POZORNOSTI KRANJ, petek, 13. 8. 1982 CENA 9 din Št. 61 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO koroški dan na Gorenjskem sejmu v Kranju Za večje gospodarsko sodelovanje V gredo, 11. avgusta, je bilo na Gorenjskem sejmu Koroški dan ^ Gorenjski in koroški gospodarstveniki ugotavljajo dobre Možnosti za večje gospodarsko sodelovanje - Brez obmejnih ^»orazumov o blagovni menjavi, toda ob višji vrednosti ^jemskih kompenzacij Kranj - Koroški dan na le torijem Gorenjskem sejmu je bil vse-J^kor priložnost — tako so tudi ♦^udarjali vši predstavniki tako ko-v^Skega kot gorenjskega gospodarstva in družbenopolitičnih skupnosti, za poglabljanje stikov in C^tvarjanje še boljših možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Cep Avstrijo nimamo sklenjenega spo-^zuma o maloobmejni menjavi, kot ^ to urejeno s sosednjo Italijo, pa s ^jemskimi kompenzacijami, katerih dednost dosega letno okoli 50 mi- lijonov dolarjev, za sedaj dokaj uspešno zapolnjujemo vrzel v šo-z delovanju, saj to sodelovanje dosega kar okoli 10 odstotkov celokupne blagovne menjave z Avstrijo. Organizator srečanja — Gospodarska zbornica za Koroško — se tako kot gorenjsko gospodarstvo zaveda, da je še veliko možnosti za blagovno menjavo med deželama, zato je povabila na Koroški dan predstavnike vseh večjih delovnih organizacij predvsem iz kranjske občine tako Iskro, Merkur, Savo, Teksti-lindus ter tudi Murko in GLG Bled Ob KoroSkem dnevu na Gorenjskem sejmu je direktor PPC Gorenj-$ega sejma F. Ekar izročil predsedniku Gospodarske zbornice za Koroškogospodu Karlu Baurechtu priznanje in plaketo za desetletno ^delovanje koroškega gospodarstva na kranjskem sejmu. Srečanja koroških in gorenjskih gospodarstvenikov seje udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Avstriji Marko Kržišnik. - Foto: L. M. in druge. Od gorenjskih delovnih organizacij se le dve — Merkur Kranj in Lip Bled preko sejemskih kompenzacij vključujeta v blagovno menjavo s koroškim gospodarstvom, zato so seveda možnosti, da se spisek še poveča, toliko večje. Takšnega mnenja je tudi predsednik Gospodarske zbornice za Koroško gospod Kari Baurecht, ki je sicer poudaril, da smo bili pred dvema letoma sicer že dosti dlje glede medsebojnega gospodarskega sodelovanja kot pa danes. Da pa realne možnosti niso tako slabe, vendarle kažejo pred tremi tedni sklenjeni sejemski sporazumi z našo republiko in sosednjo Hrvaško, s katerima se bo blagovna menjava povečala za 20 odstotkov in tako dosegla skupno vrednost 140 milijonov šilingov letno. Tako razširjena blagovna lista je seveda lepa priložnost za povečano menjavo s Koroško, vprašanje pa je seveda, če bo kaj drugače kot doslej, ko so bili vsi dosedanji sejemski sporazumi le polovično izkoriščeni. Gorenjsko gospodarstvo je doslej že pokazalo precej zanimanja za sodelovanje s koroškim gospodarstvom, saj sta , plod takšnega zanimanja sodelovanje Elana in Alpetoura. Takšna politika majhnih korakov, kot je na srečanju poudaril Franc Podjed, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, pa bi se lahko okrepila še posebej na področju turizma, za kar se zelo zanimata obe deželi, čeprav ostaja na prvem mestu seveda zanimanje gorenjskega gospodarstva za izvoz industrijskih izdelkov. Brez dvoma pa bo treba preiti od besed k dejanjem, to je bila skupna ugotovitev gospodarstvenikov z obeh strani meje, saj so bile dobre možnosti za sodelovanje, trgovinsko izmenjavo in odprtost mej nasploh že vse prevečkrat poudarjene, zdaj je treba takšno dobro klimo le še izrabiti. L. M. dobimo se vStrahinju! Kranj - Ob 40. obletnici borbe V UdinborŠtu bomo 12. septembra Odkrili nov spomenik in urejeno Grobišče. Glavna gradbena dela se Zaključujejo. Ostanejo še drobna, ^endar nujna opravila, pri kadrih stroji ne morejo pomagati, ^ato organizirajo Kranjčani jut-14. avgusta med 7. in 13. uro prostovoljno delovno akcijo urejevanja grobišča. Zbor udeležencev je ob sedmih zjutraj pri grobišču v Strahinju. Kdor nima ^Vojega prevoza, se lahko v ^trahinj odpelje ob 6,45 s posebnim avtobusom, ki bo čakal ^ postajališču pred Globusom, ^vtobus se bo ob 13. uri vračal iz ^trahinja. Na prostovoljni dejavni akciji se bodo srečali člani gradbenega odbora, brigadirji ve-J^rani in udeleženci letošnjih ^jadinskih delovnih akcij, vojaki, v~orci in člani organov družbenopolitičnih organizacij, skupščine ** izvršnega sveta. Na delovno \\kcijo vabimo tudi druge delovne Judi in občane. Za okrepčilo bo poskrbljeno. Prav tako po možnosti prinesite s seboj orodje v i^notike, lopate, krampe). Dobimo se torej v Strahinju! -ik Rekonstrukcija ceste — Delavci Cestnega podjetja iz Kranja pospešeno gradijo 2 kilometra dolg odsek ceste Pod-reča —Kranj do Mavčič. Cesta bo velika pridobitev za krajane in za investitorja, Savske elektrarne. Računajo, da bo cesta nared do konca septembra, veljala pa bo 22 milijonov dinarjev. — Foto: -fr Predah za pripravo učinkovitih ukrepov Pred nekaj dnevi je direktor večje tovarne na Gorenjskem pripomnil, da postajajo predsedniki izvršnih svetov vse bolj glavni direktorji občinskega gospodarstva. Čeprav malo karikirana, pripomba opozarja na vse večje administriranje na vseh področjih gospodarskega življenja, ki se je v preteklosti že večkrat izkazalo za zelo nepopularen ukrep, ker zahteva od vseh neko povprečno ponašanje in najbolj prizadene tiste, ki najmanj potrebujejo poseg administracije v samoupravno ravnanje. Če naj torej administrativni ukrepi zdravijo razmere tam, kjer je zatajila samouprava, jih je treba razumeti kot zdravilo, ki je sicer grenko, vendar pa bo naredilo prostor za pripravo dolgoročnejših ukrepov za ozdravitev odklonov programov gospodarske stabilizacije. V začetku meseca je zvezni izvršni svet izdal odlok o šestmesečni zamrznitvi cen ter odlok o nadaljnjih restrikcijah pri kreditiranju. Predsedstvo SFRJ pa je v začetku meseca poslalo poziv, da Je treba rast osebnih dohodkov uskladiti z dogovorjeno politiko. Čeprav je to politično priporočilo, ni nobenega dvoma, da bo nadaljnja akcija potekala v smeri, da osebni dohodki ostanejo na sedanji ravni, kar je ob zamrznitvi cen razumljivo. Poglavitni vzrok, da osebni dohodki še niso na hladnem, je v dejstvu, da je osebna poraba v zadnjih treh letih porasla le za. nekaj odstotkov. Razen tega obstaja neskladje med realno rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, kjer je skoraj ni ali pa je minimalna in rastjo osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih. Resnici na ljubo, je bilo zamrznitev cen pričakovati. Inflacija je namreč junija že presegla 27 odstotkov. Takšno gibanje cen je daleč od re solucijskih okvirov, kjer je bilo predvidena za letos 15 odstotna rast cen. Vendar pa je bila rast cen le eden od vzrokov zamrznitve. Še važnejši je v tem, da je naraščanje cen na domačem trgu zmanjševalo zanimanje za izvoz. Zato izvoz ni rastel toliko kot smo planirali, to pa v sedanjih plačilnobilančnih razmerah pomeni omejevanje uvoza, posledica pa je zmanjševanje proizvodnje z vsemi negativnimi gibanji. Že zaradi sedanjih uvoznih omejitev je pomanjkanje materialov za proizvodnjo postalo kronično. Konec maja in junija kar 44 odstotkov proizvajalcev v Jugoslaviji ni imelo skoraj nikakršnih zalog reprodukcijskega materiala, 56 odstotkov pa se je že srečevalo s pomanjkanjem. Po drugi strani pa je četrtina proizvajalcev imela več naročil z domačega trga, kot so njihove trenutne možnosti proizvodnje, 44 odstotkov tovarn pa je imelo manjše zaloge, kot so možnost prodaje doma. Zato menijo, da bi bilo porabo na domačem trgu nujno potrebno zmanjšati vsaj ca 8 odstotkov, da bi kolikor toliko uskladili razmerja med ponudbo in povpraševanjem in, da bi več izvažali. Zato je izvršni svet sprejel omejitve kreditiranja potrošnje. Svoje k zapletenemu položaju in vse težjim razmeram dodaja konstantno visoka investicijska poraba. Lani so investicije v Jugoslaviji še vedno znašale 40, čeprav bi akumulacija dovoljevala kvečjemu 20 odstotkov porabe družbenega proizvoda. Zato »zamrznitev« tudi na tem področju, kije nujna, sicer bomo težko napravili večji korak v smeri stabilizacije. V takšnih razmerah se administrativni ukrepi pojavljajo kot nujnost, ki naj zapre prevelike apetite. Res pa je, da takšno stanje ne sme predolgo trajati. Ukrepi bodo dosegli namen le, če bomo v predahu, ki je z njimi napravljen, pripravili dolgoročnejše programe in ukrepe za ozdravitev gospodarstva. L. Bogataj Mednarodno leto starejših Pokoj ni zapeček Kranj — Odločitvi starejšega, upokojenega človeka, da bi se včlanil v društvo upokojencev, navadno botruje želja biti tudi v poznih letih dejaven in koristen. Mnogi se včlanjujejo, ker se sami ne znajo znajti, ker potrebujejo nasvet sebi enakih in želijo pravni nasvet za ureditev pokojninskih razmerij. Veliko takih, ki bi jih društvo rado sprejelo medse, pa se ne včlani. V kranjski občini je od 8600 upokojencev v sedmih društvih (Kranj, Cerklje, Šenčur, Predoslje, Preddvor, Naklo in Žabnica) 6500 članov, od tega v kranjskem društvu 3800. Društvo upokojencev iz Kranja je uspelo razviti široko dejavnost. Poudarek so dali zlasti reše-' vanju socialnega položaja upokojenca. Čeprav za upokojenčevo varnost skrbi skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, je lahko društvo v veliko pomoč. O tem pričajo številni rešeni stanovanjski problemi, poleg pokojnine iztrženi varstveni dodatki, dodatki za tujo nego ih pomoč in podobno. Društvo s sredstvi iz članarine polni tudi blagajno vzajemne samopomoči. Le-ta pride v poštev v primeru smrti upokojenca. Iz osebnega sklada, kamor je član društva več let vlagal svojo članarino, družina umrlega dobi sredstva za pogreb. Temu, ki je imel majhno pokojnino, pomoč veliko odvrne. Upokojenci se najbolje počutijo, če so med sebi enakimi, so nam dejali pri kranjskem društvu, ki lepo skrbi za družabno življenje svojega članstva. Zbirajo se v društveni točilnici, kjer lahko šahirajo, igrajo družabne igre in se pogovarjajo. Zmerne cene pa gredo v breme H fBH&mi .-••Vat? mpsifp^ i*Wifi velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnostih dostava, kreditiranje, razprodaje kmetijsko gozdarska mehanizacija tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19.—24. ure, ob sobotah do 01. ure) gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina bančne storitve — dinarske in devizne vrši na sejmu Beogradska banka — m i a ■ v^^cu-ea ni zaci je delavskega razreda, da bodo lahko uresniči i sku? dolgoročniinteres delavcu. Vsebinska naloga statuta je usmerjat^ v skupni dolgoročni interes, braniti pred prevlado posamičnega. Ce> dikat ne zastopa vseh delavcev, ne "^nl^Szacm fc? Mnenie delavcev o njihovi osnovni sindikalni organizaciji Je pe^ z^šeno. "Ta namreč zasleduje širši interes, ne pa kolektivnega, ka: v sindikalni praksi velikokrat sporno « sindikat Kako kongresni dokument predlaga, naj bi se sindikat organu ^ ^C>> Pred log st a tu t a ne predlaga ničesar bistveno novega, kar bi »rreaiog siaiuin i« y * ekatere izboljšave sindikalnih * loč b*3teme°ječih "na po j stroko^t skupnostjo je govora v osnutku, oo.je » . f^ ^ mnoga določS«i sindikalne organizacije.. 1 repa je ^ ^ y aktu ^ statuta v praksi že Uveljavljajo in pomenijo no R ^ ^^ __________ .,. ----------W .petek, 13. avgusta i 982 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS LTH-jeva toplotna črpalka V prodaji t-oške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke na Gorenjskem sejmu Predstavljajo svojo toplotno črpalko, napravo, ki se zaradi Varčevanja z energijo vse bolj uveljavlja - Posebej primerna je ^a ogrevanje sanitarne vode poleti - Na sejmu jo lahko tudi Vupite ^Te dni na Gorenjskem sejmu v Kranju Loške tovarne hladilnikov iz pkofje Loke predstavljajo novi izde-^k, toplotno črpalko, ki je zaradi t^otrebe po varčevanju z energijo pri nas vse bolj na pohodu. Napravo je moč na sejmu tudi kupiti, Velja nekaj manj kot 50 tisoč dinarjev. V Loških tovarnah hladilnikov so ^ a potrebe tujih kupcev pred dobrimi dvemi leti začeli izdelovati toplotne črpalke. Ocenili so, da izdelek zaradi varčevanja z ^tiergijo bodočnost. Tovarna pa je tehnološko opremljena tako, da so *ri odločanju o gospodarjenju v astnem bloku ima dokaj proste roke, na voljo pa tudi določena sredstva. In ravno pri gospodarjenju s slednjimi je težava, ki je na Begunjski od 6 do 9 nikakor ne morejo obiti. »Za vzdrževanje, popravila in druge akcije hišnega sveta, ki terjajo denar, imamo na voljo |1| IBflKHH t^Mmi Rado Mohorič Kranj — Hišni svet na Begunjski od 6 do 9 je od krajevne skupnosti Vodovodni stolp dobil priznanje za /zorno hišno samoupravo. Kako je s ■jem samoupravljanjem v resnici, imo spoznali v pogovoru z njihovim predsednikom Radom Mohorič em, u je najprej orisal na videz drobnja-carska prizadevanja hišnega sveta k dostojnemu življenju 178 prebi -valcev v 64 stanovanjih na štirih stopniščih. V dveh letih, odkar hišni svet deluje v tej sestavi, so stanovalci (le peščica jih je bila) uredili okolico bloka, postavili kante za smeti in kontejner, za lažje parkiranje so zarisali nove parkirne prostore, postavili stojala za kolesa, oštevilčili stanovanja in poštne na-»iralnike označili z imeni, da o ednem vzdrževanju niti ne govo-*imo. Vse to so na pogled drobne, lepomembne malenkosti, a za sta-lovalce neizbežna nujnost, če naj tive človeka vredno življenje. Nekaj stanovalcev, ki imajo v okolici počitniške hišice, ima stanovanje le za začasno zatočišče ali celo za »garderobno omaro«, mnogi pa si vendarle žele če že ne sožitja, pa vsaj strpnega življenja pod skupno streho"Tudi Rado Mohorič in njemu podobni do svojega doma (pa čeprav meri le borih 50 kvadratnih metrov ali nekaj /eč) niso brezbrižni. »Največ prispevajo k hišni »amoupravi preprosti, delovni judje,« pravi Rado Mohorič. »Tisah z morda več znanja, izkušenj n morebiti boljšimi družbenimi položaji zlepa ne privabimo, tako se od vodenja, sestanko- sredstva Domplana,« pravi Rado Mohorič. »Le-ta ima do stanovalcev in hišnih svetov dokaj nenavaden odnos. Ta strokovna služba namreč za stanovalce ureja finančne posle. Vse'lepo in prav, pri denarju nismo ravno prikrajšani, tudi ostaja ga ne, vendar nas nekaj vendarle moti. Do zdaj nam je Domplan le razdelil osnutke odlokov o gospodarjenju s stanovanjskimi površinami, ko pa povprašujemo po lastnem finančnem poslovanju, se nam zaprejo vsa srca. Koliko smo v tekočem letu porabili, nam je že zaradi urejene hišne dokumentacije jasno. Ničesar pa ne vemo, koliko denarja sploh imamo, koliko ga hiša dobi nazaj potem, ko odšteje Domplanu svoje dajatve. Ne gre za to, da ga je morda premalo, saj konec koncev smo vajeni petkrat obračati vsak novec. Neprijeten pa je občutek, ko na eni strani toliko govorimo o hišni samoupravi, po drugi pa nam manjka osnovnih informacij, da bi lahko resnično samoupravljali.« D. Z. Žlebir Val stekline 4 prešel Gorenjsko J O koncu letošnjega prvega polletja ugotavljajo, da je vi stekline Gorenjsko že prešel, žarišče je še v Škofjeloških " medtem ko so v kranjski in radovljiški občini le še primeri, v jeseniški in tržiški občini pa je ni več Osnovno zdravstvo Gorenjske — TOZD Socialna medicina in higiena Gorenjske kot strokovna organizacija spremlja in vodi delo pri zatiranju stekline, nevarne bolezni, ki se je leta 1979 pojavila na Gorenjskem. Občasno seznanja občinske izvršne svete o razširjenosti in gibanju stekline ter o sprejetih in izvedenih ukrepih. Tako je informacijo razposlala tudi zdaj, ko jih seznanja z ugotovitvami ob koncu letošnjega prvega polletja. Steklina ne grozi več tako kot pred časom, saj ugotavljajo, da je val Gorenjsko že prešel. Žarišče je še v škofjeloških hnbih. V kranjski in radovljiški občini so le še posamični primeri, medtem ko sta jeseniška in tižiška občina zaenkrat brez stekline. Glavne prenašalke stekline so lisice in njihovo število je krepko razredčeno. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da se bodo čez dve, tri leta spet razmnožile, zato lahko pričakujemo ponovni val stekline. Zategadelj je zdaj pomembna preventiva in nenehno spremljanje razmer. Steklina se namreč pojavlja v valovih, z razmakom tri do štiri leta, zlasti pozimi. Od leta 1979, ko se je steklina pojavila, pa do konca maja letos se je v antirabični ambulanti v Kranju oglasilo 1.401 poškodovancev, ki so jih večinoma poškodovali psi. mačke in lisice. Cepili so 289 ljudi. V tem času pa je bilo proti steklini preventivno cepljenih 45 ljudi, 13 pa ponovno cepljenih. Zaradi razmeroma dobre obveščenosti in učinkovitega cepiva na Gorenjskem smrtnih primerov zata di stekline ni bilo. Dobro svoje delo opravljajo inšpekcijske službe in lovske organizacije. Vendar se higiensko veterinarska služba otepa s težavami. Zbiranje živalskih trupel in ostalega kužnega materiala je drago, ^denarja pa ima premalo. Poleg tega ima še premajhne in neustrezne prostore. Zato vse najdene in uplenjene živali ne gredo na pregled. TOZD Socialna medicina in higiena Gorenjske je izvršne svete seznanila tudi s programom boja 1»» I MARIJAN PETERNELJ Problemi hribovskih krajev Seveda pa tudi o kulturi ne moremo go-oriti le v pozitivnem 3mislu. Žal izumirajo nnoge oblike vaške folklore, od petja fantov a vasi, v požabo gredo stari plesi, številni ibičaji izumirajo. Zaradi nepoučenosti so »ropadli številni dragoceni predmeti ljudske imetnosti. V vaseh se izgublja značilna tmečka arhitektura. Seveda je bilo potrebno jivalne prostore prilagajati sodobnim po-rebam življenja. Kljub temu pa bi z istreznimi nasveti lahko ohranili značilnost laših vasi in preprečili najbolj neustrezne za-nisli, kakršne lahko vidimo vsepovsod. Vli bo bodočnost hribovju bolj taklonjena? To vprašanje si zastavlja vsakdo, ki mu je ribovje blizu, četudi ne živi v njem. Seveda 'a je najpomembnejše za tistega, ki se je odlo-il v njem živeti. Ali si smemo obetati večjo Iružbeno skrb? Toliko bolj umestno vpra-anje v času, ko našo celotno skupnost pesti ežko gospodarsko stanje: Bo kriza hribovju rnila ugled in mu bo zadala končni udarec? Kaj storiti, da bo hribovje ponovno :aživelo? Predvsem je treba ustvariti takšne jogoje, ko življenje v hribovskem svetu ne bj nanj privlačno in spoštovano kot mestno, 'ato se morajo izboljšati predvsem ekonomski ogoji. Treba je uvesti takšne oblike metovanja, da bo krnet z manjšimi stroški roizvajal več. Za to pa je potrebna vrsta krepov in sprememb. Nujno je ustanoviti in strežno opremiti strojne skupnosti. Sodobno metovanje zahteva tolikšno število strojev in »riključkov, da jih vsak zase ne bo zmogel iabavljati ne vzdrževati, niti se mu ne bodo istrezno amortizirali. Povečanje proizvodnje s mogoče le ob ponovnem uvajanju »ašništva, ki pa bo dalo Uistrezne rezultate le »b upoštevanju strokovnih spoznanj. Ob tem taj opozorim na mnenje nekaterih stro-ovnjakov, ki največ možnosti za oživitev pa-ništva vidiio v ovčjereji. Po njihovem mnenju > izkoristek krme za prirejo mesa pri ovcah ečji kot pri goveji živini, Ima pa ovčereja tudi številne druge prednosti. Pašni čas je daljši. Ovca potrebuje sorazmerno manj nege. Zelo primerna je za mlade gospodarje, ki jim ne ustreza vsakodnevno delo z živino. Vem sicer, da bo ta moja trditev pri nekaterih naletela na posmeh, češ kdor ne misli imeti vsak dan dela z živino, ta ne more biti kmet. Treba pa se je postaviti na mesto mladega človeka. Njegov vrstnik ima prosto soboto in nedeljo, proste praznike, letni dopust. Takrat nima nikakršnih obveznosti. Kako zelo je mlad kmet v primeru z njim prikrajšan, če niti za en dan ne more zapustiti svoje domačije. Prav pri ovčereji ta problem v veliki meri odpade. Če je čreda pol leta na paši, ki je primerno organizirana, kmet z njo nima skrbi. Takrat pripravlja krmo za zimo. Tudi v zimskih mesecih ga dosti manj obremenjuje kot druga živina. Sodobno krmljenje ovac je urejeno tako, da zadostuje polaganje na vsakih tri dni. Ovčjereja je primerna celo za človeka, ki ne živi v kraju stalno, kjer je njegova domačija. Če bodo na ustreznih mestih znali pravilno oceniti pomen ovčjereje, bo ta postala ne le najbolj perspektivna dejavnost hribovskih kmetij, pač pa tudi velika pridobitev pri zagotavljanju hrane. Jagnetina lahko v celoti nadomesti teletino, te pa v bodoče zagotovo ne bo dovolj. Les kot surovina bo moral dobiti na ugledu, predvsem pa na ceni. Prekomerna širitev lesarske industrije, ta se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih razrastla prek vseh potreb in razumljivih mej dokazuje, da les ni bil pravilno ocenjen in plačan. Jasno je, da so bili apetiti po večanju proizvodnje pri nizkih cenah lesa in dokaj visokih končnin izdelkih, veliki. Skrajni čas je, da se dohodek pravičneje porazdeli. To je tudi edini pravilni ukrep, da gozdni posestniki lesa ne bodo odtujevali. Gozdovje, bivša lastnina vaških srenj, s katero gospodarijo gozdna gospodarstva, mora postati dostopno nekdanjim upravljalcem. Možnosti za to je veliko. Kmetje imajo v lasti precej mehanizacije, ki ni polno izkoriščena. Z njo bi lahko v teh gozdovih opravljali različna dela, ne le na najbolj oddaljenih in težko dostopnih parcelah. Krajevne skupnosti morajo imeti možnost za svoje potrebe dobiti les iz teh gozdov. Zemljišča SLP morajo služiti za zamenjavo v primerih, ko skupni interesi narekujejo razlastitev posameznika. Togosti v teh zadevah v bodoče ni več mogoče dopuščati. Zemljišča SLP morajo v prvi vrsti služiti interesu tistih, ki so jih stoletja negovali in ki živijo na območju, kjer se nahajajo. Zaradi tega splošni interes ne bo okrnjen, poiskati je potrebno le ustrezne rešitve." Nujno se mora spremeniti odnos urbanističnih oddelkov pri občinskih upravah do hribovskih vasi. Tudi zaradi toge politike teh organov je marsikateri krajan zapustil svojo vas. To se še vedno dogaja. Se pred kratkim je bila prepovedana sleherna novogradnja. Dosti bolje ni tudi danes, ko se dovoljuje le vmesna, sredi že obstoječega naselja. Povsod, kjer to narekujejo potrebe in želje ljudi, naj j*c dovoli strnjena gradnja, seveda na takih zemljiščih, ki so za kmetijsko obdelavo manj primerna. Kmetu, ki jo zato zemljo izgubil, naj se zagotovi zamenjava, kot je bilo že omenjeno, v zemljiščih SLP. Bojazen, da bi prišlo do prekomerne in neupravičene zidave tarn, kjer so življenjski pogoji neustrezni, se mi zdi neutemeljena. Ljudje sami najbolje vedo, kje so ustrezni življenjski pogoji. Slie ko prej bo potrebno razmisliti o uslužbencih v svetu KS.Naloge, ki se pred KS postavljajo, so tolikšne, da jih brez stalno zaposlenega ne bodo zmogle. Ob tako številnem kolektivu občinske uprave, samoupravnih interesnih službah in drugih organih, se-vse bolj postavlja vprašanje amaterskega dela v KS. KS bo morala bolj kot do sedaj postati resnično mesto dogovaijanja in opozarjati na vse probleme, ki se v kraju pojavijo. Predvsem pa se morajo manjše KS trdnjeje povezati ter onemogočiti, da bi bili ukrepi občinskih in drugih organov vselej prilagojeni potrebam večjih in mestnih območij. V hribovitih krajih bo potrebno posvečati veliko več pozornosti zaposlovanju tako v domačem kraju kot v industrijskih centrih. Tam, kjer obstajajo pogoji, bi kazalo postaviti industrijske ali obrtne obrate. Kjer takih možnosti ni, se bo potrebno bolj pove7ati i. proti steklini in predlogi za njegc* uresničitev. Da bi sproti ugotavljali ras£ jenost in gibanje stekline je« živalmi in obvarovali pred oku£ ljudi in domače ž i vali, je potrebne vseh občin še vedno pošiljac -laboratorijsko preiskavo vse boi? sumljive in poginule živali ? dogovoijen o število uplenjenih č jih živali. Ker služba sama s^ dovolj denarja za laboratorijske^ iskave, predlaga, da bi namet sredstva iz občinskih skladov a * mentarne nesreče. Steklino nam." lahko štejemo med elementa." nesreče, ki je prizadela vso Gore: sko, strokovnjaki pa ocenjujejo, bo delo pri obvladovanju stefc? trajalo deset do dvajset let. Poenotili nap bi veterinar* preglede psov, ki so poškodovali * di. Lastniki psov in mačk se nar^ zaradi stroškov izogibajo pregfegff E osebe j, ker so pogosto za počkotf rivi poškodovanci sami, pred"«? otroci. Na Gorenjskem je okoi-tisoČ registriranih psov. Takse * cepljenje so nizke. Z njihovim S* šanjem bi dobljeni denar narae^ za preglede psov, ki jih sumijo, d»* okuženi za steklino. Tako se lastai Esov ne bi več izogibali pregled ar bi pomembno prispevalo obvladovanju stekline. Kljub veljavnemu zakonu o veznem kontumacu je še veliko psov, ki se prosto giblje zato ga bo treba poostriti. Karantenski objekt na Kokrin* ustreza. V neposredni bližini ie sa nove ceste, poleg tega ao ja* grobnice polne, objekt pa ni urejcF skladu s sodobnimi sanitarno * terinarsko higienskimi zahtevi Živinorejsko veterinarski zavod je* vpeljal postopke za novo lokac* Gradnja novega karantenskega * jekta je stvar vseh gorenjskih zato se bodo morale skupaj do& voriti o financiranju. V higiensko veterinarski slul^ zaposlen le en veterinarski teč* kar je za zbiranje in prevoz iivai* trupel in ostalega kužnega mate?» premalo. Za kadrovsko oki¥?