INTERVJU
NASA TEMA
Jure Zdovc, najuspešnejši
slovenski košarkar Str. 22-23
Kako naprej po poplavah?

Str. 12-13
■o
■-slim IT"-
im
■vi
im
-r-
Ja MESTAMED Л
brezplačno
ODHITIM
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 32 / Leto 78 / 10. avgust 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si
7 let
Črn dan v zgodovini Savinjske doline
Petek, 4. avgust 2023, se bo v zgodovino Savinjske doline zagotovo vpisal s črnimi črkami. Narasla Savinja, njeni pobesneli hudourniški pritoki in zemeljski plazovi niso prizanašali nikomur. Najhuje je bilo v Zgornji Savinjski dolini, kjer ob Savinji skoraj ni hiše, ki je ne bi prizadela poplava. Luče in Solčava po tednu dni še vedno ostajajo odrezane od naše regije. Gospodinjstva so bila več dni brez vode, elektrike in mobilnega signala. Brez državne in evropske pomoči bo nov začetek zelo težak. Str. 2, 4-10, 24-27
Foto: Andraž Purg
Podoba kraja je neprepoznavna Str. 27
Ulice pričajo o moči vode
2
AKTUALNO
zadetki
»Tisti, ki svojega avtomobila ni odpeljal pravočasno, še danes ne ve, kje je. Voda je prinašala prikolice za kampiranje, hladilnike ... Česa takšnega še nisem doživel, čeprav sem že kar star.«
Primož Urank, prizadeti v poplavah
»V takih trenutkih se zavemo, da je organiziranost civilne zaščite, poklicnega gasilstva in prostovoljnih društev, kot jo poznamo, nekaj izjemnega in dragocenega.«
Matija Kovač, župan MO Celje
»Za 18 družin moramo najti namestitev, saj so morale svoje domove zapustiti zaradi ogrožajočih plazov. Začasno so se preselile k sorodnikom in prijateljem. Bojimo se, da bo še več družin moralo za vedno zapustiti svoje domove.«
Klavdij Strmčnik, župan Luč
»Pišem z levo roko, tudi žlico in kozarec dvigujem z levico, še cigareto sem držal med prsti leve roke. Žogo pa sem metal z desnico.«
Jure Zdovc, najuspešnejši slovenski košarkar in častni občan Slovenskih Konjic
»Spremeniti je treba miselnost in delovanje. Zato sva tradicionalni način kmetovanja preusmerila v ekološki. Starejše kmete je težko prepričati, da rastline lahko rastejo tudi brez umetnega gnojila in drugih dodatkov.«
Andreja Preložnik, ekološka kmetovalka
ČETRTEK
PETEK
26
13
SOBOTA
NEDELJA
28 13
29 15
Predsednica države Nataša Pirc Musar je že takoj v soboto popoldne obiskala občine Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji in Braslovče.
Več družin ostalo brez strehe nad glavo
Črn dan v zgodovini Savinjske doline
Petek, 4. avgust 2023, se bo v zgodovino Savinjske doline zagotovo vpisal s črnimi črkami. Narasla Savinja, njeni pobesneli hudourniški pritoki in zemeljski plazovi niso prizanašali nikomur. Najhuje je bilo v Zgornji Savinjski dolini, kjer ob Savinji skoraj ni hiše, ki je ne bi prizadela poplava. Luče in Solčava po tednu dni še vedno ostajajo odrezane od naše regije. Gospodinjstva so bila več dni brez vode, elektrike in mobilnega signala. Brez državne in evropske pomoči bo nov začetek zelo težak.
SPELA OZIR
Predsednica države Nataša Pirc Musar je že takoj v soboto popoldne obiskala občine Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji in Braslovče. »V teh težkih
trenutkih, ko je našo domovino prizadela ta huda naravna katastrofa, izražam globoko sočutje do vseh, ki vas je prizadela ta nesreča. Naša drža-
va se sooča s preizkušnjo, ki zahteva enotnost, solidarnost in odločnost,« je povedala.
Nimamo učinkovitih
ukrepov?
V ponedeljek je nato občine Braslovče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje obiskal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. »Savinjska dolina je eno najhuje prizadetih območij v Sloveniji. Kar se je zgodilo, je res katastrofa. Ključno je, da interventno omogočimo pretočnost rek, da bomo ob prihodnjih podobnih dogodkih preprečili nadaljnjo ško-
do. V prihodnosti za podobne dogodke verjetno nimamo učinkovitih ukrepov, zato bo s tega vidika treba pogledati, kam bomo umeščali stavbe, in pustiti tudi vodi prostor.«
Država bo pomagala
Premier Robert Golob je v
začetku tedna obljubil, da bo država priskočila na pomoč. Kdor ima še streho nad glavo, naj bi dobil finančno pomoč, tistim, ki jim je ujma vzela dom, bo skušala zagotoviti nadomestnega. Medtem ko naj bi občine poskrbele za zemljišča.
Foto: FB
Poplavljene Male Braslovče
Prizor s Polzele
NE prezrite!
Več o vodnih ujmah preberite na straneh
4-10, 12-13 in 24-27.
AKTUALNO
3
»S helikopterjem so med poplavami pripeljali tudi nekaj nosečnic na porod.
M	•	•	I •	V*	•	I
Ena mamica je dojenčico poimenovala Ajda. To ime je izbrala, ker se tako imenuje helikopter (Ajda-120), ki jo je s poplavljenega območja pripeljal v našo porodnišnico«
Dragan Kovačić, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, naj bi bil med kandidati za novega ministra za zdravje. (Foto: Andraž Purg)
n
Direktor Splošne bolnišnice Direktor Celje o vedno bolj zaskrbljujočih razmerah v zdravstvu
Bo Dragan Kovačić novi minister za zdravje?
Že 25 let kot kardiolog dela v Splošni bolnišnici Celje, zadnje leto kot direktor. Brez dlake na jeziku zdravnik Dragan Kovačić govori o vedno bolj nevzdržnih razmerah v zdravstvu, pri čemer se boji, da bo javno zdravstvo le za revne in težko ozdravljive bolnike. Nismo daleč od tega, poudarja. Ob tem niza rešitve za okrepitev javnega zdravstvenega sistema in hitro skrajševanje čakalnih vrst. Morda jih bo udejanjal kot novi minister za zdravje. Vedno glasnejše so govorice, da je eden resnejših kandidatov za nedvomno najzahtevnejše ministrsko mesto.
BARBARA FURMAN
Je bilo zaradi obsežnih poplav v Savinjski dolini okrnjeno delo celjske bolnišnice? Ste sprejeli veliko poškodovancev? So imeli zaposleni težave s prihodom v službo?
Ko je bila v Celju v petek razglašena poplavna nevarnost, smo postavili protipo-plavne nasipe. Povezali smo se s predstavniki civilne zaščite in pristojnimi državnimi službami. Nekaj bolnikov, ki niso potrebovali nujne oskrbe, smo odpustili iz bolnišnice in tako zagotovili prostor za prihod poškodovanih v poplavah. K sreči jih ni bilo veliko. S helikopterjem so pripeljali tudi nekaj nosečnic na porod. Kot zanimivost naj povem, da je ena mamica dojenčico poimenovala Ajda. To ime je izbrala, ker se tako imenuje helikopter (Ajda 120), ki jo je s poplavljenega območja pripeljal v našo
porodnišnico. Helioport se je ponovno izkazal kot zelo koristna naložba, čeprav so nekateri menili, da ga celjska bolnišnica ne potrebuje. Sicer pa je delo v naši bolnišnici potekalo nemoteno. Nekateri zaposleni so imeli težave s prihodom v službo. Njihovo odsotnost so nadomestili kolegi, ki so delali po 25 ur in več.
V javnosti vas omenjajo kot kandidata za naslednjega ministra za zdravje. Ste prejeli povabilo predsednika vlade Roberta Goloba?
Tudi do mene so prišle tovrstne govorice, vendar uradnega povabila (še) nisem prejel.
In če ga boste prejeli?
Povabilo bom sprejel in predstavil rešitve za izboljšanje razmer v zdravstvu. Ce bodo za vlado moje rešitve sprejemljive, sem pripravljen ponudbo za ministrovanje sprejeti.
Nekateri sicer menijo, da bi bilo dobro, da naslednji minister za zdravje ne bi bil zdravnik. Premier Golob poudarja, da bolj kot vizio-narja potrebujemo nekoga, ki bo znal povezati vse udeležence v javnem zdravstvenem sistemu. Se strinjate?
Menim, da ni najbolj pomembno, ali bo novi minister zdravnik ali ne, pomembno je, da bo pri svojem delu učinkovit. Vrsto let že pla-
čujemo drage analize o tem, kako zagotoviti hitro dostopen in učinkovit javni zdravstveni sistem, a od tega ni bilo še nobene koristi. Gre za zapleteno in zahtevno problematiko, zato vsega naenkrat ni mogoče rešiti. Rešitve moramo načrtovati in uresničevati postopoma. Ljudje so upravičeno vedno bolj nezadovoljni, saj že desetletja poslušajo zgolj obljube. Cakalne vrste se še vedno ne skrajšujejo, ponekod se celo podaljšujejo. To je tako, kot bi zelo lačni prišli v pekarno po kruh, a bi vam rekli, da pridite čez pol leta. Ce bo šlo tako naprej, bo to odlična podlaga za to, da bodo ljudje hoteli privatizacijo zdravstva. In potem bo konec javnega zdravstva.
Mnogi se bojijo, da se bo javni zdravstveni sistem
povsem sesul in si bodo zdravljenje v zasebnih zdravstvenih ustanovah lahko privoščili le tisti, ki imajo denar. Je ta strah upravičen?
Žal je, zato so spremembe nujne. Takoj! Nedopustno je, da z javnim denarjem omogočamo privatizacijo in razpad javnih zdravstvenih zavodov. Vemo, da je v kritičnih situacijah prav javno zdravstvo tisto, ki rešuje
življenja in se ne ozira na stroške. Državljani prispevamo denar, ki se steka v zdravstveno blagajno oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki financira vse zdravstvene storitve, vendar se je izkazalo, da lahko več storitev opravijo zasebne ustanove, ki nimajo zahtevnejših primerov, pri katerih prihaja do zapletov, prav tako ne opravljajo dežurstev in podobno. Drugi problem je, da vedno več zdravnikov odhaja v zasebne klinike, zaradi česar se kadrovsko siromašijo bolnišnice in zdravstveni domovi. Če bomo to še dopuščali, bo prišlo do zapiranja javnih bolnišnic, vrata bodo začele odpirati zasebne bolnišnice. V njih bodo pri sprejemu imeli prednost bolniki, pri katerih je manjša verjetnost zapletov
pri zdravljenju, saj je takšno zdravljenje cenejše. Temu smo že priča v nekaterih državah, ko svojci pripeljejo bolnika, pri čemer zdravniki najprej vprašajo, ali bodo lahko plačali zdravljenje. To je nedopustno! To moramo v Sloveniji preprečiti. Sicer ne nasprotujem zasebnim bolnišnicam ali klinikam, ki lahko dopolnjujejo ponudbe zdravstvenih storitev, vendar mora hrbtenica zdravstva ostati javno zdravstvo.
In kako to zagotoviti?
Tako, da z javnim denarjem ne bomo več polnili žepov zasebnikov v zdravstvu. To ne pomeni, da ravnajo nezakonito, zasebnikom to pač dopušča sistem financiranja. Zato moramo ta sistem spremeniti. Nemudoma je treba prekiniti financiranje po realizaciji tistih zdravstvenih ustanov, ki ne skrbijo za vse bolnike neprekinjeno 24 ur na dan, in to z vsemi morebitnimi zapleti pri zdravljenju. Ko bomo to naredili, bodo vsi koncesionarji in zasebniki prisiljeni obseg dela prilagoditi financiranju, javnim zavodom pa je potrebno istočasno plačati vse opravljene storitve. Tako si bodo bolnišnice finančno opomogle in bodo lahko bolj ažurno kupovale novejšo opremo, izboljševale prostorske in druge pogoje dela. Potem se bodo tudi zdravniki, ki zdaj delajo pri zasebnikih, ob boljših pogojih dela radi vrnili v bolnišnice. Ob tem želim poudariti, da moramo v javnem zdravstvu istočasno jasno opredeliti, kaj vse mora zdravnik v delovnem času narediti za svojo plačo. Šele ko bo zdravnik dopoldne v bolnici opravil vse svoje obveznosti, bo lahko, če bo želel, popoldne še vedno delal preko s.p. Tako bi se učinkovitost dela zdravnikov v javnem zdravstvu zagotovo povečala, čakalne vrste pa bi se občutno zmanjšale.
Ni pomemben le obseg dela, ampak tudi to, kako zdravnik opravi svoje delo.
Zato je treba seveda upoštevati tudi kazalnike kakovosti dela zdravnikov. Vsak predstojnik oddelka za svoje zaposlene točno ve, kaj mora kdo narediti. Kazalniki kakovosti so jasni. Kakovost dela nekega kirurga cenimo ocenjujemo glede na to, koliko bolnikov se trideset dni po operaciji vrne v bolnišnico zaradi istih težav. Tako se lepo vidi, kdo dela dela dobro in kdo ne.
Kakšno je vaše mnenje o evtanaziji? Društvo Srebrna nit - združenje za dostojno starost je pobudniki Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zdrav-
niška stroka tej pobudi nasprotuje. Tudi vi?
Kot zdravnik se pridružujem mnenju zdravniških organizacij, a kot človek povsem razumem nekoga, ki zaradi bolezni trpi neznosne bolečine. Tudi sam sem bil v situaciji, ko me je bolnik prosil za pomoč. Ne sicer za ev-tanazijo, ampak za blaženje trpljenja. Kot zdravnik sem zaprisegel, da bom varoval življenje bolnika, zato si niti približno ne znam predstavljati, da bi komu pomagal končati življenje. Tega ne bi zmogel. Nikakor ne!
Vsi, ki delamo, delamo tudi napake. Delate jih tudi zdravniki v celjski bolnišnici. Zdi se, da so tisti, ki dokazujejo krivdo, nemalokrat povsem nemočni, preslišani. Zakaj zdravniki tako težko priznate napake?
Seveda tudi zdravniki pri svojem delu naredimo napako. Pri tem nisem izjema, pri čemer sem vsako svojo napako priznal. Pomembno je, da se o tem s svojci odkrito pogovorimo. Upravičeno so pretreseni, prizadeti, jezni. Tudi moj oče je zaradi strokovne napake zdravnika umrl, zato zelo dobro vem, kaj doživljajo. Včasih temeljit pogovor zadostuje, nekateri uveljavljajo tožbe.
Vse, kar lahko storimo, je, da jim bolnišnica izplača odškodnino. Pomembno je, da vsak primer preučimo, da enake napake ne bi več ponovili. Vsako domnevno napako sicer obravnava skupina za notranji strokovni nadzor. Da bi se izognili pristranskosti, občasno vključimo še zunanje nadzornike. Večina napak ni posledica malomarnosti zdravnikov, ampak sosledja dogodkov.
Ljudem pojenja potrpežljivost zaradi dolgih čakalnih vrst za zdravniško obravnavo. Nekateri so nasilni. V celjski bolnišnici narašča število verbalnih in fizičnih napadov na zdravstveno osebje. Je povečanje števila varnostnikov edina rešitev?
Zagotovo to ni edina rešitev. In tudi ni dolgoročna. Izboljšati moramo komunikacijo z javnostjo in ljudem dopovedati, da jim želimo pomagati, a to ne pomeni, da kdaj tudi mi ne bomo počasni ali sitni zaradi utrujenosti. Saj smo tudi zdravniki in medicinske sestre zgolj ljudje. Nasilje ne bo ničesar rešilo. Bolnišnica je sveti prostor in tako mora ostati. Sem pa prepričan, da bo izgredov bistveno manj, ko bodo ljudje videli, da se čakalne vrste skrajšujejo in bodo lahko hitro prišli do zdravstvene oskrbe.
»Kot zdravnik sem zaprisegel, da bom varoval življenje bolnika, zato si niti približno ne znam predstavljati, da bi komu pomagal končati življenje. Tega ne bi zmogel. Nikakor ne!«
»Tudi do mene so prišle govorice, da naj bi bil eden od kandidatov za ministra za zdravje. Vendar uradnega povabila (še) nisem prejel. Če ga bom, bom predstavil svoje rešitve za izboljšanje razmer v zdravstvu.«
»Nedopustno je, da z javnim denarjem omogočamo privatizacijo v zdravstvu in razpad javnih zavodov. Vemo, da je v kritičnih situacijah prav javno zdravstvo
■ • ■	I •	V •	V* I*	••	•
tisto, ki rešuje življenja in se ne ozira na stroške.«
4
GOSPODARSTVO
Najhuje v Zgornji Savinjski dolini, prizadeta tudi podjetja drugod v regiji
Gospodarstvo šteje škodo v stotinah milijonov evrov
Podivjana Savinja s svojimi pritoki je ogromno škode za seboj pustila tudi v gospodarstvu širše celjske regije. Najhuje je v Zgornji Savinjski dolini, kjer je voda, morda celo za več mesecev, ustavila stroje v obeh največjih podjetjih - BSH Hišnih aparatih in KLS Ljubno - ter s tem tudi v mnogih družbah, ki so poslovno vezane nanju. V Spodnji Savinjski dolini o največji škodi poročajo iz Bisola, na Celjskem je bilo najhuje v laški Thermani, težave so imeli tudi v podjetjih Minerva, Ecobeton in Schiedel.
JANJA INTIHAR
Prostore družbe BSH Hišni aparati v Nazarjah je poplavila skoraj dva metra visoka voda. »Vse sodelavce nam je uspelo evakuirati iz stavb brez poškodb. Varnost naših zaposlenih je naša najpomembnejša prednostna
naloga,« so povedali v tovarni, v kateri dela 1.700 ljudi. Takoj so ustanovili krizno skupino, ki je v tesnem stiku z zaposlenimi, ki jim je poplava veliko škode naredila v njihovih domovih. Ko se je deževje umirilo, so začeli
čistiti proizvodne prostore, saj želijo čim prej začeti delati. Kolikšna bo škoda, še ne vedo, saj se do vseh strojev, ki jih je prekril mulj, še niso prebili in strokovnjaki še niso mogli oceniti, koliko časa bodo potrebovali za ponovni zagon proizvodnje. Zagotovo bo trajalo več tednov ali celo mesecev. Za zdaj v BSH Hišnih aparatih škodo ocenjujejo na več deset milijonov evrov, po neuradnih informacijah naj bi se približala številki 60 milijonov.
Direktor družbe Boštjan Gorjup je opozoril, da ima tovarna približno sto slovenskih dobaviteljev, ki so odvisni od nje. Med njimi jih
je veliko v Zgornji Savinjski dolini. Po njegovi oceni je prizadetih deset tisoč delovnih mest v slovenski industriji. Marsikatero podjetje, ki sodeluje s tovarno, bo moralo ustaviti proizvodnjo, tudi če v poplavah ni bilo prizadeto. Na ponedeljkovem sestanku predstavnikov gospodarstva, civilne zaščite in pristojnih ministrstev je Gorjup opozoril na nujno sofinanciranje stroškov dela za vse tiste, ki bodo ustavili proizvodnjo in bodo odpravljali posledice poplav. Pričakuje tudi ugodna posojila za nakup nove opreme in likvidnostna posojila banke SID. Drugače ne bomo preživeli, je dejal.
Tudi v KLS vse
uničeno
Pod vodo je bilo tudi podjetje KLS Ljubno, ki je vodilni svetovni izdelovalec zobatih obročev za vztrajnike avtomobilskih motorjev. »Zelo smo prizadeti. Voda, ki je segala dva metra visoko, se je umaknila, zdaj že nekaj dni v proizvodnih in drugih prostorih odstranjujemo mulj in blato. Deli sten so uničeni, uničeni so stroji in orodja, skratka, vsa proizvodnja je uničena,« je povedala pomočnica glavnega direktorja Nataša Strašek. O tem, kdaj bo podjetje lahko ponovno začelo delati, še ne more govoriti. Najprej bo treba očistiti vse prostore, pravi. Pri tem jim poleg zaposlenih, ki niso bili tudi sami prizadeti v poplavi, pomagajo tudi drugi. Prišli so predstavniki podjetij iz drugih slovenskih krajev, prostovoljni gasilci iz Kristan Vrha in nekaj vojakov. Približno dvesto jih je.
»Iz dneva v dan je bolje,« poudarja Straškova, ki še ne more povedati, kolikšna bo končna škoda. »Zaenkrat ocenjujemo, da bo znašala približno 60 milijonov evrov, a to velja samo za uničene stavbe in proizvodno opremo. Kolikšna bo poslovna škoda, ker smo morali ustaviti proizvodnjo, ne vemo, prav tako ne vemo, kako se bodo na ustavitev dobav odzvali naši kupci. V skladu s pogodbami, ki jih imamo z njimi, jih kličemo in obveščamo o razmerah v tovarni.«
Voda jim je tokrat
prizanesla
V Zgornji Savinjski dolini so med večjimi zaposlovalci v ujmi utrpela škodo še podjetja Podkrižnik, ki se uvršča med vodilne družbe na po-
dročju razvoja in proizvodnje pogonskih sistemov za različne industrije v Evropski uniji, Kovinoplastika Benda, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo orodij za proizvodnjo, in Rihter.
Podjetju Podkrižnik, ki je tako kot Kovinoplastika Benda eden od dobaviteljev sestavnih delov za BSH Hišni aparati, je vodna ujma tokrat prizanesla. »Zalilo nam je okolico proizvodnih stavb, skladišča in nekaj proizvodnih prostorov,« je povedal direktor in lastnik Iztok Podkrižnik. V torek naj bi v tovarni že zagnali del proizvodnje, delati naj bi začelo še nekaj drugih oddelkov. Koliko časa bo treba, da bodo odpravili vse težave, še ne more oceniti, a zagotovo bo trajalo več tednov. Tudi o višini škode še ne more govoriti. »Popisa škode še nismo dokončali, a zagotovo številke ne bodo tolikšne kot drugod, saj nam ni poplavilo celotne proizvodnje. Če bi nam uničilo stroje, bi tovarno zagotovo morali ustaviti za dlje časa, saj nabava nove opreme traja več mesecev, včasih tudi eno leto.«
Iztok Podkrižnik upa, da bodo razmere v gospodarstvu Zgornje Savinjske doline in tudi drugod spet normalne v pol leta. Zelo pomembno je, pravi, da ceste čim prej postanejo prevozne, da vsi dobijo elektriko in tudi internetne povezave. Tako kot direktorji mnogih drugih podjetij opozarja, da mora država zagotoviti subvencioniranje ukrepa čakanja na delo ter nakupa tehnološke opreme. »Čeprav je vse skupaj zelo hudo in žalostno, moramo biti optimisti. Predvsem se moramo iz te katastrofe naučiti, kako pomembna sta urejanje vodotokov in tudi njihovo vzdrževanje,« pravi Podkrižnik.
Proizvodnja bo več
mesecev zaprta
Med podjetji, ki jih je v Spodnji Savinjski dolini preplavila Savinja, je tudi Bisol v Latkovi vasi, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapeto-stnih modulov. Po do zdaj
Odneslo ribe, čolne, moko ...
Ne samo velikim podjetjem, tudi malim podjetnikom je narasla Savinja v obeh dolinah povzročila ogromno škode. Nekaterim je odnesla vse, kar so gradili vrsto let, in marsikdo se bo le stežka spet postavil na noge.
V Šport center Prodnik na Ljubnem ob Savinji je najprej udarila podivjana reka, nato so se sprožili še plazovi ter prinesli velike količine gramoza.
Voda je iz ribogojnice v Malih Braslovčah odnesla od 15 do 20 ton rib.
»Voda je zelo hitro naraščala in medtem ko smo reševali hišo, je polnila našo ribogojnico. Samo opazovali smo lahko, kako odnaša ribe. Upam, da so se vrnile v reko in niso poginile na kakšnem travniku,« je pove-
dal Tadej Špegelj, ki se v Malih Braslovčah od leta 2006 ukvarja z ribogojstvom. Ribogojnica je zdaj prazna, voda je odnesla od 15 do 20 ton rib. Uničila je tudi vso zalogo hrane za ribe. S pomočjo sorodnikov in prijateljev
Špegljevi že več dni odpravljajo razdejanje, ki ga je za sabo pustila podivjana reka, kdaj bodo lahko spet odprli ribogojnico, Tadej Špegelj še ne ve.
Nekoliko več sreče so v Malih Braslovčah imeli v Melita
GOSPODARSTVO
5
znanih podatkih ima Bisol med gospodarskimi družbami celjske regije največ škode. Po prvih ocenah naj bi je bilo od 25 do 30 milijonov evrov.
»Z odpravljanjem škode se ukvarjamo že od ranih sobotnih ur in vsem sodelavcem sem za pomoč neizmerno hvaležen,« je povedal predsednik uprave skupine Bisol Group dr. Uroš Merc. V proizvodnih prostorih, ki niso na poplavnem območju, so veliko škode že odpravili, v skladiščnih prostorih je bila v začetku tedna voda visoka še najmanj meter, zato dostop do njih ni bil mogoč. V družbi ocenjujejo, da bo proizvodnja več mesecev zaprta, in sporočajo, da bodo dobave fotona-petostnih modulov in drugih delov za sončne elektrarne do nadaljnjega onemogočene. V podjetju so tudi povedali, da se zaradi kolektivnega dopusta o ukrepih, povezanih z zaposlenimi, še niso odločili, vsekakor pa bodo o njih vse delavce pravočasno obvestili.
»Vodna ujma je prizadela veliko slovenskih podjetij, ki brez pomoči ne bodo preživela. To lahko privede do gospodarske krize po vsej državi in usodno prizadene tudi tiste, ki niso bili neposredno prizadeti. Ker so poplave posledica našega skupnega odnosa do okolja, predvsem odnosa do urejenosti slovenskih rek, v katere podjetja ne
morejo samovoljno posegati, je prav, da država prizadetim zagotovi takojšnja nepovratna finančna sredstva za pokrivanje nastale škode. V prihodnje bo treba poleg preventivnih ukrepov zagotoviti še mehanizem finančnega zavarovanja pred poplavami,« je opozoril dr. Uroš Merc.
V	Thermani garali
nekaj dni
Savinja je tokrat »preskočila« Celje, a je zato s toliko večjo silovitostjo preplavila Laško. Z izjemo Thermane drugih večjih podjetij v občini poplava ni prizadela in lahko normalno delajo. Narasla reka je sicer prišla vse do pivovarne, kjer so v petek začasno ustavili proizvodnjo, zaposlene napotili domov ter z zaščitnimi ukrepi poskrbeli za čim boljše zavarovanje obrata. V mestu je bilo poplavljenih tudi nekaj gostinskih lokalov in manjših prodajaln, ki bodo zdaj potrebovali nekaj časa, da bodo lahko začeli spet normalno delati.
V	Thermani so bili v celoti poplavljeni kletni prostori obeh hotelov in doma starejših ter vsa parkirišča. Pritličje hotela Thermana Park je za las ušlo poplavi, v domu starejših je podtalnica uničila pralnico. V hotelu Zdravilišče Laško je bilo v celoti poplavljeno pritličje, kjer so kuhinja, vsi gostinski
Thermana je od ponedeljka spet odprta. V družbi so izjemno hvaležni zaposlenim, njihovim svojcem, Laščanom in prostovoljcem iz drugih delov Slovenije, Slovenski filantropiji, vojski, poslovnim partnerjem ter mnogim drugim posameznikom, ki so jim pomagali pri čiščenju. (Foto: Metka Majcen)
prostori, prenovljeno kopališče in velnes ter pisarniški prostori. Voda je segala 40 centimetrov visoko. Uničen je tudi zdraviliški park. V hotelu Thermana Park je zalilo tudi garažno hišo, kljub močni protipoplavni zaščiti ter črpališču je pred vodo klonila še bazenska strojnica Thermalnega centra.
Thermana je od ponedeljka spet odprta. »Nekaj dni smo garali, da imajo gosti spet na voljo vso našo ponudbo, z izjemo bazenov,« poudarjajo v podjetju. Takoj ko se je voda umaknila, so najprej očistili vse notranje prostore. Do strojnice so se prebili šele v torek, še vedno čistijo kletne prostore zdraviliškega hotela, doma
starejših in hotela Thermana Park. Odpravljanje škode v bazenih bo predvidoma končano do sredine septembra.
Vodstvo družbe natančnejšega podatka, kolikšna je škoda, še ne more povedati. Po prvih ocenah bosta poslovna in gmotna škoda zagotovo med 3,5 do 5 milijonov evrov, natančnejša šte-
vilka bo znana šele potem, ko bo znana ocena škode v obeh strojnicah. V Thermani računajo na državno pomoč, ne samo zaradi škode, ki jo je voda povzročila na stavbah, strojih ter tehnološki in drugi opremi, ampak tudi zaradi poslovne škode, ki bo nastala zaradi zaprtega bazenskega kompleksa.
»Škoda ni velika, saj je mlin ostal nepoškodovan, rešiti nam je uspelo tudi nekaj moke,« pravi lastnik Plaskanovega mlina Uroš Zupanc.
mlinu, v javnosti bolj znanem kot Plaskanovem mlinu, ki se ponaša z 200-letno tradicijo. »Voda nas je presenetila, nismo pričakovali, da bo naraščala tako hitro in da je bo toliko. Rešili smo, kar se je
dalo, nato smo zbežali na varno,« petkovo divjanje Savinje opisuje lastnik Uroš Zupanc. Kot pravi, škoda ni velika, saj je mlin ostal nepoškodovan, rešiti jim je uspelo tudi nekaj moke.
Na suhem ostala le restavracija
Z veliko žalostjo, a tudi upanjem, da bo iz dneva v dan bolje, o hudih urah, ki so jih doživljali v petek, pripo-
veduje Edi Jurjevec iz Šport centra Prodnik na Ljubnem ob Savinji. »Podivjana reka je odnesla sedemdeset čolnov in petintrideset koles, v kletnih prostorih, kjer je segala do stropa, je zalila fitnes in savne, uničila nam je vse zaloge mesa in več ton druge hrane. Na suhem je ostala le restavracija. Nato so se sprožili še plazovi, ki so odnašali zemljo na kmetiji in bale sena ter prinašali velike količine gramoza.« Večina gostov, ki je dopustovala v centru, je še pravočasno odšla, za tiste, ki so ostali, so zagotovili varno namestitev.
Pri odpravljanju škode Športnemu centu Prodnik pomagajo mnogi prijatelji in redni gostje iz vse Slovenije. Edi Jurjevec pravi, da bodo zelo težko začeli ponovno, saj niso poskrbeli za primerno zavarovanje. Zato upa vsaj na kakšna brezobrestna posojila. »Nekako se bomo spet postavili na noge. Nekaj noči bomo še prespali in bo veliko lažje.«
IJ, foto: Andraž Purg
Nekaj dni stala tudi proizvodnja praškastih lakov
Poplava je prizadela tudi poslovno enoto Cinkarne Celje v Mozirju, kjer je poplavilo del proizvodnih prostorov in skladišča. Škoda presega pol milijona evrov.
Cinkarna Celje v Mozirju izdeluje praškaste lake in masterbatche. Gospodarsko škodo zaradi uničenih zalog surovin in gotovih izdelkov ocenjuje med 510 tisoč in 620 tisoč evri, druge škode, ki bo predvidoma manjša, za zdaj še ne more oceniti. Po pregledu proizvodnih linij ter odpravi okvar na nekaj elektromotorjih in črpalkah so v mozirskem obratu te dni proizvodnjo že zagnali.
Kljub temu v cinkarni napovedujejo, da dokler ne bodo zagotovili normalnih razmer ter nadomestili izgubljene zaloge surovin, embalaže in proizvodov, v poslovni enoti v Mozirju ne bodo mogli pravočasno izpolniti že dogovorjenih naročil oziroma bodo količine izdelkov, ki jih bodo poslali kupcem, manjše od potrjenih.
Poslovna enota v Mozirju je lani k čistemu dobičku iz poslovanja celotne družbe prispevala malo več kot 5 odstotkov. V cinkarni pravijo, da težave mozirskega obrata ne bodo vplivale na pravočasno izpolnjevanje njenih drugih obveznosti.
