Posamezna številka 30 vinarjev. Štev. 111. V Ljubljani, v torek one z/. maja 1919. Leto E. •m* ta celo leto . K 60'—% za pol teto . K 30’-% » „ fotrt lata . . 15.—, „ en mesec . 5-—% vrtinlštvo to uprasnlitvo: Kopitarjeva ulica Stav. 0. iw,» Telefon štev. 50, DNEVNIK lnserati: Enoslolpna petitvrsta (72 mm Sraka lit 3 na visoka ed nje prostor) za enkrat pa K V20. —• Poslano: Enoslolpna petitvrsta K V—. — Izhaja vsak dan, izvzemi! nedcUe In praznike, ob 2. orl popoldne Agrarna reforma v Bosni. LDU Belgrad, 26, maja. Pri današnji **ji agrarnega odseka se je vršila debata o rešitvi agrarnega vprašanja v Bosni. Stavljeni so bili trije predlogi: 1. Predlog socialistov, da se dosedanjim posestnikom zemljišč sploh ne plača odškodnina, 2. Predlog dr. Hrasnice, da se plača popolna Vrednost po katastralnem zakonu, ki je v Bosni v veljavi od leta 1917. 3. Prdlog dr. Marinkoviča, da se plača le 27% vse vrednosti, ker zemljišče ni več vredno, Z ve- čino glasov je bil sprejet predlog dr, Marinkoviča, da se posestnikom zemljišč ne plača popolna katastralna vrednost teh zemljišč, nego le gotovi odstotki. Poiskati je treba še točnih ekonomskih, političnih in statističnih podatkov. Za predlog dr, Hrasnice je glasoval Šuljaga Salihagič (radikalec), dočim so glasovali vsi drugi radikalci za predlog dr. Marinkoviča, Za referenta agrarnega zakona predlaga odsek Danila Simoviča. Železničarska stavka ¥ Srbiji. LDU Belgrad, 26. maja. Dne 21 ,t. m, ie začelo železniško osobje v Skoplju stav- kati, Stavka se je razširila na vse železnice v Srbiji. Bitka med Poljaki in Ukrajinci. Ukrajinci odločilno poraženi. LDU Berlin, 26, maja. (DunKU). »Bor-scnzeitung« prinaša vest lista »Basler Nationalzeitung«, da je prišlo med poljskimi in ukrajinskimi četami 40 km sever- no od Lvova do odločilne bitke. Ukrajinska vojska je bila tepena in se nahaja v popolnem razsulu. Harodno predstavništvo. LDU Belgrad, 26. maja. Odbor za za-zakon o poslovniku narodnega predstavništva je zaključil svoje delo in se sedaj Pripravlja končna redakcija zakonske osnove. V glavnem je sprejet načrt vlade, Referent bo dr. Čorovič. LDU Belgrad, 26. maja. V sobotni šeji narodnega predstavništva je minister Pribičevič odgovarjal na interpelacijo socialista Kneževiča, da vlada v kabinetu popolna solidarnost in da sprejema on odgovornost za vse odločbe vlade- V kabinetu ni strankarstva. Ministrski predsednik Pro-tič je opozarjal na preveliko strankarstvo v radikalnih krogih. Švica se boji Predarlske. LDU Berlin, 26. maja. (DKU) »Berli-ner Tageblatt« poroča iz Haaga. Odpor nevtralcev proti nekaterim danajskim darilom, katera jim hoče dati zveza narodov, narašča. Švica je v Parizu izrazila svoje PKMmsleke proti temu, da bi prevzela Predarlsko, Boji se, da ta prestop ne izvi- ra toliko iz narodnih potreb', marveč iz trenctne financijeine bojazoi, da pomenja torej beg pred narodnimi davki. Ravno take pomisleke je izrazila zadnje dni v Parizu tudi Danska proti škodljivemu trajnemu no- cčanju svojega ozemlja. Spomenica koroških Slovencev — Parizu. Odbor koroških beguncev v Ljubljani je v svoji seji dne 25, maja 1919 razmotri-val na podlagi časnikarskega poročila ju-< goslovanskega odbora iz Pariza z dne 23. maja t. 1. o mejah na Koroškem in sklenil soglasno poslati mirovni konferenci v Par rizu naslednjo spomenico: Ako bi potekla državna meja Jugoslai-vije tako, da bi izločila Celovec, presen kala slovensko ozemlje po celovškem je-* zeru in odtrgala Beljak z vso slovensko okolico vred od Jugoslavije, bi to pomenilo: 1. smrtni udarec za gospodarski razvoj slovenskega življa na Koroškem; 2. uničenje ciljev, katere je hotela en-tenta po Wilsonovih načelih doseči s svetovno vojno; 3. ognjišče bodočih zapletljajev v obmejni in svetovni politiki. V svetovni vojski se je jasno pokazalo, da Celovec kakor tudi Beljak v gospodarskem oziru ne more živeti brez slo« venskega dela Koroške; kajti pri pogajar njih za premirje v Gradcu so nemški delegati sami povdarjali, da Celovec ne more brez velikovškega ozemlja gospodarsko eksistirati. Istotako so mesto Beljak preživljale izključno slovenske občine belja-Ške okolice. Dotok prebivalstva v mesti Celovec in Beljak se je že stoletja vršil iz slovenskih krajev. Le uradništvo se je vsled vladnega avstrijskega sistema, ki je služil v. prvi vrsti v ponemčevanje teh krajev, naseljevalo iz nemških mest Avstrije. Selilna statistika iz leta 1910. izkazuje n. pr. za beljaški okraj, da je bilo od prebivalstva 3016 oseb pristojno na Šta^ jersko, 1978 na Kranjsko, 933 na Goriško, v Šmohor 1718, v celovško okolico 3755/ v Velikovec 943. Iz tega je razvidno, da se vrši glavni dotok prebivalstva v Beljak ij jugosloanskih dežel. Še v višji meri pa velja isto za Celovec, V trgovskem oziru gravitira ves promet na jug, kakor to izkazujejo vsa trgovska podjetja v Celovcu in Beljaku. Iz tega sledi, da slovensko koroško ljudstvo prodaja svoje pridelke izključno v Celovec in Beljak, da pošilja nadpro- luk c rjo svojega prebivalstva v ti dve mesti in da dobiva ravno iz teh dveh mest vse industrijelne in merkantilne potrebščine, Če bi bili ti dve mesti slovenskemu prebivalstvu odvzeti, bi to pomenilo res smrtni udarec za slovensko ljudstvo na Koroškem in to tembolj, ker je geografi-čna oblika slovenske Koroške taka, da ni mogoče postaviti ji drugih središč, dočim bi nemški del Koroške prav nič ne izgubil, ako se mu ti dve mesti ne prisodite, ker niti gospodarsko, niti selitveno, niti trgovsko ne gravitira v njiju, ampak ima svoja središča v Špitalu, Ferldkirchnu, Št, Vidu, Brezah, Volšpergu itd. Od začetka do konca svetovne vojne je ententa navduševala nas za svoje cilje, kateri so bili: Osvoboditev malih naro- dov izpod jarma avstrijskega nemštva in zagotovitev varstva istim narodom. Avstrijski germanizem je takoj s prvim dnem vojne označil slovenske duhovnike, učitelje, župane, kmete iz okolice Celovca in Beljaka za zaveznike entente; iz tega razloga jih je tiral pred sodišča, vrgel v ječe, ali interniral. Istotako je sedaj ob koncu vojske velik del slovenskega