POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK Leto XIV. Štev. 190 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 O ° R A V E: 25—67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA; 46—91 Maribor, petek 23. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v uoravl ali do ooštt M din. Dostavljen na dom 16 din. tnllna 30 din. POSTNI ČEKOVNI RACO N; 11.409 Cena din 1.— Rusija zahteva prehod skozi Dardanele Po večstranskih informacijah je stavila Sovjetska zveza Turčiji zahtevo, da ji dovoli svoboden prehod skozi Bospor in Dardanele za njeno bojno mornarico, in to v času miru in v času vojne ANKARA, 23. avgusta. Ass. Press. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih s« je razširila vest, da je stavila sovjetska vlada turški vladi zahtevo po ureditvi dardanelskega vprašanja. Sovjetska zveza zahteva od Turčije neomejeno Pravico posluževati se morske poti skozi Bospor in Dardanele v primeru miru In v primeru vojne. Na merodajnem mestu te vesti niti ne zanikujejo niti ne potrjujejo in ni zato mogoče dobiti še nobenih zanesljivih informacij. Kljub temu se zdi, da stojimo pred važnimi odločitvamiglede nadaljnjega položaja morskih ožin med Evropo in Malo Azijo. ATENE, 23. avgusta. Transcontmental Press poroča, da je turški poslanik v Mo-'fcvl, Ali Hajdar Aktaj, ki je prispel v Ankaro, prinesel s seboj važno poročilo sovjetske vlade. Aktaj je že bil pri predsedniku republike, nakar je imel daljšo konferenco tudi z ministrskim predsed. Sajdamom in zunanjim ministrom Sa-radžoglom. Kakor je bilo na poučenem mestu mogoče izvedeti, je poslanik Haj-dar Aktaj obvestil turške državnike, da zahteva vlada Sovjetske zveze svoboden prehod skozi Dardanele za svoje bojne ladje. Ta zahteva se po informacijah poučenih, nanaša na vse primere In ne bi veljala samo sedaj, ampak tudi tedaj, ako Sovjetska zveza ne bi bila več nevtralna, ampak bi se zapletla v kako vojno. Splošni napad na Anglijo? Bombardiranje angleške obale s francoskega obrežja - Spopad med angleškim letalstvom in nemškim topništvom ■ Streli na konvoj - Prvi direktni letalski napad na London TOPOVSKI STRELI ČEZ KANAL LONDON, 23. avgusta. Reuter. Vojno in letalsko ministrstvo sta davi izdali skupni vojni komunike, ki pravi, da je Sovražno topništvo s francoske obale »inočl pričelo streljati na jugovzhodno angleško obalo. Neuradne vesti novinarskih agencij pa javljajo, da je začela včeraj proti večeru nemška dolgometna artilerija streljati s francoske obale na Dover ter na področje okoli njega. Izstreljenih je bilo okoli 100 projektilov. Takoj so bili alarmirani angleški bombniki, ki so napadli nemško topništvo Vzdolž francoske obale. Prebivalstvo jugovzhodne angleške obale je bilo priča grozotno lepega prizora. K jasno vidnim ognjenim zubljem na francoski obali so se nenadoma pridružili žarki žarometov. Kmalu nato je bilo opaziti misteriozno belo luč nad francosko obalo. Očividno So britanski bombniki metali svetilna padala, da vidijo cilje. Kmalu nato se je nebo na francoski obali pordečilo. Slišati je bilo silne detonacije. Očividno je bil to odmev in soj britanskega bombardiranja. Takoj zatem je nemško topništvo prenehalo z obstreljevanjem. Pol ure za^ tem pa se je nemško obstreljevanje zopet pričelo, nakar je sledil drugi angleški bombni napad. To pot je bil napad Ostrejši In tudi več žarometov