Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|skn Ir.clnla celoletno vjugo-Blcvlll ao Din, za Inozemstvo 100 D
EOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom
l »tolp. petlt-vrmto mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 nun vlilne po Din Z-30. veliki po 3 ln 4 Din, * urednlBlcem dela vrstico po tO Din a Pri več)em p naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po praznila!
Uredništvo te v Kopitarjevi ulici št. 6UMI Rokopisi sa ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon štev. SO, upravntStva štev. 328
i TPoliličpn ttst sza slovenski narod
Uprava Je v Kopitarjevi ul.it. a , Čekovni račun: CJublJana štev. 10.6S0 ln 10.34» xa lnserate. Sarajevo St. 7363, Zagreb St. 39.011, Vraga In Dunaf il. 24.797
Bodoči šef vlade Marko Trifkovic?
Belgrad, 14. avg. (Izv.) Trdi se, da bo predsednik Narodne skupščine Marko Trifko-vič, ki se nahaja v kopališču Bad Gastein, na svojem povratku obiskal Nikolo Pašiča. Ta r>bisk predsednika Narodne skupščine Nikoli Pašiču se spravlja v zvezo s predstoječo energično akcijo Nikole Pašiča proti sedanjemu stanju v državi in za Pašičev povratek na državno krmilo in oblast. Sicer se smatra, da se
Pašič v prvem trenutku ne bo postavil na čelo države sam, ampak da bo na čelo državne uprave imenoval svojega človeka, ki pa ne bo več Nikola Uzunovič. Nekateri smatrajo, da bo sam sedanji predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič bodoči namestnik Nikole Pašiča in zato se temu njegovemu obisku pripisuje važen značaj.
Na predvečer obe volitev ¥ BeSirado,
ZVITI NIKOLA PAŠIČ. - AGITACIJA Z SOV ALI BODO TUDI MRTVI IN
Bolgrad, 14. avgusta. (Izv.) Danes se je objavilo pismo, ki ga je poslal Nikola Pašič Aei Stanojeviču, in ki se nanaša na spore v radikalni stranki. To pismo je značilno za Pašičevo mentaliteto in način, kakor Pašič odloča o važnih zadevah v stranki. V pismu samem se Pašič ne postavlja niti na eno niti na drugo stran, a istočasno proti obema in za obe. Zato je razumljivo,, da to Pašičevo pismo, ki je bilo že danes objavljeno, izrabljata obe struji za predstoječe volitve, in sicer tako Maksimovičevci, kakor Bobičevci. Obe grupi izjavljata in zatrjujeta istočasno ter z vehe-mentno agitacijo, da se je Pašič odločil za njo. Pismo samo pa, naslovljeno na podpredsednika ožjega glavnega odbora, Aco Stanoje-viča, se glasi: »Dragi Aco! Prejel sem Tvoje pismo, v katerem me obveščaš o nesoglasju, ki je izbruhnilo med tovariši ob priliki kandidatur za volitve občinskih svetovavcev v Belgradu. To nesoglasje me je jako iznenadilo in ga ne morem razumeti. Tega nesoglasja ne morem odobriti v naši stranki, ki je baš s svojo disciplino zadivila ves svet ter z njo dosegla tako velike uspehe v pogledu na Da-rodno stremljenje in svobodo. Ako se želi ohraniti, kar si je narod priboril s krvjo, potem je treba ohraniti disciplino in slogo, ker samo na ta način bomo ohranili osvoboje-nje in zedinjenje za naprej in ga učvrstili z vsemi vrlinami in ohranili za vse slučaje in svetovne dogodke. Obsoditi je treba vse intrige in spletke, ki se sejejo med našimi ljudmi, zlasti pa lažnjiva pisma. Kako se naj jaz vmešavam v delo glavnega odbora, kako naj priporočam stvari, ki rušijo disciplino in onemogočajo uspeh! Prosim, da objavite, da obžalujem, da se ne drži sloga in disciplina v narodno radikalni stranki. Sprejmi pozdrav od starega druga — Nikola Pašiča.«
To pismo je glavni adut obeh radikalnih struj. Belgrad je danes v siloviti agitaciji in stoji pod vtisom borbe s plakati, ki se razdajajo vsakemu, kdor jih hoče sprejeti. Na
OFICIRSKIMI FOTOGRAFIJAMI. - GLA-0DS0TNI. - RAKIJA DELUJE.
teh plakatih se kandidati med seboj zmerjajo in psujejo na način, ki je samo v Belgradu mogoč. Obenem pa hvalijo kandidati same sebe ter obljubljajo, da se bo v Belgradu cedilo mleko in med, če jih narod izvoli. Jalto zanimivo je zvedeti, kako vsi kandidati razdeljujejo med volivce svoje fotografije v oficirski uniformi, hoteč s tem pokazati svoj velikanski patriotizem. Nasproti temu pa se od nasprotne strani ugotavlja, da so vsi ti oficirji ob najbolj vročih bitkah sedeli zadaj za fronto pri trenu ali pa še bolj zadaj, ali pa celo v internaciji pod Avstrijci. Glede izida pri jutrišnjih občinskih volitvah v Belgradu se delajo najrazličnejše prognoze. Za jutrišnjo zmago prihajajo \ oštev samo tri liste, obe radikr -u ter demokratska Davidovičeva lista z dr. Kosto Kumanudijem kot nosilcem liste. Gotovo je, da bo Davidovičeva demokratska lista žela velik uspeh in nekateri celo napovedujejo njeno zmago. Ni izključeno, da se Bobiču posreči pridobiti velik del radikalov za svojo listo. Maksimovičevci pa s svoje strani podvzemajo vse dovoljene in nedovoljene korake pri svoji agitaciji. Tako se za jutrišnji dan napovedujejo posebni osebni vlaki, ki bodo pripeljali v Belgrad volivce, da glau-jejo na imena mrtvih, ki so vpisani v voliv-nem imeniku, a tudi na imena onih, ki so iz Belgrada odsotni. Misli se, da bodo pri jutrišnjih občinskih volitvah ravno ti glasovi odločevali.
Lista samostojno demokratske stranke sploh ne prihaja vpoštev, dasiravno mečejo samostojno demokratski kandidati z nosite-ljem liste Savičem na čelu veliko denarja za agitacijo in agitatorje. Navzlic temu, da je prepovedano točenje vsake pijače, se povsod toči vi 110 in pivo, posebno pa volivna rakija, tako da je danes zvečer videti po mestu veliko več pijancev, kakor pa takrat, ko točenje ni prepovedano ln ko je rakijo treba plačati iz lastnega žepa.
Belgrad, 14. avg. (Izv.) Zunanje ministrstvo objavlja danes besedilo note, ki je bila izročena bolgarski vladi že pred štirimi dnevi. , Zanimiva je usoda te note, preden je prišla na svetlo. Najprej je ministrstvo za zunanje zadeve objavilo kratek komunike, da je nota izročena. Nato se je objavila kratka vsebina note in šele danes je prišla v javnost cela vsebina note. To skrivanje besedila note napram javnosti se zelo obsoja. Vsebina note, katere kratko vsebino smo priobčili že včeraj, se glasi: »Gospodu ministru! Aktivnost revolucionarnih organizacij ni ponehala v povojnih letih, ampak se je v tekočem letu celo pomnožila. Ta aktivnost se manifestira v napadih čet, s posameznimi nasilstvi, razbojništvi itd., kar je v obmejnih krajih kraljevine SHS ln kraljevine Romunije v poslednjem času dobilo neverjetno resen značaj. Preiskave, storjene od strani naših oblasti, so vedno lahko ugotovile, da so vsa ta dela izvršena od članov bolgarske revolucionarne organizacije, ki so delali po pravilih, in ki so prešli mejo pod zaščito ali pa vsaj tolerirani od strani obmejnih bolgarskih straž. Vlada grške republike, vlada kraljevina Romunije in kraljevine SHS niso opustile, da večkrat ustmeno ter pismeno opozore bolgarsko vlado na nevarnost, ki jo predstavlja ta pokret revolucionarnega značaja, če ruši in kali dobre odnošaje, ki bi morali biti med sosednimi državami. Zdi se pa na žalost, da bolgarska vlada tem ponovnim korakom treh vlad ni dajala tolike važnosti, ki so jo ti koraki imeli. In dogodki so pokazali in pokazali bodo, da bolgarska vlada ni nikdar podvzela potrebnih uspešnih mer. Nasprotno se je aktivnost teh organizacij v poslednjem času samo še povečala. Z iskreno želio, da ostancio v dobrih odnošajih z bol- :
garsko vlado, predstavniki omenjenih vlad ponovno in resno opozarjajo na potrebo, da ona sama definitivno uniči te, kakor za sosede, tako tudi za bolgarsko vlado škodljive revolucionarne komitaške organizacije, ki pod znanim nazivom v Bolgariji, izrabljajoč njeno teritorialnost, organizirajo komitske vpade ali pa posamezne zločine v sosednih državah. Z ozirom na to zahtevajo naše vlade po splošnem sporazumu poleg onih mer, ki jih bo kraljeva vlada sama podvzela, še sledeče: 1. da kraljeva bolgarska vlada pozove svoje obmejne oblasti, da vrše svojo dolžnost ne samo, kakor to zahtevajo odnošaji dobrih sosedov, ampak tudi v smislu soglasja ter sporazuma, sklenjenega v svrho preganjanja čet; 2. da kraljeva bolgarska vlada, dobro vedoč, kje je vir zlu in krogi, ki organizirajo vse te zločine, pod-vzamc najoslrejše mere, da onemogoči v bodočnosti njihovo aktivnost; 3. vse tri vlade se nadejajo, da bo kraljeva bolgarska vlada sama, navdahnjena z željo, da obdrži dobre odnašaje z obmejnimi državami, s hitro izpolnitvijo teh zadev doprinesla dokaz, da želi vzdržati dobre odnošaje s sosednimi državami.
Pričakujoč odgovora, ki nam ga bo Vaša ekselenca izvolila poslati, Vas prosimo, g. minister, da sprejmete izraze našega visokega spoštovanja.«
PRED OTVORITVIJO ZAGREBŠKEGA VELESEJMA.
Zagreb, 14. avg. (Izv.) Jutri se otvori tukaj VI. zaprehški veleseiem. /n Uniprpira «n so žp
o	«	i ' L —------D— CVJ -----
dalj časa delale velike predpriprave. Doslej je prijavljenih že veliko udeležencev iz naše države. Na velesejmu bodo zastopane vse evropske države,,
Pred zasedanjem Društva narodov.
Pariz, 14. avg. (Izv.) Po časopisnih poročilih sta si v vprašanju poljskega mesta v svetu Društva narodov prišla v nasprotje Briatid in Poincare. Poincare hoče zadovoljiti poljske zahteve po stalnem mestu, Briand pa je mnenja, da se mora Poljska zadovoljiti z nestalnim sedežem. Poincareju gre predvsem za prestiž. Dokazati hoče Poljski, da ima ona v Franciji vsaj toliko zvestega in vplivnega zagovornika kot Španija v Italiji. Pri tem hoče podpirati Poljsko tudi proti Angliji in Nemčiji, ki smatrata špansko zahtevo za diskutabel, nočeta pa veliko slišati o Poljski.
London, 14. avg. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih z gotovostjo računajo, da se bo študijska komisija, ki se peča z vprašanjem razširjenja sveta Društva narodov, 24. avgusta sestala v Ženevi. Komisija bo obravnavala
zahtevo Španije po sedežu v svetu Društva na-rodov. Anglija upa, da bo spor mogoče izravnati brez drugih težjih posledic. Vendar stalnega mesta v svetu ne more dobiti nobena druga država ra:'en Nemčije.
Pariz, 14. avg. (Izv.) V pariškem časopisju so dr. Stresemannove izjave našle živahen odmev. Stresemann je stališče Nemčije v locarn-ski politiki označil tako, da mora Francija znižati posadko v Porenju. Po zadnjih pogajanjih med Parizom in Londonom je Briand dejansko pripravljen znižati posadko za 6000 mož. Briand hoče pri jesenskem zasedanju glede Nemčije zavzeti obratno taktiko kot spomladi. Tedaj je hotel predvsem odstraniti vse težkoče še pred sprejemom, jeseni naj bi se sprejem izvršil takoj, nato pa bi se pristopilo k odstranjevanju zlih posledic tega koraka.
Francosko - romonska pogodba.
Pari«, 14. avg. (Izv.) V zadnjih dneh sta tukajšnjo javnost zanimala zlasti dva meddržavna dogovora: špansko-italijanski in franco-sko-romunski. Splošno se pozdravlja dejstvo, da hoče Francija skleniti z Romunijo podobno pogodbo kakor jo je sklenila s Češkoslovaško in Poljsko, ki garantira status quo, nalaga dolžnost za medsebojno vojaško podporo in določa za reševanje medsebojnih sporov posebno razsodišče. Smatralo se je vedno to pogodbo za nadaljni člen v verigi obrambnih pogodb in zvez in javnost se čudi, zakaj da se je šele sedaj objavil rezultat razgovorov z dne 19. julija. Vlada zagovarja svoje postopanje s tem,
da ni bilo oportuno objavljati dogovor z Romunijo med tem, ko je Francija intervenirala v abesinskem vprašanju in živela v najtežji finančni krizi. Briandu očitajo, da je podpis zato tako dolgo zavlačeval, ker se je bal novih zapletijajem z Društvom narodov, ki mu je nova zveza z državo male antante neprijetna in ker se je bal, da bi s tem Nemčijo pognal v naročje sovjetske unije, ker pomeni pogodba z Romunijo predvsem varstvo pred Rusijo. — 0 Franciji se pričakuje, da bo podobno pogodbo mogoče v najkrajšem času sklenila tudi z Jugoslavijo.
Francoski in belgijski gospodarski
problemi.
Pariz, 14. avg. (Izv.) Medministerijalna komisija za štedenje bo imela jutri svojo prvo sejo. Predvsem bo razpravljala o navijanju cen, ki je nastalo kot posledica zadnjih deviznih odredb. Mnogi so položaj izrabili in dvignili cene do nepričakovane in pretirane višine. Posebno velja to za trgovino z živili. Medministerijalna konferenca mora preprečiti beg živil iz Francije. Največji del jajec, masla in perutnine gre zadnje dni v inozemstvo, dočim
v notranjščini cene rapidno rastejo.
Bruselj, 14. avg. (Izv.) Belgijska vlada je napravila nove sklepe v zmislu splošne šted-nje. Število državnih uslužbencev se zniža na število v letu 1913. Vsi provizorični uradniki se takoj odpuste . — Belgijski socialisti niso zadovoljni z vlado. Na zadnjem strankinem kongresu je bila večina za to, da njihova stranka izstopi iz vlade. Le Vandervelde je zaenkrat preprečil tak sklep.
Izjave zunanjega ministra dr. Umešča.
Bled, 14. avg. (Od našega poročevalca). Belgrajsko časopisje zadnje čase ostro napada zunanjega ministra. Očitajo mu nesposobnost in ga dolže, da je kriv našega slabega položaja v zunanji politiki. Posebno ostro je te dni nastopila zlasti »Politika*, ki je v senzacionalnem uvodniku, podpisanem od Boškoviča, obdolžila zunanjega ministra neuspešnega dela in zahtevala, da odstopi. Minister Ninčič mi je izjavil, da bo sodno postopal proti Boškoviču, in to zlasti zaradi nekaterih izrazov, ki jih je Boškovič rabil v tem članku. Minister dr. Ninčič je odpotoval v Belgrad z vlakom iz Lesec ob 3. uri popoldne in se vrne čez dva dni zopet na Bled. Med tem časom se pričakuje odgovor od Bolgarije na noto, ki ji je bila izročena od naše države, Romunije in Grčije.
Živahna delavnost dr. Nikičs.
Split, 14. avg. (Izv.) Ob prihodu dr. Nikiča semkaj se je pri njemu oglasila delegacija ši-beniških delavcev, ki se je delj časa razgovar-jala z dr. Nikičem. Temu sestanku se pripisuje precejšen pomen in se jako živahno komentira in to radi paradoksnega slučaja, da se člani delegacije, od katerih je znano, da so nedavna bili vneti Radičevi pristaši, razgovar-jajo z dr. Nikičem, ki je bil iz Radičeve stranke izključen. Ob priliki dr. Nikičevega prihoda v Šibenik se je priredil tudi banket, ki se ga je udeležil tudi Radičev poslanec Bačinič, in se tudi to v tukajšnjih krogih jako komentira.
Ukinjevanje srednješolskih zavodov na Hrvatskem.
Zagreb, 14. avg. (Izv.) Minister prosvete namerava začetkom prihodnjega tedna ukiniti eno izmed najstarejših gimnazij, gimnazijo v Senju, iu poleg tega še učiteljišče v Križevcih. Govori se, da se nameravajo stopujema iu po-lacoma ukiniti 3r> lipkntori drutri srednješolski
u	1111 1--1----- '	C.	-
zavodi na Hrvatskem. Značilno je, da se ukinejo ravno najstarejši zavodi, med tem ko se puščajo v popolnem miru oni zavodi, ki so se ustanovili y poslednjem času« in to za časa« ko
je bil Pribičevič prosvetni minister. Te vesti so vzbudile veliko vznemirjenje v prizadetih mestih in se čujejo protesti na vse strani. Zahteva vseh Hrvatov je, da se zajamči obstoj in napredek onim vzgojnim zavodom, ki imajo svoje tradicije; če se pa že namerava kaj ukiniti, potem naj se ukinejo oni srednješolski zavodi, ki so se osnovali brez potrebe.
OBISK KRALJA ALEKSANDRA V ZAGREBU.
Zagreb, 14. avg. (Izv.) Včeraj se je mudil tukaj ineoguito Nj. Vel. kralj Aleksander. Po službenih objavah niso znale niti vojaške niti civilne oblasti za njegov prihod. Kralj se je popolnoma ineognito vozil v avtomobilu skozi Zagreb in po zagrebški okolici ter se nato vrnil na Bled.
OTVORITEV MESTNEGA MUZEJA V ZAGREBU.
Zagreb, 14. avg. (Izv.) Danes se je otvoril novi mestni muzej ob prisotnosti zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, mest. župana dr. Iieinzla, velikega župana ter predstavnikov vojaških in civilnih oblasti ter kulturnih organizacij.
Tendendozna poročila mehikanske vfade.
Newyork, 14. 8. (Izv.) »Newyork World« prinaša izjavo mehikanskega nadškofa Mora y del Rio. Nadškof opozarja Ameriko, da me-hikanska vlada z lažnjivimi poročili skuša vplivati na ameriško javnost in ostali svet, da nc bi spoznal dejanskega stanja cerkvenega spora. Mehikanska vlada je dala izjave, ki so toliko perfidnejše,' ker prihajajo od oseb, od katerih nc bi nikoli pričakovali, da bodo kdaj segli po takih sredstvih, da opravičijo svoje početje. Mehikanska vlada trdi, da sploh ni nikakega verskega spora, ko je vendar 30 škofov z odobrenjem sv. očeta ustavilo izvrševanje cerkvcnc službe in verskih dejanj. Ustava in postave v Mehiki niso v skladu z mišlje-niem in raznnln^oniom m o V,; k-.»...I,-
t -----J ~ ... .MV.li.lUU^H^gU ijllUO, TU.
Poizkus, ki so ga napravili škofje, da bi dosegli izpremembo teh zakonov, nc pomeni niti ustvarjanja države v državi, niti Dauada na narodno samostojnost.
Poglavje o kulturi.
Te dni se Je samostojnodemokratski dnevnik pohvalil, da ni nihče storil toliko za kulturo slovenskega naroda kakor SDS. O stvari smo že pisali, pa je toliko zanimiva, da jo je vredno še nekoliko razmotrivati.
Naj bo še tako težko točno opredeliti, kaj je kultura, o tem ni nobenega dvoma, da ne moremo govoriti o narodni kulturi ali kulturnem narodu, kjer ne vlada neka duhovna, moralna skupnost. Kjer se člani enega in istega naroda divje med seboj sovražijo, drug drugega ne spoštujejo, se radi verskega ali političnega prepričanja preganjajo, hočejo drug drugega uničiti, tam o pravi kulturi ni govora, naj so posamezniki v drugih področjih dosegli še tako visoko stopnjo. Francozov, Angležev, Nemcev ne bi imeli za kulturne narode, ako ne bi jih kljub vsem verskim, političnim in stanovskim razlikam vezala neka svojevrstna skupnost, ki jo imenujemo ravno kulturno. Kaže se v neki blagosti, plemenitosti, obzirnosti in u merjenosti — fairness bi to imenoval Anglež — ki odlikuje člane tega naroda ali stranke in druge skupine tega naroda v medsebojnih zasebnih in javnih odnosih.
Kako pa pri nas? Rajni Krek je 4. oktobra leta 1913 v kranjskem deželnem zboru izrekel v svojem govora med drugim tele besede: »Če se bomo sami zaničevali in kakor dosedaj prostituirali pred vsem svetom v medsebojnem brizganju z gnojnico, potem bo stvar še slabša. Gospodje, na tem ni nič ležeče, ali en človek pade ali ne, ali je en človek tukaj ali ne, ampak če se na primer cela stranka, kakor naša Slovenska ljudska stranka, o kateri vedo, da zastopa res večino ljudstva, slika kot četa razbojnikov, goljufov, sleparjev, ki se za vsako ceno prodajajo vsakemu, če se to piše v slovenskem listu, in potem še umetno spravlja v nemške časopise, to ne pomenja samo boja proti SLS, ampak to pomenja boj proti slovenski narodnosti sploh.« Te besede so bile namenjene tedanji narodnonapredni stranki, te besede veljajo danes v podvojeni meri za samostojnodeinokratsko stranko.
Da imamo pri nas močno razvito strankarsko življenje in da se ločujejo stranke po veliki meri glede tako zvanega svetovnega nazora, to je prinesel zgodovinski razvoj in se mora sprejeti kot neizogibno dejstvo. Vsaka stranka ima na sebi nekaj dobrega in tekma med njimi je zdrava. Ni take zmote, da ne bi bilo v njej zrna resnice. To velja z našega stališča tudi za stranke, ki stoje na tako zvani svobodomiselni podlagi. Če je stremljenje za občim blagrom odkrito, če se varjejo načela naravne morale, če preveva vse mišljenje in delovanje izvestna blagorodnost duše, se moreta tudi versko ali kakoržekoli najbolj nasprotujoči si stranki veliko druga od druge učiti in s pridom za narodovo skupnost medseboj tekmovati. In pri takem narodu, ki je kakor naš do korenin prežet s katoliškimi kulturnimi tradicijami, bi se pri taki pošteni tekmi morebiti celo izkazalo, da so nekatere razlike le namišljene, zgolj teoretične, priučene in privzete, resnične razlike pa bi se ublažile, v nobenem slučaju pa ne bi spremenile naroda v dva smrtno sovražeča se tabora, med katerima se zdi, da je pretrgana vsa skupnost.
Pri nas je žal tako, da smo prišli v sloves, da ga ni izlepa naroda, kjer bi javna politična borba bila bolj surova, brezobzirna in uničujoča. Vso krivdo za to pa nosi ravno ona skupina, ki se zdaj hvali, da ni nihče toliko storil za kulturo slovenskega naroda kot ona! Predhodnica sedanje samostojnodemo-kratske stranke, narodnonapredna stranka, je bila tista, ki je uvedla v naše javno življenje tiste metode, o katerih je dejal rajni dr. Krek, da nas prostituirajo pred vsem svetom, in samostojnodemokratska stranka je tista, ki jih v podvojeni meri nadaljuje. Kaiko se je pri nas začela borba okoli verskih načel v javnosti? S tem, da je tako zvano »naprednjaštvo« blatilo, poniževalo in smešilo vse, kar je slovenskemu ljudstvu prirastlo k srcu, da!, prav to so najrajši grdili in prav iz tega so se najrajši norčevali, kar je slovenskemu ljudstvu posebno sveto. Niso začeli borbe s kolikorto-liko dostojnimi sredstvi, marveč z najbrezob-zirneiširn Tuljenjem verskih čuvstev in navad if , im huje so žalili, tem večje je bilo veselje. Vsak jim je bil mračnjak, zaostali tepec in hinavec, kdor ni prisegal na njihov >na-prednjaški« evangelij. In drugod je bilo isto. Tisti, ki so začeli snovati zadružništvo, se zavzemali za demokratične in socialne ideje, za splošno volivno pravico, organizirali slovensko ljudsko stranko, so bili proglašeni ali za nore fanatike , ali za sebične koristolovce in zape-ljivce ljudstva. Vsakemu človeku, ki je mislil in delal drugače kakor napredna gospoda, se je odrekala dobra vera in pošteni nameni; bil je pred javnostjo ožigosan kot umsko in nravstveno pomanjkljivo bitje; da, očitale so se mu celo telesne hibe, če jih .je imel! In tako je bilo v borbi proti političnemu nasprotniku dovoljeno vsako sredstvo, pošteno prepričanje ni nič veljalo, mnenja se niso bistrila in razčiščevala ter se dopolnjevala, ampak se je uveljavilo geslo: ta ni naš, zato s kolom po njem! In kar 90 delali »napredni« očetje, to nadaljujejo v še hujši meri »demokratični« sinovi, ki so še nestrpnejši, čim več nasprotnikov Imajo. In gorje tem nasprotnikom, če so oni ttn oblasti! Kajti političnega nasprotnika uni-'»iti, če ie ie mogooe, to se smatra za dobro iek,"
Bilo bi odveč navajati konkretne zglede. Treba le opozoriti še na eno, da je namreč višek nekulturnosti, če se narod sam obrekuje in ponižuje pred tujim svetom: to se pravi, če ga ponižujejo lastni sinovi. In to se pri nas dela ravno od strani SDS 7, žalostno doslednostjo in slastjo. Po slovenskem SDS-tisku so Srbi dobili o našem narodu vtis, da je po večini mračnjaški, »zatucan«, nezanesljiv in nepatrijotičen. Saj to dan na dan berejo o njem v slovenskih samostojnodemokratskih listih, ki s katoliškim prepričanjem in strankarsko opredelitvijo velike večine svojega naroda napadajo narod sam, češ da je »klerikalen« zato, ker je tako strahovito zaostal. Dodenimo še to, da SDS-arski tisk še nikoli ni imenoval Slovencev narod, da slovensko narodnost taji, da samostojnega samobitnega slovenskega naroda ne pozna, da dosledno ne pozna samosvoje slovenske kulture, potem je jasno, kaj naj si vsak misli, če ber<\ da še nihče ni storil toliko za slovensko kulturo kakor SDS, Vsako resnično kulturno prizadevanje in pridobitev radi priznavamo, naj pride od katerekoli strani, saj se prav v tem kaže čut za kulturno skupnost. Toda o pretežni večini kulturnega dela SDS bomo mogli izreči le negativno sodbo, dokler se miselnost te stranke popolnoma ne izpreobrne in dokler v njej ne prevladajo popolnoma drugačni nazori o tem, kakšna mora biti kulturna skupnost slovenskega naroda.
Podeželski volivci v trg. zbornico in SDS.
Iz poteka volivnih priprav in pogajanj je s^daj jasno, da so samostojni demokratje šli za enim edinim ciljem, kako zasigurati svojim strankarskim pristašem večino v zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Celo leto dni že Franchettijeva zvezna pisarna ni delala drugega kot pripravljala te volitve. Generalni štab SDS se jc zavedal, da z odkritim vizir-jem v volitvah propade. Zato naj bi pomagale volivne mahinacije.
Prvi tak poizkus je bil njihov volivni red. Po načrtu samostojnih demokratov, bi se namreč morale vršiti volitve v to zbornico že pred enim letom, Tedaj pod PP vlado so samostojni demokrati za vsako ceno hoteli izvesti volitve po svojih metodah, ki naj bi jih kril volivni red, kakršnega je izdal minister Prvi-slav Grisogono.
S tem vclivnim redom so samostojni demokrati predvsem hoteli zmanjšati upliv srednjih in malih obrtnikov in zasigurati odločilen vpliv nekaterim privilegiranim podjetjem.
