Ljubljana, Žfetriđš, 18. novembra 1948
UREDNIŠTVO DC UPRAVAI LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON 55-22 DO 55-21
ROKOPISI SE NE VBACAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
ftev. 175. —* Posamezna številka 2 'đlfi
IN SE BATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 28-32 28-22
POSTNI ČEKOVNI BAČU» LJUBLJANA ST. 4-SK41-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
SLOV
E N I J E
■
Osvobodilna fvonla
nag pomaga tovarnam in
p®d§eš§em9 da bodo tzpoinila svoje piane
Po vsej državi se bojuje velika bitka za izpolnitev plana. V mnogih podjetjih izpolnitev plana zastaja zaradi pomanjkanja delovne sile. Naši delavci po tovarnah dajejo vse iz sebe za izpolnitev plana. Delavcem so priskočili na pomoč člani Fronte, V nekaterih naših bratskih republikah so že v poznem poletju začeli organizirati posebne frontne brigade za tovarne, podjetja, gradnje in druga planska dela. Posebne frontne brigade so v teh republikah dosegle že ogromne uspehe. V vsej državi je ustanovljenih že več sto posebnih frontovskih brigad, v katerih je vključenih 100.000 fron-tovcev.
V Srbiji so že avgusta začele delati posebne frontovske brigade. Organizirali so tri izmene, v katerih je sodelovalo nad 50.000 frontovcev iz vse Srbije. Te brigade so dosegle ogromne uspehe in nudile veliko po-moč podjetjem v borbi za izpolnitev letošnjega plana. Brigade prekoračujejo norme po 40, posamezne tudi po SO in več odstotkov. V vseh brigadah je politično in kulturno prosvetno delo na visoki stopnji. Pri predavanjih, študiju, strokovnih in poliličih tečajih še zgrajujejo fron-iovci za ljudi, ki bodo delali pri važnih in odgovornih nalogah v našem cetletem planu. Stotine nepismenih frontovcev se je naučilo pisati v tečajih, ki so bili prirejeni v ieh brigadah. Sleherni brigadi je dobro seznanje z našim planom, s planom podjetja, v katerem dela. Na stotine članov teh brigad je ostalo kot stalni delavci v proizvodnji v Makedoniji, v Skopi ju je ostalo več kot tri četrtine frontovcev na gradiščih še potem, ko so se brigade vrnile. V LR Bosni in Hercegovini so pred kratkim proglasili SO posebnih brigad Ljudske fronte, ki so visoko presegle svojo nalogo. Med brigadirji se po brigadah razvija pravo tovariško življenje in čui do medsebojne pomoči.
Kairo je v Srbiji uspelo organizirati in tako množično zajeti frontovce v posebne frontovske brigade? Ljudska fronta Srbije se je zavedala velikega pomena izpolnitve plana, zato je posiavila akcijo za mobilizacijo frontovcev v posebne frontovske brigade za eno svojih najvažnejših nalog. Na množičnih sestankih, na vaseh, kjer je bilo še največ rezervne delovne sile, so razpravljali o teh brigadah, o pomenu izpolnitve plana tudi za vas, kdo izmed vaščanov bi se lahko vključil v to brigado. Tako je sleherni vaščan dobro seznanjen o pomenu brigade in o življenju v brigadi. Vsa akcija pa je bila postavljena na prostovoljno osnovo. Ostro pa so frontovci sami obračunati z vsemi, ki so zavirali mobilizacijo in frontovce odvajali od brigade.
Tudi Izvršni odbor OF Slovenije je po zgledu posebnih frontovskih brigad, ki so dosegle v ostalih republikah tako velike uspehe, r.a svojem zadnjem plenumu sprejel sklep o ustanovitvi posebnih frontovskih brigad: »Formirati čim več posebnih brigad za zaposlitev v tistih vejah našega gospodarstva, kjer trenutno primanjkuje delavcev. Formiranja posebnih brigad se je treba takoj lotiti in podkrepiti to akcijo z intenzivnim političnim delom.« Kakšne uspehe smo dosegli že do-sedaj in v koliko smo v Sloveniji že uresničili ta sklep plenuma?
Vsi okrajni odbori OF so bili seznanjeni o pomenu teh brigad. Doslej smo imeli samo kmečke frontovske brigade. ki so v glavnem sodelovale pri graditvi zadružnih domov. Posebne frontovske brigade pa so sestavljene iz članov Fronte, ki so pripravljene oditi za daljšo dobo enega ali več mesecev na delo izven domače vasi. Za svoje delo so plačani po uredbi kot ostali delavci. Delali pa bodo pri raznih podjetjih in akcijah, kjer je plan najbolj ogrožen (predvsem gozdarstvo, rudarstvo in pri graditvah). Posamezna brigada bo štela od 25 do 150 članov. Brigada je razdeljena na manjše delovne enote (čete). Brigado sestavljajo predvsem frontovci, žene in mladina. Na čelu vsake brigade je štab, komandant in drugi referenti (po zgledu mladinskih brigad). V brigadi se poleg rednega fizičnega deta živo razvija politično in kulturno-prosvetno delo; brigadirji se tudi strokovno dvigajo na raznih strokovnih tečajih. Po drugi sträni pa so posebne frontovske brigade nova oblika za mobilizacijo najširših ljudskih množic za izpolnitev plana, nov način za izkoriščanje naših rezervnih delovnih moči.
V	nekaterih okrajih so že dosegli zadovoljive uspehe, v drugih pa akcije niti niso začeli. V trboveljskem okraju so že uspeli mobilizirati 250 frontovcev, ki delajo na zunanjih obratih v rudniku. Toda ta brigada ni stalna in se frontovci vozijo po delu domov. Tako brigada nima drugega pomena kot samo, da dela. Namen posebnih frontovskih brigad pa ni samo navadno fizično delo, temveč tudi skrb za ideološki dvig brigadirjev, ki so po večini kmečki ljudje — in iz katerih bomo lahko' vzgojili v brigadah dobre in zavedne uresničevalce našega plana in vseh nalog, ki stojijo pred našim kmečkim ljudstvom. Če pa odhajajo brigadirji takoj po delu domov, pa nimajo te možnosti.
V	Lendavi dela že dalj časa nad' 60 brigadirjev, po večini mladincev, pri podjetju »Nafta«. Večina izmed njih namerava stalno ostati v proizvodnji. Toda ti ljudje še danes ne vedo, ali bodo za svoje delo v brigadi plačani, ali pa bodo delali brezplačno — prostovoljno. Prve dneve ni nihče skrbel za njihovo hrano. Na takšen način frontovcev gotovo ne bomo navdušili za brigade, še manj pa za stalno delo v proizvodnji. To napako pa je povzročilo nerazumevanje uprave tega podjetja. Glavna naloga vsakega podjetja je, da predhodno preskrbi za življenjske pogoje brigadirjev (hrano, stanovanje itd.).
V	Tolminu dela 20 frontovcev pri gradbenem podjetju. V Idriji dela 40 frontovcev v rudniku. V tem okraju bi lahko bilo število brigadirjev dosti višje, če bi s pričevanjem na množičnih sestankih in z individualnim delom s posameznimi člani Fronte organizirali brigado.
V	Sežani že tudi dela posebna frontovska brigada na progi Sežana —Dutovlje. V tem okraju bi lahko dosegli pri mobilizaciji še večji uspeh, če okrajni aktivisti to stvar ne bi 'urejali samo preko krajevnih ljudskih odborov in če bi pri tej akciji sodelovale vse množične organizacije na vasi, vsi vaščani.
V	Ljubljani dela posebna frontovska brigada v tovarnah v Mostah. Sestavljajo jo po večini gospodinje in upo-kojenci, ki pridejo dnevno po nekaj ur na delo v tovarno■ To obliko brigad bi lahko prevzeli tudi v ostalih naših mestih. Celju, Jesenicah’ kjer je treba razkladati vagone je tovorni promet zaradi pomanjkanje delovne sile za razkladanje večkrat ogrožen. Ta oblika brigad pa nam tudi pomaga, da lahko vključimo v proizvodnjo našo ženo — gospodinjo, v času, v katerem se lahko odtegne od svojega gospodinjstva.
Nekateri okraji imajo zbranih že tudi večje število prijavnic za posebne brigade: Ptuj 25, Radgona 80> Gorica 35, Murska Sobota 25, Krško 60-Eden namenov posebnih frontovskih brigad je< da vključimo v našo proizvodnjo, v naš plan tudi našega^ malega kmeta in kajžarla — kmečkega človeka, ki v zimskih mesecih nima dela. V ptujskem okraju^ in v Prekmurju pa so pozabili pri mobilizaciji na kmete, predvsem na malega krneč* kega človeka, med katerimi jih je še mnogo, ki bi lahko stalno ostali v proizvodnji.
la uspešno vodenje vseh delovnih akcij Fronte je bil prt IOOF Slovenije postavljen štab za prostovoljne delovne akcije, ki bo vodil tudi vse delo posebnih frontnih brigad. V tem štabu je poleg zastopnikov vseh množičnih organizacij tudi zastopnik ministrstva za delo, ljudske prosvete itd■ Na isti način se bodo postaviti tudi štabi pri okrajnih izvršilnih odborih OF. Ti štabi bodo vodili tudi vse delo posebnih frontnih brigad v svo* lem okraju. Od dela teh štabov zavisi tudi vsa mobilizacija in organizacija posebnih frontnih brigad, lato morajo okrajni odbori Fronte gledati’ da pridejo v ta štab najboljši in najaktivnejši aktivisti. V tem štabu mora biti tesna povezava med vsemi organizacijami in okrajno upravo za delovno silo.
Ce bomo pravilno razumeti velik političen in gospodarski pomen teh brigad in znali to prenesti na našo vas. med frontovce, in le bomo znati pravilno uporabiti dragocene izkušnje Iz ostalih bratskih republik, bo gotovo pri mobilizaciji in pri samem delu posebnih frontovskih brigad dosežen uspeh.
Pri mobilizaciji našega malega kmeta in kmečkega človeka za proizvodnjo’ za izpolnitev našega plana, bomo tudi naleteti na odpor vaških izkoriščevalskih elementov, ki jim bo z odtegnitvijo delovne sile matih kmetov’ onemogočeno njihovo izkoriščanje. Tudi s pritegnitvijo kmečkih Ijudt v posebne frontovske brigade bomo na naši vasi izvedli diferen-ciactjo in zadali močan udar vaškim bogatašem.
V pričakovanju 29. novembra izpolnjujejo delovni kolektivi
svoje letošnje proizvodne naloge
Naši delovni kde&tivi so se po ve-
liki večini že med letom zavezali, da bod-o Izpolnili letni proizvodni plan do Praznika republike 29. novembra, ko bomo hkrati slavili petletnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Zadnje dni so se novi delovni kolektivi pridružili vrsti tistih kolek-
tivov, ki so letošnje planske naloge že izvršili. Tudi prve glavne direkcije izjavljajo izpolnitev planskih obveznost? za to leto. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo tudi ostali delovni kolektivi izpolnili sprejeto obveznost to do 29. novembra izvršili letošnje planske naloge. »
Glavna direkcija usnjarske Industrije Slovenije Je prva, ki Je dosegla svoj letni plan
V torek, 16. t. m. so delovni kolektivi podjetij glavne dir. usnj. industrije LRS dosegli svojo veliko zmago v drugem letu petletke: kot celota so izpolnili letni proizvodni plan s 101.2 %. Ta uspeh delovnih kolektivov usnjarske industrije LRS je tem pomembnejši, če upoštevamo, da je bil proizvodni plan za letošnje leto v primeri s planom za prejšnje leto povišan v usnjarnah za 13 %, v čevljarnah za 45 %, in v galanteriji za 34 «/o. Navzlic povišanemu planu so vsi delovni kolektivi podjetij že v začetku leta prevzeli obveznost, da bodo ta plan predčasno izvršili tako po količini, kakor tudi po vrednosti in asortimentu. Že v prvem polletju so usnjarne izpolnile lil °/o planske naloge za to razdobje, čevljarne 101 %o in galanterijska podjetja 133 %>._
S	svojo visoko delovno zavestjo in disciplino so delovni kolektivi podjetij glavne direkcije usnjarske industrije LRS dosegli, da se je proizvodnja dvigala iz meseca v mesen. Ysi kolektivi so se svojih planskih nalog popolnoma zavedali, in sicer tako kot celota, kakor tudi vsak posameznik. Če pa se vsak delavec zaveda, kaj je njegova naloga, potem uspeh ne more izostati. K delovni zmagi so mnogo pripomogli raciona-lizacijski ukrepi v podjetjih. Velik delež pri uspehu je pripisati uvedbi brigadnega sistema in faznega dela ter kontroliranemu tekmovanju.
