Gozdarski Letnik 62, .številka 10 Morfološke značiln osti r0govja srqjadi Prebiral ni gozdoNi na Pohorju J!>rag@zd na D(;)nački g0ri Medn.armdna konf~renca: . ozd prihodn0st Slovenije? ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE ve tnik Ljubljana, december 2004 ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENUE VEČNA POT 2, 1000 LJUBLJANA ~VAŠO POMOČJO SPOSTOVANI SODELAVCI GOZDARSKEGA VESTNIKA KONČUJEMO 62. LETNIK. 1( USPEŠNEMU ZAKLJUČKU LETNIKA STE PRIPOMOGLI TUDI VSI, KI STE REVIJI FINANČNO POMAGALI. VAŠO CENJENO POMOČ BOMO POTREBOVALI TUDI V LETU 2005, KO BO PRED VAMI ŽE ČASTITUIVI 63. LETNIK. 'V LETU 2005 BO TUDI ZVEZA SLAVILA VISOK JUBILEJ, MINILO BO KAR 130 LET OD USTANOVITVE KRANJSKO--PRIMORSKEGA GOZDARSKEGA DRUŠTVA, PREDHODNICE DANAŠNJE ZVEZE GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE. 'VSEM SODELAVCEM, NAROČNIKOM, PODPORNIKOM REVIJE IN VSEM GOZDARSKIM DRUŠTVOM TER GOZDARSKIM INŠTITUCIJAM HVALA ZA DOSEDANJE SODELOVANJE IN SREČNO TER USPEŠNO 2005. ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE GOZDARSKI VESTNIK Gozdarski vestnik, letnik 62 • številka 101 Vol. 62 • No. 10 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 410 Franc PERKO Kaj nam lahko da gozd? ZNANSTVENE RAZPRAVE 411 Miran HAFNER Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreolus capreolus L.} v populaciji v Škofjeloškem hribovju Morphological characteristics of antlers in roe deer (Capreolus capreolus LJ in the population of the Škofjeloško hribovje area STROKOVNE RAZPRAVE 426 Anton KUNSTEK, Andrej BONČINA Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju Analysis of selection forests on the research site Smolarjevo at Lehen on Pohorje 435 Mitja CIMPERŠEK Pragozd na Donački gori GOZDARSTVO V ČASU 451 IN PROSTORU Primož SIMONČIČ, Nike KRAJNC Mednarodna konferenca: Gozd-prihodnost Slovenije? -10. november 2004, Galerija Krka, Dunajska 65, Ljubljana 453 Polona KALAN 7. srečanje Ekspertne skupine za spremljanje depozitov (EXPERT PANEL ON DEPOSITION} 455 Lojze BUDKOVIČ Častitljiv jubilej pokljuške ceste 457 Alenka KORENJAK, Špela HABIČ Finska gozdarska akademija KNJIŽEVNOST 459 Dušan ROBIČ Tomaž KOČAR : Kamniška Bistrica -Bistriški gozd KAZALO LETNIKA 2004 460 STROKOVNO IZRAZJE 464 Marjan LIPOGLAVŠEK GozdV 62 (2004) 1 O 409 410 Uvodnik Kaj nam lahko da gozd? Od gozda vsi veliko pričakujemo. Pričakovanja so si pogosto v nasprotju. Ta prjčakuje iz njega les, ki je okolju prijazna surovina, ki ustvarja domačno .st, drugi denar, profit, tretji prijeten prostor za rekreacijo. Četrti pozna in ceni njeg~ve ekološke funkcije, nekomu da življenjsko energijo pogled na drevo, gozd; enemu je gozda že preveč, drugi bi ga želel imeti pred hišnim pragom. Nekomu je gozd enostavno preprosta »tovarna<< lesa, ki jo kaže v popolnosti izkoristiti, nekdo drug bi vse zavaroval in občudoval delo narave, ki enkrat ustvatja in kopiči, nato to čudo narave razgrajuje in daje mesto novim generacijam . Spet drugi bi delal tako, kot nam svetuje razvita Evropa, ki ima zaradi svojih preobhkovanih in nič kaj naravnih gozdov in krajine, pogosto slabo vest, ki si jo lajša z nasveti drugim. predvsem manj razvitim. Eni so p1ipravljeni na pogovore in usklajevanja, drugi nepopustljivo vztrajajo pri svojem. Eni se ravnajo po »modi«, drugi dejansko gledajo na gozd kot naravno dobrino, ki nam lahko trajno nudi svoje številne koristi. Stroka mora pri tem iskati ravnotežje, ne sme podlegati pritiskom, na gozd mora gledati celovito. Pretežni del gozdov v Sloveniji sodi v kategorijo lesnoproizvodnih; to so tisti gozdovi, ki morajo hkrati opravljati vse splošho koristne vloge. Tak gozd lahko ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij praviloma daje tudi les. Če vemo, da so naša rastišča »dobra«, lahko v naših gozdovih gojimo kvaliteten les. Prav ta kvaliteten les lahko lastniku povrne vloženo delo in sredstva, hkrati pa sestoji v katerih gojimo ta les, opravljajo za vse davkoplačevalce tudi vse druge k01istne naloge. Kvaliteten les daje tudi delo in zaslužek tistim, ki delajo v lesni industriji. In teh ni tako malo! Naše edino naravno bogastvo gozd moremo in moramo bolje izrabiti. Večnamenski gozd zmore in mora dajati tudi les, in to predvsem kvaliteten les. Težiti moramo k temu, da dobimo iz gozda čimveč kvalitetnega lesa. Žal pogosto ravnamo tako kot »varčen« gospodar, ko njegovi otroci vedno jedo nagnita jabolka. Tudi zadnje jabolko, ki ga dobe proti koncu zime je nagni to. Kdaj je drevo v večnamenskem gozdu zrelo za sečnjo? Odgovor je sila preprost. Takrat ko daje najvrednejši les! Ali je tako v praksi? Pogosto kar odJašamo in čakamo s posekom takih dreves, prej pridejo na vrsta t_ista »prizadeta«, čeprav bi v sestoj ih prav ta, katerih vrednost je že zmanjšana, lahko dobro opravljala svojo negovaJno vlogo. Takšna drevesa lahko tudi mirne duše prepustimo naravnemu procesu umiranja in razgradnje, tako bomo z njimi dosegli dvojni učinek: dobro za okolje in boljši ekonomski učinki gospodarje!f.ja z gozdovi. Danes vlada pri nas obsedenost od uporabe biomase za pridobivanje energije. Joj koliko ostankov je v gozdovih, kako majhen delež prirastka posekama. Pridobivanje biomase pa seveda zahteva svojo ceno. Ni dovolj subvencionirati daljinskega ogrevanja in kotlov. Praviloma pa lesno biomaso za energetske potrebe v naših gozdovih lahko plidobimo le kot postranski produkt pri gojenju kvalitetnega lesa. Gozdovi so naravno bogastvo z večnamensko vlogo in zato je potrebno z njimi gospodariti po načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Ob pravilnem izvajanju teh postulatov pri ravnanja z gozdovi, si lahko gozdarska stroka zagotovi obstoj in se z mirno vestjo pojavi pred javnostjo in politiko. Mag. Franc PERKO GozdV 62 (2004) 10 Znanstvena razprava GDK: 131 +156.42:(497.12 Škofjeloško hribovje)(045) Morfološ ke značilnosti rogovja srnjadi (Capreolus capreolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju Morphological charac;eristics of antlers in roe deer (Capreolus capreolus L.) m the population of the Skofjeloško hribovje area Miran HAFNER* Izvleček: Hafner, M.: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi ( Capreolus capreolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hriba..vju. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 10. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, ciL. lit. 29. Prevod v angleščino: Miran Hafner. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Značilnosti rogovja srnjadi smo pro~čevali na meritvah 26 znakov v vzorcu 182 živali uplenjenih v obdobju 1980-2003 na površini cca. 75 km\ v populaciji v Skofjeloškem hribovju. Večina znakov rogovja je v tesni medsebojni pozitivni korelaciji. Negativna povezava je ugotovljena pri razmaku med nastavki, premerom nastavkov in širini lobanje v povezavi z nekaterimi drugimi znaki rogovja. Telesna masa doseže največje vrednosti pri 5 letih, rogovje pa pri 6 letih starosti. Telesna masa je odvisna od starosti in meseca uplenitve. Večina proučevanih znakov rogovja je odvisna od starosti in telesne mase. Ob izključitvi vpliva telesne mase se srednje vrednosti večine proučevanih znakov razlikujejo med starostnimi razredi z izjemo razmaka na vrhu vej, dolžine vej do prednjega parožka, razmaka med parožki, višine rož na čelni strani, višine nastavkov in dolžine nosne kosti. Večina proučevanih znakov, k.i izražajo moč rogovja imajo najvišje vrednosti v srednjem starostnem razredu. Zaradi različnih sprememb srednjih vrednosti proučevanih znakov se s starostjo spreminjajo tudi razmerja med nji1~i. Po kulminaciji mase rogovja se skrajšuje dolžina rogovja in parožkov ter obsegi zgornjega dela rogovja. V območju nastavkov in rož postaja rogovje širše, povečuje se najožji razmak med vejama. S starostjo se povečuje razmerje med najožjim in naj širšim razmakom, skrajšuje pa razdalja med najožjim in najširšim razmakom. Manjkajoči parožki se pogosteje pojavljajo v razredu mladih in razredu starih v primerjavi z razredom srednje starih živali. Razlik med manjkajočim prednjim ali zaqnjim parožkom nismo odkrili. Z naraščajočo starostjo nastajajo na rogovju in zgornjem delu lobanje karakteristične spremembe, ki so lahko v pomoč pri razvrščanju uplenjenih živali v ustrezne starostne razrede. Ključne besede: srnjad, telesna masa, masa rogovja, značilnosti rogovja, Škofjeloško hribovje Abstract: Hafner, M.: Morphological characteristics of antlers in roe deer (Capreolus capreolus L.) in the population of the Škofjeloško hribovje area. Gozdarski vestnik, Vol. 6212004, No. lO. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 29. Translated into English by Miran Hafner. English language editing by Jana Oštir. Mcirphvological characteristics of roe deer antlers have beeo studied on a sample of 182 animals belonging to the population in the Skofjeloško hribovje area which were hunter-harvested in the period from 1980 to 2003 on an area of approximately 75 km2. 26 various traits have been measured. The majority of antler traits are in tight positive correlation . Negative correlation has been ascertained in the distance between the bases of antlers, the diameter of the base and skull width in connection with some other antler characteristics. Carcass mass reaches highest values at the age of 5 years, white antler mass reaches highest values at the age of 6 years. Carcass mass depends on age and month of shooting. The majority of antler traits which were studi ed depend on age and carcass mass. If we exclude the influence of carca.ss mass, the mean values of the majodty of traits studi ed differ among age classes -with the exception of the inside spread at the top of the ma in beams, the main beam length to front tine, the distance between pedicles, the height of bases on the front side, the height of pedicles and the length of the nasal bone. The majority of the traits studied which express the potency of antlers reach highest values in the middle age class. Because of the various changes of mean values of the traits studied, the relations between the mean values also vary with age. After the culmination of antler mass, the length of the main beams and pedicles and the circumfereoce of the upper part of the main beam start to decrease. In the area of pedicles and bases the antlers tend to increase in spread as does the smallest inside spread. The ratio between smallest inside spread and greatest inside spread increases with age, while the distance from the point of the smallest inside spread to the point of the greatest inside spread on the main beam decreases. Missing tines would occur more frequently among younger and older age classes compared to the middle age classes. We have not detected any differences between missing front and back tine. With age characteristic changes occur on antlers and upper part of skull which could be of help at assigning hunter-harvested animals into adequate age classes. Key words: roe deer, carcass mass, antler mass, antler characteristics , Škofjeloško hribovje area 1 UVOD INTRODUCTION Samci večine vrst jelenov (Cervidae) v določenem delu leta na čelnem delu lobanje nosijo kostne izrastke, ki jih imenujemo rogovje. Posebnost GozdV 62 (2004) 10 rogovja vseh jelenov je ta, da vsako leto - v času ciklusa tvorbe rogovja- odpade in zraste na novo. Rogovje jelenov je edina kostna struktura pri * M. H., spec., univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, 4000 Kranj 411 Hafner, M.: Morfološke značilnost i rogovja srnjadi (Capreo/us capreo/us L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju sesalcih, ki se vsako leto v popolnosti regenerira 2 NAMEN OBRAVNAVE (ROLF 1 ENDERLE 1999). Razvija se na koščenih 2 AIM OF THE STUDY izrastkih čelne kosti, imenovani čelni nastavki (BUBENIK 1966, SIMONIČ 1976). Večina avtorjev se strinja, da so se strukture rogovj a jelenov razvile kot vidni sekundarni spolni znaki, po­ membni v intraspecifičnih interakcijah (GEIST 1966, CLUTTON-BROCK 1982, MARKUSSON 1 FOLSTAD 1997), predvsem v tekmovanju med samci in kot znaki izbora s strani samic (CLUTTON-BROCK 1982, BERGLUND 1996), in so vidni znaki individualne kvalitete. Tudi samci srnjadi uporabljajo rogovje v p1istopu do tetitmijev kar prispeva k dostopu do samic in posledično vpliva na njihov reprodukcijski uspeh. V saka vrsta jelenov ima značilno osnovno obliko rogovja (LINCOLN 1992) ki je morfo-funkcionalna adaptacija na določeno okolje in socialni način življenja (CROITOR 2001). Srnjad je teritorialna vrsta, prilagojena na rastlinske združbe zgodnjih V prispevku ugotavljamo zakonitosti razvoja telesne mase in znakov rogovja srnjakov starejših od enega leta. Zanima nas vpliv starosti in meseca uplenitve na telesno maso in vpliv telesne mase, starosti in meseca uplenitve na različne znake rogovja. Želimo ugotoviti morebitne razlike med starostnimi razredi v telesni masi in v proučevanih znakih rogovja. Zanimajo nas spremembe v proučevanih znakih rogov ja povezane s starostjo ob izključitvi vpliva telesne mase. Spoznati želimo spremembe v razmetjih posameznih proučevanih znakov, ki nastajajo tekom rasti in razvoja rogovja. z raziskavo želimo preveriti nekatere dosedanje domneve o starostno pogojenih značilnih spremembah v velikosti in medsebojnem razmerju posameznih znakov rogovja. sukcesijskih stopenj z veliko robovi (GEIST 1998). 3 SRNJAD V OBMOČJU RAZISKOVANJA Telesna oblika in notranja zgradba izražata vrsto prilagojeno na visoko selektivno prehrano in preference do mehkih, z nutrienti bogatih ras­ tlinskih delov, značilni so kratki ciklusi pre­ hranjevanja, počivanja in prežvekovanja (HOF­ MANN -citira GEIST 1998). Srnjad izkazuje nizko stopnjo spolnega dimorfizma, je klasični skakaj oči tekač nizke vztrajnosti in odličen skrivač (GAMBARYAN -citira GEIST 1998). Posledično so samci razvili kratko, enostavno rogovje s tremi izrastki. Pri številnih vrstah jelenov je bil na značilnosti rogovja ugotovljen vpliv starosti, velikosti telesa, prehrane in žlez z notranjim izločanjem (BUBENIK 1966, BROWN 1983, HARMEL 1 WILLIAMS 1 ARMSTRONG 1988, BLAKE 1 ROWELL 1 SUTTIE 1998), vpliv gostote populacije in vremenskimi razmerami v času rasti rogovja (KRUUK et. al. 2002), zgodnjim razvojem posamezne živali (SCHMIDT et al. 2001) ter gostoto nekaterih zajedalcev v prebavnem traktu (DITCHKOFF et al 2001). Pomemben naj bi bil tudi genetski vpliv (HARMEL 1 WILLIAMS 1 ARMSTRONG 1988, WILLIAMS 1 KRUEGER 1 HARMEL 1994), DITCHKOFF et al 2001), predvsem v povezavi z odpornostjo proti boleznim, čeprav so tovrstni podatki precej redki. Razvoj rogovja naj bi bil pravi signal kvalitete njegovega nosilca (DITCHKOFF et. al. 2001). 412 3 ROE DEER IN THE RESEARCH AREA Značilnosti rogovja srnjadi smo proučevali pri srnjakih v starosti dveh in več let v populaciji na območju Škofjeloškega hribovja, v neposredni bližini Kxanja, v lovski družini Jošt za obdobje 1980-2003. Proučevano območje obsega manjši geografski prostor med Bitnjem in Besni co v dolžini 15 in širini 5 km in obsega površino cca. 75 km2• 30% površine proučevanega območja prepletajo travniki, pašniki in gozdovi, 70% površine prekriva le gozd. V proučevanem območju so prisotna številna naselja, območje je obremenjeno s pohodniškim turizmom. Gostota odstrela sn~adi je znašala v povpreču 2,5 ži vall/100 ha letno. Poleg srnjadi se v proučevanem območju občasno pojavlja divji prašič, v zimskem obdobju pa na p1ibližno 50% površine posamezni osebki jelenjadi. 4 4 METODE DELA WORKING METHODS Značilnosti rogovja smo proučevali v vzorcu 182 srnjakov, za katere je bila ugotovljena starost, za večino od njih pa tudi telesna masa (153 srnjakov) in masa rogovja (18lsrnjakov). V analizi so bile upoštevane le živali, pri katerih na rogovju ni bilo opaznih znakov poškodb. Za vsako rogovje smo izvedli sledeče meritve: GozdV 62 (2004) i O Hafner. M.: Morfološke značilnos ti rogovja srnjadi ( Capreotus capreo/us L.) v populac1ji v Škofjeloškem hribovju MR-masa rogovja (mass of antlers) 2 DV-dolžina veje (length of main beam) 3 RVŠ-notranji razmak med vejami na najširšem mestu (greatest inside spread) 4 LRVS -dolžina vej do notranjega razmaka na najširšem mestu (main beam /engthfrom the base to the point of greatest inside spread) 5 RVO -notranji razmak vej na najožjem mestu {smallest inside spread) 6 LRVO -dolžina vej do notranjega razmaka na najožjem mestu (main beam length from base to the point of smallest inside spread) 7 RNR -notranji razmak vej nad rožami (inside bemn spread above coronet) 8 LRNR -dolžina vej do notranjega razmaka vej nad rožami (main beam length from base ro the point of inside spread above coronet) 9 RV-notranji razmak na vrhu vej (insžde spread on top of ma in beams) lO DPP -dolžina prednjega parožka (front tine length) 11 DZP-dolžina zadnjega parožka (back tine length) 12 DZGP -dolžina zgornjega parožka (upper tine length) 13 DVPP- dolžina veje do prednjega parožka (main beam length from base to front tine) Slika 1, 2: Prikaz meritev na rogovju Figure /, 2: Presentation of antler measurements 14 DVZP -dolžina veje do zadnjega parožka (main beam lengthfrom base to back tine) 15 RP-razmak med prednjim in zadnjim parožkom na veji (distance between front and back tine on main beam) 16 OR -obseg rož (coronel circumference) 17 OVNR -obseg vej nad rožami (main beam circumference above coronet) 18 OVPPP -obseg vej pred prednjim parožkom (main beam circuniference before front tine) 19 OVPZP -obseg vej med prednjim in zadnjim parožkom (main beam circuniference between front and back tine) 20 VR-višina rož na čelni strani ( c01·onet height on front side) 21 PN -premer nastavkov (pedicle diameter) 22 VN -višina nastavkov (pedic/e height) 23 RNS -spodnji razmak med nastavki (lower interspace between pedicles) 24 RNZ -zgornji razmak med nastavki (upper interspace between pedicles) 25 ŠL-najožja širina lobanje med očesnima votlinama (smallest seul/ width between eye cavities) 26 DN-dolžina nosne kosti (11asal bone length) telesna masa v kg (carcass mass in kg), masa rogovja v gramih (antler mass in g) ostale meritve v milimetrih (other measurements in mm). GozdV 62 (2004) 10 413 Hafner. M.: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi ( Capreolus capreolus L.) v populaciji v Skofjeloškem hribovju Normalnost porazdelitve telesne mase in znakov rogovja smo prevetjali s Shapiro Wilks W testom. Razlike v telesnih masah, masah rogovja in proučevanih znakih rogovja in lobanje med posameznimi letniki smo ugotavljali s Scheffejevim testom. Odvisnosti med znaki rogovja smo proučevali s Pearson avi m korelacij s kim koeficientom . Razlike v srednjih vrednostih telesnih mas, mas rogovja in ostahh značilnostih rogovja in lobanje smo med posameznimi starostnimi razredi ugotavljali z analizo kovariance. Pri znakih, pri katerih je bilo tveganje, da njihova porazdelitev ne ustreza normalni porazdelitvi večje od 5%, smo razliko med srednjimi vrednostmi, z upoštevanjem vpliva telesne mase proučevali s Kruskall Wallisovim testom. Odvisnost telesne mase od starosti in meseca uplenitve in odvisnost trofejne mase od starosti, telesne mase in meseca uplenitve smo izrazili z multiplo regresijo. Tudi odvisnost vseh ostalih proučevanih znakov rogovja in lobanje od starosti, telesne mase in meseca uplenitve smo izrazili z multiplo regresije . Odvisnosti med številom parožkov in starostnimi razredi smo ugotavljali s kontingenčnimi tabelami. Povezavo Pr~gkdnica 1: Telesna masa in izbrane značilnosti rogovja glede na starost. Podatki so podani v obliki: aritmetična sredina, standardna napaka Tohle 1: Carcass mass and selected antlcr characteristics in relation ro age. Data are in the form of arithmetic mean, standard error 1 Starost v letih (Age in years) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 >9 TM 15,7(0,28) 16.3(0,25) 17.3(0,41) 18.3(0,55) 17,0(0,85) 16,4(0,37) 16.4(0,67) 15,3(0,68) 15,7(1,48) MR 175,7(5,2) 218.8(5,9) 261,0(8,0) 280,5( 14.3) 214.0(16.0) 198,0(7,42) 208,9(11,5) 208,7(15,0) 172,4(23,1 DV 185,0(3,1) 203.0(2,6) 213.0(3.4) 220,0(6.3) 195,0(8,0) 186,0(4.1) 184,0(6,4) 195,0(7.8) 163,0( 18,2) RVS 96,8(4.09) 112.1(4.3) 127,4(5,0) 110.7(5.6) 95,8(6,7) 92,4(6,4) 95,9(5,3) 91,7(9,9) 55,4( 12,2) LRVS 167,Q(4,1) 191,0(3,8) 199,0(5,5) 205,0(7.7) 181,0(12.0) 168,0(6.5) L73.0(6,9) 185.0(8,1) 157,0( 19,2) RVO 15,4(0.65) 15,9(0,76) 16,9(1,02) 18,3( 1,32) 21.4(1,82) 18,9(1,47) 21,5(1·,61) 18, 7(2.54) 12,7(3,38) LRVO 12,8(0.9) 13,8(0.8) 15,7(1.5) 20,0(1,8) 18.5(2,3) 25,9(3,6) 20.5(2,4) 29.1(5,1) 36,2(6.8) RNR 15,6(0.67) 15,6(0,72) 17,1(1,17) 18,6(1,28) 20,5(2,00) 20,0(1.11) ' 21,3(1.74) 20,7(2,08) 17,1(2,05) LRNR !,21(0.07) 1.33(0,06) 1,46(0.11) 1,79(0,13) 1,64(0,14) 2.12(0,22) 1.77(0,12) 2,01(0,17) 2,08(0.29) RV 94,9(4.67) 110,2(4.50) 119.7(7,28) 100,4(7,57) 85,4(11,17) 89,9(8,16) 97,9(5.65) 91,0(10,02) 54,9( 12,43) DPP 27.5(2,!) 