Državni zbor. Pretekli teden se je sprejelo ve6 zakonskih načrtov kfso tudi za naSe ljudstvo pomembni. Od mnogih strani se je pogosto izrazila želja, naj bi so nckatere določbe kazenskega in civilnega pravdnega reda fiasu primerno proilrugafiile. Tako na pnmer so ne v&tevaj 6as poštne dostave v rok; ravno tako ne konlc roka v nedeljo ali praznik, ampak naslecinji H»n nalifl se zahteva, naj se šteje čas za pntožbe ge le od dneva, ko se dostavi razsodba. Za pritoZbe se naizS udi zastopnik pritožnikov. Ako se na nrimer priKS državni pravdnik zoper odmero kazni, S\Z JaSiSna ne Eritožnik ne njegov zastopnik. Vse se vrši v tajni seji. Sedaj velja doloftba, da mora senat (sodiSČe) dovoliti odlog kazni iz družinskih ozirov, Po novem načrtu ]e sprejeto, da mora že sodni dvor prve inštanc« dovoliti obsojencu odlog kazni tudi do treh mesecev. Daljši odlog more dovoliti sodni dvor druge inštance. Tak odlog se je dosedaj dovoljeval na kazni v zaporu do šestih mesecev. Novi nacrt spreiema odlog za nastop kazni, ako ne presega enega leta. Važna sprem&mba je tudi par. 401 kaz. pravdnega reda. da more kaznjenec v sluSaju smrti ali v drugj važni družinski zadevi do 8 dni pretrgati kazen, ki ne presega enega leta. Ako n, pr. kaznjericu umre žejia ali sin itd., po veljavnih. določbah ne more iz zapora k" pogrebu. Sodnije so doslej le izjemoma dovoljevalo odplafiilo denarne kazni v obrokih, Odslej pa more sodnijia vplaSilo denarne kazni podaljšati do Sest mesecev. Za obnovltev Kazenskega postopanja določa novi načrt 8 dni časa, ker je sedanja 3dnevna doba prekratka za obširne pritožbe. Končno se je sprejelo, da se čas zapora v preiskavi in priptora šteje v kazen, ako obtoženec ni sam zakrivil zapora v preiskavi. Potem se je sprejela tudi postava zaradi zakot nih tiskovnih strojev. Odslej bodo dovoljeni majhni razmnoževaljii stroji. Posebno zanimivo pa je, kar ]e sprejela zbornica zaradi potov za silo. Lastniki gozdov se večkrat pritožujejo, d'a iz svojih gozdov ne ntorejo izvažati lesa ali kamenja iz kamenolomov v gozdu. Zakon z dne 7. ]'ulija 1896, Štev, 140, ne pozna potov za silo, gozdni zakon pa politične oblasti prestrogo tolmačijo. Ziato je zbornica sklenila, da se razveljavi zadnji ottstavek par. 1, zakona iz leta 1896. Poslaneo P i š e k je toplo priporočal to izpremembo, rekoč: Paragraf 1. zakona iz leta 1896 določa, da more lastnik zemljišča zahtevati pri sodniji pot za silo Cez tuje posestvo, a^ ko je nujna polreba. Zadnji odstavek tega paragrafa pa pravi, da ta dolocba ne velja za taka pota iz gozdov. Ta pomanjkljiva dolocba je večkrsft povod za dolge in drage pravde. Ako se orta ta dolo&ba v omenjenem zakonu, potem bo miogoce tudi iz gozdov doseči pota za silo. Paragrala 24. in 25. cesarskega patenta z dne 3. decembra 1852 sta preokorna in ne odgovarjata potrebam. Poleg tega oblasti še prestrogo tolmacijo te doloebe. Navesti hofiera v dokaz dva slučaja: V neki ob&ini je imel posestnik na sosedovem zemljišfiu vknjiženo služnostno (servitutno) pravico do pota za silo, Kupil si je &avo, toda sosed je ni pustil gnati po svojem zemljišču in tožil zaradi motenja posesti. Spdnija je razsotlila, da more prvi posestnik pac voziti po sosedovem zemlji&ču, ne pa krave gnati. Drug slučaj: Občina je izcistila jarek ob obcinski poti, Sodnija pa je obSino obsodila, ker so mejaši več let želi travo v občinskem jarku. Zato so veckrat taki jarki zanemarjeni^ ker so boje ljudje tožba in stroškov. Zakai je dajidanes toliko pravd? Ljudje ne razumejo vselej postav, liodijo k advokatom vpražat za svet. Ni dolgo tega, kar je šel nek župan k advokatu vpraSat za svet radi neke ceste. Advokat je rekel: obcina mora dobiti pravdio. A nasledek je bil, d'a je placal župan vec sto kVon stro&kov. Dandanes se nahaja mnogo potov, o katerih' se ne ve, ali so javna ali zasebna, in kdo je dolžan jih vzdrževati. V ohcini Slivnica sta n. pr. dve taki poti, ki sta stari gotovo že čez 100 let. Ta pota vežejo Stiri krajevne občine, a v občinski mapi niso nikjer zaznamovana. Nihče noče sedaj istih popravljati, ne občine, ne poscstniki. Imajo pa tudi popolnoma prav. Vsak se boji, da bi ga kak' hudobni sosed