Katolški cerkveni list.
M 29,
V (Vtertik 18. malica »Nerpana.
imzo.
Poinoeik ol>i*kmijc solc poboljšati.
Alcd zaderžke. ki veselo napredovanje naših narodnih šol močno zavirajo, se po pravici tudi šleje slabo obiskanjc šol. Tožba učitolov je splošna, de otroci vse prepogosto iz šole ostajajo, de jih sta-riši premalo k šoli perganjajo: jih pogosto elo v šolo ne pustijo, ali jih saj zavolj vsakiga nar manj-šiga posla doma ohdcržijo. Kdor je že kedaj per šolah kej opraviti imel. ve. k<dika pomota per učenji de je to . ker se more vedno z enimi ponavljati, kar se je drugim že razložilo, tako de per vsi svoji pridnosti iičitel s podukam le nikamor naprej ne more. Vprašanje tedaj, kako hi se slabo obiskanjc šol poboljšalo, gotovo ni nepotrebno. Se ve, dc, ako se šola slabo obiskuje, morajo učiteli nar poprej brez vse samosvoje ljubezni se poprašati, ali niso morebiti sami krivi, de otroci neradi v šolo hodijo, ali de jih stariši neradi v šolo pošiljajo? Ako je to, sc tudi samo od se razume. de se morajo narpoprej učeniki poboljšati, potem se bo tudi obiskanjc šole poboljšalo. Vender od tega tukej nc govorimo, iu skušnja uči, dc tudi prav umnim, prijaznim in marljivim tičenikam slabo obiskovanje šole veliko nevolje in jeze perzadene. Mi samo v nekim resničnim zgledu cniga pomočka opomnimo, ki bi utegnil sploh per vsih šolah, kar njih obiskanjc zadeva, mnogo koristiti.
Prišli so mlad kaplan po komej dokončanih šolali na neko faro. ktera jc s šolo zlo slaba bila. Nedeljska šola je bila komej boljši, kakor nobena, in tudi vsakdanjo šolo so otroci zlo zlo neredno obiskovali. Ker so se kmalo prepričali, de nista ne učitel ne poprejšni katehet tega kriva bila, so bili toliko bolj žalostni, ker so menili, de se sami v soli prav vesti ne znajo. Ker sta jih pa učitel in g. fajmošter tolažila, de je to že prej ravno tako bilo. in de jc le ljudstvo za šolo preveč zaspano, so se začeli v pridigah in keršanskih naukih za šolo potegovati. ter so dokazovali nje korist in potrebnost, pa kaj — le gluhim usesam so govorili! Začeli so potem tudi z ojstrim svariti, pa tudi ni nič zdalo. So si tudi z učitelam vred po svoji mori v soli per-zadcvali, — pa je bilo le vse per starim. Ali glej!
brez de bi bili iskali. so najšli pravi pomoček! Ker so vodili. de je branje lepih bukev posebno mladim ljudem koristno, in de jih nar linij leni-ga pohajanja ovaruje, ki je le prerado perva stopinja k grešnimu soznanjenju. pohujšan ju in razuj-/danju. so si kmalo lepo reč perpravmli pobožnih bukvic v ta namen oskerheli. Kdorkoli jc potem k njim prišH . so ga poprašali. ali k:ij brali '/ca. in vsakiniu. ki je bil branja vajen, so tako rekoč kake bukvice v branje posilili. Pa saj lega ni dolgo treba bilo. Komej so ljudje zvedili, de se per kaplanu toliko lepih bukvic dobi, se je znašlo tudi hravcov dovol j. Posebno ob nedeljah in praznikih je bila k:i-planija vsa živa. Eden je prinesel bukvice nazaj in dva druga sta žc z njim prišla. ter za nje prosila. Med tem pa sc jc posebno nedeljska šola od nedelje do nedelje polnila, pa tudi v vsakdanjo šido so otroci bolj pridno hodili. Kaplan so se čudili temu . pa si niso zrajtali. od kod de to pride. Pa zdaj je prišla ktera mati. zdaj kteri oče, ter je blezo takole govoril: ..Prosil |»i jih, ko bi še tudi mojiga fanteka ali dekleta v šolo vzeli: prišel sini unokrat k svojimu sosedu, in njegova hčerka nam je iz bukvic. ktere so ji oni posodili, toliko lepih reči brala, de smo vsi po veriti okoli mizo jokali. Kad bi imel. ako bi sc tudi moj fantek branja še pervadil". In tako ni govoril kar eden. ampak s takimi in enakimi besedami je prišlo starišev iu mladih ljudi zmiram več in več. Takrat so še le kaplan spoznali, de niso oni, ampak de je le branje lepili bukvic zaspane farmane nekoliko zdramilo in za šolo vnelo: in šola. dozdaj njili žalost, je bila s časam njih nar veči veselje, akoravno jc ostalo še zmiram veliko poboljšati in popravljati.
