VLADA BO PREVZELA PREMOGOVNIKE Položaj radi železniške stavke se je moral umakniti naporom administracije, da nanovo otvori premogar ske rove. — Arama da mobilizirana v boju proti železničarjem. — Vsako izboljšanje položaja v premo garski stavki je izključeno vsled stališča delodajalcev. Washington, D. C., 17. julija. — Za treilutek je bila stavka železničarjev zasenčena od razvojev v preniogar-ski stavki. V zadnjih par urah niso poročali o nikakili na daljnih nasiljih in vmeša vaj ih v prevoz pošte, in vsled-tega ne boža trenutek potrebno odposlati čet v razna središča, kjer je piislo do izgredov. : POLICIJA ARETIRALA ZVERINSKEGA OČETA " Policija je rešila dečka, ki je bil priklenjen štiri dni. Očeta so aretirali. 1 New York, 17. julija. — Poltem ko so razbili vrata ker »e ni 1 uvaževalo njih poziva, naj s.» jih ' odpre, so trije polieisti izsili vee-■ raj zvečer Andrew Karo. starega devet let. potem ko je bil prikl^-j njen skozi štiri dni v svojem do-| mu na iztočni šesti eesti. Pe-ka so odvedli na policijsko postajo »na peti eesti. kjer so prepilili me-l ieno veri pro, ©vito >roy np-trnv h nop. Pri tem je našel navzoči ! zdravnik dve globoki rani. kjer se je kovina zazrla v m^so. Z njegovima sestrama vred. , Heleno, staro 13 let in Julijo, sta ro 8 let. so pozneje prevedli de^-ka v zavetišče na Irving Place. Očeta otrok. Johna Karo, kov* f-a. so zaprli na postaji pod obtožbo. da je ogrožal zdravje in življenje mladoletne?« Pozornost policije je bila obrnjena na slučaj, ko je priliitel neki možki na policijsko postajo na peti cesti tekom preteki*-*;« večera ter povedal službujočemu poročniku Dinanu, da je neki deček priklenjen na požar i o lestvico v omenjenem stanovanju. Neki seržant in dva navaJna jnlieista sta bila poslana na omenjeni naslov. En policist je odšel na dvo-' rišee, druga dva pa po stopnji-cah navzgor v tretje nadstropje, kjer se nahaja dotično stanova-j nje. Ko je policist stopal na dvori-|-šče, je zapazil nekega dečka, ki je priplezal skozi okno, z zveza-1 nima nogama. Med tem časom pa sta oba ostala policista potrkala na vrat,a ter zahtevala vstop. Karo ni hotel odpreti vrat, nakar sta jih policista hitro razbila. V notranjosti stanovanja sta našla dečka, ki je medtem'^ pri-t plezal nazaj. Obe nogi sta bili ' vklenjeni v verigo, ki je bila spojena s ključavnico. Obe deklici sta se nahajali v neki drugi so-, bi. Povedali sta, da je bil vkle- i njen deček od srede naprej in da je spal oblečen. Oče je trdil, da je deček ube-žal pred par dnevi, da je vedno hodil na streho ter metal žoge in druge predmete na ljudi in da je bil tudi drugače skrajno nep«-koren in razposajen. Radi teg& mu je priklenil verigo krog nog, da ga obdrži v stanovanju. Zanikal je, da je bil deček priklenjen na kak nepremičen predmet. Policija je dognala, da je deček izvanredno duševno razvit in da se je dobro učil v šoli na de-l veti cesti in Avenue B. Mati otrok je zaposlena kot kuharica v Asbury Parku. I - POLOŽAJ V NEMČIJI. Berlin, Nemčija. 17. julija. —' Posvetovanja v odseku nemškega državnega zbora glede posta- . ve, katero naj bi se uveljavilo"ia 1 varstvo republika, bodo najbrž še danes končana. Isto velja o 1 konferencah glede predloge, s 1 katero naj bi se ustvarilo cen- ^ tralno policijsko silo, ki naj bi 1 biia neposredno odgovorna le 1 zvezni vladi ter nadaljne predlo- { ge, ki naj bi uveljavila diseipli- ■ name kazni za državne uradni- ' ke, ki bi krišili pr]£i£o na repu- I bliko. ' Kancelar Wirth je prepričan, | da bo dobil potrebno večino za J j te tri predloge. Parlamentarni položaj se je le s j malo zjasnil, ker ustrajajo me- 1 j ščanske stranke pri zahtevi, da 1 naj bo nemška ljudska stranka < y kfbifietiL ŽELEZNIŠKE DELAVNICE POD VARSTVOM POLICIJE. Predsednik se je odločil, da /aplem in obratuje premogovnika razen v sločajn, da t** se po luža j še danes lzpremenil l.?r obrnil na boljie. Akcija v železničarski stavki bo uveljavljena le v slučaju. Če bodo prišla neugodna poročila iz Denisona v Texasu, kjer »c zapr-1 železniške delavnice in kjer je državni reeeivtr zahteval poiroč zveznih čet. Predsednik razmišlja * aje «» vprašanju do kakega obseg i bi mogla zvezna vlada prevzeti premogovnike ter pričeti z obratovanjem v rovih, prizadetih od stavke. Delodajalci so se včeraj zvečer f«->,!ali, da sestavijo svoj odgovor na arbitracijski predlog predsed nika. Potem, ko so razmišljali o stvari približno eno uro, so zaključili f-ejo ter izjavili, da ne morejo ničesar skleniti, ker je postal položaj i»e bolj zapleten vied pojasnil, danih v Beli hiši v soboto zvečer. — A. M. Ogle, predsednik narodne zveze premogarskih delodajalcev, ki je načeloval temu sestanku, je izjavil, da ho bili delodajalci ob času, ko je stavil pred-*ednik svoj predlog, prepri'-p.ni, da ga natančno razumejo. Tekom par ur pa so izprevid"-!i delodajalci, da stoje pred čisto novim po"jzajem. Ta položaj obstaja i t. naslednjega: prvič, iz Ugotovil vsebovanih v odgovoru premogar je v na predsednikov ptedlog. in drugič, iz predsednikove razlage, katero je podal v »rojem predlogu. — Kmalu smo izpreviae!i - -je r»-kel dr. Ogle, — da nismo ra/umeli, kaj je mislil predsednik. ko je rekel, naj se napravi eentralna tekmovalna polja za temelj arbitracije in ludi nismo razumeli ugotovil, dinvfc prvino-farjem. Iz tega vzroka so se »•tali delodajalci v posebnih 4*,i ločen\} krajevnih sestankih, da LENIN PREVZEL < 4 DRŽAVNE POSLE Lenin, katerega so že stokrat proglasili mrtvim ali vsaj brezupno bolnim, je zopet prevzel držav, posle. Moskva, Rusija, 17. julija. — Mnistrski predsednik Lenin je zopet prevzel vodstvo Rusije — je izjavil dr. Semaško. komisar za javno zdravstvo. — Zdravniki, ki imajo v oskrbi ministrskega ptredsednika — je nadaljeval — so mu zopet dovolili posvetovati se s svojimi političnimi tovariši. Tekom preteklega tedna ga je obiskalo več ko-* misarjev, ki so prišli k njemu, da se posvetujejo glede vladnih zadev. Njegovo zdravje se hitro izboljšuje in kmalo bo zopet v polnem obsegu prevzel vodstvo naših zadev. Komisar je odločno zanikal vse govorice, krožeče v inozemstvu, aa je Lenina že vdrugič nadela kap. Iz nadaljnjega vira se je izvedelo, da je več sovjetskih voditeljev, vključno Kamenova, predsed * uika, Moskovskega sovjeta, obokalo Lenina na kmetih, kjer so Sa informirali o razvojih na haa-ški konferenci ter o izgledih glede let ine v Rusiji. Komunistični krogi izjavljajo, da ustraja Lenin odločno pri svojem stališču, kateremu je dal izraza pred konferenco v Genovi tekom nekega nagovora na kovinarske delavce, ko je zadnjič nastopil v javnosti pred svojo boleznijo. Takrat je namreč rekel Lenin, da je napravila Rusijr ko-•nec svojemu umikanju v smeri proti kapitalizmu in da se ne more umakniti niti za korak več. Haag, Nizozemska, 17. julija. Sovjetska Rusija bo sprejela vabilo Evrope, naj nanovo ugotovi svoj slučaj.