Dopisi. Iz Teharij. (Nemškutariji je odklenkalo.) Poldrugo leto že gospodari večina novega narodnega odbora občinakega. Volilci so zadovoljni ž njim in posebno tudi z g. županom, ki je vnet za vsako dobro in občini koristno reč. Ali tri črne pike so še bile v odboru teharske občine, katere so delale narodnim odbornikom in posebno g. županu veliko preglavice. Voler Jelek, oče Resnik in dolgi Martin so še trobili v nemškutarski rog. Da so Voter Jelek Nemee, njim tega ne zamerimo; da sta pa Resnik in dolgi Martin vlekla na njegovo stran in pozabila, da jih je rodila slovenska mali, to ni možato. Posebno zadnji je vse graje vreden. Z nami je agitiral zoper nemškutarje in upil »Živijo Slovenci«, kolikor mu je njegovo preeej široko grlo dalo. Ker pa ni postal župan; se je oklenil .leleka in Resnika. Ta trojica je zmeraj nasprotovala našim možem. Vsa besna je pa postala, ko so narodni možje izvolili šest zaelužnih mož častnim občanom teharskim. Dolgi Martin je pri seji z nogami in rokami klatil in klobuk po sobi metal, da smo mislili, da ga bo treba spremljati v neko hišo blizu Gradca. 0 Martin! Ko bi tvoja pamet bila vsaj polovico tako dolga, kot roke in noge! Pa kaj se če, če ni, pa ni! In če z lučjo po dnevu iščeS, ne boš našel trohice, tiste stvari, ki se ji pravi pamet! Ali ni škoda, za podplate, ki ste jih raztrgali, ko ste lazili od enega odbornika do drugega, da bi jih pregovorili? Naši so stali trdni, kakor skala. Ker ne morejo odbornikov pregovoriti, napišejo »Voter« pismo občinskemu uradu, kalero kimovca Bartl in Martin podpišeta in cela trojica se odpove časti občinskega odbornika. Drugi dan smo brali na občinski deski sledečo žalostno naznanilo: »Občinski urad Teharje naznanja »tužno« vest vsem občanom, da so Voter Jelek, llesnik in dolgi Martin preminoli kot občinski odbovniki. Njibova zapuščina: to je napake in pregreški pri občinskem gospodarstvu, je jako velika. Vsak si jih lahko ogleda pri podpisanem uradu.« — S tem je torej pri nas za večno nemškutariji odklenkalo. Iz Ljutomera. (Nemška šola.) Tri leta že životari ta šola. Po preteku te dobe naj kažejo svetu številke in imena, kako je potrebna taka šola. O veliki noči leta 1894. se je otvorila in sicer »samo za otroke nemških starišev Ijutomerskega trga«. Takih otrok je obiskovalo Solo 1894. leta 31, leta 1895. 41 in leta 1896. 45. So ve, da je med temi učenci Ie katera bela vrana, ki bi sraela trditi svoje nemško pokolenje. V dokaz imena: Anošek, Božič, Choe, Drnjač, Kolar, Kornpichl, Kenjer, Merič, Namestnik, Novak, Ortner, Prager, Praunseis, Sidarič, Stermec, Šterman, Steiner, Toriser, Aiher, Vodopiuc, Vrbnjak, Vrabič itd. Poznavateljem naših razraer je itak znano, da so mnogi izmed navedenih prisiljeni obiskovati nemško šolo, ker drugače zgubijo njihovi slariši službo ali stanovanje ali delo. Vsled pogodbe z nemSkim šulvereinom, ki je postavil za to šolo novo poslopje, moralo bi se na njej učiti izključno le v nemškem jeziku, a nemški učitelj se je kmalu prepričal, da je tudi njemu treba hoditi naravne poti, namreč najprej razlagati otrokom v materinščini. potein še le isto stvar