>* službe pa bodo seveda morali f gotovi ti dodatna sredstva. M.Volč* industrijo, posebno v zimskih mesecih. Zrn** cestna služba bo morala biti tako a* nizirana, da bo v vsakem primeru pravofr? zagotovila prevoz. Predvsem bo pots**' enotno reševanje te naloge brez debt« * republiške in občinske ceste, s tem ? drobljenje že tako skopih sredstev. Resneje bo potrebno razmisliti o raj*? kmečkega in drugega turizma. Predvsem* moralo prevladati spoznanje, da ni mož«? rizem brez precejšnjih vlaganj, tudi kro*^ Če v svetu rušijo sto in manj let stare M* ker da niso primerni današnjim potreba* zahtevam gostov, je prava utopija > čakovati, da bo tristo let stara kmečka P Čez noč postala turistični objekt. Lahi^ ' največ pet gostov. Ob takih zmogljivosti' lastnik ne bo dosegel tistega kar je i* dohodek. Kmečki turizem naj bi sadove*«* oba gosta in lastnika, obenem pa je tu4 interesu širše družbe. Ce je tako, pote® 1 mora zagotoviti potrebna sredstva za njef razvoj. Brez tega bomo tudi v boiv poslušali tarnanje, koliko deviz in denam* ši turisti znosijo v tujino, v kraje, kjer so izkoristiti možnosti kmečkega turizma. Stv zdaleč v sestavku ni navedeno vse. P zavira hitrejši razvoj v hribih, kar mlade » vrača od življenja v njih. Nisem napisal * cepta, ki bi zagotavljal popolno oadrav.^ Morda nekatere trditve niso točne ali sprt* niljive Nekaj pa si upam trditi z vse f tovostjo. Hribovje ne bo doživelo pomladi, Če bomo nanj in na njegoviivehf dali z viška, z nepnzadetostjo. Ce mj j prevladovalo spoznanje, da hnbovski ^ niso manj vredni od dolinskih in da se jne.' 5 preteklosti dostikrat godila knvica, ki K, , treba popraviti, potem m bojazni da N « bodoče govorili o krajih in vaseh, ki so * j mr Se bodo ostajali mladi v hribih in to n*j ! ki ki drugam ne znajo. Hnbovje potr^ ] odločnih, delavnih, sposobnih ljudi. ki 4 < h« ni kraia kjer bi vedno svetilo le sonce. Kj > pa 2 zna ozirati za njim« nikjer ne bo ^ j Kliko kakor v okrilju svojih gora. petek, 13. avgusta mi KULTURA Prešernove pesmi v francoščini Pred poletjem je francoska založba v prevodu Viktorja ♦Jesenika izdala pesmi našega velikega pesnika Franceta IVešerna — Prevajanje poezije, posebej Prešernovih v strogo rimo ujetih verzov, je najzahtevnejše prevajalsko J^žino za kruhom v tujino, ^daijeni sin rudarja je imel ^liko več spodbude, naj se pridno ^ da mu ne bo treba delati pod Valijo. Z veseljem je študiral, j^liko je bral, med Francozi sem \^ibolje pisal francoščino, se Jesenik spominja svojih i^tskih dni. Začenjal se je že pre-J^UŠati v pisanju literature, dobil ^ delo v založbi, kjer je popravljal ^be francoske tekste. ^^Očeta in mater pa je tedaj, tik po svetovni vojni, domotožje ^Mpeljalo nazaj v domovino. Vik-sta dolgo prigovarjala, oženja tedaj še ni bil, naj se vrne z jj^JHna. Bolj kot žeja po domovini, I & je takorekoč ni poznal, ga je ^peljala radovednost. Samo po-J^dati grem, si.dejal. Na hitro, kot mislil, se ni mogel vrniti. Ostal ^ • Studij filozofije, francoščine in t^IJleščine v Nancyju in Toursu je gončal v Ljubljani. ^Petdeseta leta so ga privedla v ti^nj, osem let je poučeval fran-^JJJino in angleščino na kranjski ^j^naziji Toda učiteljsko delo mu dalo polnega zadovoljstva. Iz v leto enako ponavljanje Delo, pri katerem otopiš, v^).yi Viktor Jesenik. Že tedaj je ^V^ko prevajal, zato odločitev za <^bodni poklic ni bila težka, gajeva črtica »Napad na mlin« VJJ*. je odprla vrata v Društvo . jMlevnih prevajalcev. *%*^jegova ljubezen je poezija. Ze 1956 je prvič poskusil preliti ^Ofenske verze v francoščino. ^Jatelju Leopoldu Oblaku je pre-Lirično simfonijo, ki jo je ^Jglila francoska založba Pierre glere. prevajanju Prešernovih pesmi ViL-Je napotil pesnik Cene Vipotnik. I^Jli leta 1960 mu je pomagal pri ^^bolnjevanju v francoščini, saj ^ubil Cene Vipotnik dober ro-^U^ist, prevajal je francosko poe-in prozo v slovenščino. Veliko rru govorila o literaturi, poeziji, se je v Viktorju razrasla fSi* po prevajanju Prešernovih Prevedel je Sonete nesreče, JJvJ^d h Krstu, Ribiča, Nezakonsko Prevode je Cene Vipotnik svojemu znancu, francoske-kritiku Nadeauju, tedanjemu revije Les Lettres Nou-^ S. Všeč so mu bili, odgovoril je, bi v Franciji izdali še več prevodov. Tako je s ftv^J0 Društva slovenskih knji-v^ikov pri francoski založbi leta L^ izšla prva antologija slo-poezije, od Prešerna do ^ Vjiča, s sedemindvajsetimi avtor-& ^ajvečji delež so dali Prešernu. so bili prevodi narejeni, je poslal v Ljubljano mladcih fesnika Marca Alyna. Skupaj S%%ilili verze. Mladi pesnik pa je dober Viktorjev prijatelj. vS^lovala sta pri vrsti izdaj slo-1 Ti pesmi v francoščini: Koso-i, Borovih, Zupančičevih, f kovih, izboru sodobne slo-poezije ter po prezgodnji Ceneta Vipotnika še izboru *ovih pesmi. _ 5. STRAN O LA m KOVAČEVA KOBILA ... »Kako si dolgo ohranimo zdrave zobe?« vpraša učiteljica. »Tako, da d jih čistimo s ščet-kol« »Dobro. Ali ti imaš ščetko?« »Ne.« »Kaj pa tvoji starših »Tudi ne.« »Kako pa potem veš?« »Prosim, mi ščetke samo izdelujemo in prodajamo.« Ljubljana - Vsako nedeljo se na sejmu avtomobilov »Pod lipico« bere nekaj sto prodajalcev avtomobilov, približno toliko kupcev, veli ko pa si jih z ogledovanjem skrajša nedeljsko dopoldne. Na sejmu je dosti novih avtomobilov, največ pa je seveda starih, za katera ni nič manjše povpraševanje, saj jih je moč k upi ti zajnalo denarja. Zadnje čase je največ kupcev, ki žele kupiti majhna vozila, ki porabijo manj bencina. Foto: V. Primožič Bolje je bosa trnje mleti, kakor pijanca vzeti Če boš med pijanci trezen, te bodo imeli za pijanca Ce si pijan, si moder, bogat in močan Da prenehaš piti, opazuj pijanca, dokler si trezen (franc. pregovor) Grlo zapravi več hiš kakor vojska, grom in blisk Dobro je, dokler mož vino nosi, napak, kadar vino moža nosi GLAS 6. STRAN_ ZA DOM IN DRUŽINO PETEK. 13. AVGUST*» Pozor, p-hitevan, -Takile ^f^CTpTJl^P sila redki. Kaka volovska vprega z gnojn . , z}oSnim koruMo+J Gorenjskem. Po ozkih vaških cestah č + tudi avtomobil na ovinkastem jnakadamu n f> _ Tako se zgodi tudi kaj takega, karjm uj__, , . i m^i Meso zrežemo na mesoreznici tik pred uporabo, ker se zmleto meso zelo hitro kvari. Hranimo ga na, zelo hladnem prostoru, zavarovanem |>red muhami: najbolje v hladimik*. M. Messegue: Naravo ima vselej prav Paradižnik 2e na zunaj je paradižnik prava podoba zdravja. Ponekod mu pravijo »jabolko ljubezni«. Ta rastlina, ki je prišla k nam iz Peruja, je prikupna za oči in jezik In vendar nekateri ljudje ne ljubijo posebno paradižnika zaradi njegove kisline. Toda prav ta kislina, ki vsebuje obilo vitaminov in rudninskih soli, mu daje moč, s katero se učinkovito bojuje zoper želodčno kislino^ zapeko, sečnino, kamne, protin, artritis itd. Tistim, ki bolehajo na protinu in artritisu, priporočam, naj dnevno popijejo velik kozarec svežega paradižnikovega soka, zlasti poleti, ko so oaradižniki lepo zreli. Da bi i boljšali okus, mu lahko dodajo malo soka zelene. Ali veste, da odganja močno dišeče paradižnikovo listje mrčes? Zato ima paradižnikov, grmiček v vrtu vlogo policaja A tudi v hiši lahko v vsako sobo obesite šop posušenega paradižnikovega listja, kot to delajo ponekod na deželi. Potem ne boste imeli v hiši ne os, ne polžev,' ne pajkov. In to je veliko bolj naravno, kot če vse okoli sebe poškropite z insekticidom. Iz istega vzroka potegne paradižnikovo listje iz kože tudi strup mrčesa. Če vas je opikal kak mrčes, tecite na vrt m si boleči del takoj natrite s paradižnikovim listjem (ali s peteršiljem). n i PRI OTORINOLARINGOLOGU — Pri tem kašlju ne bi smeli več kaditi in ne piti vina ne piva in Še manj žganja! — Ali lahko vsaj še kašljam naprej? V SAMOPOSTREŽNI — A danes so pa krpice v juhi. — Mar ste za .ta denar j pričakovali rjuhe? ZMLETO MESO Sposojeno na tUjeiTl Ne gre za tole »roletasto<\ kuhi- !njo, ki mora biti kar pripravna, če pomislimo, da omaric ni treba odpirati proti sebi, temveč roletke le porivamo navzgor in navzdol, pa to ie toliko, da pridemo do željenega. Ne. V oči nam je padla tale letev, ki izgleda kot nekakšna starinska karnisa (Alples, jih izdeluje pri nas), na katero je iznajdljiva gospodinja obesila poleg ponvic tudi luči. Te lahko poljubno prestavlja po letvici, kjer jih pač potrebuje, pa tudi odstrani, če jih ne potrebuje. In mimogrede: prestavljive svetilke se pri nas dobe. PRESOLJENO MESO Presoljeni mesni ali kaki drugi jedi dodamo nekoliko olupljene-ga, na rezine narezanega ali na-ribanega krompirja. Krompir vsrka sol. Pred serviranjem iahko rezine odstranimo, nariban krompir pa se v jedi porazgubi. PRETAKNJENO MESO Ce želimo, da bo v kosih pre-taknjene pečenke lepo videti kocke slanine, ga moramo pretakniti v isti smeri, kot ležijo vlakna. C Prav jedo Vemo Pozabljen star papir - Akcija zbiranja starega papirja je la tuđina Gosposvetski ulici v Kranju, kjeisosetanoivhj l radi znebili dolgoletnih papirnih zalog. Vendar s o jih s podsL kleti prinesli le na :elenico pred blok0m koder nakopičen ktf vedno čaka, da ga bo kdo odpeljal. Stanovalce kup že nekaj časTf a prrd deževjem m vetrom so ga kljub vsemu ^mhpoknM, saj h U nezaželene nesnage delež,u ši bližnji in daljnji sosedje. - sicer MOKNATI CMOĆKI NA 10 dag masla in 5 jajc ^ da se prične peniti. Dcxiamo nih žlic moke in malo soli. 15 minut. V ponev nalijer mleka, dodamo 3 jedilne__ korja in zavremo. V vrelo miš-' žimo cmočke ali žiičnike fc jemo. Kuhamo jih 20 Kuhane zložimo v poreelanas sodo in prilijemo nekoliko Lahko jih še nekoliko posiadt Lepota, odmev in hitro minejo Lepota prinaša i ____ in ženski več bolečin veselja (Tommasf j lepota se poraja iz bo* (1 Od lepote ni kaj\ vzeti hoče vsak imeti Pri osemnajstih je vrag lep Garderobna stena u smrekovih letvic » -v i- v 1 Poceni, praktično, zanima'-? lepo! Garderobna stena iz ^ letvic. Potrebujemo 2 crti debeli ■ - Široke in 2metra dolge (lahko*1 krajše ali debelejše, kakršno sft"*C imamo) smrekove letvice, k: pjt imtrdimo z vijaki na steno podložimo vložke. Poličke za in pod ogledalom so širake 5 ^1 smo pritrdili letve, pritrdim o še obešalnike in kljukice: obešali svojo ga rderobc otrod. J- pa bo prostor za plašče, klob J-% podobno. Če smo ubrali za ---jf steno surovo smreko, m ara mu še pravo barvo za stenq AV ^ je stena kaka ovo rjava. Enaka > tla. Lahko pa izberete kakšno i* poljubno barvo, lahko si pa f omislite tudi tapete, drčbno*T&> slamnate in podobno. Ing. Pavle Hafner (16) "ZARUMENELA ZDROBOVA JUHA Jedi iz repe danes zelo poredko prihajajo na naše mize. Repa je bila v preteklosti edino pri nas poznana kot hranilo. Zapadni narodi so repo uporabljali kot krmilo za živino. Naše babice so znale pripraviti različne okusne in zdrave jedi iz repe: alelujo, repo s krompirjem, sladko repo, sladko repo z mlekom, repo v ponvi s svinjino in posiljeno repo. Kislo repo so po drugi svetovni vojni naši zdomci predstavili sosednjim narodom. Pol skodelice belega zdroba zarumenimo na surovem maslu. Prilijemo čiste goveje juhe, pd okusu solimo, začinimo z muškatnim cvetom in s tolčenim poprom. Lahko dodamo tudi nekoliko žefrana. Pustimo dobro prevreti. Na juho potresemo nasekljan zelen peteršilj. KAPERNA POLIVKA Pripravimo svetlo rjavo prežga-nje. Dodamo žlico nasekljane čebule in naribano limonino .lupino. Po-pražimo in prilijemo Čiste goveje juhe in žlico kisa. Nasekljamo 4 žlice zelenih kaper in jih dodamo v omako. Omako dobro prevremo in jo ponudimo h kuhani govedini. ZARUMENELA ZDROBOVA JUHA KUHANA GOVEDINA S KAPERNO POLIVKO SLADKA REPA S PEČENIMI SVINJSKIMI REBRCI MOKNATI CMOCKI NA MLEKU SLADKA REPA« Pol kilograma sveže repe olupimo in narežemo na male kockice Repo skuhamo v slanem kropu z dodatkom kamine. Na spenjeni maščobi zarumenimo žličko sladkorja in žličko moke. To vmešamo v odce-jeno repo, malo zalijemo z juho, osolimo in-še nekoliko pokuhamo. Sladko repo ponudimo k v pečici spečenim svinjskim rebrom. PETEK. 13: AVGUSTA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 7. STRAN GLAS KOMPAS VABI S KOMPASOM NA TUJE ZLATA PRAGA Tridnevni izlet z letalom v Prago stane ie 4.650 dinarjev. V ceno je vključeno vodstvo pri ogledu mesta ob Vltavi. Izletniki bodo v treh dneh videli Hradča-ne, Loreto, Karlov most in Staromest-ske namesty z znamenito praško uro. V IConopištu bodo obiskali grad. ustavili se bodo v Čeških Budjejovicah. Vrnili se bodo z avtobusom prek Linza, Lieze-na in Celovca do Ljubljane. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo 2.500 dinarjev. KRATKI IZLETI PO UGODNIH CENAH Kratki avtobusni izleti, najprimernejši za zaključene skupine, študente in upokojence, nas bodo septembra in oktobra vodili v Bratislavo, Prago in Budimpešto. Dvodnevni izlet v Bratislavo stane 25. septembra 2.480 dinarjev, 15. oktobra pa 80 dinarjev manj. V dveh dnelfsi bodo izletniki dodobra ogledali spomenik padlim sovjetskim vojakom na Slavinu, bratislavski grad, novi most iez Donavo in stari del mesta. Spotoma se bodo ustavili tudi na Dunaju. i 7. septembra, 15. in 29. oktobra bodo odpotovali na tridnevni izlet v Prago. Septembrska cena je 3.750 dinarjev, oktobrska pa 3.650 dinarjev. V Budimpešto so organizirani dvo in tridnevni izleti. Tja bodo odšli 24. septembra, 1., 8., 15. in 29. oktobra ter 12. novembra. Cena tridnevnih izletov do 8. oktobra znaša 3.600 dinarjev, od 15.oktobra dalje pa 3.450 dinarjev. Z GLOBTOUROM IN TUJINI OBIRANJE MALIN Globtour vas vabi na pobočja Zreškega Pohorja, ki so zaradi sončne lege bogato obrasla z malinami. Dvodnevni izlet z avtobusom se začne 21. avgusta ob uri s Trga revolucije v Ljubljani. V Srečah se boste nastanili v hotelu Dobrava, od koder bo takoj odhod na pohorska pobočja z malinami. Cena izleta NI V OHRID Kompas ponuja ob septembrskih in oktobrskih koncih tedna izlet v Ohrid. Prvikrat bodo izletniki krenili na Ohrid 17. septembra in nato 24. septembra, odhodi bodo tudi ves mesec oktober in sicer 1., 8., 15., 22. in 29. oktobra. Odhod na letališče Brnik bo v petek popoldne izpred poslovalnice Kompasa v Ljubljani. Tridnevni izlet v Ohrid je priložnost za ogled kulturnih znamenitosti, od samostana sv. Nauma do znamenitih pravoslavnih cerkva, prvih univerz. Cena potovanja je 5.700 dinarjev. Na petdnevna potovanja, ki poleg ogleda kulturnih znamenitosti ponujajo tudi miren oddih v septembru in oktobru, bodo izletniki odšli 3., 8., 12., 19. in 26. septembra, ter 3., 10., 17.. in 24. oktobra. Cena tega potovanja je 6.300 dinarjev. Vračunana je vožnja z letalom, avtobusni izleti po ohridski okolici, vodstvo in organizacija potovanja in gostinske storitve, dodatne izlete z ladjo pa morajo izletniki še doplačati. PEŠČENE PLAŽE ČRNE GORE V drugi polovici poletja in v začetku jeseni je Kompas pripravil aktivni oddih na eni najlepših plaž na Jadranu. Enotedenski dopust v hotelu Maestral v MiloČeru stane 7.000 dinarjev. Odhoda sta 30. avgusta zjutraj in 5. septembra zvečer z letališča Brnik. Poleg oddiha v hotelu, ki nudi široke možnosti rekreacije, bo organiziranih tudi nekaj izletov. Obiskati bo moč Njegošov rojstni kraj Njegoše, Cetinje in mavzolej na Lovčenu, pristanišče Bar in turistični Ulcinj, glavno mesto Titograd in M orado, zanimiva pa bo tudi vožnja po budvanskem arhipelagu na otok Sv. Nikole. Razen izleta na Lovčen je treba za vsak izlet doplačati od 450 do 550 dinarjev.' VIS - BISER MED OTOKI 7. in 14. septembra lahko še odpo-tujete na osemdnevni oddih na Vis, kjer v hotelu B kategorije Biševo lahko preživite prijeten in cenen jesenski dopust. Cena aranžmana je 6.750 dinarjev, odhoda pa v torek ob 8. uri zjutraj z brniškega letališča. ' Ce pa vas bolj mika kratko in živahno potovanje po tem biseru med jadranskimi otoki, se lahko udeležite izletov, ki jih Kompas prireja ob koncih tedna. Odhodi so 4., 11., 18. in 25. septembra ter 2., 9., 16., 23. in 30. oktobra. Za konec tedna na Visu odštejete 4.950 dinarjev. ZASEBNE GOSTILNE V SLOVENIJI Zveza obrtniških združenj Slovenije je izdala knjižico z naslovom GOSTILNE NA SLOVENSKEM. prvo celovito predstavitev slovenskega zasebnega gostinstva. V njej je našlo prostor 400 najboljših gostiln od 2000 na Slovenskem. Zaradi lažje preglednosti so razvrščene po območjih. V knjižici je označena tradicija gostilne, pregledna tabela pa ima rubrike o ponudbi kuhinje, številu sedežev in ležišč, urniku in dnevih v tednu, ko je gostilna zaprta. Knjižica je izšla v 4200 izvodih v slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini. Prospekt naj bi zaživel kot praktični vodič po slovenskih zasebnih gostinskih objektih, ki so dovolj kvalitetni, da zmorejo za kratek čas zaustaviti turista in tranzitnega potnika in ju dobro pogostiti. Knjižica je na voljo pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije v Ljubljani na Miklošičevi 4 (telefon 061-219-431). K o K R A K 1 R in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj .1«' m VnUsua, KRANJ zmzane cene do 40 % lesnima. Salon pohištva na Primskovem v Kranju RAZPRODAJA POHIŠTVO znižano od 20 - 70 % - REGALE ZA DNEVNE SOBE - SEDEŽNE GARNITURE - OTROŠKE SOBE - SAMSKE SOBE - KUHINJSKE ELEMENTE - JEDILNICE - KOPALNIŠKO POHIŠTVO j - POSAMEZNI FOTELJI - RAZNO KOSOVNO POHIŠTVO Pohištvo je znižano zaradi opustitve programov, manjših lepotnih in transportnih poškodb. Pri nakupu lahko prihranite tudi več kot milijon starih dinarjev. Vlesnini poleg blaga v razprodaji dobite tudi najnovejše programe jugoslovanskih proizvajalcev pohištva. Prodajalci vam bodo prijazno in strokovno svetovali Prevoz pohištva je do 30 km brezplačen. Odprto od 7. do 19. ure Obiščite Lesnino, zadovoljni boste pri izbiri in plačilu. — sobota do 13. ure. Razprodaja bo od 13.8. do 31.8.1982. Telefon 24"554' © 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 13. AVGUSTA Poznate trnulje? To so tisti revni, temno modri plodovi na grmih črnega trnja, ki zore v pozni jeseni. Otroci smo jih jedli, a šele potem ko jih je zmehčala slana. Usta in grlo nam je kar skupaj vleklo, tako so bili trpki. Najbrž se je pisatelj Karel Leskovec prav tega spomnil, ko je izbiral naslov za knjigo, ki jo imate sedaj v roki, za zbirko črtic iz njegove mladosti. Ko boste črtice brali, boste spoznali, da je pisatelj preživljal zelo revno in trdo mladost. Vsaka črtica je ena tistih trpkih, temno modrih trnulj, vsaka grenak spomin na kak dogodek iz njegove revne mladosti. Ker je doma iz siromašne bajtarske in še hribovske družine, kjer je bilo pri hiši premalo zemlje, da bi mogla preživljati številno družino, si je moral mladi Karel že v prvih šolskih letih prizadevati, da je zaslužil kak dinar za skupni kruh. Se preden je odrastel šoli, je moral s trebuhom za kruhom k tujim ljudem za pastirčka, vesel, če je mogel enkrat ali dvakrat na leto za nekaj ur obiskati domače. Res, trpki so ti spomini, vlečejo nam usta skupaj, grabijo nas za srce. Tako mladost sedaj pri nas preživlja malokateri otrok. Po vojni se je tudi v revnih družinah življenje zboljšalo. Zato pa so Leskovčevi iskreno in s toplino napisani spomini toliko bolj dragoceni, pričajo nam, da prelita kri v štiriletni vojni ni tekla zaman. Bi še kaj radi zvedeli o pisatelju? Naj vam povem še to, da se je tudi sam bojeval, da je danes otrokom bolje, kakor je bilo njemu. Bil je partizan, najprej preprost borec, tudi kurir, pozneje pa komandant Prešernove brigade. Tik pred koncem vojne so ga poklicali v Beograd v oficirsko šolo. Še kaj? Samo še to, da si od pisatelja želimo še nekaj trnulj, četudi nam bo usta skupaj vleklo, ko jih bomo brali. Karel Grabeljšek KAREL LESKOVEC TRNULJE l HROŠČI »Kebrovo leto«! so pri nas dejali takrat, kadar je bilo vse živo teh brenčečih živalic, ki so se spomladi kot rjavi kupčki obešale na sveže zeleno bukovo listje. Kebri smo jim rekli le mi, ki smo živeli daleč od lepo in pravilno govorjene slovenske besede, čeprav nam je učiteljica nekajkrat in skoraj vsakemu posebej ponovila, da se tej živalici ne reče keber, temveč rjavi hrošč. Seveda je to njeno prizadevanje največkrat šlo mimo naših ušes. Zdelo se mi je„ da beseda hrošč nekako smešno zveni v ušesih, zato sem le v šoli pazil, da sem jih tako imenoval. V tistih časih, ko sem hodil v osnovno šolo, je bilo marsikaj drugače, kakor je v dandanašnjih dneh. Za dinar je bila tako trda, da bi danes prav zares laže prišel do zlatega kot takrat do navadnega. Lačnih ust in bosih nog, kot so bile moje, je bilo doma toliko, kolikor ima človek prstov na roki. Kolikokrat sem slišal materino vzdihovanje in videl njene rdeče in objokane oči, ko dostikrat ni vedela, kaj bo drugi dan dala v lonec. Otroci smo na take reči gledali in jih občutili drugače. Će le ni preveč predlo po želodcu in črevesju, potem te preprosto ni skrbelo, kaj bo jutri in pojutrišnjem. To breme je pač težilo le materina in očetova ramena. Tisto leto je bilo hroščev toliko, da je bilo komaj ozelenelo drevje kar črno od temno rjavih živalic. Občina je po šolah razglasila, naj se otroci na vseh koncih in krajih lotijo uničevanja škodljivcev. Kdo drug bi se ukvarjal s tem delom kot bajtarski otroci? V šoli so nam povedali, da dobimo za liter nabranih kebrov petindvajset par. In tako se je začel direndaj po zelenem bukovju. Hroščev nismo mogli nabirati podnevi, ko je sonce že zaplavalo po visokem nebu, temveč zgodaj zjutraj, ko se še niso prebudili. Tudi materi in očetu je bilo všeč, da bodo tudi otroci zaslužili kakšen dinar. Nabiranje hroščev je vzel v svoje roke oče. 0 mraku se je vrnil iz gmajne. Ko je stopil v temačno hišo, se je ozrl proti krušni peči, kjer se nas je gnetla vsa domača kopica, skoraj vsi enako veliki. Že ko je odprl vrata, se je na mah polegel veseli živžav. Dobro smo poznali njegovo navado, da bo zagrmelo, č§ ne bomo tiho in pri miru. Ustavil se je pri vratih in gledal na peč, kakor da nas prešteva in ugotavlja, koliko nas bo drugo jutro pod zelenjem v gmajni. Mati je v zakajeni čmi kuhinji pri _.obramba- - brlivi petrolejki ropotala s škafi in lonci. Pripravljala je koruzni močnik za večerjo in krmo za prašiče. »Kot vragi brenčijo tam po gmajni, dosti jih mora biti,« je zadovoljno povedal oče. Vedeli smo, da je šel v gmajno pogledat, na kateri bukvi je največ hroščev. »Zjutraj se zgodaj pripravite! V hiši bo ostal le tisti, ki je v zibki.