»ev. 12- V Ljubljani. dne 52. marca 1926. Mescfaa Prttoga ..Domoljubovc podobe". Poštnina piafena v gotovini. Leto XXXIX. tam/ Juefnluisnske Lnftnk« ll«i. - (Vuj W Hi ti «1» let«. — Za lioltiutU« 60 Dul. — i>n.v Mirtu« tlfvllka t Ki. — V iam-iaUfBi deli iraka drvbnu >n.llr> >11 nje |>r|. — Kpi.i In il opisi naj M p*SiUa,j» CrednUtri „l»»m»ljubs". aarttafeni i-tklanm^e I« laaerall pa I4.raval.tvn „l»«n«ljaka" r IJiifjljaal, Ki»pilaijei« mlin žter.«. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak, Naši državni dolgovi. L .1026 je velepomembno za našo državo, ker je treba v tem letu začeti z odplačilom vseh vrst dolgov in sicer vojnih dolgov v smislu določb mirovnih pogodb in / odj.lačilom dolgov pri Narodni banki, naši drža.ni banki, v smislu zakona o Narodni iianki. Odplačilo teh dolgov bo vplivalo na naš proračun, bo znatno povečalo naše izdatke, kar bo povzročilo i povečanje že itak pr. tiran! h bremen, pod katerimi ječi jo naši :03p: darski krogi. Z oziroin na to dejstvo jc potrebno, da so obširneje bavimo z držav-'iimi dolgovi, da spoznamo breme, katero tt ži našo državo, katero treba — s plačilom ukiniti, kar je naloga letošnjega leta in 'tasiednjih let. Vrst« državnih dolgov. Koliko vrst državnih dolgov imamo? imamo predvojne in povojne dolgove, to se pravi dolgove, ki so se napravili pred vojno, tekom vojne in po prevratu, po ujedinjenju, po ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razun tega še dolgujemo Na-|T>dni banki in sicer za zamenjavo kronskih »ovfanic in za kredite, katere smo dobili od Nerodne banke po ustanovitvi nove države a p!a?ilo vseh državnih izdatkov, ker so (fva leta po prevratu bili državni dohodki malenkostni, — več pokrajin ni prva leta Plačevalo takorekoč nobenih davkov — a totrebe države znatne. Razun tega poznamo r>as še takozvane leteče dolgove, to so Zveznosti države doma in v inozemstvu, ahko bi rekli, to so umazani dolgovi, ka-ere do'a vlada brez vsakega odobrenja. 'j leteči dolgovi nudijo pestro sliko, med >jlnii se nahajajo neizplačane plače in pen-''1° za par mesecev, neizplačane invalidske »odpore, neizplačani računi za popravilo l88onov in lokomotiv v inozemstvu, dolgovi '°J"ega ministra, raznim podjetnikom za '»bavljeno obleko in obutelj, dolgovi mini-wtva zgradb raznim podjetnikom, neiz-Jiacana razlika uradniških plač, dolg londu Jfadni.ških nabavnih zadrug, izplačilo 20 |?skt. bonov za odtegljaje ob priliki mar-<]ranja kron, dolgovi vlade lokalnim želez-ucami itd. Vsi leteči dolgovi znašajo okrog •5 milijarde dinarjev. Predvojni dolgovi. ^dino piedvojni dolgovi se vsako lefo kujejo v proračunu in določajo krediti za njih obrestovanje 111 odplačilo. Med njimi se nahajajo dolgovi Srbije, Črnegore, Bosne in Hercagovine, Dalmacije, Hrvaške in Slavonije, Slovenije ter prevzeti predvojni dolgovi v proračunu se nahajajo i nekateri povojni dolgovi, katerih obrestovanje in odplačilo v letnih obrokih je vlada po zakonu ali po pogodbi zajamčila. Za obrestovanje in amortizacijo te vrste dolgov je določeno v proračunu 284.5 milijonov dinarjev. V proračunu se izkazuje 6 vrst dolgov Slovenije, to so dolgovi nekdanjih pokrajin, za njih amortizacijo In obrestovanje je določeno 1.9 milijona Din, neznaten znesek napram celotni potrebščini v znesku 284.5 mijjonov Din. Vojni dolgovi. Zelo koiljiv* je vprašanje vojnih dolgov in sicer radi tega, ker se ne strinja/o naši podatki z podatki držav, ki so med vojsko podpirala Srbijo. Naša vlada se izgovarja s tem, da je radi bega vlade iz države in večkratnega menjavanja njenega sedeža bilo nemogoče redno voditi knjige, da so razne listine in potrdila šle v izgubo da je bilo enotno vodstvo državnih financ onemogočeno radi tega, ker je prebivalstvo Srbije in vojaštvo živelo na raznih krajih, kak^r na Krfu, v Solunu, na Francoskem, v Italiji itd. V proračtmu se ne nahaja nobeden kredit za obrestovanje In amortizacijo vojnih dolgov, katerih odplačilo bi se moralo začeti letos, Naša vlada je šele koncem meseca decembra poslala delegacijo v inozemstvo, da uredi naše dolgove v Ameriki, Angliji in Franciji, da dožene vi-šno dolgov, način in rok odplačila. O uspehih te delegacije nimamo ugodnih poročil. V Parizu se je bavila kratek čas, a Francozi so odločno nastopili proti načinu ureditve dolga, kakor je nameraval to vprašanje rešiti naš finančni minister, v Ameriki se zavlačuje končna odločitev, četudi naša delegacija že več ko dva meseca ražgovarja z Amerikanci radi ureditve dolga. Te dni se mimogrede mudi v Londonu naš finančni minist jr, da dožene, kako stališče zavzema Anglija na ram našim dolgovom. Ako mi ne dosežemo ugodnih uspehov, je največ kriva naša vlada, katera se je prepozno in sicer kot ena izmed zadnjih na opetovan opomin upnikov odločila, da pošlje delegacijo v inozemstvo. Ako bi n. pr. v začetku lanskega leta šla naša delegacija na Francosko, bi sigurno dosegla ugodnejše pogoje za odplačilo dolga, ko letos, ko se nahaja Francoska sama v obupnih finančnih razmerah. Največ dolgujemo mi Angliji, nato Franciji in Ameriki. Amerika je upnik celega sveta, njene tirjatve znašajo nič manj ko 11.079 milijonov dolarjev (620.000 milijonov dinarjev); Zanimivo je, da so vse države, ki vejo ceniti redno in točno izpolnjevanje obvez uredile svoje dolgove v Ameriki tako, da 9ta 7s vseh amerikanskih dolgovov urejeni že lansko leto in v prejšnjih letih. Med zamudnimi ali bolje rečeno, zanikemimi dolžniki, nastopajo Avstrija, Francija, Rusija, Grška, razne neznatne republikanske in med zadnjimi —* naša država. Ako proučujemo pogoje, pod katsrimi so se uredili dolgovi v Ameriki, vidimo, da sta najugodnejšo pogoje dosegli Belgija in Italija, ki nista odlagali ureditve dolgov do zadnjega časa, katerih nI bilo potrebno siliti, da se podajo na pot, da urede svoje dolgove. Gotovo Je, da bodo pogoji za nas manj ugodni iu vse samo raJf krivde naše vlade, katera ne misli resno na izpolnitev prevzetih obveznosti. Vojni dolgovi znašajo okrog 18.000 do 30.000 milijonov Din, za njih amortizacijo bo potrebno okrog 800 milijonov Din, a v proračunu, kateri velja za čas od 1. aprila 1929 do 31. marca 1927, ni postavljen ni para, četudi se mora v I. 1926 začeti z odplačilom vojnih dolgov. Dolg pri Narodni trnu ki. Pri Narodni banki imamo dve vrsti dolgov in sicer dolg za zamenjavo kronskih novtanic v znesku 1.152 milijard Din (1 milijarde 152 milijonov Din), en dolg za plačilo raznih drž. potreb v znesku 3 milijard Din. Po zakonu o Narodni banki bi se letos moralo začeti z odplačilom dolga za zameno kronskih novčanic in sicer se v zakonu navajajo kot viri za odplačilo: del čistega dobička Narodne banke, čisti do« hodki državnih domen, izredne dotacije r državnem proračunu in slednjič 1 odstot« odnosno od I. 1929 2 odstot. redna amuteta (letno odplačilo) preostalega dolga prt Narodni banki. V proračunu, katerega je vladna večina i v podrobni debati odobrila, se vlada prav nič ne briga za navedene določbe zakona o Narodni banki in je za odplačilo dolga pri Narodni banki določila le 31 milijonov Din, določila le delež države pri dobičku Narodne banke. Glede druge vrste dolga pri Narodni banki določa zakon, da treba ta dolg izpit« < ati v desetih letih po prejemu kredita. Pri-b.ižu emo se temu roku, a vlada niti najmanj ne misli na izpolnitev svoje obvezno ti, akoravno se mora zavedati, da tako rg:\ nrie;a dolga ni mogoče odplačati v enem letu, da treba odplačila razdeliti na veo let, ker bi odplačilo v enem letu silno neugodno vplivalo na naše gospodarske in valitarne razmere. Ako želimo imeti stalno MMlno t dinarja, kateri naj ne skače, oz. paia 20 Vas je,« ga je zavrnil Kremžar: »Vas radičevcev je 60,« a škoberne pristavi: ?Z radikali vred Vas je celo 200.« Ko so poslanci SLS očitali radičevcem, da kar obe rdd dvignejo, kadar je treba glasovati za kenone in vojsko sploh, so poslali razburjeni. Naši jim kličejo: »Ko je vojni minister hvalil militarizem, ko je zahteval skoraj tri milijarde dinarjev za vojsko, ko je govoril, da bo še naprej po;;l'a! slovenske vojake v Makedonijo, ste vi radičevci to odobravali in celo ploskali njegovim besedam! Radičevec Račan se približa našemu Žebotu z namenom, da ras smeši. Žebot ga z levico prime, zavrti kakor listič in ga potisne daleč vstran, rekoi: »Marš proč prijatelj militarizma! Žalos*ni mirotvorci!