Poštnina paviailrana.
fDRŽAVNA^
LICEJSKA KNJIŽNICI
V v LJUBLJANI >
lasilo
List Izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v „De2cIni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celolctno D 6'—. Sicer stane list celoletno D 7.—, polletno D 3-50, četrtletno D 2•—; posamezne Številke
 .......  .	•	-	    1	Din.	^	   .,,^=r=
Cena inseratom: •/« strani D 1 —, pri večkratnih objavah popust.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. 16. ===== Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. «=
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-==g.-.7fT^cnBs=33=m3 scca, s tem dnem sc uredništvo zaključi,
Tovariši!
Zadnji številki lanskega leta smo priložili za vse vnanje člane poštne položnice za vplačanje zaostale naročnine. Zgodilo se pa je, da so se priložile položnice tudi za Ljubljano ker itak osebno pobiramo naročnino, za zunanje naročnike v nekaterih mestih pa je vsled tega položnic zmanjkalo lem, ki zadnjič niso prejeli položnic, jih prilagamo danes, ter prosimo, naj vsakteri takoj po sprejemu lista odrine teh borih 6 dinarjev na pošto, da stvari zopet ne pozabi.
Kdor je naročnino za preteklo leto že plačal bodisi direktno ali potom zadruge, naj porabi položnico za plačilo naročnine za tek. leto, ker se ta itak povsodi naprej plačuje. Tiskarna nam je prezentirala ogro* men račun, zato prosimo, naj nihče ne odlaša s plačilom. Pripominjamo še, da smo vsled vedno rastočih tiskarniških stroškov primorani postaviti listu ceno na 6 dinar* jev za celo leto
List ostane slej ko prej obrambno sredstvo gostilničarskih interesov skupnega go stilničarstvi Slovenije. Prosimo še enkrat ne odlašajte s plačilom te malenkosti, žrtujte pol litra vina svoji prepotrebni organizaciji in stvar bo za eno leto odpravljena.
Osrednja Zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Boj za obstanek.
V zadevi zakonskega načrta za pobijanje alkoholizma, ki ga je izdelalo ministrstvo za narodno zdravje, se je napotila 17. januarja deputacija Saveza gostilničarskih zadrug za Hrvatsko in Slavonijo, pooblaščena tudi od: osrednje zveze za Slovenijo,
V Ljubljani, 25. januarja 1922.
v Beograd, da poda ondi narodnemu predstavništvu, ministrom in zakonodajnemu odboru proti uveljavljenju zakona v taki obliki, kakor ga je zasnoval tisti odsek, pismene in stmene proteste in da predočij0 pogubonostnost, ki bi sledila iz takih na-redb ter bila daleko pogubnejša kot pa koristnejša ciljem, katerim bi imela služit j-Spomenica ima sledečo vsebino:
Po končani svetovni vojni je bila naša mlada država polna najboljše nade v srečno bodočnost, bogata je bila na vsem, kar priroda more zemlji dati, obljudena od velikih mas delavskega, dobro mislečega in poštenega ljudstva, prostrana in slavna ob strani zmogovalca. Ali namesto mane se siplje z neba na njo mrzel led, nahaja se v neprestani krizi, povsod nezadovoljstvo' blagostanje pada, povsod iščemo vzrokov tega zla, samo ne na pravem viru. Neki nesrečni zli duh se vije širom naše domovine, ubijamo se drug drugega, tako da v temu kriku že oglušujemo. Kadar zagrabi mo za roke onih, ki hočejo z nožem prerezati žile naše narodne krvi, nam roka omahne pod udarcem tistih, ki bi nam morali nuditi pomoč. Med te razorače prištevamo neko skupino abstinentov. Ne ob-dolžujemo jih, da hotoma delajo zlo, trdimo samo, da je njihovo delo preveč enostransko, fanatično, zato pogubonosno. Oni tega ne vidijo ali ne morejo videti, ker njih idejnost drugače promotruje svet nego silna masa naroda, bodisi priproste-ga ljudstva kot inteligence. Oni so v propagiranju svojili protinaravnih nazorov prešli malodane v nekako verskoi sekto neke vrste asketov. Zagnezdili so se v tabor, socijalne hereze, češ mi hočento poboljšati svet. Njihovi pogrešili nazori so tako nakopičeni, da izmetujejo iz uma vse
Leto IX.
potrebe okoliščin in ne računajo z ničemer drugim kakor s svojo protinaravno propagando, izrabljajoč vsako priliko za uveljavljenje svojih utopistiških ciljev. Načrt zakona za pobijanje alkoholizma je brezdvom-beno nadahnjen od sekte abstinentov, a stavljen je na zeleni stol zakonodajnega odbora narodne skupščine ravno sedaj v tej nujnosti, ko morijo domovino druge velike in važne brige.
Iz vsakdanjega življenja vemo, kako se z neumornim delom more pridobiti mar" sikoga za kako idejo, kateri je bil vedno protiven, osobito ako tistega človeka ulovi ob ugodnem času. Zato smatramo ne samo za našo dolžnost z ozirom na naš stan, marveč tudi iz svete domovinske dolžnosti, da pred vso javnostjo dvignemo svoj glas proti oni zakonski osnovi in opozorimo vse odgovorne činitelje na znani rimski rek: »Caveant consules« naj narodni poslanci in najvišji uradniki pazijo, kaj se v tej osnovi skriva, naj posvetijo temu vprašanju dovoljno brige, ker je nedogled-ne važnosti, naj ovarujejo dobrobit vsega naroda pred nakanami nekolikih redkih čudakov, ker velika je čast. delati narodu zakone, ali je tudi velika odgovornost pred narodom, kateri želi, da bodo zakoni tudi izraz njegove prave volje.
