugotovila, da .ie narodna koalieija za ovcntualno pri- tegnitev opozicijonalnih skupin pod pogojern, da te skupine prekinejo zve- ze z Radičeni in pri»-tiiiiejo na pro- gram narodne 1'oalu-ijo, ki temelji na ideji brezpoßojnega uarodnega in dr- žavnoga edinsti'a. Popoklnc so se pri- celü ste\ilne avdijcnco. Opozicijski blök j(! sklenil, da ne gre nebena grupa brez drugih grup v vlado. S tem skle- pom je postaia uslvaritev koncentra- cijsko .vlado .skoraj ucizvodljiva. HA/KKÜJ' OP(>Z1CIJE se nada- ljujo. V Davidovieevem klubu prihaja- jö. clo spoznanja, da so federalist! le zlö'rabili pošteno voljo grbjjanskih de- lrokralov. Ko se je pričela opozieija krhjfcti, so bill klerikale! prvj, ki so pre- lonÄjü besedo in se na tihem ponudili radfkalorn. Zemljoi'adniki so se tudi puovidno odstranili od l)!oka. Edina J nada O.oprimirane opoy-ieije je pozlv. Davidovi.'-a na dvor. Seveda pa ni ver- je(no, da bi so Davidoviou posrečilo se- fctaviti ])oslovno via do. SEdTAXEK D'.PI.OMATOV V WUHJUANI. Ooskoslovf.ški poslanik beba jo posetil S. trn. ziuianjega mini- sira dr. Nincira in nin sporočil željo ministi'c'. Ucncsa, da bi vc pred Bene- šcvim o.Oioclom v lüm sestala. Sesta- jiek se bo vršil najbrže v I.jubljani ali pa na Bledu. VAZNC'ST DR. ÜENESEVEGA l'OSETA V R1MU. Ob prillki posola dr. r.oneša v TUiuu bo priytopila Češko- slovaška k itali.lan.sko - ju.goslovanski p-rijatoljski pogodbi na podlagi statusa quo i/. 1. 1910. Pacumt sv tudi z vsto- poTTi Madžnrske v Malo rntanto. Raz- pravljalo se bo men da tudi o poljskem in niskem ^prasanju in r.cvi politieni gL'upaci.ii Francijc, llalije. Male an- taute, Madzarsko in Foljske v smislu obraiubnih ciljev ÄTalo antante. Poset di*. IJeneša v Hiniu se prjčakuje z ve- liko nopolostjo. :)B1SK MASAJ\YKA V JUGO- SLAV.LIE Dne 7. tm. je na seji minl- str«kega sveta referiral dr. Ninčic o razgovoru s českoslovnskim poslani- kom Sebo glede obiska prezidenta Ma- saryfca v ,/ugoslaviji. Ollsk se bo izor- šil v jeseni. Di.TETE RAPK^ViH P0SLAN- CEV. Kakor zuano, so gos-poda Radi- rovi poslanci zai'eli prav pri^rio in redno dvigati >¦krvavo« prisluzene di- jete v skupscini v Boogradu, kalere st- cev ii. Radio no pripozuava. G. Stjepan Radic'jo, kakor poro'fa ^Glas Medji- murja i Zagorja« opozoril svoje po- slance na svojenasen M rank in sklep, da inorajo poslanci oddajati dnevnice g. predsednikü sei jacks» repuhlik'e v CuriŠka borZa v petek, 9. maja. Zagreb: 7*—. ZAGREBŠKA BORZA v petek, 9. maja: Dimaj: 0.11265—0.11465; Pudimpošta: 0.0875—0.1075; Milan: 3.5325- --3.6125;- London: 351—354; Xewyork: SQ—8t; Pariz: 4.875 do 4.005; I*raga: -J.555—2.585; Curih: 14.30—14.-40. Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 55. ,s(r;inkinu juunene, 'j;. Kudu pa. bo iz tega fonda tlajal po svojem izjnrevidu v.sakcnui poslaneu sarno to, kar potro- si za uajnujnejso. Radi tega je došlo j med Radičevci do vc-like pobune, ker oni vendar nceejo, da bi oni slu^ili dnovnice, g. Gaelic pa bi isle kasiräl. O,j Jjuba ropnblika Radiceva, kako ze- lo si podobna Koroscevi avlonomijij ki je preslepila toliko pamelnih in pos>- r.ih rnoz na ^loveuskem! ^ lUiPUlilJKANCI LN MONAR- HISTC. 'Kar hocetc *.n kakor hoeete. Mariborska :8tra/a< z dne 7. maja .1924 pise v uvodniku, da jc v SLS pro- stora za repjxblikanee in monarhiate, samo da so istin.sk», prepričani avlo- nomisti. Tako piše »Straža^ v ein sapi, ko pobi.ja tistega g. Albiira Prepeluha, ki jo iz apostola klenkalno slovenske avtonomijo postal zaupnik g. Radiča v Ljubljana, kar klerikalcem ocividno:ni po volji. .(/ najvnelejših prepričanih zagovornikov Radicevih zablod — slor vt'ttskih avlouoiuističnili kleiikalcqy ,— })odo naslali torej zopet divji nasprot- niki g. Radina. Ljuclsfvn se bo pa r&klo, da gre za vero in avtonomijo in proti prokletim Srbom. pa bo vso dobro! AVSTRIJSKT ZUNANJI MINI- STER [N IZGNANI AVSTRIJSKI DRŽAVLJANI IZ JUGOSLAVIJE. 'Avslrijski zunanji minister dr. Criin- borger je gletle izgona avstrijskih dT- zavljanov iz JugosJavije sporočil, da'je zvozni urad za zunanje zadeve opetb- vano inlerveniial pri jugoslovanski yladi, nakar je bila dovoljena splošna odgodilev za dobo onega. meseeä. Av- strijska vlada preti s protiukrepi in predlaga, naj sc pricno o tej tocki med- •sebojna pogajanja. ZAKAJ SO R1LI OUPÜSCENI >SODNI UUADNlKJ. V GORflCI? Pad tern n.aslovoni prinasa trzaska »Edj nost« zanimivo naslcdnjo notico:.»Kt kor sino že veeraj poročali, je bilbiln* 1. tm. odslovljenili pri goriški okrožni Kodniji \< pisarniških. ur^dnikov: 4 Slo- venci in 2 Italijana. Žlevilo sloveagkili in slovenseine amožnih virudniköT sg je 9 tcm skrčilo skoruj na rvič. OdiflpvP tcv se jo dogodila, kakcr ])o na\;adi; hraz vsako preiskave o kaki kriv-di, broz vsakega zasbšanja, brez nav|dbo razlogov. Zlasti glede nekaterih urad- nikov no more nilve razuineti, tudi no- beden Itahjan no. zakaj naj bi se bilo io zgodilo. Izključeno je, da bi bilo pii- šlo do tega iz ozirov vamiosti, ker je na goriški sodniji itak po!ovica''prema- lo pisarniškili uradnikov, ker sd imeli vsi ti posla eez gla.ro in kc.1 vSO zaslužili za erar, na kolkiii in prisfojbmah naj- inanj petkrat toliko kakor je znašala njib plu?.a, negledo na oßi'omno skodö, katera so je pvizadjala vsloil odpnstit- ,ve pr^)ivalstvn. Za oilpustitev so bill rnorodajni loroj lo politicni momenti. Odkod in po kaki poti so dobila doticnb, oblastva »informanje«, nv- ve nihee po- .vedati. Doj.nnevati se da, da so bili od- pušeeni uradniki cornjeni od oseb, ka- tere si ne upajo na dan z obdolžitvami, in da se je to zgodilo iz osebne mržnje podlifi ovaduhov. Žalostno je, da se oblasf.va ne prepi.iča.jo o resnienbsti obdolžitov potom pr(»iskave} v kateri bi bila dana obdolzencem prilika zagovo- ra. Vecina odpuscienih uradnikov je bila izvrstiio kvallficirana v vsakeni oziru.