41,2(2,3) 51,5(2,7) 42,[(5,3) 41,0(6,1) 33,9(5,2) 34,3(4,7) 36,0(5.4) 2).4(7,2) DZP 29,0(2.5) 37,2(2.0) 40.4(2,4) 35,9(2,5) 32.0(4,5) 16,5(4,1) 25,6(3,9) 25,9(5,8) 11.2(3,7) DZGP 37.0(2,1) 50,3(2,2) 54,9(2,7) 55,4(4.3) 44,8(5,9) 34.1(2,9) 36,4(4,5) 42,3(6,6) 22,7(8,8) DVPP 105,0(1.6) 109.0(1,9) 112,0(2,4) 122,0(3,7) 111,0(3,6) 106,0(3.6) 106,0(4,9) 113,0(3,3) 122.0(8.5) DVZP 147,0(2,0) 153,0(1.9) 158.0(2,2) 164,0(3,6) 158,0(2,8) 154,0(2.9) 148.0(3,1) 152,0(3,4) 153,0(0,1) RP 43,1 ( 1,7) 44,0( 1,7) . 45.7(1.6) 41 '9(2, 7) 45,6(3,4) 45,1 (2,5) 42,1(3.6) 39.2(2,6) 31,2(4,5) OR 104,0( 1.5) 113,0(1,9) 122,0(2.1) 130,0(4.0) 119,0(6,3) 116.0(2,1) 1 13.0(2,5) 116.0(3,5) 108,0(6,4") OVNR 60,0(Ll) 62,6(1,0) 66,8(1,2) 70.4(2,0) 62,2(2,2) 62.0(1,2) 63,2(1.8) 62,6(2,8) 59,6(4,0) OVPPP 50,9(0,8) 57,2(1,0) 62.2(1.2) 61,6(1,6) 58,7(2.4) 57,1(1,8) 56.0(1,6) 56,2(2.4) 49,9(1,2) OVPZP 40,6(0,7) 47.7(1,0) 50.8(1.4) 50.5(2,0) 47,2(1,6) 44,2(2,5) 43,7(1.6) 44,7(2,9) 39,3(2,6) VR 10,2(0.31) 10.2(0.31) 10,8(0,49) 11,7(0,60) 10,9(0.75) 9,8(0,54) 9,3(0.40) 9,4(0,49) 9,4( 1.53) PN 15,9(0,24) 17,9(0,20) 18,8(0,30) 20,0(0,44) 18,5(0,49) 19,2(0,52) 19,5(0,45) 19,3(0,58) 20,8(0,95) VN 13,0(0.36) 13,8(0,36) 14,0(0,32) 13,3(0,47) 13,7(0,62) 13,1(0,95) 13,1(0,61) 12,8(1,07) 11,10;03) RNS 16,7(0,39) 15.0(0,36) 14,9(0,43) 15,5(0,47) 17,5(0,96) 17,2(1,24) 17.3(0,57) 18,2(0,98) 15,0(1.16) RNZ 17,5(0.45) 16,0(0,57) 16.5(0,70) 18.4(0,81) 21,0(1,33) 20,9(1,04) 21,9(1,15) 2l,5(1,42 18,9(1,92) ŠL 51.2(0.40) 52,6(0,40) 52,7(0,42) 54,1(0,50) 52,3(0,65) 52,2(0,56) 54,1(0,72) 53.4(0.72) 55,7(1,05) DN 61,0(0,54) 62,6(0,73) 63,3(0.77) 62,2(1,01) 60,3(1,01) 58.2( 1 ,06) 62.7(1,25) 61,0(1,50) 63,3( 1.80) TM v kilogramih (TM in kilograms), MR v gramih (MR in grams), vse ostale mere v milimetrih (all other measures in millimeters) Poudarjen tekst-podatki ustrezajo normalni porazdelitvi v razredih 2-3 letnih. 4-5 letnih in 6+ letnih (Shapiro Wilk s W rest p>0,05) (stressed text-data correspond to normal distribution in age classes 2-3, 4-5 and 6+ years old (Shapiro Wilk s W test p>O,OS) 414 GozdV 62 (2004) 1 O Hafner. M.: Morfološke značilnos ti rogovja srnjadi (Capreolus capreolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju med telesno maso in starostjo, med trofejno maso in starostjo ter med telesno in trofejno maso smo testirali s Spearmanovo rang korelacija. Starost živali je bila pridobljena iz evidenčne knjige odstrela, določena pa je bila na osnovi obrabe zobovja. Telesna masa je bila podana z maso izčiščenega osebka z glavo, nogami in rogovjem. 5 REZULTATI ANALIZE 5 RESULTS OF ANALYSIS 5.1 Odvisnost med veJikostjo rogovja, starostjo in telesno maso 5.1 Relationship between size of antlers, age and carcass mass Analiza odvisnosti telesne mase od starosti je vključevala 153 srnjakov , velikosti rogovja od starosti pa 181 srnjakov, vendar na celotnem vzorcu ni bilo vedno mogoče izmeriti vseh proučevanih znakov. Večinoma proučevani znaki naraščajo do 5 leta starosti. V TM se 2 letne živali razlikujejo od 5 letnih. V MR se 2 letni raz1ikujejo od 4, 5 in 6 letnih, 3 letni od 5 letnih ter 5 letni od 7 letnih. V DV se 2 letni razlikujejo od 4 in 5 letnih. Pri RVS, RVO, RNR in RV razlik med posameznimi starostmi nismo odkrili. V DPP se razlikujejo le 2 letni od 4 letnih osebkov. V DVPP, DVZP in RP razlik med leti nismo odkrili. V OR se ločijo 2 letni od 4, 5 in 6 letnih in 3 letni od 5 letnih. V OVNR se ločijo 2 letni in 3 letni od 5 letnih. V OVPPP se ločijo 2letni in 10 letni od 3, 4, 5 in 6letnih. V PN se 2 letni ločijo od vseh ostalih in 3 letni od S letnih. V VN, RNS in RNZ razlik med posameznimi starostmi nismo odkrili. V SL se 2 letni osebki razlikujejo od 5 letnih (Scheffejev test, p<0,05, preglednica 1 ). Na osnovi ugotovitev smo osebke grupirali v 3 razrede in sicer 2-3 letne, 4-5 letne in 6+ letne srnjake. Ugotavljamo, da je večina znakov v značilni medsebojni pozitivni povezavi in v povezavi s telesno maso (preglednica 3). Negativna povezava je značilna predvsem za RNS v povezavi z MR, DV, OR, OVPP, PN in VN, med SLin RP, med RNZ in VN, med PN in RP in med RP ter DVPP. Negativne odvisnosti nastopajo predvsem v povezavi nekaterih znakov rogovja s spodnjim in zgornjim razmakom med nastavki, premerom nastavkov in ši1ino lobanje. Povezava med telesno maso in starostjo je šibka (rs=0,173, p=0,033, n= 153), med maso rogovja in starostjo podobna (rs=O,l98, p=0,008 , n=l8l), vendar potrjena z Preglednica 2: Korelacijska matrika med velikostjo proučevanih znakov (n=128, p<0,05) Tahle 2: Correlation matrix among researched characteristics size (n=l28, p<0,05) TM MR DV RVS RVO RNR RV DPP DVP DVZ RP OR OVN OVP PN VN RNS RNZ SL p p R pp TM 1,00. MR 0~55 1.00 DV 0.44 . 0,73 1,00 RVS 0,21 0,28 0,32 1,00 RVO 0,30 0,20 -0,30 1,00 RNR 0,28 - - 0,22 0,97 1,00 RV --0,23 0,88 0,33 0,25 1,00 DPP 0,37 0,51 0,45 0.36 0,34 0,27 0,28 1,00 DVPP 0.30 0,45 0,72 -----1,00 DVZP -0,32 0,63 - - - - 0,21 0,62 1.00 RP - - - - - - - 0,27 -0,28 0,43 1,00 OR 0.42 0.75 0,70 -0,20 0.21 -0,39 0,55 0,43 -1.00 OVNR 0,28 0,65 0,61 - - - - 0,25 0,50 0,35 -0.71 1,00 OVPPP 0,37 0.71 0,64 0,41 0,23 -0,33 0,51 0,40 0,36 -0,65 0,65 1,00 PN 0.40 0,62 0,42 -0,22 0,27 -0,22 0.41 0,24 -0,22 0,58 0,51 0,41 1,00 VN 0,36 0,37 0,24 -0,23 --0,31 ---0,26 -0,24 -1,00 RNS --0,27 -0,17 -0,47 0.54 - --- - -0,21 --0,20 -0,25 -0,35 1.00 RNZ -- - - 0,71 0,79 - - - -- - - - --0,18 0,82 1,00 SL 0,25 0,34 -- - - - ----0,30 0,35 0,25 -0,47 19 --1,00 ... Upoštevam so le znak1, ki se porazdelJUJeJO normalno (p<0,05). GozdV 62 (2004) 10 415 Hafner, M.: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreolus capreolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju y = 13,57166 + 1,3546966x- 0,1197372x2 24 o o 22 o o O) 20 o o o 6 ~ Cl) 01 Cl) 2!:. 18 ···o· <( č75 2 o CfJ <( 16 o CfJ 2 <( _j o u UJ er::: 1-14 <( u 12 10 2 3 4 5 Slika .1: Odvisnost telesne mase od starosti Ft)~11re 3: Dependence of carcass mass on age 2 3 4 5 R=0,333, n=142 o o ·0·". o o o o . ··O 6 7 STAROST(Iet) AGE (Years) 6 7 8 9 starost (age} Slika 4: Odvisnost mase rogovja in dolžine znakov rogovja od starosti ...... 8 ·O .. 8 9 10 11 Fig11rC' 4: Relationship betv,·een antler mass and antler length characteristics and age o 10 11 12 --===-ozP l --DPP -RP --DZGP i --DVPP i --ovzp --DV l_-~! 12 13 manjšim tveganjem. Odvisnost med maso rogovja in telesno maso je tesnejša (r5=0,528, p IJ) .:.:. ra E N ~ 50 . o 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ·----LRNR RVO --RNR --LRVO --RVS --RV --LRVS starost (age) Slika 5: Odvisnost razmaka vej od starosti Figure 5: Relationship benveen antler main beam spread characteristics and age :-·-VR--l E i =~~s r-------------~-------------------------------------, 1 RNZ i E Q) 100 E o c: E ra ra ii) ~:s 1:J 1:J N 1: ~ ra G.l .E o mc: Q) Q) IJ) ... ..c.! o E ::::1 o ... ~ 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 --PN OVPPP --OVPZP --OVNR --ON --SL ·--OR starost (age) Slika 6: Odvisnost obsegov in podatkov nastavkov od starosti Figure o: Relationship between antler main beam circumference and pedic/es characteristics and age 5.2. Odvisnosti telesne mase od starosti in meseca uplenitve 5 .2. Dependences between carcass mass, age and month of shooting Pri telesni masi (TM) smo proučevali odvisnost od starosti (S in S2) in meseca (M in M2) uplenitve. V celotnem vzorcu ugotavljamo sledeče odvisnosti: GozdV 62 (2004) 10 Y = 15,2422 + 1,2433 S -0,1099 S2-0,0267 M2 R = 0,40, p0,05), smo odvisnost od starosti in od telesne charactensttcs ~nd age, carcass mass and mase ugotavljali s Spearmanovim rang month of shootmg korelacijskim koeficientom. MR: DV: RVS: RVO: RNR: RV: DPP: DVPP: DVZP: RP: OR: OVNR: OVPPP: PN: VN: RNS: RNZ: SL: n = 146 Y = 30,0081 + 33,2178 S -2,7123 S2 + 0,4054 T n = 146 Y = 130,3317 + 16,3466 S-1,5345 S2+ 0,1214 T2 n = 145 Y = 49,7399 + 10,1593 S-1,2284 S2+ 2,5345 T n = 145 Y = 3,8147 + 0,4879 S+ 0,6613 T n = 160 Y = 13,6980 + 0,7470 S n = 160 Y = 109,8059-0,3055 S2 n = 143 Y =-41,9920 + 10,2489 S-0,9776 S2 + 2,5480 T + 2,5245 M n = 143 Y = 91,1702 + 0,0628 T~ n = 143 Y = 91,1702 + 0,0629 T2 n = 139 Y = 35,2206 + 4,3207 S-0,4793 S2 n = 145 Y = 41,4108 + 9,8146 S-0,7490 S2 + 2,9775 T n = 145 Y = 35,3087 + 3,2626 S-0,2497 S2 + 1,2217 T n = 143 Y = 65,1199 + 2,0006 T-13,6221 M + 1,0540 M2 n = 146 Y = 8,2799 + 1,1657 S-0,0550 S2+ 0,3786 T n = 146 Y = 7,2805 + 0,3693 T odvisnosti nismo odkrili n = 127 Y = 10,1064 + 0,7385 S+ 0,6072 M n = 145 Y = 48,4304 + 0,3527 S + O,OlOO T2 R = 0,66, p0,70) smo ob medsebojni primerjavi različnih znakov ugotovili med RVO in RNR, saj je razmak med vejami na najožjem mestu pogosto sovpadal z razmakom nad rožami, med DV, OR, OVPPP ter MR, med DVPP, OR in DV, med RNZ in RVO, med RNZ ter RNS ter med OVNR in OR. Ugotavljamo, da na maso rogovja v največji meri vpliva dolžina vej in obsegi, ter da je rogovje z močnejšim obsegom rož praviloma daljše in debelo tudi v spodnjem delu vej. S starostjo se spreminja večina znakov rogovja. Večina znakov se razlikuje med posameznimi starostnimi razredi. Razlik med starostnimi razredi nismo odkrili le pri RV, DVPP (razlike so bile nekoliko nad mejo značilnosti) in pa pri RP, VR, VN in DN. Pri večini proučevanih znakov ugo­ tavljamo najvišje vrednosti v razredu srednjesta.J.ih 422 živali. Pri RVO, LRVO, RNR, LRNR, PN, RNS, RNZ in SL pa ugotavljamo največje vrednosti v razredu starejših živali. V razredu srednjestarih živali največje vrednosti dosega večina znakov, ki izražajo velikost in moč rogovja. Pri tem so pomembni predvsem dolžina vej in dolžin·a parožkov, kot tudi obse gi na vseh proučevan ih delih rogovja (OR, OVNR, OVPPP in OVPZP). V razredu srednjestarih živali dosega najvišje vrednosti tudi dolžina nosne kosti. Poleg tega ugotavljamo najvišje vrednosti tudi v lokaciji rasti prednjega kot tudi zadnjega parožka (DVPP, DVZP), kar je povezano z razlikami v dolžini vej med posameznimi starostnimi razredi, medtem ko v razmaku med parožki pomembnejših razlik med starostnimi razredi nismo zaznali. Mesto izrasta prednjega parožka (DVPP) je od starosti manj odvisno in bolj stabilno (razlike med starostnimi razredi so bile na meji značilnosti) od mesta izrasta zadnjega parožka (DVZP), ki se s starostjo izraziteje spreminja. Prav tako v razredu srednjesta.Iih živali ugotavljamo največje vrednosti razmaka vej na najširšem mestu (RVS), saj z naraščajočo dolžino vej naraščajo tudi absolutne vrednosti razmaka, km je razvidno iz lokacije razmaka vej na najširšem mestu (LRVS), ki je praviloma v zgornjem delu vej in z dolžino vej narašča. Podobno velja za razmak na vrhu vej (RV), ki je sicer podoben kot razmak na najširšem mestu, kar pomeni, da je najvišji razmak praviloma na vrhu ali le nekoliko pod vrhom vej. V razredu starejših živali opažamo naj višje vrednosti predvsem pri znakih, ki v manjši meri izražajo moč rogovja, in to predvsem v spodnjem delu rogovja, v večji meli pa vplivajo na 1"\iegovo obliko. Ugotavljamo največje vrednosti premera nastavkov, razmaka med nastavki na spodnjem mestu (nad lobanjo), razmaka med nastavkt na zgornjem mestu (pod rožami) ter širine lobanje. Prav tako ugotavljamo največje vrednosti v razmaku vej na najožjem mestu, ki se za razliko od obeh mlajših starostnih razredov, kjer je v večini primerov nad rožami, v razredu starejših živali v večjem deležu premakne po vejah navzgor, ka.I· je razvidno iz lokacije razmaka vej na najožjem mestu (LRVO). Lokacija vej na najožjem mestu v določenem deležu sovpada z razmakom vej nad rožami (RNR), katere vrednosti so tudi v tem razredu največje. Lokacija mesta razmaka vej nad rožami je prav tako v tem razredu največja. Razlike GozdV 62 (2004) 1 O Hafner. M.: Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreo/us capreolus L) v populaciji v Škofjeloškem hribovju med starostnimi razredi ne nastajajo zaradi višine rož (VR) merjene na čelni strani lobanje, saj pomembnejših razlik v višini med starostnimi razredi nismo odkrili, pač pa zaradi povešenosti oziroma nagnjenosti rož na stranskem delu rogov ja, ki se v razredu starejših živali povečuje. Razlik v višini nastavkov med starostnimi razredi nismo odkrili. Tudi BANFIELD (1960) navaja, da je zniževanje višine nastavkov le navidezno zaradi njihovega povečevanja debeline in debelitve čelne kosti. BUBENIK (1966) navaja, da je višina nastavkov največja pri enoletni srnjadi, upada pa do starosti, dokler lobanja raste, kar naj bi bilo do četrtega leta starosti, kasneje se ne spreminja . WILKE, citira KRŽE (2000) ugotavlja, da s starostjo pokostenijo tudi lobanjski šivi, kar je mogoče s pridom uporabiti kot metodo za ugo­ tavljanje starosti, BANFIELD (1960) navaja debelitev čelne kosti s starostjo, SCHUMACHER, citira KRŽE (2000) pa navaja, da je mogoče tudi po stanju nekaterih hrustančnih delov na lobanji sklepati na starost živali ali kot navaja RUPP, citira KRŽE (2000) da je za presojo starosti uporabna metoda pokostenitve nosnega pretina. Navedene značilnosti v naši raziskavi nismo proučevali. BANFIELD (1960) navaja, da nalaganje kosti na nastavkih z naraščajočo starostjo nudi mogoče mehanizme za določanje starosti. Razmerja med premerom nastavkov v primerjavi z njihovo višino ugotavljajo tudi HELL etal., citira KRŽE (2000). NEČAS (1963)- citira BUBENIK 1966 ugotavlja tesno povezavo (r:::0,73) med premerom nastavkov in maso rogovja srnjadi. Pri tem je seveda pomembno, na katerem mestu je bil premer metjen. HELL 1 SOVIŠ (1963)- citira BUBENIK (1966), pa tudi nekate1i drugi so poizkušali izdelati metodo ugotavljanja starosti na osnovi empirično določene formule, v kateri se upošteva premer in dolžina nastavkov. Nekateri tudi ugotavljajo, da se pri najmlajših starostnih razredih razmak med rožnicama povečuje, nekateri pa ugotavljajo tudi povešenost kron (rož), vendar so jih ugotovili tudi pti zelo mladih srnjakih (citira KRžE 2000). Zaradi različnih sprememb v absolutnih vrednostih proučevanih znakov med posameznimi razredi se spreminjajo tudi nekatera razme1ja med posameznimi znaki rogovja, kar daje rogovju drugačen videz. S starostjo rogovje ob zmanjšanju vrednosti dolžin in obsegov ohrani močan in čvrst spodnji, lobanjski del z nastavki in višino rož. GozdV 62 (2004) 1 O Spreminja se tudi oblika spodnjega dela rogovja, ki se kljub pridobivanja premera nastavkov odraža v večjih vrednostih notranjega razmaka med nastavki tako na spodnjem kot na zgornjem delu (RNS, RNZ). S starostjo se povečuje tudi razlika v razmaku med spodnjim in zgornjim delom nastavkov. Ob zmanjševanju različnih znakov dolžin rogovja se spreminjajo tudi razmetja med njimi. S starostjo se zmanjšuje delež prednjega in zadnjega parožka v skupni dolžini rogovja. Dolžina vej do prednjega parožka v odnosu do dolžine vej počasneje upada, podobno velja za dolžino vej do zadnjega pa.rožka v odnosu do dolžine vej. Razmak med parožki se spreminja manj izrazito, kot upada dolžina vej. S starostjo se zmanjšuje tudi delež zadnjega parožka v skupni dolžini obeh parožkov. Razmerje med debelina rogovja v primerjavi z dolžinami se v razredu starejših živali praviloma povečuje, tako rogovje kljub absolutnemu zmanjše­ vanju obsegov daje vtis večje debeline. Podobno velja tudi za obseg rož, saj njene vrednosti počasneje upadajo kot skupne vrednosti dolžine rogovja. Razmerje obsegov na razi ičnih delih rogov ja v p1ime1javi z obsegom vej nad rožami se s starostjo bistveno ne spreminja, v razmetju do obsega rož pa s starostjo upada predvsem obseg vej med obema parožkoma . V razredu starejših živali se lokacija razmaka vej na najširšem mestu v p1imerjavi z dolžino vej bistveno ne razlikuje od ostalih starostnih razredov, povečuje pa se razmerje med lokacijo najožjega razmaka in dolžino vej. Poleg tega, da se s starostjo vrednosti najožjega notranjega razmaka med vejama praviloma povečujejo, kar zmanjšuje razlike med največjim in najožjim razmakom vej, se povečuje tudi oddaljenost najožjega razmaka od spodnjega roba rož. Zaradi povešenih rož se ob pove če vanju razmaka med vejama nad rožami povečuje tudi oddaljenost od spodnjega roba rož. V območju zgornjega dela nastavkov in rož postaja rogovje vse širše, najožji razmak postaja vse večji, razmetje med najožjim in najširšim razmakom se povečuje, lokacija najožjega razmaka pa se z zgornjega roba rož premika po vejah navzgor. Vzporedno z rastjo rogovja v razredu mladih živali, kot tudi vzporedno z upadanjem rasti v razredu starejših živali se pogosteje pojavljajo manjkajoči parožki. Razlik v morebitnem pogo­ stejšem izpadanju prednjega ali zadnjega parožka nismo odlaili. 423 Hafner. M .. Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreo/us capreo/us L.) v populaciji v Skofjeloškem hribovju 7. ZAKLJUČEK 7. CONCLUSION Tudi rogovje srnjakov je pomembno v medsebojnih interakcijah med samci za pridobitev pristopa do samic oziroma teritorijev, kar vpliva na njihov reprodukcij ski uspeh. Rast in velikost rogovja jelenov (Cervidae) je v tesni povezavi z ekološkimi fakt01ji odvisno je tudi od starosti in telesne mase, kar velja tudi za srnjad. Značilnosti rogovja srnjadi smo na meritvah 26 znakov proučevali v vzorcu 182 živali uplenjenih v obdobju 1980-2003 na površini cca. 75 km2, v populaciji v bližini Kranja, v Škofjeloškem hribovju. Večina znakov rogovja je v tesni medsebojni pozitivni korelaciji. Negativna povezava je ugotovljena pri razmaku med nastavki, premerom nastavkov in širini lobanje v povezavi z nekaterimi drugimi znaki rogovja. Telesna masa doseže največje vrednosti pri 5 letih, rogovje pa pri 6 letih starosti. Telesna masa je od v is na od starosti in meseca uplenitve. Večina proučevanih znakov rogovja je odvisna od starosti in telesne mase, le pri manjšem številu znakov smo zaznali tudi odvisnost od meseca uplenitve. Ob izključitvi vpliva telesne mase se srednje vrednosti večine proučevanih znakov razlikujejo med starostnimi razredi z izjemo razmaka na vrhu vej, dolžine vej do prednjega parožka, razmaka med parožki, višine rož na čelni strani, višine nastavkov in dolžine nosne kosti. Večina proučevanih znakov, ki izražajo moč rogovja (dolžine in obsegi) imajo najvišje vrednosti v srednjem starostnem razredu. S starostjo se srednje vrednosti proučevanih znakov različno spreminjajo, zato se spreminjajo tudi razmetja med njimi. Po kulminaciji mase rogovja se skrajšuje dolžina rogovja in parožkov ter obsegi zgornjega dela rogovja. V območju nastavkov in rož postaja rogovje širše, povečuje se najožji razmak med vejama, povečuje se razmetje med najožjim in najširšim razmakom, skrajšuje pa lokacija med najožjim in najširšim razmakom. Manjkajoči parožki se pogosteje pojavljajo v razredu mladih in v razredu starejših živali. Razlik v manjkajočem predujem ali zadnjem parožku nismo odkrili niti v celotnem vzorcu niti v med posameznimi starost­ nimi razredi. Z naraščajočo starostjo nastanejo na rogovju značilne spremembe tako v absolutnih vrednostih kot tudi v razme1ju različnih znakov rogovja. S tem pridobi rogovje kot tudi zgornji del lobanje spremenjeno obliko, katere značilnosti so 42~ ---- lahko v pomoč pri razvrščanju uplenjenih živali v ustrezne starostne razrede. 8. ZAHVALA 8. ACKNOWLEDGEMENT Prijateljem selovcem se zahvaljujemo za pomoč pri zbiranju trofej za izvedbo meritev. Prof. dr. Marijanu Kotarju in prof. dr. Mihu Adamiču se zahvaljujemo za recenzijo prispevka. VIRI REFERENCES ADAMIČ, M., KOTAR, M., 1983. Analiza gibanja telesne teže rogovja pri jelenjadi in srnjadi v lovišču Jelen - Snežnik v letih 1976-1980. Zbornik gozdarstva in lesarstva 22. Ljubljana,s 5-78 . BANFIELD, A., W., F., 1960. The use of caribou antler pedicles for age determination. Jo urna] of Wildl i fe Management. Vol. 24, No. 1, January 1960. BENDER, L.. C .. CARLSON, E., SCHMIDT, S. M., HAUFLER, J.. B., 2003. Body mass and Antler Development Patterns of Rocky Mountain Elk ( Cervus elaphus nelsoni) in Michigan. Am. Midl. Na!. 150: 169-180. BERGLUND, A., 1996. Armaments and ornaments: an evolutionary explanation of traits of dua\ utility. Biological Journal of the Linnean Society, 58: 385-399. BLAKE, J., E .. ROWELL, J., E., SUTTIE, J.. M .. 1.998. Characteristics of first-antler growth in reindeer and their association with seasonal fluctuations in steroid and insulin-like growth factor 1 levels. Can. J. Zool./ Rev. Can. Zool. 76( Il), 2096-2102. BROWN, R. D., (Ed.) 1983. Antler development in Cervidae. Texas: Caesar Kleberg Wildlife Research Institute. BUBENIK, A.B .. 1966. Das Geweih. Hamburg-Berlin, 214 s. CLUTTON-BROCK, T. H. 1 GUINES, F. E. 1 ALBON, S. D., 1982. Red deer, behavior and ecology of two sexes, The university of Chicago, Edinburgh University'Press, 333 s. CROITOR, R., V.. 2001. Functional morphology of small­ sized deer from the Early and Middle Pleistocene of Italy: implication for paleolandscape reconstruction. The World ofElephants- International Congress, Rome 2001. . DITCHKOFF, S., S., LOCHMILLER, R., L., MASTERS, R., E., HOOFER. S., R., VAN DEN BUSSCHE, R., A., 2001. Major-histocompatibility-complex-associated variation in secondary sexual traits of white-tailed deer (Odocoileus virginianus): Evidence for good-genes advertisement. Evolution, 55(3), pp. 616-625. DROZD, L., PIETA, M., PIWNIUK, J., Body and antler GozdV 62 (2004) i O Hafner. M.: Morfološke znacilnosti rogovja srnJadi (Capreofus capr_eolus L.) v populaciji v Škofjeloškem hribovju weight of roe-deer males in middle-eastern Poland. http://www. ib les. wa w.pl/s yi wan/su m mar v 1 2000 ll.html. GEIST, V., 1998. Deer of the World. Their Evolution, Behavior. and Ecology. Stackpole Books, Mechanics­ burg. HAFNER. M., 2003. Ali asimetrija rogovja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) odraža kvaliteto in starost samcev. Gozdarski vestnik, 61 (2003), 10, 422-435. HAFNER, M., 2004. Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena ( Cervus elaphus L.) v dveh različnih območjih v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 62 (2004), 5-6, 243-259 HARMEL, D., E., WILLIAMS. J., D., ARMSTRONG, W .. E., 1988. Effects of Genetics and Nutrition On Antler Development and Body Size Of White-tai led Deer. FA Report Series No. 26. A contribution of Federal Aid (P-R). Texas Parks and Wildljfe Department, Wildlife Division. KNIGHT. J., E., Determining the Age of a Deer. http:// www.montana .edu/wwwpb/pubs/mt200 1 07.html KOTAR, M., 1977. Statistične metode: izbrana poglavja · za študij gozdarstva (l. in 2. zvezek). Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 378 s. KOTAR, M., ŠTRUMBELJ, C., 1978. Prispevek k poznavanju srnjadi na visokem krasu v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana , 16, 1, 167-204. KRUUK, L. E. B., SLATE, J., PEMBERTON, J. M., BROTHERSTONE, S., GUINNESS, F., CLUITON­ BROCK. T., 2002. Antler size in red deer: Heritabilily and selection but no evolution. Evolution, 56(8), pp. 1683-1695. KRŽE, B., 2000. Srnjad, biologija, gojitev, ekologija . GozdV 62 (2004) 1 O Zlatorogova knjižnica, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, 271 s. LEVENGOOD. J., M., WOLLF, A .. ROSEBERRY. J., L., 1994. Morphological Variation in White-Taikd Deer From Illinois. Transactions of the Illinois State Academy of Science, 87, 175-185. LINCOLN, G. A., 1992. Bio1ogy of antlers, J. Zool., Lond., 226, 517-528. MARKUSSON, E., FOLSTAD, L 1997. Reindeer antlers: visual indicators of individual quality? Oecologia, 110, 4, 501-507. MATTIOLI , S., 1991. Antler morphology in an Italian red deer population. XX Congress of the International Union of Game Biologists, Godollo, Hungary, Avgust 21-26. 1991. ROLF, H., J., ENDERLE, A., !999. Hard fa11ow deer antler: A living bone tili antler casting? The Anatomical Record, 255, 1, 69-77. SCHMIDT, K., T., STIEN. A., ALBON, S .. D., GUINESS, F., E., 2001. Antler length of yearling red deer is determined by population density, weather and early life-history. Oecologia. 127, 2, 191-197. SIMONIČ, A., 1976. Srnjad, biologija in gospodarjenje . Zlatorogova knjižnica. Lovska zveza Slovenije , Ljubljana. 606 s. STEWART, K., M., BOWYER R., T., Kie, J.. G., GASAWAY, W., C.. 2000. Antler size relative to body mass in moose: tradeoff$ associated with reproduction. Alces vol. 36: 77-83. WILLIAMS, J.D., KRUEGER, W., F., HARMEL, D., H., 1994. Heritabilities for antler charactcristics and body weight in yearling white-tailed deer. Heredity, 73, 1, 78-83. 425 Strokovna razprava GDK: 221.4:52:(497.12 Pohorje)(045) Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju Ana/_ysis of selection forests on the research site Smolarjevo at Lehen on Poho1je Anton KUNSTEK*, Andrej BON ČINA** Izvleček: Kunstek, A., Bončina A.: Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 10. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 30. Prevod izvlečka v angleščino : avtorja. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Prevod povzetka v angleščino: Jana Oštir. V prispevku je opisan razvoj prebi.ralnih gozdov v Lehnu na Pohorju. V njih smo izločili referenčni objekt Smolarjevo za študij strukture in razvoja prebiralnega gozda na rastišču jelovij s praprotmi. V njem smo izmerili debelinsko strukturo, ocenili vitalnost drevja in analizirali pomladek . Lesna zaloga sestojev presega 440 m3/ha, delež debelega drevja (d;:::SO cm) je 50% celotne zaloge, v njej prevladujeta jelka (55) in smreka (43%), listavci so redki (2%). Pomlajevanje poteka nemoteno, v pomladku se najbolje uveljavlja jelka. Sedanja dobra vitalnost jelke obeta njeno ohranjanje v prihodnosti. Naravni pogoji za visoko kakovostno proizvodnjo v Lehnu so ugodni in primerni za uveljavljanje različnih gojitvenih sistemov, med katerimi ima prebiranje osrednje mesto. Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, prebiralni gozd, prebiralno gospodarjenje, jelov gozd, Dryopterido-Abieletwn , struktura sestaja, pomlajevanje, Pohorje Abstract: Kunstek, A, Bončina, A.: Analysis of selection forests on the research site Smolarjevo at Lehen on Pohorje. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. lO. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 30. Abstract translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. Summary translated into English by Jana Oštir. In the article, the development of selection forests at Lehen on Pohorje is described. A detailed analysis of the growing stock, increment and forest tree species composition has been made on the basis of information which were collected for forest management plans for the forest management units Lehen and Ribnica on Pohorje and on the basis of forest information system data. The reference research site Smolarjevo has been selected for the purpose of monitoring selection forest development. On this research site we measured the BHD structure, estimated the vitality of trees and analysed the young growth. Forests at Lehen are an example of large forest property forests with a selection structure of the stands. The average growjng stock is medium high; the most common tree species are sil ver fir and Norway spruce. There is no problem with the process of regeneration. ln further development, the authors suggest the use of selection management Key words: forest management, selection forest, selection forest management, silver-fir forest, DT)'Opterido -Abietetum , stand structure, regeneration, Pohorje 1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PROBLEM DEFINITION V Sloveniji zavzemajo prebiralni gozdovi le 4% celotne gozdne površine, čeprav je bilo v povojnem obdobju kar 85 % visokih gozdov uvrščenih med prebiralne (MATIJAŠIC 1 BONČINA 2002). Domnevamo lahko, da se sama zgradba gozdnih sestojev ni toliko spreminjala, kot kažejo številke, ampak se je spreminjal način razvrščanja gozdov. V sedemdesetih in osemdesetih letih je skupinsko­ postopno gospodarjenje popolnoma zamenjalo prebiralno gospodarjenje, tudi tam, kjer bi bil ta način najbolj racionalen . V zadnjih petnajstih letih 426 so raziskave prebiralnih gozdov bolj pogoste (na primer BONČINA 1994, 2000, CENČIČ 2000, 2002, DIACI 1 ROŽEMBERGAR 2002, KOŠIR 2002, KOTAR 1993, 2002, PRELOŽNIK 2002, ROBIČ 1 ACCETTO 2002). Za razumevanje razvoja, zgradbe in funkcio­ niranja prebira1nih gozdov so pomembni stalni raziskovalni objekti, ki so uporabni kot referenčni objekti za primerljive gospodarske gozdove. Lehenski gozdovi so zanimivi kot referenčni objekt * A. K, univ. dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor ** prof dr. A. B., univ. dipl. inž. gozd., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, Sl-1001 Ljubljana GozdV 62 (2004) 10 Kunstek, A., Bonč ina, A.: Analiza prebiralnih gozdov v raziskova lnem objektu Srnolarjevo v Lehnu na Pohorju za prebiralne gozdove zaradi različnih razlogov. Omenimo vsaj nekatere. Večji del dosedanjih raziskav prebiralnih gozdov se nanaša na jelovo­ bukove gozdove, gozdovi v Lehnu pa so primer raznomernihjeJovih gozdov s prevladujoča združbo Dryopterido-Abietetum. V Lehnu prevladujejo raznomerne sestojne zgradbe. Te so posledica "kmečkega prebiraoja", ki predstavlja v slabem in dobrem pomenu besede tradicionalen način ravnanja s temi gozdovi (CENČIČ 2000). Lehenski gozdovi imajo tudi bogato raziskovalno tradicijo, saj so bili Pogačnikovi gozdovi na Lehnu pomembni kot raziskovalni objekt za prebiralno gospodarjenje (POGAČNIK 1947, ČOKL 1959, 1960, 1965, CENČIČ 1990, 2000). Zaradi navedenih razlogov smo v Lehnu izbrali raziskovalni- referenčni objekt SmoJmjevo in ga podrobno raziskali. 2 NAMEN PRISPEVKA 2 AIM OF THE STUDY Z izborom raziskovalnega objekta Smolatjevo in njegovo podrobno analizo želimo prikazati ugotovljene vrednosti o strukturi, sestavi in funkcioniranju prebiralnega gozda, ki bodo uporabne pri gospodmjenju s podobnimi gozdovi na Pohorju. Ocenili smo namreč, da je stanje (struktura, sestava, pomlajevanje) prebiralnih gozdov v objektu Smolarjevo ustrezno in v splošnem boljše kot v preostalih raznomernih gozdovih v Lehnu, zato so lahko ugotovljene vrednosti iz objekta Smolarjeve referenčne za preostale lehenske gozdove. S prime1javo strukture raznomernih jelovih gozdov v Lehnu na Pohmju s primerljivimi gozdovi v Sloveniji in tujini (Couvet v Švici in Schwarzwald v Nemčiji) želimo opozoriti na razlike in podobnosti v strukturi in razvoju raznomernih jelovih gozdov v različnih deželah. 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS Na podlagi terenskega ogleda gozdov v Lehnu smo na gozdni parceli številka 570/000 D v oddelku 5a izločili referenčni objekt za spremljavo razvoja prebiralnega acidofilnega jelovega gozda na silikatni podlagi. Glavni kriteriji za izbiro objekta Smolarjevo so bili: ustrezna prebiralna zgradba, visoka lesna zaloga, ustrezna prisotnost pomladka, ohranjena naravna drevesna sestava. GozdV 62 (2004} 1 O Velikost objekta znaša 5,24 ha. Polno premerbo celotnega objekta smo izvedli v začetku junija 2002. Merili smo s premerko, meritveni prag je biJ 5 cm. Zapisnikar je istočasno ocenjeval vitalnost posamez­ nega drevesa po u·istopenjski lestvici (zelo dobra, dobra, slaba). Glavni klite1ij ocenjevanja je bil pri igJavcih osutost krošnje, oblika vrha, poškodovanost vrha, p1i listavcih pa poškodovanost vrha in p1isotnost spečih poganjkov. Osutost krošenj smo ocenjevali izkustveno, atJasov osutosti nismo uporabljali. Na podlagi ugotovljene debelinske strukture smo izračunali lesno zalogo za posamezno drevesne vrsto. Uporabili smo tarife, ki so določene za ta oddelek v gozdnogospodarskem načrtu za gospo­ darsko enoto Lehen. Za jelko in smreko smo uporabili prirejene Al gan ove tari fe P7, za listavce pa prirejene Alganove tarife P6. V izbranem objektu smo izbrali transekt za analizo pomJadka. Linija je potekala od juga proti severu z azimutom 19 stopinj. PJoskvice so bile velikosti 1,5 mx 1,5 m, z medsebojno oddaljenostjo 4 m. Pri določevanju lege posamezne ploskve smo uporabili busoJo, merski trak, trasirko in sestavljivi leseni kvadrat, velikosti 1.5 m x 1,5 m. Analizirali smo 52 ploskvic v skupni površini 117 m2, kar predstavlja 0,22 %celotne površine raziskovalnega objekta. Na vsaki ploskvi smo analizirali drevesne sestavo in višinsko strukturo mladic. Višino mladic smo medli z letvico, kije bila razdeljena na višinske razrede. Poleg tega smo na vsaki ploskvici opisali nekatere druge znake, kot so zasn·tost, opad, itd. Ugotovljene vrednosti za prebiralne gozdove v raziskovalnem objektu Smolarjevo smo primetjali z vrednostmi za prebiralne gozdove v gozdno­ gospodarski enoti Lehen, ki smo jih ugotovili na podlagi informacij, ki so zbrane v gozdarskem informacijskega sistemu Zavoda za gozdove Slovenije. Hkrati smo rezultate primerjali z opravljenimi raziskavami v nekaterih primerljivih objektih v Sloveniji, Švici in Nemčiji. 4 OPIS OBJEKTA 4 DESCRJPTION OF THE RESEARCH SITE Referenčni objekt Smolarjevo leži znotraj gospo­ darske enote Lehen v oddelku 5a. Gozdovi gospodarske enote Lehen zavzemajo podnožje severnih obronkov Poh01ja, ki bolj ali manj strmo padajo v dolino med Ribnico in Lovrencem na Pohorjem, deloma sega tudi na pobočja severno od 427 li Kunstek, A , Bonč ina. A.: Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju te doline. Enota leži v katastrskih občinah Rdeči breg II in Lehen. Na področju Lehna vlada zmerno toplo zaledne podnebje(GGN GE Lehen 1987-96). Letnih padavin je od 1.100 do 1.500 mm na vrhu Pohorja. Padavine so razporejene ugodno; od maja do septembra jih pade več kot polovica. Med posebnostmi lahko omenimo toplotno inverzija ter pogoste spomladanske in jesenske megle v spodnjih legah. Človekov vpliv je bil v preteklosti na Pohorju odločilnega pomena (BAŠ 1967). Z izkorišč~em bukovine za glažute in pozneje z oglarjenjem je spremenil nekdanje mešane gozdove v čiste iglaste sestoje (CENČIČ 2000). Danes je v enoti glavna drevesna vrsta jelka, ki pa jo v zadnjih desetletjih zamenjuje smreka. Povprečna proizvodna spo­ sobnost rastišč v gospodarski enoti Lehen je 13,2 m~lha (GON GE Lehen 1987-1996). V raziskovalnem objektu Smolmjevo prevladuje vzhodna in severovzhodna ekspozicija . Poimenovali smo ga po bližnji kmetiji. Njegova površina meri 5,24 ha ter spada v mrežo raziskovalnih objektov za spremljanje razvoja prebiralnih gozdov na Slo­ venskem (BONČINA et al. 2004). Objekt na severni in vzhodni strani omejuje potok, na južni strani je označen z odsečno mejo, na zahodni strani pa je označen z oddelčno mejo. Povprečen naklon objekta znaša 30%. Nadmorska višina objekta sega od 480- 530 m. Objekt je izločen na rastišču Dryopterido­ Abietetum. Matično podlago predstavljajo kre­ menasti peščenjaki . Tla so plitva do globoka, rjava, peščena do peščeno glinasta, suha do sveža, srednje humozna. Zgradba sestoja je izrazito raznomerna z visoko lesno zalogo ter z vsemi tremi položaji. Glavni drevesni vrsti sta jelka in smreka, posamično se pojavlja bukev, javor, jesen, gaber, lipa in brest. V vrzelih se bujno pojavlja podmladek. S REZULTATI 5 RESULTS 5.1 Oznaka preteklega gospodarjenja v Lehnu in glavnih razvojnih značilnosti gozdov 5.1 Description of previous management at Lehen and of the principal deve­ lopment characteristics of the forests Po razpoložljivih virih je bil prvi lastnik gozdov na severni strani Pohorja Benediktinski samostan v St.Pavlu v Labotski dolini na Koroškem (CENČIČ 428 2000). V lasti tega samostana in raznih fevdalcev so gozdovi ostali vse do kmečke odveze leta 1848, ko so prešli v last bližnjih kmetij. Odkupljene in tako združeno nekdanje Praprotnikovo, Trjenkovo, Menikovo in Ambroževo posestvo je ostalo v rokah Edvarda Pogačnika vse do leta 1942, ko mu je bilo po okupatorju odvzeto. Po osvoboditvi je bilo posestvo s sodno odločbo zopet vrnjeno prejšnjemu lastniku. Na podlagi razlastitvene odločbe pa mu je bilo zopet odvzeto, lastninska pravica pa vknjižena na Splošno ljudsko premoženje. Z denacionalizacijo je posest prešla v last prejšnjih lastnikov. Gozdovi v Lehnu so bili torej do začetka prejšnjega stoletja v lasti večjega števila kmečkih posestnikov. Za posestva, ki so bila navezana na les in na dohodke iz lastnih gozdov, je značilna stalna raba (izkoriščanje) gozda. Velik del gozdov je bil močno izsekan, kar pričajo podatki o nekdanjih Pogačnikovih gozdovih (CENČIČ 2000, 2002). Lesna zaloga prebiralnih gozdov nekdanjega Praprotnikovega in T1jenkovega posestva je bila leta 1909 komaj 192 m~/ha, leta 1966 pa že 375 m·'lha, zaloga prebiralnih gozdov nekdanjega Ambro­ ževega posestva je leta 1938 znašala 235m3/ha, leta 1966 pa že 398 m3/ha. Povprečna lesna zaloga v Lehnu je v primerjavi s podobnimi gozdovi v Sloveniji nekoliko višja. Leta 2001 je znašala 392m3/ha, v Sloveniji pa 234 m3/ha (Poročilo o delu ZGS za leto 2001). Nizka lesna zaloga, ki so jo ugotovili v načrtih za obdobje 1977-86 je posledica visokega poseka v obdobju 1967-76 (preglednica 1). Od leta 1967 se je delež jelke zniževal na račun smreke, v zadnjem obdobju pa se povečuje delež bukve na račun ostalih listavcev. V zadnjem obdobju ( 1987-2001) je opazen velik dvig lesne zaloge kar za 58 m.lfha, ki je delno posledica moratmija na posek in manjših sečenj. Drevesna sestava se je na območju Lehna v zadnjih petdesetih letih spreminjala, predvsem se je spreminjalo razmetje med smreko in jelko. Delež jelke je leta 1957 znašal 69 % v lesni zalogi, leta 1987 pa 46 %. Delež smreke je leta 1957 znašal 27% v lesni zalogi, leta 1987 pa 48 %. Listavci ohranjajo v lesni zalogi precej konstanten delež. Delež bukve se le počasi povečuje in znaša 4 %. Poleg bukve sestoje gradijo še javor, jesen, brest, kostanj, graden (slika 1 ). GozdV 62 (2004) 10 l i 1 Kunstek, A., Boncina, A .. Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohoqu Preglednica 1: Razvoj strukture lesne zaloge (m1/ha) lehenskih gozdov v obdobju 1957-2001 Table 1: Development of the structure of growing stock (m·iha) in the Lehen forest s from 1957-2001 Leto Jelka Srn reka Ostali iglavci 1 Bukev 1 Ostali Jistavci Skupaj Year Fir Spruce Other co11. trees Beech .Other decid. trees Total 1957 240 95 7 4 3 349 1967 251 120 7 7 4 389 1977 187 130 7 7 4 335 1987 153 159 7 9 6 334 2001 171 195 9 16 1 392 (Vir: CENČIČ 2000, GGN GE Lehen. GGN GE Ribnica na Pohorju) 80 ,-------·-··- ---------·-···--·--·-··- -~~------- ----, 69 1 70 'r'-"-65 .. --....... ,. -.... --....... ---....... ------....... -·.-... -....... -... ) 60 i ~6 ... ------.•....... -.-.--------.--........ ----......•. ------...... '1 - 48 50 o 1957 li 50 ~ ~ 44---..... -39 _:..:. ........... -------..... --. -.... -........... --. l lij 1 96 7 •N 40 Q.) -a; 30 o 20 10 .... ----,....., 2730 -D 1977 D 1987 i .2001 o f-~ 1967 'imw 2001 je sm o.igl bu o.lst Dre ve sna vrsta Slika 1: Delež drevesnih vrst v lesni zalogi lehenskih gozdov v obdobju 1957-2001 FiQttre /_Share ofindividuaftree species in the growing stock ofthe Lehenforestsji-om 1957-2001 5.2 Struktura prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo 5.2 Structure of uneven-aged (selection) forest stands on the research site Smolatjevo 5.2.1 Lesna zaloga in drevesna sestava 5.2.1 Growing stock and tree species composition Lesna zaloga v raziskovalnem objektu znaša 442 m.lJha in je nekoliko višja od poprečne zaloge lehenskih gozdov. Delež debelega drevja (d ;:;:. 50 cm) je visok (50%), kar vpliva na skupno visoko lesno zalogo (preglednica 2). Dre vesna sestava je dokaj raznolika (Preglednica 2), kar indicira tudi vplive v preteklosti in razvojne značilnosti gozdov. Skupno število drevesnih vrst je enajst, glavni sta jelka in smreka, ki skupaj predstavljata 98 % celotne lesne zaloge v objektu, jelka 55 % in snu·eka 43 % celotne zaloge. Delež listavcev je nizek, saj komaj presega 2 % skupne lesne zaloge. Listavce najdemo predvsem v spodnjih GozdV 62 (2004) 10 položajih, prevladujejo drevesa s prsnim premerom od druge do sedme debelinske stopnje. Razlaga za vse hstavce ni enotna. Bukev se uveljavlja; glede na debelinsko strukturo lahko p1ičakujemo povečanje njenega deleža v lesni zalogi, kar je poleg naravnih procesov odvisno tudi od gojitvene obravnave . Druge vrste listavcev pa se vsaj v splošnem ne morejo uveljaviti v razmerah prebiralnega gozda; za njih je značilno, da se sicer pomladijo, vendar le redko uspejo prerasti v zgornji sestojni položaj. 5.2.2 Debelinska struktura sestojev 5.2.2 Diameter structure of the stands Iz debelinske strukture je razvidno sorazmerno visoko skupno število drevja (d130* 427 1282 Skupaj 1 ha** 1.206 25.555 "op. od 1,3 min do debeline 5 cm ** brez klic in gradna. Pojavljajo se do višine 49 cm, odsotnost v višjih razredih (50-129 cm) si lahko razlagamo z vplivom divjadi oziroma s svetlobnim! razmerami, ki niso ugodne za razvoj teh drevesnih vrst. 6 RAZPRAVA 6 DISCUSSION 6.1 Primerjava izsledkov 6.1 Comparison of findings Primerjava temelji na primerjavi raziskovalnega objekta Smolarjevo s celotno gospodarsko enoto Lehen in vsemi prebiralnimi jelovimi gozdovi s praprotm.i (tip Dryopterido-Abietetum) nekaterimi drugimi objekti na podobnih rastiščih v Švici in Nemčiji. Podatki iz Švice se nanašajo na občinske gozdove v Couvetu v kantonu Neuchatel ter zasebne gozdove družine Wepfler v dolini Emmental. Slednji objekt je primer nekdanjih prebiralnih gozdov, v katerih zadnjih petdeset let zaradi družinskih razlogov ni bilo gozdnogojitvenih posegov, zaradi družinskih razmer so bili praktično prepuščeni naravnemu razvoju. V občinskih gozdovih Couveta je tJ.· adi cij a prebiran ja prisotna že 120 let. Pre v lad uj ej o gozdovi jelke in snu-eke z združbamj Abieti-Fagetum in Cardamino-Fagetum. Letno pade povprečno 1290 mm padavin, povprečna letna temperatura znaša GozdV 62 (2004) 10 G. javor G. brest Graden Skupaj/ha (598) (85) (72.735) 171 85 31.709 85 2.734 684 256 1.709 652 85 37.092 6,5"C. To so sestoji, v katerih je začel razvijati gospodmjenje na osnovi kontrolne metode Henry BioJley (SCHUTZ 2001 ). Zanimiva je tudi pri­ meijava z gozdovi območja v Schwarzwaldu, ki leži v nemški zvezni deželi Baden -Wiirttemberg (IUFRO Meeting, 2001 ). 6.1.1 Lesna zaloga in prirastek 6.1.1 Growing stock and increment Prebiralni gozdovi zavzemajo po podatkih Zavoda za gozdove 6,5% celotne površine jelovih gozdov s praprotmi . Njihova poprečna zaloga (BONČINA et al. 2004) je 289 m3/ha. Poprečna lesna zaloga na območju gospodarske enote Lehen (392 m·'/ha) je nekoliko nižja od zaloge v objektu Smolarjevo (442 m~/ha), kar je razumljivo, saj je objekt referenčni za lehenske gozdove. Zanimivo je, da zaloge lehenskih gozdov in Smolarjevega zavzemajo vrednosti med lesnimj zalogami v Couvetu (505 m3/ha) in Schwarzwaldu (350 m3/ha). Odsto­ pajo gozdovi Wepfler, kar je zaradi negospodarjenja tudi razumljivo (IUFRO Meeting, 2001); tam je lesna zaloga dosegla 997 mJ/ha, 85 % lesne zaloge je v tretjem razši1jenem debelinskem razredu! V gozdovih Couveta je z raziskavami začel že Henry Biolley, eden pionirjev kontrolne metode. Lesne zaloge v Couvetu se gibljejo med 350 in 431 JI Kunstek. A.. Bončina , A .. Analiza prebiralnitl gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju 400 sv/ha, to je p1ib1ižno med 390 in 450 m3/ha. V gozdovih Schwarzwalda se povprečna lesna zaloga giblje okrog 350 m3/ha, kar je nekoliko pod vrednostmi v Lehnu na Pohorju. Vrednost lesne zaloge 442 mJ!ha v objektu Smolrujevo je nekoliko nižja kot lesna zaloga v občinskih gozdovih Couveta. Pomemben kazalec stanja gozdov je gibanje vrednosti ptirastka. Vrednosti v analizi so povzete iz gozdnogospodarskih načrtov. Povprečni tekoči ptirastek v gozdnih sestojih v Lehnu znaša 9,81 m3/ha pti iglavcih in 0,84 m3/ha pii listavcih (skupaj 10,65 m~lha). V raznomernih jelovih sestojih celotnega Dravskega Pohorja (rastišče Dryopterido - Abietetwn, površina= 10.700 ha) znaša lesna zaloga 320m3/ha, tekoči ptirastek pa 10,0 m·;/ha (CENČIČ 2000). Tudi v gozdovih Couveta in Schwarzwalda se gibljejo vrednosti tekočega volumenskega prirastka med 9,0 in 12,0 m1/ha. 6.1.2 Drevesna sestava 6.1.2 Tree species composition V prebiralnih gozdovih na rastišču jelovij s praprotmi prevladuje smreka (62%) in jelka (23% ). V gozdovih gospodarske enote Lehen prav tako prevladujeta stm·eka (50%) in jelka (44%), sledi bukev (4%), neznatno pa so zastopani ostali iglavci (2% ). V izbranem referenčnem objektu je delež jelke celo še večji (55%), kar gre na račun nekoliko manjšega deleža smreke ( 43% ), medtem ko je delež listavcev zelo nizek. Presenetljivo je, da je jelka kljub močni prizadetosti v preteklosti zadržala znaten delež v skupni lesni zalogi. Sklepamo lahko, da je funkcioniranje teh prebiralnih gozdov, ki se odraža v pomlajevanju, preraščanju in prirastku, ugodno prav zaradi prevlade igJavcev v lesni zalogi. Bukev je vrsta, ki je bila v preteklosti zastopana z večjim deležem, vendar so jo v 19. in 20. stoletju močno izsekali. V prihodnosti bo sestava gozdov v objektu Smolarjevo in celotnem Lehnu odvisna od načina ravnanja z gozdovi- torej gozdnogojitvenih ukrepov, na katere bodo vplivali gozdnogospo­ darski cilji, razmere na trgu pa tudi gozdnogojitvena problematika, kot sta vitalnost, pomlajevanje itd. Vsekakor pa trendi nakazujejo (BONČINA et al. 2004) na večji pomen in delež bukve v teh gozdovih, kar lahko v prihodnosti omejuje prebiranje. Delež bukve se povečuje tudi v Schwarzwaldu (IUFRO Meeting 2001), kjer so v preteklosti bukev podobno izsekali kot na Pohmju. Z·ustrezno gojitvene obravnavo bi lahko povečali 432 delež kakovostnih dreves gorskega javorja in veljkega jesena, ki se pojavljata predvsem ob potokih. Delež jelke bo mogoče ohranjati v znatnem deležu, njen delež v prihodnosti pa bo močno odvisen predvsem od njenega zdravstvenega stanja. 6.1.3 Posek 6.1.3 Cut Na višino sečnje v zasebnih gozdovih močno vplivajo razmere na trgu lesnih sortimentov in potrebe lastnikov gozdov, zato je predvidevanje prihodnje višine poseka dokaj tvegano. Eno izmed pomembnih vprašanj v prihodnosti bo zagotovo vrednost debelega drevja oziroma debelejših sortimentov. Zaenkrat je v Lehnu podobno kot v celotni Sloveniji posek izredno nizek, saj znaša povprečni letni posek od leta 1994 do leta 2000 le 5,2 m3/ha. V Schwarzwaldu povprečno sekajo 7,8 m.lfha letno, za obdobje 2001-2011 predvidevajo še višji letni posek, in sicer 8,5 m·'/ha. Večino poseka predstavljajo drevesa s premerom med 25-50 cm, lesno zalogo pa akumulirajo na drevesih, debelejših od 50 cm (IUFRO Meeting 2001 ). Analize v objektu Smolarjevo kažejo, da je višina lesne zaloge ustrezna in jo kaže ohranjati, kar pomeni, da bi bil posek okvirno enak prirastku, upoštevaje naravno odmiranje drevja, ki po nekaterih virih (npr. KURTH 1994) znaša okoli 10% ptirastka . 6.2 Zaključek 6.2 Conclusion Ugotovljene vrednosti v objektu Smolatjevo so zanimive in uporabne kot referenčne vrednosti za preostale lehenske in tudi druge raznomerne gozdne sestoje, ki uspevajo v podobnih rastiščnih razmerah. Teh vrednosti ne moremo enostavno prekopi ra ti; prebiralni gozdovi so namreč lahko zelo različni (lesna zaloga, struktura, pomlajevanje), odvisno tudi od ciljev gospodarjenja. Vsekakor pa so lahko dobra orientacija za gospodarjenje v primerljivih gozdovih, saj so primer gozdov z zgledno prebiralno zgradbo, ki glede na opazovanja nemoteno funkcionirajo daljše obdobje. Gozdovi v Lehnu na Pohmju so se skozi pretekla stoletja in desetletja močno spreminjali. Spre­ minjala se je zgradba sestojev, višina lesne zaloge in prirastka ter drevesna sestava. Današnje stanje gozdov je odraz preteklega gospodatjenja. Na gospodarjenje v preteklosti so močno vplivali družbeni dejavniki, kot so spremenjeno lastništvo GozdV 62 (2004) 10 Kunstek. A., Bone ina, A.: Analiza prebira ln ih ~o~dov v raziskovalne m objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju gozdov, glažutarstvo in gospodarske krize. Gozdni sestoji so raznomerni s srednje visokimi lesnimi zalogami, prirastek je zmanjšan . Prisotne so različne sestojne oblike, od malopovršinsko skupinsko-raznomernih, prebiralnih in dvoslojnih. Objekt Smo1arjevo je zgled kakovostnih in ohranjenih sestojev v Lehnu na Pohorju. Večino lesne zaloge predstavlja jelka in snu·eka. Analiza pomladka kaže na bujno pomlajevanje. V prvih treh višinskih razredih pomladka prevladujeta jelka in smreka, nato delež smreke močno upade, kar nakazuje, da je v rastiščnih razmerah, ki jih sooblikujejo prebiralni sestoji s sorazmerno visoko zalogo, jelka bolj uspešna pri preraščanju. Delež jelke v sestojih bo odvisen od zdravstvenega stanja, vitalnost je zelo dobra, težko pa je napovedati, kako bo z njeno vitalnostjo v prihodnje. Zaključimo pa lahko, da glede na splošni trend zmanjševanja deleža jelke v slovenskih gozdovih rezultati opravljene analize kažejo, da bo jelko v znatnem deležu lažje ohranjati v jelovjih s praprotnu kot pa v dinarskih jelovo-bukovih gozdovi (BONČlNA et al. 2004). Naravni pogoji za visoko kakovostno proizvodnjo v Lehnu so izredno dobri in primerni za uveljavljanje različnih gojitvenih prijemov v okviru svobodne tehnike gojenja gozdov. Eno izmed ključnih sistemov predstavlja prebiranje, kar je lahko hkrati tudi prispevek k ohranjanju jelke. 7 SUMMARY The article describes the analysis of silver fir selection forests at Lehen on Pohorje. The forests at Lehen are an example of private sil ver fir forests with fern. The reference research site Smolarjevo was chosen for the purpose of examining the development of selection forests. The forests at Lehen and the research site Smolarjevo were compared to similar sites in Slovenia, Switzerland and Germany. The surface of the Lehen forests is 433 ha, the growing stock is 392 m3/ha and the increment 10.65 m3/ha. The tree species com­ position is characterised by Norway spruce and silver fir, whi)e deciduous trees represent only 4% of the growing stock. In the area of Lehen, the reference site Smolarjevo was chosen to monitor selection forests; the site is in the vicinity of the holding Smolar and comp1ises an area of 5.24 ha. On the site complete measurements of stands were made, and analyses of the tree composition, DBH structure, young growth GozdV 62 (2004) 10 and vitality were canied out. With adjusted Algan's tariffs for selection forests the growing stock was calculated, equalling 442 m~/ha. In the growing stock, silver fir (55 %) and Norway spruce (23 %) prevail, while deciduous trees represent only a minor 2 % of the growing stock. The DBH structure demonstrates a relatively high total number of trees (d polyph~yii•J GQ • ) r-..,_"(> LAPORAST GLINOVEC IN TRD PEŠČEN LAPOR •:O:•'' ponovno dobili izgled divjine, o čemer priča grafika nezna~ega avtmja iz srede 19. stoletja (slika 2). Komaj so se rane za silo zarastle, so ponovno zapele žage in zamolkli udarci drvarskih sekir so razdejali njihov pra gozdni ustroj. Poteku obnovitvenih sečenj, ki so jih opravljali gozdarji pred prvo svetovno vojno, lahko sledimo na ohranjeni sestojni karti revirja Žetale iz leta 1924 (slika 3). Zadnjikrat so ptujski gozdruji sekali v pragozdu v prvih povojnih letih. Po sledovih treh kopišč v GozdV 62 (2004) 10 vznožju pragozda zaključujemo, da so ves les skuhali v oglje. Ker ni bilo v bližini nobenih cest ali vlak, je bila to edina racionalna možnost izrabe lesa in verjetno tudi takratna obvezna planska zadolžitev. 3.2 Gozdne združbe v pragozdu Razpetost med Alpami, Dinaridi , Panonijo in Mediteranom , se je silovito odrazila v rastlinski odeji Donačke gore. Naravoslovci menijo, da je zaradi 439 Cimpersek. M.: Pragozd na Donačk i gori Porazdelitev števila dreves po debelinskih razredih v izseku "pragozda" kom 10 6 dr. 1 4 Graf 1: Izsek iz sekun­ darnega pragozda na Do­ nački gori Porazdelitev lesne zaloge po debelinskih razredih v izseku "pragozda" m' 25 20 15 10 5 6 :-. .--~ -.··· .-, ·---~ ~" ~· ----~.;-_--~-. J . --. . ~~ . . _, ·. .y . ,~ .~.' . ---·li' -_ ... ·JI" ·.~_: .. / ~--. 1 l~ ~----- ---- iOO m ----------- stikališča alpskega in panonskega sveta Gora na nekakšnem naravoslovnem "prepihu". Na presenet­ ljivo majhnem prostoru srečujemo srednjeevropske, alpske, ilirske, pontske in sredozemske vrste. Naša ,,nealpska gora" osamljeno izstopa iz panonskega gričevja. Ker se razteza v smeri vzhod­ zahod, je razdvojena na toplejši in prisojni južni del ter na hladnejših in osojni severni del. Z nagibom in ekspozicijo je tesno povezano sončno žarčenje, ki odloča o toploti, vlagi in množini organske snovi. Različnima pobočjema se je prilagodila tudi vegetacija. Na severni strani je rastlit~e gorskega značaja, kajti senčne in hladne strmine nudijo dobre pogoje srednjeevropskim in dealpinskim vrstam, medtem ko poraščajo južna pobočja toploljubni gozdovi listavcev in zaraščajoči pašniki z mediteransko in stepsko floro. 440 V izrazito osojni legi se je v nadmorski višini med 600 in 870 m izoblikovala samosvoja gozdna združba, lokalna različica gozda bukve in velecvetne mrtve koprive s srebrenko Lamio orvalae- Fagetum (Horvat 1938) Borhidi 1963 var. geogr. Dentaria polyphyllos lunarietosum redivivae subas. nova. Zmerno vlažna in s hranivi bogata tla najbolje označuje trpežna srebrenka (Luna ria rediviva), ki redno spremlja srednje­ evropske gozdove plemenitih listavcev, od mon­ tanskih leg do visoko gorij. O klasifikaciji združbe so odločale diagnostično pomembne ilirske vrste. Najbolj številčne so mezofilne fagetalne vrste, med katerimi izstopajo vlago-in hladnoljubne. Zaradi nevtralne reakcije tal so odsotne tako izrazito kalcifilne kot izrazito acidofilne vrste, manjkajo pa tudi vrste suhih in GozdV 62 (2004) 10 Cimperšek, M.: Pragozd na Donacki gori Graf 2: Porazdelitev števila dreves in lesne zaloge po debelinskih stopnjah v ''pragozdu" na Donački gori a) v spodnjem, močno vplivanem delu gozda kom .1;408 m' };525 16() 160 150 150 14ll 140 130 130 120 120 110 110 100 100 90 90 so 80 70 70 GO 60 so 50 40 4ll r 30 30 20 20 10 tO d.s. 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 5 6 7 6 9 10 Il 12 13 14 b) v zgornjem, ohranjenem delu gozda kom El03 60 so 40 30 20 10 d.s. 5 6 7 8 zelo vlažnih rastišč. Mahovi so redki, najdemo jih samo na koreničnikih dreves in na ležečih, odnu·Iih deblih, kjer se družijo z bogato floro lesnih gliv. Razlikovalne vrste so: Luna ria redi viva, Urtica dioica, Circea lutetiana, lmpatiens noli tangere in Phyllitis scolopendrium .. Novo subasociacijo smo razčleniti v dve varianti in dve podvarianti (subvarianti) ter jih predstavili v analitski fitocenološki tabeli. Zaradi erozije in nenehnega premeščanja tal ter mešanja različnih kamnin so meje med posameznimi vegetacijskimi enotami neostre, prehodi med njimi pa široki in neizraziti. Varianta z gozdno bilnico (Festuca altissima) je razši1jena v zgornjem delu pobočja, na najbolj strmem (35-40 °), neustaljenem, kamnitem grušču, ki ga prekrivajo rjava skeletna tla, s slabo GozdV 62 (2004) 1 O 9 10 m' E294 60 so 40 30 20 10 11 12 u 1~ 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1<1 razkrojenim surovim humusom. V sestojih prevladuje bukev s posamičnim javmjem in lipo. Pretežno so v fazi razgradnje, zato so v njih pogoste singenetske razlikovalnice začetnih razvojnih stadijev. Razlikovalnice variante so: Festuca altissima, Phyteuma spicatum, Doronicum austriacum, Salvia glutinosa, Prenanthes purpurea in Petasites albus. Na krušljivih, kamnitih strminah smo izločili podvarianto s kresničevjem (Aruncus dioicus), ki se pojavlja na manjši površini, v jugozahodnem delu pobočja, kjer so v sestoju velike vrzeli. Poleg dominantnega kresničevja smo med razlikova]nice uvrstili tudi belo nočnico (Hesperis candida) . Fiziognomsko, ekološko in floristično spominja podvarianta na združbo Arunco-Fagetum Košir 1962. 