prebivalstva v istih krajih izgnal iz dežele, ga zatiral, oropal mu domove in nekatere celo umoril. — Če bi tedaj mesti Celovec in Beljak bili prisojeni Nemški Avstriji, bi ententa s tako določbo svoje in naše najhujše nasprotnike honorirala, nas pa vedno zveste somišljenike in sodelavce izročila najgrozovitejši in neizogibni pogubi, in s tako razsodbo uničila glavni namen svojih velikanskih žrtev, Jugoslavija bo vedno smatrala Celovec in Beljak kot Slovencem na Koroškem naravno pripadajoči centri in se nikdar ne bo mogla odreči aspiracijam na ti dve mesti. Živelj v okolici teh mest bo ostal kljub pripadnosti k Nemški Avstriji še na desetletja zvest slovenskemu narodu, kar bo samoobsebi povzročevalo neprestano obmejne narodne spore — netiva dovolj za politične zapletljaje. Italija smatra Jugoslavijo za svojo neizogibno nasprotnico, dočim ji je Nemška Avstrija dobrodošla zaveznica. Ravno ,Y območju Beljaka in Celovca se dotikajo vse tri države in bi Italija napram Jugoslaviji vedno netila narodna nasprotstva. Ako torej mesti Celovec in Beljak ne pripadeta Jugoslaviji, bo ravno v teh mestih za bodoče čase pravo ognjišče za zapletljaje svetovne politike. Postopanje Nemcev v Beljaku in Celovcu nasproti Slovencem na Koroškem je sedaj ravnotako kakor je bilo postopanje Nemcev v začetku vojne v Belgiji in Franciji. Ententa je Nemce za ravnanje v Belgiji in Franciji kazribvala, na Koroškem pa bi jih s priklopitvijo Celovca in Beljaka k Nemški Avstriji šele poplačala in spodbujala še k nadaljnjemu takemu postopanju. _ , Prepis odborovega zapisnika se izroča slovenskim delegatom mirovne konference v Parizu v nadaljnjo uporabo. n ti Nemška dele LDU Versailles, 26, maja. (DKU) Danes je izročila nemška delegacija predsedniku mirovne konference noto, kjer se poudarja, da je Wilson opetovano slovesno izjavil, da se svetovna vojska ne sme zaključiti z nasilnim nego pravičnim mirom, Ako bi zastopali zavezniki stališče, da je plačati za vsako v vojski izvršeno dejanje, ki je proti mednarodnemu pravu, odškodnino, tedaj bi imela tudi Nemčija pravico predložiti precejšen račun vojnih odškodnin. Na vsak način pa je to pojmovanje dolžnosti odškodovanja v nasprotju z dogovorom z Nemčijo pred premirjem. Neskončna vrsta spornih vprašanj sc more UGIftBRCGOU LDU Versailles, 26.. maja, (Dun, KUJ Clemenceau je odgovoril nemški delegaciji na obe noti, ki se tičeta nemških za-padnih mej in saarske kotline. V.tem odgovoru povdarja, da se bodo upoštevale želje prebivalstva zasedenih pokrajin, Mo-dalitete se bodo sestavile z vso skrbnostjo. V pokrajinah, ki so se odstopile Belgiji, ima javno mnenje popolno prostost in se more prebivalstvo izjaviti v roku šestih mesecev. Kar se tiče Slezvika, se bavi mirovna konferenca s tem vprašanjem na prošnjo danske vlade in danskega ljudstva. Glede saarske kotline smo izvolili to posebno obliko povračila odškodnine, ker je bilo razdejanje rudnikov v severni Franciji zločin, ki zahteva eksemplarično kazen, Dobava določene ali nedoločene množine premoga ne bi zadostovala. Popolna m rešiti ie pred nepristrarrkim mednarodnim razsodiščem. Nemško ljudstvo, ki ni nikoli priznalo odgovornosti, da se je vojska začela, zahteva s popolno pravico, da mU nasprotniki povedo, zakaj mu podtikajo krivdo na vseh bolestih in škodah te vojske in kako mu to dokažejo. Ne morejo se tedaj zadovoljiti z opazko, da je materija!, ki so ga zbrale aliirane in asociirane države potom posebne komisije, notranja stvar teh vlad. To je življenjsko vprašanje nemškega naroda in se mora razpravljati javno. Metode tajne diplomacije nikakor niso na mestu. Nemška vlada si pridržuje pravico, da se na to zadevo povrne. in takojšnja oddaja v bližini francosk meje nahajajočih se rudnikov je najpreprostejša in najučinkovitejša rešitev problema odškodnine za razdejane rudnike. Da se izognejo pomotam in težkočam, so aliirane in asociirane vlade sklenile, da to določbo deloma izpremene. Predlagajo, da dobi zadnji paragraf omenjene določbe nastopno obliko: »Obveznost Nemčije, da izvrši svoja plačila, bo razmotrivala odškodninska komisija. Nemčija mora dati prvo hipoteko na svojo glavnico in svoje; dohodke na način, ki ga bo odškodniniskai komisija odobrila. Ako Nemčija v enem letu potem, ko mora ta plačila izvršiti, tega ne stori, bo komisija skrbela, da ,r,eši to vprašanje po določilih zveze narodov, ali, če bo potreba, potom likvidacije dela omenjenih rudnikov. LDU Pariz, 26 maja. (ČTUj Kalijan-ski delegati so izjavili zastopnikom rimskega časopisja, da je baje pričakovati okreta Francoske proti Italiji. Tudi francoski veleposlanik v Rimu, Carrere, zastopa idejo francosko-italijanske zveze. Mirovna konferenca je prvotno odklanjala misel skupne carinske zveze med Nemško Avstrijo in Ogrsko, sedaj pa se zavzema za tako zvezo med Nemško Avstrijo in Čehoslovaško. Ogrski se bo priznala pravica skleniti posebne trgovske pogodbe. Jugoslavija pa bo morala svoje trgovske odnošaje z Italijo kasneje urediti. Prepovedana pa LDU Frankfurt ob Mejni, 26. maja, (ČTU) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Lugana: Kakšna ozlevoljenost vlada v Italiji proti zaveznikom, se jasno zrcali iz dejstva, da je bila proslava obletnice vstopa Italije v boj, ki se je imela vršiti v Rimu z obhodom po mestu in ljudskim zborovanjem, prepovedana. Bati se je bilo demonstracij proti zaveznikom, ki so bile tembolj mogoče, ker je imel kot glavni govornik nastopiti D’ Annunzio, ki je pred kratkim na nekem javnem nastopu zelo žaljivo govoril o Wilsonovi soprogi. Nacionalistično časopisje je zaradi te prepovedi skrajno ogorčeno, V tem zmislu pisani članek lista »Idca Nazionale« je cenzura zelo pobelila. LDU Berlin, 26. maja. (DKU) »Vor-warts« javlja iz Stockholma; Petrograjsk« begunci pripovedujejo, da imajo prebivalci v Petrogradu sedaj tako strašne dneve, kakršnih niso doživeli niti za časa revolucije. Na zapoved Sinovjevo je dal petro-grajski brambni odbor postreliti množino oseb. ki so bile osumljene protirevolucijo-narnega mišljenja. Ječe so prenapolnjene', deloma zapirajo