« Za trenutek je počakal, kakor & je hotel prisluhniti mravljišču na peči, potem pa mu je na obrazu zasijal nasmeh. Že takrat, ko sem imel komaj osem let, sem bil nadvse zadovoljen in vesel, če sem videl, da se je oče nasmejal. Tako naredko se je to dogajalo, da sem se vsakokrat komaj spomnil, kdaj sem ga zadnjič videl nasmejanega. Le malokdaj si je lahko privoščil kakšen krajček smeha. No, tisti večer se nam je tako nasmejal, kot da gremo zjutraj pobirat dinarje. »Najkasneje ob treh bomo vstali,« je še povedal, potem pa sedel na svoje mesto na drugi strani klopi ob peči. Skozi majhno podolgovato okno se je videlo rdečkasto obzorje za visokim grebenom, za katerim je pred kakšne pol ure utonilo sonce. Mati je prinesla veliko prsteno skledo koruznega močnika in že smo se kot vodni curek usuli s peči in poskakali za mizo. Dokler ni oče odmolil očenaša in češčenemarije in dokler ni prijel za svojo težko žlico, ki jo je bil prinesel iz prve svetovne vojne, ni smel nobeden jesti: w?le potem je zaropotalo po skledi. Potem spet molitev in hitro spat. ' Kako bi bilo lepo, če ne bi bilo kebrovih let, sem si zaželel, ko smo lezli zjutraj izpod zakrpanih odej in si z obema rokama meli oči. Spodaj v hiši sem zaslišal težke očetove korake. Trenutek pozneje je že prodrl skozi strop njegov močan in robat, glas, ko je spraševal, kje so otroci, da jih še sedaj ni v hišo. Spali smo vsepovsod. Malo večji na senu na hiši, drugi, manjši v sobi, nekaj pa na peči. Počasi smo prikapljali na piano in se brez besed zgnetli pred vrati. Čeprav je bila že pozna pomlad, se mi je vseeno zazdelo, da se mi od mraza tresejo vse koščice. Pred hišo je imel oče pripravljene tri rjuhe in veliko košaro. Preden sem pricapljal do izbranega kraja, sem bil skoraj do kolen moker od rosne trave in grmičja. Prišli smo v gmajno, kjer je bilo vse tiho, le od sosedovih sem se je slišalo jutranje petelinje petje. Oče je na svojih močnih in širokih ramenih nesel dolgo lestev in jo zdaj postavil k deblu košate bukve. Mati je pod veje skrbno pogrnila tiste tri rjuhe. Vse je bilo pripravljeno. Hrošči so kot rjavkasti okraski viseli na mladem zelenem listju. »Hitro se moramo obrniti, dokler še spijo, drugače bomo potem lahko le gledali, kako bodo vzleteli,« je povedal oče, preden se je povzpel po lestvi. Zlezel je visoko in obstal le nekaj sežnjev pod vrhom. Potem je krepko zgrabil za deblo in z vso močjo potresel. Ššš... je završalo nekaj po listju, nekaj po rjuhah- in nič manj po naših skuštranih glavah. Kot bi pobirali fižol, smo se zagnali na brezskrbno- speče hrošče. Mati jih je zbirala v košaro, drugi pa kar v kape ali škatle, in jih potem stresali v košaro. .dbramba 24 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (41. zapis) O obsorški vasi Ladji nisem še vsega povedal. Kar preveč sem se ustavljal ob krajevnem imenu, tako »pomorskem« sredi suhe celine. Storil sem to tudi zaradi nekaterih domačinov Ladenčanov, ki so me ustmeno in telefonično spraševali po izvoru nenavadnega imena njihove vasi. — Delno sem na to vprašanje že odgovoril v prejšnjih zapisih. Danes pa lahko dodam še razlago starega zgodovinarja Antona Koblarja, kot jo je zapisal leta 1883: »Listine desetega stoletja kažejo, da je takrat na reki Sori nekje bil kraj z imenom Stresonbrod, kjer se je šlo čez vodo. Menda je bil ta kraj pod vasjo Ladja. Lahko je mogoče, da so se tudi včasih ladije posluževali za prevožnjo, ki bi bila vasi dala ime. - Ladija, na koji se prehaja čez vodo, se pa tudi imenuje brod. In tedaj je zelo verjetno, da je kraja Stresonbrod iskati pri sedanji vasici Ladiji.« STARA TOVARNA ^^ e vedno se sliši, da je obrat ^^ Tovarne celuloze in papirja k.} Vevče - Medvode, kjer pa danes pripravljajo le celulozo za papirnice, v Goričanah, kar pa ni res. Obrat je postavljen v Kurji vasi, torej še na zemljišču Ladje ob železnišlri progi nad reko Soro. (Kurja vas je le del vasice Ladje!) Prvotno, ob ustanovitvi okoli 1. 1832, je tu stal že »mlin za izdelavo papirja«. Postavil ga je neki tujec _ Wemer Grundner. Leta 1868 pa ga je odkupila družba domačih, gospodarstvenikov, ki jo je ustanovil Kranjčan Fidelis Terpinc (stric prve slovenske pisateljice Josipine Tur-nograjske). Podjetni Terpinc je poleg starega mlina postavil še brusilnice lesa in skupaj s podobnimi obrati bližnjih Verjah in Medvodah ustanovil veliko podjetje Vevče - Goričane -Medvode, ki še danes uspeva. Res pa je v teku poldrugega stoletja (prav letos bi lahko slavilo 150 letnico obstoja!) večkrat menjalo lastnike, a že pogled sam na ogromno skladišče pripravljenega lesa na odprtih prostorih obrata v Kurji vasi, kaže živahno sedanjo dejavnost na področju lesne celuloze, tako Lskane surovine za izdelavo papirja. Le-tega izdelujejo v glavnem v Vevčah pri Ljubljani, kjer je podjetni Fidelis Terpinc že leta 1843 postavil svojo papirnico. »GLAŽOVNATA PRINCESA« Ko že ves čas omenjam in pišem o možatem Fidelisu Terpin-cu, moram tudi to povedati, da je prav on prevzel nevesto Prešernovemu prijatelju Andreju Smoletu. Josipina Zeschko, poznejša Ter-pinčeva žena, je bila hčerka bogatega ljubljanskega steklarja. Očitno je bila nevesta z veliko doto pa tudi ošabnosti ji verjetno ni manjkalo. Odtod njen ljubljanski vzdevek »glažovnata princesa«. Najbrž je zlatika zavrnila lahkomiselnega in obubožanega Andreja Smoleta in se poročila s premožnim tovarnarjem, enem od prvih slovenskih velikih kapitalistov Fidelisom Terpincem. Velja še enkrat prebrati pretresljivo Prešernovo elegijo »V spomin Andreja Smoleta«, kjer go- .5bramba POD LETALSKIM UDAROM Spremljevalec tovariša Tita je 25. maja zgodaj zjutraj, ko je bil na straži pred barako v Pečini pri Uncu, stopil v barako, prebudil tovariša Tita in mu sporočil, da je nad planino Šatoro opazil letala. Tovariš Tito je takoj stopil ven z daljnogledom v rokah in ko je zagledal letala, je vedel, da tokrat ne gre za običajno patruljiranje. Nemudoma je v Pečino pozval svoje sodelavce. Nekoliko kasneje, ob 6.33, so zaslišali brnenje, ki je postajalo čedalje močnejše. Natančno ob 6.35 sta se nad Drvarjem pojavili 1. in 2. skupina 7. eskadrilje nočnih lovcev-bombnikov, ki so prileteli z letališča Zalužani pri Banjaluki. Spustili so se niže in nekateri izmed njih so bombardirali mesto, drugi pa so z mitraljezi obstreljevali vse, kar se je njihovim posadkam zdelo, da se premika po tleh. Andrija Medič, komandir čete protiletalskih mitraljezov spremljevalnega bataljona, je ukazal, naj začno letala obstreljevati. Imel je dva voda protiletalskih mitraljezov, od katerih je bil eden na položajih na Gradini nad Titovo votlino, drugi pa na Šlobiča glavici pri pokopališču. Namerilec Gojko Vujinovič je začel streljati prvi, takoj zatem pa še namerilec Janjič. Po petih minutah je prva skupina letal prenesla ogenj na cilje v okolici, ob 6.40 pa je nad Drvar priletela 2. skupina 151 bombniške eskadrilje, nemške »štuke« in italijanska letala »caproni 314«. Priletela je z letališča Gorica pri Zagrebu in se med strahovitim hruščem strmoglavila nad center Drvarja. Deset minut so tla pod rh te vala spričo močnih eksplozij. Iz Drvarja so se proti nebu dvigali ognjeni zublji in vse mesto se je zavilo v dim. Boj z letali je trajal ves dan. Nemška letala so se spravila tudi nad protiletalske mitraljeze in v tem neenakopravnem spopadu je ena izmed sovražnikovih »štuk« iz nizkega poleta uničila mitraljez na Gradini, Janjič in njegov pomočnik pa sta bila ob tej priložnosti ubita. Nato so borci zaščitnega bataljona in prištabnih enot liške proletarske divizije nadaljevali boj z letali kar s puškami in šarci. vori pesnik o deklici, ki je prijatelja zavrnila »in druzga objela«. Obramb Prvi val padalcev nad Drvarjem PARTIZANKIN GROB Seveda bi bilo prav, če te s* niče, kjer še živi ljuc^ ročilo o pisatelju FinJI^ in njegovi žalni igri »Verigi*, p* naravnost v Soro, tam je Fisč dobro desetletje župnikoval. Toda spotoma me je tf* senčnata in hladna dolina Lofr ki se tik pred vasjo Soro vzpne v bovje Polhograjskih dolomitov : mnil sem se na veliko poplave 1926, ' ko je hudournika opustošila vso sicer ozko in * obljudeno dolino. Takrat sem tf prvič slišal. Zdaj pa sem se namenil ? zaprav na visoki G o ve jek, kjer* obrtniki, združeni v svoji Zvezi t slovanskih obrtnikov že v letih'? vojno postavili svoj počitniški^ na višini 812 metrov. Ker pa sem pred dnevi nekje' bral nejasen podatek, da je »ot' proti Topolu postavljen spocč kamen padli partizanki«, g^i prašal o tem domačine \ Trt*1 (vasi v dolini Ločnice). Očital sem zašel že predaleč, saj g* domačini o padli partizanki vedeli. Končno pa sem le zvedel: seč* Ločnici je treba že na meji rned> in Trnovcem stopiti nekolika^ levi breg - stezica vodi tjakž In res: našel sem urejen gro*-»spominski kamen«) padle pare" ke — kurirke Anice C viki k* 30. januarja 1924 v Skalah pr lenju, sicer pa do okupacije : v Kranju. Padla je pod sovtt> mi streli dne 11. septembra 1944 Od stare babice (ki je ves dotv sama videla) pri bližnji hiši ser zvedel: partizanska patrulja v skupina?) je bila skrita nad ce-gozdu; deklica pa je med tem hišo in prosila za kruh in vedo.' pa se je vračala k tovarišem, > zasuli s streli sovražniki, skr^ zelenju ob rečici Ločnice. Bab-še to povedala, da so nosili zelene klobuke, da bi bili boli sk* Kaj pa, če le niso bili Nemci. afff. le njihovi hlapci »raztrgane^ I* to je povedala, »cfa so §e t''-hudo ranjeno deklico; pred s*"' okrutno mučili.« Morda mi ta* bralcev kaj več sporočil; p.rv: Aničini tovariši gotovo vedo. Sf* bom morebitna sporočila objavoJ petek, 13. avgusta 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9. STRAN O L, A 8 V kampu manj gostov Radovljica — V radovljiškem kopališču, kamor sodi tudi spomladi razširjeni kamp, je bilo po podatkih kopališkega odbora pri svetu krajevne skupnosti Radovljica, ki upravlja te objekte, v letošnjem juniju že 5.927 kopalcev. Lani so jih junija našteli le 3.100. Obisk kopališča je bil zaradi lepega vremena tudi v juliju spodbuden. Našteli so 7.972 kopalcev, 700 več kot lani. Tudi avgusta računajo na dober obisk, čeprav mu vreme v prvih dneh ni bilo naklonjeno. Drugačna pa je podoba obiska v avtokampu, ki so ga zaradi večiega priliva tujcev, zlasti pienodnih gostov, spomladi precej razširili. Kot kaže, zaman, kajti obisk je bil bistveno slabši kot lani. Le v juniju je bilo nekaj več gostov kot lani, v juliju pa le 905 gostov, kar pomeni 619 manj kot v istem mesecu lani. Močno ae je zmanjšalo tudi število nočitev, predvsem tujcev. Računajo, da je v prvih dveh sezonskih mesecih letos kar za okoli 1700 nočitev manj kot lani. Tudi avgust ne obeta kaj boljšega. Manjši obisk tujih turistov se zrcali tudi v radovljiškem kampu. Stalni gostje ga imajo sicer zelo v čislih, pa jih je letos kljub temu ymanj kot lani.__JR j Prihodnost še bolj delavna Kranj — Ena največjih krajevnih skupnosti v Kranju, Vodovodni stolp, se lahko pohvali tudi z uspešno krajevno samoupravo in z zgledno vsestransko organizacijo življenja krajanov. Ko so lani ob koncu leta ocenjevali, kje je delo vendarle zašepalo, je bila pripomba edino na šibko vez z združenim delom. Razlog je v tem, ker krajevna skupnost ne zna do tovarne, slednja pa ne kaže velikega zanimanja za probleme krajanov. Kljub vsemu je krajevni skupnosti uspelo s 25 organizacijami združenega dela podpisati samoupravni sporazum, da so lahko letos začeli z adaptacijo družbenih prostorov. V tem času je bila prvenstvena naloga krajevne skupnosti izgradnja družbenega doma, vendar se je morala ta naloga zaradi stabilizacije umakniti v ozadje, namesto doma pa so se raje lotili adaptacije starih prostorov. Sicer pa je bila krajevna skupnost najbolj aktivna na komunalnem področju. Redno so vzdrževali kanalizacijo, ceste in razsvetljavo, obnavljali otroška igrala na igriščih, posta\ali so dve novi otroški igrišči, po soseskah so namestili klopi, uredili parkirišča, nedavno pa prestavili in obnovili tudi spomenik padlim v Šorlijevem mlinu. Tudi PTT promet je v kra- jevni skupnosti Vodovodni stolp razvit. Lani so 54 krajanom v soseski Rupa napeljali telefon, na treh točkah v krajevni skupnosti pa zgradili telefonske govorilnice. Prometna varnost še ni dobra. Resda so označili nekaj parkirnih prostorov in postavili nekaj novih prometnih znakov na izpostavljenih rqestih, vendar je veliko nalog, ki zadevajo prometno varnost, žal izpadlo iz programa. Bolj so v krajevni skupnosti Vodovodni stolp ponosni na svojo urejenost okolja. Z rednim vzdrževanjem zelenih površin in z očiščevalnimi akcijami so uspeli pri krajanih zbuditi več skrbi za lepo okolje. Tu so svojo vlogo odigrali tudi hišni sveti. Zasadili so drevje, v akcijo urejanje okolja pa pritegnili predvsem šolarje iz osnovne šole Simona Jenka. Krajevna skupnost ima tudi vpliven potrošniški svet, ki je dosegel, da se je izbor živil v prodajalnah povečal. V naslednjih štirih letih načrtujejo širitev trgovine »Oskrba«, vendar se boje, da jo bodo morali zaradi pomanjkanja denarja črtati iz programa. Zato pa bodo, vsaj tako upajo, še letos dobili kisik za prodajo sadja in zelenjave poleg križišča Kokrškega odreda in ulice 31. divizije pri šoli. D. Z. Zlebir POŠTNINA PLUMt T OTOJVIH1 GORENJSKI GLAS TAKO SMO PISALI 1952. .• VELIKA AVTOMOBILSKA NESREČA PRI CRNI POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI Preteklo nedeljo se je pristala velika avtomobilska nesreča Pri rudniku kaolina v Crni, kjer se je tik ob tovarniškem poslopju prevrnil v jamo z apnom poln kamion ljudi, ki so se vračali z vojnega pregleda v Strahovi«. Nesreča je zahtevala dvoje človeških žrtev, šest pa jih je težko poškodovanih. Vzrok nesreče je zopet vinjenost šoferja. OBVESTILO Z namenom ustreči onim gospodinjam, ki žele kupovati špecerijsko blago pred osmo zjutraj in v opoldanskih urah, obveščamo naše cenjene odjemalce, da bo naša poslovalnica (bivši An-drašič) Maistrov trg 5 odslej odprta od 7. ure neprekinjeno do 15. ure. Trgovsko podjetje Prehrana Kranj. ŠAH MISJAK IN F A JON IZ KRANJA POSTALA PRVOKATEGORNIKA V Crikvenici sta si na šahovskem turnirju, katerega je priredila Svoboda z Jesenic, pnbonla prvo kategorijo Misjak in Fajon iz Kranja, kar -smo pozabili omeniti v zadnji številki našega lista. To neljubo napako zdaj popravljamo. USPELA UPRIZORITEV HAMLETA Igralska družina v Šmarci je s sodelovanjem osmošolcev kamniške gimnazije naštudirala Hamleta. Režijo je vodil tovariš Gostič. Pri nabito polni dvorani je igra doživela še štiri predstave. Prihodnji mesec bodo z njo gostovali v Domžalah, Komendi in v Kamniku. Oceno o ign bomo priobčili po kamniški uprizoritvi. NAD 400.000 ŠKODE ZARADI TATVIN Med kazenskimi primeri, ki jih obravnava okrajno sodišče v Radovljici je Se vedno precej tatvin družbene lastnine, med katerimi jih precejšen odstotek odpade na jeseniško železarno. Čeprav je velika večina delavcev poStena in ima pravilen odnos do družbene lastnine, se še vedno najdejo posamezniki, ki so s poStenjem sprti. V prvih sedmin mesecih letošnjega leta je bilo v železarni 42 tatvin, ki so oSkodovale delovni kolektiv za 403.000 dinarjev. Kaj ko bi sodelavci stopili tem nepošte-njakom nekoliko bolj trdo na prste kot doslej in preprečili vsako tatvino, tatu pa poslali tja, kamor spada! Vsi delavci in uslužbenci bi se morali zavedati, da preprečevanje tatvin ni le delo nadzorne službe, ampak vsakega posameznika. DVEIZTRŽlCA V Bombažni predilnici in tkalnici je bilo pretekli četrtek zasedanje delavskega sveta, na katerem so v glavnem razpravljali o vprašanjih proizvodnje. Izdelek šatorskega krila doslej ni bil najboljše kakovosti, zato so našli način, kako izboljšati postopek izdelave, da bo 100-od-stotno odgovarjal svojemu namenu. Razen tega so sklenili povečati proizvodnjo cenejših izdelkov blaga, opustiti pa izdelavo artiklov, ki gredo težje v promet. Na koncu zasedanja so sklenili, da bo tovarna prispevala 11 milijonov din za letošnji investicijska dela v občini Tržič. Tovarna usnja Runo je odprla na Ljubeljski cesti v Tržiču svojo prvo prodajalno usnja. S te>m je podjetje močno ustreglo razviti čevljarski obrti v tržiškem kotu. Nujno bi bilo potrebno, da se končno vendarle pristopi k regulaciji in preusmeritvi sicer neznatnem potoka Rakulka, ki dela celi dolini samo veliko Škodo, zamaka precejšnje površine plodne zemlje in se vsled tega ne more obdelovati. K JEZIKOVNI PRAVDI: MOŽAKLJA - MEŽAKLJA - MEŽAKLA Zadnjič smo poročali, da se je naše uredništvo že odločilo, da bo odslej pisalo Mežakla oziroma Podmežakla. Danes objavljamo izvlečka iz pisem profesorja Jakoba Gospodariča z Jesenic in upokojenega šolskega upravitelja Rajka Gradnika z Bleda. Oba odločno zanikata, da bi ime Mežakla nastalo iz »mezzo acqua«, kakor skušajo nekateri razlagati. Oba tudi soglašata, da ime Mežakla najbrž izvira iz besede »mežek«, kar pomeni medvedek. Tudi rodbinskih imen Mežek in Mežik je polno od Rateč do Žirovnice. Mežakla je bila res dom medvedov in stari domačini se še spominjajo lovca, ki je tu podrl zadnjega kosmatinca. Na Me-žakli je polno jam, kjer so medvedi lahko prezimovali. Ruard, nekdanji lastnik jeseniške železarne, je razkazoval medvede z Mežakle v svojem zverinjaku pri Savski graščini. Med Stolom in Golico imamo Medvedji dol (Medji dol) in blizu tam na koroški strani Medvedovo dolino, kar vse potrjuje, da je imel nekdaj gorenjski kot dosti te mrcine. Oba dopisnika zaradi tega zanikata, da bi bilo ime Mežakla romanskega izvora, ko imajo ostala pogorja in hribi v okolici sama lepa domača imena. ' Do sem sta profesor Gospo-darič in učitelj Gradnik edina z razlagami, ki smo jih do sedaj objavili. Oba pa nadalje trdita, da je treba pravilno pisati Mežaklja, torej z »lj«. Profesor Gospodarič pravi, da »lj« v tej besedi vsi Gorenjci izgovarjajo kot glas »1« in ne kot »v« (kakor nasprotno trdi profesor T. J., katerega dopis smo objavili v 40. številki našega lista in po katerem se ravna tudi naše uredništvo.) Ce kdo misli, da jezikovna pravda s tem še ni končana in da je ureništvo v zmoti, prosimo, naj se kar oglasi! POPLAVA JE OŠKODOVALA VASI POD 2IROVSKIM VRHOM Po dobrem tednu lepega vremena je v petek začelo deževati. Nad Rakulkom in Zirovskim vrhom se je utrgal oblak. Voda je na mah prestopila bregove malih potočkov in hudournikov, posebno Jezernice in Rakulka, ki še vedno nista regulirana. Zelo močno je narasla tudi Osojnica in Letnik. Silne vodne mase so preplavile nenadno vse njive in po cesti od Dobračeve in Stare vasi je bil pravcati potok. Voda je vdirala v kozolce in pričela odnašati sveže nakopani krompir, vdirala v hleve in zalila skoraj vse kleti, ki so bile polne. Najhuje je bilo od 12. do 18. ure. Pozneje je deževje ponehalo in polagoma so vode začele upadati. Skoda je precej velika, ker je plaz odnesel cele njive, druge pa zasul z blatom. ŠKATLICA ZA VŽIGALICE - PRAZNA 23. avgusta 1.1. je moja žena v trgovini Kmetijske zadruge v Zgornjih Gorjah med drugimi gospodinjskimi potrebščinami kupila tudi škatlico vžigalic. Ko je doma nakupljene stvari zla- 4 gala na mizo, je razočaršna opazila, da je škatlica vžigalic že rabljena in popolnoma — prazna. Res, da stane polna škatlica le 8 (lin, ampak prazne in obrabljene so po 8 din le preveč drage. — Ambrožič Jože Zbiljsko jezero vabi — Letošnje poletje beležijo na Zbiljskem jezeru vse polno obiskovalcev. Zadovoljiva postrežba v turističnem domu in v letnem gostišču na obali, možnost jadranja in čolnarjenja po jezeru ter atraktivne vožnje vodnih smučarjev ne nazadnje tudi prijetna glasba ali sprehodi ob jezeru — le kdo bi se odrekel prijetnemu izletu v Zbilje?