m
0*
ST
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
!f!? IX. . Stev. 179 (2489)
NAUK, KI GA ČLOVEŠTVO POVZEMA IZ PODPISA PREMIRJA NA KOREJI, VELJA V PRVI VRSTI TUDI DE GAŠPERUTU IN VSEJ RIMSKI IMPERIALISTIČNI POLITIKI, KI HOČE IZSILITI KRIVIČNO REŠITEV TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA KOT JE PRAV VČERAJ VNOVIČ PO-VEDAL DE GASPERI.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 29. julija 1953
Cena 20 lir
renirje na Koreji je veli-A maBa človeštva, kajti vse jčeli, da bi zmagala ttliru in da bi se vsa
t.Hs °r°^na vPrašanja reše-Vo- na miren način, brez n- Hkrati pa je podpis pre-^ Poraz nemiroljubnih til Vpr(b*lui$kaških sil na sve-,0'rja rCm*rje ie Poraz agre-
na Koreji je nada- ' m*naBa sil Pod zastavo Or-j .aci3e združenih narodov: V Panmunjomu je tgre Jstta prva odkrita vojna toiti'lla P° drugi svetovni * 5 silami OZN, One so odp0 aica Prisilile, da se je ta	v°in* sredstvu
ČqsJ‘seBo svojega cilja. Isto-!»oj ie OZN ohranila njen in dokazala, da so *0f j,**3"*18 dvorane tisti proti ysJer Be treba obravnavali m S^orna vprašanja, kjer zira °9oze najti rešitev in triot ° za vse krivice in ogr0 ' Premirje je pokazalo sp[0j„n° vrednost OZN za
Padec osme De Gasperiieve vlade začenja dolgotrajno vladno krizo
Pri glasovanju o zaupnici je bila vlada v manjšini z 263 proli 282 glasovom Einaudi bo moral obnovili posvelovanja - Včerajšnji dolgi De Gasperijev govor kaže na orienlacijo na desno, kar priznavajo ludi predslavniki MSI in PNM
za B0miritev na svetu in
^ail'ranBevan^e nojn. p° ** važno in posebnega Z£i ^ a Potrebno pa se nam tnirja !°\ kar je glede pre-izjavn ?3al maršal Tito, ko je ji da premirje na Kore-»ej p^U^e’ d-a zdaj ne kaže zporna aBresivni poti urejati Ue (.^ Vprašanja, oziroma da in 0j)Qe fatekati se k agresiji bi |jo r°šenim poskusom, da tej USC0*' določene cilje. Ob hote ®ot°vitvi se namreč ne-nja ^vtaaimo onega vpraša-t>rav re3a predmet smo *jtržaški Slovenci, z lr*aškim prebivalstvom. *anJe2<1 tr*oško sporno vpra-
f' Keliaj° gornje besede. ljhne d to besede so naslov-on.aga, ki je hotel je krt)a*0 V zgodovini, najbolj Pi svet ln Porfidno pa v dru-ttose 3°V,lt vojni, reševati od-Sedom **>0**ni jadranskim so-če j,0 PaPioijo agresije. In mno9ol!Si‘m°< da ni preteklo ^ufIanjj|lCseccu> ko ie t>d° v n°t italij^ripravljen‘h več e-rakanje	vojske za vko-
mirn° trdit J*1' ne moremo tka politih da se italijan-'* <°k’->” Prav njfi	3e v bistvu ni
vkoraknr, ■ Sprem»nila. Tudi <TaTe 'tali}an*kih čet v 0(*°britvi ^raV p0 predhodni nern in ° 1 PQ naklonje’ ttn«0anier^?S.!fne7Tl zadržanju
» coni A n Predstavnikov !'30. ki h •	* P°menilo agre-
Ce
<!rj danes ues p°-
premirje na R *
<zže d1k0i dan tudi v
d.	“dlmnskern	tisku gie
%nL“ P0litično Pripadnost ^ZVlSokodoneče Pozitivne
',r«žn	°	prenehanju	so-
r6jst; °5tl na izmučenem ko-
,s‘oča"1 P°lotoku. moramo je m Sn° ugotoviti protislov-i>eSeJd takšnim pisanjem in V(eraa'm‘ ki iih ie izrekel tu jj v rimskem parlamen-ltn[jje Gasperi o zahtevi vse hiko ' da se ji Svobodno trte f,es°Zenilje priključi. Prav ttjih Jde P°udarja in se ob to0ien‘VduSuje isti tisk. To Us°fabr da V sosednji Italiji ff, ^Ja30 dvojno merilo.
l"^ZTeji Pozdravljajo spoli Da re*lteu spora, glede kor _ «o proti njej_ v koU_
zor,
Pa
■ P°Baianj biti zopet
Mi ,°d časa do časa — re«ej0 Tznutnih potreb, da >zjavijo ekaj zaradi lepšega — t' Po da so voljni spreje-Vedo, Jnnia’ ie vnaprej p0-a mora rezultat takš-
nih
nek3u "	-	.
trdijoa ST° k Italiji. /n to kdaj) danes bolj trmasto kot Včeraj °lt prek To trmo 0e Posebn De tSasperi še prav Pohval° Poudaril in se z njo Vrha d *er j° navedel po-SVoje *e9a te kot argument lereniiUnan^e Politike, na ka-*n	enotni	t>si	Italijani
'de n**' katerega njegove kot bi bili smeli zrušiti,
‘k<zk0r
v‘ade
\ 40 Jo zrušili. emirje na
_u	Koreji torej
>ki a«Lne daje P°tufte rim-
ialni pouTittiini in opojih -	ki ne krije svo-
»tuk "jnenov. Premirje in hes j 1 aa je človeštvo da-"Ponje »:e9° povzel°• P« daje 9°Varini-am’ ki smo vedno za-ihmno ‘TUmno in spora-ttaijn T°ltev našega vpra-•P-tkčna rešitev pa seve-
(Od našega dopisnika)
RIM, 28, — De Gasperi je danes popoldne po nezaupnici, ki jo je dobil v parlamentu, odšel k predsedniku republike v Caprarolo, da bi mu predložil ostavko svoje vlade.
Usoda osme De Gasperijeve vlade je bila zapečatena že ■včeraj, ko so liberalci po ponovnih demokristjanskih poskusih vplivanja na njihovo stališče sklenili, da se bodo kljub vsemu vzdržali glasovanja. Dokončno pa je kocka padla na današnji seji zbornice, ko je nekaj minut po 15. uii predsednik zbornice Gronchi proglasil izid glasovanja o zaupnici vlale, ki jo je predlagal demokns-janski poslanec Moro. Od 5£2 navzočih poslancev jih je glasovalo 545, vzdržalo pa se jih je 37. Za vlado se je na poimenskem glasovanju izreklo ?63 demokristjanskih poslancev, proti njej pa 282 poslancev KPI, PSI, MSI in monarhistov.
De Gasperi je zapustil vilo Farnese v Capraroli šele ob 22.20. Novinarjem ,ki so hoteli od njega kaj novic in komentarjev, je dejal, da je še prezgodaj za resno presojo položaja m da je treba pač počakati; da bo Einaudi končal s posvetovanji s predstavniki raznih skupin. Končno so novinarji izsilili še to-le: «Ker zatrjujejo liberalci, da je mogoča štiristranska rešitev, mislim, da bodo morali tisti, ki tako mislijo, preskusiti to možnost.
Dolgi govor
Seja zbornice se je začela ob 10.30. Diskusija o De Gaspe-rijevih programskih izjavah je bila zaključena že včeraj zvečer, tako da so danes lahko takoj začeli s predlaganjem resolucij, o katerih naj bi glasovali. Prvo, ki se je tikala zaupnice, je predložil predsednik demokristjanske poslanske skupine Moro. Sledile so še štiri resolucije z razno vsebino, med njimi tudi o Trstu: predložil jo je poslanec Colognatti (MSI), ki je «pozval zbornico, naj za Trža. ško ozemlje ponovno poudari nedotakljivost tristranske izjave*. Zaradi negativnega izida glasovanja o zaupnici vla. di ostale resolucije niso prišle na vrsto in bodo verjetno morale počakati, dokler vladna kriza ne bo rešena.
Potem je bil na vrsti De Gasperi, ki je govoril celo uro in tričetrt. Dolžina njegovih zadnjih izjav je poslance preše netila, ker je bilo že včeraj jasno, da usode vlade ne morejo spremeniti. De Gasperi je kljub temu na široko polemiziral s stališči, ki so jih izrazili predstavniki raznih skupin med debato o vladnih programskih izjavah in se še enkrat lotil apologije prejšnje vlade, zlasti pa demokristjan-skega deleža v njej. Sodijo, da njegove besede niso bile toliko namenjene zadnjemu poskusu lešitve, ki je bil že vnaprej obsojen na neuspeh, kot v podporo bodoči akciji demokristjanske stranke, da se na vsak način obdrži na krmilu in pri tem čim manj popusti od svoje dosedanje politike. Morda je Pa šlo tudi za osebni zagovor moža, ki čuti, da so šli Poetični dogodki preko njega.
Po polurnem odmoru, ki ga je dovolil predsednik po De Gasparijevem govoru, se je seja nadaljevala. Predsednik Gronchi je postavil na glasovanje resolucijo poslanca Mora, ki je predlagala odobritev vladnih izjav.
V izjavah o glasovanju je predstavnik MSI Roberti omenil, da se mu po današnjem De Gasperijevem govoru zdi, da demokristjani pristajajo na nekatere zahteve njegove skupine, da pa morajo vendar bolj določno voliti med desnico
da ne more biti drugačna kot pravična rešitev. Pravična rešitev pa pomeni negacijo aneksije, pomeni v prvi vrsti, da morajo v Rimu začeti najprej s prenehanjem takšnih izjav kakršna je bila De Ga-sperijeva včeraj in predvčerajšnjim in vsa zadnja leta rimska politika glede STO in Jugoslavije.
Končno ob premirju s ponosom izražamo svoje zadoščenje, saj smo od prvega dne korejske vojne zagovarjali tisto pot za prenehanje vojnega spopada, ki je sedaj končno dovedla do uspeha.
in levico. Predstavniki republikanske, liberalne in socialdemokratske stranke so najavili abstinenco svojih članov; socialnj demokrat Bertinelli je poudaril, da je sklep njegove skupine po današnjem De Gašperjevem govoru še bolj veljaven. Zadnji je govoril monarhist Covelli, nato pa je predsednik Gronohi začel s poimenskim glasovanjem o resoluciji ki predlaga zaupnico vladi. Z že znanim rezultatom
— 282 proti 263 — je bila zaupnica zavrnjena. Vlada je padla.
Takoj po razglasitvi izida glasovanja je prosil za besedo De Gasperi in dejal: ((Predlagam prekinitev seje. da lahko sporočim predsedniku republike odstop vlade*. Gronchi je ob 15.30 sejo zaključil.
Popoldne se je sestal tudi senat, ki bi moral začeti z debato o vladnih programskih izjavah, če bi vlada dobila "V poslanski zbornici večino. Toda takoj po začetku seje je podpredsednik vlade Piccioni sporočil, da je zaradi izida glasovanja v zbornici De Gasperi odšel v Caprarolo, da bi predložil predsedniku republike odstop vlade, predsednik senata Merzagora pa je takoj nato zaključil sejo, ki je trajala vsega skupaj samo 8 minut. Senat bo ponovno sklican pismeno.
Po seji so se začela posvetovanja vodstev in poslanskih skupin raznih strank, da bi proučili novi položaj. Zaenkrat se še nihče v Rimu ne upa trditi kako se bo vladna kriza nadalje razvijala. Možnosti začasnih rešitev, ki bi sicer pomenile samo zavlačevanje, je več, toda nobena se ne zdi tako trdna,, <33 bi bilo mogoče na njej gradili solidnejšo vlado. Vsekakor pa na splošno sodijo, da pomeni De Gasperijev govor obrat na desno, iz česar poskušajo nekateri sklepati, da se bodo-demokristjani lotili ene izmed variant bolj desničarskih rešitev, čeprav to pomeni
— kot je priznal danes tudi De Gasperi — nevarnost razkola v dosedanji vladni stranki.
Današnji dolgi De Gasperijev govor je vsebinsko zelo raztrgan, ker se po vrsti loteva polemike z raznimi strankami in pri tem sproti obravnava njihova stališča do raznih vprašanj- Tako se je zgodilo na primer, da je v polemiki z neofašisti govoril o ((sredozemski politiki* in o italijanskem stališču do balkanskega pakta, se lotil nato vprašanja izvoza italijanske zelenjave in sadja, takqj nato pa preskočil, to pot že v polemiki z monarhisti, spet na tržaško vprašanje.
Tnsta se je De Gasperi lotil v svojem govoru večkrat, včasih zelo na splošno in z brezbarvnimi frazami, potem pa spet z izjavami kot ((dosledno smo izražali našo zahtevo po priključitvi Tržaškega ozemlja* ali da ima Italija tristransko izjavo še vedno za «un im-pegno solenne*. Sicer pa je, kar se tiče Trsta, De Gasperi priznal, da med njegovim stališčem in med stališčem desnega monarhista Covellija ni
Nato je še enkrat ponovil znano izsiljevalsko rimsko stališče do balkanskega pakta:	«Od
volje Italije je torej odvisna razširitev ankarskega pakta in kot je znano, je italijanski pogoj za proučevanje te možnosti poprejšnja zadovoljiva ureditev odnosov z Jugoslavijo*.
V svojem dolgem govoru je bivši predsednik vlade navajal tudi številke, oziroma procente o povišanju industrijske proizvodnje in o raznih drugih dobrotah, s katerimi je njegova vlada obdarila Italijo, in z nekako grenkobo večkrat pou-
daril, da bi njegova osma vlada zaslužila, da je vsaj takoj ne vržejo, temveč da bi zavzeli «vsaj stališče čakanja*, da bi pokazala, kako misli izvrševati svoj program, ki da je tak, da nanj vsakdo lahko pristane.
Očitno vse ostale poslanske skupine, razen demokristjanske (in njenih drobnih zaveznikov, kot JužnotiroLska ljudska stranka ali poslanec Scotti, ki predstavlja neko «stranko kmetov*) niso bile tega mnenja in so to tudi izrazile bodisi z nasprotnim glasovanjem, bodisi z abstinenco.
Zelo ostro je kritiziral stališče sredinskih strank Gonel-la, ki ga menda prav zato. ker se je njegovo ministrovanje ponesrečilo, spet imenujejo političnega tajnika demokristjan-ske stranke, čeprav je s tega mesta odstopil, ko je sprejel mesto v vladi. Dejal je, da -se bodo s sedanjim položajem okoristili samo komunisti in da se obetajo hudi časi, večina Italijanov pa da 'bo ostro obsodila to, kar se je danes zgodilo.
A. P.
27. julija ob 2. uri zjutraj
- 'V .
: \ .
Na stiki vodfe sevemokorejsko-kitaijske delegacije, general Nam II, ko podpisuje dokument
o premirju-
Razvoj korejskega vprašanja
po podpisu sporazuma o premirju
Dulles bo v nedeljo odpotoval na Korejo, kjer se bo sestal s Singmanom Rijem - Dulles proti sprejemu LR Kitajske v OZN ■ Kitajsko korejski pro test zaradi južnokorejskih izjav • Korejsko vprašanje v spodnji zbornici
SEUL, 28. — Po 37 mesecih je na korejskem bojišču spet zavladal mir. Vojaški oddelki obeh strani se umikajo iz sedanjih položajev za obe demarkacijski črti,da tako ustvarijo demilitarizirani pas, ki ga predvideva dogovor o premirju. Doslej gre vse v redu in od nikoder ne poročajo o kršitvah premirja. Tudi južno-korejski . oddelki so se začeli umikati z demilitariziranega pasu; prav tako so ze Južno-korejci začeli umikati z nekaterih otokov, ki so jih zasedli vzdolž severnokorejske obale.
V Panmunjomu so se začele prve seje novih organizmov, ki jih določa premirje. Prvič se je sestala tudi komisija za izvrševanje premirja. Kljub številnim sejam pa je Pan-munjom danes miren in skoraj mrtev po veliki živahnosti zadnjih dni. General Bryan. ki vodi delegacijo združenega poveljstva v komisiji za premirje, je po današnji seji izjavil, da potekajo pogajanja «kot ob napeti vrvi, vendar brez sunkov*. Na seji komisije so proučili tudi vprašanje ustanovitve mešanih skupin opazovalcev. Severna delegacija je sporočila, da so poljski in češkoslovaški zastopni-
ki, ki bodo skupno s švicarski- j mi, švedskimi in indijskimi v nevtralni komisiji za premirje, že prispelivSevernoKorejo.