Ta zgled nam pa le staro resnico poterdi. de se ljudstvo precej nobene nove naprave ne prime, dokler nje koristi s svojimi lastnimi očmi ne vidi, in nad sabo tako rekoč ne občuti, zakaj tudi tam je bilo potem mnogo farmanam prav serčno žal. de se niso v mladosti branja naučili. Pomoček tedaj, ki ga v poboljšan je obiskan ja šole jaz svetujem, je ta. de naj bi se povsod, kjerkoli je mogoče, po farali b ravnice napravile, kar so pridni duhovniki v naši škofii že na več krajih srečno izpeljali
Težava per teh bravnicah je le ta. de ljudstvo nobenima praviga veselja do njih nima, ee se nobeden duhov nih gospodov z njimi ne peča: kar pa na drugi strani v eselo priča, de ljudstv o še zmiram svoje nar veči zaupanje do svojih dušnih pastirjev ima. To bi les tudi nič ne djalo, ako bi le vsi gospodje s to reejo enako veselje imeli: pa dokler nekteri z veliko skerbjo bravnice napravljajo in podpirajo, se nji Ii nasledniki le neradi in mlačno tega dela primejo, ki je zares z mnogimi sitnostimi spleteno; tedaj začnejo bravniee zopet žalostno pešati, kar se je že tudi per nas zgodilo. Dokler tedaj bravnice na kaki boljši iu stanovitniši podlogi osnovane ne bojo, bi bilo pa saj želeti, de hi gospodje vsak za se po svojim premoženji male bukvarnice si napravili, de ljudstvo duhovske jedi ne bo stradalo. Tudi se Je po tem takem ljudstvo z mnogimi bukvami soznani. in eden si omisli te. drugi druge. Kaj namreč pomaga, ako se se tako lepe bukve za ljudstvo spisu-jrjo. ako pa ljudstvo od njih nič ne zve. \a samo priporoeenje po časopisih si ne bo Irhko kteri kmet lakih bukv ic omislil. I»i utegnil tudi res Irhko goljufan hiti. temne on hoee bukviee poprej pregledati, potem jih se le kupi. čc sr 11111 zdijo denarja vredne. - Vem sir« r ka j l.rktcri porečejo, de so ljudje urhvalržiii. dr na oiikviee premalo gledajo, vse pomažejo in raz-tergajo. pozgubijo ali rlo vlajijo in še nazaj lir perneso. To vse so tudi zgorej omenjeni kaplan skusili od konea do kraja: pa kakor se oni niso nikoli s|orjc!;ih .stroškov kesali. se gotovo tudi ž njimi \reii noben drugi nc bo: tako obilno duhovski dobiček časno z gubo prevaga.	K — .
D11J1 ..preklic*" in njegove lise.