osumljence v nrivatnih poslopjih. p Odnošaji med Mažarsko in Nemško Avstrijo. Ogrska vlada sovjetov je priznala lastninsko pravico državnih listin, ki se nahajajo v posesti nemško-avstrijskih državljanov, prav tako tudi emisij, obligacij itd. Denarni zavodi in podjetja so obveza-B1', izpolnjevati dolžnosti, ki izvirajo iz teža dejstva. Pri tem se opozarja na to, da sc lastninska pravica ne more smatrati kot prejudic niti v političnem, niti v za-sebno-pravnem oziru. Ogrska sovjetska vlada ne smatra teh vplačil kot realizacijo »ego samo kot predujme. Ogrska sovjetska vlada je pripravljena odkupiti in v gotovini plačati inventarje in zanje namenjeno blago, nadalje socializirana podjetja ter nepremičnine in premičnine, in sicer v roku, ki bi ga določili nemško~avstri>ski p Barzilai zapet v Parizu. LDU Rim, 26. maja, (DunKU). Barzilai, ki se vsled smrti svoje matere ni mogel vrniti v Pariz zaeno z italijansko delegacijo, je sedaj jtz odpotoval proti Parizu, p Paderewski odpotoval iz Prage. JLDU Praga, 26, maja. (DunKU). Predsednik poljske republike Paderewski, ki se je te dni mudil v Pragi in kjer so ga pozdravljali z velikimi častmi, je odpotoval. Iz pokra!ine. k Oskrba invalidov. Prijatelj invalidov piše: Ko smo se včasih menili, kakšna bo usoda neštevilnih pohabljencev, so Črnogledi rekli: taka kalcoršna je bila po prejšnjih vojskah; z lajno bodo ubogaime prosili in ljudi nadlegovali. Sedanjost priča, da imajo za enkrat ti črnogledi prav. Če se pogovarja z ubogim, invalidom, med drugim navadno potoži, da mora mnogokrat pogosto slišati očitanje: zakaj si bil pa tako neumen, da si se borit in tako zgubil roko ali nogo. Take in enake besede pač pričajo o vsej trdosrčnosti današnjega sveta. Invalidom svetujem, naj vprašajo: bogati liferant, zakaj si tako pridno oskrboval armado z vsemi mogočimi potrebščinami; kmet, zakaj se nisi ustavil re-kvizitorjem; železničar, zakaj si noč in dan opravljal tako vestno svojo službo itd,? Pa šalo na stran! Imamo še pametnih in usmiljenih mož in žena, katerim sega gorje teh najbolj nesrečnih globoko v srce. Prejšnja deželna vlada je kupila graščino Golnik nad Kranjem, vkjer naj bi se sezidalo veliko zdravilišče za jetične. Graščina s svojo »godno lego med smrekovimi gozdi, v lepem zavetju pod Storžičem bo prav pripravna za ta namen. Ko se vrnejo naši ujetniki iz Italije, se bo število jetičnih silno pomnožilo, da bo v tem zdravilišču le mal del našel svoj dom. Ker z zidavo letos nikakor ne bo mogoče začeti, in ker sedanja graščina, še zelo dobro ohranjena, lahko sprejme do 300 invalidov pod svojo streho, bi bilo pač pametno, za sedaj gra-irHno v ta namen porabiti. Graščina ima itb 55 oralov jako rodovitnega zemljišča, ki bi se dalo še letos obdelati. Graščinski 1 Tevi so še jako v .dobrem stanu in bi se '-li deloma prirediti za stanovanja inva-dov. k Padli ljubljanskega pešpoka št, 17, Mrliški listi zgoraj imenovanih padlih so svojcem na razpolago v pisarni Slovenskega Rdečega križa (Poljanska cesta št, 4.). Tam leže tudi mrliški listi 15. junija 1918 padlih: Vegel Martin, roj. Sv. Križ-Krško, 1893; Piltauer Fr., Krška vas-Krško, 1884; Šloser Pavel, Matulje, Volosko, 1896; Leskovšek Marko, Dobje, Celje, 1886; Oso-lin Fr., Krtina, Kamnik, 1891; Dimnik Ivan, Ježica, Ljubljana, 1898; Senica Al., Šmihel, Novo mesto, 1899; Kucler Fr., Sp. Šiška, 1896; Feldin Henr., Dobrna, Celje, 1899. Po 1, maju se pošljejo mrliški listi na pristojna okrajna sodišča, k Za narodno zdravje. LDU Belgrad, 26. maja. Podpisana je natfedba o ureditvi ministrstva za narodno zdravje. k Begunci iz Rusije. LDU Belgrad, 26 .maja. V Belgrad je dospela skupina beguncev iz Rusije, k Listnica upravništva. Koncem tega meseca bo »Večerni list« ustavljen vsem onim naročnikom, ki niso poravnali na-daljne naročnine ali pa poravnali zaostanka. Položnice so bile pred kratkem priložene vsem, katerim je potekla naročnina, k Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico pri poštnem uradu Vuzenica. Pri poštnem ufadu Vuzenica se je otvorila dne 22. maja t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico v vodu 1330 -j- 1212 za krajevni in medkrajevni telefonski promet. k Izprememba voznega reda na Bohinjski železnici. S 1, junijem t, 1. se ustavita na progi Jesenice-Bistrica-Boh, jezero dosedanja osebna vlaka št, 13 in 84 ter se mesto njih uvedejo na progi Jesenice-Bistrica Boh, jezero dnevno redno osebni vlaki št, 11 in 15, odhod iz Jesenic ob 10. oziroma 15.10, prihod v Bistrico-Boh. jeze- V soboto zvečer sta v Šiški dva pol, agenta ustavila zaprto kočijo, v kateri je bilo tobaka in cigaret za 10.000 K. Tobak so nameravali peljati v Škofjo Loko, kjer ; so čakali lastniki te dragocene travice, od koder bi jo potem utihotapili čez demarkacijsko črto v zasedeno ozemlje. En član te »delniške« družbe za tobak, Štefan Grosar iz Čepovana, ki je sedel poleg ko- Koliko državnega posojila je podpisala ona gospoda, ki si je gotov čas napolnila svoje blagajne v ime »rodoljubja«? Sz Lfubliane. I »Tekma«, Ta Funtkova igra se vpri-zori danes zvečer v dramskem gledališču. Igrali jo bodo gojenci in gojenke tukajšnjega učiteljišča. Snov je zajeta iz življenja umetnika. »Tekma« hoče pokazati, kako umetnika ubija brezmejna častihlepnost. Neugodna sodba se mu zadira v dušo, toda srd in užaljenost zaklepa vase in potem mu ne razjeda samo duha, nego tudi telo, dokler ne pride neizogibna katastrofa. »Tekma« je tragedija častihlepnosti. Ker jo bodo igrali v prid Cankarjevemu spomeniku, jo k obilemu obisku priporočamo kar najtopleje. ro ob 10.53, in 16.05; na progi Bistrica-Boh, jezero-Jesenice osebna vlaka št. 14 in 16, odhod iz Bistrice Boh, jezero ob 4.00 oziroma 17.00, prihod v Jesenice ob 5.02 in 18.03. — Na progi Planica-Jesenice se z istim dnem ustavi vlak št. 1713 ter uvede mesto njega dnevno redno vlak št 1747, radi zveze v Jesenicah na jutranji ljubljanski vlak. Odhod iz Planice ob 3.45, prihod v Jesenice ob 4.55, — Na progi Ljubljana gl, kol.