* To informacijo je podal načelnik sovjetske delegacije na tukajšnji konferenci. Nikdo si ne upa napovedovati vnaprej, če bo imelo to u« >tovil > za posledico oživljenje haaške i konference in najmanj med vsemi ruskimi delegati. Maksim Litvinov, načelnik sovjetske delegacije, je sporočil v Mosk vo, kakšno stališče zavzemajo člani konference ter obenem tudi odgovor Rusije na sporočilo zaveznikov. Pravijo, da je ruska sovjetska vlada pripravljena nuditi ?»adnlj-ne koncesije a ne v tako obširni meri kot si to žele zavezniki, predvsem pa Francozi in Belgijci. t huekta odpotoval v WASHINGTON. Mexico City, Mehika, 17. julija- — Adolfo de la Huerta, mehiški finančni tajnik, ki se nahaja sedaj v New Yorku, je dobil od predsednika Obregona naročilo, naj se takoj napoti v Washington, da se dogovori z uradniki državnega departmenta, ki so ga baje povabili na konferenco. * ■ __K *•---I POSLANICA POSLANIKA. Washington, D. C., 17. julija. Poslanik Herrick bo prišel sem-1 kaj iz Francije, da predoči predsedniku Hardingu, da more le Amerika preprečiti veliko evropsko katastrofo. nje, napovedala vojno ter navalila na Francijo še pred napovedjo vojne. Ta spomenik bo predstavil nevernim Tomažem resnico. Dane« se' skuša nemška vlada izogniti sodbi sveta, a ne bo mktiar mogla storiti tega.-- Iz Rima poročajo, da je belgrajski ministrski svet pod pritiskom kralja odobril pogodbo glede jadranskega vprašanja, ki je bila sklenjena v Santa Margerita pri Genovi zacasa genovske ekonomske konference. Rim, Italija. IG. julija. — Belgrajska vlada je kem-<•110 odobrila pogodbo, sklenjeno z Italijo v Santa Margerita. Pravijo, da je vlada storila ta korak pod pritiskom kralja Aleksandra, ki skuša na vsak način rešiti še obstoječa sporna vprašanja z Italijo. S t eni je končan diplnmaticni konflikt, ki je trajal toliko časa Upati je, 'Ia bo v kratkem tudi končan narodnostni spor med Jugoslavijo in Italijo, kajti vsi dipiomatični dogovori so brezuspešni. dokler bo obstajalo sovraštvo med obema sesednjinui narodoma. Zader bo dobil zaledje petin dvajset kilometrov. Jugoslovani zahtevajo enako postopanje s Kastvo in Reko. Italija bi storila prav. Če bi privolila v to zahtevo Jugoslovanov, ka.iti Reka bi v takem slučaju lahko dobila nazaj svoje stališče kot veliko pristaniško mesto 7. mogočnim trgovskim zaledjem. Jadransko vprašanje, ki se je vleklo skozi pet let. tekom k:i terih so se vršile neprestane razprave. je s tem rešeno, seveda na ponižen način, ki ne odgovarja gostobesednim obljubam zaveznikov. Treh a je na vsak način sprejeti to rešitev, kajti vsako zavlačevanje bi prišlo na korist velezavez-nikom ter tudi na korist tako-zvani Mali antanti. / Treba je odsedaj naprej, da se oba naroda, laški in jugoslovanski spoprijaznita. ',e pomirita ter skušata uveljaviti resnič®o prijateljstvo na korist skupnih interesov. ANGLEŠKI PUMP. London, Ansrlija. 17. juliia. — Septembra meseca bo odšla v Washington posebna vladna komisija, ki bo imela naloravl>ajo o najnovejšem po ložaju. — Vladni uradniki so i/javi Ij, da se bo poslužil predsednil enega izmed dveh tredstev. Al bo izvedel svejo T>retnjo ter pr^ vzel in obratoval rove v imeni ztezne vlade, ali bo pa prote/.i ral oue rove, ki obratujejo še se daj s pomočjo skebov. Sklep predsednika bo objavljen še te kom današnjega dneva, kakor hi tro bo sprejel odgovor deloda jalcev. Pravijo, da je bil njegov na črt natančno sestavljen po dolg konferenci z njegovimi tajniki čeprav pričakujejo z druge stra ni, da bo hotela vlada objaviti takoj svoje politike, da da na ta način premogarjem priliko, nanovo razmišljati o predsednikovem predlogu. ŽENSKA SKOČILA V NIAOAE SKE SLAPOVE. Niagara Falls, N. Y., 17. jul. Neka neznana ženska, ki je baje nosila v rokah dojenčka, je skočila včeraj v niagarske slapove z nekako dvesto čevljev visokega mostu nad Goat Island in voda jo je hitro odnesla naprej. Na bregu je pustila črn' slamnik ter dva žepna robca. REVIZIJA POGODBE Z CA-NADO. Ottawa, Canada. 17. julija. — Tek om obiska canadskepra ministrskega predsednika Kinga v Washingtnnu se je rarpravljalo « štirih ali več problemih, razven Rusch-Bagot dogovora. — kot je izjavil minister po svojem povrat-ku semkaj. Ministrski predsednik je namignil, da je revizija Ruseh-Ba-got dogovora potrebna vsled iz-premenjenih razmer v okolici velikih jezer. Kot glavni vzrok pa se navaja prohibicijo v Združenih državah. Opatiji in Mm 60 lir . 100 lir . 300 lir . Za poiOjfttf«. ki $ 2.90 $ 6 30 $16.00 600 lir 1000 lir dvajaettM trt ... $26.00 ... $49 00 »B tm MttMi Ur Za poiOjatte. ki pree«c*Ja mtuk dvajaettiaet aron aH pa Ur deveUaJema pm anihutl ie poaefcol popust. Vr*droat kronam, dinarjem la Uran aedaj nI atalna, menja m večkrat In nepfVakorano; la ten radoga itn al mogoim podati natančna cene vnaprej. I|1 ratunlmo po eni onega dna, ko naat doape iwi"M daaar v < i lede IsplaHI ▼ dolarjih clejte hIm t tem Usta. I*enar nam J« podati naJboO« 90 Don««Uc Money Order all pa New York Bank Dtvft. FRANK'SAKSERJSTATE BANK Now York, N Y , - ' i ' ~ •- ■ i- - " " £ ^.iihtoLTtr"1^^ J^ Tf (Cf l^kkT' T> n I A large* Slorenan Daily Ve^ja za Tte leto . . . $6.00 9 W Y | J Al ' I Al JLM |\ ■ ■ ■ ■ /1 1 the United Stat««. Za P*ti>viii vo jni, je bil razkrit danes v -Toneherev. v bližini B^lforta v Alzariji. Razkritje te-spomenika je seveda vodil franc«iski ministrski predsednik Poineare. Padli vojak je bil r .-ki •Tu]es Pepuot. korporal. Star je l»il lil let ter poveljeval oddelku vojakov, nastavljenih v razdalji sest ill milj od nemške meje. Pesruot je bil ubit od nekega nemskepra poročnika, po ;mpnu Maver, ki j.- poveljeval i apr^du-.i «*im nemškim eetam in -iie^r dne 2. avprnsta 1914. trideset ur pred napovedjo vojne r. Nemčijo. Z ozironj na ta dogodek, u je predstavljal "prolog k veliki drami", je izjavil franei^ki rair.i-strski predsednik, da ne bodo našli oni. ki trdijo, da ni pri'ela Nemeija z vojno nik^L l: v»-!iih pšes v ter krajih, ki so bili priča prvih nemških ajrresij. Ministrski predsedt.ilr je zatem navedel posameznosti jrlede ponelj francoske vlade na francoski glavni stan, v katerih je vojni minister v imenu predsednika republike ustrajal iz diplomat ienih vzrokov pri zahtevi, da ne smejo francoske čete prekora-riti nemške meje ali vprizoriti kakecra vojnega dejanja, pae pa ostati v razdalji desetih milj od nemške meje. — Francija — je rekel Poineare — je bila vedno odločbo miroljubna. Nemška vlada je zavrnila vse predloge ža "posredova- * VOLSTEADDVA POSTAVA JE JAKO OMAJANA • - Glasovanje, katero je prire dil perijodični list "Literary Digest" je dve proti eni. Ljudsko razpoloženje «rle«"ie prohibieije je dve proti eni proti izvedenju sedanje prohihicijske enforcnient postave, kot je razvidno iz glasovanja, kat* j.