Duh ..prekuc" ? Kaj je to? Je tak duh. ki I j ud i obsede, de hočejo vse prekucniti, kar je dobriga. vse postaviti, razširili, zde bel i t i. v koreni n iti. zvišati, kar je ni a I o p r i d n i ga. Ta duh ima svoje gnje/.da, ktrrc imajo razločne imena, p.: socializmi, deniagogizem, demokrati-zeni. gelieimc (■csclischaftcn. Jakobiucrthum, Hur-schcnsehaft itd. itd. l'o tacih smcrdljivih gnjezdih sr natiliama leze, trr skrivaj deržavski in vestni mir spod jeda . kakor malopridni bramor na spomlad lepe zelene žita. de začnejo romcueti in poginejo. \ko m; iii i j po tajili kotili in kotičkih v sled lic pride, sr !a mrrrrs zarr.ii. v hiljadotcrim plodu na svitlo udari, se po celili deželah kakor kobilice naseli iu razpusti, iu priklice čez zemljo meč, «>ginj iu vse nesreče.
Iz eesa se ta duh in njegovi obsedenci spoznajo? Iz mnogoterih marog. pik in lis. ki jih obdajajo. in se ludi kterikrat spreminjajo, kakor barva pri kameli jonu. Tukej le nektere poznam n jamo, iz kterih ga je vsakteri v stanu spoznati. Duh ..prekuc-jc tisti duh. kteri svoje večno življenje na zemlji praznuje iu posvečuje z veliko svečanostjo. D11 se perti. de bo na stari zemlji nebo po novim kalupu stvaril. ter v njem ljudi, idest, samiga sebe osrečil. To jc tisti duh, kteri, češ de se za ljudi in njih pravice poganja, bi se rad polastil vesla cele zemlje. Jc tisti duh. kleri svobodo in ravno p r a v 11 o .s t po svetil trobenta, pa ima že verige .sko\auc. ile bi vanje slchcrniga vklcnil. kteri bi se. njemu nc hotel vklanjati ter mu služiti. Je tisti duh, ki sc za laž poganja. resnico zatera. Je tisti duh, ki. nc mara, vse nevere, krive vere in zmote za lepo ima in zagovarja: sama katolška — tamu jepez-dir v očesu, in bi jo rajši dans kot jutri spod soluca
spravil. Je tisti duh, ki po dnev nih listih z vidno nejevoljo oznanuje, ako je puntarje zasluženo stra-hovanje doletelo : in se serčno veseli in sladko smeja. ako so katolški škofje po krivičnim v tamnice de-vani. Je duh v tistih obsedenih, ki pisano gledajo, de je katolška cerkev kos svojih pravic zopet dobila: je duh v tistih, ki bi radi zaglavnost (smertno kazin) odpravili, in palico zlomili, ki so jo sami zaslužili, ali jo zaslužiti mislijo, ter se je boje. Je tudi še duh tistih, ki le do svojiga naroda nagnjenje čutijo, druge kakor pesjane ali pesoglave čer-tijo. ker keršanske ljubezni ne poznajo. Jetudi duh tistih, kteri ko sami ljudi k puntu nadražijo, de kri prelivajo, na glas razkričujejo: to so marterniki za svobodo, za sveto reč. njih imena bodo vekomej slovele, bodo v zvezde kovane, potomstvo jim bo hvalo vedilo itd. fnjih duše pa, ki so v puntu padli, kje so? Tega duh prekuc ne popraša Kadar pa deržavna oblast ukaže za pravično orožje prijeti, puntarje v krotiti, tačas vpijejo: grozovit-nost, mesarija, tiranstvo! itd. Tega duha prekuca zamore deržava z orežjem po zunanjim premagati in za kak čas zatlačiti: tode izgnati iz ljudi ga ona ne more: to zamore le svobodna cerkev. Torej sc je prekucnili tolikanj boje. in si lase pulijo in berke višejo, ker je ne morejo vklcnil i. Svobodna cerkev — sveta vera -— ona ima moč in ključ do duha. ona sama. ako bo svobodna v vsih svojih krogih, bo globoke rane zacelila, ktere so človeški družbi vsekane, ona bo pri korenini začela zdraviti. in bo ozdravila, kolikor je to pod solncam kolj moč vresničniti. Urez vere v Hoga in v prihodnje povračilo se pa to zgoditi nc more. V dnevih sile so ludi vlade spregledale, de je začetik vsiga liudiga v tem. ker je vera ljudem iz sere zginila, ker je zlasti pri izreji mladosti bilo silo veliko napak — in pomaiikljivost: torej so one cerkvi njene odvzete pravice jele nazaj dajati, in upali je. kakor se bojo te krivice popravljale, sc bo pcrpravljala in boljšala tudi odreja človeške družbe. —r -
,	v
!Hittioii na eerni gori na .Stajarskem.