« In Radičevec je milo pogledal in tiho odšel... Povedati Še moramo, da se cela dval dni, ko se je razpravljalo o kmetijstvu, niso oglasili k besedi ne Pucelj, ne Kelemina, ne Pivko, a Žerjava ra sploh v Belgradu ni. Doma pa se ti ljudje vedno hvalijo, kak« veliki prijatelji kmeta da so! Trgovska pogodba z Avstrijo. Znano je, da je naša vlada sklenila z Avstrijo tako trgovsko pogodbo, da je Slovenija z njo gospodarsko silno udarjena. Glavno besedo pri tem je imel načeln;k v trgovskem ministrstvu, znani Savič. Sedaj bo prišla pogodba pred narodno skupščino ki naj jo potrdi. Poprej pa jo ima preghj dati še poseben odbor, v katerem so tu« slovenski poslanci Žebot, Sernec, dr. Žet jav in Pucelj. v Ta odbor je imel sedaj sejo. Naša o* NOVINAR Žrebanje stadiomke loterije preloženo na 30. maj. Radi dijaške loterije je Akcijski odbor za •tadionski loterijo pričel z razpošiljanjem ,dkar so srečke v prometu, kljub zelo ugodni razprodaji izkazal za prekratkega, je Akcij-odbor prosil za podaljšanje termina. Dovoljenje je d; šlo 13. t. m. žrebanje se vrši nepreklicne na praznik -v. Trojice (prva nedelj« po BinkoStih) SO. inaja t. 1. Akcijski odbor loterije *a Orlovski aladion. Prihodnja številka bo zadnja, Id }o uobijo tisti, ki še niso poravnali naročnine. i itsr Ako še niste,^ | J pošljite naročnino J d Naša priloga s podobami. >Domolju-liove podobe::, ki so se našim naročnikom zelo priljubile, bodo s prihodnjo številko .-tvoj naslov izpremenile in sicer se bodo glasile: »Novice v slikah«. To pa zato, ker .*} bodo prilagale tudi »Slovenskemu gospodarju?: na Štajerskem in bi prejšnji na-■dov bil neprimeren. Na kar pa še posebej opozarjamo naše naročnike je to, da bodo trd sedaj naprej te priloge tiskane na tako avani bakrotisk, ki je najlepši in najmodernejši tisk. »Novice v slikali;: bodo brez dvoma najlepša časopisna priloga v celi državi. V Sloveniji pa sploh nimajo v nobeni tiskarni strojev za bakrotisk, kakor poslanca sta bila oba navzoča, ni pa bilo dr. Žerjava niti Puclja. Poslanec Žebot je navajal, kako veliko Stodo ima Slovenija od te pogodbe. Na kraetske predmete, ki se morajo uvažati iz Avstrije /orodje, stroji, železo, sukno itd.) »e je naložila visoka uvozna carina, kar •fo kmetske potrebe silno podražilo, pač pa 3e je znižala carina na luksus, ki ga naro-&»]o samo bogatini. Istotako so tepeni pri ifcvozu mesa, svinj in konj, a čemer je zopet naš kmet občutno udarjen. To pa vse a'o, ker se je vlada sama, ki ne pozna «aših razmer, pogajala z Avstrijo, ne da bi poprašala naše slovenske gospodarske strokovnjake. (Zopet prokletstvo Žerjavoma in Pucljevega centralizma. Ko bi imeli avtonomijo, bi Slovenci imeli glavno besedo pri pogajanjih.) Nadalje poslanec našteva razna nagajanja naših financarjev pri i^ozu in uvozu. Minister je obljubil, da bo nedostatke, Kolikor je v njegovi moči, odpravil, pogodbo pa bo seveda narodna skupščina sprejela. Zakaj dr. Žerjavov centralizem ne Pozna Slovencev niti njihovih potreb, pozna ^o slovenske groše. u samo v Jugoslovanski. Ob tej priliki pa opozarjamo naše prijatelje, naj nam pošljejo slik, ki bodo tudi za splošnost imele kolikor toliko pomena. Pripominjamo pa, da morajo biti te slike fotografije in sicer zelo ostre, fino izdelane. S tiskanimi slikami na razglednicah si ne moremo prav nič pomagati, istotako ne s slabimi fotografijami. d Olajšave vojnih obveznikov. Jugoslovanski klub je radi poziva vojnih obvo-zancev tekom tega meseca ponovno posredoval pri vojnem ministru. Prejel je odgovor, da se bo poziv vojnih obvezancev kolikor mogoče olajšal s tem, da se bo odredilo več krajev, da ne bodo obvezanci daleč hodili in da se bodo po možnosti pozvali po praznikih. Kazen tega so se izdale olajšave, da ne bo treba obveznikom jemati s seboj konj in voz. d Občinske volitve v Trbovljah so na cvetno nedeljo. Skrinjica SLS je prva. d Za potovanje v Ameriko na evhari-stični kongres v Čikago se je oglasilo čez 130 Slovencev — nenavadno visoko število. Ker obstoji upravičena sumnja, da je med prijlašenci mnogo takih, ki nameravajo ostati v Ameriki in se tako izogniti strogi amerikanski postavi glede priseljevanja tujcev, opozarjamo tem potom dotične, nftj tega nikar ne poskušajo, ker se jim ne bo posrečilo, pač pa bodo imeli velike sitnosti in še večje stroške. Amerikanske oblasti že sedaj opozarjajo na to, da bo vsak poizkus brezuspešen in — zelo drag. Zato resno svarimo l d Kje smo? Iz Studenega pri Postojni nam poročajo: Pri nastopu nove službe se oglasi učiteljica pri meni. Vprašam jo, kaj govori? Pravi: »Laško, nemško in malo francosko.« In ta učiteljica je prišla v popolnoma slovenski kraj, kjer otroci, kjer bo učila, ne znajo popolno nič laškega. Ubogi učenci, mučenci! To se godi v »kulturni .^državi in v XX. stoletju. d Trdo ga je prijel. Ko so v narodni skupščini obravnavali proračun za ministra vere, tedaj je g. minister Trifunovič udaril po katoliških škofih ter navajal, da je sarajevska /Nedelja;, katoliški časopis, zapisal še leta 1922., da belgrajski pravoslavni patrijarh usluga vsake vlade in vsakega ministra c. Zato je bila »Nedelja* ustavljena, njen urednik kanonik Cankar pa upokojen. Minister je še pristavil: »Da, gospoda, rečem: naj se mi najde pravoslaven časopis, glasilo kateregakoli škofa, ki tako piše, rečem vam, pri tej priči bo ustavljen in obtožen.«: — Na to je poslanec dr. Hohnjec vložil na ministra pismeno vprašanje, v katerem pojasni, da /Nedelja:: ni bil nikakšno škofovsko glasilo. Dalje pa tla je pravoslavni duhovski časopis 20. nov. 1924 v št. 29 prinesel članek: Podjarmljena cerkev. V tem članku piše pisec o pravoslavni cerkvi tako-le: Cerkev je zasužnjena. Postala je sužnja države. S cerkvenega prestola so naši dostojanstveniki blagoslavljali ubojstva, laskali nemo- ralo. Cerkveii; glavarji so govorili posmrtne govore brezbožnežev. Kadar bi bilo treba čuti resnično in gromko besedo Cerkve, so njeni upravitelji molčali. Zakaj? Bali so se ljudskih mogočnjakov, da nam ne vzamejo pandurskih plač, da nam ne poberejo redov s prsi. Žrtovali smo nebeško za zemeljsko. Strgajmo verige s cerkve. Osvobodimo našo sužnjo.-; Dalje navaja dr. Hohnjec, kako je »Glasnike, ki je službeni list pravoslavne cerkve, imenoval rimskega papeža »blodnega sina« ter ga obdolžuje še raznih drugih grdih lastnosti. Dr. Hohnjec vpraša ministra, če bo držal svojo besedo in tudi ta list ustavil ter obtožil. Radovedni smo, kako se bo minister izmuznil. d Prepovedano je kupovati srečke Is drugih držav. Kaznuje se ne samo prodajalec, temveč tudi kupec. Toliko bolj pa jo prav, da kupiš srečke Orlovskega stadiona, ker s tem dosežeš dvojni uspeh: 1. pomagaš vernim Slovencem zidati stalen veličasten prostor za velike manifestacije, 2. lahko zadeneš dragocen dobitek. Zato ne odlašaj, temveč kupi. d »Domovina« v zadnji številki zopet na grd način sramoti naše frančiškane. Ogabno! Naza j z listom I Tretjeredniki, postavite se za čast svojih redov ter od hiše do hiše delajte proti tej najogabnejši prikazni, ki se usiljuje vernim Slovencem in ki po nemarnem nosi lepo ime »Domovina«. d Kaj pravijo socialisti o »Domovini*. Socialistična »Delavska politka« piše: Povedali smo že, da hoče biti Žerjav nezmotljiv in da hoče za vsako ceno uveriti našo javnost, da je edino izveličaven nauk njegov in še par veličin okrog njega in da je slovenski narod samo takrat narod, in se srne nazivati narod, kadar se zdi primerno in potrebno Žerjavu. In ker Žerjav dobro ve, kako kolebavo je njegovo > kulturno« delo, se je z vso silo vrgel v boj s škofom in hoče ubiti škofa, misleč, da na ta način ubije tudi klerikalizem in klerikalce. Dela po načelu: udari po pastirju in razkropila se bo čreda. Nam se zdi, da je Žerjav v slabo zadel, kajti Žerjav ima smolo in bi se iz smole strašno rad izkopal. Domovina« je list, ki našega kmeta nikakor ne bo vzgojila, ne poboljšala in mu ne bo nudila nobenih globljih vpogledov v njegovo dušo, pač pa bo le še bolj sfanatizirala kmeta, seveda, če se bo dal. Najbolj nesramno pa je, ka zakriva »Domovina« svojo barvo in hoče Žerjav dokazati globokovernost lista, ko dobro vemo, kako in kaj. Zahrbtnost, zavijanje so bile vedno odlične lastnosti demokratov in tako je tudi danes. Ljubši bi nam bili, če bi tudi ^nezavedni« masi povedali odkrito, tako je, nič drugače, ne pa kompromisarstvo, mežikanje in cinca-nje. In v tem oziru nam ravni, odločni in odkriti škof veliko bolj ugaja, kot »pobožni« Žerjav.