V Severni Koreji so proglasili današnji dan za «dan zmage* in narodni praznik. Odpravili so zatemnitev in omejitve v prometu, obenem pa razglasili amnestijo, ki obsega tudi vojaške prestopke.
Glavni stan QZN je sporočil, da bo general Marte Clabk jutri popoldne odpotoval v ZDA. Najprej bo v Netv Orleansu prisostvoval poroki svojega sina, nato pa bo odšel v Wa-shington na poročanje.
Danes so objavili popolno besedilo poslvžtce, ki jo je naslovil Singman Ri južnokorej-skemu prebivalstvu; poslanica pravi med drugim, da bo vlada «obnovila ob podpori QZN borbo za združitev Koreje, če po treh mesecih ne bo dosežen sporazum o umiku kitajskih čet s korejskega ozemlja*, in nato, da se bo Južna Koreja uprla vsakemu miru, ki ne bi pripeljal do združitve dežele. Kasneje je Singman Ri zanikal razlago, da bodo čete OZN z njim vred obnovile vojno, £e bi se on za to odločil. Q tem, je dejal, morajo sklepati vlade držav, katerih vojaki so na Koreji.
Pekinški radio pa poroča, da sta severnokorejska in kitajska vlada poslali petim državam članicam nevtralne komu sije izjavo, v kateri zatrjujeta, da ne priznavata južnoko-rejske izjave, da Južna Koreja ne bo dovolila predstavnikom petih držav v komisiji za vojne ujetnike pristopa na svoje ozemlje, nadalje, da imajo tudi severnokorejski in kitajski zastopniki pri tej komisiji pra. vico dostopa v Južno Korejo in do zaščite sil OZN.
Indijski delegat pri OZN Dayal je izjavil včeraj zvečer, da je Indija, ki ji je bilo določeno predsedniško mesto v nevtralni komisiji za nadzorstvo nad prepiirjem, odločena opraviti svojo nalogo nepristransko in korektno. Nehru pa je v Novem Delhiju pozdravil podpis premirja kot «velik korak k dosegi svetovnega miru*.
Na svoji redni tedenski tiskovni konferenci je ameriški državni tajnik John, Foster Dulles izjavil, da bo to nedeljo z letalom odpotoval na Korejo, kjer se bo sestal s Singmanom Rijem. Dulles je nadalje dejal, da ZDA nočejo združitve Koreje za ceno sprejema pekinške Kitajske v OZN, zla-
Sumljivi nameni Italije
s poskusi zbližanjasSZ
samo simpatije
prav nobene razlike. Branil se ie tudi očitkov, da je v svojih zadnjih izjavah omenil Trst zato. da bi si pridobil zadostnega števila poslancev, in povedal da je takrat govoril «z ogorčenjem*. So te namreč za vabilo jugoslovanske vojaške delegacije v Washington.
Glede hrupa, ki je nastal v Italiji ob vesti o vabilu jugoslovanski vojaški delegaciji in Blede italijanske diplomatske akcije, ki naj bi to preprečila, na ie De Gasperi povedal naslednje: 14. julija so veleposlaniki treh velesil «zaupno» ob-
vestili italijansko vlado o tem
vabilu Trem veleposlanikom so takoj »jas«0 prikazali italijansko stališče, obenem pa dali navodila italijanskim veleposlanikom v Londonu, Parizu in Washingtonu. naj »prikažejo in manifestirajo vise italijanske rezerve do podobne'pobude, Italija je torej stonla vse kar je bilo potrebno in mogoče je dejal De Gasperi Ko na vse Skupaj nič ni zaleglo, ie on «z ogorčenjem* povedal svoje znane besede v poslanski
zmornici.	„	r--
O zunanji politiki je De Ga-
IzjaVe F. Štoke in dr. J. DekleVe o položaju V Trstu - GlaVni urednik ameriškega lista«Churchmam o StepinčeVem «mučeništVu»
speri dejal še,
da Italija nika-
kor ni upoštevala, da večina držav podpisnic m pristala na njeno zahtevo po reviziji mirovne pogodbe (pritrdilno je odgovorilo samo sedem vlad), temveč se političnih, gospodarskih. industrijskih in vojaških
določil jpogodbe ne drzi yec.
BEOGRAD, 18- — Predsednik OF Franc Stoka in slovenski svetovalec v tržaškem občinskem svetu dr. Jože Dekleva sta dala dopisniku radia Beograd nekaj izjav o izvajanju iredentistične kampanje v Trstu in o čedalje neznosnej-ših gospodarskih pogojih v coni A STO. Predstavniki rimske vlade pa skušajo na vse načine podpreti iredentistično kampanjo v Trstu, čeprav puščajo vnemar številna notranja gospodarska vprašanja v Italiji sami. Ta politika nima nobenega odziva med tržaškim prebivalstvom, nasprotno, tržaški živelj obsoja iredentistično politiko župana Bartolija kot škodljivo. Na vprašanje o možnosti rešitve tržaškega vprašanja sta dr. Dekleva in Stoka izjavila, da demokratsko prebivalstvo Trsta želi tako rešitev, ki bi vrnila Trstu njegovo nekdanjo zgodovinsko in gospodarsko vlogo. Tržaško prebivalstvo že. li tako rešitev, ki bi mu zagotovila pravico do samoupravljanja, blaginje in do mirnega sožitja med tamkaj živečimi narodi. Nadalje sta iznesla vprašanje grobe raznarodovalne politike, ki jo zlasti v zadnjem času rimski krogi in tržaški iredentisti izvajajo posebno na slovenskem podeželju. Poudarila sta, da se bo Osvobodilna fronta tudi v bodoče borila za socialne pravice tržaškega prebivalstva. Nazadnje sta govorila tudi o resnem gospodarskem stanju delavstva v coni A-Po zadnjih komentarjih Ju-gopressa posvečajo beograjski politični krogi pozornost nekaterim korakom Rima, ki kažejo da se Italija približuje Sovjetski zvezi. Med te korake spadajo tudi nedavni obisk italijanskega poslanika v Moskvi
pri Molotovu, napori italijanskih političnih krogov za čim tesnejšo gospodarsko in politično sodelovanje z Moskvo, predvolilni govor De Gasperi-ja v Firenzah. Jugopress nadalje pravi, da so te politične poteze rimske vlade popolnoma v skladu s staro italijansko politiko izsiljevanja.
Beograjski politični krogi pripominjajo, da hoče Italija izkoriščajoč določeno politično konjunkturo pridobiti zase nekaj prednosti, čeprav bi bilo vse to na škodo splošne obrambe miru v svetu.
Jugopress nadalje piše o zadnjih De Gasperijevih grožnjah zapadnim državam, v zvezi s povabilom Jugoslaviji, naj se njena vojaška delegacija u-deleži vojaške konference v Washingtonu. V luči manevrov italijanskih krogov s Sovjetsko zvezo vključujejo beograjski politični krogi Nennijev predlog za ustvaritev koalicijske rimske vlade.
Glavni urednik ameriškega lista «Churchman» dr. Evering Sigler je izrazil mnenje, da so se Amerikanci začeli zavedati, da je bil Stepinac po pravici obsojen zaradi sodelovanja s sovražniki Jugoslavije in da je kot tak v pretekli vojni dobival pomoč Vatikana. V intervjuju z newyorškim dopisnikom beograjskega radia je dejal, da izkorišča tudi ameriška cerkvena hierarhija Stepin-ca za vzbujanje neprijatelj-skega razpoloženja do Jugoslavije. Vendar je bilo že od vsega začetka jasno, da je Vatikan poskušal prikazati Stepin-ca kot mučenika, ki naj bi trpel zaradi svojega prepričanja. Zaradi tega Vatikan ni sprejel jugoslovanske ponudbe, da bi Stepinac zapustil Jugoslavijo. Dr. Sigler, ki je pred
kratkim kot vodja skupine protestantskih duhovnikov obiskal Jugoslavijo, je dejal, da se je sedaj prepričal, da je v Jugoslaviji svoboda vere in da ne preganjajo duhovnikov. Dejal je tudi, da je novi jugoslovanski zakon o verski skupnosti podoben ameriškemu zakonu, ki se nanaša na ločitev cerkve od države.
Beograjska «Borba» in ((Politika* posvečata v svojih današnjih številkah komentarje v zvezi s sklenitvijo premirja na Koreji. Poleg agencijskih vesti o reagiranju na ta dogodek v svetu, objavljata oba lista tudi poročila svojih dopisnikov iz tujine. V komentarju o sklenitvi korejskega premirja objavlja ((Politika* u-vedni članek pod naslovom ((Zavrnjena agresija*, poleg tega pa tudi obširen opis poteka korejske vojne in omenja jugoslovanska prizadevanja za miroljubno rešitev korejskega vprašanja.
Huda nesreča pri prenašanju streliva
BEOGRAD, 28. — V Beogradu je prišlo nocoj do eksplozije pri premeščanju municije. Pri tem je bilo sedem oseb ubitih, dve pa sta bili hudo ranjeni Do eksplozije je prišlo zaradi neprevidnosti oseb, ki so prenašale municijo.
sti pa v varnostni svet.
S Singmanom Rijem bo Dulles po svojih izjavah govoril predvsem o treh vprašanjih: sporazum v zvezi s politično konferenco o Koreji, da se doseže skupna ameriško - juž-nokorejska politika; program gospodarske obnove Južne Koreje, pogajanja za varnostno pogodbo med ZDA in Južno Korejo. Glede politične konference pa je Dulles potrdil, da jo bodo ZDA zapustile, če bi še v treh mesecih pokazalo, da se Severni Korejci in Kitajci ((pogajajo v slabi veri. kar bodo ZDA same presodile. Zaradi tega, je dejal Dulles, se ZDA niso mogle obvezati, da bodo avtomatično obnovile sovražnosti v primeru neuspeha konference.
O Koreji je bilo govora tudi na danaišnji seji angleške spodnje zbornice. Zakladni minister Butler je najavil, da bo angleško delegacijo na bližnjem izrednem zasedanju glavne skupščine OZN vodil član vlade, verjetno državni minister Selwyn Lloyd. Na vprašanje laburistične članice parlamenta Barbare Castle o ameriški obljubi Singmanu Riju, da se bodo ZDA umaknile s politične konference po določenem omejenem razdobju pa je Butler dejal da angleška vlada želi, «da se konferenca uspešno konča in pride do logičnega in pravičnega zaključ ka».
V Tokiu pa je japonski zunanji minister Okazaki izrazil upanje, da bo tudi Japonska prišla do besede pri urejanju korejskega vprašanja na politični konferenci. Okazaki je opozoril na številne japonske interese na Koreji in na zemljepisno bližino obeh dežel.
1RI LEU VOJNE
dve leti pogajanj na Koreji
BEOGRAD, 28. — S 1. avgu. stom bodo stopile v veljavo nove železniške tarife v mednarodnem prometu potnikov in blaga med Jugoslavijo in Italijo. Nove tarife so prila-godene znižanim cenam v jugoslovanskem železniškem pro. metu. Uvedeni so tudi popusti za šolske ekskurzije med tema dvema državama.
SEUL, 28. — Glavni stan OZN je sporočil, da znašajo izgube oddelkov britanskega Commontvealtha na Koreji od 15. avgusta 1950 7025 mrtvih, pogrešanih in ranjenih. Anglija je izgubila 4106 mož, Kanada 1533, Avstralija 1208, Nova Zelandija 94.
25. junija 1950. — Severnokorejske oborožene sile so začele s splošno ofenzivo proti Južni Koreji na vsej dolžini 38. vzporednika.
26. junija. — Varnostni svet Organizacije združenih naro. dov se je sestal in zahteval prekinitev sovražnosti. Ameri. ška vlada je sprejela sklep o pošiljanju orožja Južni Koreji,
27. junija. — Severni Korejci so zavzeli glavno mesto Južne Koreje — Seul-
30. junija. — Ameriška vlada je'odobrila intervencijo a-meriške pehote, bombardiranje z letal in blokado korejske obale.
8. julija. — Varnostni svet je imenoval generala McAr-ihurja za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških oboroženih sil na Koreji.
1. avgusta. — Na Koreji so se izkrcale prve amer iške cete.
17. septembra. — Začetek splošne ofenzive čet pod zastavo Združenih narodov. O-fenziva se je začela z mostišča pri Fusanu.
25. septembra. — Cete Združenih narodov so zavzele Seul.
2. oktobra. — Zavezniške čete so prekoračile 38. vzporednik.
18. oktobra. — Zavezniške čete so vkorakale v severnokorejsko glavno mesto Fenjang.
5. novembra. — General McArthur je sporočil, da so se na korejski fronti prvič pojavile kitajske čete.
20. novembra. — Cete Združenega poveljstva so dosegle v svojem prodiranju proti severu reko Jalu in so se razporedile vzdolž mandžurske meje.
24. novembra. — Oborožene sile Združenih narodov so sprožile aposlednjo ofenzivo». General McArthur je obljubil vojakom, da se bodo za božič vrnili' domov.
27. novembra. — Začela se je velika kitajsko-severnoko-rejska protiofenziva, k.i je prisilila čete pod poveljstvom generala McArthurja na splošen umik.
6. decembra. — Kitajci in Severnokorejci so zopet osvobodili Fenjang.
10. decembra. — Kitajske in severnokorejske čete so dosegle 38. vzporednik in ga prekoračile.
3. januarja 1951. — Zavezniške sile so evakuirale Seul.
20. februarja. — Združeno poveljstvo je izdalo ukaz o novi ofenzivi.
14. marca. — Zavezniki znova zasedejo Seul,
5. aprila. — Sile Združenih
PREDVOLILNO OZRAČJE	V ZAHODNI NEMČIJI
HI 	• 1	
Naumami m 1	lornemann
na začasn	svobodi
KARLSRUHE, 28. — Zahod-' nonemško vrhovno sodišče je danes razsodilo, naj se dovoli začasna svoboda Wernerju Naumannu in Borneroannu, glavnima osumljencema v znani nacistični zaroti, ki so jo januarja razkrile britanske o-kupacijske oblasti. Naumann, ki je bil aretiran skupno s šestimi drugimi bivšimi nacisti, je bil državni podtajnik v nacističnem propagandnem ministrstvu in desna roka propagandnega ministra Goebbel-sa. Kasneje so vseh sedem izročili nemškim sodnim oblastem; ostalim petim osumljencem so nemške oblasti že poprej dovolile začasno svobodo.
V londonskih diplomatskih krogih poudarjajo, da pomeni sklep zahodnonemškega vrhovnega sodišča v Karlsruhe udarec angleškem prestižu v Nemčiji. Predstavnik Foreign Officea pa vesti ni hotel komentirati.
V nemških političnih krogih sodijo, da je izpustitev Nau-manna in Bornemanna v zvezi z bližnjimi volitvami v Zahodni Nemčiji in s poskusi Adenauer j e ve klerikalnje stranke, da poišče čim boljše stike z desnico;
Jutri, bo imel Bundestag svojo zadnjo sejo. 6. septembra bodo že nove volitve. Adenauer je danes izjavil, da ((gleda z zaupanjem na volitve*, medtem ko sodijo v socialdemokratskih krogih, da pomenijo nezgode De Gasperijeve stranke v Italiji udarec za A-denauerja, zlasti še, ker bodo omajale temelje Adenauerjeve zunanje politike, zlasti pa politike evropske vojske
Predsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer je govoril danes pred poslansko skupino svoje stranke in dejal, da je konferenca štirih velikih nujno potrebna za obnovitev nemške enotnosti,
narodov so spet prekoračile 38. vzporednik.
11. aprila. — General McArthur je bil odstavljen in na njegovo mesto je bil imenovan general Ridgway.
8. julija. — Začetek razgovo. rov o premirju med Združenim poveljstvom ter Kitajci in Severnokorejci. Razgovori so bili v Kesongu.
23. avgusta. — Prva prekinitev konferenc za premirje. Kitajci in Severnokorejci so obtožili zaveznike, da so bombardirali nevtralno področje pri Kesongu, Boji na fronti so se nadaljevali.
7. oktobra. — Severno poveljstvo je določilo mesto Pan Mun J.om za kraj razgovorov o premirju.
Januar 1952. — Pri razgovorih o premirju nastane napeto vzdušje zaradi vprašanja u-jetnikov. Kitajci in Severnokorejci .žtavrg-ajo predlog Združen.egospotfelistva, po katerem naj bi severnokorejski ujetniki imeli na izbiro, ali hočejo biti repatriirani ali ne.
28. aprila. — Kitajci in Se. vernokorejci so ponovno zavrnili predlog Združenega poveljstva.
24. julija. — Razgovori o premirju so bili prekinjeni in so se nadaljevali šele 8. oktobra.