prestavljeno v nemščino jim vbijati v glavo. Jasna pamet pravi, da je bilo to mučno, pa tudi malo uspešno delo. Pametnejši Neraci so že uvideli neugoden uspeh nemške šole, zato ne pošiljajo več tja svojih otrok. Na pr. veliki Nemec Duller vzel je otroka, svoji skrbi izročenega, iz nemške šole ter ga poslal v Gradec; nemški odvetnik Namesuig dal je samo vpisati svoje otroke v nemško šolo, a pustil jih podučevati doma; nemški vodja okrajnega glavarstva niti vpisati ne da svojega otroka v isto šolo. Neki prebrisan, toda odvisen oče, ki je imel dve za šolo godni, pa jako neenako nadarjeni hčerki, je rekel: Pametnejšo bom dal v slovensko šolo, da se kaj nauči, za drugo bebasto pa bo že dobra nemška šola. Ali ste sliSali vi Križevčani: Heric, Nedeljko, Vrbnjak ; Jurjevčan: Košar; Velikonedeljčan: Hriberšek; Miklaževčan: Dajčar; Svetinjčan: Rozmanič in ti Vrženec: Galunder, kako sodijo pametni ljutomerski Nemci o svoji šoli? Za bedake je dobra taka šola, kdor pa se hoče kaj naučiti, mora drugam v šolo iti. (Konec prih.) Iz Slov. Bistrice. (0 k r. z a s t o p — m l a č n o s t.) Hudo je naš okraj zadet od toče. Revščina je lako velika, da po nekaterih krajih ljudem najpotrebnejšega primanjkuje. Zato se veselimo, da je okr. zastop velikodušno podaril 1000 gld. ubogim trpinom. To tem bolj odobrujemo in javno izrekamo zahvalo okrajnim zastopnikom, ker letos okrajnemu zastopu vsled odpisovanja davkov odpade blizu 4000 gld. Umno gospodarstvo je vendar nekaj vredno. Nemškutarji so poprej bolj za svoje razlrgane in nenasitljive žepe skrbeli. — Žalibog, da naše narodno življenje nekako spi, da se je neka narodna mlačnost lotila prej tako živih in unetih domoljubov. Društvene razmere so žalostne, narodna družba se je razletela; vse mrtvo. Na noge bratje! Bistriška tla se dajo pridobili, samo treba živahnosti! Nesrečna popustljivost nasproti našim sovražnikom je že marsikje uničila narodni živelj! Skličite zborovanja, navdušujte in podučujte ljudstvo, da bode trdno, kedar ga potrebujemo! Iz Celovca. (»Mir«,) ki že 15 let uspešno budi koroške Slovence in odločno ter neustrašeno brani njih pravice v verskem, narodnem in političnem oziru, dobi z novim letom redno zabavno-podučno prilogo »Domači Prijatelj«. Priloga bode izhajala po dvakrat na mesec, dnc 10. in 30., ter prinašala raznovrstno podučno in kralkočasno berilo, povesti, pesmice, kratkočasnice, smešničar in poseben gospodarski oddelek. Cena »Mir-u« (trikrat na raesec) s prilogo »Domači Prijatelj« (dvakrat na mesec) ostane dosedanja, namreč dva goldinarja na leto. Želeti je, da se prav ranogo Slovencev izven Koroške naroči razun domačega lista ludi »Mir<, da s tem podpirajo list sam in ob jednem narodno stvar koroških Slovencev. Izpred Celja. (Novoletnadarila trgovcev.) Po Savinjski dolini in morebiti tudi po drugod udomačila se je zelo slaba navada, da trgovci ob novem letu stranke, ki so čez leto kupovale pri njih, obdarujejo z različnim blagom. Vrednost teh daril se ravna po tem, koliko je ta ali ona stranka dotičnemu trgovcu dala čez leto skupiti in je torej čisto naravno, ta premožnejši, kateri trgovcu več skupiti