trn dan dobivate... C 'C ^^ VAB ODA"
(lav
GLAS
> List tTovmsIcih ieUveev r Ameriki. *
Reentered m Second Clam Matter September 25th 1940 at the Post Offie e at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 150
Nte\ t^OLUME LIL — LETNIK LH.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 2, 1944 — SREDA, 2. AVGUSTA, 1944
i i --- ----—~
Tel: CHelsea 3-1242
RUSI NA BALTIKU
Rusko vrhovno poveljstyo je sinoči naznanil0? da je yceraj rdeča armada zavzela Kaunas (Kovno), glavno mesto Litve, na severu pa je rdeča armada prišla do Riškega zaliva, ki je del Baltika, ko je zavzela Klapkalns. S tem je rdeča armada odrezala vse železniee in ceste med baltskimi državami in Vzhodno Prusijo in takorekoč obkolila nemško garnizijo v Ri-gi. — Klapkalns je od Rige oddaljen 25 milj.
Na povelje maršala Stalina več oddedkov in j Hi uničile.
so topovi v Moskvi oddali 20 »alv v pros4avo zavzetja Kau-liasa, toda največje novice so priišle pozneje, ki so naznanjale padec Tukumsa, 34 milj zapa-dno od Riige in DobeJe, 16 milj zapadno od Jelgave. Ko je bila zavzeta Tukuma, je bila presekana Rjga-Ventapils železnica in ^arnizija v Riigi je l>ila popolnoma osamljena in je izpostavljena napadom od vzhoda, juga in zapada.
Poročilo naznanja, da je bilo na ■šestih krajih fronte osvobojenih 790 obljudenih krajev in da se je podal nemi?ki genora 1 Franke celim svojim štabom v (bojih za Varšavo. — Franke je že 27. general, ki je bil vjet od 23. junija, ko so Rusi pričeli svojo poletno ofenzivo.
Združena ruska in poljska armada maršala Konstantina Rokosovskega vedjio močnejše pritiska na Vansavo, toda poročila ne povedo, fe je prišel
fteverozapadno in zapadno od Dvinska je druga baltska armada generaJa Andreja I. Je-remenka obkolila železniško postajo Livani, 1<J milj jugovzhodno od Krustpilsa. Po trdovratnem iboju je (bila garniziia razibita. nekaj pa jih je pobegnilo.
Kot pravijo poročila iz Moskve, so Nemci v Varšavi zanetili požare.
Hitler ne dobi" zavetja v Švici
Švicarski zvezni svet v Ber-nu je premen i 1 svoje večstoletno stališče, da dovoli zavetje političnim beguncem. To pravico je posebno odrekel Hitlerju Goeringai, Himmlerju, Mussolini jut Staraoeu in dntigim ter bodo takoj izgnani iz dežele, aki bi prišdi po suhem ali po zraku.
Tozadevno premen ribo je 14.
julija priporoči!! zvezni justični kaj tyjjfej kot do Woin mina, -Milini ni s ter in polivke oblasti.
milj vbodno od Varšave. Poročila tudi ne omenjajo, da l)i biLa rdeča armada že prekoračila Vislo.
Rdeča armada je z naglim sunkom napredovala 32 milj do Tukum-sa oib Baltiku in takorekoč zajela ce»lo nemško armado v Letaki in Litvi, ki jo eenijo od 200,000 do 300,000 mož. tiskala armada, ki jo cenijo na 30 divizij, generala Lindemanna je obkoljena v Estonski in vzhodni Letski. Te armade se bodo morale po morju prepeljati v Vzhodno Prusijo, aJi se morajo podati, ali pa bodo u-ničene. Nemci bi se mogli pa morju tudi umakniti na Finsko, toda Rusi bodo delali tako. kot so delali pri Sevastopol na Krimu, kjer so bile potopljene vse ladje, k/i so skušale prepeljati vojake na Romunsko.
Neonske armade so obkoljene na prostranem ozemlju, ki meri okoli 30,000 kvadratnih milj.
Pri zavzetju Kaunasa je bilo ubitih nad 8000 Nemcev, 1200 pa se jih je podalo.
Tri ruske ba'ltske armade prodirajo dalje v Estonsko in Letsko ter zožujejo otokad jeval-ni olbroč iin ibodo armado generala Lindemanna razcepile na
Zvezni svet se je po dolgem posvetovanju med drugim odločil za naslednje:
"Oblasti imajo pravico prepovedati potst4>nim vrstam be-gumeem vsak vstop na švicarsko zemljo ;-poseibno 'tujcem, k i vsled neodobravanih činov so postali nevredni, da bi jim bilo dano zavetje ali pa so s svojim delovanjem škodovali švicarskim interesom."
Te besede je navedel švedski list "Svenska Dagiblad", iz česar je razvidno, kakega mislje-nJa ,ie glede takih beguncev tu di iš vedska.
ANGLEŽI V ITALIJI NAPREDUJEJO PROTI VELIKI NEMŠKI SILI
Nemci so na fronto pod Florenco postavili 75,000 vojakov v skrajnem naporu, da odbijejo pričakovani napad angleške osme armade. Angleži pa navzlic te. mu jard za jardom napredujejo s svojimi tanki v zelo vročih bojih po hribih in majhnih gorskih vaseh.
fronte
Na zapadnem 'koncu Amerikanci prodirajo proti Piši navzlic silno h<ud en m sovražnemu artilerijskemu ognju. z višdn severno od mesta. Angleška radio postaja naznanja, da so Nenu-i izpraznili Piso. Zavezniško vrhovno poveljstvo pa tega poročila še -ni potrdilo.
V dveh dneh so Nemei s svojimi velikimi tanki Mark VI. že drugič vdrJi v gorsko Jjnesto Ban Michele, pet mM j jugoza-
padno od Florence, toda vsaki krat so (bili pognani v gore severno od mesta.
Nemci, ki so bili vržen« onstran Ama in Pese s hribov jugozapadno od Florence, se še vedno drže v svojih postojankah navzlic močnim zavezniškim napadom. Nemški protinapad na višine San Andrea, štiri milje jugovzhodno od Monte San Michele je bil odbit.
Aeroplani za Rusijo
Največja tajnost je dosedaj zakrivila »prevažanje ameriških aeroplanov iz Združe-nih držav v Rusijo čez Kanado in A laško. Dve leti so letala cela krdela ameriških aeroplanov čez kanadske divjine, čez Atlaško in Sibirijo in Rmsijo.
Ameriške vojaške oblasti so sporočiile, da je Rusija na ta način dobila 10,000 ameriških aeroplanov od jeseni leta 1941 pa do danes. Ameriški letalci so jih vodili v Edmonton in Fairbanks na Al ask i, od tam pa so jih ruski letalci odpefjali v Rusiijo.
Prebivalci Edmontona <so pogosto videli nad 2000 aeroplanov, č-ijih vrsta je bila dolga več milj.
Quezon umrl
Manuel Quezon, predsednik Filipinov, je včeraj uinrl za je-tiiko v Saranac Lake, N. Y. — Star je bul 65 let in je bil predsednik od leta 1935.
Finski predsednik Risto Ryti odstopil
Uradno poročilo iz Stockholma naznanja, da je finski predsednik Risto Ryti odstopil in da je bil na njegovo mesto takoj imenovan feldmaršal baron Carl Gustav
von Mannerheim.	7
za predsednika in Mannerheim
je mesto sprejel. Po ustavi bi moral biti novi predsednik izvoljen pri splošnih volitvah, toda sedanji položaj je tako reda je parlament opustil
Finska vlada v svojem uradnem poročilu pravi, da je položaj preresen, da bi bile razpisane nove volitve za predsednika. Tudi ministrski predsednik Edwin Likomies bo najbrže odstopil in njegov naslednik bo Eero V nor i.
Predsednika Rvitija so najbrže napotile k odstopu velike ruske zmage v baltskih državah in njihovo naglo prodiranje proti Risri. Splošno se pričakuje, da bodo ruske bojne ladje prebile blokado v Finskem zalivu in bodo odphile na Baltik.
Rvtijev odstop bo imel za posledico veliko politično izpre-membo. Navzlic vsemu pa politični krogi domnevajo, da bo feldmaršal Mannerheim Rusom sprejemi j v za obnovitev mirovnih pogajanj, ki so bila prekinjena pred nekaj tedni.
Rvtijev odhod smatrajo poli-
sen,
določbe ustave in je Manner-heima s poselbnim odlokom i-menoval za predsednika.
Govorice o smrti maršala Rommel a
Poroča no je bilo, da je bil feldmaršal Erwin pri nekem zračnem napadu v Normandiji težko ranjen in da je ranam podlegel. Berlin je to vest zanikal in rekel, da je Rommel živ.
Sedaj pa alžirski radio zopet trdi, da je bil Rommel v resrnci ranjen, ko je njegov avtomobil napadel nek ameriški bombnik, tla je Ronun«'l bil ranjen in je pozneje umrl. Isto poročilo
Nemcem v Franciji slaba prede
Ameriška prva armada je z Normandskega polotoka prišla na planjavo, ki se razteza doli do Pariza. Po sedmih dnevih silno vro cih bojev so Amerikanci vdarili čez reko Se lune in si naglo postavili močno oporišč e. Reka je zadnja zapreka za prehod s polotoka tn so se prt "Pcntorsonu obrnili v U nttanijo.