14. oktobra. — V New Yor-ku se je začelo sedmo zasedanje Generalne skupščine OZN.
3. decembra. — Generalna skupščina OZN je sprejela indijski načrt, ki predvideva u-stanovitev posebne mednarodne komisije za nadzorstvo nad ujetniki. Južna Koreja, Severna Koreja in pozneje tudi pekinška vlada so zavrnile ta načrt.
28. marca 1953. — Kitajci in Severnokorejci so privolili v predlog OZN o izmenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov. Obenem so predlagali, naj se razgovori o premirju nadaljujejo.
11. aprila. — Dosežen je bil prvi sporazum o repatriaciji ujetnikov.
20. aprila. — Izvedena je bila prva izmenjava bolnih in ranjenih ujetnikov.
26. aprila. — Razgovori o premirju so se zopet začeli v Pan Mun Jomu.
7. maja. — Kitajci in Severnokorejci predlagajo, naj se u-stanovi mednarodna komisija iz predstavnikov petih nevtralnih držav — Poljske, Češkoslovaške, Švice, Švedske in Indije. Ta komisija naj bi prevzela nadzorstvo nad ujetniki.
13. maja. — Sef delegacije Združenega poveljstva general Harrison je izjavil, da so predlogi severnega poveljstva «sprejemljivi».
25. maja. — Razgovori o Pan Mun Jomu so se nadaljevali za zaprtimi vrati. Medtem je juž-nokorejska vlada izjavila, da se ne strinja z zadnjimi predlogi za sklenitev premirja in da bo zaradi tega boj kotirala razgovore o premirju.
29. maja. — Predsednik ZDA Eisenhower je poslal poseben poziv predsedniku Južne Koreje Sing Man Riju. Sing Man Ri je ta poziv zavrnil in je izjavil, da bo podpisal premirje samo, «če ga v to prisilijo ZDA*.
7. junija. — Sing Man Ri je razglasil obsedno stanje v Južni Koreji. Predsednik Eisenho-tver je poslal novo poslanico Sing Man Riju, v kateri predlaga, naj se med ZDA in Južno Korejo sklene pogodba o medsebojni obrambi.
8. junija. — V Pan Mun Jomu je bil podpisan sporazum o izmenjavi ujetnikov. Oficirjem za zvezo je bilo ukazano, naj še nadalje razpravljajo o ostalih nerešenih vprašanjih.
18. junija. — Sing Man Ri je poskusil preprečiti sklenitev premirja s tem, da je svojevoljno izpustil iz ujetniških taborišč 25.000 severnokorejskih ujetnikov.
9. julija. — Kitajsko severno, korejski predstavniki v Pan Mun Jomu so privolili v ponudbo generala Mark Clarka, da izberejo dan, ko bodo na fronti prenehale sovražnosti.
27. julija. — V Pan Mun Jomu sta generala Harrison in Nam 11 podpisala premirje. O-poldne so sovražnosti na fronti prenehale.
Osvobodilna fronta
Razna obvestila
PRIMORSKI DNEVNIK
Danes, sreda 29. Julija
Marta, Dobrila Sonce vzide ob 4.44 in zatone 19.38. Dolžina dneva 14.54. L' vzide ob 21.00 in zatone ob e Jutri, četrtek 30. julija Abdon, Vitograd___________________
MPOVIIVKKI DNEVI
Na današnji dan se je pričelo leta 1946 v Parizu zasedanje mirovne konference enaindvajsetih držav.
(I INII.IARJIIMH D0HUDK1H PO ZMOJILI «VAM0®I»
ORGANIZIRA
Včeraj popoldne je priplul v vode jugoslovanske cone STO divizion ladij za izkrcavanje jugoslovanske vojne mornarice. Komandant diviziona poročnik vojne ladje Juro Jakov-ljav je obiskal komandanta VUJLA polk Stamatoviča.
Društvo rezervnih oficirjev koprskega okraja je priredilo oficirjem diviziona tovariški večer V Domu JLA v Kopru.
na PARTIZANSKI TABOR, ki bo na OKROGLICI pri Vogrskem v dneh 5. in 6. septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa NOV.
S svojo razsodbo je prizivno sodišče dejansko močno omajalo sodbo prve instance, ki je slonela na izmišljotinah begunca Soštarja
res še ni izreklo o njuni krivdi ali nedolžnosti, ker ne gre še za «res judicata», kot bi rekli učeni in dlakocepni prav
niki, vendar lahko iz tega sklepamo, da sodišče dejansko ni o njuni krivdi kljub ostri obsodbi prve instance ravno pre_ pričano, ker puščati na svobodo enevarna ugrabitelja», za kar bi ju morali po prvi sodbi imeti, vsekakor pomeni veliko odgovornost. Da pri tem niti ne poudarjamo dejstva, da je tožitelj Soštar celo izginil, odkar je bila proti njemu vložena tožba zaradi obrekovanja in predvsem zavajanj a oblasti v zmoto.
Ob tej priliki naj ponovno osvežimo spomin raznim špe-' kulantom in hujskačem, ki pišejo pustolovske zgodbe o u-grabitvah v «Giornaluo, tudi z omembo tiste zloglasne eri-denčne tablice, ki jo je očitno dal napraviti sam Soštar, poskrbel, da jo je pri Zavljah našel njegov pajdaš ter okoli tega spletel zgodbo, češ da so jo odvrgli pri begu eugrabite-lji». Naj pri tem še mimogrede omenimo, da bo popisovalec «tehnike ugrabitev» kaj razočaran, ko bo videl, da mu je spolzel iz rok Prav primer, na katerega se je v svojih jan. tastičnih člankih skliceval in opiral.
Naj bo že končna sodba kakršna koli, že izpustitev na prosto obeh obtožencev je huda .moralna klojuta vsem provokatorjem in podpihovalcem, ki skušajo sejati razdor in poglabljati umetno ustvarjeno sovraštvo. Zato bo tudi ta primer pomagal, da se razblini napihnjeni milni mehur te afere in da zmaga ta resnica in pravica. Vsekakor pa je žalostno, da sta morala dva človeka sedeti leto dni v zaporu zaradi slučajnega srečanja z bčguncem, ki je izkoristil u-metno ustvarjeno ozračje u-strahovanja, plod iredentistične in šovinistične propagande.
V ponedeljek dopoldne se je
sestalo prizivno sodišče pod predsedstvom sodnika porziat-tija. priziv so vložili obsojeni Rudolf Zorzut, Josip Mavrič in odsotni Alfonz Dolhar proti obsodbi, ki jo je proti njim izreklo kazensko sodišče 22.9. 1952. Takrat so bili vsi trije obsojeni na štiri leta zaporne kazni, 100.000 lir plačila odvetniku zasebne stranke in 100.000 lir za povračilo stroškov jugoslovanskemu beguncu Zlatku Soštarju, ki jih je prijavil.
O dogodku, ki se je pripetil v začetku julija 1952, se je že mnogo ukvarjala črna in sodna kronika. Jugoslovanski begunec Zlatko Soštar si je izmislil fantastično zgodbo, po kateri naj bi ga nekega večera julija meseca 1952, prav v času tržaškega velesejma, Zorzut, Mavrič in Dolhar poskušali ugrabiti in ga odpeljati v cono B. Njegove izjave, so, kakor je bilo kasneje razvidno, prepričale policijo. Na podlagi teh izjav so priredili sodno razpravo, na kateri so obsodili omenjene tri obtožence. Toda obveljal je stari pregovor, ki pravi, da ima laž kratke noge. Obtoženci so proti razsodbi sodišča vložili priziv. Obenem pa so proti Soštarju vložili tudi kazensko ovadbo zaradi obrekovanja in zavajanja oblasti v zmoto.
Na prizivnem sodišču so se najprej oglasili k besedi branilci* obtoženih Zorzuta, Mavriča in Dolharja, ki so sodnika zaprosili, naj začasno izpusti na svobodo dva obtoženca, če ne drugače, tudi_ proti položitvi kavcije. Državni tožilec pa je bil mnenja, naj bi se obravnava, oziroma priziv prenesla na dobo po procesu zaradi obrekovanja, ki se bo vršil na podlagi tožbe, katero so vložili obtoženci proti Soštarju. Prizivno sodišče je delno ugodilo obrambi, delno pa državnemu pravdniku. Proces so odložili, dokler se ne zaključi sodni postopek zaradi obrekovanja proti Zlatku Soštarju. Zorzuta in Mavriča pa bodo pustili na začasno prostost, toda proti kavciji dveh milijonov za vsakega.
Predsednik Forziatti, državni tožilec Colotti, zapisnikar D'Andrei, obramba Sardos, Mikuletič in Kezič, odvetnik zasebne stranke Morghera.
* * *
Prizivno sodišče je torej pristalo, da se proti kavciji pustita na svobodo Rudolf Zorzut in Josip Mavrič, ki sta bila pred letom dni obtožena u-grabitve begunca in obsojena na strogo kazen štirih let ječe. S tem se sodišče formalno
naši delegati izvolili takšno u-
pravo, ki bi znala tako upravljati Delavske zadruge, da bi člani imeli kaj koristi od tega. Delavske zadruge so'bile ustanovljene, da se združita proizvajalec in potrošnik, t. j. v prvi vrsti kmet in delavec, da si tako rekoč z roko v roki pomagata, da pride po zadrugah ves pridelek< do potrošnika. Cernu je treba še drugih mešetarjev vmes, ki so odveč in nepotrebni, če bi se uprava držala pravil tega podjetja, ki so ga tržaški delavci ustanovili.
Mi stari aktivni člani teh zadrug ne razumemo tega upravljanja, kako da dajejo v najem zadružne vinske kleti in sedaj še zadružne poslovalnice. Kakšen pomen naj imajo še take Delavske zadruge, ki bi jih upravljali zasebniki, kateri hočejo pri tem tudi svoj dobiček? Tako ravnanje nima nič več skupnega z začetno zamislijo Delavskih zadrug, ki bi postale navadna trgovska podjetja z edinim ciljem, da si pridobe čim več dobička. Zaradi tega zahtevamo, da se skliče kongres Delavskih zadrug v najkrajšem času.
Z-č
Vpisovanje na sedežu Zveze partizanov v Trstu, Ulica Ruggero Manna št. 29/11. od 20. julija 1953 dalje, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Seja zgoniškega
občinskega sveta
V nedeljo 2. avgusta bo na županstvu v Zgoniku seja občinskega sveta občine Zgonik. Na dnevnem redu je: 1. poročilo župana o poslovanju občinske uprave; 2. tehnično - finančno poročilo o SELAD in javnih delih; 3. določitev srednje vrednosti blaga, ki je podvrženo trošarini; 4. proglasitev Briščkov za področje turistične važnosti; 5. odsvojitev občinskih zemljišč; 6. pogodba 9 TELVE glede povezave občinskih telefonov na mestno telefonsko omrežje; 7. volitev računskih preglednikov; 8. slučajnosti.
Seja je javna in se je lahko udeleži vsakdo, ki ga zanima občinsko poslovanje.
CENA: vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 lir. Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir.
Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze.
ADEX IZLETI
s parnikom (SPLIT - RAB)
od 3. do 9. septembra 1953.
8. IN 9. AVGUSTA dvodnevni izlet v
ILIRSKO
BISTRICO
KNEŽAK na PIVKO v ŠTANJEL BRANIK D0RNBER6 PAZIN BUZET
9. AVGUSTA 1953 enodnevni izlet v
SEŽANO
ŠTORJE
SENOŽEČE
BREZ0VC0
MATERIJO
STANOVANJA V ORAPNJI IN V NAČRTU
Za 8000 vloženih prošenj
letos na razpolago samo 743 stanovanj
Zgledu 'lržaške hranilnice, ki bo sezidala 190 stanovanj naj slede še druge bančne in zavarovalne ustanove v našem mestu
Vpisovanje do 24. avgusta 1953, pri «Adria-Ex-press«, Ul. F. Severo 5-b . tel'29243.
( GLEDALIŠČE VERDI
Drevi bo ob 21. zadnja predstava Lombardove in Ranzatove o-perete «11 paese dei campanelli« z isto zasedbo, razen vloge Nele, ki jo bo igrala gospa Ornella D’Arrigo. Dirigent Cesare Galli-no. Jutri ob 21. prva predstava Leharjevega «Paganinija». V glavnih vlogah nastopajo: Tatiana Me-notti, Renzo Bassi, Lita Manuel, Elvio Calderoni, Fernando Core-na in Gino Sabbatini.
Poleg drugih pa bodo nastopili tudi zbor in balet gledališča Verdi, balet «Hawai» in tržaški filharmonični orkester. Scenska oprema Gulio Galliani, režija Luciano Ramo. Dirigent Cesare Gallino.
Medtem ko se pri blagajni gledališča Verdi nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo, se začne danes zjutraj tudi prodaja vstopnic za Leharjevega «Pa-ganinija«.
Naročnino najlaže poravnaš na upravi
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
UL sv. Frančiška 20-III Tel. 73-38
Excelsior. 16.30; «Rečni zaklada, Wallace Berry, Cegilia Parker, Eric Linden.
Nazionale. 16.30:	((Jetniki zapu-
ščenega mesta«, Stephen Mc Nally, Alexis Smith, Jan Ster-ling.
Fitodrammatico. 16.30: »Plameni na obali barbarov«. John Way-ne, Ann Dvorak.
Arcobaleno. 16.00: «L.iudska pravica«, Mc Callister, Wanda Hen-drix. Barvni film.
Astra Roiano. 16.00: «Krik množice«, Frank Loweyoj, Katleen Ryan.
Grattacielo. 16.30: *As vzame vse«,
Alec Guinnes.
Alabarda. 16.30:	«Mi grešniki«,
Yvonne Šanson, Steve Barciay, Tamara Lees, Mac Latvrence.
Ariston. 16.00: «Ne govori, poljubi me«, Sherley Temple.
Aurora. 16.30: «Se nikoli nisi bila tako lepa«, Rita Hayworth, Fred Astaire, Adolphe Menjou. Glasbeni film.
Garibaldi. 15.30: «Vsi smo stanovalci«, A. Fabrizi, Anna Maria Ferrero, E. Viarisio, P. De Fi-lippo.
Impero. 16.30: «Afrika pod morjem«, Sophia Loren, Steve Bar-clay. Barvni film.
Ideale. 16.30:	«Dijana hoče svo-
bodo«, R. Young, Sherley Temple.
Italia. 16.30: «Evropa ’51»„ Ingrid Bergman, Alexander Knox.
Via le. 16.00: »Vražja hčerka«, M. Serato, P. Barbara.
Massimo. 16.30: «Rdeča avtokolo-na», Jeff Chandler, Alex Nicol, Judith Braun.
Savona. 16.00: «Proti svetlobi«. Ruth Roman; Dane Clark. Barvni film.
Azzurro 16.00: «Male ženice«. J. Allyson, M. 0’Brien, E. Taylor, Barvni film.
Belvedere. 16.00: «Zadnje izsiljevanje«, Edward G. Robinson.
Marconi. 17.00:	«Rdeča glava«,
June Allyson, Dik Fovvell.
Novo cine. 16.30: «Okrvavljena kolona«
Odeon. 16.00: «Prišel je zaročenec«, Frank Capra, Alexis Smith, Franchot Tone.
Radio. 16.00: «Tolpa črnega avtomobila«, Anne Vernon, Maurice Regamey.
KINO NA PROSTEM
Arena dei fiori. 20.15: «Ziegfeld follies«, VVilliam Povvell. Fred Astaire, Red Skelton. Barvni film.	_
Ginnastica 20.30. 22.00: ((Dovoljeno vstopiti?«. Clifton Webb.
Ponziana. 20.30:	((Med	ženo in
možem«, Dana Andrevvs, Lilly Palmer.	_
Rojan. 20.00, 22.00: ((Dve resnici«, Anna Maria Ferrero.
Paradtso. 20.00,	22.00:	((Bandit
Jess«, Tyrone Povver.
Secolo. 20.15, 22.00: ((Vesela vdovi«, opereta.
ihrno
UREDNIŠTVU
MNOŽIČNI SESTANEK V NABREŽINI
V četrtek 30. t. m. ob 20.30 uri bo v kino-dvorani v Nabrežini množični sestanek z dnevnim redom: Razvoj političnega položaja v kominformističnih deželah. Vabljeni so vsi.
Mi člani Delavskih zadrug se vprašujemo, kaj pravzaprav nadzira nadzorni odbor Delavskih zadrug v Trstu, če uprava teh zadrug dela kar hoče in upravlja kakor hoče, ne da bi vprašala člane, ali se strinjajo s tako upravo, ki ne misli na njihove interese.