Letošnja spomlad jc r/.a nas srečna bila: tri nai lepše ino sicer dubovne rožice, do sili dob v naših krajih še neznane, je v krasni cvet pognala: jaz menim tri misionc	Druži mision je naimer bil od Iti. do
19. rožnika t. I. na C c rili ali Ptujski gori ^Maria-Neustifi) pri Gorski Materi M ožji. — Ta cerkva je jedna naj vckših ino po svoji veličastveni postavi naj iiiieiiitnejšib: ona jc Gotsko vsa iz samiga rezanega kamena jako odlična zidana : jc pak posebno od juterne strani eerna . odtoda ima svoje ime ; ljudje pak v svoji prostosti pripovedujejo, da se je pred grabežljivim Turkom . ko je nad njo šel, kakor v mrak skrila. Tu le je čre/. leto več velikih shodov z glasovnimi sejmi — sem prihaja romarjev iz vseh tude zlo deljnih krajev , tako, da je. čeravno v tcrjru, za stajo tesnoba. Z ,,Gore" se v/.ivlja lep razgled po širokem Ptujskem polji, kakor blizo malogde na prestrano rodovitno ..Pohorje", v ^Slovenske4* vinske ,.Gorice" ino v zelene rIIalozec*'. Ker jc tu mision ravno ob času shoda bil, ni čudo. da je bilo vseh obhajancev 7800. Misionarji so bili trije.
v ) In vender je punt toliki greh. dc je v nekterih škofijah škofu prihranjen, ter ne sine vsak duhoven od lijeffa odvezati.
) lil. misiona v C i r k o v c i h in v K r a u h e i m u v cikloma 21 iu 27 teh listov.
redovniki najsvetejšega Odrešenika: drugih duhovnov izpovednikov pak je bilo, sicer ne vsaki den, vendar po števili vseh vkupej 31. Fara ima samo 1100 ljudi; tujih je bilo iz vekšega spod Ptuja, s »Slovenskih Goric ino iz Labodskc škofije. Toti mision jc pak tem imenitnejši. ker si jc toliko ljudi jega nedopovedljivo dobroto okusilo ino jegovo hvalo na vse kraje razneslo, tako, da zdaj gre močno prašanjc , če bi še gdc drugde taka „ velika pobožnosta bila. ko sc jc duhovna lakota po tem dušnem prcnovljcnji tude v drugih obudila. Mi-sioni, kterih mi. kar se duhovne koristi tiče. ni treba hvaliti, so še z druge strani na Slovenskem tude glede Slovenščine prevelike cene. kako? ker si propovedniki ali govorniki skoro morajo prizadevati v naj čistejši — naj glajši besedi govoriti, ker so zvesto prestregani od toliko drugih ino deljcčnjih duhovnikov, kar je sedanja doba nanesla. Misioni so Nemškutovanju grozna jama! Ino res! jaz scni bil pri vseh teh treh misionih poleg, pak moram obstati, da sem se nad velikim napredkom naše domače cerkvene besede le v desetih letih ves zavzel — govor je po najboljših kuigah! Venec najprav-šega govorstva pak gre redovniku naj sv. (Idr., g. Kalcij nu — jegova beseda jc bila čista kakor suho zlato, gladka, kakor raztopljeno maslo, ino primcrjcua, kakor pravilo. Hodi to v razveseljenje Slovenskim Bogo- ino rodoljubom !	Cafov.
Razkolnišha pri krivovcrcih.
