Štev. 206.
V Ljubljani, g sredo, dne 9. septembra 1908.
V uprdvniStvu: plo leto naprej K 22 40
'tla „ „ n-20 » 5 60 » 1-90
:* pa ..i četrt leta tii en mesec
'■'.n i^oSlIj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
(Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez dvoriMknad tiskarno). — Rokopisi se "iK» »nafajo; nefranJ^^Qpisma sc nt sprejemajo.
Uredniškega telefona Stev. 74,
Mitičen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (77. in.-.i): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jt? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsl3 i 26 h. Pri veikratnzm ut>-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzcmSi ned«ljt In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 7. — ■■■	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, tlpravnlškega telefona Stev. 18£.
Goriška mladina svojim nasprotnikom!
Miren, 8. sept.
Še nikoli Goriška ni videla zbrane toliko svoje mladine pri resnem delu za lastno in narodno prosveto, kot 8. t. m. v Mirnu pri Gorici. Na stotine jo je bilo iz vseh krajev dežele, z njo pa 'krščanski možje, vrle mladenke, ukaželjne žene. Prišli so k javni telovadbi mirenskega telovadnega odseka, ki je bila združena z
mladeniškim tečajem.
Ves Miren je v zastavah. Dva slavoloka se bočita nad vhodom v vas. Sprejmejo se gostje. Zastopana so društva Gorica (tri društva), Rihemberg, Polubinje, Pcdgora, Avče, Vrh, Orehovlje, Bilje, Volarje, Podmelec, Cerkno, Ustje, Ravnice, Štandrež, Sovodnje, Šverjan. Pri sveti maši ob osmih — na koru igra vojaška godba — nagovori v govoru, visokem po mislih in lepem po obliki, katehet Rejc iz Gorice.
Po sveti maši se takoj otvori tečaj. Referate, ki so bili vsi vzorno dovršeni, kakor škofjeloški, priobči v celoti »Mladost«. Tu zamoremo podati le kratek obris.
J. P o d 1 e s n i k v navdušenih besedah slavi pomen in dalekosežnost mlade-niškega gibanja po celi slovenski domovini. Kar se posebič telovadbi tiče, slika namen telesne vzgoje, ki stremi tudi za tem, da se ojači duh. In tu velja načelo, ki bodi skalnatotrdo zapisano v srcih vse naše krščanske mladine: »Živi pošteno!« (Navdušeno odobravanje.) Slovenska mladina se bojuje proti zunanjim, pa tudi proti notranjim sovražnikom. Iz značajnosti src slovenske krščanske mladeži pa kali prava ljubezen do naroda in domovine! (Burno odobravanje in pohvala.)
Dr. B r e c e 1 j je podal skrbno izveden referat o spolni h i g i j e n i in vz-gojeslovju. To za mladino tako važno tva-rino, ki je zanjo dostikrat odločivnega pomena, je predavatelj obvladal z veliko strokovno veščostjo in vseskozi prikrojeno za poslušavstvo. Zlasti je ožigosal nauke liberalnih lažiprerokov, ki mladino zapeljuje k spolni izvenzakonski nevzdrž«^ nosti, češ, da zdržnost škoduje zdravju. Navaja proti temu avtoritete prve vrste, celo protikrščanske (Montegazza, A. Ford itd.) Svari pred plesom, gnjezdiščem, kjer mnogoštevilni miki razburjajo in zapeljejo spolno še negodno mladino. Opozarja na veliko fiziško in moralno škodo, ki jo vsled razbrzdanosti trpi ne le posameznik, ampak cel zarod in narod. Za svoje temeljito predavanje, ki so mu z veliko paznostjo sledili navzoči, je žel govornik obilno priznanje.
Dr. D e r m a s t i a govori o delu med ljudstvom. Opisuje živo gnjilobo liberalnega izobraženstva. Navzoči burno pritrjujejo. Označuje kot enega najvažnejših faktorjev v narodovem probujenju gospodarsko samostalnost zlasti od liberalnega oderuštva. Mladeniška •'organizacija naj vzgoji treznih in varčnih mož-gospo-darjev, liberalci pa naj na plesih, ki jih za svojo mladež prirejajo, zaplešejo še tisto malo pameti, kar jo še imajo. Poživlja navdušeno mladino, naj v obrambo verskih in narodnih načel stoji kot armada, kot nepremagljiva trdnjava. (Viharno odobravanje.)
F. Terseglav referira na to o »Nalogah naše mladine v kulturne m boju «. Ta govor je poslušavstvo tembolj navdušil, ker je udarjal na struno, ki živo zveni v goriškem krščanskem ljudstvu ob počenjanju liberalnih kulturonoscev. Govornik na podlagi staU-stiških podatkov slika stvarno obupni položaj francoske cerkve, ki trpi na pomanjkanju duhovščine tako, da število od dne
do dne pada s strahotno rednostjo. Anali-zuje vzroke tega: plemeniti ljudje, ki žive v samostanskih celicah — tudi na Slovenskem jili je nekaj — življenja ne umevajo in ne pomislijo, da nam je ravno danes treba sv. Pavlov, ki bodo šli po pristaše in čestivce božje v suburrae, v zakotja, med volkove in morajo postati »vsem vse«. (Viharno odobravanje.) Najžalost-nejši znak je, da francoski katoličani na svojih mnogoštevilnih konferencah zadnje dni ne najdejo pravega Ieka za to krizo. Njihov organizem nima niti te moči več, da bi se prenovi!. To so posledice od svo-bodomiselstva dosledno izpeljanega kulturnega boja. Govornik pojasni pojem pro-svete in boja za prosveto. Ta boj se da izpeljati Ie potom organizacije, ker vpliva na današnje človeštvo, ki je za umske dokaze zelo nedovzetno in naziranje posameznikov ne upošteva, ker so misli dandanes zelo po ceni in je ponudba večja kot povpraševanje (Veselost.) — na to človeštvo vpliva le masa, mogočnost. Organizacija pa tudi daje jasnih in izpeljivih ciljev in sredstva za to ter obvaruje talente, da se ne izgube v nedosežnih meglenih idealih. Z vero je kultura v najožjem stiku, ker le vera postavlja smoter vsemu kulturnemu stremljenju^ kakor le vera življenju sploh daje pravi namen in pomen. Mladinska organizacija bodi kulturna bojna organizacija! (Frenetičen aplavz.) To velja zlasti proti liberalnemu u či t e 1 j -s t v u. Slovenski mladenič naj hodi za učiteljem korak za korakom, kakor čuvar polja za sejavcein strupenega semena, in naj pohodi strupene kali komaj, ko so v brazdo položene — tako naj slovenska krščanska mladina zagreni življenje svojim nasprotnikom, da jim sproti podere, kar sezidajo! (Veliko odobravanje.) Kulturna bodi naša organizacija s tem, da konkurira z nasprotniki na vseh poljih prosve-te: znanstvu, umetnosti, organizaciji itd. To več izda kot dokazovanje po knjigah. Kulturna bodi tudi na ta način, da pri-piavi nasprotnike, zlasti liberalno učiteljstvo, ki trpi na tem, da je prenizko za visoke ideale krščanstva, do tega, da se bodo več učili, da se jim bo dušno obzorje razširilo! Kulturni boj nikoli ne poneha — veliko bomo dosegli, če vsaj to dosežemo, da se bo bil na obeh straneh pošteno in načelno. Bodi mirenski mlade-niški shod prvi slovenski protest proti zborovanju liberalnega učiteljstva v Gorici. Zato predlaga govornik sledečo
resolucijo proti liberalnemu učiteljstvu:
»Mladeniči, mladenke in možje iz cele Goriške, zbrani na stotine na mladeniškem tečaju v Mirnu pri Gorici, protestirajo proti sklepom in resolucijam svobodomiselnega učiteljstva v Gorici, ki se je ondi postavilo očito nasproti idealom krščanske in ljudske vzgoje, protestira pa ogorčeno tudi proti šolskim oblastem, ki, me-stov da bi bila nepristransko, zapostavljajo krščansko misleče učiteljstvo za svobodomiselnim. Mladeniški shod izjavlja, da bo vsak posameznik v mladeniški organizaciji, kar je v njegovih močeh, delal na to, da onemogoči z bojem z vsemi sredstvi, ki so za to na razpolago, delovanje protkrščanskega učiteljstva v šoli in iz-vun šole.«
Navdušenja in gromovitega pritrjevanja, s katerim je bila ta resolucija soglasno sprejeta, ni mogoče opisati! Navzoči so po govoru gosp. urednika F. Krem-ž a r j a , ki je slikal pristranost šolskih oblasti, priredili prisrčno ovacijo navzočim krščanskim učiteljem, zlasti podpredsedniku »Društva krščanskih učiteljev« g. Baliču.
Javna telovadba,
ki sc jc popoldne vršila, je bila res vzorna. Nastopilo jc 62 telovadcev, mirenskih 45. Občinstva je bilo nad 600. Poveljeval
jc vrli naš Albert Jeločnik, živahno akla-miran. Telovadci na orodju so pri prostih vajah pokazali prave vzor-točke. Proste vaje so se izvajale elegantno. Več o tem prinese »Mladost«.
Tako ponosno in lepo se je končala ta impozantna prireditev.
Delu krščanskem usmiljenja.
Sklep učnega tečaja za bolniške strežnice v Ljubljani.
Včeraj se je slovesno završil strežniški tečaj. Mil. g. prelat Andrej Kalan je ob 9. uri v marijaniški kapeli opravil daritev svete maše, pri kateri so bile navzoče vse udeleženke tečaja, mnogo: članov »Vincencijeve družbe« in drugih povabljenih gostov. — V zborovalni dvorani, ki je bila okrašena s cesarjevo soho in zelenjem, je predsednik J. Roger pozdravil udeležence slovesnosti, med drugimi gospoda generalnega vikarja prelata J. Flisa in deželnega odbornika dr. Lampeta. — Dr. Gruden je v imenu pripravljalnega odbora podal poročilo o pripravah in upravi prvega strežniškega tečaja. Iz njegovega poročila posnamemo sledeče: Sklep, naj se priredi učni tečaj za bolniške strežnice, je bil soglasno storjen na občnem zboru »Vincencijeve družbe« 15. decembra 1907 in pritrdil mu je centralni svet 13. marca t. 1. s pogojem, da se v ta namen nabirajo doneski ii'i ustanovi poseben fond, iz katerega bi se pokrili stroški za nameravani tečaj. — Poziv na dobrotnike ni ostal brezuspešen. V prvi vrsti je tu imenovati deželni odbor, ki je s prispevkom 1000 K tečaj omogočil, prav tako so radodarno prispevali mnogi denarni zavodi, občine in zasebniki. Iz nabranih doneskov so se popolnoma pokrili stroški za hrano in stanovanje gojenk. Vsaka udeleženka pa dobi s seboj kovčeg z najpotrebnejšimi pripravami za bolniško postrežbo v vrednosti 50 K. Svota (1500 K), ki je bila v ta namen potrebna, je deloma že pokrita, deloma pa je upati, da se bode pokrila v bližnji bodočnosti, tako da bilanca ne bode kazala nobenega primanjkljaja. — Največjo zaslugo na uspehu učnega tečaja imajo gg. zdravniki dr. Derganc, dr. Dol-šak, dr. Levičnik, dr. Plečnik, ki so z veliko vestnostjo in požrtvovalnostjo izvrševali svoj posel. Težišče učnega tečaja so bile praktične vaje v deželni bolnišnici, ki so se vršile pod spretnim vodstvom za tečaj izredno vnetega dr. Derganca. Usmiljene sestre so pri tem pomagale z besedo in zgledom. — Posebna hvala gre tudi vodstvu »Marijanišča« in č. sestram tega zavoda za skrbno postrežbo in veliko ljubeznjivost, katero so skazovale vsem gojenkam. Prvi učni tečaj je izobrazil 32 deklet, ki bodo zdaj po raznih krajih naše dežele izvrševale plemenito delo krščanskega usmiljenja.