* j«< i-redil tednik Literary Diu"'"'-.!. To glasovanje obsega vse države ter se je naštelo dosedaj 94.000 glasov. Ob istem času se vrši tudi glasovanje glede vojaškega bonusa in glede tejra je opaziti majhno večino proti bonusu, čeprav ta večina tako majhna, na se lah-izpremeni v enem dnevu, v po-i teku nadaljnega glasovanja. Volilci, ki se zavzemajo za to ali ono vrsto prohibieijske postave, so v večini treh proti enemu glasu, a pretežna večina teh se zavzema za modifikacijo Vol-steadove postave tako, da bi bila dovoljena piva in lahka vina. — Amendment sam. — kot trdi Digest, — pa je napaden od manj šine manj kot enejra glasu proti tremi zmed onih. ki so glasovali dosedaj. Napadom večine j" izpostavljena v glavnem Vols t sadova postava. Literary Digest je raz posla t deset miljonov volilnih listkov. — Prvi glasovi, katere se je ta-buliralo, — se ^rlasi v tozadevnem poročilu, — so prišli v glavnem cd telefonskih naročnikov dežele, katerim se je najprvo poslalo volilne listke. Seznami iz teh virov predstavljajo očividno zelo reprezentativen glas, čeprav ni prišel pri tem vpoštev oni del občinstva. ki nima privatnih telefonov, ki se stalno seli in ki živi v boarding hišah ter hotelih. Gla-sovanje* izvedeno na telemelju telefonskih naročnikov je v vsa-' kem slučaju konservativno in pozneje, ko se bo izvedlo glasovanje med tvorniškimi in drusrini! delavci, se bo pokazalo, k.ikšno je pravzaprav resnično stališče dežele naprav vprašanju stroge ga izvedenja 18. amendmenta >ot' določeno v Volsteadvi posta\i. | Glede prohibieije se je stavilo naslednja vprašanja: S — Ali ste za modifikacijo Vol-; steadove postave, ki bo dovoljevala lahka vina in piva? — Ali ste za nadaljni obstoj osemnajstega amendmenta ter Yo|fte§doye postave t GLAS X A RODA, 1R. JUL. 1922 I naših kršnih kraških tal. Poroča A. Šabec Peter Zgaga imjuBtauanska Ustanovljena L 1898 2Catni. Srimuta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. Predsednik RL'DOLI'H PKKHAX. K. 115th St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAL,ANT. Box lt/S Peuri A\e. Lo:ain, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Mtnn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: John Movern, N. ^nd Ave. W. Du- luth, Minn. Vrhovni zdravnik* Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E Ohio Street. N. , Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor; ANTON ZBAŠNIK. Room 206 Ha k »"well Bldg , cor. D.amond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ". So. Lavrndule Ave . Chicago. 111. FRANK SKRABEC. Washington Street, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K. Box -tsu. Ely. Minn. GREGOR J PORENTA. Blat k Diamond. Wa>h FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave, Clevtlat.d. O. Zdruievalni odbor. VALENTIN P1RC. 519 Meadow Ave., Rockdale. Juliet. 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. La Salu-. 111. JOSIP STERLE. 4u4 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. Ti>6 Market Street, Waukegati. 111. --Jednotlno uradno gladilo: "Glas Nitroda1'. -_ Vse stvari tikajo* e se uradnih zadev k;;k ,r tudi denai ne Pofiiljatve naj se pofttlj.ijo na glavnega tajnika. pritožbe naj poSilja na pied- sednika porotnega odbora. Prošnje za sptejem novih dlanov m bolu.feka. spičevala naj p<_>»ilja na vrhovnega zdravnika Jugoslovanska K.ttoližka .lednota prip^.roča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kd«.r "el. postati flan te organizi.cije, isi obrnite* na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z ? člani ali članicam.. Iz Slovenije. advertisement drli so v urade, kjer so poškodovali pohištvo in raztrgali holand-sko zastavo. Ko se je holandske-mu konzula končno posrečilo povedati divjaškim fašistom, da so •e zmotili, je bil« že ZASTAVE REGALIJE, TR0B0JNI0B, kape, prekoramnice, in vse potrebščine sa drnŽtva. VICTOR MVDISEK Ž2LS S.V OAKAN"rrRANO DELO - C0KEMAU6H, FA, ZMERNE CENE. EDINO ~ PRAVA - SLOVENSKA TVRDKA« "GLAS NARODA" _______________(SLOVENIAN DAILV)____ Owned and Published by J>| * Slove nic Publishing Company - Jfc (A Corporation) F HAN K SAKSER, President______LOUIS BENEDIK, Treasurer ? Placs of Business of tu« Corporation and Addresses of Above Officers: ■■ •t Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N V. ---—- p CLASNARODA , _________(Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. K Za ceio tet., ii*i 2* New York za cele leto .....___$7.00 11 in Cans Jo .................... $6.00 za pol leta ........ $350 jj Za, pol leta ........................ $3.00 Za Inozemstvo za celo leto $7.00 Za tmtrt ista ......................»1J0I za pot leta ................$3.50 ,l Subscription Yearly ft 00 ----- - —.............u Advertisements cn Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemši nedelj in praznikov. v Dopisi bres podpisa ln oeebnostl s® ne priobčujejo. I>»-nar naj se blagovoli po-$lljaU po Money Ordt-r. Pri ejremembl kraja naročnikov proalmo, da. se nam Z tudi prejšnjo blvailAfa naznani, da hitreje najdemo naslovnika.. y GLAS NARODA O Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. t| Telephone: Cortlandt 2S76 ' I« ODOBREN JE POGODBE ' | 11 Na družni mestu nagega lista prinašamo vest iz Rima, suglasno s katem je jugoslovanska vlada v Bel- i> gradu odobrila dogovor med Jugoslavijo in Italijo, ki j v Je bil sklenjen v Santa Marglierita v Italiji. Z veliko značilnostjo izjavlja pe naveličala vzdržavati Trst in Reko ter sklenila vsled tega, — ne iz čuta pravičnosti -- t dogovor z jugoslovansko vlado, katerega je sedaj, kot se k poroča, odobrila belgrajska vlada. ? -1-.- l Si L Neki habsburški plačanec angleškega izvora, po ime-liu Robert Dell, se mudi na JJunaju ter je priobčil v , "New York American" članek, kateremu se pozna na p nosu. da je inšpiriran od habsburško-avstrijsko-madžar-ske plemenitaške tolpe, ki je izgubila svoje "jobe" vsled j izida svetovne vojne. Dunajčanoni se seveda cede sline po onih krasnih ča- u sih, ko so živeli kot starodavni Fejaki Homerja na stroške narodov stare habsburške monarhije. r \1: se spominjate pikre pripombe nemškega pesnika s Sehiller-ja, ki pravi o Avstriji, posebno pa o Dunaju, da(j je to dežela Fejakov ter nadaljuje: — Immer ist Sonn- 11 tag, immer dreht sich am Herde der Hpiess. Vedno je,(J nedelja in vedno se obrača na ognjišču raženj. Po teh lepih časih hrepene Dunajčani, k? so leta 1914 s kranjskimi klerikalci vred tulili: -- Vrag naj vza- ^ me Srbijo! j v Značilno za demagoštvo ameriškega -lista pa je, da take neslane članke, ki nimajo nobene stvarne podlage,'}' priobčuje in vrhu tega še dobro plača '!*. __i SI ž Fafcitovtki napad ha holandski konzulat v Tr«tu IV "Beogradskemu dnevniku" poročajo, da so tri&lki fašisti pred dnevi napadli holandski konzulat, meneč, da je jugoslovenski, ker js visela raz poslepje rdečo- V Julijski Benečiji, v od resen i! zemlji matere Italije", se vrse vo-' jaški nabori. Gruče naših fantov| prihajajo v Postojno, a vriska 111 slikati iz njihovih ust. Prihajajo| kot pogrebci, pokopavat svojo; mladost, polagat v grob .sanje svo-j jih najlepših mladostnih in mlade-' niskih dni. Prišla je gruča naših fantov iz iSlavine. Ker so naše narodne bar-' ve prepovedane,tso nosili pred sa-j bo z lipovim vencem ovito tablo z napisom: "Občina Šlavina. \ Vsi v črnih oblekah in s črnimi ovratnicami. Ni kak znak, nikak trak, nikak cvet ni krasil njihovih prs, njihovih klobukov. Korakali so molee, brez vriskanja in petja, fs katerim so svojčas ob takih prilikah dajali duška svojemu veselemu razpoloženju. V.si dostojan-Istveni, mirni in trezni, zavedajoč se veličine in pomembnosti tre-, imtka. Prikoraka druga gruča. Tak-, isto mirna in tiha. Xa čelu ji stopa' j visokorasel fant s plapolajočim (črnim praprnom. Pristopijo kara-. L»iujtrrji. odvzamejo mu prapor, a lauta odvedejo v za.iH»r. isknpina fantov odkoraka mirno pred glavarstvo, kjer stavi svoj ultimat; "'Našega praporščaka vem, ali pa u«- »re nihče k naboru!" — Orož,-niki se uklonijo energiji naših No-j tranjeev ter izpuste zastavonošo ua svobodo. f Tretja skupina. Pred njo stopa čudni zastavonoša s k risanim Ud rešenim... Na velikem križu raz pet. z izrazom nepopisnega ti-plje-nja 11a obličju, se ziblje križani Xazarenee pred tiho gručo od kra ^Kega 5*>lnca upaljenih fantov, prekipevajočih zdra> ja. moči in mladosti. Kakor kraška skala, ta-Ko so danes trda njih srca: ni na-■»meha. ne vzklika, ne vriska: 112 i ' * odrešeni k i vedo, da ti za-, vedni fantje sinovi onega naroda, i/ katerega je izšel pesnik, ki je pel: "Oujte. gore in bi-egovi. da sinovi Slave smo!" .. Potrjeno je vse, tudi oni z manjšimi teh-.snimi hibami. Kaj nameravajo z našimi lanti in kod jih bodo ra/sejali. to ve le J»<»n. — ln nabori v J ugasla viji i! Tudi lu vidim skupine fantov, vesele jjruče fant<«v-nabormkov. Na pršili rd'-če nageljne, za klobuki bel listke, pred gručami plapolajoče trobojni* e. Regiment po cesti gre, in moj fantič zraven je..." 