JE O/S ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 TRBOVLJE, TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI ČAS:8h-19h SOBOTA:8h - 13h VLJUDNO VABLJENI! '.rumenestrani.com (ate fe® sooimiCss ^ rosOdl v posebni ponudbi trgovine Goltes KARVING SMUČI v že od 16.990 SMUČI Z VEZMI ^ že OD 26.990 j TfeAVnflOn^l obročno odplačevanje, gotovinski popusti . NA TRGOVINA avmjska cesta 35 tel.: 03-563-30-31 DELOVNI ČAS: PON.-PET.: 8h - 19h, SOB.: 9h - 13h OSREDNJA knjižnica CELJE UVODNIK Spoštovano bralstvo! Volitve so brez pretresov za nami, pred nami pa vese december. Spet priložnost za tiste nikoli zadovoljne za zabavljanje, ki po pravilu nikoli ne dajo konstruktivnega predloga, za vse ostale pa čas, ko se bodo prepustili krajši lagodnosti, sc ustavili in morda kako lepo rekli prijateljem, znancem, skratka si vzeli čas za lepe stvari. Sicer pa predstavljamo novo oblikovno podobo vašega in pašega Zasavca. Oglejte si ga, pohvalite kar je dobrega in "vsem povejte, kar pa vam ni všeč, zaupajte le nam, lahko v klasičnem pismu, na naš elektronski naslovJ zasave@email.si ali pa kar telefonično, na katerokoli številko. Sicer pa vam v preoblikovani številki predstavljamo intervju z županom Matjažem Švaganom, zaslišali smo Riharda Majcna, pa še GIP Betonu smo se ob desetletnici posvetili. Napovedujemo intervjuje z vsemi župani v Zasavju, saj veste, kar piše ne zbriše... Mojmir Maček KAZALO |3 4 1 KJE JE KAJ: GIP BETON MTO PRAZNUJE 10 LETNICO INTERVJU Z RIHARDOM MAJCNOM INTERVJU Z MATJAŽEM ŠVAGANOM V SREDNJI ŠOLI ZAGORJE VPIS V IZOBRAŽEVANJE ZA TURISTIČNEGA TEHNIKA PREDSTAVLJAMO NOVEGA MEGANA PRIPRAVLJA SE 30 TRADICIONALNI KARATE TURNIR V TRBOVLJAH MMtMBNEJSt TELEFONSKE ŠTEVILKE: ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje oh Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-4!L V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar, Fariči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Sutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje oh ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-4! 1. Tisk: Tiskarna Gracar, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje oh Savi. tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, Jas: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja oh četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT. II. polletje 3.402.00 SIT, IV. tromesečje 1.701.00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5";, DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in jotogralij ne honoriramo in ne vračamo. Urez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. POLICIJSKI POSTAJE Z A 9 0 R J f: 0 3 / 5 6 B 1 - 0 0 2 TRBOVLJE: 03/56-2 1- 1 02 HRASTNIK: 03/56-41-602 RADEČ E: 03/56-81-002 LITIJ A: 01/89-83-142 PROMUNt INFORMACIJI 03/56 -55- 1 1 0 TAKI: 050/61-63-48 050/63-31 07 IDRAVSTVEN! ROMOVI ZD RADEČ E: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK:03/56-44-006 ZD TRBOVLJE:03/56-26-322 Z0 ZA60RJE:03/56-55-000 ZD LITIJ A: 01/89-81855 0TEMA_____ ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH- 2.del 1 januarjem začne v Sloveniji veljati ^^novi Zakon o delovnih razmerjih. Ik^Nekaj o njem smo napisali že v prejšnji številki Zasavca v l.delu, ko smo se osredotočili na delovni čas. Tokrat bomo nekaj več napisali o odmoru, počitku in letnem dopustu. Še prej pa del komentarja, ki nam gaje poslala sekretarka sindikata Ljubljanske regije KNSS-Neodvisnost Evelin Vesenjak. Pravi, da marsikdo, predvsem pa delavci, od novega zakona pričakujejo več, predvsem v smislu izboljšav in trdnosti pravic iz naslova delovnega razmerja. “Sama menim, da tudi dosedanji veljavni zakoni, ki pokrivajo področje delovno- V parlamentu so sprejemali novi Zakon o delovnih razmerjih. Dobrega? Bomo videli. pravne zakonodaje, niso (bili) tako slabi. Da prihaja do kršenj, ki ostajajo nekaznovana s strani za to pristojnih institucij, ni krivda v zakonu, ampak v teh institucijah,” pravi Vesenjakova in dodaja, da je ena bistvenih novosti tega zakona v tem, da natančneje ureja pogodbo o zaposlitvi, kot pravno podlago za nastanek delovnega razmerja, s čimer naj bi se izboljšala pravna varnost delavcev v delovnem razmerju. “Spomnimo se samo ciklostiranih pogodb o zaposlitvi, kijih lahko kupimo v obliki obrazca v vsaki knjigami in katere delavci prejmejo z napol izpolnjenimi rubrikami. Ponavadi je izpolnjena le rubrika osebnih podatkov delavca in delovno mesto, na katerega se delavec razporedi,” je še povedala. Mi pa dodajamo, da upamo, da se bo s takšno prakso z uveljavitvijo novega zakona prenehalo. ODMORI IN POČITKI Čeravno je predvsem delodajalska stran pričakovala, da se čas odmora med delom (naprimer malica) ne bi štela v delovni čas, je v novem zakonu jasno zapisano, da se odmor med delom šteje v delovni čas (celo nekateri “prestrašeni” sindikalisti so bili prepričani, da se malica resnično ne bo štela v delovni čas). Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do 30-minutnega odmora, pa jc zapisano tudi v novem zakonu. Prav tako ima delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Prav zanimivo bo, ali bodo delodajalci to upoštevali oziroma na drugi strani, ali bodo sindikati kršitve preprečili in jih ustrezne institucije ustrezno sankcionirale. LETNI DOPUST Tuje prišlo do določenega napredka v korist delavcev. Kajti povečanje minimalni letni dopust iz dosedanjih 18 na 20 dni (res pa je, da so to podobno nekatere podjetniške kolektivne pogodbe že uveljavljale). Sicer pa novi zakon pravi, da ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši od polnega (npr. 4 ure). Seveda pa se tistemu, ki dela s polovičnim delovnim časom, za vsak dan dopusta piše 1 dan dopusta in ne le štiri ure, torej podobno kot tistemu, ki dela polni delovni čas. Letni dopust (LD) je mogoče izrabiti v več delih, s tem da mora en del trajati najmanj dva tedna. To je dolžan delodajalec delavcu zagotoviti do konca koledarskega leta, preostanek pa do 30.junija naslednjega leta. Delavec ima pravico do dodatnega dneva LD za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pa ima pravico še do najmanj treh dni dodatnega LD. Kar ni nepomembno je, da se LD izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem dni v letu zaradi: lastne poroke, smrti zakonca oziroma osebe s katero je zadnji dve leti živel v življenjski skupnosti, otrok, posvojenca, staršev (tudi mačehe in očima, posvojitelja), hujše nesreče, zaradi darovanja krvi na dan, ko jo prostovoljno daruje. Delavec, ki se izobražuje, usposablja ali izpopolnjuje ima prav tako pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. P.S.; Če vas karkoli zanima iz delovnopravne zakonodaje, mi vprašanje pošljite na elektronski naslov: gostei@volja.net ali po pošti na naslov Zasavca s pripisom za Igorja. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Evelin Vesenjak. Pripravil Igor (Jošte Valvasorjev trg 3 1270 Litija produkcija lokalnega TV programa, tel./fax: 01/8983-029,8984 209, dokumentarnih in promocijskih /8980-390 filmov, glasbenih spotov in nS?V/Lll GSM: 041 681-584 snemanje prireditev za interno MVItlgOal 04, 765-113 uporabo in javno prikazovanje, z . g m f možnostjo sponzoriranja poslanitB DLClU p trženje in produkcija za gospodarsko ^ interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP * E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! www.rumenestrani.com FUNŠTERC Q VOLITVE 2002 Rezultati županskih volitev 2002 - II. KROG LITIJA V drugem krogu županskih volitev je v občini Litija je zmagal stari / novi župan z izredno tesnim izidom, dobil je 114 glasov več kot njegov protikandidat. Na volišča v občini Litija je prišlo od 11.432 vpisanih, 7.662 volivcev (67.02 %). Za starega / novega župana Miroslava Kaplja MARTNO PRI LITIJI (LDS) (na tem mestu je že 16-to leto), je oddalo svoj glas 3.888 volivcev (50.74 %) in mu še za štiri leta zaupali vodenje občin, za Franca Rokavca (SLS) poslanca v državne zboru, pa je glasovalo 3.774 volivcev (49.26%). Preštetih ni še 17 glasov po pošti, ki pa rezultata volitev v ničemer ne morejo spremeniti. V najmlajši slovenski občini, bila jc že pred 50-timi leti, s svojim delom prične šele 01. januarja naslednje leto, jc prišlo na volišča od 3.854 volilnih upravičencev 2.935 ali 76,15 %. Za nekdanjega predsednika krajevne skupnosti Šmartno Milana Izlakarja je svoj glas oddalo 1935 volilcev (65,97 %), in je tako postal prvi župan občine Šmartno pri Litiji v samostojni državi Sloveniji in se kot prvi župan vpisal v zgodovino Šmartna pri Litiji. Protikandidat Peter Avbelj (direktor Javnega zavoda Bogenšperk) pa je zbral 1000 glasov (34.10 %). TRBOVLJE Volilna udeležba je bila 69,84% glasovalo je 10.622 od 15.208 volilcev. Zmagovalec volitev in s tem novi župan v Trbovljah je Bogdan Barovič (SNS), ki je prejel 54,41% ali 5 602 glasov; Jurij Kolenc (LDS) pa je dobil 45,59% ali 4.694 glasov. Veljavnih je bilo 10.926 glasovnic, neveljavnih pa 326. Podatki so neuradni, saj niso upoštevani glasovi po pošti, ki pa ne hodo vplivali na končni izid volitev. Volilna udeležba je bila 60%, glasovalo je 2.797 volilcev; Zmagovalec volitev in s tem nov župan v Radečah je Franc Lipoglavšek (ZLSD), ki je dobil 62,12% oziroma 1.681 glasov; Ludvik Sotlar (Neodvisni kandidat) pa je dobil 37,88% ali 1.025 glasov. Veljavnih je bilo 2.706 glasovnic, neveljavnih pa Korespondenčna seja razburila SNS Slovenska nacionalna stranka Trbovlje, je sklicala tiskovno konferenco z željo, da obvestijo javnost o doseženih volilnih rezultatih in o svojem nestrinjanju s sklicem korespondenčne seje občinskega sveta. Dnevni red seje jih sicer ne moti. Moteča je 3. točka dnevnega reda seje in pravni pouk k omenjeni točki. V 3.točki dnevnega reda, naj bi se na korespondenčni način odločali svetniki glede menjave stanovanj, o kateri je javnost bila informirana predvsem v dnevniku Delo. Gre namreč za stanovanja, ki naj bi jih prejeli stanovalci iz rušilne cone pa jih niso. Dobili sojih ljudje, ki po takratnem pisanju Dela, do tega niso bili opravičeni. Za SNS je sporen predvsem pravni pouk k tej točki, ki pravi; Ugovor zoper poročilo ni mogoč. V stranki menijo, daje problematika pod 3. točko tako pereča, da bi morali zadevo obravnavati na izredni seji in ne na korespondenčni in še s takim zaključkom, kot ga omenja pravni pouk. Z volilnimi rezultati so v stranki več kot zadovoljni. MAŠ. '---------------------------------------------N Rezultati predsedniških volitev 2002 - II. KROG Slovenski volivci so na prvi decembrski dan v drugem krogu izvolili novega predsednika države: to jc 52-letni dosedanji predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je v drugem krogu dokaj prepričljivo, s približno desetodstotno prednostjo, premagal Barbaro Brezigar. Po sicer še neuradnih in delnih rezultatih (uradni bodo znani predvidoma 10. decembra) je za Drnovška glasovalo 56,3 odstotka, za Brezigarjevo pa 43,6 odstotka od skupaj približno 1,6 milijona volilnih upravičencev, Volilna udeležba je bila 64,5-odstotna KRMILO SVETA KS IZLAKE V ROKAH JANEZA VIDMARJA Konec prejšnjega tedna so sc na konstitutivni seji zbrali novoizvoljeni člani sveta KS Izlake, ki gaje v prejšnjem mandatu vodil Jože Smrkolj. Slednji nam je v pogovoru povedal, da za svoje delo oziroma prednostne naloge ni imel zadostne podpore s strani občine Zagorje in da upa, da bo novo vodstvo KS Izlake pri tem uspešnejše. Med dosežke v prejšnjem mandatu je omenil dobro delo društev (turističnega, športnega,...) ter izlaških “pondokvvanovcev”, edinega kluba, ki deluje na Izlakah. “Štafetno palico” je iz njegovih rok prejel Janez Vidmar, ki so ga svetniki soglasno izvolili za prvega moža izlaške KS. Glede na to, daje bil v preteklih letih na tem mestu že uspešen, o napredku Izlak ne gre dvomiti. (I.G.) (Ne)uspeh volilnih rezultatov ZLSD v Trbovljah Združena listajo na zadnjih volitvah dobila štiri mandate. Kadidatka ZLSD, Tatjana Jevševar ni uspela priti v drugi krog volitev za župana občine Trbovelj. Andrej Železnik meni, da so rezultati na volitvah, glede na pričakovano nezadovoljivi. Rezultati zahtevajo temeljito oceno in sprejetje temeljev nadalnjega političnega delovanja stranke. Podrobnejši pregled rezultatov pove, da so v primerjavi z zadnjimi lokalnimi volitvami leta 1998 vendarle nekoliko boljši. Tako je kandidatka za županjo prejela okrog 19% glasov in sam procent ni tako negativen, razočarani so zaradi neuvrstitve v drugi krog. Tudi strankina lista za mandate svetnikov je na letošnjih volitvah v primerjavi zletom 1998 napredovala iz 13% na 15%, vendar se ni spremenilo število mandatov (4), ki so enaki zadnjim volitvam v občinski svet. Po mnenju ZLSD, je absolutna zmagovlaka letošnjih lokalnih volitev v Trbovljah, stranka SNS, ker je podvojila število sedežev v občinskem svetu, njen kandidat za mesto župana pa seje uvrstil v drugi krog s precejšnjo prednostjo. Tudi DESUS je napredoval. V stranki se tolažijo z dejstvom, da so bili rezultati na volitvah za parlament leta 2000 še slabši in morda letošnje lokalne volitve vendarle pomenijo rahlo napredovanje. Zadovoljni pa so, v ZLSD -Trbovlje z rezultati lokalnih volitev v krajevnih skupnostih. Še najbolj so se odrezali v KS Center, KS Ivan Keše in KS Franc Fakin. Najslabše pa v KS Dobovec in KS Zasavje. Osvojili so 31 mandatov ali 44%. Branko Majes državni svetnik ■ imaA V?sredo, 27. novembra so elektorji izvolili zastopnike lokalnih interesov 22 novih državnih svetnikov. 2 L volilno enoto Trbovlje bo odslej zastopal BRANKO MAJES, direktor hrastniške Tovarne kemičnih izdelkov. Državno funkcijo bo opravljal naslednjih pet let. F. M. Darja Gačnik med NAJVPLIVNEJŠIMI ŽENSKAMI V ZDA ' ■ 'rbovdjčanka Darja Gačnik že več kot X enajst let živi in dela kot direktorica Slovenskega turističnega urada v New Yorku. Ameriška revija Travel Agent Magazine jo je pred nedavnim uvrstila med sto najvplivnejših žensk v ameriškem turizmu za leto 2001. Na seznam sojo uvrstili kot eno od dveh Evropejk. Priznanje je prišlo povsem nepričakovano, kaže pa, da Američani jemljejo Slovenijo kot povsem enakovrednega partnerja v njihovem turističnem življenju. Darja Gačnik je zaslužna, da je Slovenija ena redkih držav, kjerje število turistov iz ZDA naraslo, in to kljub 11. novembru. Njena zasluga je tudi, da so Američani po razpadu Jugoslavije hitro dojeli, da spada Slovenija v srednjo Evropo in ne na Balkan. T.L. Nov KINOPROJEKTOR V DD Trbovlje ''Zadnja leta postopoma obnavljajo ^-/zgradbo DD Trbovlje zunanjost in notranjost. V drugi polovici novembra so za nekaj dni ustavili obratovanje kina zaradi menjave kinoprojektorja. Dosedanja dva Iskrina projektorja sta bila kupljena že leta 1956. Namestili so nov, sodoben kinoprojektor nemške firme Kinoton. S tem sta zagotovljena boljša slika in boljši ton. Investicija znaša 9 mio SIT. Deloma sojo pokrili iz lastnih sredstev, deloma pa s pomočjo občine. V načrtu pa imajo še izboljšavo akustičnosti dvorane. T.L. Nova fasada na KS Dol 'V Ta Dolu pri Hrastniku že nekaj časa poteka 1 N obnova fasade na stavbi KS Dol in se v teh dneh že bliža koncu. Stavbo so v zadnjih letih že nekajkrat vzeli v obdelavo: najprej so obnovili ostrešje in streho, fasado so letos uredili na treh delih stavbe, južnega pa bodo prenovili spomladi. Zamenjali bodo tudi okna. Poleg KS imajo tu prostore tudi upokojenci, planinsko društvo in Telekomova centrala. Ti bodo poleg občine tudi sofinancerji. Naložba bo v celoti vredna nad deset mio SIT F.M. “Gradič” odprl svoja vrata! X J soboto, 23. novembra je znani V slovenski gostinec Zvone Štorman odprl restavracijo Štorman v Gradiču v Trbovljah. Restavracija bo tako kot ostalih deset restavracij Štorman obratovala vsak dan od 7. do 24. ure, vključno z nedeljami in prazniki. V njej bo ponudba dnevnih malic, tedenskih in nedeljskih kosil, hrane po naročilu s prilagajanjem najrazličnejših zahtev gostov. V restavraciji Štorman pa boste postreženi tudi z raznovrstnimi sladicami iz lastne slaščičarne. Po besedah Zvoneta Štormana je v njej dobrodošel vsak gost, tudi ob skodelici kave. Na novo je dobilo zaposlitev 15 delavcev. Nekega lepega pomladnega dne pa bodo pripravili posebno predstavitev družbe Štorman kaj in kako. pa naj ostane še skrivnost. Obnovili še eno kapelico X J nedeljo 24. novembra popoldne je v Šentlambertu V zagorski kaplan Primož Lavtar slovesno blagoslovil obnovljeno “Birtovo znamenje”. Pobudo za prenovo kapelice ob cesti med Šentlambertom in Senožeti je dala Joži Žibrct, ki se je k temu zaobljubila, če bo premagala raka. Obnovo je izpeljal njen mož Adolf Žibrct ob pomoči obrtnikov. Poskrbeti je bilo treba za krovska, zidarska, tesarska in pleskarska dela, ki so bila v precejšnji meri opravljena prostovoljno. To je že druga obnovljena vaška kapelica na območju Šentlamberla v zadnjega pol leta Zdaj čaka na prenoviteljsko roko samo še znamenje, ki je od pravkar blagoslovljenega oddaljeno pičlih sto metrov. Na slovesnosti se je za opravljeno delo zahvalil tudi Franc Vrtačnik, lastnik zemljišča, na katerem stoji kapelica. Zbrane je nato povabil na prigrizek v svojo gostilno. Boštjan Grošelj Sanacija plazu v Kleku T etos je končno prišla na vrsto sanacija J___/velikega zemeljskega plazu v Kleku nad Trbovljami. Ta plaz že dolga leta ogroža cesto, ki povezuje Trbovlje z naselji Klek, Čebine, Vrhe, Sv. Planino,... ogroža pa tudi kulturno-prosvetni dom Tončke Čeč, ki je v razpokah. Podjetje Gradbena dejavnost Hrastnik, ki je dobilo delo na temelju razpisa, v letošnjem letu sanira plaz v zgornjem delu z zabijanjem oziroma betoniranjem pilotov, kar naj bi veljalo 30 mio SIT. V drugi tazi, ki bo sledila letošnji, pa bodo na plazu položili kamnite zložbe. Sanacija naj bi v celoti veljala 90 mio SIT. Dela v dobršnem delu financira Ministrstvo za okolje in prostor. Obstaja upanje, da bodo po več letih ta plaz dokončno sanirali. ---------------------------------- T.L. Plaz pod hrastniškim igriščem A Tad cesto, ki vodi v center Hrastnika, sc razprostira športni park, ki je za vse ljubitelje 1 N športa velikega pomena. Vendar se že vrsto let ubadajo z dotrajanim opornim zidom pod rokometnim igriščem, ki je na več mestih počen in poškodovan. Da ne bi igrišče nekega dne spolzelo na glavno cesto, se bodo v Hrastniku lotili gradnje novega opornega zidu. --------------------------------------------------------------F.M. V STEKLARNI NOVA PARKIRNA MESTA T J 11rastniku vedno več pozornosti namenjajo spodnjemu delu mesta, ki po svoji urejenosti nekoliko V zaostaja. Spomladi so pri steklarni uredili nov pločnik od avtobusne postaje do uvoza na Grajsko pot in nov uvoz. Zdaj pa se bodo delavci CP Ljubljana lotili še ureditve dvaindvajsetih parkirnih mest na območju bivše kolesarnice. Projekt financirata Občina Hrastnik, država in Steklarna Hrastnik. F.M. Čistilne naprave r I 'udi v Zagorju so se pospešeno lotili X urejanja kanalizacijskih vodov in čistilnih naprav. Pospešeno izdelujejo idejne projekte in prostorsko dokumentacijo za postavitev kolektorskih sistemov in čistilnih naprav. S tern se vključujejo v regijski projekt sistema v srednjem porečju Save. Za ta del projekta so izbrali ljubljansko podjetje Hidroinženiring. Do poletja prihodnje leto nameravajo Zagorjani urediti potrebno prostorsko dokumentacijo. Prej so predvideli, da bodo v zagorski občini zgradili tri večje čistilne naprave na Izlakah, v Kisoveu in v Zagorju. Po opravljeni obsežni študiji so se odločili le za dve čistilni napravi. Kisovec bodo namreč povezali v skupno čistilno napravo za 3.000 ljudi, ki jo bodo zgradili na obrežju Save v Zagorju (za 10.000 ljudi). Zato pa bo seveda večji zalogaj gradnja kolektorskega omrežja od Kisovca do Zagorja. Na Izlakah bodo postavili čistilno napravo za 3.000 ljudi. V nekaterih predelih zagorske občine je kolektorski sistem že zgrajen. Primarni vod je zgrajen v vzhodnem delu občine ob Kotredeščici, prav tako po Cesti Zmage. Največji zalogaj bo sedaj gradnja ob obvoznici, pa povezava po kanjonu Kotredeščice, gradnja od Komunale do čistilne naprave na obrežju Save in povezava med Kisovcem in Zagorjem. Vit: BILTEN Asfalt a posodobitev in asfaltiranje pripravijo ./—/cesto Potoška vas Polana Pečnik v dolžini 600 m. Obnavljajo vozišče, izdelujejo drenaže, na kompletni trasi pa bodo položili nov asfalt. Investitor del je Rudnik Zagorje v Zapiranju, naložba je vredna 17 mio SIT, izvajalec del pa je Cestno podjetje Ljubljana, Pričeli so tudi z modernizacijo ceste Ašič Pograjc v Dolenji vasi. Ta makadamski odsek bodo utrdili, brežine sanirali s kamnito zložbo in na 230 metrov dolg odsek položili asfalt. Tudi tu je investitor Rudnik Zagorje v Zapiranju, naložba je vredna 17 mio SIT, izvajalec del pa je SGP Zasavje. Vir: BILTEN PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA Sovražim neresnico, še posebno pa tisto, PRIZADENE POŠTENE LJUDl! BRALCEV KI ' f grožena sem gledala TV I ./Tednik dne 21. novembra 2002, ki je že po najavi gospoda Soparja obetal senzacijo. Neka ga. Marjanovič se je pojavila ne ekranu. Peljala je voziček s svojo materjo proti vhodu v Dom. In nato je začela gostobesedno zgodbo o nečloveških odnosih negovalnega in zdravstvenega osebja na Izlakah. Nisem mogla verjeti, da sem prav slišala, saj nisem o tem primeru še nič vedela. Pred približno štirinajstimi dnevi so prišli z nacionalne TV z novinarko Amalijo Jelen Mikša v naš Dom. Posneli so mene v moji sobi, nekega gospoda so intervjujali. Šele kasneje sem slišala, da so bili tudi v fizioterapiji, jih snemali pri delu in intervjujali direktorico. Kar pa so kazali na TV, pa je bil v glavnem dolg samogovor hčere matere, ki je bila naša oskrbovanka, mati ni spregovorila niti besede, direktoričin govor je bil skrajšan, delo fizioterapevtk je bilo posneto, midva z omenjenim gospodom pa se nisva pojavila na ekranu. Sem že sedem let v tem Domu. Prišla sem kot rchabilitantka po možganski kapi. Sla sem skozi težko, a vendar izdatno in uspešno terapijo, zahvaljujoč zdravnici in fizioterapevtkam. Zdaj sem pokretna in dovolj aktivna, da se gibljem po vsej hiši in imam dovolj kontaktov z rehabilitanti in stalnimi oskrbovanci tega Doma. To je Dom za starejše ljudi in ne bolnišnica. Imamo pa strokovno visoko izobraženo in usposobljene ljudi, ki so dan in noč pripravljeni pomagati pomoči potrebnim. Zaradi tega smatram, da je bila oddaja na TV tendenciozna in je grdo umazala vse, posebno pa medicinsko osebje Doma. Ali je prav, daje nekaterim novinarjem v želji po senzacionalnosti vseeno, kaj nam nepreverjeno natrosijo v svoji oddaji in da prodajajo klevete in laži za čisto resnico? Nihče od njih ni prišel med naše oskrbovance in rehabilitante, da