-Jesenice-Bistrica Boh. jezero vozi od 1, junija do 30, septembra t. 1, ob nedeljah in praznikih direktni osebni vlak št, 1722/23, Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 4,55, prihod v Jesenice ob 7.01, odhod iz Jesenic ob 7,30, prihod v Bistrico-Boh. jezero ob 8.23. V nasprotni smeri pa vlak štev« 18/1711, odhod iz Bistrice-Boh, jezero ob 18,36, prihod v Jesenice ob 19.45, odhod iz Jesenic ob 20.22, prihod v Ljubljano gl. kol, 22.46, — Za ta nedeljska vlaka izdajale se bodo za razdalje nad 50 km za 25% znižane povratne vozovnice in sicer samo za II, in III. razred, Ako se te povratne vozovnice uporabljajo pri drugih vlakih, bodisi če tudi samo ob poviatku, doplačati je razliko na normalno ceno za obe smeri. k Dražbeni oglas. Dne 4. junija 1919 ob 16. uri se bo prodajalo potom javne dražbe v gozdarsko-gospodarskem uradu petrovaradinjske imovne občine v Mitroviči približno 2500 meterskih stotov ko* ruze in 300 meterskih stotov pšenice. — Dražbeni pogoji so razvigni z oglasa, ki je na mestni deski. k Odpravljena poslaništva. Ministrski svet je sklenil, da se odpravijo nekatera nepotrebna poslaništva v inozemstvu. Odpravili bodo poslaništva naše države v Kopenhagnu in Lizboni, čijaža na kozlu in spremljal svojo dragocenost v Škofjo Loko, je prosil, naj mu vendar pustijo tobak, saj je isti namenjen I za slovenske mučenike v zasedenem ozemlju. Mož seveda ni povedal, da bi njegova »delniška« družba zaslužila pri tej kupčiji najmanj 10.000 K. Tobak je bil zaplenjen in oddan finančnemu ravnateljstvu. 1 Zahvala. Povodom moje štiridesetletnice bilo mi je izkazano toliko naklonjenosti, da me veže iskrena dolžnost, da se vsem cenj, častilcem in častilkam za krasne vence, šopke, darila in laskave ča-stitke iskreno in najprisrčnejše zahvaljujem. Z globokim umevanjem uvidevam, d* slovenski narod ceni iskreno svojo Talijo, da spoznava v svoji lepi slovenski besedi vzvišeno pojmovanje kulturnega napredka, katero stremi v simbolu ljubezni do svobodne in nepresegljive grude naše lep« Jugoslavije, za neovrgljivo vstrajnostjo r nadaljnem razvoju dela za svobodo in kulturo, ___ Izražujoč željo, da slovenski na- rod tudi v bodoče ohrani svoji Taliji isto blagonaklonjenost, se za izkazano blago-darnost ponovno in najprisrčnejše zahvaljujem z osobHnim spoštovaniem vdan! [ Anton Cerar-Danilo, igralec in režiser Narodnega gledališča, — V Ljubljani, dne 25. maja 1919. x 1 Zahvala. Higijenični kurz gospoda 'dr, Alojzija Zalokerja je končan. Kar je jgospod predavatelj podal, je bilo za podrsane udeleženke po vsebini poučno in Zanimivo, po obliki p» prijetno in zabav-Jtto, Zelo nam v prijetno dolžnost, da ga Wa njegov trud toplo eahvalimo. Svojo Iskreno zahvalo izrekamo pa tudi gospodu ttr. Demšarju, ki je v ta kurz vpletel par ur |ako zanimivih predavanj, — V Ljubljani, Jdnc 25. maja 1919, Udeleženke higieničnega kurza- VA. - 1 Prebrisan slepar prijet. Dne 23. t m. je bil od tukajšnje policije aretiran neki Milič Alojzij, 50 let star, kamnosek iz Nabrežine, Milič, kateri ni imel stalnega bi-jvališča, se je mudil večkrat v Ljubljani in (potoval tudi v Celje, Maribor in v Zagreb, )oadel si je pa tudi različna imena kakor Miloš Alojz, Miloš Milan in Mohorič. Aretiranec, kateri se lahko prišteva k najpre-brisanejšim sleparjem, ima temno preteklost; bil je že večkrat kaznovan in pred spetimi leti tudi izgnan iz Trsta, Svoje žrt-|ive si je izbiral med nevednim kmečkim ljudstvom, Dosedaj se je policiji posrečilo ^ugotoviti sledeče sleparije, katere ima Milič na vesti: 25. svečana je osleparil pocestnika Barliča Jakoba iz Krizač, okraj Kamnik, za znesek 1400 K. Rekel mu je, 'da je koncipijent pri nekem odvetniku in mu izvabil omenjeni znesek. Dne 28. suš-ca je ogoljufal železničarja Valentina Stareta iz Boh, Bele za 360 K; 12. t. m. je osleparil posestnika v Križah pri Trojanah, penko Antona, za 80 K in 6 dni kasneje jje izvabil od ubogega koroškega begunca, .delavca Josipa Regavca, ves prihranjeni 'denar v znesku 1000 K; Regovcu se je iMilič pridružil v frančiškanski cerkvi, re-Jcel mu je; da je kolodvorski gostilničar na {Jesenicah in prosil Regovca, da mu zmerja tisočak, ko je ta naštel 10 bankovcev bo 100 K in te izročil sleparju, je ta bliskoma izginil v nek hotel in pustil Regov-|fca na cesti. — Ker se nujno sumi, da je [Milič izvršil tudi druge sleparije, opozarjamo občinstvo na tega sleparja. Pri Miliču se je našel nek ključ, najbrže vežnih (vrat, katerega je isti baje pred pol leta »našel v Celju. Sumi se pa, da je imel Milič Spol e g sobe y hotelu v Ljubljani še neko firugo stanovanje. Kdor bi o Miliču mogel Mati kaka pojasnila, posebno radi njegovega stanovanja, se prosi, da to naznani Kriminalnemu oddelku policijskega ravnateljstva v II. nadstropju, soba št. 17. >T 1 Zgubljene stvari v času od 1. do 30. aprila. 5 črnih usnjatih denarnic, 5 rujavih Jusnjatih denarnic, 1 zelena usnjata denarnica, 1 rudeča denarnica z nekaj drobižom, <6 Črnih usnjatih listnic in 1 nemški bankovec in več italijanskih lir, 1 listnica, 4čr-nih ročnih torbic s svoto od 5 do 1950 K, bel žepni robec, 1 črna usnjata torbica za »pise, 1 bankovec za 10 K, 1 bankovec za {100 K, 600 K v bankovcih, 1 zlata zapestna Wrižica, 1 zlata verižica, 1 srebrna damska zapestna ura, 1 srebrna zapestna mo-%ka ura, 1 srebrna doza za svalčice, 1 mo-[4iki čevelj, 1 beli predpasnik, 1 črno ogri-iipialo-pelerina in 1 črni dežnik„ 1 Jugoslovanski kreditni zavod r. z, z o, z., ustanovijo trgovci in obrtniki v Ljubljani, Namen jugoslovanskega kreditnega zavoda bo, preskrbovati srednjega in malega trgovca in obrtnika s cenim kreditom in nabavljati skupno tudi blago za nje. Deleži so po 100 K in je dosedaj že nad 150,000 K deležev podpisanih, zagotovljenih pa že za 500,000 K. Do ustanovitve, ki se izvrši kmalu, se upa, da bo podpisanih še več deležev. Tak kreditni zavod, ki bo ščitil baš srednjega in malega trgovca in obrtnika, je nujno potreben v dobi, ko se začenjata trgovina in obrt zopet razširjati. Z odličnim spoštovanjem — Pripravljalni odbor. 