« ZAViV/NrŠKi" VIVHOYNI SVEt, ki sc je nekaj časa po vojni odpravil in na ci^ar mesto je s!opil«i poslaniška konferenca, bo prioel v prvi polov^ci jimi.ja zopet delovati. Tvorili bi ga rni- nistrski predsedniki Francije, Italije, Belgije in ameriški ipazovalec. Vrbov- ni svet naj bi odpravil diference v re- para cv'jskom vprasanju in razpravljal o rešilvi medzavezniskih dolgov. TURŠKA PROTr FRANC0Z0M V SI RUT, Angleska javnost se vedno bolj zaninia za dogodke v Mali Aziji, ker so zadnji cas posiali odnošaji med Turoijo in Italijo z.ene ter Francijo z druge slrani zelo napeli. Turški vojni svet je imel sejo, katere se je ndeležil tudi bivsi nomski general von Lossow. Na tern posvetu se jo ukrepalo, kaj naj bi se storilo proti T mneozom v'Siriji. Zveza narodov je dala namreč Fran- ciji mandat nad Sirijo. Razvoj dogod- kov v Siriji in na ßo.sporu sili Franci- jo, da čiinprej sklono z Jugoslavijo in , Runiunijo pogodbo ter tako s pomočjo teh držav osigura mir na vzhodu. Pravo " 1 varuje Vase drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „SchicM" in na znamko „Jelen" 2 Schichf Oledališče. »NIOi'.A '¦ .Kowcdija. Spisala Han}} in E- A. Fault on. Zabavno dub.ovita komedija je to, ])olna koinicnih zaplctljajev in efektov, ki ji.h povzroča trčenje d\eh svetöv: n.nlike /. moderno. Na nasem odru je bila torkova uprizor:iGV dobra in ži- va.hna, posamezne vloge ^• spretnih ro- kah. Glavno poslavo -Niobe« — žive in kainenite - - je p odal a gdc. Kana Mirjiikova v klasirni pozi z loi>o dosto- janslvenostjo in v vseli potezah skrbno izdelano. Žola je pa tudi velik del aplavza tega vecera, oben em z nosil- cem glavno moške vloge Petra Dunna, g. Jankom, ki ;jc nil v igri in maski ze- lo dober karaktor. Živabna. simpaticna Karolina je bila gospa dr. Kalanova, prav dober Kornelij g. Pfeifer s part- nerioama Helei^o m Heto (go. Založ- nikova m gdč. T. Mirnikova). Tudi ostale vloge lorda Tomkinsa (g. Zor- man), vSiloksa (g. Košic), Jnningsa (g. ?Jovak), Mägde Mitton (gdc. Pavlin- čeva), Beatrice '.ge. Daneujeva) in hiš- no Mar/ {gdc. IMeierykijcva) so bile večinoma dobro i>;vm-»i:o ter dale tako dejan.ju celoto in zashiženost. V spret- rsi režiji g. Janka se je nudil obcinstvu zabaven in žival en w-rcei, cigar uspeh upravicuje upravo k \cckratnim re- I)i'izaii). Celjske novice. Cenj. doplsnlkl In sotrudnlkl še prosijo, da pošljejo oz. prinesejo svoja porcčila, dopise ltd. ob dneh, ko izhaja »Nova Doha« (pondeljek, sreda, petek) najkasneje do 9. ure dopoldne v uredništvo, ker se nato radi tehničnega dela redakcija brezpogojno zaključi. Uredništvo. RADIO-POST A.! A V KAVARNI EVROPl V CKUU. V svrho kontrole, kaj govorijo, sopelajo, pojejo in sploh pocenjajo pi'eklicani demokrati v ka- varni Evropi, je ta strogo neposvetna kavarna namestila v kavarni vspre- jenino stadjo, ki rogLstrira vsako bolj glasno govoi'ico demokratskih gostov in jo komaj zgovorjeno prinese na ob- eutljiv.a ušesa gg. redakterjev »Sloven- ca^ v Ljubljani in »Straže« v Maribo- ru, ki poteru ob poinanjkanju drugega gradiva vse take sivari priobeijo v ,svo- jiii casopisih. Ti aparati imajo to po- sebnost, da so sprejemljivi samo za de- mokratske glasove, docim so za ne- vtralne in klerikalne giasovo gospodov popolnoma neobčutljivi Morda bi bilo v intercsu gospodov, ki svojo tako črno kavo fudi domokraloin radi prodaja- j jo, da odstranijo svojo patentno radio- stacijo u kavarne, ker sicer utegnemo Vontlarlo doziveti, da so bodo denio- fcrati in drugi neljubi go&tje izogibali te nevarnosli in so odrekli celo erni kavi. — ¦r ODNOVA TROTOAlUEV V CE- LJU. TIakovanje celjskih ulic v cololi so ni najskibše, reči mcramo tudi po- hvTilno, du ja sedanji občinski svet v tern oziru stori) že mnogo za olepšanje mesta ter za vzdrževanje nlic. Ravno- kar so je nanovo napravil hodnik ob celi fronti liiše od lekarno pri Orlu do Jadranske banke. Žcleti bi. bilo, da se popravi sedaj se sicer nov ali slab tro- toar pred palačo Jadransko banke, da ne bo ob dezevnem vremenu voda kar v lužcih stala na tern hodniku. Skrajno zapnscena in naravnost v obupnem stanju je še tudi eela ulica in hodnik <5b postnotn poslopju, kjor njala popra- vila no bodo niogla odstraniti nedo- staikov. RADI EPIDEMLIE ŠKRLATTCE 5e oblast saprla za 1- dni \se sole ter prepovedala gledaliske in kinopred- tt.n,vG ter sploh vso prireditve. Vsa jav- nost odobrava ta odlocni nkrep sani- tetne in politično obla^ti, saj je vladalo že upiaviceno razburjenje med prebi- Yalstvom, ker so skr la tic», že mescc dolgo pojavlja v Celiu, zlasti pa še v (¦•eljskem okolišu ter je šolska mladina bila izpostavljena vedni nevarnosti okuženja, ki se je zlasti mocno in po- gosto ])o,iavlialo r.a soli sokskih sester v (>iju, ki je vsled srarnotnega dejstva, da občina Okolica Celje se danes nima svoje javne dekliške »sole, čezmerno prenapolnjena. K tern radikalniin ukrepom, ki jih je sloiila oblast za po- bijanje opidemije škrlraice, pa bi po mis-am mnenju kazato za navedono kratko dobo so radikalriejšc postopati in dosledno zabraniti, da deca in sol- ska uJadma poseča majniske večerni- ce v nerkvah. Tudi \n kazalo kar naj- strozje nadzirati gibanje ljudi in zla- sli deco v okuženili lii^ah ter s pomočjo in euergicnini sodciovanjem sanitetnih iUnkcionarjov in policije ter žandar- merije postopati stJ'ogo po strogili predpisih brez izjenie, sicor bodo vsi ti zacasni \:krepi oblasti pa'i solsko mla- dino oškodovali za toliko dni šolskega poiika, sic:er pa ne bodo rodili onega uspeha, ki ga oblast zasleduje in je v in'ieresu vsega prebivalstva. Ako je skrlatioa težka nalezljiva in prenoslji- \ a kužna bolezen, ki nara slabi in mori doco, polem ni nobena strogost pre- stroga in nobena doslednos!: dovolj do- sledn-i pri jpobijanju to bolezni. Oblast sc moL'a tega polno ;.avedali in prebi- valstvo mora v lpstnem interesu pred- j)ise oblasti spoštovati v eclom obsegu. UMRL JE v noči od četrtka na petek v Askerce\i ulici notar gospod hovro Bas po kratki, mučni bolezni v 75. Ictvi starosti. Pogreb pokojnika .sc vrSi v soboto ob 1(». uri popoldne iz hise žalosti v Askercevi ulici na oko- liško pokopališce. Viieinu možu ])odi ohranjen casten spomin! CEUSKO PEYSKO DRUŠTVO zapoje iiLiirle?nu g. noiarju Lovro Ba- šii zulostinko. Pogreb sg vrši v soboto, due 1(1 tin. ob 4-, uri popoldne iz Aš- kerceve ulice. Moski- zbor se zbira ob 3. n ri popoldne v mali dvorani Narod- nega doma, kjer so vrši kratka vaja, in odkoraka nato skupno pred hišo ža- losti. Prosimo poino.