je bilo Opaziti. V Calaisu samem je bilo opaziti Visoke plamene. Izvršen je bil tudi silovit zračni napad na luko v Calaisu. Zračni napad na francosko obalo je trajal še Okoli 11 ure ponoči. UČINKI OBSTRELJEVANJA LONDON, 23. avgusta. Reuter, škoda, ki jo je sinočnje nemško bombardiranje s francoske obale povzročilo v Doverju in okolici, je precejšnja, vendar je bilo le malo Hudskih žrtev, vkljub* silovitosti obstreljevanja. Ena granata je razrušila cerkev. Precej stanovanj je bilo poškodovanih. Okoli polnoči je bilo videti, kako Zapuščajo družine svoja stanovanja v Onem delu mesta, kjer so padle granate. Ljudje so nosili s seboj odeje, plete in koce ter se zatekali v zaklonišča, ali pa so hiteli v oddaljenejše mestne dele. KONCENTPIČN! NAPAD NA KONVOJ LONDON, ?3. avgusta. Reuter. Admi-raliteta in !e'alsko nvnist.stvo jav1:ata. da je včeraj o'koli poldne plul skozi Ro- kavski preliv konvoj. Kar je nenadoma začelo sovražno topništvo, koncentrirano na francoski obali od Boulogne do Calaisa angleške ladje silno obstreljevati. Izstrelki so padali sicer v bližino ladij, a ni bila nobena zadeta. Ladje so se zavile v d'm in prišle preko zapore. Spremljevalne vojne ladje so vračale ogenj s topovi ter pri tem dosegle uspešne zadetke. Zatem je sledil na Isti konvoj drugi napad. Topot iz zraka. Tudi sedaj ni bila nobena ladja zadeta pač pa so začele obstreljevati spremljevalne ladje sovražna letala, takoj pa so se pojavili še britanski lovci, ki so sovražna letala pregnali. Konvoj je nato v redu nadaljeval pot. OD DAVI NOVI SRDITI NAPADI LONDON, 23. avgusta. Reuter. Včeraj je bilo nad Anglijo sestreljeno tisočo nemško letalo od 18. junija dalje, ko so začeli intenzivnejši zračni napadi. Do sinoči 7, ure zvečer je bilo znano, da je bilo tekom včerajšnjega dneva nad Anglijo sestreljenih četvero sovražnih letal, troje iz formacije 15 letal, ki pa niso prišla preko obale, pri čemer sta bili izgubljeni dve lastni lovski letali, od katerih se je en pilot rešil. S tem je doseglo število od 18. junija nad Anglijo zrušenih letal 1002. — Včeraj je vladajo že četrti dan »zračno zatišje«, ko ni bilo množenstvenih letalskih napadov. Toda v teku noči In davi zgodaj se letalski napadi In velikost sovražnih letalskih formacij pri zračnih napadih na Anglijo vedno bolj množijo in zopet večajo. PRVI DIREKTNI NAPAD NA LONDON LONDON, 23. avgusta. Reuter. — V zgodnjih jutmjih urah je doživel London davi svoj prvi nočni zračni napad. Pojavili so se nemški bombniki posamič ali v majhnih skupinah, a so že na londonski periferiji naleteli na strašen potiletalski zaporni ogenj. Zato so »bombe padle le na predmestne dele. Tako sta bila direktno zadeta nek variete in neka javna dvorana; bilo je oboje popolnoma porušeno. Poškodovanih je bilo tudi nekaj trgovin in neka banka. Ranjenih je bilo precej ljudi, večinoma od drobcev stekla, ki jih je metal okoli zračni pritisk o priliki eksplozij bomb. NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN. 23. avgusta. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sle- deče vojno poročilo. Pri poletih našega izvidniškega letalstva nad Anglijo so bile dne 21. avgusta obmetane z bombami razne industrijske in pristaniške naprave, poleg tega pa je bilo napadenih tudi 15 letališč. Mogoče je bilo opaziti, CURIH, 23. avgusta. »Basler Na5, Lc5 7. b4, Le" 8. Dg4, g« 9- Sxd4 Seti 10. Sveti, bveS It. S 1'3, f« 12. LdJ, (5 13. Dg3, DbG 14. a3, La« 15. 