De jc edina katolška vera prava Kristusova vera, dokazujejo tudi brezštevilne razderija pri drugovereih. — Od l.utcranov je že glasovitni Napoleon rekel: ...le med njimi (protestanti) 70 očitnih ločin: ako bi pa pra-šali tdclicrniga protestanta po njegovi veri. bi se pokazalo tacih razdertij 70.001»-'. - - Druge ineino grede naštejemo nekoliko ločin tako imenovanih starovercov ali nezedinjenih lirekov. Take ločine so p.: „Popovci. brez-popovci ali duhoborci. po tem če imajo pope ali ne. Dalje: Kristovšeina. ki so kmeta častili, kteri se je Kristusa imenoval: Anufrivšeina, od nekiga niniha Anufria imenovana. Potlej: Pavlovščina , Andreaiiovščina, Dofi-chavšina; leti jih zopet kerstijo, kteri k njim prestopijo. Volosotovščina in llariouovščina ; ti zaveržejo cerkveno poroko, in veliko zmed njih sc jih jc nekdaj samih sežgalo. Serapianovšeina. Slefanovščiua, Kozuiičiua. Sabatniki; Pogačniki, ki so koltrc in kože v svojo obleko zvolili kakor znamnje svetosti; Filiponci so zopet druga ločina , ki se brani persegati in na vojsko hodili.
Kiii£cvni oglas.
Pač veliki potrebi so čest. g. A nt. I.a h , l.cmbaški farmešter v prestrege prišli, ker so hukvičke z naslovom : D u h o v ne 1* c s m i za šolsko m 1 a d o s t" na svetlo dali . ter jih nekoliko predelali in pomnožili. Ta lična knižka obseže 15 Slovenskih ino 1» Nemških pesem ino 4 Slovenske molitve za šolarje pri slovesnem obhajilu. Od svojih pesem g. farmešter sami pišejo: ..Potrebno se mi jc zdelo, šolarjem Slovenske pesmi v roke dati, da bi ne uvijali Slovenci zmirom Nemških malorazumlji-vih. Gospodi školniki najdejo za vse tc pesmi potrebne iiapcvc ali viže v znani Dukovi zbirki cerkvenih pesem; za pesmi pod številom V, VII, VIII. IX, XII pak sem v Gradei posebne napeve čedno natisniti dalu. Na prodaj so v Marburgu pri Fr i d r i k u Lev c r j i „Pesmiu za 6 kr. sr. ino „Napevia za 5 kr. sr.	Cafov.
Razgled po kersanskim svetu.
Nemško. Neki g. Kattmann jc v Kirchbroinbachu pred nekaj časam začel učili od uckakiga pervotniga
keršanstva. to je. od pervomih la/.i. in je dnarje zbiral. dc bi svojo novo vero, to je, nejevero vstavil. Verni njegovi so bili pravi nejeverni, ker jim je vso vero iz serca izpuliti si prizadeval, in kmalo so sc prepričali, kako pošteniga noviga apostelčka dc imajo. Ko se je namreč dnareov nalezel . je zginil ; še le pozno so novice razglasile. de je mojster Kattmann v Novim-.lorku ( v Ameriki). Kirchbromhachčanje ! ( bodite v Gradcu, na Dunaji, v Sticideiuiihl-i ali kjer si bodi), vi visokoumni Nemci! zdaj se boste vedili varovati, de ne boste nobeniga Kattmanna več poslušali (dokler ga namreč k vam ne bo).
Po predlogu na Dunaju lani zbranih škofov jc visoko ministerstvo sklenilo, dc sc bo sveto verstvo v latinskih šolah prihodnjič tako-lc učilo: V I. ločini spodnjih latinšic sc bo razlagal pregled vsih členov vere iu djanja (zaderžanja ali nrave) na podstavi verne znanosti iz začetnih šol. V II. ločini se bodo razjasnotali sv. obredi ali cerkvene šege iu opravila: v III. zgodbe božjiga razodenja v starim zakonu: v IV. zgodbe božjiga razodenja v novim zakonu, s pri-iavkam popisovanja svete dežele, svetopisemskih nekdajnost . <pi~a svetih pisavcor. V gornjih latiušicah sc bo v treh per-vih razdelili predlagalo sostavno ( zistematieno) vrenje katolškiga verstva; iu v eetertim razdelu sc bodo u»ik cerkvene zgodbe ( po Aleogu ). Visokočasiitljivi škofje -o za naj boljši po imenovani osnovi izdelane šolske huk\t darilo oduienili. Mislijo tudi napraviti katolške latin>iee (gimnazije), ker samo s tem bi bila katolška odreja mladosti zagotovljena.