Dr. D o 1 š a k je v svojem poročilu podal učni načrt strežniškega tečaja. Pouk je obsegal higijeno (o zraku, vodi, stanovanju, hrani), katero je razlagal dr. Plečnik, nauk o boleznih, kako se spoznavajo in vplivajo na razne organe (dr. Levičnik), nauk o posameznih organfh človeškega telesa (dr. Dolšak), slednjič teoretična in praktična navodila za izvrševanje bolniške postrežbe, (dr. Derganc.) Poročevalec je povdarjal, da se učni tečaj n a tako široki podlagi v Avstriji še doslej ni nikjer vršil in da so tudi učni uspehi izredno p o -v o 1 j n i. Udeleženke so si pridobile vso potrebno sposobnost, da morejo uspešno izvrševati svoj posel.
V imenu gojenk je govorila pa gdčna. Lavoslava Pelhan, povdarjajoč, da jim je prav ta tečaj pokazal pot za socialno delo med ljudstvom. Njen krasno sestavljen govor je bil vsem prirediteljem gotovo najboljše zadoščenje za ves trud, Nato so se
razdelila izpričevala in strežniški kovčegi. Gojenke so v svoji beli strežniški obleki in ličnih belili čepicah z rdečim križem na čelu napravile najboljši vtis. Vsi udeleženci so bili prepričani, da se je s tem učnim tečajem ustvarila naprava, ki bode velike koristi za naše ljudstvo.
Nato govori dr. Lampe o
sanitetnih potrebah Kranjske.
Dr. L a m p e nagovori navzoče v imenu g. deželnega glavarja in deželnega odbora, ki je dal pouku na razpolago deželne dobrodelne zavode in ga podpiral z znatno vsoto. Zdravstvo v kranjski deželi je še jako zaostalo in dežela bo morala biti pripravljena na večje žrtve. Deželna bolnišnica je premajhna in potrebna raz-širjave. Deželna blaznica nikakor ne zadostuje najprimitivnejšim modernim zahtevam. Čez tisoč umobolnih imamo v deželi, a komaj četrtina je v blaznici. Bolnišnic na deželi je le malo in od teh so nekatere zanemarjene in v slabem stanu. Zdravnikov na deželi je malo, niti vsa mesta okrožnih zdravnikov niso zasedena.
Med ljudstvom pa manjka tudi higi-jeničnega smisla. Zaduhla stanovanja, nesnažni otroci so temu priča. Koliko bolezni bi se odvrnilo, ako bi se ljudje znali varovati tega, kar zdravju škoduje! Bolnik na deželi pa nima tudi prave postrežbe. Zdravnik mora oditi, in nikogar ni, ki bi zdravnikova navodila znal izvrševati, ni oseb, ki bi se čisto posvetile temu blagemu delu ljubezni do bližnjega.
Zato pa z veseljem pozdravljamo, da se je našlo požrtvovalnih in vnetih zdravnikov, ki so bili pripravljeni svojo znanost in svoje izkušnje dati na razpolago, da se vzgoje samaritanke, ki bi na deželi izvrševale blago delo bolniške postrežbe. Veselo znamenje je, da se je toliko vnetih mladenk odzvalo in da so tudi razne občine in denarni zavodi s svojimi podporami omogočili ta učni tečaj, ki je prvi te vrste na na Kranjskem.
Bodite torej prave samaritanke, take, kakor nas uči sveti evangelij. Ne kot oni, ki so šli mimo in se niso zmenili za ranjenca, tudi ne tako, kakor tisti duhovnik, — jaz se tolažim vedno s tem, da je bil judovski duhovnik — ampak kakor sa-maritan, ki se je usmilil ranjenca in mu dejansko pomagal, mu obvezal rane, ga spravil pod gostoljubno streho, mu pre-skrbel postrežbo in zdravila. Tudi izmed našega ljudstva pade marsikdo med razbojnike, sovražnike zdravja. Njim naj prevzame samaritanka uboge žrtve, s poukom in dobrim zgledom širi smisel za pošteno in zdravo življenje. To je velika in lepa naloga naših samaritank, ki naj kot prave usmiljene sestre delujejo med ljudstvom !
Na poziv predsednika gospoda J. Ro-gerja se je s trikratnim »Zivio« na svetega očeta in presvetlega cesarja slovesnost završila.
Impozantno zborovanje .Slomškove }veze' v Bohinjski Bistrici.
n.
Poročali smo že, da je izredno ugajalo predavanje gdčne. Vider o izobraževalnem delu učiteljice izven šole. V sledečem podamo nekatere misli izbornega referata: Naloga učiteljice je poučevati in vzgajati versko-nravno v šoli. A nekaj bi sc še lahko doseglo, kar se pogosto zanemarja, namreč gospodinjska vzgoja dekliške mladine. Vestna učiteljica ima sicer dosti opravila, ali nekaj časa še zmerom preostaja, in ta čas naj posveti ženstvu. Razvedrila potrebuje učiteljica na deželi. Ali najlepše in najvrednejše razvedrilo jc, če gre med
žensko mladino in jo vzgaja, lika, uči. Šol ska mladina ljubi dobro učiteljico, vendar pa vidi v nji bolj ali manj plačano uradni co. Ce gre n. pr. v izobraževalno društvo ter tam po moči sodeluje pri izobrazbi žen-stva, — mora biti res priljubljena. Priložnost za tako delo ima učiteljica v Marijinih družbah, v izobraževalnih in drugih enakih društvih. Dobe se gospodične, ki sodijo, da je zanje tako opravilo poniževalno. No, potem bi take sploh ne smele postati učitelji* ce v šoli. Nasprotno! Ne poniževalno, am pak plemenito, vzvišeno in hvalevredno je tako delo. Otroke vzgajati je pač težava, zlasti take, ki so med 14. in 20. letom. Toda koliko gorja, koliko nesreč se odvrne, če se učiteljica poprime odraščajočih de klet, ki so v največji nevarnosti. Deklica pride v zakon, pa ne zna ne gospodinjiti, ne šivati, ne kuhati. Mož se dostikrat radi tega odtujuje hiši, pa se vda pijači itd.. Kje vzrok ? . . .
Kako prav pride, če ume gospodinja nekoliko šivanja. Otrokom napravi obleko, staro prenareja, popravlja, iz svoje pono-šene obleke napravi otroku krilce itd. Kot liko se prihrani! Predavateljica omenja, kako se vadijo deklice, žene v ženskem odelku Slovenske kršč.-socialne zveze v Ljubljani v šivanju. Enako bi bilo možno tudi drugod. Vzorci za kroje se lahko dobe, naroče se tudi knjige za samouk.
Umno urejena kuhinja je izredne važnosti tudi za kmečko hišo. Gospodinja, ki racionalno ravna v kuhinji, dosti prihrani, pa oskrbi družini dobro in okusno hrano. Enako se lahko goji umno vrtnarstvo, cvetličarstvo, perotninarstvo, — vse se obnese. Vse naenkrat ne gre. Delo naj se zvrsti. Šivanje poučevati ne bo delalo težave nobeni učiteljici. Naj se osnuje ženski oddelek v izobraževalnem društvu, pa bo učiteljica z dekleti lahko zmirom v stiki, pa jim bo zagotovila lep kapital v obliki izobrazbe.
Ne pomaga nič kričati: »Narod potrebuje izobrazbe«. Delo naj pokaže, da smo vneti za izobrazbo slovenskega ljudstva! (Dolgotrajno odobravanje.)
Nadučitelj Slapšak ie obdelal vprašanje: »V koliko je upravičena ženska eman-i cipacija?«
Radovedni smo bili, kako in v koliko bo rešil g. predavatelj nelahko vprašanje. Priznati moramo, da se je marljivi gospod nadučitelj dobro poglobil v zadevo, ki je bila že dostikrat predmet burnih debat. Na šaljiv način je najprej popisal laskavo in lizunsko obnašanje moškega spola do žen-stva, ter s tem dokazal, da imajo ženske pravzaprav zajamčene neke predpravico in niso le enakopravne moškim; ali je torej upravičen klic: »Dajte ženskam pravic!«
Govornik pa je zborovalce popeljal tudi tja v zbornice, kjer se delajo postave. Tu, kjer so moški sami, pa ie drugače, tukaj ženska nima besede. Na dovtipen način je nadalje dokazoval rek, ki naj velja tudi za ženstvo: Kolikor bremen — toliko pravic! Govori se in piše. da živimo v dobi splošne in enake volivne pravice; pa ni res, saj jo imajo samo moški. Reči bi se moralo, da živimo v dobi splošne iu enake moške volivne pravice. Ko je govornik pokazal žensko državljansko brezpravnost, je prešel na osebno brezpravnost. Ta del govora je bil res lep, ker ima v sebi bridko resnico, kako hočejo novodobni liberalci in liberalni egoisti zasužnjiti osobito ženstvo, dasi se hlinijo, da hočejo pod krinko svoboaomiselstva osrečiti narode. Prišlo je tako daleč, da segajo celo v človeške pravice ženstva, uveljaviti hočejo razpo-roko, civilni zakon, svobodno ljubezen, ustanavljajo tolerančne hiše itd. Ali ni to atentat na žensko čast? Ali ni s tem strta ženska čast? Ženska postaja na ta način bela sužnja v moderni dobi.
Glede razporoke je izvajal g. referent med drugim: Ne oziraje se na strašne posledice glede vzgoje otrok, glede zapušče-nosti žena, glede razrahljanja človeške družbe, moramo povdarjati tudi to-Ie: Ce že zakon, sklenjen iz ljubezni, sklenjen pred oltarjem vpričo Boga ne drži vselej, kako bo pa zgolj pogodba iz umazanih namenov? Razporoka je atentat na žensko čast in žensko srečo! V prilog vživanju vržejo taki ljudje v nesrečo ženske in nedolžne otroke!
Vvznesenih besedah je klical govornik: Oprostite žensko suženjstva! Dajte ji državljansko, volivno pravico, da bo mogla sama braniti brezmadežni cvet devištva. svojo čast!
Ob sklepu je ovrgel še nekaj ugovorov zoper žensko emancipacijo. Referat je bil skrbno izdelan, ugajal je zelo vsem in priča o tem, kako je naše učiteljstvo na višku glede vseh vprašanj. Gromovito odobravanje je sledilo zlasti na levici, kjer so bile zbrane gospodične učitpljice.