'se gla>i večnolepa fantovska pesem. spremljana od harmonike, ki jo razteza razboriti godee, fant-nabornik... Moj Hog, kakšen kontrast med temi naborniki ter onimi \/. Julijske Krajine! Tu pre-Iiipevajoča. razigrana radost, tam lonejo v obupu mlada srca... I11 prišle 1>.h1o pozivnice. Jugoslovanski fantje Imuo odrinili v »arni/ije v Ljubljano, Maribor, 1 Zagreli, Beograd, Skopije, Niš, šli hoilo na graniee svojih slovanskih , zemlja, pripravljeni, braniti to »drago grudo s svojo srčno krvjo, a naši neodrešeni bratje bodo posejani po Kalabriji, Siciliji, Sardiniji, da čuvajo in, če treba, s svojim življenjem branijo interese tujcev, ki so jim tuji po šegah, krvi in jeziku! To je tragedija zorne mladosti naših Ntraujeev in Primorcev, ki se zavedajo, da so sedanji nabori pričetek njihove Kalvarije, zato nosijo pred sabo Križanega ki je prvi stopal in dospel do vrha po tej strmi, muke-polni poti. Priprosti naši fantje se zavedajo celega obsega nesreče, ki jih jei zadela, ker morajo tlačaniti tujcu, mnogo j t igoslovau.sk i h intelige«-tov pa se ne zaveda, kakšne strašni posledice bi lahko imelo rova-renje in razcepitev mlade jugoslovanske države. Ne predvidevajo ptrsledic, ki bi zabele Slovenijo in Hrvatsko, če bi se ta dva uda »odcepila od celote, edinstvenega telesa. Čvekanje o samostojni slovenski in hrvatski republiki ie ab-j surd, ker nima niti ena niti dru-j ^a -— obe obkoljeni od morja so-: ; vraži« i h tujcev — najneobhodnej-' še potrebnih pogojev za obstanek. 1V najboljšem slučaju, t. j. če ne j bi bili obe pogoltnjeni od močnej-j ših mejaše v, bi bili obe državici le i žogi v rokah jačjih sosedov. Bili. j bi nekako tako samostojni, kakor; je danes "samostojnareška dr-' žava. Nerazumljivo mi je torej, [ kako se morejo danes, v teh resnih in realnih čas/h, ko vlada le pest in pravica močnejšega, gotovi ljudje opajati s tako niivninr idealizmom. Življenje ni yuijifl To bi morali spoznati vsi ter se zavedati, da te bridke resnice ni moč odpraviti ne z argumentiranjem, ne s Štefanom vina! Jugoslavija sama na sebi. država. tvorba, je nekaj naravnost ide* al nega ter ima vse pogoje k raz-cvitu in blagostanju, ne zanika-vam pa, da sta gnila sistem in administracija. Povsem jasno je. da bi morali biti krmarji države ljudje širokega duše\Tiega in svetovnega obzorja ter modernih nazorov, ne pa karakteristični tipi zastarelih in za duhom časa zaostalih državnikov, ki so bili morda popolnoma dobri za malo Šibi jo, niso pa na mestu kot krmarji velike, moderne jugoslovanske državne ladje. — Izboljšati, ali — če ni drugače — odpraviti bi bilo treba režam in privilegirano kliko; ki ie zanj odgovorna; NE PA DRŽAVE ! To bi moral imeti pred očmi tudi g. Radič v Zagrebu, k-— po mojem mnenju — laliko mnogo več dobrega opravil, če bi s svojimi Goiini hrvatskimi poslanci v Heograd. kakor pa da sedi /. njimi doma. hujska proti državi Ter razpošilja )>o svetu svoje spo-menkre. katerim s«*, razen njegovih prijateljev m zaščitnikov Ita-ljanov. smeje w-; svet. Radi>'-_ o katerem are sicer glas. da je velika glava in dober diplomat, mora biti zelo naiven, če misli, da se bodo zavezniki njemu in njegove mu bloku na ljub': mešali v notranje zadeve jugo«lov. države. Dopis. Elizabeth, N. J. Nova velika tovarna za Durant Automobile Corporation je začela poslovati v Elizabeth. N. -T., bi iz«, mesta Newark. Rokosre-čilo tako. kakor bi si sam želel, ampak veselilo bi me, če bi tudi Slovenci in Slovenke dobili debt 11 še posel>no tisti, kateri so brez dela in si želijo spremembe. Slovei;s«ki pozdrav! A. K. ?pro mil .ion o v dinarjev, od katerih se bo 7n seriiii do ljubljanske soduijt, k; je prisodila Sii&teiv;iteu sedem dni zapora ali i'ihm) kron globe. Smrtna kosa. V Dotbrepoljah je umrl posestnik -Janez Vidmar, star ;ss |«-t. V nekem praškem sanatoriju je umrla irrofiea Mavrieija Attenis-lleiligenkr« u/ iz Slovenske Bistrice. soj * roga gf"ia F-rdinanda At-temsa, v starosti M let. Pripeljala se bila dan poprej v Gradec zaradi težke želodčne operacije, ki sc je pa ponca«trčila. Truplo so prepeljali v Slu\ . Bistrico. Nove zvonove so dobili v Sv. Andreju )>ri Moravčah in v Vrhjiojjah pri Moravčah. Novice z Rake pri Krškem. \ reme j»- lelos precej nagajalo in zato delo j>recej. zaostalo. Padla je tudi slana pa ni sadnemu drevju ni' ti ' škodovala. Voda je naredila jne -ej škno je ugonobila mnorro žita. kar se bo pri žetvi zelo poznalo. Nekega «ln» zvečer so se vračali delavci is. vim>grada Franca Vrčka iz Ravnega. V bliikii Dobrave počijo izz:i obcestne meje strt4i in •Jožef Jordan se zgrudi v^s v krvi. tisto no je umrl. Bil je dober. Jih in miren tant. Obsojen zaradi Častikraje. Janez krušič. kaplan v Št. Petru pod Sv. gorami, je bil obsojen na kozjanskem sodišču zaradi častikraje na 4'»0 kron globe ali na štiriindvajset ur zaj>ora. Upravni svet mestne hranilnica ljubljanske je bil razpn-čen. Čudno je, da se niso navedli vzroki za razpust u-pravnega svet«. Kaznovati nekoga in nut ne navesti vzrokov kazni, je popolnoma nepravilno, zlasti še pri denarnih zavodih. Enako napačno je, da se kar naprej odklanja pravica pritožbe. Ljubljanski občinski svet je bil na predlog pokrajinske u-prave razpnščen. Za začasno oskrbovanje o»bein«kih opravil je po- avl jen vladni komisar direktor ilr. Bogumil Senekovie. Brzcvlak Ljubljana—Mecknurje— Prekmurje. Železniško iionlsti-st v o je sklenilo uvesti brzovlak, ki bo vezal Ljubljano z Medni ur jem m Prek-murjcia. Nove mezde stavbinskih delavcev. l^ri oiidelku za siHrialuo politiko v Ljubljani se je zaključila nova medulla pogodba za gradbeno stroko, s k o jo so .s«' nanovo uredile mezde stavbinskih delavcev enotno za vso Slovenijo. Nove mezdr?; znašajo za normalno delovno uro: 1. za pol i rje '2'J do 2S K, 'J. za preddelavce 17 do K. 'i. za iz-učeno prtsfesijosniste (zidarje, tesarje i 1") do 1!> K, 4. za težake '» do 13 K, 3. za mladostne delavce (i do K, <». za delavke G do 1) K, T. za vajence 7 do i:{ K Za popravila na strehah in za delo na visečem odru, nadalje za delo v rabljenih straniščih in kanalih se l>lačuje jiosebua doklada. To pogodbo su sklenili in pripisali podjetniki. zdru/.eui v Udseku grad-t»ene stroke pri Zvezi iitdustrijcev ler zastopniki delavskih organizacij in zastopniki delavstva j>odje-tij iz Ljubljane. Celja in .Maribora. Pogodba se je uradno potrdila j»o oddelku za socialno politiko v Ljubljani. Tovarna pušk pri Mariboru. 