441 11 Cimperšek , M.: Pragozd na Donački gori Slika 7: Zgodaj spomladi prekrijejo tla živopisne barvne preproge petelinčkov (Corydalis cava) in drugih efemerov. Spodnjo polovico pobočja porašča varianta z mnogolistno konopnico (Cardamine kitaibelii = Dentaria polyphyllos). Tla so globoka, manj strma (30-35 °) in bolj ustaljena . Humus je tipa prsten ine. Zaradi večje senčnosti so bolj oskrbljena z vlago tudi v bolj sušnih poletjih. Mnogolistna konopnica je razši1jena v južnem v Centralnih in Vzhodnih Alpah, v sevetozahodnem delu Dinarskega in na Apeninskem polotoku, torej je takson z alpsko­ apeninsko-severozahodno ilirsko razširjenostjo (PRAPROTNIK 1987: 131-132), na Donački gori paje na vzhodni meji svojega areala. Razlikovalnice variante so: Cardamine kitaihelii, Ste!laria montana, Cardamine bulbzfera, Milium effuswn in Scrophularia vernalis. Po svojem barvitem spomladanskem izgledu izstopa podvarianta z velikim zvončkom ali kronico (Leucojwn vernum). Naseljuje vbočene lege z globokimi, humoznimi tlemi (prhnina), v nagibih med 25 in 30 °. Rastišče je zlasti spomladi, ko se topi sneg, dobro oskrbljeno z vlago. V zeliščni plasti prevladujejo higrofilne vrste in mnogi zgodnje­ spomladanski geofiti. Bukev absolutno prevladuje 442 Slika 8: Mnogolistna konopnica (Cardamine kitaibelii) daje gozdovom svojevrsten spomladanski videz. in se druži z obema jav01jema, posamezno lipo, češnjo in redkim brestom ter velikim jesenom. Razlikovalne vrste podvariante so, poleg že omenjene kronice, še: Corydalis cava, Anun maculatum, Ranunculus lanuginosus, Anemone ranuncoloides, Scilla bifolia in lsopyrum tha­ lictroides. Bukovi gozdovi na mešani podlagi so vrstno najbolj bogate združbe, v obravnavani raste več kot sto različnih višjih rastlin. Značilna rastlinska kombinacija je označena v fitocenološki tabeli. Nomenklaturni tip nove subasociacije (ho!otypus) je fitocenološki popis 5. Karta pragozdne vegetacija je predstavljena na sliki 4. V tabeli niso zajete slučajne vrste: Aegopodium podagraria r (7), Anthriscus sylvestris + (7), At ropa belladona + (3 ), Calamagrostis arundinacea + (2), Campanula patula r (2), Carex sylvatica + (8), Chaerophyllum hirsutum + (6), Corydalis so/ida r (8), Crocus vernus + (12), Festuca heterophylla + (3), Fraxinus excelsior r (12), Gagea !utea + (12), Galeopsis speciosa + (7), Geum urhanum r (4), Hepatica GozdV 62 (2004) 1 O Slika 9: Gozdne kresnice (Aruncus dioicus) so nekoč varovale živino pred čarovnicami, njive pa pred točo . Mlade poganjke kresničevja kor delikatesa - "divji špargelj" cenijo Italijani in Nemci. Slika 12: Donačka gora je edino rastišče endemičnega juvanovega netreska (Sempervivum juvanii) in hoppejevega klinčka (Dianthus p/umarius subsp. hoppei). GozdV 62 (2004) 1 O SlikaJO: Od množice spomladanskih geofitov ostanejo zgolj barviti plodovi pegastega kačnika (Arum maculatum) . Vsi ostali geofiti že pred olis1anjem dreves zaključijo svoj razvoj, ovenejo in izginejo. Slika 13: Pri razkroju lesa sodeluje množica raznovrstnih gliv. Med najlepši mi in dokaj redkimi je koralna goba (Hydnum cora!/oides). Slika 11: Jesenski izgled pragozda. V ospredju srebrenka (Lunaria rediviva) z lesketajočimi plodovi, po katerih je rastlina tudi dobila slovensko ime. Slika 14: Na vršnih strminah se redno zadržuje plašen trop gamsov "gošarjev", sicer je živalskt svet Gore še malo raziskan. 443 ji __________ C_imperšek, M.: Pragozd na D_o_n_a_čk_i--=g=--o_n_· _____ ____ _ Slika 15: Sredi 19. stoletja je dal dr. Frohlich, upravnik in zdravnik slatinskega zdravilišča, izkopati stezo, ki še danes vodi skozi pragozd na vrh gore. Rogaški planinci so se mu zato oddolžili s spominskim obeležjem . nobilis r (13), flex aquifolium r (12), Lapsana communis + (4), Maianthemum bifolium r (4), Me/ica uniflora + (7), Moehringia muscosa + (4), StellCll·ia holostea + ( 1 3), Valeriana tripteris + (7), Ve1·onica montana r (5), Viola reichenbachia- na r (1). 3.3 Strukturna in teksturna zgradba pragozda Za razumevanje in opisovanje narave, moramo poleg ekoloških in florističnih značilnosti poznati tudi dogajanja v preteklosti . Angleški naravoslovec in nobelovec Gregory Bateson je proučevanje zgodovine označil za "kraljevsko pot", ki nas edina pripelje do razumevanja skrivnostne govorice narave, njenih časovnih fluktuacij (sukcesij) ter inherentnih samouravnalnih teženj. Preteklo gospoda1jenje se vidno kaže v sestojni zgradbi, zato ima pragozd na Gori dva različna obraza: • v zgornji polovici pobočja imamo sekundaren pragozd (8,50 ha), • pod njim pa je sestoj, v katerem so šele pred pol stoletjem opustili gospodatjenje (16,70 ha) ter s tem prepustili razvoj naravnim silnicam . Zaradi razvoja in razkraja se izgled gozda nenehno spreminja, kar otežuje analitično prikazovanje njegove zgradbe. Pri raziskovanju pragozdov se neredko poslužujemo shematske vertikalne in horizontalne projekcije gozdnega izseka ali transekta . Enega smo položili v zgornji, bolj ohranjen pra gozdni sestoj (grafikon 1 ). Iz 444 vzdolžnega nruisaje razvidno, da ima večina dreves izrazito enostransko krošnjo. Z razvojem in heliotropno rastjo se povečuje neuravnoteženost drevesa, ker se težišče oddaljuje od debelne osi. V kritičnem obdobju postane tako labilno, da že močnejše neurje z vetrom, moker sneg ali žled, odlomijo del krošnje ali izruvajo celo drevo. Nevarne poškodbe povzroča tudi padajoče kamenje, saj skozi nastale rane vdrejo gli ve, ki pospešijo propad dreves. Drevesa v pragozdu na Gori umirajo dosti prej preden se postarajo, zato Je redkokje dosežejo premere večje od enega metra. Ne umirajo posamično, temveč med padanjem potegnejo s seboj še eno ali več bližnjih dreves. Za gozdove na strminah je nasploh značilna zrušitev po načelu verižnega podiranja domin. Ta je na "meliščnih" pobočjih, kjer se drevesa ne morejo trdno oprijeti skalne podlage, še toliko bolj pogosta. Posledice padanja dreves v smeri padnice, so vidne tudi v .,kulisni'' razmestitvi razvojnih faz, ki so izobli­ kovane v podolgovatih in navpično potekajočih progah (slika 5). Iz grafikona 1 sta razvidni tudi nenavadno "zobati" porazdelitvi števila dreves in lesne zaloge, ki nista povsem slučajna in naravna. Op.: I. deb. razr. združuje 4. in 5. debelinsko stopnjo, II. razr. 6. in 7. deb. stop., itd. Proučevanja evropskjh pragozdov so pokazala naslednje razmerje razvojnih faz: mladostna je zastopana z 10 -20 %, optimalne faze je od 40 do 60 %, starostne pa 1 O -30 %. Slednji dve se redno pojavljata razpršena . V našem bolj ohranjenem delu pragozda, sta inicijalna in mladostna razvojna faza zastopani s 15 do 20 %, optimalne faze ni, starostne faze pa je od 80 do 85 %. Slednja je večinoma v razgradnji in se marsikje prek.tiva z mladostno fazo. Na razgradnje sestoja kaže tudi veliko mrtvega lesa, izval in podrtic, ki so v različnih stadijih razkraja. Pomlajevanje napreduje počasi, ker odprtine najprej zapolnijo visoka zelišča: Urtica dioica, Lunaria rediviva, Dryopteris fi/ix mas, Petasites albus, Sambucus nigra, Rubus idaeus. Njim sledijo plemeniti li stavci, gorski in ostrolistnijavor ter bukev. Porazdelitvi števila dreves in lesnih zalog po debelinskih stopnjah sta razvidni iz grafikona 2. V močno vplivanem delu gozda, prevladuje drevje tanjših debelinskih stopenj, porazdelitev lesne zaloge pa spominja na enodobne gozdove (leva asimetrija) . V sekundarnem pragozdnem sestoju so GozdV 62 (2004) 10 drevesa porazdeljena bolj enakomerno, lesna zaloga pa je nakopičena na debelejšem drevju (desna asimetrija). V "robatem" pragozdnem okolju sta število osebkov (103) in lesna gmota (294 m3) bistveno manjši kot v močno vplivanem delu sestaja, kjer imamo povprečno 408 dreves s 525 mJ na ha. Nenavadne strukturne in teksturne posebnosti sestojev so odraz preteklega ravnanja z gozdovi. V pragozdovih rastejo drevesa neenakomerno nakopičene, povsem nasprotno od tega za čemer stremi človek v umetnih kulturah, kjer težimo k čim večji enotnosti in preglednosti. 4 RAZPRAVA Nedotaknjeni pragozdovi se nam predstavljajo kot povsem slučajnostni multivariabilni sukcesijski mozaiki. S pomočjo vegetacijskih ved jih lahko razčlenirno v ekološko·floristične (pod)enote. Za mezofilne bukove gozdove na karbonatni in nevtralni podlagi jeL Horvat že leta 1938 predlagal ime Lamio orvalae·Fagetum, ajihje kasneje objavil pod imenom Fagetum montanum croaticum. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je M. Wraber (1960) obravnaval gorske bukove gozdove prehodnega alpsko~dinarskega sveta v široko zajeti asociaciji Dentario-Fagetum, ž. Košir pa jih je l. 1962 in podrobneje l. 1979 ožje opredelil in označil z imenom Enneaphyllo-Fagetum. Po nomenklaturni reviziji, ki so jo naredili Marinček in sodelavci leta 1993, uvrščamo gorske bukove gozdove na karbonatni in nevtralni kamni ni (Lamio orvalae~Fagetum) v podzvezo Lamio orvalae-Fagenion Borhidi ex Marinček et al. 1992, zvezo Aremonio-Fagion (Borhidi 1963) Torok, Prodani, Borhidi 1989, red Fagetalia sylvaticae Pawlowsk:i 1928 in razred Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger 1937. Združbo je v Sloveniji pregledno razčlenil Marinček (1981). Conalna asociacija se v Sloveniji pojavlja v spodnji gorski stopnji, na karbonatnih podlagah in v nadmorski višini med 600 in 900 m vsaj v dveh geografskih različicah (variantah), predalpski -var. geogr. Dentaria pemaphyllos Marinček (1981) 1995 in preddinarski -var. geogr. Dentaria polyphyllos (Košir 1962) Mruinček 1995 (glej tudi Mruinček 1995). Zaradi razdrobljene razširjenosti v predalpskem in preddinarskem svetu je floristično raznolika in se pojavlja v mnogih subasociacijah. GozdV 62 (2004} 1 O Matematične, fi mistične in ekološke primerjave so da vegetacijo pragozda na Donački gori upravičeno uvrščamo v združbo bukovih gozdov in velike mrtve koprive in tudi, da je podzdružba Lamio orvalae -Fagetum (Horvat 1938) Borhidi 1963 var. geogr. Dentaria polyphyllos lunarietosum samosvoja in enkratna. Primetjalni koeficienti koherence (Rkk) med podzdružbami so: • Lamio orvalae-Fagetwn cardaminetosum trifoliae Marinček 1981 0.75 (0.38) • Lamio orvalae-Fagetum allietosum ursin Marinček 1981 0.68 (0.50) • Lamio orvalae-Fagetwn typicum Marinček 1981 0.64 (0.44) • Lamio orvalae-Fagetum dentarietosum pentaphyllae Marinček 1981 0.54 (0.48) • Fagewm momanum croaticum corydaletosum Horvat 1938 0.49 (0.52) • Emzeaphyllo-Fagetum cardaminetosum polyphyllae Košir 1963 0.49 (0.52) • Lamio orvalae-Fagetum festucetosum altissimae Marinček 1981 0.43 (0.49) Op.: V oklepaju so vrednosti sorodnosti izračunane po Smensenovem obrazcu. Eko-sociološke idr. strukturne primetjave so izpostavile še sledeče posebnosti opisane pod­ združbe na Donački gori: ..:.. EUenberg-Zolyomijeve indikatorske vrednosti so najvišje pri vlagi (F = 5,8) in vsebnosti dušika (N = 6,5) ter najnižje pri reakciji tal (S = 3,8); podzdružba lunarietosum ima najbolj vlažna in s hranivi bogata tla; reakcija tal pa kaže na majhno do zmerno zakisanost, - v strukturi življenjskih oblik ni večjih razlik, v naši podenotije le za desetino več hemikriptofitov (50,6 %) kot v ostalih subasociacijah, kar kaže na višjo razvojno stopnjo oziroma bližino klimaksa, -podzdružba na Gori ima v primerjavi z ostalimi subasociacijami največji delež balkanskih in pontskih flm·nih geoelementov (18,0 %) ter najmanjši odstotek dealpinskih in borealnih vrst (9,6 %), 445 - v sociološki strukturi izstopa visok delež vrst iz zveze Aremonio-Fagetum (12,0 %) in skromna prisotnost taksonov iz razreda Querco-Fagetum (14,4 %). Med florističnimi in ekološkimi numeričnimi kazalniki (Rkk) je visoka stopnja afinitete, medtem ko je struktura flornih geoelementov in življenjskih oblik izenačena in neznačilna. Subasociaciji lunarietoswn sta ekološko najbližji subasociaciji cardaminetosum trifoliae (F = 5,6; N = 6,2; S = 4,2) in allietosum ursini = 5,6; N = 6,1; S = 4,2), toda podzdružba s trilistno penušo je vrstno zelo osiromašena, medtem ko so v fito­ cenozah s čemažem, ki na Gori ne raste, skromno zastopane ilirske vrste. Na dveh manjših površinah smo ugotovili zmerno acidofilen bukov gozd splošno razširjenega tipa Luzulo-Fagetum, ki ga zaradi antropogenih vplivov (drogovnjak) nismo natančneje opredelili. S proučevanji sosednjih gozdov se bo morda izkazalo, da gre za združbo, ki jo je v pred­ panonskem svetu Košir (1994) označil za Hieracio rotundati -Fagetum. Iz prepadnih sten, ki na vršnem grebenu obrobljajo pragozd, veje duh visokog01ja. V osojne negostoljubnega skalovja so se umaknile alpske rastline, ki so tu ujete od časov, ko so se pred dvanajsttisoč leti, iz alpskih dolin umaknili ledeniki. V prepadnem skalovju se slaivajo številni glacialni relikti, večino le-teh je določil V. Strgar (Donačka gora 1988): Gorski grobeljnik (Alyssum montanum), travno­ listna perunika (Iris graminea), vednozelena gladnica (Draba aizoon), skalna kernera (Kernera saxatilis), lasnati kreč (Saxifraga paniculata), alpska jelenka (Athamanta cretensis), velikolistna vrba (Salix appendiculata), avrikelj (Primula auricula), alpski šetrajnik (Acinos alpina), tripernata špajka (Valeriana tripteris), marjetičasta nebina (Aster bellidiastrum), sadlerjeva modrika (Sesleria caerulea subsp. sadleriana), Hoppejev klinček (Dianthus plumarius subsp. hoppei), Juvanov netresk (Sempervivum juvanii), trium­ fettijev glavinec (Centaurea triumfettii), planinski srobot (Clematis alpina), mali talin (Thalictrum minus subsp. saxatile), gorska materina dušica (Thymus montanus), drobnocvetni petoprstnik (Potentilla micrantha), sinjezelena bilnica (Festuca pallens), gorski luk (Alliwn senescens), izredna zvončica (Campanula inconcessa). 446 V neposredni soseščini alpskih rastlin, se na vrhu ozkega skalnega grebena, v skrajno surovih ekoloških razmerah, borijo za preživetje tudi nekatere toploljubne vrste, med njimi grmičasto razrasli črni gaber (Ostrya carpinifolia), hrast puhavec (Quercus pubescens), mokovica (Sorbus austriaca) in posamezni osebki malega jesena (Fraxinus ornus). Združba Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 je fragmentarna zaznavna samo okrog najvišjega (srednjega) vrha, kjer je greben zaobljen, razširjen in bolj osončen. Odkrivanje skrivnosti naravnih gozdov je najboljši pdpomoček za racionalno in sonaravne ravnanje z gospodarskimi gozdovi. Gozdovi na strmih pobočjih so krhki in občutljivi, njihove iznajdljive prilagoditve na ostrejše življenjske razmere pa so vir novih spoznanj. Samo v neoskrunjeni divjini lahko preučujemo naravne procese in samo če poznamo njihove zakonitosti, jih lahko uspešno varujemo. Gozdarstvo potrebuje referenčna stanja najrazličnejših tipov gozdnih ekosistemov, sicer ne bo imelo pravih orodij za njihovo upravljanje. Čeprav je vegetacija pragozda na Donački gori lokalno omejena in neponovljiva, je vzpostavitev ničelnega stanja pomembno tudi za spremljanje predstoječih podnebnih in drugih okoljskih sprememb. Pragozd je edinstvena šola prirodnega obnavljanja gozdov. zlasti na strminah, kjer najtežje preprečujemo poškodbe preostalega drevja. Usmerja nas tudi na redkejša zarast naravnih mladij, kar je vzor racionalne nege gozdov. Poleg krajinskih, zgodovinskih, arheoloških in etnoloških posebnosti ter že obravnavanega pragozdnega ostanka, imamo na Gori še druge naravne dragocenosti: • geološke redko kamnina rženjak, • bodiko (!lex aquifoliwn) s premerom 40 cm, • več drevesastih glogov (Crataegus sp.), • orjaške črne gabre (Ostrya carpinifolia), • med alpskimi, mediteranskimi in stepskimi vrstami, vzbujajo največ pozornosti: -endemita Dianthus plumarius subsp. hoppei in Sempervivum juvan ii, -edino rastišče Iris croaticae v Sloveniji, -lokalne botanične redkosti: Ruscus hypo- glossum, !lex aquifolium in Primula auricula, • kserotermne gozdove gradna in cera, • zaraščanje suhih pašnikov z redko floro kukavičnic (Ophrys sp.). GozdV 62 (2004) 10 • pragozd je dragocen refugij saprofitnih gliv, • gora je tudi habitat zanimivih živalskih vrst. Kar poznamo, to vrednotim o in kar vredno tima, to tudi varujemo. Ohranitev divjine zahteva veliko samopremagovanja, kajti, če jo nameravamo ohraniti, jo želimo tudi opazovati, in če jo obiskujemo ne smemo pričakovati, da bo ostala divjina. Število obiskovalcev Donačke gore se iz leta v leto povečuje. Steza, ki vodi od planinske koče na vrh gore, je vedno širša, poleg nje pa se pojavljajo vedno nove "bližnjice". Eno in drugo povečuje degradacijo tal in rastlinja. Še več motenj povzročajo robni vplivi. Zaradi slabega sodelovanja zavodov za gozdove in naravovarstvo, se v zaščitnem pasu pragozda nerazumno seka, namesto da bi si vsi skupaj prizadevali za povečanje zavarovane površine! Gozdatji so v zadnjih desetih letih posekali najlepši del pragozda in edini sestoj v terminalni razvojni fazi, kjer so zgoščeno rasla mjaška bukova drevesa ustvarjala vtis najbolj ohranjene divjine. Obisko­ valce Donačke gore moti eksploatacijski odnos do narave, s slabimi vtisi bodo te kraje zapuščali tudi pohodniki evropske pešpoti E7, ki poteka ob samem vznožju pragozda. 