JI
6
SAVINJSKA REGIJA POD VODO
CELJE - Tokrat se je mesto izognilo najhujšemu
Savinja se je v petek razlila v park, drugi breg proti mestu je na srečo ostal na suhem.
m
O
- -fe
Če smo bili v minulih letih prepričani, da so možne le poplave zaradi močnih jesenskih deževij, smo ob katastrofalni razdiralni sili voda minuli konec tedna ugotovili, da ne bomo mogli nikoli več povsem mirno spati niti sredi poletja. Za razliko od hudih poplav, ki so Celje prizadele v letih 1990 in 1998, ko je bila voda sredi mesta visoka tudi do meter in pol, so jo Celjani tokrat odnesli brez katastrofalnih posledic. Menda je šlo le za nekaj centimetrov ...
Matija Kovač: »V takih trenutkih se zavemo, da je organiziranost civilne zaščite, poklicnega gasilstva in prostovoljnih društev, kot jo poznamo, nekaj izjemnega in dragocenega.«
TATJANA CVIRN
V Mestni občini Celje so bile v petek že navsezgodaj zjutraj ekipe za zaščito in reševanje pripravljene na najhujše. »Ob treh zjutraj nas je uprava za zaščito in reševanje obvestila, da lahko pričakujemo alarm zaradi nevarnosti razlivanja Savinje in pritokov, zato smo temeljito spremljali vodotoke. Glede na njihovo naraščanje smo zjutraj sklicali štab civilne zaščite MOC,« je dogajanje prvih ur
Ljudje so v petek avte umaknili na višje ležeča mesta, na primer v bližino stadiona. ZPO je brezplačno ponudil mesta v garažnih hišah.
- ■ ....
p 4=0 iirrr-^
SmSU
Zagatnica na Teharski cesti kot dodatna ovira narasli vodi. Razpoko na asfaltu na mostu so pristojni iz podjetja Vo-ka že pregledali in jo zatesnili ter ugotovili, da je most statično varen.
na občinski novinarski konferenci dan kasneje povzel Boris Žnidarko, direktor Poklicne gasilske enote Celje. Štab je nato ob 7. uri s pomočjo siren in kasneje z obvestili medijem prebivalce opozoril na nevarnost. Začelo se je nameščanje protipoplavnih ovir - zagatnic, ki so se dobro izkazale, kot je ocenil Žnidarko. »Tehtali smo, katera območja so najbolj izpostavljena, in izvedli evakuacijo: dopoldne najprej na Špici in v Medlogu, kasneje še drugi del od Špice proti železniški postaji ter na drugi strani od Lisc do Polul. Vse službe so se dobro odzvale na razmere, je ocenil in poudaril, da so ljudi pravočasno evakuirali, da jih ne bi bilo treba reševati iz vode.
Na območjih, kjer so se ljudje umaknili, so pristojni izklopili plin in elektriko, policija je zagotovila varnost. S pomočjo vojske so člani civilne zaščite in gasilci s protipoplavnimi vrečami zavarovali kletne prostore bolnišnice.
Umik na varno
Poveljnik CZ MOC Jože Ple-šnik je poudaril, da je bila evakuacija opravljena na območju, kjer živi približno štiri tisoč ljudi, a vsi niso želeli zapustiti svojih domov oziroma so našli rešitev kako drugače. Na voljo sta bila Celjski mladinski center, kjer je noč preživelo 50 ljudi, in dvorana Zlatorog, kjer jih je bilo 110. Vsem so zagotovili
tudi hrano. Otroke, ki so bivali v hotelu Faraon, so premestili v Almin dom na Svetini. Ekipa nujne medicinske pomoči je v Dom sv. Jožefa premestila tri nepomične osebe.
Mestno jedro je ostalo na suhem, poplavilo je dele Otoka, Medloga, Špice in spodnjih Polul. Na drugi strani, v Zagradu, je voda zalila gasilski dom. Na območju Šmartnega v Rožni dolini so plazovi ogrozili dve stanovanjski hiši. Verjetno bo v prihodnjih dneh še kakšen podoben primer.
V soboto zjutraj so se ljudje lahko vrnili na svoje domove, marsikje so se morali lotiti obsežnega čiščenja posledic narasle vode.
Neumnosti
nekaterih
»Policija je v tem času varovala življenja in premoženje, pomagala pri evakuaciji, ki je nekateri niso želeli. Na silo nismo nikogar odpeljali,« je povedal namestnik poveljnika PP Celje Aleš Štorman. Po evakuaciji je ponoči šest patrulj nadziralo in varovalo izpraznjeno območje. Policija je sodelovala tudi pri nadzoru nad izvajanjem prepovedi približevanja vodam. »Eni so na vsak način hoteli posnetke za družbena omrežja.«
Še bolj nevarno je bilo početje nekaterih posameznikov, ki so počeli različne »neumnosti,« kot je dejal Štorman, in se pri tem posneli, na primer objestna vožnja dveh s štirikolesni-kom v naraslo vodo pri podvozu v parku. »Takšno vedenje ni le neumno, ampak je lahko tudi kaznivo dejanje. Zbiramo obvestila in če bomo ugotovili kršitelje, bomo ukrepali.«
Ukrepi so delovali
Celje jo je torej glede na napovedi in izjemne pretoke
Dan kasneje ...
Savinje, kar 1.170 kubičnih metrov na sekundo, odneslo zelo dobro, kar je na novinarski konferenci poudaril tudi župan Matija Kovač. Zahvalil se je vsem službam zaščite in reševanja, ki so prispevale k temu, da v Celju ni bilo hujših posledic poplave in poškodovanih ljudi.
Škodo na javni infrastrukturi občina te dni še ocenjuje, a že zdaj je jasno, da bo velika zlasti na cestah, mostovih, v parku, na drsališču ... Ob tem je Kovač poudaril pomen protipoplavnih ukrepov, ki so bili izpeljani v preteklih desetletjih, od visokovodnih nasipov do črpališč, brez katerih bi bilo sicer stanje bistveno drugačno. »Zato je treba nadaljevati protipoplavne ukrepe. Z Direkcijo RS za vodo letos načrtujemo nadaljevanje teh ukrepov v MOC. Financirani bi bili iz programa načrta za okrevanje in odpornost. Do sredine novembra moramo pridobiti gradbena dovolj e-nja za posege na vodotokih Ločnica, Dajnica, Koprivnica in za zamenjavo hidravlično neustreznih premostitev čez Voglajno na Teharski cesti in čez Savinjo na Polulah. Po izračunih bi samo menjava mosta na Polulah zmanjšala gladino ob ujmah za 16 cm.«
MOC za dodatno zmanjšanje nevarnosti poplav ob Savinji podpira tudi umeščanje suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini.
Vodo je bilo treba
prekuhavati
Ce so si vsi prebivalci občin Celje, Vojnik in Štore, ki imajo pitno vodo zagotovljeno iz celjskega vodovodnega sistema, ravno dobro oddahnili po nedavnem ukrepu o prekuha-vanju vode, jih je v petek popoldne spet doletel. Vodarna v Medlogu je zaradi poplavne nevarnosti ostala brez elektrike. »Vodni vir v Vitanju je ob deževju močneje zakalil in ni bilo mogoče zagotoviti dovolj ustrezne kakovostne vode, zato je bil izdan ukrep prekuhavanja,« je povedal Simon Kač iz podjetja Vo-ka. Da so bile police z vodo v trgovinah v nekaj urah povsem prazne, ni presenetilo, zlasti ob vedenju, da je bila tudi dostava do trgovin marsikje otežena. A za odpravo ukrepa je bilo treba počakati na rezultate analiz. Od torka so občani spet lahko pili vodo iz pipe.
Foto: Andraž Purg
SAVINJSKA REGIJA POD VODO
7
- -	Zaselek Trbiž pri Ljubnem ob
-	Г -Ч' Mj (Foto: Andraž Purg)
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Luče in Solčava še vedno odrezane od regije
Več družin ostalo brez strehe nad glavo
Poplavni val se je v skrajnem severozahodnem delu Zgornje Savinjske doline začel v petek zgodaj zjutraj. Za sabo je pustil veliko škodo. Najhuje so prizadete občine Ljubno ob Savinji, Luče, Solčava, Nazarje in Rečica ob Savinji. Pričakujejo državno pomoč.
Razbesnjena Savinja pri mostu v Parižljah (Foto: Andraž Purg)
SPELA OZIR
LJUBNO - Župan Franjo Na-raločnik pravi, da občina takšne katastrofe še ni doživela. Razseljenih je bilo več kot sto ljudi, nekaj se jih je že vrnilo na svoje domove. »Odneslo je najmanj tri hiše. Več je tako poškodovanih, da niso primerne za bivanje. Nastala je ogromna
materialna škoda. Kaj takšnega se pri nas še zagotovo ni dogajalo. Čeprav smo imeli v začetku 90. let že zelo hude poplave.« V dneh po poplavah so se pojavili številni plazovi, ki ogrožajo tako stanovanjske stavbe kot ceste in komunalno infrastrukturo. Razmere so
po njegovi oceni še izredne, a s pomočjo prostovoljcev je obnova lažja.
Na terenu še vedo
kaos
LUČE - Ta del Zgornje Savinjske doline še vedno ostaja odrezan od naše regije. Dostop do njega je možen preko Črnivca ali Avstrije. Po besedah tamkajšnjega župana Klavdija Strmčnika se razmere vsako sekundo izboljšujejo, čeprav je na terenu še vedno kaos. Najhuje je v zaselku Struge, od tam so ogrožene prebivalce na varno prevažali s helikopterji. Za 18 družin morajo najti namestitev, saj so morale svoje domove zapustiti zaradi ogro-žajočih plazov. Poškodovanih je še več hiš. V naslednjih dneh jih bodo strokovnjaki pregledali in ocenili, ali so sploh še varne za bivanje. Osmih hiš še ne morejo doseči, zato so jim zagotovili helikoptersko oskrbo.
SOLČAVA - Poplave so najbolj prizadele pokrajino od Robanovega kota do Logarske doline. Savinja s pritoki je uničevala vse pred sabo, odnesla je štiri mostove. »Poskrbeli smo za naše obiskovalce in jih varno evakuirali čez Pavličevo sedlo na Jezersko. Naša turistična destinacija trenutno ni varna. Elektriko imamo s pomočjo agregatov. Vodo je potrebno prekuhavati, prevoznost ni zagotovljena,« je povedala županja Katarina Prelesnik.
Hvaležni
prostovoljcem
NAZARJE - Precej prizadeta je bila tudi ta občina. Voda je zalila od 50 do 70 stavb in vsa gospodarska poslopja. »Zadeve se počasi umirjajo. Večino največjih težav smo odpravili. Gospodinjstva imajo vodo, elektrike še sicer ni vsepovsod,« je povedal nazarski župan Matej Pečovnik in dodal, da prihaja
pomoč iz vse Slovenije, zaradi česar so že vidni rezultati. »Spiramo z muljem umazana cestišča, uničeno pohištvo odvažamo na osrednje odlagališče ...«
Zalilo dvesto
domov
MOZIRJE - Narasle vode so poplavile dvesto gospodinjstev. Pet hiš so spodkopale, zato so neprimerne za bivanje. »Naše ceste so polne mehanizacije, pomaga nam veliko prostovoljcev. Še posebej pri odpravi posledic sodelujejo naši gasilci. Bolj ali manj že imajo vsa gospodinjstva vodo in elektriko. Z vsakim dnem je vzpostavljenih vedno več povezav do hiš,« je povedal župan Ivan Suhoveršnik in dodal, da je ujma uničila ogromno infrastrukture. »Občinski proračuni zagotovo ne bodo zadoščali za odpravo posledic. Upravičeno pričakujemo državno pomoč.«
Reševanje turistov
REČICA OB SAVINJI - Kot je pojasnila županja dr. Majda Potočnik, je bil poplavljen velik del občine. »Domačini pravijo, da je bila tokratna povodenj enkrat hujša kot tista leta 1990. Tokrat je bila narasla voda višja zagotovo za meter. Opozarjajo še, da se dno Savinje zaradi neodvažanja gramoza iz rečne struge ves čas dviguje, zaradi česar je bila tokratna gladina vode ob poplavi višja.« Zaradi plazenja se je morala izseliti ena od družin v Poljanah.
V Rečici ob Savinji je bila velik zalogaj tudi evakuacija turistov v kampih Menina in Savinja. Za tisoč tujih turistov so v rečiški telovadnici poskrbeli s pomočjo prostovoljcev. Zadnji turisti so Rečico ob Savinji zapustili v ponedeljek. Prevoz avstrijskih in nizozemskih turistov, bilo jih je več kot sedemsto, so organizirala veleposlaništva.
Hiša po poplavah ob Savinji v Letušu na območju braslovške občine (Foto: FB)
Po Savinji »udarila« še podtalnica
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Velik poplavni val je Spodnjo Savinjsko dolino zajel v petek okrog 6. ure najprej v Letušu in nato postopoma prestopal brežine naprej ob Savinji. Najbolj prizadete so občine Braslovče, Polzela in Žalec. Težave so imeli tudi v Preboldu. Najbolje sta jo odnesli občini Vransko in Tabor. Kar nekaj nevšečnosti je povzročila poplavljena avtocesta, zaradi katere je v petek in soboto po dolini nastajal pravi prometni kaos. BRASLOVČE - Najhuje je strokovne službe na terenu še
bilo v Malih Braslovčah in Letušu, kjer voda ni prizanašala nikomur. Po poplavnem valu je veliko težav povzročala podtalnica. Koliko stavb je neprimernih za bivanje,
ocenjujejo. V občino Braslov-če so v torek na pomoč prišli slovenski vojaki. S prostovoljci čistijo teren, pospravljajo naplavine in se trudijo ponovno vzpostaviti približno
dvesto metrov vodovoda, ki ga je odneslo v Letušu. Žalska komunala večino Letuša zdaj napaja iz vodovodnega sistema Šmartno ob Paki. Prebivalci Spodnje Savinjske doline morajo vodo prekuhavati.
Poplavljenih več kot petsto hiš
POLZELA - Najhuje je bilo v delu Ločice ob Savinji in Brega pri Polzeli ter v ulici Ob progi za nekdanjo gostilno Matjaž. Po grobih ocenah
župana Jožeta Kužnika naj
bi Savinja poplavila več kot petsto hiš. Nekateri se še vedno niso mogli vrniti domov. V dneh po poplavi je na nekaterih delih težave povzročala podtalnica, ki je poplavljala kleti. Pojavljati so se začeli plazovi, ki povzročajo težave na cestah nižjega ranga, ki vodijo do domov. Eden večjih je v Andražu nad Polzelo in ogroža stanovanjsko hišo. »Čakamo na mnenje ministrstva. Glede na dosedanje študije menim, da bi bilo treba plaz takoj zajeziti,« je še dodal župan.
Mostova zaprta
ŽALEC - Rušilni val Savinje je naredil škodo v delu Šempetra, Petrovčah, Rojah in Vrbju. Poškodoval je 220 stavb. Resno poškodovanih je šestdeset zgradb. Spodjedlo je mostova v Šeščah in Grižah, ki ostajata zaprta. Šest tisoč ljudi ima za prehod zgolj most v Kasazah, ki ga je na srečo žalska občina lani obnovila. Mestoma se je voda razlivala celo do železniške proge. »Na gospodarskih poslopjih bo gromozanska škoda. A zdaj najprej rešujemo ljudi, da se čim prej vrnejo
na svoje domove,« je povedal župan Janko Kos, ki upa, da država ne bo pozabila na najhuje prizadete ljudi.
PREBOLD - Savinja je bregove prestopila v Latkovi vasi, kjer je poplavila tako stanovanjske hiše kot podjetja v industrijski coni. Po besedah župana mag. Marka Repnika se razmere počasi umirjajo. »Gasilci in civilna zaščita pomagajo ljudem, da bodo počistili ves mulj. V primerjavi s sosednjimi občinami imajo manj škode, saj pri njih ni bila potrebna evakuacija,« je še dodal.	ŠO
8
SAVINJSKA REGIJA POD VODO
LAŠKO - Odrezani od sveta, a ves čas s pitno vodo
Foto: FB
ne takšnih
Občani so ob ceste naložili notranjo in drugo opremo, poškodovano v poplavah, ki so jo pristojni odpeljali na deponijo.
Petkove poplave so Laščane odrezale od drugega dela Slovenije. Poplave, kakršnih po besedah župana Marka Šanteja in drugih občanov ne pomnijo, so uničile več stanovanj, javnih prostorov in onemogočile dostopnost kraja.
EVA RUDMAN
Največ vode je bilo v stavbah ob Celjski in Zdraviliški cesti, na Trubarjevem in Savinjskem nabrežju, območju Marija Gradca, v Radobljah, Šmarjeti, na Globokem, v delu Rimskih Toplic in delu Zidanega Mosta. Civilna zaščita, Javno podjetje Komunala Laško ter nepogrešljivi gasilci še vedno odstranjujejo posledice, pomagajo občanom pri odstranjevanju in odvozu materiala, pristojni pa so pregledali tudi vse mostove in potrdili, da so statično varni za uporabo.
Kaj pravijo številke
danes
Voda je v petkovih poplavah zalila 125 stavb, ki so jih zaradi lažje organizacije pristojni razdelili v tri skupine - večstanovanjski objekti, ki jih upravljajo komunala ali drugi upravljavci, stanovanja, ki so v fizični, lasti ter gospodarski oz. javni objekti. Voda je poškodovala 54 stanovanj, 57 enodružinskih hiš, 37 večstanovanjskih objektov in 33 pravnih objektov.
Na merilnem mestu v Laškem so sicer gladino vode
zabeležili pri 684 cm, kar sicer ni rekordno v teh krajih, glavno težavo je predstavljal ogromnem pretoku vode. Kot je pojasnil Šantej, merilci v najhujšem trenutku niti niso delovali, a ocenjuje, da je bil pretok vode približno 1600 kubičnih metrov.
O občini Laško je voda iz vodovoda ves čas ostala neoporečna. Iz treh glavnih vodnih virov - Lurda v Rimskih Toplicah, Treh studencev iz Jurkloštra in vodnega vira v nekdanjem rudniku - voda prihaja iz globočin, ki jih poplave ne dosežejo.
O škodi župan niti še ne more govoriti, a je prepričan, da bo večmilijonska. Kot je povedal, je na eni strani denar in na drugi čas: »Za tiste stavbe, ki so zelo poškodovane, je vprašanje, kdaj in če sploh kdaj, bodo še primerne za bivanje. Nekaj občanov je še vedno v začasnih namestitvah, nekateri so pri svojcih, za nekatere bomo zagotovo morali najti kratkoročne in
srednjeročne ter - bojim se - da za nekatere tudi dolgoročne rešitve.«
Prej voda, zdaj plazovi
Najbolj obsežen plaz so v občini Laško do torka zabeležili na cesti od Breznega proti Zgornji Rečici. Cesta tam je zaprta. Plaz se je pojavil neposredno pod večstanovanj-skim objektom, zaradi česar so pristojni morali začasno izseliti dve gospodinjstvi, še za eno osebo bodo v občini
Konec preteklega tedna je narava ^ večjemu delu Slovenije ponovno pokazala svojo moč. Ob enormnih količinah padavin je prizanesla le redkim. Ker smo v Kmetijski zadrugi Laško tudi tokrat občutili bes narave, se v ta namen iskreno zahvaljujemo članom Prostovoljnih gasilskih društev Rimske Toplice, Zidani Most, Jurklošter ter sodelavcem in sokrajanom za vso nesebično pomoč pri odpravljanju posledic uničujoče poplave v naši poslovalnici v Rimskih Toplicah.
Še enkrat iskrena hvala za ves trud in požrtvovalnost.
Člani in kolektiv Kmetijske zadruge Laško
morali poiskati nadomestno začasno bivališče.
Na srečo pritoki reke Savinje tokrat niso tako zelo narasli, saj je večina vode prišla iz Zgornje Savinjske doline. Kljub temu je poplavilo tudi ob Ični v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah.
»Vsak dan se na novo pojavi še kakšno novo plazišče oz. se slabša stanje na že obstoječih plazovih. Tako je odneslo tudi edino dostopno pot do hiše na Trojnem, kjer pristojni že urejajo začasen dostop do stavbe.
Povozili gasilske
cevi in otežili delo
Na terenu smo od več jeznih občanov izvedeli, da so se gasilci in drugi pristojni pri urejanju cest soočali tudi z nekaterimi posamezniki, ki niso spoštovali cestnoprometnih predpisov, prepovedi vožnje ter so celo besedno obračunavali z izvajalci in uničili nekaj gasilske opreme. Izjave smo preverili pri županu, ki je dejanja potrdil in obsodil: »Vedno se najde nekaj objestnežev. Tokrat so nekateri celo na silo poskušali prečkati cestišča in voziti po zaprtih cestah. Seveda so pri tem naleteli na popolne zapore in skupine gasilcev, ki so čistili cestišča. Sam sem bil priča več primerom, ko so z avtomobili zapeljali tudi čez
razpeljane gasilske cevi. Nekatere cevi so nato na teh mestih začele puščati in takšni prizori so za vse, ki se trudijo, milo rečeno neprijetni.«
Kot je še dodal župan, so se soočili tudi s prometnim kaosom, ki je bil posledica napačnega sporočila prome-tnoinformacijskemu centru o odprtju glavne ceste Celje-La-ško: »Ta je bila v resnici odprta iz Celja proti Laškemu le do prve bencinske črpalke, torej do prvega križišča, naprej pa je bila še vedno popolna zapora. V Laško so tako začeli prihajati avtomobili, ki so se kopičili ob zapori. Tako smo
se poleg čiščenja in obnove cest morali ukvarjati še s prometnim kaosom, v katerem se je znašlo tudi veliko tujcev.« Kot je župan zaključil, lahko torej tudi napačna komunikacija prinese veliko težav, kar bo za pristojne šola za naprej.
Foto: Metka Majcen
V Občini so pripravili obrazce za popis škode in navodila za izpolnjevanje, v naslednjih dneh bodo vzpostavili tudi center za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo škode.
Ponekod so jo na srečo odnesli »brez praske«
RADEČE - Občini Radeče, čeprav je le streljaj od huje prizadetega Laškega, so tokratne poplave prizanesle. Kot je povedal župan Tomaž Režun, so sicer trepetali ob naraščanju vodostaja, vendar so si oddahnili, ko se je ta začel nižati.
Po besedah župana Tomaža Režuna v teh dneh pristojne službe z gasilci na čelu po svojih močem pomagajo v drugih občinah, kjer je pomoč še posebej zaželena.
V mnogih občinah se te dni soočajo s plazovi. Kot je pojasnil župan, so območje večjega plazu, ki spada med deset največjih v Sloveniji in bi lahko predstavljal večjo grožnjo, začeli urejati že lani. Gre za območje za papirnico v naselju Žebnik, vrednost del je 1,3 milijona evrov. Naložbo, razen davka, ki je na plečih občine, financira država.	ER
SAVINJSKA REGIJA POD VODO
9
Primož Gaberšek in Tomaž Dražumerič sta našla Cooperja. (Foto: PGEC)
Bolt in njegov rešitelj Matej Špeh (Foto: GRZS)
Za vsakim dežjem posije sonce
Ljudje odprtih src vračajo optimizem
V najtežjih trenutkih so včasih dovolj že malenkosti, ki človeku pomagajo in mu vračajo optimizem. Takšnih primerov tudi v najbolj črnih minulih dneh ni manjkalo, pa najsi je šlo za požrtvovalnost reševalnih služb, za nepričakovano pomoč prostovoljcev ali za pripravljenost povsem neznanih ljudi, da po svojih močeh olajšajo najhujše trenutke v življenju mnogih Slovencev. V minulih dneh se je izgubilo tudi veliko živali. Mnoge so našli, nekaterih žal ne. Zgodbi dveh kosmatincev je spremljala vsa Slovenija in srečna konca sta mnogim polepšala dan. Naj bo tudi vsem poplavljenim vsak dan lažje.
TATANA CVIRN
Bolta, ki je ostal v hiši sam brez vode in hrane. Ko je to na FB objavila njegova obupana lastnica Suzana Robnik, se je vsul plaz očitkov, a tudi podpore tistih, ki so razumeli, da je v izrednih razmerah težko ravnati po svojih željah.
V nedeljo je tudi za Bolta prišla pomoč. S pomočjo helikopterja ga je rešil prekaljen gorski reševalec in vodnik reševalnega psa Matej Špeh iz okolice Rečice ob Savinji. S pomočjo helikopterja letalske policijske enote je rešil Bolta in ga predal lastnikom. V posnetku na družbenih omrežjih je Špeh dejal, da ga je pes sicer najprej skušal ugrizniti, saj je bil v stresu, a je kmalu spoznal, da mu ne bo nič hudega.
Prostovoljci pomagali v Savinjski dolini
Na poziv Mestne občine Celje, ki je v sodelovanju s Slovensko filantropijo povabila prostovoljce, da lahko pomagajo pri odpravljanju posledic poplav, se je v torek in sredo odzvalo veliko ljudi.
V torek in sredo zjutraj se je izpred dvorane Zlatorog proti Petrovčam, Braslovčam in Nazarjam odpravilo več kot 60 prostovoljcev, ki so pokazali pripravljenost pomagati ljudem. Podjetje Nomago je zagotovilo prevoze, celjski gostinci so pripravili malico, nekatera celjska podjetja so pomagala z delovno opremo.
Vsi drugi lahko pomagajo na različne načine, pri čemer je v pomoč spletna aplikacija Poplave 2023, ki jo najdete na https://poplave2023.urszr.si/. Vsebuje prijavni obrazec, ki je namenjen posameznikom in organizacijam, ki bi želeli ponuditi pomoč prizadetim v poplavah. Finančno pomoč zbirajo tudi številne dobrodelne organizacije.	TC
Prostovoljci so v torek zjutraj krenili proti Savinjski dolini. (Foto: arhiv MOC)
Cooper in Bolt sta rešena
Tudi v najtežjih trenutkih obstajajo zgodbe, ki ljudem vračajo vero v lepše čase in jim pomagajo pri spopadanju z njihovimi težavami. Če so povezane z živalmi, se številnih še toliko bolj dotaknejo. Takšni sta bili zgodbi o reševanju dveh psov v času najhujših poplav v Zgornji Savinjski dolini. Kamp Menina v bližini li in prosili za kakršnokoli
Rečice ob Savinji je petkova poplava povsem razdejala. Turisti so se morali na hitro reševati iz narasle vode. Nizozemska družina je v njem dopustovala s svojim psom Cooperjem. Rodezijski gre-benar je imel rdeč povodec in zanj naj bi ga lastnica med reševanjem skušala potegniti na varno. Ker ji to ni uspelo, je psa odnesla voda. Ko je ta odtekla, so ga lastniki iska-
informacijo o njem tudi na družbenih omrežjih.
V nedeljo sta na pomoč v kamp prišla člana celjske poklicne gasilske enote in vodnika službenih psov Tomaž Dražumerič in Primož Gaberšek. V razdejanih prikolicah in avtodomih sta morala poskrbeti za odklop plinskih naprav in preveriti, ali so morebiti še kje pogrešane osebe. Ko sta iskala ob nabrežju na
levi strani Savinje, sta med naplavljenim vejevjem našla psa. Kot je povedal Dražume-rič, se je pes s povodcem zapletel med veje, kamor ga je odnesla voda, in presenetljivo je bilo, da sta ga sploh našla, ker ni niti lajal. Verjetno je bil po skoraj treh dneh preveč v šoku. Lastniki, ki bi se v nedeljo zvečer sicer vrnili domov, saj so že skoraj obupali, da ga bodo našli, so bili presrečni, da so spet s svojim ljubljenčkom.
Rešitelj s
helikopterjem
Druga ganljiva zgodba se je dogajala v Raduhi pri Lučah. Ob nujni helikopterski evakuaciji, saj je voda spodnašala hišo, družina ni mogla s seboj vzeti še nemškega ovčarja
Knjige na varno
Že v petek, ko se je gladina Savinje tudi v Celju nevarno dvigala, so se nekateri odzvali pozivu Osrednje knjižnice Celje in pomagali preseliti na varno 120 tisoč knjig iz kletnih prostorov.
V ponedeljek in torek so nato mnogi ponovno sodelovali v akciji, saj je bilo treba knjige vrniti na prejšnje mesto. Poslovanje knjižnice je bilo zato nekaj časa omejeno. V znak hvaležnosti je knjižnica prostovoljcem podarila enoletno članarino. TC
Veriga prostovoljcev je v knjižnici poskrbela za umik knjig na varno. (Foto: Filip Zule)

Zahvala
Za nami so poplave neslutenih razsežnosti, pred nami pa dolgotrajna sanacija nastale škode. Zdaj je čas za pomoč sočloveku, toplo besedo in delovne roke. Zahvaljujemo se vsem posameznikom, ki pomagate, prav tako predstavnikom lokalne skupnosti, civilne zaščite, policistom, gasilcem, vojski, podjetjem, ki ponovno vzpostavljajo infrastrukturo, dobrodelnim organizacijam in podjetjem, ki nudijo pomoč z materialom in s finančnimi sredstvi.
Novi tednik&Radio Celje
novi tedniki radio celjej
Vedm г штј1.
t
- -■ .	Ji " •• Ž i-	.<':•?' -><* -"'is
10
SAVINJSKA REGIJA POD VODO
Vja a vi • a	•	•	v vi	a	v •	a	• v , • • •	•■
Šaleški dolini največ škode povzročajo plazovi, štejejo jo v milijonih
Ujma je ljudi povezala v solidarnosti
Tudi Velenju in Šoštanju so posledice naraslih voda pretresljive. V velenjski občini še vedno ni prevoznih devet cest, devet je pogojno prevoznih. Ogroženi sta stanovanjski hiši pod Velenjskim gradom, plaz ogroža tudi hišo v Lazah. Oskrba s pitno vodo je motena na območjih Podgorja, Podkraja pri Velenju in dela Vinske Gore. V občini Šoštanj največ preglavic povzročajo plazovi, osem družin je moralo zapustiti domove. Ali se bodo vanje lahko vrnili, še ni jasno.
BARBARA FURMAN
Velenje: Škode za več kot deset milijonov
V	mestni občini Velenje so poplave povzročile za več kot deset milijonov evrov škode. Samo na komunalni infrastrukturi presega pet milijonov. Kot še pravijo v velenjski občinski upravi, bo treba popolnoma prenoviti povezovalni vodovod in zajetje Ljubija, prav tako vodovodno in toplovodno omrežje na območjih, kjer so se sprožili plazovi.
V	minulih dneh je v več kot sto posredovanjih pomagalo 234 velenjskih gasilcev. Deroča voda je poškodovala več cestnih odsekov, škode je za 1,9 milijona evrov. Na stanovanjskih in gospodarskih
stavbah škoda presega milijon evrov, toliko bo stala tudi sanacija plazov. Približno 500 tisoč evrov bo občina odštela za prenovo poškodovanih objektov, ki so v njeni lasti in jih upravljajo javni zavodi ter organizacije.
Hiši pod gradom
Plaz še vedno ogroža stanovanjski hiši pod Velenjskim gradom, stanovalci so ju že pred dnevi zapustili. Do nadaljnjega je zaprta tudi gozdna pot iz Starega Velenja do Velenjskega gradu. Plaz prav tako ogroža stanovanjsko hišo v Lazah. »Če bo treba, bomo stanovalcem pomagali
pri selitvi,« poudarjajo v velenjski občinski upravi.
Oskrba s pitno vodo je motena v Podgorju, Podkraju pri Velenju in v delu Vinske Gore, ta območja se oskrbuje iz vodohrana Vinska Gora 2. Toplovod nemoteno deluje. Kar nekaj cest je še vedno neprevoznih. Razdejanje je največje na območju Velunjske-ga grabna. Lokalna cesta pri odcepu Trbul je zaradi plazu še vedno zaprta. »Celotnih razsežnosti naravne nesreče še ne poznamo, zato še ne vemo, kdaj in kako bomo lahko začeli odpravljati posledice. V minulih dneh so gasilci in predstavniki civilne zaščite reševali predvsem življenja in skrbeli za vzpostavitev delovanja nujne javne komunalne in cestne infrastrukture,« poudarjajo v velenjski občinski upravi.