Po sinoči so Amerikanci našteli 18,587. nemških vojnih u-jetnikov iin samo v pondeljek jih je bilo vjetili 7812. Od dneva vpada G. junija so Amerikanci vjeli (>9.1 Kf i Nemcev. Pri Oamtances je bilo ubitih 4500 Nemcev. V ofenzivi enegu tedna je'bilo razfbitih sedem do osem nemških divizij. Do sedaj so na ameriški strani fronte našteli 15 sovražnih divizij, na angleški pa 1"2 divizij.
Nek ameriški od tlel ek je včeraj vda ril od Avranches štiri iin po) mi'lje čez Selune pri
i iPontaubautu, nato je zavzel Nemci beže v Ankaro 1 Pontorson, 13 milj od Avran-
Eksipresni vlak, ki ponoči | cjles. Nek drug oddelek je prekoračil Sehrne pri T>uceyu, dve
vozi iz Istanbula v Ankaro je včeraj zjutraj pripeljal v Ankaro in vla»k je foil poln Nemcev. Iz Istartbula dovažajo tudi aeroplani Nemce. Vsakdo bi misilii, da Ibodo Nemci bežaJi iz Turčije na Bolgarsko, ko se bliža čas, da Turčija prelomi diplomatske odnosa je z Nemčijo. Nemcem pa se dozdeva, da bodo ibolj varni v turškem glavnem mestu kot ujetniki, kot pa na Bolgarskem, ako bi prišlo do vojne med Turčijo in Nemčijo.
AVSTRIJSKI DELAVCI SE UPIRAJO
Švedski in švicarski listi poročajo, da i»e avstrijski delavci nagilbljejo na levičarsko stran. Tudi civilno prebivalstvo je prijazno do zavezniških in se posebno do rwltih vojnih ujetnikov.
Tako poroča g-raiki listi Ta-gespoet, da so nedavno štirje ruski ujetniki pobegnili iz taborišča v Bruoku na Gorenjem Štajerskem. Čez nekaj dni pa so Ibvli vjeti in iz njihovih zapiskov je bilo videti, da so jim po poti ljudje drage volje dajali hrano. Nato list svari ljudi, da naj nikar ne pomagajo zavezniškim vojnim ujetnikom.
Nek fived, ki je več 'let živel ▼ Awtriji in se je te dni vrnil v Stockholm, pravi :
"Rdeči Dunaj je bolj rdeč, kot je bi)l kdaj poprej. Ljudje po ulicah brez strahu kažejo naklonjenost do ruskih in ukrajinskih delavcev, ki so bosi in v raztrganih Oblekah. Branijo ukrajinske otroke, ki delajo s svojimi materami, pred krutostjo paznikov. MAadi delavci zavračajo svoje stare voditelje in si iz svojih vrst volijo mlajše voditelje, ki so Ibolj napredni. Nočejo delati za amglo-ameni-ske kapitalliste, pripravljeni pa so sodelovati z naprednimi e-lementi v zavezniških deželah."
Isti Šved pravi, da prihajajo socjaHistični listi v tovarne in delavnice, v trgovine, gostilne,'mam3i j i vdarile restavracije, kavarne in na seje. planjave, so zavezniki
NEMCI IMAJO NAJHITREJŠI AEROPLAN
milje dalje proti vzhodu. V olbeh mestih so Amerikanci na-Sli mostove nepoškodovane.
Osem in pod milje vzhodno o<l Avranches oib reki See so Amerikanci zavzeli 'kriaišče cest Breoev, odkoder so oklopni oddelki vdarili šest milj proti jugu in zavzeli vas \fontgo tftnefT ter so z naglim sunkom zasedli dva jezova na Seluni pri La Roche Qui Bolt, sedem mulj jugovzhodno o<l Avran-chesa. Za zavzetjem obeh jezov je odstranjena nevarnost, da bi jih Nemci odprli in preplavili nižino nižje od Setluni.
Navzlic temu, da so včeraj Nemci naznanWi, da so poslali velika ojačenja proti amerii-šlkkn oklopnim divizijam, A-nterikanci še vedno napredujejo. Na (bojiišču so se že pokazale Štiri nemške divizije, ki so bile prej nastavljene dalje v Britarniji.
Amerikanei nepričakovano naglo prodirajo, medtem pa Nemci na osrednji fronti silovito napadajo skupne ameriške in angleške poštojanke, da bi prehilli črto in bi ameriško o-fenaivo vstavili.
Ko soameriške oklopne dlvi zije s silnim sunkom iz Nor-na bretonske pričeli
Nenvii so se pričedi posluževati novega napadalnega aero plana, ki ga poganjajo raketi in zavezniški letalci, ki so ga srečali, pravijo, da Joti z velikansko hitrostjo. Videli so jih samo iše sedem, toda se niso spustili v boj, zato iii znano, kalkšen je njih učinek. Leteli so samo naprej in bodo mogoče dosegli svoj pomen, kadar jih bodo Nemci imeli i kaj več.
Berlin je že nekaj časa napovedoval aeroplan, Iki ga bodo poganjali i tceti. (Zavezniški le-taSci so sporočili, da so težki bombniki in spremljajoči napadalni aeroplani v petek prejšnjega tedna srečali nove nemške aeroplane nad Nemčijo.
Zavezniki so videli, da bi veliko število takih aeroplanov mogilo dobtiti premoč nad zavezniškimi aeropplani, zato je toliko tisoč zavezniških težlkiih bombnikov 'bombardiralo nemške industrijske kraje in skladišča petroleja.
Zavezniki so že tudi lizdelaJi sličen aeroplan in so ga preis-kušali ter pravijo, da je še boljši kot nemški, toda v boj se še ni spustil, da bi se preiskusil z nemškim aeroprtanom.
Novi aeroplan so Nemci o-značili z MiE-163 S.
Polkovnik P. Tacon iz Mo-biile, Ala., pravi, da je s skupino bombnikov, ki jih je vodil, zadel na sedem nemških aeroplanov, toda si jih ni mogel natančno ogledati ker so prenaglo leteli. Ameriki 'bomihnik le ti po 400 milj na uro.
Otroška paraliza zelo razširjena.
Kot naznanja zdravstveni u-rad za državo New York v Albany, je otroška paraliza zelo razširjena po zapadnem in juž-žem delu deJ-u države. Vseh slučajev paraJlize v državi je 685 in največ v Erie okraju, kjer je 240 bolnikov. Okraja Stuefoen in Chemung imata vsak po 186 slučajev in Dutchess okraj 22.
V mestu New Yorku je 1.14 slučajev.
skupno ofenzivo na 100 milj dolgi fronti in prodirajo proti črti. ki (brani dohod do Pariza.
Amerilkanci in Angleži so se združiiLi med Torigny in Le Be-nv in so zavzeli več krajev.
Zavezniško poročilo naznanja, da so Angleži zasedli Le Beny-Bocage, »17 iniij jugovzhodno od St. Lo.
Slovenski poročnik pogrešan
Mr. John Ručigaj in njegova soproga Minka iz Ridgewood, L. I., N. Y., sta danes od Vojnega urada prejela brzojavno sporočilo, da je pogrešan v Italiji njihov sin poročnik John Carl Rnčig-aj, star 'komaj 19 iet. — Poročnik Ručigaj je pilot v ameriški zračmi armadi.
ške okupacijske armade v Franciji general Stuelpnagel vstre-lil, ker se je atentat, v katerem je bil zapleten, na Hitlerja izjalovil. Poročilo pravi, da je Stulepnagel 21. julija pustil a-retirati generala Oherga, načelnika gestapa v Parizn, toda ga je iz]*nstitl, nakar se je Oberg odpeljati v Berlin. Stuelpnagel je nato odpotoval v Verdun, kjer se je vstrelil.
Berlin p aje 25. julija priznaj, da so generala Stuelpna-gela francoski teroristi napadli in ga težko ranili.
tični krogi za kazen, ker je Vavj' da ^ i« poveljnik nem-liotel svojo deželo pro<Iati nemškemu vnanjeirtu. ministru Joa-chimu von Rilbbentropii in naci-jem za hribtom parki m en ta.
Finski krogi v Stockholmu zagotavJljajo, da je sedaj Finska pokazala, da je popravljena zopet odpreti vrata, ki so netla-vno bila zaprta, toda Moskva ima ključ do vrat.
Poglavitno je, da 1h> nova vlada neodvisna od von Riibben-tropa. Drugo vprašanje pa nastane, kaj bodo napravile nemške armade na Finskem. Po njihovem obnašanju bi se moglo sklepati, da po nacijskih nazorih niso več zanesljive.
Cflede sestave nove vlade je mogoče samo domnevati. Bivši finski pomnik v AVashing-tonu Hjalmar Procope bo naj-brže vnanji minister, ker je najspretnejši finski politik. Atos Virtane, ki pa je sedaj v ječi, ker je razširjal uepostavne pozive, (bo dojbil kako važno mesto v vladi.
Poročilo o odstopu Rvtija je zadelo Wilhelmstrasse kot bomlba, kajti ravno sedaj se nemški vladni krogi najbolj pečajo z vprašanjem gletle Tuivi-je, ki bo mogoče še danes prelomila diplomatske odnošaje z Nemčijo.
Po Rvtijevem odstopu je finski parlament takoj imenovali feldmaršal a Mannerbeima
OTOK TINIANV AMERIŠKIH ROKAH
Amerilkčanei so zmagali na otoku Tiinianu v otočju Maria-nov. Po devetdnevnih vročili bojih je vsak japonski odpor za mri.