štovilno! S0K0LSK0 lmV&TVO V CELJU ponovno vabi vse clanstvo, da se ude- leži pesizleta v Grize, ki se vrši v slu- caju lepega vremena v n edel jo, dne 11. maja. Zbiraiišče v mestnem vrtu pri vromenski hišici. Odhod ob 12. uri 15 mim.it. Izletnikom se pridruži tudi povski krožek, ki narn bode v lepi po- mladanski naravi zapel par veselih. ZUPNA 0DB0R0VA SEJA SO- KOLSKE 7JJPE Y CELJU se vrsi v nedeljo IS. maja ob 8. uri zjutraj" v zborovalnici Celjskega Sokola (osnov- na sola). Drustva in župn» odborniki clobe posebna vabila z dnevnim redom. S 7v. CAKOYAC no igra 11. tm. v Celju, ker so ol 7asti radt razsajajoče epidcif.ije med drugimi tudi nogomet- rio tekmo prepovedalo. Tekma, ki bo vsekakor zauirniva in napeta, se prc- lo/i na poznejši ess. ToMBOI.i PODPORNEGA DRU- &TVA ZA REV VE 01R0KE V GA- hVAUV se radi nalozijivr bolezni na podlagi odredbe sanitetne oblasti v Ce- lju ptelozi na nedolocen cas. 1H/DATEK K AKApEMLJI FE- RIJACNEGA SA.VEZA. Cital sem oce- no dijaske akaderaije, uprizorjene po podi". Fer. Savoza v Celju in ne morem drugače, kakor da objavim tudi jaz par črtic o tej prireditvi. V prvi vrsti inoram zolo pohvahio cmeniti veliko požrtvovalnost naših dijakov in vrlih dijakinj, potem pa tucii to. da so si zbrali tako aktualno igro, Meskovo. »Matiojn.o.dramo. — Pozuam naš, v tisočletni sužnosti za- ostali iifirod, poznam bolestuo in opas- no pomanjkanjo clornovin^ke ljubezni, z-ito hvala vam, mladi pijonirji, da ste yv loiili tega tako poU'(^bnega prosvet- no-vzgojnega dela! y^¦otoval bi vam, da s svoii-n posrecenim nastopom pono- vite svojo igro v Vojniku. Konjicah, Vitanju, Slov. P»istrici, Poljcanah, Ro- ß.'itcu itd. Vsako nedeljo o počitriicali pojdite in budite nas zaspani rod. O igri sami še par l)esedi. Nastopajoci župnik nam jo bil velesinipaticen. Pa je bil mo7. postene, stave korenine. ki je z vsako besedo dokazoval. da je izšel iz naše krvi in da zivi 7a ujo. Kdo no bi takegii zupnika ,-poštoval? Želeli bi med narodom mnogo takih sijajnih vzgledov, zato se mi ue zdi nmestno, da bi zupnika, odstranili iz igre ter na njegovo mesto postavili svetnika, ka- kor sc je nekje, ako sem prav podučen, zc zgodilo. Župnik naj bi v igri ostal, tak župnik kakor ga je ]\lesko pokazal, je pravi tip in vzor pravega slovenske- ga duhovnika, kakorsnega je bilo naše ljudstvo naučeno in kakorsnega je spo- štovalo presto ljudstvo in inteligenca! — MeSkova »"Mali« na.j bi se marljivo igrala po celi Sloveniji, saj je tako le- pa in tako podučljiva, navdušujoča, oživljajoca in ganljiva, da smo si gle- dalci veckrat brisali solze! — Prijatelj nai-'odne mladi ne. lißVNI OBÖNI y.BOsc 'KOPALT- Ske zadwjge »lijane* na bre- GU PRI CELJU se vrši v cetrtek, dne 2ü. tm. ob G. uri v sejui sobi Posojilni- ce y Colju s sledecirn dnovnim redom: 1. Oitanje zapisnika. 2. 1'oročilo o de- lovanju /adruge v lehi .1923. 3. Poro- čilo prowlednikov. 4. VoJitvc. 5. Slučaj- nosli. — NaceLstvo. ' OBRTSA NAPslLJ. SOLA V CE- LJU. Gospod je obrtniki se vljudno prosiie, da ohvestite svojc vajence, ki so v pi'oteklem šol. letu cbiskovali tuk. obrtnu-nadaljcvalno sole in ob sklepu sole niso prisli po solska naznanila, naj to store jutri, v nrdeljo, dne 11. maja ob 10. uri dopoldne. Seboj pa naj prineso kolek za 5 Din, ki se prile- pi na naznanilo. Istocasnc dobe tudi svoje sol.skc izdeike (zvezke, risarije i. dr.\ ee so svoj dolp, za šolske potreb- »cÄne poravnali. Tega dne in ob isti uri se sestane na soli tudi učiteljski zbor, ki odda uradnc spise in poravnane šol. racunc tvrdke G. & L —- Vodstvo. OBLASTVENO KONCESIJONl- RANO POSREDOVALNICO za pro- met z nepremic'ninami in posojili je otvoril Lovro Čreinožnik v Presornovi ulici 19 in se priporoc'a za posredova- njü pri prodaji in nakupu vsakovrst- nih nepL'omicnin. Več v oglasu. NOV I V'jpOYODNI RED. Obcin- stvo se opozarja na vsodaj veljavni vo- dovodni red za mesto Celje, ki se ob- eiioin v nastopnem objavlja na tuk. uradni doski. a vodovodni red je bil a Kprornernbami doslej velja\nega vodo- vodneqa roda in z novimi tarifami sklenjen od celjskega obč. sveta v red- ni javni seji duo 7. maja 1923 in odo- bron od bivše pokrajinskc uprave za Slovenijo z odlokom z due 9. nov. 1923, slev. 32.212. V §-u 33 doJočena voda- rina, in bila z odlokom velikega župana niariborske oblasti ?. dne 13. Jan. 1924,- št. 549 povišana kot sledi; v mestnem okolisu od i20/° na 15%, izven mesta od U\% «a 20%. — Mestni magistrat celjski, dne 5. maja 1924. — Župant dr. Hrasovec s. r. POliJJANJE T1H0TAPSTVA. Tihqta,pstvo z vsemi monopolskimi prednifiti se je zla&ti v zodnjem času tako ra?vilo, da to sum jo že ogroža v državpem proracunu predvideno vso- to dohodkov iz monopolov. Radi toga je narodna skupscina na predlog mi- nistrskega sveta v seji dne 30. marca Stev. 53 > N 0 V A D 0 B A « Stran 3. 1924 v cl. 7G finanrnega zakona za leto li)!J4.''2r» uzakonila sled ceo odredbo : »Od plaeane kazni in oeenjene vrcd- no.sli tilotapskih predmetov dobljena vsota so po odl)itku stioskov, monopol- skc ty.kse in tak.se po taksnem zakonu razdeli takolo: ona tretjiva pripade dr- žavni blagajni, ena tretjina onim, ki krivca primejo ali ga pomagajo izsle- diti brez ozira, ali so državni organi ali no, in ena tretjina fondu za pobijanje tihotapstva. 0 toin se obrinstvo obvešca po iiaro«r'jlu upravo dr/.avnih monopo- lov, da bodo odslcj vsi vxleli. da bodo •m\ lo obeo državl.jar..sko dolžnost pri robijanju tihotapstva ukH materijelno na&rajem vsi, ki primojo t.rivce ali jih pomagajo izslediti. -•- Mestni magi- stral eeljski, dim 2. majnika 1024. — Z'ipan: di1. Hrai-ovee's. r. ^IMA! Buml-pete in guml-podplttfe nosijo otioci in odraslf, ker so isti trpežnl, po cenl in udobni za noäenje. D o p i s i. VOJNIK VJU CELJU. Več slu- eajov skrlatiee suio imcli doslcj v oko- lišu, kjor je v Višuji vasi unirlo na skrlatici oni hiši kar troje otrok. Zad- nje dni pa se ,|e pojavil sluča j škrlatice pri na.s v trgu, oddali so otroka v bol- nico Celje. Mb&'-ANSKA SOLA V VOJNI- KU priredi razstavo risarskih izdelkov in ženskib roenih del. Kazstava se otvori v nedt'ljo, cine 11. maja 1924 in bo odprla do IS. wa hi 1924, IIAVXATEUSTYO ?MEŠČ. SOLE V VpJNJKU se tern potom zahvaljuje Posojilnvi v Vojniku za, velikodušno darilo 250 Din, ki ga je naklonila tej soli. IZ Tlili' YKU. Zadi.jo dni jo bilo vlomljsuo v corkveni r.abiralnik. Tat je Kuan, a ga Ako bi hofeli Hi za trenutek v ri"°.p°sPodične Ncrris. bi lahko na- Potem Poskus- I-'ovejto mi, prosim. stan-' ako boslo slišali sum. Kje je hKWn,:nz vzi^ilicumi?« v>i "V JC ^^a Plaznu' toda našli so tool (r° V solji trospodičr>e Norris in ^u«kus se je izvrsil. Nalauko se je sli- veseljc>m na celjski kolodvor. Nebo je 1 l)ilo šc jasno, sumo par ohiakov je bilo vidnili, ki so zahrbtno o/uanjali dež. Ko je vlak pripihal iz Maribora, so nronke radostno vsiopile. Od postaje Laško pa je pvioelo dežcvati in nibee ni sl'jtil, da bo to vrenie trajalo 2 dni. Ob pi'ü'.odu v Ljnl.'ijano ob A. uri se je nekoliko vazvednio in pri eel se je izvrsevaii zasnovani program. Takoj pi'i izhodu s kolodvora je razložil izle- tovodja gospod Ivan Bizjak zgodovin- ski jiomen liele Lriubljane, ki se je ime- novala v rimskili rasib J-'niona. Nato so si ogledali velikansko stavbo Ljub- Ijanskega dvora, ki jo ae v zgradbi, a so v njVm /.e dol proterenega lota kino- prc(lsl'iv(j, in (erkev »Srci. Jezusovega. Najzaniinivejše v toj cerkvi je križevi pot, ki je izrezljan iz lesa ter predstav- Ija kj-asno urnetnisko delo. Nadalje so si ogledale sokolski Tnbor, na kojem se gradi veliki -Sokolsiri