Mislimo, da je preteklo več koc osem let, odkar se je končala vojna in ves ta čas čakamo, da bi se sklical kongres naših zadrug, na katerem bi
Vpisovanje do 30. t.
14., 15. IN 16. AVG. tridnevni izlet v
LJUBLJANO
CELJE
MARIBOR
POREČ
ROVINJ
PULO
AJDOVŠČINO
VIPAVO
OBVESTILO STARSEM
Starši ali sorodniki otrok, ki so bili v kolonijah v Radovljici, Bohinjski Bistrici in Kranju, lahko dvignejo dokumente otrok na kraju vpisa dnevno samo od 8.30 do
10.30.
OBČINSKA DRAŽBA
Občina javlja, da bo dražba za nabavo 5.000 stotov drv, ki bi morala biti 20. julija 1953, v torek
4.	avgusta t. L.
e-
IZLETI IN TABORJENJA PDT V AVGUSTU
Vse nedelje v avgustu izlet na Bled.
9.—15. avgusta izlet na Kamniške planine.
14.—16. avgusta v Trento z Izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove.
15.—23. avgusta taborjenje na Vršiču.
22.—23. avgusta izlet na Mangrt in Krn.
Vpisovanje vsak dan od 18. do
19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred d;,cwm odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina.
PROSVETNO DRUŠTVO
S.	ŠKAMPERLE SV. IVAN priredi 15. ln 16. avgusta dvodnevni izlet v Bohinj in na Bled. Prijave se sprejemajo najkasneje do 3. avgusta na sedežu društva na stadionu 1. maj vsak dan od
20. do 21 ure.
OF OPČINE organizira izlet na Krn 8. in 9. avgusta t. 1.. Vpisovanje do petka 31. t. m. od 20. do 22. ure.
OF LONJER - KATINARA priredi 15. avgusta t. 1. enodnevni izlet na Bled. Vpisovanje vsak dan od 19. do 21. ure na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju in se zaključi 3. avgusta. MOTOKLUB ((MLADOST« NABREŽINA priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni izlet na Bled. Vpisovanje na sedežu ob sredah in petkih ter po vaseh kot običajno za prejšnje izlete. Vpisovanje se zaključi 5. avgusta.
MOTOKLUB »AMATORI« priredi 9. avgusta izlet v Vipavo in Opatijo. Vpisovanje samo za člane, vsak dan na sedežu od 17. do 19. ure do četrtka 30. t. m..
IZLET V GORJANSKO
Okrajni odbor OF za Nabrežino obvešča izletnike, ki gredo 2. avgusta na Izlet v Gorjansko, da bodo avtobusi vozili po sledečem voznem redu: Iz Stlvana ob 4.15 izpred Kocmana; iz Devina ob 4.20 s trga; iz Sesljana ob 4.30 (Izletniki iz Vižovelj, Cerovelj in Mavhin.j odpotujejo iz Sesljana); iz Sempolaja ob 4. izpred Furlanovih; iz Saleža ob 4.20 s trga; iz Zgonika ob 4.20 izpred gostilne Guštin; iz Gabrovice ob 4.25 izpred gostilne; za Sllvence ob 5.15 izpred gostilne Gospodič: iz Nabrežine ob 5.20 izpred kino dvorane; iz Sv. Križa ob 5.30 z boške-ta. Priporočamo točnost!
14., 15. IN 16. AVG. *’ dvainpoldnevni izlet
OPATIJO in na REKO
15. IN 16. AVGUSTA >s dvodnevni izlet h*
Asfaltiranje Drevoreda D’Annunzio z modernimi stroji.
PROMETNA NESREČA
\/	v*
med Zavljami in Škofijami
Vpisovanje do 6. avgu 1953 pri «AdriaExprel Ul. Fabio Severo 5-b tel. 29243.
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO_
PLODNO ZASEDANJE
okrajnega ljudskega odbora
Razpravljali so o reorganizaciji trgovine o delovanju ljudskih sodišč in o šolstvu
Trije ranjeni pri trčenju motorja s kolesom
SREDA. 29. Julija 1953 .1 UDOM LOV AN MK K V O N K T It M T A
254.6 m ali 178 kc
5.30,	7.00 Poročila. 7.10 Jutranja glasba. 13.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba in objave. 14.30 Partizanski dnevnik. 14.40 M. I. Glinka: Nedokončana sonata za violo in klavir — izvajata Srečko Zalokar in Jelka Suhadolnik Zalokarjeva. 18.15 Igrajo ameriški zabavni orkestri. 19.00 Večerne vesti. 20.00 Gioacchino Rossini: ((Viljem Tell« III. in IV. dejanje. 21.00 S knjižne police:	Borislav
Stankovič. 21.30 Samospeve Frana Venturinija poje sopranistka Rožica Kozem — pri klavirju Gojmir Demšar. 21.45 Zavrtite se v našem ritmu. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. 23.40 Glasba za lahko noč.
THMT II.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Popoldanski koncert.
13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Glasba iz revij. 14.15 Poje Una Mae Larlisle. 14.30 Pregled tiska.
17.30 Plesna glasba. 18.15 Rahmaninov:	Koncert št. 3. v d-molu. 18.50 Črnske duhovne pesmi. 19.00 Zdravniški vedež. 19.15 Operne
V ponedeljek dopoldne je 17-letna Annamaria Viola ugotovila, da so ji neznanci iz kabine v kopališču «Ausonia» odnesli jopico, v vrednosti 5.200 lil.
Atomobilska nezgoda
Predsinočnjim med 21. in 22. uro je 27-letni Tržačan Gianol-lo Sergio s topolinom trčil v osebni avto, ki ga je vozil inž. Živec Franc iz Ljubljane. Do trčenja je najbrž prišlo zato, ker je po cesti iz Izole vozil vprežni voz, poln slame, ki ga je hotel Tržačan s topolinom prehiteti, pa je trčil v nasproti vozeči ljubljanski osebni avto. pri nesreči sta bila hudo poškodovana dva Tržačana, ki sta se poleg Gianolla vozila v topolinu. Takoj so ju odpeljali v izolsko bolnico, lej er so jima nudili prvo pomoč, nato pa naprej v tržaško bolgico. Vozili pa sta razbiti.
Tovorni avto povozil deklico
Sinoči je 51-letni Josip Žerjal iz Doline 166 vozil tovorni avto fiat 1100 TS 8084 iz Bazovice proti Dolini. Na Ključu je pred seboj nenadoma zagledal 15-letno Dorotejo Kuret, ki je prišla izza avtobusa in ni pravočasno opazila tovornega avtomobila. Prišlo je do nesreče. Tovorni avto je zadel v Kuretovo, ki je padla in si poškodovala koleni ter desni komolec in čelo. Vendar ji je zadostovala prva pomoč v glavni bolnici in se je sinoči že vrnila domov.
Vstopnice na vele41" ln informacije dobit* ((ADRIA - EKPHES5* F. Severo 5-b, tel &
HOJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 28. julija t. 1. so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 7 o-seb, poroke pa so bile 4.
POROČILI SO SE: barist Gio-vanni Marino in gospodinja Arte-misia Geronzi, mornar Paolo Gen-zo in šivilja Lucia Svetina, klepar Francesco Cartelli in čistilka lolanda Scaricich, ladijski strojnik Giovanni Leva in gospodinja Irene Domeniš.
UMRLI SO: 37-letni Guglielmo Rosich. 64-letna Gemma Sila vd. Settomini. 44-letni Mattea Malusa por. Slmonit. 48-letni Eugenio Liposlch, 22-letnl Pietro Altln, 63-letna Maria Visintin vd. Caf. fieri, 38-letna Anna Raspi por, Groppazzi.
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK«. PoSUemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180. — Telefonirajte na štev. 7338.
Izlet na Koroški jem od 9. do 12. 1
1953. Vpisovanje julija 1953-
NOČNA SLUZMA LEKARN
Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 5; Alla Mad-
daiena. Ul. deUTstria 43; Plzzui-Clgnola, Contrada del Corso 14; Zanetti, Ul. Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nlcoli V Skednju.
Kolesar čez avto
17-letni Giorgio Rei je včeraj vozil s kolesom proti Trgu Garibaldi. Na križišču z Ul.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 60 Gasilci:	2	• 22
Policita 2 - 23
)Si .»morski dnevnik
= 3 —
29, julija 1953
^LAVNIH DNI OSVOBODILNIH BORB NA PRIMORSKEM
MARA SAMSA
f.
. <Bi malo jedla?* Stojan postal med podboji vrgt, vso držala v sajasto kuhi-V širokem loku je ne-8el pred seboj pločevinasto Posodo, iz nje se je kadilo "rjoj toplega. V nosu jo je “71) Vrijetno zasiegetal. U-
iela
je blesk v njegovih
J** zazdelo se ji je, da ‘“Pozna. Tak blesk se utr-o v trenutkih, ko se ,No veku nekako vse za-v71- In duša zažari v ženkah. občutila je njegovo sinovsko nežnost. portizani. ki so sedeli po-
^ nje. so pri priči vstali. noteli so ji dati nekaj več
Prostora. Tedaj se je njen rjflted ustavil na njih. Ne-čf3 tistega Stojanovega se je razlilo v vse Y“i. (Bi*. je Tekla s prizvo-negotovosti. Ustnice so
“ji zaokrožile v rahel u-htieu.
'Prihranili smo ti*, je ^Pomnil Stojan. «VaSa Je-,? sna gotovo kuhati bo-1' zenska je pač. Ali tu-tf jni se ne damo, če je 7®». Nasmehnil se je in
^ Po tovariših. Zadovolj-
no se bili namuznili.
m°' kar se pa Jere *,de’ 20 “ti že zna*, je rekla a’ Nina. «Njena skopost
Pa
tiki
menda začela sloveti
šiiti
naokoli. Treba je mi-
z-m jutri, kmetom bo anjfcalo zalog. Tako jo .nravicuje. V nekem smislu j? seveda prav*.
<1 lu al ie kratek molk. ant ,tro začni! Po tolikem l^0r.jenju se ti bo prileg-
00iioJ|;2a tem nekd° spre‘
So i
bii‘7‘e- Toda*. Glas ji je
misli 71 in Kdo bž Sl dr<Jf’ kaj zmore takole
Por7° ženšče. Kgksne na-
dS Pe bi jo ‘kdo srečal v
ne Menih okoliščinah in
kSu 9ori v hribih pri ta-
iJJ delu, bi je gotovo ne
7 2a mari.
5i j aJ bi ugotovila, ko pa
v “Privolila*, je spet po-
S Stojan. «Partizan se ne
stne
Pa
nikoli braniti jedi. ko
Ne71'? ne ve, kaj Se pride. ?*rbi,
POlj*.
N
vsi smo imeli do-
zaJ}.piizo je postgvil fižol, tin0 P11 z maslom in drob-iaboh'- Cez ie	volita
n- ‘ona čežana. «Moj re-
Cen/. .
le dejal. tefcom®1® je jesti s slastnim velo so&i le hipoma zaj sem j? domačnosti in j er na pranje Mia tam zunaj so okov 1711 polju- Posedli fo in be, Si PrizQali cigare-kako si • a Je tekla o tem, Ijenje Ceia uredila živ-Vriheiv J}ko. je ta ali oni
Stojan]7**™?:^
čez kolenn vrekrizal noge rahlo norih71 z desno je naje bila™-aval- Koža mu
ie i m pi ^0?°jna in ličnice
e mel vdrte i	7»
¥0 stare<l:e-kar ga ie de:
let-
JjlJ Italijanske vojaške
^evk™LtlU 1e v 'pasU
mu n p ^tegmen, blago se
Sploh je Zl° °k0li telesa-Ostrem nasipi v nekem
'ostjo™inZVef90™
Wp.?nm fph ?klrn zdravim
ezom teh fant
ov.
, Povečini so bin ■ kise ie	2'	«	doline.
P se je začela daleč , eh grap, nekateri	1
>rja. Dva sta si hnaiL0(1 ¥ stnrJst Sl hlla bra-
“■ Starejši od nji1u Loj. Z Po imenu, je vnet’ 1-edoval: «Mat^\°B prt:
Si\k0:SVo tajala Upa C ,Se V P°?tavn PO robu le povejte, koliko let
jo Z hil° ioma- Tako sem
U zakn%alrIn ZClkaj? Veste dirkaj? Jaz ne vem in tu.
"*«,uesle- ?daj bova ml Vedela. Boste ze potr-Pef \Saj ne bo dolgo. Nikoli toliko, kot je bilo*.
Ho 5° neki je postal rav-ie JjrZ.an njihov vodnik?> \n\slila Nina. ko je pri-p nji?'6 v to četo. Imela je kdteJ nekgke učne ure, na
mora biti in menim, du bi bil sposoben tudi za kako drugo delo*. Kmalu zatem so ga poklicali.
Na to svoje srečanje s Stojanom je morala misliti daj, ko sta ležala na trebuhih tik pod robom podolžnega slemena■ Tako dobro ji je dela v teh trenutkih bližina tega velikega otroka. Ze zjutraj je nastal nemir. Prišla je vest, da sovražnik vedno bolj zožuje obroč okoli njih. Celo s tanki da je prišel v te globače. Proti poldnevu se je pet lovcev z oglušujočim ropotom nenadno prikazalo na modrem nebu. Stekli so ven pred hišo in gledali, kako so pluli proti vzhodu in s svojimi svetlo-kovinastimi krili rezali zrak.
Popoldne je postalo oči-to, da se bodo morali u-makniti. S Stojanom sta naglo pospravila svoje stvp.-utrgala sta se od drugih in se prikradla sem gori. Spet se je govorilo o tankih in oči so se jima napeto ozirale po dolini. Ujeti sta skušala zamolkli ropot, ki je prihajgl kot iz daljnje daljave onstran teh gor. Na dnu doline se je v vijugastih lokih bleščala reka, vzporedno z njo je tekla ozka cesta- Sonce je razlivalo na njiju svoj spokojni mir.
Misel, da se bo ta mir nekje pretrgal, je bila nesmiselna in vendar resnična. Partizansko življenje se je Nini nenadno prikazalo kot sklenjena veriga umikov in napadov. En člen veže drugega. Kjer se spajata, je kratek odmor, nekje na meji vojne in miru. Vsemu temu pravzaprav ne veš pravega imena. Samo čutiš, kako se nekaj podira in kako nekaj novega, še nedognanega vstaja. In tudi to novo ne veš, kako bi pravzaprav imenoval. So besede, ki se tako pogosto upravljajo, a vsega ne povedo.
Takrat, ko so prišli, sem, so bili prav tako na umiku. Upehani in zavzeti nad lepoto, ki jo je bila pričarala mesečna noč, so posedli ha stezi ob robu travnikov. Dišalo je po sveže nakošenem senu. Spodaj pod njimi se je zrcglila reka kot negibna ploskev živega srebra, ki je pravkar pritekla iz skrivnostnega podzemlja, Bilo je, kot da se je za hip u-stavii svet, ki se je vrtel v grozljivem besu vojne. Kot bi bil obnemogel pred samim seboj.
Nekaj samotnih bajt pi dve večji domačiji, to je o>-lo vse, kpr je tostran slemena iskalo zavetja pred bur-jo. Namenjeni so bili k drugi kmetiji, a po nekem čudnem naključku so ostali pri prvi. Privabila jih je jablana. Tudi v njene veje se je ujela mesečina in globoko so se pripogibale od težkega sadu. Cez dvorišče je metalo drevo mogočno senco. Izza nje je vstajala kakor iz pravljice. Preko sivega, razpadajočega ometa je mesečina prepredla svojo svetlobo.
«Glejte, glejte! Jabolka, jabolka! Koliko jih je in tako so debela!*
Ti vzkliki so predramili domače. V vratih je zaškr-tal ključ in gospodar se je prikazal na pragu. «Le noter le noter*, je vabil z zategnjenim glasom. Njegova šibka postava je bila podobna senci, ki je švignila od nekod. Tako je bd ves nekam nebogljen in zgaran od dela. Z vsemi ljudmi tu gori je tako. Strmine in zemlja jim pijejo kri. Vsako pomlad je treba zemljo znositi s’ spodnjegg konca njiv na zgornji. Vso, kolikor
-UST . rl	onpn	ftko-
‘Jata e se je skrbno priprav-‘o. \selej se ji je zgodi-
3)<^abi),e Ze med P°7o vse o®*, k , Potem je govorila w°ja>Prišlo iz nje.
L dr,J'e pozneje pove-n° no« ,Se j’e s fanti slučaj-9a Tjel. Vračal o p no c /ii/_
ffa
kul’ y>afaz se je z ju-
__ /w
nekai ?e Preb>l za žico rava, ,nad dve leti. Namena o 1? nekam bliže doma.