Na Guamu so Amerikanci pričo^li potiskati proti severu ter so napredovali »koro tri milje ter zavzeli mesta I talia, Pado, Pulan in Maite. Amerikanci so v popolni posesti južnega dela otoko.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini I — Pošljite Vaš dar še dane« Slovenskemu Pomožnemu Odbora. 1840 W. 22nd Place, Chicago, m.
Nemški ujetniki čakajo, da jih odpeljejo
Medtem ko zavezniške ladje izkrcujejo vojaštvo in vojni mater j al na francoski oibala, skupi-na nemških vojnih ujetnikov čaka, da bodo prepeljani v vojna taborišča v Angliji

NAHODA"—NEW YOU
WEDNESDAY, AUGUST 2, 3344
T8TANOVLJKN L UN

GLAS NARODA'
___<?w or
51st Year
Taarlj 9J.
<Uy Bdl^ra
Adv
rordar*,
t OD
BA OBLO URO VBLJA LIST £4 ZDBU&DNB DUŽAV« IN AAJNADOJ
f7.—~; U POL LJDTA $&50; ZA ČVTBT LETA «2.—.
"Olu Naroda" lahaja raakl daa
•obot, nedelj la pnalkor.
'•OLAB NAHODA". tl#
P. NEW VOtt 11, N. I
Nekaj malega o
Napisal za "Glas Naroda" - M K.
--/(N&dailjevantje.)	-
Odločilna bitka
Po zagotovilu vojaških izvedrneev bo 'bitka za Varšavo, i;i h<» jo žt* pričola, odločila usodo nemške armade, itli kakor jo i momljajo XoirK-i WHirmaeht.
Rdeea armada ima še 'komaj 1.'» milj do predvojne meje Vzhodne Prnsije. Ako se pa vpošteva okrožje Snvalki, ki so Wnici |K> razdelitvi Poljski« z Rnwijo leta 1935) priklopili k V/J rodni Prusi j i. tedaj so Rusi že na ozemlju Vzhodno Pru-
Rdeea armada je tudi le Š«* nekaj milj oddaljena od balt-ki*ga pristanišča Rijje Um- je, kot cenijo v Londonu, odrezala (•of za umik iN*),000 do :WX>,()00 Nemoem, ki so v Estonski in
Lefe&u.
Zadnji dve močni trdnjavi prod Varšavo, Siedlee in Lukov. sta paddi in armada maršaia Rokosov-s-ke^a je oddaljena od Varšave koma j še deset milj.
Nemci pa, ki hočejo pretečo nesrečo prej oznaniti, predno
pridttfo tozadevna zavezniška poročita, so že -nazmarfli, da Rokosovski že naskoikuje Pra#o, predmestje Varšave na vzhodnem Ibregn Visle.
Odločilna bitka je že v teku.
Vsi znaki kažejo, da se bodo Nemci trdovratno branili. Pred Varšavo wo Nemci poslali močna ojačenja in tudi mnogo .-.eroplanov, s katerimi so zadnje mesece zelo štcdiii. Bitka za Lukov je pokazaJa nemško odločnost /boriti se do zadnjega. Mesto so Rn*>i zavzeli že pred nekaj dnevi, toda Nemci so jih :',a nekaj čssa pregnali. Po mnenju vojaških 'krogov v Londonu iiodo Rusi za zavzetje Varšave porabili railjon vojakov.
Ravno tako dramatični, četudi no tako zelo važni, so boji na. dveh dru&ih krajih višje proti severa. To je v trikotnem okrožju Suvalki pred Vzhodno Prusijo in nekaj milj nižje od Hige.
Ob Njemenu je armada generala Cernijahovskega razbila nemško črto na razdaljo 43 milj, je napredovala 31 milj in vdrla v SuvaHki ter razlpodUa Nemce na vse vetrove. Nemci tudi pravijo, da so izpraznili Kaunas (Kovno), "ko se je krvava bitka valila ekozi mesto."
Nemški ujetniki so povedali Ru&om, da so Nenuci svoji «iti ob Njemenu d aH ime "črta katastrofe". In neko poročilo pravii: uTemna, zelena voda Njemena je polna trupel Nemcev s svetiimi gumbi."
Ruska baltska armada, ki si prebija pot proti Rigi, je zavzela Jelgavo, 23 milj južno od Bige. Ko so 'bili Nemci še v .Jelgavi, so imeli železniško zvezo z armado generala Linde-inanna v Letski, Estonski in Vzhodni Prusiji. Ko pa je Jelga-va padla, so Nemcem za -umik ostale samo slaibe ceste 6(b obali ali pa čez morje.
Na celi 1200 milj dolgi fronti so Rusi včeraj dobro <na-praviili, kajti osvobodili so 2140 mest, trgov in vasi.
To naglo prodiranje ruskih armad pojasnjuje angleška radijska postaja na sledeči način;
"Ruske tanke zalagajo s petrolejem na ta način, da po-šljejo petrolej naprej po že3eznicah in z transportnimi aero-olani, <ki g-a opuščajo na tla s padali. Rdeči armadi nič več ne primanjkuje lokomotiv in železniških voz. Imajo tudi dovolj trnkov in tudi mnogo voz, ki jih vlečejo konji. In konji imajo dovolj krme po deželi."
Londonski vojaški krogi priznavajo, da je Vzhodna Pru-sija prepuščena na milost in nemilost rdeče armade, toda ru--ko vrhovno poveljstvo ima še več drugih zelo važnih ciljev.
Najmlajši ruski general, 36 let stari Ivan Čennijahovski, l»o imel to čast, da bo osvojil Vzhodno Prosijo, deželo velepo-.•iestev nemških jnnkerjev in zibelko nemškega militarizma.
IIL
Privatni kapitalizem
Značaj tega sistema se kaže v njegovih Neizogibnih, že na prvi pogled vidnih in razumljivih posledicah. Pravih in re sničnih tousinessmanov je malo na svetu, kakor je malo pravih umetnikov in drugih odličnih talentov. Na drugi strani je pa vsa sila naroda, ki se prav malo ali nič ne razume na gospodarstvo. Kato imajo prvi neomejeno polje za kopičenje bogastva pod okriljem privatnega kapitaliza. Tako opažamo na eni strani redke posameznike in družine z velikanskim premoŽenjem, na drugi strani pa množice posameznikov in družin, ki žive od javne dobrodelnosti. Med tema dvema razredoma imamo delavce in tako imenovani srednji stan. Delavci ati uslužbenci so neposredno odvisni od industrije. Kadar je namreč industrija in trgovi na. v dobrem toku, takrat imajo svoj zaslužek, kadar ni dela, mora delavec živeti od »svojih prihrankov, Če jih je kaj, aH pa od kredita, afeo ima. Sicer zapade javni dobrodelnosti.
Srednji stan malih kmetov, uradnikov, majhnih trgovcev, učiteljev, bankirjev, umetnikov itd., je navidez gospodar svoje usode, v resnici pa ravno podvržen zakonom kapitalizma kakor delavec, samo da je njegova odvisnost malo .bolj ohlapna, jo občuti pozneje in nikdar tako ostro.
Industrijska depresija pride nepričakovano, kajkor elementarna sila, proti kateri ni pomoči. Večje in manjše depresije se vrste v razno dolgih pre-
celoto; potom zmage ene nad vsemi svojimi tekmovalkami; po naredbi vlade. Pri nas, v A-meriki imamo zakone tako proti nepravični tekmi, kakor proti monopolu, ki se je prej kdaj vdejstvoval v obliki trnstov.
IV.
Državni kapitalizem
Sistem državnega kapitalizma daje državi izključno pravico do vse trgovine in industrije. Indireiktno je potom tega sistema podržavljeno tudi dela stvo, ker ga more najemati za dobiček edinole država. Ker je država lastnica vseh industrij skih sredstev, plačuje le delavce in uvažano blago.
Edini primer državnega kapitalizma imamo v Rusiji.
Ali je državni kapitalizem sposofben ustvarjati narodno blagostanje ali ne, bo morala dokončno dokazati šele bodočnost, čeprav vsi nepristranski opazovalci priznavajo, da je Rusija od časa uvedbe državnega kapitalizma pa do predvojnega leta vsestransko silno napredovala. Razmahu ruske industrije se čudi cel svet, najbolj pa tisti, katerih je industrija vsakdanje življenje, A-merikanci, Angleži, Nemci. V kratkih letih je bilo zgrajenih toliko milj železniških prog. kakor prej za eele zgodovine ear-stva. Nastala so nova velemesta, rastle so nove šole kakor prigovorske gobe po dežju. Nepismenost je skoraj izginila. Nekatere nis^ke poljedelske šole so na viškn. Socijalna oskrba se je razvila bolj kot kje drugje. •
Ruska zdravniška veda je v viseli svojih strokah najodlič-
(razglednih
sledkih. Narod je pasiven in, nejša. Goje znanost in umet-

v «e* tejtfefe
vsega eTOt^ Jd #octako po. trebui; da Dv^r^te slediti
■tA.
lmifa** v mimK *
Omfi 60 centov,
NaroAit* IMdrA'a UAS V
■zlbegan. Nihče mu ne more po vedati, kdaj se bo vrnila zaposlenost.
Kar si delavec prištedi v debelih letih, potroši v snhih, in he dos-ti ni. Na ta način ne pride nikamor; njegov obstanek je v večni nevarnosti, njegova 'bodočnost je kar najbolj nezanesljiva.
Srednji stan je malo ibolj soliden, pa tudi tukaj opažamo za Časa depresije propadanje bank, kmetij, trgovin. Negotovost straši vsepovisod in strah pred bodočnostjo ostaja z nami kar naprej.