Pri točki »Slučajnosti« se je sprejel najprej soglasno predlog, da pošlje »Slomškova zveza« udanostno izjavo presvetle mu vladarju o priliki 60-ietnicc.
Dr. Lampe je izrazil osobito veseljo nad predavanjem gdč. Vider, ker vsebuje toliko praktiških nasvetov. Priporočal je vsem sodelovanje pri gospodarskih društvih. Učitelji naj bodo povsod učitelji, ne le v šoli, potem bodo res to, kar bi radi bili naši nasprotniki —: ljudski voditelji.
Sprejet je bil predlog, naj se odpravi še v tem šolskem letu nepotrebni »Dnevnik« v šoli. Preden je predsednik zaključil zboiovanje, se je prebralo še več pisem, opravičeb in pozdravov!
Skupen obed je bil v hotelu Markež, kjer se je razvila ob dobri postrežbi vesela, neprisiljena zabava. Med bodrilnimi, pa tudi šaljivimi napjtnicami je le prehitro potekel čas; ob treh se je večina udeležencev podala na ljudski shod, drugi pa so pohiteli k jezeru in k Savici.
Dobra volja nas ni minjla tudi potem, ko smo se vračali proti domu. Imeli smo v svoji sredi lepo število izbornih pevk in pevcev, ki so bili neutrudljivi in nas zabavali vso pot s popevanjem narodnih in umetnih pesmi. Na svidenje pri zopetnem zborovanju!
Ljudski shod v Bohinjski Bistrici
Na ljudskem shodu v Bohinjski Bistrici je izvajal poslanec Jaklič te-le misli; Danes, dragi zborovalci, je za vas in za vašo okolico poseben dan. V vašo sredo ao danes prišli učitelji in učiteljice iz vseh krajev naše dežele, ki so združeni v »Slom-, škovi zvezi«. Gotovo veste, kakšne namene ima to društvo. Učiteljice in učitelji, ki so člani te zveze, so pošteni kristjani, ki hočejo našo slovensko mladino, naš ponos in naše veselje, vzgajati tako, kakor jo prav, namreč v krščanskem duhu. Društvo je izpočetka imelo le malo članov, a danes smemo že s ponosom nastopiti, kjer-kolisibodi. kajti število naše je napredovalo in še napreduje, poleg tega smo pa ponosni, ker vemo, da imamo zaslombo v ljudstvu slovenskem. (Tako je!)
Mnogo je seveda še učiteljev, ki so, ne protiverski, pa vero zapostavljajo in se zanjo ne brigajo. Vpijejo, da so Slovenci, za vero jim pa ni mar. Polovičarji so in niso vredni, da bi jim ljudstvo zaupalo, kajti kakoršni so sami, tako bi radi i drugi vzgojili. Mnogo je tudi učiteljev, ki tiče ined štirimi stenami, ki so zase morda dobri, pošteni, krščanski, a v javnosti se ne pokažejo, boje se nasprotnikov, so nezna-čajni. Toda časi so taki, da se mora učitelj odkrito pokazati in izpovedati, kaj je. Naše krščansko ljudstvo ne more zaifpati svoje dece ljudem, ki o njih ne ve, ali so v •■es-nici krščanki, ali ne, — ;n ali hočejo res otroke tako izobraževati, kakor zahteva naša sveta vera. Prave nazore o vzgoji, pravo krščansko prepričanje, pravi pogum imajo pa učitelji in učiteljice »Slomškove zveze«, ki hoče, da se otroci vzgajajo v versko-nravnem duhu.
Vprašali boste: Ali' se ne ume že samo po sebi, da se mora tako učiti in vzgajati v šoli, saj je naša država katoliška!? Res je! Toda kaj pomaga, če se pa množi število onih učiteljev, ki hočejo, da se iz šole odstrani verouk, verske vaje, ki hočejo, naj bi duhovnik ne prestopil praga šole. V naši državi je do 50.000 takih učjteljev, i prisegajo na prapor onih strank, ki hočejo, da bi bila v zgoja brezverska. (Žalostno.) Imamo sicer postavo, ki zahteva ver-sko-nravno vzgojo. Toda kaj pomaga, če postava dovoljuje, da se zbirajo otroci v učilnicah takih učiteljev, ki so verski vzgoji nasprotni! Ce hočemo, da bo prihodnji naš rod res krščansko vzgojen, potrebujemo krščanskih učiteljev (Dobro!), ki bodo krščanski tudi pred svetom!
Avstrijski katoličani so se veliko pre-nalo brigali doslej, kakšna so učiteljišča, <jer se izobražujejo učitelji, zato je prehajalo učiteljstvo v nasprotne tabore. Pač je iepo število učiteljev, ki se zavedajo svojega krščanskega prepričanja in nastopajo tudi v javnosti kot taki. »Katoliška učiteljska zveza«, ki ima svoj sedež na Dunaju, šteje že blizu 8000 članov.
Kako je pri nas na Slovenskem? Tudi na Kranjskem je velik del učiteljstva v taboru tistih strank, ki imajo v načrtu raz-poroko, razkristjanjenje človeške družbe, svobodno šolo itd. Mislim, da govorim po volji in po srcu vseh, če rečem: Ljudje, ki imajo tak program, naše mladine ne morejo vzgajat.', naj tudi pravijo, da so krist-ani.
Ti učitelM, ki sem jih označil zdaj, so združeni v »Zavezi jugoslovanskih učite-jev«, katera je svojčas izjavila, da je privesek stranke »Slovenskega Naroda«. La-i •,i so imeli ti možje v Radoljici shod ter so naravnost izjavili, da hočejo svobodno šo-o, t. .i. šolo, kamor bi duhovnik ne imel vstopa. Tudi na danšnjem zborovanju v torici bodo najbrž isto ponavljali in za-ltevali.
Po tem, kar sem vam razložil, boste, cenjeni zborovalci, lahko izprevideli, kako velik razloček je med današnjim učitelj-stvom, in kolika škoda v dušnem oziru na-
stane lahko za vaše drage otroke, če bi jih učil in odgojeval učitelj, ki je protiverskega mišljenja, ki hoče, da bi se krščanski nauk odtrgal mladini. Dolžnost naših somišljenikov 'je, da povsod podpirajo učitelje, krščanskega mišljenja, ki so v »Slomškovi zvezi«. Višji krogi jim niso naklonjeni; če bodo pa spoznali, da je liudstvo ob strani Slomškarjev, bodo tudi ti izpregledaLi in izpremenili svoje mnenje.
Vpliva na šolo doslej niste dosti imeli, a imeti ga morate. Vi zidate šole, vi plačujete stroške, vpliva pa vam niso dosti pripuščali doslej. To razmerje je nezdravo. Spodobi se, da imate pri nastavljanju tistih, ki j,ih plačujete, tudi besedo in moč. Poslanci S. L. S. bomo skušali te nezdravq razmere odpraviti in ljudstvu dati več pravic, dobrim učiteljem pa primerne plače. Onemogočiti je treba, da bi taki učitelji, ki so nasprotni težniam naše stranke, ki se družijo s protiverskimi strankami, sodelovali pri vzgoji naše dece, da bi bili vzgojitelji otrok krščanskih staršev.
Jaz sem zastopnik ljudstva in zastopnik krščanskega učiteljstva, — tako je končal gospod poslanec — fn kot tak hočem vselej zastopati koristi slovenskega ljudstva. Moč poslancev S. L. S. bo rastla, če bodo naši nasprotniki uvideli, da so osamljeni, za nami pa da je zavedno slovensko ljudstvo.
Poslanec Pogačnik pozdravlja imenom političnega društva učiteljstvo ter se zahvaljuje, da so si zbrali ravno Bohinj za svoj občni zbor. Veliko število udeležencev kaže, da prodira misel S.L.S. tudi med učiteljstvom. Našteva splošne zahteve, katere stavimo na šolo. Ona mora biti taka kakor jo starši zahtevajo: nadaljevanje domače vzgoje. Nadalje govori o bohinjskih zadevah in splošno še o podpori za dobavo sena in srbski nagodbi. Pripoznati moramo, da je vlada s tem, da nagodba prepoveduje uvoz žive živine, vsaj nekoliko hotela varovati živinorejo, sosebno v takih krajih, koder je plemenska živina glavni dohodek. Svari pa, da bi enako poskusila uveljaviti tudi pri pogodbah z Ru-munijo in Bulgarijo. Tudi to, da nagodba dovoljuje uvoz v samo 22 mest, ji moramo v dobro vpisati. Ali je mesto Ljubljana tudi med temi? Kako bi se ujemala skrb lihe* ralne zveze za dobavo sena domači živini in srbsko meso v Ljubljani? Koncem zbo-i rovanja ste se stavili dve resoluciji v teh zadevah.
Resoluciji: 1. Shod protestuje, da oddaja deželna vlada dobavo sena tudi zvezam, kateuim ne zaupamo in katere s kmetom nimajo nobenega stika in za podporo nobene zasluge.
2. Ravno tako protestuje proti uveljav-Ijeuju srbske nagodbe brez parlamenta. Obžaluje, da je vlada na pritisk liberalnih industrijskih krogov zatajila koristi kmetov.
Župnik Piber se konečno zahvali vsem govornikom med živahnimi živio - klici zborovalcev.
Brzojavni pozdravi.
Zader. Blagru mladine in vnetemu učiteljstvu kličem iz Zadra gromoviti Živio!
Minka Odlasek, učiteljica.
Vipava. Zbrani na sestanku vipavskih in gorenjskih krščanskih društev, kličemo zborovalcem »Slomškove zveze«: Vrlo naprej z Bogom za narod! Žitnik, Ravnikar, Bezeg, Sadar, Lavrič. Natlačen, dr. Brecelj, Lucija Trampuš, Debevec, Kolar, Zega, dr. Srebrnič, Lav-renčič, Gabršek, Demšar, Amalija Tram-puš, Slava Trampuš, Marčič in vsi somi št ljeniki.
Medvode. Zadržana kličeva: neustra-i šeno naprej.
Brence.
Radovljica. Bog blagoslovi Vaše delovanje in neustrašeno naprej zoper šolo svobodno.
Novak.
Ljubljana. Vrlemu krščanskemu uči« teljstvu iskren pozdrav, da bi Bog blagoslovil Vaša vzvišena prizadevanja v blagor domovine!
Dr. Šusteršič.
Ljubljana. V duhu z Vami, krščanskemu učiteljstvu kličejo: Slava!
Stolni vikarij dr. Jerše, Smolnikar, Potokar.
Ljubljana. Da bi čimbolj, tembolj se okrepile vrste krščansko nvslečega učiteljstva, ljudstvu v prid, nasprotnikom v kljub, želi
Uredništvo »Slovenca«.
Ljutomer. V duhu se Vam pridružuje Erna Razlag.
Slovanski časti barski kongres v Ljubljani.
Prihod. Večerne prireditve.