Kaj je obče dobro, kaj sreča? S tem problemom so se bavili največji razumniki. V praksi pa se bavi ž njim vsako živo bitje. Eden se čuti srečnega tako, drugi drugače. Ljudje so se ujedinjevali raznoliko, a na čelu vseh ker največja in najpopolnejša ujedinjenost je država, v kateri naj si osi-gurajo pravno stališče, storjeno po občni volji. V prirodi žive ljudje, ki se spreminjajo, kakor se spreminja vreme, ali v bistvu pa ostanejo vedno le isti: ne boljši, ne slab-
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
»Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
ši. Poedini individuj in tudi poedina doba pa ne odločuje toka stoletij. V tej z vsomo-gočno roko zvršeni prirodi in v njeni harmoniji se pojavljajo različni tipi, ki se od • daljujejo od mase normalnih tipov vseh rodov. Taki poedinci, kateriih mišljenje ne harmonira z občim mišljenjem, podvzema-jo početja, radi katerih nas izkustvo uči, da so po večini pogibeljna. Vesoljnosti se ne tiče, ako se kak redovnik zaveže, da hoče brez žene živeti do svojega konca. Vsekako pa bi občnost zavzela drugačno stališče, ako bi take sekte začele propagirati, da se mora splošnost podvreči nazorom takih poedincev. Tudi narobe: ako bi se zahtevalo, da se stroge norme proti zločinstvu, storjenemu proti naravi, izpuste iz kazenskega zakona in prepuste samo okusu in odgoji. Tak bo položaj ako pojde tako dalje, da se sme dopustiti, da se taka abstinentska načela vzakonijo. Take ekstreme uvaževati ni liberalno. Kdor želi, da bode abstinent slobodno mu in srečno! Nikakor pa ne smemo siliti do takih ekstremov vesoljnosti. Pa tudi ako bi njih nazori bili absolutno dobri, bi se imeli vendarle podvreči obči volji, ker moramo vendarle trditi, da je absolutno dobro samo ono, kar občnost smatra za relativno dobro. Da je alkohol tako nesrečonosen, ne bi ga svet užival (sam papež Benedikt XV. je v poslednjih urah zaužil čašo božje vinske kapljice. Opoz. pisca). Priroda bi gotovo ne ustvarjala za ljudi, ki jim je sojeno, da se rodijo in množe, takega otrova. Abstinenti trdijo, da hočejo stvoriti novo zdravo in mlado raso. Dobro to, a ta je bila zdrava in čvrsta, ko o abstinentizmu še nihče sanjal ni. Po njihovih sedanjih pozicijah pa bi sledilo, da bi se vinogradi in sadni nasadi morali izkoreniniti. Posekajte jih vse do tal, a alkohol bo še obstal, ker uničiti ves ogljik in ves vodik, da se onemogoči sestava alkohola, tega pač ne morete! Polagoma bi se lotili ti ljudje tudi prepovedi na uživanje kave, duhana, sladkorja itd., sploh vsega, kar daje količkaj osvežila in poživljajoče učinkuje na naravo. Uničite človeka, pa bodo zatrte vse njegove navade! Tako daleč vodijo take asketne absurdnosti.
Naj se nam oprosti ta digresija, ker ne moremo drugače premotrivati nastopanja abstinentov in ker nas k temu nazoru navaja logično mišljenje. Dosedanja progresivna borba proti alkoholu ni borba proti alkoholizmu, zakaj osnova tistega zakona nima niti formalne niti materijalne oblike, zakonske osnove, marveč je nagromadena notic kakega abstinentlarja, ki je zbral govore svojega kluba po kakem govorniškem neveščaku. Mi se ne varamo, in tudi vsi visoki zakonodajni činitelji naj se ne varajo, da se dela s tem v prospeh narodnega zdravja. Narodno zdravje mora imeti širši pojem. O zdravju naroda naj odločajo drugi činitelji: zdravniki, nastavljenci, finančniki, diplomati, generali, trgovci a ne samo abstinentarji. Narodno zdravje se ne leči samo z doktorskimi recepti, marveč bolj z buletinl, ki se notirajo v Zurichu in na drugih svetovnih tržiščih. Narodno zdravje za •
hteva, da gledamo na zadovoljstvo vse velike narodne mase, a ne samo na protinaravne ideje grupe abstinentov.
Tako mislimo mi, ker ne gledamo samo praznega slova na strpljivem papirju, marveč mislimo i na posledice. Znamo, da razne državne potrebe konstantno privijajo obroč okoli telesa davkoplačevalcev. To so dejstva, ki ne vzradoščajo naroda, in zato ga treba ojačiti proti temu pojavu z dobrimi naredbami, ne s slabimi, da ne izgubi vere v državo. Naš narod sestoji do 90% iz poljedelcev in kmetovalcev in ie gotovo najčvrstejša baza za sigurne konsolidacije. Vse njegovo politično umovanje se osredotočuje v njegovi posesti. Delo abstinentov pa gre programatično za tem, da se izvrši njih poznano geslo, izkoreniniti vinograde in posekati nasade sliv. V tern leži njih glavna točka. Razni dosedanji eksperimenti pretresajo že dosedanjo neupogljivo vero agrarnega ljudstva v sigurnost njegovega posestva. Ako bomo še nadalje z enakimi eksperimenti skušali omajati to seljaško verigo, preti nevarnost, da se solidna narodna masa pretvori v raztvorni element. Naš širši narod je trden v svojih konservativnih tradicijah in se le težko pri-učuje novotarijam ter prenaša le polagani etapni razvoj. Živi pa v njem razborit čut do razvedrila. Naš seljak živi sto in stoletja patriarhalno življenje na svoji rodni grudi, držeč se zlate srednje poti. Od jutra do mraka obdeluje vinograde, in sadovni-nike. Z roko si utare znoj s čela, iz neraz-družljive torbe vzame kruha in slanine in iz tovarišice čutare zalije vinca, s katerim se krepi, a ne upijanja. Gospodar je alkoholu, a ne njegov sluga, kakor so ga označi li zakrnjeni abstinenti.
Cilj propagande abstinentov je in osta. ne uničenje vinogradov in Sadovnikov, t. j. slivovih nasadov. Navedena onova naj bo samo prva etapa v tem početju. Ako bi imeli v tem uspeha, rasla bi jim v tem pogledu tudi moč. Jasno se vidi, da se oni ne bore proti alkoholizmu, ampak proti alkoholu samemu.
Borbo proti alkoholizmu mora vsakdo odobravati. Temu boju je pripomogel ne malo tudi naš Savez, znajoč, da dela za obče dobro in za dobro onih obžalovanja vrednih individuov, ki se ne držijo zlate* srednje poti, ki je v skladu z občno trez-S nostjo. To naše delo izpričujemo. (Sledi* naštevanje raznih konferenc, ki so se vr-| šile pod egido pobijanja alkoholizma zso-^ svetom naših organizacij na raznih mestilm največ leta 1919.)
(Dalje prihodnjič).;-★ ★ ★
Otvarjajo se žganjarne.
Pod tem naslovom je pred kratkim »Slovenski Narod« priobčil dopis iz Ptuja, v katerem sc ojstro kritikuje dovoljevanje za otvarjanje novih žganjaren oziroma žganjetočev po trgovinah. Nas ta pojav iz občinstva srčno veseli, ker so vendar že enkrat v javnosti uvideli, kje tiči največja opasnost pijanstva. Sveta vojska dosedaj ni videla drugega kot bore
gostilničarstvo in ščuvala na vse pretege svojčas deželno vlado proti gostilničar-stvu, češ, vse te pijane šnopsarske prikazni imajo na vesti gostilničarji, dočim je dobro znano, da v marsikaterem kraju ne toči noben gostilničar žganja, nasprotno pa vsi štacunarji, kar jih je v trgu ali vasi.