« — Enak nauk so dali liberalci sami dr. Žerjavu v »Narodnem dnevniku«. Da je »Domovina« danes všeč še samo moralno propalim in duševno omejenim Iju- Amerika te imenuje fina rujava kotcaio«, izdelan« iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po tokratnem pranju postane snet no bela. V zalogi pri A. fe E. SKABERNE - LjubUao«, Mostni tr| 10 Žreka^la se foo vršilo BO, nssfa t.!. Srečka št. ORLOVSKI STADiON V LJUBLJANI g%___^H^SS^^rm .J CCJta 10 Din. JSt| 10 Din ^assGsesssssss®®©«^^ za loterijo v korisf zgradbi Orlovskega stadiona v Ljubljani, dovoMeno z odlokom m|nlatr«tvn i« poljod#l»tvo * dno SO, junij« 192B, 8«. 23.337*1. Žrebanje se bo vršilo na Cvetno nedeljo dne 28. marca 1926 pud drjavnlrfi »udzuratvuci. Akcijakl odbor za zgradbo Orlovske^ stadiona v Ljubljani: i« odbornik. • predsodnm. odbornik. <2AS)<2AS>i dem. o tem je slovenska javnost danes že sološno prepričana. >Domovini« častitamo na tem uspehu. d Oudna 80 letnica. Cela Srbija se pripravlja na slovesno proslavo Pašičeve 80 letnice. To ni še nič čudnega, čudno pa je to. da je Pasič v resnici star 85 let, ne pa 89. Rojen je namreč I. 1841. d Na ljubljanskem magistratu bodo baje im enovani novi gerenti. Žerjavovci b:do odstranjeni ter na njihovo mesto imenovani radikali: dr. Ravnihar, dr. Lukan in dr. Zupanu;. d V Trbovljah delavstvo še vedno po malem odpuščajo. Vlada ima zaprte oči. d Sainobramba. Zdi se, da slovensko ljudstvo čuti, kako mu hoče svobodomiselno s svojim brezverskim in nenravnim tiskom, s svojim političnim bojem proti Cerkvi ter s poskušanjem brezverske vzgoje v Soli zaireti vero v srcu ter mu tako vzeti najmočnejšo oporo in tolažbo v življenju. Zato se nehote vedno bolj zanima za verska vprašanja in za versko samo-vzgojo. Število naročnikov na katoliško časopisje zlasti še na versko-nabožno se je znatno dvignilo, silno je napredovalo število naročnikov na Družbo sv. Mohorja, ki je ena naša najstarejših trdnjav verske vzgoje v narodu, tedenska verska predavanja v Ljubljani vedno docela napolnijo veliko dvorano Ljudskega doma, duhovne vaje za fante in može se razvijajo vedno lepše, pasijonske igre, ki imajo najglobljo vzgojno moč in so izrazito in samo verske vsebine, se v vedno več krajih igrajo in dvorane so vedno več zasedene. Verski boj, ki ga izzivajo svobodomiselni časopisi, je nanovo razgibal versko čustvovanje — ljudstvo čuti, da gre za njegovo dražjo svetinjo i:? zato se je vedno tesneje oklepa. d 1?; 'lic vpeljuje. Radič je izjavil, da bo v vse lj l.ske šole vpeljal obvezen pouk kakšne o Sedaj pa so prihrumeli nanj zagrebški esperantisti (esperanto je umetno narejen iezik, ki ga noben narod no govori, toda naj bi služil za svetovni jezik) ter i rosili, da upelje esperanto tudi v šoli. Radič je obljubil, da bo vpeljal esperantski jezik na;preje v trgovskih šolah, pozneje pa tudi v ljudskih. d Vojska na jugoFlovanslo-italijanski meji. Laški finanearji so pri Grčarevcu prekoračili našo mejo, šli v gostilno Pel-kovšek, kjer so pili. Ko jih jc hotel naš finančnik stražnik Crček opozoriti, naj zapustijo naše ozmePe, so Italijani začeli slreliati. S':rel je zadel pcsetnikovc.ra sina P. Ž i gori a iz Grčarevca v roko, finančni uslužbenec Josip Zaje, ki ie slučajno prišel zraven, pa je dobil dva strela v roko. d Poročilo šestdesstletnico sta 5. febr. letos dossgla Jakob in Ana Finžgar Iz Črnivca št. 7 v Mošenjski fari. Takrat sta jo obhn>'a'a na tihem v prinravi na smrt. Neka slovesna poroka je bila, ko smo ju zadnji teden položili ob mnogem spremstvu v lepi st "rasti 85 let v zaželjeni grob. Tisti, ki je pred 60 leti stal na nevestini desnici, zdaj leži na desnici zveste žene. d Oinke, klcklane iz najfinejšega la-nenega sukanca dobite najlepše in najceneje pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo. d Umestna preoovcd. Predsedstvo najvišjega sodišča v Sarajevu je izdalo na-redbo, da noben uradnik med uradova-njem ne sme piti črne kave, kar je bila d; slej splošna navada, katere posledica je bila, da uradništvo ni skoro nič delalo. d 110 let stara. V Belgradu je umrla najstarejša ondotna ženska, Julija Popova. Bila je rojena 1. 1816. Bila je do zadnjega sveža in ve 'ra. Tudi njena sestra je dosegla 1H0 let. d Žena g. Iv. Hribarja, bivšega pokrajinskega namestnika in ljubljanskega župana gospa Milica Hribar je umrla v mestni ljubljanski ubožnici. Kakor znano, je bila pokojna ločena od svojega moža. d Slovencc iz Trstu v boljš«viški služIli. Iz Varšave poročajo: V boljševiški voj. ski je zaposlenih na odličnih mestih vež mladih Slovencev. Nedavno tega je bil v Moskvi nameščen tudi Slovencc iz Trsta, Iti sa piše Jenko. V kratkem se napoti v Berlin, Pariz in London posebna vojaška komisija Rusije, katere član bo tudi ča. tnik, ki je rodom Slovencc. d Španska bolezen razsaja po Slove-niji. Vedno več poročil prihaja, da se ja s, h šno prehlajenje, nekaka španska bole. zen, ki je nalezljiva, razširila po vsej Slo. veniji. Samo v Ljubljani leži 15 do 20 tisoj bolnih. Vzrok bolezni je neprestano spre« minjanje vremena, ki povzroča vnetje pljuč, Bolezen sama ni smrtnonevarna, je lo nekaj smrtnih slučajev. Vendar se je ob času bolezni varovati prehlajenja in nc bifi v prevroči ali prehladni sobi. d Vojaška straža ustrelila civilista, Pred kratkim se je dogodil v bližini okoliškega pokopališča v Celju ob pol 11. uri zvečer tragičen slučaj, katerega žrtev je postal komaj 25letni Karel Svedovrik, cementni izdelovalec, doma v Gaberjali. ime. novani je kakor po navadi spremljal proti doniu svojo zaročenko in se nato mirne okoliškega pokopališča vračal proti domu. Šel je po poti, ki vodi proti vrhu hriba, na katerem je pokopališče. Malo preč od vrha hriba sta stali v bližini ograje ob poti dve vojaški osebi. Svedovnik je stal takrat le 50 metrov proč od smodnišnice, Zato mu je eden vojakov takoj zaklical: * Sloj!« Na vprašanje, karn da gre, je odgovoril takoj; »Ja idem kuči!» Mogoče je za tem napravil kak gib ali se je roalo premaknil, kar je podalo straži povod, da je ponovno zaklicala: »Stoj!« Svedovnik pa jc pri tern zagrešil nepremišljenost, da je ponovno prestopil en korak na levo. Ker je bila tema, ni vedel, da je pri tem stopi! v jarek in se pri tem nehote nagnil proti tlom. Vojaka sta vsled tega mi.-dila, da hoče pobegniti ali se skriti, vsled česar je oddal eden od njiju strel. Strel jc zadel Svedovnika v prsa in je šel od leve st~ani ra desno skozi oboja pljuča nad srcem. Vojaka sta ranjenca spravila v vojašnico na Gaberjc, od koder so ga odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno in najbrž ne bo okreval. d Žalostna smrt na železniškem tir», Iz Like poročajo o grozni železniški nesreči, ki se jc pripetila n apostaji PerrSiS. Ko fo v pendeliek zjutraj prišli delavci bH postajo, so našli na tiru človeško roko, © čemer s-) takoj obvestili načelnika postaje, Pri na 'aljnjsm iskanju so našli nogo v čevlju, človeško srce in odtrgano moško glavo. Po glavi se je ugotovilo, da jo^ bil razmesarjeni ponesrečenec občinski pisa* Zcro Dasovič. Kako se je nesreča dogodila, ni znano nikomur. Domneva se, da je Sel Dasovič preko proge domov, da ga jo vb tiru zgrabil splitski brzovlak in ga na kose ra trgal. Pokojni Dasovič je bil v PerušiM priljubljena oseba. Zapušča pridno ženo m 16 letno hčerko. d Po?ar je uničil v Stranski vasi pri Žužemberku Dularjev hlev. Gasilci BO ogenj omejili, da se ni razširil na tik s»" ječo hišo. . d Velika železniška nesreča. V držam J Namakaj z „Z<&rtsko hvalo", peri z ,5Jeier?jitn mitom"! To no pokvfm perila ter ga popolnoma očisti. Cosfarica se je pripetila velika železniška nesreča. Nad reko Vivilla se je podrl most prt'i slakom, v katerem se jo vozilo 1000 irJ: ttiikov. 