V takih razmerah zopetna o-hiHca delia ne pomaga mnogo, ker narod, ki je zopet hitro prišel do denarja, rad tndi nepo-troboma trosi. Sicer pa mora itak plačevati dolgove suhih aet.
Poleg čezmernega izobilja na eni strani in največjega siromaštva na drugi in zraven pe rijodičnih depresij imamo še druge slabe poslediee privatnega kapitalizma. Ena od teh je tekma ali konkurenca med industrijami iste vrste. Tako tekmovanje slabi ceJ sistem izven, mogoče, konsumentov. Toda, ker vsi odvisimo od kapitalizma, v večja ali manjši 'meri, moramo končno vsi plačati za h2be slabega gospodarstva, na eden ali drugi na&n. Brezobzirna konkurenca lahko v niči enega	tekmeca, ali
oba. Pri tem so prizadeti delavci, tiTgovci, več ali manj vsi, v čigar delokrogu je nastal polom. Tekmovanje se kaj lahko uredi ^otom pravične zakonodaje. Zakonito tekmovanje je velike koristi, ker idboSjšava izdelke, vlažuje cene in pospešuje delo. P^rimerno nasprotno stanje v industri ji imamo v monopolu. Jci pride do moči na tri načine: Potom organizacije vseh istovrstnih industrij v eno
nost. Ves narod je preibujen. Skoro dvesto milijonski narod dela s tako vnemo, kakoršne nihče na svetu ne bi pričakoval od Rusije. In ta narod se bori za svojo domovino kakor noben drugi. Oprema vojske je -izvrstna, poveljstvo iziborno. Človek mora nehote rabiti same superlative glede sedanje Rusije. Zakaj? Zato, ker jih Rusija zasluži in zato, ker je ves ta napredek tako nepričakovan. Rusija—komunizem! Dežela je vstala iz tisočletnega spanja, armada je bila pobita—Hitler je trdil, da je ni več—, in sedaj je na nogah, v zmagovitem pogonu podi sovražnika, odkoder je prišel. Kaj, da ni čudežev!
In vendar smo rekli, da 'bo morala šele bodočnost dokazati, ali je državni kapitalizem sposoben vstvarjati narodni blagor. Včasi dela začetno navdušenje čudeže, poznejše strez-nen je pa pokaže na sistemu temeljne napake. Ali je tako v
Rusiji? Po mojem 3Jkromnem mnenju je Rusija vsaj sama sebi že dokazala, da je državni kapitalizem vsaj za sedaj najboljši gospodarski sisiem za njo. Kdor pozna carsko Rusijo, bo pritrdil. Skoda je prelite krvi, seveda. Zakaj naj bi narod ne rešil takega vprašanja kot je gospodarski sistem mirnim potom. Saj vendar pravijo eni Jjudje, da ne marajo za kapital, drugi, da ga sovražjo — in vendar eni in drugi umirajo zanj, čeprav velikanska večina enih in drugih nikdar ne bo i-mela prilike razpolagati ž njim.
Rusi so se medsebojno borili samo za in proti državnemu kapitalizmu. Vse drugo so bila le sredstva za zmago ene ali druge strartke.
Zgoraj omenjeni uspehi komunistično Rusije so seveda le žarki, ki so prodrli iz Rusije v <imi svet. Z vrba hriba se ti zdi pogled na dolino prekrasen, vse je žametasto, barva se preliva v barvo, in cel razgled te navdušuje za lepoto božjega stvarstva. Toda ti moraš vedeti že prej. ko stopiš v dolino, da je v nižavi vse drugače, kakor pa kaže pogled iz višave. Ne vemo, kako je pravzaprav z ruskim delavstvom; ne vemo, kakšni so vladni ravnatelji tovarn napram zaposlencom; ne vemo, če je plača zadostna, kako je z njih stanovanji, kakšna je njih o-Kebna svoboda, itd. Dokler nam ne bo delovanje državnega kapitalizma bolj znano glede teh in sličnih okoliščin ruskega človeka, se ne moremo ogrevati za ta sistem.
Vemo, kako more predstavljeni šikanirati svojci usluž-l>ence, ne da bi se očitno pregrešil zoper odredbo. Vemo, kaj pomeni večno odmerjanje vseh potrebščin in vemo, kako brezbrižni so odmerjevalci, ki niso plačani od 4'komada", pač pa mesečno; vemo tudi, kaj pomeni biti zadovoljen s tem, kar dobiš, ker sicer ne dobiš ničesar. Tudi sedaj je mogoče pravilo : car vlada daleko, Bog visoko. (Zato, počakajmo, da vidimo !
V jutrišnji številki pride na vrsto zaključno poglavje to ve-lezanjun ive i azp ra ve: *4 Neka j malega o ka pi t a Uran u. *'
BRZOJAV V SLUŽBI ČASNIKARSTVA
Vsakdo ve, da je služla čas- kar ji predlagajo, da vlada do-r.ikarstva mogoča Je potom br
zojava, kajti le poinm hitrega medsebojnega poročevanja važnih novosti je mogoee. da |>rid<-med raznimi deželami sveta do pravega umevanja položaja v državah, katere so medsebojno oddaljene na tisoče milj in v katerih vladajo različna mnenja o svetovnem položaju. Toda časnikarska služba in službo vanje, bilo bi izdatno boljše in popolnejše, ako bi medsebojno občevanje med posameznimi deli sveta bilo eenej-še, kakor je tekom sedanje vojne.
R ad i draginje časniškega medsebojnega občevanja, po.
tala je svoboda tiska" v mnogih ozirih skoraj brezpomembna, kajti brzojavna poročila, kakor tudi ona ki prihajajo in odhajajo polom radia iz
voli posebne svote denarja v to svrho. kajti — ako ima dovolj dejianja za prehrano celih evropskih narodov, ki vsled vojne stradajo, ima gotovo še dovolj denarja na razpolago za poboljša nje brzojavnega olxV-vanja.
Angleška vlada je to vprašanj«' ugodno rešila h- leta 10.*]« —namreč v kolikor pridejo angleški dominiji v poštev. Tako, brzojavno' na primer stane beseda brzojavnih poročil med katerimi krajem svetovnega imperija, le 1 ■> < po vp rečn o). B rzo j a vk»» meri Londonom in Avstralijo stanejo le po VJr* 'beseda, in k«*r avstralska vlada prispeva z državnim denarjem za to občevanje. so brzojavke, katere prihajajo in odhajajo iz uredništev av-st ral-skega časopisja, še izdatno ceneje. Posledica te-
kraja v kraj. da je mednarodno[m,i je, da je postalo avstralsko časopisje tako veliko in iz-bonio, da prekaša vse drugo ra-
no—brezplačno, kar izredno po-maera naeijski propagandi v vseh republikah .Tužne Amerike
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnr da m poslužuj ejp — TTNITED STATES
. oziroma C A N A D IAN POSTAL MONEY ORDER.
občevanje v montgih ozirih sko-i raj nemogoče.
Zgorajšn.ja dejstva so do-U°pi*je vsega sveta, cela podprta s sledečimi cena-1	*
mi brzojavnega občevanja med! 1'mestno je tndi omeniti dej-raznimi deželami in državami *tvo, da Nemčija pošilja svoja tekom sedanje svetovne vojne: brzojavna poročila v Argenti-
Casopisje mora plačevati br-zojave mod Alžirom in New Yorkom po lie za vsako besedo, dasiravno so prvotno izračunali, da bi bilo le T>c dovolj: brzojavi med Oliungkingom v Kitnjn in New Yorkom, stanejo po 22c vsaka beseda, tako —da vsled tega je skoraj nemogoče pošiljati natančna poročila med našo in kitajsko republiko. Istočasno pa stanejo brzojavna poročila med Argentino in New Yorkom le po oc beseda, vsled česar je pošiljanje neisti-nitili poročil iz izvenargentin-skih dežel (tudi iz Kitaja), povsem lahko in tudi poceni.
Tekom vojne v Rtiopiji, treba je bilo plačevati brzojave iz Addis A be be v New York po 27c za vsako besedo, a cena je še sedaj veljavna, toda brzojavna poročila med Nigerijo in New Yorkom stanejo po 73c beseda, dasi ravno je Nigerija (v Afriki) par tisoč milj bližje New Yorka, kakor Etiopija.
V očigled taki draginji brzojavnega poročevanja, je svoboda tiska skoraj izključena. Vsled tega nekateri časni-
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 1.'5 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvn do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY , 216 W. 18th Street New York 11
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teh lmjižlc zelo omejena, Je priporočljivo, da poSJIte naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite w dobrem zavitku gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite labko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
m Wfmt 18t|i Stem*	New Yerk U, ff. Y.
u&feu

a::
482348534823484848485323532348232323482353485353482353235323
•GLAS NARODA *—NEW TORE
.WEDNESDAY, AUGUST 2, 1944
V8TAN0VLJEN L UM
[aiadski Ve
i
u
Poročil« iz rasnih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
PRIPRAVE ZA VOLITVE
Dan volitev še ni določen, toda vršile se bodo najbrže jeseni. — Takozvana kooperativna stranka izredno
hitro narašča.
splošnimi volitvami radi bliža1 jcWnh so provineijonalnih voli-tov v provitnsoijah AUberta,
Le Ottawa prihajajo v vodno na rasoa jočem števil u poročila jjlede hodoeili volitev v Kanadi, tinla ministrski predsednik, \V. L. Mackenzie, se dosedaj še vedno ni odločil j*lede dneva in ineseea volitev, tako da nekateri ljudje, ki so koiikonoli v zvezi 7. kanadsko politiko, celo za-1 rj 11 jo jo, da pride do volitev še-!<• trkom prihodnje spomladi.