1 »Državna posredovalnica za delo« (Podružnica za Ljubljano in okolico), V preteklem tednu od 19. maja 1919 do 24, maja 1919 je iskalo delo 194 moških in 70 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 129 moških in 57 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršflo 92. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 24, maja 1919 iskalo delo 6931 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 5218 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1544. Delo iščejo pisarniške moči (229), trgov, sotrud-niki, kontoristi, potniki, (180), služkinje, kuharice (152), mehanikarji, elektrotehni-karji, ključavničarji, peki, mesarji, mlinarji, natakarji, natakarice, polj, in tov. delavke, kovači, železostrugarji, ekonomi, oskrbniki, predil. delavke, kurjači, strojniki, dimnikarji, zidarji, kamnoseki, pečarji, sluge itd. V delo se sprejmejo težaki, hlapci, viničarji, služkinje, kuharice, zidarji, opek. delavci, mizarji, žagarji, konj. in polj, dc-lavci, krojači za vel. in malo delo, vajenci, pisarniške moči, delavci pri zgradbi hudournikov, čevlj, pomoč., uradne sluge itd. 1 Prijet morilec svojega svaka, Are-tovan je bil po dolgotrajnem iskanju Gla-žar France, 36 let star, iz Studenca pri Krškem, in sicer zaradi umora svojega svaka. Oddali so ga dež. sodišču, 1 Tat jajc. Ukradenih je bilo Francetu Čuden, stanujočem Sodna ulica št. 6, 150 jajc, vrednih 120 K. Jajca so se nahajala v dveh steklenih posodah v zaklenjeni drvarnici v kleti. Storilec je v drvarnico vlomil, pobral jajca iz posod, katere je pred drvarnico na hodniku ostavil prazne. Storilcu so na sledu, 1 Splašil se je radi tramvaja konj Fr, Zabretu v Florjanski ulici. Pri tem je konj z ojsom sunil v tramvajski voz ter se je pri tem na glavi lahko poškodoval. Druge škode ni bilo, ■ ;• ■■ ; •'•.-.■V ' •:.v‘J • Vojno stanje v Sloveniji Bzjemne določbe. Naredba ministrskega sveta, s katero se za območje deželne vlade v Ljubljani odrejajo izjeme od obstoječih zakonov, Ker je v ozemlju, ki spada v upravno območje deželne vlade v Ljubljani, proglas šeno vojno stanje, se za to ozemlje v smislu zakona od 5, maja 1869, drž. zak. št. 60, vsled sklepa ministrskega sveta, storjenega na podlagi člena 20, državnega osnovnega zakona o splošnih državljanskih pravicah od 21, decembra 1867, drž. zak', št. 142, začasno suspendirajo določbe 12 in 13 člana tega zakona, Vsled tega nastopajo te-le postavne poslcdice: 1, Naredbi poverjeništva za notranje zadeve št, 134 in 135 o društvenem in shodnem pravu, objavljeni v Uradnem listu od 28, novembra 1918, št, XIV, se začasn.0 razveljavljata. 2, Nova društva se brez oblastvenega dovoljenja ne smejo več ustanavljati, Ako oblast tekom enega mesca ne zabrani najavljene ustanovitve društva, je smatrati« da je ustanovitev dovoljena. Politične oblasti smejo iz državnih interesov ustaviti delovanje že obstoječih društev, zlasti prirejanje društvenih zbo1-rovanj, ali predpisati posebne pogoje, pod katerimi zamoreio društva nadaljevati svoje delovanje oziroma prirejati zborq> vanja. Politične oblasti imajo pravico poslati k vsem društvenim zborovanjem svojega zastopnika, ki je opravičen zaključiti oziroma razpustiti zborovanje, ako se razpravlja o stvareh, ki ne spadajo v statu-taričen delokrog društva oziroma ki ogrožajo javni mir in red ali so protizakonite ali državi nevarne. Tudi smejo politične, oblasti sistirati izvršitev sklepov, s katerimi društvo prekorači svoj statutarični delokrog. 3, Shodi, katerekoli vrste, bodisi splošno pristopni ali omejeni na povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom, se smejo prirejati proti predhodni prijavi politični oblasti« Shode pod vedrim nebom sme politična' oblast iz razlogov državnega interesa ali javnega miru in reda zabraniti. Na vse shode smejo politične oblasti poslati svoje zastopnike, ki imajo analogne pravice, kakor na društvenih zborovanjih, : ii , \’-X 4, Upravna oblast je upravičena, da. ustavi obratovanje obrtov, kateri razmno-izda zanje poštno prepoved in da začasno ustavi obratovanje obrtov, kaeri razmnožujejo literarične in artistične proizvode ali z njimi trgujejo ter s tem ogrožajo javni mir. Prestopki predstoječih določb kakoe tudi odredb, ki so jih v svrho izvršitve teli določb izdale oblasti, dalje prestopki policijskih odredb, ki so se izdale na podlagi § 8, zakona od 3, maja 1869, drž. zak, št. 66, se kaznujejo po § 9, tega zakona. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. . t ,V Belgradu, dne 20, maja 1919, v podpisi vseh ministrov, y-V v ';-- v ' 'i' mi Zena."'" ; ! ž Prva državna šola za služabnice. Ni še dolgo tega, kar so v Londonu na Angleškem ustanovili prvo državno šolo za1 služabnice, Dotlej niso na Angleškem imeli nobenega zavoda za izobrazbo domačega osobja, tudi zasebnih takih zavodov ne, in zato je še posebno važno, da Stev. 111, ■•■■■■■■ i—■ .............................. mm je vzgojo služabnic prevzela država sama. Razmere služabnic so na Angleškem v »eliki večini tako ugodne, da mikajo včasi tudi izobražene deklice. Ponosni Anglež Je jako konservativen in zato se drži še dandanes svojega patriarhaličnega sistema In se čuti samo tedaj prostega, kadar ima v svoji hiši celo družbo službujočega osobja na razpolago, katero pa more neomejeno vladati. Ali to vladanje je povsem jako mirno in respektira glavno nadelo angleškega ljudstva ter nikakor ne omejuje osebne svobode; kljub temu vlada tam čudolepa disciplina med 15—20 posli velike angleške hiše, da jo vsak tujec občuduje. Od butlerja (neke vrste Vratarja) pa do hallboya (odpiratelj duri) pozna vsak svojo dolžnost in jo skuša povsem vestno in natančno izpolniti. Vzgoja služabnic se doslej vrši v hišah samih. Mlada deklica, ki gre v službo, mora začeti prav pri korenini. Najprej služi kakor »tweeny« za 190 do 220 kron na leto, pri čemer mora opravljati vse drugo delo, ki ne spada v področje kuharice, sobarice, pomivalke, pometačke itd. Polagoma stopa v ospredje; postane prva in druga sobarica, če je spretna za kuho, postane najpreje pomožna kuharica, a pozneje prva kuharica z letno plačo 700—1200 K. Ali tudi na Angleškem je pomanjkanje