Leto L Ju V Poštnin« plačana * gotovini V Ljubljani, v petek, dne 6. novembra 1936 Štev. 256 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^dflM^^ ^^^^^^^^^^ ^^^ _ ^^^^^^^^^^^ ^ček. račun: Ljub« za možem- ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^ M ^^^^^^ Ijana it -do- ^^^^ g^m w ^Bm IHk V ^^B M ^^m ^^m ^ 10.549 za ce- mBm ^^m m ^^mmrn^ m ^Kmm^ ^^m im ^Bp Jf ^^M a ^Hl^s ^^m Inozemstvo 120 Din ^^M fl^V fl^V U Uredništvo je t JHLm^P JELmmmt0W JKMmmm^ Uprava: Kopitar- Lopitarjevi nt 6/111 jeva 6. telefon 2999 Telefoni arednlštvai daerna služba 205« — sočna 2994, 2994 ia 205« «——— Uhaja vsak dan sjatraj. razen ponedeljka in dneva po praznika Roosevelt v drugič Tudi mi smo imeli svoje volitve, ki so razburkale javnost do temeljev in ustvarile živčne napetosti, ki se le polagoma polegajo in se normalno življenje vrača v istem tempu kot odhajajo v zrak in v pozabljenie rezki odmevi boja šlagerjev in obljub. Toda naše razmere se ne dajo primerjati z okoliščinami, v katerih sc je razvijala volivna borba v Združenih državah Severne Amerike in v katerih je dozorevala zmaga, ki je v še ne doživljenem zmagoslavju zanesla Benjamina Roosevelta na predsedniško mesto največje demokratične države na svetu in v zgodovini. Ameriška demokracija smatra svojo volivno pravico kot nujvišji in najpopolnejši izraz svojih državljanskih svoboščin in zavzema njihov volivni boj tudi obseg, ki gu evropsku demokracija, če je je kje sploh še kuj ostalo, ne more več doumeti. Nemški plebisciti pod taktirko propagandnega ministra dr. Gobbelsa so nus v tem oziru sicer že mnogo novega naučili, todu navzlic temu lahko rečemo, da najbolj bujni, najbolj prožni politični možgftni v Evropi niso bili sposobni, da izumijo zunanjo, obliko politične propagande, ki bi tako intenzivno vzvalovila slehernega državljana in ga potegnila seboj v volivni metež, kot se je to zgodilo sedaj v Ameriki, ko sta Roosevelt in Landon, predstavnika dveh strank in tudi dveh ideologij, vprašala umeriško ljudstvo, naj odobri ali zavrže njune programe. Nebo in zemlja sta v Združenih državah skozi dva polna meseca odmevala od volivnega boja, v katerem je ameriški državljan uveljavil svoje pravice kot vrhovni nadzornik nad usodo vsega državnega občestva in si po svojem svobodnem prepričanju izbral oblastnika, ki mu zopet svobodno prepušča, da v njegovem imenu in sko-ruj neovirano izvaja vrhovno oblust, dokler du gu po štirih letih isti narod z istimi pravicami ne bo poklical na odgovor, gu pohvalil, čc je delal dobro, ga brez usmiljenja zavrgel in odstranil, če je vladal slabo. Dve ideologiji, smo rekli, sta pri volitvah za predsednika Združenih držuv trčili druga na drugo. Ameriški državljan ne more in ne more pozabiti tistega povojnega razdobja, ko je živel v razkošnem udobju, ko so se mu ua vseh straneh odpirale sijajne in lahko dosegljive možnosti >of money making«, priložnosti, da si je napravljal denar, zbiral dolarje, jih kopičil in veselo zapravljal, nc du bi se mu bilo treba beliti glave, kaj bo jutri. Industrijska in trgovinska podjetja ter združenja so delala čudovite dobičke, ki so v obliki dolarskega zlatega dežja padali na posameznike in škropili z udobnostjo tudi posameznika dol do najskrom-nejšili družin kmeta, delavca in malegd obrtnika Do leta 1929 je trajala ta doba, ki so jo Amerikanci na/.vali dobe »Prosperity«, dobo udobja in zaslužka. Toda potem je nastopila kot blisk z jasnega svetovna gospodarska stiska. Votlo je zagrmelo in pod prvimi sunki prihajajoče stiske se je sesulo neštevilno podjetij, ki so bila umetno napihnjena in so živela le neko navidezno blagostanje zaradi splošne dobre volje in neporušlji vega optimizma, ki je slepo dirjal naprej po cesti, posuti z dolarji, a ni videl, da je dolarje zamenjal že bodeči prod. Pod prvimi razvalinami bank. industrijskih združenj in trgovskih velepodjetij, pa so naenkrat zastokali milijoni in milijoni delavcev, ki so prišli ob kruh, milijoni in milijoni kmetov, ki so izgubili odjemalce za kruli ki so ga prej bogato prodajali in milijoni malih obrtnikov in ljudi srednjih stanov, ki so bili ob svoje prihranke ali pa so srepo gledali pred se, ko so se zuvedoli, da si v letih dobre konjunkture ničesar niso prihranili, da bi sedaj podprli svoje majajoče se eksistence. V tej prvi potrtosti, ko je ameriški državljan tako rekoč sedel sredi razvalin svojega udobja in svojih dolarskih sanj, so prišle prve volitve, ki so lik ogromnemu plazu odplavile narodno zaupanje republikanski stranki, ki bo v ameriških očeh vedno nosila pečat, da jc odgovorna za vso katastrofo, ki se je navalila predvsem na malega človeka. Takrat je Roosevelt prevzel nehvaležno nalogo, tla nupravi red, da nu podlagi drago, silno drago plačanih izkušenj najde novih načinov, da se v državo vrne nepozabl jivu doba prosperitv, blagostanja, a tla v prvi vrsti olajša bedo tistih milijonov, ki so ječali pod ruševinami gospodarskega potresa. Reči moramo, da se je Roosevelt vestno trudil, da bi rešil tako ogromno nalogo. Iz navadnega politika, ki bi lahko mirno sedel v Beli hiši kot kakšen huda, sc je razvil reformator, ki je z gorečnostjo revolucionarjev zapustil svoj beli dvorec in z očmi. uprtimi nu žrtve gospodarske stiske začel prenrejevati od temeljev navzgor ves ustroj življenja v državi. Danes se mu more priznati, da je uspel, kjer bi tisoči drugih podlegli. Rešil je največjo vrednoto, vrednoto človeške osebnosti, ko se je spravil nad ogromna kapitalistična združenja, ki so kot velikanski polipi spravila pod svojo odvisnost skoraj že slehernega Američanu, sleherno ped njegove zemlje in sleherni dolar njegovega premoženja. Z razvrednotenjem dolarja je raztovoril ruz ramen strašna bremena dolgov, ki so dušili vsak napredek. Z diktatorskimi uredbami jc našel prostora za milijone in milijone delavcev, ki so stali prekrižanih rok ob cestah in je odprl nove trge za poljske pridelke, da se jo oddahnil ameriški kmet. Iz nabranih rezerv kapitalističnih združenj je odločil velikanske fonde, s katerimi je začel javna dela ogromnih obsegov in s primernimi zunniijepo-litično-trgovskimi uredbami olajšal pritisk gospodarske krize. V svojih štirih letih jc Roosevelt Ameriki dal čut socialnih dolžnosti, ki pa doslej ni poznala. Tekma za dolarji socialnih obveznosti ni poznala. Blagostanje je socialno skupnost raztrgalo. Roosevelt je iz konglomerata ljudi, ki so vsak po svoje grabili denar — kar je bila dozdaj Amerika — ustvaril zopet socialno občestvo, v katerem sc posamezne socialne plasti vedno bolj zavedajo ncrazdružljl-ve medsebojne povezanosti in tudi dolžnosti, ki iz tega izvirajo. To je bila prva ideologija, ki je pri predsedniških volitvah nastopila. Tej nasproti se je pojavila druga. Razume se, da so Rooseveltove revolucioarne reforme nnln/ile vsem, posebno pa tistim, ki so se na »Divji beg iz Madrida. . • Nacionalisti so zasedli Getafe 15 sovjetskih tankov zaplenjenih Iz Barcelone odvažajo sovjeti vojni material U Pariz, 5. nov. b. Sedma divizija nacionalne armade je davi z naglim udarcem s pomočjo letal in tankov zasedla madridsko letališče Getafe. Ta divizija prodira zelo previdno proti mestu in vodi le manjše borbe z miličniki. Splošno pa se pričakuje, da bodo marksisti nudili najhujši odpor šele pred hišami samega madridskega predmestja. Z letališča Quatro Vientov se je davi dvignilo 20 vladnih letal, ki so bila doslej skrita. Letala so se dvignila v zgodnjih jutranjih urah in pobegnila proti vzhodu. Bržkone so odletela v Barcelono, da jih ne bi uničile nacionalne bombe ali pa nacionalni piloti v zraku. Na vseh madridskih letališčih ni niti enega vladnega letala. Danes dopoldne so že padle prve granate nacionalnih čet v sredino španske prestoli c e. To so bile granate srednjega kalibra, ki jih nacionalisti pošiljajo s položajev izpred letališča Getafe. Granate so uničile nekaj hiš, vendar pa človeških žrtev ni bilo, ker so bile prav te hiše po nalogu madridske vlade že poprej evakuirane. Madridska vlada je sporočila sama, da bodo sedaj pričele padati granate v sredino mesta in da je bilo zadetih tudi nekaj javnih zgradb v samem središču. Davi so nacionalna letala bombardirala trikrat zaporedoma tudi Barcelono. Ker so se ti napadi zadnje dni množili, tulijo sirene v Barceloni neprestano. Katalonska vojska je v strogi pripravljenosti za primer, če bi po letalskih napadih sledil še z druge strani kak udarec. Nacionalna letala niso bombardirala mesta, temveč samo luko in letališča, ki so polna vladnih letal. Po poročilih nacionalnih pilotov so bombe uničile večje število letal. V luki je bilo hudo poškodovanih nekaj ladij, neka ladja, ki je bila bržkone natovorjena z eksplozivom, pa je zletela v zrak. Gre bržkone za neko sovjetsko ladjo. Z nekaterih letal so nacionalni piloti trosili letake, v katerih napovedujejo, da bodo tako dolgo bombardirali luko in letališča v Barceloni, dokler nc bo prenehala dobava vojnega materijala po morski poti. Središče nacionalnih letal je na Balearskih otokih, vsled česar je v Barceloni zavladala panika, saj je vsakomur jasno, da lahko ta letala napravijo vsak trenutek sprehod nad rdečim mestom. Davi je sledil protinapad madridskih čet na nacionalne sile, ki so zavzele letališče Getafe. Miličniki so izvedli protinapad s pomočjo 15 sovjetskih tankov, ki pa so kmalu obstali sredi letališča v grmenju nacionalnih topov, ki so onemogočili vsako napredovanje tankov in vojakov. Nekaj tankov je popolnoma uničenih, drugi so pokvarjeni, zajet pa je tudi cel oklopni vlak, ki je bil poslan proti nacionalnim četam. Dr. Korošec pozdravlja dr. Stojadinoviča ob njegovem povratku v Belgrad Iz Madrida se je danes opoldne pričel divji I beg proti Valenciji in proli vsem lukam. Tja bežijo one osebe, ki se bojijo maščevanja belih sil, ki prodirajo naglo proti mestu. Davi se je pričela tresti španska prestolica vsled grmenja topov in eksplozij granat in bomb, ki i i H pošiljajo na špansko prestolico nacionalni topničarji in letalci. Prebivalstvo se je poskrilo po kleteh in v največjem strahu in paniki pričakuje, da se končno reši pekla, ki traja že mesec dni. Od davi se borbe vodijo že v samem madridskem predmestju na južnem in zapadnem delu. Nastopil je čas rušenja in uničevanja, kakor v lrunu, Toledu, San Sebastianu in kakor bo bržkone še v ostalih španskih mestih. Med nacionalisti in anarhisti ni prišlo do sporazuma za mirno izročitev španske prcstolice, kajti skrajni ; komunisti in anarhisti jo hočejo braniti tudi za j ceno življenja. V madridskih predmestjih Burgos, 5. novembra, c. Štab nacionalističnih čet poroča, da so nacionalistične čete zasedle Bar-nucuel, ki je 5 km južno od Madrida. Na zapadu pa so nacionalisti zasedli Vija del Monte, ki je samo še 2 km oddaljena od Madrida. Dopisnik Havasa pri nacionalističnih četah v Getafe poroča, da miličniki zelo beže k nacionalistom in da pravijo, da v Madridu dobivajo hrano samo še miličniki. V predmestjih so pristaši revolucionarjev izropali cele ulice hiš, kjer so bivali njihovi nasprotniki. Rdeči priznavajo Madrid, 5. nov. b. Poveljstvo mestne obrambe jc dovolilo »odvisnemu« prebivalstvu, da zapusti prestolnico, z.aradi česar ic bilo videti žc v zgodnjih jutranjih urah največji poulični metež in vrvenje. Ccsla, ki vodi proti Valcnciii, ic prepolna bcgmicev, ki so morali žc enkrat bežati v Madrid i L okolicc, sedaj pa nadaljujejo svojo žalostno pot proti morju. Tisoče ki tisoče ljudi beži od mesta, v katerem sc bodo razvile najhujše borbe ter puščajo vse, kar niso mogli ponesli s seboj. — Vrhovno vojno poveljstvo vidi v izpraznitvi mesta BECEBML L/CCLTM ./V'7-AOUSTtN , ... CL PA&OO . EL ESCOHl _ 'HOrf *rf)CSNEDIuXČ: ,£*45 S LEo^^mMAbPiD i tax MIG ANb A0UE0A Vfiff/JOJ i/A risTi r URANJUEZI •oslopie za poslopjem. Mesto je šc vedno popolnoma obkolieno, ker so rudarji odbili pomoč, ki ic prihajala, du reši oblegano posadko. Eno je jasno: Rdečim poveljujejo sovjeti Pariz, 5. novembra, b. Iz Barcelone so prispele vesti, da so tamkaj pričeli v vsej naglici vkrcavati na sovjetske in druge ladje vojni materijah Vkrea-vanje so vrši z največjo hitrostjo, skoraj v paniki. Nihče nc ve, zakaj sc ta vojni materijal ponovno natovarja na ladje in kam ga hodu odposlali. Sedaj nihče ne more več zanikati intervencije sovjetske Itusije v španski meščanski vojni. Številni sovjetski častniki in vojaki so sc udeležili zadnjih borb proti belim. Od teh jih je mnogo obležalo na bojišču mrtvili, innogo pa so jih nacionalisti zajeli. Ujetniki so izjavili, da rdečim milič- nikom poveljujejo sami ruski častniki. Dalje poroča Itadio agencija iz nacionalističnega vira, da razpolagajo rdeči z velikimi množinami sovjetskega vojnega materijala. Ker je generalu G e rovu poverjeno vrhovno poveljstvo nad četami v Madridu, jc ruska vlada pristopila sedaj k reorganizaciji španske vojno mornarice. l'o teli vesteh je prišlo zadnje dni v Kartageno 21 ruskih častnikov, ki so bili poslani na vojne ladje madridske vlade, ki so zasidrane v vojni luki Kartageni. Mornarica španske vlade sestoji iz treh križark iu treh rušilcev. Eden odgovarja Mussolinija in Goringu London, 5. nov. c. Na današnji seji spodnje zbornice je govoril zunaji minister Eden o vseh trenotnih problemih mednarodne politike. Glede španske državljanske vojne je Eden samo ponovil stališče angleške vlade, da ostane Anglija strogo nevtralna v tej državljanski bratomorni borbi, vendar pa želi, da bi se strahote na obeti straneh čim bolj omilile. Vlada je v tej sineri podvzela več korakov na obeh vojskujočih se straneh. Glede bližajoče se locarnskc konference jo Eden omenil znano izjavo belgijskega kralja Leopolda lil. o oborožen! nevtralnosti Belgije. Eden zaupa v vse obveze, ki so bile sklenjene na obstoječem vpoštevanju mednarodnih pogodb. Anglija je zalo z vsem srcem pripravljena sodelovati pri konsolidaciji miru v Evropi. račun občestva obogatili, velike žrtve. Če je treba skrbeti /.a 80 milijonov ljudi, ki so propadli, morujo zu to socialno skrbstvo doprinu-šuti žrtve ostali 40 milijoni in lo v sorazmerju /. njihovo možnostjo. To je železni zakon vsakega občestva. Seveda je to lloseveltovo načelo vzbudilo zamere in nasprotstva predvsem v tistih vrstah, ki so bili s sociulnimi dajatvami najbolj udarjeni: vsa velika kapitalistična združenju, industrijske korporacije, bankirji Wuls-treetu v Newyorku ter ves tisk, ki jim stoji na razpolugo, v prvi vrsti lleurstov tisk. V strahu za svoje udobje, so šli nu bojišče z gesli, da je treba vzpostaviti stare svoboščine, ki tla jih je Roosevelt s svojimi radikalnimi poseganji v zasebno gospodarstvo podrl, da je treba uvesti zaščitne carine, ki da bodo branile dobičke ameriške industrije. Ta ideologija čistega kapitalizma, ki nima niti trohice socialnega čuta in ki j mi starem liberalnem načelu, da sc gospodarske stiske sume izravnavajo, uči, da je treba pač čukati in žrtvovati vse tiste ljudi, ki so , >v gospodarskem boju podlegli«, sc je celo tako \ daleč spozabila, dn ji: Rooseveltove reform« ! označila zu komunistične in vrgla med volivce geslo: Kdor je zu Roosevelta, ta je za Stalinu. Izzvala je morda nehote plebiscit o socialni zrelosti ameriškega državljana. In plebiscit je pokazal vsemu svetu novo obličje Amerike. Od držav, ki jih štejejo Združene države Severne Amerike, jih jc Roosevelt pod naslovom socialnegu reformatorja in voditelju revnejših delavskih, kmetskih in srednjih stanov /nvojevnl 45. Nasprotna ideologija brezsrčnega kapitalizma je zmagala samo v treh, to je v državah vzhoda, kjer imajo denurniki svoja središču. Plebiscit torej, ki je povedal, du se Združene države končnovcljavno iz družbe dolarskih lovcev spreminjajo v občestvo, ki ga vežejo socialne postave Mi vemo, kakšno zaslugo iina pri tej obnovi katoliška cerkev, katere člani so posebno pri teh volitvah odločilno posegli v boj, mu dali dušo in pripomogli, tla je nad do-lurjem zmugala ideja. Nato je Eden precej ostro govoril o novih nemških z a h t», \ a b glede kolonij in s i rov i n, in to zaradi strupenega govora, ki ga jc proti Angliji v teh vprašanjih izrekel Giiring. Eden je rekel, da Nemčija nc sme Angliji prav nič očitati, češ da bi bila Anglija Nemčijo oropala ali pa da bi Anglija bila kriva, da jc Nemčija obubožala. Kes jc, da ic Anglija dobila mnogo nemških reparacij, do česar jc vsekakor imela pravico. Toda vse tisto, kar jc Anglija dobila od Nemčije, jo Anglija Nemčiji že vrnila v prvem desetletju po svetovni vojni. ir. sicer v obliki posojil, ki so v Nemčiji zmrznila. Po teh besedah sc jc Eden omejil na govor, ki ga je v nedeljo imel v Milanu Mussolini. Eden sc ic najprej vprašal, kaj je holcl Mussolini povedali