Že pred začetkom vsakega splošnega tekmovanja, so si kolektivi podjetij usnjarske industrije samoiniciativno napovedovali medsebojna tekmovanja, kar je-mnogo pripomoglo k dviganju proizvodnosti in k predčasni izpolnitvi proizvodnega plana. V podjetjih so stalno tekmovali posamezni oddelki med seboj, pa tudi posamezni delavci. Ta širok razmah tekmovanja je razgibal vse delovne kolektive. V podjetjih in v direkciji so sproti zasledovali in kontrolirali dosežene uspehe v proizvodnji. Delovni kolektivi so bili dnevno po grafikonih poučeni o razvoju proizvodnje in o uspehih svojega dela- V direkciji pa so na strokovnih posvetovanjih sproti kritično pregledovali
dosežene rezultate, razpravljali so o potrebnih ukrepih in skrbeli za čim večjo in čim pravilnejšo skladnost dela posameznih podjetij. Z odstranjevanjem raznih pomanjkljivosti in neskladnosti v profizvodnji podjetij je bil 100% dosežen tudi plan asortimenta.
Izpolnjevanje plana za znižanje polne lastne oene je prineslo novo gibanje v delovne kolektive. Kljub visoko planiranemu odstotku izpolnjujejo podjetja tudi to nalogo, kar je znak rastoče produktivnsti in rastočega delovnega učinka. Plan znižanja polne lastne cene je vzpodbudil vsakega posameznika k pravilnemu. izkoriščanju surovin, k štednri z materialom, kakor tudi k racionalnemu izkoriščanju delovnega časa. V podjetjih glavne direkcije usnjarske industrije LRS je proizvodnja po fazah in delovnih mestih normirana tudi v takih oddelkih, kjer so do nedavnega časa menili, da je normiranje nemogoče.
Kolektivi usnjarske industrije pa niso izvršili samo svojih planskih nalog, ampak so tudi izven plana prevzeli velike obveznosti, ki jih izpolnjujejo, da bi na ta način omogočili čim boljšo zadovoljitev znatnih potreb v usnju in čeviljih. Veliko pomoč v organiziranju, tekmovanju in z nasveti je nudil podjetju tudi glavni odbor Enotnih sindikatov.
Vsi delovni kolektivi se zavedajo svoje osnovne naloge, preskrbeti zadostne količine usnja in čevljev našemu delovnemu človeku. To svojo nalogo so kolektivi v polni meri izpolnili- Njihovo prizadevanje pa gre za tem, da bi svoje naloge obvladali še z večjo storilnostjo, z adaptacijami starih obratov in s postavitvijo novih tovarn, kar bodo izvršili v prihodnjih letih naše petletke. V trenutku ko usnjarska industrija Slovenije slavi svojo veliko delovno zmago, čuti vsak naš delovni človek dolžnost hvaležnosti do delovnih kolektivov naše usnjarske industrije in do vseh tistih, ki so pomagali uresničiti letošnjo veliko proizvodno nalogo, kar je hkrati pomemben korak na naši poti v socializem.
Po priznanju, ki so ga dobili najboljši delavci tovarne in z njimi ves delovni kolektiv, so ti najboljši med vsemi požrtvovalnimi delavci napolnili kristalno vazo s poslednjim taninom izdelanem po planu za le-
tošnjo leto in jo poklonili ministrstvu za gozdarstvo. Lep trenutek je bil, ko je vzel zastopnik ministrstva tovariš Eržen v roke to vazo. Upravičeno in pametno je povedal, da lepšega darila ni zlepa najti.
Tudi glavna direkcija za avtoprcmet LRS je izvršila letošnjo nalogo
Glavna direkcija za avtopromet (prej glavna uprava D app s) se je s svojimi podjetji pridružila tistim delovnim kolektivom, ki so predčasno izpolnili svoje letošnje planske naloge. Partijska celica pri glavni direkciji je na temelju že doseženih uspehov v juliju sprejela sklep, da si bo prizadevala izpolniti letni plan najkasneje do dneva republike, po možnosti pa do 7. novembra. Vsi kolektivi podjetij te glavne direkcije so žrtvovali svoj ves trud, da uresničijo ta sklep. Na predvečer velike Oktobrske revolucije, to je 6. novembra, je bil letni plan dejansko
uresničen. Zasluga za predčasne izpolnitev plana gre vsem delovnim kolektivom, posebno zahvalo pa zasluži delovni kolektiv SAP - Maribor, ki si je v zadnjih petih mesecih štirikrat osvojil prehodno zastavico. V tekmovanju je bila borba tako ostra, da tudi druga podjetja direkcije niso bistveno zaostajala. Delovni kolektivi so pokazali vso požrtvovalnost, zavedajoč se, da s tem pomagajo graditi pot v boljšo bodočnost, pot v socializem uspešno so premagali mnoge težave in ovire tehničnega značaja, ki so večkrat ogrožale izpolnitev plana.
Mariborske bombažne tkalnice so izv2*šile osnovni proizvodni plan
Delovni kolektiv Mariborskih bombažnih tkalnic je 10. novembra ob
10.	uri dopoldne izpolnil svoj osnovni proizvodni plan za 1. 1948. Ko je sirena v tovarni naznanila dosežen uspeh, se je zbral v veliki dvorani ves delavni kolektiv k slovesnosti, na kateri se je Tavnatelj zahvalil vsemu delavsffivu za požrtvovalno delo- K uspehu je največ pripomoglo tesno sodelovanje med upravo in sindikalno podružnico in mladino. Uvedba bri-
gadnega sistema pa je omogočila pravilno izkoriščanje strojnega parka. Med 24 delovnimi brigadami je najboljša brigada Marije Gorju po ve, druga najboljša pa je brigada Jožeta Muršiča. Delovni kolektiv je na slovesnosti sprejel resolucijo, naslovljeno II. kongresu KPS, v kateri obljublja, da bo pod vodstvom Partije nadaljeval delo še z večjo vnemo, da tako pomaga graditi socializem v naši državi.
stanovanj
Slovenske železnice so izpolnile letni plan
Skupaj z drugimi gospodarskimi podjetji so te dni dosegle letni plan svoje osnovne proizvodne delavnosti tudi naše železnice na področju LR Slovenije, kar je velikega pomena za razvoj vseh ostalih gospodarskih pa-r.og, sej vprav železnice omogočajo cim hitrejše izkoriščanje vseh proizvodnih. možnosti.
Kakor kaže statistika, je glavna direkcija za eksploatacijo železnic v Ljubljani že 30. septembra izpolnila s 101.7% plan prevoza potnikov. Plan osnovne proizvodne delavnosti (reduciranih netotonskih km), se pravi, potniškega in blagovnega prometa skupaj pa je izpolnila 17. novembra. EM tem je bila produktivnost dela za 23.8% nad planirano.
Gornji podatki kažejo, da so slovenske železnice predčasno izpolnile letni plan po količini, obenem pa so plan dosegle tudi po kakovosti, kar kažejo statistični podatki ob koncu oktobra 1948, iz katerih se vidi, da je bila presežena statična In dinamična obremenitev tovornega vozovnega parka, kakor tudi povprečna obremenitev tovornih vlakov, zmanjšan je
bil prazen tek vagonov In zboljšano
kroženje vagonov, predvsem pa zmanjšana poraba premoga na 1000 brutotonskih kilometrov.
Da bo planski uspeh na železnicah v območju ljubljanske direkcije ob koncu leta popoln, kaže tudi izpolnjevanje piana znižanja roine lastne cene, ki je bil že v prvih šestih mesecih cosežen s skoraj 60 odstotki, kar pomeni znižanje za 160 milijonov din.
Liugo plansko leto je železničarje mnogo naučilo, saj so morali v 1. 1948 prebroditi še marsikatere organizacijske in tehnične težave. V bodoče pa čakajo železnico še številne nove naloge. čeprav so nanje uperjene mnoge oči, češ kako to, da imamo še vedno razne težave in omejitve, mora vendar vsakdo priznati, da so naši železničarji letos izvršili velikansko nalogo že s tem, dl so svoj letni plan predčasno izpolnili. Na drugi strani pa vidimo, da se plansko delo na železnici stalno ’zpopo’njuje. Ko bodo ustvarjeni vsi potrebni materialni pogoji, bodo naši delovni ljudje deležni prevoznih uslug v čedalje večje zadovoljstvo.
Pereče vprašanje, ki se ga bo treba s še večjo vnemo lotiti v prihodnjem planskem letu, je graditev stanovanj za delavce in nameščence po našdh mestih in industrijskih središčih.
Na pobudo centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije so zato republiški glavni odbori Enotnih sindikatov začeli pripravljati načrte za razpored prostovoljne delovne sile, ki naj bi v prihodnjem letu pomagala pri graditvi planiranih stanovanjskih hiš. Centralni odbor je svojo pobudo črpal iz izkušenj, M so jih lansko leto imeli bosanski sindikati, predvsem pa iz izkušenj, ki jih je letos pri prostovoljnem delu imela Ljubljana. V drugih republikah so sicer v zadnjem času v glavnem gradili le provizorije za eno ali dvostanovanjske hišice, v Sloveniji pa smo gradili tudi večje stanovanjske objekte in so bile zato izkušnje naših sindikalnih organizacij v prostovoljnem delu tem bolj upoštevane.
Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije je pripravil plan prostovoljnih stanovanjskih gradenj za leto 1949. Plan upošteva: 1. kraje, kjer so nove stanovanjske stavbe že planirala posamezna podjetja; 2. kraje, kjer naj bi se v prihodnjem letu na pobudo glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije prostovoljno gradila stanovanja z materialnimi sredstvi iz lokalnih virov, in 3, kraje, kjer ni industrije in bi zato po planu ne gradili, vendar pa je treba upoštevati tudi prostovoljno delovno silo teh krajev.
'Plan upošteva delovno silo članov sindikatov 56 krajevnih in okrajnih strokovnih svetov in računa s tem, da bi bilo treba nujno zgraditi okoli 750 stanovanj. Plan določa povprečno po 3 stanovanja na tisoč članov sindikatov. Za stanovanja so vzeli povprečie 2 sobna stanovanja z vsemi pritiklinami. Račun je pokazal, da bi bilo za to potrebno nekaj več kakor pet milijonov prostovoljnih delovnih ur, pri čimer — upoštevanih 80°/o članov sindi-
Kclcktfv tovarne strojil v Majšperku je slavil svojo delovno zmago
Tudi tovarna strojil v Majšperku v Halozah je te dni obračunala s svojim letnim planom. Ta pomembni praznik se je dogodil preteklo soboto zvečer ob pol deseti uri, ko so med kulturno-prosvetnim programom v novo zgrajeni sindikalni dvorani, prišli na oder najboljši delavci tovarne in prinesli poslednjo merico tanina, izdelanega po planu za leto 1948. Poleg te merice tanina pa je stala tudi vreča tanina, ki je bil izdelan že po izpolnjenem letnem planu.
Če so direktorju tovarne strojil, tovarišu Tonetu Medvedu, ta večer oči sijale od zadovoljstva, kakor že dolgo ne, ni čudno. Vsi prisotni, ki jih ni bilo malo, so se iz vsega srca veselili velike zmage. Iz govora direktorja in vseh, ki so ta večer govorili, smo spoznali, da ta važna tovarna ni
imela s pernicaipi postlane poti Marsikaj so morali prebroditi, včasih se jim je zdelo, da ne bodo mogli iz klešč. Pa se je tudi to zgodilo. Dobra volja, predvsem pa zavest, da se bore za socializem, je delala čudeže. Tako so lahko preteklo soboto povedali vsem, da je izpolnjen njihov letni plan, ki ni bil majhen.
Značilno je da se je najhujša borba za izpolnitev plana odigrala prav med kongresom Komunistične partije Slovenije. Delavci in nameščenci so budno spremljali velike dogodke v Ljubljani. Beseda izrečena v Ljubljani na kongresu je našla odmev v tovarni strojil v’ Majšperku. Zagrabili so za delo, da bo plan čim prej dosežen da tako odgovorijo vsem tistim, ki skušajo ločiti ljudstvo od vodstva Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.
itov, ker je treba odšteti invalide, bolne člane in noseče žene. Da je račun stvaren, dokazuje dejstvo, da so člani sindikatov v letošnjem letu do konca septembra samo v Ljubljani žrtvovali pri gradnji novih stanovanjskih hiš 2,423.643 prostovoljnih delovnih ur. Plan razporeditve prostovoljne delovne sile. ki ga je pripravil glavni odbor Enotnih sindikatov, upošteva člane sindikatov, upoštevana pa še ni prostovoljna delovna sila frontovskih organizacij, AFŽ in LMS.