Nekaj cest je še neprevoznih. (Foto: MO Velenje)
je)
Šoštanj: Največ težav s plazovi
V občini Šoštanj so morali preseliti osem družin, saj njihove domove ogrožajo plazovi. Več kot sto se jih je sprožilo v teh dneh. Po večdnevnih prizadevanjih so le uspeli zagotoviti dostop do Belih Vod v dolini Florjanščice. Še vedno pa so razmere zelo zahtevne v soteski Velunje. Stanovanjska hiša v Klošah ostaja nedostopna, a so stanovalci na varnem, imajo elektriko, vodo in dovolj hrane. Razmere na terenu si je ogledal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je obljubil finančno pomoč države.
Prizadevni in požrtvovalni gasilci, predstavniki civilne zaščite in številni prostovoljci si že skoraj teden dni prizadevajo, da bi vsaj nekoliko omilili posledice razdejanja. Pri tem si pomagajo z mehanizacijo. Po besedah župana
Borisa Goličnika se razmere na terenu iz dneva v dan spreminjajo. »Doslej se je sprožilo že več kot sto plazov, a ta številka zagotovo ni dokončna. Ko bo vsa voda odtekla, bomo lahko videli celovito sliko posledic. Geologa na terenu preverjata, kateri plazovi ogrožajo domove prebivalcev in javno infrastrukturo. Deroča voda je odnesla dva mostova. Ko bomo vse plazove popisali, bomo določili, po kakšnem vrstnem redu jih bodo sanirali. Brez finančne pomoči države ne bomo zmogli,« poudarja župan.
Kolikšna bo škoda?
Osmim družinam, ki so se morale izseliti, ker plazovi ogrožajo njihove domove, je občina zagotovila začasno namestitev. V začetku tedna so preselili še dva občana iz Topolšice in štiričlansko dru-
Nujno brezplačno varstvo za otroke
Sanacija razmer bo dolgotrajna. (Foto: Občina Šoštanj)
CELJE - Mestna občina je v sodelovanju z Vrtcem Zarja in s I. osnovno šolo Celje organizirala nujno brezplačno varstvo za otroke staršev, ki pomagajo pri odstranjevanju posledic škode v občinah naše regije.
Pogoj za sprejem otroka v varstvo je, da je zdrav. Starši
morajo sporočiti tudi morebitne otrokove posebnosti (dieta, zdravila ...). Za prehrano je poskrbljeno (zajtrk, kosilo, popoldanska malica).
Nujno varstvo za predšolske otroke je na voljo v Vrtcu Zarja, enota Mehurček, Cesta v Lokrovec 30, od 6.15 do 16.30. Prijave so mogoče
žino iz Florjana, ki je našla zatočišče pri sorodnikih. Zaradi poškodovanega vodovoda nekaterim prebivalcem v Belih Vodah gasilci v cisternah dovažajo pitno vodo.
»Gmotno škodo še ocenjujemo. Jasno je že, da bo znašala nekaj milijonov evrov. Bolj kot narasle vode so v naši občini uničujoči plazovi. Ti nam povzročajo težave že vrsto let. In v njihovo sanacijo je občina v preteklosti vložila že zelo veliko denarja. Upali smo, da bomo imeli nekaj časa mir in bomo lahko občinska sredstva začeli usmerjati v druge razvojne naložbe v lokalni skupnosti,« dodaja župan, ob čemer dodaja, da vzdušje med občani ni turobno. Ponovno so dokazali, da so sočutni in solidarni. Pomagajo drug drugemu in verjamejo, da bodo s skupnimi močmi zmogli premostiti vse težave, ki so se nakopičile v teh dneh.
na naslovu ravnateljica@vr-tec-zarja.si ali na telefonski številki 040 761 166.
Nujno varstvo za osnovnošolske otroke je organizirano v I. osnovni šoli Celje, v prostorih v Kosovelovi ulici 14, in sicer med 7. in 15. uro. Otroke lahko starši prijavijo na povezavi https://1ka.arnes.si/a/ df86190b oz. pokličejo za dodatne informacije številko 03 428 51 11.
TC
KULTURA
11
Poletni pesniški festival v lapidariju knjižnice
Dvodnevna izvedba šestih Izrekanj
Danes in jutri (v petek) bo v lapidariju pri Osrednji knjižnici Celje že šesti pesniški festival Izrekanja. Resda bo dan krajši kot prejšnja leta, a bo tudi tokrat ponudil vrhunsko poezijo domačih in tujih avtorjev ter s pomočjo glasbenih izvajalcev poskrbel za pestro dogajanje ob Savinji. Če bo slabo vreme, bo dogajanje na terasi Kavarne Miško Knjižko.
V okviru festivala bo tudi letos brezplačna pesniška delavnica za mlade, ki jo bo v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje vodila Tatjana Gromača.
TATJANA CVIRN
Festival pripravljata KUD Festival Izrekanja in Osrednja knjižnica Celje, podpi-
rata ga tudi Mestna občina Celje in ameriško veleposlaništvo.
Kot pravi umetniški vodja in avtor festivala Kristian Koželj, so Izrekanja zavezana poeziji in ne želijo postati še en festival, ki bi zahteval velike finančne vložke. Tudi zato po njegovem mnenju letošnji, po spletu naključij za dan krajši festival, odpira
prostor in čas za premislek o tem, kako naprej.
Kot pravi, sledi pri organizaciji festivala trem smernicam: vselej povabi mednarodno uveljavljenega osrednjega pesniškega gosta, doda nabor tistih, ki poezijo povezujejo z glasbeno, per-
formativno in drugo umetnostjo ter omogoči nastop mladim domačim pesnikom.
Nekaj tujega in nekaj domačega
Osrednja gostja festivala bo tako v petek ob 20. uri hrvaška pesnica Tatjana Gromača, ki deluje kot samostojna knji-ževnica in kritičarka.
V duhu povezovanje poezije in performansa bo petkov nastop skupine CPG Impro, ki jo sestavljajo Primož Čučnik, Ana Pepelnik in Tomaž Grom. Izvedli bodo besedno-zvočni nastop ob pesniški knjigi Primoža Čučnika z naslovom Niti v sanjah. V petek se bo predstavil tudi hrvaški avtor Radenko Vadanjel.
Pesnica iz domačih logov pa je Celjanka Lara Gobec, ki bo na festivalu nastopila v četrtek ob 20. uri. Že lani smo jo lahko premierno lahko videli na Izrekanjih v njenem performansu Z ljubeznijo, Lola. Letošnje nadaljevanje se imenuje Žrtvovanje.
»Vsak večer zaključimo z glasbo, ki omehča celotno dogajanje, saj gre navsezadnje za poletni poetični festival,« pravi Koželj. V tem duhu se bosta končala tudi letošnja večera. Zanimivo ameriško zasedbo Six One Five Collective, ki bo nastopila v četrtek, smo spoznali že lani, ko je lapidarij napolnila z zvoki kantrija, folka in popa. Njihovo gostovanje je omogočilo Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. V petek zvečer pa bo koncert neobičajne zasedbe Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape, ki je posebna po tem, da izvaja poezijo Janeza Ramoveša, pisano večinoma v narečju rodne Poljanske doline. Pesnik bo vmes tudi bral svojo poezijo.
Organizatorji zdaj držijo pesti, da bi jim vreme bilo naklonjeno in upajo, da bo obisk tako dober, kot je bil lani, saj so prepričani, da v teh časih ljudje še bolj kot sicer potrebujejo tovrstne dogodke.
Nominirane zbirke za Veronikino nagrado
Znanih je pet nominiranih pesniških zbirk za letošnjo Veronikino nagrado. Izbrala jih je letošnja komisija, ki jo sestavljajo Alojzija Zupan Sosič, Pia Prezelj in lanska nagrajenka Kristina Kočan.
Prejemnik Veronikine nagrade, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, bo znan v torek, 29. avgusta, na prireditvi na Starem gradu. Med nominiranimi zbirkami so Zdravljenje prednikov (avtorica Miriam Drev), Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja (Sergej Harlamov), Milost (Iva Jevtić), Pogovor s stvarmi (Nevenka Perne Miklič) in Atlas (Gregor Podlogar).
Znana je tudi prejemnica zlatnika poezije, ki ga bo za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejela Silvana Paletti, pesnica, pisateljica, pevka, pripovedovalka ter kulturna ambasadorka Rezije.
TC
Kulturnica odprta za vse
Poseben prostor, imenovan Kulturnica, ki je bil doslej namenjen za interne namene Knjižnice Šmarje pri Jelšah in tamkajšnjega kulturnega doma, je od konca julija na voljo za vse. Prostor sta zasnovali arhitektki Katarina Čakš in Barbara Logar, urejen je bil pred desetletjem v sklopu celovite obnove knjižnice in kulturnega doma.
Iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah so sporočili, da Kulturnica z odprtjem za javnost predstavlja pomemben doprinos h krepitvi tretjega prostora. Po besedah direktorja knjižnice dr. Marka Samca gre za prostor, ki ni ne dom ne
služba, ampak je nekakšno javno zbirališče, ki omogoča dodatne možnosti druženja in povezovanja.
Kulturnica je povezana s čitalnico na prostem, ki jo je Občina Šmarje pri Jelšah uredila letos v sklopu projekta Barok pod krošnjami, idejni načrt zanjo je prav tako naredila arhitekta Katarina Čakš. Kulturnica in zunanja čitalnica sta tako vabljiv prostor za preživljanje prostega časa, branje ali kramljanje. Poleti bo tam med 8. in 15. uro gostinska ponudba, šmarska knjižnica bo tam med drugim prirejala različne glasbene in kulturne dogodke.	TS
V Dvorcu Novo Celje je nastopila zasedba Plaza Vacia. (Foto: TTL
/
Med džezom, etnom in klasično glasbo
V Dvorcu Novo Celje je bil zadnjo julijsko soboto v organizaciji Zavoda za kulturo šport in turizem Žalec koncert skupine Plaza Vacia. Zasedba, ki jo sestavljajo kitarist Izidor Erazem Grafenauer, violončelist Bernard Brizani, trobentar Luka Ipavc in tolkalist Žiga Šercer, se je predstavila z naborom Grafenauerjevih avtorskih skladb, ki odsevajo koronski čas. Šlo je za izrazito pripove- povabi, da vstopi v njegovo
rS foto: Matic Javornik in Blaž Lah
dni program. Izidor Erazem Grafenauer s pomočjo skladb tke zgodbo o svojem doživljanju vsakdana v času koron-ske epidemije in poslušalca
okolje ter si pred očmi nariše podobe stvarnega sveta. Njegove skladbe zaznamuje nov pogled na življenje med doživljanjem neznanega, kar
se odraža tudi v glasbenem razmisleku o kompoziciji. Ta v svoji zasnovi temelji na glasbeni dediščini pomembnih ustvarjalcev flamenka, a se spaja s prvinami džeza, sodobne glasbe in občasno tudi klasične glasbe.
Izidor Erazem Grafenauer je obenem izbral za flamen-ko nenavaden nabor glasbil. Poleg kitare so še bas kitara, trobenta in tolkala. Zasedbo sestavljajo umetniki iz različnih ustvarjalnih svetov - dže-za, etna in klasične glasbe.
ŠO
12
NAŠA TEMA
Po katastrofi stoletja
Za nami j4naravna katastrofa, kot je Slovenija ne pomni. Vsaka beseda je skoraj-odvec. Niti fotografije ne morejo prikazati- bfflecine, trpljenja in žalosti ljudi, ki jih je,..prizad£fa-ujma. - Prave -razsežnosti se kažejo šele zdaj, ko se situacija umirja in ko'sta vedno boljmozna dostop in pogled na kraje in območja, do katerih kar nekaj časa reševalci in civilna zaščita niso mogli. Zbrali smo nekaj ključnih informacij, ki so pomembne za vse, ki želijo pomagati, in za vse, ki so prizadeti v ujmi in bodo morda to lahko brali. Slovenija je zmogla do zdaj že marsikaj. Tudi to bo. Skupaj bo lažje.
SIMONA ŠOLINIČ, JANŽE FRIC FOTO: ANDRAŽ PURG - GRUPA
»Ljudje so pozabili, kaj je bilo leta 1990«
»Treba bo delati še več na področju preventive,« pravi Roman Kramer. Vse svoje življenje je zvest vodarski stroki. Med pogovorom večkrat omeni, da je »vodar«. Če po poplavah leta 2007 kot eden vidnejših v Mestni občini Celje, kjer je bil zaposlen, ne bi bil vztrajen pri črpanju evropskega denarja za gradnjo protipoplavne zaščite knežjega mesta, bi bilo minuli petek Celje ponovno pod vodo. Manjkalo je 25 centimetrov. Protipoplavna zaščita je
upravičila svoj naziv. Kramer je bil nekaj časa tudi direktor Direkcije RS za vode.
Na vprašanje, ali se zaveda, da Celje ni bilo poplavljeno zaradi njegove zasluge, pravi, da se, a da to ni le njegova zasluga, ampak zasluga takratne ekipe v Mestni občine Celje, ki je pripravljala dokumentacijo, in tudi takratnega župana Bojana Šrota, ki je zagotovil dodatnih 900 tisoč evrov iz občinskega proračuna, čeprav nekateri celjski svetniki nad tem niso bili navdušeni. Danes so ostali na suhem tudi tisti, ki se s tem niso strinjali. Kramer prizna, da je te dni dobil kar nekaj klicev in zahval, tudi od Šrota in sedanjega župana Matije Kovača.
»Vesel sem, da se je pretekli teden pri pretoku Savinje izkazalo točno to, kar smo takrat načrtovali in na podlagi tega protipoplavno zaščito tudi izvedli. Savinja ni prestopila bregov niti v Medlogu.«
Kako od tu naprej? Ne le v Celju, ampak v vseh občinah ob Savinji?
Ko sem bil zaposlen v Direkciji RS za vode, smo nekoliko bolj organizirali preventivo. Po poplavah leta 2007 je bilo rečeno, da je treba vzdrževanju rek nameniti 25 milijonov evrov. Nato je država temu namenila le od 8 do 11 milijonov evrov, zaradi česar se je varčevalo in slabo vzdrževalo. Nato smo za vzdrževanje nekaj denarja zagotovili v interventni zakonodaji, iz sklada za vodo. Iz tako imenovanega podnebnega sklada za sanacije po poplavah pred desetimi leti smo zagotovili 30 milijonov evrov. To je številka, ki je po izračunih potrebna za vzdrževanje. Veseli me, ko danes govorijo, da je redno vzdrževanje nujno. Ce bo to urejeno, bodo imeli tudi koncesionarji več ekip in bodo delali več na področju preventive.
Vedno ste kritični do odnosa do vodnega gospodarstva.
Ker bi morale stvari biti bolj urejene. Včasih so obstajale območne vodne skupnosti. Tu bi morali seveda popraviti elemente samoupravljanja, ampak te skupnosti so delovale. Danes bi jim lahko rekli interesne regije, kajti občine same tega ne zmorejo. Zakaj? Ker je treba na porečje gledati celovito. V nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, vreden približno 310 milijonov evrov, smo vnesli projekte, ki so izbor najbolj pomembnih protipoplavnih ukrepov. Samo za primer: v Celju bi morali urediti most pri nekdanjem Topru in polulski most, saj pogo-
sto ob visokih vodah prinašata zajezitve. Ta dva mostova sta bila v načrtu, torej bi izvedba morala biti financirana s tega naslova. Ko sem bil v direkciji za vode, sem vedel, da tam ni dovolj ljudi za pripravo vseh dokumentov za toliko projektov po vsej Sloveniji, zato smo se obrnili na občine, ki bi pripravile dokumentacijo do gradbenih dovoljenj. Župani so se odzvali in podpisali smo sporazume. Danes politiki govorijo, da nismo ali da ne bi dosegli dogovorjene časovnice, ampak vedel sem, da ne glede na to lahko dosežemo izvedbo, na kar sem računal. Vmes bi pripravili razpise in projekte izvedli do leta 2016. Nova vlada je menila, da se tega ne bo dalo izvesti in da gre za zastarele projekte. Menim, da so ti projekti izvedljivi in da bi bila velika napaka, če bi ta denar vrnili. Potrebni so le dobra organizacija in pravi ljudje na pravih položajih ...
... ter sistematično urejanje vodotokov?
Da. Za Celje in okolico bi bil pomemben suhi zadrževalnik v Levcu. Slišal sem, da je zdaj začel to podpirati tudi žalski župan, čeprav je bil najprej skeptičen. Vem, da je treba biti všečen in prisluhniti tudi kmetom. Ampak oni niso problem, če bi bil suhi zadrževalnik zgrajen, bi kmetje dobili odškodnino, drugače ne. Ker zdaj kmetje niso zaščiteni z zakonom v primeru razlivanja. Vodo je treba zadrževati, ampak problem je, da je nimamo kje. Suhi zadrževalniki ne bi ščitili samo Celja, ampak Petrovče, Braslovče, Šempeter, Letuš . Tudi sam sem za sonaravne rešitve, vendar vedno niso mogoče. Ob Muri so na primer možne, ne pa ob Savinji, ki je kot hudournik, in sonaravno povsod okolja ne moreš zaščititi pred poplavami. Po drugi strani je treba vodotoke širiti. Ponekod so bile ob rekah postavljene vikend hišice na črno, nato so jih lastniki legalizirali, postavljali nove hiše. Danes so marsikje pod vodo. Takšen primer je pri Letušu. Podobno je v Šempetru. Ljudje so pozabili, kaj je bilo leta 1990.
Tudi na poplavna območja silijo z gradnjo?
Sprejemanje občinskih prostorskih aktov pomeni dolgotrajne postopke, občine poskušajo širiti pozidavo, marsikdo nato krivi direkcijo
Roman Kramer. Nekoč je bil zaposlen v Mestni občini Celje. Takrat je vztrajal, da mora občina pridobiti evropski denar, s pomočjo katerega bo uredila protipoplavno zaščito v Celju. In jo je. Zato knežje mesto v petek ni bilo poplavljeno. (Foto: MM)
za vodo, ki ima ob tem pomisleke. Ampak gre za to, da jim sporoča, naj z gradnjo ljudi ne silijo v nesrečo. Ko bodo zidali, bodo veseli, da si ustvarjajo domove na teh območjih, nato pride poplava. Takrat nastane problem. Danes se srečujemo z rekordnimi in rušilnimi poplavami. Vodnemu gospodarstvu država namenja zelo malo denarja iz proračuna. Upam, da se bomo zavedali dlje kot le dva ali tri mesece, kaj se je zgodilo. Tudi proti civilnim iniciativam nimam nič, če delujejo konstruktivno, ne da so takoj proti vsemu. Ključna sta preventiva in sistematsko delo po vsej Sloveniji. Ob sprejemanju državnega prostorskega načrta je veliko nasprotnikov. Prevladati bi moral družbeni interes. Zadnjič sem prebral, ko je nekdo napisal, da če se bo moral odločati med človekom in drevesom, se bo odločil za človeka. Ko pogledamo naše okolje, lahko vidimo, da je vse v njem zaščiteno, človek najmanj. Treba je najti sozvočje med tem, poslušati tudi stroko, ki je danes zapostavljena. Vodarji smo danes manj zaščiteni kot žuželke! Nekdo ve, kaj narediti, nekdo drug pa, kako narediti. In te izkušnje je treba zbrati in narediti najboljše. Politiki zdaj
hodijo po terenu, se fotografirajo in vidijo situacijo zdaj. Ne vidijo pa, kaj se s temi ljudmi zgodi čez nekaj mesecev, let. Ljudje bodo tudi takrat v težavah in stiski zaradi dolgotrajne sanacije.
Je v Sloveniji sploh dovolj stroke s področja hidrotehnike?
Ne. Nekateri, ki še delamo, smo na koncu delovnega staža. Novih strokovnjakov ni. Včasih je bilo več zanimanja, danes je kriza. Manj je tudi projektantov. To so težave, ki jih moramo v družbi nasloviti, kajti rešitve niso od danes do jutri. Spomnite se samo, da je bila v Železnikih ujma istega leta kot v Celju. Tukaj smo uredili protipoplavno zaščito, v Železnikih jo urejajo šele zdaj! Birokracije je ogromno. Samo v času projekta v Celju se je zamenjalo kar osem pristojnih ministrov.
Ko ste spremljali dogajanje predvsem v Zgornji Savinjski dolini, kaj ste razmišljali?
Da ne govorimo pri tem samo o Savinji, ampak o hudournikih. Ko hodim po gozdovih, vidim, da je podiranje v njih zdaj zasnovano strojno. Gre za hude posege, kjer nastajajo vlake, kolesnice, ki se na koncu ob vodi spremenijo v hudournike, ki spirajo površine. Danes velja, da mora vse, kar je manjšega premera od 15 centimetrov, ostati v gozdu. Ampak kaj se zgodi, ko pride voda? Vse to prestavi, zamašijo se prepusti. Treba bo narediti nekaj na področju vzdrževanja v gozdovih. Ker država se s hudourniki sploh ne ukvarja, kajti takšno vzdrževanje je drago. Denarja ni. Tudi v gozdovih bodo pristojni morali reševati te probleme. Kajti v Zgornji Savinjski dolini ne gre le za prod. Tam so ogromne skale in ne pozabite, da ima voda neizmerno moč. Nastajajo goloseki, delno gozdove ljudje pustošijo, nastajajo vetrolo-mi, žledolomi, nevarni so lubadarji in nato rušijo drevesa. Tako nastajajo ranjena zaledja. Tudi iglasti gozdovi niso ravno dobri zaradi plitvih korenin .
Če se vrneva k vzdrževanju ... ... direkcija za vodo večkrat opozarja vse lastnike zemljišč ob potokih, naj jih vzdržujejo, čistijo zarast. Ampak nič od tega se nato ne zgodi. Nekdo ob potok zloži drva in bale. Kaj se je zgodilo? Vse to je zdaj Savinja nosila s seboj do mostov, zamašili so se prepusti. Tega bi se morale občine in tudi krajevne skupnosti bolj zavedati. Rečnih nadzornikov je le za vzorec in vsega ne zmorejo nadzorovati. To je še en dokaz, zakaj je treba vodno gospodarstvo postaviti nazaj na noge in financirati strokovnjake. Država bo po takšnih katastrofah sprejela sanacijski program, upam, da bo zagotovila tudi denar. Kajti brez poplav ne bo šlo. Ce ukrepe zastavimo pravilno, bodo povzročile vsaj manj škode.
Kakšen je vaš nasvet ljudem?
Ljudje smo takšna bitja, da nas voda privlači. Želimo biti ob njej, ker je to idilično. Do poplav. Veliko primerov je, ko kdo reče, da mu direkcija za vode preprečuje gradnjo tam, kje želi graditi. Vendar jih direkcija ščiti, saj šele ko pride poplava, bodo ljudje razumeli. Ljudje naj se pozanimajo, ali je kdaj na njihovih območjih poplavilo. Ce je, naj gredo drugam kljub ukrepom. Noben ukrep ni stoodstoten. Enako je pri plazovih. Narava jasno pokaže, kje je plaz. Ce drevo ne raste ravno, je tam potencialni plaz. Pred gradnjo je treba upoštevati geološke in geomehanske meritve! Ljudje morajo biti previdni, kam se umeščajo. Tudi župani zdaj vidijo, kakšna je situacija. Ko sprejemajo občinske prostorske načrte, so pritiski ogromni in takrat trdijo, da jim direkcija preprečuje širjenje. Širite se, ampak ne na vodna območja. Velikokrat občine poskušajo, ali bo »šlo skozi«. Morda kdaj kdo kaj spregleda nehote in res gre. Potem pride voda. Ki tudi gre - skozi.
Kako naj ljudje shranijo
V I	I	,	■ V	■ ■	■ ■ I
poškodovane stvari, ce jim jih je odnesla voda?
Slovensko zavarovalno združenje vsem prizadetim ob poplavah svetuje, naj najprej poskrbijo za svojo varnost in za varnost bližnjih. Zaradi množičnosti škodnih dogodkov večina zavarovalnic spodbuja prijavo zavarovane škode na daljavo, tudi zato, ker na nekaterih poplavljenih območjih ne delujejo vse poslovalnice.
Podrobna navodila v zvezi s prijavo škode na daljavo bodo zavarovanci našli na spletnih straneh posamezne zavarovalnice, kjer imajo tudi objavljene številke klicnih centrov, ki zavarovance lahko dodatno ustrezno usmerijo in jim svetujejo pri postopku prijave škodnega primera. Zavarovancem svetujejo, naj škodo v čim večji meri dokumentirajo s fotografijami in posnetki in naj poškodovane stvari shranijo do konca obravnave primera oziroma do drugačnih navodil zavarovalnice. Ce gre za več poškodovanih stvari, je priporočljivo, da zavarovanci pripravijo seznam poškodovanih stvari s podatki o njihovi starosti in nabavni vrednosti. Na podlagi te dokumentacije bo zavarovalnica presodila, ali je potreben ogled na lokaciji ali bo zadostoval ogled na daljavo z videoklicem ali pa lahko primer zaključijo na osnovi posredovanih fotografij. Bolj natančen je popis škode, lažje in hitreje bodo cenilci zavarovalnic primer rešili in zaključili.
NASA TEMA
13
Najprej sanacija glavnih prevoznih poti
V	Zgornji Savinjski dolini se trudijo ponovno vzpostaviti potrebno infrastrukturo. Direktor mozirske komunale Andrej Kladnik opustošenje opisuje kot škodo epskih razsežnosti. Na vseh področjih trenutno vzpostavljajo osnove.
To pomeni, da bodo najprej prevozne glavne ceste, da bodo prebivalci imeli dostop do vode in podobno. Lokalne ceste in poti še niso prišle na vrsto, saj imajo v Komunali Mozirje še ogromno drugih skrbi, ki imajo večjo prednost.
V	ponedeljek so večini prebivalcev omogočili dostop do vode, ki jo je treba prekuhava-ti. Pri tem Kladnik opozarja, da je pri porabi vode pomembna skrajna racionalnost, saj so vodna zajetja prazna in se zato lahko hitro zgodi, da kdo ostane brez vode. »Razumem, da bi vsi radi čim prej oprali in očistili vse, ampak vode je res malo,
zato pozivam vse, naj jo uporabljajo le za najnujnejše stvari,« dodaja direktor komunale.
»Kar zadeva kanalizacijsko infrastrukturo, je škoda ogro-
mna. Zalitih je ogromno črpališč in jaškov, potopljena je tudi čistilna naprava na Ljubnem,« je pojasnil Kladnik. Zato tudi poziva prebivalce, naj ne
prečrpavajo vode v kanalizacijsko omrežje, saj je zelo obremenjeno, pri čemer lahko povzročijo še dodatno škodo. Isto velja za čiščenje mulja.
OB ROBU
Ranjena Slovenija
Kako hudo je, ko deroča voda, hudournik ali plaz odnesejo hišo, ve samo tisti, ki to doživi. Vsi drugi lahko samo poskušamo razumeti.
Kako je, ko zvečer nimaš več postelje, kjer si zjutraj objel ljubljenega, ve samo tisti, ki to doživi. Vsi drugi lahko samo poskušamo razumeti.
Kako je, ko nekdo ostane brez vsega, lahko razume samo on. Vsi drugi lahko - pomagamo.
Skupaj. Ker nam samo tako lahko uspe.
Ker v skupni pomoči se skriva tudi odgovor na vprašanje, kako naprej.
Ne le za donacije, zbiranje nujnih potrebščin in hrane, zdaj je čas tudi za drugačno podporo, ki jo ljudje potrebujejo.
Petek namreč ni prinesel samo ujme, vode in vetra ter odnašal hiš. Prinesel je tudi začetek duševnih stisk in zametke bolezni, ki bodo zaradi skrbi in šoka vzniknile kasneje. Naj bo podpora večja od razsežnosti ujme. Naj ne traja le nekaj dni, tednov ali mesecev. Ker samo skupaj zmoremo, če smo si v oporo. Na dolgi rok. Drug brez drugega ne moremo. Tudi to nam je pokazal minuli grozovit petek.
Ali se vsi skupaj resnično zelo dobro zavedamo, kako ranjena je bila Slovenija tisti petek? Slovenija so ljudje
SIMONA SOLINIC
Previdno na kmetijah!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja na ustrezno ravnanje z domačimi oziroma rejnimi živalmi ter s poplavljenim senom oziroma krmo.
Tam, kjer domače živali ali rejna živina niso bile neposredno prizadete zaradi poplav, je treba živalim zagotoviti ustrezno bivališče in ustrezno krmo. Vsa krma, ki je bila v stiku s poplavnimi vodami, je neustrezna zaradi možnega mikrobiološkega, kemijskega ali fizikalnega onesnaženja, zato jo je treba ustrezno odstraniti.
Opremo ali materiale, ki prihajajo v stik z domačimi in rejnimi živalmi, je treba pred ponovno uporabo ustrezno očistiti in razkužiti, če so bili v stiku s poplavnimi vodami.
Na območjih, ki so še ogrožena oziroma poplavljena, je treba živali umakniti pred poplavnimi vodami oziroma zagotoviti pomoč, če so obtičale v poplavnem blatu. Če območje ni dostopno za veterinarja oziroma veterinarsko-hi-giensko službo ali nimajo na voljo krme in vode, naj lastniki o tem obvestijo pristojni štab civilne zaščite. Tudi ko zaradi drugih objektivnih razlogov
Kakovost krme v silosih, ki so bili poplavljeni, je slabša. Iz silosov, v katere je vdrla voda, je treba odstraniti zmo-čeno silažo, če je to mogoče. Silaža, ki jo je zmočila voda, onesnažena s fekalijami, ni uporabna za krmo.
Če so bile bale v celoti potopljene, niso uporabne za prehrano živali, to še posebej velja za krave molznice. Če je v balo vdrla manjša količina čiste vode, je silaža uporabna
zaradi poplav rejci ne morejo poskrbeti za svoje živali, naj o tem obvestijo pristojni štab civilne zaščite.
Kjer je voda zmočila seno, ga je treba odstraniti, ker ni primerno za krmo. To je treba storiti čim prej, da ne plesni sicer suho seno in da se prepreči samovžig sena. Mokrega sena se ne sme sušiti v prevetrovalnih napravah, ker lahko pride do samovžiga. Skladiščeno seno, za katero obstaja možnost, da se je zmočilo ali je bilo dlje časa izpostavljeno vlagi, je treba vsak dan nadzorovati in meriti temperaturo. Če se segreva, je treba ukrepati.
Kako pomagati?
Veliko ljudi pomaga in je pripravljenih pomagati pri odpravljanju posledic poplav, a pri takšni količini je to lahko tudi organizacijski zalogaj. Hkrati je treba biti tudi pri darovanju previden predvsem pri zaupanju, komu ljudje darujejo in ali bodo šle stvari v prave roke. Na družbenih omrežjih nekateri že svarijo pred posamezniki, ki prevzemajo stvari, nato jih preprodajajo naprej. Zato marsikdo te dni svetuje, naj ljudje pomagajo prizadetim preko uradnih ustanov ali društev.
Matej Pirnat, generalni neposredno v humanitarno
tajnik Škofijske karitas Celje, poudarja, da imajo trenutno določene potrebe, in poziva, naj ljudje k njim ne nosijo drugih stvari, saj lahko to oteži pomoč. »Na prizadeta območja vozimo čistila in čistilne pripomočke, predvsem metle in podobno, suho konzervirano hrano, higienske pripomočke, sprejemamo tudi razvlaževal-nike.« Pitne vode trenutno ne potrebujejo, saj je imajo dovolj. Pri darovanju hrane najraje sprejmejo konzervirano, ki se jo najlažje skladišči, potrebujejo predvsem hišni tekstil. »Brisače, posteljnina, krpe, serviete in podobno. Potrebujemo tudi oblačila, primerna za trenutno vreme in letni čas,« še dodaja Pirnat. Pri čistilih Matej Pirnat opozarja, da najraje sprejmejo čim bolj univerzalna.
Z čim lažji proces pomoči, Pirnat poziva vse, ki želijo kaj darovati, naj to pripeljejo
skladišče Karitas v Vrbju 82. Če to ni mogoče, lahko pomoč dostavijo tudi v župnijske karitas, tudi na območjih, ki niso bila prizadeta. Pomoč od ponedeljka zbirajo tudi v vseh trgovinah Mercator.
Ker tudi tokrat ne gre brez prevarantov pri zbiranju pomoči, Matej Pirnat svetuje, naj se finančno pomoč nakazuje neposredno na uradni račun Karitas, ki je objavljen na spletu. »Pri tem ni pomembno, ali nakazujemo denar škofijski karitas v Celju, Mariboru ali kje drugje, saj ta denar razdelimo na območja, kjer je potreben,« dodaja Pirnat. Hkrati opozarja, da Škofijska karitas Celje pomoči ne zbira na terenu od vrat do vrat, tako le deli vloge za pomoč na prizadetih območjih.