-fr Zahvala darovalcem Center slepih in slabovidnih ar. Antona Kržišnika Škofja Loka se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so namenili prispevke v sklad za preureditev in dograditev centra in priboljšek slepim varovancem od leta 1979 dalje. Darovali so: LTH Skofja Loka, računovodstvo, 1.750 dinarjev, Smilja Gostiš a. Kranj, 100 dinarjev, Vera Dolenc, Skofja Loka, Novi svet 10 100 dinarjev, Stane Hribšek, Stara Loka 2.000 dinarjev, Rezka in Zvone Derling, Hlebše 16, Lesce 1.000 dinarjev, dr. Janko Golias, Streliška 9, Ljubljana 6.000 dinarjev, LTčenci šolskega centra za blagovni promet Kranj 7.362 dinarjev, Saša Slavec, Tacen 40 b, Ljubljana 25.000 dinarjev, Marija Tičar, Litija 1.000 dinarjev, Planinsko društvo Radovljica 2.300 dinarjev, Slavka Dagačar, Radovljica 300 dinarjev, Ljudmila Bergant, Draveljska 10, 300 dinarjev, Delavci gorenjske predilnice Škofja Loka 1.230 dinarjev, Elza Komel, Moše Pijadeja 5, Ljubljana 1.000 dinarjev, Danica Gregorc, Tenetiše 1, Golnik 2.000 dinarjev, Jožica Fišer, Radovljica 5.000 dinarjev, PTT Kranj, TOZD Telekomunikacije 3.450 dinarjev, Arnold Arnold, Kidričeva 9, Ljubljana 500 dinarjev, ing. Franc Ažman, Komen-skega 5, Kranj 500 dinarjev, Vida Ogris, Trojarjeva 9, Kranj 500 dinarjev, Delavska univerza Skofja Loka 1.000 dinarjev, Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica 510 dinarjev, Lokainvest Škofja Loka 700 dinarjev, Ani Simonič, Stara cesta 9, Škofja Loka 1.000 dinarjev, Zvonka in Marija Plestenjak, Goce Delčeva 2, Ljubljana 1.000 dinarjev, Družina Štucin, Škofja Loka 1.000 dinarjev, SDK Kranj, osnovna organizacija sindikata 1.000 dinarjev, Anton in Andrej Plestenjak, Zaloška 78, Ljubljana 500 dinarjev, Alenka Šte-fanovič, Pod hrasti 72, Ljubljana 500 dinarjev, Anton Jazbec, Sebenje 52, Tržič 6.000 dinarjev, Dr. Gorazd in lika Gorjanec, Ljubljana 1.500 dinarjev, Jože Dolenc, Brekovice 10, Ziri 4.000 dinarjev, Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov, Kranj 17.718 dinarjev, Franc Krajnik, Podlubnik 161, Škofja Loka 800 dinarjev, Marija Resman, Sp. Duplje 1.200 dinarjev, Cvetkovič, Kranj 800 dinarjev, Terezija Pečovnik, Vransko 19, 20.000 dinarjev, Ljudmila Bergant, Dražgoška 27 a, Ljubljana 400 dinarjev, Alojz Smukavec in Janez Stare 1.650 dinarjev, Ivanka Zvonar, Podlipnica 5, Izlake 3.000 dinarjev, Peter Čizmar in Jože Rozman 500 dinarjev, Dolničar, Pegamova 4, Ljubljana 500 dinarjev, Franc Kuhar, Zg. Duplje 1.000 dinarjev. Časopisnemu podjetju Glas se zahvaljujemo za brezplačno objavo zahvale. Prispevke smo sprejeli kot materialno pomoč za uresničevanje boljših pogojev izobraževanja, usposabljanja in varstva na vidu prizadetih oseb. Diskoteka na kotalkah Na Bledu poskrbeli za svojevrstno rekreacijo za mlade — Prvi korak diskoteke na kotalkah še omahujoči Bled — Že nekaj sobot zapored blejski in okoliški mladini ponujajo zanimivo, za naše razmere nekoliko neobičajno zabavo — diskoteko na kotalkah. Na zahodu, kjer si zabavna industrija zlahka utira korake, je bilo kotalka nje hit že pred leti in bržkone je našlo pot tudi v diskoteke. Pri nas pa mladi žive dokaj klasično zabavno življenje, zato je nova blejska zabava prava poslastica za tiste, ki iščejo večernih užitkov v plesni ali kaki podobni sprostitvi. Kotalkarski disko, ki je prvikrat zaživel sredi julija, je. prvi te vrste v Jugoslaviji, zato so organizatorji, blejski hokejsko drsalni klub, nanj še posebej ponosni. Te zabave pa se niso lotili zgolj zaradi popestritve večernega življenja turističnega Bleda, temveč jih je v to vodila predvsem denarna stiska. Pred pragom je namreč zimska hokejska in drsalna sezona, do katere se mora klub denarno opomoči, če hoče iz sezone iztržiti kak športni uspeh. Denar potrebujejo za vzdrževanje športne hale, »ledene dvorane«, več pa bodo prihodnje leto terjali tudi mladi kadri v hokejski šoli. Tudi pred 50 drsalcev mora nekje trenirati in z letnim iztržkom jim bo klub zagotovil potrebne pogoje. Hokejsko drsalni klub je zatorej v dogovoru z upravljal sm športne dvorane, ki je v tem obdobju tako ali tako neizkoriščena, odprl dickoteko, ki od 11. julija dalje zabava mlade ob četrtkih, petkih in sobotah od 20. ure do enih po polnoči, v nedeljo pa mlajše na matineji od 16. do 22. ure. Cene niso preveč zasoljene, saj je mladim pri vhodu treba odšteti le 80 dinarjev za večerno veseljačenje na kotalkah, na nedeljski matineji pa ima mladina prost vstop. Vsako so- boto v disku igra priznana skupina. Prvo soboto so povabili na Gorenjskem priljubljeni Hazard, naslednji-krat je igral Bumerang, povabili so tudi Ribljo čorbo. Mladina, ki nima svojih kotalk, si jih lahko izposoja pri Kompasu. Tudi sicer je v Ledeni dvorani kar dobro poskrbljeno za vsakdanjo rekreacijo. Vsak dan od 16. do 19. ure se lahko obiskovalci kotalkajo ob glasbi, igrajo v dvoran-namizni tenis ali pa poskušajo srečo pri igralnih avtomatih. Za to ponudbo vstopnina 10 dinarjev na popoldne nikakor ni pretirana. Po prvih izkušnjah organizator ni nič kaj navdušen nad odzivom mladih, pri katerih nova oblika plesnega izživljanja še ni vžgala. Vendar pa pri hokejsko drsalnem klubu Bled upajo, da je to le začetno nezaupanje in da jim kasneje ne bo težko razgibati mladih. Na zimo bi namreč radi odprli še diskoteko na drsalkah, o čemer se prav te dni dogovarjajo. D. Z. VAŠA PISMA NESRAMEN ODNOS DO GOSTOV V restavraciji Park sem zadnjič naročil pivo in hrano, dobil pa postano pivo. Ko sem pri točilni mizi zahteval drugo pivo, je točajka z nesramnim nastopom zahtevala, da plačam dve pivi, ker bo sicer poklicala miličnike. Ogorčen sem nad nesramnim odnosom osebja do gostov. B.P.Kranj I Kaj naj naredim, pravi. Denarja mu ne dam, za cigarete in pijačo naj si zasluži sam. Pri kmetih okoli sem in tja pomaga. Sicer pa tako nimam nič od njega, le gorje. Lepo bi lahko živeli, vendar je alkohol naredil svoje. Hišo v Žireh, kjer sta prej živela mož in mati, sta prevzela starejša sinova. V kleti je urejen prostor za bivanje. Ko bosta starejša, bosta delala naprej. ■ • • • Se ne bi ona preselila v Ziri .in bi vsi skupaj dokončali hišo. Ne more, pravi. Kako naj* tam brez vrta in vsega, živi s skromno plačo? Kje naj dobi delo? Pa tudi vživela se je že v misel, da bo postavila hišo doma. Do podstrehe bi jo rada spravila, toliko, da bi se lahko vselili vsaj v klet, potem bi že šlo. Petnajst milijonov dinarjev so ji posodili pred štirimi leti v Termopo-lu, kjer je zaposlena osem let. Pesek, železo, mivko in nekaj drugega materiala je nakupila, jeseni so zabetonirali temelje pa les in deske ima iz do- ■ mačega gozda že pripravljene. Pri- I bližno dva milijona dinarjev ima še I kredita, vendar s tem ne more dalje. V Termopolu so ji sicer nekaj obljubili, ona pa bi nujno potrebovala cement in opeko, da bi zidali dalje. Upa, da bo njena prošnja ugodno rešena in bo dobila pomoč, sicer se zna zgoditi, da se jim bo bajta prej podrla. Že pozimi se je podrlo na enem koncu. Na spomlad je potem zaprosila socialno delavko, da bi prišli pogledat in, da bi napisali kakšno priporočilo za kredit ali pomoč, pa še ni imela nobena časa, da bi se oglasila. Trikrat je bila tam in obljubljeno je, da pridejo takoj po dopustu. Kredit na dolgi rok, to bi sedaj najbolj potrebovala. Dela se ne boji. Fantje so pridni in bi veliko sami naredili. Pa tudi sosedje so zelo dobri in pomagajo. Lani poleti, ko je rodila najmlajšo in so se pri porodu pojavile komplikacije in je ostala v bolnici ves mesec, so poskrbeli za otroke. Kuhali so jim in prali. Približno 8000 dinarjev zasluži v Termopolu in 5000 dinarjev dobi do-klad. 13.000 dinarjev torej za osemčlansko družino. Skromni so in kake 2000 din skuša vsak mesec še prihraniti. Te mesece bo to težje, ker je šola pa bo treba obleke in šolske knjige. Včasih ji pomagajo dobri ljudje in ji odstopijo premajhna oblačila svojih otrok in tako ji nekaj več ostane. Koje v službi, otroci sami poskrbijo zase. Štirinajstletni Lojze skuha večerjo, preobleče malo in jih pospravi spat. Solato pripravi sedaj poleti za večje in kruh jedo zraven, najmlajši pa mleko. Razvajeni niso. Kako naj si torej pomaga? Kako naj ji drugi pomagajo? Najbrž tako, da bo lahko postavila hišo. Pogosto sliši, da je neumna, ker moža ne spodi, saj nima nič od njega, le otroke. Toda kam naj gre. To je laže reči kot narediti. Če bi si kaj naredil, pravi, bi si potem še očitala. »Vsaj do podstrehe bi rada čimprej zgradila hišo,« je njena največja želja. Da bi dobila kredit za material. Potem bodo že delali dalje. To je tudi najbrž vse, kar lahko naredi. Lahko je sicer praviti, kaj bi morala stcfriti, kako naj bi si uredila življenje, toda druge je lahko vzgajat in biti zanje pameten. Realnost pa je 13 tisočakov mesečno, šest otrok in na pol podrta bajta. K L. Bogataj Kakršna setev, takšna žetev, pravi ljudsko izročilo. Na Kočarjevi njivi v Kladjah je moralo biti na njivi, kjer je v začetku tedna žela gospodinja Pavla, seme pravo in setev dobro opravljena, ker ie bilo ovseno latje bogato in zrnje debelo in težko. Zela je na strnišču, ki je pokošeno in posušeno dobra krma za živino. — Foto: L. B. Bajta se na vseh koncih podira. Delo na trasi no če sije soj praske in žulji. Če so otroci blagoslov, ima Rezka Potočnikova, po domače Buhova Reza iz Koprivnika nad Sovodnjem, obilo lepega. Vendar le pri otrocih. Drugače pa jo življenje tepe in grdo ravna z njo že vse od otroških let naprej in nič kaj prida upanja ni, da bi ji vnaprej prizanašalo. Če se ji nekje obeta na bolje, ji po drugi ne kaže nič dobrega. Veliko dela ima pa malo veselja, razen z otroki, ki so starejši že odrasli fantje in že kar lepo sami poskrbijo zase, najmlajša pa je pravkar dopolnila leto dni. Približno tri kilometre od glavne ceste navzgor po lepo urejeni gozdni poti, je do njenega doma. Lesena hiša, brunarica, z majhnimi okenci, z stoletnim orehom pred hišo in nekaj drugega drevja, lepo obdelano njivo in zeleno travo, je kot nalašč za zbujanje apetitov meščanom, navdušenim nad idilo osamele domačije in obsedenimi od vikendaštva. Živeti v tej hiši pa je prav gotovo manj prijetno. Še posebno, če imaš tako številno družino, kot jo ima Rezka Potočnikova. Osem jih je. Ona, mož in šest otrok. Najstarejšemu Pavletu je osemnajst let in se je v Mizarskem podjetju Žiri izučil za mizarja, Edi, ki dela v žirovskem Kladivarju je leto dni mlajši, Lojzetu je 14 let in je zaključil sedmi razred osnovne šole, Miha ima 9 let, Monika 4 in najmlajša Agata komaj leto dni. Le sobo, hišo s kmečko pečjo imajo, črno kuhinjo in shrambo. Soba je vsa nagnetena s posteljami, omarami, predalniki, škatlami s perilom in drugo šaro, ki jo potrebuje ta ali oni. Tu so podnevi, tu se otroci učijo, tu se igrajo in spijo. V kuhinji je vse sa-jasfb, vse mora biti pokrito, ker saje odpadajo s stropa. V hiši je gospodinja strop, ki je lesen in prav gotovo že črviv, oblepila in obila s papirjem, da jim nesnaga ne leti po posteljah. Na vseh koncih se hiša podira, le streha še dobro drži in so vsaj na suhem. Njena hiša, oziroma hiša kjer živijo, je bila nekdaj Buhovška bajta. Na Buhovš pa je bila Rezka doma. Osemnajst let ji je bilo, ko se je poročila s Pavletom Potočnikom. Iz Mel-cove grape v Žirovskem vrhu je bil. Pa je vendar živela še naprej doma. Mož pa pri materi. Gospodinjila je v domači hiši, dokler se brat ni oženil. Potem se je umaknila in se preselila v bratovo bajto. Štiri otroke je tedaj že imela. Mož in tašča sta medtem v Novi vasi pri Žireh postavila hišo, vendar ona ni smela k njima. Ne bi šlo. Tašča je ni marala. Čeprav so v Remont gradnje, kjer je mož tedaj še delal, ponudili, da bi pomagali urediti dve sobi v pritličju, kamor bi se preselila, ni dovolila. Razen tega se je mož vse bolj vdajal pijači in je sedaj že štiri leta brez službe. Dokler je imel mater, je pravzaprav živel le pri njej, sedaj, ko je sam, je dobra žena. Rezka Potočnikova z otroki: Lojzetom, Mihom, Moniko in Agato. Delo je de vedno terega vsako leto po v^V organiziramo zvezne. V tudi manjše občinste^ mladinske delovne 4 zadnja leta je vse ve^ V organizaciji različni!; **' javnosti in ne nazadtf^ bratstva in enotnosti* narodnostmi. Ena izmed desetih lovnih akcij, ki letos p^ veniji je tudi zvezna Jfc. lovna akcija »Posočjem sodelujejo tri iznariH mesec dni. Sedaj deba ki jo sestavlja mladincev je iz TttM iz naših republik in^B krajine Kosovo. Vsd9 nekaj čez dvesto, tafl rideset deklet. b Delo brigadirjev mM-trasah. Dela niso zato vsa dela, ki jih« V tudi dokončajo. jejo vodovod, urejaifl Bovcu, urejajo pa&nK električne kablovode 9 ceste. Delavni dan biigasMf včasih zelo naporen. % že ob štirih zjutraj, odidejo na delovišča, & enih popoldne. Ko se jih čaka kostio, nato p**^ javnosti, ki jih je resaitf 5 idejnopolitičnem podrti nizirana dva krožka - & politična šola Veliko zanimanje je m krožke, kjer je orgutffl sodnike košarke, sm| planinska šola in Brigadirji iz ostaliblS posebnem krožku seafjH vami slovenskega jdl zirana pa je tudi Če je dovolj brigadiM nimajo za radioamattrtH rajo tudi radioamater^^ nekaj drugih zaniaoiM pripravili. Tako se M čujejo v tečaj prve cestno-prometnih pM amaterski tečaj in trffl varilstva. Na delovni akciji silfl venski brigadi - brtgpfeS škofjeloška brigada JJ čič«. Škofjeloških M petintrideset, čeprav četku prijavilo dvanM so si za popolno mM Hiša do strehe, potem bo šlo Aled brigadirji v Posočju pa se je komandant ponesrečil, sem prevzela njegove naloge. Brigadirji se med seboj dobro razumemo, čeprav je precejšna razlika v letih, saj je najmlajši star trinajst, najstarejši pa trideset let. Tudi z brigadirji iz drugih brigad se dobro razumemo, predvsem s tistimi iz Babušnice, ker stanujemo v isti stavbi. Moje delo je predvsem povezava med štabom akcije in brigadirji, sodelujem pri pripravi programa akcije, nadzorujem delo v različnih komisijah. Vsak peti dan je naša brigada dežurna, takrat vodim delo pri pospravljanju naselja, pri čiščenju in pri pomoči v kuhinji.« Franc Knapič je zaposlen v DO Avtokovinar v Škofji Loki, njegova naloga v brigadi pa je vodenje dela na trasi: »To je moja četrta delovna akcija. Poleg tega, da mi je všeč življenje v brigadi, sem se za delo odločil tudi zato, ker sem predsednik centra za MDA. Za to akcijo smo se pripravljali skoraj vse leto, vmes pa smo pripravili še nekaj lokalnih delovnih akcij. Moje delo je tako, da moram brigadirjem razložiti kaj in kako naj delajo, ustvariti moram delovno disciplino, kontrolirati opravljeno delo in se dogovarjati z delodajalci. V brigadi mi je predvsem všeč medsebojna pomoč in razumevanje. Vsi se zavedamo, da smo prišli na delo zato, da res nekaj naredimo. Motijo pa me precej neurejene razmere, saj na trasi ne dobimo niti metra in moramo zato nekako na videz določati predpisane mere. Delo, ki ga opravljamo sedaj je precej, težko, saj moramo vrtati, kopati skale. Kakšnih hujših poškodb še ni bilo, le nekaj prask in žuljev.« Mateja Vraničar in Bernarda Pin-tar sta gimnazijki, čeprav je večino brigadirjev iz različnih tovarn. Obe sta na delovni akciji prvič. Mateja se je za akcijo odločila zato, ker jo je Popoldne in zvečer brigadirji preživljajo v naselju. Da je bolj domače, so si obesili zastave Alpine. zanimalo brigadirsko življenje, Bernardo pa je navdušil prijatelj, ki je bil na akciji že lani. Kot ostalim brigadirjem je tudi njima všeč in delo, pravita, da ni pretežko. Mateja se je vključila v mladinsko politično šolo, Bernarda pa obiskuje kar dva tečaja — tečaj prve pomoči in tečaj cestno-prometnih predpisov. Drugih težav ne omenjata, le to, da je voda za umivanje največkrat mrzla in da so slabe sanitarije. Vsi brigadirji so dobro razpoloženi. Všeč jim je, le tega ne morejo pozabiti, da so prišli v slabe in razmetane prostore, ter da jih v začetku akcije ni nihče pozdravil in jim dal prvih navodil za življenje in delo v brigadi. Sedaj so si uredili prostore, življenje v brigadi je postalo zanimivo in vedno bolj razgibano, pri delu na trasi so že izkušeni. Spoznali so prijatelje, vključili so se v interesne dejavnosti. Še dobrih štirinajst dni in bodo doma. Bogatejši za nove izkušnje, za nova prijateljstva. V. Primožič ^z dragega teleta se zredi poceni bik leta redil zastonj Če kmet kupi hrvaško tele za pitanje, ga velja kilogram 18 dinarjev, pitanca proda za največ 74 dinarjev kilogram __ če zanj dobi še 4.320 din premije, gaje 170 dni ali skoraj pol Prirejo manjša slaba oskrba s krmili, visoke cene krmil in koruze in neusklajene odkupne cene Ce ob tem pogledamo še primerjalne podatke glede odkupa goveda za julij in junij zadnjih treh let in to za mlado pitano govedo, ki predstavlja 90 odstotkov odkupa, pridemo še do neke zanimivosti: letos smo v teh dveh mesecih odkupili 122 ton živine, lani 176 ton in predlani komaj 75 ton, vendar tedaj pomanjkanje mesa ni bilo tako očitno.« Kje so vzroki za takšna nihanja? »Ker se pojavlja vrsta pavšalnih ocen in, ker bi radi ugotovili, kakšne so dejanske razmere v naši hribovski živinoreji, je zadružni svet na zadnji seji zadolžil pospeševalno službo, da pregleda razmere na kmetijah in poskuša kar najbolj natančno ugotoviti, kje so vzroki za nihanja. Seveda se takšna študija ne da narediti v nekaj dneh. Kljub temu se nekateri vzroki znani in jih bo treba odpraviti, če hočemo, da se bo oskrba stabilizirala. Glavni greh je slaba oskrba s krmili ter neusklajene cene krmil in koruze s ceno živine. To nemogoče stanje traja že od sredine lanskega leta. Problem je še toliko večji, ker tudi, če bi rešili vprašanje cene krmil in surovin zanje, krmil ne bi bilo dovolj. Mešal -nica na Trati namreč nima dovolj zmogljivosti, da bi lahko namešala toliko krmil, kot jih kmetje potrebujejo. Iz drugih mešalnic pa tako ne dobimo niti kilograma. Ob tem moram poudariti, da naši kmetje zelo gospodarno uporabljajo in živino pitajo kar se da v največji meri z doma pridelano krmo. V poprečju porabijo pri pitancih kilogram krmil na dan, kar je trikrat manj kot na mnogih kmetijah drugje z intezivno živinorejo. Ker pa še tega kilograma krmil ni, se jim pitanje podaljša, prireja je manjša, posledica pa je manjši odkup in slabša oskrba.« Drugi vzrok je pomanjkanje telet za pitanje. Čeprav na območju naše zadruge privežemo prav vsa rojena teleta, jih imamo veliko premalo. Na mnogih območjih v hribih ni oddajanje mleka gospodarno zaradi prevelikih prevoznih stroškov, zato kmetje pitajo teleta. Krav je malo in zato je premalo telet. Še pred dobrim letom smo teleta dobivali s Štajerske, sedaj pa jih lahko kupimo le na Hrvatskem. Tam pa so cene, kot je znano, dosti višje kot pri nas. Za tele, ki tehta 100 kilogramov, mora kmet odšteti kar 18.000 dinarjev. Če ga dobi na območju domače zadruge, oziroma, če gre tele od soseda k sosedu, pa velja 13.000 dinarjev za enako težo. Povsem razumljivo je, da interesa ni. V preteklih letih smo na naše območje pripeljali letno od 300 do 500 telet, lani že skoraj polovico manj, letos v prvem polletju pa komaj 40.« Kdaj bomo občutili posledice manjšanja črede? »V prihodnjih dveh letih«. Dva vzroka manjše prireje in odkupa ste navedli. Kaj pa cene? »Tudi te imajo svoj delež. Ze nesorazmerje cen med Slovenijo in Hrvatsko ima za posledico manjši privez telet. Manj jih kmetje privežejo tudi zaradi neusklajene cene med repromateriali in odkupno ceno živine. Odkupna cena, ki jo držimo v Sloveniji, z vsemi premijami vred, je še vedno veliko nižja, kot so tržne cene klavne živine na Hrvatskem. Do sedaj sicer z našega področja živine niso prodajali prek meje, kaj, lahko pa se to zgodi. Po drugi strani pa je cena tudi ekonomsko prenizka. 68 do 74 dinarjev je premalo ob sedanjih cenah telet in krmil, gnojil in drugih stroških. Razen tega pa je reja živine v hribih veliko dražja kot v ravninah. Strokovnjaki so izračunali, da so stroški kar za tretjino višji. Pri nas pa kar tri četrtine govedi zredimo na višinskih kmetijah.« Ni pokrivanje višjih stroškov urejeno s premijami? »Premije so sicer višje, vendar le za 18 odstotkov. 4.320 dinarjev premije dobi kmet, če spita tele. S tem naj bi se pokrila razlika v ceni teleta in goveda. Nikakor pa s tem ne krije razlike v ceni, če je tele pripeljano s Hrvatske. Tako tele pita kmet, če se mu dobro redi, 170 dni zastonj. Razen tega so pogoji za upravičenost do premije dokaj strogi. Kar petino zahtevkov za premijo za mlado pitano govedo, ne moremo rešiti. Živina je namreč prelahka, oziroma ne doseže predpisane količine mesa. Kmetje opozarjajo, da je to resen problem. Prisiljeni so namreč dajati prelahko živino iz hleva.« - Kako iz teh zagat? »Nujno je potrebno najprej urediti razmerja med cenami glavnih repromate-. rialov in prodajno ceno živine. Le, če bo kmet izračunal, da bo pri pitanju živine nekaj zaslužil, bodo ukrepi in prizadevanja za intenzivnejšo proizvodnjo imeli uspeh. Nato je treba uskladiti cene vsaj s sosednjo Hrvatsko, da bo laže urejati medsebojne odnose in trgovino med republikama. Premije pa bi bilo prihodnje leto treba pravočasno določiti tako, da bodo enotne za vso republiko in višino premij v hribovskem področju je treba prilagoditi ugotovljenim večjim stroškom. Premije za povečanje in obnovo osnovne črede, se namreč letos še niso začele izplačevati, čeprav so dogovorjene.« Kaj pa bi bilo potrebno narediti za solidnejšo oskrbo v poletnih mesecih? »Čisto naravno je, da je odkup živine junija in julija manjši. Zato ho potrebno v spomladanskih mesecih ustvariti zaloge mesa za poletje. Hkrati pa velja razmisliti, če bi bilo umestno, da bi za poletne mesece poleg osnovne cene, izplačevali kmetom posebne sezonske stimulacije in tako spodbudili prodajo živine.