'JVrdka Pošinger uredi tovarno za puške v l.a jtersbergu pri Mariboru Potrebni stroji so že na j>otu iz Nemčije. Pobiranje občinske davščine na tujska prenočišča v Čatežu ob Savi je dovolila p-►krajinska uprava za Slovenijo, in sicer 1 dinar od postelje in dueva. Za škofa lavantinske škofije ho imenovan bivši tržaški škof dr. Andrej Karlin. Socially beda v Sloveniji. Iz nekega kraja pišejo: Pri nas je služil star cestar vdovec 11 let. Sedaj je onemogel in ne more več delati. Za pokojnino aau je jia iz ročena brez kake pomoči dosmrtna revščina. L>ru«i cestar služi celih .j4 let tudi neprestano. Ima niaj--hno bajto in le komaj preredi svojo kravico in mora kupit še krme. Bogati vašcarii j>a mu njegovo travo ob cestnem jarku vso popase-jo. ki bi mu zadostovala za njegovo kravico. Ob času denarnega markiranja je imela samo ena teh vasi pol miljona denarja markirati. Pa vendar se njihova živina pase na tej beraški travi, ubogi cestar pa kupuje krmo. T ret ji je samec in živi v tuji hiši s staro že onemoglo materjo in služi že tudi kakih sedem let. Od 1. juni ja lan->kega leta dobiva le 350 kron me- < GLAS NAHODA. 13. JUL. 1922 Vladimir Lmlik: i 1 a * • 1 ll^llj VIŠNJEVA REPJATICA. neprevidnost vzeok smrti osmih otrok WW,- r^J, ' ^ S,,,il ieSt,'aiSt'*',n! M0nr0e S"«"«*- ar.it« mino, ,-eš. da jo bo ,m«, ; mY T reUni": V°j"" IVed kr"'k;!" - ~ » »d....... O. Wjirkm;tna v VZr- oZk lamin"J*"IL Mi»» J* eksplodirala, porušila tK>sl„p.j„ in mmtiu 8 enZ« >m«d o lk H P"2m:S"" "rr",V- DVa Zjn'V"ik!' kl r«d raztrganini truplom "med otrok, dotim so ostala trupla pokrita s papi .jem. Masaryk o Nemcih. ! Sotrndnik berlinskega 'Borsen-sonrierja' je bil sprejet v avdijen-ei pri predsedniku Masarvku, ki je izjavil med drugim : _ Želim ♦Nemčiji, da vztraja pri republikanski državni obliki in da se nikdar več ne vrne k monarhizmn. Mirovno idejo morejo pospeševati le dobri odnošaji Nemčije nu-pram Franciji. V Parizu želijo po polnega sporazuma z Nemčijo. V Franciji ni skoraj nobene antipatije napram Nemčiji. Tri meni so :bili številni Francozi in nihče ni izustil kakšne slabe besede o Nem čiii. Naravno om. Saj njemu ni treba gladu tr-' j P11: Premišljam, še to malo jedi. ki jo napraviš, puhtiš pripa-liti, da ni 73 v ž i t i in ni zanič. Ona : Zakaj mi m* daš denarja, pa bi vzela dobro kuharico? On : Zakaj ne znaš sama kuhati. to j« vendar prvi pogoj, ki se pričakuje od ženske, predno se omoži ? Ona : Znfcnj mi nisi tega pnve-1 dal. ko sva se zaročila? On; Zapaj mi pa nisi sama povedala, da ne znaš kuhati? Zakaj naj bi te bil vprašal, saj se ' umeva samoposebi. da se vsaka punca razume v pnspofVinjstvo in k temu spada tudi kuhinja. 1 Ona: ZJ,kaj vi možkarei vzamete kar površno in vzamete pun-co kar tje vendan in po tem za-; htevate od nje, da bi morala znati vse. kar spada k hišnemu gospodinjstvu? Zakaj zahtevate, da lii morala znati igrati na klavir? Znati več modernih jezikov in •»ploh se dostojno obnašati v olikani družbi, ako se gre vobče za dobro kuhinjo? J i On : Morem li živeti od tvojepra 1 isranja na klavir? Morem li biti i «it in zadovoljno živeti od tvojih J modprnih jezikov? On: Zakaj me pustiš v podra-panem in strganem perilu okoli , hoditi? Ona: Zakaj pa strqras toliko? i Zakaj ne čuvaš bolj perila in za-, kaj si ne kupiš novega? j On: Zakaj pa ti nt vareujes pri M'oji obleki ali toaleti? Že ne > rem. kje naj bi vzel denar za poravnavo računov za tvoje obleke? Ona: Zafcsj pa zahtevaš od mene, da naj bom leot tvoja žena ele-; eranto oblečena in lepa. da lahko nastopim v krog boljših družb? I On: f>mu toliki računi od tvo-1 jih šivilj, ko je že taka ženska kakor si ti dovolj čedna ne da se hoče še z obleko olepšati? Želiš li svojemu možu življenje o-! lepšati in osladitit Ona: Zakaj neki se prepirava j UfMt- 7T " ---------------J t (Nadaljevanj«.) Toda humanist se ni zmenil niti za klerikalno bombo niti za pu-rn^h opozicije, ki je siketata iz svojih duplin zoper novo narodno svetinjo; lijegov duh Jc plaval {mi čistih aristokratskih uferah, njegovo " pod repo ištvo*' je merilo visoko preko Smur-ikla sove jflave. V pokoro za nlavo-*»p*v Robespierru je «fo«til študen te že teden dni r "živinskimi gr« zodj^tvi sanskulotov in mučenr-tikirn trpljenjem franc, plemstva" ter delil dvojk" -a m o i«* 7. .iip)ent. ki ni njo-pel misliti življenja brez Vidine bližine, je ubogljivo ^klonil trla vo, . . . V sijaju grofovega prija teljstva, o katerem so pričeval' zmrom pogostejiii obiski, ter \ zaupnem čakanju redov in odlik je radel Pohlin pred fieboj kakf»f pred svetom, delil poglede ko ee ; kine in besede ko cesarstva ter; krvoh ■ ■no ^r«d»al potuhnjno Sme- • čiklasovo ravist. < "im bolj je sijal profesor. t«'m obupna je Sf je pla I zil odvetnik za «rrofom. eliee. Ako «ta Božič in Velika noč rdeča v našem ko- I ledarju ti dnevi <0 zlati karko- | li raziranja tlušo jn vnema želje. ; \se, kar na» omamlja 7. vriskajoče zavestjo, da smo še na vrlin i te dnbre nunljiee. kipi v njih zn«- ( men ju d' 1 viška in <"ez, O vi. pr*s lrutni alKist« nt je. ki gledate za vedno dovemko pijanost skozi kalna orala zdravstvenih in ns-rodnopolitičnih traparij. evnuški 1 moralisti, ki vam ljubezen ni v#e sveta, če ubeži hinavstvu štirih sten t<>r pal i svoje žrtvene ogn.v na očeh, bogovom vesne v east in slavo, mili domovini v obljn-denjf in Idi/njemu v, zabaven! zglt'd. in vi dlakoeepei. ki razli-kujete vinsko rodoljubje od v«. denega. pijano navdušenje od tre znejra. in "Naprej zastavo", k' jo p.jejo stoje, od "Naprej zasta ve", ki jo krulijo na vseh štirih, cgnite se daleč naših ljudskih ve- ' seli«'! Brez vaše pomoči bomo re-1 sevali narod do zadnje kaplje nje gove krvi. brer vaših bil j in la-J mentaeij bomo veseljačili v Ime : nu dela in delali v imenu veselja vse pretrdo ste osvinjali pomlart- \ no slavje, ki so era preredile naRe i dicne dame in miene gospodične 1 ]*>d vodstvom goe dvipa tam gradi? 1 ki pa je izprem^nila demokratska doba v veliko gostilno; prost ranost kraja pa neposredna bli- 1 žina gozda ž njegovimi tihimi ste- ( žicami in mahovito senco pra de- 1 lata zHo pripravneea za narodno 1 \»*š«'lu-o. K > je napočila določena 1 nedelja se je šopiril travnik v vri- ] skajočlh barvah trobojnte, v re 1 lenju oven"anili mlajev in pestr: t našarjenosti paviljonov, bograto j založenih < pija.'o. jede«"a in lepo- j tc ne/neera spola. Štotine ljudstva 1 so se drenjale po drevoredih ter t zalile pr«"-st'>r še pred napovedano 7 uro; - primerno zamudno je pafc- t Ijala tudi ^metana mestne d m ž- r l»»». ali gnei'-a je bila tolikšna, da 1 s' komaj pj»'dre£»»-l kosa - očmi. o Edini prihod, katerega sn videli r ^sj ter ga ohranili v spominu kv0T a s*»k programa, je >» 11 grofov; j Sniii'";kta-. l>oje<* se, da ne bi Iz- c irrr-šil slavljenea v trne"!. £ra je bil t prosil, na.i se pripelje z nvtomobT- r lom. čeprav se je zbiralo domače 1 občinstvo peš. Trume so sra obsu- n le takn nagosto, da si je pozdra- 1 vna deputaeija komaj priborila s pot ; doktor Skalon je položil v o masleno-mehkih besedah naša sr- z ca h siOKtovim nogam, in Nina r Smučiklasova mu je poklonila pre lesten šopek, simbol čustev narod- I neo-a ženstva o ka'^nh '.tak ni dv'n \ mil. O'itno ganjem je izročil ro?e i šoferju, naj jih postavi doma v z najlepšo vazo, ter krenil med našim voditeljem in njegovo nalls- pano hčerko po veselišču. — Jac-' ques je trobeč odlbrnel domov; i njegov črni tovaria se je klatil že j zdavnaj med ljudmi in lučal po-' djetne oči po "belih ženah", ki so ga obkrožale v čedalje rado- j vednejši jati. Mnogi so opazili šele zdaj, da j je namenjena veselica predvsem! le grofu v čast: koderkoli je ho-! dil .so leteli klobuki v zrak in so ■ frfotale rutice v urnebesnem vi-' harju kliranja. Le malokdo je spo f znal v teh izbruhih naročeno de- ! lovanj Smučiklasove garde, kij morda sama ni vedela, da išče v«-1 ditelj v grofovi slavi svoj lastni | politični btesk. Odvetnikova pse-1 niea je šla v klasje; vse je vpi-. Ig za njegovimi kri.'aei ter drke-j talo od hlapčevske strasti. Opo-, zicija se ni upala odpreti ust, Pe-» tudi je ni manjkalo: razen Fabi- j ne in Košmelja. ki sta spletkari-^ lii vsak na svo j rovaš. so tudi so-, cialisti že stresali jezike nad "naj novejšo meščansko modo"____ ' Poznava ve i razmer in ljudi so I prerokovali, da nevoščljiva tekma (.koli grofa ne bo počivala niti v tru.