LETO XVIII. — številka 29 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovora* urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 9. 4. 1966 Cena 40 pat ali 40 starih dimu jei List Izli. ja od oktobra 947 kot tednik. Od 1. januaija 1958 kot pol tednik. Od 1. januaiia 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Prireditve v kranjski občini v počastitev vstaje Letošnjo 25-obletnico naše vstaje bodo v Kranju proslavili prihodnjo soboto, 26. aprila, ko bo slovesna seja občinskega odbora SZDL, na katero je povabljenih okrog 300 gostov. Nastopal bo Prešernov pevski zbor, stmfo- V Lescah padalski center Na pobudo Zveze letalskih organizacij Slovenije bo v letošnji letalski sezoni v Lescah pričel z delom republiški padalski center, katerega naloga bo predvsem šolanje padalcev začetnikov, učiteljev padalstva ter osposabljanje vthunskih športnikov v padalstvu. S tako koncepcijo pospeševanja razvoja slovenskega padalstva se strinja tudi komisija SRS za telesno kulturo, ki je že odobrila namenska sredstva za pospešitev razvoja padalstva. S temi sredstvi, padali, šolskimi objekti in višjim inštruktorjem padalstva bo center moral biti kos nalogi, zaradi katere je formiran kot posebna enota Zveze letalskih organizacij Slovenije. — T. P. 388 novih stanovanj Lani so na območju jeseniške občine dali za stanovanjsko gradnjo skupno milijardo in 55 milijonov dinarjev. Za letos pa je predvidenih 258 milijonov več. Predvidevajo, da bodo zbrali skupno 953 milijonov S dinarjev iz družbenih virov, okrog 360 milijonov pa bi prispevali zasebniki. Glavni investitorji bodo: Železarna, ki Dotacije TD Svet za turizem pri skupščini občine Kranj je razdelil turističnim društvom na svojem območju za leto 1966 3 milijone S dinarjev. Od tega denarja bodo prejela posamezna društva naslednje vsote: TD Kranj 400.000, TD Preddvor 1.200.000, TD Jezersko 6C0.000, TD Desnica 100 tisoč, TD Naklo 700.000 S din. Turistični društvi v Goricah ln Cerkljah pri razdelitvi nista bili upoštevani, ker nista poslali p^dračuna dela za leto 1966. -pc bo prispevala 570 milijonov, Carinarnica 100, skupščina občine 50 in bolnišnica 36 milijonov starih dinarjev, manjše zneske- pa bodo v stanovanjsko gradnjo vložila tudi druga podjetja. S temi sredstvi predvidevajo, da bodo zgradili in dogradili v družbenem sektorju 303 stanovanja, 85 pa zasebniki. B. B. nični orkester itd. Večje prireditve bodo sledile še v okviru prvomajskih praznikov. Med drugim je predvideno tudi množično praznovanje kolektivov na šmarjet-nl gori. Sedmega maja pa bo tudi kulturni del programa. Razne oblike prireditev v počastitev 25-letnice vstaje so predvidene tudi po krajevnih organizacijah, oziroma po večjih središčih občine in po delovnih organizacijah. K. M. Na spomladanskem sejmu v Kranju od 9. do 18.4.1966 prodajamo s 30-odstotnim popustom moške srajce in ženske kopalne obleke nudimo kvalitetne pletenine RAŠICA po znižanih cenah! Prodajamo tudi metersko blago, posteljnino, perilo, nogavice. Obiščite prodajni prostor Trgovskega podj KRANJ ZAKLJUČEK ŠESTEGA KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Sklepe spremeniti v dejanja 343 govornikov v komisijah, poleg plenarnih sej, pomeni, da je vsak drugi delegat aktivno sodeloval pri oblikovanju dokončnega dokumenta — resolucije, ki je glavno napotilo za naš vsestranski razvoj Ljubljana, 7. aprila — Po treh dnevih dela je tu danes zaključil delo šesti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Osrednja ocena zadnjih govornikov na zaključni plenarni seji je bila, da so bile seje, zlasti v vseh osmih komisijah, izrazito delovnega značaja, kar je dalo kongresu obeležje delovnega dogovora in da je prišla do veljave sproščena beseda različnih pogledov in stališč, kar pa je izražalo skupne težnje — hitrejše premagovanje protislovij v našem razvoju, hitrejše uveljavljanje Človeka-samoupravljavca skozi samoupravni mehanizem, odločnejše usmerjanje k delitvi po delu. Del delegatov z Gorenjske pred kongresno dvorano Takoj po zaključku kongresa se je konstituiral nov 159 članski glavni odbor. Za predsednika toga organa jo znova izvoljena tovarišica Vida Tomšič, za dva podpredsednika pa so izbrali Franca Kimovca-Žigo in dr. Jožeta Vilfana, za sekretarja ing. Vitja Rodeta in za blagajnika Francko Strmoletovo. Ko je tovariš Mitja Ribičič predložil Kongresu dokončno formulacijo resolucije, kot glavnega dokumenta tega zasedanja^ je povedal, da je prvi osnutek, ki je bil posredovan delegatom na razpravo, doživel velike spremembe, kar je zelo pohvalno. Teze resolucije so vzpodbudile 343 govornikov in vsak tretji je imel tudi konkretna predloge za dopolnitev in spremembo določenih členov. Tako so iz vseh razprav izluščili več kot 100 predlogov in jih upoštevali pri končnemu oblikovanju resolucije. Resolucija v začetku po- (Nadaljevanje na 16. strani) ZANIMIVA RAZSTAVA V KRANJU Razstava o koncentracijskih taboriščih Danes popoldne bodo v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli zanimivo razstavo o nemških koncentracijskih taboriščih, ki jo je pripravil oddelek za fiOB Gorenjskega muzeja. Razstava je sestavljena iz fotografij, dokumentarnega gradiva in predmetov, ki jih v spomin na ta- borišča hranijo bivši naši in-terniranci ali pa muzeji. Prvi del razstave prikazuje obdobje od prihoda Hitlerja na oblast leta 1933 do začetka druge svetovne vojne, drugi del napad na Jugoslavijo s poudarkom na Gorenjski (teror, streljanje talcev, zažiganje vasi, zapori v Begunjah kot izhodiščna toaka za nemška koncentracijska taborišča), trotji del življenje v največjih nemških taboriščih in četrti del odporniško gibanje interniran-cev, osvoboditev taborišč in življenje po osvoboditvi, obsodbo zločincev v Niirnber-škem procesu ter obiske v taboriščih po vojni. — a OGNJIŠČE V MESTNI HIŠI V veži Mestne hiše v Kranju, kjer so v ponedeljek pri sondiranju tal odkrili starosloven&ke grobove, nadaljujejo z izkopavanji in s čiščenjem skeletov. V zadnjem delu veže so v sredo precej plitveje kot so grobovi prišli do konglomerata; po okroglem tlorisu in po os Vinkih pepela sklepajo, da gre za ognjišče. Razen tega so v bližini šestih skeletov izkopali tudi zid. V kakšni zvezi so grobovi, ognjišče ln zid? Kaj bodo še dobili, ko bodo izkopali vso vežo? Koliko grobov in pridatkov bo« do Še izkopali? Na ta in podobna vprašanja zdaj še nI mogoče odgovoriti. Oe gre za staroslovansko ognjišče, kar bodo z nadaljnjim izko-» pavanjem in raziskovanjem skušali ugotoviti, bo to nedvomno edinstvena najdba pri nas. — t M*$$- REORGANIZACIJA GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE? Ali res: »Rešimo, kar se rešiti da?« UO in NO GTZ sta na sestanku v četrtek razpravljala o reorganizaciji — SI. majem »Biro za reklamne in turistične usluge?« Osrednja točka seje UC GTZ, ki je bila v četrtek, je bilo vprašanje organizacijske oblike delovanja te turistične organizacije. Predsednik zveze je predlagal UO, da da GTZ iniciativo za ustanovitev podjetja, ki bi se poslovno ukvarjalo s pridobitveno dejavnostjo na področju turizma. GTZ bi po tem predlogu ostala le še na osnovi prostovoljne dejavnosti, s tem da bi vsa svoja sredstva prenesla pod določenimi pogoji v novo podjetje. Kmetijska zadruga Cerklje je v zadnjem času odkupila nad 600 ton krompirja, ki ga pošiljajo v Crno Goro, Dalmacijo ln v druge kraje drži ve. Območje Cerkelj ima vsako leto okrog 4.000 ton krompirja za prodajo ln vsako pomlad so zadnji odkupi od pridelovalcev. Toda letos so kmetje razočarani. Lanska psihoza podražitve na sploh, je marsikoga zavarala, da je odklonil ceno 75—80 dinarjev v prepričanju, da ga bo spomladi dokaj draže prodal. Toda zdaj ga plačujejo le po 60 dinarjev kljub vsemu vskiadiščevanju, kalu itd. »Rešimo, kar se rešiti da!« je bilo mnenje enega od di-skutantov. S tem je verjetno mislil na sredstva, ki bi jih prenesli v podjetje in na osnovi česar bi se podjetje obvezalo, da bo skrbelo tudi za razvoj nepridobitvene turistične dejavnosti. S tem ne moremo soglašati. Menimo, da narekuje takšno pot gospodarski razvoj in da je ta način dela nujen zaradi ekonomskih potreb. Gospodarske zakonitosti so — tako kot vse dejavnosti — zajele tudi turistično in zdaj ne moremo več računati na denar, ki ga bodo občine iz proračunov vlagale v to dejavnost. Že dalj časa ugotavljamo, da podjetja, ki imajo od turizma največ koristi, ne sodelujejo pri finansiranju propagande. V praksi smo na Gorenjskem ostali pri tem, da so občine plačevale precejšen administrativni aparat, niso pa mu mogle zagotoviti zadostnih sredstev, da bi lahko postal tudi propagandno učinkovit. Prav to bo namen novega podjetja, saj bo financirano pretežno od gospodarskih dejavnosti, finanse-rjem bo za kvaliteto uslug osredno odgovarjalo in bo s svojimi dohodki vezano na čimboljšc poslovanje odnosno na čimboljšo turistično propagando. Člani UO niso popolnoma soglašali s tem predlogom, zato se je na sestanku izoblikoval še drug predlog, po katerem naj bi tajništvo GTZ reorganizirali tako, da bi bilo sposobno prevzeti naloge nameravanega novoustanovljenega podjetja. UO je sklenil, da bodo poslali vsem turističnim društvom oba predloga in da se bodo sestali ponovno pred koncem meseca, da bi lahko s 1. majem že ukinili profesionalno tajništvo in pripravili vse potrebno za ustanovitev podjetja. P. Čolnar Prireditev mladih v Kranju Želijo, da bi se krog sodelujočih razširil Mladina petih gorenjskih tovara se je že tretjič zbrala na tradicionalni prireditvi »Mladi pred mikrofonom«. Sodelovali so mladinci iz Save in IBI Iz Kranja, BPT in Peka Iz Tržiča iz Plamena Iz Krope. Prireditev sta organizirala mladinska komiteja obeh kranjskih tovarn. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnil) dvorano Delavskega doma, so z navdušenjem pozdravljali uspehe svojih tovarišev pred mikrofonom. javno pokaže svoje sposobnosti. »Želimo, je dodal na koncu, »da bi se krog sodelujočih še razširil!« jože kosnjek Prostovoljci iz Šenčurja V ponedeljek, 11. aprila, bodo trije posebni avtobusi peljali v Ljubljano 159 prostovoljcev za oddajo krvi. Toliko se jih je namreč vpisalo v Šenčurju ob sedanji akciji Rdečega križa. Čeprav se v Šenčurju navadno vedno dobro odrežejo ob raznih proslavah in akcijah, saj imajo tudi v članstvu RK več kot 600 članov, je to vendar lep uspeh. Tričlanske ekipe vseh petih tovarn so odgovarjale na vprašanja o Krainju med NOB. Sele po dodatnih vprašanjih je zmagala ekipa IBI iz Kranja pred Savo in BPT iz Tržiča. V drugem delu oddaje pa eo nastopili mladi pevci, glasbeniki in recitator ji. Z osvojitvijo vseh možnih točk je zmagal duo »Kaster« iz Tržiča. Mladi pevki Mija Fi-ster in Zlata Karon sta zasluženo zmagali in dokazali, da tudi njuna zmaga na oddaji Pokaži kaj znaš v Ljubljani ni bila slučajna. Drugo in tretje mesto pa sta zasedla Zupančič iz Tržiča, ki je ifirail na citre in pevec Frenk Bobič. Po besedah predsednika ZMS IBI iz Kranja je oddaja dosegla svoj namen, to je zbližati mladino iz različnih krajev in ji dati možnost, da Komisija za izpopolnitev delovnih mest in prenehanje delovnih razmerij Trgovskega izvoznega podjetja za domačo in umetno obrt »DOM«, Ljubljana, Mestni trg 24 razglaša PROSTO DELOVNO MESTO v poslovalnici podjetja na Bledu Pogoj: — trgovska kvalifikacija — najmanj 3 leta prakse — znanje najmanj 1 tujega jezika — poznavanje prodaje na devize — stanovanje na Bledu Za razglašeno delovno me^to zahteva pravilnik poskusni rok do dveh mesecev. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazih o strokovni izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah, sprejema splošni sektor na sedežu podjetja v Ljubljani — 8 dni po objavi teg- razglasa. OSREDNJE VPRAŠANJE NA JESENICAH NOVA TRGOVSKA HIŠA? Gradnjo nove trgovske hiše nasproti železniške postaje so ponudili trg. podjetju Zarja — Trg. podjetji Rožca in Delikatesa pripravljeni sofinansirati — Vse je pogojeno s »če« ... — Zarja rezervirana, Rožca za poslovni fair play, Delikatesa hladnokrvna, Universal zainteresiran, občinski možje nezadovoljni, potrošniki v pričakovanju ... Najnovejša pesem, ki se poje po kuloarjih jeseniških poslovnih krogov: »Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan« je posvećena trgovskemu podjetju Zarja, ki pa se ob tej melo- diji precej kislo drži. Na zadnji seji sveta za blagovni promet pri občinski skupščini na Jesenicah, so razpravljali o predvidenih investicijah v trgovini. Predvsem so govorili o gradnji trgovske hiše nasproti železniške postaje na Jesenicah. Po načrtu bi za poslovne trgovske prostore potrebovali 330 milijonov S dinarjev, v zgornjem delu stavbe pa bi biia stanovanja za trg. Grad- njo trgovske hiše so ponudili trgovskemu podjetju Zarja, ki je edino finančno sposobno za investicijo takšnega obsega. Investitor bi lahko koristil 200 milijonov S dinarjev iz ukinjenega družbeno investicijskega sklada, jVl je bil prenesen v kreditno banko Gorenjske in o katerem odločajo občinske skupščine same. Iz tega sklada bo letos na razpolago 78, drugo leto pa* 122 milijonov starih dinarjev. Kot soinvestitorji pa bi bila tudi druga trgovska podjetja, s tem da bi v trgovski hiši prodajali tudi njihove proizvode. Za gradnjo so potrebna enolna stališča vseh zainteresiranih in združitev razpoložljivih finančnih sredstev. Do tega pa do trenutka, ko to pišem, še ni prišlo. Bistvo nesoglasij je tole: Zarja namerava letos zidali na Koroški Beli novo trgovino s štirimi stanovanii za uslužbence. Člani sveta za blagovni promet pa svetujejo Zarji, naj se tej gradnji odpove, da bi bila finančno sposobna začeti gradnjo nove trgovske hiše. V trgovskem podjetju Rožca so zaradi takšnega staiišča Zarje nejevoljni in tolmačijo to stališče Zarje kot nelov. !no konkurenco, ker ima Rožca na Koroški Beli dve prodajalni, če bo Zarja gradila novo trgovino na Koroški Beli, bo Rožca razširila svojo prodajalno v Žirovnici, v nasprotnem primeru pa bo obnovila sedanji prodajalni na Koroški Beli in sofiban- m m m D □ OBIŠČITE SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU od 9. do 18. 