Seveda sc pogostokrat zgodi; da tak »heružar«, ki se nalije s špiritovcem v štacuni, in ga ta »hudičeva voda«, kakor jo imenujejo Indijanci, peče po želodcu, stopi še v gostilno na steklenico piva, da bi pogasil, s čimer je preje v štacuni zakuril, postane medtem pijan kot muha in se ziblje zopet iz gostilne, vsled česar seveda mora smatrati vsak, kdor takega gugača opazi, da se je nalil v gostilni in tako obstoji še danes mnenje, da produ cirajo pijance edinole gostilne.
Resnično nas veseli to odkritje uglednega in največjega slovenskega časopisa, ki je enkrat stvarno in resno razkril, kje tiči brezvestnost, katera ne oziraje sc na degeriranost naroda samo radi dobička-nosnosti sili med ljudstvo žganje v vseh mogočih kvalitetah.
Kakbr smo že omenili, so gostilne s pravicami žganjetočenja na drobno zelo redke, in še tam se dobi le kaj pristnega, t. j. žganje domačih proizvodov: iz sadja, katero ni za drugačno porabo, tropinovec, brinjevec, ki ga uživamo tudi kot medicino, kvečjemu tudi kaka pristna domača slivovka. Po štacunah pa nebroj kvalitet, a vse podelano iz samega špirita. Če bi oblastva le hotela zaposliti svoje kontrolne organe nad prodajalnami, mogla bi priti do tako velikanskega prepričanja o naših trditvah, da bi se točenje žganja pa bodisi v zaprtih steklenicah ali v odprtih posodah, trgovcem kratkomalo nikoli več ne dovolilo. Zato apeliramo tudi mi na sveto vojsko: pomagajte nam, ki sinio žc v neštetih vlogah na krajevna kot na deželna oblastva kazali na to bolezen naroda, katere izvor neti in goji edinole trgovstvo. Na to dejstvo opozorite oblastva in izposlujte zakone, po katerih naj bo vsako točenje izven koncesijonirane gostilniške alt točilne obrti zabranjeno in dosegli bodete uspeh v omejitvi točenja žganih pijač tako eminentno, da se bodete lahko s tem ponašali. Uspeh, katerega ste doslej pri svoji enostranski akciji v tem pogledu zaman iskali, ker niste posegli v glavno lužo in jo poskušali iztrebiti, in ta je točenje žganja v prodajalnah, štacunah in trgovinah. Tam ni nobene policijske ure, nobene omejitve, kakor jo veleva zakon z dne 13. sept. 1919, ne pije se tam Ie po glažkih, kakor ga dajejo' v rednih gostilnah le potrebnim gostom, marveč kar na litre; najmanjša merica je frakcij. •
Gostilničar potoči žganja morda celo leto komaj par botiljk ali steklenic, šta-cunar pa na polovnjake. To potrjuje tudi preje omenjeni dopis iz Ptuja, ki ga radi važnosti vsebine v podkrepitev naših trditev tudi navajamo. Ta pravi:
Žganjarne se odpirajo! Mesto Ptuj ima svoje posebnosti. Ima namreč razmeroma največ gostilen in žganjaren. Mesto
TSttfisM■ • - ?s**.a v   
ima ulice, kjer čepi gostilna tik gostilne. Malo je koncesijoniranih gostilen, kjer se ne sme obenem točiti tudi žganje. Celo špecerijske trgovine imajo koncesijo, da sinejo točiti, oziroma prodajati na drobno tudi žganje. Dve medičarni šteje mesto in obe smeta prodajati žganje. Glavna prodaja žganja vseh vrst pa se je vršila v Ptuju že pred vojno v veležganjarnah Simon Hutter in Maks Strasehill. Obče znano je, da se je v vsaki teh žganjaren na dan prodalo po več polovnjakov žganja raznih kvalitet. Na Bregu, torej na desnem bregu Drave, pa je delovala še tretja žganjarna Hansa Straschilla, da so imeli Haložani takorekoč svojo butiko. Pokojni »Stajerc« je dobival, kakor od nemških denarnih zavodov, industrijalcev, trgovcev in obrtnikov lepe podpore od teh žganjar en. Iz hvaležnosti jih je priporočal in zagovarjal. Spriditi popolnoma slovensko ijudstvo, ne samo duševno, ampak tudi fizično, to je bil cilj nemške politike! In oboje se je posrečilo. Oddahnili smo se, ko so med vojno velike »šnopsarije«, kamre so Nemci sami imenovali le »Giftbu-den«, zaprli.
Pričakovali smo, da ne bodo več pristopne za naše ljudstvo, da ostanejo za-tvorjene. Saj se pozna prebivalstvu našega okraja, da je zaužilo preveč izdelkov Hutterjeve in Strašilovih žganjaren. I.c nepoučen tujec še tu pa tam povprašuje, ko vidi naše blede, sloke, dostikrat jetične ijudi, zakaj tako hirajo, zakaj so tako slabo rejeni, zakaj je med njimi toilko jetičnih. V tem oziru je bilo bolje med vojno! Zato obžalujemo, da se je v Jugoslaviji dovolilo, da smejo biti zopet odprte te žga-ujame. Niti to se ni ukrenilo, da bi morale biti popolnoma zatvorjene ob nedeljah in praznikih, da bi ne smele biti odprte in pristopne pred osmo uro zarano, med 12. in 2. popoldne, da bi se morale zapirati vsaj ob 4. popoldne. Pristopne bi ne smele biti za nedoletne obojega spola. Ako pa hoče imeti mlada država zdravo ljudstvo, naj čim preje zatvori vse imenovane žga-njarne. Duševno in telesno zdravo ljudstvo bo državi v večjo korist kakor so davki, katere izžemajo žganjarne iz pro-palega, zanemarjenega ljudstva. Sveta vojska, kličemo te na pomoč! Tu grozi nevarnost in propad!
Mi dodamo le še to:
Povsod opazujemo, da je žganjepitje po deželi najbolj zaščiteno po trgovcih branjevcih in stojničarjih ali. barakarjih. V teh lokalih sc nalivajo ljudje s špiritovcem »na mrtve žlake«, potem pa lazijo okrog gostilen in kaže se, kakor bi se bili ondi opijanili, In se je tudi že zgodilo, da je bil gostilničar zapleten v ovadbe radi pre-greška proti zakonu o pijančevanju vsled hudobnega ali lažnivega izpovedanja, da se je šnopsar napil pri gostilničarju, kar se je pa seveda vedno izkazalo kot misti-likacija. Trgovstvo in branjevstvo po deželi toči vsevprek žganje neovirano brez vsakih pravic, brez kontrole, brez policijske ure in brez zadevnega obdavčenja.