šču slavnostnih ur :Ln niso se j motili. Obadva. Smučiklas in Pob lin. ki mu je sijalo izmed vseh j malikovalcev še vedno solnce naj-1 toplajše milosti, sta bila prišla!^ s sebičnim i nameni. Odvetnik je, gledal borbi brex strahu naproti. zaupa je premoči svojih bojnih sli; j . niti popolna zmaga se mu ni zle-|J la izključena. Fbogi. neokretni 1 Peter se je bil izgubil menda že j1 v prvem hipu, ker ga ni bilo naiJ izpregled: in naj bi obveljal v j* zmešnjavi, ki še pride! i s (Dalje prihodnjič). 1 11 j Gibanje stavbinskih delavcev na Goriškem. Iz Gorice poročajo: Vsled pred-jlogov, ki jih je stavila Zveza iu-dustrialcev glede znižanja delav-sl:ih plač, je tajništvo stavbinskih delavcev v Gorici sklicalo v zadnjih dneh več shodov, posebno pa i v najvažnejših kraji Kras:i in Soške doline. Sliodi. ki so se vršili do sedaj, s<» bali tako dobro ob iskani, kakor se j'«h ni videlo že mnogo časa. Predlogi, ki so jih stavi i delodajalci, se bili povsod vzeti v globoko pretresali je. Na teh zborovanjih je vprašalo mnogo delavcev, ki so izražali svoje ose!»no mnenje. Ta mnenja .so izražala povsod mnenje celokupne nia.se. Delavci pravijo, ker se niso zmanjšale cene živilom od julija 11)20 (to je od tedaj, ko je bila, >k len jena delavna pogodba,;, so| zahteve delcil sklep teh zborovanj ta J da se odkloni vsakršno znižanje :p'ač dotlej, dokler se ene živilom! , ne paralelno znižajo. To tudi radi) ••ga. ker delavci mislijo, da so že! zadosti žrtvovali pri znižanju! plač in to radi gori omenjenih raz-® . log,»v. Seda j niso več voljni utr-; peti nadaljua znižanja. Znižanja, i ki niso opravičena po nobenem' razlogu, nego samo po želji kapitalista. v.. tf> je: divjati proti de-lavskemu razredu. Stavbinski de-: lavei nočejo nikakor trpeti zato.' da hi zadostili kapitalistični po ! Iilepnosti. Sedaj se mora sklepati še o akciji, ki «0 bo morala upo-j trebiti proti delodajalcem, če bi ti t vztrajali pri svojih zahtevah. i ^ Splošna kovinarska stavka. Po navodilih, ki so jih dobili na I sestankih od svojih zaupnikov in 1 na shodih od strokovnih voditeljev, so se kovinarji kakor en mož odzvali pozivu svoje organizacije ; "Fiom". da stopijo v spbišno j stavko. Razmere v ajdovski predilnici. se vzdržali dela v vseh zavodih in večjih delavnicah. V ladjt-deblici sv. Marka, v ladjedelnici sv. A11 • dreja, v Lloydovem arsenalu, ka-1 Kur v dnigih večjih zavodih se nu- - t»en kt»vinar ni pokazal na delo. 1 V Miljah. Takoj, ko delavci 1 zaznali za povelje itsrednjega 5 bora Fiorn *, so kompaktno za- ■ pustili ladjedelnico sv. Roka. - V Tržiču. Tudi v Tržiču v trža-1 »ki pomorski ladjedelnici je stav-l ka splošna. 1 V Pulju. Tn so se kovinarji od- • zvali malo poziv je. toda s tem 1 ve 1 - jo enodušnostjo. Stiivka se sklenjeno nadaljuje. • Krumirstva ni opaziti. Stavkajo > tudi fašisti. Ma-a kovinarjev cele 1 Julijske Benečije, kakor cele Ita-iflije sploh, st. ji t<»rej navdušeno v »Iboju in zi-e z upanjem na uspešen* izid .spi. stavke ki pomeni pri-1 'čet-»k p< Iv L'a ;taljauskega prole-1 tariata. ■j I>"že'n: agitacijski odbor Fiom 1 jI'pozarja poinorsi'ake, da mu ja-, j vi jo vsak slučaj krumirstva na la-*j»lijah. kj>-r >j(* smejo za čas i I stavke vršiti nobena popravila. l j Tudi delavei manjših delavni- ■ call morajo stopiti v stavko. Iz- ■ vzeti sm le kovinarji, ki delajo pri« l j svoji zadrugi. Vodilna odbor sta v- , binskih kovinarjev poziva te de-i 'jlavee. da so solidarni s svojimi to-ifvariši i-t ne izvršujejo nobenih i!del. ki jih drugače opravljajo jjčlani "Kiom". L Pogozdovanje Krasa. j Na Goriškem, p.»sobno onih de- • }Iov, ki so bili med vojno uničeni, 'jpogozdovanje I^po napreduje. V (Svetem je bilo letošnjo pomlad nasajenih 8000 dreves, v Komnu 45 itisoč, v l ipi fTrstelj) 111 Temnici -,(Tričnik> na.l 1 0.000. v Selcih S nad 26 000, na Vojščk-i okoli 70 Glavno ttij nptitu JADRANSKE BANKE Frank Sakser State Bank \ GLAS NARODA, 18. JTHL 1923 ČUDNA ZAPUŠČINA Soman. — Francoski spisal L B. Poslovenil O. P. Pod klancem. A O V E R T I S 5EUER0VA ZDRAVILA VZQRZUJEJQ ZDRAVJE. V DRUŽINAH /rumxrynz g&rukt bodo ^o^ovo dobile uspešno odpoiqoc kadar U znajo 5EVERA 5 REGULATOR Tolika za zen&Kc Pne*a$d bolečine, popravi neredne funkcije, ponjaj* naravi okrepčati oslabele ženske organe in jim povrne normalne razmere. CCMA 41.23 •Vpraujl« v» IckdritaH^ Kretanje parnikov - Shipping News 22. avgusta: ^ Aquttania, Cherbourg; Resoluie, Ham-• burg. 22. avgusta: President Wilson, Trst; 1-apland, Cherbourg. 123 avgusta: Paris. Havre: President Adams. Bremen. 26. avgusta: Majestic. Cherbourg; Andiyiia, Cher- I Ixjurg; Oropesa, Hamburg; Rotterdam. I Boulogne. 29. avgusta: I Berengaria. Cherbourg; Arabic, Genoa. 30. avgusta • , France, Havre; Hanover. Bremen; Mongolia. Hamburg: President Van Buren, Bremen. 2. septembra: , Olympic, Cherbourg; Ryndam. Boulogne; America, Bremen. 5. septembra: * Reliance, Hamburg; Maureisnia, Cherbourg. '6. septembra: Minnekahda. Hamburg 9. septembra: La Savole. Havre: Finland. Cherbourg; Orbita. Hamburg; Homeric. Cherbourg. 13. septembra- I'aris. Havre: "Torek, Bremen: .Manchuria, Hamburg. 14. septembra: Rochambeau, Havre. 16. septembra: » La Lorraint. Havre; MaJestr. Cherbourg; Zeeiand, Cherbourg;- Ordunsu Hamburg. 19. septembra • Resolute. Hamburg 20. septembra: France. Havre. ' 23. septembra: Geuige Washington. Cherbourg; Noor_-dam, Boulogne: Kroonland. Cherbourg. 26 septembra: Sevdlitz. Bremen 30. septembra: Rotterdam, Boulogne. Važno za potnika. Potniki tretjega razreda ne potre bnjejo pri potovanju skozi Francijo vizeja. advertise m e nts Cunard Line naznanja, da pot-1 nikom tretjega razreda, ki potu-iejo skozi Francijo, ni potreba imeti francoskega vizeja Ta vizej •d pa morajo preskrbeti potniki prvega in drugega razreda, pred- \ no odpotujejo. Potnikom tretjega 1 razreda bodo dali blagajniki na pa mikih Cunard Lrine poisebno iz kaznico, katero bodo morali poka -ati francoskim prišelnšškim obla stim ob prihodu v Ohe^ourg. ADVERTISEMENTS SKUPNO POTOV ANJVE SLOVENCEV. francoska unija priredi skupno potovanje slovfnceu preko havre v trst ljubljano s svojim najmodernejšem in najhitrejšim fafihikom "pafis" ki odpluje iz new yorka v sredo, 2. avgusta 1922. Potnike bo spremljal prav «« Ljubljen« M.-. Lio Zakrajšek. *"ar.e slov. tvrr xe Zakrai.ek A Češark v Nevw Yorku, kl gledal Na to. da bodo potniki {.im hitrejie In udobnel&e potovali In 4a ne bodo Imeli sitnosti % svojimi kufri. Za potnike III. razreda bodo Pripravljene kabine z 2 ali 4 ali % posteljami. SIjv, potniki dobre posebno hrano, rino In razne druge ugodnosti. Od Havre naprej bodo potniki imelf svoj va-tfon do Trsta alt celo vlak. ako se jih dovolj pri-glasi Iz New Yorka do Trata stane voinja za od rastle skupno z davkom $113.8S. do LlublJane »1 več. Za natančnejša pojasnila se obrnite do svojega agenta ali direktno na -FRENCH LINE 1» state street new york. n. y. CftSS* ▼ JofifoH^E ZNANI PARNiKI. IZBORNt UGODNOSTI N« Imsjts brezpotrebnln stroikov In h' mud*. BELVEDERE......15. avgusta PEES. WILSON 22. avg.; 21. okt. ARGENTINA ____ 9. septembra Vnaprej rlačana kart« za sorodnik« ali prijatelj« s« lahko preskrbi pri blttnM parobrodnl agsnturl ali pri PHELPS BROS. * CO., Generalni Ag»nU 2 WEST STREET NEW YORK SLOVENKA ŽELI 8LUŽBO za hišna opravila, tudi pri otrocih paziti. Najrajše bi šla v New York ali pa tudi v Clevelandu. Vprašajte ali pišite na: Fanny Mekinda. 