d.om«, cigar slavba se vrši \ecinonia ?. darovanimi prispevki. Obiskale so l.udi staro in zgodovinsko i^erkev sv. Petra, v kateri se nak'ija zgodovinska [»losca. o požign cevkvo od easa lurskili pohodov. Žup- nija sv. Petra je r.ajvečja v Sloveniji in bteje okrog 20 tisoč duS. Vsebuje krasne mnetnine iz kiparske in slikar- ske stroke. Bila je nekdfij stolna eer- kev. Nato so krenile prtko sentpeter- skega mostn pred spomenik, ki ga je dal posraviti skof Ilron leta 1842. in ki poTtieni konoo protesUmtizma v Ljub- Ijnni, in odtod v jezuitsko eerkev sv. io/efa, ki je /elo velika iu preprosto, a vendar jako lično opreinljena ter ravno radi tega posebno zanimiva. Pred Vodnikovim spomenikoni se jiiu je razlozil v kratkih besedali po- nieu pesnika in zgodovinarja. Nato so si ogledale bogoslovje in portal pred njini, ki predstavljajo moe vere. Obho- dile so trg j'n mesarsk: most, cigar išlirje zmaji nplivajo presenetljivo na vsakogar, ki ga prvikrat zagleda, in ljubljan.ski rotovž in dragoceni vod- njak prod njiia, ki je izl;lesan iz mar- morja. Nato so se podalt na franei- škanski most, odkoder so si ogledale zanimivo delo regvilacije LjublJanice, delo, ki se izvišuje žo proko 20 let. Pred Ptopornovi/n snonieuikom se jim je razlo^ila v kralkem zgodovina naj- slovifejsega pv'snika našo domovino. Po ogledu franči.škanske cerkve in zgradb(^ Ljubljansko kreditnc banke, koje palaea tvori kras ljubljanskegn, mesta ter v njeni bli/.ini ponosnih stavb, kakor sUivbe J'okoininskega zn- voda, palace Trboveljske premogokop- ne druzbo, Prvo hrvatskc štedionice, opernega glednlišca in Narodnega do- ma, so se podalo pred spomenik Pri- raoža Trubarja, pred katcriin je vod- ja izleta posebno povdarjal veliko lju- bezen slavneg'-i protestantskega dubov- nika do sloverskega naroda in njego- ve zaslugo za oliranjenjo našega jezi- ka, ki so j^ v takratni dobi vzdrževal le od ust do ust. Primoz Trnbar. ki je hl\ radi vorskih nepi'ilik primoran se nasoliii v Nem'iji, ]e posiljal v domo- vino knjižlce, s kojimi je vzpodbujal Slovenee k narodni zavesti. Izletnice so pohitele nato na. Tivol- ski grad, v ondotne nasadc?, mimo rib- nika, palace pokrajinske uprave in dran.skega gledališča v Zvezdo, kjer šalo prasketanje vžigalic, tudi če so bi- la vrata .r:aprta. »Obojna \rata so bila odprta, ka- kor mi je znano, okno je bilo zaprto in zaslonjeno in samo bro.ška je izginila?« ; Hvala Vam, gospa Cajenoff. Upam, da Vas no bom vec inotil. Sedaj, gospod baron, bi pogledali se drugo so- bo in polem napravili majlien izpre- bod. Mislim, da vzigalic pt'vega in dru- gega slucaja ni vec?« »Ne, tu jib niynio spravili. Mogo- če, da je detektiv Scotland Yarda ono prvo vzel s seboj.« V sobi, v kateri je stanovala go- opa Armitage j\i J)ilo n'w. posebnega vl- deti. Meter visoko pod oknom se je vi- dela steklena strelia biljardne sobe. He- witt je popledal r.id in s<» prepričal, da ni nikkakrsiiih popravil. razen nove vr- vice pri oknu. Izrazil je željo si ogle- dati okna tudi od zunanje stran I. Vprasal je indi za iinena vseli onih, ki so bill 7-o se jiin razkazale vse ža- rnmivosti to sole, n. pr. krasna razsta- ; va dekliških roCnih *lel, izdelki perila, ! razni vzorci bai vanja okraskov na tka- nino. cipke, surovine za i^imbe in raz- ni vlakni. Kazlozila se jim je dosega lor i/delava. raznih snovi zn Ikanino, kar je iičonke posebno zanimalo. Ogle- dale so si tudi vse drnge oddelke, ka- kor kovačnico, nvizarsko delavnico, podobarski in kiparski oddelek. Višek radesti. posebno za Sokoliee: kakor tu- di za gleclaice, pa je bila U-lovadna dvo- rana.'kjer se je pricelo kietanje in gu- ganje, da U bilo \eselje. Pedale so se nato v mnzej, v kojem je gospod rav- nalelj razkazal in razlozil vse glavne z-ininiivosti. Pvoei se mora, da ima ljubljauski naizej toliko dragocenosti, da ji3 bilo že utrnjenim ucenkam mo- gocc si vso to le pCM-sno ogledali. Oglodale so si se bogato Narodno gale- rijo in nato škofovo stoličo, koja je na- ravni muzoj umetnosti. Na tabernaklju j iz marniorja izklesKna dva angelja piodstavljeta milijonsko vrednost. Ker je vrenie onemogočilo nameravani ob- isk gradu, so se izletnice podale proli kolodvorn in vi mod potjo so ogledale jiiÄÜ'ino palaco in zgradbo palace Okvožnega urada za zavarovanje de- la vcev. V salonu kolodvorske restav- racije j« vodja izleta predaval o zgo- dovini Ijubljanskega gradu, o franco- slcih poliodih po naši domovini v dobi Nai'joleonovega vladanja, o trdnjavi na Ijiililjanskem gradu, ki so jo zgradili Francozi in omenil še nekoliko bitk, ki so se vršilo tudi v Savii'.jski dolini in celjskih ulioali s T'Vancozi. kje so bili tudi premagani. Imamo še spomine od tisliii časov: križ na K.ralja Petra ce- sti v Celju, kjer so slvraujeni spisi itd. Omenil jo tudi grob padlih Francozov blizu Levca v Savinjski dolini in razna drevesa, ki so spominjaia in še spomi- njajo na one case, luilie je opisal zgo- dovino vec gradov in mest Savinjskc doiiiv:? m spodnje K.VMiviske. Opisal jo še turške pohode po na- sili krajib, ki ^o l)ili slrab in trepet nasega naroda. Nato je prišel ras odboda. Učen- ko ^ vstopiie v yoseben aoz, kjer Je jj'ricelo radostno pet,ie, ki je trajalo skozi do Celja. V Ojlju so mirno In doslojno v vrsti i/stopile in se pred kolodvoroMi s prisrenimi zabvalaini poslovile od i^lelovodje. Dan je potekel poucno in veselo in bo oslal ačoiikam golovo v trajnem spoiuinu. ra/voju .cadjarstva v Savin jski dolini ter drugi razni nasveti ter pogovori. Po shodu je koncert ter tovariški se- siMnek v ^Hotelu OoKnik«. kjer svira "manboi'ska gotlha l.'rava« ter sodelu- je voo pevskili drustev, mod temi kor- poralivj'io : Prainalicno drustvo Ža- li1'1.'.. Vstopnina samo pri koncertu pet dinarjpv'/.a osebo. i'isti dobieek je na- 'menjen zn ustanovitev drtvesnice za niis oki'aj lei1 se preph'cila bvaležno sprejeinajo. Sad,;arji, turisti, prijatelji nara\e, izk-miki, trgovci, obrtniki, naj bode \as zacj'tani izletni cilj meseca iriiiji.ika iji ])arola v nedeljo: vsi na prvi sridjarski shod v Mozirje! Na ve- selo svidonje! -- Wax edbor: Ivan Ce- i'dt, t c. injnik; Rudolf Fqxqc. t. c. liftcelriik. Z\ POSKTNl.Ki.;; VELES.EJMA V PADOVI. OeiKTalna direkcija dr- ¦'fWnili že«ezni(' SH8 je dcolila za po- selriik'} VI. vzorcnega. vt.-iest-.jma v Pa- xindp.r no morem govorl- ti^'kakor o sumniceni osebi. llbogi btVok je pod mojim varstvoin in res nc in'orein dovoliti -- —- ¦—¦ —« "*¦ Hewitt jc zmajal z glavo. »Spo-stovani gospod baron! Vam n'isein že povedal, da ne sumničim ni- kogar? Prooiin, povejte mi, kje so bili ljudje, pa tako sigurno, kolikor le mo- ^rbče. Hočemo videti. Vaša nečakinja je tiila oua — ki je nasla vrata gospe Ar- Jiiitago zaklenjena — ta. vrata tu — na dan, ko se je po&rečalu broška? "¦1H, ona je biJa.