Tako n. pr. zahteva Grisogonov volivni red za prvo kategorijo v industriji kar 16.000 dinarjev pridobnine. Tolik znesek pridobnine plača v celi Sloveniji komaj par podjetij. Tako bi Trboveljska premogokopna družba v prvi kategoriji industrije popolnoma prevladovala in imela sama dva zastopnika. Torej približno toliko kot 20 tisoč malih trgovcev in obrtnikov.
V trgovinskem odseku so višje kategorije odmerjene na 1000 in 300 Din. Zopet bi v teh kategorijah imelo volivno pravico komaj par sto ljudij, ki bi volili in imeli ravno toliko zastopnikov kakor desettisoči trgovcev v tretji in četrti kategoriji.
Edino glede obrti se je posrečilo g. Ogri-nu, ki je takoj uvidel načrte žerjavovcev, da je v obrtnem odseku izposloval soglasen sklep glede višine pridobnine za posamezne kategorije in tako uveljavil nižje taksiranje.
K stvari sc še povrnemo. S številkami bomo dokazali, kako so žerjavovci z volivnim redom hoteli za vedno uničiti v trgovski zbornici vsak vpliv ogromnih tisočev in deset-tisočev slovenskih trgovcev, obrtnikov in indu-strijcev in izročiti to institucijo nekaterim ravnateljem Praprotnikovih »nacionaliziranih« podjetij, ki so bila tedaj še v samostojno-demekratski. oblasti.
Pa to jim še ni bilo dovolj. Podeželske trgovce in obrtnike so hoteli naravnost izključiti od volitev. V volivni red so stavili določilo, da mora vsak volivec oddati glasovnico esebno podružni volivni komisiji. Te komisije bi bili razpostavili seveda samostojni demokrati v tistih občinah, kjer imajo kakega svojega pristaša, brez ozira na to, da bi moralo stotine obrtnikov zamuditi po cel dan in več, da bi sploh mogli priti na volišče. S tem določilom so uničevalci volivne svobode hoteli izvrševanje volivne pravice tako otežiti, da bi na tisoče volivcev raje Ostalo doma, kot pa potovalo po šest in več ur in se še izpostavljalo nevarnosti, da jih volivna komisija šikanira in jim ne prizna volivne pravice, kar bi bilo pod samostojno-demokratskim režimom samoposebi umevno.
Gospoda, ki danes krošnjarite s stanovsko ljubeznijo in stanovsko solidarnostjo med trgovci in obrtniki, ali nc uvidite, da vaša dela, vaše neposredne priprave za te volitve silijo celoten pridobiten stan, da napravi za vedno konec vaših zlorab, vaših zatiranj, poniževanj in sramotenj, ki ste jih uganjali nad njim?!
Z volivnim redom lanskega leta ste slovenskim industrijcein, trgovcem in obrtnikom v zbornici enkrat za vselej hoteli zadrgniti vrat. Padli ste vi in vaš volivni red, slovensko trgovstvo in obrtništvo pa je še! In trdneje kot kdaj poprej je ta del našega naroda danes v strnjenih vrstah v boju za slovensko narodno blagostanje in naše Gospodarske pra-
vice v državi. Vas, ki ste tudi ta stan izdali v njegovih najtežjih dneh, ki ste ga ubijali, da bi brez moči se valjal pred nogami enega samega bančnega mogotca, vas je celoten stan 2e sodil, obsodil in izločil. 22. september bo samo še izvršitev smrtne obsodbel
Volivcem v zbornico za trgovino, obrt in industriio.
Pri pregledovanju volivnih imenikov se je dognalo, da mnogo naših somišljenikov ni vpisanih. Nasprotno pa je mnogo pristašev SDS, ki so vpisani, dasi že dolgo ne izvršujejo ve8 obrti. Mnogo jih je tudi takih, ki morajo biti radi smrti črtani. Poživljamo vse somišljenike, da se obrnejo na volivno pisarno združenih stanovskih kandidatnih list trgovccv, obrtnikov in industrijcov v Kolodvorski ulici 8 v Ljubljani, da se prepričajo, ali so vpisani, ako jo kdo nepravilno vpisan in ali jo kdo izpuščen ter če so vpisani v odgovarjajočih odsekih.
Sodelovanje naših somišljenikov nam je nuhto potrebno, da preprečimo pri volitvah vso zlorabo. Enako potrebna jo tudi podrobna agitacija, da bo naša zmaga čim sijajnojša in poraz klikarstva ter strankarstva tem popolnejši!
Volivni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji.
Ljuba Davidovič o položaju.
Glede na občinske volitve v Srbiji je izrazil g. Davidovič napram dopisniku »Jugoslovanskega lista« upanje, da bodo kljub vsem nasilstvom demokrati dobili večino v belgrajski občini. Ze pri zadnjih skupščinskih volitvah je bila razlika glasov med radikali in njegovimi pristaši zelo majhna. Zdaj pa gredo radikali razcepljeni na volitve, pa so vsi izgledi, da bo belgrajska občina pripadla demokratom. Med tem pa imamo vesti, je dejal Davidovič, da se bodo v slučaju, da mi zmagamo ali pa, kar ima malo izgleda, Bobič, v nedeljo zvečer izzvali veliki izgredi, da se bo tako dobilo povoda za razveljavljenje volitev.
Kar se tiče volivnega terorja, kakor ga počenjajo radikali po notranjosti Srbije in Črne gore, je napovedal g. Davidovič o tem veliko interpelacijo na notranjega ministra Maksimoviča, ki je s takim postopanjem javno deklariral proti sporazumu. On je imel zdaj ugodno priliko, da izkoristi svoj sedanji položaj in da odredi svobodne volitve. To bi bilo v duhu narodnega sporazuma, a ne to, kar se zdaj počenja.
Na vprašanje, ali bodo te občinske volitve dale vsaj približno sliko bodočih državnih volitev, je Davidovič odgovoril: Jaz sem že na več shodih rekel, da demokrati ne pojdejo na skupščinske volitve, če jih bodo vršili radikali. Na zadnjih konferencah so šefi opozicije, o tem soglašali, tako da so bo v slučaju, če radikali navzlic vsemu, kar sc jo dogodilo, dobe volivni mandat, cela opozicija abstinirala od volitev.
Beležlce
A Tudi stari prevžitkar »Slov. Narod« je prilezel izza svojega zapečka (zdrezalo ga je »Jutro«) in povedal »ta svojo« o teh volitvah v Trgovsko zbornico. Sicer je imel očividen namen, v to stvar se nc vtikati, ker sam pravi, da bi bilo v pravem interesu zbornice, če bi bil volilni red tako prikrojen, da bi razun prizadetih stanov ne imel nihče prilike se vmešavati v zbornične volitve (kakor da se razen prizadetih stanov kdo vmešava!), toda »ta mlademu«, namreč »Jutru««, je le treba malo pomagati; in sicer nima slutnje, za kaj pravzaprav gre v tem volivnem boju, toda drži se tega, kar piše »Jutro« — lastne sodbe »Narod« sploh več nima, — in daje to-Ie posvarilo »zavednim« volivcem: »Ni nc lepo ne pametno, podpirali SLS v času, ko napoveduje njen predsednik neizprosen boj trgovskim in obrtniškim organizacijam ter vsem zavednim trgovcem in obrtnikom.« Na torej! Kaj nismo rekli, da dobri starina ne ve, za kaj tu gre? A ker že »Narod« misli, da gre pri volitvah v zbornico za »neizprosen boj proti zavednim trgovcem in obrtnikom«, mu moramo dati le prav, ko pravi, da ni ne lepo ne pametno, podpirati SLS v času, ko ... itd. To res ni ne lepo in ne pametno. In ni ne lepo ne pametno tudi od »Slov. Naroda« ne, da SLS v tem času in četudi nehote in nevede podpira s takimi modrostmi. Zato pa tudi pričakujemo, da tega v nadaljnjem več storil ne bo.
A Gnojnica spada med odlične izraze »Jutrovega« kulturnega leksikona. Napisalo je bilo kolosalen slavospev na samega sebe in na kulturno delo SDS, česar bi mu navsezadnje nihče nc zameril (vsak berač hvali svojo malho), ko bi nc bilo pri tem grdo napadlo — ali da se po jutrovsko izrazimo — z gnojnico polilo nas in kulturno delo naših organizacij. Ker smo mu nato v obrambi na ta uprav rokomavharski napad povedali nekaj bridkih resnic, pa piše zdaj o »klerikalni gnojnici« in jo zliva na vse, kar jc klerikalno, celo na spomenik Tomaža Hrena in na škofovo privatno kapelico. Jutrova« kultura v znamenju Gnojnice — knmur to diši. naj sc lc navžiie.
A Denunclantje in lalzifikatorji se dan na
dan zaletavajo v dr. Kulovca, psujoč ga z laž-njivcem in pozivajoč ga, naj toži. Zakaj pa denunciantje in lalzifikatorji ne tožijo, ko jih je dr. Kulovec kot take označil? To slepomišenje je ravno tako, kakor če bi recimo nekdo nekomu dejal: Ti si slepar, ta pa bi na to odvrnil: LažeS, da sem slepar. Zdaj me pa toži. — Mislimo, da bi moral prvi tožiti tisti, ki mu je očitano, da je slepar — če namreč res ni slepar.
A Povodom konflikta z Bolgarijo je dr. Ninčič na Bledu med drugim izjavil, da po njegovem mnenju v tem slučaju ni nobenega povoda za intervencijo od strani Društva narodov. Za ugled Društva narodov in stvar samo da je bolje, da interesirane države same med seboj poravnajo ta spor. To govorim na prvem mestu v interesu Društva narodov, ki mi je zelo na srcu, je poudaril g. Ninčič. —-To je že vse lepo od našega g. zunanjega ministra, vendar mislimo, da bi bilo veliko bolje, ko bi on vso svojo skrb osredotočil na interese in ugled svoje lastne države; društvo narodov pa bo že tudi samo znalo varovati svoje interese.
A Ekonomski komitet ministara je že
davno tega na usta raznih ministrov razglašal, kako imenitne načrte da izdeluje za pobijanje gospodarske krize, da dela s polno paro in da bo s svojimi reformami v kratkem stopil v javnost. Naredil pa ta komitet doslej že ni prav nič. Na vprašanje je zdaj izjavil g. finančni minister, da komitet še dolgo ne bo mogel delati in sicer radi tega ne, ker se na dnevnem redu nahajajo vprašanja, ki zadevajo ministrstvo pravde. Čim bo imenovan novi minister pravde, bo komitet nadaljeval delo. Ima čudovito srečo ta komitet, da mu ni treba delati! Mi ga naravnost zavidamo.
S&odi S£S
Poslanec Štrcin je imel zadnjo nedeljo dva lepo obiskana shoda somišljenikov SLS na Homcu in v Ihanu. Na obeh shodih so udeleženci odobrili poročilo svojega poslanca in izrazili zaupanje Jugoslovanskemu klubu.
TedtemsKi pregled
Zaradi zadnjega vpada bolgarskih komitov na naše ozemlje so zastopniki naie države, Romunije in Grčije dne 11. t. m. izročili Bolgarski vladi vodeno kolektivno noto, v kateri zahtevajo, da naj bolgarske obmejne oblasti boljše vrše svojo dolžnost, a bolgarska vlada naj s strogimi odredbami onemogoči delovanje komitašev. Naša vlada je izročila Bolgariji še posebno noto, v kateri zahteva izročitev jugoslovanskih podanikov, ki se skrivajo v Bolgariji in kot komiti vpadajo v naše ozemlje. V celo stvar se je zahrbtno vtikala Italija in dosegla, da je nastop proti Bolgariji izpadel tako prazno. — Naš novi poslanik v Vatikanu dr. Simič je bil dne 10. t. m. sprejet pri sv. očetu v avdijenci ter je izročil svoja poverila. Papež je odvedel poslanika v svoje zasebne prostore in se z njim dalj časa pogovarjal. Sedaj se bodo nadaljevala pogajanja za konkordat. — Na interparlamentarni konferenci, ki se bo vršila meseca septembra v Ženevi, bodo zastopali naš parlament 4 člani vladne večine in 3 člani opozicije; Jugoslovanski klub bo zastopal posl. dr. Kulovec. — Posl. Andrej Bedjanič je pri raznih ministrstvih v Belgradu posredoval za pomoč slovenskim po plavljencem,
Minolo nedeljo so vihrale nad Slovenijo strašne nevihte, ki so povzročile katastrofalne nesreče. Savinja, Voglajna, Grajena in Ščavnica na Štajerskem so se razlile po vsem sosednem ozemlju, pokončale pridelke, trgale ceste in železniške proge in odnašale hiše in mostove. Železniški promet se je vršil z velikimi zamudami in le z naporom vseh sit. Med Zalogom in Lazami se je utrgal plaz in vrgel z mostu ogromno lokomotivo praškega brzovlaka. Človeških žrtev na srečo ni bilo. Pač pa je v Celju in drugod utonilo nekaj oseb. Neurje je divjalo tudi po Gorenjskem in Dolenjskem, kjer so izstopile vode in narasli hudourniki ter povzročili razne nesreče. Škoda je zlasti na Štajerskem ogromna. — Tudi po drugih pokrajinah države so bili katastrofalni nalivi.
Minolo nedeljo so v Ljutomeru na slovesen način odkrili spomenik največjemu jezikoslovcu vseh časov — Francu Miklošiču; navzoča je bila
tudi Miklošičeva vnukinja Dora z Dunaja. _ Na
Brezjah se jc isti dan vršil občni zbor Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne; sprejeli so resolucijo, v kateri se potegujejo za pravice invalidov. — V Kranjski Gori so minolo nedeljo pokopali dr. M. Lubca, ki se je že o binkoštih ponesrečil v gorah, pa so šele sedaj našli njegove kosti.
Mehikanski škofje so izdali proglas na vernike, v katerem zahtevajo tako izpremembo ustave, da bo cerkvi v Mehiki zajamčena enaka svoboda kakor v Združenih državah. — Francoska velika skupščina v Versaillesu je odobrila vladne predloge za ureditev finančnega položaja. — Spričo skorajšnjega zborovanja društva narodov v Ženevi se Francija in Nemčija mrzlično pripravljata na svoj nastop. Nemčija hoče vstopili v društve narodov le pod novimi pogoji. — Italija in Španiji sta sklenili zvezo.
EKSPLOZIJA V CSEPELU.
Budimpešta, 14. avgusta. (Izv.) Državni predsednik si je danes ogledal pozorišče nesreče v Csepelu. Komisija, ki je šla na lice mesta, da preišče vzrok nesreče, še ni podala svojega poročila.
Budimpešta, 14. avg. (Izv.) Veliko škodo vsled eksplozije so utrpele okoli stoječe hiše, ker je zračni pritisk odtrgal vse strehe. Velika škoda je tudi v esepelski bolnici, kjer so raz bila vsa steklena okna in pokvarjena oprava in instrumenti.
ODLIKOVANI MUSSOLINI.
Praga, 14. avg. (Izv.) Italijanski dopisni urad v Pragi demontira poročilo »Narodne po-! litike«, da je Mussolini odklonil češko odlikovanje beleua leva kot napačno.
Kaf se godi doma
Kmetski dnevi v Maribora.
Ogromen obisk udeležencev iz dežele. — 3000 glava množica na predavanjih. — Prekmurei prihajajo v gostih trumah iia kmetske dneve peš.
Današnji dan Kmetskih dnevov je presenetil one, ki so s trudom pripravljali organizacijo Kmetskih dnevov v Mariboru. Ni bilo mogoče več verjeti v današnji gospodarski krizi, ki tepe našega kmeta dan na dan in z vso silo, da živijo v našem kmetu še tako ogromne sile idealizma Bili so, ki so mislili, da je naš kmet klonil pod razkrajočim vplivom svetovne vojne in povojnih kriz in da se udaja obupu, ko prihaja nezgoda za nezgodo, in ko je na kmetskem domu pomanjkanje denarja bolj občutno, kakor kdaj preje. Danes pa je naš kmet dokazal, da še dviga ponosno svojo glavo, da se hoče še vnaprej izobraževati in napredovati. Naj vedo vsi, ki sovražijo našega kmeta, da je v njem veliko smisla in še več volje za duševno kulturo! Zbral je naš kmet zadnji dinar, da se odpelje v Maribor. A kjer ni bilo denarja, se je čul glas: Ce že ni denarja, potem gremo peš, pa naj si bo pot še tako težavna, še tako naporna in še tako dolga. In tako so prispele danes v Maribor stotine mož in fantov. Nove stotine pa so še na pohodu in se pričakujejo jutri, v nedeljo zjutraj.
Množice se zbirajo.
Prireditelji Kmetskih dni so računali za današnji dan na udeležbo 1000 udeležencev. A že dopoldanskih predavanj se je udeležilo nad 2000 oseb, ki so prišle v Maribor, deloma tekom včerajšnjega večera, deloma danes zjutraj. Iz vseh vlakov so se na postaji vsi-pale nove množice kmetskih fantov in mož. Pri popoldanskih predavanjih pa je število udeležencev narastlo na nad 3000! Za predavanja je bila določena dvorana Zadružne gospodarske banke. Takoj po otvoritvi pa se je videlo, da ne bo v dvorani imela niti polovica udeležencev prostora in se je zato zborovanje moralo vršiti v ogromni GOtzovi dvorani, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena.
Predavanja.
Ob 8 zjutraj so se pričela predavanja. Vsa predavanja so bila skrbno zamišljena, tvoreč celoto ter obravnavajoč vsa vprašanja, ki morejo našega kmeta zanimati in ki ga režejo v živo. Pred samim prioetkom predavanj se je izvolilo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen g. narodni poslanec Skoberne, za podpredsednika pa g. Ignac S z a b o -Horvat iz Prekmurja ter Jurij K u g o v -n i k iz Prevalj. Za zapisnikarju je bil Anton Maček iz Sv. Petra pri Mariboru. Po izvolitvi imenovanega predsedstva je sledil referat g. M. Kranjca o temelju kmetske stanovske kulture, ki so ljubezen do domače grude, zdravo družinsko življenje ter globoka vernost našega kmeta. Sledilo je predavanje g. narodnega poslanca Brodarja o kmečkem domu in kmečki družini. Izvajanju g, narodnega poslanca so izzvenela v misli, da je kmetska družina vir narodnega zdravja in narodne moči in da je ravno kmetska družina prenavljavka države in človeškega rodu.
Jako zanimivo je bilo predavanje mariborskega župana gosp. dr. Leskovarja, ki je v svojih izvajanjih dokazoval, da je kmet steber naroda in steber države, da je od položaja kmeta odvisen procvit države in naroda. Nadvse poučna so bila izvajanja g. prof. dr. K. Cepudra o' kmetski prosveti. Poudaril je nasproti tradicionalni kmetski izobrazbi, ki je prevladovala nekoč, zahtevo po znanstveni izobrazbi, ki jo zahteva današnja doba. Treba je dvigniti naše ljudsko šolstvo, posebno pa kmetijsko šolstvo. Poudarja zlasti misel ljudske univerze ter strokovne kmetske literature.
Popoldanska predavanja so bila še boljše obiskana, kakor dopoldanska. Prvo predavanje je imel g. narodni poslanec V e s e n j a k o vrlinah kmetskega gospodarja in voditelja, poudarjajoč, da je dober gospodar vedno tudi dober voditelj. Po predavanju g. Vesenjaka je sledil referat g. narodnega poslanca Zebo-t a, ki je osredotočil svoja izvajanja predvsem na dve osnovni misli o kmetskih poslih ter kmetski obrti. Gosp. narodni poslanec je na-glasil, da spadajo h kmetski družini tudi posli. Vez med gospodarjem in poslom ne more in ne sme imeti značaja samo pogodbe, kar je danes v navadi in kar povzroča beg v mesta in pomanjkanje poslov na deželi. Zadnje predavanje pa je imel g. dr. V e b 1 6 o gospodarskem stanju jugoslovanskega kmeta, v katerem je podal izčrpno sliko gospodarskega slanja, v katerem se nahaja naš kmet v Jugoslaviji, a,predvsem v Sloveniji.
Vsem predavanjem so navzoči udeleženci sledili z velikim zanimanjem, kar je dokazalo burno pritrjevanje ln ploskanje, ki je sledilo izvajanjem vsakokratnega predavatelja.
Po predavanjih.
Pol^m ko so se ob 6. uri končala predavanja, so se jele množice zbirati v frančiškanski cerkvi, kjer je imel krasno pridigo gosp. p. Zivortnik. Nato so bile še litanije. Ob pol 21. uri pa se je vršila v gledališču slavnostna prodstava > Verigo«. 2e predpoldne so
Maribor, dne 14. avgusta, bile vse vstopnice razprodane. Tako veliko zanimanje je bilo za to prisino našo kmetsko igro. »Verigo« so vprizorili člani mariborskega Ljudskega odru. Na gledalce je napravila globoka vsebina dela izreden vtis.
Za jutri, ki je glavni dan Kmetskih dnevov, pa se pričakuje ogromna množica ljudstva. Če bo vreme ugodno, se računa na udeležbo 5—6000 udeležencev.
* * *
PRAZNIK KMETSKE INTELIGENCE V MARIBORU.
V življenju vsakega človeka so lepi trenutki, slovesni prazniki, ko sleče človek vsakdanjo obleko, dnevne misli in obleče praznično suknjo, misli slovesne misli. Tak slovesen praznik je obhajala i 18. t. m. naša kmetska inteligenca v Mariboru. 1 Ne moremo popisati, kako globoko so prošinjeni : vsi, naši duhovniki, sveti čuvarji slovenskega j ljudstva, naši učitelji, voditelji njegovega najdraž-, jega zaklada narodove dece, dijaštvo, mlado cvetje upapolno narodove bodoče spomladi, od idealov grude in kmetske slovenske hiše.
Na vseh zborovanjih, iz vseh referatov je donela samo ena visoka pesem, da treba se povrniti k praviru vse naše narodno sreče, k ljudstvu, k ! slovenskemu grčastemu kmetu, tistemu, ki nam I je ohranil tekom dolgih stoletij čist naš jezik, vero in narodno kulturo.
Kakor mogočen val se preliva od srca do srca, od duš« do duše ljubezen do kmetove grude, do njegovih domov, ob zanosnih referatih o kmetski naši kulturi klonejo stotine naše inteligence spoštljivo pred delom žuljevih rok in neumornega truda naših kmetskih prednikov in sedaj živečih kmetov.
Narod, ki iina tako zdrav, tako talentiran, tako napreden kmetski stan, ne bo nikdar propadel. Za vedno je napisan v knjigi življenja.
Naša narodna kultura bo ostala pristna, zdrava in nepremagljiva, ker imamo pristen, zdrav in nepremagljiv slovenski kmetski stan.
Slovenci gremo naprej, ker napreduje in gre naprej naš kmetski stan. S kmetskim stanom, roko v roki, bok ob boku, v eni vrsti, pa gre naprej slovenska katoliška narodova inteligenca, duhovniki, učitelji in dijaštvo, glasniki narodovih idealov, širitelji njegovih misli, izvršitelji njegovih načrtov.
Rcsolucije
sprejete 13. t. m na dnevu naše katoliške inteligence, tičoče se dela našega izobraženstva med kmetskim ljudstvom, so sledeče:
DUŠNO PASTIRSTVO NA KMETSKI G RUD L (2upnik Fr. Gomilšek.)
Versko obnovo našega kmetskega ljudstva naj izvršujejo naši dušni pastirji s posebnim ozirom na značaj in na pobožne navade njegove.
2.	Pri vsaki župniji mora biti zapisnik vseh lepih tamošnjih pobožnih navad, da jih dušni pastir lahko upošteva in ohranja. K tem pobožnim navadam spadajo tudi romanja k raznim romarskim cerkvam.
3.	Kakšno je naše kmetsko ljudstvo, lahko tudi Bpoznam iz dobrih kmetskih povesti. Naj se sestavi imenik naših najboljših kmetskih povesti, ki zares podajajo natančno sliko kmetskega življenja in lepih kmetskih navad.
4.	Naj bi se izdala knjiga življenjepisov odličnih kmetskih očetov in mater.
5.	Celi slovenski narod naj živahno sodeluje pri pripravah, da se od sv. Cerkve proglasi za svetnika največji sin našega kmetskega ljudstva, veliki škof in apostol Slovencev, Anton Martin Slomšek.
REFORMA LJUDSKE ŠOLE NA STANOVSKEM TEMELJU. (Dr. Jeraj.)
1.	Učni načrti in vzgojna metoda v današnjih osnovnih šolah se naj spremeni tako, da bodo odgovarjali stanovskim potrebam treh glavnih stanov naroda, kmeta, obrtnika in delavca.
2.	Današnja pedagogika na učiteljišču naj se izpopolni s študijem stanovskega etosa, kmetskega, obrtniško-meščanskega in delavskega, ker igra tako važno vlogo v duševnem razvoju otroka. S posebnim ozirom na kmetski stan, ki je glavni stan narodov, se poduk v kmetijstvu na učiteljiču še pomnoži, v učiteljiščnikih pa goji veselje za kmetski stan, da ne bodo samo s telesom, temveč tudi s srcem na deželi. Vsak učitelj na deželi mora biti po mišljenju mali kmet. Le kot tak bo dobil vpliv na ljudstvo in narod.
3.	Vsak učitelj na deželi se mora izogibati vsega, kar bi kvarilo kmetski etos v obleki, obnašanju, življenju in verovanju. Navajati kmetsko mladino ob vsaki priliki k spoštljivosti do ljudskih samožitnosti, domačnosti in ljubezni do grude.
4.	Učna sredstva, čitanke, zidava poslopja, oprema šolskih sob, šolski vrt naj služi predvsem poveličanju naše kmetske kulture.
Učitelj in ljudstvo.
(Fortunat Lužar.)
»
Delokrog učitelja naj se razširi, kjotknli dopuščajo stanovske okoliščine, tudi izven šole na izobrazbo naroda. Učitelj doluj v soglasju z duhovščino, ki je velika vzgojiteljica ljudstva. Mladini, ki zapušča šolo, bodi učitelj dober svetovalec ter ji vzbujaj ljubezen do poljedelstva in do domače grude; poleg obče priprave zn razne stanove pa podpiraj učitelj na deieli šo posebej strokovno izobrazbo in težnje poljedelcev. Ljudstvo naj se zaveda, da je treba delo učitelja in učiteljice podpirati ter jima dati trdno znslombo.
Vsaka šola imei dosti velik SolulH vrt. Kjer ga še ni, ali kjer je manjši od 10 arov. naj se postavi za napravo vrta potrebna svoUi v proračunu krajnpga šolskega sveta. Nobena nova šola naj se ne zida na takem prostoru, kjer bi ne mogel biti v nieni neposredna bližini len šolski vrt. (Glede ure-
ditve in delovnega načrta v šolskem vrtu je ravnokar izdal odlok veliki župan ljubljanske oblasti od 81. julija, Pbr. 5639). —
Šolarske in druge knjižnice naj se popolni jo z ozirom na poljedelski in gospodinjski pouk s strokovnimi časopisi in knjigami.
Kmečko stanovsko kulturo naslonimo na družino in narod, ker so v teh edinicah neizmerne nravne in verske vrednote, šola naj kmečko stanovsko kulturo ohranja, in sicer napredno s pomnoženim strokovnim šolstvom.
V šoli je pri raznih predmetih vzbujati smisel za višje idealne vrednote, za požrtvovalnost, pogum, navdušenje za kai, posebno kar nudi čuvstvo vere; ni torej poudarjati vedno in povsod le kraktično korist pri vsaki reči.
Šola naj goji vero v staro poštenje, priporoča narodne noše in druge narodne posebnosti ali spominke preteklosti, ki oživljajo našo narodnost. Z gojitvijo narodne pesmi naj učiteljstvo poudarja, kolikega pomena je narodno pesništvo tudi v dela prostem času in kako je sploh cenjeno posebno pri naših južnih Slovanih.
KMETSKA MISEL PRI SLOVANIH.
(Jan šedivy.)
Ugotavljamo, da je usoda slovenskega naroda zlasti pa kmečkega in delavskega ljudstva tesno zvezana z usodo ostalih slovanskih narodov. Zato povdarjamo potrebo, da se ustvarijo čim ožji stiki s slovanskimi narodi v prosvetnem, socialnem, gospodarskem in političnem življenju.