4.1966 v prostorih delavskega doma Franca Vodopivca m m m I MANJ DELA MANJŠI ZASLUŽEK Kot imamo v nekaterih delovnih kolektivih penale za neizpolnjevanje rokov, tako naj bi bilo tudi v administraciji — Na vrsti je uprava medkomunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Na ustanovni skupščini združenega medkomunalnega zavoda za socialno zavarovanje na Gorenjskem so nekateri govorili tudi o škodi, ki jo povzročajo nekatere službe z zavlačevanjem pri rešitvah posameznih zadev. Omenjali so primere, ko je moral človek čakati tudi po 6 in več mesecev preden je dol.il dokončno odločbo o upokojitvi. Sprejeli so slcCi-šče, da bo vsak dan iznad 60 dni pri reševanju aktov za upokojitev obremenil to službo (ali uslužbenca — stvar bo moral razčistiti kolektiv!) s 100 starimi dinarji, oziroma vsak mesec 3.000 starih (30 novih) dinairjev. Ob tem so omenjali, da ni pošteno, da v proizvodnji postavljamo norme in roke in da — vsaj v dobro organiziranih organizacijah — delavci zgubijo na osebnih dohodkih, če ne opravijo dela v določenem času, medtem ko se to ne uveljavlja tudi v družbenih službah oziroma v administraciji. Ce bi občemi bolj smelo nakazovali razne .slabo.sti v posameznih ustanovah, smo prepričani, da bi prisilili te kolektive k pedobnim rešitvam stimulativnega nagrajevanja po delu. kar je v teh službah še vedno le puhlo geslo. k. M. Središče Tržiča — Trg svobode je te dni v »remontu«. Da bi uredili cesto in pločnike za pešce, bodo najprej uredili rove in jaške za poznejšo instalacijo električnega, telefonskega in dntgega omrežja. Bil je res že skrajni čas, da to uredijo. NA KOROŠKI BELI Prostor za individualne graditelje Oddelek za gospodarstvo, gradbene in komunalne zadeve na Jesenicah je samo letos prejel že nad 40 zahtevkov za izdajo lokacije za zasebno gradnjo stanovanjskih hiš. Mnoge vloge so v nasprotju s smernicami urbanizacije in določbami osvojene urbanistične zakonodaje. Da pa bi občanom kljub temu omogočili gradnjo, so se odločili za delne urbanistične rešitve. Ena od teh je zemljišče na Koroški Beli, ki leži v ožjem gradbenem okolišu in je namenjeno prav Zemljo kmetom! 6 To staro revolucionarno £ geslo je postalo znova 6 aktualno v Srednji vasi # pri Kamniku. Gre za pri- # bližno 50 ha zemlje, ki je # bila pred leti arondirana O v korist Agrckombinata. S Ta pa zatem ni pokazal 0 posebnega interesa za to 9 zemljo in je v glavnem % ostala neobdelana. To je O povzročalo vsa leta veli-9 ko upravičene kritike med # domačini. Na pobudo ob- # činskega odbora SZDL # Kamnik pa so bili v zad-% njem času pogovori za 9 vrnitev te zemlje kmeto-9 valcem — interesentom # — v glavnem bivšim last- # nikom, ki bodo te povrni šine že letos lahko obde- # Iali. za individualne graditelje. Prostor ima lepo sončno lego in je zelo primeren za kompleksno in organizirana stanovanjsko gradnjo. Po predlaganem zazidalnem načrtu bodo prosilci lahko začeli z gradnjo enonadst.rop-nih in visokopritličnih hiš, ki ustrezajo videzu obstoječega naselja. NA JESENICAH 150 novih delovnih mest V resoluciji o razvoju gospodarstva in družbenih služb, ki so jo sprejeli na zadnji seji občinske skupščine na Jesenicah je predvideno, da se bo pri že obstoječih kapacitetah, zaradi intenzivnejšega gospodarjenja, število delovnih mest zmanjšalo za 1 %. Vendar pa lahko pričakujemo, da bo lotos zaradi novih kapacitet odprtih 150 novih delovnih mest in to predvsem za zaposlovanje žensk, že letos bo namreč odprt povečan obrat, ki ga ima Planika v Breznici, nov obrat podjetja »Kroj« iz škofje Loke na Jesenicah, povečano pa bodo tudi kapacitete v gostinstvu. sirala gradnjo nove trgovske hiše nasproti železniške postaje. Delikatesa pa bo sofi-nansirala novo trgovsko hišo drugo leto, ker bo letos začela z zidavo nove samopostrežne trgovine na Breznici. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta Zarje so sklenili, da od predvidene gradnje nove trgovine na Koroški Beli ne bodo odstopili, ker je zidava »trgovine v vsestranskem gospodarskem interesu podjetja in v skladu z razvojnim stališčem podjetja in občine, pri čemer se delavski svet sklicuje na zadolžitev občine z dne 20. XI. 1964, ko je bilo podjetju izrecno naloženo, da je za gradnjo trgovine na Koroški Beli odgovorno podjetje Zarja«. Vsekakor pa se iz skle- pov delavskega sveta tega podjetja vidi, da so se ravnali po 'starem pregovoru, da bo »koza cela in volk sit«. Gradnji trgovine na Koroški Beli se niso odpovedali, v zapisnik DS pa so zapisali, da se gradnja trgovsko stanovanjskega objekta na Koroški Beli ne izvaja z namenom škoditi podjetju Rožca, pač pa z namenom preskrbo-vanja novo priseljenih potrošnikov na Koroško Belo .. .«, poleg tega pa DS izjavlja, da je Zarja finančno sposobna, da takoj začne graditi novo trgovsko hišo na Jesenicah z deležem 50 milijonov starih dinarjev. Na občini menijo, da je to drobljenje denarja, v Rožci pa da to ni »fair plav«. Občina grozi, da bo v primeru, če ne bo domačega investitorja, pod istimi pogoji ponudila gradnjo trgovske hiše na Jesenicah enemu izmed trgovskih podjetij izven občine. V Zarji menijo, da je to nepravilno, takšno stališče pa tolmačijo kot sestavni del političnega pritiska na samoupravne organe podjetja. To se vidi tudi iz prvega srečanja avtorja tega sestavka z direktorjem Zarje. Direktor me je takoj vprašal: »Prosim, povejte mi no, kdo vas je poslal?« Takrat še nisem vedel, da je bil dan pred menoj pri njem tudi novinar časopisa »Zelezar« zaradi istega vprašanja. Zato so bili v Zarji prepričani, da novinarji v tem »političnem pritisku« sodelujejo, čeprav avtorja tega sestavka ni nih- če napotil v Zarjo, pač pa je zaradi objektivnega poročanja javnosti sam obiskal vsa zainteresirana podjetja. Splošno mnenje dobrih poznavalcev jeseniških poslovnih razmer je, da bo bodoči lastnik nove trgovske hiše nasproti železniške postaje gospodar jeseniškega trga, vložena investicija pa se mu bo hitro obrestovala. Ce te priložnosti Zarja ne bo izkoristila, bo kaj kmalu to občutila na svojih plečih. Adute ima tokrat Zarja. v rokah in od njene igre je odvisno, če bo te »adute« (čitaj: finančna sredstva) pravilno uporabila. 9 Opomba: Ob zaključku # tega sestavka sem izvedel, # da je dokončno sklenje-9 no. da Zarja ne bo odsto- O pila od predvidene grad-9 nje na Koroški Bell in bo 9 zato prešibka, da istočas-9 no začne z gradnjo nove 9 trgovske hiše na Jeseni-9 cah. Rožca bo urejevala 9 svoje trgovine po predvi-9 denem programu, občina 9 pa bo verjetno objavila 0 javni razpis za gradnjo # novega objekta, ki ga bo 9 dobil najboljši ponudnik. 9 To pa je lahko samo pod-« 9 jetje izven jeseniške ob- • čine. Rusi so 1867. leta prodali Aljasko ZDA za 7.250.000 dolarjev, Američani pa že 70 let kopljejo zlato na Aljaski. Tudi nova trgovska hiša nasproti železniške postaje bo zlati rudnik. Nekateri bodo to prepozno spoznali... JOŽE VIDIC Razstave v aprilu »Protestiramo proti takim razstavam« Gorenjski muzeji in galerije so za april spet pripravile irrsto razstav v Kranju, Škof-ji Loki, Kamniku in na Jesenicah. V Loki je že od 2. aprila odprta razstava nalepk iz. vžigalične škatlice, ki si jo vsak dan ogleda veliko ljudi, največ otrok — šolarjev. Razstava bo odprta do 26. aprila, ogleda*"! pa si jo lahko vsak dan od > do 12. ure in 15. do 18. ure. Ta prva filumcnlstična razstava v Sloveniji je vzbudila precej.hude krvi, ker sta dva odbornika loške občinske skupščine na zadnji seji napisala na vabilo za otvoritev razstave »Protestiramo proti takim razstavam« in »Taka razstava je izživljanje in nepotrebno zapravljanje časa in denarja«. Muzej je namreč vsem odbornikom dal na stole vabilo, dva pa sta potem vabili pustila na stolih z zgornjimi pripombami. Bilo je to na seji, ko so Loškemu muzeju zmanjšali letošnji proračun od 12 na 10 milijonov din; verjetno sta ta dva odbornika glasovala za to okrnitev proračuna muzeju. Pravzaprav je komentar »ploh nepotreben, ker način Izražanja pripomb ln njuna vsebina dovolj jasno povesta, da ta dva človeka res nimata potrebnih kvalifikacij za odločanje o kulturnih in ver- jetno ne tudi o drugih vprašanjih občine. Tudi v Kamniku so aprilsko razstavo v dvorani nad Kavarno odprli že v soboto prejšnji teden (2. aprila). Razstavljajo gorenjski likovniki, katerih dela si lahko ogledate do 10. aprila vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Na Jesenicah bodo danes popoldne 9. aprila) v dvorani kulturnega doma odprli razstavo »Modeli za loški mali kruhek«, ki jo je pripravil Loški muzej, na Jesenicah pa jo organizira likovna sekcija DOLIK. Ogledate si jo lahko od 9. do 12. in 15. do 19. ure do prihodnje nedelje (17. aprila). V Kranju bodo v galeriji v Prešernovi hiši jutri (10. aprila) zaprli razstavo otroške grafike, v torek (12. aprila) pa bo otvoritev raz. »Kraška plastika«, ki jo je pripravil Etnograf, muzej iz Ljubljane. V galeriji v mestni hiši pa bodo danes 9. 4. odprli razstavo »Nemška koncentracijska taborišča«. Obe razstavi bosta odprti do 29. aprila vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. — a Prenatrpane učilnice Šolo Franceta Prešerna bi bilo treba razbremeniti — Nova, začasna rajonizacija Na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju je sedaj 17 oddelkov, oziroma .razredov in to pri 11 razpoložljivih učilnicah. Tako pride na en razred povprečno 84 otrok. Zaradi tega mora biti pouk v treh izmenah! Sodoben pouk je tako nemogoč. Otroci, kljub prizadevnosti pedagogov, ne odhajajo iz šole brez posledic. Natrpa-nost v razredih Prešernove šole je večja kot na šoli Simona Jenka, čeprav razpolagata obe z enakimi kapacitetami. Vzroke je treba iskati v nepravilni in neenakomerni irajonizaciji okolice, saj Oš France Prešeren zajema Z razstave otroške grafike učencev osnovne šole oStane Žagar« v galeriji Prešernove hiše v Kranju; levi portret je delo Marte Novak, desni pa Vere Bohinc — Foto Franc Perdan OB UPRIZORITVI »RAZVALINE ŽIVLJENJA« NA BOHINJSKI BELI Oživljena preteklost in sedajnost Na Bohinjski Beli so v nedeljo, 3. aprila, uprizorili že drugo premiero v letošnji sezoni. Pred kakima dvema mesecema so v režiji Antona Kelbla zaigrali komedijo »Trije angeli«, to pot pa je bila na vrsti drama F. S. Finžgar-ja »Razvalina življenja«. Z obema deloma so dobro uspeli tako pred domačim občinstvom kot tudi na gostovanjih. Drama o kmečkih ljudeh in o kmečkem življenju je še vedno zanimiva in v nekaterih ozirih tudi aktualna. Ce že ne toliko v tistem prvobitnem pomenu resničnega kmečkega življenja, v katerem prevladuje še pristen kmečki ponos lastništva in posesti, ko zemlja dela kmeta veljavnega — pa je aktualna do neke mere v moralno etičnih odnosih in v zakonitosti tega življenja. Pri presoji in tehtanju tega Finžgarjevega dela, ki do neke mere uživa največ priznanja med pisateljevimi dramskimi deli, lahko vedno znova spoznavamo Finžgarja kot dobrega opazovalca življenja in kmečkega človeka, občudujemo pa lahko njegovo prodornost v risanju l:"r..v': h značaje*', lakršni se razkrivajo v krepkih in domačih pogovorih in dialogih. Pri tem se jasno kaže avtorjeva dobrohotna vzgojna namera pomagati preprostemu človeku iz nadlog in vsakdanjih zapletov, ki jih prinaša s seboj življenje. Vendar pogostokrat človek ne najde primernega izhoda iz stiske, kar se zgodi tudi v tej drami kmečkega življenja, ko se konec sprevrže v tragedijo, za poslušalca pa v svarilen pouk, ki zapusti močen in pretresljiv vtis. — J. B. veliko večji okoliš, kot pa bi ga glede na kapacitete mogla. To je sedaj postalo že resen problem, ki ga je brez dvoma treba rešiti, vsaj za dobo enega ali dveh let, ko bo na Zlatem polju dograjena nova osnovna šola. Zato je bil Zavod za prosvetno pedagoško službo zadolžen, da podrobno prouči razdelitvene okoliše in jih spremeni. Ne bi bilo prijetno, če bi na začetku naslednjega šolskega leta ponovno naleteli na isti problem, posebno zato, ker pričakujejo, da bo število vpisanih še večje. Položaj bo bistveno boljši, ko bedo dograjena nova šolska poslopja z mnogo večjim: kapacitetami in bodo sedanje glavne šole, med njimi tudi šola Franceta Prešerna, razbremenjene. J. Košnjek VEČ KOT STO NASTOPAJOČIH Mladinski koncert na Jesenicah V gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah je bil v torek (22. marca) koncert pionirskega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole »Pre-žihov Voranc« z Jesenic. Vztrajali so in uspeli Na Jesenicah so v Cufar-jevem gledališču zaključili preteklo nedeljo veliko tekmovanje mladih za Finžgar-jevo značko. Na slovesni prireditvi, ki je izzvenela zelo prisrčno, so 372 mladim bralcem slovenske knjige razdelili bronaste Firi3(,garjeve značke s posebnimi priznanji in legitimacijami. Zaključne prireditve sta se udeležili tudi pesnica Ela Peroci iz Ljubljane in slikarka Melita Vovk z Bleda. V kulturno umetniškem programu pa so sodelovali gojenci jeseniške glasbene šole. Prireditev na Jesenicah je bila le zadnje dejanje velikega tekmovanja v znanju iz slovenske književnosti. Začelo se je že zadnje mesece v lanskem letu, ko so se mladi in pogumni ljubitelji lepe knjige zagrizeno lotili branj?.. V tem času' so pre- brali vsaik po osem knjig in preštudirali lep del slovenske literature. Branje je bilo razdeljeno na več težavnostnih stopenj glede na starost kandidatov. Po posebnem / pravilniku so lahko tekmovali učenci od vključno tretjega do osmega razreda osnovne šole. Pobudo za tekmovanje je dalo slavistično društvo — podružnica za zgornji del Gorenjske. Znanje mladih kandidatov so že pred tem -preizkusili na posebnih pogovorih, ki so jih prirejali na šolah. Tekmovalci so morali pokazati zelo solidno znanje, če so hoteli osvojiti bronasto odličje s portretom pisatelja Finžgarja. S tem so si tudi pridobili pravico, da bodo prihodnje leto lahko tekmovali za srebrno značko in končno se bodo potegovali tudi za zlato. - J.B. OB 25. OBLETNICI NAPADA NA Prve žrtve vojne na Go Pred 25 leti 6. aprila je Nemčija napadla Jugoslavijo. Bilo je to na nedeljo zjutraj. Dva dni kasneje so vojaki jugoslovanske vojske minirali vhod karavanškega predora na Hrušici. V bližini mini-ranega predora so ostali trije stražarji, ostali graničarji pa so zapustili karavlo. Istega dne zvečer je preko Rožce s pomočjo jeseniških peto-kolonašev prodrla do predora na Hrušici močna nemška patrulja. Do polnoči so se Nemci skrivali v bližini, nato pa so napadli železniško čuvajnico, ker je bila graničarska karavla že prazna. Najprej so ubili pred predorom dva 'stražarja, rezervista jugoslovanske vojske, medtem ko je tretjemu uspelo pobegniti. Padla vojaka sta zapisana v mrliški knjigi občine Jesenice in zato so nam njihova imena znana. To sta bila Martin ščurk, vojni obveznik, posestnik, rojen 1900. leta in Andrej škaberne, neznani vojak, rojen 1903. 