Plan prostovoljne delovne sile upošteva v posameznih krajih tudi nujnost stanovanjskih gradenj, njih važnost kakor tudfi število- prebivalcev. Prihodnje leto bodo gradila razna podjetja stanovanja po planu. Sindikalno članstvo tistih podjetij, ki v prihodnjem letu stanovanj za svoje potrebe še ne bodo gradila, bo treba zato usmeriti na stavbdšču tistih podjetij, ki jih bodo gradila. Za vse planirane stavbe je planiran tudi ves potrebni material. Zato bo ena glavnih nalog pristojnih lokalnih sindikalnih forumov, da bodo z medsebojnim sodelovanjem pri gradnji stanovanj dosegla čim večji
prihranek pri materialu. S prihranjenim materialom, kakor tudi z materialom, ki ga bo mogoče dohiti iz drugih, predvsem lokalnih virov, bomo lahko ustvarili večjo stanovanjsko površino. Prav tako bodo morali krajevni strokovni sveti pokazati vso pobudo pri iskanju možnosti za nabavo peska, kamna in lesa za tiste stavbe, ki jih bodo postavili sami izven plana.
Glavni odbor Enotnih sindikatov je o svojih načrtih obvestil vse sindikalne podružnice in jih pozval, naj mu pošljejo potrebne predloge. Vendar predlogi, ki jih sindikalne podružnice pošiljajo glavnemu odboru, niso zajeli tistega, kar bi bilo potrebno, ker niso planirali razpoložljivo prostovoljno delovno silo, temveč so se vse bolj obračali nu glavni odbor s pj ošnjami za potreben material Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije bo zato \ kratkem razposlal vsem sindikalnim po družnicam navodila, kako je treba planirati prostovoljno delovno silo za planirana ciela v prihodnjem letuvin bo pozval vse sindikalne podružnice, da s potrebnim aktiviranjem in propagando pridobe svoje članstvo za individualne obveznosti pri prostovoljnem delu v prihodnjem letu. Pri uresničenju velikega načrta za reš.iev stanovanjskega vprašanja bo potrebno sodelovanje vsega sindikalnega članstva, ne samo tistih, ki še nimajo stanovanja ozi roma imajo neprimerna in nezadostna stanovanja, temveč tudi tistih, ki stanovanje že imajo. V Trbovljah so sindikalni člani že sor„-jeli^ potrebne obveznosti, kar n?j služi članstvu vseh drugih rini’ kalnih podružnic za zgled. Tako se je sindikalna podružnica rudarjev zavezala za SOf-OO prostovoljnih de lovnih ur, podružnica cementarne za 10.000, podružnica kovinarjev št. 3 pri Elektrarni Trbovlje za 15 010, okrajni magazin za 11.000, okrajni administrativni pododbor mestnega ljudskega odbora Trbovlje za 11.467 in okrajni administrativni pododbor okrajnega ljudskega odbora Trbovlje za 7105 ur.
Potrebo po novih stanovanjih čutimo povsod v naši republiki. Najbolj pereče na je to vprašanje v industrijskih središčih in naših velikih mestih. Zato plan razporeditve prostovoljne delovne sile upošteva predvsem industrijska središča in velika mesta. Druga neindustrij ska središča 'n manjši kraji pa naj prav tako prispevajo k rešitvi stanovanjskega vprašanja v lokalnem merilu. Potrebni material naj si nabavijo iz lokalnih virov in naj sodelujejo pri gradnji vsaj enega ah dveh stanovanj, kakršne so pač potrebe kraja.
Pobudo glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije moramo toplo pozdraviti. Nedvomno bodo Mani naših sindikalnih podružnic z navdušenjem sodelovali pri gradnji novih stanovanj v prihodnjem letu, prav tako pa bodo z lastno pobudo tudi sodelovali s svojo iznajdljivostjo pri nabavi potrebnega materiala iz lokalnih virov za tiste stavbe, ki niso planirane, pa so prav tako potrebne za omejitev stanovanjsko «tiske.

Zasedanje Varnostnega sveta
Zavlačevanje mirne ureditve spora med Židi in Arabci
Pariz, 16. nov. (Tass) Na tajni seji Varnostnega sveta so razpravljali o načrtu resolucije za Palestino, ki jo je predložil vršilec dolžnosti posredovalca OZN. V načrtu je poudarjeno, da morajo ostati prejšnji sklepi Varnostnega sveta o premirju v veljavi, dokler ne bo mirno rešeno vprašanje bodočega položaja Palestine, in da je prehodno razdobje med premirjem ter dokončnim prenehanjem sovražnosti prvi pogoj za definitivno vzpostavitev miru, s čimer bodo rešeni osnovni politični problemu Neposredno prizadete stranke so bile pozvane, naj vzpostavijo »prehodno razdobje« in rešijo s tem ob podpori vršilca dolžnosti posredovalca vse probleme v zvezi s premirjem v Palestini, kakor tudi, naj vzpostavijo trajno premirje, s čimer so z ustvaritvijo širokih demilitariziranih con pod vrhovnim nadzorstvom OZN ločili sile, zapletene v spopad v Palestini. Od prizadetih strank so zahtevali, naj dokončno umaknejo in zmanjšajo svoje sile, da bi zagotovili s tem vzpostavitev miru v Palestini.
Sovjetska delegacija je stavila k temu načrtu dodatni predlog, naj bi obe stranki začeii bodisi neposredne razgovore bodisi razgovore po posredovalcu, ne pa izključno s pomočjo posredovalca samega, kakor je bilo predlagano. Prav tako je sovjetska delegacija predlagala, naj se namesto besed »trajno oboroženo premirje« sprejmejo besede »uradni mir« in opusti točka, ki zadeva vzpostavitev demilitariziranih con.
Kanadski predstavnik je predložil v imenu kanadske, francoske in belgijske delegacije 15. novembra svoj načrt resolucije, ki določa med drugim, da mera nastopati posredovalec, ne glede na sprejem nove resolucije, v smislu resolucije Varnostnega sveta z dne 4. novembra. Opozoriti je treba, da ie bila resolucija z dne 4. novembra sprejeta pod pritiskom britanske delegacije in je odklonila mimo rešitev spora med Arabci ter Židi, kajti v njej se zahteva, naj Židje umaknejo svoje siie v Negevi na položaje, ki so jih imeli do 14. oktobra na nekaterih mestih pa ceio daleč za te položaje. Predstavnik Izraela je v Varnostnem svetu večkrat poudaril, da pomeni to za državo Izrael, da mora umakniti svoje sile v Negevi daleč za črto, ki jo je držala pred izbruhom spora, ko so egiptske čete vdrle na to področje.
Prav tako ie kanadski načrt omejen s predlogom »o trajnem oboroženem premirju« hi oddaljuje rešitev vprašanja dokončnega miru v Palestini še mnogo boli kot načrt vršilca dolžnosti posredovalca.
Britanski delegat Cadogan je zahteval, naj se resolucija Varnostnega sveta z dne 4. novembra glede položaja v Negevi razširi tudi na severno Palestino.
Sovjetski delegat Malik je poudaril, da določa načrt resolucije vršilca dolžnosti posredovalca ukrepe za splošno rešitev vseh problemov oboroženega premirja na vseh odsekih Palestine, in bi bilo očitno treba dati prednost temu načrtu pred načrtom resolucije britanske delegacije, kajti prva resolucija se podrobno bavi s tem posebnim vprašanjem.
Malik je nato razčlenil načrt resolucije vršilca dolžnosti posredovalca in načrt resolucije kanadske delegacije. Grajal je nekatere točke in dokazal upravičenost dodatnega predloga sovjetske delegacije k načrtu resolucije vršilca dolžnosti posredovalca.
Na seji so govorili tudi delegati Kanade, Belgije in Francije. Zavzemali so se za načrt, kj ga je v njihovem imenu predložila kanadska delegacija. Pri tem je govoril tudi ameriški delegat, k; se ie iz]avil za kanadsko resolucijo.	'
Predstavnik arabskega komiteja Su-kri je odklonil miroljubne predloge zunanjega ministra Izraelske države Shertoka za mirovne razgovore in trdil, da v Palestini ne bo miru, dokler bo obstajala država Izrael in da se bodo Arabci z vsemi sredstvi borili za uničenje židovske države. Na koncu je poudaril, da ne bodo Arabci priznali nikakršnega posredovanja OZN v Palestina, ki bi slonelo na načelu
razdelitve Palestine; Arabci se bodo uprli, če treba tudj z vojno, vsakemu sklepu OZN. ki bi priznaval obstoj suverene židovske države v Palestini.
Delegata Sirije in Egiipta sta se v celoti strinjala s protiizraelskim stališčem arabskega komiteja, poudarjajoč, da ne bo nobena arabska država Priznala Židom pravice do suverene države v Palestini. Izjavila sta se proti vsakemu sklepu OZN o razdelitvi Palestine na arabsko in židovsko državo. Trdila sta, da je na taki podlagi mir in sporazum med Arabci in Židi v Palestini nemogoč.
Danes je Varnostni svet končal razpravljanje o britanski in kanadsko-belgijski resoluciji kakor tudi o predlogu posredovalca OZN v zvezi s kršitvijo premirja v Palestini.
Varnostni svet ie zavrnil predlog posredovalca in sovjetski dodatni predlog ter sprejel z 8 glasovi proti enemu (Sirija) kanadsko-francosko-bel-gijsko resolucijo, ki določa, da je treba vzpostaviti premirje na vseh bojnih odsekih v Palestini. Delegaciji ZSSR in Ukrajinske SSR sta se glasovanja vzdržali.
Sestanki predstavnikov balkanskih držav z Evattom
Pariz, 16. nov. (Tanjug) Pod predsedstvom dr. Ewatta, predsednika Generalne skupščine, se je sestal popoldne posebni komite, ki so ga ustanovili na plenumu Generalne skupščine, da reši 6 vprašanj dnevnega reda političnega komiteja. Za predsednika odbora so izvolili z večino glasov filipinskega predstavniki Romula, za podpredsednika češkoslovaškega delegata Prohasko, za poročevalca pa predstavnika Ekvadorja Lafronta. Kot
Moskva, 16. nov. (Tass) Po navodilu sovjetske vlade je poslal šef sovjetske delegacije na Generalni skupščina OZN Andrej Višinski 16. novembra naslednji odgovor na pismo predsednika tretjega zasedanja Generalne skupščine OZN Herberta Evatta in generalnega sekretarja OZN Trygve Liea:
»Gospodje, sovjetska vlada mi ie dala nalog, da Vam sporočim naslednji njen odgovor: Vaše pismo od 13. novembra je sovjetska vlada sprejela. Sovjetska vlada se Vam zahvaljuje za Vaše prizadevanje glede poravnave obstoječih nasprotij. Že 3. oktobra 1.1. je sovjetska vlada poslala vladam ZDA. Velike Britanije in Francije noto, v kateri ie predlagala, naj se direktiva vrhovnim poveljnikom v Berlinu, glede katere ie bil 30. avgusta do-
Sanking, 16. nov. Kakor poročajo tuje agencije, je povzročilo zmagovito napredovanje enot narodno osvobodilne armade na fronti v Centralni Kitajski zmedo na vsem ozemlju. kj je pod nadzorstvom kuomin-tanga.
Kakor poroča Reuter, so začeli v vseh večjih mestih Centralne Kitajske hitro evakuacijo v smeri Kantona in Hongkonga, lzpraznjevati so začeli tudi Šanghaj in Nanking. Avtomobili so prenapolnjeni beguncev.
Agencija ADN poroča, da bo kuo-mintangova vlada zapustila Nanking v najkrajšem času in premestila svoj sedež v neko mesto daleč na jugu. V naglici tudi pripravljajo evakuacijo ameriških, britanskih in francoskih državljanov iz Nankinga, Šanghaja, Tiencina in drugih večjih mest, ki so pod nadzorstvom Čang-kajškovih čet
Reuter poroča, da, so ameriške oblasti na Kitajskem pozvale svoje
prvo točko dnevnega reda je sprejel komite vprašanje sprejema novih članov v OZN.
Na podlagi avstralske resolucije, ki so jo v političnem komiteju soglasno sprejeli, sta bila doslej v Parizu dva sestanka predstavnikov vlad Jugoslavije, Bolgarije. Albanije in Grčije s predsednikom Generalne skupščine OZN Evattom in poročevalcem političnega komiteja.
Plenarno sejo Generalne skupščine, na kateri bi morali razpravljati o grškem vprašanju, so preložili na prihodnji teden. Tudi razpravljanje o proračunu tako imenovane posebne komisije za Balkan v komiteju za proračunska in upravna vprašania so preložili na soboto.