1.	Ker je težnja po verskem zedinjenju sedaj najčvrstejša in edina prava vez med slovanskimi narodi katoliške in pravoslavne vere, zato se naj slovenski narod resno oprime dela za cerkveno zedi-njenje, kar je tudi njegova zgodovinska kulturna naloga. V vsaki zavedni župniji naj bo v ta namen Apostolstvo sv. Cirila in Metoda neodvisno od Mi-' sijonskega krožka.
2.	V katoliški laični inteligenci naj se pod vodstvom Prosvetne zveze ali Leonove družbe izvrši delitev dela. Katoliški dijaški mladini se naj da prilika, da se dobro pripravi za tisto polje, za katero čuti največ sposobnosti. Posebna pozornost naj se posveti tudi inozemskim stikom.
3.	V Apostolstvih in v katoliškem slovenskem časopisju se naj širi smisel za vzajemnost med stanovi in vsemi slovanskimi narodi. Na ljubezniv, pomirljiv in pravičen način naj se katoliško slovensko časopisje bori za pravice prikrajšanih stanov in zapostavijenih slovanskih narodov ter s tem pripravlja pot k bratstvu vseh narodov in vsega človeštva.
4.	Katoliški slovenski tedniki naj skušajo odgovarjati vsem najvažnejšim duševnim potrebam kmetskega in delavskega prebivalstva. Bore naj se proti surovosti v kakršnikoli obliki in naj se poslužujejo vedno samo dovoljenih sredstev. Zasledujejo naj kmetsko in delavsko gibanje v ostalih slovaskih narodih.
5.	Poskrbi se naj, da bodo ostali slovanski narodi dobro obveščeni o razmerah v Sloveniji.
6.	Ob priliki unionističnega kongresa na Vele-hradu 1. 1927 se naj vrši tudi sestanek vernih prosvetnih delavcev vseh slovanskih narodov.
7.	Narodni gospodarji naj stremijo za tem, da se sestavi točna statistika kmetskih pridelkov in njihova rentabilitete in konsuma. Smoter politikov in narcKinih ekonomov posmeznih slovanskih narodov naj bo, da se težnji po kulturnem in verskem zedinjenju da gospodarska podlaga. Na temelju statistike se naj spravi v sklad kmetijska produkcija med slovanskimi narodi na eni strani, ter kmetijska in industrijska produkcija na drugi strani.
Kristus Krali le velel: Pustite male k meni priti.
Verno slovensko ljudstvo in naše krščansko misleče učiteljstvo hoče zopet vpostaviti v naših šolah
KRALJESTVO KRISTUSA KRALJA.
Zakaj?
Velik bo naš narod in silna bo naša država, ako bo naša mladina začela črpati globlje iz studenca življenja, ki je Kristus, kralj ve-soljstva.
Zato bo stala velika skupščina krščanske | šole in zborovamje »Slomškove zveze«, ki se j vršita letos v St. Vidu nad Ljubljano v nedeljo ! 22. avgusta, v znamenju Kristusa, kralja ve-soljstva.
Spored:
Ob 6 v župni cerkvi pridiga: Kraljeve pravice Kristusa do naše dece.
Ob pol 7: Slovesna procesija, darovanje za »Slomškov dom« in posvetitev krščanske šole Kristusu kralju.
Ob 7: Slovesna sv. maša (s skupnim sv. obhajilom).
Ob 8: Zborovanje velike skupščine v društvenem domu z govorom: »Kako vpostavimo zopet Kristusa kralja v šoli?«
Društveni člani in starši ste vabljeni v obilnem številu!
Krščanska šola za Slovenijo v Ljubljani.
Materinski dan pri M. B. jezerski za blejski kot in Bohinj na sv. i£oka dan 16. avg. na Bledu
se vrši tako-le:
Veliki Šmarin 15. avgusta popoldne ob 5. uri na jezeru pete lavretanske litanije, nato spoved.
Ponedeljek 16. avgusta. Ob 7. uri pridiga za matere, govori prof. dr. J e r š e; nato sv. maša z blagoslovom.
Ob 10. uri cerkveni govor kanonika stol. žuflpika dr. Tom. Klina rja; po govoru sv. maša z blagoslovom. —Popoldne ob pol 1. uri slovesne pete lavretanske litanije. Prihod vlakov iz Bohinja na Bled ob 6. uri 40 minut zvečer; ob 8 uri 45 minut dopoldne, z Jesenic pa ob 9. uri 46 minut dopoldne.
Odhod v Bohinj ob 14. uri 10 minut popoldne, na Jesenice ob 13. uri 48 minut popoldne.
Pričakujemo obilne udeležbe, ker sv, Roka povsod praznujemo, ker je železniška zveza zelo primerna in je za prejem sv. zakramentov vse preskrbljeno. Svojo pobožnost bo lahko vsak opravil. ker ie dovolj spovednikov prijavljenih.	'
Naraščalskš prapor ljublj. or-Bovškega okrožja.
Dva požara.
Pretekli petek zvečer je nenadoma izbruhnil ogenj pri posestniku Matiji Vidmar-Klobasarju v Šenčurju pri Kranju. Plamen je v hipu objel skednje in gospodarska poslopja ter je bila vsaka rešitev nemogoča, ker so bili skednji leseni ter kriti s slamo in do vrha založeni s slamo in s senom. Poleg tega je zgorelo — kar je še hujše — vse letošnje žito: ječmen, rž in pšenica, ki je bilo pravkar zmlačesno pa še ne pospravljeno v žitno shrambo. Škoda je ogromna, ker je posestniku poleg gospodarskih poslopij zgorel ves letošnji pridelek v klaji in žitu. V nevarnosti je bilo tudi hišno poslopje in hlev, pa so domači in okoliški gasilci požar po napornem delu omejili ter tako rešili, kar se je sploh rešiti dalo. Kdo je požar zanetil se ne ve; vsekakor pa je podnetila zlobna roka.
Dne 7. t. m. ob štirih popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje Florijana Krajnc na Kolobju pri Št. Juriju ob juž. žel. Stavba je zgorela prav do tal z njo vred pa tudi v njej shranjeno žito in živinska krma. Od gorečega gospodarskega poslopja se je užgala hiša, ki je postala tudi žrtev požara. Ubogemu posestniku je zgorelo v hiši tudi še 10.000 Din, katerih ni mogel veS rešiti. Zavarovalnina je seve malenkostna.
Poneverba pri fin. delegaciji v Zagrebu.
Pri zadnjem pregledovanju knjigovodstva in blagajne pri finančni delegaciji v Zagrebu so ugotovili, da sta uradnika Goričan in Krznarič v zadnjih par mesecih oškodovala državo za preko 300.000 Din. Toliko je do sedaj dokazano. Ker pa sumijo, da so se vršile poneverbe že delj časa in da dosegajo veliko večje zneske, je bila odrejena posebna komisija, ki bo pregledala celo knjigovodstvo in blagajne. Imenovana sta zahajala v druge družbe, igrala vlogo bogatih ljudi in eden si je celo nabavil dragocen avtomobil. Oba uradnika in pa slugo Cimpermana, ki je bil baje z njima v sporazumu in plačan kompanjon, so aretirali. Uvedena je obsežna preiskava.
Tragična smrt grobokopa.
Dne 8. avgusta t. 1. je skopal 40 letni grobar Ivan Grilc iz Vač na farnem pokopališču jamo za nekega mrliča. Naslednji dan je šel ponovno na pokopališče, da odstrani iz jame vodo, ki se je radi naliva nabrala. Ker je bil božjasten, ga je baš v času, ko je praznil jamo, napadlo in vrglo v jamo, kjer je utonil. Siromak je drugim jamo kopal, pa sam v njej napravil žalosten konec. Naj v miru počival
»Pritožim se — vse preveč ste mi dali,« tako se je odrezal mlad mlinarski pomočnik Matevž Be-nedičič iz Vopolj pri Jesenicah. Fant je, dasi še mlad že star in bržkone nepoboljšljiv grešnik, ki ga tudi kazni ne bodo več spreobrnile in ga spravile na pošteno pot življenja in dela. Bil je že osemkrat radi raznih tatvin in sleparij precej občutno kaznovan. Toda komaj so ga zadnjikrat spustili iz zapora, je menda že takoj drugi dan, ko je prišel domov na Jesenice zopet, kradel. Obiskal je na Savi Frančiško Markušek, katero je že od prejo poznal in ji je odnesel 200 Din gotovine in si je napolnil žepe s salamo, klobasami, sladkorjem in raznim pecivom. Toda kmalu so ga zalotili in zopet je prišel ta mladi nepridiprav pred stroge sodnike deželnega sodišča ljubljanskega, kjer take nepoboljšljive postopače in tatiče, posebno v zadnjem času, prav pošteno zašijejo. Fant je kot star kaznjenec, ki je napravil že dosti šole v raznih kaznilnicah, prvotno tatvino odločno tajil, končno pa je moral le kloniti pod silo dokazov. Po kratkem posvetovanju mu je povedal predsednik, da so mu prisodili zopet dve leti ječe. Na vpraanje, če sprejme kazen, se je fant odrezal: »Ne, ne sprejmem te kazni! Ne rečem, da sem nedolžen, ampak preveč ste mi dali. Pritožim se!.- In čulo se je od ene strani: »Fant glej, da ne dobiš še veČU — Obenem pa se je oglasil tudi državni pravdnik ogorčen nad tako predrznostjo, in se je pritožil tudi on in sicer radi prenizko odmerjene kazni. In zaprla so se za fantom zopet težka vrata ječe in počakal bo, ne da bi se mu štelo to čakanje, katero je povzročil sam, v kazen, do druge obravnave, v preiskovalnem zaporu, če se ne bo še pravočasno premislil in kazen sprejel.
Žrebanje loterije Društvenega doma v Trbovliah se bliža. --Kupujte srečke I
\
'Butevne novice
•k Umrl jc v Selnici ob Dravi dne 14. avgusta mizarski mojster in posestnik Ivan Z o r k o , v starosti 54 let. Pokojni je pred nekaj dnevi padel z drevesa ter zadobil težke notranje poškodbe, katerim je podlegel. Bil je obče spoštovan mož, več let občinski odbornik in načelnik zadružne elektrarne. Blag mu spomin, rodbini pa naše sožaljel
k Umrl je pri Sv. Urbanu pri Ptuju v petek zvečer tamošnji posestnik Franc Potočnik v 79. letu. Rajni je bil oče mariborskega g. frančiškanskega in mladinskega organizatorja p. Pavla. Bil je dobro znan po celi mariborski fari in pri sosednih kot dober katoličan, vzoren oče in skrben gospodar. Pogreb se bo vršil v pondeljek ob poldevetih predpoldne. G. p, Pavlu naše sožalje!
k Umrl je v petek zjutraj v Žirovnici na Gorenjskem posestnik in železniški upokojenec g. Franc V o v k , star komaj 37 let. Pokojni je Prešernovega rodu. Dolgotrajno težko bolezen je prenašal vdano. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob petih. N. v m. p.!
k Dviganje lokomotive pri Lazah je od torka toliko napredovalo, da so jo predvčerajšnjim postavili pokonci. Delali so ponoči do polenajstih. Včeraj so pričeli dvigati sprednji del, ki je pod mostom, nakar podlože tir in danes zvečer upajo, da bo lokomotiva stala na progi. V petek so bili 4 delavci lahko ranjeni, enega so prepeljali v bolnico, vendar poškodba ni težka. Delo nadzorujejo inženirji.
k Na meščanski gospodinjski šoli na Jesenicah, Gorenjsko, se prične šolsko leto dne 1. septembra. Vpisovanje se bo vršilo 30. in
31.	avgusta od 10—12. ure dopoldne v upraviteljevi pisarni osnovne šole. Pojasnila na pismena vprašanja daje vodstvo šole.
k Mestna hranilnica v Škofji Loki. Mestni občinski odbor v Škofji Loki, je na svoji seji dne 10. t. m. soglasno sklenil, ustanoviti v tem mestu novo regulativno hranilnico. V smislu predloženih vzornih pravil je mestna občina prevzela poleg splošnega poroštva tudi še posebno poroštvo za vloge in njihovo obre-stovanje. Sočasno izvoljeni pripravljalni odbor ima za sedaj nalogo izposlovati oblastveno potrjenje pravil in ukreniti vse potrebno za čimprejšnjo otvoritev zaveda, ki predvidoma prične z rednim poslovanjem najbrže že s 1. januarjem prihodnjega leta. Pozdravljamo škofjeloški občinski odbor, ki se zaveda svojih dolžnosti ter je s tem hvalevrednim sklepom dokazal, da se v resnici trudi nele popraviti, kar se je doslej žal zamudilo, temveč povzdigniti splošni gospodarski napredek škofjeloškega mesta. Nova mestna hranilnica bo, kar je vsekako pričakovati, pod spretnim fod-stvom uglednih in za blagor mesta vnetih mož ter strogim zakonitim nadzorstvom povsem vzorno poslovala in stalno napredovala tako, da bo brezdvomno mnogo koristila mestu samemu in vsemu prebivalstvu.
k Imenik porotnikov 111, porotnega zasedanja v Novem mestu, ki se začne 30. avgusta t. 1.: Franc Razpet, Glina 35, Radeče; Franc Avsec, Bistrica 12, Mokronog; Ivan Rus, Hrib 26, Ribnica; Anton Brodnik, Kom-polje 35, Vel. Lašče; Ivan Majcen, Št. Janž, Radeče; Kari Zaplatar, Sv. Helena, Trebnje; Anton Andolšek, Boštanj 29, Radeče; Miha Kolbezen, Loka 33, Črnomelj-; Jože Pezdirc, Otok 1, Metlika; Anton Papež, Fara 3, Kočevje; Anton Majzelj, Št. Jernej 60, Kostanjevica; Anton Pele, Ribnica 34; Ivan Kočevar, Kot 35, Črnomelj; Pavel Maurin, Gor. Pod-gora 9, Črnomelj; Leopold Grabrijan, Metlika 245; Anton Marinček, Župeča vas 19, Krško; Anton Poje, Preža 8, Kočevje; Ignacij Ran-gus, Radovlja 8, Mokronog; Josip Grbec mL, Metlika 136; Bernard Potokar, Vel Češnjice
32,	Višnja gora; Janez Štauduhar, Deskova vas 19, Črnomelj; Franc Pekolj, Brezje 4, Mo-
' kronog; Janez Šteh, Malence 7, Kostanjevica; Franc Medle, Dol. Suhadol 7, Novo mesto; Ivan Cvar, Slatnik 3, Ribnica; Jožef Zaje, Znojile 6, Višnja gora; Ivan Zidar, Breže 4, Ribnica; Franc Kobal, Gabrijele 21, Mokronog; Jožef Verščaj, Črnomelj 70; Anton Matko, Zbure 15, Mokronog; Anton Ožura, Osilnica 5, Kočevje; Vinko Butkovič, Leskovec 51, Krško; Ignac Jeraj, Stehanja vas 1, Višnja gora; Anton Bizjak, Šalka vas, Kočevje; Mihael Mirtič, Dvor 8, Žužemberk; Gregor Koželj, Mokronog 32. — nadomestni porotniki: Miha Brulc, Smolcnja vas 28; Ivan Ferlič ml., Novo mesto 235; Janez Mrvar, Boričevo; Franc Jaklič, Vel. Bučna vas 6; Anton Turk, Bršlin 19; Alojz Brudar, Ragovo; Jože Matko, Gotna vas 80; Gustav Murn, Novo mesto 41; Franc Penca, Gotna vas 48.
*	Potres. V četrtek 12. VIII. zvečer ob 9. uri 24 min. 40 sek. sta zabeležila seizmo-grafa v zavodu za meteorologijo na univerzi potres lokalnega značaja v razdalji 10 km od Ljubljane. Po došlih poročilih so potres čutili tudi v Ljubljani sami. Prosimo gospode poročevalce, da poročajo o potresu, ako so ga slučajno čutili.
kr Opozarjamo na današnji razglas glede romanja na Sv. Goro pri Gorici, ki ga objavljamo na 5, strani.
k Maturanti in maturantinje ljubljanskega državnega učiteljišča iz 1. 1916. se sestanemo 18. avgusta ob 16. v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani,
*	Petdesetletnica, Abiturijenti moškega učiteljišča v Ljubljani iz 1. 1876. obhajajo letos v četrtek dne 19. avgusta svojo petdeset-1 e t n i c o. Izmed 25 takratnih gojencev zadnjega letnika jih živi še 12, namreč: Fran Gabršek, Matija Hiti, Fran Jeglič, Ivan Kern, Janez Leveč, Leopold Punčuh, Julij Sadnik, Anton Skubec, Viktor Šetina, Josip Topolov-šek, dr. Henrik Turna in Božidar Valenta. Izmed njihovih nekdanjih profesorjev živi le še Viljem Linhart, poznejši šolski nadzornik za Štajersko. Sedaj biva v Gradcu. Na jubilejnem programu je med drugim sv, maša za-dušnica za umrle sošolce ob 9. uri dopoldne v trnovski župni cerkvi v Ljubljani, opoldne istega dne skupno kosilo v gostilni pri Mraku na Rimski cesti št. 4 v Ljubljani, potem pa izlet.
■k Revež je tisti, ki si nc zna pomagali. Ti bi kupil srečko Društvenega doma v Trbovljah, ker veš, da lahko zadeneš hišo, ki je vredna 50.000 Din, pa še drugih krasnih dobitkov je na razpolago, in sicer čez 400; pa ne veš, kje bi dobil srečko. Srečko lahko dobiš: Pri vseh orlovskih odsekih oziroma krožkih, pri vseh konsumih, pri čč. gg. kaplanih na Štajerskem, pri Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru; v Ljubljani pa še v Ljudskem domu, pri Ničmanu, v trafiki Union in v Gradišču. Gotovo jo pa tudi dobiš, če jo naročiš od Loterijskega odbora Društveni dom Trbovlje. Ne odlašaj, 22. avgust je že blizu.
k Kje dobiš srečke Društvenega doma v Trbovljah? Pri vseh orlovskih odsekih oziroma krožkih, pri Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru, pri čč. g. kaplanih po Štajerskem, pri vseh podružnicah konsumnega društva, seveda tudi pri »Loterijskem odboru« Društveni dom, Trbovlje.
*	Najceneje kupiš pri sledečih tvrdkah: pri Ničmanu, v vseh podružnicah I. del. kon-zumnega društva, v trafiki Union in v trafiki Gradišče. Tu dobiš vse po 10 Din od navadne rute do pohištva; cclo enodružinsko hišo dobiš za 10 Din. Kako to? Zato, ker imajo omenjene tvrdke srečke »Loterije Društveni dom Trbovlje«.
•k Zločin stori samemu sebi oni, ki noče v ugodnem trenutku, ki se mu ponuja dobili za 10 Din nov, štirisedežen avto, mladega ko-
Za praznik.
Gotovo se ne godi samo meni tako, temveč vsem, ki živimo v občestvu cerkve, da se nam na praznike odpro pretajna vrata v naši duši, tako nenadoma in natihoma kakor pod rahlim sunkom zvezdnega vetra in noči, ki se je sprožil na obali onostranstva... in, stojimo na pragu novih presvetlih prostorov sveta, ki smo prej hodili mimo njih, kot da so temni, kot da se tam že končuje obzorje naše notranjosti in ni več molitvam poleta naprej. In nismo vedeli, da smo čuli na meji brezmejnih prostranstev in da sc je naša noga vsak trenutek zadevala ob sveta tla, posvečena od stopinj svetcev, ki so šli za Gospodom, zaznamovana z rožami od enega vrta do drugega, v katerih so svetle duše obiskale angela samote, da jih napoji iz keliha za dolgo pot in da jih objame ... O, nismo vedeli, da otroci božji vedno prebivajo na meji in da ne morejo nikoli reči — kakor so rekli »otroci tega sveta« —: sedaj smo na koncu ln naša pot je končana. Prišli smo do virov voda, kjer bomo polegli in kjer nam ne bo več treba razdreti šotorov. Nc bomo se spominjali nazaj — kakor senca čez dolino bo 61o pozabljenje čez preteklost — srce nam "e bo več vznemirjeno utripalo pred novim neznanim, odpočili se bomo od naporov in se bomo čutili varne. Nismo vedeli, da čutijo otroci božji, kot da stojijo na meji, še tedaj, kadar jih sam Bog prevzema vase in jih vsrkava, še tedai, kadar jih tesno tesneie prite-
nja, molzno kravo, radio-aparat, moSko kolo, salonsko uro, obleke itd. Ni potreba v dosego navedenega nobenih težav, temveč zadostuje, da potom dopisnice, ki je naslovljena na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv, gorami«, naročiš srečko tamkajšnjega »Katol. prosvetnega društva«, ki v svoji bogati loteriji nudi možnost, da tudi ti kaj zadeneš od krasnih dobitkov, ki jih je 1000 v vrednosti 10.000 Din. Kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno, kdor pa naroči in razpeča 100 srečk, si zasluži 400 Din. Ne odlašaj z naročilom!
•k Avto-zveza Žiri—Škofja Loka začne redno voziti z avtobusi v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. Iz Zirov odhaja ob štirih zjutraj ter se vrača ob 13. uri iz Škofje Loke v Žiri. V kratkem se bo otvorila dvojna zveza iz Zirov v Škofjo Loko in obratno. Opozarjamo na ugodno vožnjo vse tiste, ki se nameravajo udeležiti 29, t. m. cerkvenega koncerta v Ži-reh in žrebanja žirovske loterije, ki se bo vršilo istega dne v Žireh v cerkveni hiši pred novo župno cerkvijo. Ob pol dveh bodo litanije z blagoslovom, ob 4 popoldne žrebanje, ob 5 koncert, po koncertu razglasitev izida žrebanja.
■k Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 13. t. m. objavlja med drugim Uredbo o državnih strokovnih izpitih v resortu pravosodnega ministrstva.
■k Not državljan. V jugoslovansko državljansko zvezo je sprejet dosedanji ruski državljan Zinovij L. Kajol, dnevničar pri železniškem ravnateljstvu v Mariboru, skupno z ženo in otrokoma.
•k Zdravniška imenovanja. Za okrajnega zdravstvenega referenta v Krškem je imenovan Drago Vidmar, okrožni zdravnik v Loki pri Zidanem mostu. — Za zdravnika volonterja sta imenovana: dr, Marija Mlakar, in dr. Mirko K a m b i č , oba v splošni bolnici v Ljubljani.
•k Upokojitev prosvetnih nadzornikov. Prosvetno ministrstvo hoče v najkrajšem času upokojiti vse prosvetne nadzornike, ki so dovršili 35 službenih let.
•k Iz veterinarske službe. Za veterinarja pri temniškem okrajnem glavarstvu s sedežem v Varvarinu je imenovan dr. Franjo J e r i -n a , veterinar v Laškem.
~k Likvidacija preostalih pokrajinskih oddelkov. Pravosodno ministrstvo je sklenilo likvidirati oddelke za Hrvatsko in Slavonijo, za Banat, Bačko in Baranjo. Likvidira se tudi končnoveljavno oddelek pravosodnega ministrstva v Zagrebu.
tV Stanovanjska ustanova zagrebškega nadškofa. Zagrebški arhitekt Hugo Ehrlich je izročil mestnemu stavbnemu uradu v Zagrebu načrte za veliko stanovanjsko hišo, ki jo bo zgradil nadškof dr. Bauer. Zgradba bo ena največjih in najlepših v Zagrebu in bo imela 143 malih in velikih stanovanj in 19 pisarn.
■k Brodska tihotapska atera. V tihotapski aferi v Brodu n. S., v kateri je bila država oškodovana za blizu dva milijona dinarjev, so aretirali doslej uradnika tamkajšnje tovarne za železniške vozove St, Zrniča, carinskega uradnika St. Šterka in zagrebškega trgovca Alberta Gaona. Včeraj so pa aretirali še brata Alberta Gaona — Cezarja Gaona.
•k Zlatnike v »Zlatorog« terpentlnovem milu so našli dalje: Marija Brenčič, Ljubljana, Vegova ul. 2. Elica Dr a g ar, Pesnica. Jakob B e z n i k , Slov. Javornik. Gospa Premoršak, Maribor, Razlagova ulica. Neža Žagar, Zelena jama pri Ljubljani. N. K ob al, Vila Radoslava, Bled. Amalija R a j h , Mrzlopolje pri Planini. Pavla B a -š e 1 j, Smoldo pri Škofji Loki. Ivanka Potočnik, Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Zdrav-ka H a b j a n , Litija. Jožefa Š v i ž a j, Tr-novlje pri Celju. Marija M i 1 h o f e r , Zagreb, Maksimirska cesta 80. Dr, Vladimir Skomerovski, Perušič. Terezija K i r a -
s i č, Karlovac. Gospod Lipnik, Sarajevo, Bolniška ul. 3» Andjela Z i v i c a , Potok pošta Popovača.
k Pri želodčnih in črevesnih težavah, pomanjkanju teka, zaprtju, napenjanju, gore-čicl, pehanju, pomanjkanju spanja, glavobolu, nagnjenju k bljuvanju, že 1—2 kozarca naravne »Franz-Josef«-grenčicc temeljito izčisti-la prebavila. Bolnišnice dokazujejo, da cclo težko bolni radi segajo po Franz-Josef-vodi in da jim zelo dobro de. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Patent »Luciler«, trajno sredstvo proti stenicam, ščurkom in drugemu mrčesu prodaja Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra 35. — Pošilja se tudi po pošti.
★ Za rezervne častnike. Na prošnjo osred« nje uprave je g. minister za promet odobril, da imajo rezervni častniki, ki niso državni uradniki ali upokojenci, pravico trikrat na leto na 50% popust na državnih železnicah, ako se izkažejo z legitimacijo osrednje upravo Združenja in pri nakupu vozne karte ter v vlaku pokažejo društveno člansko karto in fotografijo. Brez članske karte in fotografije ter našega znaka ne veljajo legitimacije za vožnjo. Ako bi v teku časa kateri rezervni časinik, ki je prejel legitimacijo, postal državni uradnik ali upokojenec, mora vrniti legitimacijo pododboru Združenja. Te legitimacije se bodo izdajalo samo onim članom rezervnim častnikom, ki so poravnali vse članske pristojbine, naročnino za glasilo »Ratnički Glasnike i. dr. Pozivajo se člani rezervni častniki, lu se žele poslužiti te ugodnosti, da čim preje pošljejo podpisanemu pododboru prijavo s sledečimi podatki: številka članske legitimacije, čin v vojski, civilni poklic, ime, začetna črka očetovega imem in priimek, točen naslov ter izjava, da je v celoti poravnal vse obveznosti napram Združenju in da ie plačal za leto 1926. naročnino za »Ratnički Glasnik« v znesku 36 Din. Rezervni častniki pa, ld še niso člani Združenja, pa žele postati člani, naj se z dopisnico obrnejo do podpisanega pododbora, da jim pošlje pristopne tiskovine. — Združenje rezervnih častnikov, pododbor Ljubljana.
k Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Matice«.
•k Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov,' šaljivo pošto, krožnike, pap. servijete itd., kupujte pri Iv. Bonač. Pri takojšnjem plačilu znaten popust.
© Sprevod orlovskega naraščaja bo šel ob tričetrt na dve izpred Ljudskega doma v cerkev sv. Jožefa, kjer bodo litanije in blagoslovitev okrožnega naraščajskega prapora, od tod pa po Zrinskega ulici, Poljanski cesti, Mestnem trgu, Starem trgu čez šentjakobski most, po Trnovskem obrežju in po Švabičevi ulici v Nušakovo vojašnico, kjer bo na dvorišču nastop našega naraščaja in naših mladcev. Videli bomo nastopati mladce, tekmovalce za prvenstvo, kakor tudi tekmovalne vrste (po 12 mladcev in 12 naraščaja) za prehodni nara-ščajski prapor. Predan bo tudi prapor najboljši vrsti.
O Truplo sedmošolca Ostermana, ki je
utonil pri kopanju v Tomačevem, so potegnili iz Save pri Zaprešiču pri Zagrebu. Pogreb bo danes ob 16.
g»a—iza3qaa»yiw'miiiiiiimilini iimiii laai^mMivnMg
K PLATMENI QblW,l 1
KUPITE PLATNENO OBUTEV Otroški
guje nase in se mu ne morejo več izmakniti, ko jim je enkrat Njegova milost obudila zmožnost, da so prestopili — za vse, ki Ga resnično ne iščejo — kakor začaran ris, pred katerim odrevenijo udje, da se onemogli umikamo kakor hromi, če se mu skušamo približati iz lastne moči.