1. Nemška patrulja je nato napadla železniško čuvajnico na Hrušici, v kateri je stanovala družina Zima. Nemci so ranili sina Tončka, na očeta in sina Lada pa se je podrl strop. Po napadu so se umaknili, tretjemu sinu Zimovih pa je uspelo rešiti brata in očeta. Tri ure po tem dogodku je ista nemška patrulja ustavila na cesti na Belem polju nad Hrušico Jožeta Vrhunca, rezervnega oficirja jugoslovanske vojske, ki je z avtomobilom peljal nova navodila vojakom v Kranjsko goro. Nemci so ga ujeli ter kmalu nato s strelom v tilnik ubili. Vse tri žrtve so padle v noči od osmega na deveti april 1941. I. ali točno pred 25 leti. Prve tri žrtve na Gorenjskem so padle torej še pred okupacijo Gorenjske, saj so okupatorji Jesenice zasedli šele čez dva dni. V Kranjski gori pa je Italijane zadrževal rez. kapetan Stanko Bregar, sodnik iz Kranjske gore. Ta je z nekaj domačini in graničarji zadrževal prodirajoče Italijane proti Podkorenu. V bližini Ljudje in dogodki Bonnski golob miru Vse kaže, da v Bonnu nekaj kuhajo. Vesti, ki prihajajo iz renske prestolnice, že nekaj časa presenečajo. Videti je, da bonnski ministri premikajo vzhodne kretnice. Naštejmo na kratko nekaj zahoclnonem-ških premikačev. častni predsednik krščansko demokratična unije Konrad Adenauer \}e na kongresu stranke v svojem govoru med drugim povedal: »Sovjetska zveza se je uvrstila med države, ki se zavzemajo za mir na svetu«. To je bila hladna prha za delegate, ki so bili od starega strankinega prvaka navajeni poslušati popolnoma drugačne izjave o Sovjetski zvezi. Dan pozneje je bila izjava Adenauerja spremenjena, V Beethovnovi dvorani v Bonnu je bilo pojasnjeno, da se je Adenauer zmotil. Povedati je želel, da je tudi Sovjetski zvezi potreben mir. Do te izjave je prišlo bolj po pomoti, ker točnega besedila Adenauer ni imel napisanega. Vendar o pristnosti izjave nihče ne dvomi. Že veliko prej smo iz nekaterih podrobnosti zvedeli, da Zahodna Nemčija tehta svojo politiko do vzhodnih držav. Zunanji minister Schrb-der je v novembru lani poklical na kosilo v svojo vilo na Venusbergu sovjetskega veleposlanika Smir-nova, s katerim se nista videla od 5. decembra 1963! Glavna tema razgovora je bila: ali bi zamenjava sedanjega zahodnonemškega veleposlanika, ki v Moskvi ni priljubljen, vplivala na izboljšanje odnosov med Bonnom in Moskvo in ali bi bil v doglednem času mogoč obisk zahodnonemškega zunanjega ministra v Moskvi? Sovjetski veleposlanik je s tema dvema vprasanjima sedel na vlak Pariz— Moskva. Smirnov se je vrnil iz Moskve, ko je Adenauer izvedel na obisku pri generalu de Gaullu, o čem se bo francoski predsednik pogovarjal v Moskvi. Na dan napete parlamentarne razprave o letalih »Starfighter« je kancler Erhard zamudil razpravo, ker je imel v gosteh sovjetskega veleposlanika Smir-nova. ^ Nadaljnje poteze bonske vlade so znane. Pred dnevi so v Bonnu razdelili vsem tujim diplomatskim predstavnikom nemško mirovno noto. Podrobnosti diplomatske pošte proučuje nad 90 držav. Nekaj dni pozneje je sledila izjava podkanclerja Mendeja, da bo Zahodna Nemčija zboljšali svoje odnose s vzhodnoevropskimi državami. Vprašanje je zdaj odprto, ali Bonn želi s svojo diplomatsko aktivnostjo paralizirati načrte de Gaulla ali pa je zahodnonemškl načrt pristen? Zadnji kongres vladne stranke na to ni dal točnega odgovora. Bonnski mirovni golob ima lahko pravo ali pa lažno perje. APRILSKI DAN NA DESNEM BREGU SORE Vasi, hi postajajo mesto Med škofjo Loko in Medvodami je ob Sori na desnem bregu deset vasi. Cesta skoznje res ni kaj prida, makadamska je in luknjasta (»V časopis jo dajte!« so mi rekli, »občina jo mora popraviti!«), sicer pa so vasice lepe, stisnjene med severovzhodna pobočja škofjeloškega pogorja in pas ravne, za obdelovanje primerne zemlje na desnem bregu Sore. Puštal, Hosta, Pungert, Gosteče, Draga, Sora, Rakovnik, Goričane, Vaše in Preska spremljajo \ desne strani kratko pot Sore od sotočja JUGOSLAVIJO renjskem? Gozda so padle tudi prve okupatorjeve žrtve. Tam so po italijanskih poročilih padli štirje Italijani, sedem pa je bilo ranjenih. • AH so Andrej Skaberne, • Martin ščurk in Jože Vr-% hunc prve žrtve vojne na • Gorenjskem? Ce je komu 0 od bralcev znano, da so % morda prve žrtve padle • še pred temi na Hrušici, • naj pošlje podatke ured- • ništvu Glasa, ki jih bo % odstopilo muzeju NOV. JOŽE VIDIC Poljanščice in Selščice v Loki do izliva v Savo pri Medvodah. Draga še sodi v loško občino, Sora pa že v nekdanjo medvoško občino, ki je zdaj priključena občini Ljubljana—Šiška. Sora, pravijo, je nekako na sredi med obema večjima naseljema in čeprav je tu fara, vas vse bolj izgublja na pomenu, ljudje odhajajo na eno ali na drugo stran; zgovoren dokaz stagnacije, ki jo vas doživlja po zadnji vojni, je tudi število prebivalstva, ki se skoraj ne menja: od leta 1948 do 1963 se je število ljudi povečalo od 202 na 204. Podobno ali še slabše je tudi v nekaterih drugih vaseh, ki niso čisto na pragu Loke ali Medvod: v Dragi se je v istem času zmanjšalo število ljudi od 82 na 79, v Hosti pa od 44 na 41. Drugače pa je v Goričanah, Preski, Vašah pa v Gostečah in na Puštalu. Vasi v bližini mesta, industrije in cest so po vojni rasle, nastajale so nove hiše, še hitreje pa nastajajo v zadnjem času. Loško predmestje se gradi in širi na levem bregu Sore proti Trati, bo zemlje za obdelovanje tu še bore malo. Bližina dobrih prometnih zvez, bližina Ljubljane — to navezuje Medvode k metropoli Slovenije, »Kaj delamo zdaj? Pripravljamo drva, vozimo gnoj, pripravljamo njive za sajenje krompirja, trebimo travnike — dela res ne zmanjka!« Tako mi je povedal Franc Svoljšak, po domače Andrejev iz Drage medvoško pa v Presko, Vaše, Goričane (in seveda tudi drugje okoli). Te tri vasi postajajo del Medvod, postajajo mesto, izrazito delavsko naselje, hiše tu rastejo kot gobe po dežju, čez deset let /% Medvode postajajo del Ljubljane, Loka pa ima sama dovolj razvito industrijo, da se njena delavska predmestja hitro širijo. »Suha Hosta je v Pungertu in v Gostečah Draga!« To je pregovor, ki sem ga slišal v Dragi, sestavljen pa je liz imen vasi v loški občini ob Sori. Franc Svoljšak iz Drage je pravkar prišel s polja, ko sem ga obiskal. Je kmet in delavec; doma ima kmetijo s približno 4 ha obdelovalne zemlje, vsak dan pa se z motorjem odpelje v Goričane v tovarno »Celuloza«, j kjer dela »na tri šihte«. On-dan so se kazalci 'na uri | bližali že drugi popoldne in j mudilo se mu je že, pa mi j je kljub temu še povedal, da se kot kmet največ ukvarja \ z živinorejo in s krompirjem, seje pa seveda tudi žito, približno en hektar vsako leto (največ pesnice, malo ječmena in ovsa, le kakih' S a rži in vsako leto tudi okrog 10 a prosa, pa seveda ajdo na pšeničje). »Vem, da se pri nas ne splača pridelovati žita, a kaj veš, kako pride, za dom pa ga le pridelam.« Ko sem po Preski stikal za zanimivostmi, me je kolega napotil k Habjanu, k največji kmetiji, kjer imajo vsa zemlje približno 18 ha, od tega 8 ha obdelovalne, uporabljajo še gepelj za rezanje skope in celo še škoporezno trugo, zraven hiše, ki je spodaj zidana, zgoraj pa lesena z lepim gankom in lepimi gavtri v majhnih oknih, stoji stara kašča, nasproti dva poda z dero za sušenje na enem koncu in zadaj za hišo hlev. Gospodar Franc Krši-nar, ki je žagal drva v bližini jamnice (obokana jama v pobočju nad hišo, ki jo uporabljajo za shranjevanje repe, korenja in pese pozimi), mi je povedal, da je bila .kmetija včasih, še v prejšnjem stoletju, manjša, njegov stari oče pa je nekaj zemlje dokupil. Hiša z vsemi gospodarskimi poslopji je stara in izredno zanimiva, zato jo je pred časom hotel odkupiti zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane, njim pa bi postavili nova poslopja. Habjanovi pa tega nočejo, raje popravljajo staro hišo in" delajo prizidke h kašči. vse to pa je nepopravljiva škoda za staro arhitekturo, ki se je prav pri njih izredno lepo ohranila do današnjih dni. Nova vrata v hiši še tojjko ne motijo, nemogoča oa so trodcina okna. Edino, za kar zaslužijo pohvalo, je to, da so v hiši pustili in prelakirali lesen strop z letnico 1717 na tramu. Kmečki dom, kakršen je Habjanov v -Preski, bi zaslužil, da ga na vsak način ohranimo kot edinstven spomenik stare ljudska irhitek-ture in kulture nasploh. A. Triler PANORAMA 9 panorama * panorama © panorama 9 panorama 9 panorama 9 panorama 9 panorama NA LJUBELJU SO CARINIKI ODKRILI tihotapce z municijo GORENJSKI Kf Pietarst Koše uporabljajo za : nje skope, trave, drv, itd. Pri obiranju sadja j« koš posoda, v katero i* ne stresajo obrane s? Prav tako je bilo pri ptf nju krompirja: posam£ ga je pobiral v čajno v stresal v camboh, ko p bil ta poln, sta dva caf-stresla v gnojni koš. i terim so vozili krompif mov. V glavnem je cajn^ men j ena enemu človek1* je manjša mera, camW je za dva in je večja 4 Medetov ata je včasih j tudi zase. Gnojnih košev nes po kmetih skoraj ne uporabljajo, nadom^ jih je dera pri gumirade!n'■, gnoj) in gajbice (za km repo, peso, korenje). V8 pa brez gnojnega koša n<-lo mogoče, vsak kmet ji imel po več, v glavnem J pozimi kar sami izde;4 doma. Za vožnjo gnoja na \ so uporabljali starejšj bolj umazane koše. Da « delo hitreje od rok, so j MIHA KLINAR: MESTA, CESi Pretekli teden je pripeljal na Ljubelj avto »Opel-Rekord«, zadnji model, letošnje proizvodnje. V njem so se pripeljali štirje turški državHani, ki so skozi našo državo nameravali potovati v Turčijo. Carinik je pregledal potne liste ter si nato še malo ogledal avtomobil. Bil je lep, moderen ... Samo zakaj je tako nizek, je razmišljal carinik, ki mu je večletna praksa dala veliko izkušenj. Carinik je kmalu ugotovil, da je pritisk vozila na osi avtomobila preveč velik, zato se je odločil za pregled. Iz avtomobila so izstopili štirje elegantno oblečeni moški. Eden izmed njih je imel popolno palico tako izdelano, da je v njej dežnik. Cariniki so kmalu ugotovili, zakaj je avto tako nizek. V zadnjem sedežu med vzmetmi .so našli 9.000 komadov municije za pištole, ki je tehtala 200 kg. Ko je »častita gospoda* opazila, da je tiho- Prijateljsko prepričevanje Nepoznavanje jezika dežele, ki jo obišče kak turist, lahko le-tega odvrne od nakupovanja v trgovinah. Da bi to preprečila, je uprava trgovske hiše v Parizu postavila v svoje izložbe napise: »Vstopite v našo trgovino in ne sramujte se zaradi tega, ker ne obvladate francoskega jezika. Odlično namreč govorimo jezik, ki je neverjetno podoben angleškemu!« tapsko blago izgubljeno, je poskušala rešiti avto. Lastnik avtomobila je trdil, da sploh ni vedel za tihotapsko blago in se je jezil na sopotnike, zakaj so to storili. Za carinike pa je bila to slaba obram- BODICE • Iz Cirč so me prišli klicat, naj pridem pogledat kakšne vrste reklamo ima njihov pečar. Vsa hiša je v samih lepih svetlih keramičnih ploščicah in nikjer nobenega napisa. Hvalili so se, da je to nove vrste reklama brez pisanih besed. Čeprav mi je bilo všeč, se nisem zd to navdušil. Kaj če bi si čevljar naredil hišo iz samih čevljev, mesar iz samih klobas? © Nekateri na Jesenicah so odkrili dokaj udobno moh nost za potenje in boj proti raznim gripam. Na našem gorenjskem električnem vlaku, kot so ugotovili, je tako vroče, da se človek hočeš «-nočeš, spoti. Te vrste terapije se poslužujejo ljudje nasploh, seveda si vzamejo s seboj perilo, da se zatem ?rn-oblečejo. Nekateri kritizirajo strojevodje, da ne uravnavajo pravilno ogrevalne napra- ba. Avto so zaplenili, tihotapce pa kaznovali z denarno kaznijo, ki so jo takoj plačat-li. Preden so se dokončno dogovorili in napisali zapisnik, pa so cariniki imeli precej težav. Turisti namreč niso hoteli govoriti nobenega drugega jezika kakor turški. Prevajalca za turški jezik so cariniki iskali po vsej Gorenjski, preden so ga našli. ve, drugi pa trdijo, da je to predvideno in celo vračunano v ceni vozovnice. 9 Na Jesenicah zelo dvomijo v uspeh stanovanjske gradnje in so nezaupljivi do stanovanjskega gospodarstva sploh. Kot vzrok navajajo to, da se bo to podjetje ustanovilo prav za prvi april. Zavra- Ceprav jim je bil zaplenjen avto z municijo in so plačali kazen, so popotniki zelo srečni odpotovali (seveda z vlakom) proti Turčiji. Bili so prepričani, da bodo pri nas zaprti, poleg tega pa so imeli toliko denarja, da jim je bila izguba avtomobila »deveta briga«. Verjetno so bolj obžalovali zaplenjeno municijo. JOŽE VIDIC čal sem tako praznoverje, toda — kot pravijo, začetek nič ne obeta. 