5 POVZETEK Divjine je vse manj tistih, ki jo iščejo pa vedno več. Donačka gora ima kljub 883 m nadmorske višine gorski značaj. Na strmem, severnem pobočju, se je ohranil 27 ha velik pragozdni ostanek, ki je zavarovan od l. 1965. Zaradi preteklega gospo­ darjenja ni več deviški, aje kljub temu ohranil značaj divjine. Pragozdovi so naša najvrednejša naravna dediščina, so med zadnjimi naravnimi ekosistemi, ki usmerjajo evolucijo in edini naravni kotičk.i, v katere se lahko vračamo in vzdržujemo stik z naravo. Kljub zaostrenim rastiščnim razmeram in preteklim sečnjam, je vegetacija severnega pobočja ostala domala naravna. Pragozd na Gori se v svoji ekološki enkratnosti predstavlja kot lokalna različica bukve in velecvetne mrtve koprive s srebrenko Lamio orvalae-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphyllos lunarietosum redivivae subass. nova s podenotami: varianto z gozdno bilnico (Festuca altissima) in podvarianto (sub~ varianto) s kresničevjem (Anmcus dioicus) ter varianto z mnogolistno konopnico (Cardamine kitaibelii Dentaria polyphylla) in podvarianto (subvarianto) z velikim zvončkom ( Leucojwn vernum). Pragozd na Gori kaže dve različni strukturni zgradbi. V zgornji tretjini pobočja imamo se­ kundaren pragozd, pod njim pa je sestoj, v katerem so šele pred manj kot pol stoletjem opustili gospodarjenje. V bolj ohranjenem pragozdnem sestoju prevladuje razvojna faza razgradnje, pri kateri se deli sestaja rušijo po načelu "verlžnega podiranja domin" in tudi obnavljanje sestojev poteka v navpičnih kulisah. Zaradi strmine so krošnje dreves asimetrične, neuravnotežene in izpostavljene naravnim ujmam. Zaradi razgradnje sta število dreves in lesna zaloga bistveno manjši kot v spodnjem, manj naravnem sestoju, ki je v optimalnem razvojnem stadiju. Razen naravovarstvene, poučne in znanstvene, imajo pragozdovi tudi pomembno kulturno­ dediščinsko vrednost Zavarovanje celotnega območja Donačke gore in priključitev h krajin­ skemu parku Boč je že dolgo načrtovano, a ostaja že dve desetletji zgolj na papirju. Stanje pa se iz leta v leto slabša. Fitoceno1oška tabela: Lamio orvalae-Fagetum (Horvat 1938) Borhidi 1963 var. geogr. Dentaria polyphylla(Košir 1962) Marinček 1995 hmarietosum redivivae subass. nova Stevilka popisa (Relev number) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Nadmorska višina (Aititude) m 730 755 740 745 760 775 785 780 610 660 630 605 640 Lega (Aspect) s s s s s s s s s s s sz sv Nagib (Slope) v stop. (degrees) 32 35 35 37 34 40 38 44 32 o 28 28 30 Pokrovnost (Co ver) D% 85 80 75 80 85 75 75 80 85 90 90 85 80 G% o 5 10 5 5 10 15 5 5 o o o o Z% 60 65 65 55 60 70 75 80 70 75 70 80 85 Kamnitost (Stoniness) % 20 15 25 20 10 30 35 25 o o 5 o o Povpr. premer (Diameter) cm 40 35 45 40 35 30 35 30 25 25 30 35 30 GozdV 62: (2004) 10 447 Cimperšek, M.: Pragozd na Donačk i gori Zgornja višina ( Upper tree) m 22 24 30 22 25 22 Velikost ploskve (Re/eve) v m2 400 400 400 400 400 300 Število vrst (Number of species) 34 28 28 27 35 42 Varianta Subvarianta Festuca altissima Aruncus dioicus Značilne za asociacijo (Characterisitc species) FS Fagus sylvatica A 4.5 4.5 4.5 4.4 4.4 5.5 FS Fagus sylvatica B -+ +.1 + + + AF Cardamine enneaphyllos + --+ + - AF .Lamium orvala - - --- Razlikovalne za subasociadjo (Dijjerential species) FS Lunaria redi vi va + +.l r +.1 - Ad Urtica dioica + -+.1 r Ag Circaea lutetiana -+.1 - + + FSI mpatiens noli tangere --r + r FS Phyllitis scolopendrium ---+ - - Razlikovalne za varianti in podvarianti (Dijjerent. Spec.) FS Festuca altissima 1.2 1.2 2.3 2.3 +.1 1.2 FS Phyteuma spicatum + + + Ad Doronicum austriacum + r +.1 1.1 + r FS Salvia g1utinosa + +.1 + + +.1 FS Petasites a1bus +.1 + + QF Prenanthes purpurea + + + + FS Aruncus dioicus + 1.2 Hesperis candida - AF Cardamine kitaibehi + AG Stellaria montana FS Cardamiue bulbifera + + QF Milium effusum Scrophu1aria vernalis Leucojum vernum ------ Corydalis cava - -- - FS Arum maculatum -- - -- - FS Ranuncu1us lanuginosus -- -- - FS Anemone ranuncoloides - ----- QF Scilla bifolia --- - - AF Isopyrum thahctrotdes Vrste zveze Aremonio- Fagi on Polystichum setiferum -+.1 -+ -+.1 Cyclamen purpurascens -r r -+ - Vicia oroboides + - - -+ + Homogyne sy1vestris - ----+ Hacquetia epipactis ---- Cardamine trifolia --- - - r Ruscus hypoglossum -r --- Vrste reda Fagetalia s. latiss. 20 18 250 250 38 35 3.3. 3.4 -- + r - - +.1 +.1 1.1 +.2 - - -+ + - 1.2 1.2 + + +.1 + + + + + +.1 +.1 +.1 -+.1 -- -- - - - - - - + + + - + - + - - -- --25 26 24 26 25 400 450 450 400 400 23 25 30 39 32 Cardam. kitaibelii 5.4 5.5. 3.3 3.4 2.2 v +.1 -- -- 1.1 -+.1 + + III -+.1 + + -1 +.1 1.2 +.1 +.1 +.1 v -+.1 + + + III -1.2 + -+ II -+ --r II - - - +.1 1.1 II -IV + -III -III -III r II + -II -II -I 1.2 + 1.1 +.1 +.1 Il + 1.2 +.1 1.1 + II l.l + 1.1 +.1 +.1 II +.1 +.1 r + -II + r + -II -+ 2.3 2.2 I ---2.2 1.2 I -+ -+ + 1 ---1 + r I ---+ r 1 - --+ r I 1+.1 -P + +.1 +.1 l.l +.1 III r + -r -II -+ -r -II -- - --I ---r -1 - - - --1 ----I Mercurialis perennis + 1.1 +.l + 1.2 + 1.2 1.2 +.1 +.1 +.1 +.2 v 448 GozdV 62 (2004) 10 Galium odoratum + 1.1 r r +.1 +.1 1.1 +.1 + 1.2 +.1 -v +.1 2.2 1.l +.1 +.1 +.1 1.1 1.2 1.2 1.2 IV A r + + + +.1 +.1 1.1 1.2 + + + Senecio fuchsii + +.1 r r +.1 + + + 1.1 +.1 + r IV Sambucus nigra +.2 + -+.1 1.1 +.1 1.1 1.1 1.1 l.l +.1 III Geranium robertianum + + + +.1 + + r III Tilia platyphyllos A r + + +.1 1.2 +.1 + + -III Tilia platyphyllos B + + Acer platanoides A +.1 + 1.1 +.1 +.1 + II Symphytum tuberosum + + + + + + II Polygonatum multiflorum + r + 1.2 + + II Ulmus glabra B + + + -II Daphne mezereum + + + r -II Actaea spicata + r + + + + -II Mycelis mura1is r + + + + -II + + r + r II r + + r r Hedera helix + + + -II CampanuJa trachelium r r r -I Geleobdolon montanum + + r I Paris quadrifoJia + + -I Heracleum sphondylium + r -I Epilobium montanum + r -I Spremljevalci (Othel") Athyrium filix-femina + +.1 r +.1 +.1 +.1 LI +.2 1.2 1.2 1.2 v Luzula luzuloides + -+.1 + + + + + -III Rubus idaeus r -+.2 +.1 +.1 +.1 +.1 + -III Eupatorium cannabinum + +.1 + + r -II Alliaria petiolata + +.1 + +.1 + -II Silene dioica + + + II Gentiana asclepiadea + + + + -II Oxalis acetosella r -+.1 r + -II hederacea + + + II Aposeris foetida + + + -I Tanacetum corymbosum + + -I r + + 1 + + + Clematis vitalba r -1 Chelidonium majus -+.1 -I Ranunculus ficaria -+.1 -+.l + Anemone nemorosa + -I 6 VIRI IN LITERATURA BATESON, G., 1993: Geist und Natur, Frankfurt, 285 s. BRAUN-BLANQUET, J., 1964: Pflanzensoziologie. ANIČIČ, B., 1984: Geološka zgradba ozemlja občine Grundzi.ige der Vegetationskunde. 3. Auflage.- Wien- Šmarje pri Jelšah. v zborniku: Med Bočem in Bohorjem, Šmarje/Šentjur, 869 s. New York, Springer, 865 s. CIMPERŠEK, M., 1988: Ekologija naravne obnove v GozdV 62 (2004) 1 O 449 Cimperšek, M.: Pragozd na Donački gori subpanonskem bukovju. -v: Zbornik gozdarstva in lesarstva 31: 121-184, Ljubljana. CIMPERŠEK, M., Zgodovina gozdov in gozdarstva na Slovenskem (rokopis). ELLENBERG, I-I.. H. E. WEBER, R. DULL, V. WIRTH, W. WERNER & D. PAULISSEN, 1992: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scripta Geobotanica XVIII, Gottingen. 258 s. GAMS, I., 1984: Nekaj naravovarstvenih značilnosti. -v: Med Bočem in Bohorjem (zbornik), Šmarje/Šentjur, 869 s. HORVAT, I., 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj . -v: Glasnik za šumske pokuse 6. 127-279, Zagreb. KOŠIR, Ž., 1962: Ubersicht der Buchenwalder im Ober­ gangsgebiet zwischen A1pen und Dinariden . Mitteilun­ gen der Ostalpin-Dinarischen Pflanzensoziologischen Arbeitgemeinschaft Heft 2: 54-66, Padova. KOŠIR, Ž., 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdno­ gospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva (17) št. 1, Ljubljana, 242 s. KOŠIR, Ž., 1994: Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Pa nonije, Ljubljana, 149 s. MAAREL, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in pytosociology and its efects on community simi1arity . -v: Vegetatio 39 (2): 97-114 MALLY, G., 1836: Der Donati -Berg bei Rohitsch . Steirmarkische Zeitschrift , Graz: 1-20. MARINČEK, L, 1981: Predalpski gozd bukve in velike mrtve koprive v Sloveniji. Razprave IV. razr. XXIW2, SAZU, Ljubljana . MARINČEK, L., L. MUCINA, M. ZUPANČIČ, L. POLDINI, L DAKSKOBLER. M. ACCETO, 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwalder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica 12 (1992): 121-135, Trieste. MARINČEK, L., 1995: Contribution to demarcation and phytogeographic di vision of the Il1yrian flora\ province, 450 based on vegetation and flora. Gortian -Alti Museo Friul. Storia Nat. 16 (1994): 99-124, Udine. MARINČEK, L., M. ZUPANČIČ, 1995: Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega območja ilirske florne province. Hladnikia 4: 29-35. Ljubljana . MARTINČIČ, A., T. WRABER, N. JOGAN, V. RAVBIK. A. PODOBNIK, B. TURK & B. VREŠ, 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praportnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 s. MLINARIČ , J., 1972: Gospoščina Viltuš pri Mariboru po urbarju iz leta J 588. -v: Časopis za zgodovino in narodopisje: 220-253, Maribor. MLINARIČ , J., 1989: Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800. -v: Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989, Ptuj, Celje, 448 s. OBERDORFER, E., 1979: Pflanzensoziologischc Exkur­ sions Flora, Stuttgart, 997 s. ORLOCI, L., 1978: Multivariate analysis in vegetation Research, Hague-Boston, 451 s. OTTO, H. J., 1994: Waldokologie, Stuttgart. TRPIN, D. IN VREŠ, B., 199: Register flore Slovenije, Ljubljana . WRABER, M. 1960: Firocenološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji . Zbornik ob 150. letnici boraničnega vrta v Ljubljani, s. 49-94, Ljubljana. ZOLYOMI, B. et al., 1967: Einreihung von 1400 Arten der ungarischen Flora in okologische Gruppen nach TWR­ Zahlen. -v: Fragmenta Botanica, Tom IV, fasc. 1-4: 101-144. -Donačka gora. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov 163, Ljubljana 1988. -Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Ljubljana 1976. -Osnovna geološka karta. Tolmač za list Rogatec L 33-68, Beograd 1985 -Zbornik Rogatec s kraji Dobovec. Donačka gora, Stojno selo. Ob 700 letnici podelitve trških pravic 1283-1983, Rogatec 1985. GozdV 62 (2004) iO Gozdarstvo v času in prostoru Mednarodna konferenca: Gozd-prihodnost Slovenije? -10. november 2004, Galerija Krka, Dunajska 65, Ljubljana Mednarodna konferenca z naslovom "Gozd-prihodnost Slovenije?" je potekala 10. novembra 2004 v Ljubljani, ob zaključku bilateralnega nizozemsko-slovenskega projekta "Uvajanje intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji". Dvoletni projekt (2003-2004) je potekal v okviru programa pomoči nizozemske vlade državam pristopnicam EU. Pokrovitelj konference je bilo Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske, v okviru nizozemskega programa "Bilateralni fokus 2004" in v času predsedovanja Nizozemske Evropski uniji. Kon­ ferenco so organizirali Gozdarski inštitut Slovenije, nizozemska raziskovalna organizacija Alten·a s sodelavci in Nizozemsko veleposlaništvo v Ljubljani. Konference se je udeležilo več kot sto udeležencev, iz Slovenije in iz tujine. Slovenski partnerji so s pomočjo nizozemskih strokovnjakov vzpostavili v dveh letih program Intenzivnega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov v skladu s skupnim programom EU/ICP Forests in za članice Evropske unije obvezno shemo Forest Focus (REGULATION (EC) No 2152/2003, 17. november 2003). Vzporedno z bilateralnim pro­ jektom (vodja dr. P. Kalan), sta tekla dva nacionalna projekta; posebna naloga MKGP (l. 2003) in naloga JGS (1. 2004), ki sta skupaj z nizozemsko tehnično pomočjo omogočala celostno uvajanje Intentivnega monitoringa kot del programa Forest Focus. Dotlej smo na Gozdarskem Inštitutu Slovenije skupaj s sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije izvajali opazovanja na sistemski mreži 16 x 16 km na 43 ploskvah. Razširjene in poglobljene meritve na 11 strateško izbranih stalnih ploskvah za intenzivni monitoring omogočajo razumevanje zapletenih odnosov med stanjem gozdnih ekosistemov 1n antropogenimi ter naravntmt stresnimi dejavniki. Sistem za izvajanje dolgotrajnih meritev spre­ mljanja stanja procesov gozdnih ekosistemov (želimo si vsaj 20 let), bo zagotavljal za Slovenijo relevantne podatke in omogočal primerjavo s sosednjimi regijami (državami). Težišča programa so: • spremljanje vplivov onesnaženega zraka na gozdne ekosisteme (vitalnost in stabilnost, biotska 1 1 raznovrstnost, sposobnost vezave C02 oz. sekvestracija ogljika, itd.); • spremljanje podnebne spremenljivosti in vplivov na gozdne ekosisteme (npr.: obravnava možnih negativnih učinkov , ki so posledica vremenskih ekstremnih dogodkov); • spremljanje neposrednih in posrednih učinkov prometa na gozd zaradi pričakovanega povečanja tranzitnega prometa skozi Slovenijo (sprememba mezo-in mikroklime, spremljanje učinkov onesnaženega zraka: npr. ozon in NO,, itd.); • spremljanje povezanosti med vitalnostjo gozdnih ekosistemov in vpliva na kakovost vode; • sodelovanje s sosednjimi državami, na področju vrednotenja rezultatov in primerjave metodologij. Konferenca je bila razdeljena na dva dela: na strokovni del in na okroglo mizo. Po uvodnih besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. M. Pogačnika, nizozemskega veleposlanika H.E. Mr J. C. Hennemana in direktorja Gozdarskega inštituta Slovenije Prof. dr. dr. h.c. N. Torellija, je moderator konference Dr. H. van Asperen predstavil programe spremljanja stanja gozdov v Evropi. B. Winkler, predstavnik Evropske komisije in Direktorata za okolje, je opisal aktivnosti v preteklosti in perspektive za prihodnost EU programov varovanja gozdov s poudarkom na Programu Forest Focus. Predsednik ICP Forests T. HauBmannje podal informacijo o Konvenciji o daljinskem transportu onesnaženega zraka (konvencija LRTAP, 1979), 25-letnici konvencije in na konvenciji temelječem panevropskem programu sodelovanja ocene in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove (UN-ECE; ICP Forests). Program Forest Focus (FF. EU) MKGP M. Mohoric 1 Nacionalni koordinator FF Mag. N. Krajnc (GIS) 1 Skica l: Shematski prikaz programa Forest Focus-a v Slovenijj 1 Spremljanje stanja Intenzivno gozdov na spremljanje 16x16km stanja gozdnih mreži -raven l. ekosistemov -raven IL Dr. M. Kovac (GIS) Dr. P. Simoncic (GIS) GozdV 62 (2004) 10 Gozdni požari J. Jak5a (ZGS) Raziskave v podporo programa Fores! Focus 4!1 Gozdarstvo v času in prostoru Dr. E. Ulrich, vodja strokovne skupine (Chairman Expert Panel on Deposition) za spremljanje usedlin, je na primerih prestavil problematiko kislega dežja, suhih in mokrih usedlin ter njihove posledice za delovanje gozdnih ekosistemov. Dr. Ulrich je nacionalni koordinator programa »In ten zi v nega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov« v Franciji, v katerem je vključeno več kot sto trajnih objektov. Dr. H. van Asperen (bivši direktor nizozemskega zavoda za gozdove in svetovalec za kmetijstvo na nizozemski ambasadi na Dunaju, iniciator bilateralnega projekta) je predstavil vzroke za začetek in potek slovensko­ nizozemskega bilateralnega projekta. Predstavnik Gozdarskega Inštituta Slovenije (dr. P. Simončič) je opisal potek projekta v obdobju 2003- 2004. V sedemnajstih mesecih je bil v Sloveniji vzpostavljen celosten sistem programa, ki omogoča korektno izvajanje spremljanja stanja gozdnih ekosistemov, usklajeno z EU predpisi in priporočili. Eden večjih uspehov je povezovanje in sodelovanje številnih domačih institucij -MKGP, MOP, GIS. ZGS, ARSO, EF idr. Zlasti sodelovanje inštituta s sodelavci ZGS in ARSO predstavlja osnovo za izpeljavo ambiciozno zastavljenega programa, v katerem je v prvih dveh letih sodelovalo čez sedemdeset sodelavcev. Nizozemska država je vlagala sredstva v izobraževanje slovenskih stro­ kovnjakov, terensko in laboratorijsko opremo, ki je nujno potrebna za izvajanje programa . Prvi rezultati spremljanja stanja gozdnih ekosistemov na enajstih stalnih ploskvah so informativni in kažejo, da je stanje gozdnih ekosistemov podobno kot na ploskvah 16 x 16 km mreže. Manjša odstopanja so bila v l. 2004 na ploskvah v okolici Sežane, na Pohorju in Lendave (Murska Šuma), kjer osutost drevja v povprečju presega 25 % (t.i. poškodovano drevje). Na analizo natančnih vzrokov za takšno stanje gozdnih ekosistemov (potencialno ozon, ekstremni vremenski dogodki , zniževanje podtalnice, inten­ zivno kmetijstvo ... ) bo potrebno počakati na rezultate meritev in snemanj vsaj še nekaj časa, saj aktivnosti programa Forest focus potekajo v različnih časovnih intervalih (preglednica 1 ). Učinke izpostavljanja ozonu na življenje in rast rastlin je predstavil prof. dr. f. Batič iz Biotehniške fakultete, pomen monitminga in zakaj to počnemo, pa dr. W. de Vries iz Alterre. Strokovnim predstavitvam je sledila okrogla miza »Kaj gozdni rnonitming prinaša Sloveniji?«. Razpravo sta vodila dr. H. van Asperen in dr. M. Medved (GIS). Gosti okrogle mize : M. Mohorič (MKGP), prof. dr. dr. h. c. N. Torelli (direktor GIS), mag. ž. Veselič (pomočnik direktorja za strokovne zadeve ZGS), dr. S. Žlebir (direktor Agencije RS za okolje), prof. dr. F. Batič, (Biotehniška fakulteta), dr. W. de Vries (predstavnik Alterre, Nizozemska) in prof. dr. D. Mlinšek (Zveza društev za varstvo okolja), so razpravljali o pomenu spremljanja stanja gozdov, o pomenu gozdov v Sloveniji in njihovih proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcijah. Poudmjena je bila potreba po nadaljevanju slovenske tradicije glede načina gospodatjenja z gozdovi, hkrati pa potreba po vključevanju v mednarodne programe, aktivnosti in spoštovanju EU zakonodaje na področju gozdov in gozdarstva (Forest Focus, certi fikacija proizvodov , vključevanje Slovenije v dodatne aktivnosti, ki sledijo Preglednica 1: Načrtovane aktivnosti v okviru programa Forest Focus, za obdobje 2004-2006 (vir Ex-ante poročilo) Aktivnost Pogostost 2004 2005 2006 Ll L2 FF Ll L2 FF Ll L2 FF L Stanje krošenj Letno x x -x x -x x - 2 Stanje tal 10 lel -x - --- - 3 Foliarne analize 2 Jeti - - --x -- - 4 Rast in prirastek 5let -x - - - - --- 5 Pritalna vegetacija 2leti -x -- -- 6 Zračne usedline 2 tedna -x - -x --x - 7 TaJna raztopina 2 tedna -x --x - -x - 8 Meteorologija Stalno -x --x --x - 9 Fenologija 2 tedna -x --x - -x - 10 Kakovost zraka 2 tedna -x -x --x x 11 Poškodbe rastlin zaradi ozona 2 tedna -x --x --x x 12 Popis gozdnih požarov Stalno --x --x - -x 13 Osveščanje javnosti po potrebi --x --x - -x 14 Izobraževanja po potrebi x --x --x 452 GozdV 62 (2004) 10 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 1: 11 ploskev »Inten­ zivnega spremljanja sranja gozdnih ekosistemov« v Sloveniji (GIS) lntensive monitoring plats in Slovenia CLRTAP; npr. »ICP Vegetacija« in »ICP Modeliranje in kartiranje«). Stanje gozda je odraz odnosa naroda do svoje naravne dediščine, ki jo želimo ohraniti za naše zanamce. Razpravljavci so zaključili, da rezultati spremljanja stanja gozdov omogočajo oblikovanje prihodnjih strategij in ukrepov za uveljavljanje sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gozda kot bistvene sestavine našega okolja. Prisotni so apelirali na predstavnike ministrstev, da v Sloveniji ... -p ....... ~. '{". ~- "';j 1 ,. .. ~···~ .... ~ ~·"~· • Basic measurmer\1 e Basic + depos1t1on * Basic + deposition • :if~o;u~6~o+s~~~ .1~ • Basic ~ deposition + ozone • Meteo ~ ozone nadaljujemo z izvajanjem programa tako pogumno, kot smo tudi začeli. Po zaključku mednarodne konference, s katero so gozda1ji opozorili slovensko javnost na vključevanje in povezovanje slovenskih strokovnjakov v mednarodne programe,je Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske pogostilo udeležence. dr. P. SIMONČIČ, mag. N. KRAJNC, Gozdarski Inštitut Slovenije 7. srečanje Ekspertne skupine za spremljanje depozitov (EXPERT PANEL ON DEPOSITION) Brdo pri Kranju 7-9. 11. 