Večkrat mislim, da bi napisal prelepo zgodbo vernega srca, kako od najzgodnejšega detinstva vrašča v življenje cerkve, ki mu je najprej vse vidno — otroško opaženo — na njej pomembno in religijozno zajemljivo, vsa njegova mala okolica v posteljici ob večerni molitvi, ob jaslicah in pred božjim grobom, spremenjena v pravljične vtise sveta, ki pa tvori z njim eno samo živo celoto, iz katere še ne moreš iztrgati enega vlakenca. Še se
spomnim, kako se pozneje tolikokrat svet _
ta živa celota — razpolovi, da nas muči in mori domotožje in da iščemo zasilne prehode od ene strani do druge ter sc ne moremo potolažiti, ko puščamo za seboj kraje dela ali molitve — mislim na otroke, ki oboje prečudno združijo v igranje, kateremu se Bog nasmehne, ko ga obiščejo v večernih urali in so nam nerazumljivi... Tista mala okolica, prvo in daljno zažarevanjc že v njih po svetem krstu delujoče skrivnosti, jc kakor lahna risba vesoljstva, tako preprosta in še tako »neresnična«, a če imaš tenck dosI uh. boš iz tega stopicanja nebogljenih nožic po dnu sve-tovia razbral tako čudovito, vanio Doloženo
sanjo o vsem, kar se je Jezus nekoč pogovarjal z njim. On je vedel, da se je »vredno« — zdajle sem še le zapazil, kako grda je ta beseda na tem mestu, a mi jo na istem mestu rabimo neštetokrat — pogovarjati se z njimi, On, ki je gledal na dno vsem stvarem, a je bil vendar poln začudenja nad njimi, čeprav je bil Bog. Ta mala okolica otroka pa je oblivana od valov svetovja, ki se srebrno odbija od nje in jo odnaša vsedalj. Že tedaj pa so prazniki zanj stopnice, ki vodijo iz svetlobe v še močnejšo svetlobo, od katere je svet še lepši in vse še bolj njegov. Njegove ročicc so polne cvetja v solncu.
Naši prazniki — hodim od enega do drugega in ko se vrnem, mi je, kot da sc je naša zemlja med tem poveličano spremenila in koderkoli hodim, se mi zdi, da ni ura bila v stolpu za drevjem onkraj naše vasi, temveč v večnosti, od koder jo slišim jasno kot skozi zvezdno noč, a vendar prečudno zasanjano, kot da je šel zvok skozi veliko tišino mo-lilnice, kot da jc zvok bil podtalen, kot da je v ncizmernosti nekdo zamišljen udaril ob bron in spet sklonil glavo ... Ne, še drugače se mi zdi, kot da si je večnost privzela obleke, glasove in barve te zemlje, ki po njej hod imo in, če praznika ni pod njenimi zvezdami, ostanemo ozki in temni, ko šumi pod našimi okni, ko delamo aH spimo, večnost sama, ko pljuska ob naše noge in nas obliva in nič ne čutimo, da bi morale imeti naše
kretnje, vse drugo resničnost in sijaj. Morda si dopovedujemo, kako smo zavrženi in da mora biti večnost lepa, a zelo daleč in si jo skušamo predstavljati in nič ne slutimo, da smo jo ustavili ob sebi in v sebi, ko je tekla skozi nas in merila z nami — kot da smo peščene ure — ncizmernosti nas in sveta. In ostajamo ozki in temni in komaj korak moremo napraviti v sebi in v svet, ki je tik pred našimi očmi ves črno zaslonjen.
In spet je praznik danes — na ozadje življenja kakor žarka projekcija skritega, od časa do časa se javljajočega najlepšega v krščanski duši: prikazen Marije. Vnebovzetc, hiteče skozi sinjine k sinu Jezusu, spremljane od angelov, na svojih prsih nežno stiskajoče trudnost in upanje, radost in žalost onih, ki jih je morala zapustiti. O, in nebo tvojega ali mojega rojstnega kraja ni več navadno nebo: polnim skrite sreče se nam zdi, da vidimo na njegovem modrem dnu svetle sledove njenega poleta in da bomo morda zagledali še rob njenega plašča ... In na prebelih oblakih se nam zdi, da leži zlati sijaj, ki je na njih ostal še od tistega davnega dneva, katerega sveti spomin praznujemo danes.
Hitite vsi k tvrdki »DOKO«, kjer Vas čaka sreča. Vsaki descli odjpmnlcc dobi 1 par čevljev brezplačno. — Poskusite svojo srcčol
Prešernova ulica štev. 9 — na dvorišču.
\
O Himen. Poročil se je včeraj g. mag. phar. Janez Kristan z gdčno Nado Gostiša.
Bilo srečno!
O Modol spomenika padlim iz šentpe-tersko fare v Ljubljani je v sivrho ogleda na razpolago od nedelje 15. do četrtka 19. avgusta pri župiiem uradu sv. Petra ob običajnih uradnih urah, od petka dalje pa v pisarni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti 15. Vsi interesenti se vabijo k ogledu.
O Umrl jo v magistratnih odgonslkih zaporih v noči na 13. avgust 74 letni berač Jakob Ivec, nekdanji Amerikanec iz Suhe pri Črnomlju, zadet od srčne kapi. Pokopali so ga pri Sv. Križu. N. v m. p.!
O Knjižnica v Mladinskem domu na Ko-deljevem v Ljubljani vljudno prosi vse prijatelje mladine, da ji po možnosti darujejo kako knjigo ali že prečitane časopise. Marsikdo ima v podstrešju oele zaboje knjig. Storil bi človekoljubno delo, kdor bi daroval kak majhen dar. Knjižnica se je šele pred kratkim ustanovila ter je jaiko potrebna, zato se toplo priporočamo. — Vodstvo.
O Ljubljanski parki. V Ljubljani se parkom posveča vse premala pažnja in še oni zasajeni prostori, ki jih je imela Ljubljana še v času, ko je štela komaj 40.000 prebivalcev, se čimdaljebolj krčijo. Po parkih se zidajo razne barake, stojnice in, kar je pravi monstrum, celo javna stranišča. Največji ljubljanski park Tivoli bi se mogel razširiti do železnice in do Gosposvetske ceste, tako pa je mestna občina zagrešila nedopustno napako, da je dovolila uporabo kar štirih velikih kompleksov v druge svrhe. Ljubljanskemu velesejmu bi lahko pravočasno preskrbela druge primernejše prostore, sedaj je že prepozno, enako Ljubljanskemu Sokolu in Ateni. Tiste potujoče vrtiljake in gugalnice pa bi lahko sploh odstranila iz mesta. V Zvezdi se je mogočno v lepem delu parka razšopirila kavarna, ki je posula prostor s peskom in ga zavarovala z ograjo. O usodi Tabora sploh ne govorim, to je bil eden največjih prestopkov občine, odvzeti celemu deset tisoč številčnemu mestnemu okraju edini s/kromni park. Sedaj nameravajo postaviti na kralja Petra trgu kar tri spomenike. Če se bo ta namera uresničila, ne bo Ljubljana prav nič pridobila, nego le izgubila in bo imela eno neokusnost več. Za en sam spomenik je prostor na tem trgu! Drugi naj se postavijo drugje, n. pr. na Pogačarjevem trgu, pred univerzo itd. Skoro vsi spomeniki v Ljubljani so skrajno zanemarjeni. Prešeren, Vodnik in Valvazor bi se zjokali nad oskrbovanjem njihovih spomenikov. Enako neurejena in neoskr-bovana so druga šetališča, kakor Grad, Hrvatski trg, Mestni log in drugo. Dajte Ljubljani zelenja, luči in zraka!
O Mestna elektrarna naznanja vsem, ki hočejo dobivati tok iz mestnega električnega omrežja, da izvršuje hišne električne naprave samo elektrarna glasom § 5 veljavnih določil o dobivanju električnega toka iz ljubljanske mestne elektrarne.
O Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje zgradbo železobetonskega mostiča čez potok Farjevec na Cesti v Črno vas. Podatki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Lingar-
K CISTI OBLEKI
RA&1TE ČfSTO OBUTEV
Mošk! sJsr * Otroški
jeva ulica 1. Ponudbe je vložiti ravnotam do najpozneje 20. avgusta opoldne.
0 Strelska tekma pri Tičku na gričku se vrši 14. in 15. avgusta. Krasni dobitki. Strelci se vabijo.
Danes k JiCkn na GriCku". »STRELSKA TEKM/T.

Romanje na Sv. Goro pri Gorici.
bo 28. in 29. a v g n s t a. Odpeljemo se iz Ljubljane v soboto 28. avgusta zjutraj, da upamo na zvezo z drugimi vlaki. V Trst pridemo ob 11.25, ostanemo v Trstu do 18.35, ko se odpeljemo s kolodvora sv. Andreja v Gorico. Zvečer pot na Sveto Goro. Na Sveti Gori ostanemo lahko celo dopoldne v nedeljo ali pa si lahko ogledamo Gorico. Odhod iz Gorice je ob 14.08 preko Gorenjske, tako da pridemo v Ljubljano ob 21.05. Ce bo dovolj udeležencev, bomo skušali izposlovati, da odidemo iz Gorice šele pozno zvečer.
Dosedaj je priglase za romanje sprejemal župni urad na Vrhniki; od danes naprej pa sprejema priglase tudi PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA, in se ga udeležijo ne samo verniki iz vrhniške dekanije, ampak lahko tudi drugi. Vse prijave, ki so se izvršile pri župnem uradu na Vrhniki, veljajo tudi dalje. Za vožnjo po Italiji, stroške in potni list plača vsak priglašenec 90 Din, tisti, ki so že plačali 10 Din, doplačajo še po 80 Din; vožnja od Ljubljane do Rakeka, Bohinjska Bistrica—nazaj do Rakeka, oziroma do Vrhnike, je polovična. Za druge proge prošnja še ni rešena. Na naših železnicah si bo vozni listek kupil vsak sam.
Prijave se sprejemajo samo do 22. avgusta, prijave, ki pridejo v ponedeljek 23. avgusta, nič ne veljajo. Vsak romar bo dobil izkaznico. Poseben vlak, ki je imel iti iz Ljubljane na Mali Šmarem, odpade; gremo vsi skupaj. Zato naj se Ljubljančani sedaj priglase!
Natančnejše podatke dobite v ^Slovencu« med tednom.
Priglasite se takoj!
Marfltor
□	Dnhovne vaje za učiteljice se bodo vršile v zavodu šolskih sester v Mariboru. Začetek bo v sredo 18. avgusta ob pol 9 zjutraj, sklep v soboto 21. avgusta ob pol 7 zjutraj. Prijave naj se pošljejo vodstvu zavoda šolskih sester, Maribor, Strossmayerjeva ulica 15.
□	Umetniška razstava. Slikarji-umetniki: Cotič, Mežan in Pirnat so prosili mestni svet za dodel tev kazinske dvorane od 25. septembra do 10. oktobra. Mestni svet je dovolil dvorano proti dnevni odškodnini 100 Din. Zgoraj omenjeni umetniki bodo priredili razstavo svojih nainoveiših del.
□	Študijsko potovanje. Mestni stavbeni svetnik g. Albin Černe je nastopil dopust in se bo podal na študijsko potovanje v Nemčijo in Francijo.
□	Zastopnik mariborskega župana ob priliki izleta pravnikov v Maribor. Kongres pravnikov se bo vršil v Ljubljani in ob tei priliki bodo napravili zborovalci izlet v Maribor. Pri sprejemu pravnikov v Maribor bo zastopal g. župana g. podžupan dr. Franjo Lipold.
□	Na kratkem dopustu. Na kratek dopust se je podal g. vodia bolnice in okulistični pri-marij dr. Janko Dernovšek. V privatni praksi ga zastopa mestni zdravnik dr. A. Wamkmiil-ler. Na dopustu je tudi primarij za kirurgijo g. dr. Mirko černič. katerega nadomešča v privatni praksi njegov asistent g. dr. Ramšak.
□	Bivši ruski polkovnik prevoznik z avtomobilom. V Krčevini pri Mariboru ima majhno nosestevce bivši ruski huzarski polkovnik Ivan Glebov. Glebov je prosil magistrat
Jeglič, škof:
- . IZ
5.
Gotovo boste želeli zvedeti, kako so Slovenci 'v Ameriki organizirani. Odgovorim, da so ameriške organizacije le verske in dobrodelne.
Verska organizacija za može in fante je »Društvo sv. Imena«. Namen je pospeševati odločno cerkveno in krščansko življenje. Isti namen ima za ženske njihovo žensko in dekliško društvo. Tudi Marijina kongregacija za dekleta jo precej razširjena.
V Chicagi sem opravil sprejem za može in /a žene. Pri obredu se možje in žene izredno strogo, nekako s prisego zavežejo, da bodo natančno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti kot zakonski in starši. Nekako pretreslo me je v dno du,še, ko sem dotični sprejem točno po obredniku opravljal. Vendar pa J se mi je strogost zdela primerna. Le stroga zaveza podpira našo površnost in omahljivost, da v času skušnjav ne omagamo, ampak da zajedajoč svoje strašne zaveze ne odstopimo, ampak odločno napnemo vse svoje moči in z božjo pomočjo zmagamo.
Povsod med Slovenci je razširjeno društvo >Jednotn<r. Tudi to društvo zahteva dosledno krščansko življenje in prejem sv. za-
____,.unl/ mfvaop <1rntrnd nn
nramentov ncjvuu	..ic-.^^., —
vsako četrletje, najmanj pa enkrat v letu. 9 tem društvom ie združena dobrodelnost. Kdor
prispeva male zneske, dobi izdatno podporo ob času bolezni in ob času smrti. Te podpore pa ne dobi, kdor se ne,izkaze, da je izpolnil svojo velikonočno dolžnost.
To društvo šteje sedaj 30 tisoč članov. Zadnje čase je močno napredovalo. Uspešno ga vodi navdušeni Slovenec in katoličan Grdina. Duhovni voditelj mu je župnik Oman v Clevel-ndu. Ima svoj odbor, ki ga volijo člani in ki ima večkrat razna posvetovanja v vseh društvenih zadevah. To društvo je dalo moč in zajezilo vpliv ameriških socija-listov, ki so edino zato napredovali, ker takrat, ko so le-ti slepili naše ljudi, ni bilo nobene katoliške organizacije.
Posebno imenitna je splošna ameriška organizacija Kolumbovih vitezov. Ta je bolj tajna in naperjena proti sili bogomrskih prostozidarjev. Ima štiri stopuje; na četrti stopnji so samo preizkušeni katoličani. Sprejemni obred je tajen. Tudi duhovniki so člani tega društva. Sprejetih je precej slovenskih mož in nilndeničev.
Štejejo par milijonov članov. Natančnega števila nisem mogel zvedeti. Med njimi so ludi najbolj ugledni in vplivni Amerikanci. Imajo odločne člane v najvišjih državnih službah. Odtod njihova velika moč. Ako se kaj zoper katoličane snuje, le ti kar mirno povedo svoje mnenje, ki se mora spoštovati, ker imajo za seboj toliko odločnih mož, ki bi o pravem času, posebno pri volitvah in pri raznih glasovanjih, mogočno nastopili in s svojim številom pomagali, da se nasprotno
za podelitev prevozne koncesije z osebnim avtomobilom. Mestni svet je polkovnikovi prošnji ugodil iu Maribor bo imel eno autotakso več.
□	Oddaja zidarskih del pri vili Langer. Vila Langer v Ljudskem vrtu je last mestne občine in se bo začela 1. septembra predelavah iz dosedanje gostilne v otroško zavetišče. Zidarska dela pri tej preureditvi je oddal mestni svet stavbeniku Slovencu Zivicu.
□	Glede pravice do polovične vožnje, oz. legitimacije, ki jo v to svrho dobe rezervni častniki, naj se vsak reflektant obrne po informacije na g. Jakoba Perhavca, Meljska cesta 3.
□	Zopet dva nova mesarja na trgu. Tržni stojnici sta dovoljeni mesarjema Kos Ivanu iz Lajteršperga in Polegegu st.
□	Konj se mu je splašil. V .etrtek zvečer je stal pred mesnico mesarja Kličeka na Aleksandrovi cesti y mesarski voz uprežen mlad konj. Hlapec, ki bi naj pazil na žival, se je odstranil le za par trenutkov od voza in že se je konj splašil in zdirjal v divjem diru po cesti proti Lajteršpergu. Voz se je preobrnil in ga je razjarjena žival popolnoma zdrobila in raznesla. K srečj se je konj ustavil ravno pred gručo igrajočih se otrok, sicer bi se bila zgodila strašna nesreča. Posestnik konja je ob nov mesarski voz, ki je bil precej vreden.
□	Zamenjan naslov. Nedavno je dospel na mariborski kolodvor iz Kaire v Egiptu zaboj, na katerem je bilo samo ime naslovljenca Fr. Brence. Na kolodvoru uslužbeni železničar Fr. Brence se je polakomnil z.abojeve vsebine, izjavil enostavno, da je pošiljka njegova in zaboj odnesel. Doma je vzel iz njega obleko in ostale vrednostne stvari, ga napolnil s kamenjem ter ga odnesel nazaj na kolodvor z izjavo, da ga ne prevzame, ker je bilo v zaboju samo kamenje. Med tem časom pa je prispela iz Kaira lastnica zaboja Franja Brence, ki je 23 let služila v Egiptu ter iskala sedaj svoje stvari na kolodvoru. Dobila je takoj zaboj, poln kamenja. Na njeno prijavo je bil nepravi Brence aretiran: pri njem so našli še skoro vso ukradeno obleko.
□	Znamenita »Grajska klet« ie dobila zopet svoj prvotni slovesni značaj. Malo je bilo ljudi, ki so prihajali v Maribor, da ne bi poznali največje restavracije pod imenom »Grajska klet«, ki ie značila v mestu kot svetovna znamenitost. Ze po otvoritvi leta 1921 je zaslovela zlasti vsled svoje posebne originalnosti, kakor tudi radi največje izbire prvovrstnih vin in izborne kuhinje ne samo širom naše domovine, marveč je bila kot taka znana precej tudi inozemstvu. Skoro vsak posetnik Maribora, zlasti pa še občinstvo iz. dežele je nekako z zanimanjem posečalo ta lokal, ki je vsled svoje obsežnosti in udobnosti postal shajališče tujcev, zlasti pa družabni center domačinov. Toda kakor se je dober glas v kratkem času raznesel zelo daleč, je ravnotako začel jenjavati, ko je dobilo podjetje koncem 1923 novega restavraterja, kateremu je lastnik in ustanovitelj g. Gjuro Valjak restavracijo prodal. Pod novim restavraterjem je pričelo podjetje kmalu hirati, izostajali so najprej tujci, pozneje so zapuščali ta lokal redom tudi domačini, tako da je to prej tako cvetoče podjetje došlo do popolne polomije in je bilo naposled koncem leta 1925 celo za več mesecev zaprto brez vsakega obrata. Sedaj je »Grajsko klet« prevzel zopet nazaj prvotni lastnik in ustanovitelj g. Gjuro Valjak, ki je iz pokvarjenega podjetja odstranil tudi zadnje nedo-statke. Restavracija bo odslej ponovno nudila vse najboljše kot v začetnih letih, za kar nam jamči strokovna zmožnost lastnika. S tem bo tudj končan bojkot, izvajan od strani občinstva, in ni dvoma, da bo restavracija pod novim vodstvom zopet privabila v svoje udobne prostore mnogobrojne domačine, kakor tudi tujce, kar je v polni meri želeti, saj je ravno
Nepozabljajte, da je treba raztopiti dobro, samodelujoče pralno sredstvo „Persil' v hladni vodi, ker je tako uporabljen najbolj učinkovit.
to podjetje posebno za tujski promet prava reprezentanca mesta.
□	Tatvina platna. Mariborska policija je aretirala Josipa T., delavca v Mariborski tekstilni tvornici v Melju. Izmikal je platno ter ga dalje prodajal.,
□	Draga carina za novi mestni avtoškro-pilnik. O novo nabavljenem mestnem auto-škropilniiku se je že veliko pisalo. Škropilnik je plačan, preizkušen in tudi prevzet od zastopnika mariborske občine. Da še ta škropil-nik ne osrečuje mestnih ulic, je kriva carinar-na. Carinarnica se je postavila na stališče, da ta autoškropilnik ni nabava za splošno korist, ampak tovorni auto, za katerega je treba plačati 100.000 Din uvozne carine. Radi te neznosno visoke carine se je občina pritožila na finančno ministrstvo in prosila carine prost uvoz autoškropilnika. Finančno ministrstvo je prošnjo odbilo in se postavilo na isto stališče kakor mariborska carinarnica, namreč, da se mora plačati uvoznina 100.000 Din. Mestna občina je že naslovila svojo upravičeno pritožbo na državni svet, ki bo pa obravnaval zadevo bogzna kdaj. Gotovo je, da letos ta moderni autoškropilnik ne bo hladil in čistil mariborskih ulic po zaslugi centralističnih šikan. Z raznimi pritožbami ima občina samo precejšnje stroške, ker za kako občno korist v Belgradu sploh nimajo smisla, ako gre za tisočake, ki bi se občinam čisto lahko prihranili.
□	Pretep radi osminke vina. Gostilničar M. in podjetnik za cementna dela Č. sta stara prijatelja, ki sta že bogzna kolikrat skupaj pila v miru in zastopnosti. V četrtek zvečer sta pila skupaj v keglarni pri Senekoviču in je gostilničar plačal cementarju osminko vino. Radi te osminke sta se na povratku iz ke-glarne na Pristanu sprla in se začela obmetavati z grdimi psovkami. V ljutosti kreganja je gostilničar sunil cementarja preko kolesa, katerega je ta peljal seboj, nakar se je razvil pretep med prijateljema, ki je zbral vse prebivalstvo iz Pristana okrog prijateljev, ki sta kričala, si trgala obleko in se klofutala radi ene osminke vina. Pretep je končala aretacija obeh, ki sta zvedela na policiji, da bosta imela radi osminko vina opravka še pri sodišču.
BELO BLAGO
vseh vrst in kvalitet nufii
Oblačllnica ze Sfo^enilo
krivične nakane izjalove. Imajo večkrat važne seje. Kar se sklene, se odločno in brez strahu izvrši.
Ti vitezi imajo lepo črno obleko, cilinder in meč. Pri procesiji ob času kongresa so bili mogočna častna straža. S potegnjenimi meči so skoraj nepremično stali na obeh straneh procesije.
Ko sem bil v Puebli, so se sprejema ln cerkvene slovesnosti uradno udeležili. O povzdigovanju med sv. mašo so obstopili altar, potegnili meče, da je kar zazvenelo in so z zamahnjenimi meči stali ves čas v znak, da so pripravljeni versko resnico, tudi skrivnost sv. Rešnjega Telesa braniti odločno, tudi s svojim življenjem. Ta nenavadui prizor me je kar pretresel.
Povpraševal sem po političnih in delavskih organizacijah, pa nisem mogel nič jasnega doznati. Zdi se mi, da na te organizacije cerkveni krogi ne vplivajo naravnost, ampak le v toliko, da vzgajajo zavedne katolike, ki naj v političnih in socijalnih vprašanjih postopajo po svoji vesti, kakor vedo in znajo.
Kolikor sem mogel doznati, je delavsko vprašanje v Ameriki bistveno različno od našega. Zdi se mi. da se gre le za razmerje med delavci in delodajavci, kako bi se uredile delavske plače in uredil čas dela. Kakor sploh v Ameriki, je tudi tukaj vera in njen vpliv brez pomena.
Isto velja v politiki. V Ameriki *la dve mogočni stranki: reDublikanska in demokra-
tična. Ena drugo nadzorujeta in se borita za državno oblast. Slabosti in pomanjkljivosti znata obe spretno izrabiti. Volitve so navadno jako viharne in nemoralno podkupovanje se v veliki meri uporablja na obeh straneh. Škofje se v volitve ne vpletajo. Vsaka stranka ima dobre in slabe privržence. Katoličani naj volijo po svoji vesti. Škofje so zadovoljni, da nobena stranka ne posega v vero in cerkveno življenje, marveč v zmislu konstitucije pusti raznim veroizpovedim, tudi katoliški, popolno prostost.
Ker zgodovinski razvoj tako stališče katoličanov v socijalnem in političnem življenju zahteva, je pač primerno in bo ostalo, dokler ne zmaga kaka Cerkvi sovražna struja in bi začela Cerkev v njenih pravicah in popolni svobodi omejevati; kar bi položaj in nastop škofov in katoličanov bitno izpremenilo.
DOLENJSKI TABOR PROSVETNE ZVEZE!
29. avgusta bo v Št. Vidu pri Stični
Društva, pošljite prijavne pole I
.................................
Cel/e
fer Na drž. realni gimnaziji bo vpisovanje v 1. razred dne 1. septembra od 8.-9. ure, nato pismeni in ustmeni sprejemni izpit. K vpisu mora učenec prinesti: a) naznanilo osnovne Šole, izdano za sprejem v srednjo šolo, b) krstni list. V 1. razred morejo vstopiti učenci, ki v koledarskem letu, v katerem se vpisujejo, dovrše 10—13 let. — 2. sept. od 8.—11. ure bo vpisovanje repetentov v 1. razred in učencev v 2.—8. razred ter sprejemni in dopolnilni izpiti za 2.-8. razred. — 3. sept. se bodo delile knjige iz Podpornega društva, in sicer za učence od 1.—4. razreda od 9.—12. ure, za višje razrede od 15.—17. ure. — 4. sept. ob 8. uri bo v Marijini cerkvi otvoritvena služba božja. Iz cerkve se podajo učenci v svoje razrede, da se jim razglasi urnik. — 5. sept. ob 8. uri bo v Marijini cerkvi redna služba božja. — 8. sept. ob 8. uri začne redni pouk. Oni učenci, ki imajo razredne izpito, naj vložijo na ravnateljstvo tozadevne prošnje do 23. avgusta. Prošnja se kolkuje s 5 Din, za vsak predmet, iz katerega se polaga razredni izpit, se mora prilepiti kolek za 10 Din. Razredni in naknadni izpiti se začno dno 24. avgusta ob 8. uri.
Trbovlje
S Meščanska šola. Kakor hitro smo podrejali javnim potom in vprašali, kje leži krivda, da se v letu 1921 dovoljena meščanska šola še ni otvorila, že smo izvedeli, da so krivi lokalni faktorji. Ali je to občina, krajni šolski svet ali pa se gre tu za kaj drugega, bomo tudi izvedeli in to garantiramo, da v kratkem.
S Osebno vesti. Bratovske skladnice zdravnik gosp dr. Cizelj je odšel na štirinajstdnevni dopust. — Gosp. dr. Baumgartenu je iz Belgrada dovoljeno na intervencijo bratovske skladnice še ordinirati do novega leta. — Ena izmed usmiljenk iz nove bolnice odide v prakso v Ljubljano, da se izvežba z zdravljenjem z rentgenovimi žarki.
H Gasilska društva Trbovlje in Vode vabita vse podporne člane društva, da se udeležijo izleta v zdravilišče Rogaška Slatina dne 22. avgusta o priliki blagoslovitve nove gasilske zastave po milost, gosp. knezoškofu dr. Karlinu. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri društvenih tajništvih.
Litija
Seznam porotnikov za leto 1927. je v občinski pisarni na vpogled ter se lahko vsakdo zoper ta seznam pritoži, ki misli, da spada vanj, oziroma da se ga iz seznama črta.