* Dobro — in gospa Armitage ni Aidela po\edati. je-li vrata zaklenila sama ali no? in vcoraj — je bila Vaša netialcinja doma?« ^Mislim da. Ne iiodi veliko iz do- ma, ker je zelo rahlega zdravja. Bila je tudi doma, ko se je izvršila prva tat- vStran 4. NOVA DOBA« Stev. 53 imen, ki so ornenjena v knjigi. Lepo delo krasi 33 i/.virnih sotografienih po- snetkov. Pisatelj, ki se je prvi dan mo- bil izaoijc moral lociti cd ljubljene dju- žino in ki jo tiral v vujčiški suknji do propada Avstrije, popisuje v prvem dclu, ki obsega eetrtino obsiriiö knjige, svoje dož.ivljaju in opazovanjaVv ozad- ju, kjer je po sreenem nakljucju ostal celo prvo leto. V drugcm delu pa nam slika dogodke, ki so se odigravali okoli njega na različnih frontah. Kot rdeea nit se vije skozi vse deio njegoyo trp- ljenje in duševni boji v avstrijsko i&ii- foi'ino oblečenega ji.igo«lo\enskega cist- nika, ki mom v boj proli tistim, h Ka- ter im ga vleče srco, in ki pričakuje re- sitve iz suženjstva v propasti central- nili držav. Knjiga jc slavospev Srbije in njeniiu neustmsenini borcem, o ka- terih je pisatelj prepričan, da bodo s hrabrostjo, ki so jo priznavali celo Neniei, rešili zas uzn jene- brate in zcjru- žili vse jugofclovansko dežele pod belim orlom. Deio jc, rekli bi, visoka pescm v slavo našim vrlini bratom iz zelene Bosne in kršnc Ilercegovine, s kruto silo ocl srbskega lelosa odsekanemu de-* lii, ki so ga avstrijski trinogi z vseini* peklenskimi f-ilnmi lioieli spraviti s sveta. Je pa tudi priznanje našim, so- trpinoin pod maeeho Avstrijo, našim Čehom, zlasti njihovim odličnim sino- vom, ki so služili v bosanskili polkih. Romune slika pisatolj kot hrabrc vo- jake, ki so so posebno v nekaterift od- sokib z neverjetno žilavostjo branili. Celo .Ttaiijanom priznava uspehe za skupno stvar, da.vi njihove hrabrosti ne more prcveo pohvaliti. Nemce nam predsfavlja take, kakršni so bili v res- nici, in navaja na razlicnih mestih ne- kaj njtfiovih barbarstev, izvirajočili iz hrezmejncga sovrastva. Da pripovedo- vanje ne bi hilo prevec dolgocasno in monotono, je vpletenib. zlasti v prvem delu, nekaj zanimivib ljubezenskib d0- godbic, ki se čitajo kot kake anekdote in ki prieajo,' kako je posegla bojna vilira iudi preko strelnih Jrrrkov in razrahljnla stroge predpise uružbe in morale. Nekaj slik je posvečenihspo^ iT.inu pisateljevih bojnih. tovarišgAij^. pi'ijateljev, ki so v. n;|itr. vtod trpSf iVi upali. od kalerih pa ranogi tiiso.ußa- kali uresmčenja svojih mid. 'Pisntelja, idealista, ii.tfre. skozi realno življenje, navdaja širokogrudna ljubezen do že- no, otrok, br.-itov ii> sester, očeta in mat ere, prjjateljev if» tovarisev, zn#nk in neznank, ki jib sreča na svoji poti, do narave, do planiu, ki so. lep# po- Tsod, a najlev-še doma, ljubezen do vsega, kar ga obdaja iv. želja, da-bi ta Ijubezen zavladahi vsepovsod in izpod- rinila sovraštvo. ki rodi toliko gofja'., Kljub vsemu je srečeli. kamor pride, najsrečnejši pa je, ko so vrfi*^ zopot k svQJim dragirn, tern srecnejšk 'kor so se uresničile njegove sanje. V fcanimlvo pisani knjigi bo vsakdo našel nekaj me.st, ki ga bodo golovo zanimala in.ki bodo 1-lizu ltjegovcinu srcu. Ker se po- pisani dogodki. vi-šijo večinoma na j*i- goslovanskih tleh, bi bilo želeti, da/si vsak Tiabavi novo delo iz vojne litet.a- ture. Sodišče. IZriU'Jf) CEJSKEGA 0KR0ŽNE- GA SOJ) t SO A. 28-letm ruda-r Mfhätei: \ina, cc bocete žc Ycdeti. Pa pustimo sedaj to! Ne ljubim teb vpra^anj. Smešno je misliti, da ona o tem;rfkaj V0.'< »Saj tega ne trdim, kakor sefrtfee rekel. Treba ml je le potrebnih ins0*r-t macij. To je torej vsa Voš?, obitelj,,te se ne motim; öd drvigih 'torej niS-'n« veste; kver.jeirnj o gospodu Lloytlu?« • »Lloyd? Slisali ste, da je bil y pr- vem silicaju z damami ria izprebodu. V drngili slueajili se ne spominiam. Včeraj je bil v .SYOji sob! in je pi.sal. Mislim, to ga opraviči, kaj?« Sir Ja- nies je veselo pogledal smebljajočemu detektivu v obraz. Ta pa odvrne: »0, seveda; nibc-o rip more biti na dveb krajih obenern. To, kakor rečeno, zbi- Tam šele tvarino. Kakor vidite, ostane- jo sedaj še posli. če ni kak tiijec kri\fec. lloremo sedaj malo na prosto?« -i. ftrad jo bil veJiko, obširno poslöi)- je z (tvuina, na r.ekaterib krajih s tro- mi nadstropji. Dozidavali so tako da je zgtotiala i'asada, kakor igra domt- n&. Hewitt si jo vse natuuko ogledal in je pod okni omen join h *ob nekölflco ob- stal. Nalo se so blizaii blevu; kjer je Frece iz Hrastnika je dobil meseca ja- nuarja od Vlad. Srebrnica 28 parov cevljev z iiarocilom, da jili proda. Fre- ce. je sicer cevlje prodnl za 4910 Din, denar pa porabil in si pridržal tudi košaro, v kateri so bili cevlji. Hodil je po raznih tujih krajih, dokler se ga ni posrccilo iz^lediti. Tvikajšnje okrožno (jsodišče ga je cbsodilo na dva meseca poostrenega zapora. — Kopše Janez iz rogaykega okraja je služil y Bjelini pri vojakih. Dva tovarisa sta mu izročila nekaj perila in obleke, da bi jo na po- tu dop.ov izročil starišen». Kopše pa je vse lepo pridržal zase. Bil je obsojen na tri tedne pooslrenega zapora. Dnevna kronika. DLUF.iaNA. TELEFON SKA ZVE- ZA MED BEOGRADOM IN DUNA- JEM se uvede s 15. inajem. Ta linija naj razbrejneni zvezo med Beogradom in Ljubljano. NEVAltEN BEGUNEG. Italijan- ski konzulat v Zajrrebu javlja, dat' je pobegnil iz Italije v Jugoslavijo neva- ren žepar. Zadnjič se jc izdal za An- tona GjugoYaca. POXABEJALCT iOO-DINARSKIH BANKOVCEY. Segedinski policiji se je posrecilo izslediti druzbo ponarejalcev 100-dinarskih binkovcev. Stroje so za- plenili v hiši nekega cbcJnskega no- tarja. JAPONSKT. PO^LANIK NA NA- ÖEM DV'ORIT. Doscdan.ii japonski po- slanik v Bnkares'ti Horoku&i je imeno- van za poslanika na nn.šcm dvoru in 'dospo te dni v Beograd. (JjiliölL SE JE postajenačelnik v Šmarju pri Jeläal). Zjutraj so ga za- pazili viseti v uti:i, nabajn joči se v bli- žini postaje. Kaj je pognalo nesrečneža v siurt, se ni dognano. fJMC'U IN PtSKUŠEN SAMO- ^10 R.j V Križevcih pri Ljutomeru je hlapcc dr. I.ebarja vdrl v stanovanje oskrbnika, ki je ležal še v postelji in ga ubil s krampom ter mu razmesaril ere- va, da je takoj umrl. Mori lee >so je po storjonem zlocinu hotel skriti v bliž- njom gozdu \ kup liätja. Ko pa je vi- "Gcl, da .so ga ljvulje ?:apa/ili, si je'pro- rezal z nož«m žile na vratu. PrepeljalL fio ga v bolni.