služabnic, in zato je mnoga odlična družina omejila svoje služabništvo samo na kuharico in sobarico, in ti dve morata opraviti vse domače delo. Vsled tega ne-dostatka sil postanejo deklice kmalu kuharice ali sobarice, namreč brez običajne prakse in brez dovršene priprave. Vsekakor je tudi ta okolščina pripomogla k Ustanovitvi državne učilnice za služabnice v Londonu, kjer se imajo deklice naučiti Odboru koroških beguncev se poroča: Ko so prišle nemške tolpe v Železno Kaplo, jih je najbolj pozdravljalo podivjano nemčursko ženstvo. Takoj po prihodu se je pričelo ropanje. Ropalo je tako vojaštvo kakor tudi civilno prebivalstvo. Med slednjimi so se najbolj odlikovale gostilničarka Kušej, Ana Bohm in njena sestra, učiteljica Moser, Zeemann, Prepot-nikovi ljudje, posebno pa Belschan pl. Mildenburg in Niederdorferjevi, koje je županja sama priganjala k ropu; dalje Tomaž Malovršnik, Marija Terplak, Urban Vrhovnik in drugi. Vse oropano blago so spravili k Niederdorferju. Tudi gostilničar Gašpar Weitzcr in posestnik Parte sta ropala, Župnikovega prašiča je kupil mesar Domnigg za 50 K, živino župnikovo pa je župan zaplenil. Izropali so popolnoma Župnišče, Repičevo trgovino in privatno stanovanje. Trgovko Pap, njeno 95 let staro mater in Brigito Jurač so oropali in zaprli, Sploh so prizadeti vsi Slovenci. Domačini so imeli silno veliko orožja skritega, tako da so oborožili vse moške od 14. leta naprej, da, celo llletnc šolarčke, kakor Alfreda Bohm itd. Niederdorferjev hlapec je ukradel mašno obleko, se ž njo oblekel in se tako norčeval. Še celo stari svečar Pachcr sc je oblekel v žensko ob- vse, kar se doma potrebuje: šivati, oskrbovati in začno tako vzgajati otroke. Bogato volilo človekoljube Mrs Newcome-rove je omogočilo tudi revnim deklicam vstop v šolo. Druge plačajo 40 kron na leto. Cel državni tečaj, ki obsega pouk v. vsem domačem delu, kakor v šivanju, kuhi, vodstvu domačih knjig, proračunanju obedov, oskrbovanju otrok itd, traja najmanj dve leti, ali gojenke imajo potem odprto pot do dobro plačanega mesta. Še ni bil prvi tečaj končan, že so hodila na šolo vprašanja po dobrih služabnicah, da, celo že po preteku prvega pol leta bi bila ta ali ona gojenka lahko dobila dobro službo. Vse delo v kuhinji, pralnici, likalnici, šivalnici itd. se vrši pod nadzorstvom preizkušenih učiteljic. Te stanujejo v preprostih hišicah, ki so zvezane med seboj s skupnimi vežami. Za čistoto in snago morajo skrbeti gojenke same, in sicer slednja dva meseca. Tudi se misli na ustanovitev vzorne otročje sobe s tečajem pouka o dojenčkih. V obednici zavoda, kjer sc prodajajo jedi iz kuhinje, hodi obedovat cela vrsta ljudi, ki hvalijo tako okusnost jedi kakor tudi njih snažno pripravo. Če človek vidi, kolikrat si kuharica med delom umije roke, mora dobiti slast do jedi. Take šole so vsekakor velikega kulturnega in gospodarskega pomena, vsled česar imajo še lepo bodočnost. — Pii nas ni bilo do zadnjega časa niti misliti na podobno državno šolo. Kako je gnila Avstrija skrbela za slovenske šole, je temna sramotna stran avstrijskega nasilja. Ali v Jugoslaviji bomo dobili vsekako tudi državne učilnice za služkinje. Saj so take in enake šole v pospeševanje narodne prosvete. In v prosveti je bodočnost! ,. --------------------- ■ iv->'y lcko ter se kazal po ulici kot Jugoslavija. Pri trgovcu Majdiču, kjer je bilo za 37.000 kron aprovizacijske moke, je župan Nie-derdorfer isto zaplenil. Drugi dan po prihodu so se lotili slovenskih kmetov v okolici. Na veliki poli papirja imeli so zaznamovane vse slovenske kmete, Ta načrt za ropanje sta napravila župan Niederdorfer in Domnigg, ki sta bila zadnji čas v Celovcu. Kmetom so vzeli vsa živila, kakor tudi vso živino. Ribičeve v Beli so popolnoma oropali, jih pretepli, zatem zaprli in jih pustili dalje časa brez vsake hrane. Tudi sosedo Novak, ki ima polno otročičev in koje mož se nahaja v ujetništvu, so oropali. Lobnik, Lepena kakor tudi drugi kraji so mnogo trpeli. Po Remšeniku je vodil roparske tolpe gozdar grofa Thurna, Breznik, ki je tudi Nemcem pokazal mesta, kamor naj bi postavili topove in strojnice. Tudi je pričel zadnji že vohuniti, a ko je prišel čez mejo, so ga z njegovo hčerko vred zajele naše patrulje ter ju odpeljale na varno. Našemu gerentu Drobniču, ki ga posebno sovražijo, so pokradli prasce, jih zaklali in pojedli pri Domniggu, Dne 7, maja so prišli tudi iz Celovca ropat. V Weitzerjevi gostilni so se pogovarjali vojaki med seboj* da bodo gerenta Drobniča, njegovo ženo, kaplana Skrinar-ja in učiteljico Miro Piskernik obesili, šolskega vodjo Klavora pa ustrelili. Tudi 11-letnega učenca Mubija so povsod iskali* da bi ga ustrelili. Iz oltarja so ukradli kip Marije, mu slekli obleko in potem na sredi trga klofutali; na opozarjanje v bližini stoječega* da to vendar ne gre, so rekli* da so sg Šmarjeti celo s svetniki kurili. ^ Koliko državnega posojila so podpisali častniki, ki so preživeli bojni vihar na varnih postojankah v zaledju? ;5 Reperfoir narodnega gledališča. 27, maja, torek, priparandisti: »Tek-i ma,« Izven abon. 28, maja, sreda: »Smrt Majke Jugovičev«, znižane cene. Izven abon, 29, maja, četrtek: »Pelikan«, Abonma C 59. ..ffiiiS Opera, , 27. maja, torek: »Žongler naše preljube Gospe«. B 58, '! 28. maja, sreda: »Madame Favart«> B 56. 29. maja, četrtek: »Žongler naše preljube Gospe. Abonma A 58. \ Po svetu. s Velik požar. »Lokalanzeiger« javlja iz Mannheima: Ponoči je v Ludvvigshafnu izbruhnil požar v skladišču mestnih železnic, kjer so bile nastanjene francoske čete. Žrtve znašajo baje 30 mrtvih in R)0 ranjenih. Poslopje je popolnoma zgorelo', Ogenj se je vnel vsled eksplozije špirito-vega aparata, s Podrta tribuna. V Bordeauxu se je ob priliki neke športske tekme porušila tribuna. 