,2haja ob ponedeljkih. Sredah in sobotah - telefon I: UREDNIŠTVO 24-75, »AJNISTVO IN UPRAVA 21-90 * TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-7alnl komite Ljudske mladine N<>venije. Kakšen je namen kongresa, smo v našem listu že pisa-Omeniti moramo pa še, da smo zadnjih letih zabeležili mnoge Jjspche na področju telesne kultu-^' Vedno bolj stvarna so prizadeli*** za razširitev množične osn. plesne kulture in za zagotovitev ^ibenih, materialnih in kadrov-'"h pogojev, za hitrejše napredovale. Tudi dejavnost predstavni- in družbenih organov, poll-l,«nih organizacij in drugih usta- je vedno večja. , "oscženl uspehi na tem področ-j1 Pa še vendar niso zadostni. -**hko trdimo, da celo zaostajajo * našim) možnostmi, predvsem J* za potrebami, ki se nam odpl- Poglavitni vzrok je nedvom-UlJv tem, da telesna kultura preplaši sledi družbenemu razvoju n da se s težavo prilagaja novim J0»oJem In potrebam, ki jih ta •^Sbeni razvoj sprošča, "sebina telesne kulture in nje-I10 družbeno vrednotenje, praksa 11 njena organizacijska zgradba, 10 Dremalo ujeli utrip novega ča-Jf 'n družbenega razvoja. Name- da bi prisluhniH potrebam, e,iam in okusu novega pokole-*f*> so ,Hm marsikje vsiljevaH za-starels metode dirigirane telesne !**o!e. Dvotimi sistem vodenja nruštev je tipičen odraz prežive- lih tradicij, ki nikakor ne ustrezajo več današnjim potrebam mladine in odraslih. Telesna kultura v vseh svojih pojavnih oblikah že davno ni več stvar ozkega ali širšega kroga ljubiteljev te dejavnosti, še manj orodje strankarske ali druge opredeljenosti. Vedno bolj postaja potreba najširših plasti državljanov — predvsem mladine, nepogrešljiva postavka v svetu njihovega zanimanja in stremljenja, sestavni del življenjske raVni. Po drugi j) strani pa se tudi družba v celoti j z vsemi organi zanima bolj, kot^ kdajkoli poprej, za čimpopolnejšo j telesno kulturo državljanov iz go-^ spodarskih, zdravstvenih, vzgojnih in drugih razlogov. Tudi oči gorenjskih športnikov so te dni uprte v T. kongres telesne kulture Slovenije, ki bo delal v Ljubljani 7. in 8. aprila. Priprave zanj so bile dobre, saj smo v vseh občinah ustanovili Občinske športne zveze, ki bodo nedvomno po kongresu telesne kulture nositeljice vse telesnovzgojne dejavnosti v komuni, TI organi bodo zbirali sredstva In jih smotrno Izračuni in ugotovitve SKLADI PODJETIJ — OSREDNJE PEREČE VPRAŠANJE — PREMALO SREDSTEV V SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE Proučevati, kako danes sprejemajo gospodarske organizacije novi sistem delitve dohodka, je težko, vendar po svoje zelo zanimivo. Zanimivo v toliko, ker se stališča podjetij med seboj bistveno razlikujejo. Prva pomanjkljivost, ki jo pri podjetjih opazimo je, da ta še vedno ocenjujejo principe delitve samo načelno, od zunaj, manj pa, kako bi te principe uveljavili v samem podjetju in na tej podlagi skušali najti še vedno skrite rezerve za boljše gospodarjenje. Prav tako je še vedno precej vodstev podjetij, ki ocenjujejo spremembe v sistemu delitve samo s stališča trenutnega položaja podjetja In računajo samo s tem, koliko bodo na račun teh sprememb dobili in koliko izgubili. Odločno premalo pa je v vseh gospodarskih dejavnostih perspektivnega gledanja. Trgovska podjetja na Jesenicah ocenjujejo nove instrumente delitve sicer pozitivno, vendar pogosto izjavljajo, da so dobavitelji in proizvajalci dvignili cene zato, ker niso prej vsaj v grobem po- razdeljevall osnovnim organlzacl-#znali na£el nove delitve. Zato so Jam, skrbeli za vzgojo kadrov ln#bila tudi trgovska podjetja prida sebo telesna kultura razvijala f morana dvigniti eene posamez iim v pravi smeri. » artiklom. S tem pa se svet za bla- Od I. kongresa slovenske teles-fgovni promet pri občinskem ljud-ne kulture lahko pričakujemo pre- f skem odboru na Jesenicah ni stri-cej. Telesno kulturo bo postavil f njal, ker niso bili s predlogom o še bolj v ospredje in Jo približal1 našemu družbenemu življenju. — < Slovenski kongres bo praktično* zagotovil uresničenje stališč beograjskega kongresa telesne kulture m jih prilagodil našim poseb-1 nlm pogojem in potrebam. M. 2. zvišanju cen podani tudi ekonomski pokazatelji (izračuni). Zato je bilo trgovskim podjetjem priporočano, naj ne dvigajo cen in naj ne skušajo najti za kritje na ta način nastalih razlik svoje notranje rezerve. Tudi obrtna podjetja v jeseni- u%^%Wd občini pozdravljajo nove in- strumente delitve dohodka. Vendar pa se bodp morala sprijazniti z mislijo, da bodo pri novih investicijah bolj smotrno razmi&jala — kaj in kako naj se gradi. Problematiko in težnje delovnih kolektivov v zvezi z uvajanjem novega sistema delitve zasleduje- Seminarji pri DU Bled BLED — Delavska univerza na Bledu Pripravlja krajši seminar za turistične vodiče. Le-ti bodo v bližnji sezoni skrbeli za tuje in domače turiste in jih vodili k turistično pomembnim točkam in krajem, obenem pa jim bodo pomagali spoznavati naše zgodovinske in kulturne spomenike. Prejšnji teden so na Bledu zaključili enotedenski seminar za člane delavskih svetov in upravnih odborov. Zapis po tretjem zboru mladine metalurško-koviroke stroke na Jesenicah Delo mladine razvijati po interesih članstva 'retjl zbor delavske mladine ftaltirsko kovinske stroke Slove-Je je bil v času, ko pričenjamo ^ničevati gospodarske določbe, i omogočajo gospodarsko izpopol-l^anje delavskega samoupravlja-ja>v uresničevanje socialističnih I^Hzbenih i odnosov in nadaljnjo **pitev pravic neposrednih proiz-Jlalcev. Nedvomno je, da lahko Marsičem zbor mladih metalur-^° r in kovinarjev doprinese k ^očnejši orientaciji ljudske mla-J*6 pri reševanju gospodarsko — £*tlčnih problemov podjetja, £ri Je$ničevanju resolucije o izobraze-^i« strokovnih kadrov, nagraje-l^la po delu in drugih problemov, A *e tičejo življenjskih interesov ?dih delavcev. ^ ^"3 zboru so delegati poudarili, tk trtoramo v času hitrega ekonom-in družbenega razvoja skrbe- v organizaciji ljudske mladine za njeno organizacijsko utrditev in raznovrstno ter bogato vsebino dela. Zato je potrebno, da ima organizacija ljudske mladine izreden posluh za čas, v katerem živimo in za probleme, ki so pred mladino. Le tako bomo lahko nadalje uspešno gradili organizacijo ljudske mladine, ki mora v večji meri pomagati mladim ljudem, da bi našli pravo mesto v družbi. Vse to kaže, so poudarjali delegati, da je potrebno delo organizacije ljudske mladine *čimbolt razvijati po interesih članstva. Hkrati mora biti to delo raznovrstno, po oblikah sodobno in vsebinsko privlačno. Pri tem mladinec ne sme biti samo objekt, za katerega nekaj organiziramo, ampak mora biti' subjekt, ki bo lahko s pomočo organizacije organiziral raznovrstno dejavnost. Ta bo pomagala njemu, obenem ta bo tudi družbeno koristna. Le tako bomo lahko delo organizacije neposredno približali mladincu, kjer bo najlaže uveljavljal svoja stališča in vsklajeval svoje interese z družbenimi. Delegati so poudarili, da mora vodstvo ljudske mladine bolj kot doslej skrbeti za reševanje osebnih problemov članov. Razumljivo je, da moramo za to posvetiti večjo skrb socialno-ekonomskim in materialnim zahtevam, vprašanju družbene prehrane, delovne zaščite, stanovanj in drugih problemov, ki neposredno zadevajo življenjske težnje mladih delavcev. Nešteto je primerov, da se mladi delavci spričo slabega materialnega stanja in drugih problemov niso počutili dovolj odgovorne pred organizacijo ljudske mladine in niso iskali, niti zahtevali pomoč. Nujen pogoj je zato, da se pri vodstvih ljudske mladine ustanovijo posebne komi- sije za socialno ekonomske probleme. Hkrati pa morajo biti v tesnem stiku s socialnimi delavci in kadrovskimi službami v podjetjh. Posebna naloga ljudske mladine naj bo tudi v prihodnje, da nenehno usposablja sekretariate, kot jedra osnovnih organizacij. Prav kratkovidno ravnajo tisti tovarniški komiteji LMS, ki se v odnosu do osnovnih organizacij ne brigajo za sekretariate in za njihovo nenehno krepitev. Vse bo prispeva, kar je bilo na zboru poudarjeno, da nekatere organizacije ljudske mladine nimajo določnejše organizacijske in politične flziognomije. Normalno bi bilo, da bi vodstva ljudske mladine v podjetjih odpravila eno izmed resnih vrzeli, da precejšen del delavske mladine ni včlanjen v mladinsko organizacijo. Pri tem vprašanju obstoja več objektivnih in subjektivnih razlogov, ki vplivajo na organiziranost mladine in na njeno dejavnost. V podjetjih moramo stremeti za tem, da razvijamo tisto dejavnost, ki sodi v okvir mesta in vloge ljudske mladine v žavljenjtt delovnih kolektivov. V delavskih naseljih in krajih, kjer mladi delavci bivajo, naj sodelujejo v najraanovrstnejsih oblikah družbenega življenja. To je samo nekaj problemov, ki sodijo v okvir obsežne m vsebinsko bogate razprave na Zboru mladih metalurgov in kovinarjev Slovenije. Na osnovi izmenjave mnenj, stališč in predlogov, bodo povzeti zaključki zbora, ki naj bodo kon-( kretno vodilo organizacijam ljudske ^ mladine za poKtično delo v i \nydjetjih metalunko-kovinske stro- Slovenije. Srečko Krč jo trenutno najbolj občinski sindikalni sveti. Tako je na primer na pobudo Okrajnega sindikalnega sveta skušala skupina odbornikov občinskega sindikalnega sveta Kranj analizirati mišljenja in pojave, ki se pojavljajo s spremembami na področju gospodarstva v kranjski občini. Ugotovljeno je bilo, da se je prav zaradi teh novosti politično življenje v delovnih kolektivih zelo razgibalo. — Zlasti so ti pozdravili z novo delitvijo družbenih sredstev prenesene pravice na samoupravne organe po podjetjih. Nove predpise so z veseljem sprejela predvsem podjetja z manjšo akumulacijo in nekatere gospodarske panoge, ki so s tem postavljene v ugodnejši položaj in vidijo boljšo perspektivo za svoj razvoj in gospodarjenje (kmetijstvo, obrt, trgovina, gostinstvo in drugi). Kmetijstvo ima pripombe samo na nekatere določene cene, ki ponekod ne krijejo niti lastne cene proizvodov. Vendar so tudi kmetijci že začeli prizadevno iskati izhod v boljšo organizacijo in delovno storilnost. Drug problem, ki se pojavlja tako v kmetijstvu kakor tudi d.ugod, so nedokončane investicije. Dograditev teh objektov bo nujna, vendar sredstev zanje ni nikjer zagotovljenih. Razen splošne pozitivne ocene sedanje gospodarske orientacije, ki pomeni velik korak naprej v razvijanju družbeno - ekonomskih odnosov, pa imajo samoupravni organi po podjetjih nekatere, zanje specifične pripombe. T^iko na primer v Iskri v Kranju kljtlb -plošnem ugodnejšem položaju glede na novo delitev dohodka nastopa zaradi hitrega in močnega porasta proizvodnje pomanjkanje obratnih sredstev. Prav tako glede na predvideno izobraževanje sedanja stopnja prispevka za šolstvo ne zadošča. Ta je namreč nižja kakor v preteklih letih. V Inteksu kaže izračun nekoliko slabše stanje kakor v Iskri. To izvira iz nizko ocenjenih osnovnih sredstev. Pričakujejo, da jih bo rešila revalorizacija osnovnih sredstev. Podjetje je imelo v leta 1959 109 milijonov skladov, lani (Nadaljevanje na 3. str.) V pripravah na letošnji Dan zdravja, ki bo 14. aprila, ne sodelujejo samo zdravstvene In socialne ustanove, marveč vse družbene organizacije. Glavni cilj letošnje aktivnosti, ki naj bi ne bila kampanjska samo ob tem dnevu, marveč stalna skrb družbe, je v preprečevanju nesreč, zlasti pri mladih ljudeh. Hitri vzpon našega gospodarstva, industrializacije, mehanizacije prometa itd., vnaša med ljudi tudi vse več nevarnosti. Ta zlasti grozi mladim ljudem, ki ob polnem življenjskem m delovnem zakonu ne mislijo na nevarnost. — Tudi gornji prizor ob glavni republiški cesti v Kranju dokazuje, da imamo pri tem še veliko nerešenih problemov. Otroci se s svojim H-tovornjakom« igrajo ob glavni cesti, po kateri drvijo vozila z brzino 100 km na uro. Kje so ta igrišča, varstvene ustanove, starši in prometni organi? — Reševanje teh problemov zahteva skupnih naporov vse družbe Volivci loške občine o letošnjem družbenem planu Stanovanja, mostovi vodovodi Za izboljšani« življenjskih razmer prebivalstva je na razpolago 570 milijonov dinarjev De dni Je v razpravi predlog letošnjega družbenega načrta In proračuna Škofjeloške občine. Na osnovi postavljenih planov delovnih kolektivov Je predviden tudi letos močan vzpon gospodarskega potenciala te občine, ki sa hitro utira pot med industrijsko razvite kraje. Vse to daje možnost, da nudijo več sredstev tudi razvoju družbenega standarda. Tako je za komunalno delo, stanovanjsko gradnjo, družbeno prehrano, šole in zdravstvo predvideno nad pol milijarde dinarjev oziroma 569 milijonov dinarjev. Zbori volivcev se bodo končali ta teden. Ljudje resno razpravljajo zlasti o gradbeni dejavnosti in o komunalni ureditvi. Kljub temu, da je letos predvideno več sredstev v te namene, pa vendar še ne zadostujejo. Zlasti, v Skofji Loki, kjer se je v zadnjem času močno razvila industrija, ki danes tudi nosi glavni pečat gospodarstva te občine, hudo primanjkuje stanovanj. Vodovodi, kanalizacije in ostala komunalna in uslužnostna dejavnost ne zadošča več potrebam. Toda vse hkrati na* moč urediti. Zato dajejo volivci zlasti pripombe o tem, kaj je bolj in kaj manj nujno. Prihodnji teden pa bo o sedanjem predlogu družbenega plana razpravljal Občinski ljudski odbor, ki bo skušal upoštevati vse važne sugestije volivcev. Letošnji plan za družbeni standard predvideva nadaljnje investicije za modernizacijo trgovine - z živili v Skorji Loti, U(J Sedanji organizaciji sindikalnih podružnic kmetijskih delavcev, ob volitvah v zadružne svete itd., v ?