2004 Od leta 1970 je opazno v Evropi slabšanje stanja gozdov, zato so leta 1986 države članice EU sklenile vzpostaviti Evropski sitem za Zaščito gozdov pred atmosferskim onesnaževanjem. Od takrat ICP­ Forests in EU tesno sodelujeta pri izvajanju monitoringa učinkov onesnaženega zraka in drugih okoljskih dejavnikov na gozdove v Evropi. ICP­ Forests ima nalogo strokovno usmerjati program izvajanja monitoringa gozdov v Evropi, pristojna komisije EU pa izdaja uredbe, ki pravno urejajo izvajanje programa v državah članicah EU. Trenutno je veljavna uredba št. 2125/2003 »Forest Focus«. Danes predstavlja monitoring stanja gozdov, ki ga nadzorujeta UNECE in EU, enega največjih sistemov biomonitoringa na svetu, saj se izvaja na 6.000 točkah 16 x 16 km mreže širom Evrope ter na 860 točkah v Evropi, ki so namenjene intenzivnemu spremljanju stanja gozdov. Namen monitoringa GozdV 62 (2004) 1 O Slika 1: Prikaz čiščenja vzorčevalnikov za depozit na ploskvi na Brdu pri Kranju gozdov ter z njim pridobljenih podatkov je pridobiti dovolj informacij za pripravo nacionalnih in mednarodnih strategij za zaščito ozračja, okolja, 453 Gozdarstvo v času in prostoru biodiverzitete, sonaravnega gospoda1jenja z gozdovi ter ukrepov v_ zvezi s klimatskimi spremembami. Slovenija je z vstopom v EU sprejela obvezo spremljanja stanja gozdov. Pri nas monitoring gozdov izvajamo na 42 točkah 16xl6 km nu-eže, v letu 2003 pa smo s pomočjo predp1istopne pomoči Nizozemske vlade vzpostavili mrežo 11 ploskev za intenzivno spremljanje gozdnih ekosistemov. Pomemben del intenzivnega spremljanja gozdnih ekosistemov so vzorčenja in meritve depozitov. Namen stalnega spremljanja depozitov v gozdnih ekosistemih je oceniti atmosfersko depozicijo (koncentracije, količino depozitov in pretok snovi) in vnos snovi v tla na ploskvah za intenzivno spremljanje gozdnih ekosistemov , ki so v vsaki državi izbrane v tipičnih sestojih za lokalne razmere. S spremljanjem depozitov borno prispevali k razumevanju in ovrednotenju procesov depozicije polutantov v gozdne ekosisteme v Evropi. Dolgoročno pa bodo zbrani podatki spremljanja depozitov na ploskvah za intenzivno spremljanje gozdnih ekosistemov pripomogli tudi k izboljšanju vhodnih podatkov za program UNECE kartiranje in rnodelirm~e kritičnih vnosov ter njihovih presežkov (ICP Mapping and modeling of cribcal loads and their exceedances) . S tem bo program spremljanja depozitov pripomogel k izdelavi strategij za preprečevanje kritičnih vnosov polutantov v gozdne ekosisteme po Evropi. Strokovno spremljanje depozitov usmerja Ekspertna skupina za spremljanje depozitov (Expert Panel on Deposition), k.i se sestaja enkrat letno. Njeni člani so eksperti za spremljanje depozitov iz vseh sodelujočih držav, predsednik skupine pa je Erwin Ulrich iz Francije. Naloga Ekspertne skupine za spremljanje depozitov je pripravljati metodologijo za spremljanje depozitov ter jo izdajati v Priročniku za spremljanje depozitov, ki je dostopen na spletni strani: http://www.icp­ forests.org/Manual.htm . Namen določitve enotne metodologije je uskladiti načine spremljanja depozitov v vseh državah, ki izvajajo ta program ter s tem zagotoviti primerljivost in kakovost zbranih podatkov. Letos se je ekspertna skupina sestala sedmič . Srečanje je potekalo od 7. do 9. novembra 2004 na Brdu pri Kranju. Gostili smo 34 strokovnjakov iz 22 evropskih držav. Prvi dan smo šli na ekskurzijo v Idrijo, kjer srno obiskali Mestni muzej in Kamšt v Idriji. Na poti smo udeležencem predstavili tudi značilnosti slovenskih gozdov in gozdarstva. Dan smo zaključili s kratkim ogledom Ljubljane ter obiskom laboratorija za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki izvaja meritve depozitov v Sloveniji. 454 Naslednja dva dneva sta bila namenjena inten­ zivnemu strokovnemu delu. Prvi dan sva na začetku z dr. P1imožem Simončičem predstavila intenzivno spremljanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji. V nadaljevanju srno sprejeli pripombe in predloge sprememb k štirim poglavjem priročnika za spremljanje depozitov. Poleg Lega smo članom Ekspertne skupine za spremljanje depozitov pokazali tudi ploskev za intenzivno spremljanje na Brdu pri Kranju. Eksperti za spremljanje depozitov so bili navdušeni nad urejenostjo naše ploskve. Zadnji dan srečanja se nam je pridružil tudi gospod Thomas Haussmann, predsednik ICP­ Forests. Podal je poročilo o aktivnostih ICP-Forests . Poudaril je predvsem dva pomembna dogodka: 25. obletnico Ženevske konvencije o daljinskem transportu onesnaženega zraka ter 20. obletnico ICP­ Forests. Glede izvajanja intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov je na kratko predstavil prihodnost programa, ki se bo koncu veljavnosti uredbe ))Forest Focus<< najverjetneje nadaljeval v okviru programa Life III. V nadaljevanju smo ustanovili delovno skupino za QA!QC (zagotavljanje kakovosti in kontrola kvalitete), ki bo usmerjala delo na področju zagotavljanja kakovosti in vzpodbujala vse sodelujoče laboratorije pri izvajanju kontrole kakovosti meritev. V skupini je 7 članov Ekspertne skupine za spremljanje depozitov, med katerimi sem tudi spodaj podpisana . Predstavljeno je bilo še drugo preveijanje kakovosti laboratorijev, ki bo potekalo v letu 2005. Poleg tega smo izdelali predlog indikatmjev za spremljanje kakovosti dela Ekspertne skupine. Seznam možnih indikatorjev je bil dolg, zato smo vsakega ocenili glede na tri kriterije, na osnovi katerih bo predsednik ekspertne skupine v poročilu o delu na 7. srečanju izdal končni predlog 3- 5 indikatmjev . Na koncu drugega delovnega dne so bili pred­ stavljeni še predlagani raziskovalni projekti v programi »Forest Fokus« za obdobje 2005-2006, ki se nanašajo na spremljanje depozitov. Srečanje je zaključil predsednik skupine Erwin Ulrich. Končni sklep 7. srečanja Ekspertne skupine za spremljanje depozitov je bil, da je bil delovni sestanek zelo intenziven in tudi uspešen. Mnenje vseh udeležencev je bilo, da smo v Sloveniji vzpostavili zelo dober sistem za intenzivno spremljanje gozdnih ekosistemov ter s tem postali enakopravni člani državam , ki intenzivno spremljanje izvajajo že od začetka programa v l. 1994. dr. Polona KALAN Gozdarski Inštitut slovenije GozdV 62 (2004) 10 Gozdarstvo v času in prostoru --------------~ Častitljiv jubilej pokljuške ceste Cesta od Gorij na Pokljuka spada med najbolj obremenjene javne-gorske ceste, saj v vseh letnih časih omogoča hiter dostop preštevilnim obiskovalcem planote. Pritiski na občutljivo okolje postajajo moteči in neobvladljivi. Kljub številnim pozivom in razpravam nosilci razvoja-država in blejska ter bohinjska občina ne naredijo odločnejših korakov v smeri celostnega ureditvenega načrta. Občasne zveneče obljube zvodenijo ob kroničnem pomanjkanju finančnih sredstev, volje in jasne vizije. Čas pa je neusmiljen. Nepredvidljivost številnih dejavnikov lahko pripelje do procesov, ki bodo načeli občutljivo okolje planote. Del >>krivde« bomo posredno morali prevzeti tudi gozdatji, saj smo pred sto leti pričeli z gradnjo ceste s Krnice proti Mrzlemu studencu. Podatkom in zabeležkam gozdarske kronike se moramo zahvaliti, da odmakt~eni dogodki niso utonili v pozabo. Zgodba se pričela 30.7.1903 z odlokom c.k. ministrstva za kmetijstvo in odredbo direkcije z dne 10.9.1903. Dokumenta sta zahtevala, da se bo 17. in 18.3.1904 pričela razprava za odkup zemljišč. Odobrila sta tudi projekt ceste do km 3,362. Uspešna razprava je omogočila, da je 3.8.1904 ministrstvo razpisalo licitacijo za oddajo del na šestih odsekih. Z odredbo z dne 14.9.1904 je bila gradnja na odsekih 1.3,4 v dolžini 2,8905 km oddana za 15.582,98 kron bratoma Antonu in Johannu Bizjaku iz Dola na Krasu (Predmeja­ opomba avtmja), odsek 2 v dolžini 0,4715 km pa Vinku Janu iz Spodnjih Gorij za znesek 3.400 kron. Čeprav so podjetniki pričeli z delom šele 1.10.1904, so bila opravljena zemeljska dela na celotni trasi. Leta 1905 je bill3. 6. z odlokom c.k. ministrstva za kmetijstvo odobren delni projekt za cesto Zatrnik v sedmih delih. Prvi na dolžini 587 m je bil oddan Johannu Vidmruju iz Otlice za znesek 3.000 kron, drugi in tretji v dolžini 1.135 m Josefu Polancu iz Otlice za znesek 8.729,95 kron. Del odseka štiri, pet in sedem v dolžini 1.860 m je prevzel Franc Vodopivec iz Kamenj za znesek 16.933,97 kron. Šesti del v dolžini 554 mje bil oddan Francu Bratini iz Otlice. Skupna dolžina navedenih odsekov je bila 4.135 m in znesek 33.953,92 kron. Na prvem, drugem in tretjem odseku je bil do potov ice zgrajen zgornji ustroj, na ostalem delu pa zgornji ustroj brez GozdV 62 (2004) 10 jarkov, urejenih brežin in finega posipnega materiala. 18.9.1906 so bila zaključena dela na zgornji in spodnji tretjini Pokljuške ceste. Odsek je bil izročen prometu za potrebe lokalnega prebivalstva. 20. in 2].11.1906 je bil obračun za opravljena dela in ugotovili so sledeče stroške: -čisti gradbeni stroški 52.936,85 kron, -večje stmitve po odbitku manjših 3.933,51 kron, -stroški trasiranja in komisije 1.103,61 kron. V stroške niso bila vključena plačila zemljišč. Večji stroški so bili posledica širše trase ceste, saj je c.k. ministrstvo 17. 8. 1906 dovolilo, da se širina ceste z 2,2 m poveča na 3 m. 24. 9. 1906 je bil odobren delni projekt za osrednji del. Delo na prvem odseku od 3,362 km-3,895 km je prevzel Franc Bratina s Predmeje za znesek 3.507,55 kron, na drugem od 3,895 km-4,417 km je delal Johann Vidmar s Predmeje za znesek 6.298,61 kron, tretji del od 4,417 km-4,937 km je prevzel Josef Polanc s Predmeje za znesek 6.298,61 kron, četrti del od 4,937 km-5,380 km pa je prevzel Andrej Polanc s Predmeje za znesek 2.726,39 kron. 20. 9. 1907 je bil skoraj zaključen srednji del in predan prometu. Dela so dokončali 9. 12. Na osnovi komisijskega ogleda so postavili 505 m cestne ograje in betonski zid na strmih brežinah. Občina Gorje je izdala posebne cestno-policijske predpise za uporabo Pokljuške ceste. V tem letu je bila zavrnjena odločba direkcije v Gorici s strani c.k. deželne vlade v Ljubljani. Verskemu zakladu je bila na ta način odvzeta pravica glasovanja v cestnem okraju Bled. Leta 1908 so neurja in visoke vode naredile na sektmju od 4,795 km-7,08 km veliko škodo. Morali so zgraditi nov lesen most in oporne zidove. Stroški so znašali 1.744,32 kron. Prva cesta1ja sta bila nastavljena s službeno pogodbo 25.2.1909. Ta čast je doletela Johanna Polanca in Josefa Zupana. Prvi je službo kmalu zapustil. Leta 1910 so pričeli popravljati klanec med Mrzlim studencem in Rudnim poljem. Delo je opravil gradbeni podjetnik Vidmar. Za dodatno zaščito cestnih ovinkov so zgradili 696 m lesenih ka št. 455 Gozdarstvo v času in prostoru Gozdarska karta iz leta 1914 z vrisano cesto (Neue Pokluka strase) Dokončno so cesto uredili še v letih 1911, 1912 in 1913 s popravilom 736 m dolgega vzpona pred Rudnim poljem. Delo je ponovno opravil podjetnik Vidmar s Predmeje. Ovinke so dodatno zaščitili z lesenimi konstrukcijami , po brežinah pa zasadili 23.000 sadik vrbe. Sadike so vzgojili v radovljiški drevesni ci. Natančni gozdruji so tja do druge svetovne vojne zabeležili še nekaj zanimivih dogodkov. V zimi 1916/ 17 se je zaradi velike količine snega pri kanmu 3 sprožil 456 snežni plaz. 29.12 1918 je na delo prišel cestar Jakob Krničar . Leta 1915 je bil vpoklican v vojsko in se je vrnil jz ujetništva. 28.3.1919 je bil oskrbništvo dodeljen cestar Peter Štrozar. 3.7.1919 so močni nalivi in pre­ obremenitve s težkimi vozovi ter pomožnim pro­ metom povzročili zdrs škarpe pd 90 hm. Popravilo se je zavlekla v leto 1920. Jesensb nalivi pa so istega leta povzročili nove poškodbe zgornjega ustroja. Poškodbe so odstranili s temeljito obnovo leta 1925. Žal so močni nalivi v letih 1926, 1927 in 1928 ponovno Prispevek za uporabo ceste na Pokljuko iz leta 1933 GozdV 62 (2004) 1 O Gozdarstvo v času in prostoru Ohranjena cesta pod Mrzlim studencem razoraJi cesto. Zaradi velilGh stroškov vzdrževanja, se je gozdna uprava leta 1933 odločila, da v Krnici postavi rampo in pobira nadomesti lo za uporabo ceste. Lokacija rampe je bila pti Po rovi domačiji. Uporab nina je znašala za vprežne vozove 3 din, motorna kolesa 5 din, osebne avtomobile 10 din in tovorne avtomobile 15 din. Uprava je za plačilo izdala posebne bloke, na katezih je bil koristnik obveščen, da ga pooblaščeno gozdarsko osebje lahko kontrolira. Zadnja zanimiva zabeležka je že iz časa druge svetovne vojne. 1.7.1943 so cesto priključili pod okrilje državnega cestnega urada. Nastavili so tudi cestazja Jos. Steinerja. Finska gozdarska akademija V času od 14. do 17. septembra je na Finskem potekal tretji forum Finske gozdarske akademije, ki sva se ga udeležili tudi Špela Habič z Zavoda za gozdove Slovenije in Alenka Korenjak s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Finsko gozdarsko akademijo je leta 2003 ustanovilo Finsko mi­ nistrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo z namenom vzpodbujan ja trajnostnega razvoja gozdov v Evropi, povezovanja vseh področij gozdarske stroke ter medsebojne izmenjave znanj in izkušenj. Aka­ demija organizira forume, namenjene vodilnim kadrom različnih gozdarskih organizacij, predvsem v državah, ki so s prvim majem letošnjega leta postale članice Evropske skupnosti. Udeležence vsestransko seznanja z evropskim trendom razvoja gozdov in gozdarstva ter z gozdarstvom tesno povezanih področij (npr. lesne industrije, pro- GozdV 62 (2004) 10 Trasa ceste nad Zatrnikom Po vojni je cesta doživela številna popravila, obnove in rekonstrukcije. Cesta samo še delno poteka po prvotni trasi. Vozišče je dobilo asfaltno prevleko. V visok jubilej je vstopila s številnimi luknjami in udarnimi jamami, ki so jih cestazji zasilno pokrpali. Cestno telo se na nekatetih mestih poseda. Skratka, čas bi bil za temeljitejšo obnovo, saj nam v takem stanju ne more biti v ponos. V prvih dnevih novembra pa so cestarji pričeli z obnovo najbolj poškodovanega dela cestišča. Visok jubilej le ne bo tako »luknjast«. Lojze BUDKOVIČ, univ. dipl. ing. gozd. izvodnje celuloze, varstva okolja jn narave ... ) ter jih vzpodbuja k izmenjavi izkušenj, odkrivanju skupnih problemov in izzivov ter iskanju rešjtev. Posebna pozornost je posvečena temam kot npr. usklajevanje ekonomskih in naravovarstvenih zahtev pri gospodmjenju z gozdovi, problematika 457 ~------------ ----Gozdarstvo v času in prostoru gozdov v zasebni lasti, posebnosti pii gospodrujenju z državnimi gozdovi, medsebojno povezovanje različnih področij znotraj gozdarske stroke in navzven (z različnimi skupinami javnosti, lesno in celulozno industrijo, energetiko, gospodarstvom in politiko ... ), promocija lesa kot okolju in naravi prijaznega obnovljivega vira. Gostitelji so predstavili tudi svoje gozdarstvo. Finska šteje za najbolj gozdnato evropsko državo s 75 % gozdov in gozdnatih površin. Skoraj 60% gozdov je v zasebni lasti, v državni okrog 30%, preostanek pa v lasti gospodarskih družb in drugih pravnih oseb. Gozdarstvo na Finskem ima dolgo­ trajno in močno tradicijo. Pri gospodarjenju z gozdovi se ravnajo po načelih t.i. »skandinavske šole«. Kljub temu, da je načelo trajnosti prisotno povsod in vgrajeno v dokumente na vseh ravneh (od programa razvoja gozdov do operativnega izvedbenega načrta) in da naj bi bilo zadoščeno tudi zahtevam varstva narave, igra donosnost glavno in odločilno vlogo. Golosek velja za samoumeven način obratovanja, ki mu je prilagojena v celoti strojna tehnologija sečnje in spravila lesa. Poleg gozdnih lesnih sortimentov v energetske namene izkoriščajo tudi vrhače, veje in panje. Tretjino gozdov obnovijo naravno, preostali dve tretjini pa s sadnjo. Gospodarsko zanimive vrste so predvsem rdeči bor (ki ima v lesni zalogi 47% delež), smreka in breza. Letno posekajo od 6 do 7 mio mJ lesa; od tega dobra polovica odpade na redčenja, preostanek pa na končne in pomladitvene sečnje. Gozdarstvo, lesna industlija ter proizvodnja celuloze in papi1ja predstavljajo 4,8% BDP in 25,4% izvoza. Tako gozdovi kot lesni proizvodi imajo FSC certifikat. Organiziranost gozdarstva in povezava s področji, ki so z njim povezana je na Finskem na zavidljivi ravni. Ključno vlogo igra Finska gozdarska zveza, ustanovljena leta 1877, ki povezuje več kot 60 najrazličnejših organizacij znotraj gozdarstva in z njim povezanih področij (npr. združenja lastnikov, predstavnike lesne industrije, državnih gozdov, raziskovalne dejavnosti, turizma in rekreacije, izobraževalno dejavnost...). Ključna naloga zveze je promocija trajne in večnamenske rabe gozdov. Veliko pozornost posvečajo ko- 458 munikaciji z različnimi domačimi in tujimi javnostmi. Ob tem permanentno spremljajo odnos teh javnosti do gozdov in gozdarstva in na podlagi tega oblikujejo pozitivno javno klimo ter spod­ bujajo porabo lesa namesto nadomestnih surovin. V zadnjem času so si zadali tudi cilj vzpostaviti vseevropsko gozdarsko mrežo. In vendar to tudi v deželi s tako veliko gozdovi in tako močno gozdarsko tradicijo ni samoumevno. Tako so v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja v gradbeništvu in konstruk­ cijah bolj kot les uporabljali druge, okolju manj prijazne materiale. Sredi devetdesetih let pa je gozdarska politika, ob podpori lesne industrije usmerila veliko sredstev in energije prav v promocijo uporabe lesa. Leto 1996 so poimenovali leto lesa, sledila je štiriletna evropska kampanja, ki jo je tako moralno kot finančno podprla finska vlada. Danes je Finska dežela z največjo porabo lesa na prebivalca (1m3 na prebivalca, Srednja Evropa porabi manj kot 0,2 m3 na prebivalca, Severna Amerika pa 0,5 m) na prebivalca). Gostitelji so pokazali enega najžlahtnejših sadov kampanje -Sibeliusovo koncertno dvorano s kongresnim centrom v Lahtiju. Arhitekturna zasnova dvorane temelji na lesu, s posebnim poudarkom na akustiki, ki je tako domišljena, da dvorano imenujejo tudi akustični čudež, kjer z veseljem nastopajo in snemajo največji svetovni orkestri in dirigenti. Na dosežek so ponosni tako umetniški kot gozdarski in lesarski krogi. Med drugim je v zloženki o Sibeliusovi dvorani mogoče najti tndi podatke o količini uporabljenega lesa! Četrti forum Finske gozdarske akademije, s poudarkom na gozdarstvu zasebnega sektorja, je potekal konec oktobra. Iz Slovenije so se ga udeležili Mirko Medved, Katarina Celič in Franček Kolbl. Za vse, ki jih dogajanja in prispevki na Finski gozdarski akademiji bolj zanima, pa si lahko vsebino ogledajo na spletni strani: www. forestacademy. fi Alenka KORENJAK, Špela HABIČ GozdV 62 (2004) 10 Književnost Tomaž KOČAR: Kamniška Bistrica -Bistriški gozd Izdano v samozaložbi s pomočjo Občine Kamnik, Ljubljana, 2003, 328 strani, trda vezava, veliki format 22 x 30 cm. ISBN 961-236-569-5. Cena 6.500 Sit. Knjigo je mogoče naročiti pii avt01ju: T.K. PoljeC. XL/4, 1000 Ljubljana, tel.