Sporočitev vojnega sporeda vojnim obvezan- j cem se vrši v nedeljo dne 22. avgusta ob 6. uri zjutraj za občine Litija, Dole, Gradiče, Hotič, Kandrše, Konj, Kresnice, Št. Lambert. Moravče, Polšnilt, Šmartno, Trebeljevo, Vače in Velika vas na litijskem polju. Na zbirališče morajo priti vsi vojni obvezanci, razven rezervnih častnikov ter onih. ki imajo v rokah suverenje«, da so za vojno službo nesposobni ter invalidom, ki prejemajo penzijo. Živine in vozil ni treba pripeljati, pač pa morajo priti lastniki sami. Po našem mnenju bi lahko vojaška komanda to sporoč;tev drugače in boljše ukrenila, da bi potom pristojnih županstev to izvedla, kakor je bilo do sedaj v navadi, ce pa ogromno število obveznikov zbraM na en prostor, kjer bodo cel dan čakati morali, da pridejo posamezniki na vrsto. Pa še iz tako oddalje- j nih krajev in bodo poleg celega dneva imeli še j denarne izdatke. Prosimo z-ato naše poslance, da > ukrenejo pri vojaških komandah potrebno, da se | ti vojni sporedi vrše kot so se do sedaj, pismenim potom po županstvih, če pa drugače ne gre, naj dotični vojni referent gre po občinah ter tam sporoči spored, ker vedno gre lažje v občino eden za več, kakor pa da morajo iz velike oddaljenosti priti vsi. Prosimo nujne odpomoči.
Drzen vlom. K našemu včerajšnjemu poročilu o vlomu v prodajalno tukajšnjega del. konzumnega društva še dodajemo, da so vlomilci odnesli največ manufakturnega blaga, poleg drugih malenkosti za približno 50.000 Din.. Policijski pes, katerega so pripeljali iz Ljubljane, je pridno na sledu vlomilcem ler je upati, da bodo kmalu v rokah pravice. Konzumno društvo ne trpi nobene škode, ker je bilo zoper vlom zavarovano.
Defekt r prcdilnici. Pri parnem stroju je pretekli teden počila vznelna os, tako da so morali obratovanje za par dni popolnoma ustaviti. Te dni je bilo zopet popravljeno po montažnem mojstru g. Šmidererju. ki je prišel nalašč iz dunajske centrale sem. Ti parni stroj je v obra'o-vanju že od početka te tovarne od leta 1883. Ker je krivda na defektu pri podjetju, je ravnateljstvo delavstvu obljubilo polovične mezde za čas neobratovanja.
0 priliki zadnjega velikega naliva je Sava tako narasla, da je Litiji zopet pretila katastrofa poplave. Manjkalo je le še pol metra, pa bi Sava dosegla višino poplave v letu 1923. Veliko škodo je napravila po poljih v občinah Kresnice, Hotič ter delno na litijskem polju. Izvrstno se je obnesla oporna škarpa pri Cocliču, katero je pustilo zgraditi županstvo. Sedaj se je jasno videla zlob-nost ali omejenost tistih, ki so io delo kritizirali. S to oporno škarpo se odbijajo valovi, tako da gre glavni val po sredi Save. V interesu litijskega trga, posebno pa litijskega polja bi bilo, da se prične čim preje z zasipanjem savskega obrežja, potem bi bile katastrofe vsled poplav izključene. I Pa se bodo vzlic eminentne važnosti teea projek- ' ia naši ljudje v Litiji, ki bodo zijolj iz strankarstva I temu načrtu z vso silo nasprotovali, pa ne uvi* i dijo, da pljujejo v lastno skledo.
Novo mmesto
Orlovska okrožna prireditev. Kakor smo že poročali, se okrožna prireditev našega orlovskega okrožja ni mogla izvršiti v onem obsegu, kot je bilo nameravano, ker je bil cel dan dež. Zato se bo danes ponovil popoldanski del prireditve, ki 3e začne ob 1. uri s sprejemom v Kandiji, na kar bo odhod, slovesne litanije, po litanijah pa javna telovadba na župnijskem vrtu, ki je prirejen za j telovadišče. Po lelovadbi bo prosta zabava.
Št. Jurij ob /. šel.
Nesreča. Pri mlačvi se je ponesrečila Ana j lazbec, posestnica na Rifniku. Stroj je zgrabil ro- I ko in jo popolnoma razmesaril.
Aretaciji žeparjev. Dne 12. avg. se je posre- i filo našim orožnikom zasačiti dva nevarna žepna fatova iz Zagreba. Ljudje »o bili prav veseli nad lem dobrim lovom samo čudili so se, kako da sc lako elegantna gospoda ukvarjata s takim nečednim poslom.
Povodenj. Nedeljsko deževje je povzročilo i collko škode naši požarni brambi Veselica, ki bi ' so morala vršiti po cerkvenih sleovesnostlh. je I bila onemogočena vsled strašnega naliva. Na Ka- I lobju je plaz odnesel zopet več posestev v dolina
Ptuf
© Usoda slovenskega podjetja. Pred 20 leti
; je ustanovil v Ptuju podjetni g. Franc čuček svojo tvrdko, ki se je tekom ča6a razvila v mogočno in-I dustrijsko podjetje. Vsled splošne gospodarske krize je prišlo to vedno slovensko podjetje letos v težkoče in 1. junija je bilo prisiljeno napovedati konkurz. Na intervencijo slovenskih upnikov iz Ptuja je ptujsko sodišče odredilo najkrajši draž-beni rok — 14 dni — po katerem se mora vršiti razprodaja. Ptujski Nemci, ki imajo ves kapital v rokah, si manejo veseli roke, ker prihajajo za bagatelo v njihove roke stvari, ki predstavljajo ogromno vrednost. Na Strnišču, kjer je kupil gosp. Čuček leta 1921. barake avstrijskega taborišča, je bilo prodanih 6 barak po 1000 Din in vendar predstavlja vsaka najmanj desetkratno vrednost. Sedaj se bo vršila še dražba ostalih barak, v katerih stanuje še 60 rodbin raznih delavcev, beguncev itd., ki ne morejo dobiti drugod strehe. | Ti ljudje se tresejo, da. bodo morali sedaj proti jeseni na cesto. — Slovenci bi morali imeti malo več razumevanja za domača podjetja v krajih, kjer je nemški kapital tako močan, kot ravno v Ptuju.
Šoštanj
Spevoigra na najem odru. Prvi? se fco vprl-zorila v nedeljo dne 22. in 29. avgusta na našem odru v hotelu »Union« ob treh popoldne izredno zabavna igra: »Ribičeva hči«, ki jo vsled zelo številnih pevskih vložk lahko imenujemo opereto ali spevoigro. Razen tega se bo vprizorila še enako vesela štiridejanska igra: »Izgubljeni raj j, ki ima pa med najbolj smešnimi prizori tudi zelo veliko neprisiljenega poduka. Nikomur no bo žal, ki se bo odzval temu vabilu.
Danes mladina — jutri narod. Sledeč temu dr. Koroščevemu izreku so naša katoliška mladinska društva priredila v nedeljo dno 8. t. m. posebno proslavo Otrokovega dneva kot dopolnilo k Materinemu dnevu, ki je splošno tako zelo ugajal. Kakor bo vzgojen otrok — ta naš najdražji zaklad, takšna bo bodočnost naroda. A ta umetnost vseh umetnosti, vzgoja otrok, sloni pa zopet v glavni meri na naših materah, ki že itak podpirajo tri stebre pri hiši. Da bi lažje nosile te stebre, jim pa hočejo pomagati tri organizacije za otroke: Marijin vrtec, orlovski naraščaj in mladi junaki To so hotele staršem zlasti pa materam povedati desetere točke te proslave: govor, dektamacije, štiri otroške igrice in pevske točke. Vkljub silnemu nalivu je prišlo vendar do 200 ljudi, ki so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Tako so zopet videli starši, kako vzgajajo naša katoliška društva otroke v nasprotju z onimi, ki jim je vera in neomadeževano življenje postranska reč.
Slov. Konjice.
Meščanska šola. Kakor vse kaže, so njena otvoritev za letošnje šolsko leto vkljub prizadevanju gotovih krogov ne bo uresničila. Ker so tu večinoma kmečki otroci, ki pa ob času poljskega dela še osnov. šol. pouka ne posečajo, tem manjši bi pa bil uspeh v meščanski šoli, je samo ob sobi umevno, da davkoplačevalci ne bi bili prevoč pripravljeni žrtovati lako ogromnih vsot. Sedanji učni načrt ni čisto nič prikladen za kmetskega ali obrtnega otroka. Imeti bi morala bolj praktične gospodarske nauke, kajti z napol študiranim svetom, katerega je sram vsako navadno delo, ni našemu ljudstvu nič pomagano. Država pa že sedaj razglaša, da ne sprejme za enkrat nobenega novinca v službo. V okolici Konjic je dovolj meščanskih šol, za tiste otroke, ki se hočejo posvetiti višji izobrazbi. Bolj potrebna kot mešč. šola bi bila napeljava elektrike, da ne bi tavali pri večernem vlaku v egiptovski temi.
Državna cesta. Zadnji nalivi so komaj pred kratkim za silo posuto cesto močno razjedli. Na vseh krajih kaže globine, ki posebno ob deževnem vremenu napolnjene z vode vsled mimo drvečih avtomobilov škrope pasante do vrha. Ob suhem vremenu oblake prahu požirati, ob grdem imeti madeže na obleki, je nu.lo preveč.
Bled pleše...
Otok bleški — kinč nebeški! Kakor smaragd v prstanu leži zeleno jezero med visokimi gorami, stari grad brižinskih škofov pa mu sloji ob strani na straži I Kaj čuda, da si je naš Prešeren izbral tudi ta biser naših gora za pozor-nico svojega staroslovenskega eposa! Odkar imamo narodno državo, se razvija ta prelepi kos naše slovenske zemlje vedno bolj v internacionalno kopališče.
Sicer prevladujejo poleg Slovencev še vedno Belgrajčani in pripadniki izvoljenega ljudstva, toda »podoba raja« izvaja svojo privlačno moč tudi na tu- in inozemske politike in diplomate.
Središče življenja je seveda velika kavarna ipri hotelu »Toplice«. Nabito polno, posebno v večernih urah. Jazz-band z znanim humoristom Žor-žom (na Bledu gostom na ljubo: Djure). Izbrana publika se od popoldne pa do pozno v noč posveča prav intenzivno in vztrajno modernim plesom. Mlado in staro. Pametno in neumno. Vse se vrti. Konvulzivno seveda, kakor to predpisuje plesna umetnost, ki sta si jo Amerika in Evropa izposodili od zamorcev ...
Celo naše in tuje diplomate je zapustila v vsesplošni zabavi njihova rezerviranost. Javno in privatno, manj ali bolj diskretno si tudi oni privoščijo v plesu oddiha po intenzivnem delu.
Bled pleše, Jugoslavija pleše, Evropa pleše!
Kje pleše? — Na vulkanu!
Kam pleše? — V brezdno!
Zakaj plese? — Ker se ne zaveda degenerirane svoje kulture, ker ne vidi, da se stavba današnjega reda človeške družbe majo v temeljih!
Kako more plesati Bled, poletno središče Jugoslavije? — Zato, ker je naša država na znotraj v najlepšem redu/ker sta uradnik in kmet v naravnost sijajnih gospodarskih razmerah;
zato, ker ima naša država danes na zunaj tako krasno in sijajno pozicijo, kakor še nikoli ne! Zato, ker se ji je »posrečilo«, skleniti z Mus-solinijem nettunske konvencije, zato ker vpliv Italije v Dalmaciji in Albaniji rasle vedno bolj, zato ker je Grška zajadrala popolnoma v italijanske vode, zato ker Bolgarska organizira komitske vipade k nam in uspeva s voj o delavno propagando, da nas v svetu vrli tega ša diskredilira. češ ua »mo ml napadalci; zato, ker nam zabranjuje idiotizem, da se ne naslonimo
na Ruaijo, ki Je zdavnaj ni ve« komunistična v prvotnem smislu in Id so jo že zdavnaj pripo-znale skoro vse velike sile...I
Evropa pleše, Bled pleSo! Jaza-band tuli in G jure uganja svoje burke! Ročni in duševni pro-letarijat v Jugoslaviji obupava, v zunanji politiki smo naravnoat akrahirani, toda — Bled pleše I
Stari sivi očak Triglav pa mirno in resno gleda s svojih solnčnih višav daleč doli v blejsko dolino na plešočo in vrtečo se dimo, in zdi se mu tako strašno, strašno majhna... Domovina, nad kojo čuva že tisoče let — v nevarnosti! In Bled pleše! Pa se pripodo megle okoli častitljivega gorskega velikana: z jeznim zamahom jih odpodi starec, ker zdi so mu, da slabo vidi tja doli. Toda vseeno ista slika — Bled pleše! čudne, žalostne misli roje po glavi staremu našemu Triglavu... nemo sc zagrne v gosto kopreoo oblakov in po razora nih licih mu drse debele solze ... In Bled — pleše...!	R.
JKoroško
Iz koroike prakse. »Kor. Slovenec« poroča: Pritožna komisija se je bavila s pritožbo glede odpusta železniških uslužbencev in smatrala za potrebno, da se zaslišijo prizadeti in sicer eden od delavcev, ki so nastop službe zabranili in eden od dirckcije v Beljaku. Zaslišanje je bilo določeno na 30. julij. Dne 27. julija je bilo izdano vabilo od urada deželne vlade. Železniška direkcija in nasprotni delavec sta dobila pravočasno vabilo, Slovencu pa je bilo vabilo dostavljeno po pismonoši dan pozneje. Še bolj čudno pa je to, da govorijo nemčurji z gotovostjo, da ne bo nihče od Slovencev sprejet v zopetno službovanje, ampak se jih bo nekaj dalo v pokoj, drugim se pa vrnejo deleži, katere so nekdaj vplačali v pen-zijski fond. — Nemčurji so najbrže dobro poučeni. Koroška praksa nasproti Slovencem sc še ni prav nič izpremenila.
Dopisi
V	Št. njo pri Mariboru )e padel pri obiranju sliv z drevesa 37letni posestnik Ivan Dobaj. Zadobil je tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico.
V	Clrkovclh so pred par dnevi 4 Orjunaši napadli nekega vojaka, ki se je nahajal doma na dopustu ter se zvečer mirno sprehajal po vasi. Suroveži so vojaka težko poškodovali, tako, da so ga morali domačini še v isti noči prepeljati v bolnico v Ptuj. Napadalci so aretirani ier se boBo morali zagovarjati pred sodiščem.
Ježica. Pevski odsek Kat prosvetnega društva na Jezici priredi v nedeljo dne 22. avgusta t. 1. ob pol 4 popoldne v Kat. društvenem domu pevski koncert. Na programu so mešani, moški zbori in solo-spevi s spremljevanjcm klavirja. Opozarjamo na to vse prijatelje lepega petja, kor obeta biti ta prireditev prva med tovrstnimi, ki so se vršile na Ježici, zlasti ker je zbor v rokah | veščega in agilnega pevovodje g. L. Novaka. Čas ; je prikladen tudi za okoličane.
Kalobje (pri Sv. Jurju ob juž. žel.). Dne 11. t. m. se je pri nas ponesrečil bolj slaboumni hlapec haloškega župana. Pri mlatvi je vrgel nazadnje šop klasja tako neprevidno, da ga je pograbil stroj za levo roko in mu jo razmesaril. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
Iz Radeč pri Zidanem mostu. Tudi nam niso prizanesli veliki nalivi in poplave zadnjih dni.
Kako lepo vreme je bilo še v soboto dopoldne _
ali popoldne? Ob 4 se je stemnilo nebo in v nekaj trenutkih je lilo kot iz škafa, pomešano s točo. Lilo je vso noč, nedelja je bila še hujša. Potok Zapota je naraščal in dosegel 2 m nad normalo. Strašna pa je bila noč od nedelje do pondeljka. Šumenje Zapote in bobnenje kamenja, ki ga je valila s seboj, je bilo strašno. Odneslo nam je tudi dva lesena mostova. Razrušilo je največji jez pri Ravnikarju, kar ima velike posledice. Obrat v j električni centrali stoji in mesto bi bilo brez električne razsvetljave, dasi se ni priključilo tovarni usnja, ki ima lastno elektriko (potom par- ' nega stroja). Obrat v 5 mlinih in žagi tudi stoji. Škoda je ogromna. Nihče ni mislil, da bo prej tako pohlevna Zapota narastla v tako grozen hudournik, in bi odnesel toliko rodovitne zemlje, podkopal ceste in dr. Da, zares! Niti najstarejši Radečani ne pomnijo takih nalivov, ki so bili te dni.
Cerkveni vestnik
V Križankah ima danes zvečer ob 6. uri on-dotna Moška Marijina družba slovesen shod. Želi se polnoštevilne udeležbe.
Orel
TEKMA ZA PRVENSTVO MLADCEV.
Na prijetnem letnem telovadišču Orla Kra-kovo-Trnovo so se sinoči pomerili naši mladci v tekmi za prvenstvo. Bili so iz ljubljanskih in okoliških odsekov, sami krepki, zagoreli in strumni fantje. Njih samozavestno nastopanje je kazalo, da je odprta tem fantom še široka telovadna bodočnost, da bodo to še kedaj mednarodni borci. Večinoma so pokazali lepo sposobnost v orodnih vajah, lastne proste vaje nekaterih so pa celo presenetile, toliko originalnosti in elegance je bilo v njih. Prvo mesto je dosegel br. Vinko Kopač, znanec že od lani, ko si je pridobil drugo mesto, drugo mesto pa ima sedaj br. Anton Ramovš z Jcžice, znamenje, da tudi ljubljanske okolice ni kar si bodi, da moramo tudi nanjo računati.
Našim mladcem želimo še mnogo uspehov, naši prijatelji in somišljeniki pa naj pomnijo, da je v mladini naša bodočnost; kakršna je mladina, taka bo bodočnost. Jutri je nastop več narnščaj-skih enot. Ob pol 2 je zbirališče pred Ljudskim domom, ob 2 litanije in blagoslovitev prapora v cerkvi sv. Jožela (kumuje ga. Langusova), po blagoslovitvi sprevod po mestu. Ob pol 4 pa bo v Nušakovi vojašnici v Trnovem telovadni nastop, pri katerem bo predan okrožni prapor onemu naraščaju, ki bo pri dopoldanskih tekmah najboljši. (Tekma sc vrši ob 7 na letnem telovadišču v Trnovem.)
Upamo, da bodo naši mali storili svojo dolžnost, zato storimo tudi mi svojo in pridimo na to prireditev.	_k.
Tvrdka F. Meršol nas!.
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5.
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bombažu, roka-vic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. Predtiskanje ročnih del. Ustanov. 1887.	Ustanov, 1887,
t I. Ogrin:
Tovarišu v spomsn.
Skoro neopaženo na« je za vedno zapustil ter se preselil v večnost Viljem Treo, stavbenik v Ljubljani, osnovatelj in imejltelj stavbene tvrdke Viljem Treo.
Viljem Treo je bil svojčas tako slaven :n podjeten mojster in je v Ljubljani pa tudi na deželi zgradil precej impo^antnih zgradb, da je prav, če se ga s par vrsticami ob njegovem grobu spomnimo.
Oče Viljema Trea je došel kot mali dečko z italijanskimi zidarji v naše kraje ter je polagoma postal ugleden zidarski mojster v Ljubljani. Rodom so Treoti iz okolice Tol-mezzo v Benečiji. Ker so pri nas tedaj delali z uspehom večina le italijanski zidarji, se je stari Treo v naših krajih uveljavil. Svojega sina pokojnega Viljema pa je dal študirat v Nemčijo v etavbeno tehnično šolo, podobno kot je n. pr. pri nas srednja tehniška šola.
Dobro podkovan v svoji stroki, je vstopil 1. 1872 v službo k tedaj osnujoči se kranjski stavbeni družbi ter postal njen tehnični vodja. Kranjska stavbena družba je v tej dobi zgradila nebroj večjih zgradb, med njimi skoro vse hiše, ki so se postavile med sedanjo Jadransko-podonavsko banko in Narodnim gledališčem.
L. 1892 je postal samostojen mojster in si zgradil veliko lastno hišo na Gosposvetski cesti nasproti Luteranske cerkve . Kot imeji-telj stavbene tvrdke Viljem Treo je potem deloval preko 30 let. Med tem časom je zgradil zopet velika dela, deloma po svojih deloma po drugih načrtih. Med znanimi zgradbami naj omenim Deželni dvorec, sedaj vseučilišče, Deželni muzej. Ljudsko posojilnico, hotel Union, vse Gorupove hiše, cerkev na Viču in Rakovniku in še potno drugih velikih zgradb.
Viljema Trea so smatrali v splošnem za najsolidneišega stavbenega mojstra tedanje dobe. Zaposloval je zelo dobro. Polirji, zidarji, obrtniki so ga splošno priznavali kot najboljšega plačnika, ki je vedno vse plačevali brez odbitkov.
Imel je v resnici vzorno urejeno stavbeno obrt. Od sinov sta dva, ki sta ^e tudi posvetila stavbarstvu. Roman, kot naslednik tvrdke Treo, je pred par leti umrl, Alfons pa živi kot arhitekt v Harisburgu v Severni Ameriki. Zadnji je imejitelj zelo obsežne stavbne tvrdke ter je že n«d 15 let v Ameriki.
Ra-.mere v stavbarstvu v naših krajih so bile ob času delovanja pokojnega Viljema Trea dokaj drugačne kot dandanes. Kar se je zidalo vsaj bolj navadnih zgradb, te je stavbenik vedno tudi sam projektiral v vseh detajlih, kar danes vrše že po večini inžener-ji in drugi stavbeni tehniki. Zato je pokojni Viljem Treo ustvaril tudi marsikako duševno tehnično delo. Posebno je omeniti tu pročelje hiš, vse v renesančnem slogu. Pa tudi kot dobremu gospodarju, ki ie skoro z nič začel ter ustvaril veliko podjetje in ga vzorno vodil, mu gredo zasluge.
Po mišljenju je bil Viljem Treo. prilago-divši se našim razmeram, Nemec ali kakor so jih imenovali »Kranjec«. Žena, ki mu je že davno umrla, je bila Slovenka.
Mož ie doživel kljub veliki zaposlenosti, starost 82 M teT ie v svojem poklicu deloval okrog 60 let. Z njim je bila združena precejšnja tradicija naših domačih stavbenih razmer, zato mu ohranimo blag spomin.
JCisji^e to revlfe
»Čas«. Izšel je 6. in zadnji zvezek 20. let« nika te naše odlične znanstvene revije. Vsebina je vseskozi aktualna in stoji na višini, kakor smo jo v »Času* vajeni. Splošno bodo zanimali posebno članki iz kulturnega življenja: dr. F. Čibe-jev o modernem mladinoslovju, dr. A, Ušcnični-kov o Vebrovi »Estetiki« in dr. J. Debevčev o Cankarjevih zbranih spisih. Celotna vsebina je sledeča: I. Razprave: Dr. L. E.: Kristus Kralj; dr. Fr. Vodopivec: O načelu novega občinskega reaa. — II Iz kulturnega življenja: dr. F. Čibej: Iz modernega mladinoslovja; A. U.: Veber: Estetika; dr. J. Debevec: Ivana Cankarja zbrani spisi; dr, Balduin Saria: Abramič: Poetovio; S. Kranjec: Jovanovič Slobodan: Vlada Obrenoviča, kniiga I. (1S68—1878.); I. G.: + Dr. Fran Detela. — Zvezku je dodejano »Kazalo k XX. letniku »Časa«. Ured^ ništvo naznanja, da bo »Čas« počenši z 20. oktobrom 1926, izhajal redno vsak drugi mcsccv. Naročnina listu ostane dosedanja: 60 Din letno, za dijake 40 Din (najmanj 10 iztisov pod skupnim naslovom). Naroča se pri upravi v Ljubljani, Jugo-slov. tiskarna, kolportažni oddelek. — »Leonovi družbi« gre nevenljiva zasluga, da nam za tako nizko ceno vzdržuje znanstveno revijo prve vrste. Kdor hoče imeti pregled nad našim znanstvenim gibanjem, kdor hoče vedeti za sodbo resnih, temeljitih znanstvenikov o vseh važnejših znanstvenih in kulturnih pojavih sedanjega časa doma ir v svetu, ne more biti brez »Časa«.
PODVODNO TURBINO
je iznašel Dunajčan Siiss. Ta obstoja iz nekakega lijaka, ki je z ozkim konccm obrnjen proti vodnemu toltu. Kolo sc suče po vplivu zunanjega toka, ki deluje na kolo slično kot sesalka. Trenotno delajo na Dunaju s to vodno turbino poizkuse in imajo mnogo upanja od nje. Če se iznajdba izkaže praktično, bo to velikanskega pomena, ki se sedaj niti presoditi ne da. Posebno mesto Dunaj bi na mah obogatelo, ako bi na lak cenen način moglo izrabiti vodne moči Donave. Vodne naprave bodočnosti bi bile vse enostavnejše in pred vsem pa cenene.
Zanimivosti
DOTA PO TELESNI TEŽI.
Nekdo, ki je Kitajsko prepotoval in se pred kratkim vrnil, je pripovedoval, da je nekje nevesta na poročni dan od svojega očeta prejela poleg precejšnje vsote denarja tudi čaja ln sicer toliko, kolikor je sama tehtala. Ta slučaj odmerjanja dote pa ni osamljen.
Ko se jc pred par leti neki pariški trgovec z milom poročil z lepo hčerko bogatega tovarnarja mila, je dobil za doto lepo vilo, a povrhu pa še najfinejšega toaletnega mila in sicer toliko, kolikor je nevesta tehtala. In dobri tast je celo obljubil, da bo na vsako obletnico poročnega dne odmeril zopet toliko mila, kolikor bo hčerka vsakokrat tehtala.
V	premogovnem revirju Korkshire na Angleškem je neki trgovec z premogom dal svoji hčerki doto v premogu in sicer za vsak funt (malo manj kot pol kilograma) njene teže eno tono premoga. Ker je tehtala 128 funtov, je dobil ženin dvanajst vagonov premoga kot ženino doto.
Neki brazilski naseljenec je objavil v javnosti, da da onemu, ki poroči njegovo hčer, za vsak funt njene teže deset kubičnih metrov najlepšega že obdelanega lesa. Kmalu se je oglasil nekdo, ki je bil pripravljen vzeti njegovo hčer in les. Ker pa si je oče izgovoril leto dni preizkušnje, je mladi zaročenec na vse načine poskušal nevesto kolikor mogoče s sladkarijami zrediti, da bi bila na dan poroke čim težja.
V	začetku tega stoletja se je v nekem kraju Nemčije dogodilo \o-le- Bogat posestnik je dal napraviti veliko tehtnico in v eno skledo se je na dan poroke vsedla njegova hčer, v drugo je pa nasul srebrnega denarja, dokler se ni jezik tehtnice zamajal. Ker je nevesta tehtala 155 funtov, je mladi ženin poleg neveste prejel nad desettisoč mark.
Bolj »kratko« pa je vlekel neki čevljarski pomočnik, ki je škilil za hčerjo svojega mojstra. Tudi ta je odnesel doto po teži in sicer najboljših podplatov. Ker pa je bila nevesta suha kot »koruzno strašilo«, je ženin dobil usnja le toliko ,da mu ga ravno prvih par tednov zakonskega življenja ni bilo treba kupovati.
Najbolj originalno pa je napravil neki svečar v Rotterdamu na Hclandskem, ki je svoji hčeri dal za vsak funt njene teže eno voščeno svečo kot doto. Če sta imela dosti »razsvetljave« za celo njuno življenje, poročilo ne pove,
ŽELVA MODNA ŽIVAL.
Najnovejše v Londonu je sedaj to, da moraš imeti svojo želvo, ako hočeš biti moderen. Kdor jo še nima, hiti k trgovcu z živalmi, da si jo nabavi. Najmanjše stanejo samo par šilingov, ako pa imamo dosti denarja, si kupimo lahko pravega velikana, k»tero pa moremo držati le v vrtu. Male pa so zadovoljne, da jim vržemo le nekaj solate. Kroš-njarji jih ponujajo po hišah in baje jih je iz Grčije in drugih krajev ob Sredozemskem morju velike množine vseh velikosti na potu v Anglijo.	c
DOBER TEK.
Raziskovalec Afrike Cumeran pripoveduje, da so v osrednji Afriki posušene mravlje najbolj zaželjena jed in domačini s tem tudi trgujejo. Uživajo jih z neko močnato juho.