šnico v Kni'sko Soboto. V GOUAK FONESREGlL. Pred •nekoj časom eo nasli na Stolu iruplo 1'Metnoga Gas^ej'uta iz lireginjfe; Ža- čeikom januarja je sd s svojimi tova- riai na planiae in ko je ciospei na vrh Stola se je naenkrat umijen ses,edel. Med'f.em je pricelo snežili in Gašperut je nasel v f-negu svoj grob JJEOKI M&UA UTOPLJKNKO. Fred par dtievi so sc igrali v Zagrebu v bližini Save dečki. Naenkrat zapazijo noko /t'nsko, ki je skoč-ila s savskega moslu v reko. Urno so skočili za njo in jo privlekli nczavestno na breg. Ugo- tovilo se je, da je nesroenica delavka I'epica Arbanic, ki si je radi bolezni in piilavice hotela vzeti äi\3jenje. Prepe- ljali so jo v mestno bolnico. ŽUPMKA IIOTELI OBESITI. V rvnegiiio'.j pri Varaklinu se je hotel pred par dnevi porociti mlar! par. Žup- liik pa je odklofiil poroko, češ da listi- ne niso v redu. Gostje so iiato odsli v l)li/ri.io postilno, kjer po postali prav ¦z'jdfine Yolje. Zvečer so se pa domislili 'zopet zupnika, vdrli fo v župnišče In ravno hlapec čistil.voz. »Dovolite, da kadim?« je vprašal Itowitt. Motda smern tudi Vam ponu- diti smodko, niso slabe, kakor se mi 'zdi. Moža tu ho^em p]-osiii ognja.« tt Sir James je iskai svoje vžiga- lice, toda HcWitt je Le stal pri hlapcu -rn prizigal smodko. Coden, majhen 1)sicek je ležal pri vratili hleva. Hewitt je obstal, da ga poboža. Napravil je opazko o psu in so tako zapletel v po- ftovor s lilapcem. Baron je čakal tre- nntrk nestrpno na detektrva, toda po- tem odšel. ^ Hewitt je govor'.l celc četrt urc » hjap^em; ko je naposled dohitel baro- rša, se je ta že vračal v'i^rad. ' :>()prostito, gospod baron, da sem ' Vas fako pustil in so popoyarjal-s hlflp- cern, toda rndi psa — - vesto Sir James '—* rarli Iopega psa pözahnm vse.« »Takot, je odtrovonl baron. ;Še nekaj bi rad vcdel«, je Hewitt nadaljeval ne glede na ostri odgovor. »Ravno ,)od sobo go?))e Cajenoff sta se dvo okni v vsakein np.dstropju eno. Kaksni söbi sta to?« (Dälje prih.) zagtoaili župniku, da ga obesijo, žup- i\)ši':i pa zažgejo, ako para takoj ne po- roei. Župnik je uvidel, da mislijo res- no in hitro izvrSil obred. Drugi dan je župnik celo zadevo piijavil oblastem, ki so prijole ženina in novcslo. VLAK GA JE POVüZIL. Orož- niška patrulja je našla tik železniške proge med Vrapčcm in Podsusedom blizu malega mosta razmesarjeno mo- ško truplo. Ker je bil mrtvec popolno- ma zmeekan, se ni moglo ugotoviti njejrjove identitete, iudi n imel pri sebi nikakih dokumenlov. Nesrečnež je naj- brza hotel čez progo, ?t pri tem ni za- pazil blizajouga se vlaka, ki ga je po- vozil in rpztrgal. STKASKN POSKEŽEN SAMO- MOR. V Trstu je hotela na strašen na- cin napvaviti konec avojemu življenju <'A lcf.na zasebniea Mari ja Benedetti. Delj oasa je že kazala znake duševne zmedenosli. Frecivrerajanjim si je pre- rezala v sv'ojem sliu.iova.nju z britvijo zile na lrvem zapestju in vrat. Mož, ki se je vrr.il domov. jo je nasel vso v kr- vi, na vratu ji je zijaia sirašna ran a. Ko se je zavedel slrahu, je pričel kll- cati na pontoo Frihiteii ljudje so ob- vestili telcfonirno re§ilno postajo. Fo- licijski zdr&vnik je za silo obvezal rant« in jo dal prepoljali v bolnico. Njeno starije je obupno. vFONAREJKNI VOZNI LISTKI V RCMÜNIJs. Riununska železniška kontrola je priSla iia sied sistematič- nemu ponarejanju železniških voznib listkov. Falzifikate so prodajali pri ofi- cijeliüb blagajnah. Fonarejanje, vsled katerega je imela dizava ogromno ško- do, je trajalo že vec let. EPs.!)t:2HrJA SAM0M0R0V MED NEMŠKIMr KRVNIKI. Pred nekoli- ko meseci se je ustrelil krvnik Späte, pred nekaj tedni krvnik Krautz in 6. trn. je na isti način končal najproslu- lejsi nemski krvnik Schwietz, ki je po- magal nie manj kot 128 zločincem v vecnost. Vzrok temu samomoru so bile buje prehranjevalne skrbi 74-letnika. GROZEN CilN MATFRE. Iz Tor- de v Bamita javljajo: Fminarica Mar- garota Fejes iz Torde jo zadavilä svöje novotojeno nezakoiiöko dete in ga vr- gla v vodnjak. O.röäniki so aretirali detonioi'ilko, ki je pri zasli&aiiju vse iz- povedfiia. lUjiiARSKA STAVJCÄ V PO- tlUHlUtJ IN.ŠLEZiJl. Ker se še hi doloril delovni cas v Porubrjü, stavka 91) odstotkov delavt'fVp.; boj ho iiresel, kakor se je bati, tudi v Šlezijo in bo zavzel se vecje d)menzijc. D'AN^TJNZFO PllODAJA SVO- JM ri(;i\«)MSE. 1)' AaiiL'.nzijev prija- telj markiz Bottini prodaja \ Löndonu vso D' Annunzijeve rokopiso. Pred par leti je neki American ponudil Ü' Aii- nuu/iju. 12'") fctorlmgov z*t vsak roko- j)is; toda 1;'Annunzio je ponudbo öd- klouil. Me>.l rokopisi sc iiahaja tudi ne- ka ziiamkn, ki hosi t)' Anniinžijevo glavo in in bila izdäna samo v enem izvodü 7.1 casa D' Aunuuzijeve dikta- ture na Reki. ŽELEZNIŠKA NESREÖA NA FRAMCC/ftKEM. Brzovlak Pariz-Bel- fort je trčil v neki tovorni vlak. Ker je vozil brzovlak z brzino 110 km, se je lokomotiva popolnoma ražbila, strojo- vodja je bil na meslu mrtev. Nekaj polni'kov je ranjenih. EKSKAL1F FROSI ZA P0DF0- RO ANGOP.SKO VLAJ.)O. katora pa je odgovöriJä, da ne more izplačati nobe- nili prcdujmov, ker gkupščina pred razidom ni dovolila nobenih takih kre- ditov. POŽIV. Plavnomn obeinstvü si dovoljuiemo kar najuljudneje nazna- riiti, da s t. iristjeni d. ustavimo razpo- Mljanjc Tiasili koledarjev za leto 1924 na posamezne nnsloA'ljen'C'e in prosimo vse one projemnikc, ki so prejeli kakor naš žepni koledar CMi slepi) tako tudi tem priinerno okroznico in položnico, ifi ki se rlo äanes niso placali riaš kole- dn.r v doloceni ceni 20 Din, naj isto rie- mudoma blagoholno store in ne vrača- jo riasih koledarjev riažaj. V slučaju, da je mofda kdo izpubi! našo pölo^hi- co, nm na željo radi pošijomo drugo. Narlejamo se, da so vsi, ki še niso na- ših koledarjev placali, v prvih dneh ra- devol'je odzovejo naši prošhji in pos- ljejo imenovam r.nesel;. Preplaßila bt>- demo koheem tega inAli jc hudič v resnici Satan?« • BODOCl-: KURIVO. L. V. Nicko- la,s, predsednik organizaeije »Natio- nal Petroleum Marketers Assn.« je na konveneiji te organizaeije naznanil, da je bil pred krat.kim iznajdon kurilni sistem za privatne iiise ali trgovine, ki uporablja samo pelrolej. Bodoči do- movi bodo rabili za gretje samo olje. Topiota, se bo razširjala potom malega stroja, ki bo deloval na način kot av- tomobilski in bo porabil zelo malo pe- troleja, bo brez prahu, brez dima in no bo zahteval nikakega dela in zelo ma- lo pažnje. DVAMAJSTA SOFl'.OGA. Precej pogumä mor'a; nneti žeha. ki hoče po- stati d^atiajsfä soprötfa inoza Frica Rothmanna v Farizu. Ni loliko kočlji- vo' vprasanje, da po.stane dvanajsta že- na, kakor pa usoda prejšnjih. Tri prej- šnjo ženo Rothrnanna 8O unirle vsled bolezfii, dvff sta po^estečili, šesta se je tistfslil'ai, sedir.a ulopiln, dtvefa se je looila in erräjsta je zporola. DVANAJSTLETNI DEČEK HO- CK POSTATI V(UAK. Iz Toulouse javlja'jo, da se je og'lasil v tamkajšnji vojaSnici neki 12-letr.i deček in prosil, da bi smel vstopiti V polk. Izročili so ga policiji, ki je ugotovila, da se je de- ček sixrl z iičileljom Sole V vasi in 130 kilometröv daleč šel v Toulouso. Otro- kove stariše so br?oja.