Po »Slovenskem Narodu« naj bi bila večina gostov dospela v ponedeljek zvečer z brzovlakom južne železnice, oziroma vlakom državne železnice ob 6. uri 50 minut. Vsa sila občinstva je čakala na Kolodvorskem trgu njihovega prihoda, ali vse sprejemne formalitete so izostale, kajti prispelo je s tema vlakoma Ie malo vnanjih časnikarjev. Gostje niso prijavili skupnega prihoda, zato je bil skupen sprejem nemogoč. Po dolgi vožnii utrujeni so se gostje vzlic temu radostno odzvali raznim vabilom na večerne prijateljske sestanke. V »Ruskem krožku« sta priredila gospa in gospod dr. Jenko v gornji dvorani hotela »Union« čajni večer, ki se ga je udeležilo nad 50 povabljencev, med n:imi Rusi grof Bobrinski, poslanci Hlibovicki, Davidiak in Markov, dalje Mitrofan Romanov in izmed Cehov dr. Cerny in Holeček. Slovak dr. Rat, Bolgar Frangja, Srb Pavlovič in več Slovencev. Večer je bil prav animiran, kar; je gotovo v prvi vrsti zasluga gospe prire-diteljice večera, njene hčerke Anice in go-i spice Vajdičeve, ki ie deklamovala par ruskih pesmi. Drugi že prispeli ndeležniki kongresa so večinoma presedeli večer v ožjih priateljskih krogih.
V »Katoliški Tiskarni«.
V ponedeljek zvečer si je večje število ruskih, poliskih in čeških časnikarjev ogledalo »Katoliško Tiskarno«. Med njimi sta bila državna poslanca dr. Hlibovicki in dr. Dobrszynski. Sprejel in vodil jih je po tiskarni msgr. dr. Žitnik. Vsi so bili Dolni hvale nad vzorno lepoto in vdobnostjo stavbe. Posebno jim je ugajala krasna knjižnica in uredniški prostori. Izrekli so se, da še niso videli tako dobro preskrbljeno za uredniške prostore, kakor je naše tiskovno društvo storilo za urednike naših listov.
»Svobodna misel«.
Samo ob sebi je umevno, da se je prireditev vseslovanskega časnikarskega kongresa hotelo porabiti z gotove strani v gotove namene, in žalostni vitez' slovenske »Svobodne misli« so si domišljali, da se bo v ponedeljek popoldne restavracija v »Narodnem domu« kar trla slovanskega časnikarstva, ako pridejo oni na dan s svojo novo vero. No, ljudje so mladi in zato je tudi tu »nadobudna« četica raznih Lo-tričev in Zalarjev ostala lepo sama med seboj. Pozabiti ne smemo največje »svo-bodomiselke« ljubljanske, gospe dr. Tavčarjeve, ki je tudi prišla na zborovanje, ker generalfeldmaršal slovenske »Svobodne Misli«, Anton Aškerc, ni bil navzoč. Neki svobodomiselni malomislec je dr. Tavčarjevi tako-le zakadil pod nos: »Našo delo ne more najti zaslombe v našem naprednem, svobodomiselnem ženstvu, ki sedaj kaže svojo naprednost na svobodomiselnih Ciril in Metodovih prireditvih takoj nato pa nosi zopet sveče na raznih procesijah«. Ako povemo, da se je izdalo kakih 100 izkaznic, da poleg par učiteljev .in uč;teljic nismo videli drugega, kakor večinoma le naše svobodomiselno in na-rodno-radikalno dijaštvo, mislimo, da smo "povedali o udeležbi dovolj za vsakogar. Predsednik je bil nekdo, ki bi bila zanj prevelika čast, če bi ga imenovali. Isto velja za različne podpredsednike tega veličastnega shoda. Seveda je umevno, da se je »znanstveno« dokazovalo »nesmiselnost verstva«, v prvi vrsti katoličanstva in delalo propagando za brezverstvo. Končno so ti veleumi reševali slovenski narod iz krutih verig »rimskega suženjstva« in »klerikalne teme« v bratskem ob;emu z rdečim Kristanom Tonetom, ki pa je seveda vso »svobodomiselnost« reklamiral zase in za svoje socialno-demokratično delavstvo ter uboge naše liberalce pri tem prav neusmiljeno oštel kot največje hinavce. Kristan je zelo pral inteligenco in rekel, naj puste delavstvo pri miru, ker za razširjanje svobodne misli med delavstvom že skrbi socialna demokracija. Poročila so bila suha, zato je slovenski »frajmaurer« počasi odhajal, tako da niso niti odbora volili in potrdili dosedanjo »eksekutivo«. Zvečer ob 9. uri so rekli, da nadaljujejo zborovanje v »Narodnem domu«, a niso več zborovali. Prav klavrno so zasedli dve mizi v »Narodnem domu« in zborovali tako, da so praznili litre in pa vrčke. Kakor vedno, je tudi tu Svobodna Misel bila slednjič le agitacija za socialno demokracijo in svobodomiselni »bourgeois « je tako neumen, da gre pomagat!
Pobirala se je pristojbina 1 K 20 h, in sicer 1 K za agitacijski fond, 10 h za osrednje glasilo in 10 h za mednarodno tajništvo svobodomislecev. Znak svobodne misli« je — mačeha. Največjega slovenskega svobodomisleca — Aškerca — ni bilo na shodu, katerega tudi ni poča-
stila nobena druga ljubljanska svobodomiselna »ličnost«. — Mislimo,, da smo povedali dovoli o tem privesku časnikarskega kongresa. Lotrič je rekel,, da kjer so trije svobodomisleci, naj ustanovijo svojo podružnico brez pravil in ni treba vladi o tem ničesar znati. Za srednješolce se usta-redi ustanovni shod svobodomiselne sekcije srednješolcev 3. oktobra in sicer tajno.
Udeležnikl kongresa. Prvo. zborovanje.
Priglasilo se je za kongres nekaj nad 120 časnikarjev, med njimi 43 slovenskih, ali izmed priglašencev je marsikateri izostal, čemur je bilo gotovo precei krivo tudi dejstvo, da železniško ministrstvo ni dovolilo udeležnikom glede na vožnjo ni-kakih olajšav. Poleg že navedenih imen naj omenimo še ruskega generala Volodi-mirova, nadalje Rusa Strahoviča, Poljaka dr. Staszewski-Baranskega, Čehe Klofača, Sokola, Hraskega, dr. Ante Radi-ča, tajnika »Matice Hrvatske«, prof. dr. Surmina. Mnogo se je opažalo, da sta bila ravno Hrvatska in Srbska zastopani zelo slabo — izmed hrvatskih listov, menda samo »Obzor« in »Pdkret«, iz kraljevine Srbije pa menda samo eden zastopnik. Temu so pač krive sedanje nezdrave razmere na Hrvaškem. Izmed Slovencev ne navajamo nikogar po imenu, pripominjamo le, da je naše novoustanovljeno jugoslovansko časnikarsko društvo na shodu zastopano po dveh odposlancih. Kongres se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma«, katero je deželna zveza za tujski promet l namenom, da pokaže slovanskemu časnikarstvu lepoto slovenske domovine, izpre-menila v svojo razstavno dvorano. (O razstavi sami pozneje.)
Ob VslO. otvori podpredsednik »Zveze«, Holeček, 'kongres s pozdravnim nagovorom sporočajoč brzojavni pozdrav poljskega ministra-rojaka dr. Abrahamowicza in češkega poslanca dr. Kramara. Nato se izvoli predsedstvo. Izvoljeni so bili predsednikom Holeček, I. podpredsednikom Aškerc, a ker je ta nenavzoč, ker noče sedeti skupaj z ruskimi »reakcionarci«, namesto njega dr. Gregorin iz Trsta, II. podpredsednikom pa Slovak dr. Rat. Zapisnikarjem so izvoljeni: »Zvezni« tajnik »Vej-vara, Pustoslemšek, Hejrel in Prokesz. Po dovršenih volitvah pozdravi kongres ljubljanski župan Hribar, želeč mu najboljših uspehov, dosežnih po krepki organizaciji celokupnega slovanskega časnikarstva. Omenja, da se je skušalo z neke strani, (vlade) prikladati kongresu politično obi-ležje, dočim v resnici deluje kongres le na zbližanje in združevanje na kulturnem polju. Za njim govori zastopnik deželne zveze za tujski promet, dr. Oražen, povdar-jajoč namen tega društva: vsestranski povzdig slovanske turistfke in tujskega prometa. Slovenci se imamo zahvaliti tudi na tem polju marsikaj svojim češkim bratom, in le želeti je, da bi Cehe v njihovem delu med nami in za nas posnemali tudi drugi Slovani.v V imenu kongresa se zahvali obema Čeh Sokol, kličoč Ljubljani in slovenskemu narodu »Slava!« Ko se je še prečitalo vabilo »Slovenske Matice« na sledečo slavnostno akademijo v proslavo Trubarjevo, je predsednik prekinil razprave.
Slavnostna akademija v proslavo 400Iet-nice Trubarjevega rojstva.