9 Pred trafiko v Žirovnici sem pa pomilova! oglasno desko. Stara je le. Zato se je naslonila na ograjo. Ta pa prav tako nima več moči in vse se je nagnilo k spanju. Lepo vas pozdravlja BODIČAR Kratko - zanimivo # Belgijski kralj Baudoin bo povzročil državi izredne in nepredvidene stroške, ker se je odločil, da ne bo več nosil očal, ampak posebne vstavljene leče. Za to, da bodo natisnili novo serijo j:amk s kraljem brez očal in v vseh šolah in državnih ustanovah obesili nove slike, bodo porabili okrog 12,5 milijona novih dinarjev. % Naj elegantne jši moški je bil preteklo leto — po anketi med bralci velikega ame-riškga lista — lord Snovdon, soprog britanske princese Margarete. Le-to so isti anketiranci izbrali za osebo iz višje družbe, ki ima v tem pogledu — najmanj okusa. Poklekcila je pred pijanko, ki je spravil;, klekala pred svetohlinsko tretjerednico, ki j tercijalska blaznost, opasovala svojo zalito 4 krat je preklinjala tasta, ker je bil socialni jezo, ga obtoževala, da je samo on kriv, 1^ prišli ob posestvo; ob hišo, ob trgovinico, ki1 še bolj je pred svojimi somišljenicami, lovci blatila njo, snaho, češ da je kriva, ker tudi1 bogaboječi sin, ne hodi v cerkev. »Ta prilepi urekla s svojo pregrešno lepoto, vlačuga bab! snaho, zlivala svoje sovraštvo. In kadar se j(J je sin pozabil ne samo, da je katoličan, noarfl saj bi se drugače ne ponižal in ne vzel šb' Židinje ali ciganke. »Ne zameri ji, Stefi. Pijana je in ne V tolažil tast. »Glavno je, da te ima rad Franc. Franc? Podlež! Vrag z njim in njegovo n" In vendar ga je ljubila. Tako zelo ljubil-njegove pobege, krajo prihrankov in vse, kar j in bridkega. Ne, ne bo več razmišljala o tem! Potegr.i' svojega življenja, ki bi, sodeč po mestih, ki f letih preromala, lahko trajalo pol stoletja £ ubogih osem let. In res se že ves mesec čuti * stara, čeprav je šele v šestindvajsetem letu. $ (in vedno več bo takih) so še vedno neporočei1 ta. Za njo pa je osem let težkega življenja z sledki, a še ti so bili samo utvare. Ne bo več razmišljala o utvarah! Ne bo v' ki jo je prevaral za ljubezen in jo ponižal SKUPŠČINA OBČINE KRANJ PREDLOG programa stanovanjske gradnje v občini i v letih 1966 -1970 Skupščina občine Kranj je na 19. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17/3-1966 razpravljala Of predlogu programa stanovanjske gradnje v občini Kranj v letih 1966—1970 in sprejela sklep, da se da predlog programa v javno razpravo. Javno razpravo naj zlasti organizirajo delovne organizacije, ki naj obenem razpravljajo o lastnih istovrstnih programih in o tem, kako se ti ujemajo s programom stanovanjske gradnje v občini. Po potrebi bodo o predlogu pro-1 grama razpravljali tudi zbori volivcev, prvenstveno na mestnem območju. Mnenja, pripombe in predloge občanov in delovnih organizacij k predlogu programa zbira svet za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Kranj do 30/4-1966. Svet za gradbene in komunalne zadeve bo obravnaval zbrane predloge na posebni seji in pripravil dokončni predlog programa ter ga predložil v ponovno razpravo skupščini občine Kranj. Spremembe v sistemu financiranja stanovanjske izgradnje in v gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, ki izhajajo iz resolucije o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva, narekujejo potrebo po novi kvaliteti v financiranju oziroma zbiranju sredstev. V interesu uspešnega reševanja stanovanjskega vprašanja tistih občanov, ki nimajo rešenega je, da se najdejo oblike, ki bodo zagotovile čim uspešnejšo stanovanjsko gradnjo. Resolucija obravnava poleg številnih drugih vprašanj tudi vprašanje industrializacije stanovanjske gradnje, katero je možno zagotoviti le na organiziranih kompleksih s koncentracijo gradnje stanovanj. Tako kot doslej bo tudi v prihodnje individualna stanovanjska gradnja pomembna oblika stanovanjske graditve. Realno je predvidevanje, da bo ta celo obsežnejša kakor doslej. Pri izdelavi programa stanovanjske gradnje, predvsem pa pri planiranju razpoložljivih sredstev, je treba to upoštevati. Sedanja razdrobljenost sredstev za stanovanjsko gradnjo otežuje realno planiranje in realizacijo. Potrebno bo v občini doseči sodelovanje in-skupna stališča glede financiranja koncentrirane blokovne in individualne gradnje stanovanj. Pri odločanju o razmerju med različnimi oblikami ni mogoče mimo problemov, ki se na področju stanovanjske graditve pojavljajo. Posebno pereč problem predstavlja pridobivanje gradbenih zemljišč, predvsem za individualno gradnjo, komunalno opremljanje zemljišč itd. II. Glede na začeto gradnjo stanovanj za trg (SGP Projekt in GIP Gradiš), na možno dopolnitev kompleksa med Cesto Kokrškega odreda in Partizansko ulico ter glede na izdelani zazidalni načrt za severni del — Vodovodni stolp II, je v programu gradnje stanovanj v letu 1966 in dalje mogoče planirati naslednje število stanovanj: — SGP Projekt, gradnja za trg — poslovno stanovanjski blok ob Cesti JLA 15 stanovanj — GIP Gradiš, gradnja za trg ob Valjavčevi in Kebetovi ulici 59 stanovanj — nova gradnja ob Partizanski cesti 72 stanovanj — nova gradnja severni del, Vodovodni stolp II 592 stanovanj Skupaj: 738 stanovanj III. Stanovanja, katerih gradnja je planirana, so različnih velikosti. a) SGP Projekt — gradnja za trg in poslovno stanovanjski blok ob cesti JLA, 15 še ne prodanih stanovanj, rok vselitve 31/7-1966: 4 dvosobna stanov. po 52,45 m2 = 209,80 m1 5 trisobnih stanov. po 80,81 m2 = 404,05 m2 _ 6 štirisobnih stanov, po 92,71 m2 = 556,26 m2 1170,11 m2 b) GIP Gradiš — gradnja objektov za trg ob Kebetovi in Valjavčevi ulici, 59 stanovanj, vselitev v letu 1966: 2 dvosobni stanov, ^po 61,64 m2 = 123.30 m2 1 dvosobno stanov, po 59,21 m2 = 59,21 m2 2 dvosobni stanov, po 51,64 m2 = 103,28 m2 27 dvosobnih stanov, po 53,07 m2 = 1432,89 m2 32 8 dvosobnih stanov, in kabinet 10 dvosobnih stanov, in kabinet 1718,58 m2 3 dvosobna stanov. po 47,50 m2 - 142,50 m1 18 dvosobnih — 1015,50 m1 1 enosobno stanov. 12 enosobnih stanov. po 45,80 m2 po 33,90 m2 = 45,80 m* = 406,80 m1 13 enosobnih - 452,60 m* 12 garsonjer po 23,30 rn- = 279,60 m1 72 stanovanj = 3751,31 m1 d) Gradnja stanovanj Severni del — Vodovodni stolp II. 592 stanovanj, začetek gradnje — pripravljalna dela v letu 1966, etapna graditev, upoštevajoč razpoložljivi denar: 8 trisobnih stanov, po 84,20 m2 = 673,60 m* 40 trisobnih stanov, po 73,49 m2 = 2939,60 m' 108 trisobnih stanov, po 70,30 m2 - 7592.40 rn» 156 35 dvosobnih stanov. in 2 kab. 32 dvosobnih stanov. in 1 kab. 40 dvosobnih stanov. in 1 kab. 72 dvosobnih stanov, in 1 kabinet po 73,39 m2 po 69,90 m2 po 62,98 m: 11205.60 m1 . 2568,60 m1 ■ 2236,80 m1 ■ 2519,20 m1 4756,00 m1 skupaj 56 dvosobnih stanov, po 58,20 m2 = 3259,20 m* 5 dvosobnih stanov, po 51,02 m2= 255,10 m1 36 dvosobnih stanovr po 52,76 m2 = 1899,36 m1 108 dvosobnih stanov, po 52,30 m2 - 5648,40 m2 skupaj 11062,06 m2 po 39,38 m2 = 1575,20 rrr< po 23,70 m2 - 948,00 m1 po 28,39 m2 = 1135,60 m1 po 32,99 m' = 131,96 m2 205 dvosobnih stanov. 40 enosobnih stanov. 40 garsonjer 40 garsonjer 4 garsonjere po 69,72 m2 = 557,76 m2 84 garsonjer Rekapitulacija: 2215,56 m2 9 dvosobnih stanov. Struk- Štev. Površina in kabinet po 67,28 m2 = 605,52 m2 tura stan. skupaj 27 ^ 1854,68 m* trisobna stanovanja 26,4 156 11.205,60 m1 dvosobna in 2 kab. 5,9 35 2.568,60 m1 c) Začetek gradnje ob Partizanski ulici — 72 sta- dvosobna in 1 kab. 12,1 72 4.756,00 m* novanj, začetek gradnje v letu 1966, vselitev dvosobna stanovanja 34,6 205 11.062,06 m1 v letu 1967: enosobna stanovanja 6,8 40 1.575,20 m1 29 trisobraib stanov. po 69,09 mJ — 2003,61 m2 garsonjere 14,2 84 2.215,56 m» 15 dvosobnih stanov, po 58,20 m2 = 373,00 mJ SKUPAJ 100 5?2 33.383,02 m1 Glede na navedeni pregled stanovanj je s programom predvidena naslednja velikost stanovanj: Velikost število Struk. m1 Struk. štirisobna 6 0,81 556,26 1,32 trisobna 190 25,74 13613,26 32,79 dvosobna in 2 kab. 35 4,74 2568,60 6.13 dvosobna in 1 kab. 99 13,41 6610,68 15,54 dvosobna 259 35,12 14005,94 33,44 enosobna 53 7,18 2027,80 4,83 garsonjere 96 13,00 2495,16 5,95 SKUPAJ 738 100 41877,70 100 Povprečna čista stanovanjska površina stanovanj posameznih velikosti je naslednja: Velikost Površina v m2 Štev. stan. Povprečna površina štirisobna 556,26 : 6 92,76 trisobna 13613,26 : 190 71,64 dvosobna in 2 k. 2568,60 : 35 73,39 dvosob. in 1 k. 6610,68 : 99 66,78 dvosobna 14005,94 : 259 54,07 enosobna 2027,80 : 53 38,26 garsonjere 2495,16 : 96 25,98 41877,70 : 738 56,74 Poleg navedenih prostorov za posamezno stanovanje imajo vse kuhinje jedilni kot, ki je v večini primerov tudi uporaben za bivanje. Vstop v kuhinjo je iz predsobe. Vsa stanovanja bodo centralno ogrevana s skupinsko kotlarno. Stanovanjski blok SGP Projekt je ogrevan samostojno. Trije Gradisovi stolpiči bodo imeli skupno kotlarno, prav tako stolpiči ob Partizanski cesti. Skupno ogrevanje iz ene kotlarne bo tudi za 592 stanovanj na Severnem delu — Vodovodni stolp II. IV. Po opremljenosti bodo ta stanovanja pretežno II. kategorije, ki bi imela do 125 točk, če bi jih točkovali po sistemu, ki je bil uporabljen pri zadnjem točkovanju, medtem ko bi stanovanja, ki jih gradi SGP Projekt ob Cesti JLA, verjetno spadala v I. kategorijo, kar pomeni, da bi pri točkovanju dosegla nad 125 točk. Za stanovanja, ki jih gradita SGP Projekt in GIP Gradiš, so znane fiksne cene. Cene stano-, vanj so navedene po velikosti stanovanj: c) Gradnja treh novih petetažnih stolpičev ob Partizanski cesti, cena stanovanj je ctoiocena orientacijsko, glede na ceno gradnje. V ceni je vkalkuliran 20 % prispevek za urejanje mestnega zemljišča, kar bi zadoščalo, upoštevajoč komunalno opremljenost tega zemljišča in druge stroške. 29 trisobnih stanovanj 15 dvosobnih stanovanj 3 dvosobna stanovanja 1 enosobno stanovanje 12. enosobnih stanovanj 12 garsonjer Cena-za m1 koristne stanovanjske površine z vračunanim 20% prispevkom za ureditev mestnega zemljišča, ki vključuje tudi stroške zemlji- 69,09 m1 a N din 91.198,00 = N din 4,644.742,00 58,20 m2 a N din 76.824,00 = N din 1,152.360,00 47,50 m2 a N din 62.700,00 = N din 188.100,00 45,80 m2 a N din 60.456,00 = N din 60.456,00 33,90 m2 a N din 44.748,00 = N din 536.976,00 23,30 m2 a N din 30 756,00 = N din 369.072.OJ Skupaj N din 4,951.708,00 šča in druge stroške, znaša N din 1.320,00. Cista gradbena cena za m! površine pa je predvidoma 1.100,00 N din. d) Planirana gradnja 592 stanovanj na Severnem delu — Vodovodni stolp II. Zgrajeni naj bi bili tile objekti: — osem trietažnih blokov s 138 stanovanjskimi enotami — pet štirietažnih blokov s 160 stanovanjskimi enotami — štirje petetažni stolpiči z 80 stanovanjskimi enotami — šest desetetažnih stolpnic z 216 stanovanjskimi enotami Stanovanja na vsem kompleksu bodo centralno ogrevana; desetetažne stolpnice so opremljene z dvigali in hidrofori za vodo, v naselju pa je poleg oskrbovalnega centra sto garaž, varstvena ustanova in rezervat za nepopolno osnovno šolo. Stroški za spremljajoče objekte niso vključeni v ceno stanovanja. Izhodišče pri oceni stroškov gradnje so kal-kulativne cene, vsebovane v projektih, pri katerih pa so povečane cene glede na podražitve, ki so že nastale. Kljub temu, da bodo dejanske cene stanovanja v nižjih stanovanjskih objektih višje — npr. dražja stanovanja bodo v trietažnih blokih kakor pa v štirietažnih, še nižja cena pa bo v petetažnih stolpičih, je vkalkulirana povprečna cena za m2 koristne površine za ves kompleks. Kal-* kuliranje je izvršeno s povprečno gradbeno ceno N din 1.080,00, s prispevkom za ureditev zemljišča pa N din 1.350,00. Upoštevajoč navedeno povprečno ceno, bi bila cena stanovanja naslednja: 8 trisobnih stanovanj 84,20 m2 a N din 113.670,00 N d u 909.360,00 40 trisobnih stanovanj 73,49 m2 a N din 99.211,50 N ti n 3,968.460,00 108 trisobnih stanovanj 70,30 m2 a N din 94.905,00 - N d n 10,249.740,00 35 dvosobnih stanovanj in 2 kabineta 73,39 m2 a N din 99.076,50 N din 3,467.677,50 32 dvosobnih stanovanj in 1 kabinet 69,50 m2 a N' din 94.365,00 - N d n 3,019.680,00 40 dvosobnih stanovanj in 1 kabinet 62,98 m2 a N din 85.023,00 - N d n 3,400.920,00 56 dvosobnih stanovanj 58,20 m2 ii N din 78.570,00 ■= N d n 4,399.920,00 5 dvosobnih stanovanj 51,02 m2 a N din 68.877,00 - N d u 344.385,00 36 dvosobnih stanovanj 52,76 m2 a N din 71.226,00 - N d n 2,564.136,00 108 dvosobnih stanovanj 52.30 m2 a N din 70.605,00 = N d n 7,625.340,00 40 enosobnih stanovanj 39,38 m2 a N din 53.163,00 - NI d n 2,126.520,00 40 garsonjer 23,70 m2 a N din 31.995,00 - N d n 1,279.800,00 40 garsonjer 28,39 m2 a N din 38.326,50 - N d n 1,533.060,00 4 garsonjere 32,99 m2 a N din 44.536,50 N ti u 178.146,00 Skupaj N din 45,067.144,50 a) Stanovanja SGP Projekt Kranj, gradnja za trg, petetažni blok, v pritličju so lokalL* — štirisobna stanovanja — trisobna stanovanja — dvosobna stanovanja Skupaj: 6 a N din 131.630,00 5 a N din 114.750,00 4 a N din 74.470,00 N din 789.780,00 N din 573.750,00 N din 297.880,00 Glede na ceno gradnje, ki so bile upoštevane pri izračunu, je za realizacijo programa izgradnje 738 stanovanjskih enot potreben denar v' znesku N din: 15 N din 1,661.410,00 15 stanov, enot ob Cesti JLA 59 stanov, enot ob Valjavčevi in Kebetovi ulici Cena je fiksna in vsebuje tudi stroške komunalne ureditve zemljišča, ki je vsebovana v ceni z 200%. Povprečna cena za m2 je N din 1.420,00. b) GIP Gradiš gradi tri petetažne stolpiče: > 2 dvosobni stanovanji 51,64 m2 a M d n 74.023,87 N din 148.047,74 1 dvosobno stanovanje 59,21 m2 a N d n 84.875,17 - N din 84.875,17 2 dvosobni stanovanji 61,65 m2 a M d n 88.372,81 - N din 176.745,62 27 dvosobnih stanovanj 53,07 m2 a M d n 76.073,72 N din 2,053.990,44 8 dvosobnih stanovanj in 2 kabineta 69,72 m2 a N d n 99.940,83 N din 799.526,64 10 dvosobnih stanovanj in 1 kabinet 69,14 m2 a N d n 99.109,42 — N din 991.094,20 9 dvosobnih stanovanj in 1 kabinet 67,28 m2 ;^ M d n 96.443,19 - N din 867.988,70 59 N din 5,128.268,52 V ceni, ki je fiksna, je vsebovan tudi prispe- prispevkom za utrditev zemljišča je za m2 N din vek za urejanje mestnega zemljišča; cena za m1 1.433,00, brez prispevka pa N din 1.153,00 za m2, koristne stanovanjske površine z vračunanim 1,661.410,00 5,128.268,52 72 stanov, enot ob Partizanski cesti 4,951.708,00 592 stanov, enot Vodovodni stolp II 45,067.144,50 Skupaj N din 56,808.531,02 H gornjim cenam je treba pripomniti, da na višino cene vpliva trdnost objektov za zagotovi-' tev varnosti pred potresom. Območje Kranja je razvrščeno v IX. potresno cono, kar glede na predpise zahteva bolj stabilno gradnjo. Taka gradnja pa vpliva na ceno v višini cca 10%. Pri realizaciji programa bo pripravljen za gradnjo stanovanj nov kompleks na severnem delu soseske Zlato polje. Da bi ugotovili, v kakršnem obdobju bi lahko realizirali program, koncentrirane blokovne stanovanjske gradnje 738 stanovanj, je treba ugotoviti, koliko denarja za stanovanjsko gradnjo je v posameznih letih do 1970 na razpolago. Pri ocen! razpoložljivega denarja za financiranje programa stanovanjske gradnje so upoštevani naslednji