Gostiiničarstvo je na to že večkrat opozarjalo, ne z ozirom na odpadek dobička, marveč radi dela in odbijanja očitkov, ko se vedno podtikajo taki pijanci guslilničarstvu in trdijo, da je pijančevanja krivo edinole gostiiničarstvo.
Naša organizacija ne more prestati z očitki, da so temu zakotnemu pijančevanju kriva oblastva. Na redno gostiiničarstvo gledajo z najstrožjimi nadzorovalnimi predpisi, drugam pa, kjer se izpečavajo alkoholovine v masah in v nadrobni prodaji, tja ne pogledajo.
Zato podajamo danes prav resno spomenico in prosimo, naj da obrtna oblast po svojih policijskih organih, orožništvu, revidirati vse obrtne liste trgovcev in našlo bodo prav malo točilnih pravic, nasprotno pa bodo ti organi lahko opazili, da sc največ žganja potoči v trgovinah v posmeh vsem predpisom in naredbam. Naj se taka dejanja s strogimi kaznimi žt enkrat odpravijo.
★ ★ ★
O davku na poslovni promet.
Bistvo davka na poslovni promet.
Novi davek je v veljavi od 1. oktobra 1921 naprej. Pobira se četrtletno.
Davek sloni na sledečih predpisih:
a) na zakonu z dne 27. junija 1921, Uradni list št. 113. z dne 19. septembra 1921.
b) na izvršilni naredbi, objavljeni pod naredbeno številko 290, v istem Uradnem listu.
c) na razglasu tukajšnje delegacije ministrstva financ z dne 21. oktobra 1921, št. A. I. 2715/7, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 131 z dne 19. oktobra 1921.
Obdavčuje se promet. Pod prometom se razume prodajo ali zamenjavo blaga proti plačilu ali odškodnini ai plačilu ali odškodnini ter osebne storitve, tudi proti odškodnini ali plačilu. Osebne storitve so na primer naprava obuvala, obleke, omare proti protidajatvi.
Obdačljiv je promet, ako se dajatev oziroma osebna storitev izvrši v kakem poklicu, torej obrtoina. — Predpogoj ob-dačbe je tudi odškodnina. Kar je brezplačno, ne gre pod ta davek.
Celi promet, torej dajatev in proti-dajatev se mora izvršiti v naši državi.
Ako blago ozirola izkupiček (odškodnina) ne ostane v naši državi, dotični prometni slučaj tii obdačljiv.
Davek se sine nevidno prevaliti na kupca, torej tako, da se vkalkulira v prodajno ceno.
Davek znaša 1% od prometa.
Kako se pobira davek.
Z ozirom na prometni davek se dele davčne stranke na tri vrste:
a) na stranke, ki so davka proste;
b) na stranke, katerim s davek pav-šalira;
c) na davčne zavezance, pri katerih se davek pobira na podlagi posebnih »knjig opravljenega prometa«.
1.	Davka prosti so po zakonu:
a) kmetovalci glede prometa svojih lastnih proizvodov vseh strok kmetijstva:
b) hišna industrija, ako se bavijo ž njo izključno rodbinski člani brez pomočnikov;
c) mali obrtniki, ako promet opravljajo z največ dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema.
Pravilnik tolmači gorenje slučaje davčne prostosti tako-le:
Kmetovalci so glede prometa z lastnimi proizvodi vseh kmetijskih strok (poljedelstvo, gozdarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, zelcninstvo, vrtnarstvo, živinoreja, mlekarstvo, perutninarstvo in čebelarstvo), oproščeni subjektivno, t. j. če prodajajo te svoje proizvode osebno sami, neposredno iz svoje roke. Toda vsi ti njih proizvodi so zavezani temu davku v nadaljnem prometu do vporabe, če jih' prodajajo posredniki med proizvajanjem ali če kmetovalec sam prodaja poleg svojih tudi še tuje proizvode.
Razglas delegacije pripominja še sledeče: Glavni namen zakona je, oprostiti davka na poslovni promet izključno le lastne pridelke poljedelcev.. Kar pa proda poljedelec poleg lastnih pridelkov, kar kupi z namenom, da proda dalje, odnosno vse ono, kar proda in. kar ni sestavni del njegovega poljedelstva ali sploh ne izvira iz njegovega lastnega kmetijskega proizvajanja, je zavezano davku na poslovni promet.
Glede oprostitve hišne industrije in malih obrtnikov pravi izvršilna naredba, da so davka prosti: Proizvodi hišne industrije v izrecno gori omenjenem obsegu, izključno v rodbinskem krogu.
Proizvodi, odnosno promet malih’ obrtnikov je pa davka prost, ako delajo obrtniki z največ dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema (vajencema, učencema). Po razglasu delegacije so oproščeni davka kot mali obrtniki le oni, ki se bavijo samo s popravili ter izdelujejo in predelujejo blago samo po naročilu, vendar brez pretežnga sodelovanja kapitala (stalnega in obratnega), to je, če temelji promet v glavnem na delovni moči, odnosno na neposrednem uveljavljanju obrtniškega značaja in če so predvsem izpolnjeni pogoji glede števila pomočnikov in učencev.
2.	Pavšallranje davka.
Katere davčne zavezance je pavšal" no obdačiti, o tem zakon nima točnih določil. Izvršilna naredba pravi, da se ob-dači pavšalno:
a) promet na podstavi lova in ribolova;
b) promet ostalih davku zavezanih stvari in storitev na drobno, ki se ob dovolitvi izvršuje s prodajanjem ali opravljanjem po hišah in ulicah;
c) lastni proizvodi premogovnikov.
Izvršilna naredba navaja kot primere, ki jih je pavšalno obdačiti, sledeče slučaje:
Pavšalno se obdači promet stvari in storitev na drobno, ki ga samostojno opravljajo ribiči, krošnjarji, poulični prodajalci, maserji, fijakerji in enovprež-niki, odnosno vozniki z enim ali največ dvema konjema, nosači ali težaki, čistilci obutev in podobni.
Razglas delegacije pravi glede pav-šal‘ranja:	pavšalno	se obdačuje za se-
daj samo promet s črnim in rujavim premogom in lignitom, potem promet na pod* stavi lova in ribjelovi in ves premet ostalih davku zavezaih stvari in storitev na drobno.
Razun tega se pavšalno obdačujejo tudi še vsa ona podjetja, vsi oni obrati in poklici, katerim letni promet ne presega 40.000 K. Ako je to v prid državi in davčnim zavezancem, smejo davčna oblastva dovoliti pavšalni način obdačitve iz posebno opravičenh razlogov tudi takim davčnim zavezancem, ki so sicer zavezani voditi knjigo opravljenega prometa po vzorcu a). O tem odločajo in dajejo dovolitve ona davčna oblastva, v katerih območje spada dotični davčni zavezanec. Kot posebno vpoštevne razloge smatra delegacija krajeve prilike, okoliščine in razmere obrata ali podjetja samega, pismenost, t. j. stopnjo izobrazbe davčnega zavezanca, odnosno zastopnika, ki v njegovem imenu vodi obrat ali podjetje. V tem oziru, posebno če gre za cele kategorije, zaslišujejo davčna oblastva posamezne javne’ in zasebne zastopnike raznih pridobitnih strok, kojih mnenja so pa izključno informativnega značaja. O prošnjah odločajo po prostem prevdarku odnosno po uradnih pripomočkih, ki jih že imajo, odnosno, ki si jih pribavijo.