na račun Anglije. Zato je Eden citiral vse Mussoliiiijeve besede, ki se nanašajo nn Anglijo. Bistvo teh besed je, da je Sredozemsko morje za Anglijo samo cesta, in to ena izmed neštetih cest, ki veže skupaj angleški imperij. Eden pa izjavlja, da mora takoj popravili Musso-liniki in reči, da je svoboda te angleške ceste skozi Sredozemsko morje za Anglijo življenjska potreba. Sredozemsko morje je srčna žila angleškega imperija. Nočem topol diskutirati o Mussolini jevem govoru. Hočem samo poudariti, da je svoboda angleškega imperija zvezana z interesi, ki jih imamo v Sredozemskem morju. Mi z veseljem jemljemo na znanje, da Italija nima namena groziti tej naši poti skozi Sredozemsko morje. Mi ludi izjavljamo, do nimamo prav nobenega namena grozili Italiji. Mi imamo v Sredozemskem morju interese, ki so istovetni z italijanskimi interesi. Svoj govor o llaliii ic Eden zaključil / mislijo, da ic bilo prijateljstvo med Italijo in Anglijo v Sredozemskem morili staro že nad 100 let. r Nagrade za umetniška deta v novi skupščini Belgrad, 5. nov. AA. V kabinetu predsednika skupščine Stevana Ciriča, pod njegovim predsedstvom in v navzočnosti članov odbora za presojo in podelitev nagrad za kiparska in umetniška dela, gg. Kašanina, Deroka, Krasno ja, Šenoe, Ste-leta in Roksandiča, se je danes vršila sklepna seja razsodišča, na kateri so razdelili nagrade. Vsega skup je prispelo 356 del. Razsodišče je najprej presojalo dela za tresko v veliki sejni dvorani. Od 10. del je dobila prvo nagrado šifra »DNS«. Med predlogi za freske v mali sejni dvorani pa ni odbor našel nobenega vrednega nagrade in bo za to delo vnovič razpisan natečaj. Za freske v veliki sprejemnici je odbor od 23 predloženih del podelil nagrado šifri »Obala« izdelavo tega dela pa šifri -Duša 10«. Za freske v ministrski sobi ni nobenemu podeljena nagrada, in se bo zanje razpisal nov natečaj. Za druge freske je razsodišče podelilo prvo nagrado s pravico izvedbe šifri »17«. Dalje je bil razpisan natečaj za kipe kneza Koclja, kralja Tomislava, carja Dušana in kralja Petra v skupščinskem hodniku. Za »kneza Koclja« je podeljena prva nagrada šifri »7 a«, za »kralja Tomislava« prva nagrada s pravico izvedbe šifri ■ Reka«. Za kipa carja Dušana in kralja Petra pa odbor ni mogel nikomur prisoditi nagrade in bo razpisan nov natečaj. Za štiri kipe v veliki veži, ki kažejo kmetijstvo, industrijo, obrt in pomorstvo, je dobila prvo nagrado med mnogimi deli šifra »Križ« (kmetijstvo), za industrijo prav tako »Križ«, za obrt in pomorstvo sta dobili drugo nagrado šifri »a 4« in a 2«. Prvo nagrado za kip »Prosvete« pri glavnem stopnišču v narodni skupščini ie dobila s pravico izvedbe šifra »X«, prav tako tudi za kip »Pravice« ob istem stopnišču. Prvo nagrado je dobil g. Milo Milanovič iz Belgrada, v znesku 200.000 Din. Nalogo ima za ta denar tudi izvesti vsa dela. Za isti natečaj je podeljena druga nagrada Tonetu Kralju iz Liub-Ijane, v znesku 10.000 Din, tretja nagrada pa v znesku 7000 Din Mladenu Josiču, akademskemu slikarju iz Belgrada. V predsedniški sprejemni dvorani sta dve freski. Prvo nagrado je dobil Vladimir Filakovac, v znesku 50.000 Din s pravico do izvedbe, drugo nagrado pa Rajko Slapernik iz Ljubljane, takisto 50.000 Din. Druga nagrada je podeljena Jovanu Zoniču iz Belgrada, tret'a pa Pavlu Vasiču, tudi iz Belgrada; nadaljnji Mladenu Josiču in Tonetu Kralju. V ministrski dvorani ni prve nagrade dobil nihče, drugo nagrado pa Mirko Rački iz Zagreba v znesku 4000 Din, a tretjo Mladen Josič iz Belgrada. V buffetu sta dobila za freske nagrade Peter Suhovac in Gligorije Samojlov; izdelala bosta skupno prvo in drugo delo. Za izdelavo teh dveh slik je podeljena nagrada 65.000 Din. Tretjo nagrado je dobil Raiko Slapernik iz Ljubljane. Drugo nagrado v buffetu je dobil Tone Kralj, tretjo pa Mladen Josič. Za kip kneza Koclja in kralja Tomislava znaša vsaka nagrada 100.000 Din. Dobil io je pod šifro »7 a« Tine Kos. Prva nagrada za izvedbo teh del je podeljena Ivanu Radausu iz Zagreba, druga pa Karlu Baranji iz Novega Sada in tretja Marinu Študiju. Za kip carja Dušana je dobil drugo nagrado Lojze Dolinar iz Belgrada, tretjo pa Karlo Baranji iz Novega Sada. Za kip kralja Petra se razpiše nov natečaj. V dvorani za razgovore se imajo izdelati štirje kipi. »Kmetijstvo« je dobil Franc Gorše iz Ljubljane (90.000 Din), drugo nagrado Ivan Radaus iz Zagreba in tretjo Ilja Kolarevič iz Belgrada. Tudi za »Industrijo« je dobil prvo nagrado Franc Gorše, drugo pa Ilja Kolarevič in Karto Branji. Za »Obrt« je dobil prvo nagrado Peter Palavičini (90.000 Din), drugo nagrado Lojze Dolinar in tretjo Sreten Stojanovič. Za »Pomorstvo« je dobil prvo nagrado Peter Paveličini (90.000 Din), drugo pa Tine Kos, »Pravica« in »Prosveta« v pozlačenem bronu, ki bosta stali pri stopnišču, sta dobili nagrado po 60.000 Din, izdelal ju bo Rano Krsinič iz Zagreba. Za »Pravico« je dobil drugo nagrado Jožo Turk, tretjo pa Sreten Stojanovič. Sir Henry Deterding Velika vest je te dni šla po svetu. Malo-katera je napravila tolik vtis na vse narode brez izjeme. Saj zaključuje eno najbolj romantičnih poglavij sodobne zgodovine. Sir Henry Deterding generalni ravnatelj nizozemske petrolejske družbe imenovane »Royal Dutcli« je izjavil da pojde z novim letom v pokoj. S 1. januarjem 1937 prehaja torej vrhovno vodstvo tega največjega svetovnega kapitalističnega združenja, kar ga pozna zgodovina človeštva, v druge roke. Od 1902 dalje je sir Uenry vodil to podjetje, skoraj četrt stoletja torej je odločilno sooblikoval moderno zgodovino kot voditelj potrolejske družbe, ki jo je treba imenovati pri slehernem mednarodnopolitčnem dogodku večje važnosti, ki se je odigral kjerkoli na vseh petih kontinentih sveta. 29 let je bil star, ko je vstopil v družbo, takrat še sorazmerno malenkostno in skromno, ki je pod njegovim vodstvom narasla v največje kapitalistično podjetje sveta. Razvil je trgovske in organizatorične talente, kot jih štejemo le malo in j>ostul je tisti trenutek, ko je začel petrolej igrati vodilno vlogo v mednarodni politiki, tudi ona osebnost, pred katero so trepetali državniki velikih svetovnih velesil. Ko je Deterding, sin skromnega ludjinega kapitana. vstopil v to družbo, se je s kapitalom enega milijona "soo.ooo nizozemskih forintov ba-vila z iskanjem in prodajo petroleja po nizozemskih otokih v nizozemski Indiji. Na Sumatri je prav za prav njen rojstni kraj. Toda težave so bile tako velike, da je malo manjkalo, da fti zašla v bunkrot. Imela je na razjiolago ljudi, ■ki so znali petrolej pridobivati, toda nikogar ni bilo. ki bi bil znal organizirati razprodajo. Deterding se je tega dela lotil z veliko vnemo, a tudi z veliko srečo. Odkril je namreč, da družlia razne »odpadke« od nafte, ki jo je vpo-rabljala skoraj izključno le za pridobivanje svetilnega petroleja, po nepotrebnem zapravlja in da bi se dal bencin, ki je takrat še štel med odpadke, ki so šli v nič, koristno i/koristiti. Sreča je hotela, da se je ravno takrat z raznimi tehničnimi iznajdbami jiojavila velikanska potreba po bencinu kot gonilnem sredstvu za pogon avtomobila, ki se je takrat rodil v razvoju industrije. Petrolejske luči so ugasnile, nadomestila jih je elektrika. I orla mesto, da bi bila petrolejska industrija s tem uničena, so se ji z bencinom in z avtomobilom odprle neizmerne. naravnost neizčrpne možnosti nadlj-nega bliskovitega razvoja. Deterding je imel srečo in s svojimi trgovskimi darovi je srečo tudi znal izkoristiti. Pod njegovim vodstvom so se vse petrolejske družbe, ki so životarile po otokih Nizozemske Indije, takoj združile (to so Morea Enim, Moesi Ilir in Nizozemska inrlrslrijska družba), se trgovsko povezale z Asiatic Company ki je ob Kaspi.škem jezeru kopala črni premog in tako ustvarile mogočno podjetje, ki je tako v pogledu dobave petroleja, njegove rafinerije in prevoza po morju postalo samostojno. Kmalu se je temu prvemu koncernu pridružila še Shell Transport und Trading. ki se je takrat bavila z lovljenjem, prodajo in prevozom in je ra/jKilagaln s svojim lastnim trgovinskim brodovjem. S tem je bil storjen prvi korak k ustvaritvi svetovnega petrolejskega imperija. ki ga je Deterding v 25 letih svojega delovanja ustvaril. Leta lo vseh Združenih državah, a pod enotnim železnim vodstvom ameriškega kralja petroleja lldar je bil strašen. Borili sta st z vsem, sredstvi, tudi s političnimi. Ameriška družba jc hotela nizozemsko uničiti s tem. da ji je hotela pobrati trge in ji je hotela zadrgniti vrat s pokupom vseh jire-voznih sredstev. Toda Deterding ee je sijajno branil in iz borbe je izšel zmagovit, še močnejši ter je začel s protiofenzivo, ko se je naenkrat pojavil kot lastnik petrolejskih koncesij celo v Združenih državah, torej v kraljevini Rockc-fellerjev takrat, od leta t()<>4 do 1910 je bil ustvarjen Deterdingov koncem v obliki, kot obstoja še danes. Deterdingova »Royal Dutch« in »Shell Transport and Trading«, med seboj povezani potom delnic, sta vse svoje imetje zložili skupaj in ustvarili dve novi družili, od katerih je »liatuavsche« dobila predvsem nalogo, da skrbi za pridobivanje petrolejskih koncesij in vrelcev ter za rafiniranje petroleja, »Anglo Suxon Petroleum« pa nalogo, da skrbi za skladišča in prevoz te dragocene tekočine. S takšnim trdnim ogrodjem je šel Deterding od uspeha do uspeha Delali so ogromne dobičke, izplačevali bajne dividende od 75% do UY27c. Kapital je torej rastel in družba je začela svoj zmagoviti pohod po raznih petrolejskih ležeščih sveta. Letu 1906 se je naselila v Romuniji, leta 1910 je vdrla v Rusijo ter zasedla petrolejska ležišča ob Kaspiškem jezeru leto 1911 je prišla v Egijit in leta I'>12 je dobila v roke ogromna petrolejska polja v Pensilvaniji v Ameriki ter pogoltnila celo vrsto manjših industrij te stroke Kajut.il je do leta 1'»0? narašel že na milijonov 150 tisoč forintov, leta 1914 pa je dosegel že 150 milijonov. Navzlic temu, da je družba vsled sovjetske revolucije izgubila vse imetje v Rusiji, in je nemška invazija v Romuniji uničila vse imetje tudi v romunskih petrolejskih poljih in tovarnah, se je kapital vsled ogromnih dobičkov v svetovni vojni povišal na 230 milijonov. leta 1929 pa skočil na pol milijarde nizozemskih forintov. Delnice te družbe so navzlic svetovni gospodarski stiski vredne 4krat več, kot je njihova nominalna vrednost, dividende pn se verlno sučejo okrog 30%. V povojnih letih je >Royal Dutch«, ki se je s »Shell Trading« še bolj tesno povezala v enoten koncem »Roval Duteh-Shell« zasedla tudi mehikanska petrolejska polja., vdrla v južno Ameriko, si osvojila Trinidad Venezuello, Ekvador in bila na tem, da zasede tudi Bolivijo in Peru. Danes nadzoruje ta velikanski koncem vso petrole.jsko pridobivanje, rafiniranje in prevoz v vsej polovici sveta, ki se začenja pri sueškem jirekopu in sega tja do daljne Japonske izvzemši sovjetske petrolejske industrije in najnovejše kon-kurentke »Anglo Persinn Oil« ki je last angleške admiralitete ter se je jjolastila bogastev v Iruku, Perziji in v angleški Indiji. Na tein mestu ni mogoče opisati, kako se je Deterdingov koncem boril za svoj napredek. Da je svetovna vojna izpadla tako, kot je, je deloma zasluga Deterdinga, da je mirovna konferenca ozemlja v Aziji in kolonije tako delila kot jih je. je deloma tudi zasluga Deterdinga, da so bile revolucije v Mehiki in v južni Ameriki na dnevnem redu, jc treba pripisati delovanju Deterdinga. Kajti povsod, kjerkoli se je pojavilo kakšno politično vprašanje, sta se |)o-iavila tudi oba petrolejska trusta, ameriški in Deterdingov, ki je postal praktično angleški, in povsod tudi sta s pomočjo svojih nacionalnih vlad iskula premoč, da bi drug drugega izpodrivala. Ko sir llenry odhaja s svetovne pozornice in zapušča imperij, kot gu pred njim ni nihče ustvaril, in ga niti Rockefellerji niso mogli doseči, se lahko oziru na stotisoče nameščencev, ki delajo nu vseh koncih in krajih sveta v tem oirromnem podjetju, nu tisoče in tisoče inženjerjev, trgovcev, raziskovalcev, knjigovodij. rudarjev, mornarjev in nameščencev po uradih, ki dobijo delo in kruli od petroleja. Nad en milijon ton obsega zasebno trgovinsko brodovje koncema, nad pol mili jona km so dolgi petrolovodi. na tisoče je rafinerij in nu stotisoče skladišč, kjer j>o vseh državah sveta in ob vseli cestah prodajajo Deterdingov bencin žejnim avtomobilom. Kraljestvu zares v pravem !>omenu besede! Brodovmi demonstracija Italija in Nemčija pred Barcelono Pariz, 5. nov. TG. »Oeuvret javlja danes, da nameravata Nemčija in Italija najiraviti pred Bar-crlono demonstracijo svojih združenih brodovij. Nemška križarka »Admiral Scheer« se je že odpeljala proti Barceloni in čaka na nadaljna navodila. Nemške podmornice |>a se nahajajo v nekem sredozemskem pristanišču, katerega ime držijo v strogi tajnosti. Italija bi v označeni namen poslala *n • • pred Barcelono večje odrede svojega brodovja. Isti list jioroča nadalje iz Barcelone, da je katalonska vlada aretirala generalne konzule od-nosno konzule Avstrije, Paraguaya in Kolumbije v Barceloni ler odredila preiskavo konzularnih poslopij. Pričakujejo vsak čas protestnih izjav imenovanih treh držav. rranaja za svo^o varnost: 40 novih milijard Din za oborožitev Trdnjavshi pas ob belgijski meji Pariz". 5. nov. b. Jutranji tisk poroča podrobnosti o Daladierovi izjavi v zborničnem vojnem odboru, ki jo je podal včeraj popoldne. Krediti, ki jih vlada potrebuje za izvedbo svojega načrta, znašajo 19.5 milijard frankov. Od tega zneska se ho uporabilo za narodno obrambo na kopnem I I milijard, 5 milijard za okrepitev letalskih sil in 5I!0 milijonov za gradnjo prvih utrdb na severni meji proti It e I gi j i. Ti redni izdatki hi sc imeli kriti s posebnim posojilom. Daladicr je dalje izjavil, da je zaradi stavke v zadnjih mesecih znatno zaostalo oboroževanje, ker so izostale skoraj vse dobave V bodoče vlada ne bo dovolila stavk, zaradi katerih bo trpela državna obramba. Glede stanja obmejnih utrdb pa je. dejal Daladicr. da so tako izpopolnjene, da jih nihče ne more zavzeti. Vlada pa ho turi' v bodočnosti posvečala z vso svojo pozornost tem utrdbam ter bo sedaj predvsem utrdila severno mejo. kakor tudi tako-zvani bazolski kot. pri čemer se bodo vpoštevale določbe dunajskega pakta. Glede skrajšanja vojaškega roka, je Daladicr dejal, da o skrajšanju vojaške dolžnosti ne more biti niti govora. Iz praktičnih razlogov bodo vaje rezervistov, ki so doslej trajale 21 dni, razdeljene na dva dela j>o 13 dni. Razen lega bo vlada pred- ložila parlamentu zakonski osnutek o predizo-brazbi mladine. Število dalje služečih vojakov je poskočilo od 100 na 140.000 in bo v kratk-em doseglo 100.000. Vohunska afera v Franciii Pariz 5. nov. c. Policija je v Perpignanu aretirala nekega Nemca, ki je fotografiral vse važnejše objekte in posebno še železniško postajo. »Petit Parisien* poroča, da stojimo lik pred odkritjem velike vohunske afere v Franciji. Podobni načrti Antilire London. 5. nov b. Socialistični »Daily Herald« trdi, da je minister za državno obrambo pripravil dva zakonska predloga Prvi določa splošno vojaško obveznost v Angliji, drugi pa se bavi z gospodarsko pomočjo odsluženim vojakom. Ker pa angleško ljudstvo odklanja splošno vojaško dolžnost, se je vlada odločila, da ho uvedla vsaj delno vojaško obveznost v posameznih grofijah. Po tem zakonskem osnutku bo morala vsaka grofija dali letno določeno število niladeničev, ki bodo izpolnili vojaško dolžnost. Naš poslanik v Rimu ori dr. Stoiadmovfču Belgrad. 5. novembra. A A. Danes dopoldne je predsednik ministrskega sveta zunanji minister sprejel pooblaščenega ministra našf> države v Rimu Jovana Dučiča. Nato je sprejel pomočnika zunanjega ministra Milivoja Piljo, in imel z njim daljši sestanek. Pomočnik Milivojo Pilja, bo odpotoval v London. Osebne vesti Belgrad, 5. novembra, m. Ministrstvo za telesno vzgojo je nastavilo vseh šest absolventov visokih šol za telesno vzgojo za referente posameznih športnih panog v tem ministrstvu. Med šestimi absolventi, ki jih je nastavilo to ministrstvo, sta dva Slovenca: Branko Polič, absolvent varšavske visoke šole. iti Janko Kavčič, absolvent berlinske visoke šole. Belgrad. 5. novembra, m. Belgrajska radijska postaja je uvedla ob torkih in petkih smučarsko telovadbo, ki jo bo predaval slovenski Športnik Drago U I a g a. Z ('mlinska vremenska napoved. Prevladovalo ho oblačno, morda dež Zagrebška vremenska napoved: Megleno in oblačno. Belgraiske vesli Belgrad, 5. novembra, m. Tu se mudi deputacija Društva kinematografov ter posreduje na merodajnih mestih glede taks na kinematografske vstopnice. Društvo ljubljanskih kinopodjetij zastopa Milan Kham. Belgrad, 5. novembra, m. Semkaj je prispel predsednik Društva kaznilniških paznikov Ivan Meško in je v pravosodnem ministrstvu jiosre-doval v raznih stanovskih zadevah. Sprejel ga je tudi minister dr. Krek. Ilelgrad. 