248 ljudi je mrtvih, 175 pa težko Tanjinih, o;t;di pa več ali manj ranjeni. d Smrt (lveli morilcev. Zadnje dejanje znanih zločincev Ciča in Žlahtiča se je iz-vciiilo 20. t, m. zjutraj med 6.30 do 6.50, ko je krvnik Mausner s pomagačem izvršil nad obema smrtno kazen. Kratka prazgodovina je sledeča: V junijskem porotnem zasedanju 1925 sta bila čič in Žlahtič obscena na smrt, ker sta 11. decembra 1924 v Studencih ponoči po poprejšnjem medsebojnem dogovoru zavratno umorila čevljarja Vincenca Mikla in nato v njegovi hiši še njegovo ženo Terezijo in hčerko Her-mino. Zagovornika sta se pritožila na stol sedmorice, a ničnostna pritožba je bila zavrnjena. Enako je odpadla pomilostitev in tako ju je čakala neizogibna usoda. V tem čakanju je izdal Čič, da sta bila z Žiahtičem tudi sodruga pri umoru trgovca Rosen-lelda, kakor tudi pri umoru Visenjakove ženo in matere 20. decembra 1921. čič je torej to priznal, Žlahtič tajil tekom preiskave, pri vseh nadaljnih zaslišanjih in vztrajal pri tem tudi zadnjih pet minut pred obešonjem. Nato so se zadnje dni stavljali predlogi na obnovo postopanja, na odložitev kazni, Žlahtič se jo ukvarjal z mislijo na pobeg, čiču pa je tlela še zadnja iskra pomilostitve. Tako je napočil petek, marca, ko se jima je točno ob 12. uri naznanilo, da ju čaka naslednjega dne zjutraj smrt, kar sta vzela čudovito mirno na znanje in podpisala brez kakih znakov ner-v»zoosti. Žlahtič ni izrekel nobene želje, "iti da želi govoriti s kakim sorodnikom, pa je prosil, da pride popoldne zagovornik k njemu, kar se je tudi zgodilo. Glede na njuno spokorjenje ja bil razvoj sle-ueči: Oba sta tajila svoje zločine, dokler se J® dalo. Ko pa je prinesel duhovnik jetniš- nice življenje svetnikov, pripravo na smrt in druge s i ione knjige, ter začel zbujati vest z verskim poukom, osobito o večnosti, se je izvršil preobrat. Na vprašanje, ali je mislil Oič duhovnika videti, je izjavil, da nikoli, da mu je bil vedno trn v peti, zdaj jia mu ie najljubši prijatelj, kar je posebej pokazal s tem, da ni hotel nobenega razen duhovnika in zagovornika k sebi zvečer pred smrtjo. Žlahtič je bil po svojem značaju veliko bolj oduren iu trd, vendar pa še prijazen z duhovnikom. Noč pred smrtjo sta mirno preživela. Brala sta svete knjige in molila, zlasti čič, ki je prav pobožno sprejel sv. obhajilo. Duhovnika je prosil, naj se v njegovem imenu zahvali vsem, ki so za spreobrnitev molili, prosi odpuščanja vse, katere je razžalil ali jim dal pohujšanje, kar je duhovnik tudi obljubil. Preden sta šla na vislice, je šel čič k Žlalitiču, prosil odpuščanja, kar je obratno storil tudi Žlahtič. V znak sprave sta se poljubila, čič je molil med obešenjem kesanje in poljubljal križ, Žlahtič pa je kazal znake ne-zavestnosti. Že pred dejanjem je prosil dr. šnuderia, naj mu preskrbi čašičo čaja, kar se je tudi zgodilo, k vislicam pa so ga morali nesti stražniki. Poljubil je tudi on križ v dokaz, da so hoče spraviti z Bogom, ker se je spovedal. Milost je bila velika. Smrt je nastopila pri čiču v treh, pri Žlah-tiču pa v štirih in pol minutah. Ob 7.15 so oba položili v krsto, proti večeru pa pokopali. d Zločinec v vreči. Zagrebška policija je zgrabila nenavadnega tatu. V samostanu frančiškanov so opazili na podstrešju vrečo, ki pa se je premikala. Hiteli so po policijo. Ko so prišli trije policaji, so šli skupaj nad živo vrečo, v kateri so našli znanega zločinca, ki se je tja skril, da bi samostan oropal. d Ženska roparska bauda. V Sremu se je zbralo sedem žensk, ki so v okolici Osi- jeka ropale. Zdaj pa so jih zajeli. Obsojene so od šest mesecev do 5 let zapora. Pravijo, da so zelo jokale, pa nI nič pomagalo. d Roparski napad. Iz Laškega se nam poroča: Dne 20. marca med časom od 7. do 8. ure zvečer je bil napaden od treh maskiranih roparjev mladi posestnik na Strnici št. 31 g. Vladimir Kačur, in sicer na prostoru okrajne ceste Laško-Rimske toplice, kjer se odcepi občinska pot, katera vodi proti hiši g. Peteka. Roparji so ga zvezali, z gobo usta zamašili, mu odvzeli 121 Din gotovine, 1 škatlo globina, 1 škatlo užigalic, odtrgali en rokav, eden ga je še po giavi udaril, ga nato razvezali in odšli. G. Kačur je šele pred par urami plačeval strešno opeko v trgovini g. Pun-cerja v Laškem. Ko bi tega ne bii storil, bil bi revež ob večjo vsoto denarja. d Nevaren razbojnik pod ključem. Raj-henburškemu orožništvu se je posrečilo s pomočjo orožnikov iz Krškega, da so po večmesečnem napornem trudu prijeli že dolifo iskanega, glasovitega razbojnika Ivana Jeke iz Reke na Dolenjskem, ki je bil strah in trepet Krškega polja in Posavja. Jeke ima zelo kesmato vest, dokazali so mu tri rope in nič manj kot 18 vlomov. Na sumu ga imajo tudi radi nekaterih nepojasnjenih umorov na Dolenjskem. Bil je svoj-čas že aretiran, tocla 5. aprila ianskega leta je pobegnil iz zaporov krškega sodišča in so skrival pred orožniki tako spretno, da so ga šele po dolgem iskanju izsledili. Jeke se je skrival zadnje čase s svojo ljubico, 20 letno Julijano Vrabec v Raštanju pri Rajhenburgu, v hiši rudarja Jenka. Ko so orožniki vdrli v hišo, je vrgel med nje steklenico, napolnjeno z neko eksplozivno snovjo, ki se je vžgala ter napolnila celo hišo z dimom. Jeke Je skušal v nastali zmedi pobegniti, sprožil je proti orožnikom samokres ter planil proti vratom. Toda ni računal s prebrisanostjo orožnikov, ki so postavili pri vratih in oknih straže. Po hudem naporu se jim je posrečilo naposled roparja zvezatl, ter ga v družbi njegove ljubice odgnati v Novo me3to, kjer so ga zaprli na okrožnem sodišču. d Stekla krava. Kakor pes, tako tudi krava lahko zboli za steklino. Na sejmu v francoskem mestecu Deeziju je kupil neki kmet par krav. Na potu domov pa je pri eni nenadoma izbruhnila steklina. Krava je zdivjala, se zakadila v nekega potnika in ga pomandrala na tleh, da je dobil težke poškodbe. Nato se je zaletela v neki avtomobil, ki pa jo je vrgel s ceste v jarek. Pa se je pobrala in zakadila v nekega kolesarja, ki ga je s kolesom vred dvignila na rogovih in vrgla na tla. Končno so jo ustrelili, ker ni smel nihče do nje. n »Dekle i biseri«, rimski igrokaz v petih dejanjih s petjem, se ponovi na splošno željo občinstva še v nedeljo 28. marca na Ljudskem odru v LJubljani in sicer zadnjič v tej sezoni. Igra se je uprizorila dvakrat pri popolnoma razprodani dvorani z velikim uspehom in v splošno zadovoljil os t občinstva P. n. občinstvo iz okolice se opozori, da se predstava konča ie ob šestih zvečer in Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod Črto. Konce zborovanja Društva narodov Zastopniki držav, ki tvorijo Društvo narodov, so se razšli, ne da bi bili dosegli kakšen uspeh. Kakor znano, je bil glavni predmet pomladanskega zasedanja sprejem Nemčije v to društvo in njega odbor (svet). Dočim bi bile za sprejem Nemčije v Dru štvo narodov glasovale vse države, so se nekatere, zlasti Poljska in Brazilija odloč no proti v i le sprejemu Nemčije v svet Društva narodov. Ker ni prišlo meb starižev. Društvo si je r\ »o priliko naba viJo nove viteške obleke, /gia se po bo takoj no jiavljaJn. Bog živil Ure za Dlrmo V. ČUDEN Prešernova ui. M. 1. kali — je bila cela preiskava in bo tudi sodna razprava nekaka komedija, ki naj pokaže, da tudi Italijani morilce preganjajo. Dasi je vlada in ludi policija dobro vedela, kje in kdo so pravi morilci, jih niso prijeli. Šele na pritisk mednarodne javnosti so zaprli nekatere visoke uradnike, ki so bili v zvezi z umorom, dočim so prave krivce pustili na svojih mestih. Enaka komedija je razprava, ki se vrši v Chietiju. Zagovornik obtožencev je lajnik fašislovske stranke. Časopisom je prepovedano pisati o podrobnostih razprave. Vsi sodniki in porotniki so pod vplivom fašistov in bodo morali soditi, kakor bodo hoteli fašisti. Zato se izidu razprave ne bomo čudili. Vdova umorjenega poslanca je odpovedala udeležbo pri razpravi, ker ne zaupa sodišču. Izjavila je, da bi onečastila spomin svojega moža, če bi se udeleževala te fašistovske komedije. Morilce bo sodil Bog in zgodovina. Grški državni predsednik odstopil. Kakor znano, vladajo na Grškem generali. Komaj se eden polasti vlade, že se najde drugi, ki skuje zaroto, vrže vladajočega in so sam vsede za vladno mizo. Sedanji ministrski predsednik Pangalos, ki je tudi na enak način prišel na to mesto, se pa še precej dobro drži. Dasi mu je že pretila nevarnost, da se bo moral lepega dne umakniti dragemu, jc pravočasno to zasledil in zaenkrat svojemu tekmecu prekrižal načrte. Zato pa je uvedel v državi neznosno diktaturo. Povsod odločuje on sam. Zahre-penel je po mestu predsednika republike in je že skoval nov volivni red. Ker bi gotovo ne mogel čakati, da poteče sedanjemu predsedniku Konduriotisu poslovna doba, ampak ga bi bil najbrž kmalu sam zrinil n predsedniškega mesta, je predsednik tam odstopil. Pri novih volitvah bo gotovo izvoljen«. Pangalos. DOBRO BLAGO ! NIZKE CENE! »UdLAOILNIGA« manufaktur. trgovina na debelo in dr«hao Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ma najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga m izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-iaktarno blago le pri »OBLAČILNICI«, Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Liubljam, poleg hotela ,Union4. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroStvu i. t. d. POLITIČNI ZAPISKI Pošljite naročnino! —a—wti»i» 11 mg - p Narodna skupščina jc pretekli t«, den obravnavala proračun. Na vrsti je bil poljedelski proračun, ki je za kmetijstv« naravnost sramotno nizek. Od naših poslancev sta govorila Falež in Brodar ter temeljito s številkami dokazala, kako vlada baiS slovensko kmetijstvo popolnom« zanemarja, in to takozvana »seljačka« vlada. Poslanec Brodar je posebno našteval, kako pri nas povodnji delajo vedno večjo škodo, ker se vlada čisto nič nc meni za uravnavo rek in hudournikov, delo, ki jja je s takim uspehom začel deželni zbor kranjski, ko jc vladala v njem SLS. — Kljub temu, da ta proračun bije slovenske kmete kot dosedaj šc noben, so Radičevci s Pucljem vred navdušeno glasovali proračun. — Narodna skupščina jc dalj« obravnavala proračun ministrstva za trgovino in socialno skrbstvo, pri čemer je poslanec dr. Gosar obširno govoril, kako vlada vedno bolj zanemarja socialne dolžnosti, vsled česar socialna beda naravnost nevarno raste. p Pripravlja se nekaj. V Belgradu jt' tišina pred viharjem. Skrivnostne tod* močne sile trajno delujejo, da se odstrani Paš i e z vlade, Radič bi letel za njim. Tiste sile hočejo imeti vlado diktature, kjer n:i-i rodna skupščina nima niti navidezne besede več. Začela se je velika tožba prKi Pašičevcrau sinu Radetu, ki bo najbržc gj-sojen kljub temu, da se njegovi številni in močni pokrovitelji trudijo, da bi ga rešili. Z sinom pa bo moral leteti tudi cčl)o-/ir.ljnhiu. Mesio vobč. proračuna« naj sc bore: >0W. račun na 1. 1925«. Ne dolgo tega -i« bili v jSIcveucu« in tudi v jltainoljubu« podatki članov ljubljanske in mariborske Skolije, n« in rtu- članov, oziroma naročnikov knjig »Mohorjeve družbe«. Tako je nadalje dopis razumljiv. Letos je pue pri uas nekaj več naročnikov Mohorjevih knjig kakor l»n-«ko let«, v kljub temu pa vendar ie vse premalo ta tako veliko iupuijo. Glede dobrih knjig bi bilo vsekakor umestno večje zanimanje. — Umrl Je v Topolov i dragi (Stojanski vrh) 8. t. in. .(nje. Kršen. K. p. r ni. t 1 MOTN1K. (Pravica je zmagala.) K»<■ i Žerjavov« m bribtni in za blagor ub-/jue vneti, ali vsaj imajo se la take Dokaz: V »sebi g. Karola Novaka smo imeli župana, kakor ga »ri nas ie ni bilo in bi bil vsaki občini v čast in korist, saj j« bil delaven, ročen, vesten in vsled ivsjega obsežrega znanja zelo sposoben. Prijazen, vsem je imel i»re« »lastj za reveže. Vedno je nosil i seboj štampilijv, da ]e lahko vsakomur takoj po-(tregel. Nekoč je vzel kramp in lopato ter kar sam popravil občinsko pot čez Htrmico. Po človeški sodbi bi ne mogel ime-.| nasprotnika. Toda g. Novak jn bil naš mož, iWo so inn žerjav ovci lani ib volitvah naprtili sodnijsko preiskavo, češ da je zlorabil svoj vpliv pri agitariji v korist naše stranke, In na ti!, a'. okraj, glavarja je moral 4 julija pr. I. iupnnske posle izročiti gerentu g. Pr. Beheršku. Liberalci »e niso dolgo veselili jzmage«. Kajti g. Novak ie je pritožil na stol sedmerice, ki je dne 10. marca t. I. razsodil, da take postave, ki bi jo bil s. Novak prekršil, pri nepristranskem najvišjem todišču ne poznajo. Stol sedmoriee ie g. Nova!;« «>pro*til v?ake krivde. S tem je zadoščeno žaljeni pravici. Liberalci so pa tudi to pot pokazali, da so «iror miij-lri v ČAstikraji iu ovaduštvu, drugače pa ni nič i njimi. Vsa krajevna demokratsku organizacija ni zoala isposlova i, kar bi bil g. Novak igrajo dosegel, da bi namreč občina Imelo d"UKs kd velikesa županu potrjen letošnji proračun In bi tmela pobirati obč nsko naklado na onojne pijnee. lotos so s« zavezali, da Itodo do 1. julija poiravili ibciusko hišo za stanovanje orožnikom, kar bo stalil nad denettisoč dinarjev, pokritja pa še ui nika-kega. Sredi svečana ie namreč veliki žunan »»vrnil u prav lino sestavljen proračun, trej« je sestaviti tlrugega, a bo prej prišel mesec maj- preden bo ■»v proračun obhodil vso postavno pot in bo smela •Min« pobirati kake doklade. Koliko mesecev j« i* občino izgubljenih, a vendar ni vino »ato nič tenejše. Občinska blagajna bo oškodovana za težke tisočake, ker doklada se sme pobirati od dneva, ko )» potrjen proračun. Po čegavi krivdi? Ko bi ki J. Novak županova!, bi teh in že drugih težko* ne bilo. Polena maj« naši žerjavovci pod noge metati, lorirt občine pa jim ni ntsr. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Se enkrat same števiike. Hranilnica i n p o s o i i In i c a : De-«uni promet (prejemki in izdatki) v prvih dveh mesecih t. I. Din 1,521.765—, Hranilnih vlotf vplačanih Din 470.300—, izplačanih r« Din 186.836-—, posojil izplačanih Din 123.883, Tnijenih Din 121898-—! »tanje vseh hranilnih vloK znaša Din 4,000.008— — Dražba »T. Mohorja: Število udov |e porastlo od 312 lanskega leta na 430, aH v odstotkih: lan-»ko leto 6*3%, letoa 8-6%. Zavoda sv.Stani-»tava ne iteiemo. Po posameznih vaseh »e Mj« razde16 takole: (v oklepaia število udov ••Mketfa leta) ZtfornU Šiška 85 <341, St. V d W 45K Izavod sv. Stanislava 76 (65)1. Dravlfa 151), Vižmarje 40 (34), Koseze 25 (21), GU-?je* 16 (8), Poljan« 15 (11), Zapnže 15 (9). Medno 13 (12), Podutik 13 10), Štanežiče 13 12), Podtfora 13 (12), Dolnlce 12 (11), Brod 10), Ganclie 11 (11). Prfan S <6). Kamna iorica 7 (2), Dvor 6 (6), Toško čelo 3 (2), 2 (2). Računsko nalogo, kollkokntg »o .Prišlo na vsakih 100 prebivalcev in na vtAkih 10 hiš v posameznih vaseh, naj vsakdo sam napravi ra ncdlagi številk, ki jih je prinesel predzadnji »Domoljub" o naročnikih Domoljuba; ram urednik ne d£ prostora. — Proračun občine št. Vid za 1.1926; Dohodki: Občinski lov Diu 9000—, dokkde na vino, pivo in žganje Din S8.000-- , takse in globe Din 3900-—, občinske dcklade ra neposredne davke Cin 21.812—; vsi dohodki so predvideni na Din 132.712-—; za isto vsoto veliki so predvideni streški in sicer: plače in ragrade Din 25.800—, pisarniške potrebščine Din 2000-—, za ljudsko teio Din 63 031-50. za obtrno šolo Din 6500—, za ubožce Cin 20.000, za popravo občinskih po ov Cin 5009—, ta-grede živinorejcem Dia 1000-—, podpore cbcž-rlm učencem Din 1039-—, zs cbčinsko M?o, katero se namerava zgraditi Din 8380-50. — Na izrečno zahtevo občinskih odbornikov, kam iu kako se uporablja ogromni prispevek davkoplačevalcev za Šoio, ie bivjj geren! dal sledeča pojasnila: stroški pri šoli za leto 192« so: vzdrževanje šolskega neslo* ja Din S-120-—■, kurjava in razsvetljava Din 3L4G0—, barr*-nje oken Diu 4000-—, žeatka ročza A«la Din 4000—, šolski vrt Din »90-—, -Varstvo Din 1000-—, šolski sluga Din , knjižnica, tiskovine, gobe, črnilo ia raz-a učila Din 9400-—, razno Din 2300—. Dohodki so pa samo ti-Ie: trava ra šolskega vrtu Din 600—, in stanarine Din 1100-—, ves ostali primanjkljaj do 300.000 kron plačajo Ba davkoplačevalci. Sfasarira zra£a rno 'in 1100-—. in vendar |e v šoli poleg rad-učitelja in sluga še nekci učiteljev in urHtelHc, ki imajo ceI6 lastno kuhinjo, in ra sekol ' r sokolski teater. Vsi ti »e riosedaj še clio izkazali, da bi bili le en dir ar plačali za p e-mog, elektriko, drva in drugo. Prosimo gospoda žnpara, da ie v tem pogledu kar najbolj pczoren. POLICA. (Razno.) V rr.šo župnijo ne zahafa roben proti-verski list. Beremo že od nekdai rajrajše »Domoljuba«, ki ga prihaja v rašo žunnro ra/.neiomn največ izmed župtii v žmorski (■-kaciji. To rten ie vedilo rosebso v politiki. H zdaj sc spoirnijo v Ljubljani nas in pošiljajo ceie kupe Žerjavove »Domovine«, edini pravi evangelij. Pa če ima Žerjav ras za tako zabite, da se bomo kar oklenili rje-govctfa evangelija, se presneto moti. Mar mislite, da re vemo, kdo je kriv vsetfa našega gospodarskega in drugega gorja, ki nas duši in mori7 Mislite, da ne vemo, kdo je easoval za centralizem in ga še zdai hva'i7 beralni evangelij, nazaj! — Igro »Repo«t. Nekateri dvomijo čud obstojem u uživa in te pristopajo vnaj, češ, da je r«.kaj ccprs.vih zraven. 12 MOZIRJA (OKOLIC/. Tnkej sc bo vršiln ?.a gojTj.-.-graiski ekraj ltcencovauje in premira je bikov hi to: dne 26. marca 1926 ra Ljube cm za občire: Ljuhno, Gornji g bd, Nova-StiHa, Luče, Solčava ter Brčna; dre 27. maec« 1926 pa v Mozirju za občine: trg Mczirje, Mczrie okolica, Rcč ca, Kckarje in del občine Brčna, kar prisada v župnijo Šmartno. — Pr četek vselej cb 9. uri predr oldne. — Dne 27, ma ca 1926 cb 2. uri pr:po'dne bo pa tudi v Mczi<-'u razstava plemenske živine in to za iste občine kot r oprej za licenco vanje bikov prcdpoldne v Mozirju, in ra kateri razstavi se bo upcšteva'o živino samo »Marijadvorske • pasme v starosti cd 6 mesecev naprej. PCDTABOH P81 STRUGAH. (Smrtna k«.