Ob jezeru Nyassa se ob gotovih časih pojavijo žuželke, Kungo imenovane, katere včasih zatemne solnce, ker rojijo od vodne gladine pa visoko gori v zrak. Kadar gre človek skozi tak mušičji oblak, si mora glavo zakriti. Domačini pa jih lovijo ter delajo iz njih — potice. Dva prsta debelo pecivo v velikosti krožnika je znotraj črno in ima sličen okus kot kaviar. Kdor ni tej »slaščici« od otroških let privajen, jo ne prenese in tudi ne poželi.
URA BREZ KAZALCEV IN ŠTEVILK.
Moderni promet zahteva pred vsem natančen čas in način, čas v trenutku ugotoviti. Posebno je to potrebno po velemestih, n. pr. v Londonu, na podzemeljski železnici ko vsake pol minute vozi vlak. Ze več poskusov v tej zadevi je bilo tu in tam, a brez posebnega uspeha. Tako so rimske številke nadomestili z debelimi črtami, a vseeno jc potrebno na lako uro natančno pogledati, da se ugotovi čas. V zadnjem času pa so po kolodvorih angleških žclcznic vpeljali zanimiv poizkus z urami, na katerih sta dve tabli na mestu kazalcev in številk. Na levi kaže taka ura številke ure, na desni pa minute. Menjava od minute do minute se vrši električnim potom.
GRAFOLOGIJA.
Dandanes je končnoveljavno dognano, da med pisavo in značajem človeka obstoja neka skupnost. Izza prvega početka grafologične" vede pa pripovedujejo neko zabavno dogod-bo, K nekemu takrat zelo znanemu grafologu ie prišla neka dama, s katero je bil on dobrft znan. Prinesla je seboj kos papirja, popisa-nega z otroško pisavo ter- ga prosila, naj ji črte razloži. Nekaj časa grafolog opazuje razne kljuke in čačke ter vpraša, je li to pisal njen sinček, kar je dama zanikala. »Dobro«, pravi učenjak, »potem lahko tembolj odkrito govorim. Pisec teh vrstic jc karakterno po-polnomha skvarjen, niti iskrice razvojnega razuma nima. Niti najmanjše upanje ne obstoja, da bi in njega kedaj kai nostalo.«
Smeje mu je nato dama priznala, da si je ta kos papirja pridobila na zvit način in ga je grafolog sam pisal v svojih šolskih letih. Sodbo je toraj izrekel nad svojo lastno pisavo.
'^'''''''^■■BSBBHBBHBHHBHHBBBHBB
K DELI OBLEKI
KUPITE BELO OBUTEV
(loški
KITAJSKI PREGOVORL
Bolje ne biti, nego nič biti.
Denar je dober sluga, a nevaren gospod.
Mož misli da ve vse, toda žena ve bolje.
Vsakdo bi rad dolgo živel, a nikdo star postal.
Stolpe merimo po njih senci, velikaše po njih zavistnežih.
Nikdar ne izdajaj denarja, dokler ga nimaš.
Kdor svojih nazorov ne menja, je ali zelo moder ali pa zelo neumen.
En dan žalosti je daljši nego en mesec veselja.
Dvoje dobrih ljudi je: eden je mrtev, drugi še ni rojen.
Pametni ljudje morajo dostikrat biti sluge tepcem.
Človek ceni navržek skoro višje nego to, kar je kupil.
Od desetih žensk jih je devet ljubosumnih.
Hvaliti je težko, grajati lahko.
Kdor sam nima nič opraviti, napravi drugim največ dela.
Ako hočeš vedeti za pot, vprašaj one, ki so po njej hodili.
Najbolje zaprta vrata so ona, katera lahko pustimo odprta.
Modri prevdari, predno govori, tepec govori ter potem prevdarja, kaj je govoril.
Kar slišiš, je dvomljivo, kar vidiš je gotovo.
Ljudstvo pridobiti se pravi državo pridobiti.
Lepe služkinje ogrožajo družinsko srečo.
Veliki možje iščejo sveta, mali menijo, da ga ne potrebujejo.
Bodi počasen z obljubami, hiter z dejanji.
v
VISOKA ŠOLA ZA MATERE.
Socialno in vzgojno delo zahteva dve skupini žensk: uradnice in voditeljice. Višja mesta bodo prevzele ženske, ki gredo preko povprečnosti za novimi cilji, po novih potih. Treba je tudi učnih moči za pedagogična vzgaja-lišča, za ženske šole itd. Tako nalogo si je nadela v Berlinu akademija za socialno in pedagoško žensko delo, ki je nastala ob udeležbi poklicnih organizacij socialno in pedagoško delovnih žensk in ob sodelovanju \isjih dekli šla h strokovnih šol. Merodajna je bila želja in potreba, da ženske same znanstveno raziskujejo in obravnavajo socialna in social-nepedagoška vprašanja. Zraven pride še namen posebne vrste: materinski tečaji. Doslej so bile ženske, ki so našle svoj pravi poklic v družini izključene. Sedaj bodo prišle tudi te v veliki krog žensk, ki se zavedajo svojega vsestranskega dela. Gospodinje in matere naj spoznajo, da so ravno one prave nositcljicc in posredovateljice kulture. Obenem s tem spoznanjem naj pa dobijo možnost in zmožnost, da to spoznanje udejstvujejo v praktičnem življenju! —
Na novi akademiji gojijo posebno one panoge znanstva, ki imajo za namen blagor duše in telesa. Šola vzgaja ženske, ki hočejo čez povprečnost izobrazbe ven. Računa na one matere in gospodinje, ki so si poleg svojih družinskih in gospodinjskih dolžnosti ohranile željo in voljo, da si ohranijo s trajnim šolanjem svojega duha in svoje duševne zmožnosti sveže, da postanejo s tem dobre pomočnice svojega moža in prave vzgojiteljice svojih otrok.
Za letošnje polletje ima akademija šest tečajev. Prva dva obravnavata naloge, ki jih mora rešiti žena neposredno v družini: 1. Kultura doma in stanovanja; 2. vpliv novodobnih prehranjevalnih naukov na gospodinjstvo in na socialno žonsko delo. Tretji tečaj govori 8. >o pogojih in vprašanjih prava staršev«?; četrti pa 4. »ženska v državljanskem pravu«. Tečaji naj pokažejo, kako močno narodno in socialno odgovornost ima materinstvo, s čimer je potem zopet v zvezi dolžnost, da ženska javno deluje. Peti tečaj se bavi 5. z »boleznimi v
otroški dobi«-. To je pač pravi materinski tečaj. ki ga ne bi tudi pri nas zamudila nobena ženska. Koliko skrbi in strahu nam je prihranjeno, če vemo, kaj je z otrokovo boleznijo! Morda še večje bo zanimanje za šesti tečaj: G. »Duševna zrelost v zrolostni dobi dečka in deklice«-. Tu notri so pač najtežavnejša vprašanja v?goje, ki povzročajo zmeraj nove spore med starši in otroci. V teh letih se odloči, kakšen bo človek v poznejši dobi. V teh tečajih dobi mati nagibe in navodila, ki ji omogočajo izvrševanje njene naloge kot nositeljice in pospeševateljice socialne kulture.
Šport
BORBA ZA KRALJEV POKAL.
Danes v nedeljo ob vsakem vremenu.
Ropreientanca BLP: Reprezentanca 55NP.
Dane« nastopita najboljši moštvi dveh naših najmočnejših podsavezov in sicer v tekmi za kraljev pokal.
Kako zanimanje vlada za to tekmo, priča ogromno število v predprodaji prodanih vstopnic, posebno v Zagrebu vlada nepopisno zanimanje in z mukapolno nestrprostjo pričakujejo izid današnjega boja. Oba podsnveza pošljeta v boj svoje najboljše moči. vsled česar se ne more v naprej prerokovati izida.
Tekma se odigra na igrišču SK Ilirije oh 10.80 ob vsakem vremenu. Predtekmo igrata SK Slavija iz Zagreba in ZSK Hermes in sicer ob 15. Blagajna se odpre že ob 14. uri. Pričakuje se z go-tovosMo, da bo tekmi prisostvoval Nj. Vel. kralj in kraljica.
PRIPRAVE 7A AMSTERDAM.
Na drugem mestu smo poročali, da ie šef ameriških trenerjev Robertson, prišel že letos v Evropo, da vodi priprave za amsterdamsko olimpiado. Doslej jo nabrala Amerika v ta namen že 210.000 dolarjev. Lani so izdali Amerikanci za javne igralne in športne prostore 14 milijonov dolarjev, kar pride tako ali tako tudi olimpiadi v korist; vee ko je prostorov, več je športnikov, večji so uspehi, večja je izbira. Kakor poročajo ameriški listi, bo del olimpiskega moštva začel z letom 1927 s specialnim treningom, ki bo trajal 15 mesecev.
Anglija se zelo pripravlja. Mestne uprave 30 največjih mest so se izrekle za misel olimpijskih prireditev, vlada je priskočila že sedaj z večjim zneskom. Svetovni prvak Abrahame, ki je zmagal leta 1924 v teku na 100 m 10.6), predava po vsej j Veliki Britaniji o olimpijskih igrah in pridobiva 1 novih pristašev olimpijski ideji.
O Franciji smo že pisali, da je osnovala po-I sebno državno tajništvo za telesne vaje. Leta 1927 ; bodo začeli pod vodstvom posebnega trenerja | trenirati atleti, ki jih bodo najbrž poslali v j Amsterdam. Olimpijske zmagovalce hočejo odli-| kovati s posebnim znakom, s križem častne legije, i _ Holandska, ki igre priredi, razpolaga danes j že z dvema milijonoma holandskih goldinarjev, j Kraljica Viljemina je prevzela pokroviteljstvo i iger. Priredili bodo veliko loterijo. Z učinkovitimi i oglasi so pridobili vso javnost za misel olim-I pijskih iger. Pisali smo, kako se zanimajo za igre j tudi nizozemske kolonije, da so obljubile 150.000 goldinarjev, da so jih pa že do danes poslale 250.000 goldinarjev.
V Italiji so na predlog Mussolinija dali v v olimpijski fond znesek dveh milijonov lir, ki so jih dobili iz dohodkov davka na zabave. Za leto 1927 so dovolili olimpijskemu odboru posebno podporo v znesku 400.000 lir.
Ogri so izdali poseben telovadni in športni zakon, kojega izvedba zahteva na leto 800.000 pen-gCjev. Ustanovili so posebno visoko šolo za telesne vaje.
O Nemčiji beremo in pišemo vsak dan, kako dela, kako izbira tekmece, prireja tečaje, pošilja svoje najboljše ljudi ven v svet. Rademacher in Peltzer, Schuller in Corts itd. vabijo že s svojimi •imeni nove množice v spor'no tabore. Amerikanci označajo Nemce za svoje najnevarnejši tekmece v Amsterdamu.
Da tako visoko športne dežele, kot so Finska, Švedska, in Norveška, napravijo vse, kar morejo, i lahko razumemo. Slabo je na Češkoslovaškem in j v Avstriji; nobenih državnih podpor, nobenih športnih šol.
In mi? Olimpijski odbor smo izvolili.
Šal>
ŠAHOVSKI DNEVI V LJUBLJANI.
Danes se svečano otvori IV. jugoslovanski šahovski kongres v prostorih restavracije »Zvezde«. Iz vseh večjih krajev Jugoslavije prisostvujejo kongresu odlični šahisti naše države. Po vojni se je šah po vsem svetu silno razširil, kajti nove države so pričele ustanavljati svoje lastne šahovske zveze, ki so se pričele grupirati okoli mednarodne šahovske federacije, ki ima svoj sedež v Haagu. Tako se je tudi pri nas ustanovila jugoslovanska šahovska zveza, h kateri so pristopili vsi važnejši klubi Jugoslavije. Vsako leto priredi ta zveza svoj kongres in letos si je izbrala našo Ljubljano, da tu izvede svoj IV. glavni turnir.
Pozdravni večer jugoslovanskim šah is toni.
Ljubljanski šahovski klub priredi na čast udeležencem zveznega kongresa v nedeljo, 15. t. m, ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda« pozdravni večer. Vabimo vse pri.jate.ljo šaha, da se prireditve udeleže. Prisostvoval in pozdravil bo noša goste tudi predsednik jugoslovanske šahovske zveze, velemojster dr. Milan Vidmsr. Pri tej priliki se bo vršilo tudi žrebanje igralcev za glavni turnir.
Otvoritev IV, glavnega turnirja.
V ponedeljek točno ob pol 9. uri zjutraj prične IV. glavni turnir. Kot reditelj in vodja turnirji je določen mojster Vladimir Vukovič. Ker se turnirja udeležujejo trenotno najmočnejši šahisti Jugoslavije, je naravno, da bo zanimanje za turnir zelo veliko. Priporočamo vsem interesentom, da si pravočasno omislijo permanentne vstopnice za vso dobo turnirja ki traja od 16. do 81. t. m. Vstopnice so dobe v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici in stanejo Din 52.—. Dnevne vstopnice se bodo dobile pri dnevni blagajni, pred turnirskim lokalom za ceno Din 10.-—.
Isto velja za damski turnir, ki se bo igral v istem lokalu. Vstopnice so veljavne za oba turnirja. O poteku posameznih kol bomo poročali.
DANES OB 16J4
IGRIŠČE »ILIRIJE«
Finale za kraliev poka
v prisotnosti Nj. Vel. kralja Aleksandra	reprez. B. L. P. — reprez. Z. N. P.
d___j«.—_ „u ic
X I LVUCMna ULJ	1111.
S. K. ..SLAVIJA" (Zaareb) : Ž. S. K. ..HERMES"
Športni /eden
Ta teden je v znamenja ženskega športa.^ Kamorkoli se ozremo, vsepovsod vidimo kakšen nov rekord, kakšen velik uspeh. Ze ime E d e r 1 o bi zadostovalo, da se žensko ime v športu omenj* z vsem spoštovanjem. V 14 urah in 39 minutah je preplavala Kanal! Tiraboschi je porabil za Kanal 16 ur in 28 minut. Pridejo pa na vrsto" š« druge, Sionova, Cannone in Baratt itd — Duna.ičankc in Brnčanke so se kosale v plemenitem lahkoatletskem boju dn je zmagalo Brno 46:44. Izven konkurence je dosegla 01 m e-rova s kopjem enoročno 34.85 in obojeročno 57.66 m in sta to nova dva rekorda; v tekmi sami je pa vrgla Perkausova lahko kroglo 11.15 m daleč, 5 kg težko pa 9.80, kar je tudi nov svetovni rekord. Diskos je zalučila Perkausova 31.58 m daleč, v daljavo je skočila Smolova 5.22 m. — Angleška miss G-unn je s skokom v daljavo 5.486 m napravila rekord, gdčna Gre en pa isto s skokom v višino 1. 55 m. Ze leta 1921 je Nemka Kissling skočila 5. 58 m daleč, pa ni priznano, ker Nemčija ni bila v mednarodni lahkoatletski zvezi. — Na olimpijske igre v Amsterdamu bodo pripustili menda 5 ženskih tekem.
—	O Suzana! Dolgo si se upirala, slednjič te je pa mamon vendarle premotili Prestopila sj v tabor profesionalov, 22. septembra greš v Ameriko za štiri mesec« imaš kontrakt, 100.000 dolarjev boš dobila za to. Pa še v filmu boš nastopila in boš spet zaslužila. Na tihem si bila že sedaj profesionalka, sedaj boš pa javno, škoda le, da ti bodo toliko odtrgali. >New Vork Herald« je izračuni 1, da ti bo ameriški davčni vijak istisnii 15 odstotkov to vsote, od preostanka ti bo pa vzela francoska vlada 60 odstotkov, občina pa
5	povrhu. No, boš pa kontrakt podaljšala ali pa so boš v Ameriki bogato poročila. Samo dobre živce bo moral imeti tvoj mož, boljše kot jih imaš ti, ki te neki nemški kritik imenuje »ein Nerven-btindel«. Kako govoriš o prestopku k profesio-nalom, bomo pa drugič poročali. Sedaj moramo govoriti še o moških igravcih
tenisa. Richards je po prihodu v Newyork zopet premagal Tildena, 6:8, 6:3, 4:6. 6:2. Sedaj pridejo Francozi v Ameriko, in če le Borotra ali Lacoste ne bosta zadržana, bo romal Davisov pokal v Evropo. — Nemčija je v boju s Češkoslovaško zmagala 3:2; presenetila je zmaga Čeha Macenauerja nad Nemcem Landmannorr, 6:4, 6:3, 6:4.
Lahka atletika je na višku, v sredi sezije smo. Ni čudno, da označajo Amerikanci Nemce za najbolj nevarne nasprotnike na amsterdamski olimpijadi. Pri nemških prvenstvenih tekmah v Leipzigu je tekel K 8 r n i g 100 m v 10.8: seveda mu je veter v hrbet pihal, pa vseenol Treibholz 10.4, Wege 10.4; 200 m KOrnig, to pot brez velra, 21.5, Wege 21.8; 5000 m Dieckmann 15.18; 400 m lese dr. Peltzer 54.9 (nem. rekord); krogla SchrMer 13.66: kopje Ziinmermnnn 57.96; skok na daljavo Dobermann 7.86. nem. rekord. Ob priliki prvenstvenih tekem nemških univerz v Jeni je tekel Kornig 100 m v 10.7, Slorz 400 m v 50. — Rumun David je vrgel diskos 45.06 m daleč, kroglo 14.06, Panajottov troskok je dal 13.27 m. — V Koebenhavnu ie tekel francoski črnec Theard 100 m v 10.5 v Parizu je skočil Vintousky s palico 3.77 m visoko, Klumberg trenira estonske atlete, pri bojih za švicarsko prvenstvo je tekel Imbach 200 m v 22. 2 (eden od 4 novih švicarskih rekordov), švedski maratonski tek 40 km pri Goteborgu je dobil Kinn v 2:39:19.2, Lindstr5m je vrgel v tekmi kopje 64.35 m daleč izven tekmo 67.17, Nilsson je skočil 1.93 m visoko, Honner pa 7.26 m daleč. — Lahkoatletski dvotoj med Belgijo in Holandijo je prinesel Holandcem krasno zmago 75:52, de Beer je skočil 7.225 m daleč, Paulen je pa porabil za 800 m 1:58.5. — Dvoboj Ogrske in Italije v Budimpešti se je končal z zmago Ogrov 53:49, ob navzočnosti 8000 gledavcev. Pighi jo vrgel diskos 42."45 m daleč, nov italijanski rekord, Marvelič 44.26 m; Hajdu 100 m 10.7, Barsi 800 m 1:57.6, Davoli 5000 m 15:42.6, skok v višino Kesmarki 1.86, kopje Szepes 59.91. — Zadnjič omenjeni Eklof je poleg teka na 3000 m v 8:38.9 porabil v Oslo za 800 m 2:00.9, za 1500 m pa 4:00.9. — O ameriškem atletu K u č k u, ki je vrgel kroglo že 15.40, beremo, da je zalučil kopje 71.83 m daleč; to bi bil za dobre 3 m več kot rekord Finca Myrrhae.
—	48 let jo Švicar Linder star, pa je prehodil 504 km dolgo pot med Parizom in Strassbourgom v 78:47:49 čiste hoje, odmora vmes je bilo samo
6	ur in 14 minut, na uro je hodil 6.3 km. — Hoff je moral postati profesional, sitnost ameriških športnih oblasti ga je silila v to.
V težki, atletiki omenjamo italijanska rekorda Gabettijev (lahka teža) 81.7 kg sunek z desnico in 114.6 kg obojeročni sunek.
Diener be. imel za prvega nasprotnika Salomona, Persson pa Young Fitzsiinmonsa, sina znanega nekdanjega svetovnega prvaka. Paolino gre nad Tirpeja.
Od 18. do 2-'. t. m. s© vršijo v Budimpešti evropska plavalna prvenstva. Prišel bo tja tudi siloviti Arne Borg, ki se je vrnil sedaj iz Amerike z novim rekordom 880 y 9:48.6 (prej VVeissinueller (10:37.2). Na kratke razdalje je, kakaor že vemo, Weissmueller boljši kot Borg; pri zadhji tekmi 440 y W. 5:21, Borg 5.22, 1 milja B. 21:46.8, 110 y W. 59.3, Lauffcr 1:00.5. — lz-borna mednarodna tekmovalca bosta postala Italijana Volii in Conelli; prvi jc plaval 100 m Ze v, 1:03 drugi 400 m v 5:25, pn je f-elo 17 let star. — Od Pariza do Corbeil so priredili po Se i ne na razdaljo 40 km maratonsko plavanje: Francoz G. Michel je porabil za zmago 11 ur ir. 9 minut. Amerikanca zdravnik dr. Richards in veslač E. Wachter sta se podala iz Norfolka v Virginil v 9 m dolgem čolnu na pot po odprtem morju; po 14 dnevni vožnji sta prispela v Newyovk, prevozila sla torej 700 milj ali 1300 kilometrov, na dan 93 kilometrov.
Mlajši ROtt je postal profesional. — Belgijsko cestno k o 1 e s a rs k o prvenstvo s startom in ciljem v Antwerpnu, 170 km, je dobil Ilolandec van Oehrs v 5: 05:19;prvcnstvo v 800 km dolgi tekmi »quer durch Wt)ttemberg und Badcm s startom v Stuttgartu in ciljem v Frciburgu pa Švicar H. Luter v 11:25:12, izločivši se iz 80 mož broječe čelne skupine; amater Schmidt je rabil skoraj 3 minuto manj, 11:22:30. — Veliko Bro-slausko darilo je dobil Sawall, 99.72 km v 1:28:23.
Z motornim kolesom je vozil do Simonyjeve koče na Dachsteinu Fr. M.llegger.
Letaveo Cohan je odlcte! 30. 6. iz Anglije in jo priletel pravkar v Avstralijo.
Razstavna poslopja v W e m b 1 e y u so kupili Amerikanci in bodo napravili tam tovarno za izdelovanje cenenih avtomobilov.
Sedaj pa, Muza, zapoj pesem o Odiseju in Polifemu. Ko je Polifem Odiseja vprašal, kako mu jo ime, mu je Odisej rekel: »Nihče«. Ko so so vršile zadnjič v Milanu svetovno prvenstvene tekme v kolesarstvu, niso Nemci v tekmi proiesio-nalov na kratke hitrostne razdalje nikogar prilastili in so zapisali v zglasilno polo: N ioni and. In na neštetih letakih po Itaiiji si lahko bral, da se bo udeležil prvenstvenih tekem v *-<\i kategoriji gospod Niemand iz Nemčije. Dosti.
Gospodarstvo
Proučevanje konjunkture in statistika.
Ljubljana, 14. sept.
Problem racijonalizacije je postal v zadnjem času moto vseh stremljenj v gospodarstvu, posebno pa odkar je gospodarstvo Evrope zašlo v težko krizo. Uspehi gospodarstva v Združenih državah severne Amerike na eni strani in propadanje gospodarstva Evrope na drugi strani so polagoma privedli do spoznanja, da leži velik del vzrokov današnje krize v organizaciji naše produkcije. Ideja racionalizacije se hitro razvija. Dovedla je do spoznanja, da je treba razun racionalizacije produkcije, racjonalizirati tudi razvoj celokupnega gospodarstva; varovati ga je treba posledic menjajoče se konjunkture, ublažiti njeno valovanje, z drugim besedami: zmanjšati je treba ne samo stroške produkcije in cirkulacije, temveč tudi stroške ponavljajočih se gospodarskih kriz, ki uničujejo s težkim trudom pridobljeni kapital, so pa v nekem oziru potrebne in sicer, da iztrebijo življenja nezmožne go-Bpodarske edinice, življenja zmožne pa prisilijo, da reorganizirajo svoj obrat v zmislu racijonalizacije.
V	zapadnih državah, predvsem v Angliji, Nemčiji in Italiji se je sistematični študij ko-njunkturnih pojav pričel naglo razvijati. Ni čuda, da v času težke gospodarske depresije stalno narašča zanimanje za te probleme. Gospodarstvo Evrope boleha, zato je treba hitro najti potrebnih zdravil. V Nemčiji se je spomladi osnoval institut za proučevanje konjunkture, ki je že izdal prva svoja dela. V Italiji se bavita s tem problemom statistična instituta vseučilišč v Rimu in Padovi. V Angliji pa se je zavzel za problem ravnatelj »Bank of Eng-land« Sir Josiah Stamp, ki predlaga osnovanje posebnega statističnega urada za statistiko produkcije, katere rezultati bi^se združili v produkcijski indeks. Njegov ideal, ki ga hoče doseči, je gospodarstvo brez konjunkture, torej mirno in stalno razvijanje gospodarstva. Industrija in trgovina potrebuje podrobne informacije, ne samo o poteku produkcije in razvoju prodajnih možnosti v lastni branži, temveč tudi informacije o velikosti celokupne produkcije, velikosti kupne moči in o tempu uporabljanja te kupne moči. Natančno poznavanje sprememb v produkciji in kupni moči, bi v času pretiranega optimizma, kakor tudi v času pretiranega pesimizma znatno ublažilo potek konjunkture, kajti le vpogled v razvoj gospodarskega stanja posameznih strok in celokupnega gospodarstva, kakor tudi vpogled v odno-šaje med posameznimi strokami, bi omogočil pravilno trgovsko disponiranje.
Teoretični in statistični rezultati raziskovanj inozemskih institutov za proučevanje konjunkture morajo tudi našemu gospodarstvu mnogo koristiti, posebno v kolikor je razvoj konjunkture v naši državi odvisen od gospodarskega stanja Evrope in v kolikor ležijo vzroki naše gospodarske krize izven državnih meja.
Pri nas sicer ne moremo misliti na ustanovitev sličnega instituta, kajti manjka nam baze. na kateri je šele mogoča ustanovitev takega inštituta, manjka nam obširne statistike, zato pa moramo v interesu gospodarstva naj-odločnejše zahtevati, da se naša statistična služlia postavi na ono višino, ki odgovarja gospodarskemu razvoju naše države. Malo je držav, ki tako zanemarjajo ta važen pripomoček za smotren razvoj gospodarstva, kot ravno naša država. Še ono, kar se zbere statističnega materijala, se čuva kot tajnost v različnih ministrstvih, mesto da bi se perijodično priobče-valo. Država nam ne nudi niti indeksnih številk o gibanju cen, še manj seveda perijodične statistične podatke o glavnih vrstah produkcije, o državnih bilancah, konkurzih in insol-vencah, brezposelnosti, delavskih mezdah, stanju denarnih vlog itd. Belgrajski »Privredni pregled« je pred leti pričel objavljati svoje indeksne številke. Ako ne bi imeli teh številk, si ne bi mogli ustvariti niti približne slike o trenotnem gibanju cen in kupne moči.
V	naši državi se porabi za statistiko razmeroma precej denarja, kajti skoro vsako ministrstvo ima svoj lastni statistični urad; toda delo v teh uradih je tako nesistematično, da ni čuda. če ni uspeha. Ustanovitev centralnega statističnega urada, ki bi zbiral materijal, ga predelal in mesečno objavil, nam je danes neobhodno potrebna. Potrebna bi bila le enkratna investicija in sicer za nakup modernih računskih strojev in specijalnih računskih strojev za obdelovanje statističnega materijala, pa bi z manjšimi stroški dosegli mnogo več kol sedaj. Je pač sramota za nas, da ne najdeš v inozemskih statističnih publikacijah nikjer perijodičnih statističnih podatkov o naši državi. medtem ko najdeš vse statistične podrobnosti o naših sosednih državah.
Prepričajte se o trpeKnosti
vrvarskili Izdelkov
Iz prve kranjske vrvarne
Ivan N. Adamič
Liubijana, Sv. Pdra c. 31
|l pri podružnicah Maribor. Vttrlnlska 20 ter Ksmnik Žt!>B3 i
ZANIMANJE INOZEMSTVA ZA NAS HMELJ TOBAK IN OPIJ.