« L. Bogataj f^tzofjeloški mladinci na zvezni Mladinski delovni akciji Skale, pesek, zemlja. Vse je treba zmetati iz jarka, pravi Mateja. že pričakujejo povečan odkup goveje živine in jo sodimo le s potrošne strani. Oskrba je tudi to julija in junija največkrat lahko v mesnicah )p medobčinske gospodarske zbornice, občin-rije je namreč spet napolnil hladilnice in tako junčje in svinjsko meso, piščance pa še vedno i odkup govedi, saj so Mesoizdelki, ki oskrbu-tdkupili za 17 odstotkov manj govedi kot lani npeljali za 7 odstotkov več prašičev, vendar s ovejega mesa, Rezen tega je bilo neprimerno nesecih in so se viški prelili v republiške rezer- ii dosegel niti polovičnega povprečja preteklih iščancev. Slednje namreč skoraj vse izvozimo, ile sproščene rezerve in sicer s 300 tonami go-in klavniška industrija je začela dokupovati na Gorenjskem 165 ton junčjega in 1$$ ton 9 odstotkov manj, kot je poprečna poraba na e je preskrba še nekoliko izboljšala, predvsem endar pa je še vedno za 15 odstotkov pod po-:rba z govejim mesom normalna, saj pričaku-mgah. —^ —-——<.......... « ^pomanjkanje mesa je torej imelo vzrok v odkupu živine. Zakaj pa je bil od-manjši? Zakaj so kmetje, ki so glavni ^J^krbovalci Gorenjske z mesom, letos pro-manj govedi kot lani. O tem smo se po-V^^rjali z vodjo kooperaciji pri Kme-zadrugi Škofja Loka Antonom JS^km. Območje škofjeloške zadruge je ^v^č največja »farma« Gorenjske, saj z s tega področja pokrivajo več kot i^K^jiUO potrošnje govejega mesa petih go-J^viskih občin. Več kot dve tretjini pro-r^^Mpje je v hribovskih predelih in so zato ^vWni približno enaki kot drugod na kS v^njskem, razen okolice Kranja in ^^Jkčga polja, kjer so pogoji za živinorejo ^i\J^»whko na kratko povedali, koliko Je bil° letos odkupljene in kdaj je *} 5 Janez Uzar 12, 6. Štefan Gubič 9,5 točke itd. J. Kikel Schleiz - V vzhodnonemškem mestu Schleiz so bile 49. mednarodne motocildi-stične dirke na znani progi Trikotnik. Sodelovalo je več kot 300 tekmovalcev iz Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Nemške demokratične republike in Jugoslavije. V kategoriji 50 kubičnih centimetrov je zmagal Peter Verbič iz Domžal, Kranjčan Janez Pintar pa je nastopil v razredu 125 kubičnih centimetrov. Na svojem motorju MBA je osvojil odlično tretje mesto. Takoj po startu je povedel, vendar je moral kasneje voziti previdneje, ker je eno uro pred startom deževalo in je Janez montiral gume za mokro dirkališče, kasneje pa se je cesta osušila in Kranjčan ni mogel več zamenjati gume. Gume so se močno obrabile in je bil zato motor v ovinkih nestabilen. Povprečna hitrost v enem krogu je bila 156 kilometrov na uro. Krog je bil dolg 7631 metrov in ima 25 ovinkov. Naša motorista zaslužita za uspeh čestitke. M. Jenkole Motokros Žirovci pripravljajo tekmovanje 2iri - Motokros ima v Žireh vedno več privržencev. Njihovi tekmovalci v motokrosu prav tako dosegajo vedno večje uspehe. Zato je bila Avto moto druStvu Žiri zaupana tudi letos organizacija ene od dirk v motokrosu za republiško prvenstvo. Dirka bo v nedeljo, 22. avgusta ob dveh popoldne na motokros progi na Breznici v Zireh, nastopalo pa bo okrog 50 tekmovalcev v razredu do 250 kubičnih centimetrov. Tekmovanje pripravljajo domačini, ki so tudi na tem področju vedno bolj izkušeni Nekaj jih je tudi že opravilo seminarje in tečaje za športne funkcionarje. Seveda pa tudi pri organizaciji letošnje dirke sodelujejo s Tržičani. Njihov funkcionar Marjan Romih bo direktor dirke. -jk Špela Ahačič, zmagovalka teka po Tržiču med veterankami, je bila ena od 130 udeležencev množične tekaške prireditve - Foto J. Kikel Šah Uspelo šahovsko tekmovanje pri Šobcu Šahovsko društvo MURKA je letos de-vetič organiziralo tradicionalni šahovski turnir v campingu Šobec v počastitev občinskega praznika Radovljica. Šahovski turnir pri Šobcu ima v občini Radovljica status tradicionalne prireditve in podporo Telesnokulturne skupnosti Radovljica. Pokrovitelj letošnjega tekmovanja je bila Skupščina občine Radovljica. Pokrovitelj letošnjega tekmovanja je bila Skupščina občine Radovljica in je tekmovanje odprl njen predsednik tov. Šetina. Nastopilo je 46 moštev v moški in 3 v ženski konkurenci, med njimi eno moštvo iz Avstrije Sveča-Bistrica in eno iz Italije Trst, pa še dve moštvi iz Hrvatske: KVARNER in BORAC iz Reke. Moštva so bila po jakosti razporejena v tekmovalne skupine. V moški in ženski konkurenci so zmagali šahisti in šahistke Domžal, izkazale so se kranjske šahistke z drugim mestom. Domače moštvo Murke je letos igralo močno oslabljeno, vendar je kljub temu zasedlo 9. mesto. S področja Gorenjske je v vseh tekmovalnih skupinah nastopilo 19 moštev od tega 9 iz občine Radovljica. V. P. Gostje na proslavitvi 5. obletnice obratovanja Leam NARAVNI MOSTOVI IN OKNA V SLOVENIJI Človeka, ki se napoti po Sloveniji, narava kar ne neha presenečati z vedno novimi oblikami, nenavadnimi pojavi, pestrostjo in razgibanostjo. Včasih popotnikova noga zavije prek naravnega mostu, drugikrat se zazre skozi odprtino v steni gore. Prav ti mostovi so v hn-skem letu pritegnili pozornost sodelavcev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ogledali so si večino slovenskih naravnih mostov in oken ter uredili kartoteko z najpomembnejšimi podatki. Tu objavljamo le najlepše in najlaže dostopne. NARAVNA MOSTA V RAKOVEM SKOCJANL * Ob koncu kraške doline Rakov Skoc-jan stoji VELIKI NARAVNI MOST, visok 37 metrov, čezenj pa je speljana cesta V pritočnem delu doline pa najdemo MALI NARAVNI MOST, katerega vrh se boči 42 metrov nad Rakom. Na Rakov Skocjan nas v vasi Unec opozarja obcestni kažipot. Če se peljemo po cesti Rakek— Cerknica, v Podskraj-niku zavijemo desno. Tudi s stare ceste od Postojne proti Uncu je možen dostop. LESCE - Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah je v lepih dneh vedno živahno. V začetku meseca pa je bilo sploh, saj so se naši najboljši padalci pripravljali na svetovno prvenstvo, ki se bo končalo 20. avgusta v Lučencu. V reprezentanci pa so kar štirje Gorenjci: Dušan Intihar, Iztok in Bogdan Jug ter Darko Svetina. V času priprav je nastal tudi tale posnetek; povedati pa je treba, da je Medvenu, obema Jugoma, Svetini, Intiharju, Mirtu in Hrastu uspelo v teh dneh izenačiti državni rekord. S svojimi telesi so namreč v prostem padu sestavili sedmerokrako zvezdo. Ker imajo v I^escah še nekaj obetavnih padalcev, bodo prihodnje leto ta rekord prav gotovo Še izboljšali. Tekst in foto: Matija Hudovernik Najuspešnejši na smučarskem tenmuuurV~ Na startu, na vrhu Skutinega ledenika Alpsko smučanje Živahno na Skutinem ledeniku Jezersko - Kranjski planinci so slovesno proslavili 5. obletnico obratovanja planinskega doma na Ledinah in ureditve snežišča na Skutinem ledeniku za poletno smuko. Številni gostje so se udeležili srečanja na Ledinah, med njimi predsednik predsedstva CK ZKS Andrej Marine, predsenik slovenskih sindikatov Marjan Orožen in sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Štefan Nemec. Ob tej priložnosti je bilo na ledeniku tudi poletno planinsko smučarsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo nad 60 smučarjev-planincev. Tekmovanje bo tradicionalno, letos pa je bilo izvedeno že drugič. Tekme so se razen Kranjčanov udeležili tudi tekmovalci iz Tržiča, Radovljice, Mengša, Raven na Koroškem, Ljubljane, Ptuja in slovenskega i* Triglav iz Mtlnchna. Pri piorurkafi bile najhitrejše Romana Vitas (Ka* Mirjam Videmšek (Ravne) in Bog* Burnik iz Mengša, med ženskami * 35 let Mojca Šimenc (MengeS), Bk* Rozina (Ljubljana) in Marija Vs* (Mengeš), med ženskami nad 35 * Zdenka Jamnik, med pionirji Tržič* Uroš Markič in Miha Teran, » moškimi do 35 let Tržičana Matjal š* bon in Pavel Grašič ter Jezerjan L* Karničar in med moškimi nad 35 let 3* nič ana Janez Rakovec in Jože Rl»nA' Kranjčan Brane Stare. Najhitrejfc* prejeli lične krožnike s spominskim* pisom Ledine 1982. Jesenske množične tekaške prireditve Na Gorenjskem kar tri prireditve Kranj - Odbor » nrnoMn.j«g3!*SStoS-BS^SS udeležence navajati k stalni vadbi. ^..„Hitve 27 avgusta bo v Smledc* Na Gorenjskem bomo imeli kar tn pmemtve. ^ ^ tek dvojic na 6 in 12 kilometrov ^ septembra bo na ^ ^ ^^ boršt na 6 m 10 kilometrov, 23. oktobra P«^*™^ 14. avgusta v Cmt * 21 in 10 kilometrov Sicer pa bodo pnredu lg tembra gorski tek » Koroškem, 12. septembra na Brdu pn LjuDij« • Doienjski maraton v^ Soriško planino s startom v P^rdu 19.septem 3 oktobra pohod in tek * kronogu, 25. septembra maraton treh src v »u. oktobra tek eta* Rašico, 3. oktobra Plitvički maraton ^ _ vsak je zmagoval Ulovke. Geslo vseh prireditev je »Te tom j sam ^ y prireditve vklju^ Organizatorji prav tako letujejo udeležencem J diteV) ie seveda ie n* j postopno in naj se mesečno udeležijo največ ave h ^ dobro pripravljeni! PETEK, 13. AVGUSTA 1982 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 14. AVG. Prvi program 4.30—7.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pionirski tednik -Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Za pojmo pesem - DPZ Pedagoške ga šolskega centra - Celje -9.20 Komomi intermezzo 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Panorama lahke glasbe -10.40 Svetovna reportaža -11.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Ko n jedio Rozina - 11.40 Georges Bizet: Adežanka - suita št. 1 (Simfonični orkester RTV Ljubljana dirigira Anton Na-nut) - 12.10 Godala v ritmu -12.30 'Kmetijski nasveti -12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna* glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.05 Kulturna panorama - 18.00 Poje mezzosopranistka Alenka Demač Bunta - 18.30 Iz dela GMS »Blues« - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer 21.00-23.00 Za Slovence po gvetu - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba Drugi program 7.30-13.00 Sobota na valu .202 - 13.00-19.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Človek in prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.00 Radijski dnevnik (prenos I. programa) - 19.25 Stereorama - 21.15 Pol ure za šanson - 21.45 60 minut z... - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55-23.00 Glasba za konec programa NEDELJA, 15. AVG. Prvi program 500-7.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra M otroke: Miroslav Anasta-sijevič: Štorasti zmaj - 8.45 Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - od 11.00 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - -13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna - Janko Kersnik: Dr. Konec in njegov konj - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža -15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - W., Gerteig: Inšpektor Jone s pripoveduje, II. ep. - 18.19 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRT - studio Beograd , 23.05 Lirični utrinki - 23.10 ffočni koncert lahke glasbe -00.05-4.30 Nočni program .glasba Pragi program 7,30-13.00 Nedelja na valu 202 - 13.00-19.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj, Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 II. program novega ročka -22.45 Zrcalo dneva - 22.55-23.00 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 16. AVG. Prvi program 4-30-7.30 Jutranji program , glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Počitniško popotovanje od gtrani do strani - 8.40 Pesmice na potepu - Poje OPZ OS Gustav Šilih - Velenje -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za jvafte goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za .... - 1105 Ali poznate ...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 jCmetijski nasveti - 12.40 Pi J>alne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Zbori na koncertnih odrih - Naša pesem 1982 7. oddaja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -1-7.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin in njihovimi pevci - 20.00 V delavnici Josepha Haydna - 20.50 Giuseppe Torelli: Simfonia con tromba - 21.05 Iz naše diskoteke - 22.15 informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05-4.30 Nočni program - (samo na UKV omrežju I. programa) Drugi program 7.30-13.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00-19.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, Znanost in tehnika, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu (B. P. Convention Bigband) -20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22-55-23.00 Glasba za konec programa TOREK, 17. AVG. Prvi program 4 30-7.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - y-M Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10-05 Rezervirano za . • - - UL05. AU poznate - 11-35 Naše pesmi m plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 .Po domače ■ -13.00 Danes do 13.UU - iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba- 13.30 Priporočajo vam ...- 14-Ob v koraK z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17 00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18 45 Glasbena medigra - 19 25 Obvestila in zabavna glasba - 19-35 Lahko noč, otroci - 19-45 Minute z an-ansamblom Jožeta Privška - 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S sohsti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - VVolfgang Weyrauch: Aleksandrova bitka - 21.53 Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Operetna glasba - 23.05 Lirični utrinki f 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05-4.30 Nočni program glasba Drugi program . 30-13.00 Torek na valu 202 - 13.00-19.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, ,»Na obisku v...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Glasbeno skladišče -21.30 V živo - 22.15 Portreti pevcev bluesa - 1. oddaja" Leadbelly - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55-23.00 Glasba za konec programa SREDA, 18. AVG. Prvi program 30-7.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi - 8.35 Izbor v sredo -05 Z glasbo v dober dan -9 35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? (prenos iz studia radia Maribor) - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni -orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00. - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovske pesmi Pavla Šivica (v izvedbi APZ »Tone Tomšič« - M. Munih in KZRTVL - J. Fiirst.) - 18.15 Naš gost - 18.30 Srečanje glasbenih akademij Ljubljana 82 (5. oddaja) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Henčka Burkata - 20.00 Koncert za besedo - Ženska -20.25 Johannes Brahms: Kvintet v H-molu za klarinet in godalni kvartet, op. 115 -21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Aida« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo -00.05-4.30 Nočni prografm - glasba (iz studia radia Maribor) Drugi program 7.30-13.00 Sreda na valu 202 - 13.00-19.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije. Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55-23.00 Glasba za konec programa ČETRTEK, 19. AVG. Prvi program 4.30-7.30 Jutranji program - glasba - 7.50 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - Hel-ga Glušič: L. Kovačič: Resničnost - 8.35 Mladina poje - OPZ glasbene šole Postojna - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za .. 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Minute s Kamniškim kvintetom - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo -18.35 Minute z Bogom Le-skovicem — kot skladateljem in dirigentom - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Ob 150-letnici rojstva Djura Jakšiča - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Drugi program 7.30-13.00 Četrtek na valu 202 - 13.00-19.00 Od enih do sedmih - glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, tema dneva, »Vroče hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne infonnacije, Minute za EP, in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.00 Glasba za razvedrilo - 22.00 S festivalov jazza - American Folk Blues festival - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55-23.00 Glasba za konec programa PETEK, 20. AVG. Prvi program 4.30-7.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - Kako živijo otroci po svetu - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober , dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih - narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe v ritmu polke in valčka - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov - Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje 14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Obvestila in zabavna glasba - 15.-50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . .. -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05-4.30 Nočni program - glasba (iz studia radia Koper) Drugi program 7.30-13.00 Petek na valu 202 - 13.00-19.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, Ob koncu tedna, koledar večernih .prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.30 Večerni radio - 22.15 Paleta zabavnih zvokov - 22.45 Zrcalo dneva -22.55-23.00 22.55-23.00 Glasba za konec programa Obiščite _ llKvo- prodajalno trikotaže Kad inja ča. Bajina Bašta v Kranju, Vodopivčeva 6 (na Mohorjevem klancu) Ugodno boste kupili: — moške, ženske in otroške pletenine, perilo — otroške žametne hlače, kavbojke, moške in otroške jopiče — vetrovke — posebno ugodno kupite moške srajce, ženske bluze in trenerke Se priporočamo! Kovinotehna Blagovnica Fužinar Jesenice etažni štedilniki za centralno ogrevanje kOViflOtehna TRAVNATA RAVAN V TROPIH iN SUBTRO- PIH. PORASLA Z VISOKO TRAVO IN REDKIM GRMIČEVJEM ŠAHISTKA KUŠNIR SLOV SKLADATELJ (VASILIJ) PREBIVALEC NOVEGA SVETA- VRSTA OBARE Z MESOM Z MESOM POLNJENI ZEUNATI LISTI JEZIK BANTU ČRNCEV FOTOGR STOJALO. PO D STA VEK GL. REKA NA MO RAVSKEM PODROČJE VLADANJA EMIRA KRAJ V POMURJU PISATELJICA LAGERLČF RUSKI SKLADATELJ LJAOOV IGRALEC ČEŠKI KOMPONIST (PRODANA NEVESTA) POLITIK BREJC PREDSEDNIK SIRIJE EDINO JORDANSKO PRISTANIŠČE ZAČ. DINASTIJE AR-SAKIDOV JAPONSKI POLITIK (KAKUEI) PREBIVALEC IRAKA GOGOLJEV JUNAK BULJBA SLOVENSKA SLIKARKA KARDELJ EDVARD TOVARNA V SARAJEVU ELEKTR MERSKA ENOTA Rešitve pošljite do srede, 18. avgusta do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne praznične križanke z dne 3. avgusta: SPIN, ALVA, M AOR, AVTO, TRŽIČ, POI.A, JIM, RA, GRBA. TALISMAN, ORAČ. MIRO. LEDA, VEZI, IND, BARON, RENNER, OKINAVA, ANIENE, VODA, LS, EK, DIMIJE, PJ, B1LEĆA, ORIS, KARAVLA, PSIĆE, OLIVIER, SLEPAR, SINAJ, ISKALO, BORA, MRAK, ROG, HALS, BLED, RA, OBOK, ATAMAN, VAGA, RAVNINA. Prejeli smo 136 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (250 din) prejme Majda Jerman, Stirno-va 10, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Pavlina Rotovnik, Naklo 121, Naklo, 3 nagrado (120 din) prejme Marjan Grajzar, Partizanska pot 12A, Kranj, 7 nagrad po 100 din pa prejmejo: Sonja Mezgec, T. Dež mana 6, Kranj, Simona Bizjak, Štefetova 26A, Šenčur, Alica Bubaš, Bistrica 161, Tržič, Milan Slokan, Zupančičeva 41, Kranj. Marica Globočnik, Smerinje 6, Kranjska gora, Tončka Gabrič, Naklo 126, Naklo, Stana Jerman, Stritarjeva 8, Kranj. Nagrade bomo poslali po poŠti. Rešitev nagradne križanke z dne 6. avgusta: LEPOSLOVJE, OTO PESTNER, PITON. RUDI, ALEJA, OČKE, REP, ROČKA, NUK, JEANS, HAŠEK, IT, PA, ACO, ARSENAL, RATKA. RA, NU, ŠTEVERJ AN, EVA RAS, ALI, TERASA, MIK, AJA. ALPAKA, TK, SOKRAT Prejeli smo 116 rešitev. Izžrebani so bili: l.,nagrado (150 din) prejme Jožica Grajzar, Pintar-jeva 2, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Marjan Grajzar, Pintarjeva 2, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Mirko Rihar, Kranjska 4č, Kamnik. Nagrade bomo poslali po poŠti. S prodajo deviz banki do zanimivih posojil in vrste novih ugodnosti Občan, ki na svojem deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga s prihranki v konvertibilni tuji valuti, si s prodajo teh deviz banki zagotovi: . — dinarsko posojilo v gotovini, — stanovanjsko posojilo, med drugimi tudi za nakup starega stanovanja ali stanovanjske hiše, — kredit za nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, — posojilo za nakup nove ali rabljene opreme, strojev in orodja za opravljanje obrtne dejavnosti ali storitev, — kredit za začetek, obnovo in razvoj kmetijske ali ribiške dejavnosti, — posojilo za nakup ali gradnjo garaže, — posojilo za popravilo avtomobila ali kmetijskih strojev, — posojilo za plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo, — oprostitev plačila temeljnega prometnega davka pri m upu vrste izdellCov in dobrin trajnejše vrednosti, — niz namenskih-posojil po novih pravilnikih in vrsto drugih posebnih ugodnosti. Podrobne informacije dobite pri vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj TELEVIZIJA, KINO PETEK, 13 AVI Risanka - .19.20 Cik cak -19.23 TV in radio nocoj -19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme • 20.00 A. Aleksiev; Ilinden, nadaljevanka TV Skopje - 21.30 Človek brez meja: Zakaj živi človek, dokumentarna serija - 22.05 Reportaža z nogometne tekme CZ : Sarajevo -22.35 Športni pregled - 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.45 Zeltvveg: Avtomobilske* dirke formule 1 zs VN Avstrije - 15.25/16.00 Bukarešta: Balkanske atletske igre (slov. kom. - 18.00 Glasbeno popoldne - 19.00 Velike razstave, poljudnoznanstvena serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zadnji sprehajalec, koncert šansonov - 20.30 Ročk glasba - 20.45 Poročila -20.50 Iz sporeda T V Koper in TV Skopje - 21.30 I. Siione: Fontamara italijanska nadaljevanka (do 22.25) TV Zagreb I. program: 12.00 TV dnevnik - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Filmski spored za otroke -16.05 Kritična točka - 16.35 Rembrandt, dok. serija -17.05 Glasba narodov: Indija - 17.35 Tarzan in njegov sm, ameriški film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ilinden -21.35 Dubrovnižka karavana - 22.05 Reportaža z nogometne tekme CZ : Sarajevo -22.35 Športni pregled - 23.05 TV dnevnik PONEDELJEK, 16. AVG. 16.25 Ljudje in zemlja -ponovitev - 17.25 Poročila -17.30 Dediščina za prihodnost: Poročilo grobov, japonska dokumentarna sen.ja -18.30 Obzornik - 18.45 Kon-tra ritem - 19.15 Risanka -19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 1^.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 S. Kopri vica: Krojači kavbojk, drama TV Beograd - 21.10 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Skopje - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Lutkarski pogovori, otroška oddaja -18.30 Ljudske pripovedke -18.45 KUD Branko Krsma-novič - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -21.15 Poročila - 21.15 Sreča- nja v studiu, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Lutkarski pogovori -18.30 Ljudske pripovedke -18.45 Kontra ritem - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Kan-juh: Odrešenje; TV drama -20.55 Izbrani trenutek - 21.00 Svet danes zunanjepolitična oddaja - 21.45 En avtor - en film - 22.00 TV dnevnik TOREK, 17. AVG. 17.50 Poročila - 17.55 Mali pingvin, francoska otroška nadaljevanka - 18.10 Kitajska: Jutro v Pekingu - 18.30 Obzornik - 18.45 Mostovi-Hi-dak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Aktualno: Pogovor o politiki in sistemu gospodarskih odnosov s tujino -20.55 R. Rolland: Jean Chri-stophe, francoska nadaljevanka - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Makedonska ljudska glasbila - 20.25 Cas podvigov, dokumentarna se-mja - 21.15 Poročila - 21.30 Koncert na splitskem poletju '82 (do 22.20) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Palčki nimajo pojma -18.45 Amaterska studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja - 20.50 Predlog in potrditev, ameriški film -23.05 TV dnevnik SREDA, 18. AVG. 18.00 Poročila - 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska otroška nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.45 Glasbeni amateiji: KUD Branko Krsmanovič - 19.15 Risanka -19 24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Zilrich: Mednarodni atletski miting - 21.45/22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15-Padla z neba, otroška serija - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na sivi obali, na sivem morju, vzhodnonemška drama - 21.40 Poročila - 21.45 Skrivnost dedove tamburice, dokumentarna oddaja (do 22.40) TV Zagreb I. program 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Padla z neba - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ztirich: Med-narodni atletski miting -21.45 N. Companeez: Ženske z obale, francoska nadaljevanka - 23.15 TV dnevnik ČETRTEK, 19. AVG. 17.40 Poročila - 17.45 Mladi virtouzi: Fagot - 18.00 Ziv čav, otroška veselica - 18.30 Obzornik - 18.45 Koprivna med nebom in zemljo, dokumentarna oddaja - 19.15 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Poletna srečanja, glasbena oddaja - 21.00 Začelo se je v bronasti dobi, dokumentarna oddaja - 21.50 V znamenju Oddajniki II. T V mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 »Jole, Jole«, otroška oddaja - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Občutljivo ravnovesje, ameriški film (do 23.00) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 »Jole, Jole« - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter, politični magazin - 21.05 Televizija v gosteh, zabavno glasbena oddaja - 22.05 TV dnevnik PETEK, 20. AVG. 17.10 Poročila - 17.15 Mun-dial - Gol - Španija '82 -18.05 Slovenski pihalni or-kesteri - 18.30 Obzornik -18,45 Pot v prihodnost: Oceani-izvor življenja, izobraževalna serija - 19.15 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Fantje s Hill Streeta, ameriška nadaljevanka - 20.55 Ne prezrite - 21.10 Španske operne zvezde: Pedro Lavir-gen - 22.10 Spremljajmo -sodelujmo - 22.20 Nočni kino: Smrt v vrtu, francosko-mehiški film - 00.