0-0, LIS 1«. LcJ, Db7 17. Sd.j. Lxd3 18. e.vd3, Dd7 19. Taci, Tae8 20. Tc2, a5 21. Tfcl, ax!)4 22. axl»4, Lxb4 23. T.vcli, TxcG 24. TxcG, Se7 25. TxcG, Lc5 28. Tak, 2anifmv&sSp V Rusiji cigani niso več nomadi Postali so vzorni kmetovalci in obrtniki ter imajo celo svojo književnost Pri nas vlada splošno prepričanje, da so cigani obsojeni na večno potikanje po svetu in da sc ne morejo privaditi na stalno in mirno življenje. In vendar je že praksa pokazala, da temu ni tako. Pri nas sicer ni dosti protidokazov — imamo pa tudi mi nekaj primerov, ki dokazujejo, da ljubi tudi cigan svojo grudo, če je le kaj ima in če mu le nudi vsaj bedno eksistenco, ji ostane zvest. Za primer služijo nekatere naselbine ciganov v Prek- murju, dasi so tu prejeli samo mali košček zemlje in še to brez vsakega inventarja. Sicer pa so znani v naši državi cigani tudi kot sezonski poljski delavci. Najboljšo razlago, kako je s »predestini-ranim ciganskim potikanjem« pa daje praksa iz Sovjetske Rusije. Tam danes cigani niso "več nomadi. Prešli so v vasi in mesta in se lotili kmetijstva in obrti. Imajo svoje kmetijske in obrtne zadruge po mestih. Po vaseh je danes 40 izključno ciganskih kolhozov. Imajo živahno se razvijajoče književno življenje. Ciganska književna sekcija je izdala več del originalne ciganske književnosti. Zbranih je predvsem mnogo zbirk ljudskih povesti, pesmi in anekdot. Ciganski književniki so organizirani v posebni sekciji Vsezveznega združenja ruskih književnikov. Najvidnejši predstavnik ciganske knji ževnosti je Germanov. Grkom Saturn bog časa Chronos, ki jc prinašal plodno letino, pa tudi uime in poplave, če sc torej kdo strinja f> stari mi Grki, mu Jlfiko pripiše tudi obilico letošnjih ploh in poplav. Dvoje hlač za en gumb Minilo je pol stoletja, od kar je dobila Nemčija od Angležev otoček Helgoland, ki je postal kasneje pravi »Gibraltar Nemčije«. Leta 1890 je odstopila Nemčija Angliji Zanzibar v Afriki, v zameno je pa dobila Helgoland. Po vsej Nemčiji so tedaj godrnja? ljudje in dejali, da je dal Viljem II. »dvok: lepili hlač za en sam hlačni gumb«. Toda, kmalu se je pokazalo, da je to pot Viljem II. ravnal prav. Otoček je postal prava predstraža nemške obale in pomembnih pristanišč na lijej: Cuxhavena, Bremenhavena, Wil-helmshavena, za vsa ustja velikih rek ter Kielski kanal. Prej kopališki otok je zdaj pomembno oporišče nemškega pomorstva. Če bi bil v angleških rokah, bi sedanje nemške akcije ne mogle uspeti tako, kakor so. Poteza Viljema 11. je bila le pravilna. Kadar je poljubljal zaročenko, je kihal VZROK NEPRIJETNIH POSLEDIC POLJUBLJANJA JE SLEDNJIČ ODKRIL ZDRAVNIK Pred ledni je prišel k zdravniku v Bruselj neki mladenič, ki je kazal znake nahoda. Trdil je, da ima nahod vedno samo en dan, in lo vselej, kadar prejšnji večer poljubi svojo zaročenko. Zato ga stalno muči vprašanje, v kakšni zvezi sta nahod in poljubljanje njegove zaročenke. Zdravnik ni mnogo razmišljal. Povabil je tudi mladeničevo zaročenko, ki deli „usodne“ poljube. Preiskal je dekle, njene lase in končno zalileval še njeno dozo za puder. Takoj jc napravil poizkus z mladeničem, ki po poljubljanju kiha. Pomolil mu je pod nos zaročenkin puder, na katerega so mladeničeve nosne sluznice takoj reagirale. Skrivnost njegove „bolezni“ je bila torej v tem, da je zaročenka uporabljala puder, ki jc dražil zaročenčeve nosne sluznice. — Imate stare obleke, gospod? — Ne bo nič, prijatelj. Žena je na potovanju! — A tako! No, potem pa imate gotovo prazne steklenice... ba. Po tem pojavu so tudi ugotovili, da po podatkih samega svetega pisma Kristus ni mogel biti rojen 1. leta po našem štetju, temveč 7 let prej, če so pač tedaj videli ,,zvezdo Modrih". Jupitru so že stari narodi pripisovali mnogo važnih lastnosli. Za Grke je bil gospodar in kralj nad zvezdami, najvišji bog Zeus. Prav tako je bil .Betlehemsko zvezdo' bomo spet videli LETOS 11. OKTOBRA IN PRIHODNJE LETO 20. FEBRUARJA SE BO ZNOVA PRIKAZALA »BETLEHEMSKA ZVEZDA* Iz otroških let poznamo vsi „zvezdo M-odrih“, saj je igrala v mnogih pobožnih pravljicah važno vlogo. Sveto pismo jo omenja kot zvezdo vodnico treli Modrih iz Jutrovega, ki jih je pripeljala v samotni betlehemski hlevček, kamor so nosili bogata darila za novorojenega Mesijo. Toda moderna znanost je z mnogimi drugimi skrivnostmi razkrila ludi to. Celo zanika njen obstoj. Moderni zvezdoslovci so odkrili, da „zvezda Modrih" ni nič drugega, kot vidna utvara, ki jo povzroča poseben položaj Jupitra in Saturna. Oba planeta sta zvezdi premič-nici. Na svojem potovanju po vsemirju prideta tudi na tak položaj, da se nam zemljanom zdita kot bi imeli opravka z eno samo močno sijočo premičnico. Letos je Ril tak pojav že enkrat viden, in sicer 10. avgusta. To se bo speL ponovilo 11. oktobra in 20. februarja 1911. Zadnjič je bil zabeležen pojav .,zvezde Modrih" leta 1425. Torej jc minulo od tedaj že 800 let. Veličastni vsemirski ritem 800 let je vedno zanimal zvezdoslovce, ki so se zanimali za rešitev le uganke, dokler tudi ta neznanka ni bila zbrisana z ne- Kaj je „!idiš" ? Splošno je znano, da nobeden evropski jezik ni čist, temveč vsebuje mnoge primesi raznih tujih jezikov. Vse to je pač posledica preteklosti evropskih narodov, ki so vsi vec alt manj naseljeni na prometnih križiščih. Erancošči-.u je na pr. mešanica keMščine, romanščine in germanskih primesi. V novejšem času je nastal v Evropi nov jezik, ki je prav najzgovornejši primer, kako lahko iz mešanice različnih jezikov nastane nov, samostojen jezik, ki se potem razvija po čisto posebnih, lastnih zakonih. Ta jezik je »jidiš«, kot se imenuje govorica nekaj milijonov Židov po srednji in severovzhodni Evropi. »Jidiš« vsebuje 20% slovanskih besedi, 20% hebrejskih, 5% besedi je iz najrazličnejših evropskih jezikov, večina besedi ima pa nemški koren. Vendar besede, ki imajo sicer nemški koren, nimajo navadno več istega pomena kot v nemščini in je danes »jidiš« že čisto odtujen in osamosvojen od nemščine: Nemške in slovanske besede so dobile hebrejske končnice, pa tudi hebrejske besede so izpremenjene in so dobile deloma nemške in slovanske končnice. V »jidiš« obstoja danes že tudi lepa literatura, ki je doživela tudi mnogo prevodov v razne svetovne jezike. Njen najbolj znani predstavnik je Šalom Asch. Gora, ki jo morajo vsako leto čistiti je Kapucinski grič pri Solnogradu, Skale pobirajo člani družin, ki se že nad slo let pečajo s lem. Tudi imajo nalog, da pregledajo skalovje, ki grozi hišam spodaj. Leta 1669. je velika skala ubila 220 oseb. Tudi narava ima svoje »podmornice" Narava ustvarja česlo oblike, ki imajo neverjetno sličnost z najmodernejšimi