Vprašanje dviga industrijske ravni zaostalih držav
Komite za gospodarska in finančna vprašania OZN je sprejel z večino glasov resolucijo, v kateri pozivajo gospodarsko socialni svet in prizadete ustanove, naj znova prouče gospodarski razvoj industrijsko nerazvitih držav, da bi se moglo na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine poročati o ukrepih, ki so potrebni za dvig industrijske ravni zaostalih držav.
Prav tako ie komite prejel tudi resolucijo, ki poziva gospodarsko-social-ni svet, naj ustanovi gospodarsko ko-,misijo za Srednji vzhod. Komite ie. z 22 proti 21 glasovom (tri delegacije niso glasovale) odklonil resolucijo češkoslovaške delegacije, ki zahteva, naj mednarodna banka za obnovo razširi svoje delovanje na industrijsko zaostale države in področja, ki so trpela med vojno.
sežen sporazum, prizna kot sporazum med vladami ZSSR, ZDA. Velike Britanije in Francije za ureditev berlinskega problema. Hkrati ie sovjetska vlada predlagala, naj se skliče Svet zunanjih ministrov zaradi proučitve položaja v Berlinu, kakor tudi vprašanja Nemčije kot celote skladno s potsdamskim sporazumom štirih sil.
Sovjetska vlada ]e še danes na istem stališču. Sovjetska vlada se strinja z Vašim mnenjem, da bi imela rešitev berlinskega vprašanja pozitiven pomen za ureditev drugih problemov kot mirovne ureditve z Nemčijo, Avstrijo in Japonsko. Sovjetska vlada se tudi strinja z Vašim mnenjem glede velikega pomena, ki bi ga imela osebni sestanek in vzajemno zaupanje med voditelji sil za izbolišanie odnosov.«
državljane v pokrajinah Anhvej, Kiangši, Cekiang in Fukien južno od reke Jangce, naj se pravočasno izselijo iz teh pokrajin, ker bo pozneje odhod iz Kitajske nemogoč. Britanski konzul v Šanghaju je že obvestil britanske državljane, naj se pripravijo na preselitev v Hongkong. Francoske oblasti še niso izdale svojim državljanom ukaza za evakuacijo, vendar pa se pričakuje, da bodo storile to v najkrajšem času.
Agencija Nova Kitajska prinaša komentar o dosedanji pomoči, ki so jo dale ZDA Čangkajškovi vladi med vojno in po vojni, in ugotavlja, da stane ta pomoč vsakega ameriškega davčnega obveznika 137.50 dolarja.
Od kapitulacije Japonske je Cang-kajšek prejel 4346 milijonov dolarjev v posojilih, materialu in uslugah. Tej vsoti je treba dodati še 1576 milijonov dolarjev, ki jih je prejel Čangkajšek med vojno proti Japonski.
Agencija Nova Kitajska poroča nadalje, da je osvobodilna armada ujela Liao Jao Hsianga, komandanta 12 kuomintangovih divizij, ki so bile pred kratkim uničene zahodno od Mukdena. S tem je bila razkrita Čangkajškova laž, da je Liao padel in tako častno izpolnil svojo dolžnost. Čangkajšek je pri tem pozabil, da je njegova uradna centralna novinarska agencija samo 3 dni prej zatrjevala, da se je Liaova armada uspešno umaknila.
Paoting — prestolnica Hopeja osvobojen
Tiencln. 16. nov. Reuter poroča, da so člani nankinške vlade potrdili vesti, po katerih so kuomintangove sile zapustile Paoting, prestolnico province Hopej kakor tudi Ljucnu. strateško poz-icijo na fronti Paoting—Peking.
Po osvoboditvi Cengteha v provinci Jehol pomeni zmaga pri Paotingu nov pomemben uspeh narodno osvobodilne armade Kitajske na severnem bojišču.
Sforza je potrdil odvisnost Italije od zahodnih velesil
Rim, 16. nov. (Tanjug) Zunanji minister Carlo' Sforza je v svojem govoru v Carrari razložil cilje zunanje politike De Gasperijeve krščansko-demokratske vlade. Izjavil je, da ie Italija tesno povezana z usodo drugih zahodnoevropskih držav. Marshallov načrt je imenoval sredstvo, ki je sposobno rešiti sedanjo zmešnjavo v Evropi. Za sedanjo italijansko politiko je značilen prehod k akciji. V ta namen je stavila Italija Franciji in Veliki Britaniji konkretne predloge za sklenitev političnih sporazumov* med marshalli-zirairimi evropskimi državami.
Napadalne načrte za ustvaritev novih zahodno-evropskih vojaških blokov je skušal Sforza upravičiti z nevarnostjo, ki baje grozi Italiji od držav ljudske demokracije.
Ves ladijski promet v ZDA počiva
New York, 16. nov. (Reuter) Zaradi stavke pristaniških delavcev na vzhodni obali ZDA, ki traja že^ 7 dni, počiva ves ladjevni promet Velikanske množine blaga leže v pristaniških skladiščih. V ne\vyorškem pristanišču je zasidranih okrog 200 ladij, ki zaman čakajo na nakladanje blaga. Tudi promet z državami onkraj Atlantika je povsem ustavljen. Stavka pristaniških delavcev je prizadela tudi železniške družbe, ki ne prevažajo več blaga v vzhodna pristanišča. Zaradi stavke ne moreta odpluti veliki prekooceanski ladji »Amerika« (ZDA) in »Queen Elisabeth« (Vel. Britanija).
Po poročilih tujih agencij se je stavka pristaniških delavcev razširila tudi na kanadska pristanišča. Pristaniški delavci v kanadskih pristaniščih Montreal in Halifax niso hoteli razkladati blaga z ladij, ki so prispele iz pristanišč ZDA- »International News Service« poroča, da so s stavkajočimi na vzhodni obali solidarni tudi delavci New Orleansa, največjega pristanišča v Mehiškem zalivu. 15 sindikatov tega mesta se je obvezalo da njihovi člani ne bodo nakladali in razkladali blaga z ladij, ki prihajajo iz stavkovnih področij.
V severni Italiji stavka
100.000	kmečkih delavcev
Rim, 17. nov. (Tanjug) Iz vseh krajev severne Italije prihajajo poročila o nadaljevanju splošne stavke kmečkih delavcev v osmih pokrajinah. V mnogih krajih so organizirali velike akcije solidarnosti s stavkajočimi, M so jim poslali poleg denarja tudi znatne količine živih V znamenje solidarnosti s stavkajočimi kmečkimi delavci so sklenili kmečki delavci pokrajine Arezzo, da bodo jutri razglasili enodnevno protestno stavko. Industrijski delavci mesta Firenze so zbrali 400.000 lir za stavkajoče kmečke delavce. Delavska zbornica je sklenila razglasiti v petek v mestu splošno protestno stavko.
Po nepopolnih podatkih sodeluje v stavki kmečkih delavcev v osmih italijanskih pokrajinah okrog 100.000 dninarjev in kolonov.
Sovjetski odgovor Herbertu Evattu
in Trygve Lieu
na pismo glede poravnave obstoječih nasprotij
Osvobodilna vojna na Kitajskem
čangkajšek pripravlja izpraznitev Nankinga, Šanghaja in Tiencina
Delo zakonodajnih odborov Ljudske skupščine
Častni naslovi za delovne audi
Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ sta na ponedeljkovi seji pretresal predlog zakonov častnih naslovov delavcev. Sprejem tega zakona naj bi bila nadaljnja močna pobuda za množično udarniško gibanje in pravilno nagrajevanje zaslužnih vzornih delavcev in kolektivov. Od pravilnega dodeljevanja častnih naslovov ni odvisen le nadaljnji polet socialističnega tekmovanja, marveč tudi stalen dvig proizvodnosti dela ter celokupne proizvodnje v naši državi
Načrt zakona o častnih naslovih delavcev pravno potrjuje in krepi diferenciacije med delavci, ki je odvisna od dela vsakega posameznika. Zakon predvideva 5 častnih naslovov za vzorne delavce socialistične graditve in sicer: udarnik, prvak socialističnega dela. vzorni prvak socialističnega dela, junak socialističnega dela ljudske republike, junak socialističnega dela FLRJ.
Ta zakonski predlog razširja stopnjo častnih naslovov naših delavcev prav tako na zaslužne kmete in delavce poljedelskega zadružništva, zavzemanje naših delovnih kmetov pri pravilnem izpolnjevanju obvez do države, na značilne primere kmetov pri kmečkih delovnih zadrugah ter drugih kmečkih zadrugah v socialistični preosnovi naše vasi.
Načrt zakona predvideva naslednje nove naslove: zaslužni kmet. zaslužni kmet — zadrugar, vzoren vzoren kmet — zadrugar ljudske republike in vzoren kmet — zadru-ngar FLRJ.
Za tiste naše delavce v kmetijstvu, ki se odlikujejo z uspehom pri upora agrotehničnih ali drugih ukrepov, odnosno ki na kak drug način dosegajo kakovostno odnosno količinsko večji pridelek, je določen častni naslov borca za višji pridelek, ki se lahko podeli bodisi delavcem v socialističnem ali zadružnem sektorju, kmetijstvu prav tako kakor posameznim delovnim kmetom.
Načrt zakona določa, da častne naslove lahko dobijo zaslužni kolektivi v okviru socialistične graditve, in sicer: častni naslov udarnega kolektiva, kolektiva — prvaka socialističnega dela, kolektiva — prvaka socialističnega dela ljudske republike in kolektiva — prvaka socialističnega dela FLRJ.
Za prispevek k socialistični preosnovi poljedelstva lahko podeljujejo kmečkim delovnim zadrugam ter drugim kmečkim zadrugam častne naslove: zadruga — borec za veliki hektarski pridelek, zaslužna zadruga, zadruga — prvak ljudske republike in zadruga — prvak FLRJ.
Častni naslov »borec za veliki hektarski pridelek« lahko dobe kmečke gospodarske delovne brigade ter drugi delovna kolektivi V kmetijstvu.
Načrt zakona odreja pravice in ugodnosti, ki pripadajo nosilcem častnih naslovov.
Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ se po načelu strinjata z zakonskim predlogom.
Ob volitvah v odbore AFŽ in ob podpisni akciji za mir se vključujejo v delo nove žene
Novi odbori AFŽ so zlasti ob izkušnjah predvolilne delavnosti, ki je zelo razgibala naše žene, z novim poletom pričeli z delom. Tako je odbor v Laškem na prvi seji razdelil delo med nove odbornice. Že za V. kongres KPJ si je odbor zadal nalogo, da bo odprl krpalnico, vendar zato ni bilo primernega prostora. Novi odbor se bo za lokal še bolj pobrigal. Žene so naslovile protestno resolucijo na OZN, katero je podpisalo preko 300 žena.
Novi odbor St. Jurij pri Celju pa je pomagal pri volitvah po okoliških odborih. Volilno konferenco žena v Št. Vidu so zem prisrčno pozdravih pionirji s primernimi deklamacijami in petjem. Že dolgo niso imele žene tako prisrčnega sestanka.
Žene iz Žalca so napolnile dvorano do zadnjega kotička. Tudi v Gotov -Ijah, Ponikvah, Št. Janžu, Petrovčah, Grižah, Grajski vasi, Sv. Petru so žene z vso resnostjo in samozavestjo prihajale na volilno konferenco. V Dobrno so v krasno okrašeni dvorani z 99% udeležbo izvolile novi odbor in podpisale resolucijo za mir. Na Marofu so pionirji okrasili razred, kjer je bila volilna konferenca in tekmovali, kdo bo lepše okrasil in prinesel več cvetja.
V	Libojah in Kasazah so žene postavile slavoloke s primernimi parolami. Žene iz Ložnice pri Žalcu pa so s težavo dobile prostor za volilno konferenco, vendar so se razen štirih udeležile konference vse žene.
V	Grižah pa so žene za predvolilno tekmovanje odpde krpalnico. Kako pravilno so žene razumele potrebe kraja se vidi iz tega. da ima krpalnica veliko dela.
Iz vseh krajev našega okraja prihajajo protestne resolucije, naslovljene na Organizacijo združenih narodov, v katerih zahtevajo trajen in pravičen mir.	P. A.
Žene iz Gornjih Slaveč so podpisale resolucijo za mir
14. novembra so žene iz Gornjih Slaveč v Prekmurju izvolile svoj novi AFŽ odbor im delegatke za okrajno konferenco. Takoj po razpisu volitev so se žene močno razgibale, kar
priča, da se tudi žene na vasi zavedajo vioge, ki jim je namenjena v graditvi socializma. Po političnem referatu so pregledale delo preteklega leta. Zbirale so živež za dijaški dom, denar za primorske pionirje, priredile so zabavni večer v korist revnih in sirot, pri otvoritvi zadružnega doma v Gornji Lendavi so pomagale pri okrasitvi, sodelovale so pri prostovoljnem dedu na cesti, imele so večkrat sestanke in dvakrat predavanje o vzgoji otrok. V ideološko-političnem in kulturmo-prosvetnem delu bi lahko naredile mnogo več.