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Mali svet -18.45 Glasba, čas, ljudje, zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert na glasbenih večerih v Donatu - 20.50 Poročila -20.55 Vidiki, dokumentarna serija - 21.45 Nočni kino: Cigani letijo v nebo, sovjetski film (do 23.20) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Mali svet - 18.45 1. 2 NK DELAVKI za priučitev na predilnih strojih 2. 2 NK DELAVKI za priučitev na mikainih strojih in IMV sta vam pripravila prijetno preseneče Gorenjskem sejmu v Kranju. Predstavljata vam proizvodni program vozil — IMV-RENAULT in počitniških prikolic ADRtA. Na sejmu dobite vse informacije -| ugodno in s takojšnjo dobavo pa lahko kupite R-^ m počitniške prikolice ADR!A. Pričakujemo vas ri razstavnem prostoru Mi z- KINO Strel ni bil izbrisan je film znanega režiserja Briana De Palme, ki z Johnom Carpente-rom predstavlja udarno silo najnovejše plejade hollywoodskih režiserjev. Film združuje elemen-„ te srhljivke, melodrame in politične drame z obveznim »hiteh-cockovskim pečatom«, ki vse bolj postaja zaščitno znamka tega režiserja. Tema je umor visoke politične osebnosti, ki ga skušajo po vsej sili prikriti. Mnogi menijo, da film precej spominja na avtomobilsko nesrečo pred desetimi leti, v katero je bil vpleten senator Ted Kennedy, Četudi je zaporedje dogodkov nekoliko spremenjeno. Medtem ko poglavar verske sekte govori mladim o kultu »dežele ljubezni«, njegovi maskirani pripadniki po Tokiu ropajo banke. Nekoč pa jim pot prekriža zakrinkani voznik in jim izmakne plen. Začne se ogorčen boj med kriminalci in Maskiranim voznikom, ki dela za pravico. Film Caboblanco precej spominja na klasično delo sedme umetnosti Casablanca. Zgodba govori o Američanu (Charls Bronson), lastniku bara v nekem peruanskem mestecu, v katerem vlada nekdanji nacist. V mesto pride Marija. Išče zaročenca, ki je bil na potopljeni britanski ladji, v resnici pa gre za zlato. Danska erotična komedija Mornarji v postelji prikazuje lepo prodajalko čevljev, ki se kot mornar vkrca na ladjo. Nekaj časa uspešno prikriva svoj spol, potem pa ... CENTER KRANJ 13. avgusta ital. barv. pust. JAZ IN NILSKI KONJI ob 16., 18. in 20. uri 14. avgusta ital. barv. pust. JAZ IN NILSKI KONJI ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. pust. CABOBLANCO ob 22. uri 15. avgusta amer. barv. kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 10. uri. ital. barv. akcij. JAZ IN NILSKI KONJI ob 15., 17. ui 19. uri, prem. danske barv. erot. kom. MOR NA RJI V POSTE U I ob 21. uri 16. in 17. avgustu amer. barv. pust. CA-BOBLA NCO ob 16., 18. in 20. uri. 18. in 19. avgusta amer. barv. akcij. STREL NI BIL IZBRISAN ob 16., 18. in 20. uri STOR2IC KRANJ 13. avgusta amer. barv. erot. drama MORAM VPRAŠATI MAMO ob 16., 18. m 20. uri 14. avgusta amer. barv. kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 16. in 18. uri, amer. barv. erot. drama MORAM VPRAŠATI MAMO ob 20. uri 15. avgusta amer. barv. pust. SENTIMENTALNI BLUES ob 14. uri, amer. barv. erot. drama MORAM VPRAŠATI MAMO ob 16. uri, nem. barv. erot. kom. NEPREMAGLJIVI OSKAR ob 18. uri, prem. hongkon. barv. karate ZMAJ MLADI GOSPODA R ob 20. uri 16. avgusta danski barv. erot. kom ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTE U O ob 16., 18. in 20. uri 17. avgusta amer. kom. STANIO IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 16., 18. in 20. uri 18. in 19. avgusta hong. barv. karate ZMAJ MLADI GOSPODAR ob 16., 18. in 20. uri TRZlČ 14. avgusta danska barv. erot. kom. SEKS V 100 LEKCIJAH ob 18. in 20. uri, prem. amer ban-, srhlj STREL NI BIL IZBRI SAN ob 22. uri 15. avgusta jap. barv. fant. TEROR ME KAGODZILE ob 15. uri. danski barv. erot. SEKS V 100 LEKCIJAH ob 17. in 19. un. prem. amer barv. pust.CABOBLANCO ob 21. uri 16. avgusta franc. barv. kom. SE ZNOREL BOM ob 18. in 20. uri 17. avgusta amer. barv. erot. drama MORAM VPRAŠATI MAMO ob 18. in 20. uri 18. avgusta nem. ban. erot. kom. NEPRE MAGIJIVI OSKAR ob 18. in 20. un 19. avgustu amer. kom. STANIO IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob IH. uri. nem. barv erot. kom. NEPREMAGLJIVI OSKAR ob 20. uri DOM KAMNIK 14. avgusta amer. barv. akcij. TELQ IN DUŠA ob 18. in 20. uri, piv m. dan. ban-Jerot MOR NA RJI V POSTELJI ob 22. uri 15. avgusta franc. barv. kom. SE ZNOREL BOM ob 15. in 19. uri, amer. barv. mkaj. TELO IN DUŠA ob 17. uri, prem. amer. barv. srhlj. STREL NI BIL IZBRISA N ob 21.un 16. in 17. avgusta ital. barv. akcij. JAZ lis NILSKI KONJI ob 18. in 20. uri 18. avgusta amer. kom. STANIO IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 18. in 20. uri 19 avgusta amer. barv. erot. drama MU-RAM VPRAŠA TI MAMO ob 18. in 20. ur i DUPLICA 14 avgusta nem. barv. erot. kom NEPREMAGLJIVI OSKA R ob 20 un 15. avgusta amer. barv. kom. HtKaia ZNOVA TEKMUJE ob 15. uri ^er.*ban' srhlj. STREL NI BIL IZBRISAN ob f. m 1918* avgusta danski barv. erot. 'kom. MORNA RJI V POSTEU1 ob 20. un 19 avgusta amer. ban. pust BLA NCO ob 20. uri KOMENDA ' 13. avgusta danski ban. en>t. MORNARJI V POSTELJI ob 20. un cpw.,ufV 14. avgusta amer. barv. pust. SENTIMEN- TALNI BLUES ob 20. uri ČEŠNJICA 13. avgusta orem. amer. barv. pust. CA- 13. avgusta prem. BOBLA NCO ob 20.30 LAZE 14. avgusta hong barv. karate ZMAJ MLADI GOSPODA R ob 20. uri RADOVLJICA 14. avgusta amer barv vojni VONJ VOJNE ob 18 un. brazil. barv. DAMA \ A VTOB USU ob 20. uri 15. avgusta brazil. ban DAMA V AVTO BUSU ob 18. uri. amer. barv LJUDJE ob 20. uri v/ 16 in 17. avgusta amer. barv. !\AVAVr>' UUDJEob20 uri , 18. avgusta amer. barv. vojni v VOJNE ob 20. uri kiti V A 19 avgusta amer. ban OD ATLANTIKA DO PACIFIKA ob 20. uri BLED 13. avgustu kanad. barv. NOCl STRU' T17.Aob20.uri ,„„.„,,,, 14. avgusta amer. ban GLASBI MKOII KONCA ob 18. in 20 uri . 15. avgusta amer ban knm. OCbVltJM ob 18 uri, kanad barv NOCl STRIPTIZA ob 20. uri ... ,, 16. in 17. avgusta brani, ban dama » A \rTOBUSU ob 20. uri 18. a, gustu amer. barv. NAVADNI LJUP JE ob 20. uri lBBslSm SOBOTA, 14. AVG. 15.40 Poročila - 15.45 Dob-^•ctljivi zmai, madžarski mladinski film - 16.40 Nogomet Želježničar : Galenika, prenos; v odmoru propagandna . oddaja - 18.30 Znanstve-^no-tehnični film: Obnovljivi 1 viri energije - 19.00 Naš kraj: Limbuš - 19.15 Zlata ptica -M tkedonske pravljice: Zviti Peter 19.20 Risanka - 19.24 #TV in radio nocoj - 19.26 »Zrno do zrna - 19.30 TV p dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Txs Y, Z, ameriški film - 21.40 j Zrcalo tedna - 21.55 Cloveko-JLva ^glasba: Novi glasovi, »gissbena serija - 22.50 Poro-jčiU Oddajniki II. TV mreže: 17.05 Predstava z otroškega festivala Šibenik '82 - 18.05 V. Iter brani Sarajevo, ponovitev TV nadaljevanke -19.00 Narodmf glasba - 19.30 tTV dnevnik - 20.00 Koncert Izabavne glasbe - 20.30 Poe-tdja - 21.00 Poročila - 21.05 fl-^ljton - 21.50 Športna so-j bota - 22.10 Svet okoli nas, £fiokumentami film (do 22.55) Zagreb I. program: | 13.45 Mladi za mlade, oddaja JSV Ljubljana - 16.10 Po-j&dčila - 16.15 TV koledar -jP?£.25 Mali koncert - 16.40 ®Lvogomet Željezničar : Ga-SP^mka, prenos - 18.30 Srčno dokumentarna serija -«9 30 TV dnevnik - 20.00 ^Maturantski večer, sovjetski % f im - 21.35 TV dnevnik -J§||.50 Za konec tedna -ft5.|bdonavska mesta: Zemun -Op.20 Poročila ®ypomba: Bukarešta: Bal-Ličenske atletske igre |SiEDELJA, 15. AVG. 1 ;$3G Poročila - 9.35 Ziv žav, 1 otroška matineja - 10.25 B. č - A. Diklič: Osma * .vteriziva. nadaljevanka TV j .-Sarajevo - 11.25 TV Kažipot. mk 11.45 Cez tri gore: Fantje ■>h dolin - 12.15 Kmetijska daia - 13.15 Poročila (do Jg|;.20) - 15.30 Poročila - 15.35 i .Show fanta3tico, zabavno I #jfiJibena oddaja - 16,35 Hiša IjpMčenih lutk, ameriški film -■jEmOO Športna poročila - 18.15 jgl|ša3tanek in razvoj Jugoslo-frŠFr- nskega vojnega letalstva: SPlS'opelerska letala od 1945 do M 553, 1. de!; dokumentarna Sirija TV Novi Sad - 18.45 S^dija: Cas bogov — 2. del, l||||daja iz dokumentarne se-gP||e Opera narave - 1.9.15 TELEVIZIJSKI SPORED €S Lf AS 14. STRAN_ BOHINJ - BOH. BISTRICA 14. avgusta amer. barv. krint. OCF'> ob 20. uri 15. avgusta amer. barv. GLA SBI Vt KONCA ob 18. in 20. uri 19. avgusta amer. barv. NA VAD\r j JE ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA 13. avgusta amer. triler PLAZ ob JS - uri 14. in 15. avgusta amer. i»>,». HODU NIC NOVEGA ob 1& L*i ieTsin 17. avgusta n. z. akcijski \'El \'C MINI MORIŠ ob 20. uri 18. avgusta n. z. akcijski A\£t"\ \, MINI MORIŠ ob 18. in 20. uri 19. avgusta amer. triler DLA REZ ab 20. un OBZORJE ŽELEZNIKI 13. avgusta amer. vojni NA ZAHODi 1 NOVEGA ob 20. uri, 14. avgusta amer. triler PLA Z ob i" 15. avgusta h. k. kung. fu f-SHAOLINA ob 18. in 20. uri 18. avgusta amer. grozlJtv > PLAŽA ob 20. uri POLJANE 13. avgusta k k. kung fu SHAOLINA ob20. uri 15. avgusta amer. grozlj. KK" PLAŽA ob 18.30 17. avgusta amer. triler REŽ ob 20. uri RADIO JESENICE 13 avgusta nem. barv seks kom N1KA ZA SEKS ob 17. in 19. urt 14. in 15 avgusta an#L * DEKLETA IZ PLEMENA ASIH AS T in 19. uri 16 in 17. avgusta amer. bart, jjn-..-, > PREPLAHA IN GROZE ob 17. tn 18 avgusta amer. barv. kai^boi Vfr REVOLVERASKI OBRACUS fl? •• uri PLAVŽ JESENICE 13 avgusta amer. ban. pu&t. PAJK PROTI ZMAJEM ob 18. « 1 . 14 in 15. avgusta amer ban• -. ' PREPLAHA IN GROZE ob J a -- 16 in 17. avgusta ariglban pust riv| TA IZ. PLEMENA ASHANTl ob "r'l9 avgusta amer. barv. kai uri KRANJSKA GORA 14 avgustu hangkon. ban-. kiM NEUSTRAŠNI ZMAJ ob 20. un 18 avgusta amer. ban . grxiz(> SC-PLAHA IN GROZE ob 20. un DOVJE 14 avgusta amer. ban v- i VAZIJA TRETJIH BITIJ ob 19.30 J 15 avgusta hongkon. ban kur+ > STR A SNI ZMAJ ob 19.30 . K Glasba, čas, ljudje - 19JI" dnevnik - 20.00 Fanre S Streeta, - 21.00 Vesele loženje, zabavno p&_ee oddaja - 21 55 T V dnera 22.10 Gost urednik: 5> Mersad Berber - 23.4C ročila Alpska modna industrija Radovljica < Odbor za delovna razmerja TOZD Proizvocfc-pletenin Donovno objavlja prosta dela in nalc?" v novo ustanovljeni predilnici v Kranju. Pogoj: — dokončana osemletka Delo se združbe za nedoločen čas, s 3 me^* | nim poskusnim delom. Nastop dela takoj d no dogovoru. Sedež predilnice v Kr*a* Zainteresirane kandidatke vabimo naj ' dajo pisne prijave v roku 8 dni na nad* Almira, alpska modna industrija Radovljici NOVO V KINU petek. 13. avgusta 1982 OBVESTILA OGLAS! OBJAVE 15. STRAN GLAS a Mercator MERCATOE - ROŽNIK n. sub. o. Ljubljana TOZD PRESKRBA n. sub. o., Tržič Razpisna komisija za razpis opravljanja del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v Mercator-Rožnik n. sub. o. TOZD Preskrba n. sub. o. razpisuje v skladu z določili Statuta in sklepa Delavskega sveta TOZD Prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: - RAČUNOVODJE TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje - da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri ter 5 let ustreznih delovnih izkušenj. - rnoralnopolitične kvalitete Dela in naloge delavca s posebnimi poblastili in odgovornostmi razpisujemo za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Mercator - Rožnik, n. sub. o., TOZD Preskrba n. sub, o. Tržič, Trg svobode 27 Priloga naj vsebuje: * - opis dosedanjih zaposlitev - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - življenjepis Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa DS o imenovanju delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. SOZD ALPETOUR T OZD* MEHA NIC N E DELAVNICE ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela oziroma naloge: _ 2 AVTOELEKTRlCARJEV Pogoj: - poklicna avtoelektričarska šola - 2 leti delovnih izkušenj, - odslužen vojaški rok ( Poskusno delo je 2 meseca. - ClSTILKE (za čiščenje pisarniških prostorov) .Pogoj: - NK delavka Poskusno delo je 1 mesec. pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o zahtevah pogojev naj gj&^^vU* P° objavi na naslov: SOZD Alpetour, Skofja i,oka, it«v trg . 0 izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. AERODROM LJUBLJANA letališko in turistično podjetje Komisija za delovna in stanovanjska razmerja TOZD Aerodrom-sk a de j a v nosi vabi k sodelovanju več delavcev za opravljanje^ naslednjih del in nalog z? nedoločen čas 1 vožnja vozil C kategorije v gasitsk; službi 2 varovanje objektov in naprav na letališču l natovarjanje, iztovar^nje in pretovarjanje prtljage in pošte Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončana triletna poklicna šola, dovoljenje za vožnjo vozil C ka-tegoi^e tipešno opravljen strokovni seminar za gasilce, ki ga or-ganizira Aerodrom Ljubljana, dokončana triletna poklicna šola, 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj uspešno opravljen strokovni seminar, ki ga organizira Aero- drom Ljubljana, pod 3. - končana osnovna šola Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o končani šoli v 15 dneh po objavi ia naslov Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba, 64210 Brnik. i tO* O GORENJSKA OBLAČILA K KANJ Odbor za medsebojna razmerja Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. SNAŽILKE Pogoj: - osemletka, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusno dobo in polnim delovnim časom. Delovni čas po dogovoru. Kandidatke naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, JLA 24/a, Kranj. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zobna poliklinika Kranj, b. o. Kranj, Gosposvetska 8/a razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — vodje temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev ter pogojev določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko izobrazbo stomatološke smeri, - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, - da imajo izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti, - da so m ora 1 no -poli tič n o neoporečni in imajo pravilen odnos do samoupravljanja Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov TOZD Zobna poliklinika Kranj, Gosposvetska 8/a, z oznako »razpis za IPO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za sprejemanje prijav. DO VARNOST Ljubljana, o.sub.o. TOZD Varovanje premoženja Kranj. JLA 16 VABI K SODELOVANJU VEČ MLAJŠIH VARNOSTNIKOV za opravljanje varnostne službe na območju Kranja, Tržiča, Jesenic, Radovljice Pogoji: - srednja izobrazba (za opravljanje zahtevnejših del), - osnovna šola, - da ni bil obsojen za kazniva dejanja in da ni v kazenskem postopku, - da ima urejeno vojaško obveznost, - obvezno znanje slovenskega jezika, - uspešno opravljen preizkus znanja (Ur. list SRS št. 27 76), ki ga mora varnostnik obvezno opraviti v poskusnem delu Poskusno delo traja 90 dni. Pismene prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja Kranj, JLA 16, v roku 15 dni po objavi. »LOKA « — proizvodno, trgovsko in > gostinsko podjetje, n. sol. o. Škofja Loka TOZD JELEN, gostinstvo Kranj ponovno objavlja prosta dela 1. DVEH NATAKARJEV v obra tu Sta ri M ay r v K ran j u Pogoj: KV ali PK natakar 2. KUHARJA v obratu Stari Mayr Pogoj: — KV kuhar 3. SNAŽILKE za čiščenje v obratu Stari Mayr 4 SNAŽILKE za čiščenje W€ v obratu Stari Mayr 5. SNAŽILKE za čiščenje v Domu samskih delavcev v Frankovem naselju v škofji Loki Delovna skupnost skupnih služb ponovno objavlja prosta dela 6. ELEKTRIKARJA v vzdrževalni službi Pogoj: — KV elektromehanik ali elektroinstalater in dve leti prakse na podobnih delih, izpit B kategorije TOZD Prodaja na debelo objavlja prosta dela 7. ŠOFERJA Pogoj: — KV voznik motornih vozil 8. SKLADIŠCNO TRANSPORTNEGA DELAVCA Poskusno delo za delo pod točkami 1., 2., 6. in 7 traja 45 koledarskih dni za ostala pa 30 koledarskih dni. Prošnja z dokazili o izobrazbi sljite v 15 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, Loka — Skupne službe, Kidričeva 53, Škofja Loka. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. JLA 2. TOZD Komercialni servis Kranj oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: - EKONOMSKEGA ALI. KOMERCIALNEGA TEHNIKA za vodenje blagajne, skladiščne evidence in sprejem in prodajo blaga v skladišču gradbenega materiala v Hrastju Posebni pogoj i: - 1 leto delovnih izkušen j Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi. 22Jet CESTNO PODJETJE Kranj kot štipenditor, na podlagi 5. člena Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Kranj, dodatno objavlja naslednje kadrovske Stipendije: 2 ZA POKLIC AVTOMEHANIK in 2 ZA POKLIC KI.JUCAVNICAR Prosilce obveščamo, da je bil postopek za pridobitev kadrovske štipendije objavljen v Delu, 16, 2. 1982. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi podjetja. GASILSKO DRUŠTVO GORENJA VAS PRIREDI V NEDELJO. 15. AVGUSTA 1982 ob 17. uri pred domom »PARTIZAN« VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom, za ples in razvedrijo bo igral ansambel LOJZETA SLAKA s pevci 1 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS PODRUŽNICA 51500 KRANJ objavlja prosta dola in naloge: 1. DAKTILOGRAFA 2. SNAŽILKE Pogoji: pod 1.: dvoletna administn tivna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj, pod 2.: osemletka in i mesec ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje de lavk. ki so na porodniškem do pustu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v i h dneh po objavi razpisa mi naslov SDK - podružni-a Kranj,. Trg revolucije Kranj. J Lovska družina IJDENBORŠT razpisuje po sklepu letne konference L D JAVNO DRAŽBO za prodajo lovske koče na Vetrnem. Dražba bo v nedeljo, 15. 8. 82 ob 10. uri pri koči na Vetrnem pod naslednjimi pogoji: — izklicna cena 100.000 din, — davek za prodajo koče plača kupec, — polog 10$ cd izklicne cene je obvezen. Ogled lovske koče je možen istega dne od 8. do 10. ure. L.M& 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE METEK, 13.AVGI h: 15. sejem stanovanjske opreme od 15. do 22. oktobra 1982 • oprema in pohištvo za vse bivalne prostore • gradbeni material, stavbno pohištvo • peči za centralno kurjavo, kamini • solarna tehnika (varčevalni sistem — montaže, demonstracije) • velika gobarska razstava z restavracijo gobjih specialitet • modna revija 23. novoletni sejem od 10. do 20. decembra 1982 • cenejši novoletni nakupi blaga široke potrošnje • nova in rabljena smučarska oprema • velik izbor novoletnih daril Tradicionalno veliko silvestrovanje 8 JELOVICA JELOVICA ŠKOFJA LOKA vam iz svojega proizvodnega programa nudi: — program oken JELOBOR (vezana okna) TERMOTON (zasteklena izolacijska okna) — polkna s fiksnimi in gibljivimi lamelami, rolo omarice in žaluzije — hrastova in mahagonijeva notranja vrata, hrastovi in mahagonijevi vidni podboji z ali brez nadsvetlobe — hrastova in macesnova vhodna vrata, stranske svetlobe in garažna vrata Za vse podrobnejše informacije se obrnite poslovalnici ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 064 61-185 NUDIMO VAM: - SEZONSKI POPUST ZA STAVBNO POHIŠTVO JELOVICE ZA 12% - ZA VEČJI NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA JELOVICE VAM PRIZNAVAMO TUDI DEL TRANSPORTNIH STROŠKOV ISKRA TELEMATIKA KRANJ TOZD TEL Blejska Dobrava 64273 Blejska Dobrava Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja osebne dohodke, razpisuje prosta dela in naloge za ločen čas s polnim delovnim časom: - DVEH VRATARJEV-CUVAJEV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnj« naslednje pogoje: — da imajo popolno osnovno šolo — da obvladajo slovenski jezik. Prednost imajo kandidati, ki imajo odslužen vojaški rok. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno v roku 15 dni po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ TOZD TEL Blejska Dobrava 64273 Blejska Dobrava Kandidate bodo o izbiri obvestili najkasneje v 15 po sklepu komisije. ■- Komunalno, obrtno in gradi podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska c. 18 vam nudi na enem mestu celoten izbor opečnih in betonskih izdelkov kot so: Iga \ — vse vrste gramoza, peska in betonov za betoniranje in zidanje — betonski, modularni in pregradni blok . — porolit 8 cm, opečne tuljave, vogalnike, zidake — opečni zdrob za talno izolacijo ter opečni montažni strop »NORMA«, kije: — montažen, čas gradnje minimalen — lahek in enostaven za montažo — kvaliteten in poceni — z dobro toplotno in zvočno izolacijo — spodnja površina stropa je v celoti opečna — majhna poraba gramoza, cementa in železa Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarne Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195. Obi&čite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju 16. avgusta 1982. Se priporočamo! od 6. do II MERKUR kranj VAM NA GORENJSKEM SEJMU NUDI: • belo tehniko in hladilne naprave • stroje in opremo za gospodinjstvo • mopede, kolesa in šivalne stroje • televizijske in radijske sprejemnike • električno ročno orodje m peči in radiatorje za centralno ogrevanje • opremo za kop&lnice • blago za široko potrošnjo NA RAZSTAVNEM PROSTORU SI OGLEJTE PRIKAZ DELOVANJA. • LTH TOPLOTNE ČRPALKE za ogrevanje sanitarne vode • KLIP - KLAP električnega ročnega orodja t SEJEMSKE CENE • STROKOVNI NASVETI PRI NAKUPU DOSTAVA NA DOM • DIR. TEL. NA SEJMU 28-690 ^ J t. A. * .L. A .. 4. «*.*■>■•»«.»■. « ..j. * * petek. 13. avgusta 1982 KRONIKA 17. STRAN GLAS Težak položaj komunalce v TRŽlC — Razvoj komunalnega Gospodarstva v SR Sloveniji za-^etija za potrebami, tako da l^orfekod nerazvito komunalno Gospodarstvo postaja zaviralni *^ktor razvoja. Premalo je v raz-voju komunalnega gospodarstva šotnih objektivnih kazalcev dolgoročnega razvoja planirali*, prepočasi se uveljavlja svo-?