V isti dvorani, kjer se je sešel časnikarski kongres, se je nato vršila ob 11. dopoldne slavnostna akademija v proslavo 4001etnice Trubarjevega rojstva. Navzočih je bilo kakih 250 oseb. Slavnostni govor je govoril predsednik »Slovenske Matice«, profesor dr. Ilešič. V svojem govoru je izpodbil marsikaj, kar so drugi Trubarjevi častilci povzdigovali v nebesa. Tu pa tam se je skrival pod večkrat na debelo se usipajočimi frazami tudi kak nerodno prikrit udarec po cerkvi, mnogokrat pa je govornik zadel tudi pravo. Trubar je dr. Ilešiču boritelj svetega boja za svobodo misli in vesti, katerega njegovi nasprotniki, boreč se s »suho vedo«, imenujejo verolomnega odpadnika. Katoliška cerkev bi bila lahko hvaležna Trubarju in sploh reformaciji (!). ki je prinesla vihar, iz katerega je izšla cerkev prosta in čista (!), posebej pa Trubarju, ki ji je dal s slovenskim književnim jezikom najboljše sredstvo za ustvanovitev njene sedanje organizacije v Slovencih. Govornik zanika, da bi bila sedanja svobodomiselnost dete protikatoliškega pokreta v XVI. stoletju. kajti razlikuje se bistveno od one, ki je navdajala tedanje reformatorje. Le-ti so bili namreč v prvi vrsti svečeniki, in »kje najdemo dandanes reformatorje med svečeniki«, vpraša govornik. Trubar ni bil svobodomislec v sedanjem značenju te besede, bil je sicer proti ceremonijam, aii bil je globoko veren, pobožen mož, ki je jasno izpovedoval, da se je treba držati dogem. Trubar ni bil mož, ki bi umiral za svoje nazore, kakor Hus, bi! je o p o r t u -
n i s t. On ni ustvarjal sam,, temveč si je osvojil nazore drugih, bil je le propaga-tor Lutrovih naukov, in kdor bi trdil drugo, ne bi govoril resnice. Zato je tudi izumrl v našem narodu spomin na Trubarja, dočim se isti narod spominja Lutra. Trubar tudi ni dosegel drugih mož tedanje dobe med nami, kakor sta bila Peter Pavel Vergheri in Matija Vlašič-Frankovič. Trubar ni poleg Lutra, temveč pod Lutrom. Lutrov nauk ni vzrastel med nami in zato, presajen na tuja tla, ni povzročil takega velikanskega pokreta v našem narod^ ni rodil znanosti in umetnosti, kakor ju je porodil v Nemčiji, na domačih tleh. Turški boji so mnogo vplivali na razmere tedanjih časov, ali značilno je, da je n. pr. deželni zbor štajerski dovolil 8000 goldinarjev za Dalmatinovo biblijo, dočim za vojsko proti Turkom ni dovolil ničesar. Delalo se je pač tako, kakor se tudi dela dandanes, da se moli, ko bi se moralo delati, da se pošilja po duhovnika, ne pa po zdravnika«. Turški navali so bili tudi protestantom šiba božja, in protestantje so rekali: bodimo evangelski, pa ne bo turške nesreče. Tu se govornik spominja barona Ungnada, ki je združeval oboje: boj proti Turkom s sabljo v roki in duševno delo za dobrobit naroda, ko mu je s slovensko knjigo dajal duševne hrane. Značilno je tudi, da so bili plemenitaši največji propagatorji novega verstva, a da imamo vzlic temu v istem času kmetske upore proti njim. Vprašamo še, ali so bili protestantje rodoljubi, narodnjaki? Ali je bil Trubar to? Trubar se sam imenuje rodoljuba ilirskega in kazal je svoje rodo-ljubje za svoj narod v socialnem delu, v delu, katerega cilj je bil: naš narod mora biti dober, da pride v raj./Narodnjak v današnjem smislu Trubar ni bil. Trubar bi bil gotovo pisal nemško, če bi bil znal tedanji slovenski kmet toliko nemščine, kakor meščan, in Trubar je izdal dvojezični katekizem z izrečnim namenom, da naj bi se ljudstvo naučilo nemški. Do Trubarja so bili Hrvatje, Srbi in Slovenci eno, ko pa je Trubar uredil dolenjščino v knjigo, smo pravzaprav postali Slovenci. Zato pa oni, 'ki z visokega mesta zahtevajo, da naj svet ostane tak, kakor je, ni odgojitelj in učitelj naroda itd. Razvoja, napredka je treba, dvigniti treba narod kvišku in srečen bo Slovenec, srečen bo Sloven! (Ploskanje.)
Pevci »Slavca«, »Ljubljanskega Zvona« in »Merkurja« so zapeli Jenkovo »Molitev«.
Polaganje temeljnega kamna Trubarjevemu spomeniku.
Slavnostni akademiji je sledilo polaganje temeljnega kamna Trubarjevemu spomeniku, kateremu se je določil prostor na voglu Bleiweisovega parka. Trubarjev temeljni kamen so stražili ljubljanski »Sokoli«. Slavnostni govor je imel dr. Tavčar: »Ta prostor je torej odločen za spomenik Primožu Trubarju, skromen je, v zatišju, in videl ga bo le oni, ki ga bo hotel namenoma videti! Kakor je pozabljen ta prostor, je bil pozabljen tudi, kar moramo priznati v svojo sramoto, Trubar sam, in to v časih, ko ima že spomenik marsikdo, ki ga je manj zaslužil kakor Trubar. To pa zato, ker so med nami ljudje, oficijelni krogi, katerim je kak Marko Pohlin več, kakor pa Trubar. Sramota je za celo slovensko domovino, da Trubar do danes še nima spomenika. Ko pa bo postavljen ta spomenik, stal bo ta kamen tu v spomenik onega tristoletnega sovraštva, s katerim so preganjali in še preganjajo Trubarja ljudje, ki vidijo v tem sovraštvu Bogu dopadljivo dejanje. Mnogo jih namreč živi med nami po Kristusovih naukih, ki pa sami nikomur ne odpuščajo v svojem tolikem izvrstnem katoličanstvu. In čudno je to sovraštvo, saj vendar ni ni-kakih uspehov več Trubarjevega delovanja, saj je živel brez uspeha. Ostala pa so za Trubarjem njegova blagoslovljena dela, ustvaril je slovensko knjigo. Dasi visoko cenimo Trubarjevo delovanje za svobodo misli in vesti, vendar postavljamo ta spomenik možu, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za književnost, tolikih, da ga ni moža, ki bi bil bolj vreden spomenika, kakor on, ki je še dandanes v slovenski knjigi največji učitelj slovenskega naroda. Vem sicer, da bodo kričali, ali naj kriče, spomenik bo stal tu in sicer na temelju pravice, kakor je delal tudi Trubar samo za pravico, stal bo tu kot priča pravice, ljubezni. V njem bo do zadnjega Slovenca donel spomin do vrlega moža Primoža Trubarja.«
Nato je govoril poslanec Hrasky, prinašajoč Trubarjevim slavilcem pozdrave češkega kluba v državnem zboru, slaveč korarja Trubarja kot genija slovenskega naroda, kateremu je prinesel kulturo, pa ne samo Slovencem, temveč vsem Jugoslovanom. Povdarjal, da je Trubar velikega »etičnega pomena« za slovenski narod kot njegov učitelj, in da je v tem enak I
Husu. Kar je Hus Čehom, to je Trubar Slovencem. Zaključuje z željo, da bi »narod Husov in narod Trubarjev prišla do politične samostojnosti! — Maloruski po~ slanec dr. Hlibowicki pravi, da se danes ne praznuje samo velik praznik Slovencev, temveč vsega Slovanstva. Kar je Nemcem Luter, to sta Slovanom Hus in Trifbar. Ta veliki praznik bodi v trajen spomin velikega Primoža Trubarja. — Rus pl.. Strahovič slavi Trubarja kot po-bornika svobodne misli, svobodnega duha ter velikega demokrata. — Poljak Dobo-szinski radostno pozdravlja priliko, da so se ob tej priliki sešli vsi slovanski narodi v talko lepem kulturnem edinstvu. — Hrvat profesor dr. Surmin proslavlja stoin-'stoletno skupno delovanje Slovencev in Hrvatov, katere delita dve reki, ki sta ju pa v dosego skupnega dela oba naroda vedno preskakovala. Slavi Trubarja kot nosilca kulture obeli narodov, njegovo delovanje pa kot vir jugoslovanske in sploh slovanske vzajemnosti. — Bolgar Frangja imenuje Slovence velik narod, ker imajo tako velikega »apostola«, kakor jeTrubar. Majhen je sicer slovenski narod, ali po svojem položaju vez vseh Slovanov. Slava spominu Trubarjevemu, ki ni samo slovenski, temveč vseslovanski. — Slovak dr. Blaho: Čehom in Slovakom je bilo v njihovem boju za obstoj največja opora sveto pismo, ki jim je prineslo prosveto, in to je dal Slovencem Trubar in ž njo svobodo misli, katera naj tudi sedanjim Slovanom prinese novo svobodo! — Srb Mile Pavlovič pozivlje Slovence, da naj vce-pajo spomin na Trubarja svoji deci, da bo vsak Slovenec prožet z veličino idej tega »velikana«. Le tedaj bo prišel oni veliki dan, ki bo narodu prinesel svobodo. Trubar naj živi v duši vsakogar. Amen i slava mu! — Nato je tajnik odbora za Trubarjev spomenik naprosil ljubljanskega župana, da sprejme spomenik, ko bo postavljen, v svoje in ljubljanske občine varstvo. Ko se je vzidala spominska listina, je župan Hribar obljubil, da sprejme spomenik v varstvo občine, s čimur je bila stvar zaključena. Udeležniki časnikarskega kongresa so nato odšli na povabilo župana Hribarja k zajutrku in sicer Čehi k »Roži«, Poljaki, Rusi v »Meščansko pivnico«, Hrvati, Srbi in Slovenci pa v »Narodni dom«.
Trubarjev »spomenik« je neprijetno iznenadil slovanske časnikarje. Lani že se je reklo, da mora biti letos časnikarski shod v Ljubljani, ker bo letos o Binkoštih slovesno otvorjen Trubarjev spomenik. Letos o Binkoštih pa seveda spomenika ni bilo, in liberalci so prosili, naj se odgodi občni zbor do jeseni, ko bo spomenik gotovo že stal. Dobro! Ta čas so pač nemški protestanti odkrili Trubarju spomenik — zakaj Nemci Trubarja slave, je menda neznano dr. Ilešiču — Slovenci pa se niso hoteli ogreti. Jesen je prišla, na 8. septembra je bil zadnji rok določen, a dasi je Bolčev Pepe posegel vmes z velikodušnim darom, vendar ni hotelo biti spomenika. Hribar, zvit kakor je, si je mislil, če ni spomenika, pa položimo vsaj temeljni kamen, saj je vse eno. Slovanski časnikarji, ki o Trubarju in o slovenskem pro-testantizmu niso mnogo vedeli, so hoteli prinesti vence, da ž njim venčajo spomenik. Ko so pa videli, da ni nič drugega, kot zopet ena Hribarjeva iznajdba, so seveda vence doma pustili.
Slovanski časnikarji v deželnem dvot-cu.
V deželnem dvorcu se je oglasilo vče-laj več odličnih udeležencev slovanskega časnikarskega kongresa, da se poklonijo deželnemu glavarju. Na čelu so jim bili gg. general Volodimirov iz Peterburga, dalje poslanca Doboszynski in Miljukov. Sprejel jih je dr. Lampe, ki je obljubil, da izroči njihove pozdrave gospodu deželnemu glavarju, ki je vsled lastne in bolezni svojega sina odsoten, in jim je razkazal vse prostore deželnega dvorca. Vsi obiskovavci so se laskavo izrekli o elegantni zidavi in lepih prostorih naše deželne hiše. Dalje so bili v deželnem dvorcu in ga ogledali: Grofica Cholonievska, gospod Chamiec, veleposestnik iz Ukrajine in poljski zgodovinar Ostaszewski-Barčnski, tajnik zveze poljskih časnikarjev, urednik dnevnika »Dziennik Polski«, g. Pollak, urednik dnevnika »Kuryer War-szavski«, dalje urednik dnevnika »Nova Gazeta« iz Varšave in več čeških gospodov časnikarjev.
Taktnost Poljakov.
Shoda slovanskih časnikarjev so se udeležili tudi Poljaki, toda zaznačili so iz-rečno, da se udeleže samo shoda časnikarjev, a da ne marajo slaviti Trubarja kot krivoverca. V Ljubljani so se šli poklonit premilostnemu gospodu knezoškofu, ter so na škofiji oddali svoje posetnice, istotako so se šli poklonit v deželni dvorec namestniku deželnega glavarja dr. Lampetu in se ves čas obnašali v naših
domačih zadevah jako taktno. Gosp. Hri bar bi se od njih lahko mnogo naučil.
Dnevne novice.
4- Našo. tiskarno jc obiskal danes tudi gosp. dr. Pavel Blaho, prvoboritelj za prava mučeniškega slovaškega naroda, njega zastopnik v ogrskem državnem zboru in urednik lista »Ludovč Noviny«, ki stoji popolnoma na katoliškem temelju. Odličen rodoljub si je ogledal vse prostore »Katol. Tiskarne« in se zlasti laskavo izrazil o uredniških prostorih, ki po svoji modernosti in praktičnosti urednikom nujajo toliko udobnosti kot težkokje pri drugih podjetjih.