60 oseb je padlo s precejšnje višine na zemljo in je ostalo 27 ranjenih'. s Reorganizacija rumunskih šol, V Rumuniji se je sestala posebna komisija, ki sestoji iz samih univerzitetnih profesorjev in učenjakov, ki ima namen, da izvede reorganizacijo rumunskih šol. ■-s Borza zgorela. Borzo v Madridu je uničil požar. Škodo cenijo na 40 milijonov,! s Poboji v Smirni. Kot poročajo iz Carigrada, so se vršili v Smirni hudi poboji med Turki in Grki, Bilo je 400 mrtvih, ' s Povrnitev trofej. Vsakdo, ki je potoval po Nemčiji — piše nek francoski list — ve, kako ga je težko dirnilo veliko število francoskih zastav, ki vise ko trofeji po cerkvah in muzejih Berlina, Te za-j stave so iz leta 1870. in na etiketah beremo, koliko bitk smo izgubili, ki smo jih morali preboleti. Tega žalostnega prizora zdaj ne bo več. Po neki točki^ mirovnega dogovora mora Nemčija vrniti Franciji vse te trofeje. Ali kako naj se jih dostojno sprejme? Treba je, da jih junaki sami dvignejo z njih mest in jih odnesejo. Ko. se bodo vile nad glavami zmagoslavnih' čet, se bo otresel z njih prah, ki je v teku 50, let padel nanje. a Belgrad — mesto vrtov. Če liodiš po dolgih in širokih belgrajskih ulicah, boš rekel nehote: stavbeni prostor je tukaj po ceni. Na periferiji mesta so hiše skox*o izključno pritlične, pa tudi v sredini mesta najdeš pritličnih hiš vse polno. Zanimivo je, da nebroj stanovanj nima vhoda naravnost s ceste, ampak s ceste prideš najprej na dvorišče; na obeh straneh dvorišča imaš vhode v stanovanja. Če greš 'po ulici, boš videl dostikrat samo ozek in nizek zid z dvemi okni, zraven pa leseno ograjo z vrati. Mislil boš, da stanuje tu ena sama rodbina; ko pa vstopiš na dvorišče, se prepričaš, da jih je lahko tudi 5 ali celo več. Pri nas je namreč stanovanje !nad stanovanjem in se hiša zida v višino, Ev Belgradu je pa stanovanje poleg stanovanja in se hiša zida v globino. Dvorišče fl»avbija«) tvori dostikrat tudi vrt. Če ni drugega, vsaj nekaj dreves raste na njem, Ker so vse večje ulice tudi v sredini mesta zasajene z drevjem, je slika Belgrada ob prvem pomladnem zelenju izredno mikavna. S prostorom do sedaj očividno ni bilo treba nikomur štediti. Vsak si je sezidal hišo v udobni razdalji od soseda in jo obdal s praznim prostorom za gojenje domačih živali. Saj stavbnega prostora ne bo nikdar zmanjkalo! Okolica belgrajska je Sčudovito lepa; obstoji iz samih podobnih nizkih gričkov, po kakršnih je pozidan se-jdanji Bel grad. Tramvaj je razpeljan zelo široko, celo uro v oddaljeni Topčider vozi, Ja mesec prične menda tramvaj tudi obratovati. Sedaj je mesto čudovito »demokratično«; slcoro nič palač, zelo malo lepših kvil; večino poslopij tvorijo skromne, a lične hišice, bolj primerne za delavsko nase!-jSbino nego za državno prestolico. Bel grajskim otrokom očividno ni treba tičati v ilesnih sobah. Sobe so sicer res splošno iz-iredno tesne, a ta nedostatek očividno lju-/2%založnice zemalskc banke . 108-5 41/2% zadožiiice I. hrv. hranilnice ICO 4y2°/0 zadolžnice mesta Zagreba — Ji Ja j»o 465 51(1 1380 390 865 450 100 8200 210 695 850 109 106 110 109 5 105 110 Boba'© sredstvo za ialedee so Feller-jeve rahlo odvajajoče rabarberske »Elsa-krocjlice". Povzročijo dober tek in krepčajo želodec. 6 škatel j samo 12 K. Jako priljubljene pri ženskah in otrocih. Naročajte naravnost pri lekarnarju E. V. Feller Stubica, Elsa trg 245 (Hrvatska). Bolečine odpravlja sigurno „Elsa-fluid“. Omot se računa posebej, ali najceneje. Cim več kdo skupno naroči, tem več si prihrani na poštnini. (cj CD jp Crna usnjata listnica z okroglo uu ju 200 K denarja in vojaško dopust-nico v nedeljo 25. t. in. zvečer na cesti od Sore do Medna. Pošteni najditelj naj jo vrne proti nagradi na naslov, označen v vojaški dopustnlci. Nov zdravilišču! hotel. z aiezniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Električna razvetlfava.1 Staroznnno, radioaktivno zdravilišče z žveplom (Schwefel-thormo) + 58° C priporočeno proli protina reviaiizrap. išiasa ut SKT5S5;A”A“AL?t;AU nth boleznih. Elcktr. masaža, blatne, ogljikovo kisle In solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Krasna okolico. — Mod. oprema. — Novi hoteli. — Prospekte gratis. - Zdravil. zdravnik dr. J. Lochert Jaroslav. Zgodovinski roman. Rtiiki spisal J. Šmidt-Melin; preložil Al. Benkovič. (Dalje.) »Ako ni siva obleka,« je čez nekaj časa rekel Gribojedov, »pokvarila prirojene plemenitosti vašega srca, in ako ste .to, kar ste videti, potem ostaneva prijatelja za zmirom, in jaz, bodite o tem prepričani, storim vse, da vam stališče napravim kolikor mogoče prijetno. Naj vam ne upade pogum,« je pristavil z očividnim sočutjem, »tolažite se s tem, da nihče ne pride zaman na svoje mesto. Povsod lahko delujemo v blagor, povsod lahko, čeprav z enim samim praškom, prispevamo k mogočnemu peščenemu hribu. Prisotnost takih ljudi, kot ste vi, ne more biti brez blagodarnega vpliva. Nevede s tem 'oblažujete tovariše ter pospešujete napredek v naši vojski. Dasi Rusi, ki so mlad, močan narod, le počasi slede zgledom drugih narodov, in dasi le počasi napredujejo na potu samozavesti in prosvete, vendar dosežejo, o tem sem trdno prepričan, najvišji cilj. Morda bode cvet tistih narodov, za katerimi ubiramo stopinje, med tem časom že ovenel.« S temi besedami je Jaroslavu podal roko in ga odslovil. Ginjen in osupel je gledal za njim, ko je odhajal. »Kako ves drugačen je ta mož, kakor sem si ga predstavljal,« je govoril sam pri sebi. »Domneval sem, da je zabit petolizec, a našel sem moža, oglajenega od olike, duha in čustva. Čudno! Snidenja ž njim je bilo treba, da me je opozoril, kako je tudi nizko stoječim osebam mogoče razviti moč, s katero dvignejo domovino do vrha slave, V takih mislih čutim, da sem se sprijaznil z vsemi bolestmi, katere sem bil okusil. Kaj je proti temu vse ljudsko življenje, polno sramote in ponižanja! A vendar... ali ne odpira vsaka cvetka svojega cveta solncu? Ali ne išče vsako srce svoje sreče?