Pri volitvah so izvolile 13 odbornic za odbor.
Po volitvah so poslale naslednjo resolucijo Organizaciji združenih narodov v Pariz:
Žene, zbrane na množičnem sestanku v vasi Gornji Slaveči, okraj Murska Sobota dne 14. XI. 1948. zahtevajo, naj Organizacija združenih narodov prepreči oboroževanje in novo vojno. Matere in žene so že dale dovolj žrtev, izgubile sinove in može in zato žele, da se ustvari trajen mir.
Obsojamo vojnohujskažko politiko, ki podpira nasilje med narodi in podpiramo napore demokratičnih sil za zgraditev trajnega miru.
Kratke vesti
V	navzočnosti generala Kotikoua so spustili 2. novembra v pogon prvo peč za taljenje jekla. To je bil velik dogodek za Berlin, časopis »Neues Deutschland« piše: »Proizvodnja jekla v Berlinu je dokaz aktivnosti in ustvarjalne volje naših delavcev, dokaz, da je berlinsko gospodarstvo razbilo angloameričko blokado ter si z lastnimi silami utrlo pot v lepšo bodočnost.
V	Pragi so začeli graditi most ie: Vltavo. Most bo dolg 230 m in širok 24 m in bo zgrajen leta 1951. Stal bo okrog 120 milijonov kron.
Popravek. V poročilu z IL kongresa KPS o rezultatih volitev za. kandidate za člane CK KPS, ki smo ga objavili v torkovi številki, sta se vrinili dve napaki, kateri popravljamo: tovariš Jože Levstik je dobil 783 glasov, tovariš France Perovšek pa 785 glasov.
KULTURNI PREGLED
Pnrošnsk za ki pišejo
Društvo novinarjev LR Hrvatske je pravkar izdalo prevod dela K. 1. Biliu-skega z naslovom »Osnovi i tehnika literarnog redigiranja«. 59 strani obsegajoča brošura je izšla kot 1. zvezek zbirke »Problemi tiskat. Bilinski je sicer stvar napisal za sovjetske razmere, toda splošna navodila brošure veljajo tudi za nas. Že naslov nam pove, da je pisec razdelil vso snov na dva dela: prvi, o osnovah literarnega redigiranja, kakršne nam v svojem publicističnem delu kažeta Lenin in Stalin, drugi, o tehnik: Literarnega redigiranja-
Velika organizatorja boijševiškega tiska. Lenin in Stalin, nam dajeta nenadkriljiv zgled ne le publicistične, temveč tudi redaktorske veščine. Ta veščina je zapustila svoj pečat na straneh partijsüiii listov, ki sta jih ustanovila Leni a m Stalin (»Iskra«, »Proleter«. »Borba proletariata«, »Pravda«). Obširna korespondenca Lenina in Stalina z uredništvi partijskih listov m - posameznimi novinarji vsebuje kopico raznih navodil, ki odločno posegajo v vsa področja novinarskega dela. Prav tako so zanimivi Leninovi in Stalinovi redakcijski popravki rokopisov, knjig m člankov raznih partijskih zgodovinarjev in publicistov. V tisku je ohranjenega dovolj gradiva, ki nam popolnoma zadostuje, da lahko ugotovimo temeljna pravila, ki sta se jih Lenin in Stalin držala pri redigiranju rokopisov. Namen Bilinskega j8 bil, da sistematizira zglede redaktore’ delavnosti Lenina in Stalina, daeti tiste, ki jih navadno imenu-
jemo — knjižno redigiranje. Tako je zbral gradivo, ki je poučno za vsakega redakcijskega delavca, naj oo pri dnevnikih, tednikih ali revijah, pri založbah, sploh za vsakega, ki hoče lepo in sodobno pisati.
Biknski navaja pripombe Lenina in Stalina, ki se nanašajo na zadnjo, tretjo etapo rokopisne obdelave — na pazljivo stilistično izdelavo. Lenin in Stalin nas učita, da moramo pri pisanju in redigiranju neprenehoma misliti na svojo politično odgovornost za vsako formulacijo, za vsako besedo, ki pride v knjigo ali časopis in je namenjena tisočem bralcev-Treba je pomagati piscu, da očisti rokopis raznih nejasnosti in dvoumnosti. Potrebno je, da skrbno čuvamo svoj jezik in da ga na noben način ne kvarimo in ponižujemo. Lenin je sovražil pisarniški stil s stavki po 36 vrst ter je z nejevoljo govoril o pisanju, ki s svojim suhim stilom m hladnim, kanclijskim jezikom bralca samo plaši. Lenin je zahteval, da je treba budno varovati čistost knjižnega jezika in pomagati avtorju, da v svojem rokopisu pomete z brezbarvnimi in slučajnimi besedami in s togimi, kanclijekimi oblikami. Lenin je pozival partijske agitatorje in novinarje, naj napovedo neizprosen boj nepotrebnim tujkam in učil, da je treba pisati preprosto in jasno, v jeziku, ki je množicam blizu. Odločno je zavračal težko bombardiranje z učenimi termini in nedomačimi izrazi. Treba je vztrajno stremeti za tem, da bo »za besede malo za misli pa veliko prostom«. Leninsko-stalin-
ski publicistiki so tuje narejene in napihnjene besede in oblike.
Za te osnove Literarnega redigiranja nam Bilinski podaja žive zglede iz Leninovega in Stalinovega dela.
V drugem delu govori Bilinski o tehniki literarnega redigiranja. Govori o namenu in metodiki redigiranja, o preverjanju formulacij, citatov, dejstev in datumov, o redigiranju kompozicije rokopisa, o redigiranju slovarskega gradiva in frazeologije, o odvišnih besedah n nepotrebnem ponavljanju, o uporabi ho-monimov, izbiri sinonimov, besedi m kontekstu, o jasnosti in razumljivosti jezika, frazeologiji in o slikovitem izražanju.
Bilinski se obrača proti nesmisel, nim kraticam, ki so znane samo neznatnemu številu ljudi in ugotavlja, da v knjižnih delih ni mogoče dopuščati slučajnih in nerazumljivih kratic. sestavljenih iz začetnih črk naziva določene ustanove, podjetja itd. Seveda so tu izvzete kratice, ki so splošno znane. Ugotovitev Bilinskega o eni največjih napak ruskega tiska, da uporablja kanelijske in ašblonsfce izraze, ki napravijo besedilo okorno, brezbarvno in šablonsko, velja tudi za nas. Z neštetimi zgledi, ki jih je moči skoraj vse prenesti v naše razmere, uči Bilinski vse knjižne delavce in jih opozarja na najbolj oo goste napake.
Nasveti Bilinskega seveda niso ni-kaki recepti, ki bi jih bilo mogoče avtomatično uporabljati v vseh primerih. Rokopisi, s «enterimi imajo opravka redakcijski delavci, so pre-več različni po vsebini in značaju po stilu in po svojem smotru. Vendar pa je redakcijska praksa že določila neke vrste »pravila«. Ta bi moral poznati vsak. ki se ukvarja a knjiž-
nim redigiranjem. Ta »pravila« navaja avtor na koncu svojega dela m so nekakšen resume k brošuri
Hrvatski novinarji s:, z izdajo tega spisa izpolnili veliko vrzel v našem strokovnem slovstvu te vrste. Delo K. 1. Bilinskega o osnovah in tehniki knjižnega redigiranja naj bi priškj na vsako pisalno mizo- Bilo bi potrebno, da ga izda tudi ena slovenskih založb kot priročnik za naše ljudi
Zapiski o novih filmih
Kapitalistična filmska proizvodnja zelo rada slika najtemnejše strani člove-kovega življenja in njegove duševnosti-S sadistično natančnostjo secira pojave razvrata in bolestno nagnjenje k zločinu. V filmu »Kralj«, ka smo ga pred kratkim videli v Ljubljani, so hoteti avtorji na blag način obsoditi tiranstvo, hiški- iti-iotir iimiuirhističnega vladanja in korupcijo oblastnikov kapitalistične države. To hotenje je nedvomno pozitiven pojav, vendar se je pa »Kralj« sprevrgel v film, ki na francosko duhovit in igriv način prikazuje oblike razvrata v višji buržoazni družbi. Pozitivne, napredne in človečanske tendence filma so zaradi tega močno obledele. To se ni zgodilo slučajno- Glavni vzrok je dejstvo, da je film nastal v kapitalistični državi, podvržen vsem zakonitostim m nujnostim filmskega ustvarjanja v kapitalističnem svetu. Odvisnost »Kralja« od lastnikov filmske družbe, ki je film snemala, in od malomeščanskega okusa gledalcev, ki jim je film namenjen, je očitna
Sovjetski filmski delavci niso odvisni
od pokvarjenega okusa, prav tako ni glavni namen njihovega dela kopičenje zaslužkov in dobička Sovjetska filmska umetnost se je osvobodila družbenih re-
akcionarnih vplivov in postala resničen utueiniški odra? sovjetskega družbenega reda — socializma. Prav zaradi tega so sovjetski filmi globoko človečanski, znanilci najbolj naprednih človeških in družbenih teženj.
Film »Za srečo tistih, ki so na morju« obravnava zanimiv psihološki problem. Oficir sovjetske mornarice povzroči zaradi svoje prevelike častihlepnosti, da povelje nadrejenega štaba nd bilo izpolnjeno in da sovražni konvoj ni bil v celoti uničen. Njegova častihleipino-st je obenem vzrok za človeške in materialne izgube. Ko razkrijejo njegovo krivdo, zahtevajo nekateri njegovi tovariši smrtno kazen zanj. Komandant 'odreda odgovarja, da tovariš Borovski ni sovražnik, ampak človek, ki ima težke napake v značaju. Smrt bo pustila samo sramoto na odredu, življenje tov. Borovskega pa lahko vse popravi. Film »Za srečo tistih, ki so na morju« je umetniški zagovor največje dobrine človeka — življenja — in je odgovor sovjetskih ijudi in države histeričnim apologetom vislic in giljotine, ki sedaj v Organizaciji Združenih narodov sami razgaljajo ka. pitalisitično pojmovanje humanizma-
»Tretji udar« opisuje veliko zmago Rdeče armade na Krimu. Zmago so pod vodstvom spretnih sovjetskih vojskovodij in tovariša Stalina izbojevali sovjetski ljudje, ki jih je vzgojil socializem in ki brezmejno ljubijo svojo domovino. Osnovno načelo stalinske strategije Je velika skrb za človeška življenja. Načrte 'it iNijKvln poraz nemških satelitskih vojsk =»:* Krimu je navdihnilo to načelo Go. tovo Je, da je eden izmed glavnih vzrokov velike zgodovinske krimske zmage skrb za ljudi ali kakor je rekel mornar, udeleženec socialistične revolucije in državljanske vojne v razgovoru z mladim rdečearmejcem: »Ali veš, kaj je največja dobrina sovjetske države? To so ljudje«.
Socializem pa je obenem vzgojil sovjetske ljudi v odločnem sovraštvu do vseh pod-iigovalaev roparskih vojn, do vseh Imperialističnih roparjev. Socialistični humanizem nima nič skupnega s cmeravim humanizmom romantike ali pa s tolstojanskim pasivizmom Sovjetski ljudje so se znali zmagovito upreti fašističnim roparjem in ubijalcem, sovjetski ljudje so znali zmagati pri Stalingradu. Stalingrajska zmaga je nagnala strah v kosti nemškim fašistom, stalingrajska zmaga je strašen opomin vsem prikritim in odkritim netilcem sovraštva proti Sovjetski zvezi, vsem, ki pripravljajo nove imperialistične vojne avanture. »Stalingrad, to razumeš«, je dejal sovjetski mornar nemškemu generalu, kd na razumel ruski.