+ Slovanska turlstovska zveza. Dne
8. septembra se je vršila v Ljubljani konferenca slovanskih turistovskih društev radi ustanovitve širše slovanske turistovske zveze Udeležili so se zastopniki Slovencev, Čehov, Ruov iii Poljakov. Konferenca je klenila, da se ustanovi zveza slovanskih turistovskih društev. Predlagalo se je, da se sestavi v Pragi centralni slovanski tu-ristovski biro, kateri združi vsa slovanska društva. Predsednik pripravljalnega odbora v Pragi, gosp. dr. Vratislav Černy, je dobil nalog, da takoj zbere ves material za pripiavljalne korake v svrho, da se čimpreje te centralni biro osnuje. Predlagalo se je, da naj pokrijejo stroške za to pisarno in za poslujočega tajnika glavna turi-stovska društva in glavna slovanska mesta. Sklenilo se je konečno, da se najkasneje v letu 1909 skliče v Pragi shod zastopnikov pri zvezi sodelujočih društev.
+ »Učiteljski Tovariš« ima deficit, kakor je poročal upravnik njegov na zborovanju »Zaveze« v Gorici. Ni čuda, ko jc tako neumno pisan.
+ Idrijska zmeda. V »Slov. Narodu« nekdo iz Idrije, ki mu je vroče postalo, laže, da je dr. Šusteršič dejal, naj zidajo društveno hišo na občinske stroške. Iz naj-kompetentnejšega vira smo pooblaščeni izjaviti, da je to debela laž, baš nasprotno je resnično. Oni, ki si je laž izmfelil in Idrijčane zapeljal, naj tudi stroške nosi!
+ Državna podpora. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo mlekarni na Brezovici podpore 3.800 K za novo opravo in vodovod.
—	Izlet na Bled in Bohinj priredi »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem«, dne 10. septembra ob priliki shoda slovanskih turistov. Skupni odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj z južnega kolodvora* Lunch na Bledu, diner v Bohinjski Bistrici.
—	Nov telovadni odsek se je ustanovil v nedeljo, dne 6. t. m., v Hotedršici pri Logatcu. Vpisalo se je takoj 26 članov, samih dobrih, krepkih fantov. Pomen mladinske organizacije in zlasti telovadbe jim je v krepkih potezah načrtal gospod logaški kaplan Leopold Turšič, s katerim sta prišla v Hotederšico na izlet oba logaška telov. odseka. Bilo je res lepo popoldne za hotenjske in logaške fante, kakršnih bodo lahko imeli še več. To je vse kaj drugega, kakor pa nedeljsko popivanje po krčmah, harmonika in plesi. Na zdar!
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. V Sent Vidu se je ustanovila ljudska knjižnica. To društvo so ustanovili pristaši naših organizacij, zlasti mladeniška in dekliška, da za-doste potrebi po koristnem izobraževalnem in zabavnem čtivu. Občni zbor se bo vršil prihodnji teden. Knjižnica šteje že zdaj lepo število knjig in je nastanjena v Kraljičevi hiši, kjer ima prostrano sobo za uporabo.
—	Smrt rojaka samomorilca v tujini.
Iz Amerike se nam piše: Dne 9. julija se je na grozovit način usmrtil na Herminie Pennsylvania v Ameriki Avg. Stok, doma iz Brega pri Litiji. Bil je že od nekdaj bolj delomržen človek, udan alkoholu, kar je tudi vzrok, da se je usmrtil na tako grozovit način. Dejal je na zemljo dinamitno pa-i trono, vlegel se nanjo in jo zažgal. Ko se je patrona razpočila, ga je razneslo na vse strani. Leva roka mu je bila odtrgana pod ramo, trebuh ves raztrgan tako, da se je gledalcu nudil strašen prizor. Strašna smrt. ki jo je povzročil alkohol!
—	Ubil se je. Pod tem naslovom smo pred dnevi priobčiil dopis iz Preddvora o nesreči, ki je zadela rodbino Blaža Savsa v Bašlju, da se mu je namreč sin Janez ubil, padši z ograje. Sodna preiskava na licu mesta pa je dognala, da se je nesreča zgodila drugače. Pri raztelesenju mrtveca se je namreč pokazalo, da je imel težke poškodbe na glavi, roko in več reber zlomljenih in želodec počen. Fantič je stopil na obcestni kamen odrivač, in ta je bil tako slabo vsajen v zemlji, da se je pod težo fantičevo prevrnil in z vso svojo težo, kakih štirih stotov, pomečkal pod seboj fantiča. Cesta, ki vodi iz Bele preko Bašlja, Trstenika in Gorič proti Tržiču, je okrajna cesta, in cestnemu odboru bi bilo živo priporočati. da si jo enkrat pošteno ogleda.
kajti sicer se taka nesreča prav lahko ponovi. Naj slučajno kdo zadene v tak »trden* odrivač z vozom, in šel bo voz z voz-, nikom in vprežno živino vred pod cesto.
—	Župni administrator na Šenturški gori gosp. Viljem Paulus je na lastno prošnjo vpokojen in se poda na Češko.
—	Radi izgubljene pravde uboj. V Gotenici na Kočevskem sta napadla brata Pa rte 27 let starega posestnika Jurija Vidmarja in mu z noži razparala trebuh. Brata sta sovražila Vidmarja, ker sta pozimi izgubila na Dunaju neko tožbo proti njemu.
Ljubljanske novice.
lj Morilec vipavskega dekana kanonika Erjavca obsojen na smrt. V soboto ob 4. uri pop. se je nadaljevala porotna razprava proti morilcu vipavskega dekana kanonika Erjavca. Govorita drž. pravdnik Trenz, ki prosi porotnike, naj pritrde stavljenemu vprašanju, da je Pangrc kriv za* hrbtnega roparskega umora, in obtožen-čev zagovornik svetnik Vencajz. Dvorni svetnik Pajk resimira. Porotniki se odstranijo v svojo sobo, kjer se le kratko posvetujejo, na kar se povrnejo v porotno dvorano. Predsednik porotnikov naznani, da so porotniki soglasno potrdili stavljeno jim vprašanje. Sodišče je obsodilo Pangrca na smrt na vešala. Hladnokrvno je morilec poslušal obsodbo in odšel v zapor nazaj.
lj Blagoslovljeni temeljnega kamna. Na praznik Rojstva Marijinega je v ljubljanskem uršulinskem samostanu gosp. spi-rituai Mihael Bulovec blagoslovil temeljni kamen v oddelku, ki se sedaj zida. Na strani vnanje šole zidajo namreč uršulinke poslopje za telovadnico in obednico. Ena naj-, lepših in najmodernejših telovadnic za de-, kleta bo ta telovadnica; doiga bo 26 m. 7 in pol m široka in 6 in pol m visoka ter opremljena z najmodernejšim telovadnim konfortom. Med počitnicami je zopet vna-nja uršulinska šola storila velik korak r.a-i prej. Spodnji hodnik je tako ves spremenjen, da vsakega prav prijetno iznenadi. ako vstopi v poslopje, ki je na zunaj tako priprosto in starodavno. Za sobe zunanje šole se je kupilo veliko novih podob, ki so prav umetniško delo. Tako je prav, da si učenke likajo umetniški okus, ko gledajo take umetnije. Tudi mnogo novih učil se je kupilo za šolo. Za šolo so se že zdai tako začeli oglašati, da se je bati, da (kakor lansko leto) mnogo učenk ne bo mogoče sprejeti zaradi pomanjkanja prostorov. Ze tako bo treba privzeti še eno sobo za I. meščanski razred, toda več sob nikakor ni mogoče dobiti. Gotovo je uršulinkam samim hudo, ako ne morejo vsled pomanjkanja prostorov sprejeti v šolo učenk, ki tako zelo prosijo.
lj Slavnost narodnih noš. Opozarjamo, da se vrši danes zvečer, ob 8. uri, seja damskega odseka. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
lj Seja damskega odseka za slavnost »Ljubljane« bo danes, v sredo zvečer ob 8. uri v mali dvorani »Uniona«.
lj Seja moškega odbora za slavnost »Ljubljane« bo jutri, v četrtek ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Uniona«.
lj Poskušen samoumor. V ponedeljek ^ zvečer je prišel 40-letni čevljar Peter Šavs, rodom iz Naklega pri Kranju, k svoii na Krakovskem nasipu št. 10 stanujoči ženi, s katero ne živita skupaj in jo nagovarjal k spravi. Ker žena o tem ni hotela ničesar vedeti in slišati, je Šavs rekel, da ustreli njo in sebe. In res si je kmalu nato pognal iz revolverja v prsa štiri kroglje. ki pa niso bile smrtne. Savs je šel na to v Ceikvene ulice in se tam vsedel pod kostanj. Tu mu je postalo slabo, nakar so ga spravili na tamošnjo policijsko stražnico, potern ga pa odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Z druge strani se nam poroča, da se je Šavs hotel usmrtiti zaradi neozdravljive bolezni.
lj V pojasnilo. Ker dobivam še vedno od raznih strani vprašanja glede »Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani«.
objavljam, da nisem več niti predsednik, niti član upravnega sveta »Union«. — Dr. V. Gregorič.
lj »Sumnia cum iaude« — z največjo pohvalo, z odliko, je napravila na vseučilišču v Heidelbergu izpit za medicino in dobila doktorski naslov gospa Erna Glass-ner, hči geometra Konrada Zaffa, rojena Ljubljančanka.
Ij Prevrnili bi se bili včeraj kmalu v Lj ubija nico člani ljubljanskega »Sokola« inž. Endlicher, Jevšek, Puh, parketist Petrin in njegova gospodična sestra, ko so se vozili po njej. Rešil jih je rešilni čoln.
lj Društvo treznosti ima sejo v petek, dno U. septembra, ob 5. (ne 2.) uri popoldne v običajnem lokalu v knezoškofijski palači. Razgovor o a v s t r i j s k e m p r o-t i a 1 k o h o 1 n e m shodu, (ki bo dne 1_'. oktobra na Dunaju), o sodelovanju in udeležbi pri njem z naše slovenske strani. Zaradi važnosti predmeta se vsi gospodje odborniki prosijo, da se seje udeleže pol-noštevilno.
lj Orožništvo v Šiški je rninoli teden aretovalo 33-letnega Blaža Erjavca iz Dvoru pri Št. Vidu, kateri je na sumu, da je dne 21. pretočenega meseca ukradel v šentvidski župni cerkvi nabiralnik, potem ga pa pri železniški progi razbil in vzel iz njega denar, nabiralnik pa potem vrgel v gimovie. Izročili so ga deželnemu sodišču.
lj Tepež. Sinoči se je v neki gostilni v Soteski steplo pet fantov in je pri tem neki Miklavčičev z nožem zabodel 21-letnega hlapca Antona Gregorca in 21-letnega po-sestnikovega sina Jožefa Kosa, katerega je tako ranil, da so morali takoj poslati v Ljubljano po zdravnika.