**ženci največ govore o posameznih težavah in še ne Izkoriščenih možnostih za hitrejši napredek > 'UUetijstvu. Marsikje hudo primanjkujejo skladišča, silosi, mehanizacija itd. — Najbolj pa ljudje ^"Čno ocenjujejo neurejeno stanje okrog posamez nlh staj. Gnojišča in odtočne vode marsikje hudo jjj *r*Jo okolje ln tudi iz higienskih ter sanitarnih vidikov zahtevajo čimprejšnjo rešitev. — Obrat ^T^jskega posestva v Hrastju pri Kranju, kot vidimo na sliki, se je resno lotil tega problema. w**ne vode bodo speljane iz dveh hlevov v poseb na rezervoarja s skupno zmogljivostjo 1100 kubičnih tr»v. Odtočne vode, gnoj oziroma kompost, bo tu zaprt in tako ohranil čimveč snovi za gnojenje njiv ki travnike* S seje ObLO Železniki Največ o šolah ZelezidfcL 3. aprila - Danes bfla ttr 3fe*eja občinskega /.bora iQ 35. seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Železniki. Odborniki so potrdili dva pomembna odtoka - sprejeli so predlog družbenega plana in proračuna občine Železniki za leto 1961 in ustanovili družbeni sklad za šolstvo občine Železniki. Nadalje so razpravljali in potrdili odtok o sredstvih za financiranje osnovne dejavnosti šol ter predlog odloka za določanje sredstev šolam, ki jim pripadajo za njihovo osnovno dejavnost. Nadalje so odborniki razpravdjafl in sklepali o zamenjavi parcel SLP v Seicah s privatnimi lastniki ter imenovali upravni odbor občinskega družbenega sklada za šolstvo ter tretjino članov upravnega odbora Zaveda za pravno pomoč v Skof ji Loki. kakor tudi na Trati. V Poljanah bodo zaleli leto« graditi novo trgovsko hišo. v Start Loki to predvidene priprav« za gradnjo sodobnega trgovskega lokala, itd. Tako bo škofja Loka v nekaj letih imela lepo urejene prodajne prostore, kjer bo postrežba hitrejša in kulturnejla. Draga stvar, ki ji daje prednost letol-nj« družbeni plan je stanovanjska izgradnja. Leto« bodo v občini dogradili Jtlri stanovanjske bloke (dva na Trati, dva v mestu) za SO družin. Na novo pa boso zaieTi graditi le tri bloke po 20 stanovanj. Stanovanjski blok bodo zaceli gradili tudi v Poljannh, medtem ko v Gorenji vasi, kamor si utira pot industrializacija, predvidevajo letos prve priprave zS tako gradnjo. Skupno predvideva plan x*> stanovanjsko gradnjo skoraj 300 milijonov dinarjev, da bi £tmpreje odstranili ttano* vanjsko stisko v sami Loki kakor v dr*M gih krajih ob'ine. Znatna sredstva bodo (Nadaljevanje- na 2. ste) STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, dne 5. aprila 1961 Prva žrtev Nekateri prvoborci na Jesenicah so ugotovili, da p' "n žrtve pred okupatorji niso pp Šele po vdoru v nafto deželo oziroma po uradno začeti vojni, marveč že prej. Hitler jo Se 27. marca podpi- bdli štirje jugoslovanski vojaki, med njimi en častnik. Nemci so zahtevali avtomobil. Jože Vrhunc z Bleda, ki je avto vozil, se je uprl. Vsi so hitro šli iz vozila, on pa je avto zapeljal na rob cesto. Prihod Nemcev na jeseniško železniško postajo 11. aprila 1941 sal znano povelje (VVeisimg Nr. 25), toda napad naj bi se bil začel 3. aprila. Ker pa tisti dan niso bile ugodne vremenske prilike za letalstvo pri bombardiranju Beograda in drugih jugoslovanskih oporišč, so napad odložili na naslednji dan. Isti dan, 6. aprila so počasi in »-previdno« začele prodirati tudi italijanske čete v Gor-njesavsko dolino. 6. aprila so zasedli Peč, naslednji dan Petelin-ček in Rateče, 8. aprila pa Podkoren in Kranjsko goro. Toda prvo srečanje naših in nemških vojakov je bilo že 27. aprila zvečer na cesti med Dovjem in Hrušico, Takrat so Nemci tudi zajeli prvega našega človeka in ga potem ustrelili. Tisti ve*er, kot navadno, se je iz Gornjcsavske doline vračal v vojašnice na Bohinjski Beli tako imenovani kurirski osebni avto. 'Pred žarometi avtomobila so nenadoma opazili nemške vojake, ki so bili seveda pripravljeni na strel. Ustavili so avto, V njem so; ga spustil po bregu v grapo, sam pa je skočil stran. Nemci so ga prijeli in odpeljali nekam v Pod-rožco na naši strani, kjer so ga tudi ustrelili. Tako je padel Jože Vrhunc kot prva žrtev nemške soldateske. Kot so pozneje ugotovili, je takrat šlo za načrtno akcijo nemških vojakov, ki pa jim ni uspela. Ta manjša oborožena skupina je prišla čez Karavanke. Toda nameravali so uničiti posadko jugoslovanske vojske v Hrušlci oziroma stražo pred vhodom v železniški podroški predor z naše strani. Na drugi strani pa je Že čakal nemški »pantzer«, ki naj bi po uspeli akciji na tej strani, prišel skozi predor. Morda naj bi ta izzivalni napad pomenil odgovorna demonstracije, ki so trajale že dva dni po, Jugoslaviji proti pristopu k trojnemu paktu. Vsekakor, akcija ni uspela, ker nemški vojaki niso dobili vozila In so se umaknili nazaj v hrib proti meji. <§ Dne 4. aprila 1942. leta je bila formirana I. grupa odredov. V to grupo odredov Je bil vključen gorenjski in kokrški partizanski odred. Komisar I. grupe odredov je bil Jože Gregorčič, komisar pa Lojze Kebe. BRALCEV Kako zajeziti alkoholizem Skoraj vsi državljani z veseljem in ponosom zasledujemo razvoj tn napredek naše države. Toda še so stvari, ki ta naš polet resno zavi-rajo ter nam vsako leto prinašajo ogromno škodo. Eno takih vprašanj je tudi alkoholizem. — Mislim predvsem na pijančevanje in popivanje, kar nam prinaša ogromno materialno škodo. V naši državi imamo razmeroma precej prostih dni, ki naj bi bili predvsem namenjeni delovnim Itudem za počitek in oddih. Toda premnogi naši^ ljudje,, uporabijo ta čas za pijančevanje po zakajenih gostilnah ter potem prihajajo na delo utrujeni in nerazpoloženi. Posledice pijančevanja so včasih zelo tragične, saj je le-to neredko vzrok prometnim nesrečam, nesrečam pri delu, družinskim tragedijam itd. Smatram, da je skrajni Uš, da se temu zlu upremo. Mobilizirati moramo vse trezno misleče ljudi za nepopustljivo borbo proti alkoholizmu, njegovim vzrokom in posledicam. To borbo je že začel RK, vsi ki nam je pri srcu napredek našega ljudstva pa ga moramo podpreti. Alkoholizma ne smemo podcenjevati, ker je globoko zakoreninjen in ima veliko pristašev. Potrebna bi bila sistematična in vsestranska akcija. Mislim, da bi bilo pri organizacijah Rdečega križa potrebno organizirati — če to še ni storjeno — posebne komisije, ki bi imele jasno opredeljene naloge za pobijanje pijančevanja na njihovem terenu. Potrebno bi bilo organizirati stalno kampanjo preko tiska, radia, z letaki, pred kinopredsta-vami itd. Več bi moralo biti predavanj o škodljivosti alkoholizma in posledicah na zdravju, dela-tmožnosti, potomstvu itd. Za to akcijo bi bilo treba zainteresirati Vse množične organizacije, predvsem pa telovadna in športna dru-Uva, LMS, ZKS, Zvezo prijateljev mladi**, zdravstveno shžbo itd. — Ljudje in dogodki Dogodki v svetu se Se vedno zapletajo. V Kongu samozvanec Combe noče sprejeti sil Organizacije združenih narodov in izjavlja, da se bo uprl njihovemu prihodu z orožjem. V Laosu se položaj še ni premaknil z mrtve točke. Velike sile sicer vse zatrjujejo, da se strinjajo z nevtra-lizacljo te dežele, vendar vojaške akcije še vedno trajajo in najrazličnejši generali in drugI vojaški strokovnjaki delajo velike načrte, da bi drug drugemu prizadeli odločilen udarec. Kaže, da so blokovska nasprotja tako močno razdelila svet, da je res težko najti skupni jezik pri obravnavanju najbolj perečih problemov. Spet se je razmahnila oborožitvena tekma In iz dneva v dan lahko čujemo o Proti blokom najrazličnejših rekordih na področju vojne tehnike. Vzporedno s to tekmo med blokoma pa se vendarle vse bolj glasno uveljavljajo v svetu tiste sile, ki so proti razbijanju sveta na dva bloka, ki so proti zaostrovanjem, za mir in za miroljubno sodelovanje med narodi. Ob njih pa se tudi javnost v blokovsko angažiranih državah vse bolj opredeljuje za razumno politiko sodelovanja, ki naj zamenja dosedanjo politiko groženj in vojaškega tekmovanja. Prav ta teden se je v Veliki Britaniji spet začel tradicionalni protiatomski pohod, ki je bil pred leti zelo neznatna manifestacija nekaterih, ki so se borili proti atomski oborožitvi Velike Britanije in proti atomskemu orožju sploh. Letos je to gibanje, ki ga vodi znameniti angleški politik in filozof Bertrand Russel, preraslo že v eno izmed najmočnejših političnih manifestacij na britanskem otoku. Dobilo je razen tega svoje pristaše tudi na kontinentu, kajti tudi z Danske poročajo o protiaiomskfh pohodih in takšno je razpoloženje tudi po drugih zahodno-ev-ropskih državah. Ljudstva najrazličnejših dežel se ne strinjajo več z blokovskimi koncepti, ker vse bolj spoznavajo, da jih ti omejujejo v njihovem razvoju In gospodarskem napredku. Prav v začetku tega tedna so južno-korejskl študentje protestirali v nekaterih največjih južno-korejsklh mestih In vzklikali: »Dajte nam kruha in ne antikomunističnih parol!« 2® pred študenti : na ulicah pO" javili vojni Invalidi, ki so protestirali proti vojno hujskaški poMtiki svoje vlade in zahtevali, naj jim vlada namesto, da nadalje oborožuje svojo vojsko bi zato troši ogromna sredstva, raje preskrbi sredstva za kolikor toliko človeško življenje. Vsi ti dogodki kažejo, da ne ▼ položaju, ko še vedno pretresajo svet blokovski antagonizmi, vse bolj uveljavlja povsod v svetu prepričanje, da tako ne gre naprej, da je v interesu napredka vsakega posameznega naroda In sveta v celoti, da se ta nasprotja čimprej odpravijo In da svet na principih aktivnega miroljubnega sodelovanja stopi n* pot miru. tiiiiiiiiHiBiiitnnnintii^ Stanovanja, mostovi, vodovodi Nmmo bi bilo s strogo oitredbo prepovedati točenje alkoholnih pijač mladoletnikom ter vinjenim osebam. Uvedene naj bi bile stroge denarne katni, denar pa bi lahko uporabili za potrebe RK. V vseh krajih bi morali biti lokali, kjer bi točili le brezalkoholne pijače in pa mlečne restavracije. Če ne gre drugače, naj se s subvencijo uredi tako, da ne bodo brezalkoholne pijace dražje kot alkoholne. Najvažnejša naloga pa je vsekakor prevzgoja ljudi samih. Vsa ta akcija bi morala biti tako močna, da bi bilo sčasoma vsakega državljana sram, Če bi bil pijan. Trdno sem prepričan, da bo do tegđ slej ko prej tudi prišlo. Morda kdo poreče, da se to nas posameznikov ne tiče, toda vedeti moramo, da tudi to zelo zavira dvig naše življenjske ravni m da je to splošen problem vsakega državljana in družbe kot celote. Ne smemo štediti truda in sredstev za cilj: Zdrav in trezen rod v naši novi socialistični družbi! Franjo Zorko, Lesce 72.000 dinarjev — zakaj ? Ko proslavljamo 20-letnico vstaje naših narodov, se vsi spominjamo dogodkov iz NOB, vsega, kar je naš narod doživel v času NOB. — 7"«»', ki smo preživeli to borbo, smo dolžni, da prenašamo spomine na mladi rod, da odkrivamo spominska obeležja in praznujemo krajevne praznike, ki so posvečeni dogodkom iz NOB. Organizacija ZB NOV — Britof šteje 42 članov, ki so že v lanski pomladni pripravili proslavo za Dan zmage — 15. ena], ko so razvili svoj prapor, ob krajevnem prazniku v mesecu avgustu pa so odkrili na Gasilskem domu spominsko ploščo sedmim padlim borcem. Za zabavni del te proslave se je ZB NOV dogovorila s celjskim zabavnim ansamblom »Dobri znanci*, ki naj bi po proslavi in meddružin-skem tekmovanju igrali v »oči od (Nadaljevanje t 1. strani) leto* porabili tudi za komunalne naprav« v občini. Lotili, oziroma zgradili bodo nekatere objekte, ki so jih volivci fe več let nahevali kot nujne. Tako bodo letos kontno zaceli z rekonstrukcijo kanalizacije v Skofji Loki, zgradili bodo kar štiri nove mostove (pri Šelirju, na Suhi, pri Transturistu in pri Okornu) in začeli graditi obrežni zid pri tovarni LTH. V Stari Loki bodo zamenjali stare vodovodne cevi z novimJJ' v Gorenji vasi bodo obnovili jez na Sori, na Trati pa bodo začeli z gradnjo vodovoda in podobno. Še letos bodo dokončali daljnovod od Gabrka do Foljan in dokončali elektrifikacijo v nekaterih odročnih hribovskih vaseh. Skupno je predvidenih za ta in druga manjša dela preko 200 milijonov dinarjev. Volivci v Škofji Loki ie dlje zahtevajo tudi gradnjo nove šole, grajajo neurejeno druibeno prehrano itd. Tud! to ie v letolnjem planu. Za gradnjo nove šole je predvidenih 40 milijonov dinarjev, za obnovo in povečanje sedanje menze na Spodnjem trgu pa 15 milijonov dinarjev. Nova šola, ki bo stala na Trati, bo končana v Itirih letih. Letos bo zraven sedanjega zdravstvenega doma dograjena tudi stavba, v kateri bo reševalna postaja, zavod za socialno zavarovanje in posredovalnica za delo. Občinski ljudski odbor, kot predvideva družbeni plan, bo še nadalje dajal pomoč telesnovzgojnim In kulturnim društvom. Hkrati pa je predvideno, da bi tem dejavnoatim več pomagale tudi gospodarske organizacije. Vzporedno z povečanjem produktivnosti dela se bo povečal