štev. (Ol) 52 93 519. Ob koncu lanskega leta je izšla nova knjiga, že peta po vrsti (l. Vodni pogoni v borovniški kotlini, 1997; 2. Nekdanji Breginj, 1999; 3. Propad turjaške graščine: gozdarstvo turjaške graščine od prehoda v 20.stoletje do 2. svetovne vojne, 1999; 4. Iška, Iški vintgar, 2001) vztrajnega zbiralca zgodovinskega gradiva povezanega z gozdovi in gozdarstvom ter prizadevnega kronista Tomaža Kočruja, univ.dipl.inž. gozdarstva. Čeprav gozdatji marsikaj vemo o gozdu in o ljudeh, ki so delali in še delajo v njih in z njimi, je treba priznati, da se sistematičnega zbiranja, urejanja in objavljanja kronološkega gradiva lotevajo le posamezniki. Med nijimi je prav gotovo kolega Tomaž Kočar, ki je kot dolgoletni delavec oddelka za urejanje gozdov pri nekdanjem Gozdnem gospodarstvu Ljubljana posrečeno združil osebno zanimanje za zgodovinske aspekte naše stroke, še zlasti pa za kronologijo dogajanj v razmetjih med gozdom in ljudmi, z rednim delom načrtovalca oziroma urejevalca gozdov, za katerega so lahko časovne razsežnosti gozdov in gozdarstva še posebej zanimive. Lepo opremljeno, vsebinsko bogato, brez pretirane hvale tudi reprezentativno knjigo lahko razdelimo na dva dela. V prvem, ki obsega dobro polovico knjige je tehtno besedilo, v drugem delu z naslovom Kamniška Bistrica in okoJica v slikah, pa je predstavljenih 361 slik, ki smiselno dopolnjujejo vsebino prvega dela. Izčrpni bibliografiji in virom, med katerimi je vsaj 100 ustnih, sledi zajetno abecedno osebno kazalo, ki daje celotni knjigi še posebno preglednost in dokumentacijsko vrednost. V uvodnem delu knjige je podan splošni oris Kamniške Bistrice, avtmjeva spoznavanja inte­ resnega območja s kratkim skokom v zgodovino, med uvodnimi besedami pa najdemo sporočila, misli in spomine uglednih ljudi, zlasti Kamničanov o Kamniški Bistrici in o knjigi, ki jo opisuje. Zanimivo je podajanje snovi v prvem delu knjige. Formalna razdelitev poglavij (Bistriški gozd, str. 20-64; Lov, str. 65-80; Gospodmjenje z gozdom od konca 18. stole~a do prve svetovne vojne, str. 81-117; GozdV 62 (2004) 10 Strokovno osebje -gozdatji, Joga1ji in lovski čuvaji, str. ll8-l46; Dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, str. 147-153; Gozdarstvo po vojni, str. l54-185) olajšuje vstop in povečuje preglednost, prav posebno zanimivost pa predstavljajo ljudje, katerih delo in življenjske zgodbe prežemajo celotno dogajanje. Ker je pisanje vestnega kronista tudi skrbno dokumentirano, je tudi verodostojno in brez tega zapisa bi se kopica zanimivih nadrobnosti zanesljivo izgubila in šla v pozabo. Drugi del knjige je slikovno dopolnilo, morda bolje rečeno -grafična dokumentacija prvega dela. Avtor predstavlja poleg izvirnih fotografij (70) še skoraj ttisto fotografij in razglednic različnih avtOijev, ki mu jih je uspelo "izbrskati" iz arhivov in fotografskih zbirk različnih ljudi. Najstru·ejše so iz druge polovice 19. stoletja in prav gotovo pred­ stavljajo najbolj popolno slikovno pričevanje o dogajanju v Kamniški Bistrici in bližnji okolici. Izčrpno podnaslovljene fotografije imajo tudi izjemno strokovno vrednost. Zlahka si lahko pričaramo pogled na današnjo separacijo Kalcita v Stahovici pred pol stoletja, ali pa kakšne so bile Stare frate v oddelkih 33a in 31c pred sto Jeti. Knjiga ponuja bralcu še posebno zanimivo doživetje, saj nas na p1ijazen način prepiičljivo in temeljito pouči o hitrem spreminjanju razmeiij med ljudmi in gozdom. Kronologija dogajanja se zavrti pred nami kot film. Od nekdanjega idiličnega, dostikrat skrivnostnega sveta pod Grintovci, v katerem so živeli ljudje od gozda in z njim, je zm·adi bližine večjih gospodarskih in kulturnih središč in sodobnih prometnih povezav ostalo prav malo. V razmeroma kratkem času se je domala prav vse močno spremenilo. Novi časi, novi izzivi, nove možnosti in novi pogledi so spremenili naša razmetja do bistriških gozdov, ki bodo-v kolikor bomo z njimi prav ravnali -tudi v prihodnje zadovoljevali naše potrebe, vendar na drugačen način . Vsekakor pa smo lahko hvaležnj Tomažu Kočruju, ki nam je s to knjigo pomagal pogledati v drugačno, vendar ne tako davno preteklost in jo v mislih podoživeti v krogu domačinov iz tega konca Slovenije. Zato knjigo toplo priporočam vsem, ki imajo radi gozdove pod Alpami in delo v njih. Dušan ROBIČ 459 Kazalo letnika 2004 UVODNIK 3 Boštjan KOŠIR Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb 66 Živan VESELIČ Uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov 130 Maksimilijan MOHORIČ Evropska unija in slovensko gozdarstvo 186 Robert BRUS Staro in debelo drevje v gozdu 242 Andrej KERMAVNAR Ob lO-letnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije 298 Niko TORELLI Les zares? 354 Iztok Winkler AJi bi kazalo prevetriti naša razvojna pričakovanja v zasebnih gozdovih? 410 Franc PERKO Kaj nam lahko da gozd? ZNANSTVENE RAZPRAVE 3 Boštjan KOŠIR Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb Factors affecting technological changes 12 Janez KRČ Analiza jakosti možnih sečenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije Analysis of the intensity of allowable timber harvesting in the northern parts of Slovenia with regard to introducing modem forestry technologies 19 Boštjan KOŠIR Učinki dela pri strojni sečnji Work efficiency in mechanized curting 25 Boštjan KOŠIR Priprava dela za strojno sečnjo Operational planning in mechanized cutting 67 Andrej BONČINA Urejanje gozdov in izvajanje načrtovanih del Forest management planning and implementation of planned works 76 Jurij DIACI Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi Decrease in the tending of young forest s in Slovenia: ca use s, consequences and counter-measures 85 Andrej BONČINA, Andrej FICKO, Tina KOTNIK Zasnova participativnega načrtovanja The concept of participatory planning 96 Marko KOVAČ Velikoprostorsko strateško načrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (2. del) Large-scale strategic planning for sustainable development (Part 2) 131 Marko SLABE in Janez PIRNAT Prostorastoča drevesa v kmetijski krajini dela občine Naklo Solitary trees in an agriculturallandscape in a part of the municipality of Naklo 146 Marko KOVAČ Velikoprostorsko strateško načrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (3. del) Large-scale strateg ic planning for sustainable development (Part 3) 87 Edvard REBULA, Madjan KOTAR Stroški sečnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju Cost of cutting and skidding of beech trees and the stumpage value of beech wood 201 Marko KOVAČ 460 Velikoprostorsko strateško načrtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 4. deJ) Large-scale strategic planning for sustainable development (Part4) GozdV 62 (2004) 10 Kazalo letnika 2004 211 Martin UMEK, David HLADNIK Možnosti ponovne naselitve poljske jerebice (Perdix perdix L.) na Krško-Brežiško polje The possibilities of grey partridge (Perdix perdix L.) repopulation in the Krško-Brežiško region 224 Peter ŽELEZNIK Računalniško podprte metode izvajanja kvantitativnih meritev v rizosferi 243 Miran HAFNER Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh različnih območjih v Sloveniji Morphological indicators of growth and development of red deer (Cervus elaphus L.) in two different areas in Slovenia 260 Edvard REBULA Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdečega srca pri bukvi A contribution to the study of the occurrence, distribution and share of red heart in common beech 299 Igor DAKSKOBLER Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija) Fir-beech forests in the Loška Koritnica valley in the Julian Alps (northwestern Slovenia) 316 Nikica OGRIS, Maja JURC Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 Consequences of storm wind at Pokljuka in 2002 355 Domen ŠEBENIK, Andrej BONČINA Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega območja v obdobju 1830-2000 Changes in the forest cover of the Karst forest management regionin the period 1830-2000 367 Boštjan KOŠIR Kombinirani stroji za sečf\io in spravilo lesa Harwarders 374 Boštjan KOŠIR Stroji za sečnjo na gosenicah Tracked harvesters 411 Miran HAFNER Morfološke značilnosti rogovja srnjadi (Capreolus capreolus L.) vpopulaciji v Škofjeloškem hribovju M01phological characteristics of antlers in roe deer (Capreolus capreolus L.) in the population of the Škofjeloško hribovje area STROKOVNE RAZPRAVE 32 Vida PAPLER-LAMPE Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno sečnjo 38 Boštjan KOŠIČEK Primer strojne sečnje v Žekancu 41 Živan VESELIČ Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne sečnjev slovenskih gozdovih 44 Franc PERKO Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo 113 Živan VESELIČ Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno naČiiovanje ter uresničevanje načrtov Forest management and silvicultural planning and plan implementation 163 Milan STRLIČ Oddaja in sledenje lesa na Gozdarstvu Grča d.d. Kočevje s prenosnimi terminali Wood delivery and tracking with portable handheld terminals at Gozdarstvo Grča d.d. GozdV 62 (2004) 1 O 461 Kazalo letnika 2004 169 Mitja CIMPERŠEK Prilagajanje gozdov podnebnim spremembam 229 Janez POGAČNIK Gozd v turistični ponudbi 270 Igor DAKSKOBLER Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše Speczfics of the vegetation and flora of Govci on the northern edge of the Trnovski gozd plateau above the Trebuša valley 282 Hojka KRAIGHER, Zoran GRECS Operativna izvedba nove zakonodaje s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva 326 Florijan LEBAN, Edo KOZOROG Ali je zaraščanje kmetijskih površin problem? 333 Franci FURLAN, Iztok WINKLER Poslovanje gozdarskih gospodarslUh družb v letu 2003 3 81 Franc PERKO Državne gozdove so izkoriščala lesnoindustrijska podjetja 388 Jože PAPEŽ Panovec kot ponos, upanje ali razočaranje? 426 Anton KUNSTEK, Andrej BONČINA Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolrujevo v Lehnu na Pohorju Analysis of selection forests on the research site Smola1jevo at Lehen on Pohorje 435 Mitja CIMPERŠEK Pragozd na Donački gori GOZDARSTVO V ČASU IN PROSTORU 51 Franci FURLAN Posvetovanje- gozdarska politika zavru·ovanih območij 120 Franci FURLAN Obisk delegacije Združenja za gozdarstvo pd javnem podjetju za gospodrujenje z gozdovi in gozdnimi zemljišči v republilU Hrvaški »Hrvatske šume« 234 Robert BRUS, Andrej BONČINA, Živan VESELIČ, Samo JENČIČ, Franci FURLAN, Tom LEVANIČ Povzetek zaključne razprave na 22. gozdarskih študijskih dnevih 238 Tone LESNIK Vesti iz ZGS 239 Janez KONEČNIK Skandinavska tura 288 Franc PERKO Stiki z lastniki gozdov in javnostjo 1947. leta 289 Tone LESNIK Gozd in moje mesto (Teden gozdov 2004) 290 Franc PERKO Teden gozdov 2004 292 Adolf TREBEC 4. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije Dolenjske Toplice, 14.-15. maj 2004 294 Adolf TREBEC 3. evropsko mladinsko tekmovanje v gozdarslUh veščinah- Zmaga v poznavanju gozda in ekipno drugo mesto 341 Marjan LIPOGLAVŠEK KWF zborovanje- dogodek leta 2004 344 Tone LESNIK Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije 396 Franci FURLAN Stališča upravnega odbora Združenja za gozdarstvo Gospodarske zbornice Slovenije 400 Jože KOVAČ Nastanek in razvoj notranje delitve idrijslUh erarnih gozdov 401 Adolf TREBEC 26. Svetovno prvenstvo gozda1jev 404 Tone LESNIK Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije 407 Nevenka BOGATAJ Branje ob gozdni železnici 452 Polona KALAN 7. srečanje Ekspertne skupine za spremljanje depozitov (EXPERT PANEL ON DEPOSITION) 462 GozdV 62 (2004} 1 O Kazalo letnika 2004 454 Lojze BUDKOVIČ Častitljiv jubilej pokljuške ceste 457 Alenka KORENJAK, Špela HABIČ Finska gozdarska akademija STALIŠČA IN ODMEVI 61 Lojze MARINČEK, Andraž ČARNI, Marjan JARNJAK, Petra KOŠIR, Aleksander MARINŠEK, Urban ŠILC, Igor ZELNIK Odgovor na oceno dr. Marka Accetta (Gozdarski vestnik 61(9): 393-396) in repliko dr. Živka Koširja (Gozdarski vestnik 61(9): 397-398) 403 Edvard REBULA Odprto pismo g. Andreju Kermavnarju, direktmju Zavoda za gozdove Slovenije KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 346 Maja BOŽIČ Doktorske disertacije v letu 2003 349 Tom LEVANIČ Prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli- Ambasador RS v znanosti· PREDSTAVLJAJO SE 55 Ivan KRIVEC, Silvester PELJHAN, Ljubo ČIBEJ Pot skozi gozd .60 Boža HVALA Gozdna učna pot. Trnovo -Kuk -Rijavci DRUŠTVENE VESTI 180 Janez KONEČNIK Zimska smučarska sezona 2004 183 Gorazd MLINŠEK Državno prvenstvo gozdarjev Slovenije v veleslalomu in smučarskih tekih na Kopah na Pohmju 351 Mateja COJZER 32. srečanje gozdarjev obmejnih dežel iz Slovenije, Avst1ije in Madžarske 407 Edo KOZOROG Ali je zaraščanje kmetijskih površin problem? KNJIŽEVNOST 179 Marjan LIPOGLAVŠEK »Forest workers talk about themselves« 288 Franc PERKO Gozd in gozdarstvo Slovenije 459 Dušan ROBIČ Tomaž KOČAR: Kamniška Bistrica -Bistriški gozd STROKOVNO IZRAZJE 64 Marjan LIPOGLAVŠEK 183 Marjan LIPOGLAVŠEK Strokovno izrazje- hlodovina 464 Marjan LIPOGLAVŠEK NAPOVEDUJEMO, NAJAVA 126 Razpis in pogoji udeležbe na 4. državnem tekmovanju gozdnih delavcev Slovenije 293 Mirko MEDVED Mednarodno posvetovanje Spravilo lesa z žičnicami in trajnostno gospodarjenje z gozdovi Cable Yarding Suitable to Sustainable Forest Management GozdV 62 (2004) 1 O 463 Strokovno izrazje· Terminološka komisija Zveze gozdarskih društev objavlja izraze in njihove razlage (zlasti o vrstah gozdnih požarov) iz prevoda drugega zvezka Lexicon silvestre (v oklepajih so zaporedne številke iz LS), ki se pti nas pogosto drugače (napačno) uporabljajo. S tem poskuša vnesti več reda pri strokovnem izražanju . Prosimo za mnenja in pripombe. korenovec ; dnišče debla drevesa (0091) del drevesa na prehodu med koreninami in deblom koreničnik (1614) sortiment na debelejšem koncu debla, ki ima korenovec dolgi tanki les (1611) nerazžagan okrogli les iz podrtih in okleščenih dreves premera 7 do 20 cm (premer na tanjšem koncu najmanj 4 cm) požar m, gozdn (0702) nenadzorovano uničenje dreves sestojev, gozdnih tal, pritalnega rastlinja ipd požar m, vršni (0705) gozdni požar, ki je zajel krošnje požar, ki zajema drevesna debla gozdni požar v grmovju požar m, debelni požar m, grmovni požar m, pritalni (Brinar 1970) (1741) (0706) (1742) požar na površini tal-na pritalnem rastlinju in opadu z jasno izraženim čelom Gozdarski vestnik, LETNIK 62 • LETO 2004 • ŠTEVILKA 1 O Gozdarski vestnik, VOLU ME 62 • YEAR 2004 • NUMBER 10 Glavni urednik/ Edit or in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamič, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajčič, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simončič, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetličič Dokumentacijska obdelava/lndexing and classification Maja Božič Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domača stran: http:/ /WINW.dendro.bf .uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk/ 1 O issues per year Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna naročnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 60 EURO. Letna naročnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je efe ri ran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases : CAS Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA . Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/ Opinions expressed by authors do not necessari/y re fleet the policy of the pubtisher nor the editorial board 464 Matjan LIPOGLAVŠEK Foto: Mark Slabe GozdV 62 (2004) 10 Društvene vesti ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENUE VEČNA POT 2, 1000 LJUBLJANA V maju 2005 bomo imeli volilni občni zbor Izteka se štiriletno obdobje, težavno obdobje za Zvezo gozdarskih društev Slovenije. Več kot polovico mandata so nas pestile finančne težave. Preveč razkošno in neekonomsko poslovanje, prejšnjega vodstva in zaposlenih na Zvezi, nas je skoraj pahnilo v »bankrot«. Morali smo izvesti številne racionalizacije, da se je poslovanje postopno finančno uredilo. To nam je povzročalo veliko skrbi in nam pobralo veliko energije. Mogoče je tudi to eden od razlogov, da je nekoliko trpela ostala dejavnost Zveze. Nekaj pa se je kljub temu dogajalo. Pripravili smo nekaj posvetovanj in okroglih miz, vključili smo se v boj za primerno financiranje gozdarstva (vlaganj v gozdove in javne gozdarske službe), tudi na športnem področju se je čutila aktivnost, delavna je terminološka komisija, pa še bi se kaj našlo. Redno izhaja strokovna gozdarska revija Gozdarski vestnik, »na svetlo smo dali« posodobljeno in razširjeno knjižico Gozd in gozdarstvo Slovenije, tudi na novo oblikovan Gozdni bonton smo pripravili v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Kar akti v na so tudi posamezna območna gozdarska društva. Pa o delu v iztekajočem se mandatu več v poročilu na občnem zboru. Namen tega prispevka je vzpodbuditi društva k pripravi na voJilni občni zbor Zveze gozdarskih društev, ki bo konec maja 2005. Pravočasno se moramo lotiti aktivnosti pri kandidiranju za novo vodstvo Zveze, ki se bo z novim elanom sredi naslednjega leta pognalo na delo. Naslednje leto bo-minilo tudi 130 let od ustanovitve predhodnice današnje Zveze gozdarskih društev. Ustanovno zborovanje Kranjsko-primorskega gozdarskega društva je bilo 4. julija 1875 v Postojni, prvi predsednik pa je bil Ivan Salzer. Predlagam društvom, da na svojih organih pričnejo postopke kandidiranja, hkrati pa bi sil~ prav da tako visok jubilej primerno proslavin1o, in da zaslužnim in delavnim članom podelimo tudi priznanja Zveze. Tudi o teh predlogih razmislite. Predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije Mag. Franc PERKO Gozdarski inštitut Sloveni Večna pot 2. SI -1000 Ljubljai JRO Gozdarski inštitut Slovenije je osrednja R&R institucija na področju gozdarstva v SlO' eni ji. Poleg številnih mednarodnih projektov, projektov MŠZŠ, CRP, del za trg in vzgoje mlad raziskovalcev izvaja (izbor) javno službo MŠZŠ na področjih -gozdne biologije (gozdna fiziologija in genetika, gojenje in varstvo gozdov, molekulan ekologija in biodiverziteta, mikoteka, herbarij, slovenska gozdna genska banka); -gozdne ekologije (snovni in energijski tokovi v gozdnih ekosistemih, opredelitev rastiš ekološko modeliranje, merila in kazalniki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in biotsl pestrosti, prirastoslovje, dendrokronologija, dendroekologija, ekologija gozdne favne, razv metod fitoremediacije, geomatike z daljinskim zaznavanjem, prostorskim gozdarskim info macijskim sistemom in razvojem znanj v podporo monitoringom) in -gozdne tehnologije (biologija kvalitete lesa, gozdnogojitveno vplivanje na kvaliteto les ekonomski, socialni, okoljski, socialni in tehnično-tehnološki vidiki pridobivanja lesa in ral lesne mase, vloga gozdarstva in človeških virov v razvoju podeželja in regij; javno službo MKGP z nalogami: -usmerjanje in strokovno vodenje, spremljanje razvrednotenja in poškodovanosti gozde skladu z Zakonom o gozdovih in Zakonom o varstvu okolja; -usmerjanje in strokovno vodenje poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdo1 po predpisih Zakona o gozdovih in Zakona o varstvu rastlin; -strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti po predpisih Zakor o gozdovih in Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu; -razvijanje in strokovno usmerjanje informacijskega sistema za gozdove ter -priprava strokovnih podlag in predlogov normativov za opravljanje del v gozdovih; -izvajanje programa statističnih raziskav za gozdove in gozdarstvo ter drugih s programa : določenih strokovno- razvojnih nalog za potrebe državnih organov ter javnih zavodov; -izdelava študij o ranljivosti okolja in študij za presojo vplivov na okolje z vidika predpisov varstvu okolja; -izdajanje pooblastil s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva na osnovi Zakona gozdnem reprodukcijskem materialu in Zakona o varstvu rastlin. raziskave sekvestracije ogljika v gozdu z MOPE v okviru Kjotskega protokola; dejavnosti v okviru sheme EU Forest Focus za spremljanje stanja gozdnih ekosistemov Evropi s sodelovanjem Zavoda za gozdove Slovenije in Agencije za okolje Republike Sloveni s spremljajočo R&R dejavnostjo.