5. novembra. AA Danes se je v zunanjem ministrstvu sestala češkoslovaško-jugoslo-vanska delegacija, ki ima v okviru gospodarske Male zveze izpopolniti delovanje gospodarskega sveta Male zveze, ki je pretekli mesec imel svoje redno zasedanje v Bukarešti. Belgrad. 5 nov. AA. Zavod za jiospeševanje zunanje trgovine poroča, da se pričtio jutri (> novembra v zunanjem ministrstvu gospodarska pogajanja med našo in češkoslovaško delegacijo Češkoslovaška delegacija je prispela v Belgrad danes 5. t. m. Tvorijo jo češkoslovaški jiooblaščeni minister Hanošek, šef odseka zunanjega ministrstva Hiderto, in svetnik finančnega ministrstva Hule. Belgrad. 4. novembra, m. Redni občni zbor Ju goslovanske nogometne zveze bo 13. deccinbra v Belgradu. Domači odmevi „V pojasnilo javnosti" . Na našo miroljubno pripombo o nekaterih nevšečnostih, ki so nastale med lastniki »Jutra« od-liosno »Narodne tiskarne«, kjer je zadnje čase menda prišlo do razporoke med naprednim žepom in napredno ideologijo — nismo pa omenili, da je »Jutro« dolga leta uživalo podporo iz državne blagajne, ki jo morajo polnili davkoplačevalci — se je sedaj giasilo združenih Jugoslovenskih nacionalistov in nemčurskih hitlerjevcev dravske banovine razhudilo iu |)oslalo svojim bralcem naslednje »pojasnilo«: »Slovenec« beleži, da so nekateri člani konzor. cija »Jutra« izstopili in da je pri naših listih zavladala skupina, ki da je povezana z gotovimi industrijskimi krogi. To je od kraja do konca izmišljeno. »Jutro« in ostali naši listi niso bili in niso v nobeni zvezi s katerokoli industrijsko ali gospo, darsko skupino in niso odvisni niti z enim dinarjem od nikakega privatnega kapitala. Naši listi so ustanovljeni izključno za službo najiredni in nacionalni jugoslovenski politiki in bodo kakor dosedaj, tudi v bodoče pod vodstvom svojega direktorja dr. Alberta Kramerja ostali zvesti temu svojemu poslanstvu.« »Javnost«, ki ji je to »pojasnilo« namenjeno, se bo temu posrečenemu dovtipu veselo nasmejala. IVoo list v Liubltani V zvezi z nesoglasji, ki so nastala v taboru »naprednega izobraženstva« in so menda povzročila. da so se od lastnikov »Jutra* odlomili debelejši kosi, se je razširila po Ljubljani tudi vest, da bodo nekateri gosjiodje. ki jim je po ugastnitvi »Glasa naroda« zmanjkalo udobnega pribežališča, osnovali neki novi list. Mati novospočete zamisli je menda bivši ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc. List naj bi nosil lepo ime »Slovenska besedam. Verjetno bi gos|)odje radi imeli" dnevnik. Ne vemo, kako so |>rišli do tega naslova. Morda zato, da bodo s slovensko besedo začeli spreobračati svoje pristaše iz neničursko-hitlerjevskpga tabora, kar bi bilo rodoljubno delo. Svetovali bi jim drugi naslov, ki bi bil originalen in bi vsaj nekaj časa po ljubljanskih kavarnah zabaval. Na primer »Glasnik brezposelnih naprednih veljakov« ali »Svetovalec upokojenih JNS-ministrov in banov«, ali »Jevtičev kazalec v dravski banovini«, da no govorimo o »Živkovičevem glasu nacionalni Ljubljani'?, ki bi med vsemi najbolj vžgal in si na mab, odprl tudi denarne vire, ki so za takšne reči potrebni. Grafično delavstvo, ki ima najbolj tanko uho za podjetja, ki jih še nosi v maternem telesu g. Puc. pa majejo z glavami. Menda ne bo nič. Če pa ka j bo. ne bo dolgo. Toda kar bo, bo za nas dobro! Tako pravijo. Kdo naj jim nc verjame. „0 Zvezi kmečkih fantov in deklet" Mi bi lega vsekakor zanimivega društva, o katerem smo iz »Slovenskega naroda« povzeli, da baje že obhaja dvanajstletnico svojega obstoja v dravski banovini, v našem listu ne omenili, ča lii njegov najnovejši zagovornik »Slovenski narod« sam ne razpravljal o »tem znaku nase dobe« — kot to združenje imenuje — v katerem napredno izobraženstvo najde svoje »izživljanje«. To nam daje dobrodošel povod, da našemu kolegi čestitamo k sedaj že dvanajstletnemu »izživljanju« njegovega naprednega izobraženstva v tem »znaku naše dobe«, ki menda vsled nekaterih neprevidnosti vrhovnih voditeljev pričakujejo neke nevšečnosti. Nam prosvetno in kulturno delo tega »znaka naše dobe« ne dela nobenega najiotja in želimo naprednemu izobraženstvu, da bi se v njem še nadalje neovirano »izživljalo«. Toda če »Slovenski narod« v svoji zaskrbljenosti, kam se naj napredno izobraženstvo v bodoče hodi »izživljat«, če bi se ne iz kulturnih in ne iz prosvetnih razlogov njegovemu »znaku naše dobe« kaj prij>etilo, skuša najti pravno-filozofske utemeljitve za nedotakljivost »Zveze kmetskih fantov in deklet«, naj se obrne na svojega sobojevnika bivšega dravskega bana in jugosiovenskega ministra dr. Marušiča Draga, ki je vrhovni oče »znaka naše dobe« in vrhovni sooče napredne inteligence, ki se v njem »izživlja«, da mu pokaže dekret, s katerim je pred leti razpustil »Prosvetno zvezo« v Ljubljani To bo prijetno čtivo, ol) katerem bo glavobol takoj ponehal in bodo vsi še obstoječi morebitni pomisleki, če »ima kulturna organizacija pravico ali ne kratiti svojim članom častne državljanske pravice«, lejio jiojasnjona! ,Belgrajski Slovenec' Društvo belgrajskih Slovencev« je pričelo izdajati svoje glasilo »Belgrajski Slovenec«. Tako imamo [>oleg našega najstarejšega »Slovenca« še Koroškega Slovenca«, »Amerikanskega Slovenca« in sedaj še »Belgrajskega Slovenca«. »Belgrajski Slovenec« je izšel — mesečnik — v drugi številki. Je kar čeden list na šestih straneh. Poleg lepega uvodnika o »Naši socialni dolžnosti« prinaša izčrpne društvene vesti, naznanila in poročila, vse, kar more Slovenca v Belgradu zanimati. Po jeziku se mu sicer pozna, da ga ne stavijo stavci, ki jim je slovenščina materni jezik, tudi sicer temu ali onemu dopisniku uide izraz, ki ga je nevede sprejel iz okolice. Vendar pa jezikovne napake niso tako nevarne kot — navade. Na prvi strani beremo v velikem inseratu, ki vabi na Martinovo proslavo, da bodo vsi, ki tja pridejo, »volili po srcu lepo Martino«. Ali so »miss* tudi Slovencem v Belgradu tako nujno potrebne? Še nam. ki smo doma, so v nadlego, nobenemu narodu pa še niso bile v prid I Tudi »navrleti se jto volji« narodu nič ne pomaga naprej, isto je z maškeradami, čeprav so »vrhunec naših zabav«. Zabava in veselje sicer mora biti, loda čfemu bi to moralo biti tako mondetisko? Ali je res samo občevalni jezik znamenje, po katerem se spoznavamo med seboj? Ali je »mlss Martina«, ki govori slovenščino, »slovensko dekle«? — Sicer je »Belgrajski Slovenec« samo glasilo društva, |>a ga gotovo dobijo v roke ludi drugi, ne da bi bila uprava kaj užaljena. Društva |>rav za prav ne potrebujejo glasil, saj imajo oglasne deske in zapisnike za svoje člane; listi, ki morajo z doma, potrebujejo vezi in domače duševne hrane. Kljub tem opombam pa smo mesečnika veseli. Potreben je bil, samo ta je nima — duše! Vsak narod ima neko skupno dušo, ki celo bolj spada k njegovemu bistvu kot jezik. Še to slovensko narodno dušo bo moral »Belgrajski Slovenec« sprejeti v svoje predale, pa bo vez vseh Slovencev v Belgradu in še daleč doli nn jug. Občinske volitve v drinski banovini Beltirad, 5. nov. m. Prihodnjo nedeljo bodo občinske volitve v dnnski banovini. Tn banovina ima okoli 100 000 volilcev. Od zadnjih parlamentarnih volitev je število volilcev naraslo za okoli 6n 000 Nu področju drinske banovine se ie po poročilih iz letn t933 nahajalo 483 občin Od vpisanih 343 342 volilcev jih jc letu 1933 voblo 245.208. Dan slovenske katoliške prosvete Lepo uspeli redni letni občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani Ljubljana, 5. nov. Eden najgrših zločinov, ki si ga je dovolil režim proslule JNS, je bil, da je razpustil obe slovenski Prosvetni zvezi ter zabranil delovanje stotinam slovenskih društev po Sloveniji. Toda ni mogel zatreti prosvetnega dela, ker so naši vrli prosvetni delavci ostali na svojih mestih ter tako z isto živahnostjo pričeli nadaljevati svoje delo, kakor hitro so bile za to dane razmere. To je dokazal že lanski občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani in to je dokazal tudi letošnji občni zbor, ki je bil danes dopoldne. Prosvetna zveza, ki obsega vsa naša prosvetna društva na ozemlju ljubljanske škofije, je danes ponovno dokazala, da je niso ?;ogli omajati še tako sovražni viharji in da naše prosvetno delo živahno in veselo klije. Občni zbor Prosvetne zveze so je pričel davi oh 9 v verandni dvorani hotela »Union«. Zastopanih je bilo 98 društev s 168 delegati. Navzočni so bili med drugimi tudi zastopnik banske uprave inšpektor Dolenc, zastopnik belgrajskega Prosvetnega društva dr. Bizjak in zastopnik ljubljanskega škofijskega ordinarijata kanonik dr. Zupan. Občni zbor je otvoril predsednik vseuč. prof. dr. L u k m a n , ki je predlagal tri vdanostne brzojavke z izrazi vdanosti in zvestobe, namreč Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pa pokrovitelju Prosvetne zveze Nj. Vis. kraljeviču Andreju. Dalje je predlagal dve pozdravni brzojavki in sicer častnemu predsedniku ministru dr. Antonu Korošcu in prevzv. nadškofu dr. Jegliču. Vse brzojavke so bile sprejete z navdušenjem. Poročilo predsednika dr. Lukmana Predsednik dr. Lukman je imel nato obširen govor, v katerem je naglašal, da je to 37. občni zbor I'Z in drugi po njeni obnovitvi. Pozdravil je vse odlične zastopnike, med temi tudi zastopnika KA dr. Stanka Zitka in zastopnika Kat. akademskega starešinstva ministra n. r. dr. Gusarja, zastopnike Akademske zveze, mariborske Prosvetne zveze, ltafaelove družbe ter druge. V svojem nadaljnem poročilu je naglašal, da je minulo 15 mesecev, kar je PZ obnovljena ter ji je na čelu sedanji, odbor. Prosvetno zvezo pa čakajo v prihodnjem društvenem letu nove naloge. Mnogo dela je opravil tudi štiričlanski gospodarski sosvet, katerega pa naj današnji občni zbor pooblasti, da v bodoče odloča o gospodarskih vprašanjih. V bodočem letu se bodo morala obnoviti tudi prosvetna okrožja, po katerih bo mogoče doseči tesnejši stik središča s posameznimi društvi. Tako se bo ustvarila živa vez med središčem in društvi. Predsednik je ob koncu svojega poročila tudi omenjal, da bo Vestnik Prosvetne zveze pri-občeval čim več gradiva za predavanja in z opozorili za lahko dosegljive pripomočke. Prosvetna zveza namerava narediti dober korak naprej. Predsednikovo poročilo je bilo sprejeto s toplim aplavzom. Delo Prosvetne zveze v preteklem teta Ravnatelj Vinko Zor je nato podal obsežno poročilo o delu Prosvetne zveze v preteklem letu. To delo je bilo predvsem namenjeno obnovitvi prosvetnih društev in poglobitvi njenih članov. 242 društev se je dvignilo iz razvalin k novemu prosvetnemu delu. Le malokatera župnija je danes v ljubljanski škofiji, kjer ne bi delovalo prosvetno društvo. Kvaren vpliv prosvetnega brezdelja ob nasilnem režimu se je poznal vsepovsod. Miselnost našega človeka je bila zbegana in treba je bilo zopet sistematičnega dela, da se jo zaneslo med naše ljudstvo zopet krščansko mišljenje. Na tem polju lahko beležimo ugodne uspehe. Marsikatera društva so zastavila in odstranila marksistična pleva iz svojih vrst. V 130 društvih so se vršila evharistična predavanja, nad 100 pa je bilo drugih verskih predavanj, opremljenih z živo besedo, s sliko in filmom. Narodna zavest je edino pravi plod, ki je zrastel na polju krščanstva. Zato je PZ pospeševala pravo narodno zavest, širila pravo izobrazbo krščanskih načel, umsko in nravno. PZ je posvetila mnogo pozornosti perečim narodno-obrainbnim vprašanjem in je služila poživitvi Slovenske straže. Pomagala je našim bratom onstran meja, našim izseljencem v diaspori in v inozemstvu. Njeno narodno obrambno delo ni kričavo na zunaj, temveč tiho, resno delo v okviru krščanske spravljivosti. Knjiga je in ostane glavni vir ljudske prosvete. Izpopolnila je svojo centralno knjižnico, kjer je bilo na novo vpisanih 1592 knjig. Izpopolnila se je predvsem mladinska in slovenska literatura zadnjih let, ko knjižnica ni mogla v redu poslovati. PZ je v ta namen žrtvovala 50.000 Din. Centralna knjižnica je imela 8878 oseb, ki so si izposodile nad 16.000 knjig. Izdan je bil tudi nov imenik knjig na 352 straneh. Knjižnico vodi in urejuje g. ravnatelj A. Dokler. Kljub temu, da knjižnica ne izkazuje finančnega uspeha, izkazuje tem lepši moralni in kulturni uspeh. PZ je bila povsod na delu za razširjanje dobre knjige. Za razširjanje Mohorjevih knjig je razširila serijo diapozitivov in priredila nad 20 predavanj o Mohorjevi družbi. PZ pospešuje tudi dobro časopisje, poleg dnevnikov in tednikov zlasti stanovske liste, kakor fantovski »Kres«, dekliško »Vigred«, za splošno članstvo »Naš dom«, za odbornike »Vestnik« in za dijake »Mentor«, ki se tiska v 1500 izvodih in ki bo prihodnje leto praznoval svoj srebrni jubilej. Živa beseda je drugi vir izobrazbe. Predavanj samo z besedo je bilo 640, dalje mnogo tečajev, zlasti gospodarskih, ki jih vodi g. Ludovik Puš. Za prihodnje leto je pripravljenih še 20 gospodarskih tečajev, ki jih bodo vodili strokovnjaki. Ti tečaji bodo vzgajali gospodarsko zavest, širili strokovno izobrazbo med kmetsko mladino, poglabljali ljubezen do kmetske grude, do domače vasi in vaške skupnosti. Dosti važnosti je PZ posvečala ponazorevalnim sredstvom, to je slikam in filmu. Izpopolnila je svojo zbirko diapozitivov in jo povečala za 1000 slik iz verskega, mladinskega in splošno kulturnega področja. PZ ima zlasti bogato zbirko slik iz sodobne Rusije, Mehike in Španije. V preteklem poslovnem ietu je PZ izposodila 757 serij s 26.000 slikami. Vsa zbirka sedaj obsega 370 predavanj in povesti. PZ je žrtvovala za spopolnitev te zbirke 17.000 Din, Ravnatelj Zor je ob tej priliki omenjal veliko važnost dobrega filma in naloga prosvetnih društev je, da z dobrim filmom odpravijo kvaren vpliv slabega filma na življenje župljanov. Papeževa enciklika amerikanskim vernikom je obrodila obilo uspehov. Produkcija dobrih filmov se je dvignila, nemoralni filmi so skoro izginili. Odločno stališče sv. očeta bo gotovo rodilo zaželjeni uspeh, da bomo dobili v kratkem listo ali seznam dobrih filmov, s čimer bo posebno ustreženo našim društvenim kino-podjetjem. Za manjše društvene sestanke dobro služi mali društveni kino, za katerega ima PZ na razpolago 150 filmov. Nadaljni viri izobrazbe so tudi poučna potovanja in izleti. PZ je priredila običajno romanje na Višarje, ki je bilo že dvanajsto, romanje v Rim ob priliki svetovne razstave katoliškega tiska, pripravlja pa ludi obisk svetovne razstave v Parizu in udeležbo na kongresu Kristusa Kralja v Poznanju na Poljskem. Veliko je tudi delo odbora. Včlanjenih 242 društev ima sedaj 20.303 člane, od teh 91H3 moških in 10.932 žensk. Ta društva so imela 996 sej, 24 tečajev, 610 navadnih predavanj, 457 skioptič-nih, 123 filmskih predavanj, 1187 gledaliških predstav, 164 pevskih koncertov, 64 glasbenih koncertov; v Prosvetni zvezi je včlanjenih 146 knjižnic, ki so izposodile 39.905 knjig, štejejo pa 49.219 knjig. Ta društva imajo 73 mladeniških, 71 dekliških, 11 ženskih, 72 dramatičnih, 20 godbenili in 62 pevskih društev. Prosvetnih domov imajo ta društva 110. Več društev je v zadnjem času nabavilo tudi nove zastave. Dosedanjih društvenih razstav je 45. Z lastnimi kinematografskimi aparati razpolaga sedai 6 HrU§tev, 3 skioptikonl pa 25. Blagoslovljeni so bili novi prosvetni domovi in sicer v Preddvoru pri Kranju, v Kovorju in v nedeljo bo blagoslovitev novega doma v Kropi. Zadruga »Lastni dom« si je postavila nalogo postaviti prosvetni dom v Ljubljani. PZ zbira že 6 let zato že »Jegličev sklad«. Lepše PZ prihodnje leto ne bo mogla proslaviti 40-letnice svojega obstoja, kakor z blagoslovitvijo Jegličevega prosvetnega doma v Ljubljani. Ob velikih slovesnostih ?ta bili v tem letu blagoslovljeni društveni zastavi v Šmarlnem pri Kranju in pri Št. Jurju pri Grosupljem. Prosvetna zveza se je udeležila konec junija veličastnih Slomškovih praznikov v Mariboru, dalje velike proslave stiškega samostana, veličastnega prosvetnega tabora v št. Vidu nad Ljubljano ter izključno prosvetne prireditve na Jesenicah. Govornik je naglašal ob zaključku svojega govora, da ne sinemo preslišali klica sv. očeta in ne smemo prezreti gorečih cerkva in samostanov v Španiji, temveč moramo započeti sistematični boj proti komunizmu in boljševizmu, ki je največji sovražnik naše vere v sodobnosti. Izvežbati moramo borce voditelje ler so že pripravljeni socialni tečaji in sicer povsod tam, kjer je večina članov delavskega sloja. To delo bodo vršili tudi fantovski odseki. K temu delu bo