viri: a) delovnim organizacijam odstopljeni 4 % stanovanjski prispevek, zmanjšan za subvencioniranje stanarin; b) dodatna sredstva delovnih organizacij iz delitve dohodka skladov skupne porabe; c) del amortizacije hiš in del stanarine, namenjene za razširjeno reprodukcijo; d) kreditna sredstva Gorenjske kreditne banke, vključeno vloge varčevalcev. Od sredstev, ki bodo ugotovljena pod a) in b) je treba izločiti sredstva za financiranje individualne gradnje a) odstopljeni stanovanjski prispevek v N din: leto znesek — subvencija ostane del. org. 1966 11,700.000,00 2,925.000,00 8,775.000,00 1967 12,870.000,00 2,194.000,00 10,676.000,00 1968 14,157.000,00 1,463.000,00 12,694.000,00 1969 15,572.000,00 732.000,00 14,840.000,00 1970 17,129.000,00 — 17,129.000,00 skupaj 71,428.000,00 7,314.000,00 64,114.000,00 b) dodatna sredstva iz delitve dohodka — sklad skupne porabe v N din: 1966 1967 1968 1969 1970 2,800.000,00 3,200.000,00 3,700.000,00 4,200.000,00 4,871.000,00 skup. 18,771.000,00 Pri odstopljenem 4% prispevku je predvideno, da bodo osebni dohodki rastli letno za 10% ter za toliko tudi namensko izločena sredstva. Kolikor večji "bo porast osebnih dohodkov in v zvezi s tem tudi namenska sredstva, toliko realnejši je program stanovanjske gradnje glede na možne spremembe cene za m2 stanovanja oziroma za stanovanje. Dodatna sredstva iz delitve dohodka — sklad skupne porabe — so navedena po oceni. Približno 250 do 300 milijonov starih dinarjev so delovne organizacije tudi doslej dajale za stanovanjsko gradnjo iz skladov skupne porabe —• odvisno od tega, kakšne možnosti so imele za nakup stanovanj, in seveda, s kakšnimi sredstvi so razpolagale. Predvideno je, da bodo delovne organizacije v stanju, da bodo v bodoče izločale več sredstev za stanovanjsko gradnjo. Ker je 4 % izločanje po zakonu predvideno samo do vključno leta 1969, je planirano, da ne bodo v letu 1970 teh sredstev prenesle delovne organizacije na osebne dohodke, temveč da bodo — upoštevajoč potrebo po nadaljnji gradnji stanovanj — tudi po letu 1969 namenile ta del dohodka za stanovanjsko gradnjo. Glede na navedeni izračun bodo delovne organizacije razpolagale z naslednjimi namenskimi sredstvi: N din leto 4 % prisp. ostanek sklad skup. por. skupaj 1966 8.775.000,00 2,800.000,00 11,575.000,00 1967 10,676.000,00 3,200.000,00 13,876.000,00 1968 12,694.000,00 3,700.000,00 16,394.000,00 1969 14,840.000,00 4,200.000,00 19,040.000,00 1970 17,129.000,00 4.871.000,00 22,000.000,00 skupaj 64,114.000,00 18,771.000,00 82,885.000,00 Razmerje med sredstvi, porabljenimi za blokovno gradnjo in tistimi za individualno, bo moralo biti v realnih mejah, upoštevajoč urbanizacijo naselij, izrabo zemljišč, komunalno opremljenost itd. Od prostih sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, naj bi se gibal odstotek sredstev za individualno gradnjo v višini 30%. Tako napravljeni račun bi pokazal nasled- njo delitev sredstev: v N din leto razmerje blokovno 70% sredstev za individual. 30 % 1966 8,102.500,00 3,472.500,00 1967 9,713.200,00 4,162.800,00 1968 11.475.800,00 4,918.200,00 1969 13,528.000,00 5,712.000,00 1970 15,400.000,00 6,600.700,00 skupaj 58,019.500,00 24,865.500,00 Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo še nima podatkov, s kakšnimi sredstvi amortizacije in sredstvi iz delitve stanarin za razširjeno reprodukcijo stanovanj razpolaga. Realno je oceniti, da bi bilo cca 250 milijonov starih din letno lahko angažiranih za gradnjo novih stanovanj. Možnosti so različne — nakup stanovanj, gradnja ali pa samo z vračanjem v banko, da bi tako povečali obseg razpoložljivega denarja za stanovanjsko gradnjo. Iz namenskih sredstev delovnih organizacij je treba izločiti še obveznosti za anuitete in obresti od danih posojil. Predvideno je, da bodo delovne organizacije 7 % razpoložljivih sredstev namenile za blokovno gradnjo. Leto Sredstva del. org. 70 "'n skup. — anuitete in obresti 1966 1967 1968 1969 1970 Skupaj 8,102.000,00 9,715.200,00 11,475.800,00 13,328.000,00 15,400.000,00 58,019.500,00 2,600.000,00 2,800.000,00 3,000.000,00 3,000.000,00 3,000.000,00 14,400.000,00 Doslej so bili obdelani trije viri sredstev za financiranje koncentrirane — blokovne stanovanjske gradnje, ostane še zadnji vir, bančna sredstva za dajanje posojil. Po programu Gorenjske kreditne banke bo banka lahko zagotovila posojilo v razmerju: 40% posojila za 60% udeležbe. Pri takem izračunu, upoštevajoč, da bodo delovne organizacije namenska sredstva namenile v višini 30 % za individualno gradnjo, iz 70% ostanka pa pokrile še anuitete, bi bila v posameznih letih na raz-.polago naslednja sredstva za koncentrirano — blokovno gradnjo: v N din Viri financiranja Leto Sredstva za blok.gradnjo = 100 % udel. del. org.in stan. pod j. •= 60 % Sredstva Gor. kr. banke = 40 % 1966 12,504.000,00 7,502.500,00 5,001.500,00 1967 14,855.400,00 8,913.200,00 5,942.200,00 1968 17,459.600,00 10,475.800,00 6,983.800,00 1969 20,546.600,00 12,328.000,00 8,218.600,00 1970 24,000.000,00 14,400.000,00 9,600.000,00 Skupaj ' 89,365.600,00 53,619.500,00 35,746.100,00 Namenska sredstva delovnih organizacij bi po tem izračunu v obdobju petih let 1966—1970 znašala 82,885.000,00 N din oz. 8.288,500.000 starih dinarjev. Ta sredstva bodo porabljena za stanovanjsko gradnjo, in to za koncentrirano blokovno in za individualno gradnjo. Tako planirana koncentracija sredstev zagotavlja realizacijo minimalnega programa blokovne stanovanjske graditve, ki je bil spredaj naveden, možno pa je, da bi bilo do vključno leta 1970 lahko že vseljivih nekaj sto stanovanj tudi na kompleksu Zlato polje. Glede na nekatere neznanke, predvsem glede razpoložljivih bančnih sredstev, kakšna stališča bodo zavzeli samoupravni organi v kolektivih glede porabe sredstev itd., so seveda možna odstopanja od opisanih predvidevanj. S primerjanjem programa stanovanjske izgradnje 738 ^stanovanj s planiranimi razpoložljivimi sredstvi se lahko ugotovi, v kakšnem času je program možno realizirati. Tudi v tem primeru bo upoštevan tisti izračun razpoložljivih sredstev, ki predvideva, da bodo delovne organizacije namenile sredstva za blokovno in individualno gradnjo v razmerju 60:40 v korist blokovne gradnje. Razpoložljiva sredstva v letu 1966 znašajo 12,504.000,00 N din katera naj bi porabili: + sredstva podjetja SKG Skupaj N din 7,502.500,00 8,913.200,00 10,475.800,00 12,328.000,00 14,400.000,00 53,619.500,00 1,661.410,00 5,128.268,00 1,900.000,00 3,814.322.00 N din 12,504.000.00 letu 1967 znašajo 11,503.692,00 N din 14,855.400,00 N din 2,000.000,00 2,000.000,00 2,000.000,00 2,000.000,00 2,000.000,00 10,000.000,00 za 15 stanovanj SGP Projekt N din za 59 stanovanj GIP Gradiš N din Za začetek gradnje ob Partizanski cesti N din za začetek gradnje Vodovodni stolp II skupaj Razpoložljiva sredstva v 14,855.400,00 N din. za dokončanje 72 stanovanj ob Partizanski cesti 3,351.708,00 N dio nadaljevanje gradnje Vodovodni stolp II skupaj Razpoložljiva sredstva v letu 1968 znašajo 17,495.600.00 N din nadaljevanje gradnje Vod. stolp II 17,459.600,00 N din Razpoložljiva sredstva v letu 1969 znašajo " 20,546.600,00 N din zaključek gradnje Vodovodni stolp II 12,289.530,00 N din za začetek gradnje Zlato polje 8,257.070,00 N din skupaj 20,546.600,00 N din Razpoložljiva sredstva v letu 1970 znašajo 24,000.000,00 N din nadaljevanje gradnje Zlato polje 24,000.000,00 N din skupaj 24,000.000,00 N din Po navedenem izračunu bi program izgradnje 738 stanovanj realizirali do konca leta 1969, vzporedno s tem pa bi že začeli gradnjo stanovanj v soseski Zlato polje ter do konca leta 1970 pri izgradnji kompleksa Zlato polje že porabili 32,257.070,00 N din ter usposobili za vselitev že cca 350 novih stanovanj. V letih 1966—1970 bi torej usposobili za vselitev 1088 stanovanj ali letno 217 stanovanj. V okviru navedenega programa bi vselili: 1966 leta 74 stanovanj 1967 leta 72 stanovanj 1968-1970 942 stanovanj 1088 stanovanj -f 53 iz gradnje 1. 1965 ali 314 letno Zastoj v letih 1966 in 1967 je posledica preanga-žiranosti sredstev v preteklih letih. S sredstvi stanovanjskega sklada je gradnja do likvidacije' stanovanjskega sklada pretežno zaključena, pa tudi sredstva niso napiej angažirana. V obdobju petih let bi zgradili cca 1088 stanovanj, kar ustreza ekonomskim možnostim gospodarstva v občini Kranj, potrebni pa bodo maksimalni napori vseh činiteljev, gospodarskih in političnih, da bi realizirali navedeni program. VII. Glede na planirano razdelitev bodo predvidoma iia> razpolago za individualno gradnjo stanovanj sredstva, ki jih bodo dala zaposlenim kot posojilo delovne organizacije in lastna sredstva graditeljev Po programu kreditiranja stanovanjske, gradnje, ki ga je izdelala Gorenjska kreditna banka, bi leta lahko dala posojila šele v letu 1967, potem ko poteče jamstveni rok. Predvidena so naslednja sredstva (v N din): Leto Sredstva delovnih organizacij — posojila Sredstva graditeljev — ocena Skupaj 1966 3,472.500,00 5,000.000,00 8,472.500,00 1967 4,162.800 00 - 5,600.000,00 9,762.800,00 1968 4,918.200,00 6,000.000,00 10,918.200,00 1969 5,712.000,00 6,400.000,00 12,112.000,00 1970 6,600.000,00 6,800.000,00 13,400.000,00 Skupaj 24,865.500.00 29,800.000,00 54,665.500,00 Posojila banke pri izračunu niso bila upoštevana, ker so ta odvisna od vloženih vlog zasebnikov, ki jih bodo le-ti vlagali, na te pa bo banka dajala posojila. Predvidoma bi z navedenimi sredstvi v višini 54,665'.500,00 N din zasebniki lahko zgradili cca 600 stanovanj, tako da bi v občini Kranj v naslednjem petletnem obdobju usposobili za vselitev: število struktura stanovanja blokovne koncentrirane gradnje 1088 64,5 % stanovanja v individualnih hišah 600 35,5 % 1688 100 % Tako razmerje stanovanjske gradnje je najbolj ugodno, da bi smotrno izkoriščali zemljišča in bili v stanju reševati pereče probleme glede komunalnega opremljanja zemljišč. Pripomniti je treba, da so v cenah stanovanj planirana sredstva tudi za komunalne naprave, medtem ko je za individualno gradnjo potrebno za zgoraj navedeno število stanovanj še zagotoviti dodatna sredstva. Individualna gradnja bo prav tako usmerjena na nezazidane komplekse, katere bo treba vsaj minimalno komunalno opremiti Kot že omenjeno, je bil načrt narejen s predpostavko, da bo osebni dohodek rastel letno za 10 %, predvideno pa je, da bo že v letu 1966 porast večji. Ta rezerva je prihranjena za primer povečanja cen v gradbeništvu. Program, ki je usklajen s sredstvi, ki jih bo v občini Kranj mogoče zagotoviti, je realen. Treba pa je o tem razpravljati in dokončno sprejeti stališča glede načina realizacije. Program kreditiranja stanovanjske graditve v okviru Gorenjske kreditne banke omogoča taka predvidevanja. Delovne organizacije in zasebniki bodo stimulirali k varčevanju s sredstvi za stanovanjsko gradnjo v okviru banke, kar bo pripomoglo k večji koncentraciji sredstev za stanovanjsko gradnjo. B.stveno vprašanje realizacije programa je, kako se bodo delovne organizacije, sedanji zavezanci prispevka, odločile glede uporabe odstopljenega prispevka. Pri teh razpravah bo potrebno sodelovanje vseh družbenopolitičnih činiteljev v občini. Predloženo gradivo je treba smatrati za prvi osnutek^ ki naj služi kot izhodišče za razpravo o bodočem obsegu stanovanjske gradnje V občini Kranj. Številka: 351 04/1966-04 ^ V Krn ni u 30/3-1Qta ^ IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN o na Beli (4) dva koša na dveh vozeh; eden je peljal s konjem gnoj na njivo in ga tam zložil v kupe, medtem pa je drugi (ali celo dva) doma naložil iz gnojne jame drug koš. Vozil je navadno gospodar ali njegov sin; ko je prišel s praznim košem domov, je samo prepregel v drug voz in spet odpeljal, žena ali otroci pa so medtem praznega spet naložili. Gnoj je moral biti v košu naložen s kupom v obliki piramide, da se ni izgubljal po poti in da je lepo zgledalo. Ce je vozil in nakladal samo eden, je šlo delo počasneje od rok; ko je voznik (navadno gospodar) prišel s praznim košem domov, konja pri gnojni jami, kjer je koš spet naložil, navadno ni izpregel, ampak mu je v naramni koš ali kar na tla dal deteljo ali seno, da je bil pri miru. Pri nakladanju pa mu je pomagala žena ali otroci; da so hitreje naložili, so morali že prej gnoj iz bolj oddaljenih delov gnojne jame nametati na kup k tisti strani, kjer vodi pot mimo jame, kjer se torej počaka z vozom. »Dvoje velikosti gnojnih košev sem delal«, pravi Franc Košnjek z Bele; »navadni so dolgi približno 2 m, spodaj široki okrog 50 cm in visoki 60 cm; v takega gre približno 15 mernikov (do 400 kg) krompirja. Ta veliki pa so za kakšnih 20 cm daljši in za približno toliko višji, vanje pa gre 500 do 600 kg (približno 25 mernikov) krompirja.« Koš je bil merilo količine pridelkov, posebno krompirja, repe, pese in korenja, dokler ga niso zamenjale gajbi-ce; tudi za hlevski gnoj je bil koš edino merilo, ki pa je povsem izginilo z uveljavitvijo umetnih gnojil in z različno velikimi, neenotnimi gumiradelni. Koš pa so uporabljali včasih tudi še za različne druge stvari: za vožnjo listja domov, v njem so peljali svinjo k merjascu, pod koš so zaprli fanta (in seveda koš obtežili s kamenjem ali kako drugače), če se je tako ali drugače pregrešil proti nepisanim postavam fantovske družbe itd. Kako je koš narejen? Spodaj ima podolgem dva, leg-narja, ki sta na konceh (ven- dar ne čisto na koncu) speta z dvema »špangama«. Na »špange« so pribite podolžne deske, na sredi koša pa je počez pod deskami še železna štanca, ki gre ob straneh skozi luknje v legnarjih: štanca, je zato da se deske ne zlomijo, če je koš polno naložen. Spodaj je koš širok približno pol metra, navzgor pa se poševno navzven širi tudi do enega metra pri vrhu. Koš je spleten navadno iz smrekovih vej; te so najboljše, dobre pa so tudi leskove in kostanjeve. Pokonci stoječi količki zabiti v luknje v deskah ob strani in v »špange« na konceh, obrnjeni malo navzven morajo biti smrekovi; za en koš jih je treba 36. Koš se začne plesti pri podnu, protje se pripravi iz smrekovih vej, s katerih se vejice porežejo odznotraj stran šele potem, ko je koš že spleten. Zunaj mora biti gladek, vejic ne sme biti, pri pletenju se morajo vse obrniti navznoter. Zgornji rob koša mora biti tako spleten, da se ne vidi, kje se prot konča; spleteno mora biti v obliki kite. Za en koš je po- trebno 350 protov (smrekovih vej). Medetovega ata sem vprašal, če je kdaj delal listnate koše; po obliki so podobni naramnim košem, so pa navadno večji, razen dna in deske imajo pokonci samo koli-če, ki so dvakrat ali trikrat zvezani s trtami, da so trdni. Povedal mi je, da jih ni nikoli delal, da jih kmetje v ravnini tudi ne uporabljajo, imajo pa jih po vaseh pod hribi (Babni vrt, Ma-«: če, Potoče, Nova vas in drugje), kmetje pa jih naredijo kar sami pozimi. V njih znosijo na hrbtu vso stelje (posebno listje) z gore dol seno, butare itd. Vendar jii zadnja leta tudi znatno man. uporabljajo. A. Triler Tovarna čipk, vezenin in rokavic Bled razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. KORESPONDENTA z znanjem strojepisja in stenografije ter nemškega in angleškega jezika. 