Ii Hudo žejo je imel v soboto zvečer neki pleskarski pomočnik. Ko je prišel v gostimo na Rimski cesti št. 4, je zahteval kar dva litra vina. Ker ji je pa že od preje dolgoval in mu natakarica brez denarja n,i hotela dati vina. jo je začel pretepavati in io na glavi poškodoval.
lj Izgubil je nekdo palico s srebrnim dočajem od Sv. Jakoba do Fužin. Pošten najditelj naj jo odda Pred Prulami št. 21, pritličje.
Telefonska in brzojavna poročila.
MINISTRSKI SVET.
Budimfpešta, 9. sopt. Cesar je sprejel v avdijenci min. predsednika Becka. Zvečer se vrši skupni ministrski svet. Določil se bo skupni proračun za delegacije in se bo vršil tudi pomenek o mednarodnem političnem položaju.
USTAVA.
Sarajevo, 9. sept. Srbski in mohame-dansk; opozicionalci so poslali Burianu spomenico, v kateri zahtevajo ustavo.
SPOPADI.
Praga, 9. septembra. V Berg-Reichcn-steinu je prišlo do velikih spojiadov med Cehi in Nemci. Policija in konjeništvo jc moralo vmes poseči. Več oseb je težko ranjenih.
VOLIVNO GIBANJE V ISTRI.
Trst, 9. sept. Laški liberalci so postavili v Istri sledeče kandidate: za 1. okraj (splošna kurija) dr. Karol Apollonio, Viktor Candussi, dr. Pesante (2. okraj; za koprski okraj (mesta, trgi) odvetnika Beili.
POTRES.
Kečkemet, 9. sept. Tu se je ponoči čul močan potres, ki je trajal 12 sekund. Ob 12. uri 28 min. ponoči se je ponovil močnejši od jugovzhoda proti severu. Škode ni ncbene.
DUMA.
Peterburg, 9. sept. Voditelj oktobri-stovsk estranke je izjavil, da bo morala duma takoj začeti s temeljito reformo, ker je nezadovoljstvo med ljudstvom vedno večje.
ROPARSTVO V RUSIJI.
Varšava, 9. septembra. V Tomašovi-caii so policaji in vojaki obkolili hiše dveh veleposestnikov, ki so znani roparji in za-pljenjevavci. Enega moža in eno ženo so ustrelili, več ranili, ostale zaprli.
DOGODKI V TURČIJI.
Carigrad, 9. sept. Minister za notranje zadeve, ki mladoturkom ne ugaja, je podal demisijo. Sultan je ni sprejel.
ANARHIJA V PERZIJI.
Teheran, 9. sept. Generalni poveljnik jo nadzoroval čete. Dejal je. da misli šah poslati ^6000 mož v provincijo, da potlači upor. Šah sc boji velike revolucije, ker noče dtai ustave.
KITAJSKI CESAR OBOLEL.
London, 9. sept. Kitajski cesar je nevarno zbolel.
leteoroJogično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srea. zračni tlak 736 0 mm.
= Čae opa-Q i zovanja 1		Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	n JZ .EEs s = !
7	9. zveč.	742'1	12-4	sl. sever	jasno	
8	7. zjutr.	41-2	6 7	sl. jvzh.	megla	90
	2. pop	38-8	20-4	sl. svzhd	jasno	
8	9. zveč.	38-4	14 4	sl. szah.	•	
9	7. zjutr.	38'0	10-3	brezvetr.	megla	00
	2. pop.	36-1	22-5	»	jasno	
Srednja včerajšnja temp. 13-80., norm. 15'9°
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 9. septembra
Pšenica za oktober......II 34
Pšenica za april.......1163
Rž za okt..........9-38
Oves za okt.	...	8 04
Koruza za maj I. 1909 ..... 7 38
Efektiv: 5 višje.
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy
Ljubljana. ::
0 C
Primarius
dr. V. GREGORIČ
Ljubljana
kronska o o ustna o voda

(Zakonito zavarovan.)
Speciaiiteta za kadilce, o
10 do 15 kapljic v kozarec ":	vode.	;;;
Cena 2 kroni.
® ft
r
M
w &
N*
tra>
■r
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziro.ua stara mati, gospa
Marija Steie
roj Murnik
hišna posestnica in gostllničarka
danes, dne 8. t. m„ ob a/< 4. uro popoldne po dolgi mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv vere, v 67. letu starosti mirno zaspaia v Gospodu.
Pogreb nepozabne rajnice se bode vršil v četrtek, dne 10. septembra ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 26 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Nepozabno rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 8. septembra 1908.
Anton, Ivan, Blaž, Jurij, Pavel sinovi.
Marija, Nežika omožena Jereb,
Julijana omožena Eiletz, hčere.
Zahvala.
2219 1-1
Odbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnegn in reševalnega društva se tem
potom najtoplejše zahvaljuje .vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je jubilejna slavnost dne 16. in 23. avgusta t. 1. tako v redu izvršila. Poseb na zahvala bodi izročena preblagorodni gospej Čudnovi in ljubeznivim gospicam, ki so neumorno in z največjo gorečnostjo pomagale pri prodaji tombolnih kart, jubilejnih svetinj, razglednic, šampanjca, piva itd. Žal nam je, da ne moremo poročali o dobrem gmotnem uspehu prirejene slavnosti.
V Ljubljani, dne 6. septembra 1908.
Glavna zaloga: lekarna Ub. p8.Trnk6cxy
:: Ljubljana. :: 1898 26
za trgovino se »prejme. Biti mora poštenih staršev ter posebno v računstvu zmožen.	2217 3-1
Natančneje se izve pri M. Poienel, Jesenice-Fužine, Gorenjsko.
Organist in ceraenik
se i&če za večjo župnijo v prav lepem ravninskem kraju na Gorenjskem. Prosto lepo stanovanje, v uživanje ima njivo 6 mernikov posetve, od farne cerkve ?0 K mesečne plače, 10—12 mernikov sjde, prosta bira, štolnina, drva v mežnijski parceli. Prednost imajo samci ali oženjeni pa brez ali z malo družino in pa rokodelci. Nastop 24. oktobra.	2216 3-1
Naslov pove upravništvo „Slov*nca".
Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo dne 14., 15. in 16. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure v društveni hiši v Vegovih ulicah št. 5.	5
Redni pouk se prične 18. septembra.
Pogoji vsprejema:
1. društvenina staršev 4 K na leto; 2. vpisnina za vsakega učenca 2 K- 3 uko-vina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet oboo. fa?ot ros? trobento pozavno ali hario po 4 K na mesec; b) za solopetje po 8 K na mesec-'c) za teorijo ali zborovo petje v šolskem zboru po 2 K za polletje; č) za pripravljalni' tečai zborovega petja po 2 K na mesec; d) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na mesec! dogovom	kompozicijo po 4 K na mesec; f) za glasbeno zgodovino po
2218 3-i	Odbor „Glasbene Maticeu
opolnoma Ubrana zaloga blaga
ze jesensko in zimsko sezono v največji izberi otolefo za
in g-os|M% kakor tudi konfekcija za otroke. ::
( isiloiito nizke cene!
i
Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Priloga 206. ilev.,»Slovenca" dne 9«. septembra 8908»
Politični pregled.
AVSTRO - OGRSKA.
Proli srbski trgovinski pogodbi
je pričel akcijo vitez Hohenblum, ki je govoril dne 8. t. m. v Volšpergu na Koroškem. Priporočal je obštrukeijo.
Delegacije.
V	Budimpešti je napovedan skupni ministrski svet, ki se ga udeleže Aelirentlial,
•Burian, Sehonaieh, Beck, Korytowski'. Posvetovali se bodo o zasedanju delegacij.
Cesar v Budimpešti.
Dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne jc do-šel cesar v Budimpešto. Sprejeli so ga z velikanskim navdušenjem. Neka deklica, liči stotnika Kunericha, je vrgla v cesarjevo ekvipažo šopek.
Siidmarka
je zborovala dne 7. t. m. v Beljaku. Shod je čutil potrebo brzojavno pozdraviti tudi naučili minister Marchet. Na shodu je govorila in izrekla zahvalo vodstvu Ljubljančanka gospa Kreuter Galle.
Nemška zveza v Bukovini.
V	Bukovini so ustanovili politiško nemške svobodomiselno društvo.
Bosanska ustava.
Državnemu finančnemu ministru Bu-rianu je predložila srbsko mohamedanska opozicija vtemeljeno spomenico, podpisano po 25 uglednih Srbih in Bolgarih, ki zahteva ustavo.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Nova Spillmanova povest.
XIV. zvezek:
Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton. 80 vin. — Krasna povest nas vede med divje Indijance, v njih velike jelkove gozde, do romantičnih jezer in rek Gorenje Kanade, in se vrši v prvi polovici 17. stoletja. — Popisuje nam krvave boje med Huronci in Irokezi, dvema sorodnima indijskima rodovoma, ki sta po svoji telesni moči in hrabrosti presegala vsa sosednja plemena. Bralec občuduje pri teh divjih sinovih gozdov srčnost, vojniško spretnost in nenavadno premetenost v zasledovanju. Občuduje dalje zvestobo in požrtvovalnost hrabrih, belokožcem prijaznih Huroncev do svojega učitelja, francoskega misijonarja pl. Brebeuf. Ta blagi .črnosuknež", tako naziva Indijanec misijonarja, pade vsled ponesrečenega boja Huroncev v roke krvoločnim Irokezom, katerih največja zabava je bila mučiti svoje žrtve in gledati, kako se ubogi ujetniki na groznem mučilnem kolu borijo s smrtjo. — Toda kaj vse tvega blagi Indijanec, da reši tujega misijonarja I — Povest bo z vsem zanimanjem in z veliko koristjo čital mlad, kakor dorasel braiec; ni pa toliko za prav male otroke, ker je, kakor vse Spillmanove povesti, polna vzburljivih prizorov. — Nič manj zanimive so poprej izdane Spillmanove povesti. Povesti jezuita P. Spillmana imajo vse prednosti dobrega, koristnega berila, kakoršnega pogrešamo Slovenci; dosedaj so izšli sledeči zvezki:
I.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike I Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Cena 40 vin., karton 60 vin.
II.	zvezek: Hlaron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. Cena 40 vin., karton. 60 v.
III.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 vin., karton 60 vin.
IV.	zvezek: Praški Judek. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
V.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
VI.	zvezek : Arumagam. sin indijskega kneza. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton 80 vin.
VIII.	zvezek: Tri indijanske povesti. Cena 60 vin., karton. 80 vin.
IX.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Cena 60 vin., karton. 80 vin,
X.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Ak-barja velikega. Cena 40 vin., karton 60 vin.
XI.	zvezek: Rdeča in bela vratnica.
Cena 40 vin., karton. 60 vin.
XII.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. Cena 60 vin., karton 80 vin.