Dne junija je ministrski predsednik Mackenzie Izjavil, da 'bode parlament raaspušoen prodno postane novi zak.m, ki določia denarno podpore za vsako rodbino, pravomoeen. Ta zfi-kon postane pravomoeen šele dne 1. julija 104."). Ooha vsakega novo-i 7.vol jen o«ja parlamoti-ta traja pot let, iri sedanjo po-tolotjo so bodo završilo dne 17. »pri In. 1fWi. Ta dopha so pa za-niore podaljšati, ako večina članov parlamenta tako trlasrtijo; i-fodobno pa zamore f^leralna vlada razpisati nove volitve tudi tekom teiya petletja.
Da si ravno do sedaj še ni ni znanp* li bodo vršilo volitve tokom letošnjo jeseni, se člani parlamenta že sedaj pripravljajo na eventualne volitve, kajti vesti z ozirom na svetovno vojno postajajo dan za dnem l>olj »prodno in to dejstvo Mimtrajo sedanji člani najbolj ugodnim sredstvom za svojo po litično propagando. Pole«? teira tudi \ !ada hiti z svojimi predlogi irbnlo p rotila pran ili denar-nib podpor za vsako ro«Hmio v Kanadi, oziroma za nstanovi-tov takozvane soeijahu* varnosti. (i lasom tejpa zako4>»kejra predloga do dobila vsaka ka-nn<bka obitelj za vsakega o-troka po $."».00 do $ft.00 mesečne podporo; vsaka rotKbina bodo dnibila tudi tafcozvano zdravstveno zavarovalnino po rn-.1,
stcoin uzorn.
Osrednja vlada
tndi čaka z
proviiwijah Quetboe in Now Brunswiek.
Fzi<l provineijonalnih volitev v provinci ji Ontario, 'ki so se visile lani. in tiwli izid volitev v provinci j i Saskatchewan, ki ■so se vršile v minulem juniju, dokaj vpljiva na vso politične stranko. Velikanske^ pomena jo Ibaš izid volitev v provinciji Raskat<*howan. kjer jo tako-zvama kooperativna stranka prodrla z velikansko večino lilasov. V Saskatebewanu, so i-meli zastopniki liberalne stranko .14 poslancev, toda teh posla neov je ostalo po volitvah »o pet, d očim jo kooperativna stranka izvolila kar 47 |>osIan-eev. Ostalo stranke so popolnoma propadle.
Tudi izid volitev v Ontario je /bil dokaj zanimiv. Kooperativna stranka v Outari ju do lani ni inie4a niti eneica pos-lan-ea, toda sedaj jih ima kar ^>4. iLilx'ralna stranka v Ontairio. ki jo imela dosedaj .">9 po>lan-eov v Ontario, jih ima sedaj le 15.
Tokom avgusta so vršo volitve t udu' v provinci jah Albert-i itn Quebec, in sicer dne fi. avgusta, d oči m se vršo volitve v provinciji Ne wBronswiok, dne 28. t. m. (julija). Vse kaže na to, tla bodo izid volitev proti-vladneira značaja, in vsled tosra l»odo osn^lnja vlada najbrže od<yodiJ.a splošno volitve do kasnejšo do-bo.
Kooperativna stranka, katero uradno ime je 14Co-operative Commonwealth Fedora t i on Party", je bila ustanovljena po ruskem uzorn, in ker si obeta prebivalstvo od nje največ koristi za splošno blagostanje vseh ljudi, zlasti pa še delavstva, število pristašev t o stranko izredno hitro narašča.
VOJAŠKA SODIŠČA V KANADI
Tekom tedna se vrši glasovanje delavstva v petih o-krajih severnega Ontario
Tekom tesra tedna bodo rudarji, iki so zaposleni s verno-ontarij. Wright. - Har^reaves, S\ivarni te, Macassa, KLrkland Lake in Ornega zlatih rudnikih glasovali, da na ta način izvo-lijo svojega posredovalnega zsatopnika oziroma unijo, (kate ra naj jih v bodočo zastopa. — ^Tom povodom so bo t o raj odločilo, naj li jih zastopa organizacija, znana pori .imenom 41 Canadian Mine Workers Union'' ali pa lokalna unija št. 240. ki je čl ami ca veliike organizacije "Mine Mill and Smelter! Workes Union*" od modnaro-! dno organizacije CIO.
Delavci, ki so plačani na uro !>odo volili posebej in ostali n-sL-užbenci, oziroma pisarniško in tehnično osobjo, bodo volilo zopet posebej.
V imenovanih potih rudnikih je za po-len i h kakih 12.VW) delavcev. UslnžH>einei. Iki so zaposleni v rudnikih Kerr-Addison, Ridgoorl in Tnibiirn so že glasovali.
V prid hitrejšega postopanja v zadevah, s katerimi imajo vojaška sodišča v Kanadi mnogo opravka, je vladin oddelek za vojaštvo bi obrambo tdkom zadnjega tedna naznani'!, da bodo v kratkem ustanovili posebna sodišča v vsakem vojaškem okrožju.
Nekatera sodišča te vrste so že pričela poslovati dne 1. julija. Poslovni'k teh sodišč je v mnogih ozirih s ličen poslovniku najvišjega sodišča provinci-je Ontario. Predsednik vojaškega sodišča jo bil imenovan po glavnem vojnem poT>očni-štvni, in ta sodišča »bodo potovala od mesta do mesta v njihovem okrožju ter opravljala svoje dolžnosti v vojaških taboriščih.
Ta sodišča se bodo preti vsem
bavila z sJiičaji vojakov, ki sOj se odstranili iž* taborišč ibrez dovoljenja; ki so izgubili po lastni krivdi del svoje oprave in orožja; ki so dezertirali, da se tako izognejo disciplinarnim kaznim, ali pa »ki so skrili do odpotovanja parmikov. s katerimi bi morali odpotovati v Evropo ali katerekoli <jnige prekomorske dežele.
Oddelek za vojaštvo in narodno obrambo tudi naznanja, da se morajo razsodbo proglasiti takoj, ko jo sodna razprava končana.
Vojni oddelek jo istodobno tudi odredil, da se pozove vso one ljudi, ki imajo svojr-p pri vojaštvu, naj pošljejo vojnemn oddelku svojo nove naslove, v slučaju, da se presolijo iz onega kraja Kamado v drugi.
KONČNI SPORAZUM MED LAKE SHORE MINES IN USLUŽBENCI
Leta 1940 je zavladal velik
ontarijsko
KANADSKE POŠTNE ZNAMKE
JLz Edmontona v provinciji Alberta, se javljajo o zgodovinskih podatkih iz do»be pred petnajstimi leti, ko so zasebni letalci opravljali v divjih in primitivnih pokrajinah kanadskega severozapada ves potniški in tudi poštni promet. To v-a-žno službo so vršili tudi v teritoriju Alaska, ki meji na kanadske severozapadne provin-eije in teritorije. Kanadska via. da tedaj še ni imela svoje postne službe v onih velikanskih pokrajinah, vsled česar so si zasebni lastniki aoroplanov orni-nlili posebno znamko za svojo dokaj dobičkonosno službovanje. Te znamke so sedaj velike vrednosti za nabirallce poštnih znamk.
Ljudje, ki so založili in prodajali te znamke, seveda niso vee v teh podjetjih, ali so pa postali člani znane "Canadian Pacific Air Lines'*,katera oskrbuje ves zračni promet iz Edmontona, Alta., v vse pokrajine kanadskega severozapada, ka-
kor tudi v kraje A laske, kateri niso ibaš ob veliki novi cesti v A laski.
Nabiralci poštnih znamk se sedaj trudijo, da dol>e za svoje zbirke zgoraj omenjene stare zasebne znamke, kot. spomin na čase, v katerih je postalo mesto Edmonton skoraj največje svtovno središče zrakoplovnega prometa na svetu.
Dandanašnji odhaja vsaki dan veliko število aeroplanov iz Edmontona. Vsi so naloženi z vojnimi potrebščinami za vojaštvo zaveznikov, ki je nastanjeno v Alaski. Ti aeroplani tudi prinašajo vsakovrstne stroje rudarjem na skrajnem severu, doeim prinašajo v Edmonton naloženi z dragocenimi kovinami.
V povojni dofoi postalo bode mesto Edmonton velikansko sredotočje zrakoplovskeiga prometa med Zjedinjenimi državami, Kanado. Daljnim Iztokom in Evropo.
Odbor za pomoč prebivalstvu Rusije se zahvalja vsem darovalcem
Kanadski odbor za pomoč prebivalstvu Sovjetske Rusijo, so tem potom iskreno zahvaljuje vsem darovalcem sirom vseh provinci j kanadskega domini ja.
Kakor smo v "Glasu Naroda" že opetovano poročali, so tndi Jugoslovani, zajedno z o-stalimi Slovani, ki živo v Kirk-land Laike, v severnem Onta-riju. imeli tamkaj svoj tozadevni odbor. V temu otlboru so bilo Slovenke. Mrs. A. Boloe, Mrs. F. Zidar in Mrs. V. \Ti-drie.
nesporazum mod rudniško družbo I. Mines Ltd. in lokalno unijo št. 240, ki je znano pod imenom Smelter Workers Union. Tedaj je prišlo tudi do štrajka, ki je trajal tri mesce in ki se jo vrši za pripo<znanjo veliko delavske organizacijo CTO. Ta nesporazum so skušali poravnati v on-tarijskem delavskem sodišču, kakor tudi potom posredovanja odbora, ki je znan pod imenom "Ontario Labor Relations Board."