« Ne vedoč, kam pojde, je po tem samogovoru zapustil svoje stanovanje. Da bi ušel vračajočim se starim mislim, je sklenil, da se izprehodi po perzijski prestolnici, Solnce se je že nagibalo k zatonu, ko je Jaroslav svoje korake obrnil proti poslanikovi palači, z občudujočimi pogledi opazujoč krasoto solnčnega zahoda. Pozabil je na samega sebe in poze-meljske stvari ter se v svojih mislih poglobil v neskončnost, v tisto knjigo, ki je odprta od večnosti, a vendar zaprta nagim očem, Premišljevaje niti ni zapazil, da po tresti prihaja družba jezdecev. Šele ko so se bili ustavili v njegovi bližini ter raz-redali, je pogledal nanje ter njim na čelu opazil Gribojedova. Poleg njega je jahala visoka, vitka ženska, njegova soproga. Dasi je štela trideset let, starost, katera je navadno ženskim krasotam tako j nevarna, vendar se je jasno kazala, zakaj j je bila po vsi pravici, ko je bila še mlada j georgijska knežnja, v svoji krasotic bogati domovini znana kot najkrasneiša in kako I je bilo mogoče, da je nase obrnila splošno pozornost, ko je bila odšla v Petrograd k svojemu možu, izvoljenemu iz čiste ljubezni. Poslanik je bil prijetno razveseljen, ko je ugledal Jaroslava. Želeč mu »dober večer«, je stopil s konja in se obrnil k njemu. Nato pa se je približal svoji soprogi ter rekel; »To je naš mladi prijatelj, katerega sem že priporočil tvoji naklonje-sti in dobroti. On ne zna rabiti samo jeklo, kadar nanese potreba, marveč tudi latinščino in grščino. Veselilo nas bo .,.« »Starši, dragi starši,« se je ta hip odzval iz hiše zvoneč otroški glas, takoj nato pa se je pojavila mlada deklica in kot srna stekla v odprto naročje poslancu, ki jo je strastno pritisnil k sebi, »Moja Natalija,« je vzkliknil in preko plemenitega lica mu je šinil usmev veselja in ljubezni, »malo da nisi podrlr. očeta! O, samo nekaj ur smo biti od tebe, in že ,..« »0, kako dolg se mi je zdel ta čas,« mu je deklica segla v besedo, »niti knjige, niti igrače me niso mogle zanimati. Neprestano sem vlekla na uho, kdaj bom slišala konjsko peketanje. Ko bom dorastla, vas bom spremljala povsodi, tudi če poj-dete na obisk k staremu šahu.« S temi besedami je krasne, temne kodre, ki so ji plavali čez rame, vzela v nežne, tanke prste ter jih ovila očetu krog vratu. Takoj nato pa je objela mater ter poljubovala roko zdaj očetu zdaj materi. »Milo, drago dete,« je ginjen izprego-voril oče, položivši kakor blagoslavljaje roko na jasno čelo, kateremu je črn, bar-žunast trak še poviševal beloto. »Drago dete, Bog nama te ohrani tako milo in naklonjeno, kakor si zdaj! A pojdi,« je pristavil, »da ti pokažem nekoga, kateremu hočemo biti prijateljsko naklonjeni, dokler se bo mudil v naši bližini.« Prijel jo je za roko ter jo je peljal nekaj korakov Jaroslavu nasproti. Radovedno je dete gledalo mladega vojaka z modrimi očmi, ki so njenemu dražestnemu obrazu dodajale čaroben odsvit. »Kajne, da boš našega mladega prijatelja ljubila, kakor želijo starši?« je nadaljeval poslanik. »Seveda ga bom,« je odvrnilo dete, premagalo prvi strah, s katerim jo je navdala siva obleka, ter Jaroslavu podala ročico, ki jo je on gorko stisnil. »Zdaj pa, dragi moji,« je rekel nato Gribojedov, »ne odlašajmo več. Večerni zrak, dasi je tako prijeten, bi nam vendar utegnil škodovati. Ne pozabite,« se je obrnil k Jaroslavu, »da vas bomo jutri ta čas čakali v svojem salonu.« Prijazno ga je rodbina pozdravila v slovo ter šla v hišo, mladi vojak pa je bil zopet prepuščen svojim mislim in čuv-stvom. Lepi časi so nastopili zanj. fc^o se jo drugi dan odzval povabilu in je Gribojedov zvedel žalostni vzrok, ki je bil našega junaka oropal vseh nad v sreča in slavo, je Jaroslav od njega in od njegove soproge slišal tolažilne besede, ki s® padle v njegovo srce kot solnčni žarek na' venečo cvetko. In prej, nego se je zavedel* je poslal član rodbine Gribojedova in če-« stokrat vprašal sam sebe, naj se li bolj čudi duhu, bogatemu znanju, velikodušju poslanika, ali redki dobrotljivosti njegova soproge. Natalija, dete vzornih roditeljev, pa je bila podedovala vse te lastnosti, zavisti vredne in srečo obljubujoče. Nenavadna nadarjenost tega dražestnega otroka* njena poslušnost, nenavadna prijaznost V, vedenju jo je omilila vsakemu, ki jo je poznal. Poleg tega se je Natalija odlikovala s prirojenim in izglajenim čutom vljudnosti, ki jo je varno vodil preko dobe njene mladosti; ta sigurnost je bila tem dražeslnejša, ker nikdar ni škodila detin-ski priprostosti in neprisiljenosti. Kdor pa je pazljivo opazoval vedenje in govorjenje enajstletne deklice, jo je go-1 tovo lahko imel za mnogo starejšo, kajti imela je jako skrbno odgojo, ki je hitro izobrazila njeno razsodnost in duha. Roditelja Gribojedova sta bila dosih-dob njena edina učitelja in vzgojevatelja, ker se v svoji neskončni ljubezni in skrbi nista mogla odločiti, da bi bila ljubljenko izročila tujim rokam. Kako bi se bili v pristopno srce Natalijino vcepili nazori in načela, katera s človekoljubnim, čistim in plemenitim značajem staršev niso samo soglašala, marveč so mu bila celo čisto nasprotna. Posebno oče je duha svoje hčere okrasil z zlatimi zrni svojega znanja ter oplemenitil njeno srce in značaj. Na- -učil jo je spoznavati velikost in vzvišenost kreposti in čistost duše, dočim jo je mati , opozarjala na krasoto in dobroto. Tako je mirno potekal mesec za mesecem, Vsak dan je Jaroslava bolj pribli*' žal rodbini in z odkrito skrbjo so gledali nasproti tistemu trenotku, ko bi mladi vojak utegnil biti znova pozvan k vstopu v vojsko. Bilo je 18. februarja leta 1829. V jutro tega dne, ko je bil poslanik stopil v svojo pisarno, mu je bila naznanjena žena, ki je nujno hotela govoriti ž njim, »Kdo je in kaj želi?« je vprašal Gribojedov slugo, »Tega mi ni povedala,« je odgovoril sluga, »a videti je zelo nesrečna, ker sc kar trese.« »Pripelji jo torej takoj,« je ukazal poslanec in vstal izza svoje mize. Nekaj minut na to je stopila v sobo visokorastla, popolnoma zakrita žensEsa. Nekaj korakov pred poslanikom se je ustavila, po orijentalski navadi roke pr križala na prsih in dražestno klanjaje se izpregovoriia svoj pozdrav. Nato je odgrnila pajčolan in pokazala poslaniku svoj bledi, od bolesti prešinjeni obraz, na katerem so se kazale sledi nenavadne krasote. Strmeč je gledal Gribojedov njen«? zanimivo osebo, ko mu je padla k nogama (Dalje.) Izdajatelj konsorci) »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Ccnčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.