2. OBRATNEGA TEHNIKA Pogoji: 1. Višješolska izobrazba z diplomo in prakso ali srednja šolska izobrazba z znanjem vsaj nemškega jezika in nekaj prakse. 2. Srednješolskaizobrazba tehnične stroke z nekaj let prakse v tekstilni stroki. Prijave z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Razpis velja 10 dni po objavi razglasa, oziroma do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni na razpolago. ------- * In razcestja MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN R/ ^rlove ob vse; po-'*dar jo je popadla ' z raševino. In tacala nadenj božjo K) prišli na boben, • o svoj čas imeli. A riioi bogomolkami, • njen, včasih tako K ta slavina, ga je TO,« je nanjo, na nUa, je jokala, da Mi, da je Nemec, »vredne manj od Lj govori,« jo je Iljubi on.-« H)! ■ mu je odpuščala Prizadejal hudega ^ črto pod ta del ■ v minulih osmih & več in ne samo 'ii stara, tako zelo k žene njenih let o že vedno delcie-timi svetlimi pre- fclila na človeka, Toda misli je ne ubogajo. Toliko nerazumljivega je še vedno v Francovih odnosih do nje. Kako je mogel vsa ta leta legati k njej in ei jo jemati, če v resnici ljubi drugo. Kako neki? Ali se niso nekoč v kavarni, v tistem nesrečnem Hartbergu, pogovarjali o tem. Pravzaprav je o tem govoril samo knjigarnar Rosenslein: »So moški, ki ne ljubijo več svojih žena, a vseeno še občujejo z njimi. Strast jim prižigajo druge, lepše, slajše, bolj ljubljene. Tudi ženske so take, morda še mnogo bolj kakor mi moški. Ljubkujejo z možem, a mislijo na svojega ljubimca. Zakon ni ljubezen.« V sebi sliši Rosensteinov glas. Takrat v Hartbergu ji je prav zaradi teh besed postal odvraten. In vendar, čuti, je govoril resnico. Ona, ki je Franca ljubila, je bila ogoljufana, je bila samo nadomestek, telo za neko drugo telo. Crto pod to! Živela je v utvari. Zda.j je utvare konec. Iztrgati se mora mislim na minulost, na Franca in na vse, kar ji ohranja bolečino še vedno svežo. Zato ne sme ostati tu v Penzbergu. Tu bi bolečina, ki ji orje dušo, nikoli ne popustila. Proč mora! Proč iz tega okolja! Domov, domov v Borjano! Njen sklop je neomajen. Ne otrok ne ona ne bosta več trpela zaničevanja in ponižanja. Tako je ondan rekla tastu, čeprav ga je s tem ranila in užalo-stila. Tast jo je spoštoval. Vselej jo je hvalil, zatrjeval njej in drugim, da bi Franc boljše in bolj poštene žene ne mogel dobiti, zato pa jo je tašča nenehno blatila in razpihovala s svojimi tretjeredni-cami sovraštvo proti njej. Tudi včeraj (da, včeraj, ker se je noč prav gotovo že nagnila čez polnoči) jo je napadla na cesti, kakor da jo je nalašč čakala nedaleč od šole, kamor jo je klical učitelj. »•Lepe reči je slišati o tebi,« je kričala. »Otrok je lačen, ti pa ga siliš, da nosi kruh ruskim krivovercem, za katerimi mečeš "oči. Mož na fronti, ti pa.. se je coprnica pognala proti njej, ker je hotela iti mimo, kakor da je ne vidi in ne sliši. Umaknila se je stari gnusobi, ki je smrdela po žganju, in udarcu, s katerim jo je tašča hotela udariti, a se je pri tem spotaknila in padla. In, neumnica, je coprniei hotela pomagati na noge, namesto da bi jo pustila v prahu na cesti. V zahvalo je dobila taščino brco in psovke nekaterih taščinih tretjerednic, ki so, sama ne ve odkod, pritekle in bi se morda celo spravile nadnjo s pestmi in nohti, da jim hi pobegnila. Prav gotovo bo odslej imela pred njimi še manj miru k->!:or doslej. . Tpda črto pod taščo! CrtO pod tretjerednice^ Crto pod Penzberg! Cez sodom tednov, ko bo konec šolskega leta, bosta z otrokom dala Pehrbergu slovo za vselej. Vrnila se bosta domov. Do tedaj pa naj bo njena edina skrb, da še kaj zasluži. Zdaj šiva na Seebacherjevi kmetiji balo za Bronhilde, čez dober leden bo morda lahko šla že k riiizmannovim. največjim bogatašem v Penzbergu. Torej ji dela ne bo zmanjkalo, a tudi denarja bo več, saj je vojna podpora, ki jo dobiva majhna, premajhna, da bi se lahko s tistimi osemnajstimi markami prebila skozi mesec. Ob vedno večjem splošnem pomanjkanju in naraščajoči draginji kmalu ne bo več zadoščala niti za deset dni. Sicer pa te podpore čez sedem tednov ne bo več potrebovala in je ne bo tudi hotela več. Ničesar noče, kar bi jo še vezalo na moža in na dosedanje življenje. Potegnila bo črto pod vse in mislila samo še na otroka. Skrbela bo zanj in ga vzgojila v poštenega človeka. Ce bo sreča (ta beseda ima zanjo smisel samo še v zvezi a Slavkom), bo zaprosila za samostojno šiviljsko obrt kje v domačih krajih, najraje v Gorici. Da, v Gorici! Goričanke so rade lepo oblečene in zato imajo v Gorici dobre šivilje dela vselej dovolj. Tudi o tem razmišlja Stefi, dokler je ne premaga sen. ^ 5 Zunaj je že jutro, sončno nedeljsko jutro. Binkošti so, toda Slavka in Stefi ne prebudijo zvonovi, kakor da je zunaj še noč. In najbrž bi prespala tudi poldan, ko bi ju ne prebudilo trkanje. »Mama, nekdo trka,« se prvi prebudi Slavko in steče odpret. Na pragu je tast. Stefi ga sliši, ko odzdravlja Slavku in vprašuje po njej. »Takoj pridem! Samo oblečem se,« zakliče iz sobe, obenem pa pogleda na uro. Kaj je ni navila, da je budilka obstala pred polnočjo. Ne, ura tiktaka. Torej bo že poldan. Kako neki sta mogla 9 Slavkom tako dolgo spati, saj sta oba vajena vstajati zgodaj. Da, dolgo v noč je bedela in leže razmišljala vse do jutri. Morda tudi Slavko ni mogel spati zaradi misli, da pojdeta čez sodem tednov v Borjano. Zadovoljna je, ker ima otrok njen domači kraj tako rad in da daje Borjani ime »doma«. Ali ji ni v teh dneh že večkrat rekel: »Lepo bo, ko bova doma!« in najbrž bo vse te tedne štel dneve do dneva, ko zares pojdeta »domov«. S takimi mislimi se oblači. Ko slopi V kuhinjo, sc ji tast začne opravičevati zaradi sinoćnjega taščinega psovanja: »Zlobna ženska je. In še pijanka povrhu! Nikoli te ni imela rada.« »Vem,« zamahne Stefi z roko. »Zaradi nje se vam ni treba opravičevati. Vas spoštujem. Na vas nisem huda.« Tota tastu je vseeno hudo zaradi ženinega sovraštva do Stefi. »Kakor obsedena je zadnje čase. To, kar zganja proti tebi, ni več navadno sovraštvo. To je zloba! Boli me, da bi včasih najraie umrl. Tako zelo sem nesrečen zaradi zla, ki ti ga je napravil Franc in ki ti ga prizadeva ona. Toda Franca bom spravil k pameti, brž ko bo pisal in poslal svoj naslov. Moral te bo prositi odpuščanja ini obljubiti, da bo samo še tvoj in Slavkov.« J »Ne govorite o tem!-« Stefi 6 pogledom, namigne na otroka. j POGORIŠČE Kot strela z jasnega neba se je vsula toča. Kar nas je bilo kopalcev na kopališču v Krmelju, smo vsak po svoje poiskali zavetje, ko pa je ploha minila, sem se odpravil proti stričevem domu, kjer sem bil na počitnicah. Ko sem šel po cesti, naenkrat žalostno zatuli sirena in hitro se raznese novica, da gori neka hiša v Glinem pri Šentjanžu. V tem trenutku že hitijo gasilci v gasilni dom in moja radovednost mi ni dala miru, da se jim ne bi pridružil. Mislil sem si, saj bo gotovo tudi stric poleg, saj je zelo aktiven in požrtvovalen gasilec. Tako sem se v tisti naglici vsedel v gasilski avto in že smo odhiteli po dolini proti kraju nesreče. Ko smo prispeli tja, sem najprej ugotovil, da strica ni med gasilci. Zaskrbelo me je, kaj bo rekel, ko se vrnem, še bolj pa me je zaskrbelo, kaj bo, če me gasilci, od katerih nisem nobenega poznal, ne bodo hoteli vzeti nazaj v avtomobil. Čakal sem in gledal, kako BO prihajali tudi drugi gasilci in hoteli obvarovati, kar se je še rešiti dalo. Hiše niso gasili, ker je bila že v polnem ognju, močili so samo druga poslopja in jih tako skušali obvarovati pred požarom. Gledal sem prestrašene in žalostne obraze domačih, katerih dom je bil v plamenih. Toda nesreča še ni bila popolna. Kljub vsem naporom, se je vžgalo tudi gospodarsko poslopje. Z veliko truda so v zadnjem trenutku rešili le eno kravo, vse drugo pa je ostalo v ognju. Gospodar je z izmučenim obrazom tolažil svojo družino in sam sebi ni mogel ver-jetij, da ga je doletela tako velika nesreča. Pozno zvečer so se gasilci odpravili domov. Ostali so še domači gasilci kot nemi stražarji poleg po-žgane domačije. Večerni mrak se je zgrnil nad zemljo, nebo je bilo prepreženo z rdečimi oblaki in zdelo se mi je, da se je v njih zgostila vsa silna vročina, žalost in jok prizadete družine. Stric je bil doma v skrbeh in na prvi pogled nič kaj zadovoljen z mojim potepa- njem, ko pa sem mu povedal, kje sem bil, mi je odpustil rekoč: »Kakor vidim, boš tudi ti gasilec, saj jabolko tako ne pade daleč od drevesa.« Stanislav Mirt, 7. a osn. šola Preddvor Nesreča v avtobusu DARINA KONC: grajva se Doma sem na Mlaki. Vsak dan se vozim v šolo z avtobusom. Skupaj potujemo šolarji in delavci. Vsi se že poznamo. Peljala sem se 28. februarja ob 13. uri. Ko sem vstopila, sem občutila dim in smrad motorja. Avtobus je bil nabito poln, največ je bilo šolskih otrok. Od Mlake do Ko-krice smo vozili čisto počasi. Motor se je vnel, v avtobusu je nastala zmeda. Voznik je ukazal naj hitro izstopimo. Vsi, sprevodnik, šofer, potniki, stanovalci bližnjih hiš so reševali. "Eden izmed potnikov je takoj obvestil kranjske gasilce. Nepričakovano hitro so prišli na kraj nesreče in skupno z ostalimi rešili avtobus. Nas je odpeljal drug avto- bus in z malo zamude smo srečno prišli v šolo. Mirjana Crnac, 7. raz. osn. šole »France Prešeren« Kranj Blalek, desetleten, in Jožek, petleten sta brata in navdušena športnika. Blalek si je nabral le nekaj šolske modrosti in tzvenšolske navihanosti, bratec Jolek pa je otroško nedolžen in svojemu starejšemu bratu vse verjame. Tisti dan sta se sankala za domačo hišo, ker na hrib nista smela. Sani pa po ravnem ne drče same, torej se ne moreta oba skupaj voziti. Blalek: »Igrajva se kralja Matjaža.« Jolek: »Kako se pa gre kralja Matjaža?« Blalek: »Veš, kralj Matjaž se pelje na turško vojsko. Ima zlat voz in belega konja. Sani so voz, ti si bel konj, jaz sem pa »Jaz sem bel »Tamle, kjer je pa Turki. No, kralj Matjaž. Saj razumeš?« Jolek: konj.« Blalek: gozd, so začniva.« In desetletni kralj M a-tjal se skobaca na mak sani, petletni beli konj mali Jolek, pa jih vleče preko velikega travnika. Nič ne ve dobri fantič, da ga Jiiatec sebično izkorišča in se v svojem srcu smeje, ker ga je spet potegnil. Igro dveh fantičev.jf opazoval očka, ki se je pravkar vrnil domov. Igra se je končala tako, da je očka potegnil Blažka za ušesa, da je zatulil, kakor da bi se zares znašel sredi turške vojske. O zvončku in frobentici Zvonček in trobentica sta se nekoč prepirala, komu pripada ime prvi spomladanski cvet. Zmenila sta se, naj ima prednost tisti, ki bo ob koncu zime najprej oznanil pomlad. Tisto zimo sta slabo spala. Komaj sta čakala, da skopni sneg. Vsak je hotel biti prvi. Trobentica je bila zelo nestrpna. Takoj, ko se je stopil sneženi mož zadaj za hišo in ko so sončni žarki ogreli njeno posteljico, se je dvignila. Svojo trobento je na- SGP »GORENJC« RADOVLJICA bo gradilo na območju občine Radovljica—Žale —Predtrg—Radovljica (ob. črpalki) vrstne hiše po zazidalnem načrtu. Stanovanje v vrstni hiši je 4-sebno, s centralno kurjavo (etažno), kletjo in garažo. Velikost 4-sobnega stanovanja — netto 109,00 m* Cena: III. faza, vključno streha (komunalni prispevk in zemljišče vračunano) ključ v roke Interesenti za gradnjo ali odkup vrstne hiše naj javijo SGP »Gorenjcu«' Radovljica. Stanovanje bo vseljivo v letu 1967. Načrt je na vpogled v podjetju SGP »Gorenje«. Začetek gradbenih del konec meseca maja. 42.350,00 N din 121.000,00 N din perila proti nebu in se oglasila z velikim hrupom: »Pcoo-pooo — po-mlad!« Prihiteli so radovedni metuljčki, krožili okoli nje in se veselili oznanila lepe pomladi. Rekli so: »Lopo trobiš trobentica, toda to nam je povedal zvonček že pred mnogimi dnevi.« mogla Trobentica kar verjeti. Ozrla se je in onstran grma zagledala zvončka. Visoko je imel obešen svoj zvon in zvonil je, da ni bilo ne konca ne kraja: »Boom, bom, pomlad, po-mlad!« Potem je še dejal trobenlici: »Jaz sem bil prvi, utrudil sem se že od zvonenja.« Spoznala je, da jo je zvonček prehitel. Ni čakal, da je skopnel sneg. Nastal je hud spor. Zvonček je trdil, da je bil on prvi, trobentica pa mu je očitala prevaro. Prepirala sta se vedno huje, bilo je tako zvone-nje in trobljenje, da se je zbudilo vse naokoli. Za metuljčki so prišle še čebelice, ptički, mravlje in martinčki. Niso magli odločiti, kdo je bil prvi. Tedaj se je izpod bližnjega grma oglasil teloh. Glava, ki je bila že na pol ovenela, je kimala na visokem, debelem steblu. Dejal je: »Počasi, počasi, vidva tam. Jaz sem bil prvi!« Ves zbor od metuljčkov je pritrdil. »Res je, teloh je bil prvi!