pritegnjen tudi ljudski oder, ki bo izdal socialno igro pisatelja Finžgarja >Nova zapoved«, aktualna pa je tudi igra istega pisatelja »Vse naše«. V delu je tudi nadaljna socialna igra »S. Anunciata«. V prihodnjem letu bodo povabljeni na skupne seje PZ četrtletno ali vsaka dva meseca vsi predsedniki dekanijskih odborov. Stanovski izobrazbi je posvečeno 20 kmetijsko-gospodarskih tečajev s približno 380 predavanji. PZ je prevzela ogromne izdatke, ki so združeni s takimi tečaji. Nad 16 društev pa bo deležno tudi dckliško-gospo-dinjskih tečajev. Tretja naloga pa bo izvesti zbiralno akcijo za centralni prosvetni dom. Šele, ko bo dom dograjen, bomo mogli izvežbati svoje voditelje, od česar ne bo imela korist samo Ljubljana, temveč vsa družba in bo potrebno, da tudi vsa društva pri tem sodelujejo. Govor ravnatelja g. Zora je bil sprejet z navdušenjem. V imenu Katoliške akcije je pozdravil zborovanje predsednik i 21." W Volitve Pri volitvah je bol enoglasno izvoljen v celoti ves dosedanji odbor s predsednikom dr. Luk-manom na čelu. Nato so bili sprejeti predlogi Zvez ljudskih odrov in sicer, da se vsako društvo, ki se drainatsko udejstvuje, mora naročili na revijo »Ljudski oderr in na štiri igre in naj PZ preskrbi Zvezi ljudskih odrov primerna denarna sredstva. Sprejet je bil predlog, da PZ prihodnje lelo izvede večjo prireditev v Trnovem v Ljubljani ob priliki jubileja tamkajšnjega društva in blagoslovitve društvene zastave. Osnoval sc je poseben gospodarski odsek, v katerem so gg Avsenek, dr. Andrej Dolinar, A. Končan in Bercieri. Ta odbor ima nalogo, da razbremeni glavni odbor gospodarskega dela. Glavni odi>or se bo lako lažjo posvetil prosvetnemu delu. Pri raznoterostih je sledila živahna debata, v kateri so zborovalci v glavnem naglašali, da jo treba posvetiti vse prosvetno delo v prvi vrsli boju proti marksizmu in komunizmu, ki sta sedaj glavna sovražnika krščanskih prosvetnih idealov. Lepo uspeli občni zbor jo nato zaključil predsednik dr. Lukmaii. Jesenice pod novim županom Novi občinski odbor prevzel svoje po sle Za večjo samoupravo občin jcscnicc, 4. novembra. Danes popoldne jc bila na Jescnicah prva seja novega občinskega odboru. Sejo jc otvoril bivši predsednik občine g. Zabikar. Potek seje je bil zanimiv tako v pogledu resnosti do pravega dela, kot radi nekaterih opozicijskih mcdklicev, ki so govorili o vsem drugem, samo o delu ne. Po blagajniškem poročilu starega odbora sc je razvila zanimiva debata o vsoti okrog 300.000 Din, ki ni vezana na kake proračunske postavke in s katero sc lahko razpolaga. Dr. Stanovnik jc svoj čas že na shodu menda omenil, da jc stari občinski odbor lo stvar potrošil in da pušča prazne blagajne. Proti temu jc protestiral dr. Rekar jz opozicije I., češ, da ima občina zagotovljeno možnost poslovanja do meseca aprila z rednim denarjem, zalo drugega denarja ne sme načenjali in ga po pravilniku tudi ne more. Prejšnja uprava jc ta denar koristno naložila v investicije za zgradbe in za vodovod. Župnik g. Krasna jc omenjal, da |e prejšnji občinski odbor pozabljal na Sv. Križ iu da prav nič ni podpiral njegovega prizadevanja za razvoj tujskega prometa pri Sv. Križu, prosi, da sc njegov kraj v bodoče vnaša v račun bolj izdatno. Po zaključku tc debate je prevzel posle novi župan g. Markež, ki ga jc večina živahno pozdravila. Prevzemni govor novega župana jc pozival k sodelovanju vse dclavoljne ljudi in pripomnil, da bo poleg svoje resne in odgovorne službe na županskem incstu delal tudi na tem, da dobijo občine nazaj večjo samoupravo, ki jim bo omogočala uspešnejše delo. Njegov poziv k sodelovanju ni znak bojazni pred odgovornostjo, nego želja po vestnem in uspešnem delu za blagor jeseniških občanov. Njegov govor so navzoči burno pozdravili. Po zaprisegi novega odbora jc predlagal podžupan g. Arncž udunosliio brzojavko Nj. Vel. kralju. K besedi sc jc oglasil dr. Stanovnik, ki jc uvodoma priznaval sedanjemu režimu, da omogoča pridobitev večjih občinskih samouprav, i>o-tem pa jc navajal, da so bile jeseniške volilvc zelo protipravne. Omenjal je, da sc jc grozilo, da je Kil) prvič v zgodovini nastopala strankarsko za ]RZ in da jc )PZ-lista izvoljena le z nasiljem in s pritiskom. Nato jc še dostavljal, da so njegovi in dr. Stempiharicvi ljudje demokrali, da v> Slovenci in da so proti enotnim državnim strmi* kam. Novi župan mu jc z njemu lastno resnostjo kratko odgovoril, naj pogleda izid volitev ter glasovanje državnih uradnikov in naj potem dalje govori. Značilno jc bilo tudi poročilo obeli opozicij pri predlogih za delo v raznih odsekih. Dr. Rckar jc omenil, da lx> njegova skupina delala in sodelovala tudi dalje konstruktivno pri občinskem gospodarstvu iu jc takoj imenovala svoje ljudi v odseke Dr. Stunovnikovci in dr. Stempiharjcvci pa zahtevajo šc razne lokale in razna mesla, nakar bodo ludi sodelovali. Skoro vesela pa je bila priiKimba dr. Stanovmka, do naj sc njegovih 6 odbornikov, incd katerimi sla advokat dr. Stanovnik in advokat dr. Stempihar imenuje »lista slovenskega delovnega ljudstva«. Kmetje in delavci, ki predstavljajo večinsko skupino, so pri tej pripombi doživeli vesel trenutek. Po določitvi odsekov sc jc vršila izročitev poslov. Prva občinska seja nove večine jc potekla v znamenju, da jc jeseniško občinsko gospodarstvo oobilo zastopstvo, ki bo kos problemom velike industrijske in obmejne občine, pokazala pa jc tudi. kakšni predlogi bodo padali od strani onih, ki so hoteli občini vladati, a so na srečo propadli. Da, govoriti jc lahko, delati pa težje, ker j delo zahteva odgovornosti m prav malo besedi-I čenja. Zopet velik vlom v Slov. goricah Ciganska tolpa — stalna nevarnost za imetje Maribor, 5. nov. Slovenske gorice vznemirjajo letos neprestano veliki vlomi, pri katerih Irpiio zlasli trgovino. Skoraj vsaka četrta ali peta trgovina iz tega področja je že doživela vlomilski obisk, ki je bil le prepogostokrat uspešen. Vlomilci so vedno opravili svoj posel temeljito, če so jim jc posrečilo vdreti v notranjost trgovine. Odnesli so, kolikor se je dalo nalož'ti. O takem vlomu je bila obveščena mariborska policija tudi danos zjutraj. Iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah se je pripeljal motociklist, ki je zaprosi' nn policiii za pomoč detektiva, da bi se pojasnil velik vlom v trgovino Milke Zorko. Omenjena trgovina ima pri Sv. Juriju dve trgovini, eno v hiši gostilno Caf, drugo pa v zgradili gostilničarja Verglesa. Vlomilci so ponoči poskušali svojo srečo v obeh lokalih. Ker se jim je ponesrečilo, da bi vdrli v trgovino pri Cafu, so imeli več sreče v lokalu, ki se nahaja pri Verglesu. Vdrli so v trgovino skozi okno ter jo skoraj docela izpraznili. Moralo jih je bili precej, da so lahko toliko količino blaga odnesli, mogoče pa jo tudi, da so imeli s seboj voz. Tatvino so opazili že danes okoli 5 zjutraj. Povzročila je v vsem kraju veliko razburjenje. Ljudje zopet sumijo, da jo vlomila ciganska tolpa. Večino vlomov v Slovenskih goricah so namreč dosedaj izvršili prekmurski cigani, ki si najprej na svojih pohodih dobro ogledajo krajevne razmere, potem pa pridejo na skrivaj, oboroženi in v velikem številu ter izvršijo vlom. Taka vlomilska tolpa |K)tuje samo |x> noči, čez dan pa so skriva v globini gozdov. Nakradeno blago odnesejo v bisagah, spotoma ukradejo kakemu kmetu konja in voz ter izginejo potem čez Muro. Plen razpro-dajajo j>otem ciganko |k> Prckmurju za majhen denar. Zaradi takih vlomilskih pohodov jo zavladala v Slovenskih goricah splošna mržnja proti ciganom. Velike tatvine na zagorskem sejmu Zagorje, 4. novembru. V torek jc bil v Zagorju običajni letni sejem,, ki jc bil radi bližnjega plačilnega dne prav dobro obiskan. Kramarjev in živine je bilo veliko, pa tudi kupccv ni manjkalo. Lepi voli, ki so jih prodajali po 3—5 Din, so bili skoraj vsi prodani raznim lubljanskim mesarjem iti v Italijo. Kakor nikjer, kjer je zbranih veliko ljudi, nc manjka žc-parjev, tako jih tudi na tem semnju ni bilo pogrešati. Toliko tatvin, kot jih jc bilo prijavljenih v torek, zagorska kronika šc nikoli ni zabeležila. Izvršenih jc bilo kar osem večjih rn manjših tatvin, radi katerih trpe škodo izključno sami revni ljudje. Tatovi pn niso bili domačini, temveč so prišli od nekje i llrvaškcgu poskušat svoio srečo. Po- setniku /mrzlaku Alojziju i/. Colniš jc neznan lat ukradel iz žepa ves izkupiček za prodano kravo in šc 400 Din, ki nli jc imel pripravljenih, da poravna z njimi davek, ki ga je nameraval isli dan plačati, tako da trpi nad 1800 Din škode. Nicgov sosed Orošclj Ivan, posestnik v Colnišah, pa ic opazil tatvino 1400 Din, ki so mu bili izmaknjeni iz žepa, šele v trenutku, ko jc Ivolel z njimi plačati kupljene čevlje. Občinska reva ni vdova Tomčeva, ki je prišla na sejem, da si kupi krompirju, pa je bila ob svoj edini prihranek 200 Din, ki ji jc bil ukraden. Žalostno jc bilo slišali jok in tarnanje teh revežev, ki so zastonj iskali nesramne tatove, ki so po dobro opravljenem poslu hitro odnesli pete in ušk zasledovanju otožiuKuv. Stran 4. »SLOVENEC«, line 6. novembru I93(>. Štev. 236. Kinounion VESELE ZENE WINDSORSKE Leo S!ezak kot Falsta! Magda Schneider Celie Drobne novice Zahvala Iz vseh krajev. Slovenije in iz vse države sem ob priliki imenovanja za senatorja prejel toliko čestitk, du bi mi bilo nemogoče v doglednem času zahvaliti se vsakemu posebej; zato se s tem vsem prisrčno zahvaljujem za čestitke in izraze iskrenega prijateljstva. — Franc Smodej, senator. Koledar Petek. (f. novembra: Lenari (Lenko), opat; Helena, devica. Prvi krajec ob 2.28. Hersciiel napoveduje sneg in vihar. No vi £ robovi -f- V Ljubljani je v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Pavel P o v 5 e , posestnik in bivši inkasani Stavbne družbe d. d. Pokojni je bil nad 30 let zvest naročnik »Slovenca«. Pred letom se mu je na radiooddajni postaji v Domžalah smrtno ponesrečil sin. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesta II., št. 25 na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne vesti Promocije. Na zagrebški univerzi so bili 31. oktobra promovirani za magistre farmacije diplomirani farmacevti )e|kn Tratnik, Ida Zarnik, Leon Bakarčič in Pavel Bohinc. — Čestitamo! ka, Miklavževo — uvodna mladinska igrica, Mir in ljubezen — božična slika, O pustni noči, Dedšči-na, 6 Din; Božji volek in drugi — igre za mladinske odre, 6 mladinski iger: Božji volek, igrica v 3 dej., Pod božičnim drevescem, igrica v 2 dej.. Siroti Marko m Zorica, Spletkar Niko, Krinke, Vstajenje, 18 Din; Zdolšek, Božične in druge mladinske igrice, 11 Din; Salamon-Vovk, Vrata, duhovna igra za advent in božič v 5 slikah, 20 Din; Gregorju, Kralj z neba, božična igra, 15 Din; Tim-mermanns-Kuret, Trije Kralji, božična legenda v 3 zgodbah, 12 Din; Suster Drabosnjrk-Kurct, Božična igra, 20 Din; Mcštio, Gobovi vitez, božičen misterij v 3 slikah, 20 Din; Golia, Peferčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 12 Din; Dekliški oder IV. zv.: Pred jaslicami, božična igra v 2 dejanjih, 7 Din. — Vse te igre dobite v | jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Lmbllana Za pravičnejšo odmero zgra-darine v orikVučenih obč>nah Občinski klub JRZ v Ljubljani je imel v torek, 2. novembra sejo, na kateri je razpravljal vprašanje odmere zgradarine lastnikom hiš v občinah, ki so bile lansko leto priključene tj ubij. mestni občini iri za katere je po inkorporaciji nastal v odmeri zgradarine neugodnejši položaj z ozirom na druge hišne posestnike v občini. Ti hišni posestniki (iz priključenih občin) so namreč prija- Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje? Zgodaj zjutraj boste imeli normalno, milo izpraznjenje, ako ste vzeli na predvečer 2 — 3 ARTIN-DR AŽEJE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škallj cah po 12 dražej Din 8'— in v vreč cah po 2 dražeji Din 1'50. Ofll. rcg. p d S. lir, rj'258 32. — Naši javnosti. Naše društvo je že lansko leto opozorilo in prosilo vso našo javnost, zlasti pa p. n. starše, naj inštruktorje, posebno iftic iz akademskih vrst, ki inštruirajo njihove otroke-dijake, honorirajo tako, kakor za tako delo zaslužijo. Društvo slušateljev filozofske fakultete jc že večkrat zahtevalo, naj honorar za eno uro inštru-iranja ne bo nižji od 15 Din. Upoštevajte vendar, da se večina akademikov, ki morajo inštruirati, preživlja s honorarji, ki iih dobe od Vas. Akademik, če hoče živeti, je pravzaprav prisiljen, da sprejme inštrukcijo za kakršenkoli honorar, ali pa ie prisiljen študije opustili. Vedite, da akademiku, ki mu izplačujete prenizek honorar, režete slabši kruh, kakor ste mu ga dolžni. Vsak primer izrabljanja bomo zruli pred vso javnostjo ožigosati. Opažamo pa tudi to, da p. n. starši zahtevajo od "'inštruktorjev odgovornost /.a uspeh in napredek ,UV šoli, pri tem pa pozabljajo, da v eni uri inštrui-ranja tedensko ni mogoče nadoknaditi zamujene snovi. — Društvo slušateljev filozofske fakultete. — Razpis službe zdravnika in zaščitne sestre. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje službeni mesti zdravnika-pripravnika in zaščitne seslre-pripravnice. Prošnje je vložiti do 14. novembra 1936 Natančnejši pogoji so v tozadevnem razpisu v »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine z dne 4. novembra. —Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Offl. rcg. S. br. 30471'35. vili davčni oblasti za leto 1936 svoje dohodke od zgradb šc pred priključitvijo in jim je bilo torej zgradarina odmerjena na podlagi teli prijav, po priključitvi ljubljanski občini pa so nastale zanje šc nove mesene davščine (vodarina, gostaščina, kanalska pristoibina), kar znaša pri novih hišah 11, pri starih pa cclo 14 odstolkov. Po navodilih davčnega oddelka fin. ministrstva za izvrševanje odloka glede podaljševanja odmere zgradarine za I. 1936 na 1937 pa bodo pozvani na prijave le novi davčni zavezanci, dalje tisti, katerih dohodki oo zgradb so se proti lanskim povečali za 25% m tisti, ki morejo dokazali, da so sc jim zmanjšali proti lanskim za 25% ter morejo na podlagi tega prositi za ponovno occnitcv. Vsem drugim sc bo odmera zgradarine iz leta 1936 podaljšala na leto 1937. Ker bi se potemtakem odmerjala zgradarina lastnikom hiš lani priključenih občin na podlagi še pred priključitvijo predloženih prijav (kjer nove mestne davščine niso mogle biti še vpoštevanc) tudi še v davčnem letu 1937, bi s tem seveda nastal zanje neugodnejši položaj z. ozirom tia druge. Zato je občinski klub JRZ sklenil tozadevno intervenirali pri slov. ministrih dr. Korošcu in dr. Kreku, da si: ustanovi možnost ponovne prijave dohodkov od zgradb in prošnje za ocenitev tudi tistim lastnikom zgradb, katerih dohodki (od zgradb) z ozirom na lansko leto niso manjši za 25%. Na ta način bo dana hišnim lastnikom na novo priključenih občin možnost, da se jim pravično odmeri zgradarina in da jim bodo lako vpo-števane tudi nove mestne davščine, ki so s priključitvijo pripadle nanje. ¥ © Razstava mladih slikarjev iii kiparjev vzbuja pozornost. Podprite mlade slikarje in kiparje vsaj s svojim obiskom. Odprta je dnevno od 9 do 19 v Jakopičevem paviljonu. O Ivino Kodeljevo igra danes iu jutri dvojni spored: >Noč v Motite Carlu (Lilian Harvey) in senzacionalen film »Zastrupljena duša«. WalSace Beery fij v svoji najnovejši in najlepši vlogi ■■ Danes premiera v KINU SLOGI Epopeja junaštva in velike požrtvovalnosti — Kubanska revolucija. Napeta borba za živi enie in smrt. VnemSkem jeziku! — Ljubezenska idila v džungli. — — Uprava »Naše zvezde«, Ljubljana, Strc- liška ulica 12-11., prosi vse gg. poverjenike, ki jim je bila poslana prva številka »Naše Zvezde« za dijake, da preostale izvode nemudoma vrnejo, ker prihajajo šc vedno nova naročila. — Izšla je 5. štev. »Straže v viharju«. Nova številka prinaša naslednje članke: nadaljuje sc serija členkov o »Fronti Moskve«, in »Poglavje iz zgodovine nafte«, končuje sc occna Vidmarjeve-ga »Oslovskega mostu« pod naslovom »Njegov pogled na svet. ter članek »Individuelizem, kolektivizem in Katoliška socialna akcija«. Članek »Protikomunistična fronta« kliče na skupen nastop proti komunizmu, članek »Stalin-Trocki« podaja ozadje zadnjih procesov v Moskvi. Slede še članki; »Reprezentanca«, »Slrajk?