bi slišal, kakšni so odnosi in življenje v Domu. Enega, kije povedal marsikaj, kar pa se najbrž ni ujemalo z njihovimi pogledi na zadevo, pa so kratkomalo izpustili iz oddaje In na koncu naj povem še to! Naš Dom, naš pravi dom in naš ponos je delo vseh in vsakega posameznika. Največje breme je nosila in največje zasluge za to ima prva in edina že 20 let -direktorica Irena Drcnik. In prav zdaj, ko odhaja v resnično zasluženi pokoj, pa se je našel nekdo, ki je grdo oblatil njo in skušal razvrednotiti njeno nesebično prizadevanje, da nam olepša tegobe starosti. Naj se ta oseba, ki je tako vzneseno nastopala na TV, zaveda, da jo vsi, ki srno deležni prizadevanj in pomoči našega osebja, preziramo in smo globoko užaljeni. Grožnja, da se bo pritožila še na višje instance izven meja in Evrope, ko je tu alarmirala vse, ki so jo hoteli poslušati, nas ne prestraši, ker resnica je na naši strani. Mara Peče, oskrbovanka Doma starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake V TEH TUROBNIH DNEH ZA RAZVEDRILO IN KVALITETO ŽIVLJENJA s/ v r7ivljenje je lepo in mnogo, mnogo /—/ prekratko. Je kakor mala barka na razburkanem morju, ki nas premetava sem in tja. do popolne onemoglosti. Le redkim uspe pristati v mirnih in čistih vodah. To, kar se nam v mladosti še sploh sanjalo ni, na kar niti pomislili nismo, se sedaj uresničuje. Z vesel jem opazujemo, kako se namreč formirajo številne medgeneracijske skupine. Večkrat je bilo slišati, da tam, kjer gnezdijo lastovke, so dobri ljudje doma. Skupina, katere član sem tudi sama, nosi ime po njih, po pticah lastovkah, naznanjujočih pomlad. Naši Življenje je lepo voditeljici sta gospa Mateja in Inka, ki sta res enkratni, prav vsestranski, da ne rečem pravzaprav univerzalni. S svojo prijaznostjo in toplino nam lepšata ne le urico prijetnega kramljanja, pač pa mnogo mnogo več. Tudi marsikateri izlet je že za nami, ki nam v spominu ostaja kot prijeten in zelo poučen. Zelo zanimivaje bila ekskurzija v Retje. Gospa Inka nas je peljala s kombijem. Komaj nekaj minut iz mesta, po industrijsko prašni poti smo zagledali samo kamenje, pesek in prepade, kot da smo pravkar pristali na Luni. Zanimivo je bilo tudi to, da cerkvica Sv. Križa stoji na Robu prepada in nosi častitljivo letnico obstoja, šteje namreč kar 450 let svojega nastanka. Z zanimanjem smo poslušale zgodovino Retja, ki sega daleč nazaj v našem času. Ob koncu naj dodam, da nisem edina obiskovalka skupine, ki meni. da nam gospa Mateja in Inka tedensko lepšata dneve in jesen življenja, ki je samo eno in enkratno za vse ljudi. Za njun čas in veselje do dela z nami se jima lepo zahvaljujemo in smo hvaležne za njuno prijaznost, ki veje iz obeh. Mira Rožaj (s) intervju I--------- Zadovoljstvo delavcev, pomemben DEJAVNIK USPEŠNOSTI W '^ružba G!P Beton M TO Zagorje d.o.o., Splošna dela v gradbeništvu, v mesecu novembru proslavlja 10 let obstoja in uspešnega m Mposlovanja. Redka so tako uspešna podjetja. Ni jih veliko, ki bi toliko časa zdržala v neusmiljenih konkurenčnih pogojih. Še manj je JLr takšnih v katerih bi tudi delavci videli pomen svoje prihodnosti in bili zadovoljni z delom, pogoji in odnosom vodstva do zaposlenih. O firmi, njenem nastanku in razvoju sem se pogovarjal z pomočnikom direktorja, Jankom Goštetom. Kako je prišlo do nastanka GIF Beton MTO Zagorje? Podjetje GIP Beton MTO d.o.o. nadaljuje tradicijo družbe GIP Beton Zagorje, ki je bila ustanovljena v začetku petdesetih let. To podjetje je doživelo več reorganizacij v tedanjem političnem sistemu. Podjetje seje širilo tudi preko takratne TOZD-ovske organiziranosti in je pokrivalo veliko območje od Domžal do Sevnice. Osnovna dejavnost firme je bila, za slovenske razmere, dokaj močna gradbena dejavnost. Po številu zaposlenih je podjetje v Sloveniji zasedlo visoko šesto do sedmo mesto. V dobi največjega razmaha je število zaposlenih presegalo število 2000 oseb. Tista osemdeseta leta so bila zelo nemirna in nestabilna. Kaj se je takrat dogajalo s podjetjem! Zaradi Markovičevega zakona so se proti koncu 80-tih let začele formirati lokalne gradbene firme po posameznih krajih in prišlo je do reorganizacije ali bolje, razpada takratne OZD SGD Beton Zagorje (sistema Splošna gradbena dejavnost Beton Zagorje). Podjetje je razpadlo na firme znotraj posameznih občin. Tako je bilo tudi v Zagorju, kjer je iz TOZD-a Gradbeništvo Zagorje nastala družba GIP Beton Zagorje Holding, ki je kasneje zaradi motenj v poslovanju prešla pod Koržetov sklad. Kaj je bil Koržetov sklad? Kakšno funkcijo je opravljal? »To je bil takratni Sklad za razvoj. V njem so se znašla praktično vsa podjetja, ki so imela težave s poslovanjem. Podjetje z novim imenom in 74N\Vr obsegom je dobilo sanatorja, imenovanega s strani Sklada za razvoj, g. Gruden Milana, katerega naloga je bila reorganizacija GIP Beton Holding. To je potekalo tako, da je novo nastalo podjetje, GIP Beton Holding formiralo različne profitne centre. Celotno podjetje je imelo zaposlenih približno 150 ljudi. Vsi zaposleni so pripadali nekemu profitnemu centru in ti centri so predstavljali zametek novih samostojnih družb. Eden od takšnih profitnih centrov je bila tudi ključavničarska delavnica z mizarskim in teracerskim obratom. Po postopnih osamosvojitvah posameznih profitnih centrov, so nastala nova podjetja oz. nove samostojne družbe. Eno izmed teh podjetij je tudi GIP Beton MTO Zagorje. Naše korenine so torej pognale iz nekdanje ključavničarske delavnice GIP Beton Holdinga v Kisovcu in bivšega mizarskega in teracerskega obrata na Levstikovi ulici v Zagorju«. Ste sploh imeli možnosti za normalno poslovanje? Ni bilo preveč tvegano? »Bili so minimalni pogoji za uspešno poslovanje teh firm. Tudi tvegano je bilo. Velika mera korajže je morala biti prisotna.Pravzaprav je bila edina možnost, da se odkupi dolgove od sklada oziroma, prevzame stare dolgove GIP Beton Holdinga ter izvrši odkup osnovnih sredstev in objektov, ki so bili takrat v uporabi. Sledil je torej odkup s strani delavcev in nekaterih posameznikov. Tako se je podjetje, uradno v septembru leta 1992 registriralo, delavci pa so pričeli z delom 1. decembra 1992.« Kakšni so bili začetki nove firme? »Zaradi prevzema in kasnejšega poplačila dolgov GIP Beton Holdinga ter odkupa objektov in osnovnih sredstev od Sklada za razvoj, so bili začetki ekstremno težavni. Od stare firme ni ostalo nič . Le ime podjetja in logotip. Marsikdo bi tudi to menjal, vsi ostali so. Mi smo se odločili, da staro ime in logotip ostaneta. Takrat smo zaposlovali 24 delavcev. Z leti smo ukinili mizarski in teracerski obrat, število delavcev pa smo uspeli ohraniti na enakem nivoju«. In kdaj se je zgodi! preobrat ali zgodba o uspehu? »Pravi preobrat ali zgodba o uspehu, se je začela leta 1998, ko smo se specializirali za izdelovanje kovinskih konstrukcij za potrebe mobilne telefonije. Spremljali smo razvoj mobilne telefonije in videli, da to področje ponuja ogromno poslovnih možnosti. Povezali smo se z določenimi firmami v Zasavju in širše ter pričeli z celovitim pristopom za izdelavo kovinskih konstrukcij, to je od razvoja do projekta in same izdelave ter montaže. Investitorjem smo ponudili kompletno storitev. V obdobju od 1998 leta do danes, smo izdelali in večji del tudi sami montirali oz. postavili okrog 200 raznih kovinskih konstrukcij za Mobitel, Simobil in zadnje čase tudi za Vego oz. Westem Wireless.« Izdelujete torej kovinske konstrukcije za mobilno telefonijo. Kako bi opisali takšno konstrukcijo? »To so kovinske konstrukcije v obliki stolpa. Dosegajo višino od lOm do 50m. Razvili in projektirali smo jih z našimi podizvajalci in sodelavci. Gre za palične konstrukcije v obliki kvadrata ali trikotnika, ki se po segmentih dostavljajo na lokacijo gradnje. Celotna izdelava in postavitev takšne konstrukcije in potrebne infrastrukture je v naši izvedbi. Včasih je potrebno narediti dovozne ceste, da lahko pride na gradbišče avto dvigalo, včasih se stolp postavi s pomočjo helikopterja. Ponavadi gre namreč za lokacije . ki Gabrijel Brezovar so težko ali celo nedostopne. Seveda opravimo v lastni režiji tudi vsa ostala gradbena dela, ki so potrebna za postavitev takšnega objekta, od izkopov do temeljev. Čas postavitve je odvisen od dostopnosti terena in od same konstrukcije.« Kakšen je vaš tržni delež i’ panogi ? »Na začetku smo imeli komaj 0,5% tržni delež v dejavnosti zaključnih del v gradbeništvu, kamor smo uradno klasificiram. Danes dosegamo 5% - 6 % . Da boste lažje razumeli težo tega podatka morate upoštevati, da se v Sloveniji z dejavnostjo v tej panogi ukvarja okrog 600 družb in, da jih od tega le 2/3 posluje pozitivno. Če upoštevamo vse te dejavnike, se lahko pohvalimo, da smo s 6% tržnega deleža precej uspešna družba.« Zagotovo razmišljate o prenasičenosti trga s podizvajalcev, tako družb kot samostojnih podjetnikov s svojimi ljudmi. Napram investitorjem nastopamo kot kompaktna celota z celovito ponudbo. Seveda čutimo odgovornost za socialno varnost tudi podizvajalcev, ki so nekateri bolj ali manj odvisni od nas, saj že leta delajo za nas in izključno za nas. Ob upoštevanju teh ljudi, število delavcev, ki so odvisni od naše uspešnosti naraste na 80 do 90.« Glede na uspešno poslovanje podjetja, me zanima vaša udeležba pri sponzorstvu? Kogu vse sponzorirate? Ste s kapitalom prisotni še kje? »Naša družba ima solastniške deleže v dveh tekstilnih družbah in sicer MONT-u Kozje in M Clubu Velenje. Podjetji se ukvarjata z konfekcijo zelo širokega spektra. Najbolj znan izdelek pa so verjetno, bunde »puhovke« iz MONT-a. Postali smo solastniki, ker sta se nam zdeli zanimiva blagovni znamki in njihovi izdelki. Sami pa veste, daje konfekcijska industrija v Sloveniji v hudi krizi. S svojim angažiranjem poskušamo spraviti poslovanje obeh družb v pozitivno smer. Solastniški delež pa imamo tudi v Nova GIF Betonska delnica, ki še ni na borzi v družbi slavnostne torte temi izdelki? Imate v dolgoročnih načrtovanjih alternitavne možnosti, ki bodo pomenile kontinuiteto vaše zgodbe o uspehu? Zavedamo se, da bo trg postal nasičen z mobilno telefonijo, pravzaprav se to vse bolj že čuti, saj je omrežje že blizu 100% pokritosti. Vega, po drugi strani ni šla v izgradnjo lastnega omrežja, temveč deluje po pogodbi z Mobitelom preko njihovega sistema. To zagotovo opozarja in nas sili k razmišljanju. Mi smo relativno majhno podjetje, s strokovno usposobljenim kadrom, kar nam omogoča veliko fleksibilnost in hitro prilagajanje novim zahtevam trga. Poleg tega izvajamo kompletni servis za vzdrževanje kovinskih konstrukcij. Menim, da se nam ni bati primanjkovanja dela.« Pravite, da zaposlujete 23 delavcev. Kaj pa tisti, ki sodelujejo z vami, vaši kooperanti? So odvisni zgolj od dela, ki ga dobijo preko vas? »Poleg ljudi, ki so zaposleni pri našem podjetju, nudimo delo velikemu številu zunanjih sodelavcev, ki opravljajo razna dela za nas. Gre za širok spekter pod-izvajalcev od gradbenikov, vodoinstalaterjev, slikopleskarjev , do monterjev ogrevalnih sistemov in podobno. Če smo sedaj sposobni za izvedbo kompleksnih del z vso spremljajočo infrastrukturo pri postavitvi kovinskih konstrukcij, smo zagotovo sposobni narediti vse pri izvedbi kakršnihkoli klasičnih gradbenih del, ki zahtevajo znanje, saj le-tega premoremo. Z nami torej sodeluje okrog 10 so in Tone Fornezzi Tof predal GIF Betonsko delnico Gabrijelu Brezovarju »Kar precej je tega. Sponzoriramo tako športnike posameznike, športne ekipe kot kulturnike in njihova društva. Precej sredstev namenjamo tudi dobrodelnim dejavnostim. Gre za pomoč posameznikom, ki jim na kakršen koli način pomagamo preko raznih dobrodelnih organizacij, ustanov in fondacij. Pri sponzoriranju največ sredstev namenjamo naši prvoligaški malonogometni ekipi KMN GIP Beton MTO , ki je letošnje državno prvenstvo začela silovito in po 7. krogih vodi na lestvici 1. Slovenske lige malega nogometa z samimi zmagami. Okrog dobrodelništva pa ne želimo poudarjati posameznikov, ker bi namen dobrodelnosti zbledel. Važno je, da po svojih močeh pomagamo, pomoči potrebnim in da jim s tem dejanjem olepšamo, kolikor je mogoče, njihov vsakdan.« Kakšen je pri vas odnos vodstva do delavcev? »Zavedamo se, daje zadovoljstvo delavcev zelo pomemben dejavnik uspeha. Vsak posameznik prispeva svoj delež k uspehu podjetja. Le zadovoljen človek je lahko pri svojem delu maksimalno angažiran. Zaposlenim vedno namenjamo majhne in večje pozornosti. Tudi pri kakšnih težavah posameznika poskušamo pomagati. Redno izplačilo plač in vseh dodatkov, ki jih predvideva zakon so pri nas pravilo. Sicer pa se mi ne zdi primerno, da o tem govorim jaz. Bolj primerno bo, da se o tem pogovorite s predstavnikom delavcev ali predsednikom sindikata.« družbi ETI Izlake. Naj za konec zapišem, da GIP Beton MTO v Gospodarskem vestniku, ki vsako leto izda listo najuspešnejših slovenskih podjetij . tako imenovanih gazel. Družba, ki je pred dobrimi desetimi leti še dihala na »škrge« zaseda zelo visoko 39. mesto. Se bolj pomembno pa se mi zdi, da njihov direktor, Gabrijel Brezovar vedno ima, kljub poslovnim obveznostim čas, energijo in denar ter veliko mero posluha za pomoč ljudem v stiski. Letošnje leto, v mesecu novembru, v času, ko je podjetje proslavljalo deseti, jubilejni rojstni dan, je iz rok Štefke Kučan prejel priznanje za izbor za dobrega človeka leta. Akcijo je pripravila revija Naša žena. In še slogan ob 10 obletnici uspešnega poslovanja družbe? Preživimo s tistim, kar si prislužimo, zaživimo s tistim, kar dajemo.... M.A.Š. Z DIREKTORJEM SE DA O VSEM POGOVORITI a popolno sliko nekega podjetja je nepogrešljivo tudi mnenje delavcev. Poiskali smo predsednika sinadikata,Romana Konciljo, ki je v podjetju zaposlen kot ključavničar. Kot sam pravi, so ga delavci i^bruli za sindikalnega vodjo zaradi dolgega jezika. Kot predsednik sindikata ste vmesni člen med vodstvom podjetja in delavci. Imate pri svojem delu kakšne težave? »Ne. Z direktorjem Brezovarjem odlično sodelujeva. Sindikatu celo pomaga pri organizaciji nekaterih aktivnosti. V nekaterih firmah se dogajajo čudne stvari. Marsikje niso redna nakazila plač, drugje ni regresirana prehrana ali ni povračila potnih stroškov in podobno. Ljudje molčijo v strahu, da ne bi izgubili še tistega kar imajo. Pravzaprav se bojijo delodajalca opozarjati na pravice, ki so z zakonom določene . Kako je pri vas? »Pri nas je to urejeno. Dobimo vse kar določa zakon in kar se dogovorimo,« Kaj pa rekreacija in letovanje? času lahko privoščijo rekreacijo v telovadnici. Delavci se lahko odločijo za letovanje v okviru počitniške skupnosti, v Savudriji.« Ima sindikat možnost pomagati ljudem v takšnih primerih? »Takšnih primerov nismo imeli. Razen enega delavca, ki seje ponesrečil v prometni nesreči na poti z dela. Kot vem mu je podjetje omogočilo okrevanje v zdravilišču in deloma poravnala tudi ostale stroške zdravljenja in rehabilitacije. Splošno znano je, da direktor ima posluh za stiske ljudi in rad pomaga. Z njim se resnično, da vse pogovoriti« Kako pa kaj plače? So ljudje zadovoljni? Plače so v skladu s kolektivno pogodbo, vendar to ne pomeni, da smo povsem zadovoljni. Vsakdo si želi še več. Saj veste kakašni so danes življenski stroški. M.A.Š. »V okviru firme imamo Se je že zgodilo, da je kdo od rezerviran čas ob določenih delavcev bi! dalj časa odsoten z dnevih, ko si delavci v prostem dela zaradi bolezni ali nesreče? Roman Koncilija v imenu zaposlenih predja darilo Gabrijelu Brezovarju za uspešno vodenje podjetja ŽE 10 LET! Ob jubileju želimo tudi vsem bralkam in bralcem, obilo zdravja, sreče in poslovnih uspehov! kolektiv družbe GIP BETON MTO ZAGORJE P«r«wf»fca polna $ tllkanko novoletne jelke po IZREDNO^7 ugodnih cenah m LEPLJENKA HOV il'!D k V, Bomojtrt m tetoviranje VELIKA IZBIRA MIKLAVŽEVIH IN NOVOLETNIH DARIL Papirnica v Zagorju in Trbovljah franšiza CIK CAK v Hrastniku fn tegrTii / Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorie@siol.net internet: http://www.integral-zagorie.si KRIŽARJENJA - IZJEMNO UGODNO ! -BOŽIČNO Z LADJO FLAMENCO PO OSREDNJEM SREDOZEMLJU 21.12.-27.12. žc od 144.500 SIT -PO NOVEM LETU V ALEKSANDRIJO IN PO EGEJSKEM MORJU DRUGA OSEBA 50% POPUST! V ZIMSKEM ČASU IZJEMNO UGODEN OBISK SOFIJE ZA SKUPINE! OBISK ZAGREBA Z OGLEDOM "MUSICALA": PREVOZ IN VSTOPNICA LE 5.000 SIT ! Tudi za individualne obiske! SMUČARSKI PROGRAMI ZADNJI ČAS ZA REZERVACIJO NOVOLETNIH PRAZNOVANJ OBIŠČITE NAS! SILVESTROVANJE V BUDVI ZA 49.900 SIT SILVESTROVANJE NA HVARU S PREVOZOM: 39.700 SIT POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: 21.12.: PREDBOŽIČNI NAKUPI V LENTIJU, SALZBURGU IN MČNCHNU LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00, SOBOTA 09:00 12:00. Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00, SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in.so potovanja z Integralom. 3.790.000 SIT. Veliko za psa, malo za tako dober avto. fk /L www.peugeot.si 1F ■“LJ ^L. Posebna serija 406 Husky je opremljena z bogato serijsko opremo, v katero med drugim spadajo tudi avtomatska klimatska naprava, popoln električni paket m sedeži iz velurja. Ponudbo posebne serije Husky dopolnjuje izvrstni dizel 2.0 HDI. Za vsa vozila, dobavljena do konca leta, dobite tudi brezplačen komplet zimskih gum in platiSč. -Informativna cena za Peugeot 406 Husky 1,8 16V s 4 vrati in s popustom. Posebna ponudba velja do razprodaje zalog. f.’ * 1 406 UŽITEK V DOVRŠENOSTI. PEUGEOT AVTOHIŠA KISOVEC s.p. Borovniško naselje 7,1412 Kisovec, tel : 03 567 23 01 Rihard Majcen Petje je sreča, če poješ iz srca V pihani Majcen je zdajšnji direktor Kamnoloma Borovnik Zagorje. Poznan je tudi kot dirigent in solo-pevec. Z MPZ VESNA Zagorje, katerega dirigent je, so lani obeležili 130-letnico delovanja, letos pa nagrado poželi na tekmovanju na Češkem, kjer so zahtevno JL m. pesem Alle, vergine Maria! skladatelja J. Verdija zapeli najboljše v svoji kategoriji. Vendar je Rihard Majcen tisti, ki na zborovodskih šolah vodi izobrazbo glasu in dirigiranje, v okviru Občine Zagorje pa je pooblaščena oseba za sklepanje zakonskih zvez. Rad ima glasbo, rad pa ima tudi druženja. Kajti v teh druženjih ne zna biti pasiven, ampak jih venomer popestri z veseljem, smehom, prisrčnostjo in vzpodbudno besedo. Kdaj in kako se je začela vaša uspešna kariera pevca in pozneje tudi dirigenta? Odkar pomnim zase, se spominjam tudi svojega veselja do petja. V dejavnost pevskih zborov sem se začel vključevati na pobudo pokojnega dirigenta Riharda Beuermanna, ki me je že na začetku osnovne šole povabil, da sem prepeval v Otroškem pevskem zboru OŠ Tone Okrogar, ki sta ga nekaj časa vodila skupaj z ženo Jožico. Kot otroku mi je veliko pomenilo nastopanje s pevskim zborom, saj gre pri tem tudi za druženje med pevci. Spominjam se, kako smo nastopali po šolskih proslavah, lepo pa je bilo tudi, ko smo nastopali v Slovenski filharmoniji, kjer sem nastopil s solo točko s pesmijo: ‘Jaz sem Jurček, fant in poP. Iz otroškega petja seje zadeva prelevila v mladinsko petje, zatem pa sem s kitaro sodeloval pri raznih ansamblih. Nenazadnje pa je bila zame velika prelomnica študij solo-petja, na vzpodbudo nekaterih pa sem naredil še nekatera zborovodska šolanja. Občasno sem nastopal kot solo-pevec s pevskimi zbori, čeprav sem se resneje, kot uveljavljanju svojega solo-petja, posvečal vodenju pevskih zborov. Zborovodsko dejavnost sem začel z Moškim pevskim zborom Zarja iz Trbovelj, s katerimi smo bili med drugim visoko uvrščeni na tekmovanjih: NAŠA PESEM v Mariboru. Po letih s trboveljsko Zarjo, sem za nekaj časa prevzel vodenje Zagorskega okteta, leta 1986 pa sem prevzel vodstvo Mladinskega pevskega zbora VESNA Zagorje, čemur sem še vedno zvest. Kakšne spomine imate sedaj na svoje prve nastope? Spomini na te prve nastope so lepi in vzpodbudni. Če govorim o petju, govorim o svoji mladosti, o preživljanju neke generacije, ki seje znala ob glasbi najti in združevati. Tudi pevski nastopi so bili prijetni in precejkrat odmevni. Mladi smo se včasih radi družili in prepevali. Pesem nam je dvigala moralo, nas spodbujala v težkih trenutkih ali razveseljevala ob raznih življenjskih odločitvah. Rad sem se družil z ljudmi, ki so radi prepevali. Glede ansamblov pa se je zadeva od tistih idealiziranih začetkov sprevrgla v povsem banalno komercialno nastopanje za denar, zato smo sčasoma prenehali z dejavnostjo. Doslej ste vodih mladinske kot tudi odrasle pevske zbore - kaj je za vas težje? Zame je nesporno težje voditi mladinske pevske zbore. Pravzaprav pri odraslem pevskem zboru ne nosiš nikakršnih organizacijskih odgovornosti, saj se ta porazdeli med člane sestavov. Tudi glede repertoarja se včasih lahko pogovoriš s pevci. Pri mladinskem pevskem zboru pa ima dirigent tudi pedagoški pomen, saj mora na mlade pevce delovati vzpodbudno, jih motivirati za petje, pa tudi po vzgojni plati moraš znati včasih kaj odreagirati ali povedati. Seveda pa je najpomembnejše, da v njih najdeš tisti čar, tisto veselje do petja, katerega lahko izžarevajo tudi na koncertih. Zaradi 130-letne tradicije mladinskega prepevanja v zagorski dolini, katerega nosilec je MPZ VESNA Zagorje, se konkretno pri tem zboru zahteva visoka raven petja, kar je pa težko doseči in še težje ohranjati. Kajti to je povezano z nenehnimi dokazovanji na pevskih festivalih, po turnejah, več ali manj se družimo s pevskimi zbori iz tujine, ki prav tako dosegajo visok nivo petja. Prav tako je pomembno, da se zavestno pridružujemo vsem pomembnejšim kulturnim dogajanjem v kraju, državi ali tudi v svetu. Se pravi, da noben kulturni dogodek v širšem kulturnem prostoru ne gre mimo nas. Letos smo se naprimer pridružili kulturnim dogodkom, ki so spremljali dejavnosti ob letošnjem praznovanju Verdijevega leta. Ste se marsičemu odrekli, ker je zborovodsko delo odgovorno in zaheva veliko vaj in usklajenega dela? Pred mnogimi leti mi je pokojni prijatelj Rihard Beuermann rekel: “Veš, Riko, štiriindvajset let ne vem, kaj je sobota.” Danes lahko jaz zase trdim, da sedemnajsto leto ne vem, kaj je sobota. Če drugega ne, vsako soboto, razen med poletnimi šolskimi počitnicami, potekajo pevske vaje, kar je minimalno. Toda pevske vaje so povečini trikrat ali štirikrat tedensko. In temu je pravzaprav vse podrejeno, tudi življenje v družini. In to je svojevrstno odrekanje. AH je cilj dirigenta, da čim dlje uspešno vodi pevski zbor? Ja, to je želja dirigenta, da bi s pevskim zborom dolgo vztrajal, dosegel še bolj kvalitetni nivo petja ter dobro funkcioniral s pevci in navzven. Vendar ne gre le za željo, marveč tudi za dejstvo, da imaš svoje delo rad, kar je tudi del uspeha. Kajti na pevskih