napravami človeške tehnike. Bolje rečeno: tehnične konstrukcije človeških možgan imajo često za svoj vzor in predhodnika večno .ustvarjajočo naravo. Tako ima neverjetno sličnega „dvojnika“ v naravi ludi eno izmed najmodernejših orožij današnje 90.000 delov ima ura v Beauvaisu v Franciji. Astronomsko uro v stolpu katedrale žene pet motorjev in je najbolj komplicirana ura na svetu. En motor lahko leče 1000 let, uteži za navijanje so nad 100 kg težke. Sergiusz Piasecki vojne tehnike, podmornica. V vodi ži- vi poseben hrošč, ki gradi lake „pod-mornice“. Nastanejo tako, da zvije hrošč navaden list, odpadel z drevesa in zaprede v njem poseben mešiček, kateremu daje zvili ‘list primerno obliko. Ko je mešiček že deloma gotov, odloži hrošč vanj svoja jajca. Nato mešiček zapre, toda poskrbi s posebnim dolgim cevnim nastavkom, da dobi zaplod vedno svežega zraka. Veter nato svobodno prevaža to podvodno ladjico kamor koli, ne da bi bila v nevarnosti drobna jajčeca. Jajčeca se kmalu odprejo in iz njih zlezejo hrošči z značilno beličasto glavico. * UUBUENEC ZVEZD Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji 80 , Obšli smo gozd ter prišli na polje. Pa spet gozd in spet polje... Slednjič smo prišli v malo hosto ob poti čez mejo. Na snežni beli poljani je bila hosta kot majhen otok, plavajoč v morju luninih žarkov. Prešli smo ga ter se na robu ustavili. Morda sto korakov na levo sem opazil zaseko. Na drugi strani poti je temna proga gozda. Tam je Poljska. Dolgo stojimo na mestu ter opazujemo pokrajino. Končno se je Bazil premaknil. Ostali za njim. V desnici stiskam nabit samokres. V levici imam rezervne naboje. Hitimo naravnost med zaseko in redka debla. Zazdelo se mi je, da se je med debli nekaj zganilo, vendar ne morem tega zanesljivo potrditi. Bazil. je hitel precej varno naprej. Bili smo že tik meje, ko je izza debel padlo nekaj strelov, nato pa so izza njih skočili rdečearmejci s karabinkami v rokah. Presekali so nam pot čez mejo. — Stoj! Roke kvišku! so vpili. Skokoma smo se umaknili. Na odprti ravnici bi nas z lahkoto zajeli, čim so padli prvi streli, sem odgovoril s streli iz samokresa. Ko sem oddal devet strelov. sem stekel za ostalimi proti gozdu. Med tekom sem nabasal samokres z no- vimi naboji. Tekel pa sem pripognjen, skakajoč zdaj v levo, zdaj v desno. Nekaj sekund je bilo vse tiho. Kojnato pa so jeli izza dreves padati streli. Odgovarjal sem ter meril v sredo. Spustil sem se za brati Dovrilčukoviini. V nekaj krepkih skokih sem presekal gozd. Nekaj deset korakih pred seboj sem opazil tri postave. Bratje so jo ubirali proti velikemu gozdu, ki je bil od tod najmanj tri kilometre. Kljub temu, da so bili oblečeni v bele obleke, sem jih jasno spoznal na snežni površini. Tekel sem za njimi. Na pol poti proti gozdu sem jih dohitel. Za nami pa so padali streli iz karabink. Na snegu sem zagledal temne lise. Sklonil sem se: kri. Stekel sem k Simonu. — Kdo je ranjen? — sem ga vprašal. — Ignacij... V roko so ga zadeli. Ko smo pretekli dve tretjini poti proti gozdu, so spet jeli padati streli. Ozrl sem se. S severnega roba gozda so izstopili vojaki. Tvegali • res niso preveč. Obšli so gozd in zdaj so nam za petami, ko čez golo ravan bežimo proti gozdu. Zasledujejo nas, hipoma se ustavljajo ter streljajo za nami. Toda daljava jc prevelika, zato nam streli niso mogli do živega. Slednjič