«.) L mrla j« 25. Iebrsarja Marija Epih. rojen« P«e*U 1> Kokoieea, doma iz »bčin« Struge iz inaae dobre h;še Goriške. Pofcojn* Micka je bila dobra I fv^poJinja. poročena utrnit devet me*eee». Ob lov «n> je negi »trak* je pa morei* ona dati iivljeujr. K« je bila i* dekle je bila vrisajia » dekli kc Kar. družb« Cer je bila ve« ča« zgledno 1 d^itle. Bil« pa j« rajna Micka, eepra; -e t li^i, ; ia usmiljenega »rea do ubožnili Ijrztli. vedno jv ni* dal« aboinim, il slovesnosti na Hujah. Zadnjič pa se i?ra na Tiho sedelja 21. msrca ob 4 popoldne. Kdor še ui vide! Kristusove?« trpljenja, naj tiride pMeja«, »Vse naše« la »Damokle-jev meč«. Tem burkam se je občinstvo d« dobre?« iu is src« nasmejal«. Predvsem pa obrača požarno«* nate >"akla»«ki jievski ibar, »htfejai is kakih 40 pevcev in pevk pod vodstvom domačega kapla-a» Vavpotiča. Komaj dobro leto obstoja, pa je S« reliko napredoval. Takoj pri prvem uastopu smo bili poslušalci naravnost presenečeni nad tako lepim uspehom. V vseh svetih jo zaprl pevski zbor na pokopališču nagrobnici: »Vigred so povrne« in »Blagor mu«. Skoro ga ni bilo, da mu ne bi rosilo oko pri teh trenutkih, So slari ljudje ne limoni jo tako veličastno nagrobnice. Ni torej treba hoditi Naklanrmn iu okoličanom v ' Ljuliljauo v gledališče gledat opere in drame, ker imajo v neposredni bližini obojega dovolj na razpolago^ — Želec vam dragi Naklonjci in Straliinjci najlepšega uspeha 11» polju glasbe in izobrazbe, vas pozdravlja redni obiskovalec vaših predstav — F. .T. PLANINSKA G OH A. (Cerkveni shod.) Xa Planinski gori bo velikonočni pondeljek ob 10 pni leloiiji romarski shod. Pot bo prosta, da boste lahka videli jugoslovanski romarji zopet enkrat po daljši dobi »obljubljeno« deželo. — Popravi),ili bomo letos cerkveno streho. Delali bomo zanpf.joč na božjo iu Marijino pomoč, pa tudi na pom:>č vas romarjev. Kar smo imeli, smo porabili za nor sto!;), k' je roijal lfiO.OOfl kron. V stolpu je sedfii le. mali zvon. pa še ta ni domač; pomagat je prišel, dokler 110 pridejo njegovi tovariši. Kdaj pridejo, koliko jih bo, ali bodo dosli močan glas imeli, da bodo oznanjali Mariijno slavo daleč naokoli, dvema državama, ali so ie na poli, dosedaj šc ni prišlo poročilo. Ako streho tako pustimo, vam bo teklo na glavo, Msri: PIJ I DOMŽALAH. (Našo ce le.) Pri nas se *nd:>j po ukazu »išje oblasti prav pridno posipajo potrrbue občinske če te, ki že dalj časa niso dobile gramoza. Ceste so bile tako obrabljeno, da so v nekaterih krajih vidno stale luže aa njih. Obenem smo tudi popravili javno pešpot, katera drii iz Li.šč na Pcšato. deloma jo oiko 80 cm širine posuli z dopnstuim drobnim peskom. Nekateri, ki niso nič prizadeti, pa so začeli hujskati one posestnike, ker se p« njih parcelah rije ta javna pot, češ, da nameravamo graditi glavno občinsko cesto, oziroma okrajno. To ni resnica. Mi smo jo popravili le zato, ker je imenovana pot v zimskih, oziroma tudi r letnik deževnih dneh jako mlak ain:la. tako d» i-mo prime,-ani hodili po travi in bi kuj i krt.e. Torej (o na znanje onim posestnikom. kateri sle prizadeti, d« vam t« ni v nobeno škodo, pni pa » korist. — Franc Krčim in druei. samBUfstsiP*!' -^is&zttjr^MKKa^mAimuLM osjkt-9 AZBI Pomsnki. BOHINJSKA BISTRICA. (Orliška akademija.) Na Marijin praznik 85. marcu bo tukaj-uji orliški krotek priredil «voj« prva telovadno akademijo. Na sporeda s« pestre telovadne točke Orlic, petje, deklamaciie in goror. Prijatelje orliške organizacije v Kohiuju prosi odbor, da v obilnem Številu pridejo na t« na«o prva večjo tclovailuo prireditev. KBIŽB PRI TRŽIČU. Pri zadnji občinski seji se je soglasno skle-nllo, da se naprosi veliki lupan »a uradno revizijo, ker so uradne knjigo pod bivšim gerentstvom skoraj vge potrebne uradnega popravka, posebno one • izdaji delavskih knjižic in domomic. O poslovanju in delovanju girentstva poročamo drugič. Pripomniti jo pa, da se je zelo začelo kaditi mod gc-rentom in gerentskim sosvetom. Mi ga pomilujemo, ker se je preveč nasedel raznim zgagarjem in se ■jim prepustil, da «0 ga politično izrabili, za kar bo le os odgovoren. Sicer je ena šola več in listo poželenje po županskem stolcu se bo gotovo poleglo. , IZ SEL3KE DOLINE. Smrtna kosa. 6. t. m. je aenadoma zadela kap Oemažarje-vitščana na Budnem. Bil je atar 88 let. Na vpitje otrok, ki g« ga zapazili, »ta Priporočamo Holigisfto ciftorifo ■ IHIM I. Jernej: Pa še to mi povej, Joža, zakaj so bili škof v »Domoljubu« tako lntdi na »Domovino«? Jaz sem jo tudi dobil, prebral sem jo, pa šest resnic nič ne taje, pa čez božje zapovedi tudi ne zabavljajo. Joža: Jernej, saj to je tisto, kar je pri »Domovini« najgrše in najbolj nevarno. Tisti, ki Ti v obraz lepo govori, za Tvojim hrbtom Ti pa hišo zažge, je veliko bolj hudoben in nevaren kot ti.sti, ki že naprej vpije po vari, da Ti bo hišo zažgal. Tega se boš vedel varovati, onega pa ne. Kar naenkrat so Ti posveti rdeč petelin na strehi, pa še ne boš vedel, odkod. Jernej: To je res! Domovina- se še hvali, da je hudo za vero vneta in da jo brani pred duhovniki. Ježa: Prav tako kot vsi brezverci in verski sovražniki. Kadar so najhujše napadali vero, so se najbolj sklicevali na sve- prihiteli dvo ženski iu sta ga odnesli v hišo, ter poklicali domače. V nezavesti je ležal Sc štiri dni. Prelcčeno Ido se jo še ob roki svoje vnukinje Minke udeležil slovesnosti na Ratitorcu. Bil je najstarejši izmed zbranih. Gotova dr. Krekova koča ne ho vsak dan videl« tako starega turista, ki bi pribite! ml tako daleč. Ljudje, posebno še meščani so se zelo taaiimdi zanj. Njegov pogreb je pričal, da je bil pokojnik res priljubljen. Bil jo vnet pristaš SLS in zvest bralec Domoljuba«. Blag mu spomin. ŠT. JERNEJ. Že par nedelj v postu je bil uapovedtu od strani občine kakšen ogled, in sicer mpd popoldansko službo božjo. Prej tega ni bilo. Na to opo-carjaino g. župana. Ljudje hi šli radi poslušat postne pridige, pa sn zadržani. Torej! DRAVUE. V soboto, 13. t. m. je tukajšnje prosvetno dru-»Ivo priredilo lepo in poučno zdravstveno predavanje. Prišel jc predavatelj iz higijonskega zavoda. Ljudstvo je s svojo iiinogobrojno udtdcibo pokazalo. da zna ceniti svoj najdražji zaklad. Predavatelj g. zdravnik dr. Ivo Pire je znal v prav poljudui obliki razložiti nalezljive bolezni, zlasti pegasti le-gar in nam r lepem filmu predstavil njegov nastanek, razvoj; pokazal nam jc, kako se ga obvarujemo in ozdravimo. Ker je ridel veliko zanimanje za predavanje, nas bo zopet v kratkem obiskal s kino-aparatom ter nam opisal strašnega črva, je-tiko, ki izpodjedn človeške družbo. V nedeljo, 14. t. m. smo se poslavljali od naših fantov, ki so odhajali k vojakom. Prosvetno društvo in orlovski odsek sta priredila lep« domačo poslovite* r društvenih prostorih. Petje in tambu-ranje ter poslovilni govori so dali rečeni prav lep in skoro ginljiv značaj. Na praznik Marijinega Oznanjenja se bomo tudi pri nas spomnili velikega dela slovenske ina. tete, tudi mi se borno pridružili vsi slovenski mladini, ki bo proslavila zaslugo slovenske matere za r«r0 in dom. Pridružili se bomo šentviškim društvom in skupno bomo obhajali na praznik nebe-beške Matere praznik trpeče slovenske matere. Prosvetno društvo stanovitno dela r mirnem iu tihem delu. Takoj po veliki noči bo vprizorilo ginljivo in v srce segajočo Žaloigro izza žalostnih časov po svetovni vojni. d Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene, Zahtevajte prospekte! 