nastopih si s pevci vred izpostavljen kritiki, kot tudi pohvali. In povsem samoumevno je, da te na nastopih lahko vsakdo ocenjuje, če se mu zahoče. Kritizira pa te lahko v pozitivnem kot tudi v negativnem smislu. Pa vendar so kriteriji pri poslušanju glasbe različni, kajne? Strinjam se, da so kriteriji poslušanja glasbe različni. Iz izkušenj lahko rečem, da so za tisto vrhunstvo pri zborovskem petju tudi kriteriji zahtevnejši. In takšni glasbi rad prisluhnem tudi v prostem času. Vendar naj ne izzveni vse skupaj tako, kot da pri glasbi spoštujem le vrhunske glasbenike. Veliko mi pomeni tudi tisto iskreno veselje ljudi za petje. Rad vidim upokojence, ki se pri osemdesetih letih zberejo skupaj, da bi prepevali. To me povsem prevzame, ko začutim tisto nenarejenost pri petju, s katero izražajo veselje in navdušenje pri petju. Kajti v glasbi ne gre vedno za prestižnost, marveč je glasba kot ogledalo, v katerem se kažejo družbena trenja in ki odseva človekova čustva, ki so bodisi površna in prevzetna bodisi odkrita in iskrena. Nekateri pravijo, da ja čast voditi MPZ VESNA Zagorje, saj ste lani praznovali 130-letnico delovanju. Kako vam uspe pridobiti vedno nove pevce, s katerimi se lahko udeležujete zahtevnih tekmovanj, kot je naprimer mednarodni festival mladinskih pevskih zborov, ki vsaki dve leti poteka v Celju? Mogoče ni najboljša primerjava celjski festival, kajti ta že dolgo ni tisto, kar si pevski zbori zaslužijo. Če namreč ugotavljamo, da na celjskem festivalu sodeluje le peščica slovenskih pevskih zborov, da se ga udeleži le še pet ali šest slovenskih pevskih zborov. Zato pa je več svetovnih pevskih festivalov, katerih se pevski zbori skoraj rajši udeležujejo. Res pa je, da se pri vodenju mladinskega zbora znova srečuješ s težavo, ko se generacija zamenja, oziroma ko gredo ti mladi ljudje v službo ali končajo študij, pridobiš pa spet nove mlajše pevce. Za dirigenta pa se s tem takorekoč "kolektiv” predrugači. Problem pri tem pa je, da včasih z novimi pevci dobiš generacijo, ki ni tako dobra po pevski plati, kot so bili prejšnji pevci. Seveda je včasih tudi obratno. Novejši mladi pevci pa terjajo spet drugačen način dela ali nove pristope, s čemer pa se potihem rad seznanim, saj je delo potlej uspešnejše in tudi zagnanost za petje je boljša. Kljub temu, da petje pri zboru mnogi jemljejo kot hobi in zabavo, se morajo pevci “VESNE” navaditi, da se trudijo, dokazujejo na nastopih in tekmovanjih, mar ne? Pevce sprejmemo z avdicijo, vendar na začetku vsakdo prinese neke minimalne kvalitete. Če pa zdrži v tempu pevskega zbora, je odvisno od njega samega, vendar gre v zadnjem času za zanimiv fenomen, kar sem opazil pri teh mladih pevcih. Namreč, da več kot običajno, oziroma zelo veliko pozornosti dajejo medsebojnemu ujemanju. Sprva me je to čudilo, ampak le redkokoga k pevskemu druženju privabi veselje do petja. Dostikrat je pomembnejše, da se s sopevci dobro razumejo in da se radi družijo med seboj. Če se novi pevci torej uspejo vključiti med preostale pevce ter se jim prikupiti, bo sodelovanje dobro, sicer pa kakšni pevci tudi prenehajo. Strašno zanimiv fenomen zdajšnjih mladih je, da so tako zelo osredotočeni na to medsebojno ujemanje, četudi gre le za druženje v pevskem zboru. Mar niso tudi pevske turneje spodbuda za pevce, da rajši sodelujejo pri pevskem zboru in kje ste doslej postavali? Tudi to je res, da v primeru, če pevce ne moreš navdušiti s kakšnim zanimivim projektom, kam vse smo povabljeni nastopati, potem se bodo kmalu naveličali prepevanja. Tudi v občinskih merilih je treba delovanje pevskega zbora vedno znova upravičevati, saj slednje terja neka sponzorska sredstva in zagorski občini smo vedno hvaležni za moralno in finančno podporo. Pri tem pa seje treba sprijazniti še z dejstvom, da zdajšnjih mladih pevcev ne moreš pridobiti zgolj za nastopanje naprimer pri otvoritvi kakšne slikarske razstave. Mladi imajo veliko raznih obšolskih krožkov in le ambiciozni načrti jih bodo prepričali, da se splača prepevati v pevskem zboru. Doslej smo gostovali na Japonskem, na Češkem, Švedskem, Finskem, v Nemčiji, na Poljskem, nekdanji Sovjetski zvezi, na Madžarskem, v Avstriji, po Jugoslaviji, v Franciji, v Italiji in še kje in ta medsebojna gostovanja si tudi izmenjamo. Ob letošnjem Verdijevem letu ste se menda na Češkem udeležili svetovnega tekmovanja pevskih zborov? Na Češkem je v juniju pet dni potekal 30. svetovni festival Oloumouc 2002, na katerem je sodelovalo kar 198 pevskih zborov iz vsega sveta. Srečalo se nas je 8000 pevcev in z “VESNA” zborom smo tekmovali v kategoriji do 19 let, kar je bil torej pogoj za najvišjo starost pevcev v našem zboru. Kot obvezna pesem je bila Verdijeva: Alle, vergine Maria!, za katero bi rekel, da je stilno in izvedbeno zelo težka pesem, a smo se dobro pripravili na tekmovanje in smo bili najboljši v svoji kategoriji. Resje, da smo bili samo srebrni, vendar kljub temu v kategoriji Evrope najboljši, saj zlatega odličja ni nihče dobil. In to nam je spel vlilo samozavesti, da smo se takoj odločili, da gremo prihodnjič spet na to tekmovanje. Takšna gostovanja in nastopi so tudi izziv za mlade pevce, da spoznajo še drugo kulturo in navezujejo nove stike. Doslej ste bili med drugim pevovodja trboveljskemu moškemu pevskemu zboru ZARJA pa Zagorskemu oktetu. Ste mnenja, da je v Zasavju precej razvito zborovsko petje? Vsekakor ima zborovska dejavnost v Zasavju tradicijo, če omenim le zbor Loški glas, ki je praznoval 75-letnico, pa trboveljska Zarja s 70-let delovanja in pa še zagorski “VESNA” zbor, ki je lani praznoval 130-let dokumentiranega petja. Zborovstvo je v Zasavju razvita dejavnost, in če dandanes slučajno pevsko nismo na nivoju nekega svetovnega najvišjega pevskega sestava, smo pa dolžni to tradicijo ohranjati naprej. Kajti tudi v pevski dejavnosti so nihanja. V Zasavju se pojavlja gospodarska kriza, kar se odraža tudi v kulturi. Lažje je delati, če je vsega na pretek, toda tudi v času gospodarske ali ekonomske krize ne smemo pozabi-ti na kulturo, kije spremljevalka slehernega človeškega udejstvovanja. AH bi težko delali v poklicu, kjer ne gre za delo Z ljudmi? Rad sodelujem z ljudmi. Zame nikakor ne bi bila ustrezna služba, kjer ne bi imel pristnega stika z ljudmi. Res je, da mi medčloveški stiki, komunikacija in včasih tudi reševanje kakšnih človeških tegob, predstavljajo sestavni del življenja ter mi ga nekako tudi popestrijo. AH ste precej vpeti v zasavsko gospodarsko situacijo? Ja, dokaj vpet sem v zasavsko gospodarsko situacijo. Kljub temu, da prihajajo mladi in sposobnejši, pa vendarle menim, da s svojimi izkušnjami lahko pripomoremo h kvalitetnejšmu delu, saj smo morda starejši izkušenejši tudi zato, ker so nas družbeni premiki večkrat vrgli iz ustaljenega reda, ko se je zdelo prava umetnost najti dobro rešitev iz dane situacije. Iz prehoda rudarjenja v neke nove dejavnosti pa nam mogoče manjka idej in zanosa. Bližajo se božičuo-novoletni prazniki, ob katerih z MPZ VESNA vsako leto nastopate na prazničnem koncertu. AH priprave za koncert Že tečejo in kako nusplošno rudi preživite praznike? Pevski zbori v Zagorju tradicionalno vsako leto pripravijo božično-novoletni koncert. 20. decembra bomo z “VESNA” zborom ob 40-letnici pediatrije v Bolnišnici Trbovlje, na katerem bo sodeloval tudi Orkester medicincev iz Ljubljane, med drugim pa tudi OPZ CICIDO GŠ Zagorje nastopali z avtorskimi deli Marjana Korošca. Božično-novoletni prazniki pa tudi meni osebno precej pomenijo in jih sprejemam ne le kot družinski praznik, ampak jih želim deliti tudi z ljudmi, kot neko srečevanje, obiskovanje, pozdravljanje. AH vam poslušanje glasbe pomeni tudi Rihard Majcen s psom Čapijem sprostitev in zabavo? Če se imam za malo glasbenika in priznam, da se imam za zelo malo glasbenika, pa poslušani bolj malo glasbe v prostem času. Kajti če glasbo poslušam, potem ji prisluhnem zelo zelo zbrano, kar pa je včasih tudi obremenjujoče, sploh če slučajno prižgem radio in ujamem kaj nekvalitetnega. Verjetno so to profesionalne deformacije, da sem do glasbe vedno kritičen in je ne jemljem za zabavo. Uživam v poslušanju dobre in kvalitetne glasbe, me pa zelo jezi nekvalitetno ali šarlatansko izvajanje glasbe. AH za glasbene trenutke poskrbite tudi v krogu družine? Haha, k sreči so se v družini privadili teh mojih priprav na razne nastope in tekmovanja. Tudi oba otroka imata rada glasbo, saj hči Neža poleg psihologije študira še solo-petje, sin Anže pa je kitarist in ima rajši orkestralno glasbo. Moje muziciranje pa pomeni študij pevskih partitur, kar je za ostale v družini včasih neprijetno, a so zelo razumevajoči za razne moje obveznosti do glasbe. S kakšnimi darili pa najraje presenetite svoje bližnje za praznike? Vsekakor je treba biti pri darilih originalen in ker sem po naravi praktičen, vedno iščem bolj uporabniško, kot pa estetsko vrednost darila. Zato povečini kupujem naprimer rokavice, šal, parfum in podobno. Rad obdarim svoje najbližje in pri tem ni važno, koliko stane darilo, mora pa biti iz srca. Besedilo: Petra Radovič Slika: Tomo Brezovar Foto: PRAV Qkšefti ŠESTI REGIONALNI POSVET KAKOVOST V ZASAVJU ^ 7 četrtek, 28. novembra dopoldne je T potekal v hrastniški poslovni stavbi Jesti regionalni posvet Kakovost v Zasavju z delovnim naslovom Procesni pristop in nove priložnosti stalnih izboljšav. Z izbranimi referati so namenili pozornost procesnemu pristopu po ISO 9001: 2002 kot nujnemu orodju, ki ga potrebujejo za obvladovanje nenehnih sprememb. Poslušali so pet predavateljev: Vojka Križmana, svetovalca uprave Iskra avtoelektrika, Andreja Pušnika, koordinatorja TQM v ETI d. d., Izlake, Emila Frangeša, tehničnega direktorja TUV BAVERN SAVA. Sonjo Klopčič, direktorico ORIA projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Letošnji nagrajenci v kategoriji malih in srednjih družb: AVTOHIŠA MALGAJ d.o.o., Trbovlje TOPLARNA HRASTNIK d.o.o., PIRAMIDA d.o.o., Zagorje ob Savi V kategoriji velikih družb so podelili dve priznanji: SVEA, d. d., Zagorje ob Savi TERMOELEKTRARNA Trbovlje d.o.o.. Za urejeno delovno okolje pa so podelili tudi osem regijskih pohval. Prejeli so jih: uvrstitev: 2. mesto Toplarna Hrastnik in 3. meto Forstek Dol pri Hrastniku. In kakšna je urejenost zasavskih prodajaln? To tekmovanje teče že tretje leto. Za leto 2002 so dobile območna priznanja naslednje prodajalne: v skupini MARKETI: MERCATOR MSM HIT MARKET TRBOVLJE v skupini HIPERMARKETI: POTROŠNJA ZAGORJE - SUPERMARKET KISOVEC v skupini TEKSTIL/OBUTEV: MERCATOR MODNA HIŠA MARIBOR, MODIANA HRASTNIK v skupini TEHNIČNA KLASIČNA: Franc Malgaj, Marjana Mlinarič Pikelj in Vida Ramšak prejemajo priznanja iz rok Rada Pargerja Computers d.o.o., Zagorje in Mira Drakslerja, direktorja DRATEK Trbovlje. Po premoru je o urejenosti okolja govoril Stane Koci, direktor za razvoj in kakovost v SVEI Zagorje, kije izhajal iz izkušenj v svojem podjetju. Glavno sporočilo je bilo: urejeno okolje je danes ključni faktor poslovne uspešnosti podjetji. Letos seje v tekmovanje za urejeno delovno okolje gospodarskih družb in prodajaln v naši regiji vključilo trinajst podjetji. Tekmovanje poteka v okviru GZ Slovenije in Območne zbornice Zasavje že nekaj let vzporedno z ocenjevanjem urejenosti krajev zasavskih občin. Oboje je v okviru slovenskega KAMNOSEŠTVO ŠERGAN d.o.o, Hrastnik FORSTEK d.d„ Dol pri Hrastniku MALGAJ d.o.o., Trbovlje SINET d. d., Hrastnik TEVE VARNOST ELEKTRONIKA d.o.o., Kisovec AQUARIUS d.o.o, Trbovlje PAK 4 d.o.o., Kartonaža Kisovec IGM d. d., Zagorje ob Savi Na republiškem tekmovanju proizvodnih podjetji v kategoriji malih in srednjih družb pa sta dve zasavski podjetji dosegli zelo visoko MERCATOR BLAGOVNICA HRASTNIK ODDELEK TEHNIKE v skupino ostalo: MIK TRBOVLJE, GRAHEK VILKA, s p, TRBOVLJE Vse te prodajalne so si pridobile tudi pravico sodelovanja v drugem republiškem krogu, kjer je priznanja v skupini hipermarketi prejela Potrošnja - Supermarket Kisovec. Glede na dosežen rezultat v skupini TEKSTIL/OBUTEV pa se dodatno območno prizanje podeli TKANINI d. d., Celje PE Zagorje ob Savi. Na koncu so povabili tudi ostale družbe in trgovine, da se v naslednjem obdobju odločijo za tekmovanje. Fanči Moljk Center za socialno delo V NOVIH PROSTORIH LaFARGE LASTNIK 99,8 odstotkov Cementarne /'"N enter za socialno delo Trbovlje je imel doslej svoje poslovne I prostore v okrogli hiši na Saliaumines 2 v Trbovljah. Zaradi nefunkcionalnosti, pa tudi prostorske stiske seje vodstvo že več let prizadevalo za nove prostore. Sedaj sojih končno dobili, ob financiranju ministrstva za družino, delo in socialne zadeve. V ponedeljek, 25. novembra so že pričeli z delom v novih prostorih na Mestnem trgu 5a. T.L. T RBOVLJE T^ružba Lafargc Perlmooser AG je k 61,5 odstotnemu JLV lastninskemu deležu Cementarne Trbovlje, katerega lastnica je od letošnjega aprila, 27. novembra 2002 dodala še 38,1 odstotka delnic, ki jih jc v skladu z lastno razvojno strategijo odkupila od dveh tujih investitorjev. S tem nakupom njen lastniški delež v zasavski cementarni obsega že 99,8 odstotkov. 'i ’ j— Mazda6 %■ Mazda 323F 1.4i Evision cenejša za 501.800,00 SIT Mazda Premacy DiTD cenejša za 610.300,00 SIT ilj;?!:« : • Zimske gume GoodYear in Kumho po ugodnih cenah. DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, Rent-a-car oz. nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila in “NOVOST”: NAJEM AVTODOMA. MMS KREDIT & LEASING ma^oa Kržišnik Romon s.p. 1410 Zagone, Selo 6S AvtoHISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. SODOta: od 9. do 1 3. rnazoa irotvi*" jrjv+'> TURISTIČNE SOBE APARTMAJI Dolga ulical 9226 Moravske Toplice ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22, 1412 Kisovec TRGOVINA MAKRO SILVESTROVANJE - NOVO LETO 2003 . ' ' % od 28. 12.-3. 1. 2003 ■ • ■m 1. Varianta - Moravske Toplice + Budimpešta + Moravske Toplice 2 + 3 + 2 dni, polpenzion + ogledi + 2x svečana večerja + vozovnica - Cena samo: 39.900,00 SIT 2. Varianta: -6+1 dni Moravske Toplice polpenzion + 1 x svečana večerja ■ Cena samo: 35.900,00 SIT 3. Varianta - Moravske Toplice od 30.12. ’02 -1.1. '03 3 dni, 2x nočitev z večerjo (lahko z lastno posteljnino) - Cena samo: 11.900,00 SIT Rezervacije in informacije na tel.: 02/526-14-34, GSM: 041/40-46-48 NAJVEČJA IZBIRA ORODJA V ZASAVJU ORODJE ZA PROFESIONALNO UPORABO IN HOBI PROGRAM ZA DOLOČENE ARTIKLE GARANTIRANO NAJNIŽJE CENE V SLOVENIJI ORODJE GARNITURA 100 DELNA 2.990,00 SIT ORODJE GARNITURA 40 DELNA 1.990,00 SIT ŽAGA KOTNA 550 mm MUELLNER 2.990,00 SIT SVEDRI (3 kompleti za beton, les in železo) + ZIDNI VLOŽKI 690,00 SIT ČELJUST NAVOJNA 1/2" - 5/4" 6.990,00 SIT OBIŠČITE NAS!!! Pokličite nas na telefon: 03/56 57 150 CERTIFIKAT št. 160 ISO 9001 MATJAŽ ŠVAGAN, zagorski župan: “ŠE NAPREJ BOM OSTAL ČLOVEK” Tekaj dni pred 2. decembrom, datumom prve, konstitutivne seje novega občinskega sveta v občini Zagorje, je nastal pogovor z Matjažem 1 T Švaganom. Novi stari zagorski župan se je ozrl na delo iztekajočega se mandata ter predstavil vizijo razvoja zagorske občine v svojem novem mandatu. Pogovor se je dotakni! tudi perečih vprašanj (zaposlovanja, socialne varnosti, stanovanj), katerih reševanje je odvisno ne le od občine, ampak tudi od države. Zagorski župan je kljub temu zatrdil, da ho stori! vse, kur je v njegovi moči, da se ho občina čimbolj uspešno razvijala tudi v prihodnje. Toliko i’ uvodu, bolj podrobno in več pa izveste r in med vrsticami, ki sledijo. Dolgo se je govorilo, da ne boste več kandidirali za župana. Kako to, da ste se odločili za novo kandidaturo? Vprašanje, ali kandidirati ali ne, je bilo osebno, ne politično. Na podlagi pogovorov znotraj LDS v Ljubljani in v občini Zagorje kot tudi na pobudo nekaterih večjih gospodarskih družb v občini sem se odločil, da sprejmem novo kandidaturo. Predvsem pa sem se tako odločil zato, ker je bilo odprtih in zastavljenih še precej projektov. Bilo bi nekorektno, da jih ne zaključim, zlasti v finančnem smislu. Kako se počutite ob podaljšanju Županske funkcije? Zelo sem vesel, da sem dobil 100% glasov (njegovo ime na volilnem listu je obkrožilo več kot 00% volivcev, manj kot 10% ga je prečrtalo, op. p.) in s tem dobil tudi podporo vseh političnih strank v občini. Kako komentirate dejstvo, da ste bili na volitvah edini županski kandidat? To je naj večje priznanje, ki ga lahko kdo od politikov doživi s strani občank in občanov ter političnih strank v občini Zagorje. Kako ocenjujete mandat, ki se pravkar izteka? To je eden izmed najbolj uspešnih mandatov. Letošnji proračun je tudi najboljši doslej, kar se tiče obveznosti iz naslova projektov, tako da začenjamo mandat s pozitivno ničlo. V zadnjih desetih letih je to najboljša proračunska osnova. Kaj bo vaša prva konkretna poteza v novem mandatu? Najprej bom vsem strankam ponudil koalicijo za razvoj občine Zagorje. Drugo je, da končno začnemo z gradnjo obvoznice in da uspešno zaključimo leto 2002, tudi z novoletnimi prireditvami. Kaj boste storili za povečanje števila delovnih mest? Veliko smo že storili. Zgradili smo obrtno cono v Kisovcu, kjer je zaposlenih že okrog 200 ljudi. Druga obrtna cona |c Rudnik Toplice, kjer lahko Občina ustvarja samo pogoje za vlaganja, ne pa podjetij. Tako je recimo podjetje, ki pride v občino Zagorje pet let oproščeno plačila z naslova stavbnih zemljišč. Kako se razvija projekt obrtne cone Rudnik Toplice? Iščemo investitorja, ki bi mu prilagodili infrastrukturo na lem območju. Prvi korak k temu je izgradnja obvoznice, ki bo omogočila boljši dostop kot tudi osvežila ta del Rudnika Toplice, ki je bil v preteklosti zanemarjen. Toplo vodo pod separacijskim mostom nameravamo potegniti do Osnovne šole Toneta Okrogarja in preiti k izdelavi idejnih zasnov za izgradnjo pokritega večnamenskega bazena v občini Zagorje. Kako tečejo pripravljalna deta za novo obvoznico? V teh dneh smo pričeli z deli, intenzivno pa bomo začeli spomladi in nato projekt na odseku Rudnik Toplice v nekaj mesecih zaključili. To je največji projekt v zgodovini občine Zagorje po osamosvojitvi Slovenije, v celoti vreden 2,3 milijarde tolarjev. Financirata ga Občina Zagorje in Ministrstvo za promet in zveze kol tudi podjetja, ki se vključujejo \ samo infrastrukturo. Ta projekt bo gotovo trajal pel do osem let. Upokojenci imajo brezplačne avtobusne vozovnice. Kako, da tega nimajo starši in otroci iz socialno ogroženih družin? Iz. vsake stvari lahko vetlno potegnemo tudi negativne vidike. To je bila v prvi vrsti poteza Integrala in šele nato Občine. Šlo je za skupni projekt, s pomočjo katerega smo ohranili nekaj delovnih mest na Integralu in nekaj avtobusnih prog. Poleg lega imajo tudi vsi otroci brezplačne vozne karte, tudi tisti iz Kisovca, ki po normativih do tega sicer niso upravičeni, vendar jim jih Občina kljub temu plačuje. Če bi vsem ljudem dali karte brezplačno, pa mislim, da bi lahko prišlo do anarhije. Se pa strinjam, da je v občini ogromno socialno ogroženih družin. Skrb zanje je v prvi vrsti naloga države. Je pa Občina Zagorje kot edina v Sloveniji razpisala 25 štipendij za socialno ogrožene študentke in študente. Prav tako damo kar 400 milijonov tolarjev staršem za subvencije v vrtcih in s tem omogočamo družinam boljše življenske pogoje. Kuj upravičuje stroške ognjemetov in množičnih zabav ob Zagorski noči in šotorskem dogajanju? Glavni argument za to je, da lahko ljudje nekje v družbi preživijo osebnostno najbolj krizno obdobje pred novim letom. Ljudje so takrat doma 10 do 14 dni in mislim, da si temačnosti, ki je bila v Zagorju pred mojim županovanjem, nihče več ne želi. Menim, da je to sestavni del optimizma. Letno damo za te prireditve toliko, kot znaša polovica proračuna povprečnega prvoligaškega košarkarskega moštva v Sloveniji, oziroma toliko, kot znaša proračun povprečnega slovenskega drugoligaškega nogometnega moštva. Menim, da to ni veliko. Vsak Zagorjan namreč da za vse te zabave v povprečju dva tisoč tolarjev letno. Res pa je, da v zvezi s tem doživljam številne kritike, vendar je tudi res, da v času teh zabav Zagorje obišče več kot 50 tisoč ljudi. Tudi Zagorjanke in Zagorjani so veseli. Po L L. ko je ognjemeta konec, pa seveda pričakujem kritiko, toda ljudje so na volitvah 100-odstotno odločili, naj Švagan to počne še naprej. Kaj bo Občina storila za preobrnitev negativne bilance preteklega leta, kar zadeva gradnjo stanovanj? Ta kritika je popolnoma na mestu. Pristopili smo k izdelavi projektne dokumentacije s Spektrom v Kisovcu. Na žalost so se stvari v zvezi z neprofitnimi stanovanji in projektom v Kisovcu zelo spremenile. V naslednjih letih je nujno začeti z izgradnjo neprofitnih in socialnih stanovanj. Največji problem je najemnina, saj so njeni stroški za mlado družino nenormalni, zato bi morala na tem področju država narediti bistveno več kot doslej. Res pa je tudi, da bi v zagorski občini lahko prešli na ogrevanje s plinom, kar bi Občino stalo 50 milijonov tolarjev. Posledica bi bilo zvišanje ogrevanja v središču mesta za 100%, zato smo sc odločili naslednje leto vložiti 250 milijonov tolarjev, da lahko ostanemo pri ogrevanju z lesnimi odpadki. Tako bomo poleg Velenja ostali občina z najcenejšim ogrevanjem v Sloveniji. Tudi tako dokazujemo, da smo socialno naravnana Občina. To pomeni, da na nek način ohranjamo stanovanja in prispevamo k temu, da družine ostajajo v Zagorju. Je pa nujno potrebno narediti korak naprej v smeri izgradnje neprofitnih stanovanj. Prepričan sem, da ga bomo naredili po novem letu. Takrat bomo glede na to, da imamo pripravljen zazidalni načrt. Občina pa je tudi lastnica zemljišča v Kisovcu, začeli intenzivna pogajanja s Spektrom in republiškim Stanovanjskim skladom. Kako uspete uskladiti župansko in poslansko funkcijo? Kar nekaj časa sem dvomil, da bi lahko obe funkciji enako kakovostno opravljal. Danes lahko rečem, da sem po dveh letih upravičil poslansko funkcijo. Nenazadnje lahko rečem, da bo prišlo v naslednjih letih v Zagorje več milijard tolarjev, ki jih ne bi bilo, če ne bi bil poslanec in tako ne bi bil prisoten pri pripravi proračuna za obdobje 2003/2004. Menim, da bom v prihodnjih štirih letih upravičil tudi nov županski mandat. Kam vas bolj vleče, k županskim ali poslanskim nalogam? Glede na to, da sem znova kandidiral za župana, me bolj vleče k županski funkciji. Rad sem med občankami in občani Zagorja, ker imam tako slik z realnostjo. Kot poslanec bi lahko imel stanovanje tudi v Ljubljani, vendar sem se odločil, da se vsakodnevno vozim nazaj v občino Zagorje. To pomeni, da sem seznanjen s problemi in stiskami ljudi ter z optimizmom, ki vlada v občini. Skratka, imam realno sliko dogajanja