V Stuttgardu sc katolški stanovavci pod rav-nanjem duhovniga pastirja Strohel-a prizadevajo. z lastnimi pomoeki katolški gimna/.ium napra\iti.
Iz Prage, /a slavno eerkev sv. Cirila iu Metoda ki sc bo v Pragi na Karlinu zidala . imajo tlo.-ihinai 1000 gld. zbranih. Tudi jetniki Pražaiokc ječe so dali 100 gld. Ali delo bo stalo kaeih 200 OOO gld. >r. Tedaj Slovani, za cerkev slovanskih apostcluo\ !
C i a m b er i j s k i cerkveni s ni d. 7. veseljem in svetim spoštovanjem so katolški kristjanjc zaslišali besede v \Viircburgu in ua Dunaju zbranih škofov, kmalo potem se je jelo razglasov ati. de sc škofje v.-ih sardin-skih školij pripravljajo k škofijskim zhiraljsam ali sni-ilam. — U., 4.. 5. iu ti. mal. serpana 18 4!) je bilo pervo zbiraljšc v Samberi ( Chanilierv ). Vsak škof jc v svoj; škofii odbore y volil. de bi pretresovatevni snutek skerhno pretehtali in svoje misli razodeli. Prieijoei so bili: l>\a nadškofa, Samberiski in Scbastenski, štirje škofje in dva škofovska namestovavca. Začetik jc bil s slo\esn«» sv. mašo. Veliko spoštovanje in globok \tisk je to obudilo pri vsih verstah ljudi.
Pogovori in sklepi /.branili očetov so bili v naslednjih rečeh:
1. Očetje so rekli in spoznali, dc je svoboda >ko-lovskiga opravništva bistev na, ki se mora v vsili okol)-šinah ukljub sleherni nevarnosti ohraniti.
li. Kar zadeva očitno ueenjc. so škofje sklcnili.se zoper ločivniške naeclstva (sehismatiea principiai voj-skovati. kakoršne so v nedavno razglašenim deržavnim ukazu. Nikoli ne bodo terpeli, de bi bogoslovski učenik v semeniši učil. dc bi duhovni vodja (director spiritua-lis) v kakim kolegji službo opravljal. ako ne bodo oni v njegovi volitvi imeli deleža, kakor cerkvene postave tirjajo. Škofje izloeivno sebi in svojim občjim nanic>tiii-kam (gencral-vikaranO prihranijo pravico, učenike ii. učenice nižjih šol (Primar-Sehulen) v zadevi verniga znanja spraševati, iu bodo tem učenikam opravičenje le h tem pogojem dajali, dc se bo ta nauk delil pod uad-glediiišlvam farui^a duhovna.
3.	Zastran deržavniške zadeve po škofje izrekli, de se vera (religio) s slehernim vladijstvam (Regie-rungsform) zlaga. dc je duhoven mož zavoljo nebes, ki naj deli svoj blagoslov vsim brez razločka osebe ali strani. —
4.	Sklenili so škofijski odbor napraviti, ki bo nevarne buk\e pregledoval. So ponovili prepovedi svetila pisma, obrednjih (liturgiških) bukev, in taeih . ki ex p r o f c s s o od vernih reči govore, brez dovoljenja ško-fijMiva ne natiskati.
•V Očetje so sc zavoljo vprašanja od ricomadcža-niga spočetja Marije Device posvetovali in sklenili, de naj vsak škof za se v li reči na r a/.pisanje svetila očeta odgovori.
ft. Škofje so sklenili prenapravo cerkvenih zapi-savnikov t registrov ). ako bi se duhovnikam ( fajmoštram | od deržave prihodnjič imic bukve več ne zročilc.
7. <*o\nrili si» od preuaredb pri cerkvenih sodniših.