«, »Hodil po zemlji sem naši«, »Taktika ljudske fronte v Kini«, »Vrnite naše pravice«, »Nepotrebne leremijade« in »Zgodba iz naših dni«. Stane celoletno samo 30 Din. Naroča sc: Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Dobi se tudi v trafikah. — Prepovedan tisk. Službene novinc št. 255 objavljajo, da jc diž. pravrništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati m razširjati brošuro pod naslovom »Apel poštenoj i demokratskoj javnosti«, ki jc bila tiskana v tiskarni »Grafika« v Zagrebu in letaka pod naslovom »Dr. Vladko Maček o ne-čovječnom postupku premo poliličkim osudenici-ma» s podpisom dr. Vladko Maček, ki ie bil tiskan v Zagrebu. —maa—iT«' milim—i mi i iin.ummi — Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai nu prazen želodec kozarec naravnr »I raiiz lose! grenčice« — Z« Miklavža in božično dobo priporoča jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igro-kaze- P. Krizostom: Otroške igrice, 1. zv. - Miklavževi angeljčki, Pastirčki pred nebeškimi vrat-mi Sveti trije kralji,, 3 Din; Lah, Miklavž prihaja, Irije pri/.ori s pevskimi točkamu 10 Din; Roje: lončkove sanie na Miklavžev večer, igra v 3 dci, 15 Din; Ribičič, Igrice, zbirka lažjih mladinskih iger: Trapica — cnodejatika, Vrabci — dvodejan- 0 Nov avstrijski generalni konzul. Dne 3. novembra je prevzel vodstvo avstrijskega konzulata v Ljubljani novoimenovani generalni konzul g. dr. Herbe.rt S c h ni i d t. Novemu g. gen. konzulu želimo, da hi se v svojem novem delokrogu, ki meji na njegovo domovino, prav dobro počutil, da Iii nadaljeval doliro delo njegovih prednikov na i tem važnem mestu in pripomogel k utrditvi dobrih odnošajev med obema državama. © Po stopinjah Izraelcev no Sinajsko goro. Kogar zanima, po kakih pokrajinah ic vodil nekdaj Mojzes lzraelcc iz Egipta proti obljubljeni deželi, naj pride nocoj zvečer k predavanju Prosvetne zveze v verandno dvorano hotela Union. Predavatelj, univ. prof. dr. A. Snoj, ki jc sam prepotoval tc kraje, nas bo ob lepili skioptičnih slikah vodil i/. Kaire čez Sueški prekop na Sinai-ski polotok in tam skozi puščavo mimo lepo zelenili oaz m skozi divjeromantične vadije na veličastno Sinajsko goro. Pokazal bo ludi znameniti samostan sv. Katarine pod Sinajsko goro, ki jc bil radi svoje bogate zbirke dragocenih rokopi-| sov žc oci nekdaj posebno privlačna ločka Sinaj-skega polotoka. Seznanil nas bo s prcbivalci samostana, grškimi razkolnimi menihi in niili samotarskim življenjem, pa tudi s knjižnico, v kateri jc i predavatelj raziskoval staroslovcnskc rokopise. Predavanje bo spremljalo okrog 70 lepih slik. © Javna zahvala. Na prošnjo »Društva slepih« jc gosiHid Rudolf Waibinck velikodušno podaril glasovir za Dom slepih v Stari Loki. Za to izredno dragoceno darilo, ki bo ubogim slepcem v njihovo življenje prineslo dokaj tolažbe, sc podpisani odbor najsrčncjc zahvaljuje, občinstvu pu to | znano tvrdko, ki slovi po svojih klavirjih in piutii-' nih, toplo priporoča. — Odbor »Društvu slepih« v Ljubljani. © Smuška telovadba SPD: Prcdno gre smučar v zimsko naravo, je potrebno, da si utrjuje mišice, ker sicer čuti utrujenost in neprijetne bolečine v mišičevju. Poleti, ko pri nas ni pri Skc za smučanje, postane človrk okoren in trd za gibe, ki so potrebni pri smuku. Slovensko planinsko društvo priredi tudi letos smuško telovadbo. ki jc priporočljiva za vse vrste smučarjev, t. j. začetnike in izvežbane smučarje. Vsak petek od 19.30 dalje in to skozi osem tednov bo v telovadnici II. drž. realne gimnazije redna smuška telovadba SPD. Prva tciovadna ura se prične v pelek, dne 6. tega meseca ob 19 30. Prijave sprejema pisarna SPD še danes do 19, pa tudi pred telovadno uro v telovadnici II. državne realne gimnazije. 0 Izreden praznik vseh naših pevskih src bo 16. novembra t. L, ko počastimo s koncertom ljubljanskih pevskih zborov pod okriljem lluba-dove pevske župe JPZ v počastitev 70-letnice prezaslužnega pevca, Matičnega dirigenta, prvega ravnatelja ljubljanskega državnega konservu-torija g. Mateja It u ba d a. Mož se ic prvi izmed Slovencev posvetil izključno glasbi in ,je v Glasbeni Matici ustvaril edinstveni pevski zbor, ki nam je Slovencem ncle doma, marveč v tujini (Češkoslovaška, Poljska, Francija) pridobil ime pevsko izobraženega naroda Za slovensko glasbo — pa ludi za jugoslovansko, saj je on prvi izvajal in izdal S. Mokranjčeve šopke srbskih nar. pesmi — ima tlnbad neprecenljive zasluge. Steber Gl. Matice, odgojilelj vseh naših prominentnih opernih pevcev, njih dobrotni oče, svetovalec in pri-iatclj, naj vsaj ob 70-letiuei sprejme na koncertu 16. t. m skromne izraze hvaležnosti naroda za svoje umetniško delo — razprodano dvorano. Tekmovali bomo prav vsi, da mu napravimo tako veselje! Vstopnice za koncert bodo na prodaj v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, prodajali iih bodo pa ludi pevci in pevke naših društev. © V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje in telečje meso po znatno znižani ccni. © Brivski in frizerski pomočniki v Ljubljani za kolektivno pogodbo. Organizacija brivskih in frizerskih pomočnikov ic sestavila načrt kolektivne pogodbe, s katero naj se uredi službeno razmerje v brr ski in frizerski stroki ler se je obrnila do delodajal • :v, da bi sc čimprcjc začela poga-lania. Organizacija br-skih in frizerskih pomočnikov sklicujc v petc><, dni- 6. novembra ob 20 v rinil dvorani Delavske zbornice (vhod iz Čopove iilice 3, or li.) v Ljublian; — sestanek, na katerem sc bo raz"filialo o nrčrtu kolektivne pogodbe Vabljeni prav vsi brivski in frizerski pomočniki in pomočnice, da sc tega sestanka točno in pol-noštcvilno udeleže, ker gre zu njihove pravice Maribor n Vprašanje krušnih cen. Na našo včerajšnjo tozadevno notico nam pekovski mojstri sporočajo sledeče: Že pred dvema mesecema se je zvišala cena moke tako, da so pekarne delale z izgubo, vendar so lastniki ostali pri starih cenah, ker so upali, da je to zvišanje samo prehodno. Sedaj pa ne morejo več izhajati in so bili prisiljeni k povišanju, ki pa stvarno znaša samo 50 par pri kg in še to samo začnsno. Čim se bo cena moki znižala, bodo tudi pekarne prodajale kruh po prejšnjih cenah. Moka, ki se uporablja v pekarnah, je pekovskega tipa, ter je vedno 7.a 40 par pri kg dražja, kakor komercijelna moka, kar pa občinstvo po navadi ne upošteva. Tudi ne odgovarja dejstvu, da bi bila nadzorna oblast v Zagrebu nastopila proti povišanju, kar dokazuje tozadeven odlok zagrebškega magistrata, izdan na podlagi razpisa ministrstva za soialno politiko, in s katerim se dovoljuje uvedba prodaje kruha po tako zvanem »komadnem sistemu«, kakor so jo upeljali tudi mariborski peki, ker je tudi za občinstvo mnogo bolj praktična. Združenje pekov v Mariboru ni samolastno zvišalo cen kruha, temveč se je izvršilo fo v vseh meslih in po predhodnem posvetovanju z merodajnimi faktorji zaradi dejanskega zvišanja cen moke, kar |e v javnosti itak znano. □ Občinske uprave v okolici v novih rokah. Novoizvoljene občinske uprave v mariborski okolici so že prevzele svoje funkcije. Na Pobrežju je novi župan g. Karel Stržina s svojim občinskim svetom že v sredo prevzel vodstvo občinskih poslov od dosedanjega župana g. Volka V Košakih se je vršila prva seja novega občinskega sveta pod vodstvom novoizvoljenega župana g. min. v p. Vesenjaka včeraj ter so se konstituirali posamezni odseki, danes pa prevzame g. župan od svojega predhodnika posle vodstva košaške občine. V komunalno politiko mariborske okolice je s tem prišel nov duh delavnosti, in napredka, ki bo gotovo kmalu viden na vseh področjih občinske uprave. □ Na svoji turneji po Jugoslaviji, kjer bo odigral več simultank v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, se bo bivši svetovni šahovski prvak Capablanca ustavil tudi v Mariboru, kjer bo odigral z mariborskimi šahisti simultanko. □ Nedeljski šport. V nedeljo se bo vršilo nadaljevanje nogometnega prvenstva. Na Zelezničar-jevem igrišču se srečata ob 15 SK Železničar in celjski Atletiki. To bo zadnja prvenstvena tekma Železničarja v letošnji sezoni. □ Mariborski Nemci, kakor pričajo razni ire-dentislični članki v rajhovskih listih, polagajo veliko pažnjo na to, da v inozemstvu Maribor pri-kaže;o kot nemško mesto. Zaradi tega bi se Slovenci morali izogibati vsemu, kar bi slabilo slovenski značaj mariborskega mesta. Na žalost moramo pribiti, da marsikaj delamo ravno obratno. V Mariboru imamo prosvetne institucije, ki vabijo kot predavatelje nemške znanstvenike, ki v nemškem jeziku predavajo. Pri teh predavanjih je videti tudi mariborske Nemce, katerih pri slovenskih kulturnih prireditvah ni videli. Ti ljudje nemška predavanja izrabljajo kot manifestacijo za nemški značaj našega mesta, nemški predavatelj pa dobi vtis, da sc nahaja v nemškem mestu Zato ob pričetku sezone predavanj apeliramo na vse prosvetne ustanove, naj nikar ne vabijo nemško govorečih predavateljev in nai ne napeljujeio vode na mlin maloštevilnih mariborskih nemških nacionalcev. Mariborska inteligenca, ki je po ogromni večini slovenska, ima pravico zathevati, da ji predavatelji kulturo posredujeio v slovenskem ali vsaj v slovanskem jeziku. □ Prvenstvena nogometna tekma med kluboma mariborskega okrožja II. razreda Slavijo (Po-brežje) in Muro (Murska Sobota) se vrši v nedeljo dopoldne ob pol desetih na igrišču v Mag-dalenskem parku. □ Usoden strel. V noči na četrtek so bili mariborski reševalci klicani s svojim avtomobilom k Sv. Juriju ob Pesnici, od koder so zapeljali v mariborsko bolnišnico nevarno ranjenega 22 letnega viničarievega sina Jožefa Babiča Pri lička-nju koruze je nastal med fanti spopad, v katerem 1 je neki 17 letnik potegnil samokres ler oddal strel na Bahiča. Krogla mn ie prebila levo roko ler ! obtičala v kolku. Ime slrelca so orožniki že do-' gnali ter ga ovadili. ■& Novi veterinarski reforent. višji velerinar- ski svetnik g. Stupar Josip, ki je dosedaj služboval v Bosanskem Brodu, je v sredo dospel v Celje na svoje novo službeno mesto. -0" »Zbor« zboruje. V sredo zvečer se ie v prostorih Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Prešernovi ulici vršil zopet sestanek Ljotičevega Zbora. Pri sestanku je bilo navzočih 29 oseb, od tega kakih 15 radovednežev. Govorila sta g. Turn-šek, izdelovatelj kemikalij v Celju, in črkostavec g. Bavtlek. V debato so posegali tudi razni drugi bojevniki, n. pr. g. prof. Janko Cuček. Samo po sebi je razumljivo, da so se bojevniki dotaknili tudi »Slovenca«, ker je svoječasno poročal, da se je nekega njihovega zborovanja udeležilo 7 oseb, kar je tudi odgovarjalo resnici. Sedaj so pa gospodje zborovci junaško prorokovali, da bo prišel čas, ko »Slovenec« ne ho imel v Celju niti 7 pristašev, temveč bo menda vse na njihovi strani. Drugače pa ni bilo na zborovanju nič posebnega. ■& Nedeljski šport v Celju. V nedeljo ob 15 bo na igrišču SK Olimpa prvenstvena podzvezna tekma med SK Olimpom in SK Reko iz Ljubljane. ■& Sejem plemenskih bikov v Sv. Juriju oh j. ž. je bil v torek, dne 3. novembra. Biki so bili najprej ocenjeni od komisije po točkah. Nato je bila določena uradna cena, ki je liotirala od 1500 do 300 Din za žival. Predsednik komisije je bil g. I. Gosak, nastavnik od kr. banske uprave, člana komisije pa gg. kmetijska referenta iz Konjic in Šmarja. Uspeh sejma je bil dober. Prignanih je bilo okoli 20 bikov, od tega je bilo 12- prodanih. & Konferenca zaradi gradnje palače OUZD v Celju je bila včeraj na mestnem poglavarstvu. JS Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Dijak p ros j a k« in najnovejši Merkurjev tednik. Ob 16 matineja »Cirkus Sara ti«. Ptuj Po dolgem presledku gostuje mariborsko gledališče v Ptuju v petek, 13. t. m. Gostje bodo uprizorili znano Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je v Mariboru dosegla zelo velik uspeh. Režira glavni režiser J. Kovič, sodeluje pa skoro vse dramsko osobje. Posezite čimprej po vstopnicah! Novo mesto Za cerkveni koncert, ki ga za to nedeljo pripravlja pevski zbor kapiteljske cerkve, vlada vsesplošno zanimanje. Sodeč po užitku, ki ga je doslej nudil ta pevski zbor pri raznih prilikah, moremo sklepati, da bo tudi prihodnja nedelja nudila poslušalcem užitka, ki bo ostal v trajnem spolnimi. Predprodajo vstopnic je prevzela Krajčeva trgovina. Fo!oodarslva za mesec november, katerega je izdala Narodna banka v Belgradu. V nasledil jem prinašamo glavne podatke tega pregleda, kjer smo pa že izpustili podatke, katere itak objavljamo tia tekočem: izkaz Narodne banke, podatki o naši zunanji trgovini itd. Zaka? ne bi bili tudi Vi dobro in okusno oblečeni, kp imate tako izbiro modernih in okusnih vzorcev našega priznano prvovrstnega pa vendar cenenega blaga? Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180'- dinariev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMR P n R A Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem ve(jem mettu Jugoslavije BORZE V SEPTEMBRU 1936. Promet v vrednostnih papirjih na naših lior-zah je znašal 25 milij. (avgusta 1936 8 milij., lani seplembra pa 27 milijonov din) Skupno je dosegel promet v vrednostnih papirjih v prvih 9 mesecih leto 171 milij. din, dočim je znašal lani v prvih 9 mesecih 348 milij din, v glavnem največ prve tri mesece (175 milij. din). Promet v devizah In valutah je dosegel v septembru letos 299 (avgusta 249. septembra lani pa 145) milij. din. Promet je torej v septembru dosegel rekordno višino ko' ž:> doigo ne. bil pa je že v avgustu znaten. Zato je ves promet od prvih 9 mesecev lani narasel v prvih 9 mesecih letos od 1.148 na 2.014 milij dinarjev V naslednjem objavljamo povprečne tečaje najvažnejših državnih papirjev za zadnja dva meseca in september lani- sept 1935 avg 1936 sept. 1936 vojna škoda 368.11 364.05 306.17 7% invest. pos. 82.4« 84.21 84.42 agrarji 47— 4H.39 48.37 begi. obveznice 66.67 («.9« 68.86 Iz tega pregledu je razvidno da jc nivo le-čajev od avgusta na september letos narastel le pri 7% investicijskem posojilu pri ostalih pa je nekoliko popustil. V primeri s septembrom lani pu je zopet bil letos višji razen pri vojni škodi. Višje tečaje pa bo gotovo zopot pokazala statistika za oktober in po sedanjem razvoju sodeč tudi v novembru letos. GIBANJE CEN. Indeks cen na debelo je letos |x> padanju do junija od tedaj naprei zo|)et začel naraščati in je tudi v septembru zabeležil dvig. V naslednjem podajamo gibanje cen v veletrgovini kakor ludi gibanje cen na drobno v najvažnejših uieslih v naši državi: Cene na debelo: sept 1935 avg. 1936 sept. 1936 skupni indeks 67.8 66.0 67.0 rasti, proizvodi 78.1 60.8 60.4 živina in proizv. 53.6 62.6 64.9 miner, proizv. 80.4 80.8 80.8 industr. proizv. 67.3 67.6 69.2 Cene na drobno: sept. 1935 avg. 193« sept 1936 Belgrad 78.7 77.7 78.2 Zagreb 78.5 79.5 79.5 Ljubljana 82.1 83.2 82.2 Skoplje 81.4 84.7 85.1 Med cenami na debelo so narasle v septembru cene živine in proizvodov kakoi tudi industrijskih izdelkov, dočim so cene mineralnih proizvodov ostale neizpremenjene, cene rastlinskih proizvodov pa so narasle. Indeks cen na drob io kaže. da so v zadnjih treh mesecih v Belgradu. Zagrebu in Skoplju cene naraščale, pri nas pa že o<1 maja nazadujejo. Žal Narodna banka ne objavlja detajlnih podst-kov o sestavi indeksa cen na drobno po posameznih skupinah in ne moremo analizirati gibanja cen na drobno kot bi hoteli. DENARNI ZAVODI. Skupne vloge v naših denarnih zavodih so v teku meseca avgusta zmanjšane od 10.602 milij. na 10.579 milij. din, torej za 23 milij. din. S t. avgustom so dosegle eno najvišjih stanj v zadnjih letih. Ker je stanj" vlog pri obeh privilegiranih zavodih (Poštna hranilnica in Drž. hipotekama banka) ostalo nespremenjeno, je to nazadovanje pripisovati izkl.,učno le zasebnim zavodom in to manjšim. Kajti statistika 20 velikih bank v državi izkazuje v septembru nazadovanje vlog le za 2 milij. din. Razvoj poslov pri 20 velikih zasebnih ban-nam kažejo tele številke (v milij. din): kali vloge blagajna [Kisojila sept. 1935 avg. 1936 sept. 1936 3.154 3.062 3.004 250 256 289 4.333 4.088 4.081 Po večjih kreditih v avgustu 1936 (tedaj se je povečala vsota posojil za 81 na 4.088 milij. din) so krediti 20 velebank zopet nazadovali. PROMET. Število natovorjeni! vagonov je naraslo od avgusta na september od 145.000 na 155.000 in je letos dvig večji kot je bil lani. Lani septembra je zmfSalo število natovorjenih vagonov 153.000. Skupno je naraslo število natovorjenih vagonov t.090.000 v prvih 9 mesecih lani no 1.16-1.000 vag. v prvih 9 mesecih letos. » Jngoslovansko-švlcarska kompenzacijska trgovina. Med Švico in Jugoslavijo je prišlo do kompenzacijskega jiosla. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu je prodala v Švico 500 vagonov pšenice za krmo. velik del te pšenice je bil že odposlan. Za protivrednost pa bo Švica izvozila v Jugoslavijo plemensko živino. Borza Dne 5 novembra. Denar V zasebnem kliringu so danes funte nudili na ljubljanski borzi jh> 240.50 V Zagrebu je funl popustil na 239.20—240.80. v Belgradu pa na 239.95—241.55 Avstrijski šiling je nu ljubljanski borzi nadalje popustil tir. 8.68—8.78, na zagrebški borzi na 8.63 8.73. na belgrajski borzi pa na 8.6142 -8.7142. Gr.