v svojem okolju. Predvsem pa lahko rečem, da me tudi v Ljubljani trepljajo po ramenu in mi čestitajo za uspehe, ki jih imamo v občini Zagorje. Večkrat poudarim, da je to uspeh vseh občank in občanov. LDS ima prepričljivo večino v zagorskem občinskem svetu. Kako to komentirate? To pomeni, da volivke in volivci ocenjujejo naše delo kot uspešno. Rezultat, ki smo ga dosegli, je dal piko na i našemu desetletnemu delu. Prepričan sem, da bomo v naslednjih štirih letih to zaupanje upravičili. Ponavadi je občinski svet, ki ga večinsko obvladuje ena stranka, manj ustvarjalen, ker predlogi drugih strank ne prodrejo, če večini niso všeč. Kaj pravite za občinski svet v Zagorju? Mislim, da je tako v večini občinskih svetov, vendar je v Zagorju slika drugačna. Lahko rečem, da smo v iztekajočem sc mandatu z vsemi svetnicami in svetniki delali korektno. Upoštevali smo tudi večino kritik, vsi člani občinskega sveta pa smo delali \ korist občank in občanov. Kakšno je vaše zaupanje v sodelavce? Dobro, čeprav se je zaupanje skrhalo predvsem v obdobju, ko so nekateri mislili, da ne bom več kandidiral za župana in so takrat spremenili odnos do mene. Prepričan sem, da nas v naslednjih štirih letih čaka maksimalno zaupanje in delo v korist občine. Kako zaupate občankam in občanom ? Maksimalno jim zaupam, tako kot so oni na volitvah dokazali, da meni zaupajo. Čc j i m ne bi zaupal, tudi ne bi znova kandidiral za župana. Večkrat ste dejali, da ste župan vseh, ki živijo in delajo i' zagorski občini. Kako iskrene so te besede? Iskrenost dokazujem s svojim delom. Vsekakor pa na takšni funkciji dobiš ogromno sovražnikov. Ljudje poenostavljajo funkcijo, včasih kdo tudi misli, da je župan šerif, ki lahko vse uredi. Pri tem pa mi je najtežje, ko ne moreš reševati socialnih stisk ljudi, njihovih perečih stanovanjskih problemov. Predvsem pa lahko rečem, da jih razumem, ker izhajam iz izredno revne družine. Dve leti sem živel v stanovanju velikem I6nr, šest let pa v stanovanju, kjer sta bila WC in voda zunaj. Verjemite mi, da vem, kaj pomenijo take razmere. Takrat mi nihče ni pomagal, sploh nisem mogel priti do župana. Zaradi izkušenj revščine v mladosti me socialne stiske bolj prizadenejo, kot si nekateri mislijo. Kaj vas vodi, da ohranjate vizijo Zagorske doline kot doline novih priložnosti? Vodi me predvsem to, da smo v desetih letih prišli do tega, da so ljudje, ko pridejo v druge občine, večinoma ponosni na to, da so iz Zagorja. Tudi ta šotor, ki mi ga očitajo, podzavestno vpliva na optimizem za življenje v zagorski občini, prav tako daje moč okrašenost občine. Mene osebno pa žene sila, da gre Zagorje naprej, kajti prepričan sem, daje Zagorje že prepoznavno v slovenskem prostoru ne le po volilnih rezultatih, ampak tudi po uspehih. Verjemite mi, da nam kar 89 poslancev zavida uspehe, ki smo jih dosegli. Naprej pa me žene tudi enotnost, ki vlada v občinski upravi. Kako uspevate presegati številne pritiske, kijih doživljate kot vsestransko obremenjen politik? Težko. Najtežje mi je, ko imam uradne ure za občanke in občane, predvsem iz že omenjenih razlogov, povezanih z izkušnjami težkega življenja v mladosti. Vesel sem, da sem vse, kar sem dosegel, dosegel s svojim delom, svojim znanjem. Največ moči za preseganje pritiskov pa mi daje to, da me večina ljudi pozdravlja, ko grem po Zagorju, in mi s tem daje podporo za naprej. Kako bo izgledalo Zagorje ob koncu vašega novega mandata, če se bo uresničila vaša vizija? Če samo pogledate center Zagorja, Izlake, Kisovec in obrobne krajevne skupnosti nekaj let nazaj, vidite veliko spremembo. Večina ljudi je že pozabila, kako je bilo. Lahko rečem, da bo v naslednjih štirih letih v slovenskem merilu zopet največja sprememba opazna v občini Zagorje - tako po izgledu kot tudi po kakovosti življenja. Zagotavljam vam, da sem si dal obljubo, da bo Zagorje najboljša občina v slovenskem prostoru. Največjo spremembo bo naredila obvoznica. I 'speli smo jo spraviti v državni proračun 2003/ 2004. To bo vsekakor pika na i v zagorski občini. Prav tako pa so tu še ostale stvari, ki naj zaenkrat ostanejo še skrivnost v smislu lobiranja na državni in občinski ravni. Glede obvoznice še to. Prva faza, na območju Rudnika Toplice, naj bi bila zaključena v letu 2003. V obdobju 2003-2004 začenjamo s prestavitvijo Medije, nato pa sledi še preostali del, ki se bo zaključil z rondojem pri avtobusni postaji. Radi bi, da bi bil projekt um: a končan do leta 2004, realno pa menim, da bi ga lahko izpeljali do leta 2006, torej do konca novega mandata. Omenim naj še, da nam je uspelo za štiri leta podaljšati zapiranje zagorskega rudnika. Tako borno dobili nazaj vse tisto, kar smo v preteklih 240 letih izgubili, saj je bilo Zagorje najbolj izkoriščana občina. Pri tem imam v mislih sanacijo površin in pa ekonomsko-socialni del. Lahko je biti pameten, kaj je še vse potrebno, vendar sprašujem tiste, ki so danes najbolj pametni, kje so bili takrat, ko so bili na vodilnih položajih. Imeli so možnost za sanacijo površin, poleg tega pa je bilo takrat v državi za ta namen in še kakšno pridobitev več denarja kot danes. Kuj bi ilejuli občankam in občanom, ki s strahom in nezaupanjem pričakujejo, kuj ho prinesla prihodnost? Vsakega, ki živi, je na nek način strah prihodnosti. Nihče ne more reči. kaj ga čaka jutri. Tudi osebno lahko rečem, da me skrbi, kaj bo jutri. Predvsem paje največ vredno zdravje; če imaš to, imaš vse. Kot župan lahko rečem, da se bom potrudil, da bo prihodnost čim lepša, vsekakor pa bo vedno obstajala skupina ljudi, ki na žalost ne bo imela prihodnosti. Na žalost ne poznam države, kjer ne bi bilo socialno ogroženih. Res paje tudi, da včasih ljudje preveč pričakujejo od politike m premalo sami slonjo za to, da bi jim bilo bolje. Če bi mi kdo pri 18 letih, ko nisem imel niti denarja za kino, dejal, da bom prišel do tega, kar sem danes, da bom dočakal svetlo prihodnost, mu ne bi verjel. Mije pa takrat največ pomenila mamina in bratova ljubezen. Tudi to je za družino veliko, ne samo denar. In še nekaj. Nekateri ljudje so se razvadili, da lahko Švagan reši vse probleme v občini Zagorje, ob tem pa je zgovoren podatek, da je v občini najtežje dobiti dovolj ljudi za javna dela pri urejanju okolice. Tudi to je eden izmed pokazateljev, da sc včasih ljudje preveč zanašajo na socialno pomoč države. Kaj še želite povedati občankam in občanom pred pričetkom novega mandata? Od njih pričakujem predvsem strpnost. Sem samo človek, čeprav nekateri včasih mislijo, da sem ‘superman’. Lahko pa obljubim, da je zame pomembna ne samo sreča skupine ljudi, ampak tudi sreča posameznika. Vem, da vsak dan dobim kakšnega novega sovražnika, ki mu ne morem pomagati. Na žalost je to sestavni del politike, vendar lahko rečem, da bom še naprej ostal človek. Ne bom se povzdignil nad oblake, ampak bom najprej človek, šele nato politik. Boštjan Grošelj GASILKE V PRLEKIJI Da gasilke smo ta prave in željne smo zabave smo zopet potrdile in se 26.10.02 skup dobile. Da v Prlekiji gostoljubni so ljudje, to se že prav dobro ve, da pa ljutomersko vitice dobro je, to vsaka danes na degustaciji izve. Miša nalogo je izpolnila in obe regiji združila, tako Zasavje kot Posavje pripravljeno je na slavje. Predno v Banovcih smo pristale in z “Gašperji" dolgo v noč plesale, še k lončarju smo zavile in lepa darila nakupile. Gasilke Zasavja in Posavja se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pri pokrivanju stroškov ekskurzije! Miša A. za G Z Zagorje Avtobus oko! drvi in vse članice skup lovi. Da čim hitreje skupaj zbrane gremo v kraje te neznane. Najprej h gasilkam v goste gremo v Mali nedelji se ozremo, kako tam gasilkam se godi, ali kdo za njih skrbi? Da kvasenica res dobra je, to spoznale smo se ve, ko v pekarni smo se oglasile, še domačgu kruha z zaseko smo dobile. Nato ustavimo se pri “Slaviču”, da pove nam o konjiču, kako se kmetu tam godi, zakaj v unijo se mu ne mudi. Mojca I mck. GZ Trbovlje M Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Računovodsko-finaiičiia programska oprema za podjetja in obrt: - Glavna knjiga s saldakonti,Materialno poslovanj e,Fakturii anje. Osebni dohodki,O snovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Računalniška strojna in programska oprema: - Tiskalniki,čitalci,POS in prenosni rač. - Osebni računalniki in računalniške komponente - Microsoft, Symantec programska oprema Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo svetovanje ob nakupu,tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem, ali p a se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: - pri obsežnejših popr avilih in posegjh dobite nadomestni računalnik ali monitor Tel.: 03 56 64611, FAX: 03 56 64660, http:Avww.tref.si, E-mail: info@tref.si _ A-fi DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodala: 01/562 22-42,01/562 37-00 servis: 01/562-22-62 lax: 01/562 37-05 Touring Moč (kW/KM) M PC Inf.MPC v EUR GL 1800 AGold Wing 87/118 5.849.000 26.305 ST 1300 Pan European 87/118 3.599.000 16.186 ST 1300 A Pan European 87/118 4.179.000 18.795 NT 650 V Deauville 41/56 1.999.000 8.990 Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.639.000 11.869 VER 800 Fl 81/110 2.599.000 11.689 CB 900 F Hornet 81/110 1.999.000 8.990 CB 600 F Hornet 71/97 1.699.000 7.641 CB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.789.000 8.046 Šport VTR 1000 S P-2 100/136 3.249.000 14.612 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.599.000 11.689 CBR 600 FS Spori 81/110 2.179.000 9.800 CBR 600 F 81/110 2.089.000 9.395 NSR 125 R /15 999.000 4.493 Chopper VT 750 C2 Shadow 32/44 1.589.000 7.146 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.399.000 10.789 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.059.000 9.260 XL 650 V Transalp 41/55 1.799.000 8.091 XR 650 R 45/61 1.729.000 7.776 XL 125 V Varadero /15 1.199.000 5.392 Cross CR 250 R 43/58 1.399.000 6.292 CR 125 R 30/41 1.349.000 6.067 Skuter Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 9.125 Jazz 250 (NSS 250) 14/19 1.529.000 6.877 MP un* u v SIT, v MFC |o vračunan 20% DDV, EUR/SIT=222,35. Pridržujemo >1 pravica do spremomba un in ilur ob vaC kot 3% zvišanju tnCoju JPY ali USD. Cenik valja od 05.02.2002. mm TRBOVLiPl I http:7/www.ra (0 FUNŠTERC Vinoteka Klopotec Vino, slovenski ponos T'\anilo Steyer, je že stari .L/znanec ljubiteljev dobrih vin v Zasavju. Že vrsto let je prisoten na degustacijah s svojimi mojstrovinami v zagorski Vinoteki Klopotec. Renski rizling, sivi pinot, chardonay in dišeči traminec, ki jih je predstavil so nekaj posebnega. Radgonsko kapelski vinorodni okoliš s svojo zemljo in blagodejno klimo ter nepogrešljivo ljubeznijo domačinov do nenehnega iskanja nekaj novega, boljšega v vinih, dajo vsako leto nesluteno, že skoraj pravljično paleto vinskih okusov in vonjav, ki ob primernem uživanju količin blagodejnega eliksirja, poneso še tako utrujeno človeško dušo čez rob stvarnega. Danila Steyerja je v tem letu kar dvakrat doletela še posebna čast. Posebno priznanje njegovi strokovnosti in kvaliteti zagotovo pomeni odločitev slovenskega predsednika Milana Kučana, da zasadi v njegovem vinogradu svojo trto. Za trto dišečega traminca, se je odločil naš predsednik v odhajanju. To se je slavnostno zgodilo v mesecu aprilu, leta 2002. In še nekaj posebnega je doletelo Danila Steyerja. V tednu, ko je obiskal Vinoteko Klopotec, je bil povabljen v London na predstavitev slovenskih vin. Angleži svojega vina nimajo, imajo pa izostren in razvajen okus. Da so Steyerjeva vina med najboljšimi na štajerskem in v Sloveniji potrjuje dejstvo, da so prišla v izbor za predstavitev tudi Danilova vina.Do predstavitve je prišlo na pobudo svetovnega poznavalca vin. Stevvans Speriera se je v času obiska v Sloveniji navdušil nad okusi slovenskih vin in povabil nekaj slovenskih vinogradnikov v London, da predstavijo svoja vina preko medijev in ob poiskušini strokovnjakov ter vinskih trgovcev, vsem otočanom. Speri ere je med obiskom v Sloveniji opazil posebnost in visoko kakovost treh slovenskih vin med katerimi se je znašel tudi Steyerjev, dišeči traminec. Predstavitve se je udeležilo okrog petdeset strokovnjakov, kritikov vin. Samo poskušali so in si pridno zapisovali vtise. Nobene možnosti za razgovor in samohvalo v besedah ni bilo. Vladala je popolna tišina in le na vprašanja poskuševalcev je bilo možno kaj reči. Veliko so se zadrževali pri Danilovem dišečem tramincu in se še vračali. Vino je očitno naredilo vtis. Danilo Steyer je za konec še dejal; »Vino je naša identiteta. Tako kot nekateri športniki in športne panoge. Premalo se zavedamo, kako dobra vina imamo. Predvsem država. Nekateri se hvalijo, da smo leta 2001 izvozili okrog 10 mio litrov vina. Toda po kakšni ceni? Po 60,00 Sit (šestdeset) za liter. Če zraven štejemo še stimulacijo države v znesku 50,00 Sit za liter, je proizvajalec dobil 110,00 Sit. Dobro je, da se pojavljamo na svetovnem trgu vendar je takšno podcenjevanje slovenskih vin sramotno. Prepričan sem, da imajo slovenska, vrhunska vina dovolj prostora na najvišjih policah trgovskih centrov po svetu in, da so vredna bistveno več, kot to mislimo sami. Znebiti sc moramo kompleksa manj vrednosti. Naša vina brez dvoma spadajo med francoska in kalifornijska, tako po kvaliteti, kot cenovno.« ivlaA Franc Grlica in njegove vinogradniške tegobe gonjo Klopčič smo tokrat, ko je Vinoteko Klopotec obiskal vinogradnik Franc Grlica povprašali, kakšno je njeno mnenje o vinih, nam vsem znanega Štajerca. »Vinoteko Klopotec sem obiskala, da bi kupila nekaj za praznične dni, ki se neusmiljeno približujejo. Vsa pohvala gre Vinoteki Klopotec, da lahko kupci tudi poizkusimo kaj bomo pili v prihodnje in spoznavamo novosti na področju pridelovanja vin. Vina Franca Grlice, so mi zelo všeč. Še najbolj zato, ker prevladujejo sladka vina, ki niso namenjena opijanjanju temveč uživanju v okusih in aromi. Čudovite vonjave polsuhega muškat otonela človeku ostanejo v spominu, da o ostalih polsladkih in sladkih vrstah, ki so tu prisotne ne izgubljam besed. Vino visoke kakovosti omogoča harmonijo med hrano in pijačo. Eno z drugim pomeni popolnost uživanja, ne le telesnega, tudi duševnega.« In kako je letos uspelo Francu Grlici pridelali vrhunska vina kljub naravnim tegobam, ki so tako ali drugače pestile vse pridelovalce slovenskih vin v letu 2002. Zanimiveje, da Franc ni tarnal zaradi dežja v juliju in avgustu temveč, zaradi izredno vročih dni v juniju. »V' jeruzalemsko-ormoških goricah letos nismo imeli težav z dežjem. Imeli smo pravo «« •. S. GRUDNA 2002 količino sonca. Napadla nas je ocetna kislina. V takšni količini se je pojavila, da niti najstarejši ljud je iz našega okoliša ne pomnijo, kdaj bi je toliko bilo. Vzrokov je več. Najpomembnejši je v dejstvu, daje bil junij izredno topel in je grozdje začelo zoreti že v juliju. Grozdje je vsebovalo veliko količino sladkorja. Zaradi prehitrega zorenja dobi grozdje zelo tanko kožico. Sladkor v njem začne vreti. To je bil pogoj za razvoj druge generacije grozdnih sukačev (vrsta metuljev). Sukači pikajo grozdje. V grozdni jagodi se zaredijo gosenice. To povzroči kisanje dozorelih jagod. Postopek kisanja pospešijo s svojo prisotnostjo še čebele in ose, ki katasrofo še povečajo. Da smo rešili letino, smo morali na pomoč poklicati precej ljudi, ki so vsakodnevno, sprotno odstranjevali obolele grozdne jagode. Da je bilo delo pravilno opravljeno, s številom ljudi nismo mogli pretiravati, ker ne bi bilo mogoče nadzorovati njihove pravilnosti izvajanja del. Tu ne sme biti površnosti. Vsaka jagoda, kije ne odstranimo je po svoje usodna. No, z ogromnimi napori smo uspeli in lahko se pohvalimo, da bodo letošnja vina odlična. Le količina bo malo manjša.« M.A.Š. [Spoštovani gostje gostišča KUM!| Kma lu bo leto 2002 list obrnilo in se za vedno od nas poslovilo. Želimo, da Vam pusti le lepe spomine, saj vse lepo prehitro mine. Na željo naših gostov smo že spet pripravili "DNEVE DALMATINSKE KUHINJE od četrtka, 5. 12 do nedelje, 8. 12 2002. Dovolite, da vas z izbranimi morskimi specialitetami in s temperametnimi melodijami klape More iz Zadra iz hladnega decembra zapeljemo med spomine na vroče poletje. Ko pa se staro leto poslavlja, se novemu svečano nazdravlja, zato Vas vabimo, da Silvesterski večer preživite v prijetni družbi, ob izbrani hrani in pijači in se ob zvokih ansambla Še pa še veselo zavrtite v novo leto. Skupaj z Vami se veselimo decemberskih dni! Kolektiv gostišča KUM Zagorje Informacije in rezervacije na tel.: 03/56-69-170 Regionalni center za razvoj vabi k sodelovanju podjetnike oziroma potencialne podjetnike za vstop v podjetniški inkubator Nudimo vam Poceni poslovne prostore Pomoč pri pridobivanju ugodnih finančnih sredstev Podjetniško izobraževanje Pravno svetovanje Računovodske storitve Pomoč pri raziskavah trga in mednarodnem povezovanju Pomoč pri promociji podjetja, izdelka ali storitve Pisne prijave pošljite najkasneje do 15. decembra 2002 na naslov: Regionalni center za razvoj, d. o.o. Cesta Zmage 35 b, 1410 Zagorje Kandidati bodo povabljeni na razgovor! Dodatne informacije dobite na tel.: 03/56-60-530 KSTEFIT KSEFTI KSEFTI KSEFTI KSEFTI KSEFTI KSEFTI KSEFTI OBLECITE SVOJE IDEJE! Vam poleg \/tj šiviljskih uslug podari v v/ decembru Kupon za sprostitev ob kavi, čaju, soku ali kakavu. V baru MALN na Izlakah E AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 iaopoTEc Tržnico Za^o>rjo \ id im 03/56 64 195 N, UroŽ Neprjciiak &p. V mesecu decembru med 9.00 in 12.00 vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto 07.12 se bo predsta vil vin o gradnik Simon Toplak iz Juršivcev (ptujski okoliš), 14.12 pa # \s vinogradnik Čurin -Prapotnik iz Koga! QZDRAV DUH --\------- TRBOVELJČANI IMAJO SPET SVOJO KNJIŽNICO V DOMU SVOBODE T etošnji 20. november je bil J—A' koledarju zaznamovan kot dan splošnih knjižnic. To je dan, ko se je več spregovorilo o knjižnicah, njihovemu delu in članih, ki jih pridno obiskujejo v želji, da najdejo tudi kako knjigo ali kak drug medij zase. V "Trbovljah”, kot pravimo zgornjemu delu našega mesta, je v okviru društva Doma Svobode delovala knjižnica, kjer so si sposojali knjige pri Šuštarjevi sejmih, za mladino in odrasle, kar je bilo uporabnega so prodali matični knjižnici in bodo predstavljale del nove knjižnične ponudbe. Razveseljivo je, da so našli skupni jezik vsi zainteresirani in da so pričeli že s posameznimi aktivnostmi takoj. Že v oktobru 1998 so trboveljske svetnice in svetniki na seji občinskega sveta slišali, da bo do konca leta izdelan projekt ( izdelali so ga v studiu Nastop otrok iz vrtca Pikapolonica Foto: Irena Vozelj Šteti. Ta blaga, dobra “duša” je poznala svoje bralce zelo dobro, pa tudi mlajši so jo imeli radi, saj jim je marsikdaj ponudila knjigo, ki so jo prebrali “na dušek”. Ko je knjižničarka zbolela, so najprej začasno zaprli knjižnico. Pozneje seje izkazalo, da Šteti ne bo mogla več izposojati knjig, zato je leta 1998 takratno vodstvo društva predlagalo, da se povežejo s knjižnico Toneta Seliškarja, da oni prevzamejo to dejavnost in da tu postane njihova enota. Ker so našli skupni jezik, seje delo za pripravo prostorov pričelo. Fizično delo so opravile članice društva Vilma, Jana in Nanda. Nekaj kartonov knjig so podarili Karitasu, nekaj so jih prodali na dveh knjižnih Arhe) za knjižnico v prostorih Doma svobode. Predvidena obnovitvena dela so se zavlekla zaradi številnih preprek, ki so se pojavljale, od nepredvidenih adaptacijskih del, denarja, do dobave opreme itd.. Končno je lahko knjižnica začela poslovati 1. decembra, ko so dobili računalniško podporo. Na otvoritvi so nastopili otroci iz vrtca Pikapolonica, ki so zapeli ob spremljavi njihove vzgojiteljice Lili Sačič, z recitalom so nastopili člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, zapelje mešani pevski zbor Svobode. O novi pridobitvi so spregovorili župan Ladislav Žiga Žgajnar, direktorica knjižnice Toneta Seliškarja Aleksandra Nagode, podpredsednica društva splošnih knjižnic in predstavnica Narodno univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Vsi so bili navdušeni, saj pomeni možnost svobodne izbire literature, časopisov in drugih medijev, kar omogoča širše znanje in spoznavanje tega kar nas zanima. Nagodetova je med ostalim povedala:" knjiga spremlja človeka od najnežnejših otroških let pa vse do pozne starosti. Spremlja in podpira pridobivanje znanja, z njeno pomočjo pa dosežemo različne stopnje izobrazbe. Večini ljudi je knjiga prijazna spremljevalka vse življenje. V novih, modernih časih ostaja njena vodilna vloga še postajajo lokalna informacijska središča s ponudbo raznovrstnih informacij in storitev za različne ciljne skupine uporabnikov. Razvoj informacijske tehnologije in interneta spreminja knjižnice v vedno bolj odprte sisteme, ki virtualno, preko komunikacijskih omrežij odpirajo vrata do informacij in znanja doma ter širom po svetu. Novi prostori knjižnice so svetli, zračni, prijetno opremljeni. Da bi se obiskovalci v njej prijetno počutili, smo poskrbeli za bralne kotičke, časopisno čitalnico, del je namenjen mladim bralcem, imamo Tončkov kotiček, računalniški kotiček ter osrednji prostor, /ačctm fond je 5 000 knjig " Svoj Knjižnica Svoboda Trbovlje Foto: Irena Vozelj naprej, kljub temu, da so na pohodu novi mediji, novi načini pridobivanja znanja in novi posredovalci informacij. Osnovna vloga knjige izobraževati in zabavati se ni spremenila. Tiskani viri informacij ne izgubljajo pomena, saj so novi posredovalci informacij in znanj le pomočniki knjige, ker dopolnjujejo njeno primarno in nezamenljivo vlogo. Splošne knjižnice v Sloveniji nagovor je zaključila z verzi Toneta KUNTNERJA: Nocoj ja tako lep večer, nocoj hi se morali veseliti, nocoj bi se morali vinca napiti, nocoj hi morali med prijatelji biti, nocoj hi morali dekleta in žene ljubili, nocoj je tako lep večer! Irena Vozelj Priznanja ob 50-letnict Svobod TAne 18. novembra je v Mariboru v organizaciji Javnega sklada _L/RS za kulturne dejavnosti potekal seminar o komuniciranju in načrtovanju, namenjen predsednikom občinskih zvez KD in še komu. Glede na to, da letos poteka 50 let od ustanovitve DPD Svoboda v Sloveniji po ustanovnem kongresu leta 1952 v Trbovljah, so ob tem jubileju podelili društvom in njihovim zvezam priznanja in medalje. ZKO Trbovlje je prejela zlato medaljo, priznanja pa so prejela KD Svoboda, Svoboda Dobrna, Svoboda Center, MoPZ Zarja ter MePZ Slavček, vsi iz Trbovelj. Priznanja so prejeli za veliko delo, ki so ga kot ljubiteljska društva opravili v preteklih desetletjih na kulturnem področju. T.L. ZDRAV DUH 0) v Vida Žabot v Hrastniku