*odna menjava dela, nedozorela zavest, da dosežena stopnja ***-banizacije slovenskega prosto-zahteva višjo stopnjo organiziranosti komunalnega gospodarstva. Skupščina SR Slovenije H februarja letos sprejela Zakon ^ komunalnih dejavnostih, ki 5**nnžbeno utemeljuje takšno strokovno organiziranost komunalnega gospodarstva, ki bo sposob-ekonomično in učinkovito iz-upravljanje in vzdrževanje T^Oinunainih oskrbovalnih sistemov kakor tudi njihovo razširje-^ reprodukcijo. . V prvem tromesečju je od 117 komunalnih delovnih organizacij v J*«oveniji poslovalo 47 z izgubo, kar J~tavlja 3 % celotnih izgub slo-;ega gospodarstva. Te delovne ^ lizacije so zaposlovale 5.186 de-cev. Vzroki za nastale izgube so v strezni rasti celotnega prihodka oma neustreznih cenah komu- MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. tOTERIJA nalnih storitev, v izredno povečanih stroških poslovanja, še zlasti amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah, visoki so stroški porabljene energije, iz česar sledi relativno nizka rast dohodka ter upadanje akumulativne sposobnosti. Na doseganje izgube niso vplivali osebni dohodki, ki so pod poprečjem slovenskega gospodarstva. 18 delovnih organizacij je poslovalo na meji rentabilnosti, pri skoraj 60% komunalnih organizacij pa je vprašljiva že enostavna reprodukcija. Komunalno podjetje Tržič, v katerem združuje delo okoli 70 delavcev, je v letošnjih štirih mesecih ustvarilo 94 starih milijonov izgube. Vršilec dolžnosti direktorja Andrej Pagon: »Našo osnovno dejavnost opravljamo z izgubo, ki narašča z razširjenim odvozom odpadkov, kar s ceno ne moremo več pokrivati. Podraži-, tev elektrike je povzročila, da ustvarjamo manjši dohodek, na podlagi katerega tudi delimo osebne dohod ke. Kljub temu, da intenzivneje opravljamo gradbeno in obrtno dejavnost, se otepamo s problemom, kako zagotoviti ustrezna sredstva, da nam izguba ne bo prinesla zajamčenih osebnih dohodkov. Tu gre za problem socialne varnosti naših delavcev. Trudimo se za kvalitetno opravljanje komunalnih storitev. Vemo, da se komunalna dejavnost mora opravljati, čeprav v manjšem obsegu, zato bo potrebno poiskati možnosti dodatnega financiranja v skladu z Zakonom o komunalni dejavnosti. Dejstvo je, da bomo stranske dejavnosti prisiljeni spremeniti. Steklarstvo dela z izgubo, trenutno saniramo peskokop, glede na predpisano minimalno stopnjo amortiza- Obračun delavcev Jesenice - V hladni valjami jeseniške železarne je v torek, 10. avgusta, delavec Fadil Stilič, star 35 let, doma z Jesenic, s strojem obračalnikom namerno stisnil sodelavca Fuada Šabanoviča, starega 24 let. Prepirala sta se, ker je Stilič hotel z navijalnika naložiti trak na obračalnik, kar Šabanoviću ni bilo pogodu in ie to razumel kot nagajanje. Ko je Sabanovič videl, da Stili«? kljub vsemu nadaljuje, kar se je namenil, se je postavil med krak in izstopni del navijainika, tako da ga je Stilič stisnil med krak in navi-jalnik. Sabanovič je pri tem utrpel lažje poškodbe in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Utonila v jezeru Bohinj — 44-letna Antonija Portič z Bleda je v ponedeljek, 9. avgusta proti večeru skupaj s 50-letnim Francem Muhičem prav tako z Bleda, in 28-letnim Francem Fekonjo iz Bohinjske Bele veslala po Bohinjskem jezeru. S kanujem so drseli kakih sto metrov od obale, kjer "stoji počitniški dom »Na Skalci«. Kanu se je nenadoma zaradi neenakomernega veslanja prevrnil. Vsi trije so padli v vodo. Moška sta se hitro rešila, Portičeva pa je kljub hitri pomoči umrla. cije ne moremo vršiti enostavne reprodukcije ob dotrajanosti komunalnih naprav kolektivne rabe. Prav tako ceste v občini še vedno niso kategorizirane, da bi bilo jasno, katere upravljamo in obnavljamo, Dolgoročno ne moremo pokrivati glavne dejavnosti s stranskimi, niti ni modro krčiti programov. Z realizacijo odloka o odvažanju odpadkov smo našo dejavnost še razširili, s tem pa se veča izguba. O načinu financiranja bi se morali dogovoriti, da ne bi po žepu udarili občana. Izhod iščemo v notranjih rezervah, boljšem, solidnejšem in natančnejšem delu. Izvršni svet občinske skupščine razume naše probleme in nam je pripravljen pomagati, podprla sta nas tudi oba odbora Samoupravne komunalne interesne skupnosti (odbor za individualno komunalno rabo in komisija za ekonomsko finančna vprašanja), naše predloge je že obravnavala Skupnost za cene. Rešitev je v doslednjem izvajanju zakona o svobodni menjavi dela in povezavi z ustreznimi organi. Zagotoviti moramo socialno varnost naših delavcev, saj so komunalna dela nepriljubljena, ni urejene prehrane, ni samskih domov ...« V zapletenih pogojih gospodarske stabilizacije bi dolgoročno morali razmisliti o integraciji in o vzdrževanju fonda samoupravne stanovanjske skupnosti, pravi Pagon. Kvalitetno in nemoteno opravljanje komunalne dejavnosti je namreč zahteva prostora in časa, v katerem živimo. M. Fornazarič ^-■> Prijeli tihotapca Jesenice — Na Akropolis expresu so v torek, 10. avgusta, na mejnem prehodu na Jesenicah v naslanjalih sedežev našli 92 kilogramov pražene kave. Tihotapljenja sta osumljena 17-letna Robert Ostrekovič in Silvester Sandor, oba iz Subotice. Osumljenca sta priznala, da je kava, najdena v kupe jih, njuna in da sta jo pretihotapila, da bi v domačem kraju z njo kupčevala. Osumljenca so zadržali do obravnave in hišne preiskave na njunih domovih v Subotici. NESREČE ZASPAL ZA VOLANOM Bobovk — Preteklo soboto, 7. avgusta, se je v Bobovku pripetila Erometna nesreča, v kateri je bil uje ranjen 25-letni Žarko Berra. Voznik je vozil od Spodnje Bele proti Kokrici. Med vožnjo je bržčas zaradi vinjenosti za volanom zaspal, tako da je v Bobovku zapeljal s ceste v žično ograjo, nato pa v betonski steber. Tu se je vozilo zaustavilo, voznik pa kljub trku še ni prišel k sebi. Ko so ga pripeljali v kranjski zdravstveni dom, niso mogli ugotoviti nobene poškodbe, šele naslednjega dne so v jeseniški bolnišnici ugotovili, da je utrpel zlom ključnice. TRAKTORIST ZDRSNIL S CESTE Pševo - V ponedeljek, 9. avgusta, zvečer se ie s polja vračal traktorist 42-let.ni Nikola Bulič s Cepulj. V Pševem se je, nevešč vožnje s traktorjem, prevrnil kakih dvanajst metrov s ceste. V nesreči je bil hudo ranjen. Gmotna škoda na traktorju znaša kakihl5.000 dinarjev. D. Ž. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu starosti zapustil naš dragi I ■ mož, ata in stari ata MIHAEL ŠTER čevljarski mojster v pokoju Do pogreba ki bo v soboto, 14. avgusta 1982, ob 17. uri, leži v hiši žalosti ^ ' v Sp. Dupljah št. 23. ŽALUJOČI: žena Zinka, sinova Miloš in Drago z družinama ter drugo sorodstvo Pomanjkanje zlata za zobe Jugoslovanski časopisi te dni poročajo, da v vsej državi primanjkuje zlata za zobe oziroma za zoboprotetična dela zlata ni več moč dobiti. Zlatarna Majdanpek je ostala brez osnovne surovine — nepredelanega zlata — ki ga ji dobavlja rudnik Bor. Zlato je sicer možno nadomestiti z auropalom, ki je prav tako odporen in uporaben, vendar tudi tega manjka. Auropal, ki je v svetu vsaj štirikrat cenejši od zlata, stane pri ljubljanskem Aurodentu 1 gr - 227.00 din, vendar zaradi splošnega pomanjkanja auropala cena le-temu postopoma raste. Prekupčevalci doma in trgovci v zamejstvu bodo prav v kratkem pobirali novo smetano zaradi še enega naših pomanjkanj blaga. Skupščina zveze skupnosti zdravstvenih organizacij Jugoslavije je predlagala vsem zobozdravstvenim službam v Jugoslaviji, da pri svojem zoboprotetičnem delu odslej uporabljajo nadomestke zlata. Nadalje je predlagala, da bi z rudnikom Bor sklenili sporazum o devizni participaciji za zobno zlato, vendar nikjer nismo zasledili vesti, ki bi potrdila, da so ustrezni odgovorni (?) dejavniki predlog sprejeli, z Borom sklenili sporazum in da Majdanpek že dobiva in predeluje zlato! Smešno-žalostno pa bi bilo, če bi zdravstvo v naslednjih mesecih uvozilo prav Borovo zlato ... I. S. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste spremili našega brata JANEZA RANTA na njegovi poslednji poti v Lipici. Posebej velja zahvala vsem sosedom za tolikšno pomoč pri pripravah za njegovo zadnje bivališče v domači hiši in udeležbo pri slovesu. Hvala tudi g. župniku za verski obred, pevcem za žalostinke in Ivanu Bogataju za lep poslovilni govor. VSEM ZA VSE NAJLEPŠA HVALA! MATIČKOVI Reteče, 6. avgusta 1982 Ob boleči izgubi našega dotfrega moža, ata, tasta in starega ata JOŽETA KREKA borca NOB se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in soborcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB, pevcem, godbi iz Zirov, praporščakom in vsem govornikom za poslovilne besede. ŽALUJOČI: žena Angela, hčerki Dragi z družino, Marina in Mitja Poljane, Šk. Loka ZAHVALA ŠTEFANIJE GOVEKAR iz Voklega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni Kemovi mami za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi Kožuhov! Rezki, zvonarjem, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoči: mož Cene. hčerki Zlata in Cenka z družinama. Voklo, julija 1*82 ^'»»rr« «»» j ZAHVALA I Ob boleči izgubi naše drage mame j ANGELE ZUPAN ae iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z njo ob uri slovesa in sočustvovali z nami. Hvaležni smo vsem, ki ste ji v življenju in ob bolezni pomagali, zlasti dr. Bavdku in 00 ZB Strališče ter dobrim sosedom in sorodnikom. Žalujoči njeni Stražišče, 11. avgusta 1982 A din Srečka *t. din 00 2020 2430 01 100 60 600 400 71 73931 80 6.000 5020 | ^52400 ! §2^910 ^8550 800 4.060 20.000 20.000 3 2493 16843 55553 40 640 8.040 2.040 40 60603 2.040 .2472 *4292 <2®2 66703 2.040 440 6.040 4.040 2.040 20.040 73573 99273 071653 430933 8.040 4.040 20.040 500.040 I 04 75 60 80 025 160 24 80 455 200 34 100 7915 1.000 44 94 ^714 60 38385 2.000 60 160 4.000 8.000 20.080 48275 61205 118755 376495 6.060 6.000 20.000 20.000 ^126 60 20.060 20.000 07 517 221767 80 200 20.000 100.000 20.000 79 4049 120 400 ^ 08 i^jjj 60 400 33729 2.000 96489 143979 8.000 20.120 20.060 263399 50.000 >>^2'8 1,000.000 373629 20.000 20.000 461549 20.000 O LAS 18. STRAN obvestila, oglasi, objave ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka JOŽETA SAJEVICA p. d. Lebnovega ata iz Srednje vasi se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom za takojšnjo pomoč, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in vence. Posebna zahvala gre gospodu župniku za lep pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, organizaciji ZB Šenčur, pevcem za žalostinke, Gasilskemu društvu, kolektivu Iskre - TOZD ERO in KZK Gorenjske TOZD Oljarica Vsem še enkrat iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Srednja vas, 2. avgusta 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica VALENTINA KRISTANA eleKtro ing. v pokoju se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Dušanu Bavdku in osebju Intenzivnega oddelka na Golniku Vsem še enkrat iskrena, hvala. Žalujoči vsi njegovi. Kranj, Dvorje, avgusta 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete IVANE BROLIH p. d. Janezove mame se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč, posebno Rebernikovim, Jagodičevim, Mihovi mami, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljen obred, zvonarjem, pevcem, Olgi Kepic za poslovilne besede ter delovnim kolektivom Sloga, IBI in Sava Kranj za podarjene vence. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! Visoko, Milje, Šenčur, Ljubljana - 5. avgusta 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in strica LUDVIKA GRAMCA iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, znancem in sodelavcem za izrečeno so-fal e darovano cvelje in spremstvo , na njegovi zadnji poti. Posebno, pa se ^ahvaljujemo Onkološkemu oddelku v Ljubljani ter dr. Selanovi za zdravljenje na domu. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za obred in pesem za žalostinke. Vsem, ki ste,pomagali in sočustvovali z nami in se od njega poslovili še enkrat, iskrena hvala! Vsi njegovi Škofja Loka, 10. avgusta 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, sestre in tete SONJE PRIMOŽIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Dušanu Bavdku, ki je nudil zdravniško pomoč v času njene težke bolezni govorniku iz KS Britof in tovarišu Pavlinu, ravnatelju Prešernove šole Kranj za ganljiv govor ob njenem odprtem grobu. Zahvala velja tudi najožjim prijateljem in njenim učencem ter vsem, ki jo bomo ohranili v zvestem spominu. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! • ' ŽALUJOČI VSI NJENI Britof, Koper, Zadraga, Gorica, 10. avgusta 1982 MALI telefon 27-960 oglasi nasproti porodnišnice C. JLA 16 uprava komerciala 28-463 EPRODAM Prodam PRAŠIČKE mesnate sorte. Golnižka l.Kokrica Kranj . 75/8 JARCKE, rjave, odlične nesnice, stare 8 tednov prodam. Bidovec, Srednja vas 7 Goriče - Golnik J 7/48 GARAŽNA VRATA LIP Bled, nova ter STREŠNO OKNO Velux 110 X 120 - prodam. Ropret Ivan, Hotemaže 47, Preddvor _ 775U Prodam plemenskega BIKCA, starega 6 mesecev, PUNTE, BANKING, STREŠNO OPEKO »špičak«. Rozm*£ Jurij, Dragočajna 16, p. Smlednik 7800 Prodam DESKE, DRVA in PUHAL-NIK. Trstenik št. 15 t Prodam 650 komadov SALONI 1KH - kritine za ostrešje. Kadivec -Ja"«2' Šenčur, Pipanova 46 7802 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, temno zelene barve, žameten, italijanski in opremljeno ZIBELKO. Samardžija, Gubčeva 4, Planina t 78yd Prodam KRAVO osem mesecev brejo, drugo s teletom ali brez in smrekove ter hrastove PLOHE. ZASTAVO 750 brez registracije za rezervne dele. Leše 5U Prodam TELETA za pleme. Srednja vas 11, Golnik 7«0o Prodam 6 prm suhih, bukovih UK v , 12 prm LADIJSKEGA PODA - mece^n in 4 kub. metre suhih smrekovih Utibis. 2.5 in 5 cm. Naslov v oglasnem odd^ 7o0t> Prodam 5 kub. metrov DESK ZA OPAŽE. Naslov v oglasnem oddelku 780/ Prodam dobro ohranjen PIANI NO znamke »Aleksander Hermann«. Tel.: 22-221, int, 23-21 .. 78045 MIZARSKO PREŠO na 25 vijakov prodam. Kimovec Franc, Repnje 24 p. Vodice nad Ljubljano J8^ Prodam 1600 komadov STRESNb OPEKE Karo 32 X 42. Fila Jože, H rastje 194, Kranj '81U Prodam TELICO, ki bo koncem meseca teletila. Roblek, Bašelj 32, Preddvor 7811 Prodam KOKLJO »cverglo« s piščančki »cvergeljni«. Voglje 107, Šenčur 7811 Prodam 1000 komadov cementne STREŠNE OPEKE »špičak« in 6 m železne VRTNE OGRAJE. Naklo 78 A. 781«i Prodam 18 mesecev staro, brejo TELICO simentalko. Poženik 215 7814 Prodam 10 dni starega BIKCA m TRAKTORSKI OBRAČALNIK za seno. Brajc Matevž, Podbrezje 18, p. Duplje J 7815 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem četrtič teletiia. Eržen Janez, Zabnica 59. 7816 Prodam rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »Gorenje«. Informacije na tel.: -27-542 ' 7817 Ugodno prodam RECIVER - SST 2030 z zvočniki (2x50 W). Štular Tomaž, Planina 20, Kranj, tel.: 28-902 7903 Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko. Pivka 14, Naklo 7904 Prodam SURF Racing D-2. Pave, Tel.: 26-803 . 7905 Prodam 14 dni staro TELIČKO -simentalko. Ljubno 25 7006 Prodam novo PEC za centralno kurjavo. Ferrotherrn - 25.000 ccal. Kos, Prebačevo 67 7907 Prodam nove ROLETE: eno v izmen 140X140, dve v izmeri 220X140 -,po stari ceni. Žiganja vas 31 ,??98 Prodam VARILNI APARAT, ŠIVALNI STROJ in RADIO z uro. Lončariček Slavko, Retnje 11, Tržič 7909 Ugodno, prodam rabljeno POHIST U za dnevno sobo. Informacije popoldne na tel.: 79-511 Dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO in trodelno OMARO ugodno prodam. Vinter Anton, M. Pijadeja 7, Kranj. Tel.: 22-966. Ogled v petek popoldne in soboto dopoldne 7911 Prodam ali zamenjam za manjšo PRIKOLICO Adria 380 L zimsko-letno z baldahinom. Pogačnik Franc, Otoče 21, Pod-na rt /9i~ Zaradi predelave poceni prodam dve BALKONSKI KOVINSKI OGRAJI, bele barve, višine 100 in 60 cm, dolžine b in 7 m. Telefon: 27-056 , /®J® Prodam dobro ohranjeno DIRKAL IN U KOLO ter dva FOTELJA. Šenčur, Zupa-nova 1 Poceni prodam starejšo STRUŽNICO Tel : 064-77-120 . T?1? Prodam obnovljeno DIATONICNO 3 in po! vrstno HARMONIKO - Lubas. Molk Janez, Binkelj (nova hiša), Skotja Loka 79 Prodam PRAŠIČA 60 do 70 kg težkega in CIN 50-procentni Žagar Angelca, Visoko 87, Šenčur , , /,91' VRATA BALKONSKA, dvoknlna, Termoton 140x220 prodam. Telefon 064 25-440 ' SEDEŽNO GARNITURO - francoska postelja in 2 FOTELJA, ter žensko KOLO Diamant - vse v dobrem stanju prodam. Tel.: 22-325 -»d 20. 8. dalje, od 19. do21. ure _. Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO 210 litrov. Tel.: 26-607 po 19 un 7920 Prodam več brejih TELIC in KRAV od 3 do 6 mesecev. Rozman, Knžnarjeva Stražišče , . Prodam BIKCA širne n talca za rejo al za zakol. Ribno 27 .. 7W" Prodam OVCO. Prezrenje 12 pri Podg ""CEMENTNI STREŠNIK »špičak«, rabljen, poceni prodam - 1300 kosov Jelar, Zadraga 5, Duplje Prodam manjšo količino suihih Dfc&iv, Ribno 27, Bled ,, Prodam 72 VOCALNIKOV 14 cm. Informacije po 16. uri, Štefančič, OpreS-nikova 20, Kranj * \ PETEK, 13. AVGUSTA 1» Prodam PRAŠIČKE stare 3 meseci' 8 tednov. Mlakarjeva 58, Šenčur Prodam NEMŠKEGA OVČAk starega 8 tednov z rodovnikom. Sp. niča 15 Prodam SPALNICO - komplet * man, Sorlijeva 8, tel: 21-662 Prodam poceni novo 4-taktno VK!> KOSILNICO »Aspera«. Lesce Na št. 16, tel.: 74-368 GAJBICE za krompir prodam. * nard Marjan, Veije 26, Medvode * Prodam bukova DRVA. Gorenj«* ska 21, Kranj Prodam več brejih TELIC. ReS* Gasilska 2, Kranj, Stražišče Poceni prodam 600 ZNAČK. Prodam novo, leseno, zrezliano KONSKO OGRAJO (19 m), Cadctft Vodarn TROSILEC za gnoj ih r njam za enoosno prikolico s kip* Brezovica 3, Kropa, tel.: 79-690 Prodam dve OTROŠKI LE2li£ jogijem, cena 6.000 ND. Gubič> C. L* št. 67, Kranj (stolpnica) Prodam PLEMENSKO TELIOD * eno KRAVO, Prebačevo 17, Kranj Prodam barvno TV »Gorenje«, nifr no in enoletne KOKOSI — nesnke & zakol. Mlakarjeva 13, Šenčur, teL: Prodam dobro ohranjene KU® SKE ELEMENTE. Hudohmet. J* Gabrovška 19, Planina (novo bk<| Prodam ŠOTOR za 4 osebe. T«* "^Prodam rabljen ŠTEDILNIK {2* 2 elektrika in električna pečica). macije po 19. uri, Albreht, Pušar Škofja Loka „ * Proidam originalno peč KUPF? BUSCH in črnobel TELEVIZOR RS* automatic z anteno in stabilinftfl* Hafnerjevo nas. 55, Škofja Loka Ugodno prodam nov ŠOTOR a4* be. Informacije telefon: 064-61-359 ^ Poceni prodam kombinirano Pfič centralno kurjavo 35.000 kalorij, nbp 2 leti, za din 22.000.00, in umre* STRUŽNICO, stružna dolžina T * Mrežar, Sv. Duh 108, Škofja Loka * ČOLN MAESTRAL 18 in motor U vso pripadajočo opremo, rabljen Š: n roda m za 30.000.00 din. Godež* Prodam 1 kub. meter suhih hi*?? PLOHOV 8 cm in peč RAE>i ATOS centralno kurjavo 30.000 kalorij Sapnik, Smoidno 3, Poljane nad Škofu Prodam tri in poltonsko HARM& KO BAS. Božič, Novi svet 6, Škofj«!*^ Prodam KRAVO po izbiri is * LETEV 9X5. Dolenc, Gabrovo 5. i Loka, tel.: 064-60-500 Prodam globok OTROŠKI VOZlf^ Rešek, Klobovsova 2, Škofja Lco.1 lefon: 064-60-780 Prodan) KRAVO s prvini teiew» 8 mesecev brejo KRAVO. Lahovče* Cerklje Prodam OPEKO BH 4 ca. 400 fc* Cena 18.00 din. Okršlar Jože, Med*«1 Prodam lažji VOZ z lesenimi bližini Kranja. Naslov v oglasn«s Prodam 200 komadov STREŠMS cementno siv, gladek, novomeški K* Retljeva 9tCirče _ Prodam rabljeno STREŠNO 0f$ bobovec. Tenetiše 33, Golnik Prodam 300 STREŠNIKOV tnj^ cementno sive barve s posipom. Gois*" Jože, Žiganja vas 14, Tržič Prodam KRAVO, SILOKOM&V Meglo in PUHALNIK Megala. Cert* ska Dobrava 5, Cerklje Prodam dva rabljena OKNA j ** tama. Vopovlje 11, Cerklje Prodam sedem tednov stare PREČKE. Zalog 34, Cerklje Prodam BIKCA, starega 10 dai protna polica 24 . ljva BIKCA simentalca, 4 stara, prodam za nadaljnjo rejo. U * nik 6 Prodam 7 tednov stare PRAŠlCK; BIKCA, 3 tedne starega. Ve lese«' Cerklje Prodam rabljene DESKE. Dvxv«. Cerklje Prodam več bukovih »KLAFT^ Stiška vas 6, Cerklje Prodam KRAVO - fnzxjko v de< mesecu brejosti. Okom, Zg. Rnu*^ CprodanT POROČNO OBLEKO- i barve št. 38. Kliči po telefonu: Ugodno prodam rabljene lite!*** PEC za centralno kurjavo tip Nor*5 mar 2000 25 ccal. s črpalko, m^ motorjem, gorilec Bentolux. tennoss* orocramsko uro. Možnost plačila vfi kreditom. Preddvor 89 tel : 45-OS7 ^ Prodam večjo količino domače. c dene VOLNE in OVNA starega 5 9*. cev Dolian, Breg 109, Žirovnica Prodam dobro ohranjen nernJk > TOR za 4-6 oseb. Ponudbe na ^HLADILNIK, rabljen 250 lim» POMIVALNO, nerjaveče, dvojno KT TO rabljeno, prodam. Informacij ? " 23^aTsPORTNO KOLO na :: stav in Planinske GOJZERJE J* * Oifled popoldne. Knific, Hafnerje" »' selie 38. Skofia Loka,.tel.: 064^ Prodam OTROŠKO POSTELJ^ ČOLN Maestral 9, motor Tomos -i £ '>4-804 " Prodam novo enokrilno OKNO v 6«^»vnosoboJ 4?Pn!dam 100-ligrrfd DILNIK znamke Bosch. KrW ^ Oprešnikova6, Kranj Prodam brejo KRAVU ta bc r teletila. Zmrzlikar Milan, Hres^ vodarn BETONSKO ŽELEZO ( mera 10. Tel.: 22-569 PETEK, 13. AVGUSTA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN OLA8 Ugodno prodam tovarniško nov PRALNI STROJ Gorenje-Korting v garanciji in 3 kub. metre TER VOLA -Plošče, mehke II. vrsta, 5 cm. Kadunc Ana, Stefetova 36, Šenčur 7978 Prodam maraton OBRAČALNIK za seno. Pogalar Janez, Triglavska 9, Bled 7979 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z opremo. Sajovic Dragica, Velesovo 79, Cerklje 7980 Prodam FOTELJ - ZLOŽLJIVA POSTELJA. Nastran, UI. T. Dežmana 2, stan. št. 3, Kranj 7981 Prodam STRESNO OPEKO medite-ran, približno 16000 kosov, za 150 kv. metrov. Kern, Kranj, Janeza Puharja 4, teL: 27-083 7982 Prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO. Gorenjesavska 28, Kranj 7983 Prodam drap, dolgo POROČNO OBLEKO (italijanska) 8t. 38 do 40. Infor-t&acije tel.: 45-289, vsak dan od 20. ure dalje. 7984 Ugodno prodam KOMPLET BOBNOV Premier. Tel. 064-62-755 7985 Prodam BETONSKE KVADRE veliki format. Žirovnica 2. Ažman 7986 Prodam 6 tednov staro TELIČKO, Kranjec, Bukovaca 42 pri Vodicah. 7987 Prodam tri JARCE. Tomažin, Bukovš-Ska 20. Selca 7988 Ugodno prodam elanov ČOLN P 245 iti tomosov motor 4, PRTLJAŽNIK za Novejši tip Škode. Tel.: 26-817. 7989 Prodam 8 tednov starega BIKCA. Sp. ^mik 23, Cerklje 7990 Prodam 5 kub. metrov suhih smrekovih Plohov in 300 kosov grafitno sivih Strešnikov (Novo mesto), ogled po-Poooldne. Bobnar, Cerklje 7991 Ugodno prodam skoraj novo 100 litrsko Zamrzovalno omaro. Tel.: 22-898 7992 Prodam skoraj nov OBRAČALNIK Tajfun. Soklič, Selo 22, Bled 7993 Prodam več PRAŠIČEV od 40 do 120 k« težkih. Posavc 16, Podnart 7994 RŽENO SLAMO z njive prodam. Grad. 15. Cerklje, tel.: 42-167 7995 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, Sempetrska 2, Stražišče Kranj 7996 KRAVE jalove prodam ali menjam za blemene. Močnik, Medvode pri elektrarni. 