T.ekeialle vse eno*, tako je
Sirli" x!Dom se je zdaj raz-žiš Lbistveno, kje slu-, v tJ} kaj delflš. Bistvo je Ne\JuL da služiš odkrito*. irnet!y° ie pogrkaval in no J *e moral malo srouor-SturiiJTako- Pred vojno je buQ Ja{ Pravo. Ali zdaj je da i? 2e daleč. Zdelo se j$, 3dn/r tem' kar je bilo koii 'n kar pride, ne bo ni-s prJ;£ najti prgve zveze Odšin Jim- Minulo je in f " nepovratek. svoin } 0n? mu le povedala sta «	•	v ninogočem
so si ho 1 podobni, kakor be ljudi ?ac. podobne zgod-Pnaia Jh J v Je v°jna po-stdl Tnerj jpa- Tako je na-riški njlma neki tova-ln?s matere in sing. °trokn ii,m[sel na lastna C,®««« je, da se isti JJJli zanj- Zato je še niči- fšLrekla v sv°ji edi-Studirnl ^}1 tam v Zeti je wan človek. Bolehen
C VISOKE NACISTIČNE KOR1FEJE PONOVNO NA SVOBODI
J
V Nemčiji še ni izginila nevarna nostalgija za Hitlerjevimi časi - Falkenhorst - betežnik z an-ginopektoris - nekdanjikomandant naPoljskemin guverner Norveške - Zločinec Kessel-
ring,predsednik„Jeklenihšlemov"-Mlajša generacija obsoja nacistične tendence starejših
V tej pasji vročini potrebujejo tudi cvetlice mnogo osvežilne vode. Na Trgu Oberdan v zgodnjih jutranjih urah.
(Foto Magajna)
Dne 13. julija je britanska visoka komisija v Zahodni Nem. čiji javila, da je bil pomilo-ščen ter izpuščen iz zapora v Werlu nemški general Nico-laus von Falkenhorst. To so utemeljili z generalovo boleznijo, ki je star že 68 let ter boleha na angini peetoris. Tako je torej bil izpuščen na svobodo eden najhujših nacističnih vojnih zločincev, in tako povečal število tistih njemu podobnih, ki se danes svobodno sprehajajo po Zahodni Nemčiji. Pa ne samo to. Ti ljudje se v večini primerov
tudi aktivno politično udejstvujejo v smislu svojih starih političnih koncepcij. Prav Fal. kenhorst je izpisal premarsi-katero stran nemške zgodovine iz druge svetovne vojne, zato je njegova osvoboditev izzvala razumljivo ogorčenje.
Najprej je bil komandant armadnega zbora na Poljskem, za tem je pripravil napad na Dansko in Norveško in postal vojni guverner zasedene Norveške, ki jo je obvladoval le z najhujšim nasiljem. Vsled tega ga je leta 1946 neko britansko vojno sodišče obsodilo
na smrt, v prvi vrsti zato, ker je bilo ugotovljeno, da je med drugim izdal tudi nalog, naj
se postrele vsi zavezniški vojaki, ki bi bili zajeti v njegovi coni. Naknadno mu je bila kazen spremenjena v 20 let ječe. Končno so ga, kot že rečeno, usmiljeni Angleži pomilostili, ker je revček star in betežen.
Ni pa izključeno, da ne bo ta betežni starček Falkenhorst čez čas postal prav tako nasilen, kot je bilo z njegovim ko. legom Bernardom Ramckejem, bivšim komandantom padal-
VELIKONOČNI	OTOK	OCEANU
mm in skri
Najbližja suha zemlja oddaljena nad tisoč milj - Otok je vulkanskega izvora - Prebiva ci polinezijskega rodu ■ Negativen vpliv belega človeka - Stari kamniti kipi nadnaravne velikosti - Od kod siloviti uničevalni bes • Prvotni prebivalci so imeli pisavo, ki je ni še nihče mogel prebrati
Na velikonočno nedeljo, leta 1722. je holandski kapetan Roggeveen odkril v velikanskih širinah vzhodnega Tihega oceana otok in ga krstil po dnevu odkritja z imenom Velikonočni otok. Ta otok je daleč od kateregakoli središča in zato je bil tako rekoč zapuščen in ga je le redko kdaj kdo obiskal.
Tudi v današnjih časih obišče ta otok navadno samo ena ladja na leto. Njegovo prebivalstvo je že od nekdaj ^ena najbolj osamljenih človeških skupnosti na svetu. Naj bližja obljudena zemlja je majhna britanska kolonija otok Pit-cairn, kjer živijo potomci u-pornih mornarjev z ladje «Bounty», a tudi ta otok je več kot 1.000 milj daleč proti zahodu. Prebivalci Velikonočnega otoka so bili do nedavnega tako osamljeni, da baje niti ni bilo imena za otok v celoti, po katerem bi ga razločevali od drugih otokov. Najbolj znano domačinsko ime zanj je danes Rapa-nui (Veliki rapa). Na ta način ga razlikujejo od otoka Rapa-iti (Malega rape) v fran. coski Oceaniji.
Preden spregovorimo o zanimivosti otoka, bomo navedli nekaj podatkov o njem. Qtok leži 2.300 milj zahodno od čilske obale in približno enaka
padlo prebivalstvo do leta 1870 Vseh pokopališč na otoku je
stg j0 bila dež in sneg skozi jesen in zimo izprala in odnesla.
«Preveč nas bo, oče. Naprej moramo. Tudi vam ne bi radi ob tej uri delali nadlege* je rekel Nande.
<Kaj bi tisto! Sfij nismo še trdno spali. S kapljico domačega žganja bi vam radi postregli- Potrebni ste je, ali ne?*
«Pa pojdimo*, je nato Nande nagloma privolil. Kot vedno je bila njegova beseda tudi to pot odločilna. Način, kako je znal pristopati k stvarem tn najti stik z vsakim človekom, tudi najbolj preprostim, mu je sam ustvarjal ugled in veljavo. Dvignil je palico, na katero se je moral podpirati pri pohodih. V desno nogo je bil ranjen in malce mu je otrdela. Za spoznanje jo je vlekel za seboj, a to se je pri hoji komaj opazilo. Menda zato, ker je bil tako visok.
V hiši je že čakala vsa družina. Sedem otrok. Najmlajšega je mati držala v naročju. tPoglej zvezdoI Tam na kapi poglej! To so partizani*, mu je govorila in kazala z roko.
«Pa se nič ne boji kot drugi otroci?*
«0 ne, to je tak potepuh. K vsakemu bj šel*.
azdalja ga loči od otočja Tahiti sredi Tihega oceana. Otok ie vulkanskega izvora in trikotne oblike ter men 120 kvadratnih kilometrov. Po vsem otoku so raztreseni številni majhni vulkanski vrhovi, toda v vsakem vogalu otoka je vis-ii vrh, katerega krater vsebuje jezerce, ki ga hrani izvir sladke vode. Tako jezerce imenujejo domačini «rano». Otok je ves porasel s travo, ki nudi najboljšo pašo. Tu pa tam, rastejo evkaliptovi in bambusovi gozdiči, pa tudi skupine cipres.
Otok je popolnoma drugačen kakor ostali vulkanski otoki na Pacifiku. Zemlja je rodovitna, saj redi 35.000 ovac in precejšnje število konj, govedi in prašičev. Na njej uspeva koruza in napol tropsko sočivje, pa tudi sladki krompir, smokve in mnogo vrst banan. Ob obali kar mrgoli rakov in rib. Toda mehko in travnato gričevje na otoku le nekoliko spominja na polinezijske otoke.
Otočno prebivalstvo je ameriški celini najbližja polinezijska plemenska skupina. Čeprav je prišlo zaradi vdiranja različnih evropskih ras do precejšnjega mešanja, si je vendar ohranilo svoj polinezijski iezik a velik del otočanov zna tudi 'nekoliko španski, kar so se naučili v edini šoli na otoku in nekateri tudi nekaj angleških besed. Krstna imena imajo vsi španska rodbinska pa polinezijska. V casu. ko so klesali velikanske spomenike na otoku, je štelo prebivalstvo nekai tisoč dus. Toda bodisi zaradi tega, ker so odhajali otočani v preteklem stoletju na otočje Guano, da bi tam kai zaslužili, bodisi zaradi kužnih bolezni, ki so jih zanesli obiskovalci s celine, je
na 111 oseb in zdelo se je že, da bo sploh izumrlo. Leta 1888 pa si je država Cile priključila otok. Prej, ko je bil otok politično še azemlja nikogar«, so se izkrcavale na njem zločinske tolpe perujskih izkoriščevalcev, ki so ubile njihovega zadnjega kralja ter stotine njegovih podložnikov, a stara otočna kultura je bila v nevarnosti, da zamre. Toda ko je postalo življenje na otoku pod novo oblastjo spet varno, so bili ostanki ponosne preteklosti prav v zadnjem trenutku rešeni pred uničenjem, prebivalstvo' pa je začelo spet naraščati. Leta 1935 je naštel na-rodopisec Metraux že 456 domačinov in prvo redno uradno štetje so izvedli leta 1952. Ugotovili so, da je na otoku 762 prebivalcev, med njimi tudi ducat belcev. Po mnenju domačinov je med temi 762 otočani samo 90 takih, ki imajo v žilah čisto polinezijsko kri, a še med temi je 2Q takih, v katerih je kri rapa-nui pomešana s tahitsko krvjo
Zgodovina vpliva belih ljudi na otočane je polna žalostnih spominov kakor povsod v Tihem oceanu. Zato je kar presenetljivo, da je prebivalstvo tako gostoljubno, dobro vzgojeno in zdravo. Razen nekaj primerov gobavosti, ki so jo zanesli v preteklem stoletju z otočja Tahiti, na otoku skoraj ni udomačenih bolezni. A tudi zločinstva ni. 2e 80 let se ni dogodil noben uboj. Na otoku ni ječe, ker je ne potrebujejo. Edino policijsko silo predstavljajo štirje neplačani prostovoljci.
Gospa Sceresby Routledge ki je v letih 1914-1915 živela na otoku, piše v svoji knjigi «Tajn,a Velikonočnega otoka« med drugim tole:	«Na	Veliko-
nočnem otoku je preteklost sedanjost... Današnji prebivalci so manj resnični kakor tisti, ki jih ni več. Senca nekdanjih graditeljev še vedno obvladuje otok«. Ta pripomba je popolnoma resnična. Skrivnosten ni le zaradi tega, ker se nahaja izven rednih ladij skih prog in ker ga obiskuje tako malo ljudi, ampak predvsem zato, ker so nekdanji prebivalci izklesali na tem koščku zemlje sredi oceana veliko število nenavadno originalnih kipov. Toda ne samo, da so jih izklesali, še bolj čudno je, kako so jih mogli glede na njihov obseg in tezo spraviti na vse strani otoka in jih postaviti pokonci. Kako so to storili si skoro ne moremo predstavljati. Kiparskih del, ki so jih izklesali, je mnogo in vsa so zelo zanimiva. Toda Velikonočni otok je zaslovel predvsem zaradi kipov, ki stoje blizu kamnoloma na vulkanu Rano - Raraku.
V domačinskem jeziku imenujejo te kipe «moais». Vseh — dokončanih in nedokončanih — je okrog 600. Velik del dokončanih so postavili s hrbtom proti morju na pokopališčih posameznih družin. Ta pokopališča so imenovali «ahus».
244. Toda kipe, ki so jih posta-tili na pokopališčih, so domačini v medsebojnih bojih Pp" zneje spet vse prevrnili. Edini, ki še stojijo pokonci, so kipi pri vulkanu Rano-Raraku, kjer so jih tudi izklesali. Okrog 20 jih je v ugaslem kraterju, kakih 40 pa jih je v polkrogu razpostavljenih ob vznožju vulkana. Nad 150 jih je pa se komaj napol izdelanih v kamnolomu; kjer so jih klesali.
Vsi kipi predstavljajo človeške doprsne like, pri katerih so roke komaj naznačene. Vsi izklesani obrazi imajo močne obrvi, nizka čela, ter močne in oglate čeljusti. Ušesne blazinice so navadno podaljšane navzdol. Nosovi so dolgi, široki in potlačeni, ustnice pa ozke in zdi se, da se prezirljivo in vzvišeno smehljajo. Vsi kipi so visoki od 5 do 10^ m in tudi najmanjši tehta več ton.
Za primitivno ljudstvo na 0-toku, na katerem skoro ni lesa, ni bila malenkost vlačiti te velikanske kipe po gričevnatem ozemlju več kilometrov daleč in jih pato vzdigniti na kamnite podstavke na pokopališčih.
Toda domačinom to še ni bilo dovolj. Kipom so izklesali tudi klobuke. Klesali so jih v kamnolomu čisto na drugem koncu otoka, kjer je rdeči kamen. ki se ostro odraža od sive skale v vulkanu Rano-Raraku, iz katerega so klesali kipe. Rdeči klobuki kipov na otoku Rapa-nui so podobni skalnatim valjem, visokim do
2 metra, v premeru pa merijo
3 metre. Tudi te klobuke so morali vlačiti iz kamnoloma ob vznožju hriba Punapau do pokopališča, kjer so jih P°~ veznili kipom na glavo. Ko pa so pozneje prevrnili kipe, so se klobuki seveda skotalili z njih in zdaj žalostno ležijo poleg njih Nekateri novejši raziskovalci, na pr. člani ekspedicije Kon-tiki, pa menijo, da to niso bili klobuki, ampak da so hoteli domačini s tem realistično upodobiti svoje rdečelase prednike, ki so jih pripeljali na otok in ki so jih po božie častili.
Ustvarjalna in organizacijska sposobnost ter spretnost, ki je ustvarila te kamenite velikane, se je ohranila vse do XIX stoletja. Toda paradoksno je, da se je ohranila v obratni obliki, namreč kot u-ničujoča sila. Izmed 600 kipov, ki jih je	na	otoku, sto-
jijo pokonci samo kipi na vulkanu Rano-Raraku in teh je komaj desetina. Vse druge pa so v medsebojnih bojih prevrnili. Svoje boje so dokončali šele v prejšnjem stoletju. Ker prevračanje kipov ni moglo biti nič mnogo bolj preprosto kot njihovo postavljanje se moramo čuditi silovitemu uničevalnemu basu. ki je prevzel otočno prebivalstvo in ga obvladoval skoro do naših časov, obenem pa ga moramo seveda obžalovati.
Toda tu ni vse bistvo, vsa
skrivnost tega otoka, kajti velikonočni otok vsebuje na vsakem kvadratnem kilometru svojega ozemlja več ugank in skrivnosti kakor vsak drug kraj na zemlji. Ko hodi človek po otoku in z začudenjem o-pazuje velikanske, zagonetne kipe s skrivnostnim smehljajem. ki stražijo pred kamnolo-nom, ko se vzpenja po pobočju vulkana Rana-kao, da bi videl temno jezero v njegovem kraterju, ki je dolgo več kot kilometer, ko opazuje z roba
kraterja, s kraja, kjer je bilo nekdaj svetišče Qrongo, čudne vklesane podobe na skali, kjer so častili ptičjega človeka, ali če zre od tam 300 metrov navzdol na kraj. kjer je vsako pomlad sveti ptič Manutara znesel prvo jajce, in pri tem misli na to, da so iznašli graditelji teh spomenikov tudi pisavo, ki je ni mogel doslej še nihče razvozlati, se mora vedno vprašati:	«Kdo	so bili ti
davni ljudje in kako so vse to storili in kdaj?«
rem
Nepopolnosti dosedanjega tridimenzionalnega filma
Utemeljeni upi na skorajšnjo izpopolnitev
(Se nadaljuje),
Lahko se Jima ro«a, ko pa je vmes močna ograja, ki Jo varuje pred ostrimi čekani.
Vsa naša doba je izrazit lov za novim, lov za boljšim. S tem sicer ne mislimo trditi, da je le naša doba tista, ki vleče človeštvo iz teme in zaostalosti, kajti že pretekla stoletja in celo tisočletja so rodila velikanske znanstvenike, ki so postavili temelje tudi naši znanosti in napredku. Lahko bi rekli celo nekaj več. Znanstveniki ki smo jih pravkar omenili, so omogočili naši dobi, da se je tako hitro razvila, kajti velika večina sodobnega znanstvenega in tehničnega napredka sloni prav na tistih velikih odkritjih, ki so jih dali človeštvu velikani prejišnjih stoletij in celo tisočletij. In vendar je med njihovo dobo in našo velikanska razlika. Dočim so bili v preteklosti le redki oni, ki so se malo globlje poglobili v znanost, se skuša v naši dobi izkoristil vsak izsledek v vseh njegovih možnostih.