jnazkrižje, Slovenka leta, izstop iz, cerkvene institucije, tlelo z odvisniki in knjiga Križ na prsih so pogumni koraki v življenju Vide Žabot, ki zadnjih deset let zbujajo pozornost slovenske javnosti. V torek, 26. novembra so tudi številni Hrastničani dokazali, da cenijo lepo, izobraženo, življenju odprto in čutečo Vido, saj se je v Knjižnici Antona Sovreta zbralo okrog sto obiskovalcev. Ker Zasavja seveda ne pozna - svoje obiske v domovini povezuje največ z Razkrižjem - smo ji ga na hitro predstavili. Najprej je izvedela, da so se ga v preteklosti v glavnem izogibali zaradi slabih cestnih povezav in slabega zraka. Se pa oboje v zadnjih letih izboljšuje, zato se ustavi v> Zasavju vedno več ljudi. Tudi ona je obljubila, da bo prišla, ko ho utegnila, saj ima nadvse ruda kraje, hribe in seveda ljudi. Potem je slikovito opisala svoje Pomurje z vinogradi, gozdovi, rekami,... kjer so se kot otroci učili v naravi, oblikovali čut za lepoto, spoznavali vonj zemlje... Takrat je pridobila tudi občutek za dom in voljo za onkraj, kar imenitno opisuje tudi na prvih straneh knjige Križ na prsih. “Narava je del nas,” je dejala, “zato jo imejmo radi... Pomembno je, da že otroke navajamo na radostno doživetje narave, jim omogočimo raziskovanje, ki pripelje do znanja o naravnih zakonitostih, " je dejala. Spomnili smo jo tudi na opise svoje družine, ki bi bili lahko nekakšen učbenik za starše. “Človeka resnično spoznaš le po srcu, ki te nagovori iz pogleda...” piše v knjgi. Tako jih je učil oče. Šest otrok je bilo in še sedem drugih so sprejeli v družino. Zato je tudi dobrota imela posebno mesto v hiearhiji vrednot, ki so jih z bogom, pa ga ne doživijo. Povedala je, da je kriv strah. “Življenje ni lahko. Marsikdo ne dobi varnosti in zaupanja v družini, zato gre v svet z negotovostjo. Bolj jih je strah, večjo jezo in napadalnost izražajo. Ne vedo, da imajo mir in pogum v sebi. V svojem srcu. Le dovoliti je treba, da iskra ljubezni raste, svetli, greje. vcepljali otrokom. In sočutje. Posebno občutljivost za vse vrste stiske in željo, da pomagaš. V družini so se imeli radi, pa čeprav je včasih že strogi materin pogled povedal, kaj jim je storiti. Vero in družinske obrede ob raznih praznikih podaja preprosto, včasih eelo humoristično, ko se spomni žebranja babice in dedka. Zgodaj je doživela boga v sebi... Pri njih je bil bog doma. Kaj pa drugi, smo vprašali. Celo življenje iščejo stik umirja in nazadnje zažari iz. oči. iz nasmeha, iz kretenj... To nas doeela spremeni. Ljubezen giblje vesolje," je dejala Vida Žabot. To je tudi osnova njenega terapevtskega dela z odvisniki, ki so zašli v kriminal. "Kar dela čudeže, je samo ljubezen,” je ponovila. Zanimalo nas je tudi njeno pedagoško delo, saj je kot profesorica mnogo let poučevala na osnovnih in srednjih šolah. "Želela sem, da predmeta ne sovražijo, če ga vzljubiti niso mogli...” In to je tudi dosegla. Pritegnila jih je z ustvarjalnostjo, z raziskovalnim delom. Morali so pokazati tudi trdno znanje. Pomembno se ji je zdelo tudi to, da so znali uporabljati knjigo oziroma učbenik. Na srečanju so dobili obiskovalci tudi nekaj dragocenih življenjskih nasvetov, ki jih Vida Žabot pove na prijeten, slikovit, preprost nači. Njene komunikacijske sposobnosti so odlične, kar se pozna tudi v načinu pisanja. “Iz mene je kar vrelo, ko sem pisala,”jc rekla. Njena knjiga Križ na prsih je uspešnica v Sloveniji, v knjižnicah pa ima najdaljšo čakalno dobo. V njej dobijo odgovore na svoje pripombe tudi tisti, ki pričakujejo, da živi Vida Žabot po njihovih predstavah. Ob koncu srečanja je dobila knjigo Pomurske založbe ZASAVJE - od A do Ž in šopek žarečega cvetja, ki ga je bila še posebej vesela. “Žari kot vi,...” ji je dejala simpatična cvetličarka Ivica, ki gaje oblikovala. Številni obiskovalci so potrpežljivo čakali, da so se ji osebno zahvalili za lep večer. Tistim pa, ki so kupili knjigo, je napisala posvetilo. Vsakemu drugačnega. Potem, ko jim je pogledala globoko v oči in začutila srce. Besedilo: Fanči Moljk Foto: Matej Burkeljc Knjigo Vide Žabot KRIŽ NA PRSIH lahko naročite za 4.950,00 SIT brez plačila poštnine na telefon: 01/23-47-800. Svetovalno središče zasavje A J mesecu decembru bo Zasavska ljudska univerza razširila svojo V dejavnost z odprtjem Svetovalnega središča Zasavje. Sodobno življenje zahteva, da si nenehno pridobivamo in izpopolnjujejmo /nanje, da bi lahko polno in ustvarjalno delovali v osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Eden izmed pogojev, da bomo lahko vsi izrabili pravico do učenja, je tudi ta. da imamo zagotovljen preprost dostop do kakovostnega informiranja in svetovanja o učnih možnostih. Svetovalno središče Zasavje bo ponujalo odraslim brezplačno in zaupno: INFORMIRANJE o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas. vpisnih pogojih v različne programe, o možnostih prehajanja med programi, trajanju izobraževanja, učni pomoči, možnostih za nadaljnje izobraževanje SVETOVANJE pri odločanju za izbiro primernega izobraževanja, premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem, načrtovanju in spremljanju vašega izobraževanja Ponujajo vam telefonsko in osebno svetovanje ter svetovanje po elektronski pošti. Svetovalno središče Zasavje bo delovalo v prostorih Zasavske ljudske univerze, Trg Svobode lla, 1420 Trbovlje. Q ZDRAV DUH l--------- Z-BLUZ UROŠA PIKLA Y Jroš Piki je po poklicu pravnik, je tudi velik ljubitelj gledališča. Svoje prve korake na gledaliških deskah je poizkusil pri Mladinskem U gledališču Svobode Trbovlje. Nanda Guček je tam postala njegova “druga mama” in ga popeljala v igralske skrivnosti. Sama že dolga leta dela z gledališčniki, zato si želi, da bi z delom nadaljevali tudi takrat, ko ona ne ho več zmogla. Svoje ideale je prenesla na igralce. Vzpodbuda in entuziazem sta opravila svoje. Uroš Pik! se je odločil, da se preizkusi na področjih, ki nastajajo pred igro na oderskih deskah. Pred Z-bluzom je napisa! že otroški igri Norčije iz Plumpentrije in Mavrični rog. Tokrat se je lotil zelo aktualne teme - zasvojenosti, zadetosti, ... tematike, ki se je starši boje, otroci pa se veselo spogledujejo z njo. O igri in premierni predstavi smo se pogovarjali z avtorjem in mu zastavili nekaj vprašanj. Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste pripravili projekt s tako “šokantno" vsebino? Vsebina je pravzaprav realna. Sam Z-bluz je bil najprej namenjen apatičnosti in melanholiji, ki jo je čutiti v Trbovljah. Kasneje seje vse skupaj spremenilo. Spremenili so jo moji kontakti s srednješolci. Zavedal sem se problema drog z mladimi, vendar so me njihove zgodbe osupnile. To kar sem najprej nameraval kritizirati je kraj, so kasneje postale zgodbe mladih, potisnjenih na rob. Kako je nastajala predstava? Kot vemo, ste tokrat združili igro na odru s filmom. Trajalo je kar dolgo časa, saj smo med pripravami doživeli spremembo igralske zasedbe, tako da se je vse skupaj zavleklo na dobro leto. Že posnet material je bilo potrebno znova posneti. Kljub vsem težavam smo se premierno predstavili občinstvu 22. novembra. Združiti film in odersko dogajanje je pomenilo za vse igralce, režiserja, asistentko režije, scenarista, kamermana in druge člane ekipe poseben izziv. Hoteli smo dokazati, da je tudi v Trbovljah mogoče narediti nekaj izven okvirov, pričakovanj in dokazati, da mladi imajo interes, voljo in da zmorejo narediti marsikaj, le če je prava spodbuda. Vem, da ste naslednji dan pozorno prisluhnili kritikam in mnenju številnih obiskovalcev. V bistvu je bil že takojšen odziv po predstavi zelo pozitiven. Opazil sem, daje šla marsikomu zgodba do srca, saj so me mnogi spraševali, če je vse to res. Odgovoril sem jim, da je bilo vse skupaj le delček ledene gore. Tudi naslednje dni po predstavi je vsa gledališka ekipa prejemala številne pohvale. Mislim, da smo dosegli svoj namen. Presenečen sem, da je predstava dosegla tako veliko odmevnost, da ljudje sprašujejo kdaj bo spet na sporedu. To je za nas zelo prijeten občutek. Pri vašem projektu sta sodelovala Mladinski center Trbovlje in Gimnazija Trbovlje. Mladinski center Trbovlje nam je ponudil roko in priskočil na pomoč tako, da so nam priskrbeli tehnično opremo brez katere ne bi mogli pripraviti predstave takšne kot je bila. Zahvala gre tudi Gimnaziji Trbovlje, ki nam je omogočila montažo filma, še posebej Marjanu Kozjeku, ki je pokazal dobro voljo in pomagal s svojimi nasveti, kako realizirati začrtano montažo. Rad bi se zahvalil celotni ekipi in Katarini, da so “trpeli” skupaj z mano. In kaj načrtujete za naprej? Najprej si želimo čimvečje število ponovitev in gostovanj Z -bluza. Naslednji večji zalogaj bodo Štilčki v januarju 2003. Avtorica prispevka in uredništvo Zasavca želimo, da bi se Urošu Pikin in Mladinskemu gledališču Svoboda Trbovlje uresničile želje in načrti! Irena Vozelj »N KUANC SI SAM TI. PA PRUBLEM.« nPako je v svojem samogovora razmišljal, X med dragim, Dejan, eden izmed mladih, ki si življenje lepšajo in se počutijo »nrtbulš n sveti«, ko so zadeti. »N skjraš s z stu drugih prublemu, ku jih ma nvadn člouk. Use drag ni pomembn, samo droga pa filing ku jo maš u sjab.« To je le drobec, ki naj nakaže tematiko premierne predstave Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, nastale v sodelovanju z Mladinskim centrom Trbovlje z naslovom »Z BLUZ«. Tudi naslov sam je lahko zelo zgovoren, če ga smemo razumeti kot »zabluzen« (-o življenje) in tako na kratko orisali vsebino, ki seje ves čas vrtela okoli mladih (naših, tukaj, zdaj, v tem trenutku), ki si življenje lajšajo, lepšajo, popestrijo in krajšajo z drogo, kakršno koli že, mehko, trdo ali tisto splošno dovoljeno in vendar še vedno »drogo«. Mnogo misli, krato resničnih, je bilo izrečenih na odru v »luknji«, kjer se shajajo, in ki jo je moč najti prav v vsakem bloku v mestu, mnogo njihovih poti je bilo prikazanih v filmu, posnetem »tukaj, doma, pri nas«, in seje vrtel v kombinaciji z odrsko predstavo. Daje bilo vse skupaj še bolj resnično, je bilo »krivo« trboveljsko narečje, začinjejo z izrazi, s katerimi se sporazumevajo med seboj »drogeraši«. Priznati je treba, tako avtorju kot izvajalcem, da so bili tako zelo resnični v svoji igri, daje bilo že kar grozljivo in meja med predstavo v gledališki dvorani in, tem in takim. življenjem, ki teče zunaj nje, se je popolnoma izničila. Veliko priznanje zasluži avtor scenarija in režiser Uroš Piki, ki mu je pri režiji asistirala Katarina Pajer. Scenografija je delo Benjamina Krežcta, za kamero, pred katero so se odvijali zunaj posneti kadri filma, kije bil enakovreden del predstave na odru, je bil Tomaž Praunsseis, pri montaži pa sta sodelovala še Peter Černuta in Uroš Piki. Brez nadarjenih mladih igralcev Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje predstava gotovo ne bi mogla biti to, kar je bila. V ta projekt so »dali sebe« Alan Jančič, Jure Zdovc, Špela Palčič, Anja Kurnik, Peter Černuta, Nives Dornik, Nejc Kresnik, Ajda Kresnik, Petra Gregorčič in Tilen Turk. Kakršen koli dodaten komentar bi bil odveč, ker predstava govori sama zase in se dotakne vsakega posameznika tako in tam, kjer je najbolj ranljiv...Razmislek ne bo odveč! MaH Stevardese pristale v polni dvorani V sredo, 28. novembra je bila v dvorani DD Hrastnik druga sedeže, saj je bilo za najboljšo komedijo leta 2002 veliko zanimanje, abonmajska predstava Stevardese pristajajo v zasedbi Špas teatra Pritegnila so tudi znana gledališka imena kot Ljerka Belak, Sebastijan Mengeš. V dvorano so morali organizatorji KRC-a prinašati dodatne Cavazza, Nina Ivanič in dragi. p[yj a Z^vr h m ■ RENAULT MEGAN E Pri novem Renault Meganu, evropskem avtu leta 2003, je vse novo: nov izpopolnjen zavorni sistem, novo podvozje, prilagodljivo vsem razmeram na cesti, nov variabilen električno krmiljen servo volan, nov 6-stopenjski menjalnik, nova generacija 16V motorjev in dCi turbodizelskih motorjev s tehnologijo skupnega voda. Megane je tudi prvi in edini v svojem segmentu, ki je na varnostnem testu Euro NCAP dosegel vseh 5 zvezdic. Če vam vožnja ne nudi več posebnih doživetij, je torej čas, da poskusite nekaj novega. # Malgaj Audi a priložnost ob izteku leta H! tjud/olkswagen Audi Malgaj smo vam ob zaključku leta m 'm Hp * pripravili posebno ponudbo | večje količine _ a JP*^ d "M mm in ih m testnih vozil izjemnih cenah. Lupo _ Polo Golf TD! olf Variant Turn Sn Variant ^ Audi A3 di AG Vsa vozila so I. 2001 ali 2002 in imajo enoletno garancijo. Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje, www.malgaj.si Tel.: 03/56-33-155, 01/89-62-600; malgaj@siol.net ZIMSKE PNEVMATIKE Dimenzija: priporočena cena: cena s 15% popustom: 165/65 R 14 WINTER ŠPORT M2 17.490 SIT 175/65 R 13 WINTER ŠPORT M2 16.990 SIT 175/70 R 13 WINTER ŠPORT M2 15.990 SIT I 175/80 R 14 WINTER ŠPORT M2 18.990 SIT 185/55 R 14 WINTER ŠPORT M2 17.133 SIT I 185/60 R 14 WINTER ŠPORT M2 19.990 SIT I 195/65 R 15 WINTER ŠPORT M3 25.990 SIT 205/60 R 15 WINTER ŠPORT M3 28.225 SIT 205/55 R 16 WINTER ŠPORT M3 37.990 SIT 14.866 SIT 14.441 SIT 13.591 SIT 16.141 SIT 14.563 SIT 16.991 SIT 22.091 SIT 23.991 SIT 32.291 SIT * 155/70 R 13 ESKIMO S3 J9M|gk 165/70 R 13 ESKIMO S3 165/70 R 14 ESKIMO S3 M 175/70 R 13 ESKIMO S3 I 175/80 R 14 ESKIMO S2 I “ 185/60 R 14 ESKIMO S3 I 00 195/65 R 15 ESKIMO S3 VJ0 205/65 R 15 ESKIMO S3 205/55 R 16 ESKIMO S3 Pnevmatike v naši ponudbi imajo leto proizvodnje 2002. Priporočene cene posreduje generalni uvoznik oz. proizvajalec. 10.400 SIT 11.482 SIT 13.727 SIT 13.320 SIT 15.208 SIT 15.384 SIT 19.418 SIT 22.054 SIT 30.709 SIT JEKLENA PLATIŠČA 8.840 SIT 9.759 SIT 11.668 SIT 11.322 SIT 12.926 SIT 13.076 SIT 16.506 SIT 18.746 SIT 26.103 SIT Dimenzija: priporočena cena: 13” 4X100 Polo 9.021 SIT 14” 5X100 Golf IV 10.274 SIT 15” 5X100 Golf IV, A3 11.268 SIT 15” 5X112 Passat, A4, A6 11.371 SIT cena s 15% popustom: 7.668 SIT 8.733 SIT 9.578 SIT 9.665 SIT SNEŽNE VERIGE Dimenzija: 155/65-13 155/70 - 13 165/70 - 13 185/60-14 195/50 - 15 175/80-14 205/60 - 15 195/65 - 15 cena: 11.400 SIT 11.748 SIT 12.012 SIT 12.540 SIT 13.464 SIT 14.124 SIT 14.784 SIT 15.444 SIT Snežne verige VVeisenfels Klack&Go so edine verige z dvema mehanizmoma za samozategovanje. VLEČNE KLJUKE Polo, Golf, Passat 28.512 SIT V ceni je vključen električni priključek GRELNIKI VVEBASTO Ogrevanje mirujočega vozila. Na voljo tudi z daljinskim vklopom. od 166.069 SIT MM / STREŠNI NOSILCI Polo 22.823 SIT Golf 24.032 SIT Passat 23.470 SIT Audi A4 25.796 SIT # Malgai Štorman Tukai smo doma! čos PARIŽLJE Slaščičarska delavnica in restavracija IS 7 - «i VOJNIK Osvežitev pod stoletnim kozolcem ŠMARJE PRI JELŠAH Restavracija in slaščičarna " djie pizze daleč naokrog Še nikoli Vam nismo bili tako blizu Vabljeni v Štorman - Gostilne, Restavracije, Hotel, Slaščičarska delavnica Štorman Šempeter, Vransko, Vojnik, Žalec, Parižlje, Velenje, Šmarje pri Jelšah, Hotel Celje in Trbovlje Tel.: +386(0) 3 70 38 300, Fax: +386(0) 3 70 38 320, E-mail: gos.storman@siol.net ZDRAV DUH Q Pronicljivost videti, čutiti in zapisati NEOPAZNO IN NEIZREČENO r | turistično društvo Izlake, JL Hotel Medijske Toplice in Aldo Goran Ninosvski. V soboto, 23. novembra, sta Turistično društvo Izlake in Hotel Medijske Toplice organizirala srečanje, povezano s tematskim predavanjem o tem, kako škodljivo je sevanje za naše zdravje in s kulturo. Ustvarjalec večera profesor Aldo Goran Ninovvski, ki živi v Mariboru, pa tudi v laškem hribovju, je obiskovalec na zanimiv in razumljiv način seznanil s škodljivimi sevanji in kako le-ta vplivajo na naše življenje. Še posebej nam dobro energijo jemlje slabo spanje, takšno pa je lahko zaradi različnih vplivov od vsepovsod. In če samo pogledamo po sobah, koliko raznovrstnih aparatov imamo, potem se ni čuditi, zakaj se marsikdo zjutraj zbuja z glavobolom, pa podočniki, slabo voljo in močno utrujen, namesto svež in spočit. Zanimiveje, da so za škodljiva sevanja zelo prevodne tudi vzmetnice - železne vzmeti so Dvanajst let že poučuje na Srednji šoli Zagorje, kjer poučuje kuharje, večinoma pa natakarje, ki pri ujem spoznavajo predmet strežba in v sklopu tega predmeta je še poznavanje jedi in poznavanje pijač. Ker sicer vseskozi dela le v gostinskem poklicu pravi, da je natakarstvo lep, a naporen poklic. Povedal je, da so na raznih tekmovanjih slovenskih gostinskih šol, kot tudi na raznih gostinsko-turističnih zborih osvojili že številne nagrade, tudi zlate in srebrne kolajne namreč zelo dobri prevodniki škodljivih sevanj, in če je pod stavbo, kjer spimo, še vodni tok, potem je katastrofa še večja. Zanimiveje morda bilo slišati tudi to, daje TV sprejemnik bolje ugasniti s potegom kabla iz vtičnice (tako so delale naše stare mame in prababice, ko se je bližala nevihta, da strela ne bi treščila v hišo), aparate pa prek noči pokriti z bombažno brisačo. Tudi sesati vsak dan po stanovanju ni najbolje. Povedal nam je tudi primerjavo med walkmanom, za katerega smo trdili, da je zelo škodljiv, in mobitelom, ki ga ima danes že vsak - primerjava je bila strašanska v škodno delovanje slednjega. In še veliko vsega je povedal. V njegovem podjetju se ukvarjajo tudi z merjenjem sevanja v bivalnem okolju in svetovanjem, kako razporediti pohištvo, predvsem posteljo, kjer si nabiramo novih moči. Prisotni so lahko na posebni aparaturi tudi izmerili, kakšna je njihova energija, in marsikdo od nas se je ob nizki številki na monitorju močno zamislil. Torej različne bolezni prežijo na nas kar v našem bivalnem okolju, mi pa jim s svojim neznanjem močno pomagamo, da nas počasi dušijo. V drugem delu večera se je Aldo Goran Ninowski predstavil kot pesnik, glasbenik in pevec. Pesmi je bral sam, za popestritev pa so poskrbeli vokalno instrumentalna skupina Ikarus in plesna skupina iz Vrtca Vrtiljak OŠ Miklavž pri Mariboru. Pesnik pripravlja izdajo svoje prve pesniške zbirke, naslovil jo je Poleti v svobodo. Izlake so bile prve, ki so po zaslugi turističnega društva in hotela gostile njegovo predstavitev. Kmalu ga bodo verjetno spoznali tudi drugje. In kdo je Aldo Goran Ninovvski? Rodil seje v Gorjanih, v listnici ob vinskem hramu. Rojenice so začrtale njegovo, ne lahko, vendar pa vsestransko in bogato življenjsko pot. Že v rosni mladosti sta ga starša “prodala” za nekaj fižola in zelja - lačnih ust je bilo za veliko bajtarsko družino preveč. V šoli se je izkazal čisto po svoje. Poleg vodenja dramske skupine je imel nekaj nastopov magije, fakirstva in hipnoze. Hlepel je po duhovnosti, in že kot deček je vstopil v samostan. Šestnajstletnik se je izkazal kot dober pridigar, ker pa ni mogel sprejeti usmerjenega razmišljanja, se ni odločil za duhovniški poklic. Raje seje posvetil neznanemu, nenavadnemu, skrivnostnemu. Študiral je v tujini. Danes deluje kot psihoanalitik, psihoterapevt, bioenergetik in radiestezist. Je oče samohranilec dveh odraščajočih otrok, veliko časa in denarja pa posveti svojemu humanitičnemu delovanju - z brezdomci, zaporniki, zasvojenci, tistimi, ki so se znašli na robu družbe ali čez ta rob. Odpisani so mu bili vedno največji izziv. Direktor partnerskega podjetja je dejal, da bi s svojim bogatim znanjem in izkušnjami lahko postal najbogatejši Slovenec. Aldo Goran Ninovvski je smeje se odvrnil: “Moje največje bogastvo sta moja otroka in moje srečno srce, ki mu je mati narava podarila največji dar, da je sposobno ljubiti.” ---------------------------- I.L. V oafecCafu. “ST SILVESTER LAZNIK za pripravo pogrinjka, postrežbo ter za pripravo določenih jedi, saj se tekmovanj udeležujejo skupno natakarji in kuharji. Natakarji sc po končanem šolanju zaposlijo v hotelu, bifeju ali restavraciji, vsem pa polaga na dušo, da se nasmeh in prijaznost teria do vsakega gosta. Kot je ugotovil, mora biti natakar malo “psihologa", da zna dobro krmariti pri delu z ljudmi. Nasplošno mu je v prehrani ljub red, saj pravi, da sodobne družine skoraj ne poznajo več časa za kosilo. Vendar je zelo pomembno, da si družina odmeri trenutke za skupen obed. Povedal je, da gredo z družino sicer redkokdaj na kosilo ali večerjo v kakšen gostinski lokal, da pa bi se ob tem rajši odločil za domače, kot pa za luksuzno gostišče. Kajti najbolj od vsega mu pomeni prijetno domače vzdušje. Glede hrane pa verjame v pregovor, ki pravi, da ljudje jemo najprej z očmi in šele potem z želodcem. Daje namreč zelo važno. kako je hrana naložena na krožnik, ker to vzpodbudi k jedi. Občasno rad doma kaj skuha in pravi, da so moški zato boljši kuharji, ker kuhajo redko, a se takrat bolj potrudijo. Veliko se posveča kreativni plati svojega pedagoškega poklica, zato v šoli organizirajo in pripravijo razne “praznične mize”, kjer pripravijo jedi, ki so značilne za razne praznike, kot je naprimer miza na temo: Od pepelnične srede do velike noči, Gobarske jedi, Stari slovenski običaji in podobno. Pri svojih gostijah skušajo biti ustvarjalni in zvesti zasavski tradiciji. Dijakom pa vedno poudarja, da le vaja dela mojstra. Pred leti je bil precej časa tudi razrednik, vendar pravi, da to od učitelja terja še dodaten trud, saj je včasih težko vzgojno kaj doseči pri dijakih oziroma: lahko namesto pozitivnega vzgojnega učinka dosežeš ravno nasprotno. V šolskem kolektivu pa dobro sodelujejo ter se vključujejo tudi v program: Eko-šole. Če mu ostane kaj prostega časa, gre rad nabirat gobe, rad pa tudi gleda televizijo oziroma filme, ob katerih se sprosti. Cigaretam pa se kljub temu, da so slaba razvada, ne bi odrekel. Pri ljudeh spoštuje prijateljstvo, kajti veliko prijateljev ima, s katerimi se veliko družijo in drug drugemu pomagajo. In k temu je dejal, da mu je povšeči pregovor: “Pravi prijatelji so kpt čisto zlato in kdor jih ima, je bogat.” V prostem času gre rad tudi v hribe., za knjige pa ni bil nikoli 'knjižni molj1, ampak se rajši pogovarja, gleda filme, ustvarja pri raznih kuharskih jedeh alt ugotavlja, kakšna ponudba m kakšni gostinski lokali so današnji najbolj priljubljeni. Veselje le, daje življenje v Zasavju dovolj družabno, da ljudje lahko spoštujejo njihovo kuhat sko-natakarsko udejstvovanje. Besedilo in slika: Petra Radovič @ POPOTNIŠKA Posavsko zasavska naveza zavzela Nordkapp (Vlil.del) Petek 2.8. 