5.	Poslednjič so izvolili >kofjc več odborov za napravo :
a) katekizma za vse škofije r deželi: b | zl»iral|-inli naredb iu bukev za spovednike, tudi za
rabo crl»- provincie: c | oloniga ohrednika ( rituala ):
«1) osno\aii prtdlog za bugoslovski inilski tek (Clas-s« n-t'iir-u-I \ posameznih seminiših po provincii. Pred ra/.snidam m škofje svoje sklepe sv. očetu poslali poterdil. Pi-ali so list do nadškofov druzih pro-vincij. in snidiski #i — i do diiliovstva in ljudstva. Potlej so pisali pismo kralju Viktorju Kmanuelu. v kterim so nui svojo nepremakljivo podložuost in vzrok svojima snida naznanili. \a to pisanje so prejeli list zadovoljnosti od sardinskiga ministra v imenu kralja.	J.
\a Saksonskim se število Rongeancov vedno zmanjšuje; v Drezili »c j.li je veliko v kal\ino\o ccr-kev vernilo. v l.utrovo cerkev se jih je pa v vasi <»e-leuau čez MM) nazaj podalo.
\a Francoskim so škofje v dveh krajih pod svojim nadškofam zbrani, v I.ionski in Albiški cerkvi.
( ulleii . nadškof in pervak na Irskim, je škofe na Irskim v zbor poklical, ki se bo velikima serpana v mestu T h ur le s začel. Imen»vaniga nadškofa to papež svoj;ga namestnika per tem zboru 7.volili.
V l.ondonu sc veliko govori od imcniine t'ast-lereagh. hčere r*>spoila Kodni, ktera se je v katolško cerkev veruila: pravijo, de bo njen mož ravno to storil.
Praga Obhoduicc bojo na Pemskim terpcle. dokler b« letni čas prepu-tl. Veliko pa se pripravlja za z Imi d o in povzdigo praviga duho\niškiga duha: v štirih škofijah se bojo v kratkim perčele duhovne vaje. in v to tlelo so izbrani možje krepkima duha in bistriga uma, od ktcrili se sme do-ii lepila in blazina pereakovati. Sta pa zvoljena v Pragi korar in profesor g. Rcchber-ger in prof. z• Keuler; v l.itomier pride znani govornik p. Dominik Sarior> . prednik bosih karmelitarjcv v (•radcu. in l.ilomicr-ki škof sami bojo v opominih in razgovorih pričijocin ra/ »deli svoje misli zastran potreb časa iu v ponovljen je duha. V lludicgovicah bo premišljevanja prevzel slo\i»i Dr. Schlor. V Kialjevi liradec gresta duhovnik Praske duho\šnicc g. Dr. 1'rueha in p. Ma-dlcner i/, reda sv. Odrescnika. H rez dvombe bo pa pospešila ponotljenjc v duhu vcrla gorečnost duhovšinc same. ki hrepeni po duhomih vaiah in se v \sim prav dovzetna kaže. Illagor pa njim . ki so žejni in lačni pravice : nasiteni bodo. Mes«a kozopcrska loolo tudi tluhovni Tcr/aške škofije v Terstu duhovne vaje imeli ped vodstvam Dr Schlor-a.
Rim i n i. Od čudne pergotlln- v llimini sc se zdej in s:rer zmirc j icrdnišj govori. in ljudstvo kupama vre
k njenimu počastenju. Neka gospa iz Milana gre v Rimini, dc bi sc sama prepričala, koliko de je rcsnice, kar se perpovcdujc. Vse, kar je doslej slišala, sc ji jc zdelo prazno. Terdno jc upala ovreči vse priče. S tem namenam stopi v cerkev in pogleda z mračnim in so-divnim očesani podobo, od ktere jc toliko slišala, kar omedli in sc svsedc; ko se zbrihta in zave, vstane in položi vse svoje lepotinc in okrasja na altar sv. Device, ter glasno pred svetam poterdi čudo. — V ravno teh dvomih gresta dva duhovna iz Toskane v Rimini; in ona, ki sta se na potu v Rimini smejala lahkovernim ljudem, nazaj grede terdita glasno čudno pergodbo.