tudi povprečni osebni dohodek. Predvideno je, da ee bo 6. na 7. avgust skupaj 8 ur. »Dobri znanci« so ob dogovorjenem času prišli, vendar se je prav tedaj vlila ploha in jim torej ni bilo treba igrati. Za naslednji dan, nedeljo, so sodelovanje odkloniU, zato smo se dogovorili, da bo prireditev naslednjo nedeljo, če se bomo premislili, jih bomo pravočasno obvestili. Ker smo imeli pripravljene veliko kuhane hrane, smo nadaljevali kar v nedeljo ob magnetofonu, kljub temu je organizacija ZB NOV utrpela precejšnjo škodo. — //. avgusta so »Dobri znanci« že prejeli obvestilo^ da v soboto ne bo iPrireditve m, da smo jim priprav-jeni poravnati stvarne stroške, za kar prosimo za razumevanje. Toda tedaj so se začela pogajanja in tožbe za izterjavo celotne vsote 72 tisoč dinarjev in še sodnih stroškov 9000 dinarjev, kar naj plača organizacija ZB. Vsi preživeli borci in člani organizacije ZB NOV, prosimo, ocenite to dejanje! Organizacija ZB NOV Brkof povečala povprečna realna potrošnja v gospodarstvu za 7,4 %. Pričakovati je tudi večjo realno potrošnjo kmečkega prebivalstva na račun večjega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami In zasebnimi proizvajalci. V. R. ROMANTIKA V GLASBI Redni petkov kulturni večer, ki bo v petek, 7. aprila ob 20. uri, v Klubu proizvajalcev v Delavskem domu v Kranju, 'je posvečen glasbi v dobi romantike. V lem reprodukcijskem večeru bodo ljubitelji glasbe slišali Osmo sinfo-nijo v a molu od Franza Schuber-ta, Violinski koncert v d duru od Cajkovskega ter skladbo »V stepah srednje Azije« od Borodina. O pomenu teh skladb v sklopu celotne zgradbe glasbene kulture v tistem času bo govoril Janko Pribošič. Prve delovne akcije Kamnit — Planinsko društvo v Kamniku bo v nedeljo izvedlo prvo akcijo za ureditev okolice Starega grada. Obnovili bodo tudi stari stražnji hodnik okrog razvalin, ki je zdaj delno zasut in ga prerašča grmovje. Pod razvalinami bodo uredili razgledno mesto s klopicami in mizami. V tem mesecu je Planinsko društvo na Starem gradu izpopolnilo kuhinjo in izboljšalo oskrbo. ie oni po s u g t u Tito prispel v Fes Predsednik republike Tito s soprogo Jovanko in dami jugo*7* vanske uradne delegacije ter maroškimi predstavniki, ki so v njeg°* vem častnem spremstvu, so v ponedeljek okrog poldne prispe v Fes. Ob vhodu v mesto, kot zahtevajo tamkajšnji običaji, so p*6"] sodniku Titu ponudili dateljne in mleko. Predsednik Tito s spre*0' stvom se je potem odpeljal v slovito Medino, središče trgovine^ obrti. Tu je ostal kako uro. Včeraj se je predsednik Tito vTO11 v Rabat. Diplomatska dejavnost v Laosu Podpredsednik prozahodne laoške vlade in obrambni mini^ Fumi Nosavan je izjavil novinarjem, da se zadnji sovjetski predlo*1 o ureditvi laoskoga vprašanja »ujemajo z gledišči njegove vlade*' Poudaril je tudi, da je zdaj najnujnejša naloga, ustaviti prelivaj krvi v Laosu. Rekel je tudi, da je moč sovražnosti ustaviti sa0*0 tako, da se vse tuje čete umaknejo iz Laosa. Posredovanje med Gizengo in Ileom Predsednik vlade leopoidvillske pokrajine Kamitatu je v P00*" deljek odpotoval v Stanlevville. Pred odhodom je izjavil, da J6 namen njegovega potovanja v Standeyvi'lle doseči, če bo to mo#** pogajanja med vlado Antoina Gizenge in Ileovo vlado v Ix»poW**B^ Ugodnejše vzdušje na zasedanju OZN Drugi del zasedanja Generalne skupščine OZN traja že P6^ teden. Splošno vzdušje in okviri, v katerih se bo nadaljevala prava, so zdaj jasnejši. Izboljšale so se tudi možnosti za ^katf! sklepe, ker so ZDA in ZSSR dosegle minimalni sporazum o nad* ljevanju razorožitvenih razgovorov. Še o nesreči v Kijevu List »Pravda Ukraini« je v zvezi z nesrečo, ki se je pripe**** 13. marca v bližini Kijeva zaradi usedanja velike gmote spo^0*^?1^ zemlje na površini 25 hektarov, objavil nekaj podrobnosti-piše, da je bilo ob tej hudi nesreči ubitih 145 ljudi, 143 pa fi.^La ranjenih. Od teh jih je še vedno 59 v bolnišnici. Skupna materi škoda znaša 3,7 milijona novih rubljev. Obisk v Medjurećju BIVŠI INTERNIRANCI Z JESENIC V IVANJICI Na predvečer 27. marca so bivši interniranu z Jesenic in okolice obiskali Medjurečje, kjer so bili internirani leta 1941. Z dvaindvajsetimi bivšimi interniranci so prišli tudi nekateri politični predstavniki in predstavniki nekaterih organizacij ter osem tovarisic — vdov bivših internirancev, ki so padli v NOB. Na postaji v Ivanjici so goste sprejeli meščani in okoličani ter jih po prisrčnem sprejemu pospremili v Dom vojaških vojnih invalidov, kjer so se gostje zadrževali med bivanjem v Ivanjici. Obiskali so spomenik vstaje, delo umetnika Anđrejevića-Kuna, naslednje jutro pa so počastili »po- OB DNEVU ZDRAVJA v kranjski oblini Letošnji mednarodni Dan zdravja proslavljamo 14. aprila in ne 7. tako kot prejšnja leta. Dan zdravja tokrat poteka pod geslom »Preprečujmo nezgode, zlasti pri otrocih in mladini«. Gre torej za zmanjšanje nezgod, za izkoreninjenje ene največjih nadlog modernega časa. V naši državi so v tem mescu predvideni kongresi zdravstvenih delavcev, letne skupščine in podobne prireditve. Od 14. do 33. aprila bo v Zagrebu v okviru velesejma odprta mednarodna razstava »Medicina in tehnika«. Zagrebški Centralni higienski zavod je za Dan zdravja pripravil program, ki bo organizatorjem dal marsikatero vzpodbudo m idejo. Ker proslavljamo 20-letnico vstaje, bo letošnje praznovanje pripravljeno v mnogo širšem obsegu kot prejšnja leta. Na posvetu zdravstvenih delavcev ter vseh tistih, ki pripravljajo za ta dan različne prireditve v kranjski občini, so se že zmenili za program in potek teb prireditev. Dan zdravja bodo proslavljali s sodelovanjem vseh zdravstvenih ustanov v naši občini. Občinski Svet za zdravstvo bo v avli OLO v Kranju pripravil razstavo, posvečeno predvsem nesrečam pri delu, njenim posledicam, varnosti pri delu, prometnim nesrečam ter splošnemu razvoju zdravstvene in varnostne službe v naši občini v zadnjih dvajsetih letih. Razstava naj bi imela torej splošni preventivni ter zdravstve-no-prosvetnl značaj. Istega dne, to je v petek. 14. aprila ob 20. uri, bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju osrednja lite-rarno-glasbena prireditev pod naslovom »Zdravstveni delavci pripovedujejo«. Po omenjeni prireditvi bodo najzaslužnejšim dolgoletnim delavcem podelili nagrade, kot so kroparskl 'izdelki, umetniške slike itd. Pri podelitvi nagrad bodo upoštevali tudi najzaslužnejše upokojene zdravstvene delavce. Na posvetu so nadalje sklenili, naj bi vsi večji kolektivi, šole in domovi izvedli krajša predavanja o pomenu Dneva zdravja in zdravja sploh. Zdravstveni delavci naj bi pripravili predavanja po obratnih ambulantah, po šolah pa člani organizacije Rdečega križa skupno s prosvetnimi delavci. M. F. min padlih na partizanskem grobišču. 27. marca so se gostje iz Slovenije napotili v Medjurečje, kjer je bilo bb pričetku vojne taborišče za komuniste In antifašiste iz Slovenije, Bosno in Mnkcdoni'^. - se mnogi Izmed njih prvi vklj11 čili v partizanske vrste. Na mestu, kjer je bilo ne pij« taborišče, so goste iz Slove«1 pozdravili dijaki in ostali tne^" .„«4< ni. Predstavniki jeseniške Udeležene! z obiska v Medjurećju Bivši interniranci so si tu osvežili spomin na dneve internacije, ko so tedanje oblasti mislile, da jim bodo zlomile njihovo moč, dosegle pa so prav nasprotno — interniranci so se tedaj pripravljali za vstajo in zato ni čudno, da so Ogled železarne v Zenici Jesenice — UO Železarne Jesenice je odobril potrebna finančna sredstva za organiziranje strokovne ekskurzije v Zenico. V preteklem tednu so dijaki IV. letnika jeseniške tehniške srednje šole odpotovali v Zenico in si ogledali stari in novi del tamkajšnje železarne. Udeleženci ekskurzije So hvaležni UO jeseniške železarno, ki jim je omogočil ekskurzijo, saj so si z ogledom naše največje železarne pridobili, oz. izpopolnili strokovno znanje, ki jim bo že sedaj koristilo, in sicer pri pisanju diplomskih nalog. potm pa so se vsi skupaj naP^a na ogled mesta," ki se je njihovega bivanja tu pa do *fjjg' že močno spremenilo. Barak J" varni c ni več, na njihovern stu pa so zrasle nove Egr*d»j*)ci Opoldne so se bivši internu , pogovarjali z učenci iz le^a.vijC sta in jih tako seznanili z ećjU-njem taboriščnikov v Medju' 0 Ob slovesu so se gostje py* \i pozdravili z meščani, tovariš* Slovenije - žena pokojnega ^ dreja Prešerna je solznih oči p la grudo međjurećkc zemlj < ^0 jo ponese v Slovenijo. Sk°z gleda svojega moža, svojega n,-dreja, mesto, kjer je bil 10 ade1, ran in, kjer je mogoče tudi P LJubomlr M. Mark«*1* Boljši pregled ^ Mengeš - Tu so na ^atn^]t cesti podrli hišo, ki jc zelo razgled vozilom S kamnih0 s p Varnost prometa sc ie s >eiil boljšala. 8IIEDA, dno S. aprila 1M1 STRAN GOSPODARSTVO 3 Med našimi zadružniki pred volitvami v zadružne svete ugotovitve . {Nadaljevanje s h str.) °8 milijonov, po novih izračunih 8 letošnjo leto pa jo predvidenih samo 43 milijonov. Razon rtaVe I--nega problema osnovnih sred ;tev s° v Inteksu nezadovoljni t Udi z Rednim prispevkom iz dohodka, e$ da je ta previsoko obdavčen. Iz istih razlogov izgubi na skln-jjj" tudi tovarna gumijevih izdel-Sava Kranj. To podjetje obrtno prizadene stopnja prornel-davka. Pri realizaciji v letu ^ bi moralo podjetje vplačati *8 milijona dinarjev prometnega pvka več, kakor pa v preteklem etu. Tega zneska seveda ne more Ponesti v ceno proizvod n-. Čeprav sedanji predpisi zmanjkujejo Tiskanmi sklade, gledata na sPremembe z razumevanjem. 'Av-2adovoljni pa so z administrativam predpisovanjem prispevka v sklađ Za šolstvo. Tako se ta sklad v Tlskaninl zniža od 14 milijonov na 9 milijonov, zaradi česar se reRno postavlja vprašanji vzdrževanja tekstilne šole. Edino Plani-** je glede skladov z novimi predpisi v dokaj ugodnejšem položaju. Ti ji namreč puščajo več sredstev za sklade in s tem odpirajo široko možnost za boljše gospodarjenje na Vseh področjih. Za načelno tolmačenje sedanjih družbeno političnih smernic in go* -oodarskega razvoja SplOh, je bilo organiziranih več seminarjev za delavske svete, upravne odbore oziroma ž« vse aktive, ki Ko kdrt^ kretno delali rta tem področju. — Večje gospodarske organizacije o se za seznanjanje delavcev o gospodarskih spremembah posluževale tovarniških časopisov, znatni delež pa so k pojasnjevanju novih predpisov kot »plošno družbene orientacije prispevale tudi sindikalne organizacije. Več pa se s kolektivi kot celoto ni delalo. Na podlagi novih predpisov se bo tudi to moralo spremeniti. Gospodarske organizacije bodo pri iskanju možnosti za oimracionalnojše gospodarjenje primorane iskati nasvete in sodelovanje celotnega kolektiva. Večji pridelek in veži V CERKLJAH SO ŽE LETOS KUPILI IN DELNO POTROŠILI PREKO 300 TON UMETNEGA GNOJILA, PRIČAKUJEJO PA GA ŠE 100 TON Skladišča umetnega gnojila v Cerkljah So se v zadnjem času zelo hitro izpraznila. Kmetje ga kupujejo in razva-žajo kar na debelo. Navadno so tamkaj porabili do 290 ibn gnojila letno, Letos pa so ga že prodali 300 ton. $e 100 ten pa gA je zadruga naročila, kajti kmetje še sprašujejo po njem. Vse to, kol pravijo V kmetijski zadrugi, je posledica pogodbene proizvodnje, v katero se kmet j" vse bolj vključujejo. Pred loti so S »političnim prepričevanjem" pridobivali prve kmetovalce. Danes je V tem sodelovanju Kjfta približno 99 odstotkov kmečkih gospodarstev. Največ pogodb je za Krompir", ki ga na ta način brez vsakih težav in celo ugodneje predajo. Prav tako je veliko pogodb za pridelovanje mesa, mleka in zn druge pridelke, kjer si krrlrlje bre« večjih tveganj zagotovijo stalne dohodke s svojo dejavnostjo, Da bi dosegli čimvečje uspehe, pa kmetje zahtevajo in porabijo Ob pomembnem fubileju v Kovinarju Kljub naporom in težavam 100 komadov KNS-5 V soboto je bila v podjetju Kovinar v Kranju skromna, a prisrčna slovesnost. Delovni kolektiv je slavil pomembno zmago - izdelal je stoti križni navljalnl stroj KNU-5. Ob tej priložnosti je direktor podjetja čestital delovnemu kolektivu in obenem opozoril tudi na tO, da se nI tem uspehu ne smejo uspavati, temveč naj bo le zagotovilo delovnemu kolektivu, da bo kos tudi prihodnjim nalofam. Tov. J apel j. ki je vseskozi sodeloval pri razvojnem ptooesu križno na-vijalnih strojev, je podal kratko zgodovino, v kakšnih razmerah si je delovni kolektiv prizadeval, dft je skonstruiral in osvojil proizvodnjo teh Strojev. V' letu 1f)56 je podjetje Kovinar uvldolo, da bo na trgu Uspešno s«mo, če se bo pojavilo s proiz-v°dnjo tekstilnih strojev. Zato so ^«Ji iskati tehnični kader, ki bi oi' kos zahtevnim nalogam, predponi pri konstrukciji ktižho navalnih strojev. Vzporedno S pomanjkanjem strokovnega kadra so j* pojavljali še nešteti drugi problemi. Toda delovni kolektiv podjetja Kovinar je prav zaradi svoje vztrajnosti in prizadevnosti doča-1 pomemben dan - dan ko je v Podjetju Kovinar izdelan križni navijalni stroj KNS-S. •.S proizvodnjo teh strojev so v kovinarju pričeli leta 1957. To le-'° jo bilo po svoji proizvodnji Še dokaj skromno, izdelali SO haffl-r*-'č samo en stroj KNS-5, Nasled- ki 1 Isto 800.000 dinarjev so si razdelili ^a ustanovnem občnem zboru »indika'-Be PotlhiJnice kmetijskih delavcev, ki le k'1 pred kratkim pri KZ v Cerkljah, »o klavci največ Rdvorill o načinu nagfa-"v»nja. Tam je skupno 39 kmetijskih ds-'****v. Done dohodke, ker »o «»mo akontacijo na končni obračun. Veselo razpoloženi so člani delovnega kolektiva »Kovinar«, v Krartju dočakali preteklo soboto težko pričakovani trenutek. Ta dan so namreč v tem podjetju izdelali stoti kos križno navijalnega stroja KNS-5, - Na Sliki vidimo celotni kolektiv ob jubilejnem izdelku ju, Lešah in okolici. Star način sadjereje z Visokimi drevesi tu itn tsfn, pravijo, da se ne obnese. V načrtu je več planrtnž s skupno površino 50 hektarov. - Ze sedaj' ima zadruga 13 hektarov rvsa^ov jablan v Senilnem in v Kovorju. Za5cli pa so že priprav:?'' tfOio« i^ene parcele m nove r^''o-znjake. Načrti so že izdelani. Sku-?nC investicijo bodo znašal-t nnbi !::!■>-•> .^1 miljonov dinarjev. Nrii-vhH bddO jablone različnih sort, ki sa Sn ta kraj primerne. Povprečno bedo v teh sadovnjakih pridelali 5 vagonov oziroma 50.000 kg jobcik na hektar, če bi jih prodali pa 50 dinarjev, bi to pomeinilo izkupiček dveh nlil!jorwv in 300 tisoč dinarjev na hektar letno. Ob tem, ko kmetijska zadruga Utira pot novemu načinu sadjarstva, da bi ohranila nekdanjo tradicijo tega kraja, pa se za nove, nizke in strnjene sadovnjake vse bolj zanimajo tudi privatni kmetje in zadružniki. Vzgled teh sadovnjakov, zlaflti pa dohodek, bo prav gotovo močno vplival na hitrejše uveljavljanje smotrnega sadjarstva v tem kraju. u televizor? TEKMOVANJE OB VOLITVAH ZADRUŽNE SVETE Kranj, 4. aprila - Kot se vidi iz raznih poraflB, kmetijske zadruge zavzemajo, da bi bile volitve v svete, ki bodo to nedeljo, 9. aprila, flknfcoije Po vseh zadrugah so te urejeni volilni tfMtttki vofflne ko« misije že delajo Itd. Za dan volitev organizirajo pg* '•.•o', kurirsko »lu.J.bo, posebno de-fcurltvdi telefonske službe na poštah itd. Po sedanjih informacijah bpdo Pripravili kakih 140 voHSČ, na katerih bodo člani zadrug in z'\ dni ž. ni delavci izvolili 14 zadfUB-ivh svetov. V Cerkljah pripravljajo 13 vpllič za člane in posebno voli.šJe Z*i de!av-e. v llohinju imajo načrt za 14 volišč, v jeseniški obilni zr» 14 vollSc itđ. v občim ŽeKžftffET, kljub temu, da bodo člani zadruge v Bukovici in Zg. Lušah volili po pošti, pripravljajo 13 vollSč, tako da volivcem nc bo treba hoditi daleč. Mnoge zadruge so rtapimše tekmovanje, bodisi za njihova volišča kakor tudi sosednim zadrugam v tem, kdo bo bolje pripravil volitve in dosegel najboljši uspeh. KZ v Dovjem je za najboljša volišča raapisala tri nagrade v višini 45,000 dinarjev. Najbolj pa zadružnike zanima, kdo bo v tem tekmovanju zmagal ter prejel okrajne nagrade. Okrajni odbor SZDL in predsedstvo OZKZ sta za tri najboljše določila: televizijski sprejemnik, magnetofon in knjižno omaro. PR! DIOG ZA ZDRUŽITEV DRAVSKIH ELEKTRARN. Konec marca so se sestali v Mariboru predstavniki dravskih elektrarn in ustanovili iniciativni odbor z* /drnfltfV Jestih df«vs)iih elektrarn v eno podjetje. Ni *estn»!ui so poudarili nujnosti In ekonomske ftridholti »dfuiit-ve, ki jih je že proučila posebna komi-sija. Vt.I.lKA NAROČILA V NAMH LADJEDELNICAH. 14. nufca so predstavniki splitske ladjedelnice sklenili v Londonu pogodbo z ameriškim lastnikom ladij I.i-vinošom o »graditvi dveh ladij n nosil-rioitlo 21 tlioč ton. Pred kratkim p« j« irll lastnik naroČil v Splitu ?e tri ladje istega tipa. V KRATKRM »OKO GRADILI KO-:4SARNO V SPLITU. Strokovn;aki poslov- na?« H.lril!tft,'i l;f.l"*ne ir| '(UtrJ'e In plasti nih mas zaključujeio d;*a pri i i' 'vi Inveslicijskega programa za novo kokltr-no, ki )o borJO zaČtll v lirntk'-:'!! graditi V KaUelih blizu Snllta. NaVft ko';sarna bo proirva'a'a Ittn" prlb!i.»<«o 4C? 0D0 ton ine-talcrskega koksa. V INSTITUTU .;o:*.E Sri.EAV. SO MDNTIRM.I ELfCTI'.ONSM DT^\K-TOGRAE. KonstriiUc"a in i - '.' iva pr-c-ga elektronskega difraUtcj-n'« v fto?) državi pomeni nc.lvomno vcllk uspeh znanstvenih sodelavcev liu'jl'ans'.e^a in :'•'!'i »Jo predvsem za proučevanje Ur''*a'r»e str::',;i-re zlasti v kovinski industriji in pri pro-Hčevanjil strukture raznih gradbenih ml« terialov. membals psgodsrskega sistema V petek, 7. aprila, bo ob 17.30 uri v klubski dvorani Kluba gospodarstvenikov v Kranju, Prejemava ulica 11, I. nadstopje, zanimivo predavanje O 6P&EMEMUAH iN DOPOLNITVAM GOSPODAE GA SISTEMA IN O NALOGAH G03PODAltSKIH ORGANIZACIJ TER LJUDSKIH ODBOROV. - Zato Klub gospodarstvenikov Kranj vabi vse člane, gospodarske organizacije in ustanove, državne orff&lM in politične organizacije, da se zaradi izredno zac'mive in aktualne leme udeležijo predavanja nolnostevllno. Predava! bo tov. MILAN KRISTAN, sekretar IS LRS za sploine gospodarske zadeve. ! ob mesecu usmerjanja mladine v poklice Le s pravilno izbiro pot k uspehu frbira poklica je življenjskega Pomena za slehernega dr/.avljana *" to je pot k uspehu alt neusne-"u- pot v sfO&O ali nesrečo, pot ^aPredka in blagostanja, ali pot žalosti, jeze, razočaranja. Zgrešen Poklic pomeni tfgretlenO življenje. To misli pa no prl/.odenejo samo Posameznika, marvo'■ celotno nnfo GrUžbo, ki se razvija in f.c bo v P' hodnjo uspešne razvijala ie te-ako bo imela v gospodarskih °rfianizaeijah ■stalne proi/.vajnVe ln upravljavce, v javnih siuibah In 2^RVrtl upravi pa jpOlObfll dolov-116 dr/.nvljane. Njihovi OtlOVnl UsPehi so najve.krat odvisni od *trokovne usposobljenosti, Od za-ninianja za delo, od ljubezni do r!rl;i in kep,"no od stimulacije na klovnom mc-iu. Iz navedencaa Sledi, da je naloga stardev, SOM in ^Užbe kot celote, da mladino na ojeno življenjsko pot temeljito Popravijo, da ji že v čami ohv»z~ n£*a šolanja postavljaj življenj-^° smotre in petsoekt;ve. Vklju- to nai }'1 otroka v peki le, >>ki mu !e/.i«. ' naj bo težnja staršev, to naj bo °Ru družbe in naa vseh, ki lju- naš mladi svet. Ce bomo uspeli na tem področju, bomo dovajali naši družbi srečne in zadovoljne pionirje našega gospodarskega in družbenega razvoja, dobili bomo ljudi polne ustvarjalnih sposobnosti in tvorce naprednega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega napredka. Učinkovito delo pri profesionalni Orientaciji pa bo ustvarilo srečne ln zadovoljne socialistične ljudi, prav take, kot jih opeva Oton Zupančič. Tretji fant ob zori vstajal, hodil je na delo, v mraku pa domOV se vračal in Zapel vesolo. Ako hočemo doseči pri poklicnem usmerjanju mladine dobre rezultate, je potrebno, da gledamo na ustvarjalno delo povsem drugače, kot na to gledajo v kapitalistični družbeni ureditvi. Tam delijo poklice na čiste in umazane. Čiste ali urodnifiko poklice dosezajo otroci iz malomeščanske družbo. StarSl tega razreda silijo svoje otroke, da dovrSijo gimnazijo in da Študirajo na visokih Šolah, ker le tako kvalificiran človek more dobiti ustrezajoče delovno mesto v državni upravi in gOiDOdaritvU! Težko je za malomeščanske družine, če sin ne more končati visokošolskega Studija, če pa ne more končati srednjo Sole. pa je to za družino največje ponižanje. V primeru pa, da sinko, ki ne uspeva v gimnaziji, se mora učiti Obrti, če pa hodi na delo v tovarno, je to za družino največja sramota. In kakšno je Stanje pri onih, ki jih jo najveć, pri onih, ki rodijo vso družbo, pri delavskih družinah? Tu je vsekakor težko življenje. Oče delavec z največjimi napori preživlja svojo največkrat zelo številno družino. Nima sredetev, da bi svojo otroke vrsto let šolal, pa če tudi imajo talente in sposobnosti za tO. Otroci delavca morajo po dovršeni šolski obveznosti na delo. To zahteva od njih trda usada in najšibkejšo socialne prilike. Sinko mora v tovarno na delo, da pomaga svojemu očetu — trpinu preživljati lastno mater ter mlajše bralce in sestrice. Vstaja jugoslovanskih narodov in naša revolucija je obračunala a takimi zastarelimi nazori. V naši družbeni ureditvi nimamo niti privilegiranih, niti umazanih, niti čistih poklicev, ker vrednotimo vsako delo, samo da je družbi koristno. Nagrajevanje naših delovnih ljudi ne temelji več na principih določene izobrazbeno stopnje, marveč • na podlagi delovnega učinka in d'.'lovhlh usjiohov. Zato se dogaja, da prejema delavc -proizvajalec, strokovnjak na nvo-jem delovnm mestu dostikrat vejje plačilo kot oni, ki ima neko formalno izobrazbo in ne da od sebe toliko, kolikor od njega družba pričakuje. In dalje. Naša družbena stvarnost se t'ebro zaveda, da je rezervoar najboljših strokovnjakov preprosta kmetska in bajtarja hlla in ne mestna palača in mehke pernice Prav ll W{Jn razloga mori v naši socialistični družbi doreči otrok hribovskega bajtarja enak poklic, kot otrok najvišjega javnega delavca ali uslužbenca. Pp;,tema Je na1 mladi človek pootavljen pred de|-StVo, da so mora odločiti za poklic V petnajstem starostnem letu, to Je v onih najbolj »nerodnih letih«, ko je v njugovi notranjosti polno protislovij, tedaj, ko se stalno navdušuje za določeno dejavnost, jutri pa mu lata- postane soprnt*, tedaj, ko ima zjutraj toliko voljo, da bi objemal ves svet — zvečer pa mrko in megleno gleda v prnz* nine . . . Le bodite prrpričani, da ta na.š mladi prijatelj - prijateljica še nimata dovolj življenjskih in poklicnih izkušenj, da bi Se mogla Sama Odločiti za svojo Življenjsko poklicno pot. Ne smemo ga pustiti tavati, marveci mil moramo pomagati: svetovati mu moramo in prikazovati svet poklicev, odkrivati njegova notranja nesoglasja, moramo ga dvighti ln navduševati, njegove »gradove v oblakih« pa »kušajmo postavljati na trdne lomelje ntvnrnosti. — Mnogi Starši in učitelji se pritožujejo, da jo današnja mladini vihrava, da ima najrazličnejSe interese, da ie težko vzgojljiva, da Je no obvladajo itd., itd. Resnično je le. da ;mn današnja mladina vse drugačne nagibe in dru» gačne živi jen'."ko pogoje kot smO jih imeli v mladih l"lih mi. S tem pa morajo računati tako StSrŠi kot vsgojitelji, če se hočejo sodobne* mu mlademu človelt iti In ga pravilno usmerjati. Največ.ti napak« pri mtl tem je, da nai<* večkrat «'ar»il svojih otrok rta pozdnjo. Morda poznalo le njihovo zunanjost, njihovih notranjih stremljenj ln nagnjenj pa niso proučili. Zalo žive starši svoj način žlvljenla, njihovi otrobi pa so se vključili v tempo današnjih dni. Ir. tega sled1, da si mladini 2cli prav take dinamike, ki so poraja na vseh področjih današnjo tehmke in napredka, stopa po .poteh realizma in zavrača sanjavo romantiko. Današnja mladim Je taka kot je mladina vedno bila. Zeli naprej, išče vedno nekaj novega, se navdušuje za nova odkritja. Le zaNleduUo televizijske tn radijske oddaje »Spoznavaj svet in domovini)« in spoznali bosta stremljenja našo mladine, njihove intere-e in klp"če želje po napredku ter globini tehnike, športu in razvoju družbe. (Nadaljevanje sledi) £ STRAN OBVEŠČEVALEC SREDA, dne 5. april* m H L I OGLASI PRODAM Prodam motor NSU Primo, 150 cem s prevoženimi 9000 km. Voklo 30 1305 Prodam seme črne detelje. Vog-lje 44 1306 TOPOLINO - B. v dobrem stanju, res poceni prodam. Stucin Ludvik, Preska, Tržič 1307 Prodam dobro ohranjen moped »Colibri« in skoraj novo moško italijansko kolo. V ase a 12, Cerklje 1230 Nujno prodam motorno kolo »Galeb« s prevoženimi 6000 km. Naslov v oglasnem oddelku 1285 Prodam Fiat 600. Jeraj, Vodice št. 100 1286 Prodam motorno kolo znamke »Panonija« po ugodni ceni. Barbo Franc, Valburga 45, Smlednik 1287 Prodam motorno kolo NSU Maks, 250 cem ali zamenjam za moped. Cešnjevek 22, Cerklje 1288 Prodam usnjen gonilni jermen, 13 m dolg in 16 cm strok. Naslov v oglasnem oddelku 1289 Ugodno prodam avto Fiat 1100 C, tipa 49. Poj zve se samo popoldne na Sempetrski cesti 42, Straži šče 1290 Prodam moped Colibri s prevoženimi 6500 km ln posnemalnik za mleko. Koncilja Franc, Bukovica št. 21, Vodice 1291 Prodam motorno kolo »Puch-Galeb-H s prevoženimi 7000 km. Naslov v oglasnem oddelku 1292 Ugodno prodam 3 železniške tračnice, dolge po 5,5 m. Kozina Janez, Staretova 25, Kranj 1293 Prodam nov televizijski sprejemnik »Orion« po ugodni ceni. ZabPiea 22 1294 Prodam 4 pujske, 7 tednov stare. Hudobivnik Jože, Suha 3, Kranj 1295 KUPIM Kupim rabljene 17 eolske gume. Naslov v oglasnem oddelku 1296 OSTALO Zamenjava Ljubljana — Kranj. Menjam dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani za enako v Kranju. Eventuelna menjava Zagreb—Kranj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1249 Prosimo starše gluhonemih otrok, da pismeno sporočijo svoj naslov na Zvezo gluhonemih — Kranj 1252 Ušel je papagajček modro-sivo-rumene barve, ki govori Miki. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov: La-diha, Cesta Kokrškega odreda 9 c 1255 V najem vzamemo samske sobe v mestu ali najbližji okolici Jesenic. Ponudbe pošljite na upravo »Avtoservis«, Jesenice 1297 Upokojencu ali tovarniškemu delavcu nudim stanovanje za pomoč na mali kmetiji. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1298 Komisija za nastavitev In odpust delavcev in uslužbencev pri Zavodu za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb Kranj — razpisuje delovno mesto poslovodje za trgovino s konfekcijo Nastop službe s 1. majem 1961. Pogoji: kvalificiran trgovski delavec z najmanj 5 let prakso v trgovini tekstilne stroke. Prednost imajo kandidati iz Kranja ali bližnje okolice. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Jesenice, razpisuje na podlagi 1. odstavka 2. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52 iz leta 1957) delovni mesti t direktorja Kmetijske zadruge Dovje-Mojstrana ln 2. direktorja Komunalnega servisa »Pralnica-čistilnica" Jesenice Pogoji razpisa: ad 1. agronom z ustrezno prakso. Stanovanje ni na razpolago; r ad 2. srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso ali visokokvalificiran delavec s prakso na vodilpem mestu in poznanjem tehnološkega procesa obrata Pralnica - čistilnica. — Stanovanje ni na razpolago. Rok prijave je 15 dni. Kolkovane prošnje 6 kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo Komisiji za razpis mest direktorjev pri ObLO Jesenice. . Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša mama, stara mama in teta JIARIJA OMAN (roj. Ribnlkar) gospodinja Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 5. aprila 1961 ob 16. uri, izpred hiše žalosti na Cegelnici 15. Žalujoči: mož Anton, sinovi Anton, Ciril, Fran-celj in Laki z družinami in hčerke Štefka, Polda, Micka in Pavla z družinami Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni za vedno zapustil nas oče, mož, brat, stric in svak Anton Bučan avtopre voznik Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 5. aprila, ob 15.30 uri iz hiše žalosti na kranjsko pokopališče. Kranj, Britof, Ljubljana, Srednja vas, Californija, Cle-veland, USA, Telfs Tirol, 3. marca 1961. Žalujoči: žena Lucija, sinovi Ivan, Tonček, Lojze, mati ter bratje, sestre In ostalo sorodstvo Preklicujem mesečno vozovnico Zg. Brniki-Kranj za april 1961, glasečo na ime Ivanka Sajovic 1299 Preklicujem in obžalujem žaljive besede, izrečene o Tičar Ivanki, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 'Pipan Štefka, Prebačevo 4 1300 Zakonskemu paru brez otrok ali pošteni tovarniški delavki nudim v oskrbo enostanovanjsko hišico v bližini Kranja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1301 Dam stanovanje in hrano ženski za pomoč po službi. Naslov v oglasnem oddelku 1302 Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla o Vrtnik Anici, uslužbenki Iskre, za neresnične. R. A. 1303 PLANINSKO DRUŠTVO Kranj obvešča svoje člane, da od 5. aprila 1961 dalje posluje v svojih društvenih prostorih na Koroški cesti št. 21. Planinsko društvo Kranj 1304 Koristno sodelovanje medvoških in škofjeloških šolskih aktivov LIS Pred kratkim je aktiv LMS na osnovni šoli v Skof ji Loki obiskal aktiv osnovne šole Medvode. Obisk je bil namenjen navezavi tesnejših stikov med obema organizacijama in izmenjavi koristnih mnenj. Medvoške mladince smo sprejeli v okrašeni pevski sobi, kjer jih je predsednik naše mladinske organizacije najprej pozdravil, potem pa v krajšem govoru orisal delo v ma.ših krožkih in v klubu OZN ter omenil tudi naloge, ki smo si jih zastavili za v prihodnje. Predsednik medvoških mladincev pa je med drugim dejal, V Križah pridno treniramo Spomladanski čas nam je prinesel mnogo lepega. Kar ne mo- ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame, sestre, stare mame, babice in tete MARIJE roj. ZAPLOTNIK, Povšnar stare 75 let, se lepo zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence in cvetja ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Hribemiku za vzorno prizadevanje, Govčevi mami in duhovščini. Žalujoči: mož, hčerki ostalo sorodstvo 11 naša želja, ko nam je občinska komisija za Pionirske igre omogočila obisk partizanske bolnice Fran j a« pri Cerknem. O težkih časih v teh krajih nam je pripovedoval član ZB iz Cerknega, Anton Purger. Skupaj smo počastili spomin na 47 učencev politične fšole v Cerknem, ki so jih Nemci Szverinsko ubili. Proti večeru smo se vrnili domov. Bili smo veseli, da smo spoznali kraje in ljudi, ki OBJAlie OBISK V BOLNICI FRANJI Ze vse leto se učenci na osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču enkrat na teden sestajamo pri zgodovinskem krožku. Tu prebiramo razne zapiske o dogodkih iz časa ilegalnega dela in narodnoosvobodilne borbe v Tržiču in bližnji okolici. Tudi sami pomagamo zbirati gradivo, obiskujemo borce in si zapisujemo njihova pripovedovanja. Mnogi borci, med njimi Ivan Stucin, Miha Karo, tovariš Kristjan, so nas že sami obiskali in nam pripovedovali žalostne pa tudi vesele dogodke iz časov okupacije in partizanskih borb. 26. marca se nam je izpolnila Kot žrtev prometne nesreče nas je zapustila dne 3. aprila t Cilka Cuderman skladiščna delavka V prerani grob jo bomo spremili v četrtek, 6. aprila, ob 15.30 uri izpred hiše žalosti, Breg št. 1 na pokopališče v Preddvoru. Zvesto in priljubljeno tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu. Britof, 4. marca 1981 Delovni kolektiv »Oljarice«, Britof pri Kranju tavelj 9, se iskreno zahvaljujem gasilcem In vsem ostalim, ki so mi pomagali pri požaru, da se ni razširil na stanovanjsko zgradbo. Posebno pa še hvala Šinkovec^ Maksu, ki je do akcije z brizgal-, no zadrževal ogenj s tako imenovano »berglovko«. Demšar Janez CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI na območju ObLO Kranj bo za predšolske otroke v naslednjih krajih dne: II. CEPLJENJE Otroški dispanzer Kranj: 10. aprila od 7. do 11.30 ure — od A do F; 10. aprila od 13. do 17. ure — od G do J; 11. aprila od 7. do 11.30 ure - od K do M; od 13. do 17. ure — od M do P; 12. aprila od 13.30 do 18.30 — od R do S; 14. aprila od 7. do 11.30 uri — od T do 2. Osnovna šola Stražišče: 11. aprila od 7. do 9. ure — od A do F; od 9. do 11. ure - od G do J; od 13. do 15. ure — od K do P; od 15. do 17. ure - od R do 2. Ambulanta Cerklje: 13. aprila od 7. do 10. ure — od A do K; od 10. do 12. ure — od L do P; od 12. do 14. ure — od R do 2. Osnovna šola Zalog: 13. aprila ob 15. uri. Osnovna šola Velcsovo: 13. aprila ob 16.30 uri. Otroška posvetovalnica Mavčiče: 13. aprila od 14. do 15. ure. Pomožno cepišče — Drulovka -Pri Fajfarju: 13. aprila od 15.30 do 17. ure. Osnovna šola Preddvor: 15. aprila od 7. do 10. ure. Osnovna šola Kokra: 15. aprila ob 10.30 uri. Pomožna zdravstvena postaja Jezersko: 15. aprila ob 12. uri. Osnovna šola Trstenik: 15. aprila ob 15. uri. Osnovna šola Gorice: 15. aprila ob 16.30 uri. Otroški vrtec Golnik: 15. aprila od 17.15 do 18.30 ure. Osnovna šola Zabnica: 17. aprila od 7. do 9. ure. Osnovna šola Pševo: 17. aprila od 9.30 do 11. ure. Osnovna šola Podblica: 18. aprila od 8. do 9. ure. , Pomožno cepišče — Gostilna Nemilje: 18. aprila ob 9.30 uri. Osnovna šola Resnica: 18. aprila od 10. do 11.30 ure. Pomožno cepišče Rakovica (gostilna): 18. aprila ob 11.30 uri. Osnovna šola Sen turška gora: 20. aprila od 8.30 do 10. ure. Zadružni dom Visoko: 20. aprila od 11.15 do 12. ure. Osnovna šola Olševek: 20. aprila ob 12.15 uri. Osnovna šola Predosljc: 20. aprila od 15. do 16. ure — od A do K; od 16.30 do 18. ure - od L do Z. Zadružni dom Kokrica: 21. aprila od 7. do 8.30 ure — od A do K; od 8.30 do 10. ure — od L do Z. Otroška posvetovalnica Žeje: 21. aprila od 10. do 11. ure — od A do K; od 11. do 12. uro - od L do 2. so se znali pogumno boriti proti okupatorju. Učenci zgodovinskega krožka osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču NOVOUSTANOVLJENI PLESNI ORKESTER Jesenice — V okviru godbe na pihala Svobode »Tone Ćufar« na Jesenicah je bil nedavno ustanovljen plesni orkester, ki se je prvič predstavil javnosti na letošnji glasbeni reviji zabavnih ansamblov. Člane orkestra, ki ga vodi Remij Noč, sestavljajo izšolani glasbeniki, oziroma dolgoletni glasbeniki-amaterji. Orkester je nastopil rodi na okrajni reviji zabavnih ansamblov t Kranju. Z omenjenim plesnim orkestrom je dobila jesenilka Svoboda nov pododsek, ki bo pri vpeljaranj« kutturno-drafabne dejarvnosti na Jesenicah odigraval pomembno rlogo. U. remo biti več doma in tudi smo drugače razpoloženi, nas v naravo. V zimskem v šoli Vleče času smo se bolj leno pripravljali na učenje, sedaj se hitro naučimo in napišemo naloge, da gremo potem lahko ven. Kar nas je telovadcev smo pozimi prebili prosti čas v telovadnici in se učili nove vaje na orodju za šolsko prvenstvo, ki je bilo v torek v Tržiču. Dosegli smo drugo mesto. V sredo smo tekmovali s tržiškimi pionirji, ki so vključeni v telovadno društvo. Pionirke so dosegle prvo mesto, pionirji pa drugo. Vsak po svoje smo se trudili, da bi naši šoli priborili kar največ točk. Sedaj že pridno treniramo za spomladanski kros in seveda tudi za tek ob žici okupirane Ljubljane. Tonček Ribnikar, Križe da so prav zato prišli k nam J* obisk, ker bi se radi seznanili izkušnjami našega aktiva. Njih0^ je namreč zaživel šele letos. Mladinci Medvod so si P°te^ ogledali našo šolo in mesto. Poka* zali smo jim novo kuhinjo in spodinjski pouk, prenovljeno &e* lavnico za tehnični pouk, na nov« opremljeno telovadnico in novo klubsko sobo. Pokazali smo jim tudi gradbišče novega šolske«* igrišča, ki ga sami gradimo- ™ ogledu šole smo si ogledali Se rn*" sto in muzej na gradu, kjer so Pj™ najbolj ugajali znani AnžigM** oltarji, ki so jih okupatorji P*** požigom Dražgoš prepeljali Skofjo Loko. Z medvoškimi mladinci smo dogovorili, da bomo med^ »***^ navezali tudi kulturne in športne stike in pripravili več medsebOr nih tekmovanj. Luka Iveamrf Predavanje o mentabd higieni BLED — Pred dnevi je zbraaiaa P«*-"*" ni nt delavcem blejske občhae rx>ro*fl * pomenu mentalne higiene v Skali VSJS*"* praksi psiholog Andrej Dolinaf. fttdf*" nje je bilo zelo zanimivo, ker j« pav***- telj razvijal »vojo misel o vlogi mm * higiene v-naiih družbenih odaosih os P** lagi izkušenj in vsakdanje praks«. Hk**** pa j« podkrepil troje izkušnje hi •P****| nje % znanimi in preizkušenimi tav.0"" t tega področja irmOmuk ved. Motorist v avtobus V nedeljo, 2. aprila ob 16. uri, se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda na Suhi pri Sk. Loki, in sicer na Suškem mostu. Voznik T. je peljal z avtobusom S-21481 iz Trate proti Skof j i Loki. Pri Suškem mostu mu je pripeljal nasproti voznik motornega kolesa S-16129, V. C. Ta je peljal preveč po levi strani ceste, tako da se je zaletel v levi prednji blatnik avtobusa. V. C. je bil laže poškodovan, njegov sopotnik B. O. pa teže in so ga morali takoj prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Škode na motorju je za približno 150.000 dinarjev. Pet metrov v prepad 2. aprila ob 9.20 je prišlo do nesreče na Spodnjem trgu v Šk. Loki. Osebni avtomobil S-29084 je pripeljal iz Ljubljane in ga i* upravljal V. G. Pri zavijanj« j* most je pripeljal na skrajni ro» mostu in tu zbil pešca B. C. Škofje Loke. Ta je padel 5 in Pf1 metra globoko v prepad. Utrpel je lažje telesne poškodbe. ?) tfii*.V/\loi»i s>( . t:«fl Neprevidni pešec Ob 15.20 se je v nedeljo, 2. aprH la, pripetila prometna nesreča pred tovarno Iskra v Kranju."" Voznik motornega kolesa S-20730 S. B. je zbil pešca J. R., ki je nenadoma stopil s pločnika motorno kolo. Ponesrečenka je bi- la teže poškodovana po glavi Jfl levi nogi in takoj prepeljana v Zdravstveni dom v Kranju od •** pa v ljubljansko bolnišnico. S. p-je bil laže poškodovan po obrazu in prav tako prepeljan v ZdraV" stveni dom. Na motorju je &to ** okrog 20.000 dinarjev škode. O. P. Krnaj VPRAŠANJE - Ste zaposleni v manjšem podjetju, zanima vas ali je dolžno podjetje izdelati pravilnik o delovnih razmerjih. ODGOVOR - V sklada s 345 Osnovna šola Podbrezje: . 21. aprila od 14. do 15.30 ure. Zadružni dom Naklo: 21. aprila od 15.45 do 17. ure -od A do K; od 17. do 18. ure - od L do Z. Otroška posvetovalnica Šenčur: 22. aprila od 7. do 9. ure - od A do K; od 9. do 11. ure od L do 2 Osnovna šola Voklo: 22. aprila od 14. do 15.30 ure. Osnovna šola Trboje: 22. aprila od 16. do 16.45 ure. Kmetijsko posestvo Hrast je: 22. aprila od 17. do 18.30 ure. Cepljeni bodo vsi otroci, ki so v mesecu februarju, oziroma marcu 1961 dobili prvo dozo. S seboj naj starši prineso žličko in izkaznico o cepljenju ali zdravstveno izkaznico in potrdilo o plačilu. Zdravstveni dom Kranj Kino členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53 iz leta 1957) lahko večje podjetje izdela pravilnik o delovnih razmerjih, manjšemu podjetju pravilnika ni potrebno izdelati. P. R. Jesenice VPRAŠANJE - Prejemate družinsko pokojnino po možu, zanima vas, koliko ista znaša po novem. ODGOVOR - V skladu s 13. členom spremenjenega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 10 61) znaša zakon-čeva družinska pokojnina za enega člana 70 odstotkov. I. R. Kranj VPRAŠANJE - Zaposleni ste fkot hišnik. Radi bi vedeli ali ste a lahko za svoje delo plačani po J norm i. J ODGOVOR - V skladu s 16. člc-nom Zakona o hišnikih (Uradni list LRS, št. 38/59) je plača hišnika lahko tudi po dogovoru izračunana po normi. M. L. Skof ja Loka VPRAŠANJE - Ste nezakonski sin, ali ste v primeru zapuščine upravičeni do dedovanja. ODGOVOR - V skladu s 23. členom Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ. št. 20/55) so pri dedovanju nezakonski otroci izenačeni z zakonskimi. R. Z. Jesenice VPRAŠANJE - Koliko znaša delovni čas, gospodinjske pomočnice, ki ne živi z delodajalcem v skupnem gospodinjstvu. ODGOVOR - V skladu s 13. členom Zakona o gospodinjskih pomočnicah in postrežnic (Uradni list LRS, št. 38/59) znaša delovni čas v mesečnem povprečno 8 ur na dan. R. 2. Bohinj VPRAŠANJE - Prevedeni ste v 20. zavarovalni razred, koliko znaša sedaj po novem pokojnina. ODGOVOR - V skladu z 2. členom spremenjenega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ. št. 10/61) znaša pokojninska osnova 8.950 dinarjev za 20. zavarovalni razred. O. N. Jesenice VPRAŠANJE - Sklenili bi radi zakonsko zvezo z osebo, ki je v JESENICE »RADIO«: 6. in 7. aprila nemlki barvni film »Mazurka ljubezni«. JESENICE »PLAVŽ«: 6. in 7. aprila ameriški film »Beg r verigah«. ŽIROVNICA: 5. aprila ameriški barvni film »Karneval r New Orleansa«. KROPA: 6. aprila francoski film »Cipa, dostojna spoštovanja« ob 19.30 vri. RADOVLJICA: S. aprila angleški film »Strahotne poplave« ob 18. in 20. uri; 6. aprila nemški glasbeni film »Kralj čar-daša« ob 20. uri. KRANJ »STORŽIC«: 3. aprila indijski barvni film »Mati Indije« ob 15., 17. in 19. uri, premiera francosko nemškega filma »Napoleonov oficir« ob 21. uri; 6. aprila italij. francoski barvni film »Ana iz Brooklvna ob 17., 19. in 21. uri; 7. aprila isti film ob 15., 17., 19. in 21. url, ter matineja ob 10. uri. STRA2ISČE »SVOBODA«: 5. aprila ameriški barvni film »Zgodba o Glennu Mil-lerju« ob 18. in 20. ari. DUPLICA: 5. aprila ameriški barvni* sorodstvu (nezakonsko) film *Benny Goodman« ob 18. uri; 6. apri-f ODGOVOR — V skladu Z 22. čle-la isti film ob 20. uri. 'nom Zakona o zakonski zvezi (Uradni list FLRJ. št. 29/46) Je nezakonsko sorodstvo za zakonsK zvezo prav tak zadržek, kakor z*" konsko. H. C. Skofja Loka VPRAŠANJE - Oče vam je * oporoki izgovoril le nujni delcz-ker pa je manjši, vas zanima, kal bi morali napraviti. ODGOVOR - V skladu s 33. členom Zakona o dedovanju (Ura*' ni list FLRJ. št. 20/55) boste v času zapuščinske razprave zahfevsu uradno ocenitev, da se bo doloc' nujni delež. K. J. Radovljica VPRAŠANJE - Kot udeležen«^ NOV pred 9. septembrom l®43-^' ta ste bili prevedeni v 10. razred- ODGOVOR - V skladu z 8. Členom spremenjnega zakona o P°j kojninskem zavarovanju (Urada list FLRJ, št. 10/61 boste iz i0[ sedanjega 10, preveden v 8. r*2" red. , G. L. Škof.ia Loka VPRAŠANJE - Ker namerava*0 sprejeti gospodinjsko pomočnic0^ vas zanima, koliko mora biti sta ra za nastop. ODGOVOR - V skladu z 12. členom Zakona o delovnih razmerji gospodinjskih pomočnic in P°" strežnic (Uradni list LRS, ka 3/59) je za sprejem v delovno razmerje pogoj, da je stara 15 ,e ' V. Z. Kranj VPRAŠANJE - Ali se pri s°* stavi smrtovnice vpišejo tudi denarne prednosti. ODGOVOR - V skladu z 98. W*J nom Zakona o dedovanju (Urad" list FLRJ, št. 20/55) se v smrtovnico popiše vse premoženje z*" pustnika. R. J. Jesenice VPRAŠANJE - Kot hišnik delate nadure, ali lahko zahtev'8* plačilo. ODGOVOR - V skladu s 17-nom Zakona o hišnikih (Uradn' list LRS, št. 38/59) hišniku pHPf_ da pravica do plačila nadur nočno delo. R. L. Skofja Loka in VPRAŠANJE - Mož vam daje dovolj sredstev za preživlj8' nje, ste pa za delo nesposobni- ODGOVOR - V skladu s 13. W?j nom Zakona o zakonski zvC* (Uradni list FLRJ. št. 29/46) je *aj konec dolžan, da vas po sv<" zmogljivosti vzdržuje. ^^620038809742 ZANIMIVOSTI 8TSAN Pred skupščino Okrajnega odbora ljudske tehnike Kranj V 42 enotah dela 7073 članov USTANOVILI SO DRUŠTVI IZUMITELJEV IN TRAKTORISTOV Dejavnost Ljudske tehnike se Je na Gorenjskem Se dokaj močno utrdila. Preteklo nedeljo so ustanovili še dve organizaciji v okviru okrajnega odbora Ljudske tehnike, In sicer dve društvi Izumiteljev ln dve društvi traktoristov. -Prvo društvo izumiteljev bo delovalo v Kranju za področje Tržiča, Škofje Loke In Kranja, drugo pa bo delovalo na Jesenicah za zgornjesavsko dolino. Društvi traktoristov so ustanovili v Radovljici in Kranju. Danes dela na Gorenjskem 42 J^novnih organizacij Ljudske tehnike ln jc v njih včlanjenih 7073 Janov. Razen osnovnih organiza-9|J Ljudske tehnike, delujejo na *£lah tudi krožki na različnih po-*°čjih tehnične dejavnosti. Najmlajše vodijo v krožkih izkušeni ^okovnjaki. - Društva Ljudske ehnike na Gorenjskem so v zad- Lačen tat Srusilec diamantov Fred Hau-8er iz Ohia (ZDA) je šel v službo ^r pri tem nosil pod pazduho tor-J*>J*a malico in z 12 diamantnimi '''stani. V gneči v avtobusu pa je 'zgubil torbo in je izgubo prijavil Prćiji. Kmalu ga je policija ob-Vestila, da so našli torbo Prstane. Iz ba nje in vse so izginile samo nane in sendviči s šunko njih dveh letih precej skrbela pa tehnično dejavnost. Organizirala so 44 različnih razstav, 32 ocenjevalnih voženj, 16 motornih in avtomobilskih dirk. 27 izletov, 43 propagandnih voženj, 369 predavanj, 18 lovov na lisico, 9 tekmovanj s skiroji. Razen tega so predvajali po osnovnih organizacijah 94 poučnih filmov na 113 strokovnih tečajih. Bilo je še vrsto drugih manjših prireditev. Na Gorenjskem deluje trenutno 7 občinskih odborov Ljudske tehnike, in sicer na Jesenicah v Kranju, v Radovljici, v Skorji Loki, Tri.iču, Železnikih in v Zireh. -Najdlje deluje Občinski odbor LT na Jesenicah, in to od 1956. leta. Prav tako so na Jesenicah doslej dosegli največ delovnih uspehov. V zadnjih dveh letih so ustanovili 8 novih osnovnih organizacij. Organizirali so večje število tehnično vzgojnih krožkov na ŠOlah itd. Dejavnost občinskega odbora LT v Kranju nič dosti ne zaostaja za Jesenicami, predvsem na področju tehnično vzgojne dejavnosti. Ustanovili so rudi nekaj novih osnovnih organizacij. Z združitvijo bohinjske, blejske in radovljiške občine, se bo delovno področje Občinskega odbora Ljudske tehnike v Radovljici precej razširilo. Zlasti bodo skrbeli, da bi ustanovili kar največ društev ali krožkov tehni- ke v delovnih kolektivih in šolah. Nobenih vidnejših uspehov niso zabeležili v Skof jI Loki. Kaže, da je temu kriva precejšnja malomarnost nekaterih odbornikov občinskega odbora Ljudske tehnike. TI niso skrbeli, da bi organizirali vsaj kakšno dejavnost s področja tehnike. Občinski odbor se bo še bolj utrdil, ker bodo v njem sedaj kadri iz občinskih odborov v 2eloznikin in Zireh. Najmlajši Občinski odbor Ljud- ske tehnike je v Tržiču, saj so ga ustanovili šele lani. V kratkem času delovanja je že dosegel pre-nckatere uspehe. Omenimo naj Zlet Ljudske tehnike, na katerem so sodelovale vse osnovne organi zaci je Ljudske tehnike Iz kranjskega okraja. O delu ljudske tehnike in o novih nalogah, ki stojijo pred to pomembno družbeno organizacijo — bodo govorili tudi na redni skupščini, ki bo v soboto, 15. aprila. Priprave za V. mednarodni Sejem tehnike v Beogradu že od marca dalje «e v Beogradu Inten- | trikrat večji ra/itavni prostor kot so ga rlvno pripravljajo na V. mednarodni Sc jem tehnike. Letos so se priprave za Sejem tehnike prijele mnogo prej kot t prejšnjih letih. Zanimanje zanj je Milko po vsem svetu. Organizatorji raJiinajo, da bodo na sejmu razstavljala skoraj vsa svetovno znana podjetja r. najnovejšimi tehničnimi doseiki. Pričakujejo veliko mednarodno konkurenco. Razen tega bodo se-iera obiskali številni tehnični Itrokovnja-k1 in poslovni ljudje z vse~a sveta. Na sejmu bodo prikazani izdelki strojne, kovinsko predelovalne, elektro in kemijske industrije. Zanimivo je, da razstavljavci letos zahtevajo dvakrat in celo II KULTURNI RAZGLEDI KULTURNI RAZGLEDI t •'MlHHtllllllli™ Ob zaključku kulturno-proivetnega tedna na Koroškem Uspelo gostovanje Jeseničanov iev zadnji hevilki »Slovenskega vestnika« mo preseneča, navdulila nas je do skrajne mere, saj to nam posredoval i predstavo, kakršne na Koroškem nobena amaterska družina ne bi zmogla. " mnogo pisanega o kulturno prosvetnem tednu na slorenskam Koroikem. Med /ugim govore tudi o gostovanju Cufar-dramo »Glo- «ga gledališča z Jesenic ■'■t° ao korenine«. *v ansamblu, ki nam je uprizoril mostno dramo, niso poklicni igralci, mar-Več amaterji ,ki so dnevno zaposleni v Ženami in na drugih delovnih mestih in 'amo svoj prosti čai posvečajo odrskemu ' iT t t t kilometrov dnevno. 1 turizem v preddvorskem kotu, kam Po mnenju dr. Whiteja Je vpliv (I gre tvoja pot?! motorizacije na telesne sposob- ( nosti ameriške skrbljujoč. mladine zelo za- nezasedenih 7 prostorov v pritUčjm. Pravijo da je za opremo sicer ma razpolago kar 15 milijonov dinarjev, vendar kaže, da so načrti im izdelava te opreme tako »-zamotani*, da je še danes ni. Prostori pa so še vedno neizkoriščeni. A Od kuri l sem jo nazaj proti Kranju in naravnost na Visoko. Nasproti menda edine gostilne v tem kraju, če greš proti Preddvoru, zavije cesta na levo, h Kokri. Ko bi vi vedeli, kaj vse je ob tej cesti. Domačini in sosedje ob gostilni že A Če ne bi bil ličen, potem ne vem, kako bi jo zvozil, ko sem se peljal z avtobusom iz Kranja mm mm m var a*.**proti Resnici. Na cesti so bile ta'te Koliko So oeoomiconov vv^^-*?^ ™»^ + ■ aP 3 ± pol po zraku, mere na sedežu, pa Ob letošnjem popisu prebivalstva v nas I državi, pri katerem bo sodelovalo od 1. do 7. aprila 100.000 popisovalcev in ki se bo Izvršil z najmodernejšimi sredstvi ter bo zajel nc samo popis ljudi, ampak vso Ljudsko dejavnost, ne bo odveč, če pogledamo malo oazaj, kako so nekdaj potekali popisi. Kot primer smo vzeli naše glavno mesto Beograd, v katerem je bil prvi popis meseca junija 1931. leta. i prfirma, do kosti.. Ko Za glavnoga popisovalca je bil določen Jakob JaJcšič, blagajnik kneza Miloša. Popis je zajei ne samo može, temveč tudi žene. Edina izjema so bile ciganke, ki niso prišle v poStev. V BeogTodu so takrat našteli 7033 »duš-, od tega 4199 moških in 2834 žena. Popisali so samo Srbe ln Zide. Hi« je bilo v Beogradii samo 769, pri čemer niso bile vštete turske hiše. Od prvega popisa pa do balkanskih vojn, 1912. leta, je bil popis prebivalstva v Srbiji 16-krat. Lota 1850 so našteli v Beogradu 15.485 prebivalcev in 1700 hiš. Od tedaj je število prebivalstva stalno naraščalo. L iakati da ni v t [o!no vek in podobno. To Je bil prvi t , r popoien popis rezultate pa so ob- \voznem redu. Tisti, ki se vedno vo-Javfli šele 1889. leta. Od takrat ttofzijo na tej relaciji, so mi še za-redno objavlja!^ podatke o popisu pupali, da se to ni r^odilo prvič. — Malo več resnosti bi bilo pa tudi hiš in 67.769 prebivalcev. Leta 1810, pred balkanskimi vojnami, pa Je štel že 6964 hiš 100.000 prebivalcev. prebivalstva v Srbiji. Od leta 1910 do danes so bili še štirje popisi, in sicer 1951. leta, 1931., 1948. In 1993. leta. Popis, ki bo od 1. aprila letos, bo že 21. popis prebivalstva na področju Beograda. \tu lahko. Tovariško in prijateljsko Vas pozdravlja vedno Va? Bodic ar Charles McCormac Nekega dne je naš poveljnik sklical žene in dru-Jlne tistih, ki so živeli v družinskih stanovanjih ob stališču in jim pojasnil slede evakuacije. Rekel je, da bi tudi nas rad pustil od tod, a da sam nc more Storili ničesar. -Medtem pa bo treba skopati strelske jarke,« je Se dodal. »Sami bomo delali, da bo čim manj stroškov.« Zavedali smo se, da je to naša neizogibna dolž-n°st, toda Pat je pričakovala otroka ln smešno bi b,lo, če bi v takem stanju plezala po strelskih jarkih. Kmalu so obiski japonskih bombnikov postali •"•o no t ona vsakdanjost. Sprva so ce njihovi napadi °sredotočili na letališče. - Pri tem so uporabljali Majhne bombe, ker niso hoteli uničiti ničesar, za kar 80 Verjeli, da bo kmalu njihovo. Mesto Singapur ln Dr--taniščc sta dobila pozneje svoj delež pri bombardiranju, toda po navadi so letala vselej napadla °b svojem povratku Scletar. Vse to se je dogajalo 8 Ponavljajočo se točnostjo - vsako jutro ob 9.50 ln v*ako popoldne ob 15. url. Sedemindvajset bombnikov jc priletelo v brezhibni formaciji — ob 9.50 ,n ob 15. url. Dan za dnem. V gosto naseljenih nredellh Singapura ln v okolici je bilo mnogo žrtev. J&ponci so na celini utrdili svoja mostišča In se ra*-**rlit vzdolž in poprek po Malajl. »Naše čete so se u,naknlle na vnaprej pripravljene položaje,« je po-•tala vsakdanja žalostinka, ki jo j e radio oznanjal z Dekim nenavadnim ln togotnlm zadovoljstvom. Proti koncu decembra sc je položaj na malajski 'r°ntl naglo poslabšal. 20. decembra *o se Japonci ^Hi še južno od Ipoha. 2. januarja so se Izkrcali W Kuala Selangoru in 12. januarja prišli do Koala Lumpurja. 26. januarja so blH že v Endauju, samo 80 milj severno od velike johorske ceste, 29. pa »o bili manj kot 28 milj severno od Seletara, Letališče so zdaj stalno bombardirali In delo dveh torpedno-bombniških eskadril je bilo omejeno na nočne ope-raeije, kajti za dnevne polete letala niso bila dovolj hitra. Naše izgube so se naglo večale. Nekega jutra, ki ml je ostalo v spominu, sta dva japonska Zeroja udarila po letališču ob majhnem odporu z zemlje, če izvzamem ogenj iz topov naših Catalin, pri čemer so mnogi Izmed letalcev umrli v svojih letalih. Hangarji so začeli goreti ln letallščne zgradbe so bile hudo poškodovane. Od prvih dni novega leta je v Singapuru redko minil dan brez zračnih napadov. Evropski civilisti so se še vedno zlivali prek glavne poti v stalnem toku na otok in 30. januarja se jc sem umaknila tudi večina britanskih čet z Malajskega polotoka. Otok je bil zdaj natlačen z Evropejci In Azijci ter ranjenci. Singapur je postal mesto osupljivih nasprotij. Na eal strani so bombe v bogataških četrtih uničile kanalizacijo, da je zavladal neznosen smrad In je vlada dajala brezplačne injekcije proti tifusu vsakomur, ki jih Jc želel. Na drugi strani pa so bile ceste v trgovskih ln poslovnih četrtih vsak dan skrbno očiščene In "tu so se gnetli Evropejci. Delavci, ki so Mil v velikem Številu zaposleni po dokih, so skoraj vsi Izginili, tako da so britanske in Indijsko Čete morale pomagati pri nakladanju in razkladanju ladij. Zaklonišč nI bilo. Japonski bombniki so le redko naleteli na odpor našega letalstva in protiletalski ogenj Je bil neučinkovit. Osupljivo pa je bilo mirno zaupanje Evropejcev, ki so res verjeli v vladna zagotovila o nepremagljivosti Singapura, Zene s polotoka, ki so živele tu neudobno v nakazanih stanovanjih, samo a oblekami .ki so si jih lahko spravile v kovček, so raje čakalo na ladjo, ki bi jih odpeljala v Anglijo, kot pa da bi šle v Avstralijo, ker bi v Angliji bolj verjetno našle prijatelje. Morda pa je ta izjemna zaverovanost v nepremagljivost Singapura in močna brezčutnost do japonskega napredovanja izhajala Iz mirnosti vladnih obrambnih ukrepov. Eden Izmed njih, ki je bil objavljen januarja, je pozival vse hišne lastnike, ki so imeli količkaj vrta, naj sadijo zelenjavo zase in za svoje sosede. Gnojilo naj bi dal urad za prehrano; in vse to takrat, ko so bili Japonci manj kot 50 milj daleč! Morda je bila vlada prav tako slabo obveščena o vojaškem položaju na Malaji kot ostali ljudje., toda to je bilo težko verjeti. Naj bo žc kakor hoče, od prvega dne japonskega napada na Malajski polotok so ljudi držali v strašni nevednosti o dogodkih. Novice o japonski okupaciji Kelantana, ki je bila 8. decembra, niso objavili na primer do 22. decembra; cenzura jc bila tako stroga, da rtltl takrat, ko Je bil Singapur prvič bombardiran, niso izšla v časnikih resnična poročila. Namesto tega so časniki polnili svoje stolpce z dolgimi poročili o borbah v Libiji in Rusiji. Višek vsega pa Je bil 29. januar, ko je radio BBC objavil, da Japonci neprestano bombardirajo Ipoh, v resnici pa so bili Japonci le še nekaj milj od Singapura. Ipoh je takrat bil žc več kot pet tednov v japonskih rokah. Medtem so tudi Japonci vodili svojo propagando. Po deželi so metali letake v spakedrani angleščini, kitajščini, malajščlni in v tamilskem jeziku. »Izpraznite vaša mesta, preden jih bombardiramo!« so svarili domačine. »Mi vodimo vojno le proti belim hudičem.« Nekateri letaki so bili tudi risani. Na enem Je bil upodobljen skrajno debel evropejski lastnik plantaže, ki se ziblje v senci in ima ob strani steklenico piva, medtem ko tamilski težaki garajo v vročem soncu. Z drugih je gledal porjavel britanski vojak, ki si praži biftek, indijski vojaki pa se potijo pri delu. Japonska armada jc imela tudi posebne letake. Na enem je pisalo: »Britanski armadi! Slabo vedenje, ki ste ga vi, angleški vojaki, Imeli do Japoncev, nc bo pozabljeno ne pri bogu ne pri človeštvu. To Je, da ste ujeli Japonce ln Jih dali v hiše gobavih, v petrolejske tanke in povrh vsega še koljete japonske nebojevnlke. Zapomnite si, da boste dobili povrnjeno stokrat vse, kar ste storili. Japonska armada,« Spraševal sem se, kaj so si morali misliti ob tem malajski kmetje. Skozi več mesecev so lahko opazovali kolone kamionov in blindiranih vozil ter topništva, ki so se valile proii severu. Takrat so bili gotovo osupli spričo moči naše vojske In so slepo verjeli v vladno zagotovilo o nedotakljivosti njihove dežele. Nato so Jim povedali, da so se Japonci drzniti Izkrcati se pri Keluanu, a da so Jih napadla "britanska letala In je ostalo le malo živih. Nekaj časa nI bilo nobenih novic. Potem pa so bile k njihovemu začudenju ceste polne vozil, natlačenih z evropejskiml ženskami in otrofd, bogatimi Kitajci in Indijci, ki so hiteli proti jugu. Cez nekaj dni so jim sledili evropejski uradniki, lastniki plantaž ln rudarji. Sirile so se govorice, toda pravih vesti nI bilo. Pozneje so prišli razbiti ostanki tistih obrambnih sil, ki so le nekaj tednov pred tem tako samozavestno odšle na sever. Malajcl so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi pomagali pri tem umiku, toda kako naj bi vskladlll optimistične vesti In Izjave s tem, kar so sami videli? Proti koncu januarja sc je napetost v Singapuru povečala tako hitro kot reka beguncev s celine. Letališče v Seletaru je postalo neuporabno za kakršnekoli operacije. Bilo je polno bombnih lijakov, zgradbe so bile večinoma hudo poškodovane, našo Calallne pa so bile razpršene po okoliških otokih. Ko se je položaj še poslabšal, sem mislil le še na evakuacijo. Nekatere (/.med žena so odšle z ladjami sredi meseca, druge so se odpeljale z letalom enaindvajsetega in zdaj Je bila tu le še peščlea družin. Srečen sem bil, da sem lahko ostal s Pat. Ce bodo prišli Japonci na otok, bom vsaj z njo. Cul sem, da so Imeli Japonci posebne metode za evroazijska dekleta, ki so se poročila z Evropejci. Zadnje dni so me dodelili k motorizirani transportni skupini, ki je pomagala pri evakuaciji s kopnega. Vsak dan smo se peljali po cesti čez ožino kakih petdeset milj v Johore, pobrali begunce in Jih pripeljali na otok. TELESNA KULTURA Nogometni komentar Mrtvi tek štirih Preteklo nedeljo 10 nogometa!! odigrali 15. kolo Slovenske conske ter 10. kolo Gorenjske podzvezne lige. V obeh je šlo takrat brez večjih presenečenj. — Celjski KJadivar Je ris oko premagal Goričane, dive točki pa sta m« pomagali, da se je povzpel sta drogo mesto. Sobota te je z zmago nad pomorskim partnerjem pomaknila za eno mesto navzgor in je sedaj tretja z istim številom točk, kot jih imata Kladi -star ia Radar. Slednji je t nedeljo Igral neodločeno s Krimom iz Ljubljane, ki se zanesljivo drli v zgornji polovici prvenstvene tabele. Kranjski Triglav jc bil poražen v tekmi z Ljubljano, ki je kandidat za drugo mesto. V igri se bili po tehnični plati gostje boljH in jim zmage ni oporekati, toda z malo več športne sreče Kranjčanov bi bil rezultat vsaj neod- ločen, igrali r* drugem deln igre so Triglavani vetrom in so se dobro zopersta-vili smiselnim napadom gostov. Večkrat se tnal satni napadli svetišče Ljubljane, vendar je bil vratar Zupančič vedno na mestu. Ko je leva zveza — Siladi imel idealno priložnost za zadetek, je streljal točno v vratarja. Kasneje je zanesljivi obrambi Ljubljančanov pobegnil štular, toda žoga je spet ostala v rokah branitelja. Ta jo je dcgažiral v polje, kjer jo je prestregel Norčič, ki tedaj ni pomišlja!. Spretno je hotel prevariti Zupančiča, ki je bil na 16-metrski črti, tako da je visoko streljal proti vratom. To bi bil zanesljiv zadetek, pa se je sreča spet poigrala s Kranjčani — žoga je zadela vratnico! — Triglav je tako ostal tam, kjer je bil — na desetem mestu, s precej upanja, da ostane v družbi dvanajstih najboljših nogometnih moštev Slovenije. V letošnjem prvenstvu igra Triglav (in seveda tudi ostala moštva) še sedem tekem. Na domačem igrišču bo igral še z Mariborom, Ilirijo in Rudarjem, v goste pa bo lel na tekmo s Krimom, Olimpom, Slovanom in Novo Gorico. Olimp iz Celja ima sedaj prav toliko točk, kot kranjski ligaš in mu torej ogroža obstanek v ligi, •eveda, če štejemo, da bo Nafta zanesljivo zadnja. Druf»i celjski ligaš in novinec v ligi se bo letos pomeril še s Slovanom, Triglavom, Kladivarjem in Ljubljano doma ter z Rudarjem, Nafto in Soboto v gosteh. Po preprosti računici lahko predvidevamo, da bo Triglav osvojil osem točk, medtem ko jih Olimpu ne moremo prisoditi več kot pet, in Še to v najboljšem primeru. Končno pa Triglavu ne sme zadostovati le prepričanje, da bo ostal v ligi, ampak se mora pognati v lov za Slovanom, Gorico in Ilirijo. Z vsemi tremi bodo Kranjčani še igrali in prav točke iz teh dvobojev bodo najpomembnejše. V NEDELJO BODO IGRALI — Nova Gorica : Ilirija, Olimp : Slovan, Maribor : Rudar, Krim : Triglav, Ljubljana : Nafta in Sobota : Kladivar. Sama zanimiva srečanja neposrednih tekmecev, z izjemo tekme Triglava in Krima ter Ljubljane in Nafte. VRSTNI RED V SCL PO 15. KOLU — 1. Maribor 24, 2. Kladivar (Celje) 20, 3. Rudar (Trbovlje) 20, 4. Sobota (Murska Sobota) 20, 5. Ljubljana 19, 6. Krim (Ljubljana) 18, 7. Ilirija (Ljubljana) 14. 8. Nova Gorica 14, 9. Slovan (Ljubljana) 12, 10. Triglav (Kranj) 9, 11. Olimp (Celje) 9 ter 12. Nafta (Dolnja Lendava) 2 točki. V Gorenjski pod/vezni lifti je boj za prvo mesto med štirimi moštvi vse bolj zanimiv. Trenutno je v vodstvu straŽiška Mladost, ki ima odigrano tekmo več, kot ostali trije zasledovalci. Na vprašanje, kdo ima največ možnosti za osvojitev prvenstva Gorenjske, je težko odgovoriti sedaj, ko je pred nami še šest kol. Čez. štirinajst dni bo na Jesenicah dcrby Mla- ki bo prav gotovo odlo-Sicer pa Mladost igra v prav nič ne dost : Jesenice, čilnega pomena, zadnjem kola s Tržičcm bo čudno, če bomo šele tećTaf izvedeli kdo zasluži najvišji naslov. V 15. kolu s bosta na Jesenicah pomerila Skofja Lo!;. in Jesenice, teden prej pa bodo Tržičar igrali z Jeseničani doma. Tudi ostala moštva ne smemo postiti ob strani in se j dokončno oceno ne smemo zadovoljiti Šenčur sedaj prav lahko še komu zmeša račune. — Vse torej kaže, da sc bo mrtvi tek »zgornjih moštev« nadaljeval ter bo zanimiv in borben do konca prvenstva, saj je muhasti žreb tako tudi hotel. Lestvica Gorenjske nogometne podzvez-ne lige po nedokončanem desetem kolu: Mladost Tržič Jesenice Skofja Loka Planika Seč ur Prešeren Razgovor s Stanetom Staretom, republiškim prvakom v judu Najmočnejši Slovenec govori Z rednimi treningi se marsikaj doseže ». . . Stane, Stane, Stane . . .!« je v soboto donelo po zgornji dvorani Delavskega doma v Kranju, kjer se je 40 najboljših slovenskih judoistov borilo za naslove republiških prvakov. Spodbuda je vr>-.'. #— <;-,,.fM> k0 se je le-tai Naklo Triglav b 10 7 2 1 35:10 H 9 6 2 1 45:15 14 9 6 1 2 51:15 13 9 5 3 1 37:13 11 10 4 0 6 21:34 8 10 2 1 7 11:67 S 9 2 0 7 25:53 4 10 1> 1 8 21:40 3 nce 10 2 1 7 23:46 5 J. 2. STANE STARE Rokometni komentar Začetna nervoza Priprave na kongres KRANJ, 4. APRILA — Danes popoldne je bila v Kranju seja sekretariata Okrajne zveze za telesno kulturo Kranj, katere so se udeležili tudi predsedniki vseh strokovnih športnih odborov pri Zvezi. Med drugim so govorili o nekaterih finančnih problemih, kako bodo razdelili sredstva posameznim športnim odborom pri Okrajni zvezi. Pregledali so tudi, kako »o uspele zadnje ustanovne skupščine Občinskih športnih zvez po vseh občinah na Gorenjskem in se tndi pogovorili o pripravah delegatov na I. kongres telesne kultnre Slovenije. -4 V nedeljo so šli spomladi prvič na piano tudi rokometaši v republiški rokometni ligi. Zc uvodne tekme so pokazale, da so skoraj vse ekipe v dokaj slabi formi. Tokrat kakšnih presenečenj ni bilo in sc Športni drobiž (TM) Na športnem dnevu na kamniški gimnaziji so se dijaki pomerili med seboj V vajah na orodju. Dekleta so tekmovala na bradlji, v parterju in v preskokih čez konja. Najboljša je bila dijakinja 3. a razreda Ksenija Sodnikar. Pri fantih pa je bil najboljši Janez. Brvar iz 4. razreda. (Z) V prvenstveni tekmi NPL je Kamnik na svojem igrišču premagal Rudarja iz Hrastnika z rezultatom 1 : 0. Mladina obeh moštev pa je igrala neodločeno 2 : 2. (Z) Te dni so določili progo, 24 kilometrov dolgo, po kateri bodo tekli iz Kamnika proti Ljubljani v okviru prireditve »Pohod ob žici okupirane Ljubljane«. Tega malega maratona se bodo udeležili domači in inozemski tekmovalci. je poznala začetna nervoza pri vseh ekipah. Trši borbi za točke sta bili le v Kranju med domačo Mladostjo in mariborskim Branikom ter Kovinarjem in Slovanom iz Ljubljane v Mariboru. V ostalih tekmah so zmagali favoriti. Odred jc z lahkoto odpravil predzadnjo na lestvici Svobodo z 20:16, kot smo že omenili, le Kovinar le s težavo premagal ljubljanskega tekmeca Slovana z rezultatom 13:10. Brežice so po pričakovanju pustile obe točki trboveljskemu Rudarju in so srečanje izgubile z rezultatom 30:23. Krim pa je premagal Olimpijo z 19:10. Kranjska Mladost je morala v nedeljo kloniti dobrim Mariborčanom z rezultatom 25:21. Če smo bili z igro Mladosti v polju dokaj zadovoljni, ne moremo tega trditi za vratarja domačinov. Prav to jc bila hiba ekipe, da je pustila obe točki mariborskemu Braniku. Razen tega je bila organizacija tekme zelo slaba. Tu mislimo predvsem na vodenje zapisnik* tekme. V prvem polčasu Nogomet, odbojka, namizni tenis ŠENČUR — Na ustanovnem občnem zbora športnega društva »Svoboda« Šenčur, ki je bil v prosvetnem domu, se je zbralo preko 60 ljubiteljev športa. Pripravljalni odbor z* ustanovitev društva, ki je začasno skoro leto dni vodil športno dejavnost, jc podal kratko, vendar izčrpno poročilo o svojem delu. Ugotovili so, da Tudi v Dovjem nad Jesenicami, kot še marsikje, otroci nimajo telovadnic. Okrog 250 otrok je tam v 3 učilnicah oziroma 6 razredih. Telovadne ure, kot pravijo, so jim vfedno všeč. Zberejo se na tesnem dvorišču