smo dosegli gozd. Stopal sem ob Simonu. — Zakaj neki jih jc toliko? — sem ga vprašal, misleč na zasledovalce, ki sem jih naštel najmanj deset. — Blizu nekje je stražnica, — mi je pojasnil Simon. Stopili smo v gozd ter se za hip odpočili. Ignacij je slekel kožuh. Bazil pa mu je naglo obveza! rano. — Dobro, da si jih zadržal! — mi je rekel Simon. — Saj bi jim sicer ne utekli... Spočiti so, dočim smo se mi že precej izčrpali! Na robu gozda je bil ogromen kup vejevja m dračja. Odmetal sem vrhnjo zasneženo plast, nato pa podtaknil ogenj. Suho hrastje je živo zagorelo, in kmalu je ogenj zajel celo grmado. Simon je medtem obvezal Ignaciju roko. Oblekli so ga, roko pa podprli z močno podvezo. — Zakaj si to storil? — me je vprašal Simon in z roko pokazal na gorečo grmado. — Mislili bodo, da smo se tu ustavili, pa se bodo bali približati se gozdu. — Res je, — je dejal Simon.* Rdečearmejci so bili že na pol poti. Naglo so tekli proti gozdu. Mi pa smo se najprej umaknili v globino gozda, nato pa smo v velikem polkrogu obšli gozd ter prišli na rob približno pol kilometra od goreče grmade. Odtod sem mogel natančno opazovati rdečearmejce, kako so hiteli proti gozdu. Razvili so se v fronto ter previdno stopali naprej. Goreča gr-maga jih je očividno motila. Verjetno si niso mogli razložiti njenega pomena... Slednjič so se ustvaili ter pričeli v salvah streljati proti gozdu. Bazil se je Široko zasmejal: — Takole se lahko do zore zabavajo... če jim seveda ne bo zmanjkalo na-boiev ... Ob robu gozda smo zavili na jug, nato pa smo usmerili pot proti jugozapadu. Iz daljave je bilo še vedno slišati strele. Mene pa je nenavadno razveselila domislica glede goreče grmade. Po dveh urah hoje nas je vodil Bazil skozi malo sotesko naravnost proti zapadli. Ob štirih zjutraj smo prekoračili mejo. Domov pa smo se vrnili, ko se je jelo daniti. Na poiti smo bili trinajst ur. Ignacij je jedva prišel do doma, bil jc docela izčrpan, dasi rana ni krvavela ter ga ni, kot je izjavil, prehudo bolela. Doma so bili vsi koj pokonev V peči so zakurili ogenj. Pripravili so vodo. Matija pa je izpral Ignaciju rano ter mu jo obvezal. Kost je bila nepoškodovana, krogla mu je prebila samo mišice. Ko smo pospravili blago ter očistili obleke in jih okoli peči razobesili, smo dobili zajtrk. K zajtrku smo še spili dve steklenici vodke. Nato so jeli bratje podrobno pripovedovati o dogodku. Zlasti so hvalili mene, ki sem tako spretno zadržal rdečearmejce. Matija pazljivo posluša vso zgodbo, nato pa pravi: — Tako. sinovi, zahvalite Vlada, da vas je rešil, saj bi sicer nikogar za dolgo dobo ne uzrl. (Dalje.) ŽENSKI KOTIČEK VOZILA MALI OGLASI SLUŽBO DOBI VA)ENCI-(KE) OBRT - TRGOVINA STANOVANJE ODDA RAZNO SOBO IŠČE SVILA klot za šolske plašče, koce. odeje kakor vse ostalo blago kupite najugodneje pri Srečko Pihlar, Gosposka 5. 16779-18 AVTO OPEL z dvema sedežema, popolnoma v redu se poceni proda. Maribor, garaža Volker. 