Pavšal določi davčna oblast na podlagi strankine prijave (tiskovina mali »b«) oziroma na podlagi uradne ocene. Merodajen je pri prvikratni odbačbi promet leta 1920.
3.	Plačilo davka temeljem posebnih knjig.
Konečno imamo še prometni davek na podlagi »knjige opravljenega prometa«.
Zakon sam ne pove podrobneje, kdo vodi te knjige. Vse to prepušča pravilniku.
Pravilnik pravi:
Vse pravne in fizične osebe, ki: izvršujejo po poslu ali poklicu promet po odprtih obratovališčih, morajo voditi knjige opravljenega prometa po obrazcu veliki »A«.
Za take osebe se smatrajo: proizvajalci, razun kmetovalcev, potem proizvajalci (industrijci, obrtniki), posredniki med proizvajanjem in porabo, komisijo-narji, trgovci, gostilničarji in restavratorji, slaščičarji in luksuzni peki, kavar-narji in izdelovalci likerjev, krušni peki, mesarji, branjevci itd. Nadalje spadajo sem vsi oni, ki se pečajo s posli, ki se vrše v obliki samostojnega poklica, zlasti obrtno in industrijsko izdelovanje in predelovanje sirovin, polfabrikatov in fabri- I
katov, prevoz in prenos oseb in stvari, bančni posli depozitov in safov, železniške in druge garderobe, uporaba toko-rnerov, plinomerov in podobno, podjetniški in inštalaterski posli, potem samostojne in svobodne profesije (odvetniki, notarji, zdravniki in zobni zdravniki, babice, veterinarji, inženjerji, geometri, senzali itd.), zasebne šole (glasbene šole, za učenje jezikov, plesne šole), hotelirski posli, med katere se šteje tudi poklicno oddajanje opremljenih stanovanj, penzijonati, sanatoriji in brivski, maserski posli in podobno.
Razglas delegacije pravi, da vodijo knjigo opravljenega prometa po vzorcu »A« vsa ona podjetja in vsi oni obrati, ki so po zakonu zavezani voditi poslovne knjige, kakor tudi vsa ona podjetja in vsi oni obrati, katerih letni promet je v preteklem letu presegal en milijon kron, torej vse protokolirane tvrdke, družbe, zavezane javnemu polaganju računov in družbe z omejeno zavezo, končno podjetja in obrati, kojih obrat je presezal gorenjo mejo.
Knjige opravljenega prometa po obrazcu »a« vodijo vsa ostala podjetja in vsi ostali obrati, kakor tudi vsi prosti poklici. Pravilnik določa, da vodijo knjige opravljenega prometa po vzorcu mali »a« vse svobodne profesije, mali trgovci, obrtniki, odnosno vsi oni, ki po zakonu niso zavezani, voditi trgovske knjige skladno s trgovskimi zakoni posameznih oblasti. Vsi ti vodijo po odobritvi davčnega oblastva knjige opravljenega prometa po vzorcu mali »a«.
Po gornjih izvajanjih je promet zavezan davku, ako se vrši poklicno in cbrtoma. Ali tudi slučajni izven teh obr-tov izvršeni prometni slučaji so podvrženi davku ako znaša protidajatev več nego 20.000 K. Take slučaje je naznaniti v 14 dneh po izvršitvi s tiskovino mali »b«. Davek znaša 1%.
Prvikrat se ugotovi davek za dobo od 1. oktobra do 31. decembra 1921. Do-tične fasije (knjige opravljenega premeta) je vložiti za to dobo najpozneje do 31. januarja 1922. Fasije glede pavšalira-nega davka (vzorec »b<* je vložiti takrat, kadar jih zahteva kompetentna davčna oblast. Davčna administracija v Ljubljani je v slučajih pavšaliranja zahtevala predložitev fasij po vzorcu »b« v teku 14 dni, računjeno od dneva, ko so stranke dobile poziv. Stranke, katere mislijo, da bi zanje lahko prišlo v poštev pavšalira-nje, store dobro, da se v tem pogledu obrnejo do pristojne davčne oblasti, katera odmerja pridobnino.
Gostilničarji, sosebno mali, ali taki, ki se prav malenkostno pečajo z oddajo jedil, si bodo prav lahko izposlovali pav-šaliranje tega davka, na pr. vino, pivo ali žganje gre itak skozi 2 ali 3 kontrole in se z boletami v rokah lahko do litra dokaže ves promet in se bo na ta način kdorsibodi odrešil sitnega zapisovanja.
Razno.
Zadnje tri mesece se pojavlja v Ljubljani in tudi drugod pri moških kadilcih nova kožna bolezen, ki trdovratno kljubuje zdravljenju, dokler se ne odstrani vzrok. Večinoma se pojavi na stegnu kožno vnetje, ki se često razširi tudi po rokah, obrazu in okoli trepalnic. Vnetje povzroča močno srbenje, koža razpoka in se lušči. Dognalo se je, da so vzrok tej bolezni škatljice od vžigalic, ki vsebujejo na vžigalnlh ploščicah neko strupeno snov (fosforseskvisulfid). Po dosedanjih poskusih se je pokazalo, da povzroča to bolezen fabrikat tvornice za vžigalice v Osijeku. Bolezen se najpreje pojavi na takih mestih telesa, kjer je škatljica bila shranjena v žepu, zlasti v hlačah in telovniku.
Vinarski in sadjarski tečaji. Državna kmetijska šola na Grmu priredi tekom leta 1922 vinarske in sadjarske tečaje In sicer: I. Vinarski tečaji:	Dne	15.
in 16. svečana pouk o napravi novih’ vinogradov in režnji vinske trte. Dne 23. marca: pouk o suhem cepljenju, stratifi-ciranju, vlaganju in saditvi trt. Dne 14. junija: pouk o zelenem cepljenju trt in zatiranju škodljivcev. 11. Sadjarski tečaji: Dne 9., 10. in 11. marca: pouk o vzgoji sadnega drevja v drevesnicah, napravi sadovnjakov, oskrbovanju in cepljenju sadnega drevja. Dne 15. junija: pouk o okuliranju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev. Dne 14. in 15. septembra:	pouk	o uporabi sadja. Pri
tečajih podučujeta ravnatelj B. Skalicky in strokovni učitelj Fr. Kafol. Pouk je teoretičen in praktičen. Priglasitve sprejema do 14. svečana ravnateljstvo drž. kmet. šole na Grmu p. Novo mesto.