\no obvestili o dogodkü, drugi dan pa so ga prišli iskat in odvedli domov. 24 LET IZ BERLIN A V jPÄRXZ je rabila neka dopisnioa. Na razgled- nici he nahaja Bismarck ova podoba, ki jo je neka nemška dama leta 1900 po- slal-t iz Berlina svojfm prijateljicam v Pariz. Dne 1. maja h>tos pa jo je hotel pismonoša izročiti adrosatinji, katete pa že davno ni vec v I'arizu. REDKA TATVJNA. Ko se je ha- hajahi vdova bivšega konservatorja muzeja v Montpellieru na deželi, so vloiTiili tatoVi v njeno vilo ter odnesli gvavure, bakroreze in načrte mesta, kai1 predstavlja veliko yrednost. Po- izv-id'bo so dognalc, da so ljudje videli istega dne nekega vscučiliškega profe- sorja v vili. Kljub dolgotrajnemu za- slisanju proiesoi'ja, scdnik ni prišel do nobenega rezViltata. VEC ŽENSK IZGINILO; BREZ SLEDU. Lyonska policija z največjo vnemo proiskuje skrivnostni izgin ne- ke mlado \dove, ki jo izginila v okol- nostih, katere spominjajo na Landru- jovo umore. Vdova je obiskala nekega moakega, ko je brnla njeprov oglas, v katerem trdi, da uspesno upravlja 1n rialasa denar marijpT'emoznih, zlasti zeri. Od t'tsfega dne ))a vdöve niso več videli. Policija je iäkoj, ko je zacela za- flevo Twoiskovati, upotovila, da je pod podofoirimi okolnostmi zginilo že več drugih žon. VOP.ONOV SE BO SAM P0MLA- ])IL. sz Pariza poroeajo, da hoče pro- fesor Vorönov sam n.i sebi preizkusiti metod'o pomlajevanja, ki jo je z uspe- hom uporabil pri dru Saj je bil vendar y enom tednu ves »vei golov!« — Kro- jač: »No, to se mu pa tudi pozna!« Izblchriala. Mala Zorica vpraša posetnico: »Gospa, ali radi jeste poga- ^o?« — >Seveda, otrck«, odgovori da- ma. — »To je čudnos pravi Zorica, »mama je vendar poprejc rekla, da ni- raate nikakega okv.sa.« Prelrdo. >Meso, ki ste mi ga vče- raj dali, je bilo tako trdo. da ga nika- kor nismo mogli omehčati. Lahko bi bih naprayili iz njega podplate.« — »No, zakaj pa toga nistö storili?« __ »Saj sino hoteli, pa nismo rnogli spra- yiti zeblj(3v skozi!« V gostilni. — >Goepod krčmar, tukaj po zidu pa leze steiricä!« — Krc- mar: »Jzključeno, v Iem času so naSo •stenice že v jvosteljah!« SLABOST? SLABO SPANJE? Neryoz- nost? Neveselje do dela? Ali se veckrat Pojavljajo različne bo!i ? Dober pnjate j v *?kih slabih dneh je pravi Fellcrjev Elza- "u'd! Dobro služi za umivanje in obloge, Tav'io tako kot kosmetikum za usta, glavo, kO.2°! Močnejši, izdatne.ši in bolj delujoci, paKor francosko žganje! S pakovanje.m in Ppstnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna stcklc- n.l.ca 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špe- ClJalnih steklenic 214 dinarjev in 10% do- Platka . razpošilja: EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, ElzatrgSt. 356, Hrvatsko. Odgovorni urednik: Lie. Eclv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. LEPA SOBR z dvema posteljama, se odda samo za gospode. Naslov v upravniatvu lista. Oženjen par brez otrok, isče prazno stafiovsnje 1 sobo in kuhinjo, v sredini mesta. Plačam veČjo odstopnino. Pismene po- nudbe pod »Takoj ali pozneje« na upravo »Nove Dobe«. Otroški Yozicek znamke »Premier« za skupaj z'oziti, se ceno proda. Naslov v upravi lista. MebiMo sobn s posebnim vhodom, elektrlčno razsvetljavo, s© enemu gospodu s 15. majem s tirano ocSt2a. Naslov v upravništvu »Nove Dobe«. Prodam vsled pomanjkanja prostora dva eno- vprežna voza (tovorna), eno kolo, eno stensko uro, eno dunajsko glasovir-har- moniko in 4 sode (polovnjake) po ugod- ni ceni. 2—1 Mešečtta soba s brano se odd» ? 1 (tltliiCttt Istotam se sprejmete P I. jHiigViUI» dve gospodični kot so- stanovalki na hrano in stanovanje. Glasovir na razpolago. Breg 26. 2—1 Qnevno sueži hues po ceni Dm 29*« za kQ nudi 2—1 DragoZnidarič,Ja™fia» Hoprodai je hiso z velikim vrtom, V4 ure iz mesta Celja. Proda se tudi nova, komplet spalrsa soba Vpraša se pri 3—1 Mar-iji Krajne, Razlagovs* ul. G tražim sposobnu, marljivu, vještu u rčičunstvu, koja dobro hrvatski ^ovori, za pekarnu i slastičarnu u Zagrebu. lsta mora svjedodžbarna dokazati, da je vec u trgovini bila namještena. Rudolf Rftikawisiaj pekarna i slastičarna Z$Cfi*eb, Preradovičeva ul. 3. polnojarmenik (Vollgater)z močno vodno silo, turbinski pogon, 7 km oddaljena od Celja, pri glavni cesti, ce odrfa w ftajem, — Vprašanja pod »Polno- jarmenik« na upravo »Nove Dobe«. 2-1 Stanovanje 3^ na novo urejeno, obstoieče iz treh sob in kuhinje v pritličju, okrog hiše kra- sen vrt, 10 min. iz mesta se zamenja za enako v mestu, eventuelno za sta- novanje v I. ali II. nadstr. ter samo z dvema sobama. Naslov v upravi „N. D." lPi?oda,m ždrave, čvrste sadeže »Goldinga« in kupim ali zamenjam za sadeže enako poznega hmelja v Celju, Gaberju 21 Soba prazna, ev. tudi meblovana, se iŠče za takoj. Ponudbe na upravo lista. Išče se prazno sobo po možnosti z porabo kuhinje, za 2 zakonska proti nagradi Poizve se v upravi »Nove Dobe«. 2 Razglas. Pri komandi Celjskog vojaog okruga (v starem okrožnem sodišču) se bo vrsila dne 10. maja tok. leta ob 10. uri predpoldne javna ofertalna li- citacija za podiranje stare bolniške vo- jašnioe na Ljubljanski cesti v Celju. Porluzctniki, kateri se želijo ude,- ležiti te licitaeije, morajo položiti pi^i blagajni komande Celjskog vojnog okruga kaveijo, in sicer: podaniki Kraljovine Srba, Hrvata i Slovenaca 3000 Din, a inozemei G000 Din. Natančni tozadevni pogoji (Opšti uslovi) so na vpogled pri komandi Celjskog vojnog okruga, in sicer vsak dan razven n edel je od pol 8. do 12. ure. KONANDA CELJSKOG VOJNOG OKRUGA. OtrocjöTOzickevSL do najfinejSih, po vzorcu Brenaöcr ter oiroüje stolicf po najnlijiti tovarniSkiti cenafi imaia vedno v zaiooi 20 Kramar & Mislej14 je Prica & Kramar), Celje, Kralja Petra cesta Zahtetfajte v trafikah in trgovinah A, ČERNE umetnišbe razylednice Celja Prevzemam žag^^nje drv vsako množino. po najnižji ceni ali po dogovoru. JERNEJ ŠARLAH, Gaberje. Informacije daje in naročila sprejema gostilna Kus (Krobat), Celje, Glavni trg. DJ.C. artikli, Aida, Ada, Marija, Herkules, Konkordia, pa- muci, svilaivuna zajum- pere, berlinska vunica, svila za šivanje, te razni drugi pribori VELETRGOVINA FERDO SCHWfiRC 1 DirlUG Zagreb, Ilica 45. Tel. br. 2-56. Brz. nasU; ŠVADRUG. Sotrat opremljena se odda 65. enaja. Kje, pove uprava »Nove Dobe.« dobita delo takoj pri Produktivni zadrugi za lesno industrijo v Celju, Lanovž. 