V glasbeni komediji »Povest o sibirski zemlji« stika režiser Pirjev delovne podvige sovjetskih ljudi v prvi povojni petletki, ki preo-bražujejo Sibirijo v cvetočo deželo z naprednim poljedelstvom in novimi industrijskimi centri. Fabulo filma tvori zgodba sovjetskega umetnika, M zaradi rane, ki jo je dobil v domovinski vojni, ni mogel postati klavirski virtuoz. Po težkih duševnih bojih postane skladatelj in napiše oratorij o zgodovini sibirske zemlje in o delovnem poletu ter zmagah njenih prebivalcev v sovjetski dobi. Razpleti in zapleti so se. veda v filmski komediji operetni, v njej Je mnogo slučajnosti. Ne glede na to pa film »Pravljica o sibirski zemlji« odraža veder življenjski optimizem graditeljev komunizma v sovjetski zemlji, njihovo vero v človeka in ljubezen do ustvarjalnega dela, M človeka plemeniti in dviga. Gledalec vzijnbd glavne osebe fiL mn m 7 njimi njihovo delo. njihov način življenja, z njimi deli vero v zmago komunizma in postane prepričan, da bodo takšni ljudje v resnici zgradili komunizem	p _
Delo v kmetijskih zadrugah je ena izmed najvažnejših nalog mladine na vasi

V nedeljo je bila v Postojni okrajna mladinska konferenca, kjer so predsedniki mladine podali poročila od 12. septembra dalje, ko se je začelo tekmovanje za IV. kongres SKOJ-a. Pri tem se je pokazalo, kako delajo mladinski aktivi Poleg velikih uspehov, ki so jih dosegli nekateri aktivi, so se pokazale tudi napake. V glavnem so bile te. da se mladinska vodstva v nekaterih aktivih niso znala pravilno približati mladini, ji razložiti, kako velike važnosti je združitev SKOJ-a in LMJ. Zato so skojevci marsikje to združitev napačno razumeli in se čutili zapostavljene, ker niso bili sprejeti v KP. Posledica tega je bila pasivnost v organizaciji sami, — skojevci niso več bili vodilna sila v aktivu. Vodstvo aktiva je spoznalo svojo napako in jo skušalo popraviti, bolj jasno razložiti. Šele tedaj se je mladina otresla nepravilnega pojmovanja združitve in znova začela delati Eden izmed takih primerov je bil a* postojnski gimnaziji. Druga napaka mladinskih vodstev je ta, da ne znajo poiskati pravilne Lnije dela, ampak se omejujejo na suho postavljanje nalog. Posledica tega je bila. da mladine ni bilo na sestanke, niti ni predsednik mladine imel več stika z jo. Tedaj je obupan izjavil, »da je mladina zanič«. Okrajno predsedstvo LMJ mu je takoj pomagalo ter mu dalo prave smernice pri delu. Tak primer je bil v vasi Trnje in Klenk.
Mladinska organizacija pa se mora boriti še z drugimi težavami. Tako na primer z reakcionarno duhovščino, ki skuša v nekaterih vaseh pridobiti mladino za.se z raznimi pevskimi vajami, z Marijino družbo itd. Namen tega je, odtegovati mladino od mladinske organizacije. predvojaške vzgoje itd.
Po večini so aktivi v tekmovanju za kongres SKOJ-a in za skupni kongres SKOJ-a ter LMJ prešli k resnemu in sistematičnemu delu, ki se ni omejevalo samo na suh tekmovalni načrt, ampak je vsel>ovaio precej pestrosti. Najbolj so se do sedaj pokazali aktivi: Orehek, Unec, Bukovje, Okrajni magazin, Markovci izi postojnska gimnazija. Slabši aktivi pa so Zagon, Veliki potok Zagorje, Trnje itd. V teh vaseh skoraj povsod gradijo zadružne domove. So pa druge vasi, tako Dolenja vas, ki "je gospodarsko najmočnejša V okraju, in bi lahko imela _ sama zadružni dom. a so brez njega. Tudi mladi na ni dala za to pobude kakor tudi ne ostale množične organizacije. V Uncu, 3d je v predkongresnem tekmovanju dosegel drugo mesto itn bil zato tudi nagrajen, pa je bilo vse delo mladine preveč enostransko in se je omejevalo v glavnem le na prostovoljno delo. Tako je mladina Unca dala samo pri graditvi zadružnega doma do IV. kongresa SKOJ-a 8000 ur. Ko je pri zadružnem domu primanjkovalo zidarjev. sta ds*a mladinca stalno delala na gradišču. Vendar pa so pri tem delu zanemarjali kulturno prosvetno delo. fizkulturo, niso poskušali reševati gospodarskih vprašanj.
Mladinski aktiv v Orehku pa je častno izpolnil svoje obveznosti v čast IV. kongresa SKOJ-a in II. kongresu KPS. Mladinci so v tem času dali 366 delovnih ur pri zadružnem domu. Večkrat tedensko so imeli Študijske sestanke itd. Obveznosti ki si jih je mladinski aktiv postavil za skupni kongres SKOJ-a in LMJ, fco-do pripomogle k dvigu proizvodnje v kmečki zadrugi Orehek. Poleg topa obsega o tudi druge organizacijske probleme. Tako bodo do 15. decembra okopali sadno drevje članom kmečke zadruge in na državnem posestvu. V ta namen bo aktiv' razdelil delovno četo, v kateri je vseh 27 mladincev im mladink, v skupine. ki bodo skrbele za razvoj sadjarskega odseka v kmečki zadrugi Mobilizirali bodo tri mladince, Ici bodo stalno pomagali pri zidarskih delh v zadružnem domu.
Aktiv bo pripravil štiri strokovna predavanja o sadjarstvu, živinoreji, o splošnem kmetijstvu in o čebe-
larstvu. Na predavanja bo prihajal celoten aktiv, povabljeni pa bodo tudi ostali vaščani Na svojih študijskih sestankih bodo preštudirali celoten material IV. kongresa SKO-Ja, obenem pa tudi program Centralnega sveta LMJ.
Od obveznosti, ki si jih je zadala mladina iz Orehka, je nekatere že izpolnila. Tako so mladinci uredili vaško knjižnico, popisali prijavljen-ce za izobraževalni tečaj in pripravili ter pripeljali na zadružni dom 23 kubikov lesa. Z izpolnjevanjem svojih obveznosti bo mladina najbolj pomagala pri razvoju svoje kmečke zadruge, v kateri so vsi mladinci včlanjeni
Nato je mladina iz Orehka napo-
vedala tekmovanje vsem aktivom v
okraju.
Po končani konferenci so bile razdeljene nagrade. Prva nagrada je bil radijski aparat, druga pa knjižnica, ki je štela 2o knjig. Radio je pripadel mladini is Orehka kot najboljšemu mladinskemu aktivu. Po krajšem premišljevanju pa so pa mladinci Orehka odstopili mladini iz Unca, ki je dosegel drugo mesto, a mu je radio potrebnejši kot Orehku, saj bi z njim pritegnili v mladinske vrste tudi tisto mladino, ki danes še stoji ob strani.
Ostali mladinski aktivi so slovesno obljubili, da bodo popravili svoje dosedanje napake in posnemali mladino iz Orehka, ki se je izkazala v tem tekmovanju kot najboljša.
Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije je podelil nagrade mladim pisateljem
Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije na je podlagi predlogov širše komisije, v kateri so bili Milan Bogdanovič, Jovan Popovič, Eli Finci. Dušan Kostič in Vicko Raspor, ob festivalu mladine Jugoslavije podelil mladim pisateljem sledeče nagrade:
I.	Poezija
Prva nagrada: Lojze Krakar, Vesna Parun in Veles Perič po 10.000 din. — Druga nagrada: Vladimir Čerkez. Ivan Minah, Risto Tošovič in Slavko Vukosavljevič po 7000 din. — Tretja nagrada: Čoro Ivanovski, Lazo Korovski in Radon ja Vešovič po 5000 din.
II.	Proza
Prva nagrada: Mihajlo Ražnjatovič Vuk igrač
stavko rodmemk po 7000 din. — Tretja nagrada:	Jovan Boškovski.
Vojo Jelič in Mladen Oljača po 5000 din.
in Čeda Vukovič po Druga nagrada: Marijan Marinc in o 7000 din. —
:ovič po 10.000 din — ga
Slavko Podmenik
IIL Literatura za otroke
Prva nagrada: Voja Carič in Arsen Diklič po 10.000 din. — Druga nagrada ni bila podeljena. — Tretja nagrada: Boris Bojadžiski in Danko Oblak po 5000 dinarjev.
IV.	Kritika
Prva nagrada ni bila podeljena. — Druga nagrada: Herbert Grim, Antonije Marinkovič, Zoran Mišič in Dju-ro Šnajder po 7000 din. — Tretja na-irrada: Ahmed Hromadžič in Ante Žemljar po 5000 dinarjev.
V.	Za urejevanje centralne mladinske revije »Mladost«
je Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije podelil glavnemu uredniku revije Dušanu Kostiču nagrado
10.000	din.
Žirija za nagrado ni upoštevala del tistih mladih pisateljev, ki so že člani Zveze književnikov Jugoslavije.
Uredba o odkupu prosa In ajde v gospodarskem letu 194IH9
Včeraj smo objavili uredbo o odkupu fižola, ki jo je izdala vlada LRS. Hkrati e to uredbo je vlada LRS izdala tudi uredbo o odkupu prosa in ajde v gospodarskem letu 1948-49, ki določa v glavnem naslednje:
Da se zagotovi preskrba delovnega ljudstva z živili, se bosta v gospodarskem letu 194S-49 obvezno odkupovala proso in ajda. Kot obvezni odkup se razume dolžnost kmetovalcev, razen tistih, ki imajo manj kakor 2 ha ebdeiovalne zemlje, ter kmetijskih obdelovalnih zadrug, da prodajo državi po predpisih te uredbe določene količine prosa in ajde po določenih cenah brez pravice do prejema bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah. Odkupne cene bo posebej določil minister za trgovivo in preskrbo LRS.
Količine, ki se morajo obvezno odkupiti na območju posameznih okrajev ' določi vlada LRS s planom, na podlagi katerega sestavi okrajni Izvršilni odbor odkupni plan za svoje območje in določi količine, ki se morajo odkupiti v območju posameznih krajevnih ljudskih odborov. Na podlagi okrajnega plana pa sestavi krajevni ljudski odbor plan za svoje območje tako, da določi količine, ki so jih dolžni prodati posamezni pridelovalci. Pri sestavljanju okrajnih in krajevnih planov je upoštevati gospodarsko moč in strukturo, rodo-, vitnost zemlje, intenzivnost pridelovanja iu površine, posejane s prosom in ajdo v območju posameznega okr. oziroma krajevnega ljudskega odbora.
Krajevni ljudski odbor ugotovi skupni pridelek prosa in ajde za posamezno gospodarstvo na podalgi komisijske ocenitve, upoštevajoč posejane površine, lego in plodnost zemlje ter povprečni pridelek v kraju. O ugotovitvah skupnega pridelka za posamezna kmetijska gospodarstva razpravlja krajevni ljudski odbor na zboru volivcev, kjer ugotovi more-
bitne napake in jih po lastnem preudarku popravi.
Presežek pridelka, na podlagi katerega se določi obvezna prodaja, ugotovi krajevni ljudski odbor za posamezno gospodarstvo tako, da od skupnega pridelka prosa in ajde odšteje količine, ki so potrebne za prehrano članov gospodinjstva in za seme. Za prehrano se pusti 10 do 15 kg prosa in 10 do 20 kg ajde za vsakega člana pridelovallčevega gospodinjstva. Pr tem je treba upoštevati ekonomsko moč gospodarstva ter količino in vrsto drugih kmetijskih pridelkov, s katerimi gospodarstva razpolaga za prehrano svojih članov. Za seme se pusti po 140 kg ajde in 40 kg prosa na 1 ha.
Ko ugotovi krajevni ljudski odbor presežek, določi količino ajde im prosa, ki jo mora -posamezno gospodarstvo prodati državi in sicer v odstotku ugotovljenega presežka. Ta odstotek pa se glede na velikost obdelovalne površine (njive, travniki, vrtovi, vinogradi in sadovnjaki) določi takole:
obdelovaL odstotek površina od presež.
I. kategorija	2—3 ha 3Ü—40°/o
II. kategorija	3—5 ha 40—60°/»
III. kategorija	5—8 ha 50—70 «/o
IV. kategorija	8—10 ha 70—80 Vo
V.	kategorija	10—15 ha 80—90 %»
VI.	kategorija nad 15 ha 85—95Vo
V gornjih mejah določi krajevni ljudski odbor odstotek za vsako posamezno gospodarstvo, upoštevajoč pri tem gospodarsko strukturo, ekonomsko moč gospodarstva in druge okoliščine, ki vplivajo na zmogljivost obvezne prodaje.
Nato sestavi krajevni ljudski odbor sezname o določitvi obvezne prodaje prosa in ajde za posamezne pridelovalce ter jih pošlje okrajnemu izvršilnemu odboru v potrditev. Okrajni izvršilni odbor pregleda sezname na svoji seji in jih popravi če misli, da odmera ni pravilna.
Na podlagi potrjenega seznama pa
pi
valcem pismene odločbe o določitvi obvezne prodaje prosa in ajde in predpiše rok, v katerem je treba obvezno prodajo izvršiti. Proti tej odločbi se pridelovalec lahko pritoži v treh dneh po prejemu pri* krajevnem ljudskem odboru, ki pošlje pritožbo v rešitev okrajnemu ljudskemu odboru. Ta pa mora pritožbo rešiti v treh dneh in jo takoj poslati krajevnemu ljudskemu odboru.