62fi E. 124. St., Cteve-land. Ohio__(18-20—7) Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vaeh njenih podružnic. VAŽNO ZA GOSPODINJE Isšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj tt-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi Knjiga je trdo Tesana, •- stane $L. —— Slovenk Publishing Co. Hew York ■ PHiieiB-jjc?*' igfesB« -- >..i. iLiiŠi - ■ - - i ■:■ ».i.' JO-... ■ DR. LOREN? S. * 5 (Nadaljevanje,) — Kri bo na vsak način tekla. — je rekel eden, — in sicer tudi floveika kri. O bizonu norem govoriti. ker nisem še nikdar videl; take živali. Jaguar pa je nevaren dečko, ki ima zelo trdno življenje) ter ne obleži pri prvem udarcu^ Tedaj pa se Periljo ni mogel še nadalje zadrževati in vzklik-! nil je; — Jaguar je strahopetec. Jaz sem pripravljen lotiti se ga z na-1 vadnim nožem. — ln biti ra*tr*»an od njepra. — se je smejal drugi. — Jaz ffovorim resno. Ali še niste culi, da beži jaguar, če vidi Človeka in da je najti gaVČe, ki ga ujamejo z lasom? Tedaj j a je odgovoril neki star, od solnea obžgan mož, ki je sedel pri strani ter se ni vdeležil pogovora: ' — Prav imate lenjor, Jaguar beži pred ljudmi, ter so ga tudi ie uj«»li ga v«'i z lasom. Kateri jaguar pa je biJ tof Jaguar reke? — Ali najti še kake drujre jaguarje? — Ni najti ve«"- vrst, kajti japuar je jaguar. Primerjajte pa ja-Ruarjr, ki žive ob r**ki ter onp, ki žive na pampah ali celo gori v gorskih prepaddi. Reka jim nudi hrane v irobilici. Tam živi na tiso« e vodnih prašičev, s kojih mesom se jaguar lahko nasiti. Lov na te neumne živali je zanj lahak. Vedno je sit in .vsled tega len in strahopeten Kadar zagleda človeka, izgine takoj. Drugače pa je jaguar na pampah. Boriti se mora z govejo živino, koiyi in celo s pastirji, «"e hoče dobiti ovco. On gotovo ni strahopeten. Isto velja glede gorskih jaguarjev, ki morajo loviti divje lame, ki so hitrejše kot on. Tak planinski jaguar napade pogosto pri belem dnevu celo oborožene ljudi. To je stvar, gospoda, katero sem hotel popraviti. Tedaj pa je menil Periljo z zaničljivim glasom : — Vse kaže, da ste dobro poučeni v teh stvareh. Ali ste že ke-daj pri&li preko mestnih meja? — Da. večkrat. — Do kam pa? — Do Bolivije in tudi v Peru. Bil sem tudi v Gran Čako. — Pri divjih Indijancih? — Da. — In Indijanei vas niso požrli kot požre jaguar vodnega prašiča? — Mo£o«"e se jim nisem zdel dosti debel ali pa se mso upali lotiti se me. Najbrž je bilo slednje resnični, kajti jaz nisem bil v celem svojem življenju človek, katerega bi bilo mogoče kar tako požreti. Telo v svojih starih dn«»h imam dosti moči v svoji roki. da udarim po gobcu vsakega, ki bi se skušal norčevati iz mene. To si zapomnite. senjor. — Le n tako hitro vzrasti, starec. Nisem mislil tako,_je rekel Periljo. katerega je napravil doživljaj v kavarni bolj previdnim. — Hotel sem le reči, da ne smatram jaguarja za preveč nevarno žival. ~ HJfl/ — Nevarna je vsakega človeka, le za enega samega ne. — In kdo je to? — To_si lahko mislite. Vsakdo je čul o njem in njegovo ime dokazuje, kar se govori o njem. — Torej mislite očeta Jaguarja I — Gotovo. — O njem pravijo sicer, da se loti najbolj divjega jaguarja z neoboro/.enima rokama, a tega ne vrjamem. — ln ja/. vrjamem. ker sem videl to na svoje lastne oči. — Torej ste se sestali z njim v Gran Čako? — Nisem se sestal z njim. pač pa jahal z njim tja. On je naš voditelj in jaz spadam še danes k njegovim ljudem. Komaj je starec izgovoril te besede, ko je že bilo čuti krog njega vzklike začudenja. Vsi so se pričeli gnesti krog njegove mize ter mu stiskati roko in hoteli so stisniti mize tako skupaj, da bi nastala dolga miza. Hoteli so izvedeti nekaj več o slavnem možu. kojega dejanja so bila v ustih vseh. Starec pa je zamahnil z roko ter rekel: — Oče Jaguar ne ljubi, da se govori o njem. On nam je to naravnost prepovedal. Vsled tega mi ne smete zameriti, gospodje. — Kako pa izgleda pravzaprav? — je vprašal Periljo. — Kot vsak drugi človek. — In koliko je star? * — Nekako petdeset let. — Tukaj rojen? — Nisem še imel v rokah njegovega krstnega list*, gospod. . — Ali bi ne mogli izvedeti, s čem se pravzaprav bavi? Nekateri pravijo, da je Yerbatero. drugi da je zlatoiskalec ln tretji da je sendador, ki vodi karavane preko And. Čul sem celo govoriti, da je političen pristaš in da posodi svojo puško sedaj temu, sedaj onemu načelniku. Yerbateros so nabiralci znanega čaja Yerba Mata, katerega pijejo v Južni Ameriki v velikih množinah. Njih življenje je zvezano s številnimi nevarnostmi. Sendador pomenja stezosled ali v severnoameriškem jeziku Scout. Starec je odvrnil: — Kaj je pravzaprav, tega vam ne morem povedati. Rečem pa, da Je mož, mož in pol, kot bi bilo težko najti mu sličnega. Upornikom ni še nikdar služil ter jim tudi ne bo. On je prijatelj vseh dobrih in sovražnik vseh slabih ljudi. — Vi postajate vedno bolj zadirčen, moj stari gospod. Ali vas je tako strašno razjezilo, da sem imenoval jaguarja strahopetno žival ? — Ne. to. Trdili pa ste, ' (Nadaljevanje.) j Janez ae je na te nepremišljene očetove besede zdrznil, kakor bi ga z nožem sunil. Ali je morda že sam Čutil, da ne osdr&vi , več f Njegovo lice je pobledilo Se f i bolj. Molče je uprl svoje žalostne t j oči v očeta, ki je zaman čakal si- * ;novega odgovora. | "Vež kai," je začel po daljiem ] premisleku oče in vzdigni desni-I co visoko v zrak. kakor vedno, I kadar se je .lomislil kai posebno ! izvrstnega. "Janez, oženi se! O-jženi se, da se bodo jenjale tem ! volkovom sline sediti po najini hiši in da te nazaduje res ne ogoljufajo!*' Janez *e je globoko zamislil. U-mrl bi silno nerad. Saj če mu je (kdo samo rekel, da slabo izgle-i da, se mu je že r&rocril. Zato se j 1 jc pred ljudmi in pred samim se-. boj delal mnogo bolj trdnega, ka-•kor je bil v rtenici. "Prav pravite, oče," je dejal po [kratkem premišljevanju. 'Saj gospodinjo v hiši res krvavo potrebujemo. Ali, oče, kam pa se naj obrenem za nevesto?'