16785-22 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oelase le din 10,—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ienitovanjskl oglasi din 1 po besedi. Nal- tnanlšl znesek za te oglase le din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Ozlasni davek za enkratno objavo znala din Ž—. Znesek za male oglase se nlaiuje takoj pri naročilu, oziroma ca le vposlati v oismn skopal z naročilom ali pa po poštni položnici na Čekovni račnn št. 11/105. — Za vse oismene odgovore slede malih oglasov te mora priložiti znamka za 3 din. Ne čakajte zadnjega dne IZURJENIM ŠIVILJAM moškega perila oddam delo na dom- Naslov v ogl. odd. »Večernika«._________16710-2 Zanesljiva KUHARICA za vse se sprejme takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 16763-2 .................... Iščem dva PEČARSKA POMOČNIKA za postavljanje peči ter štedil nike. Plača najvišja. A. Rajšp Orožnova 6, Maribor. 16743-2 ZLOŽLJIVE POSTELJE žensko kolo, radio, mize, oto-mane in ostalo ceneno prodam Masarykova 24. 16781-17 Kupi se dobro ohranjena SPALNICA mehek ali trd les, ev. tudi kuhinjska oprema- Ponudbe na »Pontos Centrala«, Melj-ska 55. 16776-17 POSTELJE in nočne omarice poceni naprodaj. Slovenska 28. 16769-17 OPREMLJENO SOBO s celo oskrbo se išče za boljšega mojstra. Ponudbe na »Pontos Centrala«, Meljska cesta 55. 16775-9 MIZARSKEGA POMOČNIKA iščem za takoj. Aleksandrova c. 48, mizarstvo. 167114 Umrl je v četrtek, dne 22. avgusta 1940, naš dragi ata, gospod Zager Jakob čepice, okraske itd. dobite najceneje iz domače delavnice. Sprejemam vsa popravila v strokovno izdelvo od 10—28. Se t/riporoča Babošek Vladko klobučarstvo MARIBOR, VETRINJSKA 5 Kupujemo RABLJENE VREČE Kmetijska družba, Maribor. Meljska c. 12. 16677-13 ENOSOBNO STANOVANJE ali sobo s štedilnikom, oprem Ijeno. iščem za takoj v bližini Tržaške ceste. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Ci^to*- 16767-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda takoj Taborska 9. 16765-5 trgovec in hišni posestnik K večnemu počitku ga bodemo spremili dne 24. avgusta ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo 26. avgusta ob 7. uri v cerkvi Sv. Magdalene. Maribor, dne 23. avgusta 1940. Elizabeta, Norbert in sorodstvo. »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike. predno nastopi zima. Vsa -pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pusti, ti v oglasnem oddelku »Ve-dernikac. 6152—i Radi selitve se proda MALA KOBILA (poni), oprema in kočija- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 16773-28 Naznanjamo vsem cenj. odjemalcem, da smo knjigarno in papirnico Tiskovne zadrug* preselili okoli vogala v Cankarjevo ulico 1 (bivša pisarna advokata dr. Pichlerja) — Priporočamo se liskam mdtuga ■ Oglasi po ceniku. — Rokopisi se Poštni čekovni račun štev. 11. 489. bsd ‘la Jn urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, a« rračajo. — Uredništvo in up,ravu: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. Spori Zadnje priprave ligašev za prvenstvo Prihodnjo nedeljo se bo pričelo na celem teritoriju SNZ prvo prvenstveno tekmovanje v okviru samostojne slovenske lige, v kateri tekmuje osem najmočnejših slovenskih klubov. 2e dolgo pred pred pričetkom so si klubi skušali zagotoviti čim večje število primernih igralcev, kar je dobilo vidnega izraza v selitvah igralcev v celjski in Ijubljaifski skupini, takoj nato pa so posvetili vso pažnjo temeljitemu treningu. Zadnji termin pred prvenstvom 1. septembra je nedelja po jutrišnjem. V Mariboru bomo imeli nekak ne-oficielni lokalni dvoboj med Mariborom in Rapidom s pričetkom ob 17. na igrišču Rapida. Obe moštvi bosta nastopili v najmočnejših razpoložljivih postavah, tekma bo ob vsakem vremenu. Trboveljski Amater bo priredil športni