V aprilu t. 1. so se obravnave med CTO in imenovano organizacijo ter rudniško družbo nadaljevala in šele tekom mino-lega tedna je prišlo do končnega sporazuma in sicer na ta način, da se je rudarjem dovolilo zahtevano povijanje plače za nadurno delo v svotah eno in polovične redne plače in s»i-cer za vsako uro nad osemnr-nim dnevnim delom.
Sporazum tudi določa, da zgoraj imenovana družba pri-pozna omenjeno unijo; da obe
stranki ne bodota sovražno postopali z uslužbenci, ki >o ali pa
tke Shore; niso člani omenjene delavske organizacije in da delavstvo ne hode pričelo ,Štrajkat i, dokler je sedanji sporazum v veljavi. Pogodba tudi določa, da se mora pri eventualnem individualnem povišanje« plače, vedno vpoštevati doba uslnžbe-nja, tako, da imajo starejši nslivžbonH prednost pri povišanju plače; da se mora službovanje uslužbencev, ki so sedaj člani kanadske vojske in mornarice, všteti v njihovo dobo zaposlenosti pri družbi in da morajo dobiti zopet svoje delo tekom 90 dni po njih vrnitvi iz vojne; da jo vsak uslužbenec opravičen do počitnic in da traja preskitševalna doba novih nslužboncov le šest mečev.
Ta pogodba je postala pra-voinočna z 15. julijem, in ko je bila pogodba podpisana, sta o. bo stranki izrazili nado, in željo, da bodo v nadalje vladale kar najboljše razmere med obema strankama.
PRISILNA HRANITEV DENARJA ODPRAVLJENA
Kanadski osrednji oddelek
ftnCATKLJnC Je mano, kako m ]• vse podražilo, te mvnotako tudi tUkovnl papir in druge tiskar-ikt potrebščine. Da si rojaki migurajo redno dopoAfljanJe Sata, lahko gredo upravnUtvu na roke a tam, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. AT«T NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakajte na opomin, leer s stem prihranite upravniltvu nepotrebne stroške?
zakladtništva je poskrbel za to, da je imel vsakdo v Kanadi hranilno knjižico in da so se njegovi tedenski, ali pa mesečni prihranki redno večali. Po-četkom julija je pa bil ta kanadski zakon prisilne hranitve denarja odpravljen. Ta zakon je določal, da mora vsak delodajalec vsakemu svojemu uslužbencu gotovo svoto teflonskega ali pa mesečinega zaslužka odtrgati — ako dotični uslužbenec zasluži vec, kakor $1.50 na teden.
Ta denar thodo v nadalje dobivali uslužbenci in to pomen ja za te ljudi, da bodo v nedelje lahko potrošili vsako leto najmanj $110,000,000 več. kakor dosedaj.
Nekateri ljudje, katerim je za to, da ljudstvo ne trosi denar po nopotreibnom, svetujejo del avoem, naj v nadalje prihranijo prostovoljno saj isto svoto, katera jim je bila dosedaj tedensko odvzeta v svrlio hranitve. toda prodajalci opojnih pijač javljajo, da se je povpraševanje po tej dobroti sedaj podvojilo. In kar je glavno pri teh transakcijah je dejstvo, da o-stane denar doma v Kanadi — tudii, ako se ga potroši v "o-krepcevalne svrhe".
Vlada je odredila tozadevno preiskavo, ker* so jo dognalo, da nekateri lastniki restavran-tov in hotelov računajo svojim gostom prevelike cene, ki so sedaj protizakonite.
Predpisi namreč določajo, da gostje dobijo sladkor le ako ga zahtevajo in v tem slučaju ga dobo le dve kavini žlioi. Tudi kave in čaja vsak dost dobi le po eno čašo in surovega masla no več, nogo tretinjo unče.
Preiskava pravih in nepravih cen v hotelih in resta-vrantih provinci je Ontario
Vladin odsek za eene tekom vojne doibe v Kanadi, sedaj preiskuje cene, ikaikoršne računajo po raznih restavrantih in hotelih v severnem delu provincije Ontario, da se na ta način določi se li <Lastni'ki restavrantov je hotelov ravnajo po od vlade izdanih tozadevnih pravilih in doloobah glede cen.
Polemika kanadskih listov
Iz . St. Catharines, Ont., se poroča našemu uredništvu, da je tekom minulega julija prišlo do dokaj hude polemike med u-redništvom tamošnjega lista "St. Catharines Standard" in listom "Ottawa Journal". Šlo se je namreč za to. naj se li v svrho posebnega povdarka v »kaikem uvodnem članku raibi splošno priljubljeno in tndi povsod i znano besedo "damn", ali pa fool j krotki izraz "darn".
Urednik lista v Ottawa, je namreč rabil v svojem članku besedo "darn". Ko so ga po tem njegovi koJegi drugih listov pozvali naj razloži, čemu rabi to besedo, jam je v svojem pismu odgovoril: "Well, — v našem uredništvu .nismo hoteli raibiti besede "damn" in — kako hi Vaše uredništvo nadomestilo to 'besedo?"
Uredništvo lista v St. Catharines, Ont., mu je odgovorilo, da je beseda "damn" povsem dobra angleška (beseda, in to besedo je trelba v nadalje vedno raibiti, "kajti ibeseda "darn" spada le med ženske, ki jo morajo rabiti, kadar pleto nogavice"
"v • . • •
VABILO NA
VESELICO
l^jrtero priredijo* vsa
4 SLOVENSKA DRUŠTVA. oziroma SANS št. 7, Little Falls. iN. Y
V SLOVENSKEM DOMU NA DANUBE STREET
v soboto., dne 5. avgusta. 1944
Najvljudnejše ste vabljeni vsi Slovenci od tukaj in okolice, da se udeležite te narodne prireditve.
JOKALA BODE SLOVENSKA ORKESTRA Vstopnina 25 centov
Se priporočajo odbori slovenskih društev.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO.SLOVENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
C« hoM dobra ubl In svojim dragim, mara) M pri najfeoljil, polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO 81.41 V EN SKI KATOLIŠKI JEIINOTI. kjer m lahko tavanje* u »rtnlne. razne poAfcodhe. operarlje. proti bolezni In oneflU>fl««(L
K. S. K. JEDNOTA »prejema nofike In fanak« od If. U M. Ms: •troke pa takoj p« rojstvu In do lf. leta pod ivoj« okrilje.
/
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikat« tedanje dobe od $250.00 do S5.000.0*.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In alrot. f> *e d I si Maa ali člani ra te mogočne in bogate katollike podporne organi zarije, potrudi w ln pristopi takoj.
Za pofrunila o zavarovalnini ln. za vse drage podrobnosti oo obrnite na nradnlke ln aradalee krajevnih K. 6. K. Jednote, ali pa aa:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
KNJIGARNA H-
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
DomaČe živali
Spisal Da mir Felgel
Kreutzerjeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
3
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
8
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SplUmaa
8
Pravljice
Zapisal H. M ajar
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napisal OJnro Pandnrlg
15
Suneški invalid
Spisal Silvester KoSutnlk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ofjrfnec
IGRE
28
Magda	;
(Igra) — Alojzij Remec
29
PeterČkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Oolln
30
Potopljeni zvon
(Igra) — CJerhart Hanptmann
18
Mladim, srcem
DrugI zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal Rssver Menko
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25 i iaamw
Duhovni boj
. (Izdala družbo sv. Mohorja) Ijl Sknpolt
28
Denar
Dr. Kari EngUa — Poslovenil Dr, Albin Ogris
13
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Sploal Stlveoter
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga nUte kupili!
35
Praški Judek
. SpiLlmannova povest — Pre-vel Josip Vole
31
Revizor
(Igra) w Nikolaj VtslIJevW
32
Spodobni ljudje
(Igra) — I a. Ufiovoe
33
Čine maske
(Igra) — L, Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil O. Oolar
38
Sveti Just
, (Iffra) — Spisal dr. F. Petroolo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Erbefnlkfa F. Roje
Kupite en "exbra" bond ta teden!
'or Jo aalofla teti knjig oelo omejena, Je prt naroHln prtpoi uClJIvo Bitt vo« shirk, da aaao ho aa ta aaHa motate vsakega adOmaUHL
NAKUM'
{WEDNESDAY, AVGJJBT 2, 1&44
VHUfOfUBI Dp
PROKLETfl
Spisal EMILE RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L.
GENERAL KOČA POPOVIČ
(89)
HL DEL 1.
Mladost, lepoto, ra»um, bogatstvo, ljubeznivost, milino— vse je to imela grofinja Bussieres v najvišji meri. Narava jo je obsipala z najlepšimi darovi. Zdelo se je, da je rojena za
srečo.
V ale nt rim An(gelinka. d'Arfeuifle^ eadnja potomka plemenitega starega rodu, je izgUbrla že v desetem letu svoje dobe očeta in mater.
Zadnji markiz d'Airfeuille je zapustil edini svoji hčerki premoženje štiriih milijonov, in to v posestvih in v vrednostnih papirjih. Najlepše med temi posestvi je grad d'Arfeuille.