dajo, tudi darila večje vrednosti za novo leto prejmejo, kakor pa ubožnejši. Skupna vrednost podarjenega blaga znaša pri posaraeznih trgovcih na leto po več stotin goldinarjev. Človeku se nehote vsiluje vprašanje, kako-li zamorejo trgovci tako bogala darila delili, koje vendar vsakemu, ki kupuje kakoršno si bodi blago, znano, kako težko je trgovcu odškrniti kak krajcar, češ, ne morem dati v svojo zgubo. Novoletna darila pa nara ravno nasprolno dokazujejo, namreč, da je trgovec čez celo leto blago prav drago prodajal in sedaj ob novein letu deli darila z na- menoin, da bi na tak način si privabil mnogo strank. Koliko nevošljivosti bi manj bilo, ko bi ta slaba navada ponehala! Ali se ne bi blago, ki je namenjeno za novoletna darila strankam, dalo porabiti v kak dobrodelni namen, recimo za ubogo šolsko mladino, farne ubožce, katerih je vendar toliko? S tem dejanjem bi si trgovci pridobili veliko večjo zahvalo in bili bi si v svesti, da so delovali čez leto v blag namen. Z Dunaja. (Dalje.) Slovensko časništvo si je ludi letos za nas steklo ninogo zaslug, osobito zahvala bodi dnevnikoma »Slovencu« in »Slov. Narodu«, pa tudi drugim: »Slovenskemu Gospodarju« in »Sudsteirische Post« v Mariboru, »Domovini« v Celju, »Soči« v Gorici, »Edinosti« v Trstu, »Ljublj. Zvonu« itd. Društveni odbor šteje si še v prijetno dolžnost, izreči javno zahvalo nekaterim svojim sodelovalcem. Prvi je društveni blagajnik vlč. g. dr. Sedej, ki že šesL let deluje z veliko vnemo In požrtvovalnostjo za napredek društva. Dvorni in aodni odvetnik g. dr. Klement Seshun društvu mnogo koristi s svojimi modrimi pravniškimi sveti; razun tega je večkrat daroval denaija in za zelo revnega dijaka tudi obleke. V odboru bodeino bodoče leto težko pogrešali delavne sile g. dr. K. Štreklja, ki je poklican za profesorja na vseučilišče v Gradec. Vrli ta mož je sodeloval pri društvu od njegovega poroda, bil je tudi marljiv njegov tajnik — njegovo pregledno poročilo je vsem drugim vzor; blagi ta slovenski rodoljub je storil za društvo mnogo več, nego mu je dopuščalo raznovrstno njegovo strokovno delovanje. Poalednjič gre javno bvaliti četrto deteljico, peresce zemlje Goriške v podpornem društvu g. dr. Antona Primožiča, ki daje revnemu dijaku obeil. Da bi ga posnemali mnogi na Dunaju bivajoči Slovenci! — Potrebne informacije o bedi in vrednosti prosilcev je prejemal tudi letos odbor od vseučiliščnikov, katerim gre hvala za to, da so le taki dijaki dobivali podpore, ki so jih ros vredni in polrebni. — Iz poročila vlč. g. dr. Sedeja kot društvenega blagajnika je posneti: Tstanovnina se je letos pomnožila za 75 fl. 30 kr. Osnovna glavnica znaSa torej 4615 11. 37 kr. Prispevki rednih udov, dobrotnikov itd. so znašali do 14. novembra t. 1. 1138 11. 2 kr., obresti drž. vrednostnih papirjev in hranilničnih knjižic so znašale 226 11. 82 kr., — skupaj je društvo prejelo 1440 11. 14 kr. (lani 1054 fl. 99 kr., letos tedaj več 385 II. 15 kr.) Podpor se je razdelilo v gotovini 811 fl., v znamkah obednicali 680 11. 70 kr. Razni drugi stroški so znašali 83 II. — vsega je društvo potrošilo 1574 11. 94 kr. (Konec prih.)