« Zvonček in trobentica sta bila hudo užaljena. Od takrat jih ni nihčo več slišal zvoniti in trobiti. Rado Jelcvčan, osnovna šola »France Prešeren« Kranj Osnovna šola »Mane Žagar« Iz osnovna šole »Stane Žagar« v Kranju so nam sporočili, da so njihovi učenci in učitelji zbrali za pomoč Indiji 171.489 S din. čestitamo jim ln vabimo, da nam tudi ostale šole sporoče, koliko so prispevale v tej akciji. Gorenjska kreditna banka Kranj |f| [S 55] s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje l| l^JhM Novo nagradno žrebanje ■nBraH vezanih hranilnih vlog za vse varčevalec, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. vf$3 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Navad«; so: av:o zastava 750, pralni stroj, moped, Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane Šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa vlojre sc obrestovane po višjih obrestnih merah. ■2«5. Zavod za soc. varstvo občine Kranj prodaja na javni dražbi dne 10. 4. 1966 ob 10. uri na Trsteniku 28, zemljišče a še stoječo lopo v skupni izmeri 380 mJ. Informacije dobite na licu mesta 1584 Kmetovalci! V zadružnem domu na Primskovem dobite razne kmetijske stroje in orodje, gozdarsko orodje in motorne žage, motorne in ročne drobilce za žito, ročne in motorne črpalke, vsa zaščitna sredstva, semena in umetna gnojila. Po želji preskrbimo tudi ostale stvari, ki jih nimamo v zalogi. Z nakupom boste zadovoljni! Se priporoča Kmetijska zadruga »Sloga« Kranj 1535 Šumi Ljubljana, obrat Go-renjka, tovarna čokolade Lesce, proda po sklepu SDE sledeča osnovna sredstva: 4 lesene police in plinski štedilnik 1608 Prodam poltovorni avto v voznem stanju nosilnost 1 tona. Cena 4.000 N din. Bašelj 9, Preddvor 1609 Prodam kravo, ki bo v štirinajstih dneh tretjič teletila. Franc Hafner, Zg. Bitnje 23 1610 Kajak ogrodje za dvosedež-ni zložljiv čoln ugodno prodam. Andrej Pire, Demšar j e-vo predmestje 17,'šk. Loka l 1611 Prodam novejšo hišo in dva čevljarska stroja, levoročna, Durkopf in Pfaff. Srednja vas 39, Šenčur 1612 Zaradi selitve ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico. Poizve se v trgovini Maistrov trg 8, Kranj 1613 Ugodno prodam fiat 1100. Ogled od 10. IV. 1966 dalje. Franc Vodnik, Vir 17, Dob pri Domžalah '1 1614 Ugodno prodam: 4 vreče bidriranega apna, 7 heraklit plošč 5 x 50 x 200, nov hladilnik za DKVV juniorja, zadnjo steno karoserije DKW juniorja. Gorjanc-Tavčar, Koroška 4, Kranj 1615 Prodam fiat 690. Jezerska C. 74, Kranj 1616 Prodam novo železno še nemontirano balkonsko ograjo po ugodni ceni. Dolžina 9.60, širina 2.30 m. Sp. Besnica 71 (Pesnica) 1617 Prodam skoraj nov radio. Zg. Bitnje 36, Zabnica 1618 Prodam seno. V oglje 27, Šenčur 1619 Prodam traktor Stever 32 KM s priključki, registriran za leto 1966, in vprežni plug obračalnik. Naslov v oglasnem oddelku 1620 Prodam 420 kg betonskega železa premera 6 in 12 mm. Naslov v oglasnem oddelku 1621 Prodam semenski krompir cvetnik in sortema. Zabnica 61 1622 Prodam nov brusilni mizarski stroj. Naslov v oglasnem oddelku 1623 Prodam "fiat 1100, zelo dobro ohranjen. Šenčur 2.30 1624 Prodam dve novi Rogovi kolesi. Zg. Brniki 50 Cerklje 1625 Prodam starejšo hišo na Primskovem. Naslov v oglasnem oddelku 1626 Prodam tovorni avto Mercedes, prekucnik, 3,5 tone. Kranj, C. Iva Slavca 1 1627 Prodam telico, 15 mesecev staro. Sp. Bela 1, Preddvor 1628 Ugodno prodam pralni stroj Rex superavtomatik, model S 52. Naslov v oglasnem oddelku 1629 Po ugodni coni prodam magnetofon Grundig TK-23 avtomatic, avtomat gramofon z 80 ploščami in puch ro-ler 125 ccm. Planine, Valjav-čeva 5, Kranj 1630 Prodam dva prašiča po 50 kg težka. Cerklje 57 1631 Ugodno prodam dve kopalni kadi (banji), motorno kolo BMW 250 ccm, opremljeno in nov pralni stroj — češki. Ciril Zupan, Mošnje 24, Brezje 1632 Prodam fiat 750 dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 1633 Prodam tovarniško nov VW 1300. Oddati ponudbe pod »2,700.000« 1634 Poceni prodam opečne zidake, primerne za prezidke. Suha 52, Škofja Loka 1635 Prodam moped. Likozarjeva 11, Kranj 1636 Ugodno prodam zastavo 750 Sirk, Kranj, Smledniška 21 1637 Prodam 1 leto starega žre-beta, 10 let starega konja in izruvač za krompir. Naslov v oglasnem oddelku 1638 Prodam skale za gradnjo. Janez Torkar, Kranj, Stare-tova c 5 1639 Prodam skoraj nov štedilnik Gorenje — levi. škrab Huje 10, Kranj 1640 Prodam skoraj nov fiat 750 Naslov v oglasnem oddelku 1641 Gostinsko podjetje DOM NA JEZERSKEM Jezersko proda na licitaciji, dne 11. aprila ob 8. uri hladilni komori 1500 in 1800 litrov 1656 Prodam stanovanjsko hišo s 450 m2 zemlje. Jesenice, Podkočna 16 1657 Prodam NSU Primo, brezhibno, lepo ohranjeno. Fuchs Drago, Kranj, Kokrica 1658 Prodam opornike — punte. Šenčur 193 1659 Prodam kravo, ki bo čez 1 mesec četrtič teletila. Tr-stenik 2, Golnik 1660 Prodam teličko za pleme od dobre mlekairice. Naslov v oglasnem oddelku 1661 Prodam televizor. Naslov v oglasnem oddelku 1662 Ugodno prodam nov televizor RR, tovarniško nov ekonom lonec 7 1 (celjski), 4 nove zavorne čeljusti za starejši fiat 600 in ženski dežni plašč, skoraj nov petrolej zelen, za srednjo postavo. Naslov v oglasnem oddelku 1663 Prodam plemenskega vola 500 kg' težkega. Križana gora 14. Sk. Loka 1664 Poceni predam otroški voziček. Skodlar, Kranj, Nazar-jeva 10 1665 Dobro ohranjen VVV prodam. Ogled dopoldan. Hote-maže 44, Preddvor 1666 Prodam moped. Janez Zi-herl, Sr. Bitnje 64, Zabnica 1667 Ugodno prodam fiat 1100 letnik 62, 5 let starega konja prodam ali zamenjam za starejšega ali bika. Janez Krč, Kranj, Kokrški log 10, Prim-6kovo 1668 Prodam gume za gumi voz 6,50x16 in suhe smrekove in borove plohe in deske. Trata 20, Sk. Loka 1669 Prodam opeko bobrovec in semenski krompir igor. Franc Haifner, Dorfarje 21, Zabnica 1670 Imam na zalogi več ročnih vozičkov. Kolarstvo, Visoko 6, Šenčur 1671 Prodam nov televizor Rudi Cajevec. Naslov v oglasnem oddelku 1672 Prodam ročno stiskalnico za plastične mase 35 gr. Naslov v oglasnem oddelku 1673 Prodam 2P,0 kg jabolk. Mavčiče 45, Smlednik 1674 Motorno ročno kosilnico, avstrijsko, Reform, z žetveno napravo in sedežem ter garnituro za kimpež, komplet z gumami prodam. Vinko Pivk, Virmaše 47, Sk. Loka 1675 Prodam težko kravo, ki bo kmalu teletila in ovco, Pod-brezje 110 1688 Nujno kupim nakovalo (ambus), težko 60 do 100 kg. Rudi Trampuž, Vaše 47, Medvode 1642 Kupim stanovanje v vrednosti do 30.000 N din. Naslov v oglasnem oddelku 1643 Kupim cca 400 dolžinskih metrov suhih smrekovih žaganih tramov 12 x 12 cm ali okrogli les za to debelino. V poštev pride lep les in kosi od 30 cm dolžine dalje. Mizar Bratun Kranj, Kokrica 219 1644 Kupim manjšo hišo z vrtom kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod šifro »Hiša« 1676 Plakaterja za mesto sprejme turistično društvo Kranj. Honorarna zaposlitev 1645 Nudim hrano in stanovanje fantu ali upokojencu za pomoč pri delu. Imam malenkost zemlje. Gole, Višelnica, Gorje 1646 Kvalificiran skladiščnik išče službo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1647 Iščem gospodinjsko pomočnico. Šenčur 327 164S Nove desne hrastove stopnice, enkrat zavite, in decimalno tehtnico do 100 kg prodam. Šenčur 174 1649 Takoj sprejmemo čistilko za blok. Poizve se v Val jarčevi 14. Kranj 1650 Nudim stanovanje samski ženski. Protiusluga varstvo otroka. Delo v dveh izmenah. Naslov v oglasnem oddelku 1651 Sobo oddam dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 1652 Sprejmem natakarico za nedeljske popoldneve. Gostilna Lakner, Kokrica 1653 Iščem žensko za dopoldansko varstvo 3 mesece starega otroka. Marjan Tičar, Kranj, Zupančičeva 2 1654 Preklicujem veljavnost spričevala št. 3 z dne 28. 5. 1957 o dokončani osemletki. Lojze Donko, Železniki 106 1655 Vidic Ivainka iz Kranja, Kajuhova 6, preklicujem, da sem Tarfila Angelco iz Kranja, Medetova 5, neupravičeno obdolžila 1677 V najem oddamo počitniški dom Zveze slepih v Piranu. Verdijeva 28 s celotnim inventarjem ali brez. Ponudbe pošljite na Republiški odbor Zveze slepih, Ljubljana, Groharjeva 2 1678 Zamenjam krmilno peso za seno ali slamo, eventuclno kupim ali prodam. Prodam vprežni kultivator. Janez Hočevar, Valburga, Smlednik 1679 V laboratoriju Zdravstvenega doma v Kranju je bila 23. 3. 1966 zamenjana zdravstve- ! na izkaznica na ime Ivana Notar, Kranj. Prosim vrniti v Zdravstveni dom 1680 Spoštovani gosp. Mariji Bohinc, poslovodkinji Trboje se iz srca opravičujem in obžalujem, da sem jo 3. aprila žalil z nedostojnimi izrazi. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od tožbe. Lovro Traven, Trboje . 1681 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov za mojo ženo. Anton Benedik, Reteče 52, Šk. Loka 1682 Inteligentu oddam oprem-« ljeno sobo. Oddati ponudbe pod Soliden 1683 Iščem neopremljeno ali opremljeno sobo. Oddati ponudbe pod Mirna 1684 Uslužbenka z znanjem knjigovodskih in administrativnih poslov sprejme honorarno zaposlitev. Oddati ponudbe pod Dogovor 1685 Avlomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže doV>i(e pri Bohorič, Kranj, na dvorišču za prodajalno Sava 1686 Oddam garažo potrebno manjšega popravila. Krani, Cankarjeva 4 1687 Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri Veletrgovskem podjetju KOKRA KRANJ oglaša prosto delovno mesto ekonomskega tehnika - začetnika za delo v računovodstvu. Pogoj: dokončana ekonomska srednja šola. Pismene prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta v tajništvu, Kranj, Poštna 1 Zahvala ob težki izgubi dragega očeta, tasta in starega očeta PROSEN FRANCA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, posebno družini Marinšek za nesebično pomoč in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Strahinj, 4. 4.1966 Žalujoči: sin Lojze z družino in ostalo sorodstvo mama -^d(iij»3»»i»r«« ZAHVALA Ob smrti naše drage mame IVANKE LOMBAR izrekava toplo zahvalo vsem, ki so ji v težki bolezni lajšali trpljenje. Posebno se zahvaljujemo osebju onkološkega instituta v Ljubljani. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje ob smrti, jo odeli v cvetje in spremili na zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo pevcem in zastopniku delovne skupnosti »Elan« za ganljive pesmi in besede ob odprtem grobu ter celotnemu kolektivu za pomoč, še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča sinova Mihael ln Marjan ter hčerka Jana OBVESTILO Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj obvešča delovne organizacije in poedine državljane v občinah Kranj, škofja Loka, Radovljica, Jesenice in Tržič, da je delovni čas in uradne ure na Zavodu in Izpostavah naslednji: j Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj Sejmišče 4: Delovni čas: Vsak dan od 7.—14. ure razen v sredo od 7 —16. ure in soboto od 7.—12. ure Izpostava Škofja Loka: Vsak dan od 7.—14. ure razen v sredo od 7.—16. ure in soboto od 7.—12. ure Izpostava Radovljica: Vsak dan oo '/.—14. ure razen v sredo od 7.—16. ure in soboto od 7.—12. ure jI Če je na ponedeljek praznik, so uradne ure na Bledu in v Bohinjski Bistrici naslednji delovni dan. Izpostava Tržič: Vsak dan od 7.—14. ure razen v sredo od 7.—16. ure in soboto od 7.—12. ure Izpostava Jesenice: l Vsak dan od 6.30—13.30 ure razen Sv sredo od 6.30—12. in od 14.—17.30 in soboto od 6.30—11.30 Uradr;* ure: Vsak dan od 7.— H;, ure razen v sredo od 7 —it), ure in od 12.—16. un V soboto uradnih ur trii ponedeljek od 7.—12. ure, sreda od 7.—16. ure, petek od 7—12 ure, v torek, četrtek in soboto uradnih ur ni! V ŽELEZNIKIH: torek od 8—11. ure torek od 8.—12 ure.. sreda od 8—12. in od 14.—16. ure petek od 8.—12. ure v ponedeljek, četrtek in soboto uradnih ur ni! NA BLEDU: 1. in 3 ponedeljek v mesecu od 8.—12. ure V BOHINJSKI BISTRICI: 2. in 4. ponedeljek v mesecu od 8—12. ure Vsak dan od 7,—10. ure razen v sredo od 7.—10. in od 12.—16. ure v soboto uradnih ur ni! ponedeljek od 7.—12. ure sredo od 14.—17.30 ure petek od 7.—12. ure v torek, četrtek in soboto uradnih ur ni! Prosimo cenjene stranke, da vse svoje zadeve urejajo v zgoraj navedenih uradnih urah! Delovne organizacije in privatnike opozarjamo na nekatere spremembe v načinu poročanja Komunalnemu zavodu za zaposlovanje in njegovim izpostavam. 1. Mesečna poročila o stanju zaposlenih se ukinjajo (za delovne organizacije tistih občin, kjer so bila uvedena). Zbirala se bodo le polletno. 2. Prosta ali izpraznjena delovna mesta naj delovne organizacije in privatniki javljajo zavodu oziroma njegovim izpostavam v roku, določenim z zakonom (v petih dneh od uvedbe ali izpraznitve delovnega mesta, Temeljni zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja, Uradni list SFRJ, št. 15/65, člen 34). Prosta mesta se javljajo na obrazcih PD-65(-66), ki jih dobite na sedežu zavoda in na vseh izpostavah. 3. Napotnice za učenje poklica v dosedanji obliki se ukinjajo. Prosta učna mesta se prijavljajo prav tako na obrazcih PD-65 (-66) le brez šifre in z označbo,.da gre za vajenca. Zadnja stran od zavoda registriranega obrazca se priloži pri prijavi socialnega zavarovanja in služi hkrati kot napotnica za uk. 4. Prenehanja delovnih razmerij se še naprej javljajo na obrazcih GV-14 (založenih v državni založbi) in to v predpisanem roku (v petih dneh po sprejemu sklepa o prenehanju). r Temeljni zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja predvideva sankcije za i kršilce navedenih dolžnosti, ki jih bo zavod prisiljen zahtevati od pristojnih organov, ^ če ga bo neizpolnjevanje zakonskih določb oviralo pri rednem delu. pill=3ll=tSI=13i~i3S=!li~iai=lll=l!l= I Potrošniki! = Mj izkoristite Ugodno priložnost in obiš- = = čite med 9. in 18. aprilom t.l. raz- ||| III stavni prostor podjetja S = III III Slovenija gjj g avto IJj »a« na Gorenjskem sejmu v Kranju, v sindikalnem do- 11! JJjj mu, kjer so Vam na voljo avtomobili, motorna kole- — « sa in dvokolesa po znižanih cenah. IJj Priporoča se poslovalnica E ■jj »Slovenija-avto« v Kranju. !!! rii=iiisiii=iiiEiii£iiiEiiiEin=iiiEiii Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest Prikazujemo van; Rri*i£če enakovrednih cest, v katerem vozijo vozila po desnem pravilu. Prvi vozi skozi križišče motori t, |i| zavija v levo, drugI je motorist, ki zavija v de»no, zadn;i pa osebni avtomobil. Motorista v našem primeru vozila istočasno, ker drug drugega ne ovirata — Bodimo pazi uvi pri vožnji skozi križišča in ne iz-siljujmo pr.idrosti v križišču! — Spoštujmo zmerne hitrost! Ne vozimo utrujeni In zaspani ker, nam tc zmanjšuje sposobnost hitrega ukrepanja! ZAHVALA Ob bridki izgubi naš* drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ANGELE STARE rojene Katrašnik iz Nomenja se zahvaljujemo vsem, ki so v času njene težke in dolgotrajne bolezni lajšali njeno trpljenje. Posebna zahvala dr Jožetu Hribarju za izredno požrtvovalnost in številne obiske med boleznijo. Zahvaljujemo se č. duhovščini za poslovilne besede, pevcem za ganljive pesmi, sosedom, posebno Kotnikovim in Vorhovim, ter vsem tistim, ki so ji darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. " žalujoči: mož, sin Jože z družino, sin Franci z ženo Ermo in ostalo sorodstvo RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. ln 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 9. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška — 10.15 Odlomki iz oper italijanskih romantikov — 11.00 Turistični napotki^ za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kvintet bratov Avsenik in trio Igorja Jamnika — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prizori iz oper slovenskih Skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Pol ure z orkestrom Ronald Ringe — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesnf. glasba NEDELJA 10. aprila_ 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —L — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Kmečka godba in Logarski fantje — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radijska igra — 18.30 Violončelist Knuševicki in pianistka Marija Grinberg — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje — 21.45 Koncertira Radijski pihalni orkester — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Nova švedska glasba PONEDELJEK — 11. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 V svetu operetnih melodij — 10.15 Iz repertoarja Slovenske filharmonije — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Hamlet — suita iz , scenske glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Instrumentalni ansambel Georga Espitalierja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz slovenske komornoglasbene ustvarjalnosti — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Moški zbori Emila Adamiča — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Signali — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 12. aprila_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Don Kihot — 11.00 Turistični napotili za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Sloveči virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli planšarji in ansambel Franceta Korbarja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V to-ck nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — lf!.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mali koncert zbora iz Pule — 20.20 Radijska igra — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Iz domače kon-certantne in simfonične glasbe — 23.05 Plesna g'asba SOBOTA — 9. aprila RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Beograd 17.25 Poročila 17.30 Kje je, kaj je RTV Ljubljana 18:10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Dileme RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Naipolitanske pesmi RTV Ljubljana 20.40 Sprehod skozi čas RTV Ljubljana 21.10 Večerna šola 22.10 Bonanza — film TELEVIZIJA 22.50 Zadnja poročila NEDELJA — 10. aprila RTV Zagreb 9.15 Poročila 9.20 1:1 glasbena oddaja 10.00 Kmetijski nasveti RTV Beograd 10.45 Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana 11.30 Lassie — film RTV Zagreb 12.00 Nedeljska TV konferenca RTV Beograd 14.00 Športne reportaže RTV Zagreb 16.45 Pred svetovnim šahovskim prvenstvom RTV Beograd 17.05 Zgodba o kozmonatih 17.50 Proslava človekovega vstopa v vesolje RTV Ljubljana 19.05 Poročila 19.10 Malo za res, malo za šalo 19.25 Zgodbe za vas RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 Kako živi in se zabava Split RTV Ljubljana 22.00 Iz arhiva jugoslovanske kinoteke 22.50 Filmska reportaža z nogometne tekme * Olimpija : Crvena zvezda 23.10 Zadnja poročila PONEDELJEK — 11. aprila RTV Zagreb 10.00 TV v šoli.. RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli RTV Beograd 17.35 Angleščina 18.05 Madžarski lutkovni filmi RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Zanimivosti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19 40 Kratki filmi Charlija Chaplina RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Pisar Bartelby — drama 21.30 Biseri glasbene literature 21.45 Portreti in srečanja 22.00 Šahovski komentar j RTV Beograd 22.10 Poročila TOREK — 12. aprila RTV Ljubljana 18.20 Iščemo rajsko ptico — ptico — II. del 18.45 Torkov večer 19.00 Švet na zaslonu 19.50 TV obzornik 20.00 Krošnjarji — , italijanski film 21.50 Za lahko noč 22.00 Zadnja poročila KINO Kranj »CENTER« 9. aprila amer. barv. CS film D2INGIS KAN ob 16.30 in 19.30 uri, premiera nem. jug. barv. filma STO PEklenskih DNI ob 22. uri 10. aprila nem. jug. barv. film sto PEKLENSKIH DNI ob 13. uri, amer. barv. CS film D2INGIS KAN ob 15., 17.30 in 20. uri 11. aprila amer. barv. CS j film D2INGIS KAN ob 16.30 in 19.30 uri 12. aprila amer. barv. CS film POMAKNI SE DRAGA Ob 15.30, 18. in 20. uri Kranj »STORZlC« 9. aprila švedski film ljubiti ob 17. in 19.30 uri 10. Efprila amer. film ZLOčin DR. KREPSIJA ob 10. uri, amer. barv. CS film D2INGIS kan ob 16.30 uri, švedski film LJUBITI ob 19. uri, premiera amer. barv. cs filma POMAKNI SE DRAGA ob 21. uri 11. aprila amer. film GLASni Šepet ob 17. in 19.30 uri 12. aprila sovj. barv. film sence POZABLJENIH PREDNIKOV cb 17. in 19.30 uri Stražišče »SVOBODA« 10. aprila amer. film GLASNI ŠEPET ob 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 9. aprila franc. barv. CS film GROF MONTE CRISTO I. DEL ob 20. uri 10. aprila franc. barv. CS film GROF MONTE CRISTO I. DEL ob 15. in 19. uri, zap. nem. barv. film PRI ČRNEM KONJIČKU cb 17. uri Kropa 9. aprila itak barv. CS film SAMSON PROTI NASILNEŽU ob 20. uri 10. aprila ital. barv. CS film SAMSON PROTI NASILNEŽU ob 15. in 17. uri, amer. barv. film CRNI NAREDNIK ob 19.30 uri Naklo 10. aprila premiera amer. barv. CS filma POMAKNI SE DRAGA ob 16. in 18. mri Jesenice »RADIO« 9. do 10. aprila špansSti barv. film VRNI SE IZ MEHIKE 11. aprila francoski film SVETNIK VODI PLE3 12. aprila franc. barv. CS film POROK IN VRLINA Jesenice »PLAVŽ« 9. do 10. aprila franc. barv. CS film POROK IN VRLINA 11. do 12. aprila špan. barv. film VRNI SE IZ MEHIKE Žirovnica 9. aprila ameriški film DAVID IN LIZA 10. aprila ruski film HAMLET Dovje — Mojstrana 9. aprila ruski film HAMLET 10. aprila ameriški fim DAVID IN LIZA Koroška Bela 9. aprila ruski film DVA V STEPI 10. aprila franc. barv. CS film BOJEVNIKOV POČITEK 11. aprila franc. barv. CS film POROK IN VRLINA Kranf"I;r gora 9. aprila franc. CS film BOJEVNTv-ov POČITEK 10. r.orila ruski film DVA V STEFI \ i Sovodenj , 9. do 10. aprila francoski film UMRETI V MADRIDU Kamnik »DUPLICA« 9. aprila angl. barv. CS film BECKET ob 19. uri 10. aprila angl. barv. CS film BECKET ob 15., 17. in 19. uri Kamnik »DOM« 9. aprila ital. barv. film INVAZIJA VIKINGOV ob 20. uri 10. aprila ital. barv. film INVAZIJA VIKINGOV cb 17. in 20. uri 11. aprila ital. barv. film INVAZIJA VIKINGOV- ob 20. uri 12. »aprila franc. CS film OKUS NASILJA ob 20. uri GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V Kranja NEDELJA — 10. aprila ob 10. uri URA PRAVLJIC — zadnja uprizoritev v sezoni 1965 66, ob 16. uri za IZVEN Zupančič: VERONIKA DE-SENIŠKA ČETRTEK — 14. aprila «b 16. uri za red DIJAŠKI I. Kippnarđt: V ZADEVI ROBERTA OPPENHEIMERTA — gostuje Mestno gledališče ljubljansko. PETEK — 13. aprila ob 16. uri za red DIJAŠKI n. Kipphardt: V ZADEVI ROBERTA OPPENHEIMER.FA — gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Kmetijska zadruga Naklo proda ia licitaciji pri Zadružnem domu dne 11. aprila 1966 l>b 9. uri dopoldne naslednje kmetijske stroje: 1. Traktorski trosilec za hlevski gnoj Z. Traktorski kultivator Steyr 3. Traktorska krožna brana Steyr 4. Hidravljična stiskalnica za mošt in še več manjših kmetijskih strojev. Sklepe spremeniti v dejanja (Nadaljevanje s 1. strani) stavlja načelo delitve po delu, postavlja merilo in mesto kulturne dejavnosti, ki naj bo sestavni del našega razvoja. Prav tako ta dokument daje osnovne okvire našemu komunalnemu sistemu, gospodarskemu razvoju, pri čemer močno poudarja potrebo po znansvenem in raziskovalnem delu in sposobnih kadrih, usmerja zdravstveno in socialno politiko, pri čemer poudarja vsklaje-vanje med potrebami in možnostmi ob večjem sodelovanju občanov, daje napotilo ze enakopravne odnose med našimi narodi, za sodelovanje s tujimi deželami in narodi in podobno. Ker je resolucija zasnovana in dokončno izoblikovana po kritičnem ocenjevanju tolikih delegatov, ki so iz dosedanje prakse in v dinamičnosti gibanja našega razvoja zasnovali potokaz za bližnjo prihodnost, ima ta dokument veliko praktično vrednost. To tem bolj, ker je na zahtevo mnogih delegatov o-čiščeno mnogo splošnih in nerazumljivih sestavin.. Ko je tovaršica Vida Tomšičeva v zaključni besedi govorila o tem :e dejala, da je zdaj osrednja naloga vseh socialističnih sil, da se ti sklepi spremenijo v dejanja. K. M. komisija za delovna razmerja pri podjetju AVTOPROMET GORENJSKA - KRANJ ponovno razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA in razpisuje več delovnih mest voznikov motornih vozil C, D in E kategorije Pogoji pod točko 1 a) Srednja ekonomska šola in 3 leta praktičnega dela v tej stroki b) VK delavec trgovske ali mehanske stroke in 5 let praktičnega dela v skladišču z avtomaterialom Pogoji pod točko 2 a) VK delavec CDE kategorije Ponudbe z dokazili o zahtevanih pogojih vložite v tajništvo podjetja. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Razpis velja do preteka 15 dni po objavi v časopisu. Komisija za delovna razmerja PROMETNO PODJETJE SAP LJUBLJANA obvešča, da je Met v >i i) U I II 3 U S 0II predviden za 9. maj, preložen zaradi skupne mednarodne proslave osvoboditve taborišča na 14. in 15. maj. Zvezni odbor ZB priporoča republiškim, občinskim in krajevnim organizacijam ZB, da akcijo propagirajo in pridobijo za komemoracijo v Mauthausnu čimveč udeležencev. Prijave sprejemajo vse poslovalnice SAP-a do 5. maja 1966. Podjetje Transturist Škofja Loka razpisuje licitacijo karamboliranega tovornega avtomobila TAM 4500 Leto izdelavi 1964. Prodaja bo dne 12. IV. 1966 od 6. do 10. ure za socialistični sektor, nato za privatnega. Izklicna cena 2,800.003 S din. Ogled možen vsak dan od 6. do 14. ure. Šolski center v Škof ji Loki o b v e š č i interesenta in gospodarske organizacije, da organizira za odrasle na Poklicni šoli oddelek za dosego poklicev v kovinski, avtcmefcanski in lesni stroki. Pouk br> v popoldanskem času trikrat tedensko po štiri ure. Prijave za vpis v šolo pošljite do 16.4.1966. KOMUNALNI SERVIS KRANJ Proda po ugodnih cenah naslednji gradbeni in potrošni material: Podollt, likolit, polivinil in V1NAZ plošče za polaganje poddV, oljnate barve, morita opeko, trodelno okno z okovjem, pocinkano žično vrtno mrežo (149 m?), aluminij ploščati (25 2,5 m) delovne obiske, suknjič iz lodnrs, šoferske bunde gumuano platno za dežni plašč, klinasto jermenjc, pil.- poiokrogle in ploščate 200 do 33:1 ram, okovja za postelje, n.avčcve perforiiane plošče 60 y 60 cm dcchmlno kuhinjsko vago, razne avto dele za šKODO-fuvgor in drugi drobni material. Prodamo tudi naslednja osnovna sredstva: a) peč za kuhanji* bitumena (rabljena); b) drobllec za drobljenje gramoza z dtesel motorjem; (dober) c) pihalnik za čiščenje cestišč z dvotaktnim benzinskim motorjem: d) kombinirani mizarski skobeljni stroj (obdelovalna širina 60 cm) z clektromotoi jem 4.2 KVV. Istočasno obveščamo potrošnike, da imamo na zalogi večje količine hrastovega klasičnega in lamelnega parketa. Razprodaja navednega materiala bo dne 12. in 13. aprila od 7. do 14. ure v centralnem skladišču v Kranju, Mladinska ul. 1 (za kino CENTER). Informacije dajemo na gornji naslov telefon 22-380, int. 5. m i i i Trgovsko podjetje LESCE vabi cenjene potrošnike, da se poslužijo ugodnega nakupa bogate izbire: preprog, posteljnine, zaves, m perila, konfekcije m i m E§8 na spomladanskem sejmu v Kranju OBIŠČITE NAS! NASVIDENJE m m m iS m Neprevidnost Voznik osebnega avtomobila LJ 46S-69 Vladimir Petrič iz Rateč je vozil v četrtek okoli 15. ure po cesti I. reda iz Kranja proti Radovljici. V bližini odcepa za Ljubno se je ustavil na skrajni desni strani ceste. V tem trenut-je pripeljal za njim tovorni avlo KR 32-37, ki ga je vozil Jože Zoreč in ga hotel prehiteli po levi strani ceste. Prav tedaj pa mu je iz nasprotne strani pripeljal s svojim avtomobilom K-65-10 avstrijski državljan dr. Les-siak iz Celovca. Prišlo je do trčenja. Na vozilih je za približno 7.CO0 novih dinarjev škode. Pri nesreči ni bil nihče ranjen. P^ci pazite! © V sredo sta se pripetili kar dve prometni nesreči, pri katerih sta se ponesrečili Antonija Arhar ln Anka Justin. Najprej je Janez Urbanček iz Šenčurja na prehodu za pešce pred Goreniskim tiskom z mopedom zbil po cesti Arharjevo, ki je dobila hude telesne poškodbe in so -jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, 9 Istega dne ob 20.30 url pa je na cesti II. reda Kranj —Golnik pri vasi Kokrica dr. Matija Horvat iz Kranja z osebnim avtomobilom KR 28 -22 zbil Anko Justin. Horvat je vozil z Golnika proti Kranju. Ko je privozll na odcep ceste Kokrica-Golnik zaradi zasenčenja luči, ker mu je prihajalo nasproti drugo motorno vozilo, ni pravočasno onazil Justinove ln jo z vozilom zadel. Hudo poškodovano so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Ob smrti Franca Bogataja se zahvaljujemo tudi uslužbencem LM Gorenja vas za vso pomoč. žalujoča družina Bogataj IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj. Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21 475, 21 897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n.d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n.d. ali 170 s.d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n.d. ali 40 s. d, za nenaročnike 0.50 n. d. aH 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo 35