Opozarja tudi, da ni pametno nakazovati denarja neposredno na bančne račune prizadetih. »V Sloveniji ima-
Pomoč organizirajo tudi številne občine. Vse informacije o načinih in oblikah pomoči ter o tem, kaj na prizadetih območjih ljudje potrebujejo, občine objavljajo na svojih spletnih straneh ali družbenih omrežjih.
mo takšen sistem, da se te do-nacije prikažejo kot dohodki, kar lahko vpliva na prejemanje različnih socialnih transferjev in lahko naredimo več škode kot koristi,« je razložil Pirnat. Pri tem so seveda izjeme humanitarne organizacije z urejenimi statusi. Vsi, ki želijo neki družini nakazati večjo vsoto denarja, to je nad tisoč evrov, lahko to storijo ob pomoči Karitas, ki bo delovala kot posrednik. Pirnat pri tem opozarja: »To načeloma ni stalna praksa, takšne stvari delamo izjemoma, saj zahtevajo veliko dodatnega dela in s tem časa, ki ga trenutno nimamo. A možnost vseeno obstaja.«
Vse, ki bi radi fizično pomagali na terenu, Matej Pirnat vabi, naj se na spletni strani Slovenske katiras prijavijo na obrazcu, na delo pa pridejo primerno obuti in oblečeni ter s svojim orodjem. To so lahko lopata, metla ali kaj takšnega, kar bo koristilo pri odstranjevanju posledic poplav.
Pomoč prizadetemu prebivalstvu pri odpravi škode po neurjih in poplavah nudi tudi Rdeči križ Slovenije. Ljudje lahko na številko 1919 pošljejo SMS s ključno besedo UJMA 5 oziroma UJMA10 ter tako donirajo 5 oziroma 10 evrov, sredstva za pomoč lahko nakažejo tudi na TRR: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, SI56 0310 0123 4567 891 (odprt pri SKB Banka, d. d.), sklic: 00 96875, namen: Ujma 2023, BIC banke: SKBASI2X, koda namena: CHAR.
Ste v poplavi ostali brez dokumentov?
V obsežnih poplavah je prišlo tudi do poškodb, uničenja potnih listin, osebnih izkaznic, vozniških in prometnih dovoljenj ter drugih identifikacijskih dokumentov. Vloge za nove lahko prizadeti vložijo pri katerikoli upravni enoti, pri tem jim ne bo treba plačati upravne takse. Postopek zamenjave poškodovanega ali uničenega dokumenta je enak kot za pridobitev novega dokumenta.
Na ministrstvih posebej izpostavljajo, da to velja samo za postopke, ki jih bodo stranke urejale v upravnih enotah. Ne velja pa za postopke, ki jih bodo stranke urejale pri pooblaščenih registracijskih organizacijah, saj le-te za postopke obračunajo stroške za storitve in ne upravno takso.
»Posameznike, ki bi našli osebno izkaznico, potni list ali druge dokumente, pozivamo, naj jih prinesejo v upravno enoto ali na policijsko postajo. Najdenih dokumentov z izpostavljenimi osebnimi podatki naj ne objavljajo na družbenih omrežjih,« še opozarjajo pristojni.
Telekomunikacijsko omrežje ponovno deluje
Po uničujočih poplavah, ki so zalile in poškodovale del komunikacijskega omrežja, so ekipe Telekoma Slovenije in družbe GVO v nedeljo uspele skoraj v celoti ponovno vzpostaviti mobilno omrežje. Mobilni signal je tako na voljo tudi prebivalcem Mežice, Podvolovljeka in Črne na Koroškem, kjer je bazna postaja.
Na voljo je tudi na 34 drugih lokacijah na prizadetih območjih, napaja se s pomočjo agregata. Od 1500 baznih postaj v omrežju Telekoma Slovenije v začetku tega tedna niso delovale le še tri na izjemno težko dostopnem terenu.
Telekom Slovenije bo uporabnikom na prizadetih območjih do 15. avgusta zagotovil neomejen mobilni prenos podatkov.
Ekipe na terenu so sicer zdaj osredotočene na vzdrževanje delovanja baznih postaj, ki se napajajo s pomočjo agregatov. Prav tako izvajajo kratkoročno in dolgoročno sanacijo drugih poškodovanih ali uničenih funkcijskih fiksnih vozlišč. To so Črna, Luče, Prebold, Liboje, Logarska dolina, Solčava, Radmirje in Pečovnik.
14
KRONIKA
Pomoč policistov te dni ni poznala meja.
Policijski helikopter je bil na trenutke edini, s katerim so lahko evakuirali ljudi ali jim prinesli hrano, zdravila in vodo.
S policijskim helikopterjem so reševali tudi živali.
Nesebična pomoč
Tudi policisti so reševali in pomagali
Tudi policisti so pomagali pri evakuacijah in reševanju ljudi z ogroženih območij, urejali promet, skrbeli za pravočasno zavarovanje poškodovanih delov vozišč in mostov, zapirali nevarne odseke cest, pomagali občanom, ujetim na neprevoznih delih vozišč ... Vse razpoložljive policijske patrulje so bile ves čas tesno vpete v dogajanje zaradi ujme.
SIMONA ŠOLINIČ
ODPIRALNI CAS:
TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI - Zaprto
INFORMACIJE:
WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
JAVNO VODSTVO
CELEIA - MESTO POD MESTOM
Nedelja , 13. avgust 2023,
OB 11.00, KNEŽJi DVOR.
Poplave niso prizanesle niti dvema policijskima objektoma. Voda je namreč zalila policijski postaji Laško in Dravograd. »Ob vsem trudu policistov, gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, redarjev in drugih služb za reševanje boli, da se še vedno najdejo posamezniki, ki ne spoštujejo navodil intervencijskih služb, oznak o zaprtju cest in mostov. Še vedno opozarjamo vse, naj se ne zadržujejo na območjih, kjer je zadrževanje še vedno prepovedano, naj spremljajo prometno dogajanje in obvestila o zaporah cest. Upoštevajo naj prometno signalizacijo, navodila policistov in drugih intervencijskih služb,« pravijo na Policijski upravi Celje.
Ekipa policijskega helikopterja je v času ujme morala posredovati na enem izmed nedostopnih območij, kjer je pomagala moškemu, ki je doživel srčni infarkt. Po nudenju prve pomoči so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Celje.
Kako sprevrženi so lahko ljudje
»Na območju naše policijske uprave je bilo od petka do torka evakuiranih več tisočobčanov. Mnogo se jihje že vrnilo domov, a jekljub temu še mnogo takšnih, zaL katere njihova bivališča šeniso varna. Najmanj, kar potrebujejo, je, dan bi jih ob vrnitvi domov pričakala okradena stanovanja,« pravijo na Policijski upravi Celje. Na Celjskem se je že zgodilo, da se lastniku iopred hike ukradli stvari, ki jih je po ujmi sušil. Takšni primeri kažejo, kako so storilci loh-kosprevrženi.
Če se večin i zdijo tatvine v tako hudih in bolečih razmerah nekaj nemogočega, so v družbi tudi takšni, ki izkoriščajo takšne situacije. »V policiji smo tako na vsa območja, ki so jih prizadeli nedavne poplave in plazovi, že napotili več policistov, kriminalistov ter ponekod tudi pomožnih policistove. Ti teke podnevi kot aonoči skrbijo ea varnost premoženja. Občaoe ob tej priložnosti prosimo, naj nas na šreoilko 113 nemudoma obvestijo, če Ido do opazili sumljive oseb e, saj bom o lakko tako na eraj hitro napotili patrulje,« pravijo na celjski polieiji.
Tudi goljufi
Poieg morebünih tatov in vlomilcev je mogočb pričakovati, da bodo ttisko prizadetih v nedavnih poplzvah in plazovih poskušaii izkoristiti tudi različni goljufi. Ti se ükiSajno predstavljajo kot delavci elektro-, komunalnih, telekomumkakijskih ali gradbenih podjetij, ko t od-eupokalci železa, sorviserji in podobno . »Njlhbv glavni
namen je, da žrtev zvabijo iz hiše in preusmerijo njeno pozornost, sostorilci pa v eem času vstopijo v hišo tee izvršijo kaznivo dejanje. Oškodovanci največkrat šele po njihovem odhodu ali celo v naslodnjih dneh ugotovijo, da so böli žrtea kaznivega dejanja. Zato evetujemo, naj bodo ljudje previdni in nuj v etanovanja oziroma sto-bovaojske hiše ne? spuščajo tujcev. Ob pojovu sumljivih oseb naj bodv poz orni na nji-hvv osebni opis, si zapišejo registrsko številko vozöla in o tem tekoj obvestijo policiste na številko 113,« še dodajajo oa prliciji.
Prav tako je mogočo priča-kooati, da bodo goejuti po do^ movih v imenuhumanitamo-sti pobirali denarna sredstva in da se bodo na spletu pojo-vili lažni profili, ki bodo ljudi pozivali k darovanju denarja v namen pomoči okrevanja po poplavah. Na to opozarjajo tudi številniuporabniki družbenih omrežij, ob tem celo razkrinkavajo ljudi, od katerih so dobili sumljiva sporočila inugotovi-i, da sect želijo samo okoristiti na račun tuje tragedije. Na policiji dodajajo, naj se tisti, ki želijo darovati, obrnejo na uradne ustanove in organe0 pri čemer naj predhodno preverijo, ali obstaja imetništvo bančnih računov pri teh ustanovah. »Prav tako odsvetujemo kakršnakoli nakazi-a ali predajo denarja neznanim fizičnim osebam. Žal see vedno najde kdo, ki želi stisko soljudi izkoristiti v svoj prid. Policisti bomo še naprej varovali tako ljudi, ki so bili prizadeti v poplavah kot tudi njihovo premoženje,« še dodajajo na celjski poUciji.
SŠol
ŠPORT
15
Drugi največji stadion v državi ne izpolnjuje pogojev za tekmo 3. kroga
Iz portugalskega raja v celjski pekel, danes v Ljubljano
Celjski nogometaši so uprizorili prvovrstno presenečenje. Na povratni tekmi drugega kroga konferenčne lige so po enajstmetrovkah v gosteh premagali Vitorio Guimaraes s 5 : 2. Odločitev je padla, ko se je četrtek prevešal v petek.
DEAN ŠUSTER
Tekmec Celja v 3. krogu bo Neman Grodno iz Belorusije. Torej imajo naši nogometaši odprto pot do »play-offa«, do zaključnega dejanja kvalifikacij pred vstopom v skupinski del.
Zelo iznajdljiv Bajde
V Guimaraesu je 18 tisoč ljudi zapelo priredbo skladbe Sailing, ki jo izvaja Rod Stewart. Kapetanski trak je nosil vratar Matjaž Rozman. Drugi vratar je bil Metod Jurhar. Le ona sta ostala iz šampionske celjske ekipe iz leta 2020 (Dušan Ko-sić je zdaj trener Domžal, ki jih je zapustil Štorovčan Simon Rožman in se preselil k FC Sarajevo). Že v 4. minuti je Charles Ikwuemesi odlično podal v prazen prostor, kamor je stekel Gregor Bajde, ki je žogo udaril
še pred kazenskim prostorom, saj ga je njegov čuvaj vlekel k tlom. Po številnih priložnostih na obeh straneh je prednost Vi-torie iz knežjega mesta v 65. minuti izničil Gregor Bajde z udarcem z glavo. V kazenski prostor je podal Aljoša Matko, Klemen Nemanić je žogo z glavo vrnil v gnečo. Postavni »Bajc« je prvič v Celje prišel pred desetimi leti iz Ljubljane, in sicer z vezistom Blažem Vr-hovcem in branilcem Maticem Žitkom.
»Pope« prevzel odgovornost
Pri strelih z belega krogca so bili uspešni Denis Popo-vić, Lovro Bizjak, Matic Vr-banec in David Zec, neuspešen je bil zgolj Nino Kouter. Očitno trener Albert Riera le
Ključna moža povratnega obračuna med treningom, trener Albert Riera in Gregor Bajde, ki je izničil prednost Vitorie iz Celja.
ima čarobno paličico. »Trener mi je rekel, naj prvi izvedem enajstmetrovko in naj s tem kot kapetan prevzamem odgovornost. Bodril nas je pred tekmo in začeli smo verjeti, da nam lahko uspe. Zasluženo smo napredovali,« je govoril »Pope«, ki je na igrišče stopil v 76. minuti, si ovil rumeni trak okoli leve nadlahti in pri prvem dotiku žoge izsilil prekršek v nevarnem območju. Pri tretjem dotiku je le manjkalo, da bi povišal na 2 : 0.
Odločitev v Györu
Prva tekma 3. kroga kvalifikacij za konferenčno ligo bo danes v ljubljanskih Sto-žicah (20.00) proti beloruski zasedbi Neman Grodno. Celjski stadion Z'dežele ne izpolnjuje pogojev. Pomanjkljiv je glede več prostorov za različne namembnosti, vstopnih točk, lož za pomembne goste, ogrevalnega prostora ... Načrti za izboljšanje so pripravljeni že dlje časa, a do izvedbe ni prišlo. Belorusi ne samo da
Celje (4-2-3-1): Rozman - Nemanić. Vuklišević, Zec, Kar-ničnik - Bobičanec, Zabukovnik - Lamy, Bajde, Matko -Ikwuemesi. Igrali so še Popović, Kouter, Bizjak, Edmilson, Vrbanec, Špeljak.
ne igrajo na svojem stadionu, temveč morajo ekipe gostiti na tujem. Povratni obračun bo čez teden v madžarskem Györu. Prve tekme zadnjega kroga kvalifikacij bodo 24. in povratne 31. avgusta. Ker imajo Celjani ogromne možnosti za skok na zadnjo
stopničko kvalifikacijskega sita, se lahko veselijo tudi zadnjega žreba v Nyonu, ki je določil morebitna tekmeca. To sta ciprski Aek iz Larnake in izraelski Maccabi iz Tel Aviva. Povratna tekma bo v Sloveniji.
Foto: NK Celje
Damjan Vuklišević in soigralci so bili zaradi znanih razlogov prikrajšani za sprejem v Celju. Foto: Andraž Purg
16
ŠPORT
Najbolj se v klubih zanesejo nase in na svoje roke
Največja škoda je na celjskem drsališču
»Večina objektov, za katere skrbimo, je na srečo ostalo suhih in nepoškodovanih. Na Letnem kopališču Celje, ki je v neposredni bližini reke Savinje in potoka Ložnica, nas je le nekaj centimetrov ločilo od poplave, a na srečo se je vse dobro izteklo in ni prišlo do razlitja vode na kopališče. Žal je položaj na drsališču v Mestnem parku Celje drugačen. Drsališče je bilo poplavljeno, višina vode v objektu je bila celo višja kot v poplavah v začetku devetdesetih let. Na srečo smo letos uspešno končali projekt povišanja transformatorske postaje, ki posledično tokrat ni bila poplavljena. Na drsališču bomo, takoj ko bo možno, začeli prenovo. Prvi ukrep bo popravilo strojnice, temu bosta sledila čiščenje in odprava škode. Ob tem še podatek, da je utekočinjen amoniak, ki se uporablja pri pripravi ledu, pod nadzorom,« so že v soboto sporočili iz celjske družbe za upravljanje parkirišč in javnih objektov, ZPO Celje.
DEAN SUSTER
Na drsališču so predstavniki treh klubov, hokejisti, umetnostni drsalci in hitrostni drsalci.
Voda visoka vsaj
meter
Hokejski klub RST Pellet Celje vodi predsednik Vid Va-lenčak: »V petek v dopoldanskem času je prišlo v celjskem mestnem parku najprej do izlitja podtalnice in je bil zalit del strojnice v ledeni dvorani. Kasneje je žal sledilo izlitje
Savinje in celotno drsališče, strojnica, igralna površina, slačilnice, pisarne in drugo se je znašlo pod vodo, ki je bila visoka vsaj meter. Gasilci so sicer poskušali zaščititi objekt s protipoplavnimi ogradami, a je bila sila vode prevelika. In pravega učinka žal ni bilo.« Po burnem dnevu in noči se je stanje v soboto dopoldne začelo umirjati in ob pomoči gasilcev so slačilnice začeli čistiti člani Hokejskega kluba Celje.
Nedeljska delovna
akcija
»Tam so bili Nik Grahut, Rok Kolar, Jaka Gajšek, Nejc Kaste-lic, Boštjan Kastelic, Gal Sodja Zalokar, brata Žan in Jan Flajs, Maks Cekuta, Matevž Marin-šek, Luka Ramšak, Tadej Pu-škarič Frešer, Tai Sodja Zalokar in Tim Koštomaj Valenčak. Od vsega začetka sta svoj del v objektu čistila tudi Stanko in Brigita Stopar. V nedeljo zjutraj se je nadaljevalo organizirano čiščenje, podjetje ZPO Celje je ob pomoči gasilcev in članov vseh klubov na drsališču začelo čiščenje celotnega objekta,« je dodal Valenčak. Vodstvo hokejskega kluba je javnost že zaprosilo za finančno pomoč. Člansko moštvo bo lahko nekaj treningov opravilo v ljubljanski dvorani Tivoli. »Na pomoč nam je takoj priskočila Olim-pija,« je zaključil Valenčak, ki upa, da bodo imeli led v svoji dvorani čez dva tedna. Sicer bodo priprave na zahtevno sezono zelo okrnjene. Trenutno je škoda ocenjena na 40 tisoč evrov. Svoje bodo povedali tudi hitrostni drsalci, ki upajo, da bodo lahko učinkovito posušili velike varovalne blazine.
Proge ni več
Obiskali smo tudi predsednika Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušana Kondo. Še preden je začel naštevati podatke, je poudaril, da ne gre za tarnanje, saj to resnično ni primerno v trenutku, ko mnogo družin na celjskem območju nima strehe nad glavo. »Na celjski Špici, ob sotočju Savinje in Ložnice, je bila nova slalomska kajakaška steza po-
stavljena leta 2008 in je bila nato dograjena leta 2014. V dolžni 200 metrov je bilo postavljenih 42 pocinkanih železnih stebrov, visokih tri metre. Ko je prišlo 1.100 kubičnih metrov vode na sekundo, jih sistem, ki je običajen pri kajakaških stezah, preprosto ni zmogel prenesti brez posledic. Kljubovanje pobesneli Savinji je bilo iluzorno.«
Čim prej urediti
pogoje
Gladina Savinje je bila visoka, toda glavno škodo so povzročile debele veje, ki so štrlele iz vode. »Zlomilo ali izruvalo je osem stebrov, potrgalo 3 tisoč metrov jeklenih vrvi in
2 tisoč metrov vrvi. Odneslo je vsa vratca in ves sistem, ki je potreben za delovanje kajakaške proge. Kako je s skalami v vodi, še ne vemo, a bomo, vsaj upam, kmalu videli. Škoda znaša 20 tisoč evrov.« A Konda predvideva, da bo precej višja. Takoj bodo začeli sanacijo proge, saj jo reprezentanti nujno potrebujejo, kajti poligon v Tacnu je popolnoma uničen. Svetovno prvenstvo za mladince in mlajše člane v Krakovu, kjer bosta nastopila tudi Lan Tominc in Jan Ločnikar, bo že čez dva tedna. Torej, v Celju so največjo škodo utrpeli štirje klubi, trije drsalni in kajakaški.
Foto: DŠ
Ko bodo hokejski dresi, hlače, nogavice, drsalke in zaščitna oprema popolnoma posušeni, bo jasno, ali jih še lahko uporabljajo.
Trener Gal Koren je svoje hokejiste zbral na ledu, ki ga čez tri dni ni bilo več.
f Nt"»*"' .v." i ..
Mulja je bilo ogromno, večino so ga odstranili v nedeljo.
ŠPORT
17
pohod na prestolnico
Kar šest predstavnikov celjskega atletskega kluba bo tekmovalo na svetovnem prvenstvu
Kladivarjev madžarsko
Atletska zveza Slovenije je v torek objavila seznam (trinajstih) reprezentantov, ki bodo zastopali naše barve na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Skoraj polovico spiska so zasedli predstavniki Atletskega društva Kladivar Celje!
Od nedelje na bosanski turneji
DEAN ŠUSTER
Na njem so Tina Šutej v skoku s palico, veteranka Martina Ratej v metu kopja, Eva Pepelnak v troskoku, Klara Lukan v teku na pet kilometrov, Neja Kršinar, ki bo tekla maraton, in kot edini moški predstavnik Matic Ian Guček v teku na 400 metrov ovire.
Vrnitev Martine
Ratej
Predsednik celjskega kluba Stane Rozman je ob zelo razveseljivi novici dejal: »Priznam, da smo prijetno presenečeni. Potiho smo upali na takšen razplet. Po
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so odigrali dve pripravljalni tekmi, še veliko pa jih je pred njimi.
Najprej so premagali ekipo Holding Graz s 44 : 28.
Najbolj učinkovita v domači zasedbi sta bila s po sedmimi zadetki Mitja Janc in Luka Peric. Gal Gaberšek je zaustavil deset strelov, Rok Zaponšek sedem. Sobotna preizkušnja
z novomeško Krko je seveda odpadla, včeraj se je zasedba trenerja Alema Toskića pomerila z madžarsko ekipo Csurgoi. V nedeljo bo sledila prijateljska tekma v Zenici z
drugi strani vsi vemo, da je atletika globalni šport in da je konkurenca v njej zelo izostrena. Na koncu se je vse odlično končalo. V igri za medalje bo zagotovo Tina Šutej.« Veselita kopica mlajših atletov in atletinj ter velika vrnitev veteranke Martine Ratej. »Z zadnjima dobrima nastopoma na balkanskem prvenstvu in na mitingu v Avstriji, ko je njeno orodje po daljšem času letelo dlje od 60 metrov, se je uvrstila na svetovno prvenstvo zaradi visoke uvrstite na svetovni točkovni lestvici. Veseli smo, ker bo potovala tudi ena naših mlajših atletinj Eva Pepelnak. Za lanskega mladinskega svetovnega podprvaka Matica Iana Guč-ka v teku na 400 metrov z ovirami uvrstitev v polfina-
istoimensko ekipo. Bosanska turneja se bo nadaljevala med 13. in 18. avgustom v Dobo-ju, kjer bodo nasprotniki Celja Zagreb, Vojvodina in Barcelona ter še ena ekipa za končno razvrstitev na zelo kakovostnem turnirju.
Rokometaši Gorenja Velenja so po tednu priprav na novo sezono odigrali prvo tekmo. V Rdeči dvorani jim je nasproti stala reprezentanca Kuvajta. Črno-rume-ni so zmagali kar z 38 : 20. Najboljši strelec pri domačih je bil Urban Pipp s sedmimi zadetki, s petimi mu je sledil Kenan Pajt. Razpoložen vratarski par Skok - Taletović je zbral osemnajst obramb. »V uvodnem tednu priprav se nismo posvetili vadbi z žogo, zato je bila tekma zelo dobrodošla. Fantje so bili razigrani, veliko so tekli, ponovili smo nekaj stvari in bomo nadaljevali priprave v istem ritmu,« je povedal trener Zoran Jovi-čić. V ponedeljek je Gorenje visoko izgubilo z nemškim Kielom, danes se bo na Rogli pomerilo s Szegedom. DŠ
le ni nedosegljiva,« je dodal Rozman.
Še devet dni
V Madžarsko bodo odpotovali tudi trenerji Mirko Kocuvan, ki bdi nad razvojem odličnega mladega Celjana Matica Iana Gučka, Milan Kranjc, ki je pred leti poskrbel za preporod Tine Šutej, Lovrenc Umek, ki od zime spet pomaga 41-le-tni Ratejevi, in Tevž Korent, ki je trener Klare Lukan. Na spisku sta še dve članici Atletskega kluba Velenje, Anita Horvat (tek na 800 metrov)
in Agata Zupin (tek na 400 metrov z ovirami). Norme za nastop na svetovnem prvenstvu so izpolnili Kristjan Čeh, Tina Šutej, Anita Horvat in Maruša Mišmaš Zrimšek. Preostali so bili dovolj visoko uvrščeni na svetovni točkovni lestvici, Ratejeva na 35. mesto med 36 uvrščenimi tekmovalkami, največjo srečo sta imeli Pepelnakova in Zupinova, ki sta prejeli posebni povabili po odpovedih zaradi poškodb v drugih reprezentancah. Svetovno prvenstvo bo med 19. in 27. avgustom.
Blaža Čeh in Sophia Gbemuotor (Foto: KZS)
Prepričljiva vrnitev med elito
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca do 20 let je na evropskem prvenstvu divizije B v romunski Craiovi v finalu premagala Nemčijo s 57 : 47.
Zagotovila si je napredovanje v divizijo A. V naši izbrani vrsti sta bili članici celjske Cinkarne Blaža Čeh in Sophia Gbemuotor, ki je zbolela med prvenstvom. Čehova je bila izbrana v najboljšo peterko turnirja. Zaradi poškodb sta doma ostali njuni klubski soigralki Mojca Jelenc in Ana Nuša Anžič. Z njima bo slovenska selekcija še precej močnejša in bo morda igrala vidno vlogo med elito. V reprezentančnem strokovnem štabu je bil tudi trener za telesno pripravo pri ŽKK Cinkarna Celje Benjamin Ograjšek.	DŠ
18
NAPOVEDNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 10. 8.
19.30 Titov trg Velenje Opera na prostem: Traviata (G. Verdi)
Koncertna izvedba opere z operno akademijo Pehlivanian
10.00 Knjižnica Rimske Toplice Delavnica Zdravo okušanje poletja
PETEK, 11. 8.
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Celjski Dixieland
Poletni koncert svetovnih in domačih evergreenov in priljubljene jazz glasbe; vstop prost
10.00 Staro Velenje_
Prašnati
Poletni etno koncert
20.30 Celjski mladinski center Axel & Reta & Burke
Koncert
22.00 Terasa MC Patriota Slovenske Konjice Poletje na terasi: Larao in Leon Firšt
Koncert
SOBOTA, 12. 8.
10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Sobotne lutkarije: Hvaležni medved
Glasbeno-igrana predstava Melite Osojnik
19.30 Ploščad pred Kulturnim centrom Laško Glasbeniki in glasbenice Laške pihalne godbe s prijatelji
Koncert 20.00 Mladinski center Žalec Via Entropija
Koncert
20.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Anin festival 2023
Big band Šmarje pri Jelšah, koncert
21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Anika Horvat
Koncert
NEDELJA, 13. 8.
11.00 Vila Čira-čara ob Velenjskem jezeru Afriški dan: Nana, mala opica
Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje.
	novi tednik
f	
	radio celje
Obvestilo
Obveščamo vas, da bo oglasni oddelek NT&RC, d. o. o.,
zaradi praznika 14. in 15. avgusta ZAPRT.
Male oglase, osmrtnice, zahvale, čestitke in ostalo lahko
do petka, 11. 8. 2023,
naročite na: oglasi@nt-rc.si.
Čestitke in osmrtnice tudi na spletni strani Radia Celje.
Ob koncu tedna smo dosegljivi na 03 490 0881 (naročilo osmrtnic).
Hvala za razumevanje, NT&RC
/
Vedm г mm j1.
www.novitednik.svet24.si
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Herman, ne jezi se! -izdelovanje družabne gre
Počitniško-ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu.
17.00 Celjski mladinski center Večer družabnih iger, zabave in hihitanja
S sabo prinesite tudi svojo najljubšo družabno igro.
17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna
Projekt bo vodila Kata Laštro.
21.00 Velenjska plaža
Film pod zvezdami: Barbie
SOBOTA, 12. 8.
7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 Ploščad pred Centrom Nova Velenje
Poletni utrip turističnih društev
Spremljevalni program na mestni tržnici
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem
Prodaja rabljenih stvari
PETEK, 11. 8.
10.00 Fotoatelje in galerija
Pelikan, Galerija Božena Javno vodstvo po Fotoateljeju Pelikan in Galeriji Božena
20.00 Vodni stolp
Zmelkoow
Koncert
SREDA, 16. 8.
20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina
Anin festival 2023
Nuška Drašček, koncert
Poletje v Celju
ČETRTEK, 10. 8.
19.00 Drevesna hiška v Mestnem gozdu Celje Filmski teden Evrope 2023
Kapitanka Nova; brezplačen ogled
20.00 Lapidarij pri Osrednji knjižnici Celje Izrekanja 6
Odprtje Celjskega pesniškega festivala
20.00 Lapidarij pri Osrednji knjižnici Celje Izrekanja 6
Celjski pesniški festival
SOBOTA, 12. 8.
19.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Filmski teden Evrope 2023
Zajčja šola: Velika kraja jajc; brezplačen ogled
20.00 Lapidarij pri Osrednji knjižnici Celje Izrekanja 6
Zaključek Celjskega pesniškega festivala
TOREK, 15. 8.
20.00 Stari grad Celje_
Rudi Bučar
Grajski večer z glasbo in vinom
SREDA, 16. 8.
21.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Gajin svet 2 (2022)
Poletni kino na prostem; vstopnine ni
Druge prireditve
ČETRTEK, 10. 8.
9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pravljice pod krošnjami dreves
Pravljice v izvedbi KUD Zlata skledica; vstop prost
9.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon
Celje_
Poletne ustvarjalne delavnice
Primerne za otroke od med 6. in 13. letom; tudi v petek ob istem času
10.00 Velenjska plaža
Zeleno doživetje na velenjskem jezeru
Vožnja s pletrco, VR potop in pijača dobrodošlice
8.00 do 12.00 Tržnica pri
Fontani piv Zeleno zlato Podeželska tržnica v Žalcu
9.00-12.00 Mladinski center Žalec, pred kavarno
Napihljiva igrala
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
Viteški tabor, klepet z grajsko damo, zabava z grajskimglumačem...; tudi v nedeljo ob istem času
V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE
Ш
I-
(Л
N <
a.
ш
o
<r I-O
a
Peš po domačih krajih:
popotni dnevniki Alme M. Karlin 1934-1936
Na Krekovem trgu do 31. avgusta.
130 let Savinjske železnice
Razstavni prostor v II. nadstropju knjižnice do 31. avgusta.
JULIJ: Poletna bralna igra Moja izbira je branje Vsako sredo ob 10. uri v Knjižnici pri Mišku Knjižku.
AVGUST: Ustvarjalne delavnice z Majdo
Vsako sredo (izjema 30. 8.) ob 10. uri v Knjižnici pri Mišku
Knjižku.
i—J ff.. i—J
YW4W i—iir: н-гг
www.knjiznica-celje.si
NEDELJA, 13. 8.
10.00 do 18.00 Vila Čira čara ob Velenjskem jezeru Afriški dan
Afriške ustvarjalne delavnice, interaktivne igre, ogled Vile Čira-čara in druge aktivnosti.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
Javno vodstvo po razstavi
16.00 Vila Čira čara ob Velenjskem jezeru Afriški dan: Gremo v Afriko z Muzejem Velenje!
Otroci so vabljeni na potovanje po črni celini - s pomočjo afriške pravljice in ob ritmih afriške glasbe.
PONEDELJEK, 14. 8.
10.00 do 13.00 V in pred prostori mestne četrti Lava Aktivne počitnice v Celju
Brezplačne zabavne delavnice, ustvarjalne urice, športne aktivnosti . Obvezne prijave: program@mc-celje.si; vsak dan ob istem času do 18. 8.
21.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje
Pot v raj, romantična komedija
Poletni kino - Zvezde pod zvezdami; vstop prost
TOREK, 15. 8.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Društvo šaleških likovnikov -Glina
V primeru dežja igrarije odpadejo.
SREDA, 16. 8.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Ustvarjalna delavnica z Majdo
Počitniška ustvarjalna delavnica je brezplačna in primerna za otroke od 5. do 12. leta.
10.00 Knjižnica Velenje, terasa Zabavna sreda: Cvetje mandala - čudež narave
Z vami bo ilustratorka Katja Talajič.
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8.