1822 to pismo. Martin Luter, ki je pol Evrope od. trgal od prave vere, je najbolj trdil, da brani vero pred papeži in škofi. Konec ju pa bil, da je sam zavrgel več kot pol Kri-stusovih naukov, skoro vse zakramente in danes protestantje že sploh več ne veru-jejo, da je bil Kristus Rcg. Tako danes slo-venski liberalci. Vprašaj za tistimi, ki pj. šejo v »Jutro« pa »Dmovino«, če kaj verujejo, poglej, kako kaj v cerkev hodijo, kako zakramente prejemajo, poglej jih nekatere, kako žive — pa boš koj videl, kako li ljudje vero branijo, kot bi volk ovce branil pred pastirji. Jernej: Slišim, da nekateri ljubljanski liberalci šo otrok ne dajo več krščevafi. Joža: Saj tudi ni čuda. Kdor dan za dnem bere »Jutro«, in teden za tednom .»Domovino'-, mora polagoma izgubili vero. In če v hiši, kjer so bere brezversko časopisje, oče vsled starih navad še vero ohrani — sin je navadno nima nič več, prav gotovo se pa čisto brezversko vzgajajo otroci teli sinov. Malo, nralo je izjem. Le pomisli: Če Jutro« in »Domovina« vedno slikata duhovnika danes kot požrešne/a, jutri kot skopuha, potem kot nečislnika, nato zopet kot propalico, ki ljudstvo samo izinozgava — ali more človek, ki redno to bere, sploh še dobro misliti o duhovnikih? Ali more z veseljem poslušali božjo besedo, ki jo duhovnik oznanja, ali se niti more iz srca izpovedati svojih grehov, ali se mu no bo vse zastudilo, kar duhovnik govori ali naredi, četudi je božja beseda ali zakrament? Jernej: To imaš prav: človeka, ki ga ne spoštujem, ki ga n* maram in sovražim, ne bom poslušal, ne ubogal. To je vedno in povsod tako. Joža: Saj prav to pa hočejo ti časopisi doseči. Kristusov nauk hočejo ljudem prir.tuditi s tem, da pristudijo tiste, ki ga oznanjajo. Ali če Ti ti časopisi vse opljujejo, kar je svetega: svetnike, misijone, duhovne vaje, cerkvene družbe in obrede, celo svete zakramente, se iz tistega norčujejo, ki vso to veruje, povej mi potem, ali moro tak človek, ki vsak dan to bere in posluša, vero ohraniti? Zato ni nič čudnega, tla sinovi in hčere po družinah, kjer se taki časopsj že več let bero, največkrat nimajo nič več vere, če jih ni Bog prav posebej varoval. In če »Jutro« po svojih listkih in inse-ratih neprestano opisuje, hvali in navaja na zakonolomstvo, včasih prikrito, včasih naravnost, potem si misli, kakšno družinsko in zakonsko življenje mora biti nied tistimi, ki se ravnajo po teh »Jutrovih« naukih. __ Da bodetc zadovoljni t res dobrimi vrvarsklmi Izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Patra cesta 31 •II MraMttt • Mariboru, V«trfn|«k» M ter Kamniti. Juto« Jernej: Imaš prav Joža. Škof bi zatie-/liiirili svojo nadpastirsko dolžnost, če nas vernikov ne bi opozorili na to dušno nevarnost. Joža: Božja zapoved nam prepoveduje ioditi v bližnjo priložnost, ki zavaja v greli. Eden najhujših in največjih grehov pa je jzGospodova sem dekla jaz in svet mi je Njegov ukaz.«« Tvrdka" F, inLGoričar KS priporoča za veliko noč raznovrstne narejene obleke za ženske, otroke, deklice in dečke; ženske in olr. bele, barvaste, klotaste in hstraste predpasnike; najmoder. bluze, kombineze, spod. klota-sta in bela krila; moške bele in pisane sra|ce, navadne in fine, spod. hlače; veliko izbiro kravat in ovratnikov, nogavic, žep. robcev, vezenine m čipk kakor tudi potrebščin za krojače in šivilje itd., vse po tako nizkih cenah, kot ne dobite nik)er drugie. Priditel Prepričajte se! Izplačala se vam bo pot! In Božji sel v tišine nebeške spet izgine. 11. Tiha, plašna si Devica beli svoj skrivala čar, vse do angelskega klica svetu ni Te bilo mar. Angelovo pozdravilo svetu kras je Tvoj odkrilo. Tvoja čistost poletela v svet je, golobica bela. Koder njenih kril svetloba v dan prisije ali v noč, črna se umakne zloba, ptic — ujed omaga moč.. * Glej, srce se moje skriva, tih golob ček in plašan, ne počiva, vedno sniva san težak in nemiran, in boječe mi trepeče, da ne vzame svet mu sreče. Pošlji na življenja pot angela mi, o Marija, da me skrije pod perot, ko me išče hudobija. Ko pa zmaga bo dobljeni* in v pokoja pridem kraj, z angelom Ti bom: »Čeicena« klical srečen vekomaj! Gospodarske knjige. Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov za praktične sadjarje. Pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta bogato ilustrirana knjiga je namenjena sadjarjem in začetnikom, ki streme po napredku in iščejo praktičnih navodil in pojasnil v najvažnejših sadjarskih vprašanjih. Knjiga ima znižano ceno in velja vezana kljub bogati vsebini in umetniškim tabelam samo Din 80.—. Breskev iu marelica. Navodilo kako ju vagajajmo in oskrbujmo. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 dinarjev. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelicami, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen naiolemenitejši sad. Domači vrt. Z mnogimi podobami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Prekrasna knjiga, ki obsega praktičen navod, kako naj domači vrt uredimo, obdelujemo in krasimo, bo dobrodošla vsem tistim številnim ljubiteljem vrtnarstva po kmstih in po mestih, ki so komaj čakali tovrstne knjige. Knjiga obsega poleg slik med besedilom tudi mnogo umetniških tabel v naravnih barvah in velja samo Din 33.— broš., vezana pa Din 40.—. Varčna gospodinja pere samo z milom »Gazela«! strokovno izkušena, solidna tvrdka Vas bode postregla vedno dobro in vestno, kadar rabite blago za moške ali ženske obleke, ker ima zveze s prvimi in najboljšimi tovarnami. Prodaja v lastnih prostorih in gleda edinole na velik promet. Torej kadar kupujete in pridete v Ljubljano sli naročite po poŠti, obrnite se naravnost na občeznano tvrdko R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" v LJUBLJANI kjer bodete, ako še niste, sigurno postali stalen naročnik in odjemalec. V zalogi fe 1* prvovrstno blago, bogata izbira, pa> najnižjih konkurenčnih cenah in prijazna postrežba. LISTEK Patrick A. Seel au: Nodlag, Povest irskega deklet«. Donal je pregovarjal in silil Nodlago, naj zapleše z njim irski reel, kar je zelo vznevoljilo njegovo bodočo nevesto, ki otroka ni gledala posebno prijazno in je že bila napol sklenila, da bo v tistem trenutku,ko ona postane gospodinja na glenanaarskem posestvu, morala sirota in najdenka iz hiše, da si kje drugod poišče strehe. Toda otrokove dobre volje ni . motila nobena senca. Nodlag je bila sedaj že popolnoma ozdravela od bolezni in je plesala in plesala v. Donalom in Owenom in z Jerryjem. Stari ljudje so zmajevali z glavami in govorili, da so jo vile prinesle in pustile tukaj ter da v tej stvari ni vse tako kakor bi moralo biti.' Slednjič je odbilo dvanajst na starinski kuhinjski uri, ki se je dedovala v družini «1 roda do roda, in sredi nočne gostije je slovesno nastal post. Nekateri fantje, od pijače malo razgreti, so se hoteli veseliti do jutra in so to opravičevali s starim verzom: Tridenlski cerkveni očetje naj dolgo žive, ker fj nuut meso zabranili, pijače p.i ue. Toda starejši so bili neizprosni. To je bil dan pepeljenja in ponižanja, prvi dan jjokore in v taki važni, slovesni stvari so se morali vsi pokoriti cerkvenim zapovedim. Tako se je raz.šla v mesečini mar-čeve noči ta velika množica z mnogimi voščili poročen cera a, ki sta to slovesno noč začela skupaj nositi breme življenja. Ko so izpili marsikatero kupico na pot in se začeli poslavljati, je ženin Burke zašepetal Donalu: Prižgi si pipo in nas malo spremit: Donal ga je ubogal. On in Burke sta bila vedno dobra prijatelja, še preden sta stopila v sorodstvo. Vozove s sorodnicami sta poslala naprej in počasi kadeč šla peš po okorelem snegu. >Še dosti dobro smo se imeli nocoj,<: je začel Donal, ki se ni hotel preveč bahati z njihovo razsipno gostoljubnostjo. »Lepše bi ne meglo biti, je odgovoril Burke. . Naša svatovAčiria je res presegla vso druge v župniji.*: Sel je dalje in molče kadil. »Upam, da boš lepo ravnal z Joano,:: je nadaljeval Donal. Ne baham se, ampak v vsej deželi ga ni boljšega dekleta in pridnejše gospodinje.c Ali mi ne zaupaš,< ga je vprašal tovariš, malo lazžaljen. >Ah, /domka, kaj bi ti ne zaupal? Toda mi smo Joano radi imeli in jo bomo pogrešali.?: Burke je zopet obmolknil. >Ti bi mi rad nekaj povedal,« ga je nagovoril Donal. >Ali ti morda ni kaj prav, dota ali kaj drugega.:: Spremljevalec ga je krepko sunil. >Toda nekaj mi imaš povedati,« je zavpil Donal. »Na dan z besedo, mož! Česa se bojiš?<: >Ne bojim se zase,:: je odgovoril Burke, temveč i a vas.? Tedaj se je nenadoma obrnil in ostro vprašal: >Kako je to dekle, ki ga imate v hiši?c »Dekle? Katero dekle? Pri nas sta samo Norrv In Peggy!:< »Ne mislim teh. Tidve vsi poznamo. Toda kdo je tisto dekletce, ki si z njo plesal nocoj?