Nič čudnega torej, da gre v današnji dobi razvoj tako naglo. Vzemimo za primer avtomobil, ki je pred petdesetimi leti šele začel svojo razvojno pot in ko so prvi avtomobili vozili z «neverjetno» brzino 24 km na uro, dočim vozijo danes že z brzino 200 km in več. Da ne govorimo potem o letalih, ki so še mlajša in vendar že tako «razvita», da so njihovi prvi tipi v primeri s sedanjimi že prav smešni. Morda še bolj smešni pa so prvi filmi, ki so jih vrteli v skromnem laboratoriju brata Lumier v Parizu pred dobrimi petdesetimi leti.
Zaustavili se bomo nekoliko pri filmu. Kot smo že rekli,.so bili prvi filmi prav zares smešni toda smešni so nam pozneje’ med tem ko smo jih v prvih letih kar oboževali. Toda človek fie danes ne zadovolji več niti z najnovejšimi to je popolnimi filmi, ki jih izdelujejo po najnovejših tehničnih načelih. Tu namreč ne govorimo filmu z njegove umetniške vrednosti, ampak samo in izključno s tehničnega stališča. Ker se torej človek ne zadovoljuje več niti s tehnično najboljšim filmom, išče načina, kako bi prikazal na platnu nekaj novega, nekaj bolj popolnega. In iz te težnje se je razvil tako imenovani tridimenzionalni film.
Razlika med navadnim, sedanjim filmom in med tako imenovanim tridimenzionalnim filmom je velika. Dosedanja sliika na platnu je ploščata, ravna, nima globine, ki jo vidimo v naravi. Pri tridimenzionalnem filmu pa je vse dogajanje na platnu plastično, tako rekoč otipljivo.
Ne smemo pa misliti, da je to nekaj novega, da so se pirvi poizkusi tridimenzionalnega filma začeli pred kratkim in takoj uspeli. Nasprotno. Tridimenzionalni film je produkt mnogih, dolgoletnih neuspelih in manj uspelih poizkusov.
Do sedaj smo imeli več poizkusov tridimenzionalnega filma. V tem so se poizkušali ameriški, francoski, ruski in nemški strokovnjaki, ki so. po pisanju strokovnega tiska, vsi več ali manj uspeli. Tudi v Trstu smo imeli že par poizkusnih predvajanj tridimenzionalnega filma. Toda kdor je šel gledat tak film, je takoj moral opaziti, da je nepopoln.
seveda v tehničnem smislu, kajti človek je navajen gledati vsako stvar s prostim očesom ali pa kvečjemu z normalnimi očali za kratkovidne ali pa dolgovidne. Pri predvajanju teh filmov pa je obiskovalec pri vstopu dobi! posebna očala, s katerimi je pri gledanju zares dobil vtis tridimenzionalnega dogajanja kot na odru, in. ne več na platnu, kot je pri navadnem filmu. Toda že to. da so za gledanje filma potrebna posebna očala, je znak, da je tridimenzionalni film v tej obliki tehnično nepopoln. Tu pa se pojavlja še več drugih ne-dostatkov. Predvsem je oko po gledanju takega filma zelo utrujeno in povzroča glavobol celo ljudem, ki niso tako občutljivi. Dalje je velika pomanjkljivost tudi v tem, da so očala, ki so potrebna za gledanje tridimenzionalnega filma v sedanji tehnični nepopolnosti, zelo nevarna tudi za razširjanje raznih nalezljivih očesnih bolezni. Res je sicer, da dobiva v našem primeru vsak obiskovalec kina svoja očala, vendar je to le poizkusnega značaja, kajti v primeru, če bi se taki filmi dokončno uveljavili, bi posamezna podjetja prav gotovo nabavila večjo količino očal, ki bi jih razdeljevala vsem obiskovalcem kinematografov, in v tem primeru bi prav gotovo ne mogel nihče jamčiti da bi bila vsa očala po vsaki uporabi popolnoma razkužena Kot tretjo jiomanj-kljivost dosedanjega tridimenzionalnega filma bomo navedli še to, da postane tridimenzionalni film v svojih globinskih kadrih, to je v slikah, ki prikazujejo dogodke v večji razdalji, zelo moten in nerazločen.
To pa velja samo za tridimenzionalne filme, ki so prišli v obtok v nepopolni tehniki dosedanjega razvoja. Ker pa stremi človek za tem. da vsako stvar čimbolj izpopolni, mu je v zadnjem času uspelo izdelati filme tudi v drugi tridimenzionalni tehniki. Gre namreč za nov uspeh francoskega profesorja Cretiena, kateremu je uspelo izdelati nov proces snemanja in predvajanja tridimenzionalnega filma, ki je mnogo popolnejši od dosedanjega tovrstnega filma. Stvar je še nova in je bilo di* sedaj le redkim dano videti te filme. Proces snemanja in predvajanja teh filmov je baje zelo enostaven in bo baje kmalu nadomestil dosedanji tridimenzionalni film. Po poročilih, ki pa so še precej nepopolna, je novi tridimenzionalni film mnogo bolj popoln od dosedanjega.
Pri vsem tem pa nas lahko tolaži' nekaj in sicer to, da gre tehnični napredek s tako brzino, da bomo počakali morda le kako leto in da nam bodo tehnični filmski strokovnjaki dali zares tehnično popolne tridimenzionalne filme. Pri tem pa bi hoteli pripomniti le še eno in to je, naj bodo filmi popolni tudi v drugem smislu, naj bodo popolni tudi po svoji vsebini, kajti vloga filma je danes tako velika, da bi morali tudi oni, ki se s tem ukvarjajo, paziti tudi na to stran filma in ne samo na svoje blagajne.
cev, ki ga je vojno sodišče prav tako obsodilo kot hudega vojnega zločinca. Na zadnjih septembrskih volitvah je namreč Ramcke kandidiral na listi neke skrajne desničarske politične skupine, verjetno z že znanimi nameni in smotri.
Za ilustracijo, kakšen je od. nos najodgovornejših nasproti neštetim že obsojenim nacističnim prvakom v Zahodni Nemčiji, naj navedemo še neki značilen primer. Na skorajšnjih parlamentarnih volitvah bo med drugimi takšnimi primeri nastopila kot kandidat tudi Juge Doenitz, torej nič manj in nič več, kot žena tistega ad_ mirala Doenitza, ki ga je bil Hitler, preden je izvršil samomor, baje določil za svojega naslednika.
Pred kratkim se je oglasil še maršal Kesselring, tisti Kes-selring, ki je do zadnjega časa poveljeval nemškim enotam v Italiji, ki je izvršil nešteta najbolj strahotna zverstva nad italijanskim ljudstvom. Tudi on je bil obšojen na smrt, pa so ga po nekaj letih sanatorij-skega zapora izpustili na svobodo. Danes živi v Zahodni Nemčiji in načeljuje organizaciji «Jeklenih šlemov«. V zgodovini Nemčije je ta organizacija poznana kot njena militaristično imperialistična najbolj udarna sila, ki je odigrala znatno vlogo tudi pri krepitvi nacizma. Sedaj je ta organizacija, ki jo vodi Kesselring, izdala nekakšen manifest, ki se v njem postavlja zahteva, naj se izpuste iz zaporov vsi tisti, ki so bili obsojeni kot nacistični vojni zlo. Činci.
Svoj višek je to nasilje doseglo ob priložnosti neke nenavadne konference, ki se je bila vršila 6. julija. Tega dne so se namreč na kraju, kjer je nekoč bilo britansko taborišče za internirane vojne zlo. čince, nekje na Spodnjem Saškem, zbralo okrog 3500 nacistov, ki so bili nekoč internirani od Angležev, danes pa izpuščeni na svobodo. Tu je bi-, lo rečeno, da so tisoči in tisoči nacistov bili «krivično» ob-I sojeni, in to povsem v nasprotju s konvencijami, ki so bile sprejete v Haagu in Ženevi. Zahtevali so, naj se jim za to da zadoščenje, predvsem v materialnem pogledu, po istem kriteriju, kot je bilo to n. pr. dodeljeno ostalim žrtvam nacizma,
Kot je razvidno, ni bila nacistična nevarnost povsem u-ničena, in svet mora biti zelo oprezen, da bi ne prišlo do njegovega preporoda.
Obstajajo danes v Nemčiji sile, ki bi to znale preprečiti? Kako reagira na vse to mlajša generacija?
Vzemimo za primer Zvezo nemške mladine, v kateri zbi. ra vrsta mladinskih organizacij Zahodne Nemčije in nosi naziv «Bundes Jugendring«. Pred nedavnim je ta organizacija na svoji 8. plenarni skupščini zavzela odločno stališče proti raznim številnim nacističnim manifestacijam, kol so to n. pr., demonstrativno nošenje raznih vojnih odlikovanj, dobljenih za časa Hitler, jeve vladavine. Ta odlikovanja so prepovedana, vendar jih še nešteto Nemcev izzivalno nosi. Razne desničarske, izrazito
Na letošnjem puljskem opernem festivalu je gostoval zagrebški operni ansambel. V desetih večerih je nastopil o puljski areni z devetimi operami in enim koncertom. Puljsko občinstvo ga je sprejelo z velikim navdušujem. Nastopil je s sledečim sporedom: Gotovac — eMilo Gojsalič», Beethoven — «Fidelion; z večerpm opernih arij: Mascagni — «Ca-valleria Rusticana», Leonca-vallo — ((Pagliaccin, Verdi — «Othello», Wagner — ((Zakleti Holandec*; Rossini — «Seviljski brivec», Gounod — ((Faust*, Verdi — «.4ida», Ivan Zajc — ((Nikola Šubic Zrinjski».
Ravnatelj zagrebške opere se je o festivalu izrazil zelo pohvalno tako z gledališča organizacije kot zaradi umetniškega učinka. ((Puljski festival — pravi ravnatelj Sachs — bi lahko postal klica bodočega jadranskega festivala, katerega središča bodo Pulj, Split in Dubrovnik. Pulj bi lahko v tem ((festivalskem vencu» ohranil prvenstvo prav zaradi svoje monumentalne arene, ki je kakor ustvarjena za podobne umetniške manifestacije v velikem stilu.
((Puljska publika je zelo simpatična. Na žalost pa laže sprejema Verdija, Mascagnija in Leoncavalla, kot recimo Beethovna ali Wagnerja. To pa je razumljivo, če vzamemo vpoštev, da so se še do pred kratkim vzgajali izključno v takšnem repertoarju. Hvalevredno pa je, da so sami organizatorji festivala zahtevali, naj bi se dalo še kaj drugega n. pr. «Fidelija«, tako da bi se publika lahko seznanila tudi s podobnimi deli. Vendar sc je ob tej priložnosti pokazalo, da arena ni primerna za komorne prireditve, V tako ogromnem prostoru se delikatne scene povsem izgube».
Po izjavah ravnatelja Sachsa je dnevno obiskalo predstave tudi do 6000 ljudi. Najbolj obiskani predstavi sta bili ((Aida» in «Faust», zadnji večer tudi «Zrinjski», ko je napolnilo areno okrog 8000 do 10.000 gledalcev. Poudariti je treba, da so bile. vstopnice dokaj drage, vendar pa obisk dokazuje, da imajo prebivalci Pulja zelo velik smisel za o-perne prireditve. Ljudje so prihajali celo z Reke, iz Pazina, Rovinja in ostalih krajev Istre.
Arena je zelo pripravna za take množične predstave, čeprav ima tudi svoje pomanjkljivosti.. Tako se glasba n. pr. ne čuje povsod enako, pač pa
nacistične organizacije, poseb.
no tiste vojaškega značaja, postavljajo zadnji čas vse bolj odločno zahtevo, da se ponov. no zakonito dovoli nošenje teh odlikovanj, celo tistih, na katerih je kljukasti križ. V zvezi s tem je mladinska organizacija sprejela sledečo resolucijo:
»Neodvisno od političnega razvoja, ki potiska Zahodno Nemčijo v zahodnoevropski o. brambni sistem, smatra «Bun-des Jugendring« za nevarno sleherno iniciativo, ki bi oživljala spomin na nacistični sistem in militarizem, ki glori-ficira nacistično vojno slavo. Prepričani smo, da bi se ta ne. varnost znatno povečala, če bi se dovolilo nošenje nacističnih odlikovanj in ostalih simbolov Tretjega Reicha. Ta odlikovanja se izkoriščajo v izključno propagandne namene nacizma. To pa ogroža razvoj nemške mladine in naše mlade demokracije«.
Ta resolucija nemške mladi, ne je bila sprejeta z velikimi simpatijami tako od nemške demokratične javnosti kot tudi od ostalega demokratičnega sveta. Istočasno je to razveseljiv znak, da mlajša generacija noče imeti nič skupnega s tragično nacistično preteklostjo in se zaveda nevarnosti, ki znova preti.
Vendar so reakcionarne sile dokaj močne. To dokazuje nenavadna nasilnost omenjenega Ramckeja, kakor tudi gospe Juge Doenitz, generala Kessel-ringa, ki si danes znova upa tiskati razne provokatorske manifeste, in mnogih drugih njim podobnih nacističnih ko-rifej, kar vse skupaj precej očitno dokazuje, da v nekaterih nemških ljudeh ni povsem izginila nevarna nostalgija za HitlafiJevimi časi.
rihaja najbolj do izraza v oddaljenih mestih arene. V takem primeru se človeku niti more posvetiti obdelavi po-sameznosti v interpretaciji, marveč mora vso dinamiko prilagoditi razsežnosti prostora. Program je bil sestavljen po željah puljskega prebivalstva. Zagrebški solisti, zbor in orkester pa so se potrudili, da so ga čim lepše izvedli.
«Hotel bi reči še nekaj — je rekel ob koncu Sachs. Mislim, da bi se za jadranski festival moral sestaviti orkester iz ajboljših orkestrov v državi, morali bi nastopiti najbolj-i pevci, po možnosti tudi najboljši inozemski pevci. Operni festivali v Pulju bi morali imeti po mojem mnenju izrazita slovanski značaj, se pravi, da bi se poleg domačih dajala tudi ruska, češka in ostala slovanska operna dela. Tako kot se n. pr. v Salzburgu dajejo izključno Mozartova in Straussova dela. Ce pa želimo, da bi se v Pulju še naprej prirejali festivali, moramo za to pripraviti vse, kar treba. Tu še ni dovolj hotelov, tu tudi ni dovolj prometnih zvez. Pa tudi ostalih udobnosti ne, ki jih turisti zahtevajo. Mest-Ijudski odbor v Pulju pa je moral tokrat zelo mnogo žrtvovati, zakar mu gre vse pri-nanje*.
V Pulju je torej skozi 10 dni gostovala kompletna zagrebška opera. Zraven Milana Sachsa, ki je dirigiral ((Zakletega Holandca», ((Fidelija*, cOthella» in ((Aido«, so tu gostovali še trije dirigenti zagrebške Opere, in to Jakov Gotovac, ki je dirigiral ((Mila Gojsaliča» in «Zrinjskega», nato Mladen Bašič, ki je dirigiral ((Seviljskega brivca» in «Fausta», kot zadnji pa Dimitrij Zebre, ki je dirigiral «Ca-vallerio Rusticano» in op ero ((Pagliacci».
Tudi Kanada ima
svoje Shakespearsko gledališče
V kanadskem Stratfordu blizu Ontaria so letošnjo pomlad postavili stalno gledališče za poletne shakespearske festivale. Postavljeno je v obliki rimskega amfiteatra in je v njem prostora za 1.500 gledalcev. Grajeno je tako, da bo najoddaljenejši gledalec od od-dra komaj 16 m, kar naj u-stvarja čim tesnejši stik med igralci in občinstvom. Načrt zanj je, kot poročajo, napravila neka Tanja Moisievvitsch. 2e za letos so napovedane predstave dram »Riharda III « in «Kar hočete«.
V indijskem mestu Katmandu so otasodili nekega bika na dosmrtno ječo v živalskem vrtu, ker je ubil tri ljudi. Indijcem namreč vera ne dovoljuje ubijati živali, zato je dobil ta bik po uboju prvega človeka tri mesece zapora, po drugem uboju dve leti, zdaj pa so ga obsodbi na dosam&no ječo.
I
VREME
Vremenska napoved za danos: Pretežno jasno in brez sprememb, le popoldne možnost krajših pooblačitev v višjih predelih. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 31.2 stopinje; najnižja pa 22,6 stopinje.