II c mlin. Pruski kralj jc dozdaiijimu prošt u per sv. Ilcdvvigi, plcincnitimu Kettclerju. rudeči orlov red druziga razdelka podal. Perdobil si jc on v kratkim toliko ljubezen iu spoštovanje lierolinarjcv. Posebno jc skerhel za povckšaujc tukajšnje bolnišnice pod vredbo usmiljenih sester, za ktero sc zdej po njegovim priza-detji radovoljne posojila in darila pobirajo. In ravno per tem se kaže. de revnim večidel tudi ljudje nizkiga stanu in malopremožni nar raji pomagajo. — Slovi pa tudi dar. kteriga je visoki Turinski nadškof tukajšnji bolnišnici podelil. Tisuč tolarjev ji je poslal svitli pastir, kleri, zares katolški škof. sc ne poteguje samo za pravice cerkve iu za vero, ampak tudi ljubezen razodeva, ki objame tudi Nemce in protestante: tudi poslednji sc jemljo v to bolnišnico. Plemeniti ketlelcr se misli k m al na svoj sedež v Mailic podati, kjer ga žc komaj per-cakujejo. Žele Mainčanje postaviti njegov prihod, nalaš zato izvoljen odbor mu pojile naproti, ter ga bo v /ali od sopara gnani ladii perpeljal v mesto, kjer ga bo per mostu ljudstvo čakalo. Od tod ga bojo slovesno spremili v stolno cerkev in v njegovo poslopje. Oh dnevu prihoda in posverenja mu mislijo krasni bakljadi pernesti.
Dunaj. Ministru bogočastja i/, vsih katoliških krajev katol>kc diužlva zavolj poslednjih v cerkvenih zadevati ustanovljenih naredb zahvalne pisma pošiljajo. .Njih število se je že na Sli naraslo.
Papežev poslanec, gospod Prela, se je v Ostri-gon k škofjimu pogovoru podal. Njega in O>trigonskiga nadškofa tudi v Peštu perčakujejo.
Redka slovesnost. — V Frauheiniu 8. maliga serpana 1 S."iO. Zadnjega rožnika t. I. je bila pri sv. Jan ž i /a deročo Dravo na Ptujskem polji redka slovesnost : /.lata svatba, ko jo jcllabuc. premožen kmet h svojo /.enoj navzoči velikega kerdela svojih otrok, vnukov ino pavnukov v ttO. leti svojega srečnega zakona služil, Cerkveno opravilo, ravno v nedeljo, jc bilo prazdnično s šestimi duhovniki; tude ljudi jc vkup na-vrelo . kakor oh obletnici. Oovor gosp. fajmošlra jc bil genljiv ino ves priležen, ker je dolžnosti otrok. staršev ino starih ljudi dobro zapopadel: pak ko so g. fajmošter čestitima starčekoma, da rečem, ženinu ino nevesti rožni venec na jednem kraji okoli ram. na drugem pak za pazuhaini deli. ino vsakemu opletcno križato palico v roko dali. ter opomnili, da so na svetu rože le s ter-njem. ino samo v nebesih brc/, teruja. potler da jima Itog — zaupanje na lioga na tem poti v sveti raj palica - poti pora bodi, se je po cerkvi vse posolzilo. ino ko so še možu rekli, kako mu je dobri Bog namesto očeta ino matere toto ljubo ženko za mater dal. ktera mu užč (»O let zv esto pomaga. sc je kaj joka čiilo. — Posle je bila vesela južina: sivoglava slarčeka sta šc prav čerstvo zdravico napivala ino rinozitehogovalau. To vesel je i rez čas pak sta svoji rodovini iz posebne hvaležnosti do lto?a, kteri ju je ognja kratko popred čudežno rešil, ko je sosed celo tikama poleg ves pogorel. napravila.	4'afov.
Odgovorni vi edink in zaJoznik: J a ti cz Kr. Pogačar. — Natiskar: Jože/ Mazilih v Ljubljani.