Za kmetijske obdelovalne zadruge ugotovi skupni pridelek prosa in ajde kakor tudi presežek okrajni izvršilni odbor ob smiselni uporabi določb te uredbe. Od skupnega pridelka se odšteje za prehrano vsakega zadružnika in njegovega družinskega člana po 10 do 15 kg prosa in 10 do 20 kg ajde. za seme pa količina, določena v proizvodnem planu. Od tako ugotovljenega presežka določi okrajni ljudski odbor za obvezno prodajo 20 do 60 %. Višino odstotka določi okrajni izvršilni odbor glede na obdelovalno površino, ki odpade povprečno na eno zadružno gospodarstvo. Proti odločbi okrajnega ljudskega odbora se lahko kmetijska obdelovalna zadruga pritoži v treh dneh po prejemu na trgovinsko ministrstvo.
Uredba vsebuje tudi kazenske določbe. Kolikor kršitve uredbe niso sodno kazniva dejanja kaznuje okrajni izvršilni odbor s kaznijo do 30.00Ö din ali s poboljševalnim delom do 2 mesecev tistega, ki je po uredbi dolžan prodati pridelke, če brez utemeljenega razloga in namenoma ne izpolni obveznosti v določenem roku, če iona možnost, pa ne izpolni dobave v določeni količini, če prikriva proso in ajdo ali če da netočne podatke. Razen kazni se lahko izreče zaplemba tiste količine prosa in ajde, glede katere je bil storjen prekršek.
PO SLOVENIJI
KOBARID. Obnova v vojni porušenih zgradb je letos tudi na Kobariškem dobro napredovala kljub vremenskim ne-prilikam In oviram pri nabavi gradiva. Popolnoma so bile dograjene stavbe v vasi Krn. Tudi na Livku je bila zgradba tovariša Janka Orešček a v glavnem dograjena. tako da se je mogla njegova družina že vseliti. Pri gradnji te stavbe so bile velike ovire zaradi prevoza materiala po silno slabi cesti ter smo morali celo pesek prevažati lz reke Soče v to hribovsko vas. Družina Dreščekova je ena izmed najbolj prizadetih v našem okoliša, kajti Nemci so hišo požgali, mater vrgli v ogenj, kjer jo zgorela, oče pa je umrl v Internaciji v Nemčiji. Sinova ln hči so bili pri partizanih. Ta družina pač zasluži, da je dobila nov in lepo zgrajen dom ter ji želimo da bi v njem srečno živela. V nedeljo so si ogledali to lepo zgradbo nekateri člant upravnega in nadzornega odbora obnovitvene zadruge v Kobaridu, ter ugotovili, da je stavba sposobna za vselitev. Vso pohvalo zasluži Dreščekova družina, ki je mnogo prispevala z delom in materialom, da jo bila hiša pravočasno dograjena. Pohvalo zaslužita tudi tehnični vodja tovariš Marjan Stre« in delovodja tovariš Jože Šavli z njunimi sodelavci, ki so svojo nalogo prav dobro Izvršili.
Odvajanje denarnih kazni
Dogajajo se primeri, da organi ljudske oblasti in podjetja ne odvajajo naloženih jim denarnih kazni, ker ne vedo, kam jih je treba odvesti. Zato dajemo naslednje pojasnilo:
Denarne kazni, pobrane po zveznih predpisih, je treba odvajati Narodni banki FLRJ na račun S00029 »Razni nepredvideni in izredni dohodki«. Na hrbtu čekovne položnice oz. naloga za prenos je treba označiti predmet plačila. t. j., da gre plačilo v korist II. dela 452 partije zveznega proračuna dohodkov.
Denarne kazni, ki se pobirajo po republiških predpisih ali jih izrečejo cr-gani republiških ustanov, se stekalo v republiški proračun dohodkov In jih je treba odvesti Narodni banki FLRJ, Centrali za LR Slovenijo, na račun 6-8010-29 »Razni ln nepredvideni dohodki« Na hrbtu položnice ali naloga za prenos pa je treba označiti, da gre plačilo v korist part. 107 poz. 2 republiškega proračuna dohodkov.
Denarne kazni, ki jih poberejo ali predpišejo organi ljudskih odborov (okrajnih, mestnih ali krajevnih), se odvedejo na bančni račun dotičnega okrainega, mestnega ali krajevnega ljudskega odbora, ki je kazen izrekel, in sicer v korist VI. dela dotičnega proračuna dohodkov »Razni in nepredvideni dohodki«. Denarne kazni, k! pripadajo krajevnim odborom, se plačajo potom virmana pri blagajni dotičnega krajevnega ljudskega odbora.
Öe gre za kazni po specialnih zakonskih predpisih. Je te kazni plačati oziroma odvesti tja. kakor Je v teh predpisih določeno. V primerih, ko rimajo ti predpisi takih določil. Je treba ravnati v prednjem smislu.
MINISTRSTVO ZA FINANCE LRS
Ijgpr
FIZKULTURA in $ P ORT
Lep uspeu	augome rase v
Dinamo:Wiener Sportklub 3» (srn)
Na novem štadionu v Maksimiru je bila včeraj mednarodna nogometna tekma med zagrebškim Dinamom in prvorazrednim avstrijskim društvom Wiener Sportklubom. Za prvo povojno srečanje z avstrijskimi nogometaši je vladalo v Zagrebu veliko zanimanje, tako da se je kljub delovnemu dnevu zbralo na Igrišču okoli 15-W9 gledalcev.
Domačini so prepričevalno premagali svojega nasprotnika, ki Je pokazal lepo Igro, vendar se na blatnem ln polzkem Igrišču ni mogel znajti.
Na tekmi sta se pokazali dve taktiki: Dinamo je igral W sistem, medtem ko so se gostje posluževali odprte igre. V moštvu Dinama je z uspehom nastopil vratar Golac, hi je bil obenem najboljši mož na polju.
Začetek tekme Je pripadal gostom, ki so se skušali uveljaviti s hitrimi predori po krilih. Vsi njihovi napadi pa so se končali z uspešnim posredovanjem vratarja Dinama ali ostale obrambe Zagrebčanov, ki je bila na mestu, tako da gostje svoje rahle premoči niso mogli Izraziti v rezultatu. Napad Dinama se je krepkeje uveljavil šele zadnjih M minut prvega polčasa, ko je Izvedel vrsto prodorov. V 39. minuti je Benko Izkoristil nesporazum med vratarjem Schmidtom ln branilcem Röcklom ter beležil prvi uspeh za Zagrebčane. V 33. minuti je Horvat nedovoljeno startal na nasprotnega igralca, toda prosti strel e IS m je vratar Golac odlično ubranil. Že dve minuti zatem Je po lepi kombinacijski potezi VViilfla ln Cimerman Čiča slednji Iz predloška z 10 m dal drngt gol za Dinamo.
Po odmoru igra kljub blatnemu terenu ni popustila na borbenosti ln živahnosti. Začetek je spet pripadal Dunajčanom, ki so močno zaposlili ožjo obrambo Dinama, v kateri se je ponovno odlikoval vratar Golac. Opaziti je bilo, da se gostje niso mogli privaditi polžkoma Igrišču. Proti koncu polčasa ae je tempo še pooatrll ln napadalna vrsta Dunajčanov Je s skrajno požrtvovalnostjo skušala zmanjšati rezultat, toda zaradi odlične obrambe ni dosegla uspeha. Razburljivi trenutki so se neprestano vrstili, »daj pred enim. zdaj pred drugim
£olom. Domačini so bili tik pred uspfrom. ko je Wölfl preigral obrambo Dunajčanov ln Je vratar Schmidt šele v zadnjem trenutku s skokom pod noga rešil svoje svetišče. Takoj zatem so Imeli gostje zaradi fanla v kazenskem prostoru priložnost lz enajstmetrovke dati častni gol. vendar je vratar . Golae astri strel Eppa ubranil. Tik pred koncem Igre je Dinamo po nenadnem prodoru prišel do ponovnega uspeha. Pleše Je preigral tri nasprotnike ln z lepim strelom v gol postavil končni rezultat 3:1 za domačine. Sledilo je še nekaj obojestranskih napadov, ki pa so ostali brezuspešni
Tekmo je. s napakami sodil Višnjič is Zagreba.
Moštvi sta nastopili v naslednjih poštovah: DINAMO: Golac. Horvat I» Horvat II., Pukšec, Jazbinšek, Pleše, Olmermančič. KaeUan. Wölfl. Čajkovski, Benko; Sportklub: Schmidt, Röckl, Smut-ny, Stanek, Ploderer, Prack, Beranek, S chore. Epp, Lukas, J «ros.
V Medvodah so
marljivi fizkulturniki
Po uspešno Izvedenem telovadnem nastopa se je flzkulturno delo zelo poživilo. Z vso resnostjo je bil pripravljen ustanovni občni zbor telovadnega društva Izvolili so nov odbor s predsednikom tov. Zubanom Florjanom, sekretarjem Kajzarjevo Maro, načelnikom Novljanom Julijem ln načelnico Koka-ljevo Ivano. V odbora Je tudi tov. Lipa, ki Je zelo marljiv in kot najstarejši član lahko vsem za zgled. Ustanovili so tudi smučarsko,atletsko in nogometno sekcijo. TD Medvode šteje sedaj 105 članov in pripadnikov, število pa še vedno narašča, kajti pravilno vodene telovadne ure privabljajo vedno več novega članstva. Vadbe, ki se vrše redno za vsak oddelek tedensko 2 url. poseča okoli 80 •/• aktivnega članstva. Za vse t« gre največja zahvala dobremu vaditeljskemu zboru.
Izmed sekcij je najbolj marljiva smučarska. ki jo vestno vodita tov. Mrak Edo ln Bukovec Ivan. Za zimsko sezono so vsi dobro pripravljajo. S prostovoljnim delom gradijo tndi smuško skakalnico, katera bo dala mladini še letos pozimi novo zabavo, ljudstvu pa mnogo užitka ob pogledih na skoke.
Preteklo nedeljo so izvedli smučarski cross, katerega so se udeležili poleg članov sekcije tudi dragi. Najboljše uspehe so dosegli: med pionirji Ivan Kopač in Vera Presterlova, med mladinci Frano Jenko ln Zagorka Zekanoviče-va, med člani pa Julij Novljan in Francka Kopačeva.
Nogometni spored prihodnje nedelje
TEKME ZA POKAL FLRJ
V	Beogradu so izvlekli paTe za V. kolo tekmovanja za nogometni pokal FLRJ. Pri žrebanju so bili določeni za nasprotnike:
v Kraševcu: »Napredak« - Crvena zvezda« (Beograd;):
v Zagrebu:	»(Lokomotiv«,« - »Partizan«
in »Metalac« - »Dinamo« (Zagreb);
v Zemunu: »Naša krila« - »Budućnost«.
DRŽAVNO PRVENSTVO
I.	LIGA: v Novem Sadu: Sloga-Metalac.
II.	LIGA: v Skoplju: Vardar - Proleter; v Snbotlol: Spartak - Sarajevo.
PRVENSTVO SLOVENIJE
1.	SKUPINA: v Maribora: Polet-Rudar ob 14 (službujoči Bergant).
Drobne zanimivosti
Košarkarji »Metalca« is Zagreba %o
premagali mariborskega »Železničarja« z rezultatom 28:21.
V	Leskovcu v Srbiji grade moderen fizkulturnl štadion. Na nekdanjem meet-nem igrišču bodo pričeli te dni graditi moderen fizkulturnl stadion. Do konca tega leta bodo izravnali teren in izkopali temelje. Za izvedbo vseh del je mestni ljudski odbor odobril podporo v znesku 1,200-000 dinarjev. Novi stadion bo imel terene za nogomet, košarko in odbojko, nadalje tekališče ter številne manjše naprave za treninge. Na tribuni bo prostora za okoli 2000 oseb.
V	Skoplju so končali kolesarske tekme Skoplje—Niš—Skoplje- Proga je bila dolga 414 km. V drugi etapi Niš—Skoplje je dospel prvi na cilj Miodrag Obrado-vič (Železničar - Skoplje), ki je vozil 9:09:12 ur. V skupnem plasmaju je zmagal Adon Šeme (Dinamo - Skoplje), ki je prevozil progo v 17:40:25 ur. V ekipnem plasmaju je zmagalo Skoplje v času 54:52:11 ur pred Nišem a časom 56:09:51 ur.
V	Sofiji je bilo mednarodno srečanje v rokoborbi med reprezentancama Višave in Sofije- Srečanje se je končalo neodločeno z rezultatom 4:4.