šlti boni so beležili v Zagrebu 32.90—33.60. v Belgradu pu 33.25 blago. Italijanske lire so v zasebnem kliringu danes izredno popustile. V Zagrebu so bile zaključene ]>o 2.65. v Belgradu pa jih iiudili |>o 2.90. Nemški čeki »o v Ljubljani nadalje popustili na 14.07—14.27, v Zagrebu na 13.9450-14.1450. za sredo novembra na 13.8750—14.0750, za konec novembra na 13.81 — 14.01, za konec decembra na 18.75—13.95. V Belgradu so beležili 13.9183 do 14.1183. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2337.65—2352.25 Berlin 100 mark......1743.03—1756.91 Bruselj 100 belg...... 732.45- 737.51 Curih 100 frankov.....99fl.45-1003.52 London 1 funt.......211.74— 213.79 Newyork 100 dolarjev .... 4304.76—4341.07 Pariz 100 frankov..... 201.59- 203.03 Praga 100 kron...... 153.44- 154.54 Trst 100 lir........ 227.70 - 230.78 . Skupni promet na zagrebški borzi je znašal 1,882.607 din; na belgrajski pa 4,205«*) din. Curih. — Belgrad 10. Pariz 20.2325. London 21.2725, Newyork 435.125. Bruselj 73.50 Milim 22 95. Amsterdam 234.50, Berlin 175, Dunaj 77.3 (81.35 izplač.), Stockholni 109.70, Oslo 106.90, Ko-penhngen 95, Praga 15.40. Varšava 81.75. Budim-pešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.3875, Buenos Aires 1.21. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. posojilo 85 -87. agrarji 48.75-49.75, vojna škoda promptna 380.50 384, begluške obveznice 67.75 - 68.75, 8% Rlerovo posojilo 80 —86.50, 7% Blerovo posojilo 76—77, "% posojilo Drž. hip. banke 88.50—89.50. — Trboveljska 180—190. Zagreb, državni papirji: 1% investicijsko posojilo 85 den., agrarji |>o i(K) din 47 denar. 5oO — 1000 din 48—49.50, vojna škodo promptna 380— 382 (380), begluške obveznice po 500 din 66.50 . 67 (66.50), po 2300 din 67.50-68, po 5000 din 69— 69.50, dalm. agrarji 64.50 denar. S% Herovo |>osojilo 85.50 denar, 7% Blerovo posojilo 76.25— 86.75, 7% posojilo Drž. hi|>. banke 91 blago, 1"!, stab. pos. 84 50 - 86. — Delnice: Priv. agrarna banka 192—195, Trboveljska 180-190, Osj. sladk. tov. 135-150, Dubrovačka 200 din Belgrad. državni papirji: agrarji 49.50 blago, vojna škoda promptna 378-378.75. 11. 377 denar (377). 12. 376.50—378. begluške obveznice 69.25 69.50 (69 50. 69.25); 67 - 67.50, 8% Blerovo posojilo 85.75—86.50, 7% Blerovo posojilo 76.30 77, — Delnice: Narodna banka 6900—71)00. Priv agr. banka 193-194 (194, 193.50). Žitni trs Novi Sad. Ječmen: bč., srem. 61 kg 105 do 107.50, bč. spomladni neizprem. — Vse ostalo ne-izprenienjeno. — Tendenca neizprem. — Promet srednji. , Kulturni obzornik Grazia Deledda: Golobje in jastrebi Roman. Prevel dr. Joža Lovrenčič. Ljubljana, 1936. Jugoslovanska knjigarna. Strani 270. Pisateljica Grazia Deledda, ki je pred meseci umrla, spada med svetovno znane pisatelje, sai je l. 1927 dobila celo največje svetovno književno priznanje — Noblovo nagrado za leposlovje. Do-tedaj jo je svet malo poznal, in še tisti, ki so jo poznali, so dvomili v njeno svetovno vrednost. Mi je dozdaj nismo poznali po večjih delih, toda po tej povesti, ki ie zdaj izšla v zbirki »Ljudskih povesti«, ji moramo dali ceno velike pisateljice. Tudi Grazia Deledda je dokaz, da se pisateljski geni) rodi, ne privzgoji, kajti sistematične izobrazbe nima več kakor samo navadno ljudsko šolo na otoku Sardiniji (mesto Nuoro), vso drugo modrost pa ie dobila iz življenia. Deledda zna gledati svojo okolico, predvsem vaščane svoie divje domačije, gorate Sardinije, polne solnca, strasti in ljubezni ter sovraštva, najznačilnejših potez junaških otočanov, ki so v tem sorodni Korzičanom. Njena ženska romantika se dobro veže z realistično resničnostjo pokrajine. Iz tega okolja je napisiln skoraj dvajset romanov, med njimi ludi roman »Golobie in jastrebi« iz leta 1912, ki vse buie vse značilnosti Deleddinega peresa: ostro opazovanje krepkih, karakternih ljudi, zrasllih s svojo zemljo; toplo srce in smisel za odkrivanje vseh odtenkov v duši. ter globoko versko prenr čanje, ki daje njenim povestim polno katoliško vsebino. Golobje in jastrebi« so komponirin: na misli | nedolžnega, ki trpi zaradi sovraštva svr.je okoli- ' cc, ki je tako kakor golob v krempljih astrebo- | vih. Tak je študent Jorgj, ki ie doživel svo;o veliko ljubezen do Columbe, vaščanke, vnuk'.nie starega in klenega Remunda Corbu, n.*kdaniega preganjalca Jorgieve družine. Iz zapiskov bilnega Jorgjeja, ki ie postal melanholičen v obupu nad življenjem, zaprt vase in oduren do vseh ljud:, izvemo, da je tako živčno obolel, ker so ga obtožili kraje Corbujevega zaklada. Razmere uniči;o njuno ljubezensko razmerje. Obdolžitev starega Corbuja ima svoj vzrok še v stari sardinski krvni osveti, kajti do popolne sprave med obema družinama zaradi odločne borbe za resnico Innasia Arrasa še ni prišlo. Jorgje čaka smrti v svoji koči ter mu ie edini zaupnik zdravnik in »hlapčič« Pretu ter misel na Colombo, ki jo njegovo srce še vedno čaka. To bi bila vsebina prve knjige. Druga pa opisuje Colombino bolest, ko skuša za-treti pod vplivom rodbine svoje srce ter privoli v zaroko z bogatim vdovcem, ki ga pa ne ljubi. V tem pa 6e pojavi v vasi solnčna komisarjeva sestra, ki zve za zgodbo te nesrečne ljubezni in iz romantične zvedavosti poseže vmes ter — v tretji knjigi — prinese življenje v Jorgjevo hišo in srcc. Colomba se sicer skuša dvignili na svoje noge ter poiskati nazaj svoio ljubezen — toda prepozno Jorgiu se vrača zdravje in ljubezen pc komisarjevi Mariani in ko usoda tudi odkrije pravega tatu, mu ie tudi ime oprarto ter more ves poln nade v življenje »pričakovali novega jutra«. To je gola fabula romana, ki niti malo ne more še podati polnote Deleddinega romana. Pravo vrednost mu dajejo ostri opisi oseb in njih strasti, predvsem pa opisi navad med sardinskimi vaščani, večni boi med družinami ter njih veličastna sprava. Zdi se mi, da beremo romantične zgodbe Merimeejeve s Korzike (Colomba), prav isti ogenj in motiv se vije skozi vso povest, le da je prevelika romantika francoskega pisatelja dobila v Deleddi realističnejše in resničneiše podobe (Innasiu Arras). Toda Deledda podaja to romantično folkloro s stališča preporoditelja, realista, ki je mnenja, da ie treba vsako praznover-stvo, mazaštvo, krvno osveto premagovati ter preko te romantične ostaline začeli novo življenje. To ie didaktična misel njenega romana, ki ie ni znala niti hotela skriti, da6i ie sama v sebi polna romantične čuvstvenosti. Bolezen Jorgjeva, Colombino trpljenje, Marianina usmiljenost in ljubezen, razmerje do cerkve — to so nežni čuv-stveni odnosi med ljudmi, ki iih ženska duša velike pisateljice z nenavadno finostjo psihološko razgrinja pred nami in to v pristnem, plastičnem sardinskem svetu, ki v njeni oblikovalni, ustvarjalni moči raste pred nami kot nov otok v našem literarnem zemljevidu. Odkriva nam nov svet in nove ljudi ter niti, ki vežejo današnjega sardin-skega človeka z junaško romantično preteklostjo. Roman je prevedel prof. dr. Jože Lovrenčič v dobrem jeziku ter smo prepričani, da ga bo z veseljem vzel v teh jesenskih dneh vsakleri v roke. Jugoslovanska knjigarna pa ie storila prav, da je dala vaški roman te svetovne pisateljice v zbirko »Ljudskih povesti«, kamor je že prej uvrstila podobno grajeno Kukučinovo pomorsko zgodbo "Hišo v bregu«, ki med dosedaj izdanimi knjigami te založnice še najbolj spominja na Grazio Deleddo. ■ td. * Slovenec predsednik Slovanskega instituta v Krakovu. Ob krakovski univerzi obstoja tudi posebni »S t u d i u m o I o w i a i\ s k i e« (Slovanski institut), v katerega se stekajo vse vednosti o slovanskem svetu, tako v književnosti, etnologiji, bistoriji itd. Dosedanji voditelj tega zavoda je bil prof. Kazimir Nitsch, eden najboljših dialek-tologov v poljskem znanstvenem svetu ter velik prijatelj Slovencev, ki pa je le dni stopil v pokoj ter ie na njegovo mesto izvoljen redni prof. Ja-giellonske univerze prof. dr. Vojeslav Moli, znani slovenski umetnostni zgodovinar in pesnik. G. profesor je tudi redni član poljske Akademije znanosti in umetnosti ter urednik centralne umetnostno zgodovinske revije. Zanimivo je. da je tudi predsednik »Slovanskega ustava« v Pragi Slovc-nec prof M. Murko. Tako sta na dveh najvišjih slovanskih zavodih Slovenca, na kar moramo biti ponosni. G. prof. dr. V. Moletu pa k izvolitvi naj-prisrčneje čestitamo! Dr. Dragotin Lončar šestdesetletnik. Na današnji dan se je pred šestdesetimi leti rodil dr. Dragotin Lončar, bivši načelnik prosvetnega oddelka in gimnazijski direktor v p. Njegovo ime ic dobro znano vsem, ki se znanstveno bavijo s socialnimi, kulturnimi in političnimi vprašanji. Slovenski biografski leksikon našteva lepo vrsto znanstvenih del in razprav, ki jih ie napisal kot čebelica marljivi jubilant v teku let poleg svojega poklicnega dela. Širšemu krogu bravcev je znana zlasti njegova zgodovina političnega življenja Slovencev od I. 1918, ki jo je izdala Slov Matica, ki je doslej edino zaokroženo delo tc vrste nri nas in priča o ogromnem trudu, ki ga je moral pisatelj vložiti v lo knjigo. Sedai je predsednik Slovenske Matice in Zveze društev Šola in dom ter tako tudi v pokoju nadaljuje svoje življenjsko delo za razvoj naše knjige in naše šole. Želimo mu ob življenjskem jubileju, dn bi ga še dolgo. Poravnajte naročninol Prva pot Svena H edina v Lhaso Madrid, podoba z letala španskega glavnega mesta, ki obsega 67 kvadratnih kilometrov in ima 800.000 prebivalcev. V sredi je nekdanja kraljeva palača na obrežju reke Mazanares. Spomladi 1901 je odišel Sven Hedin iz prezimovališča v puščavi Gobi, v osrčju Azije, proti jugu, proti Lhasi, budističnemu Rimu, kamor dotlej še ni stopila noga Evropca. Sto štirinajst tovornih živali m tridest ljudi je štela njegova karavana, največja, kar jih je dotlej vodil. Ker mu je bila, kot fcvropcu, f>ot v Lhaso r>od smrtno kaznijo prefKivedana, je krenil po skriti poti ter nad dva meseca potoval čez Tibetansko planoto, visoko nad 5000 m, preden je naletel na prve domačine. Bili so lovci in so pobegnili preu njim. Da ne bi vzbujal s svojim prihodom prevelike pozornosti, je pustil karavano na nekem pašniku ter odjx>toval sam z budističnim lamo še-reb-otn in enim izmed dveh kozakov, ki mu jih je poslal ruski car, dalje proti jugu, proti Lhasi. Kozak in lama sta bila budistčne vere, zato jima je bilo romanje v Lhaso dovoljeno. A da bi v Sven Hedinu nihče ne slutil Evropca, se je moral preleviti v r>o|x>lnega Mongola. Obril si je glavo in brado in ker je bil premalo ogorel, si je obraz jx>barval. Vsa oprava, od sedla do zadnje čaše, je bila mongolska. Jedel je na mongolski način z rokami. Okrog vratu je nosil mongolski rožni venec in ves čas, kar je bil skupaj z lamo, se je učil od njega mongolskega jezika. S seboj je vzel le uro, kompas, orožje in nekaj drugih najpotrebnejših stvari, kar je skril nad dno prtljage, ln da bi vzbujal čim manj pozornosti, je jx>stal poglavar karavane kozak, Sven Hedin pa le njegov sluga. Kmalu f>o odhodu so jim jx>noči ukradli tatje dva konja. Naslednje noči j>a so jih vznemirjali jezdeci, ki so. se v temi nenadno približali njihovemu šotoru, fiotem pa spet zginili. Bili so obdani od ogleduhov. Ko so prispeli do prvih domačinov pastirjev, so jih ti blagohotno sprejel'. Toda v veliko Sven Hedinovo presenečenje, je kmalu pokazal eden izmed njih nanj: »Peling«, t. j. F.vropec. In to kljub temu, da si je radi dežja dvakrat dnevno barval obraz z šminko. Vendar so potovali dalje. Ko so bili oddaljeni še 270 km od glavne karavane, so stopili v njihov šotor trije domačini. Obsuli 60 lamo z najrazličnejšimi vprašanji. Predvsem jih je zanimala glavna karavana; dalje ali potuje z lamo tudi kak Evropec, ali so oboroženi, zakaj so si izbrali tako skrito pot in ne potujejo po romarski poti? Lama je odgovoril, da potujejo v Lhaso, medtem ko glavna karavana počiva, Evropi«, da so ostali v glavnem taboru. Pred odho dom je ukazal poglavar te trojice, da ga morajo drugi dan čakati na istem mestu. Ponoči je bilo čuti pri sosednjih šotorih velik nemir. Zjutraj so jih sp>et obiskali trije domačini. Hoteli so videti Hedinove oči. Gotovo so mislili, da imajo vsi Evropci modre oči in plave lase. Zato so 6e zelo začudili, ko je snel Hedin črna očala in so videli, da so njegove oči prav tako temne, kakor njihove. Cez pol ure je prišel neki lama ter jim sporočil, da so vsi trije njegovi jetniki, dokler ne dospe odločitev od najbližjega predstojnika. da-li naj jih pusti dalje ali ne. Ako ga ne ubogajo, bi jih moglo stati življenje! Kmalu nato so se pričeli zbirati pri sosednjih šotorih jezdeci, oboroženi z najrazličnejšim oro" iem. Mobilizacija za obrambo Tibeta pred nan ' ljenim sovražnim napadom. Tedaj se je zadrevila vsa trojka jezdecev proti I led i novemu šotoru in ko je že mislil, da ga bodo poteptali, se je truma raz-jjolovila tei krenila nazaj odkoder je prišla. Ta razburljivi prizor so j>onovili še parkrat, najbrž i zato, da bi prestrašili tujce, nato pa so razjahali I in pričeli za vajo streljati v tarčo. Za večerjo sta prinesla v Hedinov šotor dva domačina masti in kislega mleka. Odškodnine nista smela vzeti. Ker j>a je Hedin odklonil štiri stražarje, ki so prišli, da bi ga čuvali ponoči, ga je zato stražilo sedemintrideset mož. Tudi naslednji dan so jim nanosili sosedje več kot dovolj hrane — vse brez odškodnine. Od šotora pa &e niso smeli oddaljiti več kot 50 korakov. V okolici se je nabiralo vedno več oboroženih mož in ker tudi zasliševanj ni hotelo biti konca, je I ledin zagrozil, da bo vrgel vsakega iz šotora, kdor se bo še drznil vstopiti vanj. To je pomagalo, kajti silno so se ga bali. V Lhaso pa so odhajali vsak dan sli, da jx>ročajo dalai — lami o zadržanju Evropcev. Nato je prišel tolmač poglavarja iz Nekčuja. Vsako njegovo vprašanje je izražalo silen strah pred glavno karavano, češ, da je samo predstraža mogočne vojske, ki dere od severa. Sedaj je bilo vseeno, kdo so tujci: v Lhaso ne smejo, toda tudi ničesar zalega se jim ne sme pripetiti. Končno je prispel sam poglavar iz Nakčufa, Kamba-Bombo. Cela vas šotorov je zra6tla v bližini Iledinovega šotora. Takoj je dospel tolmač in jx)vabil Hedina v guvernerjev šotor na prigrizek. Toda tli imel Hedin prvič opravka z Azijati, Na gostijo bi moral neoborožeti in to je bil namen vabila: ločiti ga od orožja, ki so se ga Tibetanci silno bali. Zato je odgovoril drzno, dasi tvegano, naj poglavar obišče njega, ako hoče govoriti z njim, Hedin, da ga ni klical, on hoče le vedeti ali sme dalje proti Lhasi ali se mora vrniti. Ce 6e bo moral vrniti, naj si guverner 6am pripiše p>osle-dice. Dve uri se je trudil tolmač, da bi prego voril Hedina, da bi šel na pojedino; zaman. Tudi guverner se je šele čez par ur odločil in prijezdil z vsem svojim sijajnim spremstvom k Hedinu. Pozdravila sta se prisrčno. Tudi guvernerja je zanimala najbolj vojska v gorovju, glede Hedina je bil očividno na jasnem Tibetanci 60 mislili, da tiči v gorovju na tisoče vojakov in če bi se zgodilo Hedinu kaj zalega, bi preplavili ves Tibet. Za slovo je guverner odločno povedal Hedinu: »Ne napravljaj mi nobenih skrbi; izpolnjujem le svojo dolžnost jk> nalogu, samega dalai — lame. Samo en korak dalje in izgubile glave!« In potegnil je z roko preko vratu kakor z nožem. Na Hedinovo zahtevo je še obljubil, da mu bo podaril dva konja v nadomestilo za ukradena dva. Nje same pa naj posebna straža povede nazaj k glavni karavani. Težke očitke je moral slišati še Šereb-lama, ki je jx)stal izdajalec, ker je pripeljal sumljive Ev-roj>ejce v Tibet. Nikdar več ne bo smel prestopiti svetega ozemlja. Drugi dan je Hedin obiskal guvernerja in ga še enkrat prosil, da bi ga pustil dalje v Lhaso, samega, neoboroženega, v guvernerjevem spremstvu. Toda vsa zgovornost je bila zaman, moral je nazaj proti severu. Ameriški predsedniki v ljudski govorici Roosevelt v krogu svoje družine. 