Baron BierJe, čvrst mož, stric Valentinin po materi, je po stal varuh siroti.
Gospod Bierle sam ni bil bogat. S siroto pa mu je prišlo blagostanje v hišo.
Baron Bierle ni imel otrok; pa nekaj let prej se je poročil z mlado, zelo lepo in koketno žensko, ki je imela iz prvega yakona hčerko Lavro. Ta deklica je bila šest let starejša nego baronova varovanka.
Valentino so v hiši baronovi sprejeli jako veselo. Zdelo se je, da jo Obožujeta mati in h/ii. Prve mesece sol jo hoteli kar udušiti s samim do/brikanjem. A veJik ogenj ugasne hitro. Afrzlota je sledila tej prenapetosti. Ljubezni potrebno srce dekličino se je zatekalo v naročje 'barona, ki je svojo malo nečakinjo imel istinito rad.
Postopanje gospe in gospodične BierJove je bilo prav u-mevno. Veliko premoženje, ki je prišlo v hišo. ju je jako veselilo; morda je bila pri tem tudi istinita hvaležnost. Pozneje pasta mislili overzdaj sva se že zadosti zahvalili bogati pode dovalki; odsihdoib hočeva to nenavadno premožnost tudi iz-koriščevati in vživali jo bova, če le mogoče v Parizu!
In dočim sta se gospa in gospodična Bierlova, ki je bila bas tako koketna in zabavo^jubna. kakor njena mati, vrgli z odprtimi rokami in s zatisnjenimi očmi v vrtinec veselja: je Valentina samotno živela. Nikakršno veselje je ni ogrevalo ob strani mirnega starčka, njenega strica, čegar bližina je omr-zovala spomlad tega cvetočega dekličinega življenja!
Baron je bil tako neumen, da je poročil koketo, ki je bila trideset let mlajša od njega. Vrhutega jo je še strastno Jjubil To si je znala izkoriščevati in naredila ga je slugo svojim jako posvetnim trmam.
Valentino, ki se je izprva učila doma, so poslali v penzi-jonat, ker je gospa Bierlova tako hotela. Mlada deklica je ča sih na poti . . .
Valentina se ni pritoževala radi tega, saj je imela v pen-zijonatu vse, česar je pogrešila pri svojem varuhu; imela je dovolj zraka, premikanja, veselja, sočutja.
V penzijonatu si zapuščeni ljudje kmalu osnujejo družino.
Gospodična Julija Luranne, najboljša prijateljica Va-:entinina, je bila hči nekega magistratnega uradnika ter je imela brata, ki se je hotel posvetiti istemu stanu. Julija Durainne je Oboževala tega svojega brata ter govorila o njem v odgojil-niei tako navdušeno, da se je ogrelo tudi srce gospodične d'Arfeuille.
Nekega dne pokaže Julija svoji prijateljici krasno malo sliko ter vpraša pri tem: 44Kako se ti zdi ta sKka*"
44Prav lepa."
"To je.moj ibrat! Ali ni res, naš Lucija« je lep T"
4 4 Da, lep je, podoben tebi T' odgovori Valentina.
Talk rat ni bila Valentina še stara petnajst let.
Navzlic temu ji je bido odsthdob vselej čudno pri srcu, ko je videla to sliko, aki je cula* govoriti o Lraci jami.
Najprej ga je videla med počitnicami na deželi v njegovi rodbini. Bila je takrat šestnajst let stara, Lucijan pa triindvajset.
Izjprehodi v krasnih sokičnih dneh med zelenjem, med cvetlicami in ob ptičjem petju so dovršili delo. Valentina in Lucija,n sta se ljubila; a takega ni videl stari Lfiiranne, sicer bi bil udušil to ljubezen že v njenem začetku. Zakaj on ne bi iz-vestno hotel, da bi svet mislil, da Ijnihi mladenič bogato deklico le iz sebičnih namenov.
Julija seveda ni mislite, *da je bogastvo ovira ljubezni. Ljubila je Lucijana in ljubila je Valentino. Njena največja želja je bila ta, da bi ji postala prijateljica — svakinja!
Mlada človeka sta se večkrat videla pri gospodu Luranneu, pri gospodu BierAu in celo v penzijonatu, kamor je Lucij an zahajal, češ, da obiskuje svojo sestro.
Pozneje sta si dopisovala.	/
Tako sta minuli dve leti.
Lucija n se da vpisati v Parizu kot odvetnik.
Valentina je bila v osemnajstem letu svoje dobe. Zapustila je penzijonat, da se vrne k svojemu varuhu. Gospodo, ki je obiskovala hišo njenega strica, je deklica poznala le površno.	\
Med raznimi obiskovalci Biertove hiše je bil tudi mladi grof Buasierea, ki je v očeh gospe Bierlove poleg drugih prednosti imel t odi to, da je bil neizmerno bogat. Baronica je nanj $pe JtuHraft* »a «vojo hčer, ki je bila te štiriindvajset let stara in ki zaradi male evoje dote ni bila Se prišla do zaželjene 4 4 dobre perUje'V
(Nadaljevanje sledil
Spcsal E.
London, Anglija, 27. julija. — Potom ONA. — Titov general postaja ena najbolj popularnih osebnosti v Srbiji, ki je nekoč, bila trdnjava proti-Ti-tovskih sil, poročajo osvobodil-rfi voditelji, ki so ravnokar prišli v London iz Jugoslavije.
To je generalni poročnik Koča Popovič, Titova desna rOka v Srbiji, in opisujejo ga kot črnolasega, 35 letnega avtorja literarnih in psihologič-nih »spisov, ki je bil prej rezervni k a/pet an v jugoslovanski kraljevi vojski.
Kot neodvisen demokrat je bil Porpovič vnet za špansko lo-jalistično stvar, in je takoj po jugoslovamskem prelomu šel k Titu, kjer je postal prvi poveljnik prve Titove »brigade. Pozneje je vodil Titovo prvo divizijo in potem maršalov prvi vojaški zbor.
Kmalu je Porpovič postal e-den najpriljubljenejšili častnikov v Titovem štabu. Izdelal je načrte in osebno sodeloval v več nego 400 pohodih proti sovražniku, in si pridobil najgloblje spoštovanje in občudovanje od sorojalkov Ln svojih tovarišev. .
Od vsega začetka se je hotel vrniti v rodno Srbijo in tam pomagati ljudstvu, da se dvigne proti tlačitelju. Njegov načrt se je uresničil zadnjega februarja, ko je prodrl na čelu nekaj Titovih edinic v zahodno Srbijo, kjer je (bil na glasu kot sin ravnateUja ene največjih srednjih šol v Beogradu.
V petih mesecih je general Popovič sestavil pet srbskih divizij, ki so bile v okoliei Toplice in JaMkmice. Pravijo, da
Kontrola cen za rabljene avtomobile
Tapou.
so te divizije pripravljene ma.r-širati na Beograd, čim bo signal dan.
Srbsko ljudstvo vidi v Popo-viču simbol nove generacije sibskili poveljnikov, ki ni prav nfič podobna stami hierarhiji, ki jo ljudstvo smatra odgovorno za hitri propad jugoslovanske armade, pravijo pristaši o-svobodilnega gibanja.
Pravijo, da je Popovič sijajen govornik, ki pogosto govori svojemu moštvu, in jih poživlja, da naj žrtvujejo vse za osvoboditev domova ne.
Eden THovih -mož, ki je v nanovo dOšli skupini osvobodil-cev, pravi da je on prva žrtev ** Miha jI o vi če ve prevare", ki je dospel v London. Dejal je, da je bil ujet v jeseni 15H2, od ene čet miške edinice, ki ji je poveljeval poročnik Vučkovič, •bivši poročnik v jugoslovanski kraJjevi gardi, ki je dejal, da dela pod vodstvom generala Praže Mihajloviča, ki je pred kratkim nehal biti jugoslovanski vojni minister. Dejal je, da je bil tri dni pozneje predan i-taljamskim oblastem, ki so ga obsodile na vojnem sodišču in ga internirali skuipa j s 500 drugimi jugoslovanskimi domoljn-Ibi na otoku Mamuti, ki je bil tedaj v italjanskili .rokah. On in drugi so biii osvobojeni leto dni pozneje po napadu Titovih sil.
Partizani so dejali, ko so jih vprašali o sedanjem položaju Mihajlovičcvih sil, da so v popolnem razkroju, da so se mnogi pridružili Titovim ed i niča m in drugi Nedičevim. Dejal je, da se nič ne ve, kje se nahaja Mi ha j lovi č.
Insulirajte zdaj — svet hišnim posestnikom
Pazljiva insulaeija domov sedaj je najboljše orožje proti pomanjkanju goriva prihodnjo zimo, kar bo ogrožaJo zdravje marsikatere amerikanske družine, je dejal Howatrd Coon-ley, direktor Konservacijskega oddelka Odbora za vojno pro-diikoijo. Svetoval je program za 4 * zimske*' domove, ki bi se po njegovem neizmerno izplačali.
Pri vzpodbujanju za Lnsula-cijo domov to poletje, je Coon-ley svaril hišne posestnike, da v jeseni ne bo dovolj delavstva, če bodo vsi čakaJi za to delo tik pred zimo.
Precejšne množine goriva bo (lahko prihranjenega prihodnjo zimo, s takojšno popravo opreme za gretje in popravi-tvijo domov, je dejal Coonlev.