Državna kopališča v privatni upravi.
Da se zmanjša proračun, se je sklenilo, da se bodo uprave državnih kopališč oddajale privatnemu kapitalu, Za oddajanje kopališč v koncesijo se bo izdelal poseben pravilnik po zakonu o državnih kopališčih.
Davek na poslovni promet. Spričo dejstva, da so se pojavile v časopisju’o veljavnosti tega davka najrazličnejše vesti in so interesirani krogi, kakor se vidi iz mno-gobrojnih vprašanj, v veliki nejasnosti glede svojih dolžnosti, ugotavlja finančna delegacija na prošnjo Trgovinske in obrtniške zbornice uradno, da doslej ni niti posnela iz ..Službenih Novin“, niti prejela oficijelne-ga obvestila finančnega minisbstva, ali in koliko je zakonodajni odbor premenil uredbo o davku na poslovni promet. Ker na osnovi ne vedno zanesljivih, vsekakor pa nepopolnih informacij dnevnega časopisja — razume se — ne more dati podrejenim organom nobenih priredbenih navodil, ki bi nasprotovala dosedanjim formalno še vedno veljavnim določbam, se je morala omejiti na odredbo, da se, kolikor ne pridejo v poštev pavšalirana podjetja, kazenska in druga prisilna sredstva opuste, dokler ne pridejo nove instrukcije, ki pravni položaj avtentično pojasnijo. Ker je teh pričakovati
sedaj za prostor na II. Ljubljanskem velikem sejmu vzorcev in sporočite vsi svoje želje uradu Ljubljanskega velikega sejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
Ker ljubljansko gostilničarstvo ob priliki I. velesejma ni prišlo na svoj račun bomo v eni prih. številk vzeli stvar pod kritiko in posebno glede zabavnega prostora stavili priporočila, da se omogoči obrat širšemu številu gostilničarjev in ne samo dvema ali trema tujcema ali pa se naj točenje na sejmu sploh le do 6 te ure dokler traja semenj tolerira.
★ ★ ★ Gostilničarska šola!
Sporočiti nam je prijetno vesi, da je naša gostilničarska strokovna šola v Ljubljani že na vidiku. Prispevki, ki jih donaša 25% pobiranje na hotelska prenočišča, od katerih pripada 10% fondu za ustanovitev te šole, so dospeli že do precejšne višine, na približno K 60.000. Alco bo ministrstvo za obrt in industrijo vstanu to akcijo kaj izdatno podpreti, računajo merodajni faktorji, da se bo pričelo v treh mesecih že s poukom. To bo napredek, kojega se mora gostilničarski stan srčno veseliti.
v najkrajšem času, dočim je ob vsi nejasnosti trenutnega položaja vendar izven diskusije, da se bo davek le premenil, ne pa odpravil, se priporoča davkoplačevalcem, da v lastnem interesu skrbe za to, da bodo mogli, če treba zadostiti tudi še starim pri-redbenitn predpisom.
Prijave voz, avtomobilov ln koles.
Avtomobile, bicikle, fijakarske vozove in druga vozila je glasom razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani, objavljen v Uradnem listu št 3 z leta 1922, najkasneje do 15. februarja 1922 pismeno prijaviti. V Ljubljani je te objave izročiti pri policijski direkciji, Bleiweisova cesta št. 22, III. nadstropje, soba št. 19. Za vsako vozilo se mora vložiti posebno po predpisih t. p. 100 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, kolkovano vlogo. Kolekovi-na znaša pri avtomobilih 20 din. in pri bi-ciklih 5 din. Kdor ne bi svoja vozila pravočasno in pravilno kolekovano prijavil, zapade v smislu točke 17, člena 49 pravilnika za izvrševanje določil o taksah, poleg plačila redne takse še kazni trikratnega zneska predpisane takse. —• Policijska direkcija.
O davku na vojne dobičke. Finančna delegacija je doznala, da so se strankam v Ljubljani vročili v zadnjem času plačilni nalogi o davku na vojne dobičke za leto 1919, ki temelji na odmeri dohodnine, katero je izvršila davčna administracija po prejšnjih določilih še v lastnem delokrogu. Da se preprečijo nepotrebne pritožbe, je delegacija iz lastnega nagiba odredila, da se davek na vojne dobičke, če treba prisilno izterja le v onih primerihj v katerih je od-merno podstavo ugotovila že cenilna komisija. Vsi ostali primeri, v katerih je odmero izvršila davčna administracija sama, se pred-lože naknadno cenilni komisiji, da ta končno ugotovi odmerno podstavo. Ako bi cenilna komisija v posameznih primerih izpremeni-la odmerno podstavo, bo davčna administracija preklicala že vročene plačilne naloge o dohodnini za 1. 1920 in davku na vojne dobičke za 1. 1919 in izdala nove plačilne naloge. Kjer bode cenilna komisija potrdila sedanjo podstavo, bo davčna administracija o tem posebe obvestila davčnega zavezanca, predno bo odredila prisilno izterjanje predpisanih zneskov.
Prijava vina. L. D. U. Poroča se nam, da je minister za finance odredil, da so proizvajalci vina v Sloveniji zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljene količine vina finančni kontroli. Proizvajalci vina, ki opuste to prijavo, kakor tudi oni, ki ne prijavijo finančni kontroli prodane količine vina pred prodajo kupcu, se kaznujejo radi prestopka zoper red po členu 85 trošarinskega pravilnika (kazen 100 din. in ob vsaki ponovitvi 300 din.) — Kupci vina pa, ki ne prijavijo kupljene količine vina finančni kontroli, se smatrajo za tihotapce in so podvrženi kazni iz člena 77 trošarinskega pravilnika. Ta kazen znaša razen redne trošarine in zaplembe blaga — pet do desetkratni znesek prikrajšane trošarine.
Kavarno v mestnem parku dobi prihodnje poletje Maribor. Zadevno koncesijo sta dobila natakar Klemenčič in najemnik kavarne „Central“ g. Valjak. Zgradila bosta poleg glasbenega paviljona v mestnem parku kavarniško poslopje. Gradbeni stroški so proračunjeni na en milijon kron. Kavarna bo samo v poletnem času odprta.