7997 TELICO, brejo prodam. Spodnji Otok p. Radovljica 7998 Prodam KRAVO (cika) breja osem Mesecev, pet let stara. Sodja Matija, Prednja vas 10, Bohinj 64267 7999 kupim Kupim dobro ohranjeno KLOP m je- Jifini kot (za kuhinjo) in dva STOLA. Sporočite ceno in naslov. Stager, Bled A- ' ,r13 7818 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Čebavs Marko, Brezje 42 7841 GOLF JGL, star 5 mesecev, prodam. V račun vzamem tudi karamboliran avto. Cirče 29, Kranj 7842 ZASTAVA 750, letnik 1973, celega ali po delih prodam. Podgoršek, Savska 42, Kranj 7843 Prodam FIAT 128 Sport, letnik 1974/75. Korenčan Vojko. Naklo 136 7844 Prodam 4 nove GUME Tiger. Ži-ganja vas 4, Tržič 7845 DIANO, letnik 1979, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na tel.: 26-221 7846 Prodam TAM PRIKLOPNIK 10 T L. 1975, tudi na kredit. Staretova 32, Kranj, Cirče * 7847 GOLF JGL star 19 mesecev prodam. Tenetiše 46 ali tel.: 064-27-579 7848 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1978, dobro ohranjen. Slatnar Marija, Cerklje 231 7849 Prodam RENAULT 14 TL, letnik 1979, zelo dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 7850 Prodam FIAT 127, star 3 leta, in KRAVO s teletom. Špruk, Zajčeva 1, Komenda 7851 Prodam ŠKODO 110 R coupć, letnik 1975, ali zamenjam za Zastavo 750, letnik 1981. Guzelj Barbara 7, Škofja Loka 7852 ' Kupim MOTOR MZ 150 po možnosti registracija 125. Mur Milan, Podgora 15, Gorenja vas nad Škof jo Loko 7853 PEUGEOT 204, letnik 1973, prodam za Škofja Loka din 75.000.00. Godešič 2, 7854 v Kupim TRAJNO ŽARECO PEC na gorivo. Mihič Marko, Rupa 4, Kranj 8000 ^ Kupim dobro ohranjeno TEHTNICO 400 kg. Koželj Anton, Pšenična polica Cerklje .,.??£ ^ Kupim POLKNO tipa Jelovica ali LIP ^led 120X120 cm. 8?02 Kupim TELETA Simentalca, en teden H-tarega. Hlebčar, Rovte 2, Podnart, Telefon 70-214 • 8003 vozila ml . »HROSC« 1200, starejši,letnik, vozen, ^registriran, 12-V, prodam celega ali po S%lih. Informacije popoldne - Markič, Partizanska 14, Kranj , 78iy . Prodam ZASTAVO 101 SC v zelo dojeni stanju. Kadivec Janez, Šenčur, Fi-«*nova 46 782,° w Vodarn ZASTAVO 101, letnik 1979 ali jenjam za ZASTAVO 750. Krenner, Ki-78. Gašperšič Blaž, Pot na Jošta 34 . 7838 . Frodam MOPED 15 SL, registriran za ^vo leto. Lazar, Gradnikova 3, Kranj 78.19 , Z 1300, letnik 1977, registriran do julija ugodno prodam. Zibert, Kranj, K **iteva 17, tel.: 26-512 784T° v . : f J ' I Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, tel.:064-62-720 7855 Prodam REZERVNE DELE za Zastavo 750. Hafner Anton, Godešič 71, Škofja Loka 7856 Poceni prodam FIAT 126, letnik 1978. Tel.: 79-646 7857 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto in 100 kg IZOLACIJSKE SMOLE. Mlakar, Cesta na Klanec 61, te.: 26-396 7858 Prodam osebni avtomobil R-DACIA 1300, letnik 1974. Ogled v petek od 15.00 dalje in soboto. Kos, Gorenjesavska 10, Kranj , 7859 Prodam R-4 motor m vrata — letnik 1974, Sukič Jernej, Zg. Bitnje 206 7860 Prodam AMI-8 in PRIKOLICO za osebni avto. Celik, Šenčur, Partizanska št. 49 7861 »SPAČEK« po generalni obnovitvi, 10000 km, naprodaj za 3.3 SM. Ogled samo v soboto 14. 8., Pintar, Velesovo 51 7862 Prodam WARTBURG - dobro ohranjen za 50.000 din. Kranj, Delavska cesta 2 A, Stražišče 7863 Prodam GOLF, letnik 1981. Ferlan, Troiarieva 18 a, Stražišče 7864 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, ZASTAVO 750 in MOPED AUTOMATIC znamke Rog. Janeza Puharja 2, Kranj. Tel.: 28-557, popoldne - Majkič 7865 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Ogled ves dan. Kranj, V. Vlahoviča 7, Kapler Matija 7866 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1980 - oktober, prevoženih 14.000 km. Cesta na Klanec 18, Primskovo, Kranj 7867 Prodam MOTOR od FIATA 1M In^am6ZASTAVO 101, letnik 1976, neregistriran. Ogled v soboto dopoldne. Igor Gabrič, Cesta 1. maja 65, Kranj 7869 Prodam KOMBI ZASTAVA 435 celega ali po delih. Janez Bohinc, Tržič, Grajzar-jeva 11, tel.: 50-361 7870 AUDI 80, letnik 1974, dobro ohranjen nrodam. Oprešnikova 18 D, Kranj 7871 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled v popoldanskem času, Sp. Duplje št 43 7872 Prodam AMI 8 celega ali za dele. Tenetiše 3 7873 Poceni prodam OPEL KADETT starejši letnik. Voklo 70, Šenčur 7874 Prodam FIAT 750, Legat Slavko, Alpska 12, Lesce 7875 Ugodno prodam R-6. Tel.: 78-334 7876 Ppodam ZASTAVO 101, letnik 1974, generalno obnovljeno. Tel.: 064-75-009 7877 Prodam CITROEN GS Super 1,3, 1979. Tel.: 064-60-219 7878 Prodam OPEL ASCONA 20 S. Tel.: 40-028 7879 R-4, letnik 1979, prevoženih 34.000 km prodam za 12.5 SM. Tel.: 24-764 7880 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1975. Motor brezhiben. Ogled v soboto dopoldne. Da car Iztok, Zvir-če 31, Tržič, tel.: 89-400 7881 Prodam FIAT 125 P, letnik 1978. Do-bršek Mirko, Kranj, Struževo 79 7882 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Sred. Dobrava 5 A pri Kropi 7883 Prodam ŠKODO 100, letnik 1973, registrirana do avgusta 1983. Jože Klančar, Nova vas 37, Radovljica 7884 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, , cena 1.5 SM. Novak, Tavčarjeva 1, Jesenice, tel.: 81-650 7885 ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno ugodno prodam. Kavčič Borut, Cankarjeva 31 B, Radovljica 7886 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1978. Ogled sobota in nedelja Avtokleparstvo Klemenčič Jože, Hlebce 11 A pri Begunjah 7887 Prodam SPAČKA, letnik 1976, cena 3.5 SM. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 7888 ZASTAVO 101, letnik 1976 prodam. Tel.: 26-721 7889 AUDI 80, letnik 1974, rahlo karamboliran prodam za 12 SM. Telefon 064-74-249 /890 ZASTAVO 750, letnik 1978 prodam. Ogled na domu po 16. uri. Zupan Darko, Podbrezje 32, Duplje 7891 Prodam KOMBI dvoosni, visoki IMV v nevoznem stanju. Dvorje 96 7892 Poceni prodam R-4 v voznem stanju, motor odličen, celega ali po delih. Hafnar Uroš, Se Makovo naselje 33, Kranj 7893 Ugodno prodam ALFA ROMEO 1300 TI za dele. Robič Branko, Kranjska gora. Smerinje 1 789T4 Prodam dobro ohranjeno Braco fni-I^OLICO Tel.: 44-554 , i > K . 7895 Prodam DIANO 6, letnik 1977, registrirano do avgusta 1983. Informacije tel.: 064-79-606 7896 VW 1200, letnik 1975, dobro ohranjen, registriran, prodam. Informacije tel.: 75-010 int. 275 dopoldne 7897 Za ZASTAVO 101 super prodam nove PREVLEKE, tepihe ter priključek za prikolico ter za BMW 2002 vplinjač. Ogled popoldne. Podakar Frenk, Brgantova cesta 7, Medvode 7898 Prodam VW 1200, letnik 1957. Trste-nik 12, Golnik 7899 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, registrirana do junija'1983. Mrgole Jože, Struževo 10 A Kranj, tel.: 28-759 7900 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Žanova 36, Kranj 7901 Prodam BMW 2000 TI, letnik 1967, karamboliran, generalno obnovljen motor in z vsemi deli za popravilo. Dimitrijevič Brane, Gradnikova 7 C, Radovljica, tel.: 75-435 7902 Prodam avtomobila znamke FIAT 124 in TAUNUS COUPE, registrirana in v voznem stanju. Informacije na tel.: 21-589 8034 stanovanja = Oddam SOBO s kopalnico, centralno ogrevano dvema osebama (samcem). Naslov v oglasnem oddelku. 8004 Dekle išče SOBO v Škofji Loki ali okolici z možnostjo kuhanja. Subašič, Partizanska 11, Škofja Loka 8005 Brat in sestra iščeta SOBO v Kranju v času šolanja. Ponudbe na naslov: Ambro-žič Marko, Čopova 9, 64270 Jesenice, tel. 82-997 8006 Mlajši moški dobi STANOVANJE kot sostanovalec. Pogoj: nekaj mesecev predplačilo. Informacije tel.: 28-932 od 24. 8. dalje. 8007 Mlad par išče SOBO v okolici Kranja, nudi predplačilo za 1 leto. Šifra: NUJNO SOBA 8008 SOBO DVOPOSTELJNO v Kranjski gori za eno leto ali več vzamem v najem. Trtnik, Celovška 123, Ljubljana ali tel.: 061-555-546 8009 Na Jesenicah iščem ogrevano SOBO s souporabo sanitarij in možnostjo kuhanja za hčerko, I. letnik medicinske šole. Med vikendi odsotna. Kličite na telefon 061-264-200 " 8010 STANOVANJE enosobno, komfortno, na Bledu oddam. Ponudbe pod »Ogrevano«. 8011 Mlad zakonski par brez otrok nujno išče SOBO s souporabo kopalnice ali GARSONJERO v najem. Plačilo po dogovoru. Kličite po tel.: 064-24-471 7785 SOBO in KUHINJO oddam najraje dvema študentoma (brat in sestra). Ponudbe pod šifro: ŠTUDENTI 8033 ¥ RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS -TODRAŽ išče za najem za 1 leto opremljeno MANJŠE STANOVANJE ali GARSONJERO v Škofji Loki. Možnost plačila vnaprej. Ponudbe pošljite na gornji naslov ali po telefonu na št. 68-200. posesti Prodam GARAŽO na Jesenicah v bližini »Čufarja«, informacije telefon 061-311-209 8012 Prodam novejše ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju (29 k v. metrov) s telefonom, vseljivo maja 1983. Kličite med 19. in 21. uro tel.: 26-749 8013 Prodam SADOVNJAK blizu morja v Banjolah. Možnost kampiranja. Informacije 064-28-059 8014 Prodam GARAŽO. Mrak Marjan, Viktorja Kejžarja 39, Jesenice 8015 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja - Preddvora. Plačam tudi v devizah, naslov v oglasnem oddelku. 8016 Kupim ZAZIDALNO PARCELO, približno 700 kv. metrov ali več v okolici Škofje Loke. Plačam v devizah. Sardi Martin, Angertorstr. l/a III 8000 Mun-chen 5, Deutschland 8017 LOKAL v Kranju oddam. Ponudbe pod: »Odkup opreme« 8018 V najem oddam staro STANOVANJSKO HIŠO, najraje dvema zakoncema -upokojencema. Naslov v oglasnem oddelku. S019 zaposlitve Iščem kakršnokoli DELO na domu -redno ali honorarno. Naslov v oglasnem oddelku. S025 Zaposlim KV ŠIVILJO s prakso za izdelovanje modelov po meri. Naslov v oglasnem oddelku. 8026 Iščem KV NATAKARICO ali NATAKARJA za delo v gostinskem lokalu. OD zelo dober. Ostalo po dogovoru! Informacije vsak dan na tel.: 064-27-497 od lt. ure do 20. ure. 8027 prireditve Gostilna »Pri Jožici« Zg. Besnica 83 prireja v SOBOTO 14. 8. 1982 veliko VRTNO VESELICO, kegljanje za prašiča in bogat srečelov. Zabaval vas bo ansambel VLADOTA ERJAVCA od 18. ure dalje. VLJUDNO VABLJENI 8020 ŠD Proleter sekcija Tenis Praprotna polica priredi v soboto 14. 8. ob 20. uri KRESNO NOC z ANSAMBLOM SI-BILA in v nedeljo 15. 8. ob 17. un VELIKO VRTNO VESELICO z ANSAMBLOM TRGOVCI. Bogat sreče! v in kegljanje za kolo. Postreženi boste z domačimi jedili in dobro kapljico. VABLJENI! ^ 8021 Ansambel KRVAVŠKI KVINTET igra v nedeljo na VESELICI v Moravčah. ... ,8022 OOZSMS ZAPOGE prireja v soboto, 14. avgusta ob 19. uri v Zapogah VRTNO VESELICO s kegljanjem za kolo s pričetkom v petek zvečer. Zabaval vas bo vokalno-instrumentalni ansambel MODRINA. VABLJENI! 8023 Ansambel SIBILA vabi v soboto ob 20. uri na KRESNO NOC v Praprotno polico in v nedeljo ob 16. uri na PLES ob Zbiljskem jezeru. 8024 hh obvestila; ostalo POSOJILO 3 SM za krajšo dobo nujno rabim. Ponudbe na oglasnem oddelku pod: Garancija — obresti 8035 KŽK - TOZD KOMERCIALNI SERVIS, Kranj — skladišče Hra-stje, tel.: 26-371 GRADITELJI! Nudimo gradbeni material po konkurenčnih cenah ter celotni program stavbnega pohištva INLES - OKNA KOMBIVAK DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 14. avgusta, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček —Duplje, Krvavec —Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna - Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijade 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP center UI. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE: Delikatesa - Kašta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa — poslovalnica 2, Titova 58 ŠKOFJA LOKA: SP Groharjevo, mesnica Groharjevo BOHINJ: Ljubljanske mlekarne — Oskrba BLED: Špecerija samopostrežna Prešernova, Živila Center I, Ljubljanska GORJE: Špecerija market, Spodnje Gorje LESCE: Murka 1 RADOVLJICA: Špecerija samopostrežba Kranjska izgubljeno Obveščam UPOKOJENCE tov. SAVA Kranj, da bo 11. 9. 1982 IZLET v Belo Krajino, cena 450 ND, odhod izpred Delavskega doma ob 5.20 uri. Prijave sprejema trgovina Sava in tov. Pajerjeva. Pohitite s prijavami do 25. 8.1982 8028 PONIKVALNICE izdelujem v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 8029 . Skupina opravlja vzdrževalna DELA NA STAVBAH: čisti in barva »pobjone«, žlebove ... Kranj, telefon 27-598 7295 Opravljam vsa AVTOMEHANlCNA DELA na vozilih IMV - kombi, RENAULT in PEUGEOT. Cankar Bojan, Trboje 77 Kranj 8030 Polagam ZIDNE TAPETE in LESNE OBLOGE. Ponudbe pod Poceni 8031 Podpisani Valentin Žefran, Bistrica 13, Duplje, obveščam vse, ki bodo o moji ženi govorili žaljivo, da bom zoper njih vložil tožbo. 8032 Izdelujem BETONSKE STEBRE za kozolce. Telefon: 47-144 7103 GRADITELJI! Izdelovanje ŽEBLJEV od 35—85 mm. Jenkole Drago, Prebačevo 32 7797 V noči od 2. na 3. avgust sta pogrešana dva PSA: črni koder z belo liso pod vratom, ki sliši na ime Don> in sivorjav nemški ovčar, star 7 mesecev, ki sliši na ime Reks. Naprošam vsakogar, ki bi ju videl ali vedel, da sporoči proti nagradi na naslov: Gorenjesavska 58, Kranj ali tel.: 27-975 7798 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 30 do 50 din, špinača 60 din, cvetača 65 do 70 din, korenček 40 din, česen 100 din, čebula 50 din, fižol 60 do 100 din, pesa 40 din, kumare 20 din, paradižnik 30 do 40 din, paprika 60 do 70 din, slive 40 do 60 din, jabolka 30 do 50 din, hruške 60 din, grozdje 80 din, breskve 50 do 60 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 30 do 35 din, kaša 30 din, surovo maslo 330 din, smetana 110 din, skuta 90 din, sladko zelje 30 din, klobase 60 din, orehi 280 din, jajčka 6 do 6,50 din, krompir 18 do 20 din, lubenice 25 do 30 din. JESENICE Solata 30 do 50 din, cvetača 70 din, korenček 40 din, česen 114 din, ^ čebula 40 din, fižol 60 din, pesa 20 din, kumare 18 din, paradižnik 30 din, paprika 60 din, slive 50 din, jabolka 25 din, hruške 30 din, grozdje 50 din, ajdova moka 84 din, koruzna moka 25 din, kaša 61 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din, skuta 85 din, sladko zelje 17 do 20 din, jajčka 6 do 7,50 din, krompir 16 din. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 13. 8. do 20.8.1982 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tuga Vidmarja 8, tel. 25-831 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja. Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 25-781 pa deluje neprekinjeno.* ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili na zadnji poti našega ljubega moža, očeta, brata, dedka, tasta, strica in svaka VINKOTA ERŽENA mu darovali šopke cvetja in vence. Iskrena hvala sosedom, godbi na pihala, organizaciji ZB in DO Veriga za izkazano pomoč in za poslovilne besede. Vsi njegovi Lesce, Sovodenj, Železna Kaplja in Mežica V nedeljo praznujejo graničarji Zvesti branilci meja Vojaki karavle Marka Redelonghija poslušajo obvestilo o ilegalcih, ki jim morajo preprečiti prehod preko meje. Izurjeni pes je velikokrat najboljše orožje. Z odločbo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in vrhovnega komandanta NOV in POJ to-rvariša Tita je bil 15. avgusta 1944 formiran korpus narodne obrambe Jugoslavije, katerega naloga je bila zaščita državnih meja, obračun s kontrarevolucionarji, vojaškimi zločinci, zaščita prebivalstva, organov oblasti in zaščita objektov na osvobojenem ozemlju. Čeprav so bile prve graničarske enote ustanovljene že leta 1943, so si vojaki graničarji izbrali ta dan za svoj praznik. Letos osrednje prireditve ob prazniku ne bo, v vsaki karavli pa se bodo s kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami spomnili svojega praznika. Ob dnevu graničarjev smo obiskali branilce naše meje z Italijo. Vojaki karavle narodnega heroja Marka Redelonghija so skupaj z miličniki, s člani civilne zaščite in krajani Starega sela prikazali vaj o, v kateri so ustavili oborožene ljudi, ki so hoteli ilegalno prečkati mejo. Starešina karavle Mladen Jelič je vojake, po obvestilu kmeta iz bližnje obmej- preko meje preprečili tudi za vrednost okrog šest milijonov prenosa ilegalnega blaga preko meje. Vojaki se vključujejo v ekonomsko stabilizacijo družbe, toda ne z zmanjšanjem življenjskega standarda vojakov, temveč tako, da ne trošijo po nepotrebnem in da se z marsičem oskrbujejo sami. V gozdovih si vsako leto sami pripravijo drva za kurjavo, v okviru zelenega plana pa ob karavlah goje zelenjavo, sadje, v karavli v Breginju pa goje tudi svinje. Vojak Mate Čošič iz D oboja je v karavli v Breginu, ki jo vodi starešina Tomislav Stamenkovič že več kot štiri mesece: »Naloga nas graničarjev je predvsem, da varujemo mejo. Poleg vojaških dolžnosti delamo tudi na svoji mali kmetiji in tako smo vedno preskrbljeni s svežo zelenjavo, imamo tudi nekaj sadja in svinje. Prosti čas preživljamo na igrišču, ob televiziji in radiju imamo tudi kulturno sekcijo.« Ker je najsigurnejša tista meja, ki jo branijo in pazijo vsi ljudje, vojaki na obmejnem področju že vrsto let uspešno sodelujejo s krajani obmejne občine, z družbeno političnimi organizacijami v občini in vojaki vseh obmejnih karavel. V. Primožič Več ko pridelamo, boljše jemo, pravi vojak Mate Cošić. Foto: V Primožič Kakšni zimski ob Za zdaj nas še greje ceneno avgustovsko sonce, zdaj zdaj pa bo na vrata potrkala zima. Misliti na to, kako bomo novembra in decembra ogrevali stanovanja, avgusta ni prezgodaj. Vsaj tako smo razbrali iz besed sogovornikov, ki se že zalagajo s kurjavo za hladne mesece. Jože Peterlinjz Komende: »Še preden smo se vselili v novo hišo, smo pred tremi leti že razmišljali o kurjavi. S kurilnim oljem smo tedaj napolnili cisterno, ki drži kakih 4700 litrov. Vselili smo se letos, tako da je zaloga še nenačeta. Tudi poslej z oljem, ki je postalo presneto drago, ne bomo razsipni. Dokupili smo namreč še dve torii premoga, s katerim si bomo pomagali iz energetske stiske. To gorivo mora zadoščati za dve leti, morda bo z varčnim ravnanjem zaloga ostala še kak mesec dlje. Dandanes energija namreč ni poceni.« Mimi Kern, iz Dvorij pri Cerkljah: »Za ogrevanje porabimo poleg premoga tudi precej drv iz domačega gozda. Letos smo si jih pripravili štiri metre. Premoga je v kleti še nekaj od lanske zime, vendar se na to peščico ni zanašati, ker ne bo zadoščala Ker kurimo še na klasičen način, nikoli ne ogrevamo vseh prostorov. Glavna porabnika sta kuhinja in kopalnica, v kmečki peči pa kurimo izključno butare. Drva iz domačega gozda prav pridejo in nas utegnejo v energetski Prisrčno ob sprejemu Petri če Da bi hitreje in bolje opravili svojo nalogo, vojaki sodelujejo z miličniki. ne vasi o neznanih ljudeh na meji, obvestil o akciji. Vojaki in miličniki so preiskali teren, kjer naj bi diverzanti prešli mejo. Po borbi, kjer so diverzante ujeli, so vojaki pripovedovali o njihovem življenju in delu. Naloga vojakov graničarjev je predvsem zaščita državne meje in borba proti notranjemu sovražniku. Poleg tega je njihova dolžnost tudi čuvanje tradicij NOB, sodelovanje s krajani in družbeno Političnimi organizacijami v občini 'olinin, kjer stoji karavla. Graničarske enote so dobro opremljene, trudijo pa se izboljšati položaj vojakom, saj svoje delo opravljajo ves dan in v vsakem vremenu. Preteklo leto so se posvečali razširitvi telefonskih zvez na mejnih področjih. Graničarske enote na Krasu in v Prekmurju so često pomagale -jrjri gasitvi požarov. Vojaki graničarji na Tolminskem pa so poleg svojega urjenja pomagali vaščanom pri delu na poljih, pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, sodelovali pa so tudi na kulturnem, športnem in drugih področjih, ki spremljajo njihovo življenje in delo. V preteklem letu so vojaki s svojimi starešinami poleg preprečevanja ilegalnih prehodov BRNIK, KRANJ - »Že šest let me sprejemate in vedno nam ol> lj ubij a te boljše pogoje za delo in treninge. Toda, v šestih letih je še vedno le pri obljubah«, je dejal na sprejemu v Kranju Borut Petrič. Več kot dvesto navdušenih Kranjčanov, ki so prišli pozdravit Petriče pred skupščino, je po teh besedah spontano zaploskalo. Že na brniškem letališču je bilo slovesno, saj so Petričem prvi izrekli dobrodošlico plavalci kranjskega Triglava. V imenu TKS Kranj pa jih je pozdravil Štefan Kadoič. Še boj slovesno so Petriče pozdravili pred skupščino v Kranju. V imenju plavalcev jim je dobrodošlico izrekla predsednica plavalnega kluba Triglav Kristina Kobal, v imenu družbeno političnih organizacij pa podpredsednik občinske konference SZDL Andrej Lapanje. V svojem pozdravnem govoru je dejal, da ti Kranjčani so sprejeli Boruta, Darjana in Draga Petrič a pred skupščino v Kranju. V imenu plavalnega kluba Triglav"jim je k uspehu čestitala predsednica PK Triglav Kristina Kobal, v imenu družbenopolitičnih organizacij pa jim je Čestital podpredsednik OK SZDL Andrej Lapanje. -Foto: D. Humer uspehi, ki sta jih Darjan in Borut Petrič dosegla na četrtem svetovnem prvenstvu v plavanju, vaterpolu, skokih in umetnostnem plavanju obvezujejo, da se bodo v Kranju za plavalce pogoji izboljšan. Kranjčani so še enkrat dokazali, da so ponosni na uspehe, ki sta jih dosegla brata Petrič. Ne samo v Kranju, temveč tudi na brniškern letališču je bilo slovesno, saj so let-riče pozdravili številni gledalci in Kotniki, ki so čakali na odhode letal, led njimi so bUi tudi tujci in ti so jim prisrčno zaploskali."saj so vedeli, kaj sta oba brata dosegla v Ekvadorju. V imenu ZTKO Slovenije jim je k uspehom čestital predsednik Ljubo Jasnič in zvezni kapetan naših plavalcev Mitja Prešeren. N? bolj prisrčno je bilo srečanje z domačimi, saj so bili Petriči odsotni osemnajst dni. »Srečen sem, da sem spet doma,« je dejal vojak Borut 1 et nO. »Čeprav me je v Guayaqulu dajala vročina, sem 400 m kravi dobro odplaval. Če ne bi bilo te nevšečnosti, bi bilo drugače. di sam bi se v Kranj vrnil lajno. Vseeno sem zadovo^ rezultati, ki sem jih dosegel^ »Bal sem se reprezee^ NDR Lodziwskega, saj j« J* kot odličen finifler. Tokrat *§ v obračunu za bronasto zmanjkalo moči. Sam sc*l 1500 m kravi dobro segel dva državna rekontfl bronasto kolajno. Vtisi «o H nepozabni in dosegel ms« kar sem si leleL Skoda Borut tik pred finalom na |B kravi zbolel,« je dejal 1 ■ Petrič na brniškem letališču. . »Oba sinova sta svoj« um odplavala odlično, čeprav! rut zbolel. Za Dai-jana mm* da bo svoje nastope o« odlično, saj je vse leto safl treniral,« so bile besede «■ Draga Petriča. Svetovno prvenstvo je aajjm. Vsi trije pa že gledajo na?* evropsko prvenstvo, ki bo leto v Rimu in na olimpu«* ^ leta 1984 v Los Angelesu.^ ^ »Žepna plavalna odprava, seje ^f^B^^^f plavalnega prvenstva »^ 'nepričakovan in vsi tnj* število ljubiteljev plavanja, prejem je l h niso mogli skriti veselja nad dobrodošlico. stiski še rešiti. Premog bome kljub vsemu naročili, saj ga m leto pokurimo kar dve toni. Če * še več.« — Lovro Kuster z Visokega: »Na premog čakamo že od lJfl zato upam, da ga pripeljejo ka9 septembra, ko se nekako M sezona kurjenja. Kupili smotl tri metre drv, ki nas bodo šku2fl s premogom ogrevala letošnje*^ mo. Lani smo porabili približa*^" pet ton in pol premoga. Cenri'^ imamo pri hiši centralno oce^ vanje, skušamo čim bolj varfr^N vati. Dopoldne ni nikogar do®* zato zakurimo popoldne. Oc*-^ vamo v glavnem bivalne prosto** ^ Letos pričakujem, da bo za toc^ hišo zadoščalo kakih sedetn t* fl goriva.« ^