2002 Galdhopiggen Danes bo padla najvišja gora Norveške Galdhfpiggen - 2469 m. Pravzaprav je naj višja gora 1 m višja, vendar ni dostopna -Glittertind - 2470 m. Odpeljemo se torej ob 8. uri zjutraj do iztočne točke - kakšno uro vožnje iz Loma. Naš vodnik Vinko predvideva, da bo vrh doseglo glede na vzdržljivost in opremo Očarljivi granitni kamni porasli z lišaji Foto Vinki Šeško kakih 12 članov odprave. Ko pridemo po dveh urah do ledenika, se jih pol že obrne, ker nimajo prave obutve - zaradi sončnega vremena namreč vse teče. Sedem se nas odpravi proti vznožju gore, štirinajst pa do vrha. S primerno oddaljenostjo opazujemo ledeniško razpoko, ki je v notranjosti čudovite modro zelene barve. S pogledi spremljamo tudi naše pikice, ki se bližajo vrhu. Mimo nas hodijo v navezi kolone in kolone pohodnikov raznih narodnosti. Nastajajo slikoviti posnetki. Pred objektiv se postaviva tudi midve z Milko. Malo pod vznožjem gore - na višini 2080 m - se obrnemo. V dolino se napotim sama, ker želim v miru nabirati kamenčke in lišaje. Po takšni poti se nikoli nisem hodila. Pravzaprav je brezpotje, saj na kamnitih skladih pot ne more biti izhojena. Kamni ležijo tako, da se ne spodmikajo, ko stopaš po njih. Skladi kamnov Ob vznožju Galdhopiggena Foto Milka Požun Foto Vinko Šeško in plošč pa so seveda lahko različnih barv in oblik. Vzorčki so takšni, da bi lahko navdihovali modne kreatorje. Paša za oči. Ves čas gledam v tla, saj je ena skala lepša od druge. Čisto poblesavim. Najraje bi kakšno naložila na rame in bi mi doma krasila kakšen kotiček. Kasneje izvem, kaj je razlagal mož svojim prijateljem v času mojega potovanja: “Gotovo bo nabrala kup kamenja... Če bi morala izbirati med zlatom in lepimi kamni, bi izbrala kamni.” Pa še res je. Nabiram torej granitne spominke raznih oblik, po možnosti z lišajem. Ker je lišaj čisto suh, ga ne bo treba sušili. Ko se vrnem na zbirno mesto, opazujemo desno v hrib smučišča, kjer včasih trenirajo reprezentance. Samo vlečnice so trenutno v okvari. Erna seje celo pogovarjala z nekim serviserjem iz Radovljice, ki nas je kasneje v kampu obiskal. Kmalu se vrne skupina, ki je zavzela vrh Galdh.piggen, Ti heroji sestavljajo četrto skupino v celoti pa de nekaj posameznikov. Sprejemajo čestitke. Spoznavni večer vzame v obdelavo, da jim ne bom delala sramote. Zberemo se na travnati površini ob šotorih in predstava se začne. Nimam težkega dela, saj točke predstavljajo kar sami. Vrstijo se iskrive, duhovite pesmi, tekmovanja, kvizi... Posebno preseneti voznica Jana, ki tokrat zablesti na drugem področju - kot rahločutna recitatorka, zapeljiva igralka, samozavestna manekenka,... Niko nadaljuje s s poezijo, ki jo vsakodnevno kuje že v avtobusu... Navduši tudi četrta skupina, ko med spoznavnim večerom speče 60 palačink - za vsakega dve. Na koncu se zahvalim za sodelovanje in vsaki kuhinji izročim karikaturo losa, ki mi gaje narisal ilustrator Božo Kos. Pa še ni konec. Pojavi se voznik Ivan oziroma direktor TV postaje Veber&Veber in me preseneti z dvema steklenicama domačega vina, ker tako lepo sodelujem z njegovo privatno firmo... Zdaj se bom pa še bolj grebla. Preden začnemo z opisom naslednjega izleta, bi omenila še neko značilnost Skandinavcev -nikjer jih namreč ni videti, če odštejemo trgovine in druge lokale. Vozili smo kilometre in Ko se popoldne vrnemo v Lom, Vinko oznani, da bo nocoj spoznavni večer. Malo pozno, glede na to, da bomo potovanje čez pet dni že zaključili, a bolje kot nikoli. Skupine bodo pripravile eno ali dve točki. Mene določijo za moderatorja. Anka iz naše skupine, ki je frizerka, me kilometre, pa na deželi in v vaseh ni bilo nobenih ljudi, da bi recimo kaj brkljaji okoli voglov. Značilne lesene, rjavkaste hiše so skromne, mnoge pa imajo na vidnem mestu ljubko, majhno državno zastavo. Pri nas je še za praznike ne izobesijo... Na vrhu Galdhopiggena Fanči Moljk DRUŠVENO RAZSTAVA ROČNIH DEL ČLANOV DRUŠTVA INVALIDOV TRBOVLJE ' | 'orkovega popoldneva, 19. L novembra, ob petih, je bila otvoritev 7. razstave ročnih del članic in članov društva invalidov, njihovih zunanjih sodelavcev in volja do dela hrabri nam duha, da zmoremo zadostiti vsem muham sveta. Misel na minula leta; kam so se zgubila, ali jih je vzeta suša, vlaga, mila zima. 1^4 jL H % D ig? h Varstveno delovnega centra v Zagorju. Na vabilu, ki smo ga prejeli, smo lahko prebrali misli vodje sekcije za ročna dela, Milke Kurnik, ki je zapisala: Kot mravljice s trudom pridno gradijo mravljišče, tako marljivo mi ustvarjamo naše izdelke. Čeprav nas je malo, pa vseeno nekaj naredimo. Delo, vztrajnost nam bodri duha z mislijo na lepše dni, obetajo jih pa ni. Le Razstavo je tudi letos aranžirala “njihova” Mojca Starman. V programu otvoritve so sodelovali tudi učenci Glasbene šole iz Trbovelj. Zaigral je kvartet kljunastih llavt (Matic Burkeljc - sopran, Katja Traunšek - alt, Nika Klaužar - tenor in Živa Pirnar - bas) pod mentorstvom Vilme Lučič, kitaristka Martina Jerinič pod mentorstvom Ane Kralj in duet violin (Alma Beharič in Saša Kisovec) pod mentorstvom Galine Golodnikove. Gostje razstave so bili predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc, župan občine Trbovlje stopniščni vzpenjalnik, negovalno posteljo in stojko, ki mu bo omogočila normalno dihanje. V akciji tudi aktivno sodeluje Lions klub Trbovlje. Ladislav Žiga Žgajner in predstavnik Lions kluba Trbovlje Jure Kolenc. Vsi so poudarili pomen vključevanja invalidov v okolja in njihovega izražanja, ki se kaže v različnih izdelkih. Rudi Janežič je prisotne seznanil, da poteka akcija za Murkovo laž,jopot. S to akcijo želijo pomagati svojemu članu Marku Kušarju tako, da bi mu kupili Po odprtju razstave so si gostje in obiskovalci ogledali čudovita dela 19 avtorjev. Kar ni se bilo mogoče odločiti za naj lepše ročno delo med razstavljenimi, saj je imelo vsako od njih svoj poseben čar. Čudoviti so bili tudi leseni izdelki, ki so v pomanjšani velikosti predstavljali našo kulturno dediščino. Besedilo in sliki Irena Vozelj SVOBODA IN IGRIVOST V PLASTIKI T'\ ruštvo revirskih likovnikov RELI K \_J Trbovlje je v galeriji Delavskega doma tokrat pripravilo razstavo kiparskih del svojih članov. Ta spada v zvrst vsakoletnih rednih preglednih likovnih rastav. Na njej je dvanajst članic in dva člana predstavilo svoje kiparske stvaritve, med njimi so tri članice iz skupine Packe, ki jc podmladek društva. Sodelujoči umetniki so Eva Drnovšek. Kaja Železnik, Nene Borčilo, Marjana Rošelj, Majda Drnovšek, Suada Cerovšek, Dcsanka Kreča, Staša Kunšek. Lovro Šumberger, Jože Potokar, Florijana Lavrin, Ivanka Uršič, Marjeta Železnik in Ulla Žibert. Razstavo, na kateri je razstavljenih 87 kiparskih del, jc odprl predsednik društva Branko Železnik, ki je poudaril, da je bil letošnji program precej ambiciozno zastavljen, vendar so ga v celoti realizirali. Ker je stvaritev precej, so se odločili, da zaključno pregledno razstavo razdelijo na dva dela, katere prvi del je kiparska razstava, otvorjena v četrtek, 28. 11.2002 in bo na ogled do 8.12. 2002. V drugi polovici decembra pa ji bo sledila slikarska razstava. Ponovna oživitev kiparske dejavnosti v društvu Relik je bil eden glavnih ciljev delovanja v letošnjem letu. Glede na to, kar so ustvarili v kiparski delavnici in je na ogled na tej razstavi, so cilj zagotovo dosegli. Z nekaterimi kiparskimi deli sodelovali v projektu Zlata paleta 2002 na kiparski razstavi v Šentvidu pri Stični in dosegli nepričakovane rezultate. Prejeli so šest priznanj Zveze likovnih društev Slovenije, tri certifikate kakovosti in pa naj višje priznanje Zlato paleto za kiparstvo za letošnje leto. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da brez mentorstva Zorana Pozniča, brez njegovih idej, truda in vzpodbud, znanja in velikega potrpljenja ne bi bilo teh stvaritev. Ob otvoritvi je povedal:«Pred vami je pridelek prejšnje zime in pomladi, od skromnih naivnih začetkov do čisto modernih stvaritev, do poizkusov globjega filozofskega pogleda v samo materijo. Mislim, da vam bo v užitek in poskusite pogledati še malo od znotraj in ne samo na površino, ampak v razmislek.« Mnenje predsednika društva, da bo vsak obiskovalec zagotovo našel nekaj zase, če si le vzame malo več časa za ogled in se ob videnem tudi globlje zamisli, je povsem upravičeno.Razstava, kot je ta, bo zadovoljila tisti del ljubiteljev umetnosti, ki so že nekaj časa čutili »lakoto« po kiparskih delih, skulpturah in kompozicijah iz realne ali katerekoli druge razsežnosti. MaH 7\K4vr 5. GRUDNA 2002 “ff M Sli ® DRUŠTVENO KAKO STARŠI Z VZGOJO PREPREČUJEMO ZASVOJENOST ? TV /Tladinski center Trbovlje je organiziral -LVT20. novembra predavanje Bogdana Pogačnika na omenjeno temo. Zanimiveje bilo prisluhniti ustanovitelju in vodji projekta Projekt človek, Bogdanu Polajnerju. Problematiko vzgoje v družinah je predstavil na enostaven in karikiran način. Predvsem je poudarjal, da vse kar starši počno, delajo to zato, ker želijo svojim otrokom le dobro in se dostikrat ne zavedo, da s svojim ravnanjem delajo napake, ki bodo lahko škodile tudi v kasnejših obdobjih otrokovega življenja. Primerjal je medsebojne odnose v tako imenovanih “zdravih družinah” in tistih, kjer starši delajo napake v odnosih do svojih otrok. V prvih družinah zasledimo zdrave odnose med staršema, kiju ni sram izražati in pokazati svoja čustva pred otroci, imata enotno vzgojo, postavljata meje, kijih otroci naj ne prekoračijo, to pa pomeni podlago, da otroci spoznavajo smisel in vrednote življenja. Na drugi strani srečujemo družine, kjer starši v svoji zagledanosti delajo napake, saj nudijo vse svojim otrokom, jim ne postavljajo mej, ker imata starša neenotno mnenje, večkrat izražata dvojna sporočila, dajeta prednost pogovornem načinu vzgoje ipd. Med drugim je značilno, da mnogi starši krivijo sebe zaradi otrokovih napak. Nikakor ni za slabe ocene kriv nobeden od staršev, ampak le otrok, če se ni dovolj naučil in utrdil učne snovi. Če otroci vedno dobe vse kar si zaželijo ni dobro za takrat, ko ostanejo sami, odvisni od sebe in se slabo znajdejo v novi situaciji, ki jo niso bili vajeni. Pri svojih odločitvah, da otroka pretirano ščitita ali dovolita le tisto, kar je po njunem mneju dobro zanj, je resnično dobro le kratek čas, saj se nima možnosti naučiti kako reagirati ob posameznih primerih. Starši ne morejo načrtovati otrokovega šolanja, službe, prostega časa ali partnerstva. S svojo veliko “ljubeznijo” več škodijo kot koristijo. Nesporno je škodljivo, če puste starši, da njihov otrok uveljavlja svoj ego do O drogah v Mladinskem centru Trbovlje Foto: Irena Vozelj neomejenih meja, da mu v vsem ustrežejo. Ko končno pride do besedice ne, otroku pomeni kot agresijo nanj in prične razmišljati, da ga starši več ne marajo. Svoje predavanje je Bogdan Polajner zaključil z dvema sposojenima mislima: “Nobena pretitrana dobrota ne ostane nekaznovana. Največ kar lahko stori oče za svoje otroke je samo, da ljubi njihovo mamo.” Starši sc lahko v veri, da delamo najboljše za svoje otroke, zmotimo, saj jih s svojim napačnim obnašanjem in svojim odnosom nehote “pošiljamo” na pot zasvojenosti. Od tam je vrnitev na pravo pot težka. Projekt človek program za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo za zasvojene z drogami in za njihove starše ter program pomoči za občasne uživalce drog. Tisti, ki pomoč potrebujejo lahko pokličejo na telefon 01 4251496, da se naročijo na prvi pogovor. Tam sc lahko pogovori ali bi tudi njemu ustrezala pomoč v obliki vključitve v enega od dveh programov. Klasičen program je namenjen tistim, ki potrebujejo daljši program pomoči, sestavljen iz več faz: dnevnega programa, stanovanjske terapevtske skupnosti in pomoči pri vključevanju v družbo. Popoldansko - večerni program je namenjen osebam, ki potrebujejo le blažjo in krajšo pomoč pri prekinitvi uživanja drog ter pri šolanju in zaposlitvi. Oba programa nudita še vzporedno pomoč staršem in partnerjem uživalcev drog. Vsi, ki ne vedo ali prav pomagajo družinskemu članu, ki uživa droge, imajo informativna srečanja in kratka predavanja vsak ponedeljek, ob 18.15 na Malenškovi II v Ljubljani (ob Zaloški cesti, pri reševalni postaji blizu kliničnega centra). Za obisk se ni treba predhodno najaviti. O tej obliki pomoči lahko dobite informacije na že navedeni telefonski številki. Vsi, ki načrtujejo izobraževalno ali preventivno delo preprečevanja zlorab drog ali za pomoč uživalcem drog, lahko za pomoč zaprosijo strokovne sodelavce projekta Projekt človek in se za vse dogovorijo po telefonu 0! 5423746. Irena Vozelj KAKO VZGOJITI K ODGOVORNEMU VEDENJU TV” ot je videti se zasavski starši vse več X^.udeležujejo različnih oblik izobraževanja za vzgojo svojih otrok. Zagorska šola za starše je 26. novembra v prostorih Srednje šole Zagorje organizirala v tem šolskem letu drugo srečanje.Predavala je Tatjana Ažman, svetovalna delavka na Gimnaziji Vič v Ljubljani. Povedala je, da že 4. leto sodeluje pri projektu Šole za starše. Svoje bogate izkušnje nabira doma pri svojih treh otrocih in pri dijakih, kijih je spremljala v dijaškem domu, sedaj pa na omenjenem delovnem mestu. Predavanje ni bilo povsem “klasično". Že na začetku je prisotne povabila, da aktivno sodelujejo. Najprej so na kratko opisali kako vidijo odgovornega otroka. Zato so se zbrali po manjših skupinah, da so si najprej izmenjali mnenja v okviru skupin, nato vsi prisotni. Po končani “predstavitvi” kakšen naj bi bil odgovoren otrok, so udeleženci opisali “idealnega”, ki vedno skrbi za obveznosti do šole, doma, izvenšolskih aktivnosti, domačih ljubljenčkov, do doma, starih staršev, ipd., ki pravočasno prihaja domov, v šolo, se drži dogovorov, prepozna nevarnosti, pravilno ravna v različnih situacijah, skrbi za higieno, lastnino, pozna pravice in dolžnosti, zaupa staršem, spoštuje sebe in druge, stoji za svojimi stališči in mnenji, razmišlja o tem kaj je prav in kaj ne, ... Druga nalogaje bila, da so opisali kaj menijo, da pomeni odgovornost otrok in kaj neodgovornost. Nekaj ugotovitev je bilo enakih, kot sojih našteli prvič, dodali so še, da zaupa tudi neprijetne stvari in dogodke, daje pozoren do bolnih in nemočnih, da pomaga pomoči potrebnim, opozori starše kadar napačno ravnajo, ima ekološko zavest, da pokliče in pove, da sc ne bo pravočasno vrnil domov in prosi, da mu to dovolimo, se vnaprej dogovori, da pridejo prijatelji k njemu, ipd. Za neodgovorne imajo tiste, ki pozabljajo na šolske obveznosti, dogovore, ki obljubijo in obljubljenega ne storijo ali “pozabijo”, zahtevajo vedno več kot so družinske možnosti, delajo tisto kar jih veseli in ne tistega kar bi bilo potrebno pri domači hiši.... Starši se marsikdaj ne znajo pravilno odločiti in si nalagajo več kot je potrebno. Nase prevzemajo različne odgovornosti svojih otrok. Tako so namesto njih zaskrbljeni, se počutijo krive za njihove neuspehe ali druga "negativna” dejanja, jim pridigajo in dajejo za vzgled “boljše”, sitnarijo, grozijo, vzporejajo, kaznujejo... Primerjati nekdanjo vzgojo, iz časa industrijske dobe in danes ni mogoče. Zavedati se je treba, da so morali biti v prejšnjih časih poslušni in pridni ljudje, ki so delali kar jim je bilo od nadrejenih naročeno. Namesto njih so “mislili” njihovi šefi. Danes se v službah pričakuje, da človek zna misliti, daje ustvarjalen, daje pobude, je uspešen, razmišlja in morda tudi kdaj uboga, se zna pogajati, sodeluje, predvidi posledice in oceni rezultate, da je prepričan da zmore, saj razume in izraža svoje potrebe. Vse DRUŠTVENO (P to ne pomeni, da kdaj ne bo sprejel slabe odločitve. Otroci so velikokrat brez volje, pravijo, da je vse “brez veze”, radi obljubljajo, najrajši pa odhajajo ven s svojo družbo namesto, da bi sc učili. Kako vzgajati k odgovornosti in samostojnosti je včasih vprašljivo, a vendar velja, da nedvomno k temu pripomore navajenost na delo, na dajanje in sprejemanje, da vidimo sebe in druge, vključno z okoljem, v stvarni luči. Predvsem je pomembno kaj o svojem otroku mislijo starši. Pretirana skrb ni koristna, saj iz nje izvira otrokovo mišljenje, da kaj res ni mogoče storiti ali doseči. To terja, da se spremenijo tudi starši in se začno zavedati, da je že sposoben narediti v določeni starosti. Trebajih je naučiti, da so odgovorni za izbiro in dejanja, da morajo razvijati sposobnosti, da vedo kaj hočejo. Zato si morajo postavljati meje in skrbeti zase. Imeti morajo zdrav zgled, ki priznava, da lahko zmaga en ali drug. Njihova spretnost jim pomaga pri pogajanjih in odločanjih za ravnanja. Imeti morajo možnosti, da si postavljajo meje in izbirajo. Nenazadnje je pomemben čas, ki ga imajo starši za pogovore z otroki. Pri tem ne smejo pozabiti, daje treba delati z otrokom in skušati čimbolj upoštevati njegovo mnenje. Vodilo naj bo otrokova korist, saj mu moramo včasih tudi kaj samo povedati in ga seznaniti kako bo v bodoče. Če bi lahko kaj ogrožalo otrokovo življenje, mu pač ne smemo popustiti in moramo zahtevati, da ravna kar je zanj nujno potrebno. Irena Vozelj NOVA IZOBRAŽEVALNA PONUDBA NA SREDNJI ŠOLI ZAGORJE V razpisu za šolsko leto 2003/2004 bo Srednja šola Zagorje ob dosedanjih izobraževalnih programih za mladino, kot so poklicni ter poklicno-tehniški programi iz gostinstva in turizma, storitvene dejavnosti, trgovine in ekonomije, ponudila tudi štiriletni program TURISTIČNI TEHNIK . Razpisani program bo dopolnil izobraževalno vertikalo šole in bo dobrodošla osvežitev v izobraževalni ponudbi naše regije. Predmetnik programa vsebuje ob znanih splošno izobraževalnih predmetih tudi dva tuja jezika, umetnostno zgodovino, osnove turizma, turistično poslovanje ter ekonomijo. Izobraževalni program se zaključuje s poklicno maturo. Šola se s tem korakom približuje začrtani strategiji slovenskega turizma. Slovenija želi v naslednjih desetih letih postati razvita turistična država s primerljivo kakovostjo turističnih storitev in raznovrstno turistično ponudbo, ki bo konkurenčna in prepoznavna. Za realizacijo načrtovanega pa je predpogoj izobraževanje že zaposlenega kadra v turizmu in ostalih panogah povezanih s turizmom, kot tudi izobraževanje mladih za poklice v turizmu. NUM Veselje je pri nas doma! TV /Tedtem ko so v četrtek, 28. novembra IVLdopoldne v poslovni stavbi podelili priznanja najlepše urejenim družbam in prodajalnam, so podelili nagrade in priznanja za najlepše urejen balkon, blok, trgovino, kmetijo, gostinski in gospodarski objekt v dvorani DD v večernih urah. Priznanja so podelili na prireditvi Veselje je pri nas doma, na katero so povabili številne goste. Pred dvorano so igrali člani rudarske godbe, na odru pa so nastopali: osemletni Klemen Kreže s harmoniko, skupina Veter v novi zasedbi, plesni par plesne šole Poglej me iz Domžal in predstavnik glasbene skupine Malibu Marjan Uljan. Uvodni govor je imel tajnik občine Jani Kraner, kije poudaril, da smo lahko Hrastničani ponosni na priznanja, ki smo jih deležni zadnja leta za urejeno okolje. Seveda k temu ne pripomore le občinska usmeritev, ampak Boris Volaj je mojster oderske scene predvsem posamezniki, ki vsako leto posvečajo urejanju okolja večjo pozornost. Scenarij in vodenje prireditve je prevzela Belinda Ladiha, sceno je izdelal Boris Volaj, priznanja pa sta podeljevala Jani Kraner in predsednica TD Mojca Greben. Nagrajeni v okviru letošnjega republiškega projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna so za leto 2002 na hrastniškem območju naslednji: V kategoriji NAJLEPŠE UREJEN BALKON - Anita in Jure Kozole z Dola. NAJLEPŠE UREJEN BLOK imajo stanovalci bloka Trg F. Kozarja 14, NAJLEPŠO STANOVANJSKO HIŠO pa imata Jolanda In Srečko Kačič iz Hrastnika, Veličkova c, 6. NAJLEPŠE UREJENO TRGOVINO ima letos ZLATARSTVO RATEJ, Naselje A. Kaple 8b, NAJLEPŠE UREJENO KMETIJO pa DORNIKOVI iz Turja 41. V kategoriji NAJLEPŠE UREJEN GOSTINSKI OBJEKT je letos gostišče KMEČKI HRAM iz Prapretna, ki ga vodi Marko Varjačič. Med DRUŽBENIMI OBJEKTI ima za leto 2002 priznanje ŠOLA na Dolu, med gospodarskimi objekti pa FORSTEK z Dola. Fanči Moljk www.rumenestrani.com §§[ 0 ZDRAV DUH -—H--------- VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Še do naslednjega četrtka imate čas, da nam odgovorite na literarno uganko, ki smo jo pripravili. Sprašujemo vas po imenu in priimku novinarja, urednika, publicista in avtorja treh bolj ali manj političnih knjig. Prva nosi naslov Sto osamosvojitvenih dni, druga Kučanov klan in tretja Potnikovo poročilo. Za prvo knjigo lahko rečemo, daje bila med bralci zelo lepo sprejeta, o drugi, z naslovom Kučanov klan, pa so se mnenja že mnogo bolj kresala. Še vedno pa je veljala za zelo prodano in brano politično delo. O njej je Aleksander Zorn zapisal: “Ta knjiga izgubljeni slovenski spomin spet poveže v prosojno celoto. Toda Kučanov klan je kljub jedki duhovitosti zelo žalostna knjiga. In zelo potrebna.” In kaj je pred izidom knjige dejal Milan Kučan (avtor knjige piše pravzaprav o njem): “Kot sem slišal, se zdaj piše knjiga o Kučanovem klanu. Zanimiva knjiga, ki bo razkrila vsa ozadja, in potem bo S.junija vse jasno, kot so zapisali magični uredniki...” Janez Janša, ki z naslednjo knjigo naše uganke Potnikovo poročilo ni bil tako zadovoljen, pa je zapisa!:”Po napovedih sodeč knjiga ni samo KULTURNI KOLEDAR 21.11.1694 seje rodil francoski filozof, pisatelj in zgodovinar Voltaire. 24.11.1859 je naravoslovec, zdravnik in teolog Charles Danvin objavil svoje delo Nastanek vrst z naravnim izborom. 23.11.1747 seje rodil pesnik, mecen, razsvetljenec, kritik, prevajalec Žiga Zois. Pripravil Igor Gošte politični triler, ampak pravi rentgenski posnetek tranzicije.” Verjamem, da vprašanje ni težko, še toliko bolj, če še prišepnem, daje naša uganka glavni urednik tednika Mag (pred tem je bil prvo pero dnevnika Delo) daje bil nekoč član CK ZKS Slovenije, po osamosvojitvi pa je bil kandidat za poslanca na listi SDS. Odgovor, če ga poznate, izpisan na kuponček, pošljite na uredništvo Zasavca. Uganko sestavil Igor Gošte •' AVTOR:".’"’.""."