Jugoslovanski gostilničarji pri ministrih. V soboto so se delegati zvez gostilničarjev iz Slovenije, Vojvodine in Dalmacije vrnili iz Beograda, kjer so pod vodstvom predsednika zagrebške zveze bili sprejeti pri ministrih notranjih del, financ, nar. zdravstva, trgovine' in industrije ter saobračaja. Gostilničarska delegacija je ministrom izročila spomenico o alkoholnem vprašanju. Delegacija se je pritoževala, da ministrsrvo za narodno zdravje pripravlja zakonske načrte o alkoholnem vprašanju, ki niso naperjeni toliko proti alkoholizmu, kolikor proti gostilničarjem. Razen tega je izročila gostilničarska delegacija ministru za trgovino in industrijo spomenico glede ustanovitve gostilničarskih zbornic kakor tudi glede izenačenja obrtnega zakona. Kakor se iz Beograda poroča, je minister notranjih del pri tej priliki izjavil, da se bo alkoholno vprašanje rešilo edino s prosvetnim delom, nikakor pa ne s policijskimi odredbami. Tako se je neumornemu delovanju naših osrednjih organizacij vendar le posrečilo tisti gorostasni načrt zakona o zbijanju alkoholizma potisniti na pravi nivč. Ta uspeh mora navdati z zadovoljstvom vse nas, ki smo si bili na jasnem, kam bi privedle gostilniški stan tiste določbe kakor so bile zasnovane, če bi se uzakonitile. Spomenico, ki se je pri tej priliki podala, priobčujemo na uvodnem mestu, poročilo o pohodu v Beograd pa prinese „Gostilničar“ prihodnjič.
II.	Ljubljanski veliki semenj od 2. do 11. septembra 1922. Ni naš namen na tem mestu poudarjati velike uspehe, ki so jih imeli razstavljalci preteklega vzorčnega sejma, saj se je pač vsakdo, kdor se je hotel, lahko sam o tem prepričal. Pač pa opozarjamo interesirane kroge na neko drugo okol-nost. Kakor nam je iz najboljšega vira znano, prihajajo sejmskemu uradu dnevno dopisi, s katerimi sporočajo najrazličnejše tvrdke svoje želje udeležiti se letošnjega sejma vzorcev. Urad vodi o teh dopisih natančno evidenco in je do sedaj prenotiranih že nekaj tisoč m2 razstavljenege prostora. Marsikatero podjetje bi se bilo preteklega sejma rado udeležilo pa ni imelo ali pripravljenih vzorcev, ali pa je toliko časa s prijavo omahovaio, da je bilo prepozno. Da se to marsikomu tudi letos ne pripeti, naj vsakdo brez odlašanja z dopisnico izjavi sejmskemu uradu na kratko željo na letošnjem sejmu sodelovati in koliko m2 približno bo rabil. Poučeni smo, da bo sejtnski urad pri končnih nakazilih prostorov postopal na edino pravilni način, namreč kdor prej pride, prej melje. Ker je rok otvoritve sejma že razglašen, ima vsakdo zadosti časa, pripraviti se z razstavo svojih vzorcev. Industrijci, obrtniki in veletrgovci, skrbite zatorej že
★ ★ ★
Vinski trg.
Ta je danes nad vse „flau“. Cene so povsod pretirano previsoke. Veletržci se ne zalagajo, ker je vsekakor pričakovati padca cen. Pije se mnogo manj kot nekdaj. V obmejnih krajih, kjer nosi tihotapstvo velike dobičke, se še precej konsumira, po deželi pa gostilničarji tarnajo o slabi kupčiji. V Banatu gredo cene že nekoliko nazaj. Tudi Štajerci bodo morali s stališča K 30 doli iti, ljudstvo se bo takim cenam uprlo. V Medjumurju prodajajo vino 14 do 18 K liter.
★ ★ ★
Javna zahvala.
Delniška pivovarna v Laškem je naklonila osrednji organizaciji velikodušen dar 4000 K kot prispevek troškov, ki jih ima le-ta v borbi za redni nadaljni obstoj gostilniške obrti proti nakanam fanatičnih sno-vateljev zakonov, ki bi imeli za posledico popolno uničenje gostilničarskega stanu. Ako povemo, da stanejo samo pota in pošiljanje apostolov in deputacij na merodajna mesta že nad 24 000 K, bodete, dragi tovariši verjeli, kako zelo je ceniti take znatne in dobrohotne podpore in vedeli ceniti tudi darovatelja. Zato poživljamo vse naše člane širom Slovenije, da se izkažete napram takim podjetjem, koja Vas podpirajo v borbi za Vaš obstoj v najkritičnem momentu hvaležni, ter izkazujete to hvaležnost z od-jemanjem njihovih proizvodov le takim pivovarnam, katere Vam stoje ob strani tudi takrat, ko gre za biti ali ne biti.
Orednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
★ ★ ★
Za poduk in kratek čas.
»AlIgeineineWein-Zeitung« prinaša v podlistku v dunajskem dialektu zloženo pesem o neki vinski kupčiji, katera se v prevodu glasi približno tako-le:
Priromal je krčmar-birtaš H kmetu vinorejcu kot nalašč:
»Zvedel sem, da imaš nekaj vina Ali ga po pravi ceni mi prodaš?«
Kmetič dobrovoljno vince da pokusit,
In tudi za ceno kmalu bila sta edina. Nato gostilničar kmetiču zaupno dene: »Povej, prijateljček, odkrito,
Kar prašam tu te zdaj očito:
Koliko prilil si vincu vode?
Naj beseda ta Te ne izbode!
Da ni to sama čista trte sraga,
Poznam dobro, izgovor Ti ne pomaga. Saj tudi jaz tako storim,
Da vincu vode pridelim!
Vendar treba mi je vedet,
Kol’ko Ti si že pridjal, —
Da ne bi jaz potem blaga si pokončal.
Le povej brez ovinkov in odkrito,
Saj plačam Ti vse vino,
Kakor dogovorjeno in pribito!«
Kmet se dolgo je obotavljal,
A ko kupec le vedno je ponavljal:
»Ne bodi trapast in neumen,
Saj bil vedno dokaj si razumen —
Ce povem, da plačam ti vse vino,
Ti bo umevno, da moram vedet’ njega
zgodovino.« No, kmetič se vda in pove resnico:
»Vincu prilil sem vode polovico!«
Krčmar pri tem ni popačil si obraza, Nevolji nikaki ni dal izraza:
»Le kar točite,
Sode moje napolnite!«
Viničarji veseli so nakladali In vince sladko odpeljali.
Ko pomičejo tovori se od hiše,
Kmetič ponosno račun napiše.
Krčmar pregleda in plača polovico,
Ker tako prisvaja si pravico.
»Ja«, pravi kmetič, to ni dosti!
Ti dal si samo polovico mi — oprosti! Dejal si, da plačaš mi vse vino In to mora tudi biti.«
»Saj tudi to storim,
F'
Ti lopov zviti!
V računu je zmotnjava, veljati mora I«
pravica,
Saj vina pravega je vendar samo polovica. Taga plačam rado in brez odbitka, Nikakor pa ne — vode kot prilitka.