83 lefni po nate ntcc denarja Te dni je bil na sodišču v Londonu sivolas starček 83. let. Obtožili so ga ponarejanja denarja in ga obsodili na tri leta ječe. Ta vest je vzburila vso sosesko starčkovega bivališča. Njegova gosj>o-dinja je jokaje se zatrjevala, da je gospod wilson tih in pošten gospod, ki se je preživljal z majhno rento 10 šilingov na teden in so ga imeli vsi radi in ga vsi spoštovali, posebno pa otroci, ki so mu rekli dedek. Bavil se je samo s slikarstvom. Vse to je bilo resnično, vendar so našli pri »dedku« 13 vzorcev za ponarejanje bankovcev in videti je bilo, da so izsledili jako pretkanega in prebrisanega zločinca, s kakršnim še niso imeli opravka James Wilson je bil sin bogatega avstralskega ovčjerejca; bil je dedič velikega premoženja, zet slavnega zdravnika in srečen oče dveh otrok. Vse premoženje pa je zapravil z dirkalnimi konji. Ko ni imel nič več denarja, je začel naglo propadati. Začel je popivati in je zahajal v najhujše beznice. Vsi prijatelji so ga zavrgli in leta 1893 je izginil z ženo in dvema otrokoma. Ni znano, kod je taval pozneje in kaj se je zgodilo z njegovo družino. Le to je znano, da se je nekoč sam pojavil v Olasgowu z imenom James Dimcan Roberts. Leta 1003 so ga radi kraje 2-1.000 Din zaj>rli za leto dni. Ko je bil prost, je odšel v Ameriko. Ondi je prvi krat preizkusil svojo darovitost za ponarejanje denarja. S tem si je mogel marsikaj privoščiti. Toda njegova ljubezen do alkohola ga je izdala: v pijanosti je vse jjovedal, kaj počenja. Kouiaj je še ušel v Anglijo. Kmalu zatem jc bila vsa Anglija preplavljena s ponarejenim denarjem, ki je bil tako izvrstno ponarejen, da so ga mogli le veščaki spoznal. Scotland Vard je zasledovala deparja, vsi kraji so se udeleževali pozvedovanja. Slednjič so sleparja prijeli in lcer leta 1012; tedaj mu "e bilo ime Duncan Brovvne in obsodili so ga na o . ,. . « .i Wilson je odslužil kazen v neki jeci na otoku Wight. Kmalu je bila policija vsa iz sebe. ko je bil ves otok poln |X>narejenega denarja, zlocinca pa niso mogli nikoder najti. Seveda m prišlo nikomur na mar, da bi bil ponarejevalec v ječi Park-hurst in šele čez osem let so sle|>arijo razkrinkali. Wilson je imel v ječi pomagača kaznenca ki je zdaj pošten mož in nastopa na sedanjih obravnavah za prič" Pravil ie. da se je Wilsonu radi prošnje, da bi rad slikal, posrečilo dobiti tedaj barve in papir v ječo. Njegova darovitost je bila prav bajna. Kar s prosto roko je prerisal kakršen- l koli bankovec. Kako je to napravil, je bilo ne umljivo in WiIs-on tudi njemu ni tega razodel. Mea dvema ponarejeneina bankovcema je naslikal še paznika, ki tnu je rad sedel za model. Ko je bil izpuščen, je \ViIson koj ustanovil delavnico za ponarejanje denarja Bankovci, ki jih je zdaj spravljal na trg, so bili tako pojx>lni, da je Angleška državna banka morala svoje bankovce vzeli h prometa in spremeniti risbe na njih! Sjiet je alkohol izdal zločinca. Radi alkohola je zašel v družbo sleparjev in tatov in neštetokrat je bil za delj ali manj časa zaprt. — Da bi to pot živ prišel iz ječe, je jako dvomljivo. Tako bo vzel v grob dve skrivnosti: j>rvo, s kakšnimi sredstvi je mogel v ječi delati bankovce in drugo, kaj se je zgodilo z ženo in njegovima otrokoma. Ko so ga vprašali o otrokih, je svečano izjavil, da sta oba srečna in imata lep dom in ne smeta zvedeti, kdo je njun oče. Ustanovitelji španske tujske legije. Na sliki je ge neral Astray, ki stopa z dvema častnikoma in je v tesnih stikati z getnralom Francom. Astray je radi svojih uspehov že kar bajna o eba in je v bojih izgubil desno oko in levo rok^ Predvojni predsednik Združenih držav, Willi am Howard Taft, je bil radi svojega obilnega života jako priljubljen Mere niegovega telesa so seveda ustrezale merain njegovih oblek, ki so zahtevale nenavadno veliko blaga. V Ameriki so se radi tega tečkrat norčevali, česar pa ni nihče zameril. Se dandanes si tozadevno pri|X>vedujejo tole zgodbico: Taft je bil časih na počitnicah v kanadskem kopališču Murray Bav in jako rad se je pogovarjal z ondotniini ribiči. Ko je nekoč povedal svojemu ribiškemu znancu, da kmalu odpotuje, se je ribič »Vi, če ne bo le gledali tja, koder greste, boste kmalu tain, kamor gledale!« Reš'tev: Odbira?n!ca | Vzeti moraš v vsaki besedi prvo in zadnjo črko, da dobiš: Ali ste že poravnali naročnino za »Slovenca«? Rešitev Zio^ovn ce v verigi Navada, davica, Carigrad, Gradčanka, kadilo, lopata, tabela, labora, Kadoha, Haloze, zelena. Rešitev Nagradne križanice Lincoln. Ko se je Lincoln razgovarjal z generalom Mac Clellanom, je grajal generalovo politiko. Nejevoljen je general zavrnil Lincolna: »Kaj mislite, da sem norec?!« »Nikakor«, ie mirno odgovoril Lincoln in smehljaje še dodal: »Je pa tudi mogoče, da se motim.« Grant. Ko je biil general Grant izvoljen za predsednika, je jiotoval po Združenih državah. Prišel je tudi v Providence in je bival kot gost v hiši guvernerja Burnfidea. Godba ga je pozdravila, ljudje so mu vzklikali. Bumlide je odprl okno in je prosil skromnega predsednika, naj se vendar zahvali navdušeni množici. General Grant je prav nerad pristopil k oknu in se molče priklonil, kot je bila njegova navada. A vzklikajoča množica bi ga bila rada slišala govoriti, toda Grant je odkimal. Tedaj se je odzval glas iz množice: »Samo dve besedici, general!« Zelja se je koj izpolnila Grant je odprl usta in zaklical na cesto: »Ne, gosf>od!« Arthur. Ko je bil za predsednika Chester Allen Arthur, (1882)., je naslopala po Ameriki slavna jievka Ade-lina Patti. Predsednik jo je 6lišal peti in jo je ob-čudovaje pohvalil, kar je jjevko jako [»častilo. Kmalu zatem so jo prosili, naj sodeluje pri svečanem koncertu v prestolici. Govoričili so, da ima pri tem tudi predsednik svojo srčno željo. Patti je zahtevala za ta edini večer 5000 dolarjev; to je impresariju kar sajno zaprlo. Slednjič se je upal ugovarjati, češ, da niti predsednik ne zahteva za ves mesec toliko ko ona za en sam večer. »Prosim,« je dejala Adelina Patti, »če je predsednik cenejši, naj pa predsednik poje!« poželjivo zagledal v bele predsednikove hlače, rekoč: »Ce bi imeli kdaj kake take ponošene hlače, jaz bi jih jako jx>treboval.« Taft ga ni razumel: »Kaj bi pa z njimi?« »O, 6em si že vse preračunal,« je preudarno odvrnil ribič. »Iz ene hlačnice bi imela moja hči lepo obleko; iz druge bi mogel sina v novo obleči Razen tega potrebujem novo jadro za čoln in zadnja plat je vprav zadosti velika za to.. Ce nimate nič zoper, gospod predsednik, zelo bi vam bil hvaležen ...« Coolidge. Predsednik Calvin Coolidge je bil znan radi svoje izredne molčečnosti. Neka mlada gospa, ki so mu jo bili v Washingtonu predstavili, mu je pripovedovala, da je stavila s svojimi prijateljicami, da se ji bo posrečilo spraviti iz njega več ko tiste običajne besedice. Coolidge se je nasmehnil in dejal: »Pa boste izgubili!« Neke nedelje, ko gospa Coolidgeva ni mogla v cerkev, je bil predsednik sam ondi. Pri kosilu ga je gospa vprašala, o čem je duhovnik pridigoval. »O grehu,« je odvrnil Coolidge. »Kaj pa je povedal o grehu?« ga je gospa še vprašala. »Pobijal ga je.« Vodoravno: 3. vas, 4. kri, 6. os, 9. počivajte v miru, 18. ave, 19. Laze, 20. otep, 21. gad, 22. kes, 24. Obir, 26. Anka, 28. kje, 29. noga, 30. lipa, 31. aloa, 33. urok, 35. Ob, 38. igia, 41. osa, 42. nuja, 43. obla, 44. Alt, 45 lov. 47 Arad, 50 cmok, 53. žir, 54. idila, 55. re, 56. ep, 57. kaaba, 58. jjasta, 59. ud, 60. pi, 61. Odrin. Navpično: 1. Kamil, 2. kramp, 5. spaka, 6. oje, 7. sto, 8. Judež. 10. oven, II. če. 12. vaba, 13. azil, 14. Etna, 15. veka, 16. Ig, 17. raja. 23. Sora, 24. ogon, 25. riba, 26. apno, 27. alga, 28. kolo, 32. polip, 33. usoda, 34. kura, 35. oj. 37. Ub, 38. Ilok, 39. alibi, 40. stran, 46. Vis, 47. alt, 4«. ar, 49. deo, 50. cep, 51. pi, 52 kad, 53. žar. Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek 5 novembra ob 3. pop. 6ledeči tekmovalci: 1. Smolej Franc, Vižinarje p. Št. Vid nad Ljubljano. 2. Likar Anton, Ljubljana, Aleksandrova c. 26. 3. Vardjan Štefka, p. Sv. Jurij ob juž. žel. 4. Capuder Jelo, Ljubljana, Frančiškanska ul. 2. 5. Logar Drago, pos. in gostilničar, p. Hrastnik 6. Pilako Tilka, uradnica, Ljubljana, Jegličeva cesta 10. 7. Pogorelec Anton, dijak, Osluševci-kolodvor (pri Ptuju). 8. Sajko Anton, Rajnkovec p. Rogaška Slatina. 9. Likar Rudolf, Ljubljana, Friškovec, 8. 10. GrimSič Josip. Vič 48 j>ri Ljubljani'. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca« »Še vile! saj tudi ovratnika in klobuka ni Še više! Saj tudi ovratnika in klobuka ni plačali« Nov^ameriški orjaški hidroplan nrd novim mostom pri Sun Fiunciscu, ki bo prevažal politike v orient V mestu tehnike, izobrazbe, sistemov in reklame Zlili, v oktobru. /.lin v osrčju krasne niornvske pokrajine je povsem nov svet. Tu ni samo največja evropska tovarna čevljev, tu ni samo tisti Bat'a, ki ga pozna iz reklamnih lepakov ves svet, nego je tu tudi v celoti nov sistem dela in še bolj nov način življenja. Tehnik, ki pride v ta kraj, da bi tu študiral uporabnost »trojstva in njegov vpliv v organizaciji dela, ne da bi odprl oči v celotni sistem ISafovega dela, ne bo uspel. Tu je stroj le nujni del vsega Bafovega ustvarjanja, ki se začenja pri človeku samem. Novo — novo tudi po zunanjosti — mesto Zlin je zraslo takorokoč čez noč iz malega trga, ki je štel še pred -10 leti le okrog 2000 prebivalcev in še pred 10 leti le kakih 8000. V zadnjih desetih letih je prebivalstvo naraslo na 45.000 sodelavcev v tvornici Bafa. Ves ta porast sloni na zamisli enega samega človeka — Tomaža Bat'n, sina stare čevljarske rodovine v Zlinu. Ta mož si je stavil nalogo, da obuje svet in je pri zasledovanju svojega cilja ustvaril polno novih delovnih in živ-ljenskih oblik, ki jih danes občuduje sleherni obiskovalec Zlina in vseh Bafinih delovnih središč. Ker je Zlin rojstni kraj in središče Bafinega dela, je v njeni zbrano prav vse, kar je pri leni značilnega. Ker je Bat'a s svojim delom polog čevljev napravil tudi pri nas dokaj protestnih gibanj proti sebi in proti svojemu delu, bo zanimivo pogledati nekaj podrobnosti Bafinega tehniškega in živ-ljenskega sistema. Tomaž Bafa sf je postavil nalogo, da poceni obuje svet in je to svojo nalogo do svoje smrti 1932. leta nepojmljivo izvršil; vsaj v pogledu, da je iz malega Zlina ustvaril središče čevljarske industrije, ki ima danes poslovalnice po vseli zemljah. Tudi v daljni Indiji je organiziral prodajalne, kjer stvarno uči ljudstvo nošnje obutve. V Indiji in v Afriki se čevelj imenuje le z imenom Bat'a, ker prej obutve sploh poznali niso. Danes proizvaja samo Zlinska tvornica 170.000 parov najrazličnejših vrst čevljev dnevno, poleg te pa so po večjih državah še posebne tovarne. To delo je Tomažu Bat'u uspelo v tako veliki meri, da je svet prisluhnil tudi na drugi del njegovega ustvarjanja — na organizacijo dela. Organizacija Bafinega delovnega sistema se Mariborsko gledališče: Ciganski primaš Sleherna operetna predstava v mariborskem gledališču nas stavi pred isto načelno vprašanje, ki ga moramo vsekakor enkrat javno pribiti. Priznamo, da ne gre pri opereti zgolj za umetniške cilje, da ji bistvena naloga ni v dramatični in mu-7.ikalni dovršenosti. Vse lo je res. Vendar pa nikakor ne gre v takšni meri zanemarjati in podcenjevati to plat njenega značaja in ji stavljati neke povsem druge namene. Pri nas v- mariborskem gledališču služi menda operetna predstava materi-jelnim koristim. Za to gre, da je gledališče polno. Pa smo vendar prav pri gostovanju ljubljanske opere že ponovno videli, da za napolnjenje gledališča ni nujno potrebna plitva in v komaj povprečni obliki podana predstava, samo da nudi gledalcem zabave, pa inagari šo tako neslane. Pesno, umetniško dovršeno delo prav tako privabi poslušalcev polno hišo! Vsega obžalovanja in graje je vredno tudi dejstvo, da služi naša opereta za-doščevanju nižjih instinktov publike. Ne trdimo, da se to dogaja hote ali namenoma! Vendar bo vsako količkaj kritično oko in uho sprevidelo, da mnogo igranja pri. teh predstavah usmerja gledalca v to, da se naslaja ob neslanih dovtipih ter neokusnih kretnjah, ki prepogosto segajo že v ne-dostojnost. Žalostno je, da s tem dajemo priliko za izživljanje naši mladini, ki jo stična duševna hrana zastrupi ju je v javnosti že drugje dovolj — po vseh ulicah in vogalih, po kinih in izložbah, v kričečih reklamah in v raznovrstnem tisku, še ža-lostneje pa je, da si hodijo takšnih užitkov iskat v Talijin liram tudi odrasli ljudje iz raznih slojev, česar bi človek ne pričakoval. Ob vsaki količkaj mikavni sceni opaziš, kako se dvigajo kukala, kako z napeto pozornostjo vse pričakuje razodetja z odra — največji živžav je seveda pač na dijaškem stojišču! — in s kakšnim navdušenim aplavzom so pozdravljeni takšni prizori, ki se morajo vedno še in še ponavljati! To se ponavlja pri sleherni operetni predstavi. Človek opazuje vse to z upravičenim gnevom v srcu. Da čuti naša gledališka publika potrebo po takšni duševni hrani, ne gre vse le na njen račun: to je pač tudi žalostna bilanca našega gledališča, ki se doslej še ni zavedlo v tem oziru svoje prave kulturne naloge in si je v tako dolgi vrsti lel svojega udejstvovanja vzgojilo takšno publiko. Kdor bi utegnil očitati, da gledališče morda ni kraj za etično ali moralno vzgajanje, temu bi z isto upravičenostjo odvrnili, da naše gledališče nima pravice, da pomaga služiti poltenemu naslajanju publike in s tem kvarno vplivati na njeno mentaliteto in moralo! Da so v operetah vsi plesni vložki in baleti že vsa zadnja leta šablonsko enaki in služijo hočeš nočeš nagotni kulturi in vzbujanju nižjih čutov, to dejstvo moramo enkrat za vselej javno obsoditi! Takšno odrsko umetnost odklanjamo, poklicanim krogom pa kličemo: videant consules! V takšni atmosferi je šla preko odra tudi letošnja predstava Kalmanove operete Ciganski primaš . Premiera je bila v soboto. 24. oktobra. Človek se ne more otresti vlisa, dn ni za stvar nobenega resnega interesa, da gre pri vsem le za špas. Zato je razumljivo, da so spričo navedenih liib utonile v povprečnosti tudi prednosti in vrline nekaterih naših dobrih igravcev. Pri predstavi je prvikrat nastopila naša nova sopranistinja gdč. Jelka Igličeva v vlogi Juliske. Toplo pozdravljena je živahno nastopila v dokaj koketni vlogi. Njeno sicer prikupljivo igro je nekoliko motilo preveč izrazito poudarjanje zunanjosti v kretnjah. V petju pa je pokazala svoj pevsko discipliniran, izšolan in siguren glas. ki je v srednji legi nekoliko izgubljal na sočnosti in zvočnosti, v višjih legah pa obetal izrazito polnost. Najbolj prikupljiva postava vsega večera je bil g. Pavle Kovič. Naslovno vlogo Rncza Palije je odigral s priznano doživelosljo in je vzdržal ves čas na isti višini. Tudi glas mu je bil prijetno barvan. Čeprav ne dovolj izrazit in poln. Laczija. njegovega sina je pel g. B. Sancin z vseskozi eno-vitim glasom, ki pa se je v zvonkosti in tenorski barvitosti tokrat manj uveljavil. Sari v osebi c. Barbičeve in njen ljubimec grof lrini g. Harasto-viča, ki je igro tudi režimi, sta kot običajno po skrbela publiki za zabavo, toda v neposrečeni obliki, kakor smo že v uvodu ugotovili. Krati Heribert je v osebi g. E. Verdonika našel primerno zunanjost, pa ie pokazal mnogo preveč do-mačnostne forme, ki kljub mladostni razigranosti njegovemu visokemu dostojanstvu ni pristojala. začenja pri vzgoji človeka, obsega vse njegove težnje in neha šele pri grobu, da celo pokopališče je postavljeno v gozd med smreke. But a dela z mladino, to je prvi vtis, ko prideš v Zlin. 25.000 samih mladih sodelavcev daje izraz zliiiskifga prebivalstva. Mladi možje in mlade žene. kakor Bafa imenuje' vsakega, ki pri njem tlela, četudi je star šele 15 let, imajo tu svoje šole in internate v obsegih, ki kar slepijo. Mladinska vzgojevališča sloje ogromna sredi vrlo\ in zelenja vsestransko opremljena po Bafhovem vzgojnem sistemu. Nud 5000 mladine živi po teli internatih iti vsa ta mladina zasluži sama zase in še prihrani. Higi-jenska služba je vzorna, telesna kultura na višku, učni pripomočki bogati kakor malokje po s^etu. Zlin je zrasel "čez noč in številni mladi sodelavci — v in izven internata — potrebujejo zabave. Najmodernejša tudi 12 nadstropna poslopja služijo z vsem svojim konfortom temu ljudstvu. Kino, ki ga je zgradil Bafa je eden največjih na svetu. Prodajalne v neizmernih obsegih dajejo izbiro kot malokje, kavarne, plesišča, telovadišča, ljudske univerze, študijske ustanove, muzeji čevljarstva, higijenske ustanove — vse, vse. je zgrajeno v velikanskih obsegih in komfortu. Da Celo lastna železnica, lastna radio-postaja in lastno letališče z nad 20 aeroplani! Delavske hišice so opremljene vse s kopalnicami, v Zlinu ni stanovanju brez kopalnice. Vse je postavljeno sredi zelenja, zraka in solnca, vmes pa vodijo asfaltirane ceste. V Zlinu ni prahu. Tudi v tovarni so vrtovi, povsod rože, zrak in sonce. V Bafovi tovarni so nastavljeni odlični strokovnjaki vseh strok, ki imajo na razpo lago najpreciznejše instrumente za proučevanje stroke in tehnike. Vsa ta tehnika jo na vpogled vsemu ljudstvu v študijskem institutu od najobičajnejšega stroja do največje umetnosti. Objektivni opazovalec mora pritrditi, da je Bafa dvignil eksistenco, da dela znanstveno ter da vzgaja in izobražuje v nov sistem. Obiskovalcu pa ostane vedno dovolj vprašanj, ne more razumeti vsega, kaj bo potem, ko bodo ti ljudje stari in bodo hoteli počasnejši tempo, ko bodo zimi žen i od tega velikanskega korakanja. Bafin sistem je sistem mladih ljudi, zato do končnega prikaza še nekaj korakov. A. Kuhar. Spoti Mnogo humorja je pokazal v vlogi Cadeanja g. D. Oorinšek; grofico lrini je s primerno finim nastopom podala ga. Gorinškova. II koncu bi pripomnili še to, da na slovenskem odru menda res ne more nobena humoristična ali vesela scena doseči svojega komičnega učinka brez hudičevanja. Vse takšne neprimerne primesi dajejo predstavi zares malomeščansko, povprečno sliko. Zagorje Bb. Nesreča pri živini. Posestniku Leopoldu Zupanu iz Se tunika sta iz neznanega vzroka v teku par dni poginila dva plemenska prašiča in ena krava. Radi tega trpi Zupan nad 3000 Din škode. Plinski napad nad Zagorjem. V sredo popoldne ob 3 je bil izvršen nad Zagorjem poskusni i plinski napad, pri katerem so sodelovali tudi gasilci in rudarji v maskah. To pot se je občinstvo vedlo bolj disciplinirano kakor pri zadnji vaji. ko je to sicer tako resno stvar vzelo le za šalo. Lšmbuš Tudi našemu kraju letošnje vreme ni prizaneslo in je napravilo precej škode na grozdju in na sadju. Vendar kar je še ostalo grozdja, je dalo še razmeroma izvrsten mošt, saj so že Pekre od nekdaj znane po dobrem vinu, ki spadajo v našo občino. Upamo, da bo radi slabe letine kaj dobro povpraševanje, saj je mošt povprečno še dosegel 20% sladkorja. Pač pa sadja, ki je dalo včasih dober zaslužek našemu kmetu, ne bo za izvoz. — Volitve so za nami in smo dokazali, da smo v taboru svojega voditelja dr. Korošca. Na »vekomaj trajajoči« JNS-arji, kakor so prej vedno nekateri »veljaki« izjavljali, so ie uvideli, da brez terorja ne opravijo nič in da jih ljudstvo ne mara. Prepričani smo, da bodo zdaj na občini vsak dan uradne ure, česar dozdaj v veliko nevoljo vseh občanov ni bilo. Tudi javna razsvetljava zdaj menda ne bo imela »defekta«, kakor ga je imela tisto noč pred volitvami. Ni bilo slabo vreme, pač pa drugi dan res »kislo« za naše JNS-arje! Naznanila Liubtjana 1 Fantovski odsek Prosvetnega di ultra v Trnovem ima drevi ob 8 svoj redili sestanek. UovoTil bo g. dr. Capuder, naito pn bo raz«ovor o naši nalogi. Vso Alane Ln prijatelje vabimo, da sc sestanka polno šlovilno udeležijo. Odbor. 