Pred kratkim smo poročali o pogajanjih neke nizozemsko-nemške finančne skupine radi direktnega odkupa našega tobaka. Istočasno je prejela naša vlada ponudbo neke švedske družbe, ki namerava odkupiti in izvažati naš hmelj in skrbeti za povzdigo njegove produkcije. V to svrho naj bi se ustanovila švedsko-jugoslovan6ka družba s sedežem v Novem Sadu. Mnenja smo, da bi bilo za sedež te družbe bolj primerno kako večje mesto v Sloveniji, ki ima vse predpogoje za večji razmah produkcije hmelja, obenem pa je geogra-fična lega Slovenije primernejša za izvoz, posebno po morju. — Tudi za opij je zaznamovati v zadnjem času večji interes inozemstva. Nemško-perzijska družba za trgovino z opijem, ena največjih družb te vrste, se je obrnila na našo vlado s ponudbo za direktni odkup opija v naši državi in to pod pogoji, katere bi stavila vlada Kakor smo že poročali, je dosedaj gravitiral naš izvoz opija v Solun, kjer so solunske tvrdke, ki so imele nekak monopol v tej trgovini, primešale našemu opiju slabejšega. Šele letos se je prvikrat posrečilo izvoziti večje količine direktno v Nemčijo, Franoijo in Švico, kjer so spoznali prvovrstno kvaliteto našega proizvoda.
* * *
Mednarodni vetesejm na Reki. Dne 6. avgusta t. 1. se je otvoril mednarodni velesejm na Reki. Velesejm traja do konca avgusta. Prvotna otvoritev tega velesejma je bila nameravana že za 1. avgust, toda vsled nepričakovanih ovir se je otvoril šele z zgorajšnim datumom. Velesejm se vrši v razstavni palači in nima tudi vsled tega znatnega obsega. Na velesejmu je bogato zastopana Italija s Tripolisom, Ogrska in v neznatni meri tudi Jugoslavija. Vse ostale tuje države pa se tega velesejma niso udeležile, tako da bi moral naslov mednarodni skoraj izpasti. Železna industrija, vštevši avtomobile je razmeroma revno zastopana. Bogato pa so zastopane sirarna, tovarne za živila, testenine in mesni izdelki in vsem tem prednači in se pred vsemi odlikuje mesto Parma. To je razstava, ki sama no sebi zasluzi pozornost in interes obiskovalcev velesejma in žanje tudi njih laskavo pohvalo. Tudi razstava šole invalidov iz Firence zasluži polno pozornost vsakega obiskovalca, posebno nas Jugoslovanov. Italijansko vojno ministrstvo ozir. ministrstvo za mornarico je razstavilo najrazličnejše, v minijaturi izdelane ladje in plastična, v ptičji perspektivi izdelana italijanska mesta ozir. luke. To vse dokazuje koliko in kako skrbi Italija za svoja važna pomorska mesta in kako jih razmeram primerno popravlja in urejuje. Razstava Tripolisa je popolnoma slična našim bosanskim razstavljalcem, le da vidiš tam krasno izdelane slamnate preproge, zastorn in podložke. Ogrska ozir. Budimpešta ima razstavljene preproge, vezenine, volnene izdelke in krasno izdelane mobilije in pohištvo. Da ne manjka v vsakem kotu turške kave in drugih drobnarij, mislim da mi ni treta posebej omenjati. V celoti napravi na obiskovalca cela razstava jako prijeten utis in jo je vsekako našim izdelovalcem sira in mesnih izdelkov toplo priporočati.
Praški vzorčni velesejm tudi letos vzbuja zanimanje naših trgovskih krogov. Vrši se v dneh od 29. avgusta do 5. septembra tor bo kot prejšnji sejmi nudil obiskovalcem z i ustavo vsakovrstnih industrijskih izdelkov najugodnejši Tn najcenejše nabave. Legitimacije kot vsakoletno prodaja častno zastopstvo: Konzulat Republike Češkoslovaške na Bregu ter trgovska družba sVera« dr. z o. z. tu, Aleksandrova cesta 8.
Ratifikacija trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. Predvčerajšnjem so se v uradu zveznega kanclerja na Dunaju izmenjali ratifika-eijski dokumenti trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo, sklenjene dne 3. sept. preteklega leta. Pogodba stopi v veljavo 22. t. ni., medtem, ko je tarifni del pogodbe stopil v veljavo že dne 10. sept. 1925. Sestavni del te pogodbe tvorijo sledeče konvencije: veterinarska konvencija, konvencija glede obmejnega prometa, glede prometa na cestah, mostovih in rekah v obmejni coni, konvencija glede obmejnih elektraren, regulacija Mure, ribolova v obmejnih vodah, izraba vodnih sil in turislovskega prometa.
Obiskovalci pokrajinske razstave >L.iubljana v jeseni« (od 4. do 13. sept. 1926) imajo ua podlagi sejmske legiiimacije sledeče ugodnosti: V naši državi 50% na železnicah in pamikih, za potovanje v Ljubljano na razstavo od 26. avgusta do 15. sept. in za povratek od 1. do 20. so.pt. 1926. V Avstriji 25% zelezniški popust na dopotovanje od 1. do 13. sept. in za pfvratek od 4. do 17. septembra. V Italiji 30% zelezniški popust in sicer za potovanje v Ljubljano od 15. avg. do 10. septembra in za povratek od 4. do 30. septembra 1926, Uporabljati se morejo vsi vlaki razven Si-plon-Orient-Expressa. Za vidiranje polnega lista se plača znižana taksa 20 Din Legitimacije že prodajajo denarni zavodi, tujsko-prometne in trgovske ustanove v vseh večjih krajih; v inozemstvu pa naši.. konzulati in trgovske agencije.
Mednarodna konferenca elektrarn. V času od 31. avg. in 8 sept. se bo vršilo v Baselu zborovanje zastopnikov vodnoelektričnih central. Obravnavala se bodo vprašanja nadaljnega raz^ voja vodnoelektričnih naprav, elektrifikacije železnic, razmerja med kaloričnimi in vodnoelek-tričnimi centralami, uporaba električne energije v poljedelstvu itd. Različne dežele bodo zastopane po zastopnikih državnega in privatnega gospodarstva. Prijavljenih je dosedaj 13 evropskih in 6 ameriških držav. Ni znano, v koliko se namerava Jugoslavija udeležiti te konference.
Pošiljanje klišejev kot blagovni vzorec. Minister za pošto in brzojav je odločil, da se smejo tiskarniški klišeji pošiljati jcot blagovni vzorci, kadar niso namenjeni za trgovino, temveč za uporabo.
Odprava konkurza. Ker je bila vsa uiasa razdeljena, ie odpravljen k mkurz o imovini Ant. Kalana na Trati pri škofji Loki; z ozirom na sklenjeno prisilno poravnavo pa je bi) odpravljen konkurz o imovini Franc Fodplatnika, trgovca v Ormožu.
Občni zbori. Stavbna družba d. d. v Ljubljani dne 31. avg. v prostorih Kreditnega zavoda za trg. in ind. v Ljubljani (bilanca, volitve v upravni svet, izpremembo družbenih pravil); Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi dne 30. avgusta v posvetovalnici tovarne.
Nemški jeklarski trust. Nove delnice nemškega jeklarskega trusta (Ver. Stahhverke A g.) se vpeljejo v kratkem na berlinski borzi. Iz prospekta jo razvideti, da znaša lastni kapital družbe 925 milijonov mark (12 in pol milijarde dinarjev) in predstavlja torej eno največjih družb na svetu. Konkurenčna zmožnost nemških jeklarn se je vsled združitve zelo dvignila. Vsled opustitve nerentabilnih obratov, združitve skladišč in racionalizacije transporta lin družba prištedila lotno 45 mili<onov mark. Tudi obrati se bodo racionalizirali, vsled
Cesar bo mogoče zmanjšati število delavstva na 60%, ne da bi se zmanjšala produkcija. Ameriški strokovnjaki so ob priliki najetja posojila cenili letošnji dobiček družbe na 120 milijonov mark (1600 milijonov dinarjev). Borzni kurz, nedavno po 98% izdanih obligacij se je v New Yorku že dvignil na 102%.
V Poljski se v kratkem ukinejo vse devizne omejitve. Kakor poroča »Berliner Tagblatt« je izdalo poljsko finančno ministrstvo naredbo, s katero se ukinjajo dosedanje omejitve glede trgovanja z devizami in valutami v notranjosti dežele. Naredba stopi v veljavo 16. avgusta t. 1.
Gradnja veliko elektrarne na Donavi pri Dunaju. Dunajske velebanke nameravajo s pomočjo ameriškega kapitala zgraditi v bližini Korneuburga veliko elektrarno, s kapaciteto 310 milionov kilo-vatnih ur na leto. Stroški so proračunani na 20 milijonov zlatih kron (220 milijonov dinarjev).
jBorssa
Dne 14. avgusta 1926.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči tečaji: vojna odškodnina 293 bi, Berlin 13.4925-13.5325 (13.492-13.532), Italija 187 bi. (187.32-188.52), London 275.05-276.25 (275.05-276.25), Newyork 56.465-56.765 (56.46-56.76), Pariz 156.25 bi. (155.25-157.25), Praga 167.38-168.38 (167.38-168.38), Curih 10.94 —10.98 (10.94—10.98), Dunaj 7.9925—8.0325 (7.992 -8.032).
Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.35 (72.35), Berlin 123.20 (123.155), Italija 17.037 (17), London 25.13875 (25.145), Newyork 517.5 (517.75), Pariz 14.15 (14.165), Praga 15.325 (15.32) Dunaj 73.10 (73.1375), Varšava 56.5 (57), Amsterdam 207.65 (207.60), Bruselj 13.95 (14.15).
iz novosti drž. liceaine knjižnice v Ljubljani.
ii.
(Izreži in shrani! Še boljše pa je, če izrežeš posamezne naslove, ki te zanimajo, jih nalepiš na karton m sproti alfabetieno urediš!)
Archiv der Friedensvertr8ge. Manuheim, 1923. (45.088.)
Barth H.: Die evvige Stadt, Roma aeterna. Berlin, 1908. (45.105.)
Biese A.: Das Naturgefiihl im Wandel der Zeiten. Leipzig, 1926. (45.090.)
Bilgucr P. R.: Handbueh des Schachspiels. Berlin, 1922. (II 45.209.)
Bliitter, Slavische. Hg. v. Abel Lukšič. Wien, | 1865 - (II 45.135.)
Bnrckhardt J.: Vortriige 1844—87. Hg. v. E. Durr. Basel, 1918. (II 45.066.)
Cohen H.: Kants Begriindung der Ethik. Berlin, 1910. (45.229)
Czambel S.: Slovenski reč a jej miesto v rodine slovanskych jazykov. V Turč. Sv. Martine, 1906 - (II 45.131.)
Ditthey W.: Gesammelte Schriften. Leipzig, 1923 (II 45.134.)
Doflein Fr.: Mazedonien. Jena, 1921. (II 45.144.)
Dopsch A,: Wiiirtsc!haftliche und soziale Grundlagen der europaischen Kulturentwicklune. Wien, 1923-24. (45.093.)
Ewald 0.: Romantik und Gegemvart. Berlin, 1904 - (45.241.)
Festschrift Adalbert Bezzenberger. Gottingen, 1921. (45.224.)
Fragmente, Die, der griechischen Historiker. Hg. v. F. Jakoby, Berlin 1923 — (II 45.060.)
Gelehrten - Kalender, Kiirschners Deutsrher. Berlin, 1925 — (45.170.)
Haberlandt G.: Eine botanisehe Tropen-reise. Leipzig, 1926. (45.221.)
Handbueh der LeibesUbungen. Berlin, 1923. (45160).
Harnack Ad.: Die Mission und Ausbreitung des Christentums. Leipzig, 1924. (45.083.)
Hesscl A.: Geschichte der Bibliotheken. G6t-tingen, 1925. (45.230.)
Jahrbuch, Doiitsches Biographisches, Stutt-gart, 1925 - (II 45.130.)
Jennings H.: Die Rosenkreuzer. Ihre Ge-brSuche u. M.vsterien ttbers v. A. v. d. Linden. Berlin, 1912. (42.301.)
Kleroperer V.: Romanische Sonderart. MUn-chen, 1926. (45.247.)
Kolmer G.: Parlament und Verfassung in Osterreich. Wien, 1902 — (II 45.142).
Lavrin J.: Dostoevsky and hi« creation. London, 1920 (45.194.)
Lompertz H. G.: Wesen der Gotik. Leipzig, (II 45.058.)	6
Masaryk T. G.: Palackys ldee des bohmisehen Volkes. Prag. 1898. (45.173.)
Moinong A.: Gesammelte Abhandlungen. Hg. u. mit Zusiitzen vershen von seinen Schulern. Leipzig, 1913. (42.802.)
Meštrovič Ivan. A Monograph London, 1919. (II 45.123.)
Nada, Nova. Izd. Vladimir JelovSelc Teharski. U Zagrebu 1897-0. (45.226.)
Nowak K. Fr.: Der Sturz der Mitlelmšichte. 1921. (45.094 )
Oppenheimer K.: Kleines W6rterbuch der Biochemie u. Pharmakologie. Berlin, 1020. (45.184).
Ossip-Lonrili: La graphomanie. Pariš, 1920. (45.239.)
Ost und West. Redakteur I. V. Tkalac. Wien, 1861 - (IV 45 257.)
Pazanrok G. E.: Guter un.i sehlehter Ge-schmaok im Kunstgevverbe Stuttgart, 1912. (II 45.138).
Popievkc, Južnoslovjenskc narodne, sakupio Fr. Š. Kuhač. U Zagrebu, 1878-81. (II 45.117.)
RealIexikon der Vorgeschichte. — Hg. v M. Ebert. Berlin, 1924 — (II 45 J 66.)
Rcdlicli J.: Das bsterreichische Staats- und Reichproblem, Leipzig, 1920 — (45.227.)
Rewiew, The Slavonic. London, 1922 — (45.223).
Schlosser J.: Die Kimstliteralur. Wien, 1924. (II 45.054.)
Srhoepfer Acm.: Der hI. Thomas v. Aquin als Bahnbrecher der Wissenscliaft. Innsbruck, 1925. (45.172.)
Siaaritsch M.: Geographie des bauerlichen Siedlungsvvesens im ehemnligen Herzogtum Steier-mark. Graz, 1925. (45.002.)
•Stolu E : Studien zur Geschichte des byzan-tinisehen Reiches. Stuttgart, 1919. (45.231).
Svoučilište kraljevine SHS u Zagrebu 1874 do 1924. U Zagrebu, 1925. (Ii 45.208.)
Untersuchungen zur Gegenstandstheorie u. Psychologie, hg. v. A. Meinong. Leipzig, 1904. — (42.300.)
Vossler K.: Leopardi. Miinchen, 1923. (45.108.)
Waldniann E.: Albrecht Diirers Stiche und Holzschnitte. Leipzig, 1917. (45.099.)
Walzel O.: Vom Geistesleben alter und neuer Zeit. Leipzig, 1922. (45.102.)
Wendel H.: Heinrich Heine. Dresden, 1916. (45.154.)
Wilamowitz-Mollcndor! U.: Reden und Vor-trage. Berlin, 1925 — (45.111.)
Young G. W.: Die Schule der Berge. Leipzig, 1925. (45.081.)	^
Zavertnik J.: Ameriški Slovenci. V Chicasru, 1925. (II 45.118.)	^ '
Zeitschrift fiir slavische Philologie. Hg. v. M Vasmer. Leipzig, 1924 (45.220.)
Žižek Fr.: Fiinf Hauptprobleme der statisti-schen Methodenlehre. Miinchen, 1922. (II 42.255.)
Najdena sta bila dva ščipalnika (cvikarja) v Mojstrani pod Triglavom, katere je zgubil prejkone kak turist. Dobita se pri župniku Aljažu, p. Mojstrana.
Nasznanila
Klub ljubiteljev športnih psov vabi vse člane na odborovo sejo v sredo dne 18. t. m. ob 20. uri v Ljubljanskem dvoru. Važno radi dogovorov o bližajoči se razstavi psov.
10 zapovedi za uničevanje društvenega življenja.
fl. Ne hodi k društvenim zborovanjem.
2.	Ce
pa prideš, pridi prepozno.
3.	Ako se vse pripravlja na bližnje zborovanje, trosi okoli, da so vsa pripravljalna dela predsednika napačna.
4.	Ne ravnaj se po društvenih pravilih.
o. Ne sprejmi nikdar kako odborniško me* sto, ker je lažje kritizirati, če stojiš izven odbora.
6.	Kljub temu pa se delaj užaljenega, ako te ne vabijo v odbor. Ako pa te izvolijo, ne hodi k sejam.
7.	Ako te predsednik vpraša za mnenje, reci, da nimaš nič pripomniti. Potem pa pri-poveduj, kako bi to in to moralo biti.
8.	Stori k večjemu najnujnejše.
9.	Plačuj prispevke neredno, ali pa splob
ne.
10.	Ne brigaj se za pridobivanje članov, to ni delo zate.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 14. avgusta 1926. Višina barometra 308-8 m
Opazovanja
krof
ros
Ljublfana (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Sicoplfe Dubrovnik Praga
Baro-metei
toploto T C'
Kel. vlogo
' rf„
Veter in brilno i m
765-9 765-6 762-9 762-8
765'3
764-8
765-9 764-8
762-8
763-6
11-6 13-1
23-7 18-6
16-0
16-0 13-0 19-0
24-0 13-0
91
88 53 66
80 75 72 49 29
SW 0-5 ENE 0-5
S 1.-5 SW 0-5
SE 3 mirno mirno E 3 mirno SSE 1-5
Oblačnost
0-10
Vrsta padavin
o!t nt'- ova
v mm do 7"
V Ljubljani je I
10 7 I 0
0 0 0 0 0 10
egla
10-9
dež
0-1
i" o ra
t. N
a
.o 5" a|
'S ► &
o —
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visold zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepoL nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 15. avgust: Oblačno, na sevrozapadu mestoma dež, pozneje nastopi slabo vreme.
Vreme prihodnjih tednov.
Spet se je oglasil dr. Myrbarh. Mu skoraj moramo verjeti. Za letošnje poletje je prerokoval komaj 25 odstotno verojetnost, da bo lepo, in je izboino zadel. Za bodoče tedne pravi, da kaže še m a r s i k j e d e ž in na hladno vreme, pa da je tudi nekaj dobrih naznanil. Skušnja uči, da deževno in hladno vreme velikega števila poletij ni trajalo noter do septembra, temveč se je ustavilo med 21 in 24. avgustom in da je bilo po neskončnem slabem vremenu nato vendarle še prav lepo in toplo. Zato ni slučaj, zakaj je d a n sv. Jerneja (24. avg.) tako znan vremenski dan. Ljudstvo pravi, če je ta dan lep, bo jesen lopa, vinska letina dobra. ;Nisem vede! za tu, kaj ljudstvo pravi, crecledal som Dodatke za poletja tekočega sto-
letja in sem videl, da se je vreme navadno obrnilo okoli 24. avgusta. Nato šele sem pogledal, kaj pravijo kmečka pravila, in sem videl, da se ujemajo.«
Temeljna misel takozvanih vremenskih dni ni lako neumna, kakor nekateri mislijo. Ozračje rliha. Myrbach razlaga nadalje dosedanji petek letošnjega vremena in pravi končno: »Tako kakor dan sv. Jerneja bodo našli zadovoljivo fizikalično rešitev še marsikateri drugi vremenski dnevi, brž ko bodo la vprašanja temeljilo proučena. I" zopet se ho pokazalo, da je znanost ln preveč bitra, če zanika dejstva, ker si jih so ne zna razložiti. Torej za prihodnje dni ne upajmo preveč, med 21 in 24. avgustom ae bo i>a »hmito na bolje. Škoda le, da bo že tako uozno.

Moda
Dva mlajša DIJAKA
»nrejmam na vso oskrbo. Cona mesečno i>o 550 Din. - Naslov t upravi St 5538.
Vodovodni monter
išče službo za nadzornika. Naslov v upravi: 5497
ABSOLVENT
srednje tehniške šole — lesnega oddelka — dobi nameičenje v obsež. lesni industriji. Reflektanti s prakso imajo prednost. Ponudbe je vložiti z navedbo zahtevka do 20. avgusta t. L na naslov; FR. KOTNIK, Verd, p. Vrhnika.	5120
Stružnica
MLEKARNE I
Potrebujem dvakrat teden« Hko rino ČAJNO M ASI.O. • Ponudbe z nuvmlbo najnižjo cone na upravo «81o-vcnca< pod Šifro: «Maalo«.
ln STROJEPISKA za slov. in nemttl Jezik, z večletno prakso, marljiva ln vestna. Ilče mesta. - Ponudbe pod <Dobra stenograflnja« na upravo »Slovenca.. 5540
PRODAJALKO
z najmanj 2 letno prakso sprejmem v trgovino na deželi. PrediiOBt imajo one, ki so vajeno Šivanja. - Ponudbe pod .PoStena St. 5544. na upravo »Slovenca«.
Sode
in sodarska dela
GOSTILNA
, ,	rlja, tik
Klavni coetl, tor na zolo prometnem kraju, se pod zelo ugodnimi pogoji oada v najem. Naslov se izve v upravi »Slovenca«: 5201.
vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in dobro FRAN REPIČ, so-darsko podjetje, Ljubljana — Trnovo. 5519
stara 9 let, se odda za svojo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 5534.
2 dijaka ali dijakinji
sprejmem na stanovanje in zajtrk. Cena 200 Din. - Naslov v npravi pod St. 5535.
DIMNIKARSKI
VAJENEC
krepak, se takoj sprejme pri FRANCU BREZNIK, PTUJ._5432
Slltllflfl starejša, išče UUMG službe. Zmožna je šivanja, kuhanja in vseh drugih domačih del. Ponudbe: Angela Virant, Rašica 8, p. Vel. Lažče.
16 letni DEČEK
z dovršeno mešč. šolo, želi vstopiti kot učenec v trgovino z mešan, blagom. Ponudbe na upravo pod šifro: »Učenec« 5515.
Kratek KLAVIR
dobro ohranjen, se proda. - Naslov pove uprava listu 'Slovenec« pod Stev. 5537.
RrednjeSolca, vzamem na stanovanje in vso oskrbo. Hrana dobra. - Električna razsvetljavo. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 5362.
Vajenca
za kovtro po (5.50, 10 ln 12 Din itd. - KO VTKE od 150 Din naprej. — VOI.NA se sprejema v cula nje. —
Rožna ulica štev. 19.
za trgov, vrtnarstvo takoj sprejme Matija Kefie, Linhartova ulica 0. Ljubljana. - Hrana in stanov, v hiSi.
STANOVANJE
2 sob in kuhinje z vodovodom in elektr. razsvetljavo, dobi hišnik. Zakonski par brez otrok ima prednost. Predstaviti se od 2—pol 4 popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5453.
7, velikim vrtom, v bližini Maribora, se ugodno proda. — Informacije: Cankarjeva nI. 1, Maribor, pri hiSnikn.
z dobrimi referencami, lSfe službe. - Naslov v npravi lista pod: .Zanesljiv 5462«.
PAVU SfiLoCH
Mesarijo £11°
iščem na prometni točki v najem, event. tudi kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »LEPA BODOČNOST, št 5323.
Sprejme se DIJAK
sred. Sol, v vso oskrbo. — ColovSka cesta St. 37, Sp. ŠtSku — Ljubljana 7.
Za jesenske dni
MALINE
zdrave, svei« in čiste, kupi ■ VL
Lekarna dr. G. Pic-coli, Ljubljana. 5417
Franc JURČEC, klobučar v Krškem, sprejme
KLOBUČARSKEGA POMOČNIKA
dobr. delavca za pačne.
Slaščičarski učenec
24 letni MLADENIČ ima veselje do slaščičarske obrti. Mojster, ki želi takega vajenca, naj piše na naslov: Josip TEPEŠ, Haulikova 12, Karlovac.
Bolj in bolj je opažati ravne črte krojev za jesen, da se skoraj zdi, kakor bi spet prihajala ona moda enakomernosti, ozkih in povitih ženskih oblek. Videti je, da je taka moda najbolj priljubljena in je zato spet na površju. Za tako modo so seveda tudi druge vrste blagovi, kakršne so pa bile razne sirove svile za poletje. Te svile zo zahtevale široke, zgibane kroje; za ozke so pa blagovi drugačni. Predvsem stopajo na površje križasli blagovi one vrste, ki so imeli včasih tak pomen za velike rute: rjava podlaga s temnorjavimi križastimi vzorci; zelenkasta podlaga s svetlozelenimi križastimi vzorci in podobno. Mimo teh so pomembni tudi gladki blagovi v eni barvi. Sem spadajo seveda našitki iz krzna, največ seveda iz ponarejenega, ker je pravo krzno predrago. — Zelo so v modi razni »kompleti«, to je, spodnja žemperska obleka s plaščem iz istega ali podobnega blaga. Na sliki vidiš v prvi vrsti obleke za potovanje in za šport po prav preprostem kroju. Ta obleka ima usnjat pas in visok, moški ovratnik z ovratnico. — Druga skica nam pokaže obleko, ki je zgornji del kakor bluza z dolgimi, na koncu zvončastimi rokavi in z dolgo ovratnico po prsih. Ta obleka ima svilen pas s široko, dolgo pentljo. Plašč k tej obleki ima s krznom obšite rokave in ovratnik. Najmodernejše barve za te obleke so: svetlozelena, rjavkasta, sivomodra in tudi temnomodra in črna.
Novi ovratniki so iz krzna in svilenega traku, ki pada v široki pentlji vrh obleke po prsih. Tak ovratnik utegneš imeti za plašč
ali kostim, a tudi pri večernih, svilenih oblekah. Svilen trak more biti iz tafta ali druge take svile; vedno se mora pa v barvi ujemati z barvo dotičnega krzna.
Naprodaj 'p™™™"
■	» Islomernl
tok z 10 KS, naftalin-ben-coi MOTOR 6.5 KW, generator 2I10V95 cm, marmornata stikalna ploSfa z vsemi pritilklinami, 36 akum. sistem, Tndor tipa N. 7 1, 1 žagan,lač, upor, 1 ventilator, 3.6 KS motor z nnprnvo za levi ln desni tek in nad 10® žarnic raznih moči. — Posebno primerno za samo-stoječe hotelo, veieposestva iu večje mline, ali tudi za manjšo občino. L. 1912-13 novo instalirano, sc proda radi razširjenja obrata po zelo uizki ceni. Skupna teža 5000 kg. Na vpogled v obratn. Podrobna pojasnila pri: A LOJ. KRAUS, GA8-DORF, žltajer., (Avstrija).
Trgovski pomočnik,
dobra moč — s 3 letno prakso, popoln, izvežban v manufakturni, galant, in specerijski stroki, želi mesto premeniti. Naslov v upravi pod štev. 5500.
na Aleksandrovo cesto odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani. 5414
STANOVANJE!
Mirni zakonski par z od* raslo hčerko potrebuje s septembrom t. 1. stanovanje 3—4 sob s pritikL, v novi ali stari zgradbL Stanarina po dogovoru. Ponudbe na upravo pod: »Mirna stranka« 5434.
Poravnate
DVA DIJAKA
nižjih razredov, sprejme na hrano in stanovanje učiteljska . družina sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5473
Iščem dobro izvežbanega
podkovskega in voznega KOVAČA
Ponudbe z zahtevo plače in predložitvijo spričeval je poslati na upravništvo pod šifro: »Kovač« 5122,
SOBO, meblirano,
s posebnim vhodom, oddam takoj samo boljši osebi. Soba razgledna in solnčna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 5522.
JEDILNICA
nova, in kopalnica radi selitve ceno naprodaj. — Vilharjeva ul. 1, pri kurilnici gl. kol., I. nadstr.
UPOKOJENEC, vešč slovenščine, nemščine, strojepisja, dober računar in blagajnik, zanesljiv, išče primerne službe za nizko plačo. Naslov v upravi.
Prodam
NICO v dobrem stanju, za 1000 Din. MOTORNO KOLO 7 HP z močnim priklopn. vozom, v dobr. stanju, za nizko ceno. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Ugodnost« it. 5482.
KOČIJA naprodaj,
skoraj nova, po nizki ceni. Naslov se poizve: Poljanska c. 25, Iv. Cerer
v Rožni dolini Je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v npravi: St. 5184.
inžener lahko
postanete, (inž. elektr. mehanike, mehanike, metal kem., avto-acvo-železo- in betonske zgradbe, inž. kolonije, tndustr., trgov, itd., tudi priprnvlj. oddelki), ne da izpremenite stanovanje, pismeno, po moder, hitri, izborni metodi. PreizkuSnje in izpiti za diplomo v Vaši domovini. Prospekte brezplačno, pisma v vseh jezikih: Dcpnrtomcnt teehnt-ciue A. G.« Brd. Constitu-tion, 25 Liege — (Belgija).