Ti, pa, računal si tudi vodo,
Ne imej me za takega prismodo.
Da naj tudi vodo plačam, o tem ni bilo
govora,
Zbogom, nikoli več ne poselim Tvojega
dvora!«
Pihnil.
★ ★ ★
Pipe	za sode
gedilno orodje, košarice zs fedilno orod|e, zobotrebce, fase Hd.
priporoča
ipii z galiijo ia Mmm Baloh & Rosina
1HRIB0R, Oraislii tPfl
OSlos.
Za prodati je ves letošnji pridelek vina posestva Djakovske škofije, to so
mizna In ncjfMIn
Mia Km
skupaj kakih 2000 hi, pod vrlo povoljnitni pogoji, in sicer cel kvantum ali pa poedine vrste. — Obrniti se je na:
Gospodarska i iIhpHii zadruao v Diakovu. a 11
lil
Prodam slab petrolej
2 lepi svetiljki „Heliphor“ za petrolejski plin. Vsak, še tako porabljiv, ker gori 3/< zraka in 'A petroleja. Vsaka svetiljka sveti najmanj za 1000 sveč, za veselice in velike prostore krasna bela luč. Cena za obe svetiljki Din. 600‘—. Zraven je velika pumpa,”s katero se v svetiljke zrak napumpa.
I. Turin,
Studenci pri Mariboru,
Sokolska ulica 43.
L-5.v1.	f	ifc	VA.'	w
I. kranjska tovarna mineralnih vo3i, sobice i. t. 0.
Ljubljana, Slomškova »lica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalica, naravni malino« in «ltranow sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jjagoalogac, nektar, kristalna oitronadlo, jahol* £nl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Tranzitna Met
v Bohoričevi ulici 28, se odda z vso kletarsko opravo za izvrševanje vinske in žga-njarske trgovine z navodili za odjemalke ter tudi mnogo vinske posode.
Kompletna
za 9 luči, v prav dobrem stanju se po nizki ceni proda. — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35.
Jenej Steli.
:: LJUBLJANA, S p- SiiIka u
priporoča svojo zalogo najboljših
domačih vin
po zmernih cenah.
Koncertna !?sma JiMU"
PTUJ, Vseli svetnikov «8ica 20.
Vsak večer
imeit
prvorazredne damske kapele ,.Zvezda".
Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Gaf6 „Balkan“.
Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina,
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vužafc,
kavarnar.
Poceni in velika zaloga
NOVIH! DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroii in vsakovrstni deli PRI BATJF.IU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo sc dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD ID I! N tovarna dvokoles ln ., I K I D U H H otroških vozičkov,
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
ovarna Laska
j i •  mn   ■	priporoča	s^ojfe	——i■——
marčno I dvojno marčno I temno porter
plw© 1	pivo	1	pivo
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
Piva jugoslovanska prometna pisarna
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 3,1.
ERekSsmacifei rev!-zija tovornih listov, trgovska špedicija :: in gospodarski::
 promet--------
Naznaniio!
Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, Ja sem otvorll gostilno In prenočišče v Stražišču pri Kranju.
Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-maziSo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno _ __ osebo po posti 15 kron pri TRKKOCZV, lekarna, Ljubljana Slovenija.
(servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd.
priporočata na drobno in debelo
BALOH £ ROSINA
MflKfBOR, Grajski trg 3.
:VIN©:?
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
Vino, beIi ii
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakova«, Jaška.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
k#
(r Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
>J Glavna zaloga radnlns&e votle la cpecorijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!	Ceniki	na	razpolago	I
Vlnometre „Bernatot“. —Asbestov bombaž In prašek. — Eponlt. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulflt. —Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino ——— Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. ————
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
- —- Ljubljana, Zidovska ulica 1. ----------------------——
Z	v	špecerijsko	ln	delikatesno	stroko	spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidnejc tvrdka
T. MENCINGER, LfuMJ?Kia, vogal Sir. ?efra ceste in Resljeva ceste.
Vcleprožarna za kavo z električnim obratom. s=s=s=	ssssacc:	Zaloga mineralnih vod.
Zaloga itella, porcelana In svetnik
Fr.Kollmann
v JEjuhtjani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pr! večji naročbl Izdatno znižano cene.
fi. Jajce
STV
^ ^ cvetlični salon
VV Pod Trančo 2
^ ^ vrtnarija
Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
"M
Mazilo zoper „Srbe{lco“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Trota Ljubljana.
a
Ma trgovina jg raitanatlla ■
Peter Stepic;
Spodnja Silira Štev. 256	■
priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® veliko zalogo zajamčeno naravnih g vin iz dolenjskih, gorlSkih, istrskih in štajerskih vinskih goric. ® Tolsfon it. 262.	|
xyscmmj3QCiiijaxxxx)cm;
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine likerje
::	ter	vsakovrstno	kolonijalno	blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
M
M
H
N
H
M
H
H
m
N
N
H
SODE
vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo,
zz vse solidna in trpežna izdelava. --
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila PT po najnižjih cenah. ^
  zzzz Zaloga sodov ter sodarskega lesa. ■	---
Cene zmerne.	Točna	postrežba.	Solidno	delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica It. 18
tito-aTa.	g%a
H pekarija, slaščičarna in 'g kavarna
|	Start trg 21	g
M*
*** se priporoča sl. občinstvu
posebno z dežele	F**
M	na zajutrk.	g*
S
vaza. •orytty»qrygfy mr trj'9 trv* trr >	^
redovalnica za
gostilničarske zadruge v Lfublianl
Marije Terezije cesta Stov. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, r-=:. .	Z	dežele 1 K.	—
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hiuatshlfa In Štajerskih vinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
Hilniji alovanaka hranilnica
	IzALOGO	1
\	M N A	
	izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem	
		
		
	FRANC KURALT	
	gostilničar v Kranju.	
1
I
n\i
Cjulmana, Prešernova ulica št. 3.
fe imela koncem leta 1911 vloj . . II 80,008.689'— rezervnega ziklada........ 2,509.009'	—
Sprejema vloge vsak delavnik
Za varčevanje Ima vpeljane lične
—— domače hranilnike. ———
Hranilnica je pupi> larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča ln poslopja proti nizkemu obrestovanju In obligatornemu odplačevanju dolga.
T pedpirinjt trgovcev is obrtnikov ima ustanovljeni
Kreditno drultvo.
PRISTNI BRINJEVEC
nune smeli
se dobi po primerni ceni pri
p. Borovnica
Z A Hjj K E
oddaja
Ljubljanska Industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJDBJLANA,
AVGUST AGN0LA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
0
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTIL-NE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNIONu v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo ir sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine ln sledne cimo, U so kot živinska krma zelo priporočljive.
Izdaja ln zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zaj ec. — Tisk »Narodne tiskarne".