dan s sodelovanjem številnih okoliških klubov, v središču sporeda pa stoji tekma Amater I—Concordia (Zagreb). Jeseniško Bratstvo, ki je v transferu dobilo menda največ novih moči, bo gostovalo proti Jadranu v Ljubljani, ljubljanski Mars pa bo pozdravil na svojih tleh SK Uskok iz Zagreba. ŠEST MARIBORČANOV NA TURNIRJU V PALIČU Mednarodnega teniškega turnirja v Paliču pri Subotici se bo udeležilo tudi šest igralcev iz Maribora. ISSK Maribor je prijavil Albanežeja, Tončiča in Korenčana I, SK Železničar Vampla in Slano, SK Rapid pa O. Blankeja. OBJAVA SLOVENSKE TENIŠKE ZVEZE Slovenska teniška zveza sporoča, da bo izvedel SK. Ilirija nacionalno prvenstvo v Ljubljani v dneh 30. avgusta in 1. septembra 1940. Zveza priporoča sodelovanje vsem turnirskim igralcem Slovenije. Medmestna teniška tekma Maribor-Ljubljana pa bo 8. septembra v Mariboru. V toliko je treba iz-premeniti okrožnico štev. 1. SLAVIJA (V) OSTANE V HRVATSKI LIGI Na intervencijo nekaterih ligašev in s pri- stankom vseh ostalih klubov v tej konkurenci bo ostala tudi varaždinska Slavija v hrvatski ligi, kjer bo igrala kot 10. klub. Zaradi tega bo tudi izpremenjen sedanji tekmovalni spored. NACIONALNO ATLETSKO TEKMOVANJE SKŽ Na stadionu SK Železničarja bo 8. sept. ob pol 9. uri dopoldne nacionalno atletsko tekmovanje s sledečim sporedom: 100 m predteki, met kopja, met krogle, 100 m finale, 800 m, 5000 m, skok s palico, 400 m predteki, skok v višino z zaletom, met diska, skok v daljavo, 400 m finale, met kladiva, 1500 m, štafeta 4x100 m. Prijave je treba poslati na naslov SK Železničar, Maribor, Tržaška cesta, najkasneje do 5. septembra opoldne. Prijavnine in nagrad ni. VELIKI CUP LIGAŠEV Predstavniki hrvatske in srbske lige so na konferenci v Zagrebu sklenili, ustanoviti posebno nogometno konkurenco za tako zvani veliki pokal, v kateri bodo igrali po štirje najboljši klubi v srbski in hrvatski ligi. Tekmovanje bo vodil poseben odbor, čigar sedež bo izmenoma v Zagrebu in Beogradu, za prvo leto je določen Zagreb. Tekmovanje se bo pričelo s prvim kolom že 1. sept. in 13. oktobra. Pari so sledeči: Concordija—BSK, Jugoslavija—Hašk, Vojvodina—Gradjanski, Slavija (S) —Hajduk. s Pobreška Slavija bo odigrala v nedeljo prijateljsko tekmo s SK Muro v Murski Soboti. Začetek ob 15.15 na stadionu Mure. s Ligaški plavalni dvoboj Ilirija— Jadran bo drevi ob 20.30 v kopališču Ilirije, damski dvoboj Ririja—Mariborski plavalni klub pa bo radi obolelosti nekaterih mariborskih plavalk odpadel. s. Zagrebški plavalni klub je doma premagal v ligaškem dvoboju HPK Jadran iz Splita s 55:54 točkam. V waterpolu je zmagal Jadran s 4:3. s. Aca Živkovič se je vrnil iz Francije ter pristopil k zagrebškemu Gradjanskemu. s. Nov svetovni rekord v teku na 3000 ni je postavil Šved Henry Kjalarne v času 8.09. s. Na turnirju v Livornu je Cucelli premagal v finalu Del Bella 7:5, 1:6, 6:4, 5:7, 7:5. s. Punčec in Paiiada sta igrala na turnirju v Banjški Bistrici na Slovaškem; ker ni bilo resnih partnerjev, sta z lahkoto prišla v fina-se, kjer je Punčec premagal Pallado 6:3, 6:4, 5:7, 6:3. Tudi v doublu sta premagala najboljši slovaški par 6:0, 6:0, 4:6, 6:4. s. Balkanske igre bodo 5. in 6. oktobra v Carigradu. Tekmovalni spored bo malo skrajšan. Uspehi se ne bodo računali po točkah, temveč bodo zmagovalci v posameznih disciplinah proglašeni za balkanske prvake.