XII. zvezek! Boj in zmaga. Povest iz Anama. Cena 60 vin, karton. 80 vin.
XIV. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton 80 vin.	1808 9
Katoliška Bukvama v Ljubljani
2192 3
Q Jesenske kakor zimske oble
Najnovejši pariški in ______ dunajski s
■ umi n ■■ inronihihh—™	—— ■■ *■— --- ==
pooršnlke, suknje in dežne plažče i modeli za zn gospode in dečke po izredno | dame in s nizkih In stolnih cenah priporoča | deklice s
konfekcijska M g :: trgovina Mm.m InUHEb
P Ljubljana, Pred škofijo št. 19.
«%3K
Izšla je naša
99
Družinska Pratika"
: za leto 1909 :
s sliko sv. Družine.	2132 3 2
Posamezni izvod 24 vin.,'po pošti 10 vin. več.
Na debelo je na prodaj v Ljubljani: Katol. bukvama., prodajalna „Katol. tisk. društva", Ant. Krisper, Vaso Petričič, J. Korenčan preje Auer, Iv. Kordik; t' Trstu: :: prodajalna „Katoliškega tiskovnega društva". ::
Somišljeniki! Segajte le po edini naši, Družin. Pratiki'
od 300 do 900 litrov in od IOOO do 3800 litrov, v jako dobrem :: stanu, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka ::
sodov
,5 veležganjaraa sadja v Ljubljani
poBeg Koslerjew@ pivovarne. ———-——-
2121 12 4
S JB
>w 0)
i» o a
n c ■a
■ MU
"S
m
P
Za prevažanje vsakovrstnega folaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obtinikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča donnča tvrdka
Telefon št. 262.
1970 12—IV
Josip Sfkerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
N
sr
(8
w =
n
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
kakor tudi vse druge šoBske pat^ebš&ine v najboljši kako-====== vosti in po zmernih cenah priporoča	- ■ ■
Scfaw
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
2202 10-2
Širite, naročajte,,Slovenca"!
G3	»	o
E3J	Benitbena ponudba.	O
tej	O
roi Trgovec 29 let, rimsko-katoliške O
vere, kremenitega 3načaja, simpa-O tične vnanjosti, 3 dobro idočo trgo- (Oj ® vino v ne^em provincijalnem mestu |2| E3j Jfrvatskc, vdovec, 3 enoletno ori- [CJj j~j Srčno deklico, 3eli se 3opet poročiti j—j
3 damo, ki je i3urjena v gospodinj- o |~j slvu ier dobrega srca, v starosti jl|j E3i 20 25 let. Vdova 3 enim otrokom (aj j~j ni i3ključena in naj bi imela 15 do j~j O 20.000 kron gotovine. Lahko je (Oj
J(rvatica, Štajerka ah Jfranjica. Pri-G2l ja3ne, le resne ponudbe s polnim o |~j naslovom 5 slik0 vred naj se po- j~> O šiljajo na upravo tega lista pod fgj Številko „2133". Tajnost3ajamčena. |g> g	2193 3-0 {g
Le najfinejše, pcstijeoe
kokosove on
M-a"rr-senci -
m
predeljuejo tvornice ,.Ceres" in delajo iz^njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
• t t • ' i r
• ' - ■ . it
mast
se rabi za praienje, kuhanje in pecivo.
Zahtevajte Ceres jedilno mast z velikonočnimi podobicami na ovitku.	680 4-2
se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje.	2181 3-2
Kje, pove uprava „Slovenca".
najfinejše plemenite vrste, debele jagode, sladak, vsak dan sveže trgano 5 kg zavoj franko 3 50 K L. Altneu Versecz 44, Ogrsko. 2191 5-2

: Zobozdravniški atelje
dr. Edu. G
2158 v Kranju 8-6
v hiši kjer je lekarna
je od 16 sept. naprej slav. občinstvi! vsak dan na razpolago.
vimmmmmmm^m

?rsn ■ )MU U| SlIlMB

: Otabt« II, Mala ilrai, Mul. «l!r. IT,	Brna*,
lM, Oalka KaauliM, »oj»y«fcf !2ank«i!g, HMH«St Kov!	rirtn
I« Utnn.
MnajBl.fue B«
I.	Vallaalla 1, II
vtagaiit IT, IT. Vlilin Haaplilraiia II, T TI. fl.mpe«doiftrato. M, Tli. Marlabllarilraiia TI, lil. IX. Alirriliana II. KTIII. Vlkrta.rril.iiii. a>
II,	XIX. Haaulntraiia Iti.
Tabsrilrana I, III. Oifarcatia n (vegal E«n.»«ga), m. L4
------------------ gibfabraaaerilraiit II a,
Tlll. UrabaaltMfritraaaa KI* nSbllirlr Rll»'rl-
«i«ls!$k* družba « w \n
n
* ■ sjiHL^autn^Jai
Knmui, 1» W0Jf.lSI©l5.i© S,
e /so. šftjjkiHJ^ S	3&tt*tg. »ift.3sl6.in 3Z
v a trm er» mm [/iS mnv ff»m	mmj) mm i-m
Tnrt r«nt, driavnih papirjev, akcij, prioritat, »»tnTOiC, ar«^ daviš, nlut m deoarla
^amenjavft In es&omptir&FsJe ^
Mn*ka družba »ZDRUŽENIH PIVOlfAREN" Žalec in Laški
pripereča S¥«je izborno pivo. — Specialiteta: »Salvaton1 (črao pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
požgale« n«	rc5t«M*rct«r „*«r©dn«ge *em«" g. K>2t$»+k- (TcUfen 82.)
Znižana cena „Leposlouni knjižnici".
„Leposlovna knjižnica' izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na ,,Leposlovno knjižnico" s tem, da znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj žc skrajno nizka, treba je upoštevati samo to, kar nudi ^Leposlovna knjižnica" : število strani, lepa oblika itd.
Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spodaj označene zvezke po skrajno nizkih cenah, naj se oglasi še pred koncem tekočega leta; — daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče staviti, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik „Lepo-slovne knjižnice", naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli.	1003 9
Po znižani ceni se dobi:
Mož Simone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K 1'40.
Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane dokler nismo povest prečitali in odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo.
Razporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2 -, samo K 1'20.
Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga.
Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamišljeni spisi, katere so slov časopisi že obširno ocenili: Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik. XXII 4- 5i il stran ; mesto K 3- - , samo K 1 80.
Stepni kralj Lear. Povest. Iz ruščine Turgenjev-Fran J in Hiša ob Volgi. Iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani; samo K - 80.
Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom Iz ruščine Sevčenko-Abram. III -f- 288 strani; mesto K 2-40, samo K 1 —.
Hajdarnaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II, del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K 150, samo K —'SO.
Straža. Povest. Iz poljščine Prus-Virant. VII 4- 327 strani; mesto K 2-40, samo K !'40
Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K —'90.
Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8 — broširano. Povdarjamo pa, da veljajo te cene samo do konca tekočega leta in ima ta ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za ,,Leposlovno knjižnico".
KutolBun Bitemu u LiuMlonl.
■■KiaiBHEaHMBHHMMM
H Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- W gj| častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- {f ništvom priporočam svojo dobro nrejeno gg
m podobarsko inpozia- u g farsko obrt g
g v Wolfovih ulicah št. I g
H nasproti frančiškanske cerkve	«9
H ter vsa v vso to stroko spadajoča dela	BH
®a kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-	M
kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno	JjjJ
S3§ in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in	H
predloženih načrtih.	^
Cene zelo zmerne 1 Priznano dovršena delal	m
466 Z odličnim spoštovanjem 52—26	3
Aleks. Gotzl |
podobar in pozlatar.	pg
mmmmmmuummmmmmum
m m
M
Katoliško bukvama u Ljubljani
priporoča
šolske knjige
_ _ : šole :
ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših aprobiranih izdajah. — Izmed novo upeljanih knjig je bukvama založila:
Grška slovnica Grška vadnica
Tominšek, dr. Jos. Tominšek, dr. Jos.
vez. v platno K 3»-vez. v platno K 3*50.
Svetina, Ifatnljclri UPVfllllr za višje razrede srednjih šol (V. razred). Prva knjiga;
ivaiUliaiM V Cl UUA, Resničnost katoliške vere. Vez. v platno K 2-80.
Nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške cerkve. Vez. v platno K 1-40.
dr. Iv.
Stroj Alojzij Liturgika.
Na razpolago ima tudi v raznih izdajah slovenske, nemške, francoske, angleške, laške itd. slovarje in Schulmannove ter Freundove prestave in preparacije za latinske in grške klasike.
m

Trsoulnn s kloliutai m čeulll
Ivan Mesnik ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejSih klobuke«, oilindrov in čepio, kakor tudi najtrpežnejSita
čevljev. ---
3380 t Vi
I
Za jesensko sezono
===== velika konfekcija =
A. K (J
priporoča
Ljubljana
bogato izber krasno izdelanih oblek, površnikov in raznih oblačil za gospode in dečke.
Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga tu- in inozemskega blaga za
naročila po meri.
Strokovnjaška postrežba, cene stalne in izredno nizke!
595 56
m
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano ¥ Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in
rektifikarni sadja
M. Rosner & Co>,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler« jeva pivovarna.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-braini itd.	,,
Drag. Neger
Juvalir la a1*"****'
Oslek I. Kipsolniki al.4, (Sltmj
urar.
Južnonemška predilnica išče več
raztezalk
(Streckerinnen) dalje delavk na predpredilni stroj (Flyerinnen) kakor tudi za predilni stroj na obroček (Trostlerinnen) proti visoki plači. Ravnotako dobe moški člani družine delo. Potni stroški se plačajo predujemoma. Ponudbe pod S. L. 4532 na RUDOLF IVIOSSE, Augsburg. 2148 3 -3
fteckenM-lilijno-mlečno-milo.
Najmilejše milo za koža. "VC
67^ 40-23

Dijaki
se sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje in dobro hrano ter pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago.
Natančneje pojasnilo daje g. Josipina Lavrenčič, Marije Terezije cesta štev. II, I. nadstropje, vrata štev. 64.	2088 8—5
mmmmzmmmmmmm
C. kr. oblastveno potrjeno 18 69 ucitišče za Krojno risanje
branja c7esifi
Ljubljana, »ari trs it. 28.
• Dom n tudi krol po ilvotnl meri. m
mmmmmsmma		
		
DIJAK
ki obiskuje realko ali meščansko šolo na Cojzovi cesti se sprejme v dobri hiši v popolno preskrbo. Cena po dogovoru. — Pismena vprašanja pod „M. R., dijak" na 2200 upravništvu Slovenca. 3—2
Jezice
kupuje po najvišjih cenah in prosi ponudb z vzorci Aleks. Rosenberg, Gradec 2205 Annenstraase 39. 5-2
Ž stanovanji
vsako z dvema sobama in pritiklinami, pripravni zlasti za penzioniste, se oddasti takoj v Škofji Loki.
Več se izve pri Antonu Homannu
ravnotam.	2194 3—3
ižnica a v Spljeitus i
glavnioa I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjev« ulice štev. 2
sprejema vloge na knjiiioe In na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
01 12 10.
Kupu]« la prodaja vrednostne papirja vseh vrat po kulaatnam kurzu.
41
Podružnica ■ v Celovcu, s
I Rezervni ffend i i i K 900.000. i ■