3-2 3-2 Brusimovsct britve, škarje, nože, gilette (zdravnikom, briveem, krojačern, hotclirjem itd.). Za delo se jamči. 5 Celje, PreSernova ullca št. 19 Stara pesem izkopana iz tritisoč-letnega groba egiptovskega kralja Opeko kdo dobro hoče dobiti, ta v RaČju jo mora zdaj naročiti. Si»*cho trpežno kdo hoče napravit', opeko iz Račja mora nabavit'. Denar si prihrani, srečo privabi, blago |O|sekarne v Račju* kdo rabi. To pesmico danes vsak mora znati; to Solarčku skrbna pravi že mati. Elektrotehnlčno In mehanlčno podjetje DRAGo arnns CEELJE-GABERJE siew. 91. Telefon fit. 26. — Brzojavni naslov: 'I Oams Coljo. — Foitnl predal It. 31. ! Bcncin, olje in mast za avtomobile vedno v zafogi, Naprava in popravilo vseh vrst elektroteh-r riičnih inštalacij. Popravlja vse v mchanično stroko spadajoče predmete, n. pr. kolesa, mo1- torje, avtomobile, Sivalne, pisalne in vse ostale stroje. — Prodaja elektrotehn. in me|i. predmete,n.pr.elektromotorje.žarnice.kplesa, motorje, šivalne stroje, otročje vozičkej gu- mije vseh vrst kakor posamezne dele meh. predmetov po najnižji ceni. Proračuni in pro- spekli brezplačno,istotako strokovni nasveti. Jamäm od 10—15 let --------------- za ---------------- Mundlos- in Junker & Ruh-stroje; za šivllje, krojače in čcvljarje. Cena: 2500-4000 Din. Trgovct in obrtniki pop ust. PUCH Iz tovarn: DIAMANT tyORMA in BUDISA po najnižjih cenah. En gros En detail Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet z realitetaml A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. zo. z. CELJE : a Kralja Petra cesta 22 I a CELJE Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljišč, his, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. veatno in toöno. Tr=ltöveijski premog iz rudnikov: Laško, Hrastnik in Trbovlje in frboveljskB prisna pot*fland cement dobavi iz tukajšnjega skladišča aii pri celih vagonih ' od vagona po najnižjih dnevnih cenah = Premog se tfostavtja na željo tudi na dom. ZHEZA SLOVENSKIH TRGOVCEV Cvcnkcl, Elsbachcr in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju. &li že veš? da kupiš sedaj čeiko sukno, za go- spode ter najno«ej6e volneno bla- go za damske obleke in kostume pri Miloš Pšeničn/k, Celje, po xni- žanioeni? Ali še ne veš? da kupiš sedaj najbolšešifonp, cefirje, razno perito, nogavlce in drugo modno blago po xnizani ceni v manufakturni in modni trgovini MI- loš Pšentčnik, Celje, Kralja Petra 276 50—20 cesta štev. 5. .{jeneznižane! Postrežba solidna! Stran 6. »NOVA DOBA« Štev. 53 PupiBapnovaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta Mesina liranilnica celjska UstanovIJena leta 1864. — Pod trajnlm državnim nadzorstvom. Y lastni palstcSl ]ax*i kolodvopw, V8ihrantlničnlposllse!zvršu)ejo najkxilsnineje, hiJro intvt* no. Ugoctno obrestovassje. Pttjasuila In nasvefi brezplačno, Vrednost rezervnih zakladov nad firon 25»0O0.O0O«-. Molitvenikf za birmo ¦ D«BtlBHIffibiii.y^BBHI»BIlBBHBaBaHBiOLJä3]a8a»»HIIMaaaH«M»tl3iaMBSBB«aBiaantiEI od naipriprostejše do najfinejše vezave se dobi- vajo v knjigarni s papirjem na debelo in drobno Goričar <& Leskovšek, Celje. Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. Zahtevajte zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povzetju. 10—1 LASTNIDOM registrovana kreditna in stavb. xadntga z omc}er.o zavezo sprejemahranilne . fill/ O8em od sio — proti woge hid! od nečlanot Hy odpovcdJ po 1O% — in jih obrcstujc po W/0 od sto — na leto. Pisarna: CEIJE, Prešcrnova ul. 15(1. Pozor urepnisfYaf bank®I „RADIO" Dospel je kompleten aparat-za U^ ^ADIO-TELERGÄFIJO svetovnoznane tvrdke G. LOHENC, Berlin. Aparati za telefonijo sledijo. Reflektanti za telefonske radioaparate, počakajte, da dospejo ti najzanesljivejši aparati. — Resni reflektanti si lahko ogledajo aparat pri zastopstva X. F. Oa.lbex*šoik, tehnično podjetje« palača Ljublj. kreditne banke. Vhod 1 a, III Naznanilo! Slavnemu občinstvu in izletnikom se nazna- nja, da se otvori v nedeljo, dne tU ntaja 1924 reštavracija držav. toplic na Dobrni. Na razpolago bjido vedno raznovrstna gorka in mrzla jedila. Točrfa se bodo piistna ljutomerska, bizeljska in dolenjska vina. Cene solidne in točna postrežba. Za obilen obisk se priporoča. RoŽaneC, restavrater. Kleparstvo in vodovodne instalacije FraMlo Dolžan CEUE - Kralja Petra cesta - CELJE SprcimaVsaddazjoraj oncnlcnih stroK HaHor tud? popraVila ?o$tmba točna (cue ztncrtic. Jolidna izVršticv. 477 -11 Regavraejgi,,M™QDNIJOjT \KeIju Priporočavavedno priznano dobrosve- 5 že pivo (ležakin porter), pristna vina g3' § (laški rizling, mozler i. t. d.) po zmerni f T ceni. Najbo!jia kuhinja. Slavnemu ob- i Ä činstvu se nudi vedno črna in turška | <3 kava. Šah in tar ok na razpolago. E Sprejemajo se po nizkih cenah aäonenti. Za obilen obisk se priporočata K^Pn! TH PpftPa PpPP in jamčita za dobro postrežbo IVOI Ui lli 1 C^LO 1 Cl L. V nedeljo, dne 1L maia 1924 velika domača na vrtu in v vseh gostilniških prostorih gostilne Stigiie, Slasice-Tehaspje HUBBBBBB Igra polncstevilna godba na pihala. Vstopnina prosža. Za izberno ^pljico in okusna jedila je najbolje preshrbljeno BBBIBlia K obilni udeležbi najvljudneje vabi gOSSilnlČar. y~i_i—|i*i rwunjif u*i_i~l - Lovro ČremožniK Celje, Prešernova ulica st. 19. se p. t. občinstvu priporoča za posredovanje pri prodaji in nakupu vsakovrstnirr nepremiCnin, kakor: grajščin, posestev, vil, hlg, gozdov, tovarn i. t. d. ter pri najenianju in dajanju posojil, izvzemSi posredovanje pri denarnih zavodih. Vse te posle opravlja najsolidneje in pod najugodnejšimi pogoji; Oglejte sl tnanufakturno trgovino J- KliDISGteu (gostilna PlevČak) nasproti Mestnega mllna NA DßOBNO! 50-21 J PRIPOROČA NA DEBELOI svojim cenjenim odjemalcem veleko mnozino Ino- zemskega b!aga kakor sukno za moske in žen- ske obleke, cefi*-, sifon, w«c krojafeke potrebžči- ne ter raznovrstno manufakturno blago po zelo j nizkih oenah. I Štev. 53. ____________________»NOVA DORA«_________________________________________________St ran 7. CcltjsiCn tObUJiiullLn StanjeSuranlSiitiivloč, üärüdlli dOTIl (llfl OCjlU U priflfČjU) sianjehran^ihvlog SptftiKURISt1 t*#4ifSStÄ<ß Vlof?e na hranline &utff2fee in fiekočl račun fer jlii Ofe&vije& vse dLe« Pogreb se vrši v soboto, dne 10, maja ob 16. uri iz MSe žalosti, Aškerceva ulica št, 4 na okoliško pokopališče* Sv. maša zadušnica se bode brala v pondeljek, dne 12, maja ob 8. uri v župni cerkvi v Celju. Celje, dne 9. maja 1924. Meta Baš Dr. ^an Mohorlč __, -- _ . vseučiliški docent in sodni svetnik v p. Alma Mulei , __ . ' Dr. Anton Mulej Kamila Alohorič odvetnik ^ hčcre. . zitta. 0 Vsi vnuki in vnukinje. Brez posebnega obvestilat.