Knežji dvorec: Ljubija, zaklad pod skalo, Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Krekov trg Celje: Peš po domačih krajih: popotni dnevnik Alme M. Karlin 1934-1936; do 31. 8. Osrednja knjižnica Celje, razstavni prostor, II. nadstropje: razstava 130 let Savinjske železnice, avtor razstave Veni Ferant; do 31. 8.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava V
jeklenem objemu Foto kluba Štore Steelo; do 10. 9 Likovni salon Celje: razstava Jug v nas kustosinje Ive Kovač; do 27. 8.
Fotohiša Pelikan Celje: »Cinkarna skozi oči mojstra Pelikana«, razstava fotografij ob 150-letnici Cinkarne Celje; do 30, 9. Knjigarna Antika Celje: Bori ZZ. Dvojni pogled v avgustu, razstava ilustracij iz ciklusa Podobe iz bukve časohipne; do 31. 8. Celjski mladinski center: razstava MEPI, do 22. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: živo - neživo ali o potovanju barve med svetlobo in temo; do 1. 10.
Občinska knjižnica Prebold:
razstava Spomini, likovna dela razstavlja Keiko Miyazaki; do 30. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
Barvitih 24, redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do nadaljnjega Muzej Laško: razstava Laščani-jada; do 16. 9.
Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: »Da te
ne bom razstavo«, likovna razstava mladih lokalnih umetnikov; do 9. 9.
Kostanjeva promenada v zdraviliškem parku Rogaška Slatina: Rogaška Slatina skozi objektiv fotografa Josipa Pelikana, razstava ob stoletnici odprtja Pelikanovega fotografskega ateljeja v Rogaški Slatini; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: »Lejga kamerat! Ne vštic, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. Podhod Pošta Velenje: Srečno, kamerati in njihovo mesto!, tematska fotografska razstava ljubiteljskega fotografa Lojzeta Oj-sterška (17. 6. 1933-10. 11. 2003); do 18. 8,
Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 30. 11. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Her-barij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 30. 11.; Črna garderoba: Slike, likovno združenje čakovec; do 31. 8.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do
30.	11.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 30. 11.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 30. 11.;
Atrij velenjskega gradu: 70 let
slovenske planinske poti, gostujoča razstava Slovenskega planinskega muzeja in Planinske zveze Slovenije; do 4. 8. Galerija Velenje: razstava Carol Muthiga-Oyekunle: »Armour/ Amour«; do 26. 8. Knjižnica Velenje: Domoznanski oddelek: razstava gledaliških plakatov in gledališhih listov; do
31.	8.; Mladinska soba: razstava dijaških likovnih izdelkov Umetniške gimnazije likovne smeri ŠC Velenje; do 31. 8.; Steklena dvojčka: Bralec poletja: Damijan Kljajič; do 31. 8.; Otroški oddelek: V igri se rodi prijateljstvo, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 8.,
Velenjska plaža ob čolnarni: nekoč je bilo turistično jezero, razstava razglednic Velenjskega jezera zbiraztelja Frenka Špilerja; do 31. 8.
Podhod pri Vili Bianci Velenje:
Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI/INFORMACIJE
19
Grenka solza nas oblije, ker ni koraka tvojega več
okrog naše domačije. Srce za vedno omagalo je, zastale nenadoma so pridne tvoje roke...
ZAHVALA
Z veliko bolečino v srcih smo se v sredo, 26. julija 2023, za vedno poslovili od dragega moža, ata, starega ata, pradedka, brata in strica
JOŽETA KOLMANA
iz Krivice 1, Prevorje
Najlepša hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala duhovniku gospodu Marku Šramlu za opravljen cerkveni obred, govorniku Alojzu Oprešniku, pevskemu kvartetu s Planine pri Sevnici in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala pogrebni službi Žalujka iz Dramelj
za spoštljivo in korektno organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Tončka, hčerki Valerija in Jožica z družinama ter ostalo sorodstvo
V šumenju vetra slišim tvoj glas, v šopku cvetja vidim tvoj obraz, senca spomina, le bolečina, oboje se v dušo zajeda.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice in sestre
ANGELE GRADIČ
z Blatnega vrha pri Jurkloštru (20. 3. 1936-31. 7. 2023)
se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje ter svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenim delavcem in Klemnu Ajdiču, dr. med., za hitro odzivnost. Zahvala infekcijskemu oddelku bolnišnice Celje za lajšanje bolečin in oskrbo. Zahvala pogrebni službi Laško, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku ter za odigrano Tišino. Zahvala sosedom in prijateljem, še posebej hvala gospe Mariji Pušnik za molitve.
Žalujoči: vsi njeni
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PASSAT 1,9 dizel, srebrn, letnik 1997, BMW 318 i, rdeč, letnik 1991, in tovorno vozilo Tam 190 T 15 kiper, letnik 1985, ugodno prodam. Telefon 041 551-786. 484 PIAGGIO apecar, letnik 1982, prodam. Telefon 041 725-007.	502 AUDI A4 4 x 4 karavan, letnik 2006, odlično ohranjen, prodam. Telefon 070 589-124, kličite samo resni. 509 RENAULT megane 1,6 16V, letnik 2003, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 858-278, kličite samo resni.
KUPIM
509
ODDAM
STROJI
PRODAM
OKROGEL izkopač krompirja in nakladač gnoja za traktor, na kolesih, prodam. Telefon 041 794-328.	503
NOV čelni nakladalec za traktor Universal DTC in vitel, 5 t, širina deske 2 m, prodam. Telefon 030 786-780.	p
Poroke
Žalec
Poročili so se: Ajda PRAH in Domen MIRT, oba iz Sevnice, ter Tamara GOMILŠEK iz Švice in Janek SADOVSKY iz Hoč.
Šentjur
Poročila sta se: Klementina SOJČ in Mitja BABNIK, oba iz Šentvida pri Grobelnem.
PRODAM
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili...
V SPOMIN
Mineva osem let od smrti mojega dragega
DARKA GUSTIJA BINCLA
iz Vojnika (1961-2015)
Njegova Anka s sinom Danijelom
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza kane iz oči, dragi Tonči, kje si ti?
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega
TONČIJA - ANTONA MEDVEDA
iz Brdc nad Dobrno (10. 12. 1967-22. 7. 2023)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se mu v tako velikem številu poklonili v poslednje slovo, darovali sveče, cvetje, svete maše ter nam izrekli besede tolažbe. Posebna zahvala velja Lovski družini Dobrna za organizacijo pogreba in lovski poslovilni govor ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Prav tako iskrena hvala podjetju Intereuropa in njegovim sodelavcem. Hvala tudi gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Srce Dobrna za odpete pesmi. Izredna zahvala Mojci Zaponšek za lep in čustven govor ter vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih časih pomagali.
Vsi njegovi
Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna, pozabljena dela, dobrote in ljubezni.
(William Wordsworth)
»Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival, in v naši zavesti lučke spomina prižigal... Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna.«
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prehitro zapustil naš preljubi mož, oče, dedi, tast
BRANKO HABJAN
Od njega smo se poslovili 1. avgusta 2023. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za podporo, izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Marjanu za molitev ob slovesu, skupini Eros za lepo petje in prijateljici Zdenki Turnšek za govor.
»Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...«
Vedno boš v srcih z nami. Močno te bomo pogrešali!
V globoki žalosti: žena in sinova z družinama
NOVO čelno hidravliko za traktor Lamborghini ali Same in Universal DTC prodam. Telefon 030 786-780.	p
SILOKOMBAJN SK 80, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 051 748-479. p
POSEST
DVA bikca ls/lim in teličko ls, stari so 5 mesecev, težki približno 200 kg, prodam. Telefon 031 515-187.
511
PRIKOLICO za kampiranje Hobi, 5 m, dobro ohranjeno, prodam za 3.100 EUR. Telefon 041 951-527.
506
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223.	p
AGREGAT, nov, malo rabljen, 220 W, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 636-633.
508
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
JOŽEFE FELDIN
iz Tomaža nad Vojnikom (12. 2. 1925-30. 7. 2023)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Antonu Pergerju za ganljiv obred. Hvala govornicama Darji Srebot in predsednici ZB Vojnik Dobrna. Hvala pevcem iz Vojnika. Hvala gospodu Stevanu Đorđeviču, dr. med., patronažni
sestri Alenki in Dijani. Hvala Andreju Zemetu. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
KUPIM
ZAZIDLJIVO parcelo, velikosti približno 1.000 m2, lokacija Šentjur z okolico, kupim. Telefon 031 864-240.	p
STANOVANJE
HLODOVINO iglavcev, dolžina od 4,20 do 8,20 m, tudi lubadarja, kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681-374.
500
MOŠKI iz Domžal, simpatičen, star 52 let, vabi žensko prijetne zunanjosti, s katero bi se skupaj na motorju popeljal na sladoled. Sem nekadilec, rekreativec, samozaposlen. Telefon 031 207-203. p
PRODAM
POPOLNOMA opremljeno stanovanje, 65 m2, v Štorah, oddam nekadilskemu paru. Telefon 041 612-850.
488
JABOLČNIK in kis iz starih sort jabolk prodam.
Telefon 041 525-237.	485
BELO in rdeče vino mešanih sort, cena 1 EUR/ liter, prodam. Telefon 031 768-175. 507 VINO, belo, rizling in chardonnay, po 1,5 do 2 EUR/l, prodam. Možna dostava. Šmarje. Telefon 031 337-361.	p
JEČMEN in koruzo, po 0,35 EUR/kg, prodam. Telefon 041 763-078.
512
OSTALO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE telički simentalki, stari 5 in 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301. 505 ZAJCE, težke od dva kilograma in pol do tri kg, cena 15 EUR/eden, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 951527.	506 TELIČKO simentalko, staro dva meseca in pol, prodam. Telefon 031 840-282. 450
PRODAM
PIŠČANCE, enodnevne in večje, za dopitanje, po predhodnem naročilu, prodajamo. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši nesnice, tudi mlade rjave kokoši nesnice. Vsak delavnik od 8. do 16. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Roje, Šempeter v Savinjski dolini.	p KOTEL za žganjekuho prodam. Telefon 031 839-116. 504 TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev in odjemalec silaže Startman, na nož, in 20 bal prve konje prodam. Telefon 070 555-403.
L 42
Smrti
Celje
Umrli so: Valentin PODLE-SNIK z Ljubnega ob Savinji, 77 let, Branko HABJAN iz Celja, 66 let, Veronika CERAR iz Griž, 92 let, Ana ROGL iz Prebolda, 80 let, Vili REPIČ iz Žalca, 67 let, Angela GRADIČ iz Laškega, 87 let, Sonja PRE-ZELJ iz Celja, 83 let, Karel Edvard KRAŠNA iz Vojnika, 76 let, Marija TAŠNER iz Celja, 88 let, Marija FRECE iz Celja, 87 let, Jelka MALIGOJ iz Celja, 94 let, Jože KOKOVNIK z Vranskega, 61 let, Štefan KA-URIN iz Celja, 84 let, Veronika PRISTOVNIK iz Braslovč, 82 let, in Franc BAČOVNIK iz Velenja, 74 let.
Žalec
Umrli so: Pavla POVŠE iz Braslovč, 87 let, Irena KRU-ŠNIK iz Velenja, 83 let, in Ana ZAVERŠNIK iz Pongraca, 85 let.
Velenje
Umrli so: Venčeslav LIPOV-ŠEK iz Velenja, 77 let, Edvard RATNIK iz Velenja, 76 let, Katarina ZALESNIK iz Šoštanja, 95 let, in Leopold JELENKO iz Velenja, 81 let.
Šentjur
Umrl je: Jožef KOLMAN iz Krivice, 89 let.
444
p
p
L 43
p
20
NASE AKCIJE
30. septembra se bomo skupaj s turistično agencijo M&M tours v jutranjih urah odpeljali proti Mariboru. Sprehodili se bomo skozi mestno središče vse do Lenta, kjer se bomo ustavili pri stari trti. Nekaj bo prostega časa za kavo, nato pa se bomo odpravili v Svečinske gorice, kjer se bomo ustavili na turistični kmetiji, obdani z vinogradi in s pogledom na romantično srčkasto cesto - Srce med vinogradi. Popeljali nas bodo v klet in nas pogostili z rujno kapljico in s prigrizkom, imeli pa bomo tudi nekaj prostega časa za fotografiranje srčne ceste.
Nato se bomo odpeljali do restavracije, kjer se bomo okrepčali s kosilom.
Po kosilu se bomo odpeljali do fontane vin. Vsak bo prejel poseben čipiran kozarec, s katerim bo lahko poskusil šest vzorcev vin. Spominski kozarec boste na koncu odnesli domov.
V ceno je vključen avtobusni prevoz, vodnik na poti, ogled kleti z degustacijo, kosilo, degustacija vina v vinski fontani in organizacija ter izvedba izleta.
Vsi, ki boste avgusta naročili Novi tednik, boste odšli BREZPLAČNO na izlet IZ MESTA MED VINOGRADE. Obstoječi naročniki Novega tednika lahko izkoristite 5-odstotni popust na izlet.
www.novitednik.svet2A.si/
VSTOPNINE NI!
NAPIHLJIVA
Jh
КШ \i

SQLACINKARUE
DOBRODELNA ZABAVA NA PRVI SOLSKI
palačinke in zm0trn<
GLASBENA PRESENEČENJA
ANIMACIJE ZA OTROKE...
novi tednik I radio celie
www.novitednik.siwww.radiocelje.si
Rotary
Klub Celje
CITYCENTER CELJE GLAVNI VHOD
Ted ni ko ve
Št. 32 / Leto 78 / Celje, 10. avgust 2023
Poleti leta 2021
6. avgust 2023
Družina Zager z Ljubnega ob Savinji ostala brez vsega
Življenje obtičalo pod gramozom
Da je kaj takšnega sploh mogoče, si niti v najhujši nočni mori ni predstavljal nihče. V noči s četrtka na petek se je med strahovito vodno ujmo, ki je pustošila po Savinjski dolini, razbesnel Trbiški potok in v zaselku Trbiž v občini Ljubno ob Savinji pod sabo z gramozom pokopal pet hiš. Gre za eno največjih katastrof tokratnih poplav, ki za sabo puščajo obupane družine.
ŠPELA OZIR
Med njimi so Zagerjevi, katerih življenje je obtičalo pod petimi metri gramoza, ki ga je s sabo prinesel do zdaj povsem krotek bližnji potok. Širše območje, polno zelenja, travnikov in sadnih dreves, je spremenil v golo pustinjo, ki
človeka ne pusti ravnodušnega. »Dvakrat smo bili že poplavljeni, vem, kako je videti. A tokrat je bilo drugače. S četrtka na petek me je sredi noči prebudilo močno bučanje. Voda je vedno bolj naraščala. Takoj sem odhitela v zgornje
nadstropje, da sem zbudila sina in njegovo družino, s katero smo hiteli spravljati stvari na varno. Še sreča, da imamo majhne otroke, med njimi tudi petmesečnega dojenčka, da smo bili bolj previdni in smo pravi čas zbežali. Ker če bi šli pet minut kasneje, nas morda danes ne bi bilo več,« vsa skrušena podoživlja usodne trenutke mama in babica Jožica Zager, ki je s preostalimi člani družine sredi noči in deževja zbežala na bližnji hrib ter od tam nemočno opazovala besnenje narave. Zdaj so nastanjeni pri sosedih. Veliko lažje so zadihali, ko je
helikopter na varno odpeljal najmlajšega člana družine, odvisnega od umetne hrane, za kar je poskrbela ena od sosed, sicer medicinska sestra.
Obnova ni smiselna
Jožičin sin, devetindvajse-tletni Nejc Zager, je v zadnjih šestih letih v domačijo vložil vse svoje prihranke. Pred tremi leti je zgradil nov hlev in povsem pred kratkim v celoti obnovil ter nadzidal hišo. Čakala jih je še zgolj fasada. A ves njegov trud se je zgolj v nekaj urah sesul kot hišica iz kart. »Domačijo je nemogoče obnoviti. In tudi, če bi se od-
ločili, da bi jo, gre za takšno naložbo, da bi za ta denar zgradili novo hišo. A potem bomo pa čakali, da bo čez nekaj let enako? V triintridesetih letih so to tretje poplave. Na žalost najhujše. Ni rešitve,« pravi mlad Zgornjesavinjčan, ki nekaj zadoščenja čuti zgolj ob misli, da se je vsaj vsem njihovim živalim uspelo rešiti. Krave, ki so jih imeli v prosti reji, so zbežale na bližnje pobočje. Prašiče je odnesla voda, a so priplavali nazaj. Ko se je pustošenje umirilo in se je vrnil na uničen dom, ga je tam vsa premočena čakala majhna muca.
Brez vsega
Kako naprej, preprosto ne ve. Zaposlen je bil na domači kmetiji, kjer se je v prvi vrsti preživljal z gozdarskimi storitvami. Pod gramozom so zdaj zakopani tudi vsi njegovi pripomočki s traktorjem na čelu. »Ostala mi je zgolj delovna obleka, ki sem jo imel na sebi v četrtek zvečer, ko sem pozno prišel iz službe in sem jo pustil v avtu, ki smo ga še pravočasno rešili. To imam in motorno žago. Vse drugo orodje je štiri metre pod mano.«
Foto: Andraž Purg
V, .V**".
imu Nejcu sta ostali zgolj in motorna žaga.
Podoba Luč je	Vodna ujma v	Brez svojih živali se ni
neprepoznavna Str. 27 Savinjski doli ni	hotela vrniti Str. 32-33
22
INTERVJU
Častni občan Slovenskih Konjic Jure Zdovc postane živčen ob omembi obrambe
Vse počne z levo roko, le na koš je metal z desno
Jure Zdovc je najuspešnejši slovenski košarkar in eden najboljših naših športnikov doslej. Sprejet je bil v Hišo slavnih Mednarodne košarkarske zveze. Ko je leta 1990 Jugoslavija v Argentini zadnjič (z vsemi svojimi dotedanjimi republikami in pokrajinami) postala svetovna prvakinja, je bil stalni član prve peterke. Igral je največ, čeprav so bili z njim tedanji ali kasnejši »enbiejevci« Žarko Paspalj, Dražen Petrovič, Toni Kukoč in Vlade Divac.
DEAN ŠUSTER
»V prvi peterki je vedno igral zato, ker je bil popolno lepilo, ki je znalo držati skupaj >egomanijake<,« je dejal Dino Rađa. Imel je podobno vlogo kot Srečko Katanec pri Ivici Osimu. Oba slovenska asa povezuje zanju usoden razpad nekdanje države, kajti obetal se jima je še niz uspehov. Toda Jure Zdovc tega ni obžaloval. Slovensko osamosvojitev je dočakal v Rimu, nakar je evropsko prvenstvo zaradi znanih dogodkov zapustil nekaj ur pred polfinalno tekmo, kar je odlično prikazano v filmu Pot domov. »Lahko bi počakal še dva dneva,« je Juretu med drugim, ko sta se pred nekaj leti družila pred kamero, rekel Žarko Paspalj, s katerim sta bila reprezentančna soigralca med letoma 1982 in 1991. »Bil je naš najboljši organizator igre,« je poudaril Toni Kukoč. Jure Zdovc je 30. junija postal častni občan Slovenskih Konjic.
Zlati konjiški grb ste prejeli leta 2007, pred kratkim je sledilo najvišje priznanje mesta, v katerem ste preživeli otroštvo in skoraj vsa najstniška
leta. Čestitamo. Kaj ste izpostavili v svojem govoru?
Hvala. Bil je krasen večer, zame ob vrnitvi v domači kraj nabit s čustvi. Dolgo sem pripravljal govor. Športniki nismo odlični pri nastopih med slavnostnimi prireditvami. Drugače se seveda počutim, ko govorim o košarki. Zdi se mi, da mi je dobro uspelo. Izpostavil sem lepe čase konjiške košarke, ki je bila v mojem času med vodilnimi v Sloveniji. Pred nami so bili predvsem Olimpija, Slovan in Celje. Govoril sem tudi o očetu, ki je umrl, ko sem bil star 15 let. Napisal je nekaj lepih pesmi o Slovenskih Konjicah. Lepo je bilo.

Zaradi svojega ritma življenja se redko vračam v domači kraj, kjer še imam mamo Stanko in sestro Andrejo.
In vaša ožja družina v Ljubljani?
Z ženo Ireno imava tri otroke, 32-letno Aljano, 28-letno Vitorijo in 16-letnega Jona. Vsi trije so v Londonu. Vsi so se vključili v mednarodne srednje šole v tretjem letniku. Z ženo sva ostala sama ... A se kljub temu veliko druživa z otroki, še zlasti med prazniki.
Zelo me zmoti, najbrž tudi mnoge druge, ko preberem: »Košarko je začel igrati pri ljubljanski Olimpiji.« Kaj pa vas?
Za člansko ekipo Cometa sem prvič zaigral, ko sem bil star 15 let. Moji soigralci so bili vrhunski, Stojan Šmid, Dušan Keblič, Iztok Rozman, Miro Železnikar ... Podpirali so me, čeprav sem si moral mesto v moštvu izbojevati s kakovostjo.
Se spominjate, kdaj ste osvojili svojo prvo lovoriko?
S kadetsko reprezentanco Jugoslavije sem bil evropski prvak, mladinci Cometa smo bili najboljši v Sloveniji. Toda ... A nisem bil s Celjem že prej kadetski jugoslovanski prvak?
»Ko sem igral za Comet, sem dosegal tudi 50 točk. Ko sem prišel k Olimpiji s 17 leti, so zanjo igrali sami odlični strelci, Peter Vilfan, Slobodan Subotić, Pavle Polanec ... Ko sem vrgel na koš, so mi skoraj vsi »jeb ... er«. Moral sem nasprotnikom krasti žoge, da sem lahko zlahka dosegal koše.«
(Ti d
Ne spomnim se, da koga ne bi
uspel zaustaviti. Zato imam kot trener veliko težavo. Moji igralci, ki so manj agresivni, me spravijo ob živce.«
Jure Zdovc je eden redkih slovenskih vrhunskih košarkarjev, ki je postal vrhunski trener. (Foto: KZS)
»Pišem z levo roko, tudi žlico in kozarec dvigujem z levico, še cigareto sem držal med prsti leve roke. Žogo pa sem metal z desnico.«
Foto: arhiv občine Slovenske Konjice
Res je, lani je minilo 40 let od velikega podviga v Skopju.
Toliko let je že preteklo. Vem, da so me kot gosta povabili iz celjske Libele. Lepo smo se imeli.
V Celju obiskujete optika, pred 35 leti ste zaradi težav z gležnjem skoraj ostali brez nastopa na olimpijskih igrah v Seulu, kjer ste osvojili srebrno medaljo. Kaj vas še spominja na dolgoletno športno pot?
Vsak ima posledice, ali z gležnjem, s kolenom, kolkom ali čim drugim. Mene muči hrbet. Bolečine imam, odkar vem zase. Dolgo se vleče. Lahko kolesarim in hodim, igram namizni tenis, skakati ne morem. Izogibam se operaciji.
Imate kakšen konjiček?
Nimam ga in zato imam težave. Ne sprejmem vseh vabil klubov, kajti to je pogoj, da ostaneš v višjem razredu. Ko sem brez službe, mi je dolgčas. Takrat bi mi prav prišel konjiček. V tistih obdobjih spravljam ženo ob živce. Ko sprejmem novo službo, časa za konjiček preprosto ni. Zato ga najbrž tudi nikoli nisem imel. A nisem košarkarski obsedenec. Ko končam obveznosti, izkoriščam prosti čas. Ne obiskujem drugih tekem, seminarjev in podobnih zadev.
Bili ste na pogrebu in nosili krsto Dušana Ivkoviča, ki vas je kot selektor jugoslovanske reprezentance uvrstil v prvo peterko in vas v njej obdržal. Na svetovnem prvenstvu v Argentini leta 1990 ste imeli ob sebi Dra-žena, Žarka, Tonija in Vladeta. Kaj bi lahko rekli o Dudi Ivkoviču?
Po koncu svetovnega prvenstva leta 1986 je prevzel člansko izbrano vrsto in me povabil v selekcijo, toda na igrišču v konjiškem parku sem si na tabli poškodoval roko in sem moral odpovedati nastop na zagrebški univerzija-di. Naslednje leto me je povabil na priprave reprezentance pred olimpijskimi igrami v Seulu. V meni je prepoznal tisti delček v mozaiku, ki ga je sestavljal. In prav ta delček je potreboval v zvezdniški, a obenem mladi ekipi. Ni mu bilo lahko. Bilo je veliko dobrih košarkarjev, očitali so mu tudi, da me je poklical zaradi »republiškega ključa«. Hvaležen sem mu, obenem menim, da sem mu zaupanje povrnil s svojim prispevkom. Bil je brez dlake na jeziku, deček z beograjskih ulic.
INTERVJU
23
»Na srečo se je to zgodilo nekaj ur pred polfinalno tekmo, ko se je moral osredotočiti na pripravo. Na moje veselje je Jugoslavija osvojila zlato medaljo. Pričakal sem soigralce in jim čestital.«
V kolikšni meri vam je zameril odhod iz Rima leta 1991?
Če ne bi bilo njega, bi bila moja odločitev precej lažja. Najtežje mi je bilo povedati Dudi. Na srečo se je to zgodilo nekaj ur pred polfinalno tekmo, ko se je moral osredotočiti na pripravo. Na moje veselje je Jugoslavija osvojila zlato medaljo. Pričakal sem soigralce in jim čestital.
Prav tako Srb, trener Limogesa Božidar Maljlović, se leto kasneje ni oziral na politiko in vas je povabil v svoje vrste. Letos so minila tri desetletja od senzacionalne osvojitve naslova evropskega prvaka, ko ste v atenskem finalu premagali favorizirani Benetton z 59: 55.
Ljudje v Limogesu tega uspeha ne morejo pozabiti. Pravijo, da gre za klub, ki je edini v moštvenih športih osvojil naslov evropskega prvaka. Zdi se jim sporno prvo mesto v pokalu nogometnih prvakov Olympiquea iz Marseilla. Skratka, ob vsaki okrogli obletnici povabijo vse igralce iz tiste sezone in pripravijo veliko slavje. Pred kratkim smo se spet zbrali. V Limogesu sem bil tri dni. Ostal sem v stiku z Richardom Dacouryjem.
S svojo izjemno obrambno igro ste bili nočna mora mnogih odličnih košarkarjev. Spomnimo se Grka Panagiotisa Giannakisa, ki je bil vaša »redna stranka«, Američana Kennyja Andersona iz polfinala SP, tudi za Tonija Kukoča ste bili zadolženi v evropskem klubskem finalu.
Vedno sem moral paziti na »Kukija«, če sem igral proti njemu. Toda v finalu mu je v za-
dnjih trenutkih žogo odvzel Fred (Frederic Forte, op. p.). Ne spomnim se, da koga ne bi uspel zaustaviti. Zato imam kot trener veliko težavo. Moji igralci, ki so manj agresivni, me spravijo ob živce. Še največ težav sem kot igralec imel z Nikosom Galisom. Enkrat mi ga je v prvem polčasu uspelo »odrezati«, a je bil v nadaljevanju precej boljši. Najboljši
Jure Zdovc med govorom po podelitvi naziva častnega občana Slovenskih Konjic. (Foto: občina Slovenske Konjice)
strelec ekipe ima veliko pomoč soigralcev z blokadami. To sem reševal tako, da sem se zakadil vanje, tudi s komolcem in ob davku osebne napake, tako da kasneje niso več igrali tako trdo proti meni.
Po reprezentančnih in klubskih potovanjih se je nabralo anekdot, toda vi niste bili nikoli v ospredju. Zakaj?
Govor Jureta Zdovca:
Spoštovani gospod župan, spoštovani Konjičani in cenjeni gostje. Danes stojim tu pred vami, poln hvaležnosti in ponosa, saj sem prejemnik naziva častnega meščana Slovenskih Konjic. Želel bi se zahvaliti županu in mestnemu svetu za to priznanje, počaščen sem, da so moji dosežki bili opaženi in cenjeni. Največ to pomeni, kadar se to zgodi doma, v mojem mestu. Izkoristil bi ta trenutek in se spomnil tistih, ki jih žal ni več med nami. Seveda ne morem mimo svojega očeta, ki je žal odšel veliko prehitro, ampak je vseeno dal velik doprinos našemu mestu. Še vedno se spomnim neprespanih noči, ko so z njegovim ansamblom vadili pesem V vznožju zelene konjiške gore, prelepe Konjice leže, kar si tudi sam velikokrat zapojem, ko se pripeljem skozi drugi tunel. Moram povedati, da je bil tudi moj oče po duši športnik, a se žal ni mogel veseliti mojih največjih uspehov. Tu so tudi Boris Šmid - Iko, ki je po očetovi smrti prevzel vlogo mojega košarkaškega mentorja, in mnogi drugi. V času mojega igranja v Konjicah je mesto živelo s košarko. V vedno polni dvorani pred fanatičnimi navijači in pod vodstvom temperamentnega trenerja Taubija sem imel čast igrati s takrat vrhunskimi igralci, kot so Stojan Šmid, Dušan Keblič, Iztok Rozman in drugi. Bili smo nepremagljivi, čeprav nam tega vedno niso hoteli priznati. Prav tako se želim zahvaliti družini in prijateljem, ki so mi na začetku kariere odločilno pomagali. Kasneje so postali in ostali močna opora ob zmagah in še posebej ob porazih, ki so vedno sopotnik vsake, še tako uspešne športne poti. Nikoli ne bom pozabil sprejemov, ki ste mi jih pripravili po osvojenih medaljah. Zato bi vam rad izrazil globoko hvaležnost za vaše spodbude, navdušenje in podporo. Šport je pomemben del življenja mesta in lokalne skupnosti. Ima močan vpliv na vse prebivalce, seveda najbolj na mlade. Trdo delo, predanost in vztrajnost so bili vsakdanjik mojega življenja, zato bi bil zame največji dosežek, če bi postal vzornik in navdih mladim športnikom iz svojega mesta. Če bomo našli navdih v predanosti, disciplini, športni etiki ter timskem delu, vztrajnosti, odgovornosti in športni poštenosti, bo tudi v naslednjih letih in ob obletnicah na tem mestu stalo še mnogo nagrajencev in častnih meščanov. Spoštovane gospe in gospodje, dragi prijatelji, hvala za to najvišje priznanje!
Tako je pač bilo. Največ sem se družil z Zoranom Čuturo. Veliko sva brala. Žena mi tega ne verjame povsem, kajti zdaj skoraj ničesar ne zmorem prebrati. Drugi so hodili naokoli. Ivković je nekoč sklical sestanek, češ da ima zelo veliko težavo. »Cela ekipa mi puši!« (Celotno moštvo kadi!) Dražena, ki edini ni kadil, takrat ni bilo zraven. A tudi zame je Duda mislil, da ne kadim. S Čuturo sva pila kavico in kadila v zakotni ulici v Španiji. In od nikoder se je pojavil Duda: »I ti mi pušiš!« (Tudi ti kadiš!) Kaditi sem prenehal pri 24 letih. Veliko stvari sem pozabil. Če me kdo spomni, se mi zgodba počasi obnovi. Nisem tip človeka, ki bi v družbi premleval stare stvari. V Ljubljani obiščem nekaj kavarn, ne grem pa zvečer na pivo. Zaradi bivanja v tujini sem izgubil stik s prijatelji in z znanci. Kot trener moraš pozabiti, kako si sam igral. Mladim igralcem je malo mar, kaj je počel njihov trener kot igralec. In kaj je osvojil. To je preteklost. Sprijaznil sem se, da od nje nimam nič, razen lepih spominov.
Mnogi pravijo, da je veliko bolj zahtevno biti trener kot igralec. Kako je z vami?
Najbrž obratno. Kot igralec sem imel izjemno velik občutek odgovornosti. Bil sem napet pred tekmami. Boljši kot sem bil, več so pričakovali od mene. Včasih sta bila v klubih le po dva tujca. Moral si upravičiti nakup in višjo plačo. V Fenerbahčeju in Efesu je zdaj več kot deset tujcev. Mnogi si lahko privoščijo slabšo tekmo. Moral sem igrati 35 minut, zbrati 20 točk in 6 skokov in še zmagati je morala moja ekipa. Takrat je bilo manj možnosti glede prehodov v druge klube. Šport je omejen. Moraš imeti srečo, da se ne poškoduješ in da resnično nekaj zaslužiš. Zato sem sinu dejal, naj se ne loteva športa. Ko sem nehal igrati pri 35 letih, nisem vedel, kaj naj sam s sabo.
V finalu Iger dobre volje v Seattlu ste premagali reprezentanco zDa. Bili ste najboljši strelec Jugoslavije, in sicer z 21 točkami. Takrat ste si privoščili nekaj metov več, a bili ste izjemno natančni.
Ko pomislim na to, vedno postanem živčen. Bom pojasnil, Ko sem igral za Comet, sem dosegal tudi 50 točk. Ko sem prišel k Olimpiji s 17 leti, so zanjo igrali sami odlični strelci, Peter Vilfan, Slobodan Subotić, Pavle Pola-nec ... Ko sem vrgel na koš, so mi skoraj vsi »jeb ... er«. Moral sem nasprotnikom krasti žoge, da sem lahko zlahka dosegal koše. Tako se je rodila moja obrambna igra. In še vedno me mnogi poznajo kot obrambnega igralca, čeprav sem imel v več klubih povprečje približno 20 doseženih točk na tekmo. In nekaj let kasneje v Seattlu nisem zgrešil meta. Pojavil sem se na naslovnici časopisa U. S. Today.
Bili ste trener Žalgirisa v Litvi, ki slovi kot košarkarska država. Ste pridobili visok status? Je tudi vabilo Bursaspora, ki ste ga sprejeli, posledica tega?
Večkrat se nisem najbolje odločil. Ko sem zapustil Olimpijo, sem imel ponudbo Galata-saraya in Spartaka iz St. Petersburga. Sprejel sem rusko. Postal sem trener leta v evropskem pokalu. Logično bi bilo, da bom prevzel klub iz evrolige. Nisem bil dovolj potrpežljiv in sem odšel k Gaziantepu. Dobro mi je šlo in sredi sezone sem dobil ponudbo Olympiacosa. Nisem je sprejel. To sta bili moji večji napaki. Tudi Žalgirisa s starimi igralci ne bi smel prevzeti.
Bursaspor?
Ekipa ni nič posebnega. Klicaril sem me-nedžerje in trenerje, da sem lahko sestavil moštvo. Manjka mi samo še organizator igre. Dve službi sem izgubil, ker sem po treningih hodil domov k ženi. Tu so južnjaki bolj spretni, znajo tarnati in se kasneje hvaliti. Sam pa, »butl«, sem predsedniku kluba celo omenil, da bi lahko med tekmo nekajkrat bolje posredoval. Takšen pač sem.
Boste še kdaj prevzeli slovensko reprezentanco?
Najbrž sta bila dva mandata dovolj. Stvari so minljive. Z velikih tekmovanj se po mojem mnenju le dve reprezentanci vračata veseli, prvakinja in tretjeuvrščena. Tista, ki je bila druga, je razočarana, ker je izgubila finalni obračun, druge pa tudi. Selektorski poklic je najbolj nehvaležen poklic.
Skoraj vse v življenju ste opravili z levo roko, in to dobesedno, le na koš ste metali z desno. Drži?
Vsekakor. Pišem z levo roko, tudi žlico in kozarec dvigujem z levico, še cigareto sem držal med prsti leve roke. Žogo pa sem metal z desnico.
Foto: Andraž Purg
»Ko sem brez službe, mi je dolgčas. Takrat bi mi prav prišel konjiček. V tistih obdobjih spravljam ženo ob živce.«
ШШЈШШ
ИИПШШИ
ЧПМцд
I

»Tudi zame je Duda mislil, da ne kadim. S Čuturo sva pila kavico in kadila v zakotni ulici v Španiji. In od nikoder se je pojavil Duda: »I ti mi pušiš!« (Tudi ti kadiš!) Kaditi sem prenehal pri 24 letih.«
24
DIVJANJE NARAVE
V dneh po eni najhujših naravnih katastrof v zadnjem stoletju
dna ujma opustošila „
ž: ■ ■ ■	■ ■ ■	JJw*M
vinjsko dolino
шш

sg -Ä^^v, - \

Da bo tokratna pot po Savinjski dolini vse prej kot preprosta, je nakazovalo že nekaj centimetrov podtalnice v domači garaži in kleti na Polzeli. A da se bodo z vsakim kilometrom višje po Zgornji Savinjski dolini, kamor sva se s fotografom odpravila v nedeljo dopoldne, razgrinjale takšne razsežnosti poplave in plazov, si nisva mislila. Težava z domačimi nekaj centimetri vode so se v trenutku razblinile. Prizori po dolini so bili namreč takšni, kot bi se znašla v apokaliptičnem filmu. Pod gramozom zasute hiše, avti in gospodinjski aparati, razmetani po travnikih, podrta drevesa, spodkopani odseki cest, tone mulja in blata, obupani Savinjčani ...
ŠPELA OŽIR
Z državne ceste sva najprej krenila proti Malim Braslov-čam. O še pred nekaj dnevi idiličnemu naselju stanovanjskih hiš in vikendov ob Savinji ni bilo ne duha ne sluha. Že takoj pri prvi hiši so bile vidne razsežnosti nedavne vodne ujme. Mladi družini Lužar-Ovčjak je voda zalila celotno pritličje. Miha Lužar se spominja, kako mu je ded pripovedoval o razsežnostih poplave leta 1990, katere kruto
moč je zdaj v še hujši različici lahko doživel še sam. »Voda je začela pritekati po cesti v petek ob 6.30. Najhuje je bilo dve uri kasneje, ko smo stali na balkonu in gledali, kako nas zaliva. Nemočno smo opazovali, kako nam vdira v stanovanjske prostore in odnaša stvari,« je povedala njegova partnerka Petra Ovčjak, medtem ko je iz hiše prinašala z muljem in vodo prepojena oblačila ter jih stresala na dvorišče.
Le streljaj stran sva ravno med odklepanjem vrat počitniške hiške ujela Ljubljančana Draga Balaneskoviča. »Groza. S sinom sva komaj prišla. Počitniška hiška je polna blata in je povsem razdejana. Do zdaj sem novice o Savinjski dolini spremljal iz medijev. Spraševal sem se, ali sploh še stoji.«
Narasla voda ni prizanašala niti sosedom Repnikom, ki so bili v času ujme na dopustu v Nemčiji. Ko so izvedeli za razmere v domačih Malih Braslovčah, so potrebovali dan in pol, da so se prebili domov. »Prizor je bil zastrašujoč. Hiša je bila polna mulja in blata. Katastrofa. Ko smo odprli vrata, je v nas pljusknila kruta resnica,« je bila jasna Marija Repnik.
Rešili so ga s čolnom
A marsikdo v Malih Braslov-čah ni lažje zadihal niti takrat, ko je odtekla blatna Savinja. Takrat je narasla podtalnica,
ki jo izčrpavajo gasilci. »Podtalnica je dosegla rekordno višino. Večkrat zastaja na cesti, a tako visoko ni bila še nikoli,« je povedal Alan Povše, ki je v času najvišje Savinje v pe-
tek zjutraj stal na balkonu in čakal na pomoč. Nato so ga domači gasilci in člani civilne zaščite rešili s čolnom. Visoka podtalnica je še nekaj dni po poplavi vztrajala tudi pri Jasni
Savinja je tako opustošila stanovanjske hiše v bližini Športnega centra Prodnik.
Perme, ki nam je vidno skru-šena hitela razlagati: »Katastrofa. Nimam besed. Stojiš in ne moreš narediti ničesar. Voda mi je v hišo vdrla s treh strani. Visoka je bila dva me-
Če smo do Ljubnega ob Savinji in še nekaj kilometrov naprej še uspeli priti, je pot proti Lučam in Solčavi preprosto nemogoča. V spremstvu domačina smo poskusili tudi po bližnji gozdi cesti, a brez uspeha. Poškodovali so jo hudourniki.
tm
Savinja je bila pri'Ljubnem ob Savinji po besedah domačina Jožeta Voduška zagotovo tokrat dva metra višja kot leta 1990. Narasla voda je na več mestih povsem spremenila pokrajino.
Vsak komentar je odveč. Dvorišče stanovanjske hiše na Ljubnem ob Savinji 6. avgusta 2023.
DIVJANJE NARAVE
25
V Malih Braslovčah je bila velika težava tudi podtalnica.
tra in pol. V njej vztraja še danes. Ne vem, kaj naj storim.«
Najhujše je šele sledilo
S fotografom sva pot nadaljevala proti skrajnemu delu Zgornje Savinjske doline. Najin cilj je bil, da bi prišla čim dlje. Največje razsežnosti škode katastrofalnih poplav so se pred najinimi očmi začele nizati od Mozirja naprej. Opu-stošeni bregovi Savinje, odložena drevesa, smeti, gramoz ... Povsem uničen Mozirski gaj in tamkajšnji ribiški dom. Mozirski trg je bil sicer v nedeljo že precej očiščen, a še vedno poln mulja. Ljudje na dvoriščih so v gumijastih škornjih s samokol-nicami iz hiš odvažali uničeno opremo, mulj, smeti, a na žalost tudi vse svoje spomine ...
Bencinska črpalka v Nazarjah je povsem uničena, bližnje hiše in gospodarske stavbe so neprimerne za bivanje. Odpla-knjena vozila so vsepovsod. »Če mislite, da je ta avtomobil na mojem vrtu naš, se motite. Tukaj ga je odložila Savinja, ne vem, čigav je,« nam je v pogovoru povedal Primož Ukanc z Ljubnega ob Savinji, ko je iz hiše v središču kraja odvažal razmočen material. »Ponovil se je november 1990. Takrat sem bil star 30 let. Ker sem bil mlad, me ni toliko prizadelo. Zdaj je vse skupaj prišlo še v hujši obliki. Savinja se je razbesnela v 15 minutah. Prebudili smo se ob 4. uri in vsaj avte spravili na varno. Z ženo sva zbežala iz pritličja v prvo nadstropje. V hiši sva imela 1,7 metra vode. Tako hitro je naraščala, da sva mislila, da bo zalila celotno hišo.« Trbiški potok je nedaleč od središča Ljubnega ob Savinji v zaselku Trbiž odnesel štiri hiše. O pretresljivi zgodbi družine Zager si lahko preberete na strani 21.
Ostajajo odrezani
Nekaj kilometrov naprej od Ljubnega ob Savinji je državna
cesta odrezana in s tem tudi pot iz naše regije do Luč in Solčave. Obe občinski središči sta brez elektrike, pitne vode in telekomunikacijskega omrežja. »Državno cesto je začelo odnašati v petek zjutraj. Gladina Savinje je bila zagotovo dva metra višja kot v do zdaj najhujši poplavi v začetku 90. let. Z ženo celo noč nisva za-tisnila očesa,« je povedal najbližji domačin Jože Vodušek, ki je prijazno sprejel najino povabilo in prisedel v avto, da bi pot poiskali po gozdnih makadamskih cestah. A brez uspeha. Tudi edina stranska cesta s savinjske strani je neprevozna. Pri družini Brglez visoko v bregu, nekje na pol poti med Ljubnim in Lučami, smo se zaradi lastne varnosti morali obrniti. Če bi kdo mislil, da je vsaj ona na varnem, se močno moti. Čeprav na precejšnji strmini, je tudi njena hiša polna vode. Ta namreč vdira s pobočja in teče po hišnih prostorih. Brez elektrike in pitne vode vse to le nemočno opazujejo. Nedavno besnenje narave tako ali drugače ni prizaneslo nikomur.
Foto: Andraž Purg
Številni ljudje v Zgornji Savinjski dolini so ostali brez strehe nad glavo.
Deroča voda je ogrozila številne stanovanjske zgradbe.
»Tisti, ki svojega avtomobila ni odpeljal pravočasno, še danes ne ve, kje je. Voda je prinašala-prikolice za kampiranje, hladilnike ... Česa takšnega še nisem doživel, čeprav sem že kar star,« pravi Primož Urank.
26
DIVJANJE NARAVE
Tudi ulice Laškega pričajo o moči vode
Dom, posel ali konjiček -voda ni prizanašala ničemur
V ponedeljek je v Laškem posijalo sonce. Sonce, ki je pomagalo sušiti razmočene travnate površine, pločnike, stene, stanovanjsko in drugo opremo, a ni posušilo nekaterih solz - solz lastnice cvetličarne na poplavljenem območju Irene Bronson, solz stanovalke pritličnega stanovanja, ki je bilo popolnoma poplavljeno, Lidije Iljevec, tudi solz Špele Juhart, članice Laške pihalne godbe, ki je tisti petek reševala glasbila in ostalo opremo, ter solz mnogih drugih občanov.
EVA RUDMAN
Stanje je danes, ko so odprli večino cest skozi Laško, v občini povsem drugačno, kot je bilo minuli petek, soboto in nedeljo. Lidija Iljevec, ki živi na Rimski cesti, pravi, da je ravno to tisto, kar je ključno prispevalo, da so lahko začeli obnavljati: »Ko so odprli ceste, smo lahko prišli do raz-vlažilcev zraka tudi tisti, ki nam do nedelje to ni uspelo.«
Popolnoma uničenih več stanovanj
Stanovanje Lidije Iljevec je le eno od 16 pritličnih stanovanj v tem naselju blokov na desnem bregu Savinje, ki jih je voda popolnoma uničila. »66 centimetrov vode sem izmerila v stanovanju. Trudila sem se rešiti vse, prestaviti oblačila čim višje, pripraviti
najnujnejšo prtljago, nato sem noč preživela pri starših, ki živijo na območju, kamor voda ne more,« se s solzami v očeh petka spominja Lidija. To je sicer četrta poplava, ki jo je preživela v tem stanovanju. Pravi, da je bilo tudi že huje.
V stanovanju polnem vlage so glasno brneli stroji, medtem ko so sostanovalci praznili in čistili vsa pritlična stanovanja v naselju. Ob v ponedeljek že očiščeni in prevozni cesti so pred stanovanjskimi objekti tako stali kupi stanovanjske opreme, ki so čakali na odvoz na deponijo. Vsi Laščani, ki so se že tretji dan zapored borili s posledicami nesreče, so med pogovorom izrazili globoko spoštovanje do gasilcev ter članov civilne zaščite, ki so
se spet izkazali za »ljudi odprtega srca,« kot jih je opisala lastnica cvetličarne na poplavljenem območju Irena Bronson.
Prizaneslo ni niti nekaterim malim podjetnikom
Kot je v solzah povedala Irena Bronson, je grozno opazovati, kako človeku pred očmi razpada vse, za kar tako gara: »V cvetličarno je prišlo približno 30 cm vode. Danes je videti že lepo, a le zaradi toliko pomoči. Prijatelj se je, da bi pomagal, odpravil peš iz Zidanega Mosta proti Laškemu, saj cesta ni bila prevozna. Pomagajo mi ljudje, ki jih poznam, in takšni, ki jih ne. Z vlago je prepojen ves darilni program, voda je uničila delavnico, kjer izdelu-
jem vizitke, ter poplavila vso dokumentacijo ...« v solzah našteva lastnica.
Med vožnjo skozi Laško smo tako lahko opazili še uničen bar, pekarno, kjer je podoba prav grozljiva, in nekaj drugih prostorov.
Laška pihalna godba ostala brez uniform in glasbil
V škornjih, blatnih do kolen, in z lopato v roki je z nami govorila tudi članica Laške pihalne godbe Špela Juhart, ki je tisti petek delala v kulturnem domu v Laškem, kjer ima godba pod odrom pospravljeno svojo opremo: »Ko smo videli, kaj se bliža, smo štirje, kolikor hitro je šlo, reševali predmete. Veliko smo jih odnesli na oder, ki na srečo ni bil poplavljen,
Čeprav bo Stik Laško nekaj prireditev, načrtovanih za avgust, moral izpustiti ali prestaviti, že v nedeljo na občinskem dvorišču načrtuje operno predstavo Pehlivanianove akademije. Kot je povedala direktorica Stika Laško Tina Belej, je tudi obisk prireditev način, da podpremo in pomagamo pri posledicah poplave.
nekaj stvari pa smo postavili le na višje police, misleč, da tako visoko vode ne bo. Žal smo se motili.« Godbi je voda uničila približno deset glasbil in 280 uniform.
V Kulturnem centru Laško voda sicer na srečo ni poplavila odra, kamor so pospravili ogromno opreme, odrske luči so ostale nepoškodovane. Drugače je s kletnimi prostori, ki so bili popolnoma poplavljeni, do pete vrste je poplavilo tudi sedeže v dvorani. »Upamo, da bo čiščenje oblazinjenega pohištva dovolj. Treba bo zamenjati veliko drugega, pode, mogoče vrata, bar v predprostoru je uničen,« je povedala direktorica Stika Laško Tina Belej.
Foto: Metka Majcen
Voda je popolnoma uničila 16 pritličnih stanovanj v naselju pri pokopališču, nekaj tudi na levem bregu, kjer je gladina vode bila nižja, a je vendarle povzročila kar precej škode.
pri praznjenju in obnovi pritličnih stanovanj.
S*»- -
Tudi na levem bregu Savinje lahko vidimo nekaj grozovitih prizorov, ki jih je za seboj pustila Savinja, med drugim popolnoma uničeno pekarno.
S solzami žalosti in hvaležnosti lastnica cvetličarne Irena Bronson pravi, da se je nekaj poplavljenih cvetličarn že povezalo z okoliškimi. Neizmerno hvaležna je za tovrstno pomoč.
Ta fotografija ni meglena - to je posušen mulj, ki se dvigne v zrak, ko čez Laško zapelje večji kamion. Tako je videti, ko vanj posije sonce. Kot so povedali nekateri Laščani, pa jih skrbi, kaj vse ta prah nosi s seboj - kot se bojijo, tudi fekalije in razne škodljive delce.
Stanovalka uničenega stanovanja Lidija Iljevec s partnerjem. Kažeta, do kam je v stanovanju segala voda.
DIVJANJE NARAVE
27
Luče so zaradi posledic poplav med najbolj prizadetimi občinami
Podoba Luč je neprepoznavna
»Bilo je strašljivo, reševali smo lahko le svoja življenja,« so vidno pretreseni pripovedovali prebivalci Luč, ki so bili tri dni odrezani od sveta, na nekaterih odročnejših kmetijah so še vedno. Podoba občine z malo manj kot tisoč prebivalci je popolnoma iznakažena. Kot pravi župan Klavdij Strmčnik, je bistveno huje kot v poplavah leta 1990, saj je tokrat povodenj uničila skoraj celotno javno infrastrukturo. Od skupno 150 kilometrov cest jih je le 20 kilometrov nepoškodovanih, v teh dneh vzpostavljajo električno in telekomunikacijsko omrežje. Osemnajst družin so preselili, saj njihove domove ogrožajo plazovi.
BARABRA FURMAN
Občina Luče praznuje 10. avgusta, a letošnji praznik mineva v dramatičnem vzdušju. Prebivalci so sicer navajeni sobivati z vodami, a tako uničujočih posledic niso pričakovali, poudarja župan Klavdij Strmčnik, ki se je z dopusta domov prebil šele v nedeljo zvečer, pred tem je pretresljivo dogajanje spremljal po satelitskih posnetkih in medijih.
Kakšnim prizorom ste bili priča, ko ste se v nedeljo le prebili do Luč?
Prizori so bili strašljivi. In še vedno so. Tokratne poplave so hujše kot tiste pred 33 leti, saj je poškodovana celotna občina. Najhuje je v zaselku Struge, od tam so ogrožene prebivalce na varno prevažali s helikopterji. Za 18 družin moramo najti namestitev, saj so morale svoje domove zapustiti zaradi ogro-žajočih plazov. Začasno so se preselile k sorodnikom in prijateljem. Poškodovanih je še več hiš. V naslednjih dneh jih bodo strokovnjaki pregledali in povedali, ali so sploh še varne za bivanje. Bojimo se, da bo še več družin moralo za vedno zapustiti svoje domove.
Žrtev poplav v vaši občini k sreči ni, a so nekateri prebivalci Luč za las ušli smrti. Dva sta potrebovala zdravniško oskrbo in so ju s helikopterjem odpeljali v bolnišnico.
Starejši občan je doživel infarkt. K sreči je bil hitro na voljo helikopter, ki ga je prepeljal v klinični center v Ljubljano. V celjsko bolnišnico je helikopter odpeljal 65-le-tno gospo, ki je ostala ujeta v hiši, v kateri je voda segala skoraj do stropa. Držala se je za cevi pod stropom in tako dočakala reševalce. Nekatere Lučane so s helikopterjem reševali s streh hiš, kar nekaj so jih gasilci z jekleno vrvjo reševali čez deročo vodo. Nekateri občani so se med reševanjem lažje poškodovali. V našem kraju sicer živi zdravnica, ki jim zagotavlja najnujnejšo medinsko pomoč. Če bodo ljudje še potrebovali zdravstveno oskrbo, nam je gorska reševalna služba zagotovila dodatnega zdravnika in tri reševalce. Helikopter je iz Luč v celjsko porodnišnico odpeljal tudi dve nosečnici.
Ena je že rodila in tako poskrbela za dobro novico v našem kraju.
Cestne povezave so uničene. Kako občane oskrbujete s hrano? Kdaj bo v Lučah lahko ponovno odprla vrata trgovina z živili?
Trgovina z živili v središču Luč je že odprla vrata. Okoliškim prebivalcem hrano in najnujnejše potrebščine do-važamo s helikopterji. Kmetje imajo sicer zaloge hrane, a nimajo kruha. Zdaj smo jim pripeljali kvas, da si ga bodo lahko sami spekli. Popravilo cest je v ospredju naših priza-
Klavdij Strmčnik, župan Luč
kmetijah pa še ne. In je nekaj tednov še ne bodo imeli. Neurje je uničilo glavni električni vod. Delavci Elektra Celje si na terenu sicer prizadevajo usposobiti obe transformatorski postaji. Eno naj bi v teh dneh, drugo kasneje, saj je dostop do nje otežen.
Kako je s pitno vodo?
Vodovodno omrežje je zelo poškodovano, a nam ga je že uspelo popraviti. Občani morajo vodo še vedno prekuha-vati. In nekaj časa jo bodo še morali.
Luče so turistična občina. So bili med poplavami v kraju tudi turisti?
Nekaj turistov iz tujine je dopustovalo na eni od turističnih kmetij Življenje nikogar ni bilo ogroženo. S helikopterjem so jih v nede-
»Za 18 družin moramo najti namestitev, saj so morale svoje domove zapustiti zaradi ogrožajočih plazov. Začasno so se preselile k sorodnikom in prijateljem. Bojimo se, da bo še več družin moralo za vedno zapustiti svoje domove.«
devanj. Cestna povezava med Solčavo in Lučami je vzpostavljena, v nedeljo so pristojne službe zagotovile še zasilno povezavo do Ljubnega, a je prevozna le s terenskimi vozili in traktorjem. Zagotovili smo mehanizacijo, s katero smo začeli zagotavljati zasilne cestne povezave med vsemi sedmimi zaselki v naši občini.
Telefonske zveze ste ponovno vzpostavili v ponedeljek. Kdaj boste ljudem zagotovili elektriko?
Telekomunikacijsko omrežje sicer deluje, a pri telefoniranju še vedno prihaja do motenj. Popravilo električnega omrežja poteka počasneje, kot si želimo, zato so pripadniki Slovenske vojske občanom razdelili agregate. Prebivalci v središču Luč elektriko sicer že imajo, na odročnejših
ljo prepeljali v dolino. Nekaj turistov se je v ponedeljek s svojim avtomobilom skozi Jezersko odpeljalo proti domu.
Slovenci te dni ponovno dokazujemo, da smo solidarni. Materialna pomoč je na voljo. Kaj trenutno še potrebujete?
Pomoč prihaja iz vseh koncev in krajev. Najnujnejšo oskrbo imamo zagotovljeno. Prebivalci Luč smo hvaležni. Stresni dogodki pri ljudeh puščajo posledice, zato bo čustveno okrevanje dolgotrajno. Vsi si seveda želimo čim prej vzpostaviti normalne pogoje za življenje. Zavedamo se, da je pred nami naporno obdobje odpravljanja uničujočih posledic. Delali bomo korak za korakom. Verjamem, da nam bo uspelo. Seveda pričakujemo pomoč države.
Foto: Slovenska policija
»Starejši občan je doživel infarkt. K sreči je bil hitro na voljo helikopter, ki ga je prepeljal v klinični center v Ljubljano. V celjsko bolnišnico je helikopter odpeljal 65-letno gospo, ki je šest ur ostala ujeta v hiši, v kateri je voda segala skoraj do stropa.«
Tokratne poplave v Lučah so bile silovitejše kot leta 1990.
»Zavedamo se, da je pred nami naporno obdobje odpravljanja uničujočih posledic. Delali bomo korak za korakom. Verjamem, da nam bo uspelo. Seveda pričakujemo pomoč države.«
28
PO DEŽJU POSIJE SONCE
Voda je zalila njive in poljščine.



Neurje je pustošilo tudi na ekološki kmetiji Preložnik pri Vojniku
Stiska je priložnost za spremembo
Na pomoč so priskočili gasilci PGD Zreče.
Na domačiji Preložnik v vasi Razdelj v krajevni skupnosti Nova Cerkev sobivajo tri generacije. Skrbno in predano gospodarijo na 13 hektarjih obdelovalnih površin. Julijska neurja so jim uničila skoraj vse, a poguma in delovnega zagona ne, poudarjata zakonca Andreja in Matjaž Preložnik, prevzemnika kmetije, na kateri zadnja leta uvajata ekološki način kmetovanja. Kmetijo nameravata nadgraditi s turistično in z izobraževalno ponudbo. A v teh dneh so Preložnikovi najbolj zaposleni z odpravljanjem posledic besnenja narave. Hvaležni so vsem, ki so jim priskočili na pomoč.
BARBARA FURMAN
Neurja so se v juliju vrstila več dni. Vojniška občina je bila med bolj prizadetimi, saj so na številnih koncih lokalne skupnosti še vedno vidne uničujoče posledice. Prizadete so številne družine. Tudi družina Preložnik.
Občutek nemoči
Najhuje je bilo 20. julija, ko so močni nalivi s točo in z vetrolomom zajeli domači-
jo Preložnikovih. »S hčerko sva sedela pred hišo, a sva se hitro umaknila v notranjost, saj je močan veter začel vr-tinčiti predmete na dvorišču, lomiti krošnje dreves in odnašati strešno kritino, toča je klestila, voda se je razlivala vsepovsod. Vidljivost je bila vedno slabša, niti sosednje hiše nisem več videl. Prevzame te občutek nemoči. Ukrepati ne moreš, zgolj čakaš in
upaš, da bo čim prej minilo,« se tistega stresnega dne spominja Matjaž Preložnik.
Neurje jim je poškodovalo stanovanjsko hišo, gospodarske objekte, kozolec, strojno lopo, klet, delavnico in kozolec za shranjevanje orodja. Velika škoda je nastala v travniških sadovnjakih, kjer je uničenih 50 sadnih dreves starih sort. Tudi travniki so bili večkrat poplavljeni, toča je do nerazpoznavnosti zma-ličila poljščine na njivah in pridelke na vrtovih.
»Njive imamo ob Hudinji, ki se je v zadnjih dveh tednih čez strugo razlila najmanj petkrat. Pridelek je neuporaben. Veter je polomil več kot 50 dreves v našem gozdu, ki je zato neprehoden. Ker je veter odkrival strehe, je dež uničil večino že shranjenih pridelkov ter seno, žito in lansko koruzo,« pojasni Matjaževa žena Andreja.
Preprečil požar
Z neurji se težave za Prelo-žnikove še niso končale, saj je nekaj dni po obilnih padavinah skoraj prišlo do samovžiga krme. »Ker so se deževni dnevi vrstili, me je začelo skrbeti, da se bo namočena krma v balah, ki smo jo spravili pod streho, začela pregrevati. In prav to se je zgodilo. S pravočasnim ukrepanjem smo tik pred zdajci preprečili
samovžig in posledično požar,« pravi Matjaž, pri čemer dodaja, da gmotna škoda presega 50 tisoč evrov, a celotna škoda je bistveno večja in jo je težko ovrednotiti, saj so, kot poudarja, uničena večletna prizadevanja, da bi kmetijo odprli za javnost. »Teh prizadevanj ni mogoče povrniti z denarjem,« poudarjata zakonca Preložnik Pri tem se za pomoč pri odpravljanju posledic neurij zahvaljuje-
ta sorodnikom, prijateljem, sosedom in sokrajanom, še posebej gasilcem iz Zreč, Prebolda, Vojnika in Nove Cerkve ter Občini Vojnik.
Poziv k spremembi
Andreja in Matjaž sta prepričana, da nas vsaka težka življenjska preizkušnja poziva k spremembi. Način življenja, ki temelji na lagodju in naraščajočem potrošništvu, bo treba spremeniti. »Spremeniti je
PO DEŽJU POSIJE SONCE
29
V teh dneh imajo Preložnikovi veliko dela z odpravljanjem posledic neurja.
treba miselnost in delovanje. Zato sva tradicionalni način kmetovanja preusmerila v ekološki, ki je okolju bolj prijazen. Starejše kmete je težko prepričati, da rastline lahko rastejo tudi brez umetnega gnojila in drugih dodatkov. Zavedava se, da vsaka sprememba terja čas. Ni lahko, a vztrajava, ker verjameva, da je pot ekološkega kmetovanja in trajnostne samooskrbe prava. Želiva delati s čisto vestjo, v najino dobrobit ter dobrobit živali in zemlje, ki jo obdelujemo. Kmetijo nameravava odpreti za turiste. Bova pa
sčasoma videla, kakšno je povpraševanje. V ta namen urejava okolico. Med drugim sva postavila leseno glamping hiško pod orehi. A žal je neurje košate orehe uničilo. Poškodovalo je tudi prostor za piknik, ki smo ga pred kratkim uredili za goste,« pojasni Andreja, ki se namerava še v večji meri posvetiti tudi razvijanju izobraževalnih in rehabilitacijskih vsebin na kmetiji.
Samooskrba in inovacije
Pri Preložnikovih so vedno bolj samooskrbni, zato bolj
poredko obiskujejo trgovine. »V duhu krožnega gospodarstva razmišljamo, kako bi stvari, ki jih marsikdo odvrže, ponovno uporabili. Matjaž je na primer iz delov odpadne cisterne izdelal okvir za visoke grede,« pravi Andreja, ki vidi priložnosti za razvoj kmetije tudi v predajanju znanj o traj-nostnem in okolju prijaznem kmetovanju. Pri njih so sicer že gostili skupine otrok iz vrtcev in učence prvih razredov osnovne šole, ki so lahko spoznavali življenje na kmetiji. »To želimo nadgrajevati in med drugim omogočiti tudi
počitniške tabore. Da bi predvsem otroci in mladostniki s pomočjo doživetij spoznavali delo in življenje na kmetiji, ki temelji na samooskrbnosti in okolju prijaznem kmetovanju.«
Matjaž bo zagotovo še naprej razvijal tudi inovativne rešitve. Njegova večkrat nagrajena inovacija je butarnik. To je hidravlična naprava za strojno izdelovanje butar. Zamisli za inovacije se mu porajajo med delom, zato ni strahu, da bi kmalu usahnile.
Foto: Andraž Purg in arhiv družine Preložnik
Andreja in Matjaž Preložnik kljub neizprosni ujmi z optimizmom gledata v prihodnost.
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE V CELJU
STUDIJSKI PROGRAM
ZDRAVSTVENA NEGA
2. PRIJAVNI ROK ZA VPIS VI. LETNIK
— 21. 8. do 25. 8. 2023
Fakulteta za zdravstvene vede v Celju
Mariborska cesta 7 3000 Celje
^ +386 (0) 3 428 79 00 H info@fzvce.si
o<do
SUPER ŠPORTNA KOMBINACIJA
Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO.
DNEVNIK EKIPA BREZPLAČNO
Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator
od 24. 7. do 11. 8. 2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog.
Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si.
Mercator
moj najboljši sosed
30
POTOPIS
Na atlantskem prelomu s
planinskimi čevlji ali brez njih
PETRA GREGORC
^	Islandska mavrična doživetja
Sončno poletje je razodelo deželo, ki je bolj podobna Luni ali njenemu površju. V iskanju najstarejše demokracije sredi otoka, ki ga razmik evrazijske in severnoatlanstke tektonske plošče vsako leto povečuje in ob tem ustvarja aktivne vulkanske
pojave, smo se znašli štirje raziskovalci neokrnjene narave.
Ob prepihu zahodnih vetrov Atlantskega ocena smo se podali doživetjem islandske dežele po dolgem in počez naproti.