« »Plesal sem e marsikatero,« je dejal Donal oprezno. >S tvojimi sestrami in s tvojo sestrično Kato Heaphv in z Lucijo Kellv in — <- v Tudi teh ne mislim,c je odgovoril Burke. »Menim onega dekleta, ki ste ga sprejeli v hišo in ki je potem pri vas vzrastel.c »Ah, Nodlag! je vzkliknil Donal, kakor bi se bil komaj domislil. Da, njo mislim. Kdo je ona? Iz kakega rodu je? Kdo so njeni starši?; >Vprašaj me kaj lažjega!: «e je Donal umikal in ogibal odgovoru. »•Reci mi, Donal Connors, da niste vedeli niti ti. niti tvoj oče, niti tvoja mati, kdo je ta vražja zalega, ki ste jo redili v svoji, nekdaj pošteni hiši? >Nocoj si nekoliko globoko pogledal v kozarec, dasi to malokdaj storiš in se kaj takega pripeti tudi sicer poštenemu človeku. Vse, kar ti moreni reči jo to, da od tiste noči, ko sem jo sani našel med kravami, nismo ničesar zvedeli, kdo bi bil ta otrok.; Burke je molče šel dalje, dokler nista prispela do kovačiuee ravno ob razpotju nad mostom, kjer je Edmond Connors srečal Nodlago in njeno mater. Tu je obstal in poklical vozove, ki so se že bili spustili k mostu v dolino pod njima. Burke jo iztegnil roko. »Vidini, da ničesar ne veš in ne slutiš, je dejal zamolklo, »dasi govore o tem v vsej okolici in tudi tam, kjer bi ti ne slišal rad. Razumeš? Ju/. setn sedaj tvoj svak in pripadam k vaši družini. Zato te svarim. Če se dečki prepričajo,: pri tem je hripavo zašepetal, previdno se ogledujoč okrog, . Dobo se še hujši kol Boml Lovve, jo dejal Burke pomenljivo. »Izdajam: v hiši je hujši kot sovražnik zunaj. Odšel jo prosto mahajo z rokami ter dohitel vozove svoje neveste in ostale družine. Donal je za trenutek obstal, ker ga je pretreslo, da se je tako nenadno odkrila skrivnost njegovega očeta. Ko se je potem spomnil, kaj je vse pretrpel pred tremi tedni za Nodlago, ko jo je reševal iz snega, in njene ljubkosti in nemočne zapuščenosti, je za mrmral skozi zobe: . Zakaj, za zlomka, ne morejo biti pri miru? Vedno se kuha med njimi kaka podlost in lopovstvo. Kaj njim mar, kdo je Nodlag in odkod je prišla? Toda, tako mi — > Lepa noč, Donal Connors,;. se je razlegel veseli glas kovača Redmonda Kaseya, ali kakor so ga navadno klicali, »Red:: Kaseya, deloma da skrajšajo njegovo ime, deloma da označijo njegove zmršene rdeče lase, ki so se vedno zmagovito borili v smrtnem boju s črnimi kovaškimi sajami. Bil je mlad in je pred malo leti prevzel delo po smrti svojega očeta. Njegova priletna mati mu je gospodinjila in njegova kovačnica je bila, kot je navada na Irskem, klub in zbirališče novic in zbornica za pol okolice. Tu ob krepki svetlobi močnega ognja, ki ga je razpihoval velikanski meli, in ob godbi zvenečih kladiv in nakovala so se razpravljale vse domače, narodne, politične in cerkvene zadeve — molčal je le kovač sam, ki je rezal m lomil, meril in pribijal, poslušal vse novice, a ničesar govoril. To svatovsko noč je stal, mirno kadeč, pri vratih svoje kovačnioe. Bil je do zadnjega trenutka zaposlen, ker je na ostro koval konje, ki so jih veseli svatje prignali in zopet odgnali s svatovščine. >Lepa noč, Red,- je rekel Donal in pristopil. Hudo mi je, da nisi mogel biti pri nas.c >Meni tudi, pa se ni dalo pomagati. Zgodaj ste se razšli.? Da. Stari niso dovolili, plesali in se zabavali.« (Ia bi po polnoči še I Razno. tiburno strelja. Nok Koaim na Portugalcem ste jo udeležila tekmoval-i i«!?« streljanja. Str.-ljali j ho k karal,inko na iazda-| IJo 50 m Vsak je oddal | 100 strelov, Štirikrat po , »to. Od prvih sto strelov i je iKislala gospa vse r sredo, drugih sto tudi; tretjie je pogodila sredi, uo 0»krat, četrtič pa % j krat. Od 40(1 strelov jih ie Slo torej v sredo 31ff Nobena -ženska na »vetu se tej gospfi niti od daleč ne moro primerjali, p, tudi molkih ni menda dosti lakih. Poznamo samo Kramo« Delila, ki je leta 1924. pri olimpij. škili igrah \ Parizu od »00 strulov |K^odii sredino 898 krat, torei samo m en strel več kot omenjena gospa. Avtomobil v Heuetk»ti, Kdo bi si bil mislil, r>ivili bodo posebno avlomobilno cesto, ki bo vi idila i/. H>-aetk naravnost gor v gore. A avtomobili no lx> do .»meli v Benetkah h-kali; lakoj po prihodu bodo morali »pot oditi. Tiirluni. Turhaiie imenu jem« ovoje, ki si jih ovijajo narodi na .lutrn-veni okoli glave. Ku ali beli ali rdeči lili zeleni alf kakorkoli Največje lk;»ijo Kurdi, prvbivalej vzho starosti, MUvJJUKlIljCI priprosta, zdrava in trezna, vajena kuhinje in kmetije, se iiče. - Naslov pove uprava »Domoljuba« pod iiev. 1971. IZfirlVT} Podpisa11" prekličemo vse neresnične l&javct. govorice, katere smo širili o Alojzija Špendal, sinu Lovrenca Špendal, glede od trgovke Lucije BenedičiS kupljenih cevi. — Železniki, dne 14. marca 1926, — Matija Kavčiči žel. uslužbenec, Frančiška Kavčič in Ivanka Dolenc. 1973 Lep semensFOVES prodaja L KNEZ, Ljubljana, GosposveLka e. 3. Ne pomaga nič! Prepričajte sel Mr jc res. fc m Sc res! Da je najboljši nakup dobrega, trpežneta blaga za moške in ženske obleke, le pri domači, znani trgovini pri IIŠMM Ualtijana, lingarjeva ulica Največji izbira svilnatih rut in šerpl IPfl^PStfVn ora'ov zemlje, hiša, gosp, poli Uil/dUU slopje in vse premičnine naprodaj 6. aprila ob 9. uri dop, pri Fr. Dolenc, Dol, Dobrava 25, obč. Trata v Poljanski dolini. 1851 VRTNARSKI VAJENEC se sprejme, ki je dovršil ljudsko šolo, poštenih staršev, s hrano in stanovanjem v hiši. Nastop takoj, IVAN ŠIMENC, _Ljubljana, Gradišče it. 12. 3©% oopusio kakor tudi ves eloktr. rcatorijal, kopito dobro in poceni pik EltHlBO tOKP., HuiHiano. Sv. Petra c. 25 KRAV AR i Sprejme se takoj na posestvo mm W Nil ■ blizu Ljubljane pošten, trezen, zanesljiv in miren k r a v a r , ki je že bil v enaki službi. Plača po dogovoru. — Dopisi pod šifroi »Kravar« it. 2002 na upravništvo »Domoljuba«, . da nisem lačnica za dolgove, ki bi jih nare- Pfplfljn Podpisana naznanjam I I Celili, plačnica za dolgove, dila moja hči Franca Klemen iz Kostanja, h. št 9. Kostanj, p. Šmartno r Tuhinju, 15. marca 1926. KLEMEN BARBARA. 2' M N N N N & osojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljtlbljam Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svo:e prostore inin tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pre.i vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ludski posojilnid kot zadrugi z ne-ome enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog._ Hranilne vloge znašajo nad 500 milijonov kron. OPOZORILO. Ravnokar je dospelo sveže marofakturno bla£o. Krasna ijcbira. Ker jc direkten nakup, bo cene zelo nizke. Opo.arjam, da preden kitpujelc obleke za veliko noč, se prepričajte o ceni v moji trgovini, ker s tem prištodite mnogo denarja. — Stalna zaloga cementa, kortue, moke itd. Vedno sveže tpscer. blago. Vsemu blagu znižane cene, — Za obilen nakup se najlopleje priporočam J. MENART, trgovec, DOMŽALE, moram imeti! Kje naj ga kupim? - Najceneje ga kupi* v dobro zmni trgovini klobukov Jos. Pok nasl. A. Jamnik LJUBLJANA, Stari trg štev. 14. Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in cepic. POSOR! Kdor natuoriiva zidali in rabi: nosilke, ce-raent, stukador, betonsko ia drug* jeleio. okovje, štedilnike, pni, mreže zn ogra e in vse v to stroko spadajoče predmete, dobi t3te ceno iu v veliki izbiri v trgovini žele-mine na debelo in drobno , ScKtneider & VerovSek \ Ljubljana, Dunajska casta IS. Tefrii postrežba t Zmerne cimIi Denar! Denar! si labko prihranite, ako kupujete v inanu-fakturni trgovini ANTON SAVNIK-a ▼ SKOFJI LOKI, kateri ima velikansko izbiro raznega blaga za ženske in moške obleke, ter istega prodaja po čudovito nizki ceni. Obenem dobite še lep dar v blagu popolnoma zastonj. - Ne zamudite, pridite in prepričali se boste, — Na zahtevo se pošljejo vzorci na ogled. 1769 Najpopolnejši STOEMER ilualnl stroji 7a tfvHjc, krojače i« č«r!i»rie rt raftk dom. Preden nabavite •troj. cg!»|t* « to irrcdnoit pri tvrdld L. Baraga, Ljubljana Selcnbntg. u.1.6|t. Braattlcčr" po-.iU. iS t»«n» jamilr«. Prodam POSESTVO 10 oralov, hi ja, gospod, poslopje, vse novo, Noda in elektrika pri hiSi, ob cesti, ves živi in mrtvi inventar, — Več se poizve pri lastniku JANEZU JENKO, Spodnji Brnik »ter. 33, poltn CerkM pri Kranju — Gorenjsko, ,77 -——----„„... laniii iIIKIP«HiijjjnijijjiMHugaaHMngnncOTMuiaia Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.: Gosposka. RftCun poštnega čekovnega urada ra Slortnijo V lastni palači (viS h V?S hotela ..Union"). Podružnice: Celje, Dakovo, Maribor, Nori Sad, Sombor, SpUt, albenik. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 15,ooo.ooo -( vloge nad Din 2oo,ooo.ooo — K vaUdeSkin 'devize ^eZ^vloov'0fTb?rdirs "ednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe z. vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje Va,"tC dCUZC' 5fre'ema vdogc na tekočem računu ,n na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogo.. Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterij«. IM foiajateij; Dr. Frant Kulevce. 4» Urednik: Krme Zabrft. 'U Jugoslovansko llsktirno; Karel Celi.