."".".." '■ i i i i : moje ime:...........................: I I i NASLOV:"""'”"^”””"* : * * NOVICE Z MLADINSKEGA ODDELKA KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE 'NTajprej najboljša novica:od meseca decembra dalje lahko uganko meseca rešujete tudi prek interneta. Najdete nas na naslovu http:// 1 N kts.trbovlie.si . Vse pravilne rešitve bomo upoštevali pri žrebanju skupaj s tistimi, ki jih oddate v našo skrinjico na mladinskem oddelku. Na naši spletni strani si lahko ogledate tudi novosti in najbolj brane knjige Tam tudi izveste o vseh dogodkih in prireditvah, na katere vas vljudno vabimo! Ves mesec november smo se prav lepo zabavali ob pravljicah, ter seveda jabolkih, ki ne smejo manjkati nikdar, kadar se najmlajši otroci zberejo na pravljičnih uricah. Naši mladi obiskovalci so postali tudi že pravi umetniki v barvanju risbic. Te lahko vidite na naši zelo priročni oglasni deski-ta oglasna deska ni nič drugega kakor: vrata. Tam se nahajajo tudi risbice s pravljičnih uric za nekaj večje obiskovalce. Zaupamo vam še 5 najbolj branih mladinskih knjig: l.Verena je na ekstaziju, l.Lov na tigra, 3.0 prijateljih, zmenkih i kozmičnih poljubih, 4. Kam grejo ptice umret, 5Zakaj pa so prijatelji?, ter 5 najnovejših: I .Punce ga lomijo, 2.Najboljši med najboljšimi, 3.Izgubljeni dnevnik sužnja Julija Cezarja, 4.Izgubljeni dnevnik oglednika Krištofa Kolumba, 5.Televizijska zvezda. Simona Solina Foto: PRAV Jesensko sonce Akvarel Zvečer razplete sonce bleščeče pentlje na škrlatni bukov gozd, razvozi po neba ognjeno zlate vlake, obleče bore v zelene frake, Z vonjavim mahom odene gozdne škrate, igrivi vetrc pošlje zrelo listje brat, plaho divjad na jase zvabi in ko pogrne še kozolcem sence se z razkošno ladjo odpelje čez širna morja, >’ daljnje kraje, drugim ljudem srečo iskat Vlado Garantini V višnjevi sinjini meandri rožnatih oblakov. Nad oblimi oblaki boki host lebdijo lila meglice. Njive, rebri, košenice drhtijo v zlato rjavih prelivih. Žlatna penina obliva rjavino streh. Sredina rubinasta, dom mojih najdražjih, trnje in rože. V krušljivem naročju hiš dremucka sanjava belina. Vlado Garantini Mladim Zasavcem r7adnjič smo rekli, da ne pošiljajte Z-/sestavkov na isto temo, ker se ponavljajo in zato ne moremo objaviti vseh. Tokrat pa objavljamo sestavke iz glasila z OŠ Ivana Cankarja, ki so izšli letos junija 2002, Imajo enak naslov -SPOMINI NA OTROŠTVO, vendar so si med seboj popolnoma različni. Normalno, saj je vsak doživel kaj drugega. In kako se počutite v teh prvih decemberskih dneh? Verjetno še dobro. Vendar pazite, da se vam ne bo zavrtelo od vseh mogočih prireditev, s katerimi boste bombardirani. Mogoče bi bilo dobro, da sc kdaj pa kdaj umaknete v naravo in pokramljate sami s seboj... Francka VIJOLICE voje mladosti se ne spomnim dobro. kJSpomnim pa se, kako sem jedel vijolice, ki so bile v dnevni na okenski polici. Prvikrat, ko sem jih pojedel, je mami mislila, da so se posušile in je kupila nove. In jaz sem jih spet pojedel, ko meje zalotila mami. Herman Maruša jT)o mamičinem pripovedovanju mi je ime 1 izbrala sestra. Kadar je bila name jezna, me jc klicala Maruša. Ko sem začela hoditi v vrtec, meje tovarišica klicala Maruša, zato sem mislila, da je jezna name in nisem več hotela v vrtec. Mami mi je komaj razložila, da tovarišica ni jezna name, temveč me tako kliče, ker sem že tako velika. Zdaj, ko sem malo starejša, pa si želim, da bi spremenila ime, saj sedaj želim biti Maruša. Maruša Z RITKO V HLADILNIKU T Z hladilniku sem iskala pijačo. Ko sem V zagledala očeta, da prihaja k meni, sem takoj vedela, da jih bom tudi jaz dobila kakšno po zadnji plati in začela sem jokati. Oče je zamahnil, da bi me udaril, ampak jaz sem svojo rit skrila v hladilnik. Tedaj me je videl jokati in se me usmilil. Izvlekel me je iz hladilnika in me nagnal v sobo, kjer sem morala počakati brata, da pride iz kopalnice. MIŠ MAŠ Oče ta dogodek pove vsakomur, čeprav jaz nočem. Tistim, ki jim je povedal, je bilo smešno, ker sem dala zadnjico v hladilnik, ampak jaz nisem imela druge izbire. Zorica Naš rudnik T Tsak rudar naj bi imel čelado, rokavice, V škornje, delavsko obleko in kramp. Rudarjevo življenje je težko in komaj čaka, da konča delo. Ko sem bil star devet let, smo imeli mlajši otroci v Volkovi loki rudnik gline. Bil je za našo hišo ob potoku. Ni bila skopana kakšna jama ali rov, glina je bila preprosto ob potoku pod zemljo. Vsak dan smo hodili kopat glino in včasih celo bosi. Nismo imeli nobenih rokavic ali orodja, le gole roke in kamne. Izkopali smo jo kar dosti. Sanjarili smo celo, da bi postavili peč, v kateri bi pekli modelčke in jih prodajali na trgu. A do tega ni nikoli prišlo. Nekega dne smo šli do rudnika. Kakšen teden nas ni bilo. Zagledali smo bunker. Lesen, z žeblji skupaj zbit bunker. Zaslišali smo šumenje v grmovju in hitro smo zbežali po potoku navzgor, da bi se skrili. Šli smo opazovat, kdo bi to lahko bil. Bili so Miha, Vasja in Mijo. Dolgo nismo šli več v rudnik kajti oni so zasedli našo zemljo. Žepnina ojen sem v znamenu kozoroga. V AVdružini nisem edini, ker je poleg mene še moja starejša sestra Eva. Ko sem bil mlajši, sem bil za vse Adamček, zdaj, ko sem pa starejši, sem pa Adam. Jaz v življenju uživam, zato večino reči izkoristim. Kdaj pa kdaj sem tudi neroden, zato tudi kdaj dobim kakšen mavec ali pa samo trak za povijanje ran. Treniram kar dva športa, košarko in karate. Najrajši imam tiste dneve, ko imamo kakšno tekmo. Ampak ampak najrajši imam dneve, ko prihaja žepnina. Svojo prvo žepnino sem dobil pred petimi leti. Takrat je bila žepnina nižja, potem pa sc je iz leta v leto višala. Dokler ni zrasla do današnje. Polovico žepnine največkrat zapravim za kino, pico, sladoled. Druga polovica gre v prašička za varčevanje. Adam Moja nesreča in konjički TV' o sem končal malo šolo, se mi je JLN^pripetila zelo čudna nesreča. S prijatelji smo na dovozi do hiše spuščali avtomobilsko kolo na cesto. David, Rokov brat, mi je obljubil, da ga bo pred glavno cesto ustavil. Vendar ga ni. V tistem trenutku je nasproti pripeljal policijski kombi. Ker ga David ni ustavil, seje zaletela v kombi. Policisti so tako vključili sireno in me začeli loviti. Človek pa ne bi bil človek, če ne bi položaja še poslabšal. Zbežal sem k cerkvi, ker sem se bal, kaj bo doma, ko bodo zvedeli. Moja mami me je začela iskati po celem mestu. Na srečo meje Rok našel in odpeljal domov.Vsi so bili srečni, da se mi ni kaj zgodilo. Iz tega sem se naučil, da ni nikoli dobro bežati pred resnico. Vedno so me zanimale radijske postaje. Pivi voki-toki sem dobil pri sedmih letih. To čudo nas je s prijatelji zelo zanimalo. Težava pa je bila, ko sem šel za hišo, me niso na drugi strani več slišali. Čez nekaj časa smo sami začeli izdelovati antene. Nekega dne smo ulovili z voki-tokijem policijo. To je bilo za tiste čase nekaj posebnega. Letos pa sem opravil izpit za radioamaterja. Sedaj hiše niso več težava. S prijatelji se lahko pogovarjamo po celi Evropi. Tudi policijo tako uloviš. Marko Ujeta v košaro T)ravijo, da sem že od malih nog živahna JT in zgovorna deklica. Rade me doletijo vsakršne nezgode, čeprav pri tem nisem jaz nič kriva. Popoldne je mami ugotovila, daje prazen hladilnik. Zato se je odločila, da me pošlje v trgovino. Začela mi jc pisati na listič, kaj naj prinesem, jaz pa sem ta čas odšla po košaro. Ker seznam še ni bil napisan, sem v sobi pred ogledalom plesala s košaro. Zvijala sem se sem ter tja, mahala s košaro in jo nataknila na glavo. Krasno! Lepo mi je pristajala in plesala sem dalje. Ko me je mami poklicala, sem hotela košaro hitro sneti z glave, toda glava kar naenkrat ni šla nikamor. Še in še sem poskušala, toda uspeha ni bilo. Anja Miša Bantan, iskrice /ASAvr jlj V/ DRUŠTVENO H--------- Fotoklub Hrastnik A Jaslednje leto bo Fotoklub Hrastnik praznoval 70. obletnico obstoja. Ob tem visokem jubileju bo v naslednjem letu na ogled več'fotografskih 1 i razstav. Na tokratni razstavi, prvi izmed njih se predstavlja osem članov kluba s 34 fotografijami različnih motivov. Razstavljajo Bogdan Baloh, Goran Bečirevič, Jernej Biderman, Matej Ocepek, Lucija Senčar, Simon Tanšek, Andrej Zdovc in Vinko Žagar. Otvoritev razstave s kulturnim programom bo v petek, 6. decembra ob !9. uri v Galeriji D D Hrastnik, kjer bodo deta na ogled do 20. decembra vsak dan od 17. - 19. ure. Kasneje bo razstava prenesena še v hrastniški Zdravstveni dom, kjer bo do 21. januarja 2003. Zgodovina Fotokluba Hrastnik Foto: Lucija Senčar: “ŽIVLJENJE” Hrastniški fotoamaterji so bili že leta 1932 člani foto odseka PD Trbovlje, 23. novembra 1933 pa so ustanovili foto odsek v okviru PD Hrastnik. Društvo je štelo 26 članov, večinoma rudniških nameščencev. 28. maja so se pravno organizirali v društvo - Fotoklub Hrastnik. Klub je bil leto kasneje sprejet v Zvezo slovenskih fotoamaterjev. Člani Fotokluba Hrastnik so leta 1940 na prostoru, kjer danes stoji spomenik padlim v NOB, zgradili svoj lasmi dom in ga imenovali po izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju. Na dan odprtja doma so otvorili tudi prvo razstavo slovenske umetniške fotografije. Med NOB je padlo pet članov kluba, 25. julija 1945 pa so sc člani Fotokluba ponovno zbrali in novembra pripravili prvi plenarni sestanek slovenskih fotoamaterjev in postavili temelje današnje Fotografske zveze Slovenije. Zaradi urbanistične preureditve Hrastnika je bil Puharjev dom leta 1964 porušen, kar je povzročilo velik zastoj v razvoju kluba. Šele čez devet let je Fotoklub Hrastnik dobil v zameno za svoj dom stavbo na Cesti I. maja 77 in tam ima svoje prostore še danes. V tem času sta bila organizacijsko in fotografsko najktivnejša dolgoletna člana Stanko Brečko in Mirko Grešak, ki sta razstavljala tudi na mednarodnih razstavah. V jubilejnem letu 1983, ob 50. obletnici Foto kluba, so njegovi člani začeli redno razstavljati v prostorih hrastniškega ZD, kjer imajo letno vsaj eno svojo in več gostujočih fotografskih razstav. Redno razstavljajo tudi v hrastniški Galeriji DD. Od leta 1972 mesečno pripravljajo hrastniško foto kroniko, kjer seje do danes zvrstilo že preko 4.000 fotografij. Danes šteje klub 18 članov, ki se vključujejo v modeme fotografske tokove ter pripravljajo in se udeležujejo številnih razstav. Posebna zasluga za uspešno delovanje kluba zadnja leta in za obnovo prostorov gre pokojnemu Milanu Tanšku, ki je bil 41 let aktiven član kluba, 20 let podpredsednik in zadnjih 5 let predsednik. Še posebno se je izkazal pri mentorskem delu z mladimi, ki sedaj tvorijo jedro kluba. Člani Fotokluba Hrastnik se sestajajo vsak prvi petek v mesecu na klubskem večen. Predsednik kluba je Vinko Žagar. Simon Tanšek Fotografska razstava “strpnost in solidarnost” KUD KNAP v okviru projekta LUFTRA.1DER v Delavskem domu Zagorje prireja fotografsko razstavo, na kateri si bo mogoče ogledati fotograjije Ivana Župiča iz Trbovelj (Love parada, pohod za mir...). Gregorja Skoka iz Zagorja (fotograjije iz popotovanj...) in ostalih avtorjev Razstava bo trajala od 4.12. do S. 12.2002. Na njej pa si boste lahko ogledali še malo drugačen pogled na svet, kot ga sicer ne vidimo prav vsak dan! www.kudknap.cjb.net KUD KNAP ZA DIREKTNO AKCIJO Pestra in bogata dejavnost Rdečega križa Območna organizacija RK Trbovlje je vse leto telo dejavna, čeprav okoliščine temu niso vedno taklonjene. Ta dejavnost pa se izkaže predvsem rb koncu leta, ko se zvrsti precej dogodkov. Med večjimi akcijami bo obdaritev 300 otrok z iobrotami in igračami, kijih bodo 17. decembra v Delavskem domu razdelili otrokom, starim od 3 Jo 13 let. Polega tega pripravljajo 270 paketov s irano, 400 paketov pa pripravljajo ob pomoči )bčine Trbovlje ter raznih podjetji. Vsak teden roteka akcija zbiranja in oddaje oblačil in obutve. V teku so priprave na obisk starejših občanov. Za 9ovo leto bo na Debeli Rtič odšlo osem otrok. Izvajajo pa tudi tečaje prve pomoči za srednješolce er za bolničarje in bolničarke. j j 90 let PD Trbovlje I PD Trbovlje slavi letos svojo 90 letnico. Ustanovljeno je bilo 8. decembra leta 1912 v bivši dvorani gostilne Forte na takratnih Vodah. Društvo ta svoj jubilej slavi v raznih oblikah že vse leto, osrednja prireditev pa bo v četrtek, 12. decembra ob 18. uri v gledališki dvorani DD Trbovlje. V programu je nastop MoPZ Zarja, kot gost bo sodeloval Andrej Šifrer, nastopili bodo tudi mladi planinci, s krajšim govorom bosta sodelovala dva uspešna planinca srednjih let, podelili bodo tudi nekaj priznanj in značk, predsednik društva pa bo spregovoril nekaj jubileju primernih besed. Obeta se lep in bogat planinski večer. Vstopnine ne bo, vabljeni pa so prav vsi občani, posebno še planinci vseh generacij. T.L. Tretji pohod na I Kal’nčkov hrib I Športno društvo Izlake in Gorniška sekcija, ki deluje v okviru tega društva je že tretjič organiziralo pohod na KaTnčkov hrib. Pohod je vsako prvo nedeljo v decembru. Tudi tokrat seje na tej priljubljeni izlaški izletniški točki že okrog 11 ure dopoldne zbralo preko 100 pohodnikov (nekateri so prišli celo iz Zagreba), kjer jih je čakal topel planinski čaj . (IG.) Piše: Peter Motnikar, fotografira: Peter Ravnikar Novost pri Avtohiši Malgaj IMPRESIONIRAL NAS JE - TUDI VAS BO! “Novi Renault megane na slovenske ceste prihaja v velikem slogu. 58 vodilnih avtomobilskih novinarjev iz več kot 20 držav je novi Renault megane razglasilo za Evropski avto leta 2003. In njegova pot se je šele začela...” r I 'lako so na pot pospremili JL novega megana pri Renaultu, od katerega si pri tem francoskem avtomobilskem gigantu ogromno obetajo. Čeprav megane še ni dodobra ugledal luč sveta, pa je Evropskemu avtu leta 2003 dodal še eno priznanje. Na varnostnem testu EURO NCAP je kot prvi in edini v svojem razredu dosegel vseh 5 zvezdic in se tako pridružil elitni družbi petih modelov vozil višjega razreda, ki so že dosegli najvišjo stopnjo varnosti. Odlični razultati testnih trkov in izpolnjevanje strogih kriterijev neodvisne evropske institucije R RO NCAP dokazujejo, da je 1390 ccm, 98 KM/72 kW; 1.6 16V s 1598 ccm, 115 KM/83 kW in 2.0 16V s 1998 ccm ter 136 KM/98,5 kW) ter dva dizelska motorja (1.5 dCi 80 s 1461 ccm, 80 KM/60 kW in 1.9 dCi s 1870 ccm in 120 KM/88 kW), ta paleta pa bo v kratkem razširjena še za dva dizelska motorja. Megane pri opremi ponuja 4 različne ambiente in 3 različne nivoje opreme, kar pomeni, da se avto lahko praktično do potankosti prilagodi potrebam posameznega kupca. V letu 2003 bodo pri Renaultu na trg “lansirali” še preostale različice in sicer klasično limuzino, karavan, coupc cabriolet ter seenic. Pri Avtohiši Malgaj za leto 2003 načrtujejo, da bodo prodali okrog 100 novih meganov, vendar bodo glede na dosedanje zanimanje potencialnih kupcev to številko zagotovo presegli. novi megane brez dvoma najvarnejše vozilo v svojem razredu. Megane je trenutno na voljo v dveh različicah in sicer kot 3 vratni coupc in 5 vratna berlina, zanimiv pa je podatek, da je 5 vratna berlina le za 90.000 SIT dražja od coupcja. Sicer pa je novi megane na voljo že od 2.914.000 SIT. Paleta motorjev trenutno obsega 4 bencinske motorje (1.4 16V 80 s 1390 ccm, 80 KM/60 kW; 1.4 16V s Glede na to, da so megane novinarji razglasili za Evropski avto leta 2003, nam je predstavnik Avtohiše Malgaj Franc Dolane zaupal, da pričakujejo, da bo novi megane tudi v Sloveniji pridobil naziv Slovenski avto leta 2003, v kar ne dvomi niti širša slovenska javnost. V to pa se lahko prepričate tudi sami na dnevih odprtih vrat v Avtohiši Malgaj, ki bodo potekali od danes, 5.decembra naprej. 2WC ilgttlŽŽI MALI NOGOMET “LABODJI SPEV” BETONARJEV l.SLMN, 8.krog Gip Beton MTO Zagorje - Svea Lesna Litija 1:9 (0:3) Zagorje, športna dvorana, 800 gledalcev, sodnika Silvo Borošak (Duplek) in Niko Vivod (Velenje), delegat Frane Slatič (Ptuj). Strelci: 0:1 Horvat (‘4), 0:2 Kristan (’13), 0:3 Horvat (’16), 0:4 Ibrišimovič (’24), 1:4 B.Simič (’30), 1:5 Horvat (’31), 1:6 Horvat (’37), 1:7 Horvat (’39), 1:8 D.Simič (’40), 1:9 D.Simič (’40). Gip Beton MTO: Malič, Bizjak, Janjič, Tesko, Guček, Adrinjek, Vujič, Lakoseljae, Vozelj, B.Simič, Tanko, Martinčič. Trener: Nermin Isič Svea Lesna Litija: Pavšek, Perendija, Zorč, Horvat, Kos. Ibrišimovič, D.Simič, Kristan, Širca, Tokič, Kurtič, Džafič. Trener: Igor Čarman Rumeni kartoni: Lakoseljae (‘9), Vujič (’24); Horvat (‘9) Rdeči kartoni: / Igralec tekme: Tomi Horvat (Svea Lesna Litija) Polna dvorana, dve vodilni ekipi malonogometnega prvenstva, vse je bilo nared za pravi spektakel, ki pa se je za domačine končal dokaj klavrno. Že na začetku se je dalo razbrati, da igra domačim nikakor ne steče, da noge niso ubogale srca, na drugi strani pa so Lilijani z veliko gibanja brez žoge preprečevali organizacijo napada Gip Betonu. Gostje so povedli v 4.minuti, ko se je Horvat odločil za strel z leve strani žoga pa je s pomočjo Lakoseljca, ki ji je spremenil smer, končala za hrbtom Maliča. Za domačine je bila nesrečna tudi 13.minuta, ko je Vujič naredil napako, kar je izkoristil Zorč z milimetrsko natančno podajo do Kristana in na semaforju je pisalo že 0:2, po hitrem protinapadu gostov v 16.minuti pa je Horvat dosegel že svoj drugi zadetek in postavil izid polčasa. Polčasa, v katerem so sicer imeli nekaj priložnosti tudi domačini. V slednjih je prednjačil Tanko, kije skušal presenetiti z “bombami” od daleč, toda ni in ni šlo. Drugi polčas se je začel s priložnostmi Lakoseljca, Džafiča in Ibrišimoviča, ki pa niso bili dovolj natančni za spremembo rezultata. Svoje strelske “naprave” pa je Ibrišimovič v nadaljevanju le “popravil” in po kombinaciji s Perendijo zadel s prostega strela za visoko vodstvo gostov s 4:0. Takrat je domači trener odločil, da bo namesto vratarja Maliča v igro poslal Teska, kar je na začetku celo obrodilo sadove, ko je B.Simič v 30.minuti dosegel prvi zadetek za domačine. Toda potem je šlo vse skupaj le navzdol. Tvegana igra z igralcem-vratarjem ni obrodila sadov, saj podaje niso bile natančne in sojih Lilijani prestregli ter dodobra “preluknjali” domačo mrežo, saj sta do konca tekme zadela še Horvat trikrat in D.Simič dvakrat. Tekma vsekakor ni postregla s pričakovanim, saj so vsi pričakovali bolj izenačeno tekmo. Zmaga je Litijanom zagotovo velik imperativ za naprej, medtem ko je vprašanje, kako bo visok poraz vplival na psiho igralcev Gip Betona. Dejstvo pa je vsekakor na dlani -prvenstvo še zdaleč ni odločeno. Izjavi po tekmi: Mito Kos, igralec Svea Lesne Litija: "Ni bilo vse tako lahko, kol mogoče kaže končni rezultat. Mi smo se na to tekmo res maksimalno pripravili, kaji gre za rivalstvo, zasavski derbi. S trenerjevo taktiko in našim maksimalnim naporom smo uspeli premagati domačine, katerim čestitam za športno tekmo. Upam, da bomo tudi na ostalih tekmah zaigrali tako maksimalno kot danes. Se pa strinjam z vami, da prvenstvo še zdaleč ni odločeno. Če bo igralcem Gip Betona šlo v prvenstvu še naprej dobro, mislim, da bodo prav oni naš nasprotnik v finalu in takrat bodo tekme zagotovo bolj izenačene. Nermin Isič, trener Gip Betona MTO: ‘ 'Igralci so pregoreli v želji za zmago. Vedeli smo, da bo šlo za težko tekmo, kajti Lilija ima dobro ekipo. Poskusili smo, na žalost nam ni uspelo. imeli smo tudi kanček športne smole, kol smo pred dejali že pred tekmo - ni konec sveta, prvenstvo je še dolgo in da se še marsikaj narediti. Ekipi Litije pa vsekakor čestitam za zmago. Peter Motnikar IZ TABORA NK ZAGORJE Tudi v zagorskem klubu so nogometaši za nekaj časa kopačke postavili v kot. Končal seje namreč jesenski del prvenstva. Pa poglejmo s kakšnimi uvrstitvami bodo posamezne selekcije “prezimile”. Člansko moštvo je v 2.ligi s sedemnajstimi točkami na enajstem mestu, kar je manj kot so mnogi pričakovali. Mladinci so z 22 točkami v l.ligi MNZ Ljubljana osvojili drugo mesto. V vodstvu je ekipa Avtoklub Jarše, kije zbrala 24 točk, tretji so Grosupeljčani z 21 točkami. Kadeti, varovanci Štefana Gošteta, se lahko pohvalijo z osvojenim prvim mestom, prav tako v l:ligi MNZ Ljubljana. S 24 točkami za dve točki vodijo pred ekipo Litije in Domžal. V 2.SNL pa se bodo uvrstili le, če bodo po končanem prvenstvu poleg njih na prvem mestu tudi mladinci. Starejši dečki U-14, ki tekmujejo v 2.ligi MNZ-Ljubljana, so s sedmimi točkami na 10. mestu. V vodstvu je ekipa iz Kamnika, ki je zbrala 27 točk. Mlajši dečki U-12 so v 2.ligi MNZ-Ljubljana zbrali 63 točk (v enem krogu je možnih 12 točk) in so na 7.mestu. V vodstvu je ekipa Slovana B z 99 točkami. Dobro so tekmovali tudi najmlajši zagorski nogometaši, cicibani, ki so na 6.mestu s 13 točkami, v vodstvu pa je z 28 točkami ekipa Rudarja iz Trbovelj. Igor Goštc ŠKOTI TAM, KJER JIM JE MESTO Za kisovško malonogometno ekipo, za katero igrajo sami dobri nogometaši, je bilo že dalj časa pričakovati, da bodo enkrat vendarle osvojili prvo mesto. Škoti, ne vedno s tem imenom, so v I .medobčinski ligi malega nogometa že deseto leto zapored. Doslej niso bili še nikdar jesenski prvaki oziroma podprvaki. Za to je več vzrokov. Eden pomembnejših je ta, daje večina njihovih članov aktivno igrala tudi veliki nogomet. Predvsem tisti, ki so nastopali za drugoligaško ekipo NK Zagorje: brata Kranjc, brata Kurcž, 7/&wr IZ TABORA NK RUDAR TRBOVLJE V trboveljskem Rudarju so prav vse selekcije končale s tekmovanjem v jesenskem delu prvenstva. Poglejmo rezultate, ki nam jih je s komentarji poslal trener dečkov U-14 Antonio Buovski. Mladinci, 11.krog; ELAN-RUDAR 2:2 (strelca za Rudar: Simič, Muraj Čehaji) Mladinci trboveljskega Rudarja so v derbiju z dna lestvice zadnjega kroga osvojili pomembno točko, ki jim daje v nadaljevanju možnosti, da z bolj resnim in rednim delom dosežejo želeni cilj, ki je obstanek v ligi. Kadeti, 11.krog; ELAN-RUDAR 4:0 Kadeti tudi tokrat tekme niso odigrali v polni zasedbi, zato je bil visok poraz pričakovan. Dečki U-14, 1 l.krog; RUDAR- ŠMARTNO 4:0 (Strelci za Rudar: Sadiki 2, Memiševič in Sotenšek). Varovanci Antonia Buovskija so z zadnjo prepričljivo zmago poslali jesenski prvaki v l.ligi MNZ-Ljubljana. Dečki U-12, II.krog; RUDAR-ŠMARTNO 8:0, 4:0, 3:0 b.b., 3:0 b.b. (strelci za Rudar: Cvjetič, Vodeb, Karamarkovič, Zupančič po 2, Džombič, Jcršc, Vrbnik) Mlajši dečki so tokrat osvojili vseh 12 točk, kar jih je še bolj dvignilo na lestvici. Cicibani U-10, lestvica po jesenskem delu: 1.Rudar 28, 6.Zagorje 13,7.Svoboda Kisovec 9. Največkrat so v prvem delu prvenstva za Rudar zadeli Rok Drnovšek 19 x, Robi Jakovljevič in Mcdin Karamujič po 11 x. Igor Goštc V.Kovač, B.Guna,... niso smeli istočasno igrati tudi malega nogometa. To sezono je večina članov ekipe že prenehala z aktivnim igranjem velikega nogometa (ne sicer vsi), nekoliko pa so se tudi okrepili: Boštjan Gošte, Uroš Medija, Srečko Borštnar in rezultati niso izostali. Škoti so predvsem po visokem porazu v drugem krogu z ekipo Mlinš, kije zmagala kar 6:0, zaigrali veliko uspešnejše, ter na koncu s 26 točkami osvojili naslov ŠPORT Q jesenskega prvaka. Pred drugouvrščeno ekipo Juventus vodijo za dve piki. Pohvalijo se lahko tudi z najboljšim strelcem prvega dela in sicer Jožetom Kranjcem, ki je v polno zadel kar šestnajstkrat. Omeniti velja tudi dobro vodenje ekipe, ki jo od te sezone vodi Vinko Kovač. Kot nam je še povedal Dejan Drnovšek-Bigi, tehnični vodja ekipe, bodo Škoti drugo leto v maju praznovali dvajsetletnico delovanja kluba. Takrat pa boste o Škotih izvedeli kaj več. Za Škote so v prvem delu nastopili: Uroš Medija, Mirko Odlazek, Vozelj Marjan. Vinko Kovač, kapetan Franci Kranjc, Miran Kurež, Srečko in Gregor Borštnar, Boštjan Gošte. Branko Guna, Jože Kranjc, Marko Ravnjak, Edi Navratil, Niko Pavlič, Silvo Krcča in Dejan Drnovšek. _______________________________ Igor Gošte ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 2.DRL, Člani, 7.krog; RK CERKLJE- RD ŠMARTNO 38: 28 (strelci za Šmartno: P.Zupan 8, J.Peterlin 5, Gregori 4, Simon in Vidmar 3, Pihler in Prelogar 2, L.Peterlin 1) Kot nam je poročal Aleš Hauptman, se lahko poraz Šmarčanov oceni na pravo malo katastrofo, poleg tega pa sojini igralci iz Cerkelj dali še dobro lekcijo. Že v prvem polačsu je bilo vse odloeno, potem ko so domači pri rezultatu 10:8 naredili delni rezultat 13:3. 