Raznolikost in naravna pestrost ne poznata meja
Naravna bogastva te dežele omogočajo pridobivanje uporabne energije in ponujajo zanimive vonjave in čudovite razglede z robov kraterjev vulkanov. Nismo se mogli upreti »čebulnemu oblačenju in slačenju«, za nas je sijalo močno islandsko sonce. Pred nami so se lomili ledeniki, nad nami, predvsem na zahodu, se je bohotilo mavrično vremensko dogajanje. Pufini, slikovite barvne kamnine, namakanje v toplih vrelcih najstarejšega bazena, gejzirji, najboljše in neobljudene stranske poti po glasbeno-geografskem navdihu slavnega mladega glasbenega ustvarjalca, hoja s planinskimi čevlji na ramenih po deroči vodi kanjon-ske doline in magična ter z energijo polna Krafla, romantični in z umirjenim ritmom začinjeni zahodni fjordi so krojili spontane zgodbe z vetrom v laseh.
Skrivnostna zgodovina Vikingov, odprtost in izpostavljenost Atlantskemu oceanu ter blagodejni vpliv toplega Severnoatlantskega toka,
Nevšečnosti z avtomobilom pod vulkansko Heklo
meditacijska vožnja po islandskih cestah, prijateljsko in uživaško vzdušje najseverneje ležeče prestolnice so ustvarili nepozabne spomine.
Na tresočem razmiku tektonskih plošč
Pod vplivom toplega Severnoa-tlantskega toka, ki obdaja ta otok severozahodnega dela Evrope, in zaradi spremenljivih vremenskih situacij lahko v enem dnevu tukaj doživiš vse letne čase. Mavrica doživetij raziskovanja islandske dežele je bila zagotovljena v prekrasnem poletju, obdanem s sončno lepoto.
Raziskovanje islandskih stranskih poti na štirih kolesih pod vulkansko Heklo
Po več kilometrih vožnje po jugozahodni strani otoka, nekoliko stran od nestabilnega islandskega razmika ter znanega zlatega kroga Islandije z gejziri, se znajdemo na makadamski cesti, ki pelje v notranjost otoka. Luknjasta in nič kaj prijazna za vožnjo postaja ta cesta, za katero smo prepričani le, da pelje mimo v tistem poletju napovedano aktivnega vulkana Hekla, ki naj bi izbruhnil vsak čas. Če se nam
POTOPIS
31
katero smo prepričani le, da pelje mimo v tistem poletju napovedano aktivnega vulkana Hekla, ki naj bi izbruhnil vsak čas. Če se nam je prejšnje dni zdela vožnja po tej veličastni vulkanski pokrajini me-ditacijska, zdaj spremenimo svoje misli. Znajdemo se ob oznakah ob poti, ki nam povedo, da smo sicer na pravi poti, a morda so gume in avtomobilski pogon neustrezni za takšno tresočo stransko islandsko dogodivščino.
Ceste po južni obali otoka postajajo vedno ožje in vožnja je bolj slikovita s prostranimi pogledi na Westmanske otoke ter neskončen Atlantski ocean na desni strani oziroma proti jugu. Tu in tam nam pot prečkajo domače čokate ovce, ki se v skupini odločijo prečkati cesto.
Izjemna pokrajina
S sopotnico iščeva nekaj namigov v vodniku, kako priti do vhoda v kanjon Fjadrarqljufur, in sicer malo pred obsežnim nacionalnim parkom Vatnajokull. Pri kraju Kir-kjubaejarklaustur se napotimo v notranjost otoka in se ponovno srečamo z izzivom islandske makadamske poti. Izjemna pokrajina, oblikovana v obliki kanjona, s čisto ledeniško reko nas spodbudi, da raziščemo globino kanjona v planinskih čevljih in z nahrbtnikom na rami. Z zemljevidom v roki se podamo na doživetje, ki nas kmalu privede do odločitve, da bosonogi prestopimo reko. Znajdemo se sredi temnega, a neskončno slikovitega kanjona, ki ga je oblikovala reka Fjardra pred dvema milijonoma let. Nič kaj toplo ni v noge, a je toplo pri srcu, ker na tako pristen način občutimo islandsko raznoliko pokrajino.
Islandija velja za izjemno varno državo, udobno za potovanje skozi vse leto. Raziskovanje te dežele na severu Evrope je v poletnih mesecih lažje zaradi daljšega dneva in s tem več možnosti izrabe časa za potepanja na prostem. Zaradi vremensko raznolikega dogajanja pa je smiselno in vredno spremljati vsakodnevne napovedi. Potovanje in raziskovanje Islandije toplo priporočam ljubiteljem neokrnjene narave, izjemnih naravnih pojavov ter lepot in navdušencem aktivnega preživljanja prostega časa na prostem.
Fotografije: Petra Gregorc, Peter Romih, Ana Romih, Boštjan Hrastnik
v Novem tedniku
Potopis, dolg največ 10000 znakov s presledki, pošljite na tednik@nt-rc.si, fotografije pošljite posebej.
www.novitednik.si www.optimist.si
Najstarejši plavalni bazen na Islandiji^
32
LJUDJE IN ŽIVALI
Sabina Mantel o življenju v Južni Koreji
Brez svojih živali se ni želela vrniti
Po več kot devetih letih življenja v Južni Koreji je Celjanka Sabina Mantel spet doma. A nazaj ni prišla sama, ampak je s seboj pripeljala tudi svoja štirii až^ d~" žinska člana: toy kodra Ddunga in oranžnega mačkona Fanto. Marsikdo bi obupal, a Sabina je bila vztrajna in odločena, da se brez njiju ne bo vrnila domov. Po napo nib in dragih pripravah, urejanju vse potrebne dokumentacije 6 cepljenjih,, o isk nju ustreznih transporterjev zanju in ob bojazni, kako bosta preživela üt »o pot ž talom, saj ima maček bolezen ledvic, so nazadnje srečno prispelivŽai dne - dc no^ini iso sproščeni in brezskrbni, saj Sabina zadnje tedne predvsemobiskuji. v( 5ir rjepb Sloveniji. Medtem se je namreč izkazalo, da tudi pesni povsemzdra^. + 4
TATJANA CVIRN
"t
■ '
Sabina je imela vedno rada jezike in seveda živali. Zanimale so jo druge kulture, zato je po končani Gimnaziji Celje - Center izbrala študij japonščine. Korejščina se ji je sicer zdela lepša, a je pri nas ni bilo mogoče študirati. Na študijski izmenjavi je ugotovila, da ji je tudi korejska kultura bolj všeč kot japonska. »Korejcem pravim azijski Balkanci, saj so bolj energični, odprti, med njimi sem se počutila bolj domače.«
Nekoliko dlje, kot je načrtovala
Odločila se je, da bo magistrski študij nadaljevala v Južni Koreji. Ze v Ljubljani je zato v času študija delala, da bi lahko plačala šolnino in pot do daljne vzhodne dežele. »Šolnine so sicer nižje v primerjavi s katero zahodnoevropsko državo, a glede na to, da jih pri nas ni, je bilo štiri tisoč evrov na semester veliko denarja. Ob tem je tudi mesto Seul drago in ker sem vegetarijanka, je bil sploh projekt, kako preživeti. Tam v lokalih namreč ni vegetarijanske ponudbe, v trgovinah pa sta zelenjava in sadje zelo draga in si na slabšem, če si moraš sam kuhati, kot če ješ v lokalih običajno hrano.«
Preden je šla študirat v Južno Korejo, je dobila za eno leto štipendijo korejske fundacije, da se je učila jezik. Ker je tam našla partnerja, je ostala precej dlje, kot je najprej mislila, in tako sta v njeno življenje prišli tudi obe živali. Študirala je trajnostni razvoj in s tem znanjem upa, da bo lahko delala v kakšni nevladni organizaciji. Te so v Evropi bolj razvite kot pri nas. Zato tudi v Celju ne namerava ostati dolgo.
Kot študentka je veliko delala, a je na koncu zaslužila toliko, kot bi dobila slovensko minimalno plačo. Redno zaposlitev je zelo težko najti. »Kot tujec potrebuješ vizo in da te podjetje zaposli namesto domačina, mora imeti res tehtne razloge. Odvisno je tudi, iz katere države prihajaš. Večina sploh ni vedela za Slovenijo.«
Lepote in manj prijetne plati
Sabina je živela v večmilijonskem Seulu, kjer je ritem peklenski. »To je betonska džungla, kjer ljudje delajo cele dneve in varčujejo za pokojnino, saj morajo sami poskrbeti zanjo. Vedno več žensk po 60. letu dela, ker sicer ne zmorejo vedno višjih stroškov. Obsedeni so z denarjem in z zunanjim videzom, kar mi ni bilo všeč. Če človek s čim pri sebi ni zadovoljen in doma na to še lahko pozabiš, tam tega ne moreš. Ves čas si pod lupo. Veliko je plastičnih operacij. Pomembno je, kaj si
mislijo o tebi drugi,« opisuje Sabina svoje nekdanje soprebivalce.
Pravi, da denar zanjo nikoli ni bil najbolj pomemben in da tudi na modne znamke ne da veliko. »A država dobro deluje, birokratski postopki so zelo hitro opravljeni, vse je digitalno, zato imam veliko težav v Sloveniji, kjer zahtevajo različna papirna potrdila. Tu tudi pogrešam korejski javni prevoz, ki je poceni in odlično organiziran, medtem ko se mi zdi, da je pri nas še vedno takšen, kot je bil, ko sem bila majhna...«
Priznava, da je šla v daljno deželo z rožnatimi očali. »Dokler si tam kot turist, je drugače. Ko znaš jezik, se ti odprejo nova spoznanja, sploh če si poročen s Korejcem...«
A pokrajina je zelo lepa. »Z motorjem sem prevozila velik del dežele in si ogledala večino znamenitosti. Seul se mi zdi eno najlepših mest. Zanimive so kombinacije sodobnih in tradicionalnih stavb. A na žalost je vedno več enoličnih novih stavb.«
Spoznala je tudi veliko Slovencev, ki tam študirajo, delajo, živijo. Lani je pomagala celo pri urejanju slovenskega veleposlaništva, ki je bilo konec junija uradno odprto.
Odnos do živali
Spoznala je tudi delovanje tamkaj šnjih zavetišč, kjer je pomagala pri delu. Mačka Fanto je rešila od tam. »Veliko je zavrženih mačk in psov. Državna zavetišča jih vzamejo za deset dni in jih nato usmrtijo. Zasebna zavetišča, kjer sem delala, običajno nimajo denarja niti za zdravstveno oskrbo živali ... Korejci imajo radi pasemske živali in navadnih niti ne posvajajo. Tujci, ki smo živeli tam, smo imeli svojo FB-skupi-no in smo skušali pomagati po svojih močeh, a vseh ni mogoče rešiti.« Ob tem, da v Južni Koreji nekateri še vedno jedo pse, se lahko zdi reševanje živali še posebej brezupno.
Korejci imajo svojo pasmo jindo. To so psi čuvaji na podeželju, a
»Tehnološko smo vedno bolj napredni, a kot družba
na^ädägeqio.«
zanje posebej ne skrbijo. V mestih so priljubljene majhne pasme. »Sprehajanje psov tam ni običajno, nekateri psi ne gredo nikoli iz stanovanja, okrog jih vozijo v posebnih vozičkih ... Stresno življenje občutijo na svoji koži tudi številne živali,« je prepričana.
Ddung in Fanta
»Živali so me spremljale od malega. Mama je zavržene mačke reševala s ceste. Bila sem njena zaveznica, saj je moj sta-
I
rejši brat imel astmo in je bil proti temu, da jih nosiva domov.« Če je prej poznala predvsem mačke, je Ddung njen prvi pes. Res je videti kot pli-ša-
LJUDJE IN ŽIVALI
33
sta igračka, na kar nakazuje del njegovega imena (toy). Gre za eno od umetno ustvarjenih pasem, ki jih v Južni Koreji prodajajo kar v trgovinah za male živali. »Korejcem se zdi pomembno, da je vse videti >luštno<, in tudi psi morajo biti takšni.«
»Pes ima zelo rad sladek krompir, celo raje kot meso, sicer pa je vse. Ko sem skuhala ta krompir, je vedno sedel na stolu in čakal, ali bo kaj dobil.«
Psiček je rad v naročju in niti ne more dolgo hoditi, zato ga Sabina pogosto nosi v torbi. Star je približno deset let, posvojila ga je, ko ga je nekdo kupil in nato zavrgel. »Imel je te-
žave z nogo, po mojem mnenju je imel nekoč zlomljeno, verjetno so z njim grdo ravnali, saj se je na začetku tresel v kotu in renčal, če je kdo prišel blizu. Prikupila sem se mu s priboljški, saj še vedno zelo rad je, kot da bi mu vse življenje primanjkovalo hrane.«
Mačku Fanti, ki je zaradi barve dobil ime po znani pijači, so pri petih letih ugotovili ledvično obolenje. Zdravila ni, podporna terapija mu trenutno pomaga. Da bi se izognila tovrstnim šokom pri psu, se je odločila, da bo v Sloveniji preventivno opravila preiskave, ki so poleg tega bistveno cenejše kot v Južni Koreji. Vsi izvidi žal niso bili v redu.
Kako naprej?
V Celju sta se oba kosmatinca hitro navadila na novo okolje. Pes je ponavadi zadovoljen
povsod, kjer je blizu njegova lastnica. »Pri mačku me je presenetilo, da se je takoj udomačil, čeprav ima že mama dva svoja mačka. Naslednji dan se je tako sprostil, da je na balkonu ulovil vrabca in mi ga prinesel ... Bila sem v šoku, saj je prvič v življenju nekaj ulovil,« pripoveduje sogovornica, ki je od malega želela pomagati živalim, a je ugotovila, da ne more gledati njihovega vsakodnevnega trpljenja. Meni, da bi jim lahko posredno pomagala z znanjem, ki ga je nabrala med študijem o trajnostnem razvoju. »Najprej je treba pomagati ljudem, da bodo lahko živeli dostojno, saj bodo potem lahko skrbeli tudi za živali,« je prepričana.
Ob tem jo spet vleče v svet. Želi čim več potovati, se učiti. »Od majhnega sem govorila, da ne bom doma. Gre za neko hrepenenje po
tem, da bi našla svojo srečo. Brez tega bi bilo moje življenje sicer lažje, a ne znam drugače.«
»V spominu imam, da je babica pred menoj ubila kokoš in od takrat nisem mogla jesti mesa. V Južni Koreji sem poskusila različne jedi, a sem zbolela, ker telo ni bilo navajeno na meso in niti okus mi ni bil všeč.«
Velikih načrtov trenutno ne dela. Vse nadaljnje odločitve bodo v veliki meri odvisne od tega, kakšno bo zdravstveno stanje njenih kosmatincev.
Foto: osebni arhiv
Pogled iz seulske soseske Kyungridan, ki je del večjega dela mesta, imenovanega Itaewon, znanega po tem, da tam živi veliko tujcev.
< U
Obalno mesto na jugu dežele, imenovano Busan. Ta predel se imenuje Gamcheon Culture Village in je bil včasih znan po tem, da je bil poln revežev.
»Vedela sem, da bo prihod v Slovenijo zapleten, a ju nisem želela oddati.«
34
IZVIRNI PROJEKTI
Toma D. Simpsona je pred fotoobjektiv ujel v Milanu.
Portret igralca Roka Kunaverja z razstave Alfa
Velenjski fotograf Jernej Jelen opozarja nase
Od kapljic na tulipanu do filmskih zvezd
Jernejeva prva fotografija je nastala v njegovih osnovnošolskih letih. Še posebej se mu je, kot pravi, vtisnila v spomin fotografija dežnih kapljic na listu tulipana, ki jo je naredil, ko se je že začel poigravati z mislijo, da bi se s fotografiranjem profesionalno ukvarjal. Kmalu to ni bila več dilema. Vedno pogostejše druženje s fotoaparatom je mladega Velenjčana pripeljalo na Teden mode v Ljubljani, kjer je svojo fotografsko kariero začel kot modni fotograf in jo iz leta v leto uspešno nadgrajuje edinstvenimi projekti.
BARBARA FURMAN
V sedmem razredu osnovne šole je Jernej obiskoval fotografski krožek, v srednji šoli se je s fotografskim aparatom prvič odpravil na Teden mode v Citycenter Celje. Ljubezen do fotografiranja se je z leti le še stopnjevala. »Fotografija me je povsem prevzela, saj me popelje na potovanje skozi čas in prostor. Tako jo doživljam. Vsaka podrobnost na fotografiji pripoveduje svojo zgodbo, kot črka v knjigi. Dojel sem, da je v vsakem kotičku sveta skrita neizmerna lepota. V vsakem trenutku se skrivajo doživetja, ki čakajo, da jih odkrijemo. Smo del nečesa večjega. Vsak posnetek, ki ga ustvarim, me popelje na novo potovanje, ki me navdihuje in vabi, da še naprej raziskujem in s tem osebnostno rastem,« poudarja in dodaja, da so za dobrega fotografa ključni kreativnost, opazovanje, komunikacija, potrpežljivost in vztrajnost.
»Fotografija je veščina, ki zahteva čas in izkušnje. Z vztrajnostjo razviješ svoj fotografski izraz. Za dobro fotografijo je treba ujeti pravi trenutek. In pravi trenutek je treba čakati.«
Preboj v Milano
In prav izjemna vztrajnost ga je pripeljala na prestižni Teden mode v Milano. Kot modni fotograf je tam delal dve leti zapored in ena od njegovih fotografij je bila celo nagrajena. »Nisem se oziral na zlobne jezike, ki so mi govorili, da mi sodelovanje na tako pomembnem in odmevnem mednarodnem modnem dogodku ne bo nikoli uspelo. Z zaupanjem sem sledil svojim sanjam. In uspelo mi je. Pri tem se moram zahvaliti urednici revije Grazia Špeli Štamol, ki mi je zaupala in mi dala to priložnost. Prvo leto sem se tam spoznaval predvsem s predstavniki italijanskih modnih hiš, naslednje leto se je pred mojim fotoobjektivom zvrstilo kar nekaj vrhunskih modelov. Med drugim sem fotografiral italijanski top model Fabiano Mancini. Še posebej sem ponosen na fotografijo avstralskega prijatelja Toma D. Simpsona, saj mi je prav ta fotografija naslednje leto prinesla nagrado organizatorjev Tedna mode v Milanu - Camera Nazionale della Moda Italiana,« se z zadovoljstvom spominja fotografskih izzivov v Milanu.
Vabila igralcem
Ne le fotografija, Jerneja navdušuje tudi gledališče oziroma dramski igralci. Lani je bilo v sklopu Borštnikovega srečanja odprtje njegove fotografske razstave Lepota znotraj, na kateri je predstavil 50 slovenskih igralk, letos pa se je na gledališki festival vrnil s fotografsko razstavo Alfa s portreti slovenskih igralcev.
»Na fotografski razstavi Alfa sem želel prikazati raznolikost koncepta alfa moškega v sodobnem svetu. Ga predstaviti kot posameznika, ki izraža svoje talente, sposobnosti in potenciale na svoj način. Sprejemanje raznolikosti in spodbujanje koncepta moškosti, ki je vključujoč, prilagodljiv ter poudarja kakovostne medosebne odnose, sta ključni sporočili razstave Alfa,« poudarja Jernej.
Že pri pripravi razstave fotografij slovenskih igralk je, kot še pravi, spoznal, kako pomembno je zaupanje med fotografom in osebo, ki jo fotografira. Pomembna je tudi tista težko opisljiva kemija: »Treba je vedeti, da sem igralce
vodil skozi paleto raznolikih čustev. Igralke sem bolj kot ne pustil, da so spontano pokazale svojo pristno naravo in svoja občutja. Igralci
Kmalu še političarke?
Ker ga navdušuje življenje na vsakem koraku in ker zna videti, slišati in občutiti odseve vsakdana, ni strahu, da bi njegove zamisli za nove fotografske projekte hitro usahnile. Trenutno pripravlja dva projekta. Eden se nanaša na fotografiranje političark - predsednice države, ministric, poslank in županj. Na uresničevanje drugega projekta, ki ga je poimenoval Yunaci, se je začel pripravljati že lani.
»Gre za fotografiranje 60 igralk in igralcev z območja nekdanje skupne države Jugoslavije. Zato tudi naslov projekta Yunaci - jugoslovan-
»V poklicu fotografa neizmerno uživam. Vesel sem, da sem že v zgodnji mladosti odkril, s čim se želim ukvarjati. Pri tem neomajno sledim svojim sanjam.«
so bili v tem pogledu trši oreh. A smo zadovoljni končali proces dela. Ponosen sem, ker so fotografije uspele, saj vsaka govori zgodbo zase.« Njegovo povabilo za fotografiranje je doslej zavrnila le ena slovenska igralka, v tujini, kot pravi, zavrnitve še ni doživel.
Tudi Helen Mirren?
Bolj zgovoren postane, ko ga vprašam, s kom si najbolj želi sodelovati. »V čast bi mi bilo, če bi lahko fotografiral izjemno igralko Helen Mirren. Prav tako Cate Blanchett. Tudi Chrisa Hemswortha, ker je noro simpatičen igralec. In seveda Polono Juh, ki je moja najljubša slovenska igralka. Ob tem bi izpostavil tudi predsednico Mjanmara Aung Sang Su Či, ki ima čudovit obraz in karizmo. Fotografirati želim tudi Farah Pahlavi, nekdanjo cesarico Irana, na njenem obrazu in v očeh vidim marsikaj zanimivega. In tudi angleška igralca Alexandra Kinga in Alexandra Lincolna iz filma In from the side, ker je vsebina tega filma podobna moji življenjski zgodbi.«
ski junaki. K sodelovanju sem povabil odlična igralska imena iz Hrvaške, kot so Nina Violić, Jadranka Djokić, Jelena Perćin, Mirna Meda-ković, in iz Srbije Mileno Vasić, Vahidina Pre-lića, Srđana Timarova, Milana Marića, Petra Benćino. Iz Črne gore naj kot najbolj znanega igralca omenim Momčila Otaševića. Gre za projekt, ki bo luč sveta zagledal naslednje leto bodisi na filmskem festivalu v Puli ali na filmskem festivalu v Sarajevu. V tem primeru bom vključil še bosanske igralke oziroma igralce,« napoveduje s prav posebnim navdušenjem.
Foto: Jernej Jelen
»Portretne fotografije me navdihujejo, ker omogočajo intimen vpogled v človeka. Navdih raste tudi iz želje po ujetju lepote in edinstvenosti vsakega posameznika,« poudarja Jernej.
Vztrajnost je pomembna za dobro fotografijo, je prepričan Jernej Jelen.
BRALCI POROČEVALCI
35
Kolonija v Celjskem
gre proti koncu
Letovanje v Celjskem domu v Baški se približuje sklepnemu delu. Ostala je le še ena izmena otrok. Otrokom je na voljo veliko različnih vsebin, zato vsakdo najde nekaj zase in nekaj, pri čemer blesti.
Za nami je že četrti termin letošnjega letovanja v Celjskem domu v Baški. Hudo vročino je zamenjalo nestanovitno vreme, saj se spreminja od sonca do vetra in dežja. Vseeno je voda še vedno super in prav uživamo v kopanju ali v valovih.
Tudi v tem terminu so imeli otroci zelo veliko različnih dejavnosti. Seveda so nekatere bolj, nekatere manj priljubljene, a to ne pomeni, da na koncu niso uživali. Najmanj priljubljena, a hkrati najbolj pomembna dejavnost je jutranje pospravljanje sob in hodnika. Nekateri so pri tem že pravi profesionalci, drugi še bodo, saj sodelujejo vsi.
Najbolj priljubljene dejavnosti so povezane z gibanjem. In še na morju smo ... Vsi se radi kopajo in plavajo, še raje se mečejo v valove, ki nastanejo ob močnejši burji, ki je že skoraj zaščitni znak Baške. Tudi na tekmovanju v skokih v vodo z »mize« zelo uživajo, še posebej ob uspehu.
Supanje in vožnja s kanuji sta tudi zelo priljubljeni dejavnosti. Otroci se včasih tudi znajdejo v vodi (hote ali nehote), vendar nas ne skrbi, saj je v vodi ves čas tudi reševalni sup, otroci pa uporabljajo rešilne jopiče.
Na igrišču okoli doma igrajo odbojko na mivki. Ne samo da priredimo turnir, otroci tudi izzovejo druge na tekmo prestiža (dekleta iz sobe 5 so izzvala fante iz sobe 8, izgubila in ponovno izzvala). Tudi s kolesi in skiroji se zelo radi vozijo, saj se takrat umaknejo od splošnega vrveža okoli doma. Sicer je tudi druženje na zelenici svojevrstna zabava.
Večerne dejavnosti so vse po vrsti zanimive in dobro zastopane. Še največ pripomb je pri plesni delavnici za večerni Srčkov ples, a ko se začne pravi ples, si vsi želijo, da se nikoli ne bi končal.
Veselje je gledati, koliko talenta se skriva v vsakem otroku v koloniji. Vseeno nima vsak poguma, da bi se prijavil na večer talentov. Zato so pogumni nagrajeni z glasnim ploskanjem in lepimi komentarji žirije, najboljši pa z nazivom talent kolonije 2023.
Otroci svojo ustvarjalnost pokažejo pri različnih dejavnostih. Prelevijo se v kuharske mojstre, modne oblikovalce,
pravljičarje in odlične voditelje prireditev.
Največje zadovoljstvo je videti otroke, kako objeti in
nasmejani pojejo priljubljene slovenske pesmi na večeru slovenske glasbe. Presenečeni smo, saj včasih dobimo občutek, da se prepevajo samo tuje uspešnice.
Verjamemo, da bo kolonija otrokom ostala v lepem spominu in da se bodo v Baško še vrnili.
TONE OJSTERŠEK
Otroški živžav na celjski Mestni plaži
Celjsko literarno društvo je v torek, 18. julija, že drugič izvedlo prireditev za najmlajše na Mestni plaži. Omenjena prireditev počasi prerašča v tradicionalno popestritev dogajanja v okviru Poletja v Celju.
Odlično jo je povezovala Mateja Mohorko. Svoje otroške literarne izdelke so prispevali Alenka Kokalj, Aljoša Peperko, Andrej Ivanuša, Branko Zupanc, Dragan Mitič, Gojko Jevše-nak, Klementina Sambolič, Matej Krajnc, Mateja Mohorko, Memi Pizzulin, Milena Šimunič in Vanja Tajnšek.
Izbrana besedila so brali avtorji (Alenka Kokalj, Andrej Ivanuša in Klementina Sambolič) ali sta jih brali Mateja Mo-horko in Alenka Drevenšek (Matejina mama). Večinoma so to bile kratke pesmi z različno tematiko in otroci so jih navdušeno sprejeli. Na koncu so lahko prelistali otroške knjige, ki so bile na voljo. Obenem sem najavil literarni razpis za že malo pozabljenega decembrskega dobrotnika - dedka Mraza.
Končali smo tik pred neurjem.
BOJAN EKSELENSKI
Odpravljale posledice neurja
Da je po neurju in vsej škodi, ki jo je povzročilo, treba stopiti skupaj, se še kako dobro zavedamo v Humanitarnem društvu Vera iz Štor.
Z veseljem se nas je zbralo nekaj članic, ki smo zavihale rokave in si zadale, da bomo očistile igralno-sprehajalni park pred Kulturnim domom Štore. Park je bil namreč poln odlo-mljenih vej dreves. Ker občinski delavci ne zmorejo vsega naenkrat, smo se odločile, da jim bomo priskočile na pomoč tudi članice našega društva.	VERICA ŠTANTE
Članice Humanitarnega društva Vera med odpravljanjem posledic neurja
Ljubi - ne ljubi
Verjetno vas veliko pozna igro s tem pomenom. Ko smo bili mladi, smo se jo radi šli. Zlasti dekleta, tista, ki so že imela kakšno skrito simpatijo in so želela izvedeti, kako je z njo. »Jo fant ljubi - ne ljubi?« Bela cvetka marjetice je bila tista, ki je »vedela« odgovor. S trganjem lističev si ga izvedel. Zadnji, ki ti je ostal v roki, je bil odločilen. Ali ljubi ali ne ljubi. Odgovor je razveselil ali zabolel. Kakor je kdo verjel ...
V tej zgodbi gre za nekaj povsem drugega. Za Ivi gre. Žensko, ki sem jo spoznala v bolniški sobi tistega zimskega večera, ko sem bila zaradi težav z žolčem urgentno sprejeta na oddelek. Zelo kmalu naj bi imela poseg, mudilo se je. Res mudilo, a se ni zgodilo nič. Takrat ne. Po treh dneh opazovanja in skrbi medicinskega osebja je prišlo v naši sobi do okužbe (s korono) in poslali so nas domov. Do nadaljnjega - naj bi nas obvestili, kdaj naj bi se vrnili.
Z Ivi sva se v tistih treh dneh zbližali. Da je svet majhen, da poznava iste ljudi, da imava obe radi glasbo, da se radi smejeva, da ceniva podobne vrednote in da sva si na svoj način podobni ... Vse to naju je povezalo in kljub razdalji in času, ki je vmes minil, sva ohranili prisrčen odnos - na daljavo. Večkrat sva se poklicali, si izmenjali novice o zdravju in počutju, tudi kakšno fotografijo sva si poslali. Moje težave z žolčem so po operaciji in okrevanju kmalu prešle, Ivi se je podala v boj s svojo težko diagnozo. Ni šlo drugače. Preiskave in rezultati so terjali zdravljenje, ki traja še danes. Ivi je močna, pogumna, pozitivna. Ne da se! Zdravniki ji dajejo upanje, ona jim zaupa. Vedno mi pove, kako so prijazni in koliko srčnosti je v njih. Nikoli o nikomur ne reče nič slabega! Kajti Ivi je oseba, ki vidi le dobro, vidimo pa tako tisto, kar je v nas. Rada mi pove, kako je srečna, da ima tako dobre otroke, in kako ponosna je na svoje vnuke. Vsi ji stojijo ob strani, ji pomagajo pri opravilih, mož jo redno vozi na terapije. Ivi ni sama in to mi vedno pove. A kljub ljudem, ki jo obdajajo, ki ji pomagajo prestajati ta težek čas, je v njenem glasu in v njenih sporočilih kdaj mogoče zaslediti, začutiti, da ni v najboljši koži. Takrat utihne, se umakne in sama zase predeluje poglavja svojega življenja. Takrat se ne slišiva veliko, se pa čutiva. Ivi dobro ve, da me lahko kadarkoli pokliče, čeprav me ne. Ker me ne želi obremenjevati, ker noče, da bi me skrbelo zanjo, ker bo sama zmogla, ker ji gre na bolje, ker več ne hujša, ker lahko že je tudi surovo, svežo, živo hrano, sicer v majhnih količinah, a vendar.
Ko premaga krizo, ko strah potisne v kot, ko so izvidi obetavni in ko se bolje počuti, je Ivi spet tista prava - močna, pogumna in vesela. Naj živi pozitivnost!
In tako je bilo tudi prejšnjo nedeljo, ko sem prejela njeno pošto. »Torta za prijateljico za rojstni dan,« je napisala pod fotografijo, ki mi jo je poslala. Na mizi prekrasna torta, lepo okrašena s kupčki smetane, perlami, sladkorčki in tremi velikimi rdečimi vrtnicami, kot bi bile prave. Morali bi jo videti! Pozabila sem povedati, da je Ivi odlična gospodinja, da nadvse rada kuha in še raje peče slaščice, najbolj torte. Spekla jih je res veliko, za različne priložnosti in slavja. Če le lahko, ustreže ljudem, ki si to želijo.
S torto je na fotografiji tudi Ivi s prijateljico. Obe nasmejani, zadovoljni. Ivi se smeje s toplim nasmehom, z žarečimi očmi in s celim obrazom, tako kot ona zna. Na glavi ima pokrivalo, ki jo naredi ljubko, dekliško. Kilograme, ki so jo nekočj težili in ji bili v breme, je prepolovila. Drugačna je, marsikdo je ne prepozna. A tisti, ki jo, ve, da sta njeno toplo srce in njen vedri duh še vedno ista. Ker Ivi ljubi življenje!