* "Hej, jo že najdeš. Deset na en prst, ako hočeš! A glej, da dobiš tako, ki bo imela kaj pod palcem. In res je Janez kmalu našel v bližnji gameljski vasici dekleta, ki ga je bilo pripravljeno vzeti, i Po vižmartiki vaai je Itftri počilo, da se Rlanškov Janez ženi. Ljudje so delali raaiovrstno opazke in menili, da bi bilo umestneje, a-ko bi si Jan>z pripravljal krsto namesto zakonske postelje. Kljub takim govoricam pa se je Janez le oženil in priženil z nevesto celih sedemsto goldinarjev . in postal tako gospodar Klanško-,ve hiše. _' Takoj drugi dan po poroki so šli Janez, njegova žena in stari , Klanšek okopavat krompir na malo njivico. Ženi je šlo delo zelo hitro izpod rok, tudi oče je Se precej dobro rezal za njo. Janez pa i je čimdalje bolj zaostajal. Oprt i na motiko je kašljal, da se je ali--' šalo po bližnjih njivah. Uvidel Je, -! da ne more več. Zadel je motiko na ramo, Sel ; domov i nlegel v seno, da se ne-i koliko odpočije. _ ! In tako se je ponavljalo dan za dnem. Kadarkoli ga je klicala že-: na h kosilu ali kam drugam, ved-i no ga je našla v senu. TTboZec je kakor pred drugami ljudmi, tako z f tudi pred lastno ženo hotel skri-. vati, da je bolan. Ko mu je nekoč j žena prigovarjala, naj se vleze ra-| je v posteljo je odkimal rekoč: -j "Beži, beži, saj nisem bolan. j Neko staro prehlajenje se pase po . i meni in zato včasih takole za kra-r ; tek Čas nekoliko ležim. O, bo kma-j lu bolje. Če bi pa legel v poste-l j 1 jo, no potem bi res utegnil zbo-. i leti." Žena je na take moževe besede i navadno molčala ter ga skrivaj j pomilovalno opazovala; Umevno, da se pri tako slabem j zdravi ju Janez ni mogel lotiti svoje mizarske obrti. Nekega večera — bilo je ravno ,1 tri tedne pp poroki — se jo zdel ! mladi Klanškovi njen Janez po-sebno slab. Glasno in votlo je hro-; I pel, po čelu so se mu prikazovale ? znojne kaplje. Žena mu je prlgo-t ' varjala, naj leže v posteljo, kar je tndi takoj storil. Že iz tega je lahko sklepala, da je Janez zelo bolan. jZato se žena po končanih večernih opravilih ni upala vleči, ampak sedla je poleg moževe postelje. Janez jo jo vpraal: "Ivanka, zakaj ne greš poči- - vat!" "Janez, bojim se, da ti ne pou stane slabo, tako čudno bled se mi i rdiš." > "Bodi brez skrbi, Ivanka! Res se čutim nocoj precej slabotnega, t f toda posebne sile .mi ni. Če bi pa ,: ponoči kaj potreboval te pokli- ' čem." t! - . . | Žena je vedela, da se mu za-I meri, ako ga ne uboga. Spravita (se jo v posteljo in ker je bila trudna, je kmalu trdno zaspala. Sele ko je zazvonilo v šmarten-ski cerkvi jutranjico, se je zbudila mlada Klanšktvka. Urno se je dvignila ter se nagnila k Janeza ki je ležal v svoji postelji k zidu obrnjen. "Janez, ali ti je le bolje f" Nič odgovora. "Janez," je zaklicala glasneje in ga zač^a tresti, toda Janez nI odgovoril in ne se premaknil Prestrašeno ssno je obšla gro-zaa slutnja. Bliskoma je vrgla krilo nase in bežala is kiie tja proti moda Spslkovem, - :-Ti- v -..* i - J, i ■- ' | Pri Špelkovcu so se spali. Na glasno trkanje se je gospodar takoj zbudil, in spoznal prestrašeni g-laa svoje sosede. Hitro je vstal in nič dobrega sluteč hitel j za njo h Klansko. r Stopivši v hišo je prižgal sve-, ' eo. stopil k Janezovi postelji, po-! 'svetil mu v obraz, pretipal mu ro- f ke in život, nato se obrnil k pre^ j plašeni Klanškovi ter dejal s ko- j likor mogoče mirnim glasom.: "Ivanka vdaj se v božjo voljo! Janez je že prestal ta svet. Njegovo mrzlo telo priča, da je sklenil že pred polnočjo!" Prevzeta silne groze je mlada žena kriknila in se sesedla na bližnji stol. Na ženin krik pa se je zbudil stari Klanšek. ki je spal v kamrici Odprl je kamrico in pomolil [glavo v hišo, zaspano vprašaje: "I kaj pa je?" 1 "Oče," povzel ie Spelkovec." žalibog da vam moram ravno Jaz j prvi sporočiti prežalostno novico, i Pripravite se, očka na najhujše! Glejte, vaš .Janez je prestal nocoj vse pozemsko trpljenje." "Ka-ka-kaj?" je huknil staree z glasom, polnim gTOze in stopil v hišo. "Janez je umrl," je dejal zopet Špelkovec žalostno, "kdo bi NrT mislil. —. Kako kratek je bil ČaA njegovega zakonskega življenja. Ravno danes je tri tedne, odkar se je poročil." Stari Klanšek je široko zazijal, nato pa se z obrazom, s pač enim od groze, vrgel na mrtvega sina... Od te£aj so se začeli žalostni dnevi za starega Klanska. On. 1 bivši gospodar Klanškovine, je bil sedaj popolnoma podrejen tu-' ji ženski, ki je gospodovala v hiši po svoji volji. Hrano in kamri-so je sicer imel "izgovorjeno", i na drugo Klanškovo premoženje i pa ni mogel več upati kajti pri notarju je stalo zapisano, da ka-► terikoli mladih zakonskih dveh ■ preje umrje, podedilje ofitali za t njim vse premoženje, pa naj oi!jete denar v arierikanski veljavi, bo lisi potom čeka ali nakazila, ga bank. v Jugoslaviji ne sme izplačati v do-arjih, temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to Je v kronah oziroma linfrjlh H sreči se J« pa pri sestavi om«-•jene odredbe vpostevala pof:5a i* Xljencev v toliko, da zamoremo za stra ke, ki imajo potovati v Amerf:o. Izvr-liti i« vedno Izplačila v ameriških do-arjih, vendar pa nakazilo ne sme pre. segati zneska $250.— za vsakega posa- . nežnega potnika. Do te svote pa lahke zplačamo poljubne zneske. Američkl de- i iar se Izplača le proti predložitvi potnega lista v uradu Jadranska bank« v LJubljani all Zagrebu. V AVSTRIJI. ITALIJ' in ZASEDE- ; MEM OZEMLJU pa še vedno lahko brez j ovir Izvriujemo Izplačila v am«riiklh do- i Iar Jih. Na nakaznici ali !>aroiilMm listu naj bo vidno označeno, da se Ima izvriiti izplaMlo » ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki na| se izplača v imi-Hftkem denarju, se nam mora poslati | tudi za poitnfno in drug* stroške kakor tledl. Za izplačilo do S 10.— po 60 centov, za Izplačila od S 10.— do « 50.— po I 1.—, za Izplačila, ki presegajo cnesek i t 50.— po 2 centa od vsakega dolarja • ili po S 2.— od sto. Denar nam Je poslati najbolje po Do-•nestle Money Order ali pa New Sank Draft. Frank Sakser State Bank <2 Cortlandt St._New York. N. V. ) JUGOSLAVIJA »•ograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik. Krcegnovl* Jsiea. Kerčula, Katar, Kranj, Ljubljana, Marlsari Mattmvt*. Sarajevo, Split, tfbsnlk, Zagrs«. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trat. OsatUa. Za dar. Dunaj. IZVBfiOJKMO httrs Is ptrsl tesna HjIsHla v JscsUstIJI. FtsiUU Is Ncstild Avstriji ter trtajsms icks v krasa*. Itn* Is Mwjfc, " tfcflj*" ■» vphM »h Jaifws^l fceskt te voafc sjcalk ps. PRODAJAMO irtniM M tul—irrt ntae hstke ss m kraje Is ss vse tete. (Vidi HtnJ kratsnje pamikov.) Kate ms ss »Ms t stars teMvlDs ta ss sshsjsts v NewXarks, te Vast bs 1* plats)*, aks ss iglate glede mdttn YsUta immw/k sate psi ravBSIšljstTS nafte banke v prvem sstfctrspjs bnp «dn ss U, shs ksptts psrsbrsdsl IMck pri sss slft ato ca MsiSkspUi tešiš. TaHmteJ^ss^ TSifsa1 ISs^!H[ fa^MbsSs^pte Frank Sakser State Bank ^^ Pozor! Sorodnike in. znance Je sope t mogoče dobiti iz starega kraja, ker je bila dosedanja |jostava (triproeentna kvota) podaljšana nadaljui dve leti. Dobiti sorod-uike in znanee iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdoi' že-•i dobiti koga iz starega kraja, aaj nam piše za pojasnilo; točna tn solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : i New York 642 Penn Ave., PITTSBURGH, VJL RTI SDINI St-OVSNSKO SOVOMil ZDRAVNIK A^JT tPSCIJALIST MOtKIH BOCS2NI. S^ftt Mela strok« je zdravljenja akutnWi In kronKnlh LulMiiL Ja« J^jE^^ ■am 1« zdravim nad S3 let tar Lnam skuftnje v v**h Wsn»f>^T ... In kar ana« slovenska, aato vas nrarMn pepolnema razumeti Is s»san«fj vato bolezen, da war »zdravim In vrnem moč In Zdravja, tknl Si let ma prMabli poesbno skuAnjr prt »zdravljenju metkih bal srni, Sato ss nissf popolnoma aaneetl na mnt, moja Sit pa ja, Sa vas popolnoma oaSra-vHn. Na adlaisjta. ampak prtdtta ttmprajn, Jaa ozdravim zastrupljena krt, ma«utja In tisa po tslssu. bul m nI v prt«. In* PsSanja ta«, bolečina v ^ostsh, starš rans; oslabe«oet. tlvčno *n MSnl y ju Udlcah. Jetrah. tel ode u, rmanlco r«vmatlzem^ katar; bite Slin« naduha MS UraSnn vrat ▼ ponedeljek: sraio ln p«tak o« t. dopoktna So I. popoISaa: ▼ tank, Sstrtafc In sobota od a dopoldan So S, avočer; v nfiQit Jg