TRST, sreda 29. julija 1953
PRIMORSKI
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cone Trsta; 14 40;
Glinka: Nedokončana sonata za violo in klavir - izvajata Srečko Zalokar in Jelka Suhadolnik Zalokarjeva. " Trst II.: 18.50: Črnske duhovne pesmi. Trst I.: 18.30; Koncert pianistke A. Taddei. Slovenija: 20.00: Lepe melodije.
i-	■
»• S
* ■'
PO SPLOVITVI LADJE. ^DOGARESSA” V TRŽIČU
Delavci hudo zaskrbljeni
Sindikalni zastopniki odšli v Genovo, kjer bodo zahtevali nacionalizacijo pod* jetij IRIFIM - Preveliko število uradnikov, ki so bili nameščeni pod fašizmom
V nedeljo so v Tržiču splovili 18.740 tonsko ladjo — cisterno »Dogaressa«, ki so jo Združene jadranske ladjedelnice zgradile za Sidarma iz Benetk. Poleg vidnejših predstavnikov oblasti goriške pokrajine in iz Trsta je splovitvi prisostvoval tudi minister za trgovsko mornarico Bernardo Mcttarella. Ladja bo v dveh mesecih izgotovljena in šla v promet.
Vsega skupaj imajo v Združenih jadranskih ladjedelnicah še štiri ladje, katere morajo
NAPREJ!
Lahko trdimo, da je v vrste Zveze slovenske mladine v Italiji zapihal zadnje čase svež veter in premagal začasno mrtvilo, ki je vladalo v njenih vrstah. Kajti prav letošnje leto je zabeležila mladinska organizacija nekatere vidne uspehe, mimo katerih ne moremo, ne da bi jih omenili in jih postavili na mesto, ki jim pripada.
Predvsem je treba iskati vzroke tej razgibanosti v samem organizacijskem delovanju organizacije. Mladinski odbori po vaseh se večkrat sestajajo, prišlo je tudi do širših sestankov predstavnikov mladine iz posameznih vasi, na katerih so se mladinski voditelji porazgovorili o posameznih vprašanjih in takoj priskočili k delu, da uresničijo svoje težnje.
Začeli so s praznikom češenj v Steverjanu, na katerega je prišlo izredno veliko ljudi iz vseh delov Goriške, mladih in starih, potem pa se je delavnost nadaljevala z uprizoritvijo igre lAnar-hists, ki so jo izvajali štever-janski mladinci. Kmalu nato so doberdobski mladinci organizirali svoj mladinski praznik, na katerega so povabili Steverjance, kjer so ponovili igro «Anarhist». Obenem se je tega slavja udeležilo tudi večje število Stever-jancev, ki so se tako oddolžili množičnemu obisku Dober-dobcev na npraznik češenj))-
Potem so organizirali izlet z motorji v Furlanijo, ki je zaradi velikega števila udeležencev zelo dobro uspel.
Krono vsega delovanja pa je nedvomno prav nedeljska prireditev ob Doberdobskem jezeru, ki je tako po obsegu, kakor tudi po udeležbi daleč nad prejšnjimi, po obisku pa morda ena najbolj obiskanih v zadnjih letih, zlasti pa letos- Iz tega se vidi, da je slovenska mladina v letošnjem letu pljunila v roke in pripravila vrsto uspelih nastopov, za katere je bilo treba žrtvovati precej časa. Kajti težko bi bilo najti v tej pasji vročini tako predane in zavedne mladince in mladinke, kakor so se našli v Doberdobu in Poljanah, ki so pripravili igro v treh dejanjih uV Ljubljano jo dajmo» tn pa lep balet z obroči. V popoldanskih urah so si u-kradli nekaj uric časa in se učili več dni zaporedoma, da bi se na tako široko zamišljeni in dejansko tudi izvedeni prireditvi kar najbolje odrezali. Organizacijski odbor je nanje polagal vse svoje upe. 'In niso ga razočarali. Čeprav so nastopali v igri in v baletu, so mladinci in mladinke še pred samim nastopom stregle gostom pri stojnicah in se takoj vrnile k prejšnjemu delu, čim so svojo točko odigrale.
Kdor jih je videl zvečer, ko se je ples končal, je opazil, kako so bili vsi od kraja utrujeni, saj so dva dni skoraj neprenehoma pripravljali vse potrebno. Toda prav tako pa si na njihovih obrazih o-pazil zadovoljstvo, ki je bilo jzraz veselja nad uspelo prireditvijo, kar je bilo edino plačilo za njihovo požrtvovalno delo-
Zato vsem, ki so na kakršen koli način prispevali, da je Zveza slovenske mladine stopila na pot dela in borbe za aktivizacijo mladinskih slovenskih vrst na Goriškem, kličemo: pogumno naprejl
izgotoviti. Kitolovko, ki so jo pričeli graditi že lani, bodo preuredili in napravili iz nje cisterno, ker so se naročniki v zadnjem času premislili.
S tem so se možnosti delavcev v ladjedelnicah, da bi imeli delo zagotovljeno tudi za bodočnost, močno zmanjšale. Delavci menijo, da novih naročil v prihodnje ladjedelnica ne bo več dobila, kakor na primer nimajo novih naročil tudi ladjedelnice v Benetkah in v Genovi. To pomeni, da bodo izgotovili še tiste ladje, ki so bile že splovljene in katere bodo v najkrajšem času izročili prometu, in še ostale, potem pa bo v ladjedelnici zavladalo mrtvilo.
S takimi perspektivami so tri sindikalne organizacije izvolile pred dnevi sedemčlansko komisijo, ki jo sestavljajo tri socialdemokratski pripadniki kominformistične Delavske zbornice in predstavnik demokristjanskih sindikatov CISL. Odšli so v Genovo, kjer bodo imeli skupne sestanke notranjih komisij podjetij Iri — FIM, ki ga je sklical An-saldo. Skupaj z njimi je odpotoval tudi predstavnik tovarne SAFOG iz Gorice.
Predstavniki približno 8.000 delavcev in uslužbencev iz Tržiča bodo na sestanku v Genovi postavili zahtevo, da se vsa podjetja IRI — FIM nacionalizirajo in tako utečejo nadzorstvu Confindustrije, ki jih uničuje samo zato, da si zagotovi zasebni monopol. S podržavljanjem pa bi tudi Združene jadranske ladjedelnice prišle pod upravo republiškega parlamenta, ki bi jim
Nove postaje mestnego avtobusa
Goriško županstvo sporoča, da je komisija za urejevanje mestnega prometa sporazumno s pristojnimi oblastmi določila, da bodo nekatere postaje mestnega avtobusa premaknjene, in sicer tiste, ki se nahajajo na vogalih stranskih ulic. S četrtkom, dne 30. julija, bodo vse avtobusne postaje, ki so v delu Korza od kavarne «Tea-tro» pa do glavne pošte, premaknjene za več kot 10 m od sedanjih in bodo označene z določenimi znaki.
Ples v Števerjanu
v nedeljo 2. avgusta
Mladina iz Steverjana javlja, da bo v nedeljo 2. avgusta na prostoru «Med borovci« ples, ki je bil določen že za zadnjo nedeljo in so ga nato odložili. Ples se bo začel ob 19. uri in bo trajal do 24.
prav gotovo lahko zagotovil delo, ki jim sedaj primanjkuje, in s tem ustvaril boljšo perspektivo za bodočnost.
Združene jadranske ladjedelnice pa bodo vedno predstavljale svojevrstno in nerešljivo vprašanje, dokler bo skoraj polovica zaposlenih v breme delavcem. pri tem mislimo namreč na ogromen birokratski a-parat, izredno veliko število uradnikov, kurirjev, katere so namestili povečini pod fašizmom, ker so bili vneti pripadniki režima, prav ti ljudje sedaj živijo na račun delavcev, to se pravi, da morajo delavci zanje delati.
Njihovo število bi bilo treba občutno zmanjšati, če bi se hotelo doseči pravo razmerje med delavci in nameščenci in zmanjšati nepotrebne stroške, ki gredo v izključno škodo u-stvarjalcev in obratu. O tem se mnogo govori med delavci, zato bi morali to na odločilnih mestih tudi upoštevati.
PO DOGODKU V ZGORNJEM BARNASU
Vzgoja sovraštva
V nekem slovenskem tedniku iz Trsta smo čitali o žalostnem dogodku, ki se je pripetil v Gornjem Barnasu skupini slovenskih izletnikov iz Trsta. Ti ljudje so prišli morda k nam zato, da bi nas spoznali in nas izpodbudili, da ohranimo zvestobo svojemu jeziku, svojim šegam in običajem. Dogodek nam je pognal kri v lica, ter nas je zelo neprijetno dirnil, saj si ne bi nikoli mogli predstavljati, da se bo kaj takega zgodilo prav v Gorenjem Barnasu Ta vasica je bila že od nekdaj zelo gostoljubna in za časa narodnoosvobodilne borbe je prispevala tudi sama mnogo borcev. Zaradi nekaterih nezavednih prenapetežev pa je Gorenji Barnas zapustil žalosten vtis v dušah naših tržaških bratov. Tudi nam je zelo žal spričo tega dogodka, ker še nikoli nismo čutili bolj kot danes potrebo po povezavi in prisrčnih stikov z vsemi Slovenci, ki živijo na tej strani meje.
Toda pisec omenjenega članka in njegovi izletniški tovariši morajo razumeti kateri so tisti vzroki, ki so privedli pri
NEKAJ O ZDRAVSTVU V BENEŠKI SLOVENIJI
Mnogo bolnih na želodcu
Posledice dela v tujini - Vprašanje maščob
Zadostuje, da samo površno pregledamo zdravstveno stanje prebivalstva v Beneški Sloveniji, jn takoj lahko ugotovimo, da je večji del odraslega prebivalstva bolan na želodcu, in da trpi zaradi slabe prebave. To je očitno zlasti pri starejših ljudeh.
Kje tiči vzrok? Pomisliti moramo, da so morali ti ljudje v svojih mladih letih v tujino s trebuhom za kruhom na sezonska dela posebno kot zidarji in težaki. Delovni pogoji pa so bili pred leti slabši kakor zdaj. Delavce so izkoriščali in preganjali kot Živali. Mnogi, ki so radi kadili, a na delu niso smeli, so si utaknili v usta kos cigare, žvečili tobak in ga kar požirali, namesti da bi ga izpljunili. To seveda ne koristi zdravju, najmanj pa želodcu, zaradi tega je v Beneški Sloveniji toliko bolnih, ki imajo rano na želodcu.
Tako stanje povzroča tudi sprememba kuhinje in prehrane. Pred leti je n. pr. bil prašič glavna skrb vsakega gospodarja. Zdaj pa prašičereja v Beneški Sloveniji propada, ker domačini ne marajo več toliko svinjskega mesa in namesto svinjske masti uporabljajo, če lahko kupijo, olje in druge maščobe.
Popolnoma jasno je, da ima to tudi vidne posledice. Prehrana je dražja, ker stane
Sreča pri nesreči
Vespa se zaletela v avtobus
V nedeljo okoli 21.30 se je na mostu IX. avgusta dogodila neka prometna nesreča, ki pa k srečo ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Oh omenjeni uri je privozil po mostu IX. avgusta avtobus last podjetja «Drossi e Saina», ki ga je vozil 24-letni šofer Mario Calli-giani, bivajoč v Gorici, Ul. Ba-lilla štev. 10. Naenkrat se je pred avtobusom pojavila zapreka, zaradi katere je moral
šofer naglo zavreti. To je povzročilo nesrečo, kajti za avtobusom je bila vespa, katero je vozil 51-letni Virgilj Brajdot iz Trsta. Ul. Biserta štev. 5.
Ko se je avtobus nenadoma zaustavil, je vespa, ki je bila nekaj metrov za avtobusom, trčila vanj. Brajdot je pri tem ostal nepoškodovan, pokvarilo se je le malo njegovo vozilo. Da bi ugotovila vzroke nezgode, je prišla na kraj prometna policija.
druga maščoba, zlasti maslo, več kot svinjska mast, ker ni več mesa v hiši in ga je treba kupiti, ker je v gorskih in revnih krajih doma zrejen prašič najcenejša preskrba za družino, posebno glede mesa in maščobe.
“Odrešitev*
Ze itak bolj ali manj pogrebno razpoloženje v Gorici povečujejo te dni razne obletnice krvavih bitk iz prve svetovne vojne. Pred dnevi so proslavljali obletnico krvave bit. ke za Podgoro, prihodnji mesec, in sicer 8. avgusta pa bodo proslavljali eodrešitev» Gorice v prvi svetovni vojni.
«Odrešitev»? Prav tako nas pouči neki italijanski jutranjik, ki je objavil vest o tem praznovanju.
Toda kakšna «odrešitev/> je bila za Gorico okupacija po italijanskih oboroženih silah, ki so zaradi pohlepa imperialističnih generalov, z orožjem zasedli mesto, ki nikoli ni bilo italijansko? Z mirom leta 1866 je prišla Italija na Judrto, ki je sedaj meja med goriško in videmsko pokrajino. Osvajanje neitalijanskih krajev predvsem pa Gorice, kamor so morali italijanski vojaki po slovenskih tleh, da so okupirali slovensko zemljo, na kateri stoji Gorica, ne pomeni za nas nobeno «odrešenjes, ampak le sužnost.
Zato bo proslavljanje oblet, nice «odrešitve» Gorice manifestacija italijanskega imperia. lizma, tistega imperializma, ki je zavojeval slovenske kraje in ki jih sedaj izrablja s pobožno željo, da bi z njimi zavojeval še druge slovenske kraje ob Jadranu in po možnosti tudi ozemlje do Snežnika in Bitoraja.
V občinski beli dvorani se je včeraj zvečer ob 18. uri sestal občinski upravni odlbor. Po poročilih predsednika dr. Bernardisa so odborniki proučevali točke dnevnega reda, ki so bile po večini administrativnega značaja.
nas do takšnega stanja. Mi, kot v ostalem ves slovenski tisk na splošno, smo že večkrat opisali in podprli s točnimi navedbami v kakšnem položaju moramo živeti. Krivda ni pri naših ljudeh, niti ne pri tistih, ki so stvar direktno zagrešili, če se pri nas take stvari dogajajo.
Celih 87 let je že, odkar nimamo možnosti pouka v svojem materinskem jeziku. V vsej deželi ni niti ene slovenske šole ali kulturne ustanove. Ra to še ni vse; kdor je zaveden Slovenec in to tudi pokaže, tega preganjajo. In mi, ki srno se postavili na čelo za obrambo naših pravic, smo vsak dan priča takim dogodkom, kakršnega je navedel o-menjeni tržaški tednik, pa ne samo to, ampak so oblasti podvzele celo protizakonite u-krepe nasproti nam.
Vi Tržačani ste srečni, ko lahko imate svoje slovenske šole in kulturne organizacije. Mi jih nimamo in kdor postavi tako zahtevo, ga oblasti i-majo za protidržavnega in mu odvzamejo tudi najosnovnejše pravice. To so vzroki, ki so privedli tistega domačina do tega, da je napravil nepremišljeno dejanje ter ravnal s tremi tržaškimi izletniki, kot bi bili kakšni zločinci.
Pa to še ni dovolj. Treba bi bilo videti kaj vse vtepajo v glavo našim otrokom po otroških vrtcih, da bi lahko razumeli kako težka, celo tragična je situacija našega ljudstva v Beneški Sloveniji. Po teh šolah učijo otroke, da je naš jezik «neumen in divji«; in kot bi to |e ne bilo dovolj, slišijo naši otroci često, kako učiteljica trdi, da kdor govori slovensko, ima smrten greh.
V prejšnjih časih smo imeli po naših župnijah slovenske duhovnike, o katerih moramo priznati, da so se upirali politiki, ki je hotela naše ljudstvo odtujiti svojemu materinskemu jeziku. Danes pa, ko sedi v Rimu demokrščanska vlada, te duhovnike postopoma odstranjujejo in jih nadomeščajo z italijanskimi, kateri podpirajo raznarodovalno delo državnih organov.
Ni čudno torej, če se najdejo v Beneški Sloveniji ljudje, ki so zatajili svoj lastni jezik. In tudi ti primeri, na srečo zelo redki, so samo navidezni, ker vsi ti ljudje, pravimo vsi, govore med štirimi stenaini domače hiše med seboj samo po slovensko, saj je to edini jezik, v katerem se lahko pogovarjajo s svojimi družinskimi člani.
Mi imamo vsekakor zaupanje v bodočnost, prišel bo dan, ko bodo na vladi ljudje, ki bodo razumeli, kakšne so potrebe in zahteve našega ljudstva in k' se bodo zavedali dolžnosti do narodnih manjšin. Tisti, ki sede danes na vladi, se tega ne zavedajo in ne priznavajo teh pravic, ampak hujskajo naše ljudi in jih pripravljajo na to, da bi zatajili svoj lastni rod.