9.krog RD Šmartno 99- MRK Drava Ptuj 25: 27 (strelci: Simon 6, P.Zupan in L.Peterlin po 4, Gregorič 3,...) “Spet nerazumljivo slaba igra v prvem polčasu, ko so gostje pri rezultatu 7:8 naredili delni izid 2:9. Z borbeno igro smo v drugem delu prišli do rezultata 20:21, za kaj več pa je zmanjkalo moči in pa kanček sreče. Menim, da Škoti na zaključku uspešnega jesenskega dela (slika arhiv Škoti) za Šmartno: Soklič 11, Bahovec 6, Jurič 5, Ulčar 4, Berglez 2, Pihler 1). Smola za Šmarane, saj so vodili še nekaj minut do konca za 4 gole, vendar so močnejši gostje izkoristili napake domačih, predvsem odlični Gospodari s 15 zadetki, in zmagali. Kadeti, letnik 86-87, 7.krog RK Radeče- RD Šmartno 32: 31 (strelci za Šmartno: Prelogar 10, Derenčini 7, Vidmar 7, Kahne 4, Izlakar 2, Gabrovec 1). Tudi pri kadetih so na koncu zmagali Radečani, čeravno so jih Šmarčani enkrat že premagali 42: 26. Oslabljeni pa so se tokrat morali sprijazniti s porazom. Pri Radečanih je bil znova najboljši Gospodaric z 11 zadetki. Šmarani v zadnjih treh tekmah potrebujejo za napredovanje še eno točko. ______________________________ Igor Gošte so gostje zasluženo zmagali,” je povedal Aleš Hauptman. Mini rokomet, 2.krog, letniki 92-93; RK Rudar Trbovlje- RD Šmartno 12:10 (strelci za Šmartno: Gregorič 5, Zečiri 3, Berdajs 2). Starejši dečki- letnik 88-89,9.krog RK DOBOVA-RD ŠMARTNO 34:12 (strelci za Šmartno:Soklič 4, Berglez 3, Bahovec in Pregelj 2, Jurič 1). Mlajši dečki A-letnik 90, S.krog RD ŠMARTNO- RK DOL Hrastnik 17:11 (Strelci za Šmartno: Ulčar 7, Radosavljevič 4, Pregelj 3, Žurga 2, Berglez 1). Mlajši dečki B-letnik 91, S.krog RD ŠMARTNO- RD DOL Hrastnik 19:9 (strelci za Šmartno: Kračan 8, Berglez 6, Poglajen 3, Zečiri in Žurga 1). Stareši deki-letnik 88-89, lO.krog RD Šmartno 99- RK Radeče 29: 30 (strelci IZ TABORA RD ZAGORJE DVE PREPRIČLJIVI ZMAGI ZAGORJANK LB DRL za ženske, 9.krog-vzhod ŽRK M1LIENNIUM: RK ZAGORJE 20:33 Zagorjanke so dosegle še sedmo zmago v državnem prvenstvu. S precej boljšo igro v 2.polčasu, ki so ga dobile kar z 22:12 so tudi KOŠARKA LA LIGA, 9.KROG ZAGORJANOM DRUGA ZMAGA Košarkarji Zagorja Banke Zasavje so v 9.krogu doma gostili ekipo Birokrat SQL iz Ljubljane in po šestih sušnih krogih znova okusili slast zmage, za katero imata največ zaslug Djurkovič in novinec v moštvu Bjegovič. Trener Zagorjanov Marjan Knaus je po tekmi povedal, daje vesel, da so njegovi varovanci kljub vsem težavam z odhodi igralcev in poškodbami uspeli najti dovolj moči in so tako zasluženo premagali neposredne tekmece v boju z obstanek. Peter Motnikar drugo tekmo s temi nasprotnicami visoko dobile. Golc za Zagorje so dale: Š.Peterlin 11, I.Poglajen 6, Jclševar 4, Šikovec, Bola in A.Poglajen 3, Borštnar 2 in Peško I. lO.krog LB DRL za ženske-vzhod RK Zagorje- ŽRK Sevnica 36 : 17 (21 : 8) Zagorje- športna dvorana Zagorje, 85 gledalcev RK Zagorje: Bohor, A.Poglajen 3, I.Poglajen 6, Borštnar, Bola 5, Jelševar 5, Šikovec 6, Marinovič, Klukej 8, Rcpovž, Ržišnik, Peterlin 3, Peško. Trener: Grbec ŽRK Sevnica: Platovnjak. Krošelj 2, Starc, Kozmus 4, Juvan, Trstenjak 2, Žuko 1, Plazar 4, Guček, Laki 1, Peša 3, Trener: Kuhar Sedemmetrovke; Zagorje 4 (3)m Sevnica 3 (2). Izključitve: Zagorje 10 min, Sevnica 8 min. Diskvalifikacija: Kozmus (Sevnica) udarec brez žoge Izjava RK Zagorje, Danilo Lipovšek: “V tekmi dveh mladih ekip so bila naša dekleta boljša v vseh prvinah rokometne igre. Z visoko zmago smo se še bolj utrdili na drugem mestu v svoji skupini. Pohvalil bi kapetanko Klukejevo, ki je z dobro igro v obrambi in zadetki veliko prispevala h končni zmagi.” Lestvica po 10.krogu: l.ŽRK Mercator Ptuj 18, 2.RK Zagorje 16,... DP mladink, Lkrog RK Zagorje- ŽRK Mercator Ptuj 30:13. Zagorske mladinke so prvenstvo začele z visoko zmago, saj so visoko premagale svoje vrstnice iz Ptuja. Gole za domače so dale: Peterlin 7, Jelševar 6, I.Poglajen, Bola in Šikovec 5, A.Poglajen in Borštnar 1. Dobro pa so svoje delo opravile tudi tri vratarke: Bohor, Husiči in Ržišnik). DP starejše deklice, 6.krog ŠR Zagorje: ŽRK Celje 29: 37 (14:17) Zagorska dekleta so bila proti vrstnicam iz Celja dorasle lanskoletnim prvakinjam ves prvi polčas in tudi del drugega, v zadnjih 15. minutah igre pa so gostje stalno povečevale prednost na končnih dvanajst golov. Pohvaliti velja, kot nam je dejal Danilo Lipovšek, Mervarjevo (7 golov), Roksandičevo (6) in Bolo (7). Šest zadetkov je dala tudi Petrelinova, po enega pa Češek in Avdič. DP mlajše deklice A, letnik 1990 6.krog; ŠR Zagorje- ŽRK Celje 28:6(17:2) Kar ni uspelo starejšim deklicam, je uspelo v polni meri mlajšim, ki so s to zmago napovedale boljše igre v nadaljevanju prvenstva. Strelke: Mimič 11, Fon 8, Jeglič 6, Golob 2, Hace 1. KANADI NAVDUŠILI TV’' lub borilnih veščin Pon-Do-Kwan IVZagorje seje v Kanadi udeležil močnega mednarodnega tekmovanja Total impact 2002 cup. Kot so nam povedali neposredno po prihodu domov, so Zagorjani v Kanadi nastopali več kot uspešno. Že prvi dan so v šemi kontaktu, v absolutni kategoriji, kjer je nastopilo 20 najboljših kikboksarjev, v borišče stopili: brata Primož in Andrej Bračič, Klemen Juvan in Igor Kalšek. Primož Bračič in Klemen Juvan sta v prvem krogu zmagala, v drugem sta bila poražena. Uspešnejši je bil Igor Kalšek, ki seje prebil do polfinala. V borbi za finale pa je moral priznati premoč sedemkratnega svetovnega prvaka Dominiqa Aversea. Kljub temu je bil s tretjim mestom več kot zadovoljen. Po tekmovanju v absolutni kategoriji seje začelo še tekmovanje ekip, kjer so Zagorjani v postavi Juvan, P.Bračič in Kalšek v prvem krogu zmagali, nato pa v drugem izgubili z Genes šport klubom iz Toronta za dve točki in tako osvojili tretje mesto. “Naš nastop je vzbudil veliko zanimanja pri gostiteljih, saj niso pričakovali, da je v Sloveniji in v Zagorju kikboks na tako visoki ravni. Vabila za različne mednarodne turnirje v Kanadi in v ZDA se kar vrstijo. Prav tako pa so gostitelji obljubili, da se bodo prihodnje leto udeležili našega mednarodnega turnirja v Zagorju,” je povedal Kalšek, ki se zaradi utrujenosti in bolečin v hrbtu tekmovanja v posamezni konkurenci, kjer je nastopilo preko 600 tekmovalcev, ni udeležil. Nastopili pa so vsi preostali člani zagorskega kluba. Najmlajši Sašo Stojanovič je tekmoval v konkurenci mladincev, štiriindvajsetih nosilcev črnega pasu. V prvi borbi je zmagal, v drugem krogu pa je doživel poraz. Andrej Bračič je nastopil med člani, nosilci rjavih pasov. V prvem krogu je izgubil s kasnejšim zmagovalcem. Klemen Juvan seje v svoji skupini črnih pasov do 70 kg med 12 tekmovalci prebil v polfinale, kjer je izgubil s kasnejšim zmagovalcem Mernardom. Vsekakor pa je bil tretjega mesta zelo vesel. Kot zadnji je v ring stopil Primož Bračič in sicer v kategoriji črnih pasov do 78 kg. Osvojil je peto mesto, potem, ko ga je v boju za medalje izločil kasnejši zmagovalce Hugo. Trener Zagorjanov Samo Bašelj je po prihodu domov povedal, da je bil tako z organizacijo, kakovostjo turnirja in seveda z nastopi svojih varovancev zadovoljen. Več o samem bivanju v Kanadi, ne le po športni plati, pa boste lahko na naših straneh prebirali v naslednjih številkah. ------------------------- Igor Gošte - KWAN IZLAKE USPEŠNA SEZONA ZA KK PON- DO TV' onec minulega tedna so se JN^v prostorih izlaške KS na rednem občnem zboru zbrali člani Karate kluba Pon-Do-Kwan Izlake. Klub se lahko pohvali s kar sedmimi državnimi prvaki, šestimi podprvaki in še dvema, ki sta osvojila tretje mesto na DP. Po doseženih rezultatih v državnem prvenstvu so kot že nekaj let zapored na drugem mestu med 18 ekipami. Omeniti velja tudi prvo mesto ženske in drugo mesto moške ekipe na letošnjem ekipnem državnem prvenstvu, kije bilo na Izlakah. Še bolj odmevni so izvrstni rezultati njihovih članov na mednarodnih prizoriščih. Lani osvojenemu srebru (Jure Vetršek) na SP mladincev v Avstriji in bronu Brigite Plemenitaš na SP v Mariboru, so člani kluba letos dodali še zlato medaljo (Grega Ocepek) iz SP za mladince v Italiji in dve srebrni medalji, ki sla ju na EP v Italiji osvojili Urška Dolinšek in Brigita Plemenitaš. Slednjima- že prej pa tudi Ocepku- so na občnem zboru pripravili krajšo slovesnost. Klubu je v letošnjem letu uspel velik korak tudi na organizacijskem področju. Uspeli so pridobiti šest trenerskih licenc, zavarovali so svoje tekmovalce, organizirali družabna srečanja, prvič pa so s pomočjo sponzorja MDR Slovenija (Roman Razpotnik) 26- člansko tekmovalno ekipo opremili s kimonami. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je pri oktobrskem vpisu klubu pridružilo 12 novih članov, kar je velik porast na prejšnja leta. Velik korak je bil storjen tudi na področju pojavljanja v medijih, kar gre zasluga predvsem lokalnemu časopisu Zasavc, pa tudi Ekipi, Delu in Večeru. I.G. Foto: PRAV KOŠARKA ČLANI LB SKL (7.krog) RUDAR:LOKA KAVA 87 : 88. Strelci za Rudar: Zagorc 4, Džombič 8, Tilinger 5, Brečko 5, Čop 8, Radovič 16, Ambrož 19, Tomašič 13, Vajdič 9. GD HRASTNIK RADOVLJICA 73 : 72 (po podaljšku 66 : 66). Strelci za GD Hrastnik: G.Čop 4, Deželak 2, D.Čop 13, Žitnik 23, Tomažin 12, Golotič 4, Tušek 4, Čeko 5, Karič 3, Godicclj 3. (S.krog) BANEX : RUDAR 77 : 87. Strelci za Rudar: Zagorc 12, Kazaferovič 24, Tilinger 9, Čop 12, Radovič 17, Ambrož 4, Tomašič 4, Vajdič 6. FRAGMAT : GD HRASTNIK 74 72. Strelci za GD Hrastnik:D.Čop 9, Žitnik 14, Tomažin 8, Goloti 2, Tušek 9, Čeko 16, Godicclj 14 Trenutna lestvica: Unika TTI Postojna 15 2,Bancx 15 3.Radovljica 14 ...6.Rudar 13 ..8.GD Hrastnik 12 točk.... Naslednji krog: RudarRadovljica v petek 06.12.02 ob 20.00 v športni dvorani Polaj; GD Hrastnik:Maribor Branik v soboto 07.12.02 ob 18.00 uri športni dvorani na Logu. ČLANI 1I.SKL (6.krog) LENARD : LITIJA 99 : 94. Strelci za Litijo: D.Pušič 29, G.Pušič 16, Zdovc 16, Japič 13, Blaževič 9 (7.krog) LITIJA : PREBOLD 80 : 94 Strelci za Litijo: D.Pušič 25, Zdovc 20, Japič 11, G.Pušič 7. Trenutna lestvica: I.Litija 2. Prebold. Naslednji krog: Litija:Aktual 98 v soboto 07.12.02 ob 20.15 uri v športni dvorani v Litiji. MLADINCI II.SKL-CENTER I (S.krog) GD HRASTNIK : ERA VELENJE 85 : 75. Strelci za GD Hrastnik: Karič 25, Slanšek 19, SotoŠek 18 RUDAR : PIVOVARNA LAŠKO«A« 108 : 54. Strelci za Rudar: Zagorc 35, Markovič 30, Murko 12 (9,krog) RUDAR : GD HRASTNIK 105 : 72. Strelci za Rudar: Zagorc 33, Markovič 22, Radak 13. Strelci za GD Hrastnik: Slanšek 20, Sotošck 16, Karič 16. Naslednji krog: GD Hrastnik:Prebold v nedeljo 08.12.02 ob 17.00 uri v dvorani na Logu; Elektra:Rudar v nedeljo 08.12.02 ob 16.00 uri v telovadnici ŠC Velenje. MLADINCI II.SKL-CENTER II (S.krog) ZAGORJE BANKA ZASAVJE : LITIJA preložena na sredo 04.12.02 ob 16.30 v dvorani. (9.krog) KRŠKO: ZAGORJE BANKA ZASAVJE 76 : 88. Strelci za Zagorje BZ: Fejzič 36, Jurič 17, Jere 16. LITIJA : KOLPA 106 : 38. Strelci za Litijo: Šega 24, Pušič 24, Blaževič 16. Naslednji krog: Zagorje BZ:Bežigrad v nedeljo OS. 12.02 ob IS.00 uri v zagorski dvorani; Lastovka Domžale:Litija v nedeljo 08.12.02 ob 18.00 v telovadnici OŠ Radomlje. KADETI I.SKL-VZHOD II (S.krog) BEŽIGRAD : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 99 : 67. Strelci za Zagorje BZ: Avdibašie 15, Fejzič 15. Šišič 8. ALPOS KEMOPLAST : LITIJA 81:85. Strelci za Litijo: Blaževie 26, Cerar 19, Gorišek 17. (9.krog) LITIJA : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 99 : 74. Strelei za Litijo: Gorišek 29. Blaževič 22, Cerar 18. Strelci za Zagorje BZ: Šišič 15. Fejzič 23, Kos 13. Naslednji krog: Bežigrad:Litija v soboto 07.12.02 ob 11.00 uri v telovadnici OŠ Bežigrad; Zagorje BZ : Savinjski Hopsi v soboto 07.12.02 ob 10.00 uri v dvorani.. KADETI II.SKL-VZHOD IV (8.krog) JURIJ PLAVA LAGUNA : RUDAR 62 : 50. Strelci za Rudar: Fcle 23, Potrpin 11, Hribšek 4, Božjak 4 (9.krog) LASTOVKA DOMŽALE : RUDAR 95 : 68. Strelci za Rudar: Gojič 19, Potrpin 9, Dečman 9, Cu/.cj 9, Božjak 9. Naslednji krog: RudarJanče STZ«B« v soboto 07.12.02 ob telovadnici OŠ Trbovlje. PIONIRJI II.SKL-B1 CENTER (10.krog) GD HRASTNIK : KOMENDA «B« 68 : 51. Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 32, Percelj 17, Gojkovič 14. PIONIRKE I.SKL -SUPERLIGA A (S.krog) ŽKK ŠEN TVID : ŽKD STUDIO JIN-JANG 47 : 32. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Javoršek 10, Vajdič 7, Karahasanovič 5. (S.krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK JESENICE 65 : 69. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Poboljšaj 17, Javoršek 14, Vajdič 10. Ekipa ŽKD S.Jin-Jang zaseda 6.mesto. Naslednji krog: ŽKD Ježica«A«:ŽKD S.Jin-Jang v nedeljo 08.12.02 ob 12.00 uri v telovadnici OŠ M.Jarca. MLAJŠE PIONIR K E-VZHOD II. (1.krog) ŽKK DOMŽALE : ŽKD STUDIO JIN-JANG 7 : 86. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang:Barič 18, Kovač 14. Kerin 13. (2.krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : TRIGLAV 53 :31. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kerin 21. Klavžar 12, Kovač 9. Trenutna lestvica: l.ŽKD S.Jin-Jang 2.ŽKD Ilirija... Naslednji krog: ŽKD llirija:ŽKD S.Jin-Jang v soboto 07.12.02 ob 10.00 uri v dvorani ŠD Ilirije. Aljoša Pišek 30. TRADICIONALNI MEDNARODNI KARATE TURNIR 30. leti, ko seje ko vat e M v Trbovljah šele začel dobro razvijati, enako kot tudi drugje v Sloveniji, je Kurate klub izvedel I. turnir ob koncu letu, na katerem so se tekmovalci pomerili v borbah v absolutni kategoriji. Ker se je turnir pokazal kot izredno dobra tekma, so bile izražene Želje, da bi z njim nadaljevali. Tako je turnir v Trbovljah začel z leti dobivati vse večjo veljavo v slovenskem karateju. Kmalu je pričel veljati kot neuradno prvenstvo Slovenije v absolutni kategoriji. To pa je bilo tudi razumljivo, saj so se na njem vsako leto pomerili najboljši slovenski karateisti. V trboveljskem klubu so vsako leto vložili maksimalne napore, da bi ga organizirali in izvedli čim kvalitetnejše. Tako so pred nekaj leti tudi preskočili prag togih in neatraktivnih karate tekmovanj. Kot dodatek k samemu karate tekmovanju so ljubitelji karateja v zadnjih letih lahko občudovali veščine lomljenja opek, aikida, boksa, evropskega prvaka z nunčaki ter izvrstne demonstracije jiujitsua in juda tacenskih policajev. Poleg teh sprememb so bili v klubu mnenja, da je potrebno dimenzije tega, že kar tradicionalnega turnirja močno razširiti, saj je karate v zadnjem desetletju v veliki meri postal šport oziroma veščina otrok. Tako so na trboveljskih turnirjih našli svoje mesto tudi najmlajši karateisti. Poleg tekem v športnih borbah so se začela vrstili tudi tekmovanja v kalah. Turnirje z. leti začel dobivati tudi značilnosti meddržavnega oziroma mednarodnega turnirja. Nekateri dosedanji zmagovalci so tudi nosilci medalj z evropskih prvenstev. Iz leta v leto je na turnirju prisotnih več tekmovalcev. Največ jih je doslej nastopilo že preko 600 iz 7 držav. V soboto 14. decembra bo v Športni dvorani »POLAJ« v Trbovljah, Karate klub TIKA Trbovlje izvedel že 30. Mednarodni karate turnir »Trbovlje 2002«. Turnir ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. Tudi letos pričakujejo številčno udeležbo, prijave pa še prihajajo. Trboveljčani bodo nastopili, kot že vrsto let nazaj s številčno ekipo izkušenih in tudi že mednarodno uveljavljenih tekmovalcev ter mlajših, ki šele spoznavajo skrivnosti te atraktivne športne panoge. Tudi letos želijo, da sc ne bi izkazali samo kot odlični organizatorji, temveč da bi si tudi domači tekmovalci priborili nekaj stopničk na zmagovalnem odru. Na lanskem turnirju je nastopilo preko 430 tekmovalcev iz. 86 klubov'iz. Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Slovenije. Tekmovalci in tekmovalke, med njimi večje število nosilcev medalj z evropskih in svetovnih prvenstev, pa se je pomerilo v kar 28 različnih starostnih in težnostnih kategorijah. Tudi ljubiteljev in navijačev karateja ni manjkalo, saj se jih je turnir ogledalo preko 1500 gledalcev. Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo pomembno vlogo, saj so nastopili v dobri številčni in tudi kvalitetni zasedbi. Kar precej sprememb v tekmovanje jc prinesla nedavna sprememba tekmovalnih pravil na nivoju Svetovne karate zveze, saj po novem tekmovalci v katah, to je v estetsko zloženih likih niso za svoj nastop ocenjeni s sodniškimi ocenami, pač pa se, podobno kot v športnih borbah, v izločilnih bojih pomerijo z izžrebanim nasprotnikom. To pa je tudi botrovalo številnim presenečenjem, saj je nemalo favoriziranih tekmovalcev ostalo »praznih rok.« Kljub dobrim nastopom v zadnjem obdobju niti največji optimisti niso upali napovedati toliko medalj. V katah so bronaste medalje osvojili Petra JERMAN, Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK in Miha KOVAČIČ. V kategoriji deklic je Jasna KOVAČIČ klonila šele proti trenutno najtrofejnejši slovenski katašici Jasmini Hodžič iz. Velenja. Tudi v športnih borbah so nadaljevali z. zmagovalnim ritmom. V kategoriji mlajših mladincev nad 75 kg je Amir TAHIROVIČ osvojil bronasto medaljo. V članski konkurenci sta od Trboveljčanov nastopila samo Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL, oba v kategoriji do 70 kg. Kljub izredno močni konkurenci, kjer je bila večina tekmovalcev državnih reprezentantov posameznih držav, sta se odločila, da sc bosta borila za sam vrh. To jima je v začetnih borbah tudi uspevalo. Izgubila sta šele po podaljšku z. bosanskim reprezentantom, Jernej v polfinalu in Miha v finalu. Na koncu sta oba stala na zmagovalnem odru, Jernej z bronasto in Miha s srebrno medaljo. Najmlajši trboveljski karateisti so svoj debi v športnih borbah dosegli ravno na domačem turnirju. Niku ŽLAKU je uspelo osvojiti njegovo prvo medaljo na tem tekmovanju - zlato. Pohvaliti velja tudi sodnike, ki so pod vodstvom vrhovnega sodnika, Mariborčana Primoža Debenaka, sicer mednarodnega sodnika svetovnega ranga svoje delo uspešno opravili, saj so s svojim delom skrbeli, da ne bi prišlo do morebitnih hujših poškodb med tekmovanjem v borbah, kar pa je za tovrstna tekmovanja šc posebej pomembno. Letošnji doseženi rezultati na predhodnih tekmovanjih so dobro izhodišče za optimistične napovedi. Karate klub TIKA Trbovlje Vabi vse tiste, ki jih ta šport zanima in tudi vse ostale, ki želijo v športnem vzdušju preživeti kakšno urico, da pridejo v soboto 14. decembra v Športno dvorano Polaj v Trbovljah. Začetek tekmovanja bo ob 9.00 uri dopoldan. Uradna otvoritev bo ob 15.00 uri in bo popestrena s show programom. Franjo GLAVICA «— />VV(: @ MALI OGLASI mali oglasi Oglase za Zasavca, ki izide 19. decembra, sprejemamo do petka, 13. decembra 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. CiC AEFREfFIIČnint Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. STANOVANJA PARCELE PRODAM 3-sobno stanovanje v Litiji, 72 m2, CK, TV, TEL, vzdrževano, 2 balkona GSM: 031/54-19-72 ODDAMO stanovanje v Litiji, 70 m2. GSM: 041/37-02-58 V CENTRU Zagorja prodam stanovanje - 62 rT\, novejši blok. tel.: 56-61-569 PRODAM stanovanje v centru Zagorja, 80 m2, motna menjava za manjše stanovanje z doplačilom. GSM: 041/94-87-27 PRODAMO kmetijo z gospodarskim poslopjem, 17 ha, primerna za ovečerejo ali konjerejo, Ravne pri Polšniku -Litija - cena dogovor. GSM: 040/76-00-83 PRODAMO večjo kmetijo, skupaj z objekti in živino ter mehanizacijo, kmetija primerna za turizem, konjerejo,... cena 42,000.000,00 SIT. GSM: 031/83-63-78 Restavracija Štorman Trbovlje. Iščemo opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje v centru Trbovelj, ki bi služila našim vodjem restavracije za občasno uporabo, predvsem v zimskem času. Naročnik in plačnik podjetje Štorman. Za informacije in ponudbe prosimo pokličite tajništvo podjetja, vsak dan med 08 in 16 uro. Tel.: 03 70 38 300. RAZNO PRODAM računalnik 486, 100 mhz, 8 MB, CD-ROM, tipkovnica, miška monitor, ugodno. tel.: 031/27-01-49 STARE mobilne telefone in polnilce, ki jih ne rabite več, mi jih prosim podarite. GSM: 031/50-41-43 IMA kdo starejši računalnik, 386 ali 486, v kompletu, če mi ga podari, se mu že vnaprej zahvaljujem. GSM: 031/50-41-43 ČE Ml kdo podari starejše komponente - radio, CD,... ter zvočnike, že vnaprej hvala. GSM: 031/50-41-43 SlLAŠ09. 12. 2002 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 21/2002. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico ne ^SAVC .——i". n —... ■■■■■■■■■■■■■ OPRAVIČILA: Kar nekajkrat nam jo je zagodel tiskarski škrat v prejšnji številki Zasavca (23)! * Na strani tri smo zapisali pri občini Hrastnik - volitve za župana, da je Borut Pušnik (SNS) dobil 2,88%. Pravilno je Borut Pušnik (NSD - Nacionalna stranka dela) 2,88% * Na strani 4 srno zapisali, daje NSD in njen član Borut Planinšek dobila en mandat. Pravilno se glasi Borut Pušnik kot član NSD je dobil en mandat! * Na strani 34 smo zapisali, da je nagrajenka Violeta Prosenc. Pravilno se glasi Viola Prosen! * Na strani 41 pa smo zamenjali sliki ekip NŠ Vilija A merska 1, II. Vsem prizadetim ter bralcem se za neljube napake opravičujemo! bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca. Nagrade, ki vas čakajo Praktično nagrade Zasavc, d.o.o..Izžrebanci nagradne križanke 22/2002 1. Vesna Starc, Polje 24, 1410 Zagorje 2. Danica Šircelj. Prešernova 43, 1410 Zagorje 3. Anja Matko, Novi dom 25, 1420 Trbovlje Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odloeitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. lako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Celje - skladišče D-Per informacije o stanju na vašem računu plačilo položnic, plačilnih nalogov in prenos sredstev med računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita, vezava depozita sprememba bančnega PIN-a, sprememba naziva računa Impba? pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju ---vašega računa pod/nad določenim zneskom __telefonska številka Klicnega centra NLB Moba je nov način bančnega poslovanja, ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev prek mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB, izpolnite vlogo v vaši matični poslovalnici ali spletni poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih. Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja. Samo za uporabnike Mobitel GSM. /O J banka zasavje __Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje