Ameriška Domovina
Wa s
Br^4' Vrtela “^€WCAH IM SWWT
/i- m/i' e ■* ■ o/> i%i— ho
CEH
NO. 120
r0oW0$rd ^S-> “N®*'*®« «M
# - 1 -
Jllll
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. JUNE 19, 1969
tfLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGR
STEV. LXVII — VOL. LXVII
Brazilska vlada dobro
varuje Rockefellerja
Pred prihodom Nixonovega zastopnika v Brazilijo v ponedeljek je tamkajšnja vlada zaprla vse, ki hi u-tegnili organizirati ali voditi kake demonstracije proti ZDA.
BRAZILIA, Braz. — Guverner N. A. Rockefeller je nastopil svojo tretjo pot v Latinsko Ameriko, ki ga je peljala v Brazilijo, od tam pa v Paragvaj in Urugvaj. V brazilskem glavnem mestu je bil lepo sprejet, toda samo od vodilnih plasti brazilske javnosti. Nemirov ni bilo in jih tudi ni moglo biti. Diktator Costa & Silva je namreč — naj-brže pod pritiskom razmer — dal spraviti na varno vse, kar bi utegnilo motiti mir. Dal je zapreti vse vrste opozicijo, izjem ni delal.
Pod ključ niso prišli le voditelji izrazitih levičarskih gibanj in struj, tudi zmerni opoziciji ni bilo prizaneseno. Zato je bila na primer zaprta katoliška univerza v Rio de Janeiro, dekan socijološke fakultete je pa prišel pod ključ, enako usodo so doživeli njegovi študentje. Časopisju je bila prepovedana vsaka kritična opazka o Rockefellerjevem potovanju. Režim je dalje prepovedal vodilnim osebnostim iz vrst opozicije, da bi iskale možnost pogovora z Rockefellerjem. Pač pa so imeli do Rockefellerja prost dostop poslovni ljudje.
Opozicija pridno širi svoje poglede na Rockefellerjev obisk. Se dajo posneti s par besedami: med ameriško bogatijo in brazilsko diktaturo je težko najti kako razliko.
Med tem ko skuša Bela hiša dognati preko Rockefellerja, kaj je treba storiti za Latinsko A-meriko, je našel Kongres svojo pot. Demokratski senator Church, ki je na čelu senatnega pododbora za Latinsko Ameriko, je objavil, da bo njegov pododbor začel drugi ponedeljek pre-iskavati, kaj je z našim “vojaškim udejstvovanjem v Latinski Ameriki’. Skušal do dognati, kakšno vojaško opremo prodajamo Latinski Ameriki, koga tam vežbamo in počemu, kako tam sodelujemo pri domačih vojaških vajah, komu in počemu prodajamo vojne ladje in kaj vse se godi na Medameriški vojaški akademiji za Latinsko A-meriko.
Ta odbor bo najbrže dognal stvar*i, ki se zanje Rockefeller hi brigal. Če se je pa, bo informacije povedal le Nixonu. Zato se bomo za informacije morali zanašati le na Churchov pododbor.
------o-----
Amerika se stara
WASHINGTON, D.C. — Od leta 1900 do zdaj se je število ljudi v ZDA, starih nad 65 let podvojilo in še vedno raste. V celoti predstavlja ta skupina sedaj nekako eno desetino celotnega prebivalstva dežele.
CLOUDY
Vremenski prerok pravi:
Oblačno, možnost neviht. Naj-višja temperatura okoli 72.
Novi grobovi
Mary Hegler
V sredo popoldne je po dolgi bolezni umrla Mary Hegler (poprej poročena Urbančič) s 1395 E. 47 St., stara 86 let, rojena na Jesenicah, od koder je prišla pred 64 leti. Tukaj zapušča sinova Adolpha in Williams Urbančič, hčeri Mary Urbančič in Molly Smolič, vnuke in pravnuke. Bila je članica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Društva sv. Ane št. 4 ADZ, Maccabees Carniola Hive št. 493L in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Rogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Armada ne misli na nagle odpuste moštva po vojni!
WASHINGTON, D.C. — Armadni tajnik Stanley R. Resor in načelnik armadnega glavnega stana sta Senatnemu odboru, ki razpravlja o potrebah narodne obrambe, izjavila, da armada ne računa na naglo zmanjšanje svojega števila.
Gen. Westmoreland je priznal, da se utegne bojevanje v Južnem Vietnamu unesti, pa poudaril, da “vojna še dolgo ni končana in moramo še vedno pričakovati, da bo sovražnik nadaljeval svojo strategijo vojskovanja in pogajanja”. Armadni tajnik Resor je dejal, da izdeluje armada načrte za čas končanja vojne.
Čete iz Južnega Vietnama bodo umaknili šele, ko bodo čete Južnega Vietnama sposobne obvladati vsako nevarnost upora. Te čete bodo nato dopolnile a-meriške sile drugod po svetu v obsegu, ki ga bodo tedanje razmere zahtevale. Nato se bo šele
Prvi korak človeka na Luno bo viden na TV
Ko ho lunsko vozilo Apolla XI. doseglo Luno in bo 21. julija ob 2.17 zjutraj Armstrong stopil na Lunino površino, ho to snemala posebna TV-kamera v lun-skem vozilu in poslala posnetke na Zemljo.
CAPE KENNEDY, Ela. — Včeraj so začeli polniti veliko Saturn V. raketo, ki bo pognala vesoljsko ladjo Apollo XI. dne 16. julija ob 9.32 dopoldne proti Luni.
Če pojde vse po sreči in po načrtu, bo vesoljska ladja dosegla Luno v štirih dneh in zakrožila okoli nje. Tam se bosta a-stronavta Armstrong in Aldrin 'spravila v lunsko vozilo LEM in se v njem spustila na Lunino površino. Prvi bo stopil iz lun-skega vozila na Lunino površino astronavt Armstrong 21. julija ob 2.17 zjutraj po našem času.
Televizijska kamera na lun-skem vozilu bo posnela prvi korak Armstronga na Luno in prenesla posnetke na Zemljo. Armstrong bo najprej vzel z Lunine površine funt Lunine prsti in jo dal v žep svoje obleke. Če pojde vse, kot predvideno, bo Armstrongu sledil iz lunskega vozila Aldrin in stopil na lunsko površino. Oba bosta nato nabrala 50 funtov lunske zemlje in kamenja in spravila to v lunsko vozilo. Izven tega bosta skupno le 2 uri in pol, četudi bo vozilo samo na Luni ostalo 21 ur in 27 minut. Skupno bosta v tem času 9 ur in 29 minut počivala in dvakrat jedla. Ostali čas bosta porabila za podrobni pregled svojega vozila, da jih bo varno poneslo z Lunine površine proti
načelo postopno zmanjševanje vesoljski ladji Apollo XL, ki ju itevila moštva v okviru sklepov vlade in Kongresa.
SDS zborujejo v Chicagu
CHICAGO, 111. — Včeraj se je ■ bralo tu kakih 1500 “študentov za demokratsko družbo” — SDS na svojo letno konvencijo. To je najbolj znana skupina “nove levice”, katere vodilni člani so menda vsi komunisti, toda raznih vrst, od moskovske mimo
bo čakala krožeč okoli Lune.
Vesoljsko vozilo se bo vrnilo na Zemljo po 8 dneh in treh urah na Pacifiku, kjer ga bo pričakala letalonosilka Hornet. Vesoljsko vozilo in astronavte bodo spravili v posebno karanteno, kjer bodo ostali 21 dni.
kubanske do kitajske in trockistične. Te skupine se bodo na konvenciji, kot trdijo, borile za vpliv in nadzor.
“Revolucionarno vlado” seslavljajo sami rdeči
WASHINGTON, D.C. — Znani časnikar Joseph Alsop v svoji zadnji koloni razpravlja o sestavi “provizorne revolucionarne vlade” Južnega Vietnama, ki so jo rdeči objavili pretekli teden. Med tem ko so bili v vodstvu OF tudi nekateri znani sopotniki in lutke komunistov, so po besedah J. Alsopa v “revolucionarni vladi” sami trdi, pre-skušeni komunisti. Tudi načelnik OF stari sopotnik rdečih Huu Tho ni prišel v “vlado”.
V “vladi” je glavna oseba Huynh Than Phat, bivši načelnik rdečega komiteta v Saigonu, trd komunist skozi zadnjih 20 let. Prav take vrste je notranji minister Pung Van Cung. Zunanji minister je Mrs. Nguyen Thi Binh, namestnica delegacije OF Južnega Vietnama v Parizu, nekdanja partizanka, katere “ljubeznivost” primerja J. Alsop ljubeznivosti indonezijskih komunistk, ki so “ujete nekomunistične generale ob neuspešnem prevratu oktobra 1965 raztrgale na kosce z zobmi in nohti”.
“Začasna revolucionarna vlada” ne kaže nobene sledi po kaki veliki zvezi “vseh demokratičnih sil”, kot so nekateri pričakovali. Joseph Alsop sodi, da je Hanoi odvrgel krinko in imenoval v “revolucionarno vlado” same trde komuniste, ker se zaveda, da bo imela ta pred seboj trd posel.
CLIFFORD PREDUGA UMIK 100,000 MOŽ V LETU 1969
Johnsonov obrambni tajnik Clark M. Clifford je v članku Foreign Affairs predložil za letos umik 100,000 ameriških vojakov iz Južnega Vietnama, do konca leta 1970 pa umik še vseh o-stalih borbenih pehotnih enot. Letalstvo, topništvo in ostale podporne sile naj bi ostale v Južnem Vietnamu, dokler bi bilo to potrebno ali dokler ne bi bil dosežen sporazum o umiku vseh tujih čet.
WASHINGTON, D.C. — Clark M. Clifford je bil v prvem razdobju vnet podpornik ameriškega posega v Vietnam, pa je postopno, ko je postal obrambni tajnik namesto R. McNamare, spremenil svoje stališče. Kot razlaga v članku časopisa Foreign Affairs, so ZDA svoje delo v Južnem Vietnamu opravile, ker so rdečim preprečile prevzem oblasti in dale nacionalnim skupinam možnost, da svojo svobodo same branijo. Clifford predlaga v omenjenem članku, naj ZDA še pred koncem letošnjega leta umaknejo iz Južnega Vietnama 100,000 mož borbenih enot, prihodnje leto pa še vse ostale. V Vietnamu naj ostaneta le letalstvo in podporne čete, ki bodo podpirale južnovietnamske čete v bojih.
Wilson umaknil predlog proti “divjim” štrajkom
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson se je premislil in pod pritiskom delavskih unij umaknil predlog za kaznovanje “divjih” štrajkov. Ti štrajki so postali huda nadlega britanskega gospodarstva, saj so bili lani odgovorni za 90% vseh prekinitev dela v podjetjih Velike Britanije.
Predlog za kaznovanje “divjih” štrajkov in štrajkujočih je naletel na hud odpor v delavskih unijah' in nastopila je nevarnost, da bodo te ukinile svo-|jo podporo vladi delavske stranke, katere organizacijski steber so prav delavske unije.
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
V svoji izjavi včeraj je Clifford dejal, da se strinja v celoti s stališčem in odločitvami predsednikov Eisenhowerja, Kenne-dyja in Johnsona v pogledu Vietnama. Te so bile v času in v razmerah na mestu in pravilne. Od tedaj so se razmere spremenile in tako se mora tudi stališče ZDA. Pripomnil je, da Združene države niso obljubile, da bodo za večno ostale v Južnem Vietnamu, prav tako se niso navezale na nobeno določeno vlado tam.
Clifford je na stališču, da je treba vladi Južnega Vietnama in tudi vsem nasprotnikom ko-'munizma povedati jasno, da Ibodo Združene države umaknile ^iz Južnega Vietnama svoje pehotne oddelke, ki nosijo težo boja z rdečimi. Ce je Južnim Vietnamcem res do svobode in hočejo to ohraniti, naj sc sami borijo za to, ZDA pa bodo nji-Ihov napor podpirale s pomožnimi in podpornimi vojaškimi silami. Zato naj letalstvo, topništvo, oskrbovalne in transportne enote, v kolikor so potrebne za uspešne nastope domačih borbenih sil, ostanejo v Južnem Vietnamu, dokler bo to potrebno ali dokler ne pride do sporazuma o umiku vseh tujih vojaških sil iz Južnega Vietnama.
Bivši obrambni tajnik je napisal omenjeni članek še pred
Nixonovo objavo o umiku 25,000 mož 8. junija na Midwayju. Prepričan je, da bi umik, ki ga predlaga, ne škodoval razgovorom v Parizu, ker bi rdeči prej ali slej morali spoznati, da nimajo druge izbire, kot pristati na kompromis ali pa vojno nadaljevati brez upa zmage, oziroma izgle-dov na dogleden uspešen konec.
Zadnje vesti
TEL AVIV, Izrael. — Včeraj so izraelska jel letala napadala gverilska oporišča in skrivališča na področju severovzhodno od Mrtvega morja, kjer je bila v torek pri streljanju gverilcev ubita na obrežju morja Shirley Anderson iz Rochestra, N.Y., ki je bila s skupino Američanov na obisku v Izraelu.
PITTSBURGH, Pa. — Podpredsednik S. Agnew je dejal včeraj tu zbranim županom velikih mest, da bo Nixonova vlada podpirala pri jesenskih volitvah v New Yorku republikanskega kandidata John J. Marchi-ja. Zvezna senatorja, obe republikanca, sta med tem obljubila za novembrske volitve vso podporo J. Lindsayju, ki je pri republikanskih primarnih volitvah propadel, pa bo jeseni kandidat Liberalne stranke.
Ne samo ABM, tudi MIRV so izredno vazna zadeva
CLEVELAND, O. — O ra-
ketnih lovcih ABM smo že večkrat pisali. So to posebne vrste rakete, ki imajo za nalogo, da prestrežejo sovražnikove rakete z atomskimi glavami, da ne dosežejo ameriškega ozemlja. V teoriji je menda to vprašanje rešeno, v praksi pa še ne popolnoma. Zato bi rada Nixonova administracija napravila samo poskus: s primernimi raketnimi lovci ABM bi zavarovala v glavnem postojanke in zaloge naših medcelinskih raket z njihovimi jedrskimi glavami vred. Nekaj tega varstva bi po prirodi posla odpadlo tudi na nekatera naša mesta! Poskus bi bil gotovo vpošteva-nje vreden, ako ne bi bil tako drag. Ker gredo stroški za izvedbo načrta v bilijone dolarjev, ki se njihovo število ne da niti dognati —, se je proti načrtu Nixonove administracije dvignil v deželi velik odpor. Središče odpora je v Senatu, tam se bodo odigrali od-
ločilni boji za ABM in proti. Upajo, da že v par mesecih.
Med tem se je precej nepričakovano pojavilo vprašanje MIRV raketnih glav. Kaj pa je zopet to? So to raketne glave, ki nimajo le ene atomske ali vodikove bombe, toda po več, 3, 4, 5, 6 itd. Ako bi jih hoteli primerjati nečemu, kar nam je znano iz mladosti, bi jih primerjali raketam, ki jih rabimo pri ponočnih slavnostih. Take rakete najpreje pošljejo strokovnjaki v zrak 100 do 200 jardov visoko, tam pa se glave raket razpršijo in bruhajo iz sebe vse polno malih raket, ki se vnamejo in gorijo med poletom proti zemlji. Pravilom zgorijo, predno padejo na tla. Take razsvetljave lahko opazujemo vsako leto na primer na večer pred 4. julijem v velikih mestih.
Seveda so MIRV neprimerno bolj komplicirane, težje in občutljivejše. Sposobne so poslati večje število jedrskih
bomb proti ciljem, ki so lahko drug od drugega po več sto milj. Po sprožitvi vsake bombe, spremeni raketna glava — MIRV smer za sprožitev nove bombe.
Preganjanje takih raket je za rakete-lovce izredno težka stvar. Že samo po sebi je težko dognati čas, kdaj se sovražnikova raketa začenja poganjati v vesolje. Še težje delo je ugotavljanje, kdaj posamezne bombe uberejo svojo pot proti določenemu cilju. O vseh teh stvareh nekaj vedo le strokovnjaki, pa še ti se morajo pogosto zanesti le na ugibanja.
MIRV se torej nekaj novega, silno nevarnega, kajti z eno samo raketo z glavo MIRV se lahko napravi več škode, kot s 5-10 raketami z običajnimi atomskimi glavami.
Ko so se naši diplomatje prvič pogovarjali z ruskimi o sporazumu glede omejitve
proizvodnje medcelinskih raket z atomskimi glavami, še niso dozoreli sistemi ne ABM ne MIRV. To so nove iznajdbe, ki si je treba o njih šele ustvariti sliko, kako je mogoče nadzirati njihovo proizvodnjo.
Vse to bo zavleklo pogajanja za omejevanje proizvodnje ABM in MIRV. Že sedaj cenijo, da bi pogajanja utegnila trajati do 5 let, ako že ne dalj. Pri tem je pa treba računati še v dvema okoliščinama:
Kaj bo med tem delala rdeča Kitajska? Kdaj bo tudi ona spoznala, da je najbolj pametno, da se tudi ona priključi sporazumu? In dalje: med pogajanji tehniki ne bodo mirovali, prišli bodo na vedno nove ideje, ki bodo morda pomenile zarodek novega, še bolj nevarnega orožja.
Besede ABM, MIRV in podobne niso torej obsojene na hitro pozabo.
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih 335 ameriških vojakov, blizu 1,700 je bilo pa ranjenih. Rdeči so imeli v istem času 4,300 mrtvih. Preteklo noč so rdeči izvedlo vrsto napadov na vojaška oporišča in naselja. Na raznih krajih je prišlo do ostrih bojev. Vojaško poveljstvo trdi, da imajo rdeči nalog povečati in poostriti napade na področje, ki ga branijo enote 9. ameriške pehotne divizije v Mekongovi delti. Znano je, da bosta dve brigadi te divizije do konca avgusta umaknjeni iz Vietnama.
PARIZ, Fr.— Charles De Gaulle se je danes z ženo vrnil s svojih počitnic na Irskem. Pred odhodom od tam je obiskal 78 let stari general 86 let starega predsednika Irske Eammona
de Valero.
PARIZ, Fr. — Danes so se tu sestali zopet predstavniki ZDA in Južnega Vietnama s predstavniki Severnega Vietnama in Južnovietnamske OF k razgovorom o končanju vojskovanja v Vietnamu. Od sestanka 22. po vrsti, ne pričakuje nihče kakega napredka pogajanj.
Iz Clevelanda
1
in okolice
Pozdravi iz Washingtona—
Rojak Stanko Meršol je sel s skupino prijateljev Biafre v Washington posredovat za pomoč tej deželi v Afriki, ki se bori za neodvisnost. Obiskali so vrsto senatorjev in kongresnikov. Ko pošilja od tam pozdrave, prosi vse rojake, naj pišejo svojim senatorjem in kongresnikom ter zahtevajo podporo za Biafio.
K molitvi—
Nocoj ob 7.30 so vabljeni člani Društva presv. Srca Jezusovega st. 172 KSKJ v Golubov pogrebni zavod na Superior Ave. in E. 49 St. k molitvi za umrlega člana Marjana Sernpca.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima danes, v četrtek, ob osmih zvečer sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. To je zadnja seja to sezono.
Društvo Dvor Baraga št. 1317 katoliških borštnarjev ima jutri :večer ob 8. uri redno sejo. — Vsesment bodo pobirali od 6.30 lalje.
Iz bolnišnice—
Frank Perko, 1092 E. 174 St., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetje in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo.
Visoka starost—
Mrs. Louise Pylick, 22680 Chardon Rd., bo v soboto dopolnila 92 let. Iskreno čestitamo m želimo rojakinji obila zdravja in zadovoljstva!
Zadušnica—
V ponedeljek ob 8.15 bo v cerkvi sv. Justina na Stevens Blvd., Eastlake, sv. maša za pok. Ludwiga Vadnala ob 1. obletnici smrti.
K molitvi—
Članstvo Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno v soboto ob 7.45 zjutraj v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Mary Hegler.
Okrajni prodajni davek—
Državno vrhovno sodišče je odločilo, da zahteva po predložitvi sklepa za uvedbo polodstot-nega okrajnega prodajnega davka volivcev v novembru ni pravilna, ker pri imenih podpisnikov niso navedeni voiivni okoliši. Okrajni komišenerji so objavili, da bodo novi davek v okraju Cuyahoga začeli pobirati 1. avgusta. Računajo, da bo prinesel letno do 15 milijonov novih dohodkov, ki da jih okraj nujno potrebuje.
------o------
Kitajska diplomata se vračata v Evropo
CLEVELAND, O. — Sodelavec kanadskega lista Globe and Mail Collin McCullough je sporočil svojemu listu, da sta bila imenovana poslanika za Švedsko in Romunijo in da ta torek odpotujeta preko Šanghaja na svoji mesti.
Na Švedsko potuje Wang Tung, ki je bil preje poslanik v Romuniji in Albaniji, v Romunijo pa Čang Haj-feng, ki je bil preje poslanik v Vzhodni Nemčiji. Poslanik na švedskem Wang bo vodil razgovore s kanadskim poslanikom v Stockholmu o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov med Kitajsko in Kanado, ki so dejansko v teku že par mesecev.
Govore tudi o možnosti, da bo Kitajska, kadar se bo odločila za obnovo razgovorov z ZDA, predložila, naj se ti prenesejo iz Varšave v Stockholm.
/Iiieri$ka Domovina
‘X- vi i	nu—iio^ai
■dBSSSSU
6117 St. C'.air Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Združene države:
t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Z* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
j	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
Smisel tega stavka je jasen. Dokler se bosta Kitajska|zadonela tista edinstvena slo-| Od Božjega groba grem h in Sovjetska zveza pogajali o novi razmejitveni pogodbi, i venska pobožnost, ki skoraj vsa-kamnu maziljenja, ki je blizu bo na mejah vladal mir. Kadar pogajanj ne bo, bo pa tam kega tujca navduši, pete litanije vhoda v baziliko, že pri vstopu vladalo nasilje, kajti mejo bodo varovale oborožene sile, Matere božje. Tudi ob tej prilikijsem ga videl, toda moj obisk je ki poznajo prelivanje krvi, ne pa razgovorov.	SO tujci prisluhnili. Petje litanij bil v prvi vrsti namenjen Kal-
Moskva je to zahtevo odbila, kot nekaj nesmiselnega.
Kitajski tovariši se ne bodo dali ugnati. Vprizarjali bodo nove in obsežnejše obmejne spopade, ki bodo za mednarodni mir tem nevarnejši, čim manj bo svet zvedel zanje. Oba sprta soseda si bosta edina le y tem, da bosta o tem, kaj se godi na meji, poročala čim manj. Navadno le takrat, kadar bosta taka poročila rabila za propagando doma ali na tujem.
Da bo temu tako, priča sledeča kratka pripomba v kitajskem poročilu: “Od 15. oktobra 1964 do letošnjega marca je sovjetska stran provocirala nič manj kot 4,189 obmejnih spopadov”. Toliko jih je torej bilo po kitajskem poročilu v dobrih 54 mesecih, torej povprečno po 80 na mesec.
Nismo zanesljivo zvedeli niti za 10 slučajev.
Tako se bo rusko-kitajska meja spreminjala počasi v obmejno fronto, kam pa fronte vodijo, vemo iz skušnje. Sicer ne hitro, toda smeri ne zgrešijo.

No. 120 Thursday, June 19, 1969
Meje brez trajnega miru
Pred drugo svetovno vojno jih nismo poznali. Držalo je pravilo, da za državne meje zadostuje varnost, ki jo nudijo obmejne straže obeh sosedov. Le izjemoma so take meje dobile varstvo v oboroženih silah, pa še to je trajalo le malo časa. Po vojni se je pa vse spremenilo. Zmeraj bolj se množijo meje, ki jih varujejo divizije. Smo pa tako zatopljeni v dnevne skrbi in novice, da smo opazili le pričetek te dobe. To je bilo 1. 1945.
L. 1945 je Stalin stal pred vprašanjem: ali naj tisti del Nemčije, ki mu bo pripadel v kontrolo po sporazumu z zavezniki, knotrolira kar sam in se s tem odpove sodelovanju v skupni kontroli zahodne Nemčije, ki je prišla od zavezniške čete, ali pa naj pristane na združeno nemško ozemlje, ki bi ga zavezniki skupno kontrolirali, pri čemur bi Sovjetska zveza mogla igrati le vlogo manjšinske opozicije. Stalin se je odločil na prvo možnost in vztrajal, da dobi svoj kos Nemčije, kjer bo sam gospodaril. Zavezniki so na to pristali, skozi Nemčijo je bila potegnjena železna zavesa, ki obstoja še danes. Svet je takrat upal, da bo parcelacija Nemčije začasna stvar. Ko so komunisti potegnili skozi Berlin še “berlinski zid”, je bilo jasno, da svojega stališča ne bodo menjali v doglednem času. Svobodni svet morda še upa na združitev nemškega naroda, toda zaman. Zid ima praktično sedaj le dvojno nalogo: da služi kot simbol železne zavese in da ga hodijo gledat razni politični romarji od ameriških predsednikov navzdol!
Komunisti so pri sklepanju premirja i' Koreji zopet pokazali, da jim ni za mir, ampak le za premirje. Tudi skozi Korejo so potegnili železno zaveso, ki jo varujejo na obeh straneh oborožene sile in ne navadne obmejne straže.
Na vse to smo se tako navadili, da skoraj ne mislimo, da imamo še par takih mej, ki niso prave meje. Najdaljša med njimi je demarkacijska linija med Indijo in Pakistanom. Tam od časa do časa izbruhnejo tudi nemiri in obmejni spopadi, ki jih mora potem poravnati mednarodna diplomacija. Kako je s stanjem na indijsko-kitajski meji, pa ročnega ne vemo. Mejo varujejo sicer obmejne straže, toda vsaj kitajske čete so tako blizu, da delajo lahko vsak dan zgago. Od časa do časa jo tudi delajo.
Sedaj se bliža čas, ko bomo morali vprašanju mej brez miru posvečati več pozornosti.
Pred tratkim smo zvedeli za nepričakovano novico, da tudi razmejitev med Kitajsko in Severno Korejo ni še dokončna. Zgodilo se je namreč, da je v Severno Korejo prišel predsednik Sovjetske zveze Podgorni in preveč pogum no govoril in hudo razjezil tovariša Mao-Tsetunga. Pa se hoče Mao-Tsetung znašati nad Severno Korejo na prav svojstven način. Nepričakovano je obnovil svojo zahtevo, naslovljeno na Severno Korejo, naj Kitajska dobi ob ob mejni gori Pajkta 100 kvadratnih milj korejske zemlje kot “bratsko odškodnino” za pomoč, ki jo je Kitajska dala severnokorejskim komunistom, ko so se borili proti južnim rojakom in Amerikancem v dnevih znane korejske vojne. To zahtevo je Mao stavil že 1. 1965, ko je namreč korejski predsednik Kirn hotel kitajsko zavezništvo zamenjati z ruskim.
Pozneje je Kirn presedlal na linijo dobrohotne nevtral nosti napram Kitajski in kitajska zahteva je odšla v pozabo. Sedaj je obisk sovjetskega predsednika Podgornega zopet zameglil korejsko-kitajske odnose in odtod kitajska želja po plačilu za ‘“bratsko pomoč”. Obenem smo tudi zvedeli, da je kitajsko-korejska meja postala takoj nemirna, kakor hitro je Kirn znova začel škiliti proti Moskvi. Očitno je, da v Peipingu ne smatrajo meje med Kino in Severno Korejo za dokončno. To je pa tudi prvi slučaj, da so komunistične države med seboj vpeljale sistem “mej brez miru”.
Zanimivo je, da v Peipingu niso hoteli vpoštevati dejstva, da se Kirn še ni popolnoma nagnil na sovjetsko stran. Podgorni je pritiskal nanj, naj pošlje svojo delegacijo na mednarodni komunistični kongres, pa je Kirn to prošnjo odbil. Hudo morajo Kitajci imeti ruske tovariše v želodcu.
Hujša je zadeva meje med Sovjetijo in Kitajsko. Tam so se razmere obrnile vsaj politično na slabše. Zgodilo se je namreč tole:
Moskva je hotel napraviti videz miroljubne države in ponudila Peipingu, naj posebna konferenca obravnava ob mejne spopade ob reki Usuri. Konferenca naj se vrši sredi junija v Habarovsku v Sibiriji. Peiping je na idejo pristal, roda vezal ga je na poseben predlog: konferenca naj ne obravnava le obmejnih sporov zadnjih časov, ampak celotno rusko-kitajsko mejo, ki je potrebna revizije, kajti carji so nasilno odtrgali cele pokrajine od Kitajske. Kar je v tem oziru starih pogodb med obema sosedoma, naj bodo zbrisane in v veljavo naj stopi nova pravičnejša pogodba. “Dokler bodo tekla pogajanja,” — pravi Kitajska — “naj ostane sedanje stanje in konflikti n?j bodo preprečeni.”
Obisk v Washingtonu ob Korotanovem koncertu
CLEVELAND, O. — Že dva dopisa smo brali v zahvalo Korotanu za njegov nastop v Wa-shingotnu. Korotan si je to priznanje brez dvoma tudi zaslužil. Pričujoči dopis naj bo skromen poklon vsem washingtonskim Slovencem, ki so s svojim požrtvovalnim delom in trudom doprinesli, da je bil Korotanov koncert res tako lep uspeh.
V	pripravah za koncert so se washingtonski Slovenci tako temeljito potrudili, da so izvedli celo anketo o Slovencih v Washingtonu, da bi pritegnili na concert tudi tiste, ki se ob drugih prilikah le redko prikažejo na slovenskih prireditvah ali pa se celo komaj zavedajo, da so še Slovenci. Za svoje neumorno delo so organizatorji želi krasen uspeh, kajti velika dvorana The Church of the Little Flower na Massachussetts Avenue v Be-thesda bi bila kmalu premajhna.
Ne bom mogel omeniti vseh dejanj požrtvovalnosti, niti ne vseh imen Slovencev, ki so k u-spehu pripomogli, toda vsaj nekatere bi rad omenil. Tiste, katerih imena ne vem, pa prosim, da moji pomanjkljivosti oprostijo, kajti bil sem v Washingtonu le kot obiskovalec in se nisem imel prilike seznaniti z vsemi sodelujočimi.
Med organizatorji prireditve so bili tudi gg. Mejač, Cokel, Pregelj, Terselič in dr. Šušteršič. Vsi navedeni so člani društva škofa Barage KSKJ. To društvo čigar predsednik je g. Mejač, je prevzelo glavno skrb s tem, da je koncert sponzoriralo.
V	pripravah za koncert so washingtonski Slovenci razposlali in razdelili preko 1000 vabil, ki so bila okusno okrašena s slo-
so organizirali in vodili v glavnem washingtonski Slovenci sami. Iz mogočno donečih litanij in pesmi ‘Marija skoz’ življenje’ ob koncu svečanosti je kar vrel slovenski narodni ponos.
Dragi Slovenci v Washingtonu! Dolgo ne bomo pozabili tega izrednega obiska med Vami. Še celo nas, ki živimo v večjih slovenskih naselbinah, ste vzpodbudili k novemu požrtvovalnemu delu za slovensko skupnost. Za Vaš trud ob času našega o-biska iskrena zahvala! Veselimo se Vaših uspehov in Vam želimo, da bi slovenska zavest med Vami še močneje zaživela in se med Vami še dolgo ohranila. Bog Vas živi!
Tone Arko
Priznanje uglednemu rojaku
SOUTH BEND, Ind. — The University of Notre Dame je ob koncu letošnjega šolskega leta med drugimi podelila posebno priznanje tudi prof. Milku Jegliču, znanemu šolniku iz pred vojne Slovenije. Ob koncu vojne je preko Koroške prišel v ZDA in od 1. 1953 učil na tukajšnji visoki šoli matematiko. L. 1966
Nato je predstavil mešani zbor, ki je zapel pesem “Krasen je pogled na slovenski svet” kot prvo točko koncerta. Tej pesmi je sledila “America the Beautiful”, večeru in kraju primerna pesem. Oceno o koncertu je že napisal g. Cokel v Kulturni kroniki AD. Hvaležnost do izrednega sprejema in gostolubnosti od strani washingtonskih Sloven-jje bil Up0kojen, pa je nato učil cev sta po koncertu občinstvu v še daljej vendar le omejeno šte-
kratkih besedah izrazila tudi pevovodja F. Gorenšek in predsednik Korotana F. Kovačič.
Po sporedu so pokrovitelji koncerta p r i p r avili občinstvu tudi kratek sprejem z okusnim prigrizkom. Med tem sprejemom so drugi washingtonski Slovenci pridno pomagali še k nadaljnim uspehom v ustvarjanju aktivne slovenske skupnosti v našem glavnem mestu. Med tem sta bila g. Erik Kovačič s knjigami Studia Slovenica in gdč. Irena Planinšek, ki je navzoče pridno vabila na naslednjo prireditev slovenske skupnosti v Washingtonu.
Tudi obiskovalci smo uživali ob izrednem zadovoljstvu Slovencev v Washingtonu nad tako uspelo prireditvijo.
Naslednji dan, v soboto, 31. maja, so nam, obiskovalcem, organizirali izredno uspešen ogled po glavnem mestu. Ta izlet po mestu sta vodila gg. Miro Cokel in dr. Stane Šušteršič. Iskrena hvala za trud in gostoljubnost! Tukaj moram tudi omeniti, da nas je po Kapitelu vodil kongresnik Skubitz iz Kansasa, sorodnik Dolenčeve družine v Cie velandu. Tudi on se je bil udeležil koncerta Korotana. Med tem, ko nam je razkazoval središče naše demokracije, je več-
variji in Božjemu grobu, nato je prišel na vrsto Kamen Maziljenja. Na ta kamen so položili s Križa snetega Gospoda, kjer so ga potem mazilili in nato položili v Grob. Kjer je na zelo vidnem kraju, ga mnogo ljudi počasti in poljubi. Tudi jaz sem pokleknil na od svetilnic ožarjeni prostor in poljubil kraj maziljenja.
Moj ciceron, ki se me je držal kot klošč, me je spremljal tudi ven iz bazilike. Gotovo je mislil, da se bo to kar nadaljevalo; pa sem si mislil: tale možakar mi za vse to utegne predložiti račun, četudi ga nisem prav nič vabil. Zato ga vprašam, koliko sem mu dolžan? Pa pravi: Tri dolarje. Za ta čas kar tri dolarje? Mar ni preveč? Dva dolarja je dovolj, ne? On je pa odkimal in dejal: Tri dolarje. Segel sem v listnico in mu dal tri dolarje ter mu zaeno povedal, da njegovega spremstva prav nič ne potrebujem. Če bi kaj novega povedal ali pokazal, potem ja, tako pa ne, ker sem brez njega dobil in videl vse, kar sem hotel. Tako sem se ga znehih
V Jeruzalemu, pa tudi izven njega, imajo nekateri “vodniki posebno piko na Amerikance češ, le oskubimo ga. To so v prvi Vrsti Arabci in nekateri drugi, Judje ne; ti so dokaj dostojni in ne vsiljivo prijazni kakor Arabci. Ko pridem ob drugi priliki pred baziliko Božjega groba, stopi k meni možakar in me vpraša, če grem v baziliko? Da, grem, ampak ne z vami ter se ga takoj kratkomalo odkrižam in grem naprej. Ko sem prišel iz bazilike, me je že vprašal: Zakaj ste rekli, da ne grem z vami? Brez ovinkov ga zavrnem Zato, kar vas prav nič ne potrebujem. In to ne le vas, tudi kakega drugega ne potrebujem za vodnika. Ste razumeli? Jaz se nisem ponujal za vodnika, jaz sem fotograf, mi odvrne. Tudi fotografa ne rabim, ker imam Iz Angelske kapele stopim sam fotografsko in filmsko ka-skozi vhod, ki je pa tako nizek J mero, ga zavrnem ter grem svoda se je treba prav globoko pri- jo pot.
vilo ur.
Za letošnje poletje se je prof. Milko Jeglič podal na počitnice v Evropo, kjer se bo posebej zadržal na Koroškem.
Uglednemu rojaku k priznanju, ki mu ga je znana University of Notre Dame izkazala, iskreno čestitamo in mu želimo, da bi se na potovanju v Evropi res dobro počutil, ter se zdrav in zadovoljen vrnil.
Vili
nja v Jeruzalemu. Preko arabskega bazarja pridem na lepo tlakovano cesto, ki vodi na Si-jon, krenem na levo in že sem pri veličastni veliki cerkvi Marijine smrti, enega najlepših svetišč v Jeruzalemu. Preko širokega dvorišča stopim v cerkev, da si jo ogledam. Lepa je. Iz te cerkve grem nižje doli v kripto pod glavno cerkvijo, kraj, kjer je umrla božja Mati. Lepo umetniško izdelani kip jo pred-očuje v trenutku smrti. Nad Njo je v mali kupoli ovekovečenih šest najbolj odličnih žena Starega zakona. Te so: Eva, Miriam, Rahela, Juditha, Ruta in Estera.
medaljonu kupole je Jezus Kristus, ki vabi svojo Mater k Sebi v nebesa. V kripti je 12 ste-arov, kar pomenja 12 apostolov, d so po starem izročilu bili navzoči pri Marijini smrti, in tu je pest oltarjev, ki so posvečeni 12 apostolom in sicer v vsakem oltarju dva apostola.
Mati božja je umrla na Sijo-nu, poleg dvorane zadnje večerje, položili so jo v grob v dolini Jozafat, blizu vrta Getzemani, kjer je Gospod krvavi pot potil. Na kraju Marijinega groba je cerkev Marijinega Vnebovzetja. Tam je bila Marija z dušo in telesom v nebesa vzeta in sem potem to Marijino cerkev tudi obiskal.
Kraj, kjer stoji cerkev Marijine smrti, je turški sultan Abdul Hamid, ki je tedaj vladal nad Palestino, p o d a ril nemškemu cesarju Viljemu II., ta pa ga je podaril nemškim katoličanom, ki so potem postavili to lepo svetišče Marijino.
(Dalje sledi)
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
krat poudaril svoje navdušenje venskimi motivi. Vabilo za Ko- za Slovence in še posebej za slo-lotanov koncert in poročilo o vensko pesem. Po obisku Kapi-njem so oddajale tudi tri različ- ^0]a pa nam je rev dr Blatnik ne radio postaje v Washingtonu. razkazal katedralo The Natio-Poročilo o koncertu pa je poleg naj Shrine of the Immaculate
Conception.
Svojo izredno gostoljubnost in
tega priobčil tudi svetovno poznani in visoko priznani časopis The Washington Post.
Koncert se je vršil v petek zvečer, 30. maja (Memorial Day). Ob pričetku koncerta ob osmih zvečer je bilo že toliko o-biskovalcev, da so bili zasedeni vsi pripravljeni sedeži. Poleg Slovencev iz Washingtona so prihiteli na to prireditev tudi rojaki iz oddaljenih krajev. Srečal sem obiskovalce iz Pennsyl-vanie, New Jerseyja in Mary-landa. Prav posebno so se odrezali rojaki iz New Yorka, ko so se koncerta udeležili s številno skupino.
Spored večera je otvoril g. Terselič, ki je navzočim v angleščini najprej Slovence predstavil s kratkim opisom njihovih bolj pomembnih zgodovinskih in kulturnih značilnosti. V lepih besedah je zajel ljubezen Slovenca do pesmi in petja in v globokih mislih povezal poslanstvo pevskih zborov, kot je Korotan, s slovenskim življem v Ameriki in po ostalem svetu.
kloniti, da z glavo ne trčiš v trdi marmor, s katerim je obložena grobnica. Ta je dva metra dolga ter nekoliko manj široka. Na desni strani je široki klopi podoben prostor, kjer je počival mrtvi Gospod potem, ko so ga s križa sneli in mazilili. Tukaj je On tretji dan, poveličan — od mrtvih vstal.
Na ta prostor, ki je pokrit z marmornatno ploščo, postavijo vsako jutro oltar, kjer mašnik daruje sv. mašo. Potem oltar zopet odstranijo, da morejo verniki v grob. Več kot trije naenkrat ne morejo iti. Zato je treba včasih, zlasti na velikonočno nedeljo, dolgo časa čakati, da še more priti na vrsto. Ob takem času stoji pred vhodom v grob reditelj, ki pazi na to, da kdo ni predolgo v grobu. Zato je pri-
navdušenost za slovenstvo je še poročljivo, da romar obišče Go-
posebno pokazal g. Zorc, ki je v soboto zvečer povabil vse Koro-tance in druge Slovence na svoj dom, kjer jih je ljubeznivo pogostil in presenetil s prijetnim družabnim večerom. Tudi njemu posebna zahvala za to lepo velikodušnost.
Druga svetla točka našega o-biska je bila slovenska sv. maša v Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja, kraja bodoče Slovenske kapele. Sv. mašo sta sedarovala rev. dr.. Blatnik iz New Jerseyja in rev. Slapšak od Sv. Vida v Clevelandu, ki so ju Slovenci v Washingtonu povabili prav za to priliko. Ta slovenska sv. maša, ki jo, imajo Slovenci v Washingtonu enkrat na mesec, je zopet pritegnila lepo število rojakov. Med pridigo
Iz bazilike grem v bližnjo trgovino, da si naberem nekaj spomin kov, predvsem rožnih vencev. Svojcem in prijateljem bo treba dati kak primeren spominek. Vodja trgovine je menda brž uganil, da ima pred seboj A' merikanca, pa mi postreže z rožnimi venci vseh vrst, potem pa pove, koliko je cena za ducat Ker je bila cena dokaj visoka, sem mu dal razumeti, da me ne bo opipal kot mačka tiča. Mož je razumel mojo gesto, pa dejal da če vzamem več, bo cenejše Tako sva kar kmalu napravila kupčijo, potem pa hajdi v baziliko, kjer sem rožne vence položi v jamico Gospodovega križa, nato pa še v Gospodov grob.
Ker se mi je zdelo, da utegne biti te robe premalo, grem zopet k njemu:	Dajte mi še rožnih
vencev in to najboljših bisernih Takoj mi jih je dal in poveda! ceno, obljubil sem mu pa toliko, kakor sem vedel, da res veljajo. Tedaj se prime za prša: Oh, srce mi bo počilo! O, tega ni treba, sem dejal, da bi vi zaradi mene umrli ter mu vrnil rožne vence. Ko je mož videl, da s svojo igro ne bo nič opravil, reče: No, pa dajte, no. Koliko? ga vprašam Toliko, kakor ste rekli. Vrnil mi ji, poklekujejo in molijo, na1 je rožne vence, jaz pa sem od marmornato ploščo, ki pokriva'štel lepo vsoto dolarjev. Treba originalni kraj, kjer je počival!poznati te jeruzalemske ptiče! Gospod, pa polagajo rožne vence Če jih ne poznaš in jim verja-in druge spominke, ki jih potem'meš. te oberejo kot lisica ko-delijo svojcem in prijateljem v koš. Ko sva napravila kupčijo, spomin na Jeruzalem, predvsem^me vpraša, kaj hočem piti. Nato pa na Gospodov grob. Tudi jaz mi prinese pijačo. Ga vidiš sem potem, ko sem si nakupil trgovca. To ti je pa ptič!
spodov grob bolj ob prostem času, ko ni gneče. Tako si lažje o-gleda grob, ki ni poznal trohnobe in je res veličasten. Nad 40 svetilk ožarja ta na svetu naj-svetejši grob. Nad prostorom, kjer je ležal Gospod, so na steni tri slike, grška, armenska in katoliška, ki predočujejo Vstajenje Gospodovo.
Sem prihajajo pobožni romar-
Od bazilike Božjega1 groba grem na Sijon, da obiščem dvo-
teh vrst spominkov, šel z njimi, najprvo na Kalvarijo, kjer sem je rev. Slapšak v globokih mi-ljih položil v jamico Gospodove-!rano zadnje večerje, ki je poleg slih lepo povezal naše osebne'ga križa, od tam pa v Božji Kalvarije in Gospodovega groba molitve z onimi, ki prosijo Boga'grob, zraven se pa spomnil onih,1 najbolj svet in znamenit kraj na za ves slovenski narod. Po maši ki so se priporočali: Pa se še na- zemlji. Prav zato sem jo hotel

je po kripti Narodnega svetišča me, na nas, spomni!
obiskati že takoj prvi dan biva-
IZ NAŠIH VRŠI
Peoria, 111. — Cenjeno uredništvo in uprava! Ker bo fnoja naročnina ta mesec zapadla, Vam sporočam, da naročnine ne bom več obnovila in Vas lepo orosim, da pošiljanje ustavite.
Kot sem Vam že lansko leto pisala, so moje oči čisto opešale, ne vidim več brati, tudi očala mi ne pomagajo več. Kaj bom počela brez Ameriške Domovine, ko sem toliko let, dan na dan, komaj čakala, da mi jo je poštar prinesel? Z mojim rajnkim možem Jamesom sva jo oba tako rada imela. Žal mi je, da moram prenehati z naročništvom, a vsaka stvar na tem svetu mine.
Ameriški Domovini želim veliko uspeha in napredka, in obenem prav lepo pozdravljam vse čitatelje in osebje v uredništvu in upravi. Bog z Vami!
Anna Terlep
*
Cleveland, O. — V prilogi pošiljam ček v znesku $20 in sicer za enoletno naročnino $16 in za liskovni sklad $4.
Istočasno se Vam zahvaljujem, da mi pošiljate en izvod lista brezplačno. Z Ameriško Domovino sem zadovoljen, prinaša novice o življenju Slovencev v ZDA in po svetu, pa tudi dosti zanimivega iz domovine. Uvodni članki so skrbno pripravljeni in čitatelj lahko dobi pravo in resnično sliko o vseh vprašanjih današnjega časa in življenja.
V pretečenem letu sem imel kot dopisnik vedno kake naknadne spremembe in popravke, ki ste jih vedno radevolje upoštevali in mi pomagali. Prav lepa hvala za razumevanje. Dostava lista je v redu, pravočasna in brez zamud.
Vsem, ki pri listu delate: u-redništvu, upravi, raznašalceni in vsem drugim, ki lepo skrbite, da smo tu v Ameriki preskrbljeni tudi z dobrim slovenskim č'a' sopisom, moja prav iskrena za' hvala. Veliko kulturno delo o-pravljate v korist našega naroda, a žal, da to delo ni vedno lahko in brez težav.
Vsem moje naj lepše pozdrave!
Zdravko Novak
* “KAJ PA JE TO POLITIKA?” — Kakor bi bilo včeraj — se dobro spominjam. Bilo je koncem februarja 1916. Za mizo smo sedeli pri Kompovih na Prvi cesti v La Salle, Illinois. To je bilo po večerji. Prav tisti večer je bila tudi seja podružnice Slovenske Lige, na kateri smo sklenili, do se skliče občni shod imenovane Lige. Na shod naj se povabi kot glavni govornik pokojni Rude T. Slednji se je tiste čase zelo vneto zanimal za osvoboditev Slovencev izpod jarma Habsburžanov.
Pokojni Rude je bil izvrsten govornik. Spominjam se še, kako si ga je predstavljal pokojni rojak Mohor Mladič, ki je tiste čase po Ameriki potoval kot zastopnik prodaj alen in žganj aren in je nabiral okrog gostilničarjev (salunerjev) naročila za razna žganja. Naravno, za tisti shod bi bili radi dobili najboljšega govornika, da bi ogrel, razvnel in podžgal srca rojakov za akci je Slovenske Lige. Pa sem ga prav jaz vprašal: Ali je gospbd Rude T. dober govornik?
Mohor Mladič pa mi je v svojem žužemberskem narečju odgovoril:	;	'
“Fant, R. T. ti je tak govornik, da ga lahko ob štirih zjutraj pokličeš in zbudiš, pa ti bo naredil tak govor, o čemer koli želiš. Govoriti on zna!”
Saj dobrega govornika smo pač želeli. In tak je bil res pok. R. T.
In tako je prišel nato dan občnega shoda, ki se je imel vršiti ob 8. uri zvečer. V tovarni sem delal tiste čase od 7. ure zjutraj do pol 6. ure zvečer. Ko sem koračil z dela domov po Prvi cesti, kjer sem stanoval pri Kompovih, sem opazil že na križišču Joliet ceste gosposko oblečenega gospoda s frakom. To je, da mu je migal “frakovski rep” zadaj. Klobuk je bil podoben malemu cilindru. Zel pokonci je stopal. Malo sem ga gledal mimogrede preko ulice, a ker ga nisem nikdar preje kje srečal in videl, nisem vedel, če bi bil to Rude T Mahal sem jo naprej proti domu, kjer sem stanoval in bil na hrani. Doma sem se umil, obril preoblekel in nato šel doli v jedilnico večerjat. Takrat so nam Po “boarding housih” po domače postregle naše pridne slovenske gospodinje. Goveja župca, govedina, solata in krompir in kaj takega je bilo navadno na mizi Za večerjo. Kar dobro je bilo, sa; Slovenci takrat nismo bili razvajeni z vsemi takimi prikuhami in pa kejki in drugo sladkajo, kakor je današnji svet.
Ravno sem použil krožnik juhe, ko primaha po “ižansko” pokojni John Modic, Kompov natakar, v jedilnico in mi pove, da Tie v salunu želi videti neki gospod.
“Tako,” odgovorim, “takoj bom tam.”
2 brisačo si malo usta obrišem grem v salun.
Koga zagledam tam? Tistega Sospoda s frakom in malim ci hndrom, ki sem ga opazil po' Jr® preje tam preko ceste ob križišču Joliet ceste.
Pokonci je stal pri bari, ka-kar da pričakuje kakega važne-“diplomata”.
Ko me je natakar Modic Predstavil, me Rude T. pomeri z istrimi očmi od glave dol in zo-Pet nazaj navzgor.
“2dravo rojak, so in so!”
Jaz odvrnem njemu isto. Stis-hila sva si desnici in povabi
^ sem došlega gosta, če želi malo kake dobre kapljice, take ali take.
Povabilu se je lepo odzval in pripomnil, da on nikdar ne zavrne in ne odkloni dobre kapljice.
Pokojnemu Matiju Kompu, ko sem gospoda Rudeta T. pravkar predstavil, sem namignil, da naj nama postreže z najboljšo kapljico, ki jo ima pod streho. Storil je tako. Nato je omenil Rude, če je kje kaka restavracija, da bi šel večerjat.
Komp pa omeni, da bi mu bili kaj pripravili, pa ni nihče vedel, kdaj ravno bo prišel. “Zdaj pa nimamo drugega, kakor le preprosto domačo večerjo, župo z navadnim govejim mesom.”
“To je pa moja najljubša jed!” je odvrnil Rude.
“Če tako, potem pa kar popelji gospoda zadaj v jedilno sobo, pa mu bodo žene postregle,” veli Komp.
Šla sva res in jaz sem nadaljeval z mojo večerjo. R. T. so pa prinesli krožnik tople juhe, nato mesa, nekaj krompirja in risle repe. Kar dobro mu je šlo in teknilo. Pohvalil je vse in pri-Domnil, “da se je naložil kakor že dolgo ne tako.” Pohvala je u-gajala gospodinji in služkinji. Komp pa je prinesel na mizo steklenico dobrega njujorškega “concorda” domačega izdelka, nalil nama kupe in kar dobro smo se imeli pri mizi. Zraven smo debatirali o tem in onem. Malo pozneje nato je prisedel mizi mož male postave, po imenu Ignac Vojskar. Če se ne motim, je pravil, da je rodom nekje od Krope na Gorenjskem. V La Salle ni bil dolgo. Menda e eno zimo, kam je odšel nato, mi ni enano. Pri mizi je poslušal in z drobnimi očmi zrl v R. T., ko je nam razlagal in govoril o politiki Lahov in Nemcev in drugih, ki so v tistih časih, kjerkoli so mogli, izkoriščali in zatirali Slovence. Postajali smo že kar glasni. Iz pivnice je nato prišel Komp in nas opozoril, da je že 7. ura zvečer, da bo treba odpreti dvorano za shod.
Navadno smo bili s sejami ob večerih vedno pozni, za kake pol ure, včasih celo uro. Ljudje so tiste čase mnogi delali do 6. ure zvečer in predno so se doma preoblekli, povečerjali, je vzelo čas.
Prav tedaj se oglasi tihi Vojskar in vpraša Rudeta T.: “Gospod T., poslušam in poslušam in tolikokrat omenjate, to pa to o politiki. Kaj pa je politika pravzaprav?
Rude T., ki je imel poseben dar govorništva in zraven še dar, da je znal mimično spreminjati svoj obraz skoro ob vsakem izrazu, je malo začuden pogledal Vojskarja, kakor bi hotel reči: Fant, odkod si pa ti doma, da se ne veš, kaj je politika? Nato pa mu je začel razlagati: “Beseda politika je grškega izvora. Pomeni državništvo, za-
nimanje za državniške zadeve, pokojnemu Rudetu T. tisti ve- da v grlo. To kmetje tudi vedo
in temu primerno cenijo vladno “naklonjenost”.
za narodne in krajevne zadeve, za splošni napredek, kot gospodarski, kulturni in socialni. Sploh pa vsaka človeška zadeva, taka ali taka ima nekaj svoje vrste politiko, če smem tako reči. Vzemimo, da me boš bolje razumel, naj nekaj navedem:
“2e takoj mladec, ki komaj iz zibelke izleze, ima že neko lastno “politiko” in želje za to in ono. Malo odraste, že gleda za čim drugim. Ko pa obleče dolge hlače in mu začno dlake pod nosom rasti, ga pa osvoji druga “politika” — začne gledati za “puncami”. In ta “politika” je kaj huda, tako poželjivost ima, da ga ta vodi v pretepe z drugimi, ki mu hočejo kako “punco” prevzeti.
Tisti, ki jim šole pozneje nasujejo v glave želje po vodstvu, časti in drugem takem opevanju — pa postanejo politikarji, ki si predstavljajo, da so se že rodili z vsemi “Mojzesovimi modrostmi”. Ti siiljo na položaje državnih uradov, nekateri še dalj, še višje. v
To so politikarji, vsak svoje vrste. Razumeš, Ignac?
Vidiš, politika je pred vsakim in za vsakim pragom in pod vsako streho drugačna!”
“A tako,” je zamrmral Ignac nekako sam sebi, “taka je torej politika.”
Rude T. je bil nekako vidno zadovoljen, meneč, da je Ignaca dobro poučil, kaj je “politika”.
Kmalu nato so ljudje začeli prihajati na shod. Še kar lepa u-deležba je bila, dasi vreme ni bilo prelepo.
Rude T. je tisti večer imel lep, zanimiv govor. Navzoče je tako navdušil za osvoboditev izpod Habsburžanov, da je bilo kar zanimivo.
Le dva starejša rojaka sta po shodu za baro objavljala svoja mnenja, da takih “soldatov”, kakor so bili Franc Jožefovi, ni nikjer boljših na svetu.
Ob pol 12. uri zvečer sem spremil Rudeta T. na postajo poulične železnice, odkoder se je odpeljal s “street karo” v Joliet, katera je tedaj vozila med Joli-etom, La Salle in drugimi kraji. Tako je želel in omenil, da je v Jolietu pustil kovček in naslednji dan bi bil pa rad v Chicagu na nekem sestanku, na katerem so delali načrte z nadaljno delo Slovenske Lige.
O zgornjem o kaki drugi politiki, to je o shodu in kako je shod uspel, ter kako smo delali in se ribali med seboj tiste čase za osvobojenje domovine, ki pa ni izpadlo tako, kakor smo si mi predstavljali in želeli. Uboga domovina je doživela za tem mnogo grenkih dni in razočaranj. Še veliko hujših pa tekom zadnje svetovne vojne.
Nazaj še za trenutek k vprašanju: Kaj je politika?
Omenil sem že, kako je Ignac Vojskar stavil gornje vprašanje
Ko sem drugo jutro prišel v jedilnico, kjer sem bil na stanovanju in hrani, sta se pri zajtrku pogovarjala Ignac Vojskar in pa Kompov natakar (bartender) John Modic o shodu in pa o politiki. Modic je v svoji “ižanšči-ni” razlagal, kaj on misli o politiki in kako jo on razume.
Vojskar ga pa ni niti dobro poslušal. Nekam in nekako sam s seboj je mrmral. Naenkrat pa glasno spregovoril:
‘“Aha! Zdaj šele vem, zakaj je sosedov Jernej v naši vasi meni dekle prevzel, da je njega vzela namesto mene, ki sem jo ljubil! Politika je to bila! Pa še kakšna! Veš, to me je pognalo po svetu in sem v Ameriko. Presneta politika!”
Prejšnji večer je Rude T. njemu razkladal, kaj je politika. Prihodnje jutro pa je Ignac Vojskar povedal Modicu, kaj je “politika” njemu storila.
Kaj to pove? To, da “politika” taka ali taka je vedno muhasta.
Gregor
STARŠI!
Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovino, vključite jih v našo skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo spominjal na slovenstvo.
Ameriška Domovina v prvem lednu julija zaradi počilnic osobja ne bo izšla
Stari rojak Želi obiskov Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija OT_TT_T ..T_ ^	„ ut • Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v
CLEVELAND, O- - V Mam uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in Parkway Nursing Home na 3600 čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo
Franklin Blvd. na zapadni stra-( drug^čg ne utore do nujno potrebnih počitnic, število osob-
ni mesta je že 9 mesecev 93 let in i«.	„;i-- .i„ u:----1-----a------	^ -i
stari rojak Tone Močan, doma iz vasi Laze, župnija Brod na Kolpi, nad 65 let v tej deželi. Čeprav je že v tako visoki starosti, je vendar telesno in duhovno . popolnoma čil; močno pa mu je| junHa do 7. julija, odpovedal vid, tako da ne more več brati.
Zelo bi bil vesel in tudi hvaležen, da bi ga kdo od rojakov obiskal; posebno bi si želel, da bi ga prišel pogledat kdo od rojakov iz Bele krajine. Obiski v imenovanem zavodu so vsak dan j od 1-4, v sredah pa od 1-7.
J. S.
ja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista rte bo v tednu od
AD
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Saigonska vlada ima nov načrt agrarne reforme
SAIGON, J. Viet. — Mini strski predsedink Van Huong js objavil, da bo še ta mesec poslal v parlament nov zakon o agrarni reformi. To bo že četrti; trije, ki so bili preje sprejeti, niso bili resno mišljeni, saj so vsebovali take pogoje, ki jih kmetje niso hoteli sprejeti.
Sedanji načrt je stvarnejši. Vpošteva namreč dejstvo, da so komunisti že davno izvedli a-grarno reformo, kamorkoli so prišli. Priznali so najemnike zemlje in tlačane za lastnike, prejšnji lastniki so pa ostali brez odškodnine. Sedanji zakon gre po isti poti, daje zemljo brezplačno tistemu, ki jo obdeluje. Prejšnji lastniki bodo dobili odškodnino iz državne blagajne, to je dejansko od Amerike, ki bo morala reformo financirati.
Zakonski predlog tudi prizna veljavo komunistične agrarne reforme. Tako se kmetom ni treba bati, da jim bo zemlja odvzeta, ako so jo dobili od komunistov. V prejšnjih zakonih o a-grarni reformi tega ni bilo.
Reforma je postavljena na solidno podlago, škoda je le, da je bila formulirana šele sedaj, ko saigonskemu režimu teče že vo-
Zahodnoevropska zveza za konferenco o varnosti
PARIZ, Fr. — Zahodnoevropska zveza, v kateri so države Skupnega trga in Velika Britanija, se je izjavila za sklicanje konference o evropski varnosti, katero so predložile države varšavske zveze v letošnjem marcu na sestanku v Budimpešti.
Članice Zahodnoevropske zveze hočejo imeti na konferenci tudi zastopnike Sovjetske zveze in Amerike. Konferenca naj bo skrbno pripravljena. Skupščina Zveze, ki je te sklepe sprejela, je v posebni resoluciji pozvala Sovjetsko zvezo, naj umakne svoje čete iz Češkoslovaške.
Ženske dobijo delo
Dental Assistant
Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Ciair-Addison Road area for your own convenience. 31 hour v/eek, oft Wednesdays, half day Saturday, paid holidays. Will train. Call 391-5300 for interview. (x)
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
MALI OGLASI
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj.
iwtfx)
MEDCELINSKA RAKETA? — Ne, le ogromni silos za hranjenje polipropilenskih smol. To je eden največjih svoje vrste na svetu.
SVETOVIDSKA OKOLICA
7-sobna enodružinska, cela podkletena, garaže, $11.000.
6-sobna enodružinska, moderna kuhinja in kopalnica, garaža, $10.000.
6-sobna enodružinska, vse sobe spodaj, cela podkletena, lot 40x-140, garaže. Blizu Sv. Vida. 4-družinska, 5-5-5-S, mesečni dohodek nad $200. Samo $150 na-plačila. Naj najemniki plačajo vašo hišo!
Dve 2-družinski hiši blizu Sv. Vida. Samo $12.000.
4-družinska, 5-S-2-2, garaže, v odličnem stanju, dohodek $270 mesečno.
4-stanovanjska zidana, po 6 sob vsako stan. 4 ločene kleti, garaže, v odličnem stanju. Lep dom in dohodek.
6-stanovanjska zidana. Dohodek $370 mesečno v dobrem stanju.
Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas!
A.M.D. REALTY
1123y2 Norwood Rd. 432-1322
(Fx)
Naprodaj
Razno pohištvo naprodaj. Kličite 361-5896.
Lastnik prodaja hišo
Zidano, kolonialno, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, kuhinja, jedilnica, dnevna soba, kamin, sončna soba, klet, dvojna garaža, velik lot, na Chardon Rd. v Euclidu. Kličite 481-2178.
(20,27 jun)
Joseph L.
FORTUNA
POGREBNI ZAVOD
5316 Fleet Ave.
HI 1-0046
Modemi pogrebni zavod
Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči
CENE NIZKE! PO VAŠI ŽELJI
CVETLICE ZA POROKE POGREBE
IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD
STARC FLORAL Inc,
6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078
Smo tako olizu vas kot vaš telefon
MARY A.
SVETEK
POGREBNICA še vedno samostojno
posluje.
Kličite
KE 1-3177
Na razpolago 24 ur dnevno.
im
f l ;,f;
Grovewood okolica
15718 Pythias blizu Euclid Beach, enodružinska hiša, 4 spalnice, velika moderna kuhinja, 1% kopalnice, trd podenj, velika klet, plinski furnez, bakrene cevi, nova napeljava, nova streha, blizu transportacije, prazno. \
2-družinska 5-5
235 E. 156 St., 40 x 156 lot, 2 garaži, 2 nova furneza, nova napeljava, nove bakrene cevi, nova streha. $16,800. Dajte ponudbo. Lastnik se seli v Californijo in bo pustil pohištvo. Pokličite Slovenko.
FLORENCE ROME REALTY 486-2747
(18,20,23,25,27 jun)
ZAKRAJŠEK
FUNERAL HOME C0.
6016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113
ALUMINUM GUTTERS INSTALLED
80< per foot
Robbs Metal Inc. tel. 281-6113
SLOVENSKA BRIVNICA
(BARBERSHOP)
783 East 185 St.
JOHN PETRIČ — lastnik se priporoča
Štedilnik naprodaj
Dobro ohranjen štedilnik znamke Grand je naprodaj za $30. Kličite po 11. dop. 391-3619.
“(122)
ZDRAVILNI ČAJI IZ SLOVENIJE
•	PLANIKA ČAJ povzroča živahnejše delovanje prebavnih organov, po starem receptu sestavil dr. A. Priversek.
•	Kamilice, šipkov, Metin, Odvajalni, Planinski, Lipov Tavžentrože.
•	Dobi se tudi žefran (španski), Pelin, Pripotec, Arnika, Melisa, Lapuh, Rožmarin, Brinjeve jagode — in druge vrste zdravilnih zelišč po naročilu.
TIVOLI ENTERPRISES, INC. 6407 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio HE 1-5296
Soba in brana
Vzamem na stanovanje, hrano in drugo oskrbo starejšega moškega, tudi penzionista, v lepem karaju vzhodno od Clevelanda. Kličite 942-2059.
(10,13,17,20,24,27 jun\
Gostilna naprodaj
Licenca za pivo in vino, bar zadaj, poslopje in stanovanje. Morate videti, da boste prav cenili! Lastnik gre v pokoj. Kličite po 4. pop. 251-9677.
— (20,27,11 Jul)
Soba se odda
Spalna soba se odda zaposlenemu moškemu. Lahko dobi tudi garažo, če želi. Naslov: 18105 Marcella Rd. med 185 St. in Lake Shore Blvd. tel. IV 1-0016.
' .	-(6-20 J'un>.
“Bom, bom,” se je smejal Lovrenc. Grede si je pa mislil: “Kar tiča si morala biti, ko si bila mlada. Saj te še sedaj ni povsem
minilo.”
“Ti pa, Lenka, kakor sva si bila rekla. Lahko noč.” Segel ji je v roko, kar ni bila njegova
navada.
“Kakor sva si bila rekla, Lahko noe,” je podobno odmevu ponovila Lenka. V svojem srcu je pa bila huda na Franco, na staro, ki si je prav ta čas natočila spet kozarec črnine. Hkrati se je pa zamislila: toliko dobrega ji je naredila Franca. Brez nje bi še vedno čepela v Ljubnem za črepinjami, jih poslikavala in z atom in mamo in bratci in sestricami vred stradala, oa bi se skoznjo videlo. In se je opogumila in zaprosila:
Franca je ostrmela: “Primoj-dunaj! Niti hčeri, niti zet mi niso upali tega reči. Ti pa — točajka — ljubenska jončarka, ki sem te iz umazane ilovice dvignila, skoraj bi rekla da na tron. — Prav imaš. — Nič se ne boj. Kakor rojena si za gospodinjo na trdni bogatiji.”	' <
“Kako se motite,” ni mogla Lenka nihi zajokati več.
Franca je tiho odšla v kuhinjo, ker sta se z mlado, z lastno hčerjo, nekaj sporekali.
Lenka je bila tenkosluha in ni preslišala nobene besedice.
Franca je hotela od mlade, naj da Lenki malo več večerje, ne samo za dobro žlico. Saj je sok že tako dovolj redek. Francka pa, da ne zmore. Celo otroka ji hirata. Prerekanju je napravila konec točajka sama. Vstopila je, molče vzela skledico, se pokrižala in res samo trikrat zajela. Se dobro, da je bilo toliko. Doma v Ljubnem in še marsikje že od pomladi niso več večerjali.
Po večerji so odmolili rožni venec, kmalii ugasili luč in odšli spat.
Kljub temi Lenka ni mogla zatisniti očesa. Ne, ni jokala. Počemu pa? Saj je bila nadvse srečna. Lovrenc —? Bolj očitno in bolj — Lenki se je zataknila v mislih beseda — in bolj —bolj kako bi rekla — bolj — bolj — bolj — naravno in brez ovinkov ji ni mogel povedati, da jo ima zares rad, od srca rad. Morebiti še bolj kakor ona njega.
Dobro, da ljudje tega ne vedo.
in ploha in dež. Ozračje se je spet ohladilo. Polje je bilo kakor pomlajeno. Žita, ki jih neurje niti ni vrglo, so mladostno poganjala v klasje in ječmen je že kar skušal po malem zoreti.
Lenko je bodel tisti hlebec kruha, ki ga je bil sinoči prinesel Lovrenc. Pa se ji je delo tako zaobrnilo, da ni mogla zdoma. Jutri navsezgodaj pojde. Še pred dnem. Doma se bodo že kako pretolkli, čeprav ne lahko, ob sami travi in nezabeljenih koprivah. Lojzka, najmlajša sestrica, bo težko prestala. Saj bo shirala. Kako bi je bilo škoda. Kakor angelček je. Pravijo, da je do zadnjega lasu njej podobna.
Svoj živi dan je še nobena stvar ni tako skrbela kakor odgovor Lovrencu. Saj sama bi brez njega že prestala, čeprav bi skoraj rajši umrla. Ga ima pač zares rada. Si ne more pomagati. Kaj bo pa z otroki? Zanje bo za vselej kruha konec, ko Lovrenc ne bo smel več prihajati v vas, da ne osramoti sebe in nje ne poniža v očeh ljudi za vlačugarico. Kaj naj pa ima bogat posestnik opraviti z revno točajko, če ne —? Saj bi sama kakšne druge nič drugače ne obsodila, si je morala priznati Lenka. Pa še odlašati ne sme. Lovrenc bi jo po vsej pravici lahko imel za nepošteno, če bi ga zavoljo otrok en sam dan skušala pridržati.
Nič. Kar bo, pa bo. V teh letih si je prihranila nekaj tolarjev. Te da do zadnje cvancgarce mami. Naj rine naprej, kakor ve in zna, dokler more. Potem bo pa že kako.
“Kaj pa,” si je domislila, “če bi Lojzko vzela k sebi?” Pa to
CHICAGO, ILL.
BUS. PROPERTY FOR SALE
SOUTHWEST AREA Hardware Store Inventory Approx. $50,000 adjacent brk. inc. bldg., adjoining store & prkg lot. Will sell together or separate. RE 5-5757
(122)
BELLWOOD — Live and own your own business. 3 apts., and store, laundromat, established business. Ph. 766-6308
Devetnajsto poglavje GLADNO LETO
Vročino, ki se je bila že začela ponujati, so včeraj ustavili toča
CHICAGO, ILL.
MALE OR FEMALE HELP
(122;
REAL ESTATE FOR SALE
BEVERLY HILLS Priv. owner. Brk Corner home w/6 bdrm. 2 full baths on landscpd lot w/2 c. gar. Low 40’s. Priced for quick sale. Financing arranged or trade-in on smaller hse. HI 5-9362.
(122)
HAIRSTYLIST Excellent opportunity for experienced operator. OLIVO’S BEAUTY SALON CL 5-6883
(121)
HOUSEHOLD HELP
BUSINESS OPPORTUNITY
AUTO REPAIR SHOP & used car lot in Oak Lawr, 2 mod. brk. bldgs. 26x70 shop, 30x50 office bldg. 2 bdrm. apt. cent, air cond., built-ins. Black top frontage. Lot 125x100. Fenced yd. 5927-31 W. 87th St.
357-9166	(122)
Housekeeper — Live in. No. West Sub. home. Own rm. Care of Elderly
lady. Lite hswk.
674-3120
(121)
Housekeeper — Child Care Live in. Own rm. and board. No.-West Sub. home. Care of 3 sch. age child. Sal.	837-6164
1 (121)
HOUSEKEEPER— Child Care. Liv< in motherless home. To care for boy 6 and girl 2. Prefer wmn.'over bO.
Morns 358-9552.
Aftns 253-0247	'
(122)
EST. TAVERN and 3 apts. (2-5’s & 1-4) on corner 52’ lot Vic. 51st & Western. $28,500.
737-0265
(122)
I am looking for a person willing to invest $2500 in a Multi-Million Dollar a mo. company in the Multi-Billion Dollar Cosmetic Ind.
For interview call 927-0621 _____________________ (121)
Coin Laundry — Complete Elgin. Lost our Lease — must sell and relocate. Call mornings.
695-5227 — p m. 232-4354
(121)
misel je takoj zavrgla. Spomnila se je, da sta se sinoči zaradi treh žlic črnega soka za- njeno večerjo stara in mlada sporekli.
In je premišljala sem in je premišljala tja, kakor bi se vrtela sama okrog sebe. Dopoldne je pa potekalo. Prišel je čas, ko so včasih malicali. Redkokdaj samo suh kruh. Kje so tisti časi? Saj jih komaj še pomni. Danes ni še ničesar zaužila.
Kdaj je Lenka potegnila iz mize predal, kamor je bila sinoči spravila Lovrenčev hleb, bi ne vedela povedati. Kruh, ki ni bil najboljše peke, je lačni točajki zadišal kakor božična potica. “Nič!” si je rekla glasno in odločno. “Ce je že tako, se pa vsaj še enkrat dosita suhega kruha najem, pa čeprav je potlej koj konec sveta.” — Zaresna lakota, taka, ki ti življenje gloda, človeka še precej bolj ponori kakor vino in žganje. Poiskala je krušni nož, prekrižala hleb in si hotela odrezati dokajšnji krajec. Pa sta prav takrat pridirjala kar dva voza pred hišo in ustavila. Lenka je hitro skrila hleb. Na prag pa ni odhitela. “Nič! Sem vsega, razen kruha, sita do grla,” se je namrgodila, pa se hitro spet prisilila v točajkino prijaznost.
Vstopila sta Tone in Franc, resna gospodarja v najtrdnejših letih. In — no — manjkalo jima ravno ni, čeprav sta imela oba kopico otrok.
“Dober dan, deklič!”
“Bog daj!”
“Da za jesti nimaš nič, to že

V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE MAME IN STARE MAME
Frances Obreza
ki je umrla dne 22. junija 1965.
Luč r.ebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše za Te bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas!
Žalujoči:
sin VIKTOR z družino in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 20. junija 1969.

veva. Polič vina nama pa le prinesi.”
Lenka je postregla in iz prijaznosti vprašala, kam da sta namenjena.
“Pravzaprav nikamor. Samo tako sva zapregla. Teh vedno lačnih kljunov ne moreva ne poslušati, ne gledati več,” je za oba odgovoril Fronc. “Greva pa na slepo srečo, če bi se le kje kaj staknilo. Pa bo komaj kaj.”
Med odpočitkom sta vedela povedati o Volkancu, znanem stiskaču. Prav, pravi volk. Vse bi polakotal. Res si je v nekaj letih zredil dokajšnjega srebrnega mačka. Tudi njim je pošel kruh. Otroci so začeli bledeti. Zena Lucija je postajala vsak dan bolj pusta. Kar prenašati je ni bilo več. Nazadnje je zano-rela in le dvignila moža. Se mu ni kazalo več ustavljati.
“Kaj, da bi ne bilo žita! Dovolj daleč je treba iti, čeprav doli do Donave. Ne bom vozil prvič. Pa denar se ti ne sme smiliti,” je zaničljivo zmignil z rameni, češ: “Kaj boste, berači.”
Zapregel je dva para konj, poklical Ravsa, pretepaškega kraševca — niti dveh volkov se ni ustrašil — mu ukazal leči na dero, počil z bičem in oddrdral. Cez dober mesec je pripeljal z enim samim parom shujšanih konj razšvedran prazen parizar nazaj in Ravsu bi lahko preštel rebra. Bil je take volje, da je mama otroke zadržala v hiši. Bi utegnil koga v nejevolji celo udariti. Še sama se ga je bala. Čakala je, kdaj jo pokliče. Pa je ni. Spregel je konje, zapodil Ravsa v pasjico in šele potem prišel v hišo. Otroci so se bolj od groze kakor pa iz strahu zatekli za peč. Kar zatrepetali so, ko je ata trdo stopil čez prag. Obstal je pri mizi. Drobiž za pečjo je komaj mimogrede pogledal. Odvezal je mačka, prijel ga za ustrojen vrat, izsul skoraj za pehar srebra, zaškripal z zobmi in trdo poudaril: “Otroci! Tolarje jejte, kruha ni.”
Vsi so glasno zajokali. Volka-nec je pa sedel pod Bogca v kotu in si podprl glavo. Izpod dlani so mu pa kapale solze na o e 1 o javorjevo mizo.
Tudi Lenki so se oči zasolzile. Gosta sta pa plačala vino in pognala naprej, po Broscu navzgor.
“Če bo kje kaj za lačne otroke —” sta rekla.
Lenka tisti dan ni načela Lov-
renčevega hleba, čeprav je šla brez večerje spat.
“Bo Lojzka dobila za dober grižljaj več kruha.”
Skoda bi je bilo, če bi shirala. Tako lepa je kakor angelček.
“Saj, no,” je zvečer, ko se je ves dan dosita napremišljevala, v polspanju togotno udarila ob odejo Lenka: “Bo pa Lojzka moj otrok. Zakaj bi pa ravno jaz morala biti kar — ne vem kolikim — mama.”
Od samih skrbi ni Lenka že več znala jasno razporejati svojih misli. Celo sanjalo se ji je tako zmedeno, da se je vso noč nemirno premetavala. Zato je pa lahko zjutraj zgodaj vstala. Oblekla se je bolj pražnje kakor za doma, zavila Lovrenčev hleb kruha v bel prtič, ga spustila v pisan cekar in odšla. Na zajtrk niti pomisliti ni smela.
Sonce je vzhajalo iznad oblakov nad Kriško goro, ko je sto-

V BLAG SPOTIK
PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
John J. Snyder
Odšel je k Gospodu 17. junija 1968. leta.
Ni minilo nam še dne, ni minilo še noči, brez spominov naših na Te, odkar zapustil si nas Ti.
Spominjamo se lepih dni, ko s Tabo smo prepevali.
Zdaj večna pesem je Tvoj dar, podelil Ti ga je neba vladar!
Žalujoči:
soproga ANN, sin JOHN, snaha DOLORES, vnuka JOHNNY in STEVEN, vnukinja SUZANNE in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 20. junija 1969
PO TEKSAŠKEM VZORU — V zabavišču parka Arlington stoji stolp, ki je močno podoben petrolejskim vrtalnim stolpom v Teksasu. Ta služi zabavi in razgledu, oni v Teksasu pa črpanju petroleja.
pila Lenka v Ljubnem pred mamo. Pravkar je bila žena zakurila na ognjišču, da stoplji lonček kozjega mleka za najmanjše. “Dobro jutro, mama!”
“Lej jo!” se je prestrašila Urša hčere. “Pa si kaj zgodnja.” “Cez dan še manj utegnem. Malo kruha sem vam prinesla.” Odvila je hleb in ga odložila na ognjišče.
“Bog ti povrni,” se je hčeri zahvalila Lončarica. “Pa to ni samo malo kruha. Ga je prav precej, kakor doslej še nikoli ne.”
“In ga odslej najraje nikoli več ne bo.”
Mati je globoko pogledala od-raščeni hčeri v oči. Zamišljeno žalost je razbrala iz njih. Prestrašeno je vprašala: “Kaj se ti je pripetilo?”
“Zasnubil me je.”
“Kdo?” se je začudila Urša. “Lovrenc. Mladi Petrovec. Ta, ki mi prinaša kruh, čeprav ve, da vsega do zadnje drobtine od-
dajam domov za otroke.” Lenki so stopile solze v oči.
“O, ti ubogi moj otrok.” Lončarica je pogladila Lenko, ne po laseh kakor včasih, ko je bila še majhna deklica, po ruti, ki si jo je bila dekle po kroparsko zadaj zavezala: “Saj mu ni nič reči, Lovrencu. Kljub temu ga zavoljo otrok ni treba jemati, kakor bi jaz rada videla, da bi ga. Saj naj hujše smo prestali. In tega trdega pomanjkanja bo skoraj konec. In če še nisi mogla poza^ biti Klemena, ti svetujem, da nikar, kakor bi nam prav hodilo.”
“Mama!” Lenka je padla Urši okrog vratu in zajokala. “Saj to j je tisto. Vzljubila sem umirjenega Lovrenca. Klemen je zame previhrav.”
“Potem te pa ne razumem.”
“Me tudi ne morete, ko ne veste, da me veže zaobljuba.”
“Zaobljuba —?” se je začudila Urša. “Sedi in se mi razodeni, otrok moj.”
Ameriško narodnostno gibanje Velikega Clevelanda
prijazno vabi na
RALPH PERKOV DAN
v nedeljo, 29. junija 1969 na German Central Farmi na 7863 York Rd.
v priznanje R. Perku, ustanovitelju in načelniku Ameriškega narodnostnega gibanja Velikega Clevelanda in avditorja okraja Cuyahoga.
Pisan program narodnih plesov, petja, glasbe. Začetek opoldne. Na razpolago bodo osvežila in okrepčila, zabava za vse! Nastopili bodo “Veseli vandrovci”. Za ples bo igral orkester Joe Morse.	Darilo $1.25
EXX^XXX]CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXr*XxrYXXT*TXTTTTYrTTTTTTXTTS
V Slovenijo na oddih in obisk:
•	TRI TEDENSKI IZLETI VSAK PONEDELJEK
•	grupna potovanja: 11. junija — 23 julija, 21 junija — 30 julija, 7 julija — 6 avgusta, 29 julija — 9 sept (Ljubljana
16. in 30 junija — Celovec
Povratna karta za člane organizacij v grupi od 5C ljudi stane NY — Ljubljana $339.00. Polovična za otroke do 12 let.
•	Najemanje avtov — ameriški in evropski modeli —
•	Romanja Fatima Lurd
Za rezervacije se zlasite v uradu
M. A. TRAVEL SERVICE
6516 St. Clair Ave., telefon 431-3500
Urad odprt od 9:30 do 6:00 p.m., razen srede popoldan, in po dogovoru; interesenti iz Euclid-a in Collinwood-a se lahko zglasijo po 8:00 p.m. v uradu doma.

Dobit« Jo v vali noatil-rl in t raatavraoijl
SLIV0VITZ
fcffftn« In napoinimui r originalna tradicionalne •t#kl«nio« t utama kraja

Nap-odaj v Ohio Stale DELUXE STORES $6.90 4/5qt.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 Rast G2nd Sirec!
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers

JEAN GIONO:
ŽETEV
POOOCiocoeoocacaQOoocaQtaaoiaoQOfanftnrifi^^ryirarM^rwn^r^^^y^^^
IV.
Davi so na polju začeli z jesenskim delom. Ko se je plug prvič zaril v zemljo, se je začelo kaditi, kakor da bi gorel pod njo ogenj. In zdaj, ko se že šest dol gih brazd vrsti druga ob drugi, lebdi nad poljem hlap, kakor bi zažgali travo. Vse to se dviga proti jasnemu nebu in se sveti v soncu kakor snežen stolp. Velike vrane dremaj e lebde v vetru, ki veje nad planoto in stolp dima jim govori: “Tam doli orjejo, to bo črvov.” In vrane pri-lete druga za drugo, kličejo se z raskavimi grli, potem pa pri-frče v trumah kakor veliki listi, ki jih nosi veter. Zdaj plavajo v gostem zraku okoli Panturla kakor leseni odpadki okoli ladje.
Utegnilo je biti okoli enajstih dopoldne, ko se je Panturle ustavil, da bi popravil odtrgani povodec. In prav v trenutku, ko je to delo končal in dvignil glavo proti toplemu soncu, je zapazil da njivi Mariusa Aubergiera moža.
Takoj je spustil vajeti.
Le kdo bi mogel to biti'; Ar-sula je sama doma. Z vso svojo težo se je naslonil na ročico in plug se je zaril globoko v zemljo. Tako krepko se je zasidral v zemljo, da ga konj tudi z največ j o močjo ne bi mogel premakniti. Ko je Panturle hotel oditi domov, je zapazil, da se je oni možak napotil proti njemu. La ga je počakal. Toda kljub temu je pustil vajeti na plugu, ker elovek nikoli ne ve, kdaj bo potreboval roke.
Mož je nameril korak naravnost proti Panturlu. Na glavi ima majhno čepico, njegove žametaste hlače so še skoraj nove in že od daleč je slišati njihovo šumenje.
Ko je dosegel prvo brazdo, se tujec skloni in zagrabi s pestjo nekaj zemlje. Ogleduje jo, voha in drobi, da se mu vsiplje med prsti, potem pa gleda v mastno rdečilo, ki mu je ostalo na koži. Potem si obriše prste ob hlače in stopi prav blizu k Panturlu.
“No,” pravi, “ali gre?”
“Še kar,” odgovori Panturle.
Od blizu je ta človek nekoliko manjši od Panturla, toda plečat, z oglatimi, naprej štrlečimi rameni in s krepkimi rokami.
“Dobra zemlja, kaj?”
“Ni slaba,” pravi Panturle.
“To ti pripovedujem zato,” nadaljuje mož, “ker bom postal tvoj sosed. Ali nisi ti listi, ki je Prodajal na sejmu v Banonu tisto lepo žito. Da? No, prav. Ravno ti si vplival na mojo odločitev. že zdavnaj mi je rekla žena: Deziderij, kupiva si malo zemlje, da bova gospodarila na svojem.’ To mi že dolgo dopoveduje, toda tega nisva mogla nikoli uresničiti, tisti pa, veš, ki hnajo zemljo v nižini, so se va-fijo zagrizli. Sem najemnik iz °kolice Mane. In navsezadnje, ta večna pesem moje žene je odganjala že lep čas tudi v meni. ^daj je končno vse urejeno, kakor bi bilo tako že v naprej do-točeno.”
Panturle mu je dejal:
“Počakaj, da potegnem še tri brazde, potem bo pa čas za kosilo.”
In ko končuje Panturle z de-lom, stopa mož ob plugu. Zdaj Pa zdaj se skloni k zemlji, jo
čista voda in v njej se igra in razbija svetlo sonce. Tlak je čist in pomil in poleg izlivka, v veliki razpoki med kamni, v kateri je videti črno zemljo, raste zelena lata trave ter dviga svojo debelo glavo, polno zrnja. (Arsula se je ne dotakne, ker ji dela veselje. Pravi ji Katarina in, kadar pomiva krožnike, se z njo pogovarja.)
Tujec vse to opazuje; za vsako stvar si vzame časa, da si jo ogleda, in v njem se poraja misel. Ko ta dozori, pravi:
Če bi se mu ta misel doslej še ne spočela, bi jo gotovo ustvarila dobra Arsulina juha, polna skodela juhe, da so še njeni robovi mastni; potem druga z nerazrezano zelenjavo, s porom, ki je bel kakor riba, in z razpo-čenimi krompirji, potem pa korenje in ta okus, ki ostane po vsem tem v ustih. Tu je še veTIk narezek suhe gnjati z mastnim obrobkom, ki se lesketa kakor gladina vode v studencu. Potem še kos sira, ki je ves porumenel v orehovem listju in diši po trapah. Tujec je začel že počasneje žvečiti, kajti trebuh mu postaja poln in zdi se mu, da mu jezik gnete kos samega hriba z vsem njegovim cvetjem. Tedaj je njegova misel dokončana in tujec ponovi:
“Prav dobro se imata tukaj, res, prav dobro.”
Potem:
“Da, to je življenje!”
Potem:
“Kakšna dobra gospodinja!” Potem:
“Sosedje bomo, dobri sosedje, kot je to samo tukaj mogoče... Posodil ti bom svojo mulo; tudi ameriški sejalni stroj imam. Potem boš pa že videl... boš že videl. ..”
Prišel je čas ločitve, kajti že nekaj časa ne spregovori tujec nobene besede; znotraj je ves pijan od dobre juhe, zunaj pa od lepih predstav. Panturle začenja spet misliti na svoje delo. Tako je prišel čas odhoda. Mož slisne Panturlu roko, Arsuli pa samo prst, ker ima mokre roke, kajti začela je že pomivati posodo. Odhajajoč jima pravi:
“V treh dneh bosta videla vso mojo družino: ženo, ki je prav tako dobra, potem pa otimčad, oosla videla; fanta imam in dve majhni punčki.”
Treba je bilo torej porazme-stiti vso to družbo. To je bila lepa slavnost.
Bilo je morda okoli štirih zju* traj, še v polnem mraku, ko so prišli. Panturle in Arsula sta še spala. Najprej je bilo slišati klice:
‘Hej, človek,” ki so se kaj dolgo ponavljali, kajti ona dva sta spala v hiši kakor glušca. Potem so začeli razbijati po vratih in Panturle je skočil pokonci.
Prišleci so stopili v kuhinjo. Kmalu je zagorel ogenj. Arsula je prišla po stopnicah, oblečena je v s vito prek srajce, vsa razcvetela. Pozneje si je zaradi prišlecev ogrnila še nekaj.
Deziderijeva žena se imenuje Delfina. To je majhna, močna ženska, lepo polno spredaj in zadaj. Njen debeli vrat je kakor iz svinjske masti narejen, ima dvoje majhnih, ostrih oči in usta ■cakor kak plod.
“Da, gospa,” ji pravi Arsula. Delfina je šla trikrat do voza
VESTI
Beltinci bodo dobili novo šolo
Beltinci v Prekmurju bodo dobili novo šolo z 22 učilnicami, če pojde vse po načrtih, nekje leta 1972. Prispevke za zgradbo so že začeli plačevati. Lipovčani bi radi imeli šolo za nižjo stopnjo v svoji vasi. Toda sosednji vasi Bratonci in Gančani ne marata pošiljati svojih otrok v Lipovce, sami jih imata pa premalo. Predvidena je torej popolna osemletka v Beltincih.
no zavzet jem. Ob
za pomoč revnim slo-njegovi smrti je bilo slišati o mnogih dejanjih njegove dobrosrčnosti.” — “Slovenski javnosti je znano,” piše dalje Družina, “da je prišel v spor s cerkveno oblastjo. Manj znano pa je, da so se njegovi odnosi s Cerkvijo pred tremi leti uredili. Od tedaj je maševal pri uršu-linkah v Ljubljani.”
Ugrabi s pestjo in'ogleduje, ka- in vsakokrat se je vrnila s polko je mastna.	j Mm naročjem, noseč po enega
Ko sta stopila v hišo, je tujec spečega otroka. Najprej je pri-^do volj no ogledoval sleherni mesla najmanjšega, Magdaleno, Medmet. Lep, sončen dan je, me- hi ji je bil obraz napihnjen od
kok kakor mačje šapice. Vsipa s° skozi okno in vse obliva s Mojo svetlobo. Na ognjišču plapola ogenj in praska s svojimi Mečimi kremplji dno kotlička juho in juha vre in kipi in M()čan vonj pora, korenja in Mrnpirja napolnjuje vso kuhi-Tio- Na kuhinjski mizi leže tri ePe, popolnoma olupljene gla-Mce čebule, ki se belo in vijoli-Casto svetijo. V steklenici je
dobrega sna in je bila podobna razcveli roži.
Potem prinese sestrico Paska-lino, ki ji glava maha v zraku kakor buča na steblu.
(Dalje prihodnjičl
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
Adria dobila letalo
Nekdanja slovenska letalska družba Adria se je združila s srbsko v Inex Adria Avio-pro-met in ima svoje oporišče na letališču Brnik pri Ljubljani. Koncem aprila letos je z več kot enomesečno zamudo dobila DC-9 jet letalo, za katerega so plačali $4,365,000. Letalu so dali ime “Ljubljana”, V njem je prostora za 110 oseb in ga uporabljajo za naročene polete (charter), ker podjetje ne vzdržuje nobenih rednih letalskih zvez, te so pridržane JAT-u.
Izgradnja Kopra
V koprskem pristanišču je vse pripravljeno za nadaljno gradnjo obale, za tako imenovani peti pomol. S to gradnjo, ki bo stala Koper 12 milijonov novih dinarjev (skoro milijon dolarjev) bo pristaniška obala podaljšana za 176 metrov na skupno o-koli 900 metrov. Predvidoma bo gradnja pomola končana do konca letošnjega leta in jo bo prihodnje leto že mogoče uporabljati.
Duhovniška imenovanja in prestavitve
Ljubljanska nadškofija: Franc Zmrzlikar je bil imenovan za u-pravitelja župnije št. Gotard; Milan Čučnik je bil prestavljen za kaplana v Kamnik.
Mariborska škofija: Franc Gomboc je bil umeščen za župnika župnije Buče; Franc Levstek, tSDB, je bil imenovan za soupravitelja župnije Cankova; Alojzij Lasbaher je bil imenovan za soupravitelja župnije Ke-belj; Štefan Kušar je bil umeščen za župnika pri Sv. Jerneju pri Ločah; Anton Ravšl je bil imenovan za soupravitelja župnij Svečina in Sv. Jurij ob Pesnici. Dosedanji upravitelj v Svečini Alojzij Bratuša je bil upokojen, ostane pa na fari kot začasni vikar-namestnik.
Duhovnik Jože Lampret umrl
Na binkoštno soboto so pokopali v Ljubljani Jožeta Lampreta, duhovnika Apostol, administracije Slovenskega Primorja. Rajnki se je rodil pred 66 leti v župniji Šoštanj. Gimnazijo je opravil v Celju, bogoslovje v Mariboru, kjer je bil 1. 1930 posvečen v mašnika. Kot kaplan in upravitelj je služboval po raznih štajerskih župnijah, zadnja leta pa ni več opravljal aktivne duhovniške službe. Več let je bil član Komisije za verska vprašanja SRS; nekaj časa celo njen predsednik.
Kakor poroča ljubljanska Družina od 15. t. m. “se je že v mladosti zelo zanimal za socialno
Kaj bo z nami, če pojde tako naprej!
Ljubljansko “Delo” od 4. t. m. je poročalo:	“Ko so 31. marca,
tako kot vsako leto, spet evidentirali število prebivalstva v naši republiki, so ugotovili, da se je od 31. marca 1968 povečalo število prebivalcev v Sloveniji za 10,000, oziroma na 1,711,000. Porast je bil manjši kot leto poprej, ko se je število prebivalstva povečalo za 22,000.” — Ljubljanska Družina od 15. t. m., ki je to poročilce ponatisnila, je svojemu p o n a t i sku pristavila naslednji vzklik: “Kaj bo z nami, če bo šlo tako naprej?”
Nov svetovalec pri apostolski delegaciji v Belgradu
Sv. oče Pavel VI. je imenoval za svetovalca apostolske delega-ture v Belgradu msgr. Pavla Gi-glia, ki je doslej deloval na apostolski delegaturi v Alžiru. Novi
Konservativci v Pragi postajajo oblastnejši
PRAGA, CSR. — Konservativno krilo Komunistične partije p o s t aja vedno oblastnejše glavnem mestu ČSR. Vodnik Češke KP L. Strougal je sam trd konservativec. V času, ko j; bil on z glavnim tajnikom KP G. Husakom v Moskvi, so kon servativci načrtno utrjevali svoje'položaje in se pripravljali na merjenje sil s Husakom.
Gustav Husak, ki je prevzel vodstvo partije iz rok Dubčeka, je zagovornik “stvarne” smeri v partiji. Če se bo hotel uspešno upirati konservativcem, bo potreboval vso oporo liberalnega krila v partiji, ki je v dobri meri tudi po njegovi zaslugi izgu bil velik del vpliva in moči.
Na komunistični konferenci v Moskvi je G. Husak sicer pozival k edinosti v komunističnem gibanju in poudarjal zvestobo Moskvi, ni pa opravičil lanskega sovjetskega vojaškega nastopa proti ČSR. To je konservativce, ki so do kraja zagle dani v Moskvo, velik greh. Tako so se baje odločili, da ga bodo zrinili z oblasti.
Glenn bo nemara le kandidiral v Ohiu
COLUMBUS, O. — Bivši a-stronavt John H. Glenn, ki je kot prvi Amerikanec poletel v vesolje okoli Zemlje, je doma v New Concord v Ohiu. Leta 1964 je hotel kandidirati za zveznega senatorja, pa se je ponesrečil in je moral to opustiti.
Sedaj se po vsem sodeč pripravlja, da se bo prihodnje leto potegoval za imenovanje demokratske stranke za kandidata na mesto senatorja S. Younga. Ta še ni objavil, ali bo kandidiral znova ali ne, četudi je star že 80 let.
Včeraj je John H. Glenn tu zanikal trditve sen. S. Younga, da bi nikdar.tt^glgsoval pri primarnih volitvah v Ohiu. Ni sicer nič jasnega rekel o svoji kandidaturi, toda bilo je precej očitno, da jo ima v načrtu.
Napovedujejo, da leta 1972 Wallace ne bo kandidiral kot lani, ampak bo svoj napor osredotočil na “južno strategijo”, ki naj bi glavnima kandidatoma o-nemogočila doseči večino voliv-nih mož in tako prenesla volitev predse dnika v Predstavniški dom. Lani se mu ta strategija ni posrečila.
Podaljšanje davčne naklade še v zraku
George Wallace zopet v odvetniškem poslu
MONTGOMERY, Ala. — Bivši guverner Alabame George Wallace, ki je lani kandidiral za predsednika ZDA kot kandidat Ameriške neodvisne stranke, se svetovalec je po poreklu Arabec, je vrnil v odvetniški posel. Nih-
rodil pa se je na Malti.
če ne verjame, da je opustil svoje politične cilje. V kaj takega seveda ne verjamejo tudi Nixo-novi sodelavci. Zato skrbno
Gorata država
DENVER. Colo. — V državi
Kolorado se dviga nad 40 gor-1 spremljajo vsak njegov korak, vprašanje in zagovarjal družbe-J skih vrhov do 14,000 čevljev in^da bodo pripravljeni, kadar bo ne reforme ter je bil vedno moč- višje.	[prišel čas.
Odbor za pota in sredstva Doma je predlog sprejel, toda ta mora dobiti še ve-čitno v plenumu Doma in nato v Senatu.
WASHINGTON, D. C. — Od bor za pota in sredstva Predstavniškega doma je na precejšnje iznenadenje liberalnih demokratov izglasoval predlog za podaljšanje 10-odstotne davčne naklade do konca letošnjega leta in nato 5-odstotne do 30. junija 1970. Liberalni demokrati so računali, da imajo načelnika odbora W. Millsa na svoji strani, ta pa je dejansko s tremi kon servativnimi demokrati glasoval skupno z republikanci za vladin predlog.
Predlog obsega poleg podaljšanja naklade še ukinitev pravice 7% odpisa na račun novih investicij v opremo tovarn z veljavnostjo od 18. aprila letos in ukinitev plačevanja dohodnin skega davka za družine z dvema otrokoma, ki nimajo letno preko $3,500 dohodkov. .Podaljšano do plačevanje prometnega davka na avtomobile in telefon.
Zakonski predlog določa, da ima vsakdo pravico poleg odpisa $600 še pravico do odpisa $1100 na račun raznih daril in odteg-Ijivih stroškov. Tako samec, ki ima le $1,700 letnega dohodka, ne bo plačal nobenega davka, družina z dvema članoma pa bo davka prosta do $3,500 letnega dohodka (600x4-|-$l,000=3,500).
O predlogu bo glasoval ves Predstavniški dom prihodnji teden, nato pojde v Senat. Računajo, da postopek ne bo končan do 30. junija, ko poteče sedanji zakon, ker bodo nasprotniki predloga skušali njegovo odobritev ovirati tako v Domu kot v Senatu. Vlada se odločno bori za predlogovo naglo uzakonitev, vendar je ta še vedno do neke mere v zraku.
Kitajci atomske bombe in rakete, je v članku za The Sunday Times zapisal, da bodo Kitajci kmalu preskusili medcelinsko raketo z dometom do 6,000 milj.
Časnikar F. James, prvi zahodni časnikar, ki je v zadnjih 10 letih bil v Sinkiagu, kjer imajo Kitajci svoja atomska središča, pravi, da mu je neki kitajski znanstvenik izjavil, da bo Kitajska imela že v prihodnjem desetletju toliko atomskega orožja, da bo lahko prenesla prvi napad in odgovorila učinkovito nanj.
Ne
do-
Letalski promet bo postal dražji?
WASHINGTON, D.C. — sicer takoj, pa vendarle v glednem času. Federalni strokovnjaki so namreč naračunali, da je treba v naša letališča in letalsko opremo investirati v prihodnjih letih najmanj $5 bilijonov, drugače bo naš letalski sistem tako zastarel, da bo to o-čitno škodovalo napredku v našem letalskem prometu. Predsednik Nixon je zgto poslal Kongresu predlog, naj odobri povišanje nekaterih dohodkov, ki naj se iz njih krijeta obresto-vanje in amortizacija posojil, ki jih bo treba najemati za kritje investicijskih stroškov.
Predsednikov predlog obsega sledeče povečane dajatve: tarife za domači promet naj se zvišajo za 5% do 8% tarife za mednarodni zračni promet pa povprečno za $3 za vozni listek, to-vornine naj se povišajo za 5%, letalski bencin pa podraži za 8 centov za galon.
Predlog posebno poudarja, da je glavni cilj vsega moderniziranja hitrejši in udobnejši osebni in blagovni zračni promet. Ker ravno sedaj ne vlada v Kongresu razpoloženje za nove indirektne davke, je verjetno, da predsednikov predlog ne bo hitro prišel na vrsto za obravnavanje.
Moški dobijo del
o
Delo dobi
Delavec za pri zidarjih na vzhodni strani mesta. Kličite: 1-256-8711.