44V povprečnem amerikan-skem domu lahko prihranijo od 10 do 20 procentov goriva s pripravo za zimo/' je dejal
Coonlev. 4 4 Preračunali so, da amenikanski hišni posestniki lahko prihranijo okoli 6.000,000 ton premoga to zimo, če se pripravijo za zimsko pomanjkanje premoga."
Coonlev je svetoval sledeče za pripravo to zimo:
1. Poprava streh; 2. Popravite okna in vrata in zamašite vse razpoke okoli njih; 3. Ude-lajte dvojna vrata in okna; 4. Insulirajte strop in streho; 5. Insularajte stene kjerkoli je to izvedljivo; 6. Instalirajte zim-sfke predsobe; 7. Utrdite steaie, ki delijo nerabljene prostore v hiši kakor tudii strope negre-tih kleti, in drugih prostorov pod hišo; 8. Insulirajte neob-varovane dele domače naprave za gretje, ter čisti, popravljaj in poravnavaj vse dele; 9. Ude-fajte avtomatične kontrole za toploto: 10. Preglej kontrole in reguflatorje, če pravilno delujejo.
Rabljeni avtomobili so prišli pod kontrolo cen 10. julija 1944.
Trgovina z rabljenimi avtomobili, z prodajo približno — $2,000.000,000 je bila največja industrija, ki ni bila podvrže na kontroLi cen, je .izjavil U-rad za upravo cen.
Vsi modeli in znamke rabljenih avtomobilov so pod kontrolo cen, prodajo od posameznikov ali razdeljevalcev so vključene v naredbo.
Nova naredim ima posebne točke, ki varujejo kujpovalca, da mu ne računajo preveč. Prodajalec in »kupovaleč morata podpisati potrdilo prenosa.
Kupovalec mora oddati svoje potrdilo pri Odboru za krajevne kontrole vojnih cen in racij, ko prosi za fbenzinske kupone za avtomobil. Potrdilo i-ma opis avtomobila in njegovo ceno.
Censki uradnik pri krajev nem odboru primerja potrdilo s ceno. ki je v soglasju z naredbo.
44 V drngh besedah," poudarja OP A, 4'kontrola cen za ra {hijene avtomoble je bila izdana, zato da se obvaruje kupo-valce pred odirajočimi cenami in, da bodo ustaljeni prodajalci obvarovani pred tistimi, ki so poskušali odnirati na mSe načine. Mi potrebujemo sodelovanje motoristov in prodajalcev v delu pri Odborih za vojne cene iin racije, da zago tovimo, da bo ta naredba o bramba proti nezakonitim ce nam."
Tri enostavne stvari za ku-povalce in prodajalce rabljenih avtomobilov so našteli pri OPA.:
1.	Zvedite dejstva o vozilu, ki je kupljeno ali prodano, vštevši znamko, leto, model, radija in grelca, posebnih udela nih patentov kakor over-drive, fhrid-drive, vacuum transmission;
2.	Povejte to censkemn uradniku pri Odboru za vojne cene in racije;
3.	Censki uradnik vam bo potem povedal pravilno ceno.
......................................................................................................................
••i<ti1*liii|tX|iaa>^ilfl>sllllisifp|liaii|ll|ii*fl>«iKiiitiii"ft|>«ii«aiii>*!l|>itiasiBii"l|>iinivii*a-B|<>i«sitii>B,1|>l
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
3.
^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Recepti ao napisani ▼ angleikom jeziku; ponekod p* so tudi v Jedka naroda, kimaj« kaka jed poeabno ▼ navadi
Tu knjiga j« nekaj posebnega sa one, ki ee zanimajo za kotenje in ee hočejo v njem ftlmfcolj lzve&atl in IspopolniH
NOVA IZDAJA STAKE SEDAJ
00
Jfaro&te pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
2X6 Wert 18th Street	? Yew Yflrtt 1L N. T
C>C:>C>C>oh^
vštevši dodatke za posebno o-prenio, taiese, in udelane patente.
Naznanilo!
Peta sveta maša zadušnica osmina za pok. padlega vojaka Vatentin Kobilca, bo darovana v pondeljek, 7. avgusta, 1944 ob 8. uri po namenu pokojnega tete Mrs. Ane &me.
Mrs. Ana ftme iz Hobokena, X. J. in Mrs. Mary Kobilca iz Brooklyn, N. Y., ste si sestre in značilno pri tem je, da Mrs. ftme je bila, prva slovenska mati v Oreater New Yorku, ki je izgubila svojega -sina Jožeta &me, v prvi svetovni vojni, ki je služil v ameriški armadi v Franciji. A sedaj njena sestra Mrs. Kobilica je prva slovenska mati iz Greater New Yorka, da ji je padel siim Valentin ravno na istem bojnem polju v Franciji, dne 21. jimija.
Za s loves t ne obrede, pogreba in -sv. maše v pondeljek, 31. julija so darovati farami navzoči pri svetili obredih.
Poročevalec.
DELO DOBE:
SlVALKK NA STRIP FELT Vprašajte pri:
LEOIS HAT OO. 28 West 38th Str., (3rd floor) NEW YORK CITY
HARMONIKE NAPRODAJ
Kromatične 320 basov in ene 12 basov Lubasove, 3—4 vrstne nemške novega in starega iz delka. — JOHN KIRN, 6723 St. Clair Ave., RR, Cleveland, 3, Ohio.	(8—1, 2, 3)
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
DELO DOBE
ŽENSKK za fi.yVnjp |>i*arn. labko delo, T*il<Mi*ka plača	Vprašajte na:
B15 Madison Ave.. New York City. So. lia 700. t hod iz ceste.
(7 -1 do 8—3»
SONART REKORDI
. NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. Koprivick in njegar orkester
M t96—Wedding Polka
(N® bom se motila: TI P* ]«it, pa tldaiu martU) Wedding Walt« Slovenski Waits
Pojo R-jpnlck M«tr«
MBM—Je«p Polka
(Mat* potico p«C«>o) Marina — polku
B7S—Terezlnka — polka Na planinca h—val£«k
Lepe Melodije
Dnquefine University Tamburica Orkester
M571—Na Marijanc-e, polka Kje so moje rožice Marička pegi a—polka
Za tozadavnl cenik In cana plott aa obrnit« na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST., NEW YORK

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
$2.50
ZA CENO
ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej kajlgl, U Je Je »iaateU mnet, kake U hilo mocote po sedanji vojni pomagati erropaklai nwoflw. Is rata evropskih driav, tudi is Jugoslavije, so priili mmIJwH v Amerik« in pomagali postaviti najbolj nate najbogatejšo driavo na sveta. Sedaj je prišel taa. da države pomagajo narodom, Id ao Jim pomagali do njibo* sijaja In moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestal Iti Is angleščine — Je Jako sanimiva knjiga in Jo Id rasome angleško. •
"What's Your Name"
"fteveiU odgovori na vprašanje, U se ti£e sreče milijonov . . Čl-
ftanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
■merifiki dnevnik e tej knjigi
Pri narocbi se poalužite naslednjega kupona
PoMlJspi Money Order sa f.............. so lastnoročno
podptssno(l) knjigo(1) :
MoJe Ime .....................................................
ftt., alien all Box k.............................................
In drfava................................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI KALIJE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Olasbena Matica v Oeveftandn.
Cena - IIM Krnil Adamič—IC JU«iOSI4IVAN8Mltf NARODNIH PESMI aa
sest narodnih pesmi sa menu ibor ....................
Sest narodnih pesmi sa m-
Prane Ventorinl—&EST MEŠANIH IN MOdRlH ZBOROV ......
Perde Javanee-lb MLADIH LET.
Peter Jereb—OSEM ZBOROV O ikl in mcAanl) ..........
Moški zbori
OSKAR DRV:
Bara ca; OJ, moj Suc«I to« ; Kam mL fantje, drov v »aa poj-
OHKAK 1>IV:
prečno, ljnbca moja; Ko pttfl-ea na to Je gre; 8u41; MoJ očSa ma konjička dva; lH>blv sem t* semoe; Slovo; Je vplttnlla loe U EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belcSranJaka.. -1«
Vso noč pri potod ............N
JurJeva ...................... M
Hodi Micka domo; Kaj drugega bojem; Xdravlea ........JM
VASILIJ M1HK In A. UHOHII1NU:
Vetrlč: Ps aradtDl ..........AS
PBKDO JOVANBC:
Zjutraj...................... 'm
Slovanska ....................»
PBTIGR JEUKB: Pelin roča; VASI LIJ MIRK: Podoknlna........M
XORKO PKELOVRU:
Le enkrat ie .................M
Slava dela ..................Jš
H K. VOLA Kič: fttodmarln ; JO« PAVČIČ: Potrkan ples ......M
IZ flTARE ZALOGE pa itua mo Se naslednje pestili, kaLeriu, gmo »nižali eene:
%merlik* slovenska Ura. (Haimar) JO Orlev«L~ himno <Vedeplvee)___A*
----O-a^-.n--w
popciuimi noči,
ibor	la orkester, (flnttnerl —	
Mladini.	OtAdIS)"!	m s klavir-
Dve pern	sl» (Prelevee) in ssie „	xa Biki
Naši him		
GonU o	dmevL^t^W	nar). U
IA TAMBUR1CE:
NA (iOKENJSKEM JE FL.ETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za t&mburice, zložil Mar ko Bajnk...............7»
ZA GITU:
Poduk sa Htre. — « sveski —
daMMd)__
ZA KLAVIR:
---A
KNJIGARNA Slovenic Publishing Co. 216 West 18th St., New York