Strmela sem v njeno prekrasno torto, gledala v obraz, ki je sijal ob njej, in solze so mi stekle po licu. Solze ganjenosti, občudovanja, spoštovanja ... Da je zmogla, da je lahko, da je ustregla prijateljici in počastila njen rojstni dan. Kljub vsemu . Poklicala sem jo in ji čestitala. Vesela je bila mojih besed in pohvale. »Noben problem, samo ljubiti se ti je treba,« mi je smeje odgovarjala. »To je to!« sem rekla sama pri sebi in se zamislila. Ljubi - ne ljubi .
Kolikokrat se nam česa ne ljubi, ne da nimamo volje, veselja ... Iščemo razloge, izgovore in pojasnila, zakaj nekaj bi oziroma nečesa ne bi. Nismo razpoloženi. Ivi je s tem razčistila, opravila, si razjasnila in določila prioritete. Bodimo kot ona in naj nam v roki vedno ostane list bele marjetice s sporočilom: »Ljubi.«	MARIJA DEŽELAK
36
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo al odlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Santorini in zahodna Kreta
Obilne grške počitnice za sladokusce
Živite za velike trenutke? Potem je ta grški dvojec kot nalašč za vas. Najprej mitični Santorini s po topljeno Atlantido, otokom, ki magnetizira že ob pogledu z letala. Njegova kaldera, ki jo je ustvaril morda najlepši vulkan na svetu pred 3.600 leti, je danes ena najbolj priljubljenih destinacij Evrope. To lebdenje nad Kikladi in Egejskim morjem vas bo spremljalo za vedno. Najlepše je, ko jo lahko kar peš mahnete po nekdanji pastirski in tovorni poti do Oie s pregovorno najlepšimi sončnimi zahodi. Hitra ladja vas v nekaj urah pripelje na Kreto, v zibelko naše civilizacije. Med Slovenci manj znana kretska skrivnost je zahodni del otoka s Chanio, kozmopolitskim mestom, ki so mu dušo vdahnili Bizantinci in Benečani. Tam sta se rodila liberalno gibanje svobodne Grčije, ki je strlo stoletja otomanske nadvlade, in oče sodobne Grčije Eleftherios Venizelos. Tam je danes prestolnica kretskih kulinaričnih in drugih užitkov s prelepimi plažami.
Že dolgo iščete popolno grško kombinacijo? Združite Palmin polet na Santorini (2 noči), hitro ladjo do Krete (5 noči) in let iz Chanie v Ljubljano.
Iščete aktiven jesenski odklop, ki mu v Evropi ni para? Palma je na grških otokih doma od pozne pomladi do zgodnje jeseni.
Bi združili uživanje in raziskovanje Grčije? Najprej se prepustite razvajanju ob pogledu na kaldero in modro Egejsko morje, nato z avtom raziščite svobodno Kreto. Hoteli na obeh otokih so med najboljšimi na Mediteranu.
3 top razlogi:
Radi zavijete na lokalne tržnice? Tržnica Marche des Capucins je največja pokrita tržnica v mestu, znana po neizpodbitni kakovosti lokalni pridelkov.
Obisk krajev, ki so bili navdih mnogim svetovno znanim slikarjem in umetnikom
Želite popolno kombinacijo doživetij, degustacij in dvorcev?
■*: - '
Presežki vinske regije Bordeaux
Glamurozno okušanje bordojcev in tradicije
Bordeaux pomeni vino z velikim V. To je za mnoge najslavnejša vinska regija sveta z vrhunsko kapljico, ki jo je Napoleon III. že leta 1855 razdelil v slovitih pet razredov kakovosti, med katerimi so na prvem mestu posestva Premier Grand Cru. Samo v Bordeauxu je navada, da vina kupujete En premier ali vnaprej. Letnik 2020 je bil na primer izjemen in če ste takrat kupili steklenico za 350 evrov, jo boste od leta 2025 do 2040 lahko prodali za nekaj tisočakov ali uživali v najdražjem vinu na svetu. Med Atlantikom in vinogradi se vije reka Garona, ki deli vinske lege, posestva in trte na levi breg ali Medoc s prodnatimi tlemi in na desni breg z glineno apnenčasto podlago, kjer ste zagotovo že slišali za vina St. Emiliona. Potem ko je leta 2010 francoska gastronomska večerja, oplemenitena z vini, pristala na seznamu svetovne dediščine Unesca, je v Bordeauxu zraslo še globalno Mesto vin / Cite du Vin, posvečeno kulturi in tradiciji vina, ki arhitekturno deluje kot gigantski decanter ali duh opojne kapljice ob reki. Degustirajte vrhunska vina, ki so popolnoma usklajena z lokalnimi specialitetami, kot so foie gras ali ostrige iz bližnjega zaliva Arcachon. Številna laskava imena vin, ki podirajo rekorde v ocenah in cenah, so poimenovana po mogočnih dvorcih vzdolž slovite ceste dvorcev Rue de Chateaux.
Palmovci v oktobru obiščemo francoska mesta in pokrajine, v katere se boste zaljubili na prvi pogled. Bordeaux pomeni vino z velikim V. To je za mnoge najslavnejša vinska regija sveta z vrhunsko kapljico. Biarritz je slikovito mestece ob atlantski obali, idilična in divja pokrajina Dordogne je raj za gurmane, mondena Ažurna obala pa je tista, ki preprosto navduši.
PODLISTEK
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Nekdanji celjski industrialci
(10)
Ivan Čater je predstavljal primer kmečkega fanta, ki mu je v nekaj letih skoraj iz nič uspelo postati veleposestnik in podjetnik. O njegovi uspešni, a hkrati tudi nadvse tragični življenjski zgodbi je bil 16. oktobra 1997 v Novem tedniku že objavljen zanimiv članek Ivana Zupanca z naslovom Kmečki fant, graščak in tovarnar, iz katerega bomo povzeli nekatere podatke iz njegovega življenja.
Ivan Čater (1886-1956) je izhajal iz kmečke družine v Šmarjeti pri Celju. Njego-
vima staršema, Ivanu Čatru in Jeri Čater, rojeni Svetec z Blagovne pri Šentjurju se je rodilo kar dvanajst otrok, med katerimi je bil Ivan prvorojenec. Še kot zelo mlad se je začel ukvarjati z odkupovanjem lesa in s trgovanjem s hmeljem. Leta 1919 je na dražbi kupil graščino Bežigrad s 160 hektarjev velikim posestvom v Buko-vžlaku. Vendar se s tem ni zadovoljil in se je hotel preizkusiti tudi v podjetništvu, pri čemer je veliko oporo imel v svoji ženi Tereziji Čater, roj. Selič (1892-1952).
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Graščina Bukovžlak Stanovanjski del graščine Bežigrad v Bukovžlaku v času, ko je v njej živela družina Čater.
Leta 1918, ko je prva svetovna vojna še trajala, je ustanovil podjetje Čater Ivan, Trgovina z deželnimi pridelki, parna žaga, Spodnja Hudinja. Žaga in skladišče lesa sta stala na nasprotni strani Westnove tovarne emajlirane posode, kjer je sedaj trgovina Inter-spar. Poleg naprav za žaganje hlodov je žaga imela tudi stroj za skobljanje, stroj za izdelovanje ladijskega poda in napravo za izdelovanje lesenih zabojev. Leta 1923 so Ivan Čater, njegova žena Terezija in Friderik Vivod iz Laškega ustanovili družbo z omejeno zavezo, ki je bila še istega leta registrirana pod imenom Celjska milarna, d. z o. z., v Celju.
Novoustanovljena družba je prevzela milarno na Spodnji Hudinji, ki jo je do tedaj imel v lasti Rudolf Costa-Kuhn. Ko so se januarja 1940 družabniki razšli in je omenjena družba z omejeno zavezo prenehala obstajati,
sta Ivo in Terezija Čater ustanovila javno trgovsko družbo Celjska milarna Hubertus, I. in T. Čater. Podjetje je proizvajalo več vrst mila znamke Hubertus, pralni prašek, pasto za čevlje, razna čistilna sredstva in kot edino v vsej Jugoslaviji tudi glicerin. Leta 1938 sta v Bukovžlaku začela graditi opekarno in jo do začetka nemške okupacije dogradila ter opremila.
Nemške okupacijske oblasti so Čatrovo družino že aprila 1941 izgnale v Srbijo, vsa tri njihova podjetja in posestvo z graščino Bežigrad pa zaplenile. Prva celjska partizanska četa jim je 4. avgusta 1941 ponoči zažgala kozolce v Bukovžlaku, v katerih se je sušilo žito. Medtem ko sta žaga in opekarna obratovali naprej, pa so nemške okupacijske oblasti proizvodnjo v milarni ukinile, naprave iz nje pa so odpeljali v Gradec, kjer jih je prevzel dr. Sutter iz
Fürstenfelda. V zgradbe prejšnje milarne se je leta 1942 vselilo novoustanovljeno podjetje za predelavo sadja Sanntaler Süssmostkelterei, K. G. Karstedt & Comp., Cilli.
Ko sta se Ivan in Terezija Čater s sinom po koncu vojne leta 1945 iz izgnanstva vrnila domov, sta bila od vsega začetka izpostavljena nasilju komunistične oblasti. Česa vse je bila ta sposobna,
je Ivan Čater dobro vedel, saj so njegovega brata Alojza, posestnika in trgovca z mešanim blagom iz Šmarjete, junija 1945 skupaj z ženo Olgo odpeljali v koncentracijsko taborišče Teharje. Medtem ko so ženo po nekaj tednih izpustili domov, pa se Alojz Čater ni nikoli vrnil.
Se nadaljuje.
Dr. Milko Mikola
Svete gore nad Bistrico ob Sotli
ALBUM S CELJSKEGA

Na Slovenskem imamo več vrhov, ki so jim pobožni ljudje dali naziv Sveta gora, samo eden med temi pa ima naziv Svete gore in je med najslavnejšimi slovenskimi božjimi potmi. Leži na 521 metrov visokem z listavci poraščenem gorskem vrhu na vzhodni meji Slovenije, tam, kjer se Kozjansko prek mejne reke Sotle že spušča v Hrvaško Zagorje. Davnega leta 1265 so bile prvič omenjene kot »gora Device Marije pri Kunšperku«, kasneje so jim rekli »gora naše ljube Gospe«, prvič pa se zapišejo Svete gore leta 1642.
To je eno najstarejših bo-goslužnih središč na Slovenskem, kjer se po najdbah sodeč že več kot 2000 let neprekinjeno opravlja bogoslužje. Keltske in rimske najdbe pričajo o predkrščan-skih svetiščih in častilcih, poznorimske in zgodnjeslo-vanske izkopanine, ki se še danes izpod krpic zemlje, ki pokrivajo skale, ob vsakem deževju prikažejo na plano, pa spričujejo dolgo krščansko
bogoslužno tradicijo Svetih gor. Najlepši dokaz za to so stare cerkvice: sv. Jurija z znamenitim in zagonetnim napisom ter reliefom na pročelju, sv. Martina s čudovito romansko-gotsko arhitekturno zgodovino, svetih Fabi-jana in Boštjana s pisanimi freskami, sv. Bolfenka s izbranimi slikarskimi in stavbnimi deli ...
Na Svetih gorah bodo ob prazniku Marijinega vnebovzetja svete maše ob 9. in 11. uri. Praznično slovesnost bo vodil misijonar na Madagaskarju Tone Kerin, peli bodo svetogorski pevci z gosti.
Srce vseh teh malih cerkvic, v prispodobi povedano: koklja, ki ta piščeta zbira okrog sebe, pa je mogočna cerkev, posvečena svetogor-ski Mariji. Na njenem mestu je prvotno stala manjša cerkev »Naše ljube Gospe«. Po prestani reformacijski ihti, ki je najbolj prizadela prav bož-
jepotne kraje, so se romarji zopet oklenili Svetih gor. Tako so dotedanje svetišče, ki je bilo v dokaj žalostnem stanju, prenovili in razširili. V letu 1611 ga je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren, saj je to območje (pilštajnska pražupnija) sodilo takrat pod njegovo pastirsko oblast.
Naval romarjev je povzročil, da so se že ob koncu istega stoletja in v začetku naslednjega upravitelji lotili nove zidave. Leta 1693 so pozidali iz rezanega kamna večji prezbiterij in vanj postavili veliki oltar, kakršen je še dandanes. Cerkveni ladji so prizidali dve stranski, nad njima kasneje postavili še galerije, povečali pevski kor, vse pa v temeljih, kjer so naredili kripti, še bolje utrdili. Večino del so dokončali leta 1723 pod župnikom Janezom Gietlerjem, delno pa so prizi-dovali še kasneje. V ladji so na vsaki strani po trije oltarji, posvečeni najbolj priljubljenim ljudskim zavetnikom. Štiri stranske oltarje in razkošno prižnico, od koder še
zdaj pridigajo, so izdelali v delavnici konjiškega mojstra Mihaela Pogačnika okrog leta 1735. Sredi cerkve je podoba svetogorske Marije na prestolu. Za njim je v prezbiteriju glavni oltar, eden najlepših daleč naokrog.
Na Svete gore so romarji vselej radi prihajali. Močno je zaživela božja pot v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so vso cerkev prenovili in leta 1872 dali poslikati Tomažu Fantoniju. Posebnost svetogoskih romarjev je ta, da sem prihajajo Hrvatje in Slovenci. To je bila gora, ki je vselej povezovala oba naroda.
Pripravil: Srečko Maček
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Povzeto po: https://www.kam.si/svete_gore/ (avtor Franci Petrič)
POZDRAV iz sv. GORE
38
RAZVEDRILO
Vaš klepar po zadnjih neurjih
Odgovarjam samo v prisotnosti odvetnika.
> j
In katerega odvetnika imaš ti?
g/
Vzeli so ga za čuvaja, on pa je romantik...
»Jože, a ti veš, kje je New York?« »Ne.«
»To je kakšnih deset tisoč kilometrov stran. »U, bogu za hrbtom.«
Če v besedi kava spremeniš samo štiri črke, dobiš besedo pivo.
Napisal mi je: »Si že v postelji?« »Da, pravkar sem se ulegla.« »Kaj maš na sebi?« »Škatlo s keksi.«
Na današnji dan pred 35 leti sem padel s kolesom. Ker takrat ni bilo spleta in Facebooka, sporočam to zdaj.
Ves čas se sprašujem, od česa sem tako težek, če pijem samo vodo. Potem sem se spomnil, da bo to od vodnega kamna.
Izpit pri filozofiji. Naloga se glasi: »Napišite kratko besedilo, ki naj vsebuje teme: vera, spolnost in skrivnost.« Najboljše delo: »Moj Bog, noseča sem, ampak s kom?«
Statistika pravi, da na vsakega moškega v 80. letih pride pet žensk iste starosti. To je odlično - ampak prepozno ...
Pogovarjata se znanca: »A ti znaš angleško?« »Seveda!« »Kaj pomeni beseda welcome?« »Predpražnik.«
Kako se izogniti stresu v službi? p
ri
v
Ne greš v službo.
Oven
Tehtni ca шШ
Nikakor se ne boste znali vživeti v situacijo, saj bo vaša prilagodljivost zmanjšana. Bojujte se za strpnost, saj se vam bo najbolj obrestovala. Vaši odzivi naj bodo umirjeni, kar še posebej velja za delovno področje. Že v preteklosti ste si zastavili pomembne cilje, od vas je odvisno, kako jih boste uresničili. Vaš vladar vam je v veliko pomoč, še vedno biva v vašem znamenju.
3\k

Čutili boste porast energije in mimogrede opravili vrsto pomembnih opravil. Vaš način komunikacije bo izreden, zato se tokrat lahko zanesete na lastno presojo. Pred vami so pomembne spremembe, kar še posebej velja za delovno področje, saj boste z veliko mero iznajdljivosti in odločnosti presegli blokade, ki vam onemogočajo napredovanje. Vaša vladarica je v ognjenem znamenju, prinašala vam bo očarljivost in potrebo po varnosti, tako čustveni kot finančni. V tem času boste popravljali zamujene zadeve iz preteklosti, še posebej na ljubezenskem področju.
Lev

Devica

Obveznosti bodo tako velike, da boste potisnili čustvena razmerja na stran. Zato pa boste imeli na finančnem področju odlične rezultate. Mnogo bolje bi naredili, če se ne bi neprenehoma ukvarjali s preteklostjo, saj vam takšno ravnanje jemlje energijo in moč za korake, ki jih morate nujno narediti v tem obdobju. Merkur v znamenju leva vam bo pomagal, da boste močni in prodorni. Odločnost vam lahko pomaga, da uskladite nasprotja na vseh področjih.
Škorpijon B
Dvojčka
Skušali boste uresničiti pomembnejše srečanje in pri tem občutili zelo močno energijo. Delovati morate sistematično, nikar se po nepotrebnem ne izpostavljajte. Zastavili si boste pomemben cilj, počasi ga boste tudi uresničevali. Venera biva v ognjenem levu, prinaša vam moč, prodornost in obilo energije. Odločitve glede potovanja boste odložili zaradi trenutnih situacij, kar ne pomeni, da boste nezadovoljno sedeli doma.
Rak
Zadeve bodo še naprej nejasne, še posebej kar se partnerskega in ljubezenskega področja dotika. Najpomembneje je, da se vas ne loti panika. Zavedajte se, da ste sposobni urediti še tako zapletene zadeve. Zavedajte se tudi, da je vse minljivo in v fazi spreminjanja, tudi vi sami. Nujno je, da določite prioritete in delujete bolj sistematično kot do zdaj. Venera je še vedno v retrogradnem gibanju, kar pomeni, da boste spreminjali nekatere zadeve, ki se dotikajo nedavnih odločitev.
5treiec
Ponovno se boste poigravali z mislijo, da bi se podali na pot. Dobro premislite, ali vam okoliščine to res omogočajo. V tem obdobju boste prisiljeni poprijeti za delo, pridni in potrpežljivi boste, kar se vam bo odlično obrestovalo. Vaš vladar še vedno biva v znamenju bika in vas opozarja, da poiščite novo priložnost, predvsem na delovnem področju. Spremembe bodo v prihajajočih dneh tako velike, da včasih še sami sebe ne boste več dohajali.
Zadeve na poslovnem področju se bodo počasi umirile, vendar notranjega miru še ne boste našli. Za naslednje obdobje imate lepe obete, zato energijo usmerite v doseganje novih rezultatov. Vpliv Marsa bo tudi za vaše znamenje pozitiven, od navdušenja in energije boste kar prekipevali. Veliko koristnega boste naredili tudi v smislu odnosov, saj boste hrepeneli po tem, da bi izginile vse napetosti.
Kozorog
V družbi boste blesteli, vendar srečni ne boste, kajti imeli boste občutek, da vam nekaj ali nekdo manjka. Mogoče se boste skušali izogniti soočenju s seboj in se boste poigravali z mislijo na svojo ljubezen. Vaš vladar še vedno biva v vo dnem znamenju in vas opozarja, da morate bolj sistematičnoposkr-beti za svojo prihodnost. Včasih se izgubljate v malenkostih, včasih vam zmanjka tal pod nogami. Do konca leta je še čas, da uredite vse, kar ste zamudili.
Dobili boste lepe novice, zaradi katerih boste blesteli od dobre volje. Zavedati se morate, da morate kljub sreči, ki jo doživljate, izpolnjevati delovne obveznosti Pred vami je krajša pot, ki vam lahko prinese napredovanje na različnih področjih. Pridni in sistematični boste, uspeh vam ne more uiti. S hrepenenjem boste zrli v dni, ki prihajajo, in si želeli spremembo na čustvenem področju. Včasih imate občutek, da ste notranje neizpolnjeni, kar vas lahko navdaja z nezadovoljstvom.
Vodnar 10]
Spremenljivo razpoloženje vam počasi že preseda, zato se boste v naslednjih dneh trudili za ravnotežje. Usmeriti se morate na posamezne težave, drugače se bo v vašem življenju pojavila še večja zmeda. Vaš vladar je že krepko vstopil v znamenje bika, kar povzroča pridnost in potrpežljivost, v negativnem smislu trmo in ne-popustljivost. Z malo diplomacije boste tudi v tem obdobju uspeli razrešiti neko dilemo, ki se vam neprestano vrača v življenje.
Izkoristite pozitivne vplive planetov in dokončajte naloge, ki ste si jih zastavili v preteklem obdobju.. V prostem času se vam obeta obilo prijetnih in romantičnih uric, ki vam bodo popestrile noč. Vaš vladar v vašem znamenju vam bo pomagal,, da boste usklajevali nasprotja, ki se pojavljajo na vaših poteh. Vse, kar se dogaja, boste imeli skrbno pod nadzorom in ob tem ugotavljali, da čas mineva hitreje kot sicer. V ljubezni se vam obetajo manjše spremembe, ki vam bodo prinesle odločilen korak, na katerega niste računali.
Ribi
V tem času bo izredno močno izpostavljena ljubezen, saj vas bodo romantična čustva popeljala daleč od resničnosti. Vaša sreča ne bo kratkotrajna, zato se dobro pripravite na spremembe. Planeti vam prinašajo veliko ognjene energije in moči, zato ju izkoristite za spremembe, ki jih tako nujno potrebujete. Z malenkostmi se ne boste imeli časa ukvarjati, zato bo v tem času čas vas zaveznik. Pred vami je krajše potovanje.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
POHIŠTVO V DNEVNI SOBI
... KVAK PRAVI ŽABA
MESTO PRI BOLOGNI
JE
ŽORŽET JE .. TKANINA
MILANSKI NOGOMETNI KLUB
AMERIŠKA IGRALKA IN PEVKA
IGNAC (KRAJŠE)
TURISTIČNA TAKSA
EP (KNJIŽ.)
VLOŽILA JE REKLAMACIJO
FONTANA Povsod V RIMU z vami PRETIRANO VARČNO
PLESAL GA JE FRED ASTAIRE
JAJCU PODOBEN SADEŽ
BODEČ PLEVEL
ZNESEK POVEČANJA
15
ZDRAVJE SE NAMA IZBOLJŠUJE
SLOVENSKI PISATELJ (JANEZ)
4.IN 23. ČRKA
JAVNA POZIVA
Z NJIM STA NA . VALOVNI DOLŽINI
STENSKA URA BIJE .... TONK
MITNINA (ZASTAR.)
AMERIŠKA IGRALKA (HEATHER)
NOVINAR ŽERDIN NA ENEM KONCU JEZAPRT
ANTONIO VIVALDI
PRIZADEVANJE, DA SE NAJDE IZGUBLJENO
ČAJ (ANG.)
ŠALOM AŠ
JAVNI ZAVOD

B. JURCA: ... POMARANČA STARA ... POLICIJE
AGENCIJA ZA REGIONALNI
RAZVOJ UPAD MORSKE GLADINE
JEZUSOV SLOVENSKA DOMAČI PEVKA KRAJ (LEA) KLADE ZA __SEKANJE
NASPROTNO OD MEHKA
13
PREBIVALEC AOSTE
ČE (ANG.)
LASTNIKI
SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (EMIL)
MESTO V SEVERNI MAKEDONIJI
... KOVAČ KONJA KUJE
14
IZRAELSKI PARLAMENT NA ČEŠKEM PLAČUJEJO S ...
MAKEDONSKO KOLO
.. IN BOLEK
SRBSKA POKRAJINA
JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA
SINOVI ALI HČERINI SINOVI
BILLY ...: PIANO MAN
ZVIŠANI TON G
... NI NOBEDEN
SLOVENSKA PEVKA MUŠIČ
VDANI
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
ZDRAVNIK ZA SEČILA
10
NOVA ...LANDIJA
IŠČE IGLO V ...
RAZVOJNI ZAVOD
PREBIVALEC ČIČARIJE
BIBLIJSKI PREROK
12
ŽABJE NOGE
NA NJO SO NEKDAJ SNEMALI GLASBO
17
.. NI NIČ
Nagradni razpis:
1.	nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil
2.	nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil
3.	nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17							
Ime in priimek: Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
SUDOKU 582
	9				8	5	6	
	8				1			
		1			9	2		
7	6	5	8					
			3	5				
						9		4
3			2	7				
							2	8
5		4						
SUDOKU 273
	9					1	5	
3						4		
			5	7	8			
4	2							
				1	6			
						5	9	4
7			8	9				
	5	1			7		8	2
		8					1	7
REŠITEV SUDOKU 581
REŠITEV SUDOKU 272
5	8	2	7	4	6	1	9	3
9	3	4	1	8	2	5	6	7
6	1	7	5	9	3	2	4	8
4	7	6	9	5	1	3	8	2
3	5	1	2	6	8	9	7	4
8	2	9	4	3	7	6	1	5
7	4	5	6	2	9	8	3	1
1	6	3	8	7	5	4	2	9
2	9	8	3	1	4	7	5	6
6	7	2	5	9	4	8	3	1
4	8	1	2	3	7	9	6	5
9	5	3	6	1	8	7	2	4
8	2	9	4	5	3	6	1	7
3	4	5	1	7	6	2	8	9
7	1	6	8	2	9	5	4	3
5	9	4	3	8	2	1	7	6
1	3	8	7	6	5	4	9	2
2	6	7	9	4	1	3	5	8
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. avgusta.
Geslo iz številke 31: Poletna neurja Izid žrebanja:
1.	nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Ivanka Antlej iz Celja,
2.	nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Alojz Volavšek iz Gorice pri Slivnici,
3.	nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Marija Šuster iz Boštanja.
Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
pomagamo srečo kovat tudi mi.
6
11
7
9
4
5
8
Križanke po meri EA	reševalcev.
L^^Ker si zaslužite Ш	najboljše.
www.trik.si
3K
40
PISANI SVET
Poplave so jih povezale
Poplave niso prizanašale nikomur. V teh dneh so dodobra spremenile vsakdan marsikaterega Savinjčana. Nekateri so spoznali vso krutost te obsežne naravne katastrofe na lastni koži, saj so imeli poplavljen svoj dom, spet drugi so priskočili na pomoč svojim bližnjim. Povezani zmoremo več.
Pozval k organizaciji koncerta
S poplavljeno hiši se je v teh dneh prav tako soočil priljubljeni pevec Dejan Dogaja. Kot je povedal, takšnih razsežnosti poplav oz. tako močnega toka vode v Laškem ne pomnijo. Je pa pevec svojo prepoznavnost in posledično velik doseg med sledilci na družbenih omrežjih izkoristil tudi za to, da je vse izvajalce, ki so letos nastopili na festivalu Pivo in cvetje v Laškem, pozval k organizaciji koncerta: »Naredimo največji dobrodelni koncert, kar ga pomni ne le naša regija, temveč Slovenija. Zberimo se vseh 12 izvajalcev - in z veseljem še kdo - isti dan na istem odru, za dobrodelnost gre!« Kot je povedal, je pobudo že posredoval tako Občini Laško kot Stiku Laško, kar nekaj glasbenikov pa se je njegovemu pozivu že pridružilo.	ER
Korenja jim ne bo treba
Polzelski poslanec Aleš Re-zar je takole po poplavi odvažal poplavljene predmete iz hiše. (Foto: osebni arhiv)
Iz poslanskih klopi
Poplave sta na lastni koži doživela tudi savinjska poslanca Aleš Rezar (Gibanje Svoboda) iz Ločice ob Savinji in Jožef Jelen (SDS) iz Mozirja. Rezarju je narasla Savinja zalila njegov dom. »Iskrena zahvala vsem, ki ste nesebično in brez oklevanja priskočili na pomoč meni in mojim sokrajanom! Zlato srce imate. Posledice so pač katastrofalne,« se je Rezar odzval na družbenem omrežju. Jelen je skupaj s predsednikom stranke Janezom Janšo in drugimi člani stranke dan po ujmi čistil mozirski trg in pomagal poplavljenim Zgornjesavinjčanom.	ŠO
Mozirski poslanec Jožef Jelen v družbi Marjana Šarca in Janeza Janše (Foto: osebni arhiv)
Največ odstranjev hiše.(Foto
i
ela so imeli z njem mulja iz : osebni arhiv)
Konec dober, vse dobro!
Tudi družina priljubljene pevke Tinkare Fortuna je v minulih dneh trepetala pred poplavami. Bala se je, da bodo njen dom v Ločici ob Savinji uničile narasle vode. Eno noč je prespala v šolski telovadnici. K sreči se najbolj črn scenarij ni uresničil.
Tinkara se spominja, da so jo v petek zjutraj prebudile sirene za poplavno ogroženost. Deroča voda je kmalu zatem začela poplavljati ulico, v kateri je njihova stanovanjska hiša. Z možem, s hčerkami in psoma je zapustila hišo. Šli so v šolsko telovadnico, kjer je civilna zaščita za ogrožene občane zagotovila začasno bivanje.
»Bilo je stresno. A najbolj pomembno je bilo, da smo bili skupaj. Da smo bili vsi živi in zdravi. K sreči smo se naslednje jutro že lahko vrnili v naš dom. Voda je takrat iz hiše že odtekla, uničila je nekaj pohištva, v spodnjih prostorih je bil mulj. Bolj klavrn je bil pogled na okolico hiše, kjer je bilo nakopičeno blato. S pospravljanjem in z urejanjem smo imeli kar nekaj dela. Vse smo uredili. Zdaj lahko pri čiščenju pomagamo tudi sosedom. Konec dober, vse dobro,« ostaja optimistična Tinkara. Ob tem poudarja, da sočustvuje z vsemi, ki niso imeli takšne sreče in so jim poplave uničile dom.	BF
Pomagali svojemu navijaču
Člansko moštvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je preživelo delovno nedeljo. Na pomoč je priskočilo svojemu nekdanjemu navijaču Slavku Kolarju, ki je že dolga leta klubski fotograf. Igralci so zgrabili lopate, grablje, metle in po svojih močeh odstranjevali posledice ujme, ki je Slavku uničila družinsko podjetje. »Edino beseda katastrofa lahko opiše dogajanje minulih dni. Spremljanje prizorov in nemoči ljudi je naravnost strašljivo. Šport je bil v tistem trenutku za vse nas drugotnega pomena in smo razmišljali samo o tem, kako lahko pomagamo bližnjim, znancem, prijateljem, komurkoli. Hitro smo se organizirali in preživeli delovno nedeljo pri našem Slavku, ki nam vedno priskoči na pomoč. Zbrala se je celotna članska ekipa in poprijela za delo. In na koncu dneva nam je veliko pomenilo, da smo lahko nekomu pomagali. Vsi skupaj si želimo, da se takšne stvari ne bi več ponovile. Vsem drugim prebivalcem Slovenije v en glas sporočamo, da niso sami,« je sporočil kapetan celjskega moštva Žiga Mlakar.
DŠ
Moč rušilnih poplav je na glavo obrnila vsakdan komika Gašperja Berganta iz Luč. »Saj bo. Ljudje se postavljajo na noge. Zahvalil bi se tudi vsem sosedom, ki so priskočili na pomoč in so rešili, kar se je rešiti dalo. Ne glede na to, da smo doživeli naravno nesrečo, se še vedno čuti pozitivnost med ljudmi, ki ne bodo obupali. Čeprav bi marsikdo lahko,« je povedal Zgornjesa-vinjčan, ki tudi v teh težkih trenutkih najde kakšno priložnost za humor. »Prva stvar, ki smo se ji nasmejali, je bilo korenje, ki ga ni več treba kopati. Bomo pa videli, kaj se bo še vse pokazalo, a ljudje bodo potrebovali pomoč. Prebrodili bomo situacijo, predvsem s skupnimi močmi.«	JF
Maja Oderlap z družino na domačem poplavljen dvorišču (Foto: osebni arhiv)


Le nemo o kaj se dogaja
Brezskrbni avgustovski dnevi so se v stresni čas prelevili tudi za pevko in voditeljico Majo Oderlap, ki zadnja leta živi v Ločici ob Savinji. V času poplav je bila z družino ravno na dopustu, zato je lahko le nemo preko videov opazovala, kaj se dogaja. »Poplava nam je uničila celotno nadstropje, tako rekoč imamo hišo ponovno v tretji gradbeni fazi. Ne morem verjeti svojim očem, groza,« nam je zaupala simpatična estradnica, ki sedaj z družino živi pri njenih starših, katerim je zelo hvaležna za pomoč. »Sočustvujemo z vsemi, ki se soočajo s podobnimi in še mnogo hujšimi poplavnimi stiskam in srčno upamo, da nam vsem uspe, da bomo življenje ponovno postavili na novo. Skupaj smo, živi smo in to je največ, kar šteje.«	ŠO