(120)
Kitajci bodo preskusili medcelinsko raketo
LONDON, Vel. Brit. —. Avstralski časnikar Francis James ki je bil v začetku letošnjega leta v Lop Noru, kjer preskušajo
Ženske dobijo deio
Dental Assistant
Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Clair— Addison Road area for your own convenience. 31 hour week, ofi Wednesdays, half day Saturday, paid holidays. Will train Call 391-5300 for interview. (x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Kolonialna, z aluminijem obložena 4 spalnice, velika dnevna soba in jedilnica, dvojna garaža, na Arrowhead Ave. med E. 185 in 200 St. $19.000,
KINKOPF REALTY CO.
30825 Euclid Avc. 944-7900
(120)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 6-6, moderna kuhinja in kopalnica spodaj, ga-laža za 2 avta in delavnica. Na novo pleskano. Se lahko takoj vselite. Cenjena za prodajo. Na E. 71 St., severno od Superior. Kličite 526-1129 po 5. uri.
(120)
SEDAJ ŽE VESELO PLOVE PO MORJU — Slika kaze 500 študentov papirusa zgrajeno ladjo Ra od piramid, kjer so jo gradili proti morju.
iz Kaira, ko vlečejo 10 ton težko, iz Ladjo so prepeljali do Atlantika, kjer
so se spravili na njo znani Norvežan Thor Heyerdahl in njegovi tovariši ter zapluli preko Atlantika proti Ameriki. Radi bo dosegli Yukatan in tako dokazali, da je bilo možno starim Egipčanom, pred več kot tri' tisoč leti prepluti Atlantik. Heyerdahl vidi med piramidami v Egiptu in piramidami v Mehiki tolikšno sorodnost, da bi rad ugotovil možnost obstoja starodavnih vezi med Egiptom in Mehiko.
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišei na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj-
____	Iwtfx)
( first MemoriaU
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
•54&.S Waterloo Hrt.	jy ;-tjj-
Gostilna naprodaj
Licenca za pivo in vino, bar zadaj, poslopje in stanovanje. Morate videti, da boste pray cenili! Lastnik gre v pokoj. Kličite po 4. pop. 251-9677.
;___ -(20,27,11 Jul)
jr.
ill
OL JANEZ JALEN:
VOZARJI
Franca, ki je bila sedaj za staro pri hiši, čeprav še vedno mlada, je Lenko celo posvarila. Prej se ji je pa opravičila, češ da je to njena dolžnost. Saj jo je prav ona pripeljala k hiši, v kateri so jo zadele težave.
Lenka niti zardela ni. Mirno je odgovorila: “Ne bojte se. Nič ne bo narobe. Prav gotovo ne. Tako zagotovo ne, kakor je Bog v nebesih.”
Franca je ostrmela in nekako zrasla:
“Deklič, drži se. Da je zatreskan vate, tega niti ne skriva več. Ne vdaj se mu pa ne. Tudi jaz sem svojega rajnega s poštenostjo prisilila, da me je moral vzeti. Gospodar točajko. Ce bi se mu pa bila vdala, bi me pa prav gotovo ne bil. Pomisli samo kaj bi rekli tvoja mama.”
Mama! Ob tej besedi se je Lenka zavedela, da se bo treba zaupati lastni materi: “Nič se ne bojte, pa mir nama dajte.”
“Takooo —” se je začudila Franca: “Mir nama dajte? Tako daleč sta že —?” Franci je kar sapo zaprlo.
“Tako daleč sva,” je prvič precej okorno Lenka odgovorila Franci in začela urejati kozarce.
Franca je začutila, da je v gostinski sobi, kjer je bila za točajko Lenka, najbolj nezaželen gost. Zmajala je z glavo in odšla v kuhinjo, po tihem pa ponavljala; “Tako, tako, tako!” Ta je pa še bolj uvidevna, kakor sem bila jaz. Seveda — pri polni pameti je že, jaz sem pa bila še na pol otrok. Prav gotovo jo bo vzel. Sicer je je za nas škoda, branila pa ne bom.
Franca, stara, je stopila k
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
General Factory Help
DAY & NIGHT SHIFTS Apply In Person
MAC LEAN FOGG LOCK NUT COMPANY
1000 Allanson Rd. Mundelein, 111.
\M	(120)
MALE OR FEMALE HELP
HAIRSTYLIST Excellent opportunity for experienced, operator. OLIVO’S BEAUTY SALON CL 5-6888
mizi, si natočila kozarec vina in ga v dušku izpila.
“Tako bi se pa jaz v poznih letih nerada vdajala vinu,” si je rekla Lenka: “Je pač vzela Zabarjevo krčmo, ne pa moža.”
Cez čas se je Franca vrnila in znova natočila vina, ga spet v dušku izpila in se tisti večer ni več prikazala.
Osemnajsto poglavje HUDA URA
Petrovčev Lovrenc je prihajal k Žabarju čedalje bolj pogosto, pa nikoli ne prazen. Celo hlebček kruha je včasih na skrivaj stisnil pod predpasnik točajki Lenki. Kakšen prah moke je pa kar zmerom prinesel. Da vse to roma po najkrajši poti k Lončarjevim v Ljubno, je Lovrenc prav dobro vedel. Saj prav zato je pa prinašal. Bil je razumeven mož. Lenko je pošteno skrbelo, kaj bo, ko bo treba Lovrencu dokončno odgovoriti.
Ječmen je pognal v klas. Kazal ni posebno dobro in nihče še ni mogel reči, če bo kaj v mlin peljati. Da bi vsaj ričet že bil, čeprav nezabeljen, si je želel marsikdo.
Že ko j zjutraj je bilo zagatno. Napravljalo se je k hudi uri in sredi popoldneva je zagrmelo. Koj nato se je vsula suha toča, ki pomandra polja. Niti turška vojska bi jih ne mogla tako do kraja. Kakor pod ostrim bičem, s kakršnim so bičali Kristusa, s svinčenimi kroglicami na koncu jermenov, nasajenimi z bodicami, so se zvile sestradane vasi. Oglasili so se vsi zvoniki z vsemi zvonovi proti hudi uri. Groza je zavihrala od Grintovca proti Triglavu. Na sam sodni dan ne more biti bolj strašno. Ljudje niso več jokali, kar tulili so. Otroke je začela stresati božjast. Obupno je vse! dvigalo roke proti nebu in — toča se je sprevrgla v ploho, še preden so utegnile gospodinje vreči blagoslovljeno oljko na žerjavico. In zvonovi so obmolknili.
Bliski so ugasnili, grmenje je nekje za gorami pominilo in ploha se je sprevrgla v pohleven dež.
V krčmi pri Žabarju ni bilo prav nobenega gosta. Kdo naj bi pa prišel v takem vremenu. Pa je ob mraku povsem tiho odprl vrata mladi Petrovec,
“Dober večer!”
“Bog daj, Lovrenc!” se je razveselila točajka Lenka. Obenem se je pa tudi kar nekako ustrašila. Že z Lovrenčevega obraza
(121)
BUSINESS OPPORTUNITY
I am looking for a person willing to invest $2500 in a Multi-Million Dollar a mo. company in the Multi-Billion Dollar Cosmetic Ind.
For interview call 927-0621
(121)
Coin Laundry — Complete Elgin. Lost our Lease — must sell and relocate. Call mornings.
695-5227 — p.m. 232-4854 H	(121)
HOUSEHOLD HELP
Housekeeper — Live in. No. West Sub. home. Own rm. Care of Elderly lady. Lite hswk.
I	674-3120
(121)
Housekeeper — Child Care Live in. Own rm. and board. No.-West Sub. home. Care of 3 scb. age child. Sal.	837-6164
(121)
MED LEPO DIŠEČE ROŽICE — Dihur “Oliver” v Ross Allen institutu plazilcev v Silver Springs v Floridi, ki se je tam udomačil, je zašel na gredo dišečega cvetja. Le kdo hi si mislil!
i je spoznala, da danes spregovori. Ni se motila. Dobro ga je poznala.
Lovrenc je postavil rdečo marelo v kot. Kaj kmalu je od nje priteklo skoraj do srede hiše. Prisedel je k Lenki. Zavoljo pojemajoče svetlobe je točajka pletla čipke ob oknu za veliko mizo. Prav nič ni skrival. Vzel je iz torbe precejšen hlebec kruha, ga očitno položil na mizo in spregovoril:
“Na, Lenka. Da ti ne shira drobiž doma.”
Lenka je prebledela: “Bog plačaj! Dober si kakor pšeničen kruh.”
“Da, da, da! Pšeničen kruh! Tudi pri nas smo ga spekli samo še za veliko noč. Veš, ne zmoremo več, ko ne vemo, kaj utegne še priti. Letošnja letna ni še v kašči. Saj si prav danes sama doživela, da samo na niti visimo.”
“Kljub temu pa meni prinašaš za naše otroke,” je pogledala Lenka Lovrenca, da mu je kar gorko postalo.
“I, saj veš. Si mislim: da ne bodo morebiti kdaj tudi moji otroci morali biti lačni. Sicer jih še nimam. Upam pa, da mi začno kmalu polniti hišo. Nekako prazno je sedaj pri nas.” Stisnil je Lenko tesno k sebi, ji pošep-nil na uho in tiho zaprosil:
“Lenka! Kaj bi ne hotela biti ti njih mama?”
Kakor bi bila že tedne pričakovala te Lovrenčeve besede, se Lenka ni odmaknila. Niti poskusila ni. Bi se tudi ne mogla ne. Vsa je bila brez moči. Pritrditi ponudbi ni smela zavoljo zaobljube, odkloniti pa je ni m o g 1 a zavoljo same sebe. Si je zaželela čim dalje ostati v Lovhenčevem objemu.
“No, kajne Lenka?” je sebi v dobro razlagal Lovrenc Lenkin molk in jo poljubil. Lenka mu je poljub nehote vrnila. Hkrati se je pa spomnila, da ne dela prav. Rada ali ne rada — tako dobro ji doslej na svetu še ni bilo — se je spet zravnala, otožno pogledala Lovrenca in tiho odgovorila:
“Lovrenc, ne bodi hud. Bolj srečna bi ne mogla biti, kakor če bi postala midva mož in žena. Pa so čudne stvari vmes. Zato ti danes ne morem dokončno odgovoriti. Moram prej vprašati mamo. Pa še ono drugo na Brezjah, tisto, katero je mojster Layer iz obljube tako lepo nasli-
kal. Kadar molim pred njo, me prisrčno ljubeče gleda.”
“Utegneš imeti prav,” je pritrdil Lovrenc Lenki.
In ko ni koj odgovorila, je še pristavil: “Samo predolgo ne premišljaj.”
“Ne bom, Lovrenc, res ne.” Hotela je še reči “Samo — bo komaj kaj.” Pa teh besed spet ni zmogla. Kdo bi ji zameril! Saj vsak človek skuša hudo, za katero ve, da se mu ne more ogniti, čim dalje odriniti od sebe.
Medtem se je zunaj zjasnilo. Hkrati se je pa tudi zmračilo. V kuhinji so se oglasili koraki. Lovrenc je prisluhnil in kakor iz zadrege na hitro izpregovoril: “Stara šari naokrog. Vsak čas utegne biti tu. Brž mi natoči ma-selc vina, da se ne bo obregnila ob naju. Strupenega ima dovolj.”
Lenka je hitro postavila merico rebule na mizo. Komaj je Lovrenc odpil, že je vstopila Franca.
“Dober večer, mama!” sta pozdravila Petrovec in točajka.
“Bog daj, Bog daj!” je bila že
malo zgovorna Franca. “Vidva pa kar v temi.”
“Saj se še vidi,” je ugotovil Lovrenc.
“Nič se ne vidi.” Franca si je natočila kozarec črnine in jo izpila.	..
Petrovec se je hotel malo ponorčevali: “Toliko že še, da si vidiš naliti iz bokala, kar ste pravkar sami pokazali. Da bi pa roka natočen kozarec zanesla za uho namesto v usta, take teme pa niti tiste tri dni v Egiptu ni bilo in je nikoli ne bo, dokler bo svet stal.”
“Nabrušenega imaš,” se je zasukala Franca, kakor se je znala včasih kot mladostna točajka in odšla nazaj v kuhinjo.
Lovrenc je izpil, plačal, vstal in se pravkar namerjal oditi. Nekaj je še hotel reči Lenki, pa sam pravzaprav ni vedel kaj. Iz zadrege ga je rešila Franca, ki je iz kuhinje prinesla prižgano leščerbo, jo obesila pod strop in prisekljivo ponagajala: “Ne zamerita. Sama vem, da se je lepše muckati v temi kakor pa pri luči. Saj vama privoščim. Samo
EUCLID POULTRY
V zalogi Irnamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseb vrst perutnino. Pridite in sl Izberita!
HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlD	_ KB 1-8187
TUDI V PARIZU — Ne samo v Hong Kongu in Beogradu, tudi v Parizu, glavnem mestu Francije, se poleg starih barak in iz njihove srede dvigajo nove, moderne stavbe. V predmestju Pariza Nanterre, katerega del kaže slika, živi v barakah in razpadajočih starih poslopjih preko 60,000 ljudi.
ftS
KRALJIČINA VRATA — Slika kaže vrata kraljice Eleanot v zgodovinskem gradu Caernarvon v Walesu, kjer bo kraljica Elizabeta II. predstavila Valežanom svojega sina Charlesa “princa od Walesa”. Grad in vrata prenavljajo za to slavje.
1— pri nas imamo krčmo zato, da čimveč iztočimo. Tema pa ne vabi gostov.”
“Prav, prav, mama!” je potrepljal po rami Franco ugledni mladi Petrovec. “Le pazite na naju, da nama kaj ne spodrsne.
Za nocoj pa lahko noč.”
“Že iz vsega početka pazim, no, pa lahko noč. Pa še kaj pridi.”
(Dalje prihodnjič)
------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ameriška Domovina v prvem iednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osohje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osob-ja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista rte bo v tednu od 30. junija do 7. julija.	AD
F blag spomin
OSEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
ANTON
GUBANO
ki je umrl 19. junija 1951.
Minulo osemnajst je let, odkar si Ti zapustil svet!
A nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš,
v ljubečih srcih vedno nam živiš!
Tvoji žalujoči:
FRANK C., ANTHONY C., (umrl), ROBERT D., — sinovi PAULINE (POLLY) ROSE, hči snahe, zet
i	vnuki in vnukinje, pravnuki in. pravnukinje
Cleveland, Ohio, 19. junija 1969.
-------^
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
OČI SO VISOKO — Oči ima aligator tako na vrhu glave in dvignjene, da se potopi skoraj z vso glavo v vodo, pa ivia še vedno pregled nad vodno površino.