tožil radi motenja posesti, radi česar nastanejo navatlno hude in dolgotrajne pravde. Sicer pa jo nujna potreba, da se vse tako določbe glede potov za silo, katerih nekatere so že čez 100 let stare, predrugačijo, kakor želi in zahteva prebivalstvo. Sedanji zakton le ovira občine, da ne morojo čistiti jarkov in odvajati povodnji. Zato pozdravljamo vsaj to spremembo, ki dovoljuje pota za silo tudi iz gozdov. Pri razpravi o vladnem predlogu, da se znamenje in ime »Rdecega križa" ščiti, se je oglasil k bcsedi ilr. Jahkovic: Pozdravljal je postavo kot potrebno, da se zabrani zloraba znamenia in imena ,,Rdečega križa" v trgovsko svrhe. Zajedno je odlofino protestiral, da se znamenje križa, tega znamcnia krSCanstva, tako žaljivo iri izzivajočo uporablja pri raznih umazanih. takozvanih zdravstvenih gnmijevili pripravah, kar bi se moralo postavno splob popolnonia zabraniti in prepovedati. Naslikal jo dolo ..Rdefte- ga križa" v 6asu miru, primerjal društvo ,,Rdecega križa" v NemČiji in Belgiji in dokazal, da avstrijska družba niti iz daleka svojib dolžposti v tem oziru ne izpolnjuje. S tem, da se je ustanovilo nekaj hiš za vzgojo bolniških strežnic v Pragi, Celovcu, v Gradcn itd., da so se organizirale reSiliie postaje v velikilf mestih in da se je zasnoval mal zavod ,,Rdecega križa" v Pragi, se je za javnost zelo malo storilo, Pred vsem je treba organiza-cije bolniških strežnic na deželi, kjer je potreba najve6ja in najnujnejša. Na Bavarskem in BadB.nskem je taka organizacija v krasnem razvitku in se izborno obnese,, Treba |e nadalje večje ])ozornosti, da se omeji razširjenje sušice, posebnp v; pokrajinah, kjer se širi ta strašnamorilka po izseljencitf, ki se bol.ni vraSajo iz Nemčije in Amerike v domovino, Društvo uRdečega križa" v NemČiji je svoje delovanje tudi razširilo na za,veti&ča za otroke, na oskrbovanje rnater in dojenčkov, razširilo je prvo pomoč pri n-esreeah. v obliki rešilnih priprav, tudi takih, ki vsebujejo vse, kar ie za porod potrebno. Tako ravnanje avstrijske družbe ,,RdeBega križa" bi doneske izdatno povišalo. Kon&no je stavil sledečlo resolucijo, ki se je tudi sprejela: ,,Vlada se poziva, da sk.rbi za urejevanje bolniškega oskrbovanja na deželi, da v ta namen zelo odločno podpira vsaio dobrodelno društvo, ki si je stavilo za nalogo, da podpira bolniško oskrbovanje in skrbi za dovolj veliko število tolniš.k.ili strežnic, Vlada naj tudi stopi z društvom ,,Rdečega križa" v zvezo, da se preosnuje po bavarskem vzorcu." Dr^ Jankovicev predlog je bil seveda sprejet. V sredo, dne 15. t. m., se je zaSela razprava o predlogili, da se čim preje nastavi strokovne poro2evalce za izseljence v Ameriki, pa.tudi v istih evropskili državah, kjer je vec avstrijskih delavcev, ter da naj vlada v najkrajšem 6asu predloži zbornici nafirt za varstvo izseljencev. Prvi je goMoril k temu predmetu član HrvaŠko-slovenskega kluba, poslanec Jaklič. Vsi obžalujemo, da se naši ljudje izseljujejo. Toda če se že, varovati jib moramo vendar pred raznu mi izkoriščevalci, ki se jim približujejo pred odhodom, med vožnjo in ob prihodu v tuje dežele. Zbornica je sprejela nasvetovane predloge ter dne 17. t, mzačela prvo eitanje o za^asnem proračunu. Ob koncu petkove seje so bili nazadnje bjiroi prizori. Ceški poslanec Masaryk, znan nasprotnik katoliške cerkve, je vložil ipterpelacijo, v kateri je obsojal državnega pravdnika, ker je zaplenil zbrane spise češkega pisatelja Maharja, v katerih se grclo govori o Kristusu in se na nesramen način zasramuje katoliška cerkev, Poslanci dr. Susteršič in drugi so se pri predsedniku pritožili, da je sploh pripustil tit interpelacijo. To pa je razburilo fieškega poslaiica i« se zadnji petek grdo obregnil ob one, kl so se pritožili pri predSedpiku. Vrlo mu je ugovarjal slovenski poslanec Gostinčar in v posebnem govoru CeSki poslanec Silinger, Mahar je isti pisatelj, ki je imenoval krščanstvo strup iz Judeje in katerega je vsled tega hvalil celjski ...Narodni Dnevnik". V ponedeljek, dne 20. t. m., se je končalo prvo čitanje zafiasnega proraeuna, ki se je začelo že v petek. Izmed Jugoslova. nov je govoril poslanec dr. Dulibic o lirvaSkili' razmerah.