Vsakovrstno
Trakci najlepše okrasijo preproste plašče, ki so prikrojeni v ravnih oblikah. Tudi so pripravni za to, ker pokrijejo kako obrabljeno mesto blaga na obleki in moreš torej z njimi marsikako obleko modernizirati. Kakor vidiš na pričujoči skici, moreš obšiti s takimi trakci vse krilo ali spodnji del plašča, dalje rokave od komolca do roba in tudi ves ovratnik. — Glede pokrival so še vedno moderni majhni klobučki.
ziiate Kopate
po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Stanovanje
Slsek
prlorof« bolj i«.
ptamburlce, r«r S tltor«, strune.
Me In «sa SVgJU potrebjčlne
afrBJ* ii m glasbila
Odlikoval na parlikl onko. razstav
z 2 — 5 sobami, kuhinjo in pritiklinami v Ljubljani ali bližnji okolici, ISfem. - Ponudbe pod .Čisto, na upravo «Slovouca«.	543H
prodajalka meSane stroke v Ljubljani bi rada spro-menila mesto. Gro tudi na deželo. - Cenjeno ponudbe pod Šifro: .Zanesljiva« na upravo «Slovenca«. 5521
CM-J1 s posebn. vho-vUUU dom, preprosto in zračno — išče miren gospod, ki je ves dan odsoten. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Točen plačnik« 5524.
Podpisana elektrarna naznanja žalostno vest, da j« zaslužni načelnik, posestnik in občinski odbornik, gospod
Samostojno
Ns trpite v svojih domovih, delavnicah in pisarnah zarjavelih kovinastih predmetov, ki napravljajo silno neugoden utis na posetnike, so često zdravju opasni in se čimdalje bolj kvarijo.
ORGANIZATOR
družba z omejeno zavezo
Celje-Lava 9
Vam vse take priprave, orodja in inštrumente trpežno, ceno in hitro
Ivan Zorko
Inserirajte
(gospodinjo) išče trgovska hiša (tri odrasle osebe). Samo pismene ponudbe na naslov, ki se izve v upravi lista pod št. 4930.
VAJENCA* za čevljar-sko obrt sprejme takoj Iv. Pretnar, Vižmarje.
Razpisuje se mesto or-ganista in cerkvenika v Svibnem pri Radečah.
PRODA SE
V TRBOVLJAH
ob glavni cesti pri trg*
danes, 14. avgusta, ob 2 zjutraj po kratki in mučni bolezni (po poškodbi vsled padca) izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb pokojnega se vrši v ponedeljek dne 16. avgusta ob 10. uri na pokopališču Selnica ob Dravi. Vzornemu predsedniku trajen spomin. Selnica ob Dravi, dne 14. avgusta 1926.
Zadružna elektrarna Spod. Selnica.
ŠIVALNI STROJ,
ženski, malo rabljen, sc ugodno proda. Leber, Št. Peterska vojašnica. 5525
Slovencu1!
z vsem inventarjem ln zemljo; žnga ima dobro voduo silo, opremljena jo tudi b pogonom na elektriko. V bližini gozdov; dela Be največ za domačo prodajo losa, ravno tako tudi za izvoz v Italijo. — Več se poizve pri lastnika g. Ivanu OreSnlk, posestnik in zaloga piva, Trbovlje 67.
CILINDER • ČEVLJARSKI STROJ, sistem Elastio, dobro ohranjen, za 1000 Din. - Poizve se pri: M. Stražar, trgovina usnja — Domžale.
ponikljuje
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega ljubljenega moža in očeta
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prebridko vest, da jc naš predobri mož, mili oče, stric in svak, gospod
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno čutimo dolžnost zahvaliti se prečast. duhovščini, gosp. zdravniku dr. P. Kancu, častiti bolniški sestri, občinskemu odboru, pevskemu zboru, gasilnemu društvu, podružnici Kmetijske družbe, in vsem, ki so dragega pokojnika tekom bolezni obiskovali ter vsem, ki so ga spremili na zadnji potL
Polhov Gradec, dne 13. avgusta 1926.
Ivan Zorko
posestnik, mizarski mojster, občinski odbornik in zadružni načelnik elektrarne
star komaj 54 let, dane«, 14. avgtuta, ob 2 zjutraj, po kratki in mučni bolezni, po poškodbi vsled padca, za večno zaspal.
Pogreb pokojnega in rv. maša zadušnica «c bo vršil ozir, darovala v ponedeljek dne 16, avgusta 1926 ob 10 dop. pri župni cerkvi v Selnici od Dravi. — Blag mu spomin. Selnica ob Dravi, dne 14. avgusta 1926.
Žalujoči rodbini Božn
DEKLICA
stara 14 let, poiten. star-šcv, bi se rada učila za PLETILJO. Naslov pove uprava li«U pod M. 5530
ŽALUJOČI OSTALL
lich&mo umetno vezenje I
$ zastoruT, pregrinjal, perila, iiiouogramov, oblek Itd., i* *\ fino belo !n liarvastoentlanje, aiurlranje, predtiskanje '<*
i
mm & Mihcs, ijubljoiia u Dalmatinova ulica Slev. 13 F
Edino brezknnkurenfno podjetje, najfinejša lrvrSltev. y , ____najnižje cenc in najkulantnejSa postrežba, &
ITARMONII^J
£obro ohranjen, predvoj. materijal, 10 registrov, naprodaj. Več se izve pri Franc Ozimck, trg., Sela, Šumberk, p. Za-gradec na Dolenjskem.
Radi pomanjkanja prostora naprodaj po ugodni ceni popolnoma nova
SPALNICA iz oreha.
JEDILNICA iz hrasta in kuhinjska bela oprava.
Naslov v upravi: 5528.

Dne 20. avgusta 1026 ob pol 11 dopoldne se bo prodala POTOM JAVNE DRAŽBE v Kranjski gori pri sodišču soba štev. 5 (E. 86/46)
enonadsiropna hiša z vrtom
In gospodarskim poslopjem, v kateri se nahaja tudi trgovina, in poleg tega še en poslovni lokal. — Hiša stoji tik državne ceste, na najbolj prometnem kraju, tik državne železnice na Jesenicah (Gorenjsko).
V najkrajšem času se prične ob tej hiši graditi velik predor, kar obeta velikega zaslužka. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike.
int. štev.	J^klO^
113	izvozna in uvozna družba
trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom in deželnimi pridelki na debelo, v Ljubljani se je preselita v novo preurejene prostore na
in se svojim cenjenim odjemalcem najtopleje priporoča.
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah J v veliki izberi pri Karla PRELOGU — LJubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
■aBBtasaaasiftSBaosBaBaBBBaaaaaaaaaai
Pari«
i (Mes!ay Delničar, m. assj
Od 14. avgusta naprej vsak dan po- §
Koeiceri
poldne in zvečer:
Zabava
©kregjgžia »
m	m
g Brez vstopnine! Cene navadne! | w	a
■aaaBaaBgaaBBMBaBBBBBiaBaaaBBaMBaa
Gorske čevlje, navadne čevlje na zadrgo, sandale, pletene opanke, potrebščine za lov !n šport
ZncsmSc® „FJSVORIT"
izdeluje najsolidneje v lastnih delavnicah
Som tvornica ramena i kasne cliuče d, d.
ZAGREB. ZavrSnica
Poštni predal 286. Telefon št. 20-54. samo iz la materijala po najnižjih cenah.
Daeona kapaciteta 3CO sio 400 parou Zahtevajte cenilci
Zahvala.
Vsem, ki ste umeli našo bolečino, vsem, ki ste na zadnji poti spremljaJi
našo
vsem, ki ste s solzami kropili njen grob, ga zasuli z bridko prstjo, posuli pa s svežim cvetjem in blagoslovili s srčno molitvijo, njim vsem: iskrena hvala.
Žalujoča mati in brat.
po Din 5'— kg, in
Posetoikom zagrebškega velesejma
nudimo priliko, da pogledajo naše bogato skladišče vsakovrstnih rut na veliko. — Posebno opozarjamo na lastni proizvod franža (resa), ki ga izdelujemo iz volne in Svile v raznovrstnih vzorcih.
POLLAK l DRUG
ZAGREB, Draškovlčeva 35
Z. Z. Paviljon C.
svinlsHo is!
znamke J, P.
v sodih po
50, 100 in 200 kg
po najnižjih dnevnih cenah
prodaja tvrdka
Evald Popovič
Ljubljana
„Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Cenik' franko. Prodaja na obroke.
„TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana, Karlovska c 4. »Tovarna dvokoles in
otr»ških vozičkov."
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora
Okrogel les,
DRVA, trda in mehka, oglje lastne produkcije, PREMOG na debelo in drobno, najcencjše pri D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40.
<P
c?
c? &
& &
<9
(S* %
(? (9
6 <P
>9
<9 &
<9 <9 (9
Uvoz kave %vod čaja
daje „Samoprodajo" svoje originalne robe uglednim in solidnim trgovcem v večfih mestih naše države. — Reflektanti naj se izvolijo povprašati pri
9ulio %elnl d. d.
Zagreb, Vodnikova ul br. ta
Zahtevajte samo
JERANČIC — Ljubljana, Karlovska cesta štev. 8. M
Nudimo za takoj oirka 6 vagonov neobrobljenih
HRASTOVIH PLOHOV
9, 11, 13 cm. dva vagona Parizerjev 27, 41. 54 mrn od 1 m naprej, dva vagona Douelov 41 mm. 1.33 in 1.50 m dolgo, vse T. ln II. vrste. Parna žaga ZORA. d. x o. z. v Črnomlju
Vse vrste šolske zvezke
dobite še vedno najcenuje prt
A. Janežfč, Ljubljana, Fiorjanska uh 14
knjigoveznica. Industrija šolskih zvezkov In trgovskih kn|ig
P
Prometni zavod za premog d. d. v LJubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in rizpečava
na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domaČo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za prontoa d. d.
W Ljubljani. MlkloiKava caata Si**. 15. u.
I
f rane £ar ml. 3ulka £ar roj. Coni
poročena
£jubljana-£rezje 15. avg. 1926
Odvetnik Dr. FRANCE L0KAR
vljudno naznanja, da je otvoril odvetnfžko pisarno
v Ljubljani, Miklošičeva c. 13 (za sodiščem)
Lekarno v Šiški
sem preseli!
na Celovško cesto 34
(poleg pošte), najmodernejše preuredil in založil z vsemi zdravilnimi sredstvi. V zalogi imam vse tu- in inozemske specijalitete, kakor tudi vse specijalitete lekarnarja Mr. Stanko HoCevarja iz Vrhnike. Zdravila se izdajajo tudi na recepte vseh bolniških blagajn in železnic.
Mr. Slavko Hočevar,
provizor lekarne.
Pozor piedinc fovarnc!
Velike množine damo izdelati iz naše volne:
sviferfe, bluze, cepiče.
Sale, žohe, nogavice.
V pismenih ponudbah naj se stavijo cene ali naj se ponudniki osebno predstavijo pri
Največjem Zagrebškem shlads&n ¥oine f m ,0. m. c/ dtoga
Braffe Hfršler. Zagreli
Gajeva alHce 3.
najboljši francosko Isičilo n obuto*
Prodaia se povsod. Ako imate srečo, hote našli v škatlii
.-j
Posluiufte se
lepo pregledno črtanih
v solidni in trpežni vezavi, ka tere izdeluje najceneje:
JUPJEŽIC,
Nov Izum harmonike
Patent! Precizna!
Novost! Cena!
Svetovnoznana LUBAS-ova harmonika
v nafnovejši izvršitvi in kons!rnkci|l.
Klaviatura: Lastni patent, precizna, lahka, neprodušna konstrukcija.
Zvočni nastavek; Najnovejša italico menzura z velikimi švedskimi jeklenimi jeziki in zelo široko naklado. Najmočnejši helikon-basi.
Okovi: Močna novosrebrna pločevina, gravirana po najnovejši metodi in ponikijana, veleelegantna.
Delo ln izvršitev: Za najbolj eksaktno in najboljše delo jamči že mnogo let naše ime, ker se dela le z najbolj izurjenimi delavci.
Cene: moremo vsled najmodernejše opreme in za delo najbolj sposobnih strojev, kakor tudi z racionelnim delom globoko znižati in kljub temu dobaviti prvovrsten instrument
3 vrstna, 2 glasna Din 1840'— 3 glasna Din 1920-—
v ,, t » 2 „ „ 2080"— 3 „ „ 2160--
Kraniska 3 „ 2 „ „ 2000-- 3 " " 2300-
Kromatične uglašene harmonike 43 tipk .... 2200'—
Ne dajte se vplivati po malih izdelovalcih in kupite "le pri izkušenem strokovnjaku.
Cenike s sliko dobite proU vposlatvi 10 Din v bankovcih ali pisemskih znamkah pri največji avstrijski izdelovalni« harmonik
FRANC LUBAS & SIN,
celovec - klagenfijrt, St VeMersfr. 36.
LJUBLJANA
Florjanska ul. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
IKid
28. avgusta — 5. septembra POSEBNA RAZSTAVA:
Dom in ognjišče.
25 % znižanje voznih cen.
iastno-uradno zastopstvo In prodaja legitimacij po 13 Din.
ALOMA COMPANY
UUBIJANB, CANKARJEVO NABREŽJE 1
proizvodi naših najboljših tvornic za konserviranje rib.
Mardešič &. Cle., Komiža.
Generalno zastopstvo: Fr. Srdar & CO.. Zagret), podzastopstvo za Slovenijo: I. KrcH, Ljubljana.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union
Hranilne vloge se obrestujejo
na)vecji velesejem svetai
11.000 razstavljalcev iz 21 dežel 160.000 kupccv it 44 dežel
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča, — Krediti v tekočem računu. — Posojila f>roti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t, d, — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Jesen l^b:
29. avgusta do 4. septembra
Tudi la Vat JI ohith tilHefa ptmtna. Podrobna pojasnila dajei
Častno zastopstvo STEGU IN DRUGI LJubljana, Gledališka ul. 8
PRODAJAM najceneje vseh vrst
in izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila točno in solidno. V zalogi vedno vseh vrst ŽIMA.
FRANC JAGER
tapetnik, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 27.
Predno nakupite lovske puške in vse druge lovske potrebščine, oglejte si našo bogato zalogo, kjer kupite najceneje.
V zalogi so novodospeli zasledovalni sandali, lovske palice, lovski stolčki, vsakovrstni vabci za divjačino ter najfinejše olje (Balistol, Klever,) za orožje, itd. itd.
Znižane cene in nai-
^^^^^^^^ kovrstnih nadome-j^^^^^^^
stnih delov, pneu- 'Si' matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. JHIBUNA" - F. B. It., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4
Prodala vele z vrtom
v Komenskega ulici 7 bo dne 26. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v pisarni sodnega komisarja DR. ANDREJA KUHARJA, kolodvorska ulica št. 3. Podrobnosti se poizvedo v navedeni pisarni.
Hotelirji in gostilničarji, pozor!
itve vinske trgovine razprodajam po nizkih cenan
Ljutomerskega vina
Vsled preselitve vinske trgovine razprodajam po nizkih cenah veliko zalogo "" m pristnega
od 56 litrov naprej,
Gjuro Valjak Specijalna veletrgovina z vinom, Maribor
Zapomnite sil
Na ZaorenSKem Zboru Paviljon „C" izleženi so:
dolgo iskani originalni ..SlOlIfVCrCk" bonboni, čokolada, karamele
Najglasovitejša znamka švicarskih sirov
,ORCO'
(osnovana 1863) in
produkt dobro znane tvrdke O. Roth & Co. A. G., Uster
Delniška glavnica: 50,000.000 Oin Rezervni zakladi ca 10,000.000 Din
podružnice: Brežice, Celje, CrnonrteJJ, Oorica, Kranj, Maribor Metkovlč, Novi Sad, Ptuj. Sarajevo, Spili, Trst. Agencija: Logatec. Se priporoča za vse v bantno stroko spadajoče posle

Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Telefon štev.: 261, 413, 502, 503 in 504
Sven Elvestad:
18
Roman.
»Na kaj čakate prav za prav?«
Namesto da bi mi odgovoril, me je čudno pogledal in vprašal:
»Ali veste koliko premore dvoje oči?«
»Menite umetno uspavanje: hipnotizem?«
»Zaradi mene imenujete to lahko tudi hipnotizem. S svojimi očmi sem ukazal človeku, priti k meni in na tega človeka čakam.«
Ni se liotel natančneje izjaviti in odšel je počasi dalje. Ostal sem sam, gledal za njim in se čudil njegovemu čudnemu obnašanju. Nenadoma je počenil in se začel pečati s svojim fotografskim aparatom. Kaj hoče prav za prav fotografirati — samo morje, gladko ko zrcalo? Solnce je vsenaokrog žgalo na belo kamenje, vendar bi morda našel kakšno pobudo. Tu in tam so stali šopi trave v vrstah, morska haloga je kukala iz vode, in nekaj majhnih čeri se je videlo in svetilo v solncu, ako se je stekala z njih voda. Nato je spet prišel širok val in vse požrl... Krag je krenil, se dvignil in šel dalje. Čuden človek.
Proti osmim sem odšel v hotelu k jedi. Na poti sem srečal Asbjorna Kraga.
: Nekaj vam moram povedati,« je začel takoj, »človek je sedaj prišel.«
»Ne vem, o kom govorite.«
Asbjorn Krag me je prijel pod pazduho in je dobrodušno pripovedoval:
»Ali se ne spominjate, da sem šele pred kratkim govoril o moči oči? Dobro. S svojim pogledom sem bil ukazal človeku, priti k meni, in na tega človeka sem čakal sedaj več dni. Tudi vi poznate moža, pravkar sedi sedaj v moji sobi.«
Sedaj sem se spomnil, kako je detektiv pri slovesu v Gjaernaesu dejal gospodarju, dočim je istočasno pogledal oskrbnika: »Spet se bomo videli, stanujem v hotelu.«
»Potem je gotovo oskrbnik z Giaernaesa. ki je prišel k vara. sem rekeLc
»Pravilno ste sklepali,« je odvrnil detektiv. »Želel sem, da bi bili priča najinega razgovora, in zato sem vas skušal poiskati.«
Njegovo pripovedovanje me je močno prevzelo.
»Torej je vendarle nekaj zveze med Gjaernae-som in umorom,« sem zamrmral. »Veliki Bog! Ako pomislite nato, kar ste pred kratkim pripovedovali o klobuku umorjenca.«
»Pozdravljal je s klobukom, dočim ga je zadel strašni udarec.«
»Da! in spomnite se, kako je Gjaemaes sam omenil, da je bil popolnoma proti poroki med gozdarjem in njegovo sestro! Možno je, da je Gjaer-naes Blindeja sovražil. Saj je sam dejal, da je zapuščal Blinde neprikupen in samoljuben dojem.
»Samoljubno zmagoslaven,« me je pomiril detektiv.
»Zares; toda glavna stvar vendarle ostane, da je morilec Blindeja najbrž poznal. Zelo sem radoveden, da bi slišal, kaj nama namerava oskrbnik povedati.«
Asbjorn Krag je zmajal z glavo in mi porogljivo pomežiknil s priprtimi očmi.
»Sedaj ste pa vendarle preveč vneti,« je dejal počasi in pomirjevalno; »sklepate prehitro, dragi prijatelj.«
»Pretchtavam samo razne okolnosti in jih primerjam med seboj,« sem odgovoril.
»Tedaj čujmo, kakšni so vaši sklepi.«
»Gjaernaes je bil proti možitvi.«
»Res, pa vendar je privolil, ker je sestra tako hotela.«
»Vsekakor se je pa zelo protivil in ni maral Blindeja. Ako se je že proti nam izražal lako krepko, potem moremo biti čisto gotovi, da je gozdarja sovražil.«
»Predno nadaljujete, bi vas rad čisto naravnost vprašal,« je posegel vmes Krag, »ali mislite, da Je i Gjaernaes sam morilec.«
To sirovo vprašanje me je pretreslo.
»Nočem ga lako strahovito obdolžiti, sem odvrnil. ;.Saj ste me samo prosili, naj sklepam. Zdi so mi pa precej prazno, ako bi hoteli zanikati, da kaže cela vrsta okolnosti naravnost na Gaieranesa. Sicer
pa sodim, da imate o tem že sami svoje mnenje. Ne verujem, da je Gjernaes kriv, toda če vsporedimo vse, kar govori proti njemu, bo morda lažje za nas, opravičiti ga od te strašne sumnje. Gjearnaes je moj prijatelj.
Detektiv me je še vedno držal pod pazduho. Začel je hoditi bolj počasi, da bi ne prišla prehitro v hotel. Nenadoma se me je dojmilo, kakor da bi bil hotel spoznati moje mnenje — in bilo je nekaj izrednega, da je Gjearnaesovo ime zvezal spet z zločinom.
»Ne smemo se opirati samo na gotove znake,« je dejal, »končno moramo presojati stvar tudi s človeške strani. Ali je po vašem možno, da bi mogel Gjearnaes storiti kaj takega?«
Po kratkem prevdarku sem odgovoril:
»Težko.«
»Vmislite se na njegovo mesto,« je nadaljeval detektiv.« Imate sestro, ki jo visoko cenite.«
»Ki jo naravnost častite.«
»Lepo. Ona vam razodene, da hoče poročiti moža, ki ga vi sovražite."
»Sovražil bi ga samo, če bi o njem že vedel, da Je slab človek: to je predpogoj.«
»Samo ob sebi umevno; Vi skušate svojo ljubo sestro pregovoriti, naj opusti misel na to možitev, toda gozdar je lep človek in njo slepi ljubezen. Vi veste le predobro, da bo zakon slab in da bo Vaš.i sestra nujno zelo nesrečna. Obenem pa uvidite, da je vse Vaše pregovarjanje zastonj. Sestra je spregovorila, svoj »Da«, in sedaj nastopi trenutek, ko se razodene ženin samoljubno zmagoslavnega«. Izraz, ki ga je Gjearnaes rabil nehote, se mi zdi zelo točen. Gozdar je najbrž vedel, da se je brat upiral in je zato odkrito pokazal svoje zmagoslavje, potem ko je dobil sestrino zagotovilo. Vmislite se sedaj na Gjaor-naesovo mesto. Ali ni možno, da bi v trenutku prvega razburjenja, ko bi videli njegov zmagoslaven, porogljiv nasmeh in vedeli, da je Vaša ljuba sestra pod vplivom tega slabega človeka, da bi zgubili pravim razsodnost in ga pobili na tla?
Asbjorn Krag je bil govoril velo živo in njegove besede so me čudno prevzele.
********
111 = 111 =
g
m e-. "O o. »
s > e<r ; f?s
n S- ^ o
•V * S 2*
n o " ° E. P* B
° m o
g- n, P"? P O B
1 N f
t P » e-< I ' B G
K) S " O N) 00 < c/i
' o 2. J* < 5' ■£! O
o O < -9 JJ
-r --	rt o 2:
2	N ™ '
h-	2
" L:	a
E? P
S* T-	y
• F	O
? S ^ b - 3 S »"S. ® S* q g P E £
B' B | M »O,
o o
< p to 3 S.
S 3 r g o "m O <
S. N	»
55 " < a
a? U 13 ^ O	♦T- 50	P O
g1		
.i	a	o »
fi	&>	
tj	n,	N 3
	n,	B «
O K" O tr	"1 O. Ci G	8 " O n o Si
tr O	D .5.	s' S v i B
p	M	1
va g	to ~
o O	P,«
n
S u	< <1
illlEIII
BBHHSS* WDBH
K lahni obleki kupite platneno obutev.
Ponovno znižujemo cene.
Moški beli ali sivi
Ženski v* vseh barvah
Otroški beli
kamnoseški mojster
i LIHIM, MMmli šl. 30
mrus;
priporoča boga3o zalogo nagrobsiih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice marmor-orle plošče za ntobf-"'lilije po nafnižjih ifi'.	W	cenafc.
Kupim rabljene
hrastove sode
od 50 do 150 1. — Pismeno ponudbe pod ftifro: »Vinski Stev. 5455«.
MOTOCEKEL
malo rabljen, 1 leto star, naprodaj. - Poizve se v Ljublj. Mestni plinarni.
Prvovrstna delo, ksuigoveznica k t.b. Zmerne cene,
To je naše geslo! mmMmmm
blagohotno na znanje in upoštevanje, da jc MLE-KARNA v iveri z DELDCATESO in SLAŠČIČARNO na CelovSki cesti štev. 72 (v hiši gostilne pri »Zvezdi«) NA NOVO OTVORJENA. - Odprto vsak dan že ob 6. ari zjutraj! Vedno sveže
blago. — Solidne cene. — Točna postrežba I Za obilen obisk se vljudno priporoča
GLIHA,
Ermaift & Arftar
SploSno mizarstvo ter izdelovanje ialuzl), lolofev Itd.
Št. Vid nad Ljubljano - Slovenija.
Poštni čekovni račun št. 13.493
Izdelujemo: lesen« roloje „System Esslin-ger" in „System Klett", lesene ieluzije v raznih barvah na trakove in verižice ter platnene in gradl-žaluzije iz prvovrstnega materiala.
Sprejemamo tudi vsa tozadevna popravila.
za namakanje
perila, je lahki, zrnasti, beli pra-3 šek, kateri se raztopi tudi v hladni vodi in enako deluje!
TRI olajša pranje, TRI razkroji ireesKaao, T£?5 t>eli pa ne razjeda tkanine!


STANE MALO ■ NUDI M\OGOi

Kr. angleška DoStnoDaroUroilna linija.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg I. stev. 17
Redni potniški promet:
Hamburg—-Cherbourg—Southampton v Novi York in Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov t., 2„ 3. razred*. — Kabine 3. razreda z 2 in i posteljami. — Udobnost — Sigurnost. — Brzina.
Podzastopstvai Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana,
Kolodvorska ul. 26. — Meikovič, Ivo Vera a. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bcčkerek,
Princese Jelene obala St. 7, Brzoj. naslov na vaa gornja podzastopstva „ROYMAlLPAC"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajeva in Graiti.
Naslov za brzojavke: Prometna banka.
največji m najvažnejši sejem vzorcev v celi državi
ti(inilllll'»'iiiiiii»riii:Mimiiiiriii;'.iti':fT'TiMiiMiiiiiMtiimiii;ii
niiiiiiihiiriuiiiiiiiiiTTMlnmnTiisHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiliMtiiiililiiil
3©% POPOSt na železnicah na vseh vlakih in na parobrodih.
za znižano vožnjo se dobe pri vseh potniških uradih in dnevnih zavodih.
INTERESENTOM objavljamo, da smo prejeli U Anglije
znamke »Glas svojega gospoda«, najnovejše moderne konstrukcije, kaluri dnleč nadkriljujcjo vse dosedanje aparate. Te uodele imamo razstavljene v naši trgovini. Prejeli smo tudi nad vse lične »Kovček-aparate«, opremljene z najnovejšo konstrukcijo. — Vsak, kdor se zanima za to izpopolnitev v gromofoniji, naj si pri nas ogleda Ln posluša te urr otvore. Dobili smo tudi veliko število ploši z najnovejšimi posnetki. SAMO PRVOVRSTNO BLAGO!
TAVČARJEVA {SODNA ULICA) štev. 5. Cenik brezplačno!

LOMOMOBIM
DIKEL J NT SAU45AS P3,MAKAY KOMPL. ŽAGE
Ugodni plačilni pogoji
Brača Fischer d. d.
Zagreb, Pantovčak Ib
IL:
Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta lO Telefon štev. 57, 470 :n 9/9
Račun poštno ček. uradla St. 111.945 Podružnice: Celje, Djnkovo, Maribor, Novlsad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nad Din 250,000.000*-
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Satcs deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarna y Liublimi; Karol Cefi,
Izdajatelj: dr. Fr, Kolovea.,
v Urednik; Franc Terseglav,