in vse težave in pomanjkljivosti rešuje čist planinski zrak In romantično okolje. Včasih zavidajo onim t Mojstrani, ki imajo Igrišča ln druge boljše pogoje za telovadbo. Pravijo, da je predvidena tudi gradnja nove šole v Dovjem in ob njej ustrezna telovadnica je bil zlasti nogomet v tem kraju zelo močno razgiban in da so predvsem pionirji — nogometaši zabeležili lepe rezultate med gorenjskimi nogometaši. Odbojkaši z delom niso mogli samostojno pričeti, ker ni bilo sredstev in so le včasih igrali skupno s športniki tovarne »Sava« iz Kranja. Tudi namizni tenis je bil premalo razgiban. Po plodni razpravi so ustanovili trt sekcije, in sicer za nogomet, odbojko in namizni tenis. Ostale sekcije bodo ustanavljali postopno, če bodo za to dani pogoji. Vse kaže, da bo tudi letos najaktivnejša nogometna sekcija, saj ima že sedaj dve pionirski moštvi, sedaj pa bodo ustanovili le B člansko moštvo, ki bo tekmovalo v občinski nogometni ligi društev »Partizan«. Društvo bo vodil 9-članski upraven odbor. —ao se je namreč zgodilo, da »o Branikove! dosegli samo 10 golov in jih je imel zapisnikar prav tako zabeleženih 10 v rubrikah, kjer so napisani tekmovalci, medtem ko je imel napisano zaporedje golov popolnoma zmešano in še nepravilni rezultat 11:11. Grajati je treba zlasti sodniško rokometno organizacijo na Gorenjskem, ki pošilja na tekme republiške lige nesposobne Ijndi za vodenje zapisnikov. Upamo, da se to v prihodnje ne bo več zgodilo. -i v težki kategoriji pomeril z mojstrom Galetom, članom ljubljanske Olimpije in lanskoletnim absolutnim mladinskim prvakom Jugoslavije. Močni Stane je tedaj zbral misli in Izkoristil silno moč, ki mu je prinesla neoporečno zmago, s katero si je priboril doslej največji uspeh v svoji 'larieri. Stane Stare je star 24 let; po poklicu orodjar v kranjski Iskri. Judo je pričel gojiti pred dvema letoma, ko se je vrnil Iz JLA, zanj pa ga je navdušil kolena Molan, ki je že prej trenirat v kranjskem '.lubu. S svojo nadarjenostjo je hitro napredoval. Lani je prvič nastopil na re- ubliškera prvenstvu v Celju, kjer je bil 'Cti »sicer pa je redno in zelo uspešno .istopal barve Triglava v ligaškem tekmovanju za naslov republiških ekipnih prvakov. Ob koncu lanske sezone je bil uvrščen v slovensko reprezentanco, ki se je na Dunaju pomerila z ustrezno avstrijsko ekipo. V nedeljo si je s prisebno zbranostjo priboril prvi naslov prvaka Slovenije v težki, najmočnejši kategoriji. Njegov uspeh ni le ud izredne sposobnosti in moči, temveč je to plod rednega dela in vestnega treniranja, saj doslej Stane ni izpustil iz rednega tedenskega urnika še nobene vadbene ure. Priden in poslušen je bil na treningih v telovadnici, izpopolnjeval pa se je z vajam! v gozdu. Če je torej v nedeljo kdo zaslužil zlato medaljo na traku slovenske trobojnice, je bil to prav gotovo simpatični »kranjski orjak« STANE STARE. Ko sem ga v ponedeljek srečal na kranjski promenadi, sem ga poprosil, da je za bralce Glas« odgovoril na nekaj vpra-lanj. — Vem, da je nedeljsko prvo mesto tvoj dosedanji največji nspeh, vendar bi rad vedel, katere nastope šteje! še med uspešne? »Zel* rad se spominjam borbe * 1' poncem Natsui; ta je leta 1958 osvojil naslov svetovnega prvaka — lani na Dunaj«, kamor sem potoval kot član slovenske r*" Res, da je mojster z imel je mojster toda tedaj sem __ tudi prczcntancc kaj hitro opravil, tako prijeten občutek im — jasno ponosen sem bil.« — Če prav vem, te je Natsui prema«" žc po treh minutah borbe, mar ne? ... v »Nc, vrgel me j« v dobri minuti! * vsemi desetimi — s sedmimi Avstrijci *** z nami, tremi reprezentanti — je opraTl kar se da hitro. Njihova tehnika jc nekaj izrednega ter jc dognana žc v vseh odtefl" kih. Takih uspehov, kot jih dosegajo J** ponci, drugod po svetu še zlepa ne bede dosegali.« — Si pričel z judom tako, da ti eb>" skoval začetniški tečaj? »Ne. V ekipi Triglava je bilo tedaj P*0" sto mesto borca v težki kategoriji. Kef sem bil dovolj težak in ker so menili, i* sem sposoben, sem izpolnil vrzel. Sicer P* sem bil lani na 14-dnevncm tečaju v M'" riboru, ki ga je vodil japonski trener N1* gaoka in moram reči, da sem prav ten1 pridobil največ izkušenj in rutine.« — Kaj pa pričakuješ od nedeljskega «*■"" žavnega prvenstva v jodu, ki bo v Bee-gradu in v katerega si se uvrstil s to zad* njo zmago? »Konkurenca bo zelo huda, saj je nek*) »težakov« zelo izenačenih. Četrto ali P*w mesto bo zame zelo lep uspeh, vsaj tak* menim.« Vsi, ki poznamo Stanctovo borbo, *• seveda želimo, da bi se kar najbolje ««** rezal in častno zastopal našo ožjo doffto" vino m kranjski klub. Tudi če se ne b« uvrstil med najboljše, bo ostal zgled brega športnika, saj je doslej s svojim <**'" ličnim ponašanjem pridobil simpatije vseh ljubiteljev juda in športa sploh. J. Zontef Kaša športna pragnoza PARI ZA ČETRTO KOLO Krim : Triglav, Planika : Tržič, Naklo : Skof ja Loka, Triglav B : SenCur, Prešeren : Mladost in Sobota : Kladivar Po republiškem prvenstvu posameznic v kegljanju Blejčanka najboljša Preteklo soboto ia nedeljo, je bilo na štiristeznem kegljišču Triglava v Kranju republiško prvenstvo žensk v kegljanju v disciplini 2 krat 100 lučajev mešano. Nastopilo je 43' tekmovalk, in sicer 15 iz Maribora, 13 iz Ljubljane, 10 iz Gorenjske, 5 iz Celja in 3 z Dolenjske. Značilnost letošnjega republiškega prvenstva za ženske je bilo, da so se v ospredje prerinile doslej neznane kegljavke. Mnoge tekmovalke, ki so se potegovale za višja mesta od 1. do 12. so precej popustile. Vse je presenetila članica Bleda Martin-čičeva, ki se je v drugem deln tekmovanja izkazala z odličnim rezultatom 429 podrtih kegljev. To pa ji je pripomoglo k osvojitvi naslova republiške prvakinje. Precej dobro je zaigrala tudi članka Triglava Kavčičeva in v drugem dela tekmovanja dosegla rezultat 425 podrtih kegljev. 7. doseženimi rezultat! vseeno ne moremo biti zadovoljni. Vzrok tem« ie t idi že precej slabo kegljišče Triglava v Kranju, ki bi bilo že tedaj nujno potrebno V počastitev Tedna MDB Kranj, L aprila — Danes dopoldne je bilo tekmovanje kranjskih srednjih šol v počastitev Tedna mladinskih delovnih brigad. Tekmovali so v košarki v Savskem logu, v odbojki v gimnaziji, v rokometu v Iskri in v nogometu na igrišču Mladosti. Najbolj so se izkazali dijaki Tehniške tekstilne šole, ki so osvojili tri prva mesta. Rezultati - košarka: IKŠ : ESS 35:30, TTS : IKS 37:13, TTS : Gimnazija 22:15, Gimnazija : ESŠ 34:12; vrstni red: 1. TTS, 2. Gimnazija, 3. IKS in 4. ESS; rokomet - moški: TTS : IKS 10:9; ženske: TTS : ESS 5:3; nogomet: TTS : IKS 3:0; odbojka: Gimnazija : ESS 2:0, Gimnazija : IKS 2:0, TTS : IKS 2:0, IKS : ESS 2:0, TTS : ESS 2:0, Gimnazija : TTS 2:1; vrstni red: 1. Gimnazija, 2. TTS, 3. IKS in 4. ESS. VL REDNA SKUPŠČINA OKRAJNEGA STRELSKEGA ODBORA KRANJ Kranj, z. aprila — V sejni dvorani OLO v Kranju je bila danes VI. redna skupščina OSO Kranj, ki se jo je razen 70 delegatov, udeležilo tudi več predstavnikov SZ Slovenije, ONZ OLO Kranj, ONO OLO Kranj in drugi. popravila. Omenimo naj k, as te n konkurence za državno prvenstvo, kjer se bo udeležilo prvih 12 slovenskih tekmovalk, izpadle znane kegljavke Novakov« (Branik) ia le nekatere Knmjčanke. REZULTATI« 1. Martinčičeva (BJ«** 7"' 2. Kavčič (Triglav) 797, 3. Klet»eB*'' I (Gradiš) 768, 4. Jesenšek (Fužlnar) 7*1» 5' Rozman (Triglav) 754, itd. S seje obeh zborov ObLO Radovljica Sprejet ie predlog družbenega plana V petek, 31. marca, je bila v Radovljici seja obeb zborov občinskega ljudskega »odbora Radovljica, Med drugimi točkami dnevnega reda sta oba zbora potrdila predlog družbenega plana ln proračuua občine Radovljica l* leto 1961, nadalje odlok o določitvi stopenj občinske d°* klade in združitev mesarije Begunje, mesarije Kropa 'n mesarije Lesce v eno samo mesarsko podjetje. n n Š R A Z G O U O R Uspešne priprave Gorenjske športnike bo na I. kongresu telesne kulture Slovenije zastopalo 30 delegatov, predstavnikov telesnovzgojnih organizacij in Ljudske mladine. Iz Kranja bo med drugimi odšel na kongres tudi predsednik novoustanovljene Občinske športne zveze tov. Srečko Skrt. — O pripravah na kongres nam je med drugim povedal tole: »Na ustanovni skupščini Občinske športne zveze v Kranju je bilo izrečene precej kritike, da nekateri ljudje v Kranju nimajo razumevanja za telesno vzgojo. Ze na skupščini sem poudaril, da ne smemo od novega občinskega športnega organa vem koliko sredstev, dij bomo vsi zadovoljni. Novi organ bo skrbel predvsem za povezovanje med vsemi telesnovzgojnimi organizacijami v kranjski komuni. Organiziral razna tekmovanja in razvedrilni šport po delovnih kolektivih. Seveda, če bomo le mogli, bomo tudi finančno pomagali ln skušali dobiti sredstva še kje drugje In ne samo iz občinskega proračuna. Poglavitna naloga Občinske športne zveze v Kranju bo tudi ta, da bo skrbela za vzdrževanje večjih športnih objektov, katerih telesnovzgojne organizacije same ne bodo mogle vzdrževati.-« Omenimo naj še, da se tovariš Srečko Skrt ukvarja s telesno vzgojo že od svojega 6. leta naprej. V Kranj je prišel iz Novega mesta, kjer je bil tudi 10 let predsednik Okrajne zveze »Partizan«. Sedaj opravlja v Kranju dolžnost okrožnega javnega tožilca. Nikica Božinovič dela na področju telesne vzgoje na Golniku že 9 let. Je prav tako delegat na I. kongresu telesne kulture Slovenije. O športnem življenju na Golniku nam je povedal naslednje: »V obdobju zadnjih let se je šport na Golniku predvsem med mladino precej razširil. Skoda je le, da je premalo prebivalcev in vedno nekaj tekmovalcev manjka za kakšno ekipo, ker eni in isti igrajo skoraj pri vseh športnih panogah. Stanovanjska skupnost na Golniku prav sedaj gradi prostore, kjer bomo tudi športniki, našli svoj kotiček. Razveseljivo je tudi to, da se za telesno vzgojo precej zanimajo uslužbenci iz bolnišnice na Golniku. — V športnem društvu ►►Storžlč*. jih je vključenih velika večina. Ob vsakem prostem času jih vidiš na rokometnem ali odbojkarskem Igrišču. Menim, da je telesna vzgoja na Golniku na pravi poti, bodisi v tekmovalnem ali razvedrilnem športa.« M. Zivkovič Družbeni plan je sestavljen na podlagi lanske realizacije in v skladu s smernicami družbenih planov višjih politično - teritorialnih enot. Družbeni plan občine Radovljica predvideva, da se bo celotni dohodek povečal za 19,9 odstotkov, narodni pa za 20,5 odstotkov v primerjavi z letom 1960. Prav tako se v družbenem planu OKRAJNA REVIJA ZABAVNIH ANSAMBLOV Kranj, 4. aprila — Sinoči je bila v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju L okrajna revija zabavnih ansamblov. Nabito polni dvorani so se predstavili 3 mali jazz ansambli in dva velika plesna orkestra, in sicer Kranjski lazz ansambel, zabavni orkester KUD »A. T. Linhart-« iz Radovljice, mladinski jazz ansambel z Je-^onic ter velika plesna orkestra z Jesenic in Kranja. Revija je dobro uspela, zlasti so navdušili občinstvo mladi godbeniki iz Kranja, Ki so se plasirali v nadaljnje tekmovanje. Nekaj več o reviji bomo napisali v sobotni številki našega lista. Zaključek gostovanj KAMNIK — Kamniški maturantje so prejšnji teden zaključili svoja gostovanja t komedijo »Skopuh«. V petek zvečer so imeli predstavo na Duplici, v soboto pa večerno in popoldansko predstavo v Domžalah. Predvsem gostovanje v Domžalah je zelo uspelo. T. M. predvideva povečanje gospodarskih investicij za 93,3 odstotka« negospodarske pa za nekaj c€* osem odstotkov. Kmetijstvo naj se po načelih družbenega plana $e nadalje usmerja na proizvodni0, tistih pridelkov, za katere so dan1 naravni in ekonomski pogoj1« Kmetijskim zadrugam se naroča* naj čimprej organizirajo svoj6 lastno proizvodnjo. Po družbenem planu sc predvideva, da bo investirano v stanovanjsko izgradnjo iz občinskega sklada 110 milijonov dinarjev, lZ ostalih virov pa 99 milijonov dinarjev. Za izboljšanje preskrb6 prebivalstva z vodo bo Vodovod' na skupnost Kropa zgradila vodovod v Podnarlu in nadaljevala gradnje pri popravilu vodovodni", naprav na Posaveu. V ta namen JG določenih 11,5 milijonov dinarjev-Vodovodna skupnost Radovi j1^ pa bo za obnovo cevovoda Zapu--3 —Zgoša in za nekatera druga dela potrebovala 20 milijonov dinarjev. Oba zbora občinskega lj odbora Radovljica sta potrdila tu' di občinski proračun v znesK 260,416.000 dinarjev. „ C. B« Največ o komunalnih problemih organizacijah SZDL si utira p°l V oblik nov* X K S H K $ m pričakovati, da bo preskrbel ne V ponedeljkovi številki se je pod naslovom »Nepravilno ravnanje z razstrelivom« vrinila pomota. D. Z. iz Lipnice ni namreč hranil pod posteljo 60 kg ampnia-la, temveč le 60 dkg amoniala. dela po sekcijah. Kot so ug0'0*^ na okrajnem posvetovanju je v loški 0 ^ čini že začelo z delom 47 jekcii,- v 'tr'°, •KI oblini 41, v trCilkl občini 8 itd. N£ v č sekcij sc bavi s komunalnimi pr° «*■■- V škofjeloški občini so te sekcije 0 pO**' It* ionizirale tudi razpravo o lokacij' tbl ranju sredstev Ziroy* meznih oTvektov, Pri tem jc zlasti dciavna SZDL niči, kjer so se lotili priprav za %** zdravstvene postaje, ne glede -ni v občinskem proračunu predvidenih benih sredstev v ta namen. ,dnl» i*