(Iz »Matajurja*)
DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna «Villa S. Giusto«, Korzo Italia št. 106, tel. 31-52.
KINO
VERDI. 17: «Dolgo pričakovanje«, C. Gable in L. Turner.
CENTRALE. 17: «Notre Dame«, C. Laughton in M. OTIara.
VITTOR1A. 17: «Ob nedeljah se ne strelja«, Fernandel.
MODERNO. 17: »Rdeči pesek«, K. Douglas in V. Mayo.
LETNI. 21: «Tiho, tiho«, O. Ho-molka in N. Gray.
DIRKA V POČASTITEV DESETLETNICE PRIMORSKIH BRIGAD
Apollonin pred Hrajnihom
Koprski kolesarji so pred dirko po Hrvalski in Sloveniji v dobri kondiciji
V počastitev 10. obletnice primorskih brigad in kot pripravo za bližnjo proslavo v Okroglici je koprski kolesarski klub Proleter organiziral v ne_ deljo v Kopru krožno kolesarsko dirko okrog Semedele, katere so se udeležili tudi nekateri izmed najboljših jugoslovanskih kolesarjev, med njimi državna prvaka seniorjev in juniorjev Panič in Valčič. Poleg njih so štartali člani Pro-leterja v celoti in Tržačana Coir in Muran.
Dirka je morala pokazati, v kakšni kondiciji se nahajajo koprski kolesarji pred naporno in v letošnji sezoni najvažnejšo kolesarsko dirko po Hr-vatski in Sloveniji. Z rezultatom, ki so ga koprski kolesarji dosegli in s konkretno noJ-močjo, ki so jo pokazali, lahko brez skrbi in z velikimi na-dami pričakujemo dirko po Hrvatski, in Sloveniji. Vsakdo bo prišel do tega zaključka, če si bo le ogledal končni plas. ma; prvi Apollonio, drugi Brajnik, nato Lonzarič in DeL la Santa. Štirje člani Proleter-ja na štartu, vsi na prvih štirih mestih na cilju. Bolj prepričljivega ia tehnično vrednega rezultata nam res niso mogli nuditi. Ce pa poleg tega pogledamo povprečno brzi-no 37,500 km na uro, lahko rečemo, da se istrski kolesarji sedaj nahajajo v najboljši kondiciji.
Tempo dirke je postal oster že od vsega začetka. Po drugem od 25 krogov je Apollonio ušel iz skupine in pridobil nekaj sto metrov prednosti. Za njim sta se spustila še Brajnik in Lonzarič, ki sta klubskega tovariša fcmalu ujela. Ti trije so tempo še povečali, tako da je njihova prednost stalno rastla, čeprav se je moral Brajnik dvakrat ustaviti zaradi okvar na kolesu. Nekaj krogov pred koncem sta se iz skupine oddvojila še Della Santa in Panič, ki sta se spustila v lov za prvimi, toda prepozno. Čelna trojica je v sporazumu lepo nadaljevala dirko do zadnjega kroga, ko je zaradi trenutne slabosti nekoliko zaostal Lonzarič. Na cilj sta tako pridrvela skupaj Apollonio in Brajnik. Apollo-niu je uspelo prehiteti Brajnika za dolžino pol kolesa. Za njima je privozil Lonzarič, nato Della Santa in Panič; nato še bolj oddaljeni vsi ostali. Lepo sta vozila tudi Vižintin, prvi med mladinci, in Dal Conte, prvi med pionirji. Organizacija dirke, zlasti zaradi velike pomoči, ki jo je nudila prometna milica, je bila prav dobra.
Končni vrstni red;
1. APOLLONIO Bruno, Proleter, ki je prevozil 25 krogov ali 87,500 km v 2 urah 19T8” s povprečno brzino 37,500 km na uro, 2. Brajnik Oreste, z istim časom, 3. Lonzarič Peter 2’55” za prvim, 4. Della Santa, 4’22” za prvim, 5, Panič, BSK Beograd, z istim časom, 6. Muran, Trst, 8’ za prvim, 7. Simič, BSK, 8. Cok, Trst.
Juniorji; 1. Vižintin Bruno, Proleter.
Pionirji; 1. Dal Conte, Proleter.
PnS
Beneška Slovenija — Pogled na Muzce
Izola istrski finalist
za Titov pokal
Enajstorici Izole in Buj sta se v nedeljo srečali v Bujah za finalno tekmo na turnirju za pokal maršala Tita. Po dolgi in nekoliko razburljivi igri je Izolanom uspelo priti v prednost in jo obdržati do konca kljub velikim in vztrajnim naporom Bujčanov, ki so uživali podporo svojega občinstva. Končni rezultat 3:1 je povsem realen in gre z vso častjo Izoli, ki si je tako priborila pravico braniti čast istrskega nogometa v nadaljnjem tekmovanju z ostalimi moštvi Slovenije.
V nedeljo pojdejo Izolani v Vipavo, kjer bodo imeli za nasprotnika moštvo tamkajšnje divizije.
Koliko so zaslužili
na Touru?
Profesionalni dirkači ne vozijo samo zaradi slave, saj je kolesarjenje njih zaslužek. Letos je bilo na Touru razdeljenih 26 milijonov in 706 tisoč frankov. Od te vsote so dobila posamezna moštva:
Francija	5.421.000
Holandska	4.877.000
Severovzhod-Center 3.022.000 Zapad	2.920.000
Švica	2.755.000
Italija	2.437.000
Belgija	1.523.000
Španija Jugovzhod Ile de France Jugozapad Luksemburg
1.277.000
1.041.000
785.000
533.000
115.000
Lani je bilo nekoliko drugače, ko je od vsote, ki je bila za tretjino manjša, pobralo italijansko moštvo kar 8 milijonov.
TENIS
Palada prvak Zagreba
V nedeljo je bilo finalno tekmovanje zagrebškega teniškega prvenstva. Palada je z zmago nad Saričem s 6:1, 6:4, 6:1 osvojil prvo mesto. V polfinalu je Palada premagal Le-genštajna s 6:3, 6:0, Sarič se je brez borbe uvrstil v finale, ker je Petrovič predal borbo. Petrovič si je na nedavnem turnirju za državno prvenstvo v Mariboru ob odsotnosti Palade osvojil prvo mesto in tako postal letošnji jugoslovanski državni prvak.
Strokovno vodstvo nogometašev Spariaka je prevzel znani trener Bane Sekulič, enajsterico Veleža (Mostar) pa bo .spet treniral Franjo Glazer.
KONČNO VENDAR ODLOČITEV
LEeNANO-GflUNU 4:1 M
Po mnogih peripetijah je končno vendar uspelo Legnanu, da se povrne v serijo A
LEGNANO:	Longoni;	Asti,
Pian; Eidefjall, Lupi, Sassi II; Manzardo, palmer, Loranzi, Mion, Motta.
CATANIA: Soldan; Baccari-ni, Bravetti; Bearzot, Santama-ria, Fusco; Bartolini, Klein, Quoiani, Cozzolini, Toncelli.
Gledalcev 20.000, Lepo toda soparno vreme. Teren odličen.
STRELCI: 29’ Manzardo. 33’ Palmer, 35’ Mion, 41' Palmer v I. polčasu; 28’ Quoiani v II. polčasu.
Zaradi poškodbe vratar Ca-tanie Soldan v II. polčasu ni nastopil in ga je nadomestil v vratih Bartolini, desno krilo.
FIRENZE, 28. — Lepi florentinski stadion je bil danes prizorišče tekme, ki je morala na nevtralnem terenu odločiti, kdo bo iz serije B še šel v serijo A poleg Genoe. Cata-nia in Legnano sta namreč dosegla enako število točk in za napredovanje ne zadostuje zgolj boljše razmerje v golih. Potrebna je bila torej še ena tekma, ki bi se bila morala že davno odigrati. Toda zaradi nekih nepravilnosti v tekmi med Radovo in Catanio, o katerih je morala izreči končno besedo prizivna komisija, je
HOKEJ NA KOTALKAH
Triestina padla na tretje mesto
Tržaški železničarji premočni zmagovalci v seriji B
Sobotne tekme za prvenstvo v hokeju na kotalkah so lestvico nekoliko spremenile. Najprej je Triestina doživela v Novari svoj prvi poraz. Bilo je to srečanje dveh «velikih». Odlični igri Novare je Triestina postavila nasproti igro, ki ni bila slabša, vendar je bilo pri domačinih več elana. Prva in druga tretjina sta se končali neodločno, šele v zadnjem delu igre je končno domačinom uspelo zmagati z dvema goloma razlike. Ker je Triestina igrala s tretjim «velikim», Monzo, na njenem igrišču neodločeno in morata torej priti v Trst še Monza in Novara, je verjetno, da se bo Triestina izdatno revanžirala in zopet osvojila prvenstvo.
Edera je Imela v gosteh Mar-zotta in se je z boljšo igro u-veljavila. Monza je bila v Močeni in z zmago se je postavila na prvo mesto v lestvici. Končno si je še Pirelli priboril zmago nad Bolzanetese.
Navajamo rezultate tekem in lestvico;
Monza - *Modena 8-6 Edera - Marzotto 10-2 Pirelli - Bolzanetese 13-9 Novara - Triestina 8-6 Monza	7	6	1	0	48	32	13
Novara	7	6	0	1	59	28	12
Triestina	7 5	1	1	60	26	11
Pirelli	7	3	0	4	34	40	6
Edera	7	3	0	4	37	45	6
Marzotto	7 2	0	5	27	40	4
Bolzanetese	7 2	0	5	43	66	4
Am. Modena	7 0	0	7	35	66	0
V seriji B igra tržaški klub železničarjev (Ferroviario). Kako jo vozi, je najlepše razvidno iz lestvice. Vseh osem iger je odločil v svojo korist in postal tako prvak v drugi ligi.
Ferroviario	8 8	0	0	80	18	16
Assi Firenze	7 5	0	2	42	36	10
Lodi	8	3	1	4	41	48	7
Pistoia	8	2	1	5	38	53	5
Landini R. E. 7 0 0 7 30 76
LAHKA ATLETIKA
Madžarska - CSR
V Budimpešti sta se pred
30.000 gledalci srečali atletski reprezentanci Madžarske in CSR. Madžari so zmagali v srečanju moških ekip s 109:101, pri ženskah pa z 62:50. Boljši rezultati — 100 m: Szebeni (M) 11.0; 400 m: Filo (CSR) 48,2; 800 m: Jungvirt (CSR) 1:50.7; 1500 m: Jungvirt (CSR) 3:50.0, Iharos (M) 3:50.0;	5000
m:	Zatopek (CSR) 14:28.6;
10.000 m; Zatopek 29:48.6. 110 m ovire: Mrazek (CSR) 150', steeple-chase:	Jeszenski (M)
9:06.6; daljina: Foeldessy (M) 7.46; troskok: Rehak (CSR) 15,05 (rekord), Puskas (M) 14.92 (rekord) palica: Hoinmo-nay (M) 4.22; krogla: Skobla (CSR) 16.24; kopje: Krasznal (M) 62.64; kladivo:	Csermak
(M) 57.14, Maca (CSR) 55.81, Nemeth (Mi) 55.47, 4x100 m: Madžarska 41.3, 4x400 m: Madžarska 3:13.2 (rekord), CSR 3:15.2 (rekord); ženske — 800 m: Mueller (CSR) 2:13.5 (rekord), Bocskai (M) 2:14.3; 80
m ovire: Gyarmati (M)	11.7;
višina: Modrahova (CSR) 163; daljina: Gyarmati (M)	5.75;
disk:	Merdova	(CSR)	43.57,
4x100 m; Madžarska 48.5; 3x800 m; Madžarska 6:58.2.
Young v metu kopja
dosegel drugi najboljši rezultat na svetu
Na atletskem tekmovanju v
Pasadeni (Kalifornija) je olimpijski prvak Cy Young zagnal kopje 78,13 m daleč. S tem je postavil nov rekord ZDA, obenem pa je dosegel drugi najboljši rezultat vseh časov na svetu, ki zaostaja 57 cm od svetovnega rekorda Finca Nik-kanena (78,70 od 1. 1938).
Lestvica najboljših metalcev kopja na svetu, ki smo jo pred kratkim objavili, se je spremenila toliko, da se je med Finca Nikkanena in Jaervinena (77.23
1. 1936) sedaj vrinil Young.
Na omenjenem tekmovanju v Pasadeni pa je metalec diska Gordien dosegel tudi krasen met: 57,67 m!
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Oslu je Belgijec Herman zopet premagal svojega rojaka, svetovnega rekorderja Reiffa, Herman je dosegel čas 8:10.6; Reiff pa 8:12.0, Na istem tekmovanju je Stran-dli vrgel kladivo 59.82 m, Boy-sen pa je pretekel 800 m v času 1:51.6,
bila tekma odložena, doWe‘ ne bi bil znan rezultat. čalo se je tako, da so Pa potrdili zmago; s tem ni več imela toliko točk » Legnano, ki bi napredofA brez tekme. Toda potem 1,; prišlo do nove pritožbe Ca"j nie in novi predsednik PrizlJ ne komisije, prof. Gennar.°.’.(? s svojimi prisedniki odločil , korist Catanie. Bilo je P°te| nekaj protestov v Legaa°J Nekateri so hoteli, naj LfiS1! no iz protesta sploh ne ISff Končno pa je prišlo do “'j našnje tekme.
Sedaj pa so v Legnanu tj tovo veseli, kajti. «pravicajp je izkazala«. Za današnjo taT mo je vladalo razumljivo nimanje. Tako je bilo na *Jj kajšnjem stadionu poleg J’ mačih gledalcev, ki so v vročini kljub delavniku v likem številu prihiteli na mo (ko že dalj časa drf tekme niso videli), tudi go Sicilijancev in pa nov, ki so bodrili vsaW Svl predstavnike.
Mogoče so bili ,___________•.«
preveč »pripravljeni«, tor pravi, da jih je trening v Ijji tecatini mogoče preveč ^ čil. Obramba se je vsekaj prepočasi gibala in napad' cem Legnana ni bilo te, prodirati. Igra se je sicer * držala v ravnotežju do 29, J nute. Tedaj pa so igralci C tanie popustili in v šestih 4 nutah so že imeli v mreži J gole, katerim se je čez nad<" njih šest minut pridružil četrti. Vratar Soldan sd je^ škodoval stegno in ni bil f
teh
tako sposoben. Toda Leg0^,
se v drugem polčasu, k0 igral samo proti desetim f cem, ni posebno trudil in r pustil iniciativo Sicilijan^ ki. so v tem polčasu doSe“ častni gol.
Eri Legnanu so bili nam] ši oba Šveda Palmer in Pr. j ali ter Sassi H. in Manzaf\ Pri Catanii bi bilo omeniti mo Toncelliia.
JADRALSTVO
Svetovno prvenstvo bo na Bledu
Sodelovalo bo 67 tekmovale51 iz 17 držav J
Na Bledu bo od 21. ;f avgusta svetovno prvenstven* dralnih letal A-2 za pokal«. Sodelovalo bo 67 movalcev iz 17 držav. so se prijavile naslednje & ve: Danska, Izrael, Velika JU tanija, Italija, Grčija. H0«
dija, Švedska, Belgija, - * Zelandija, Avstrija, Saar, n II
fjo'1
čija. ZDA, Monaco in Ju^J vija. — Pričakujejo še Prl1 | Francije in Švice.
Svetovno prvenstvo jev tega razreda je bilo
v Stockholmu 1950. leta. gal je jugoslovanski Stjepan Berfest. Na svetovnem prvenstvu na ^ 1951. leta je bil prvi AVJtr',i Schepa, na tretjem prveI! « v Gradcu lani pa je zmag3* goslovan Bora Gunič,
<S> *• <D ,Jr- <9
0
a
dem
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA:	(.
ZAOR. MZORCII TRGOVCEV l IESTVIP"
TRST - Ul. Voldlrlvo 3, tel. SO'5 -
. ct»nislav RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III, nad — Telefon Številka 93-808 ln 94-638. PoStnl ^^'‘‘Lf^ .lPRAVA UUCA SV. FRANCPSKA SC aO — Telrionska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 13 - 18	- Tel.
predal 502.	višine v Slrinl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mm Širine 1
Imfpca"zaCe£ ^U oglaLv ^ 2T dff- P*n*, Goric, Ul. S. Pell.co l-II. Tei. 33-82 - Rokopis! se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 330, četrtletna 900, pol letna 1700, celoletna 3300 Ut. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 'iX ^ PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.3374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske*3 Tfjt Ljubljana Trg revolucije 19 tet 20-009 tekoči račun pr! Komunalni banki v Ljubljani 606 - T • 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. zoZ\-^j