1 Preda vanje SPI) l>n v ponedeljek dne 8 t. m. ob 20 v dvorani Delavsko Zbornice. Predaval bo gospod I. Bnčer o obrnz.ll> gora. Predavanje spremlja okrog 70 diapozitivov. Vstopnice so »a ra»i>olago v pisarni SI*[) na Aleksandrovi cesti 4/1. t- r društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo predaval v petek, dne B novembra 19M ob IS \ seminarski dvorani Jtiridi&ne fakultete pvof. dr. Engen Spoktonski o predmetu: Osemdesetletnica Rudolfa Stangorja. Vabljeni vsi, ki ne zanimajo. 1 Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni »porod: Noč v Minite Carlu (l.ilian Ilnrvejr) in senzacionalen film Zastrupljena duša. 1 Molki odsek Salnzijanske prosvete na l\nd>l]i vem ima drevi oli 8 rodni sestanek, nn katerem pre dava E. S. Temlin o socinlr/.mn. 1 Notno sluibo imajo lekarne- mr. Baknrčič, Sv. •Tokoha trg !): rur. Hamor, Miklošičeva cosla 20 lit mr. Gartu«, Moste. Drugi hrail Jeiiea. Kal. prosvetno društvo, ki jc živahno za čelo s prosvetnim delom že pretekli mesec, bo v nedeljo 8. novembra ob popoldne priredilo v uerkven -m domu .Inlenovo Irodejansko rosno igro Grobovi, litru jn »platno priljubljena lil ne bo vam žal, če pridote poglfedat. otecftalište DRAMA - Začetek ob 20. Petek, i> novembra ob 15: Kralj Lear Dijaikn pred- stavn po cenah od 5 »lo 14 THn. Sobota, 7. novembra: Kvadratura kroga, laven. OPERA - Začeteh ob 2(1. Potok, fi. novembra: Zaprto. (Generalka). Sobota, 7. novembra: Botra smrt. Premierskl abonma Mariborske i&tectfilišie Ljubljana: Hajduk Kot veliki favorit na ponosni naslov prvaka države prihaja splitski Hajduk v Ljubljano. -Maj-slor s mora« ima to veliko prednost, da jc na svojem terenu skoraj nepremagljiv Od 36 mogočih točk, lahko s sigurnostjo računa, da jih bo polovico spravil v svoje dobro, ko bo igral na lastnem terenu, kar ne drži za nobenega drugega udeleženca v ligi. Zunaj Splita je Hajduk to leto tudi začel pobirati točke. Na laslne oči se je bel-grajska športna publika mogla prepričati, da je Hajduk v borbi z Jugoslavijo popolnoma zasluženo odnesel zmago. V vseh večletnih borbah |e moštvu Hajduka uspelo, da se plasira na vrhu tabele. To pokazuje njihovo stalnost v klasi in vrednost moštva, katero je v vseh naših športnih centrih visoko cenjeno. Splitčani imajo to leto najboljše moči v ožji Sem in Ha po športnem svetu Severnjaki iščejo srednjeevropejske trenerje za smučanje. Avstrijec Kneissl je bil pozvan od švedske smučarske zveze kot trener za smuk in slalom. Zaposlen bo od decembra do junija prihodnjega leta v severni Švedski, kjer bo poučeval tamkajšnje smučarje alpinakega smučarstva. Kljub temu, da je Kneissl eden najboljših avstrijskih tekmovalcev za smuk in slalom, je vendar značilno, da so začeli severnjaki klicati srednjeevropejce kot trenerje v svojo domovino, kjer je smučarski šport tako močno razvit kakor nikjer drugje na svetu. Avstrijska drsalna zveza namerava prepovedati svojim drsalcem start v inozemstvu in sicer iz razloga, ker je že sedaj došlo toliko vabil na najboljše avstrijske mojstre na ledu. da temu ne tii bili več kos ustreči. Poleg tega pa jim ne preostaja dovolj časa za trening za mednarodne in svetovne tekme in končno tudi na domačih lleh ne morejo skoraj nikoli nastopiti, ker so vedno zunaj osobito tedaj, ko je doma led. Alkohol iu športni uspehi. Na higijeničneni institutu v Heidelbergu v Nemčiji so skozi deset dni delali poskuse na dijakih in dijakinjah glede vpliva alkohola na športne uspehe. Vadili so skok v daljavo in tek na 100 in ter suvanje krogle. Najpreje so delali poskuse one štiri dni. ko se ni zavžilo absolutno nobenega alkohola, nato so to poskusili one šliri dni, ko so dobili dijaki vsak po 80 cm3 razredčenega alkohola kar je enako 0.3 litru vina, potem sta pa prišla na vrsto zopet dva brezalkoholna dneva. — Pri teku se je vsled alkohola poznala manjša brzina pri startu in tudi energija je popustila proti koncu teka. Zanimivo pri celi stvari je dejstvo, da so mislili vsi sodelujoči, da so po zavžitju alkohola posebno dobro odrezali. Ko so jim povedali resničen rezultat, so začudeno gledali. Tudi pri suvanju krogle ter pri skoku v daljavo se je pokazala posledica zavžitega alkohola. Iz tega torej sledi, da že prav majhne količine alkohola povzročijo slabše uspehe na športnem polju. Tudi sigurnost je manjša ter se poleg tega zelo hitro' utrudimo. Poljak Schneidor je skočil s palico 4.07 m. tako da se je lista vodilne skupine" evropskih skakalcev zopet spremenila iu izgleda takole: Laraen (Švedska) 4.1 m, VVegner (Nemčija) 4.09 m. Schneider (Poljska) 4.07 ni. Procksch (Avstrija) 4.05 iu. Proeram KiS-nih svetovnih prvenstev. Francoska smučarska zveza, ki bo priredila leta 1037 prvič svetovne smučarske tekme v Chainniiix-u. je sestavila naslednji program tekmovanj: 11. februarja so otvoritvene svečanosti, dan kasneje se pa prične šele pravo tekmovanje s štafeto na 4X10 l;ni. Tu se bodo srednjeevropejski smučarji — kakor na olimpijskih igrali — borili proti hegemoniji severnjakov. 13. februarja so tekme v smuku za moške in ženske, naslednji dan bodo samostojni skoki na novo predelani olimpijski skakalnici. Slalom kot drugi del alpiliske kombinacije bo 15. februarja; 10. in 17. februar sta rezervirana za klasične discipline, v teku na 18 km ter skok za kombinacijo. Zadnji dan, to je 18. februarja I>o tek na 50 km in z velikimi slovesnostmi se bodo zaključile prve svetovne tekme v sniučarstvu. Avstrijci imajo 1400 izprašanih smuških učiteljev, med katerimi je 450 takih, ki se bavijo s smučanjem kol poklicem. Svetovne smučarske tekme visokošolcev bodo lelos v avstrijskem Zeli am See. Vse priprave so že izvršene in tudi skakalnica, ki velja za eno najboljših avstrijskih skakalnic, je tudi preurejena. Za prenočišča so tudi že potrebno uredili, tako. da je tudi s te strani vse najboljše urejeno, kar je potrebno tembolj, ker pričakujejo liste dni velik dolok inozemcev.,Sanio poročevalcev i/, raznih inozemskih krajev je že danes prijavljenih nad 100. Wilfan v dunajski reprezentanci. V medmestni tekmi med Dunajem in Berlinom je določen za dunajsko reprezentanco ludi naš VVillan. ki točasno študira na Dunaju. Plaval bo 100 in hrbtno, 100 m kravi, štafeto 3X100 m ter v štafeti OG-Va + 100 + 200 + 100 00 -Is. Njegovo sodelovanje ui samo častno zanj, temveč za ves naš plavalni šport in našo domovino. SK llcka. Radi nedeljske lokme v Celju in vrSi v petek fi. t. ni. ob 20 strogo obveaea sestanek 1. moštvu v garderobi. I.ZSP (Službeno) Dane« v petok dne fi. t. ni. ob 20 v damski sobi kavarne limona se.la upravnega odbora. Prosimo Val sigurno in puJnoštevilno. obrambi, kjer jc Matošič glavni razdirač, Mrkušič zelo požrtvovalen golinan in Milutin neustrašljivi borec. V srednji vrsti vidimo zopet stare znance Marušiča in Radovnikoviča z mladim in zelo nadarjenim Purišičem kot srednjim krilcem. V napadu ima Hajduk zelo opasen trio v sestava Lemešič, Krulc, Kragič. Te trije napadalci znajo delati »čudeže« v Splitu, dočim so na tujem terenu poleg ožje obrambe najbolj vidni del moštva. Krili Matošič IU in Blaževič, posebno zadnii, ki je veliko let igral v slavni Ambroziani, dobro izpopolnujeta napadalno vrsto. Od Hajduka lahko pričakujemo, da nam bo predvedel najboljšo igro, ki nam jo more nuditi vrhunsko jugoslovansko moštvo Zaradi tega ie umljivo veliko zanimanje vsega slovenskega športnega občinstva za nedeljsko veliko borbo. Razpis propagandnega omejenega luhkoatletakegu mcetlnga, kol prireditve po dolžnosti Športnega klubu Jugoslavije* v Celju dne 10. novembru 11)3(1. Športni klub Jugoslavija- v Celju priredi v nedelj*) dne 15. novembra 1031» ob J) dopoldne na svojom igriftču propagandni omenjeni lnhkontlet*ki meeting kot prireditev po dolžnosti. Prireditev so vrAi nn tekali,'-u. k bo začrtano na igridču SK Jugoslavije liu Spodnjem Lanovžu (Kersnikov« ulica) v Celju: toka-li.šee jc dolgo 85S m, pokrt.io z nunski iu ima 1 nr-dvignjene z.avoje. Prav eo nastopu imajo \ sj verificlrmi in neve-rifieirnni atleti povabljenih klubov, članov JLAZ-e 7 dravske banovine. Prijave z priloženo prijavnimi Din 2 *u točko in atlela ter Din 5 z.n lnoStvo je poslati na naslov: Siv Jugoslnvijn, Celje, — 1'ranoe Dobnik, ('olje llreg 112, do K. novembru t. I. do 14. ure |x>poldne. Naknadne prijave, kakor tudi prijave on« prt-Javni«* se ne spre.iemu.io. Nagrade so: pr! .1 tekmovalcih v poedini dl«c. plini dve priz.nnnici. pri več te-kinovnleih v poedini disciplini pa tri Priznaniee. Tekmovanje so vrSi po pravilih JLAS-a Program in vrstili red disciplin Je tale: I. 'lok UMI m soniorji; 2. tek li* ni Juniorji C; .1. skok v viSIno z zaletom, soniorji; I. t»kok v viftino z. znletom, juniorji C: mel dinkii, seniorji; fi. met disku I in i»il kg. juniorji (': 7. tek ton m. seniorji; S. tek liilHi in, jnnorji i ; !). skok v daljavo z. 7.«lotom, soniorji; II). skok v daljno, Juniorji z. zaletom. C; 11. met krogle, senorji; 12. met krogle .1 kg, Juniorji C; 1.1. tek 1-VlO m. noniorJI: 11 met kopja, juniorji C: lf,. troskok, seniorji: p; troskok, Juniorji C; 17. met kladivu. srni,,rji. 18. š!uf«ta Kn(lX400X2IXiXinrti (dialog vodi' i?» Lahka glasba. — 22 Komiorni koncert. — 2B.45 Plesna gla.sba. — A'em&ke postaje imajo ob 20.10 različne za bavne programe, — Strassbouru: 21.30 Opera »Marija Tudor Poizvedovanja Izgubil le mlad fant od Škofljice do Uromplju vsoto Din 111(1(1 ki tu ni bil« njegova, ter najditelja lopo prosi, da denar odda na poiicljo ali n« obalno St Jurij pri Grosupljem Dobi večjo nngrado, kot z.nn£a običajna najdenimi. IIM,HM*M,IMH*MIMM*M. Petek, fi. novembra: Zaprto. Sobota, 7. novem br« fi-finnski primaš Itiil C. Nedelja, H. novembra ob 1">: Pohujšanje r dolini leni tlorjanski. — Ob 20: Ciganski prinial. H- Nehalo je biti blago srce naše zlate mamice, babice in tašče GOSPE ZINKE DR. RYBAREVE ROJ. KASTELIC VDOVE PO MINISTRU Pogreb se bo vršil v petek 6. t. 111. v Beogradu Beograd -Maribor, 4. novembra 193(1 K O D n I N A R Y n A It Nihc® ne sme zamuditi priiike, ker Izpraznimo našo zalogo Fantovske hlače od.............Din 27-— Moške hlače od..............................„ 42*— Mornariške otroške oblekce od................,, 68*— Moške obleke od............................,, 150 Moški plašči od..............................M 1©5"— Kratke zimske suknje od......................»» 120-— ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarfeva ul. 1.3 MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din t'—j ienllovnnjskl ofllesl Din 2'—. NajmanJSi znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja ae računa enokulonska 3 mm petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiiU znamko. f Jjuibodobe Samostojno gospodinjo izobraženo, ki posodi ali vloži 8000 Din, sprejmem. Možnost družabniStva. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16409. (b) Večja trgovina z mešanim blesom v večjem kraju na deželi, tšče za takoj prvovrstno prodajalko in učenca. i'oi?oj boljša Izobrazba in dobra lzvežbanost. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 16419. (b) JL* lllij Zimske športne srajce v ogromni izberi po neverjetno nizkih cenah samo pri Kreko, Tavčarjeva št. 3. (1) Šivalni stroj znamke »Slnger«, malo rabljen, poceni naprodaj Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (1> Smučarske čevlje in gojzerice priznano najboljši »»dolek tvrdko Zaje, 2 i r i dobite edlnole pri tvrdkl T r e b a r , L j u b 1 j a u a Sv. Petra cesta 6 Hubcrtuse nepremočljlve 250 Din. In vsa oblačila po neverjetno nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (I) Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog. LJubljana — židovska ul. tn Stari tre PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn iv. Schumi Do le n jska cesta Telefon *«ev. 2951 Stresno opeko več tisoč komadov, zelo poceni prodam. Vldovdan-ska 14. (1) II Radio » Do 1// i z i m s k i si v(čeri dolgo kriza — v žepih suša . . . Janko naš pa ves navdušen radio vesel posluša. Najnovejši LOEVE-SUPER je najbolj dovršen RADIO APARAT sodobnosti. — Zahtevajte brezplačno predvajanje! KLEI NDtENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44 Posestva Droben 0/7(0» v tSlovencm posestvo t> Ilitro proda; de ie ne t yutovim denarjem pač kupca ti s knjižico da ma°nM° premogovnik prvovrstnega premoga, vsebuioč7000-7600 Kal z letno produkcijo 150 vagonov, z upeljanimi odjemalci. Premogovnikleži pol ure cd postaje. Prodajna cena 200.000Din. V račun se vzamejo tudi knjige .jubbanskih, mariborskih ter drugih denarnih zavodov, ki niso pod zaščito. Naslov v upravi pod »Premogovnik« št. 16403 Be!o In barvasto blago za perilo flanelo za pidžame in srajce, flanel rjuhe in deke, odeje iz kamelne dlake, prešite odeje dobite v največji izberi in najcenejše v novi, špeciialni trgovini F. 9. Goričar, Lju' Ijana Sv. Petra cesta 30 Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad Din 25—, primerno reklamno darilce! Majhno posestvo dam v najem ali poceni prodam. f:replnšek Alojz, Zg. Hudinja, Celje. (p) MffBHffll Lep lokal na ulico pripraven za obrt, pisarno aH skladišče, v bližini mestnega gledališča, se poeenl odda boljši stranki v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Celje. (n) Trgovine z mešanim blagom, obstoječo 30 let, na BizelJ-skeni, oddam v najem. Naslov v upravi »Sloven-ca« pod št. 16410. (n) Trisobno stanovanje h kopalnico sq odda za februarski termin v Ljubljani. Aleksandrova cesta št. 10. Polzve se pri hišniku Istotam. (č) Petsobno stanovanje krasno, celo nadstopje, pripravno za zdravnika ali pisarno (dve predsobi), v najlepši legi centra, oddam za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16424. (č) Dvosobno stanovanje in dvosobno s kabinetom oddam. Rlharjeva ulica 6. Mlajšo sostanovalko sprejmem v lepo sobo 7. Izvrstno hrano po nizki ceni. Poceni kurjava. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16436. (s) Kupujte pri naših inserentih za damske obleke in plašče SVILA IN VSE DRUGO BLAGO Velika izbira, nizke cene I R. »pri škofu« LJUBLJANA Lingarjeva ulica Medarska ulica Pred škofijo RazliCne morsfoc ribe v petek dobile v gostilni pri .TAJNOSTMI" Toči se izbor na portugalka, črnina sv. Nedelje, viško belo itd. Vsako soboto in nedeljo dobite domaČe Krvavice in pečenke! Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 Tinček in Tonček v Atlantidi 201. V zadnjem hipu + Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, B B | m * n 2 1 l l | C5 od? ■p a 5 a se »tv > I I I Izdajatelj Ivan Hukovec.