Koledar prireditev
smučarske zveze Slovenije
Smučarska zveza Slovenije javlja vsem društvom, da so za republiške iu zvezne prireditve določeni naslednji termini:
December 1948
5.	ali 12. celodnevni nedeljski izleti za dvig kondicije.
Januar 1949
L im I. smučarski dan;
16. republiško pry čustvo v alpaki kombinaciji za mladince.
19.	in 29. republiško prvenstvo v alpskih disciplinah za člane in članiee v Sloven jgradcu.
22.	in 23- republiško prvenstvo v klasični kombinaciji in skokih v Gušranju.
23.	im 24. republiško prvenstvo v klasični kombinaciji za mladince.
30. akademsko prvenstvo na Bledu.
Februar 1949
6.	štafetni tek v Novam mestu. Republiško prvenstvo v veleslalomu sa člane ln članice na Livku.
18.	republiško prvenstvo v patrolnom teku na Rakeku.
30. do 27- smučarsko državno prvenstvo v vseh disciplinah.
Marec 1949
6.	tekmovanje v skokih na SO m skar kalniol.
10. do 17. Planiški teden.
April IMS
8.	Triglavski smuk.
Društva naj do 1. decembra predlagajo termine svojih prireditev, da bo mogoče aeataviti celotni tekmovalni koledar.
Kandidati, ki so se prijavili za trenerski tečaj na Pokljuki, bodo o vsem pravočasno obveščeni. Tečaj je predviden od 90. novembra do 9 decembra, v primeru slabih snežnih razmer bo tečaj prestavljen.
Smučarska svesa Slovenije.
Tečaji
za umetno drsanje
Mladina, ki ljubi drsalni šport, obvešča strokovni odbor za umetno drssnje, da bo v rimski sezoni 1948-49 več tečajev za umetno drsanje na ledu iz obveznih likov in poljubnega drsanja. Zaniinandi ae lahko prijavijo pri Fizktiiturni zvezd Slovenije. Tečaji so posebno priporoč-ljvt za mladino do 14 let
Vsi (jati. ki imajo drsalke in jih več ne uporabljajo, jih proti primerni odškodnini lahko izroča Fizkulturnl zvezi Slovenije.
USTANOVNI OBČNI ZBOR NOVEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA za tenis, hokej in drsanje bo v soboto 39. t. m- ob 17. v Domu učencev za gospodarstvo (Vajeniški dom), Keren:kova ulica 4. Strokovni odbori za tenis, hokej in drsanje priporočajo vsem športnikom, ki gojijo omenjane panoge, da se občnega zbora udeleže.
*
Trening la sestavo nogometne reprezentance Ljubljane. Zaradi sestave A im B nogometne reprezentance Ljubljane. ki bosta odigrali medmestni tekmi s reprezentancama Maribora na drž. praznik 29. t m-, bo v petek 19. t m- ob 15 prvi skupni trening na štadionu Že-lezničaeja. Ob 14.39 nal bodo na igrišču naslednji: IgTa&ci ljubljanskih društ6vs Elzner. Hansel. Kunst, Novak in Papež (Enotnost); Fajtom, Gabrovšek. Kumar, Matos. Nagode in Rot (Krim); Kordeš, Palik in Stanejčič (M. Perc); Alič. Berginc in Petančič (Miličnik); Lukman in Snoj (Odred) ter kompletno ligaško moštvo Železničarja in ligaško moštvo Enotnosti.
Razstava slovanskega šolstva
kaže stoletno borbo slovenskega ljudstva za napredek
V sredo, 10. novembra so v Moderni galeriji odprli razstavo šolstva LRS. Slavnostne otvoritve so se udeležili prosvetni in kulturni delavci. na čelu z ministrom za prosveto LRS tovarišem dr. Jožetom Potrčem, ki je tudi odprl razstavo.
Predsednik Zveze prosvetnih delavcev Slovenije je vodil goste po razstavi, ki je razdeljena v tri obdobja; prvo obdobje obsega šolstvo na slovenskem ozemlju od prvih začetkov pa vse do zloma predapril-ske Jugoslavije. Drugo obdobje zaletna dobo narodno osvobodilne torbe od začetka okupacije pa vse do osvoboditve maja 1945. Tretje obdobje je doba nove Jugoslavije mod petletnim planom, ki prikazuje velikanski razmah našega šolstva po osvoboditvi in dokazuje hkrati prizadevanje ljudske oblasti, da se omogoči šolanje vsem ljudskim množicam. Razstavljeno gradivo tega časa sega s podatki v petletko, zaključno s šolskim letom 1947-48.
Prva razstavna soba zajema prvo obdobje zgodovine slovenskega šolstva. Velik grafikon prikazuje slovensko ozemlje v 9. stoletju, pod njim pa so razstavljeni fotografski posnetki prvih slovenskih tiskov. Naslednji grafikon kaže šole na slovenskem ozemlju leta 1914. in to 907 osnovnih in 22 gimnazij, dvojezičnih, nemških, madžarskih in Italijanskih.
Edina popolna slovenska gimnazija je büa škofijska gimnazija v št Vidu nad Ljubljano.
Razstavljene so slovenske šolske knjige, pisane v bohoričici, metel-čici in’ da n j čici, poleg tega pa tudi fotografski posnetki, ki kažejo zanimiv* razvoj slovenske abecede. Nadaljnji grafikoni prikazujejo, kako so Nemci v 19. stoletju odvzeli koroškim Slovencem vse slovenske šole. dalje razvoj šole v bivši Julijski krajini in Trstu ter šole na slovenskem ozemlju leta 1925.
Dva primerjalna grafikona kažeta nedemokratičnost šolstva v bivši Jugoslaviji, ki je zaviralo pot mladini do višje izobrazbe in široko demokratičnost v novi državi, ki je razvidna iz povezave nižjih, srednjih in višjih šol.
S tem je v grobih obrisih zajet razvoj šolstva do leta 1941, seveda daje razstava podrobno in jasno sliko celotnega razvoja.
Temelji našemu novemu šolstvu so bili Položeni že med narodno osvobodilno borbo. Prosvetna politika, ki jo izvajamo v petletnem planu, je samo nadaljevanje načrtov ki so bili sprejeti v najtežjih dneh slovenske zgodovine, na osvobojenem ozemlju, v času, ko so naše partizanske enote osvobajale kos za kosom našega okupiranega ozemlja. Že v pa^rih časih so edčnice NOV in
POS polagale vso pozornost tudi na prosveto, na kulturno življenje, na izobrazbo. Tega niso pozabljali tudi v najtežjih trenutkih. Številne šole in tečaji, ki so bili osnovani že v prvih začetkih našega osvobojenja, so bili dokaz hrepenenja po kulturnem napredku. Prav tako so tudi dokaz številni učbeniki priročniki, brigadna in četna glasila, ki so jih sestavljali naši najvidnejši književniki vzgojitelji in učitelji ter drugi prosvetni delavci pod najtežjimi okoliščinami ter z najskrommejšimi razmerami. Tako ima vsak partizanski tisk. natisnjen v naših partizanskih tiskarnah, svojo bogato im slavno zgodovino.
Na razstavi sami je prikazan del slovenskega partizanskega tiska, ki so ga uporabljali le v šolah in tečajih. Na velikih grafikonih so razvidne šole na slovenskem ozemlju pod okupacijo. Prav tako so razstavljene vse učne knjige, ki so jih izdali okupatorji, kakor na primer knjiga, ki zajema tri predmete v italijanščini »Religiome. storia, geo-grafia«.
Fotografski posnetki nam kažejo šole na osvobojenem ozemlju, učilnice in učence-pionirčke. Prav tako je na posebnih grafikonih razvidno število učnega osebja, učencev in dopolnjevalnih tečajev, ki so bili na osvobojenem ozemlju. Pod grafikonom je obiskovalcu razstave na ogled ves mladinski tisk, izdan med borba
Posebni grafikoni govorijo o divjanju okupatorja, ki je uničeval slovenske šole, pobijal slovensko mladino in prosvetne delavca, ki so pa-
dli kot borci, talci ali umrli v internacijah in katerih fotografije — sicer številčno nepopolne — so prav* tako razstavljene. Med njimi sta tudi dve veliki sliki padlega učitelja Žagarja Stanka, ki je bil tudi član CK KPS im učiteljice Anice Čemejeve.
Poseben grafikom prikazuje številne partizanske tiskarne, raztrese-sene po vsem slovenskem ozemlju, po mestih in vaseh. Dve primerjalni karti pa kažeta šole na slovenskem ozemlju leta 1941 proti letu 1945.
♦
Tretji del razstave je posvečen tretjemu obdobju naše zgodovine šolstva: po osvoboditvi in v petletnem planu. Na osnovah, ki so bile postavljene že v času partizanskega gibanja, posveča danes naša mlada republika razvoju šolstva tako skrb. kakršne še ne pomnimo v naši zgodovini. Vodilno načelo našega novega šolstva je demokratičnost: vse vrste šol so odprte vsej naši mladini, kar pri nas doslej še ni bilo. Izdatki za šolstvo so v našem republiškem kakor tudi v zveznem proračunu izredno narasli Za izvedbo plana potrebujemo mnogo, mnogo novih kadrov, ki nam jih bivša Jugoslavija ni dala. Da bi vzgojili in izšolali zadostno število delovne inteligence — strokovnjakov, razporeja naša ljudska oblast dijake v posamezne šole po planu, šolanje v predvojni Jugoslaviji je bilo omogočeno predvsem otrokom iz mestnih meščanskih družin. Kmet, obrtnik. pa tudi podeželski uradnik niso zmogli visokih stroškov za šolanje svojih otrok. Ljudska oblast pa da-
nes omogoča šolanje mladini prav vseh slojev prav s tem, da daje zadostno število štipendij, in z razpredeno mrežo šolstva po vsej domovini
Na razstavi so številni grafikoni, ki prikazujejo porast vseh vrst šol in tečajev od leta 1945 dalje, tako pedagoških, univerze,, akademi v stopnjah univerze, glasbene šole, višje pedagoške šole, učiteljišč, večernih delavskih gimnazij in madžarskih manjšinskih šol v Prekmurju. Pod njimi so na mizah razstavljeni primerki naših novih učnih knjig. Na posebni deski je razvidna pot učne knjige od založbe do učenca. Za poudarek, kako so danes mladini odprta vrata v vse poklice, je razstavljena slika, ki nosi naslov »Pota slovenske mladine« in prikazuje dobo pred letom 1945, ko so bila mladini zaprta vrata za študij in po letu 1945. ko so se ta vrata _zopet odprla. Dobo pred letom 1945 opisuje brošura z naslovom »Naše šolstvo in brezposelni učiteljski in profesorski kandidati«, današnjo dobo pa vrsta časopisnih izrezkov — natečajev podjetij in ustanov. Poseben grafikon prikazuje šole na slovenskem ozemlju leta 1948. ko je njih število naraslo na 1189 osnovnih in 67 srednjih. Pod njim je razstavljena vsa mladinska literatura, ki je izšla po osvoboditvi do danes.
•
V posebni sobi je nameščena vzorna učilnica, ki je primer, kakršne nameravamo postopoma uvesti v vseh šolah LR Slovenije.' Opre-
mila jo je tovarna učil v Ljubljani. Pred vojno so si učitelji brez uspeha prizadevali, da hi dobili podobno tovarno, ki bi naj doma "izdelovala učila vseh vrst in so šole morale za drag denar iz inozemstva dobavljati različna učila. Danes imamo to tovarno in so v tej razstavni sobi na ogled prvi uspehi in prizadevanja tovarne, ki zaposluje kot delovno silo večinoma mladino, ki je prišla iz različnih vzgojnih poboljševalnih zavodov. Lična oprema moderne učilnice obstoji iz mizic in stolov*. Mizice so brez predalov, ki jih bodo nadomeščale posebne omarice ob stenah šolske sobe, kjer bodo imeli učenci zložene svoje stvari in si bodo pred pričetkom pouka jemali s seboj v klopi samo potrebne predmete. Tako bo pouk najmanj moten. Tudi šolske table bodo zamenjane s tablami modeme oblike. Učila so izdelek Tovarne učil, nekaj pa tudi Tovarne meriL Izdelali so jih večinoma s prostovoljnim delom v čast V. kongresu KPJ. Prirodopisne slike so izdelki prirodopisnega krožka na gimnaziji v Stični v preteklem šolskem letu.
Pri tej razstavljeni seriji učil so bile dosežene .predvojne cene.
Tako je pri nas v Sloveniji kakor po vsej ostali državi revolucija tudi
v šolstvu. Izvajamo organizirano borbo za pravdno idejno-politično vzgoio šolske mladine. Temelji za
resnično izobrazbo naše mladine na osnovi prave znanosti so bili položeni že v najtežjih dneh naše zgodovine.
STRAH 4
mmUm
msnsn
KOLEBAH
Četrtek, 18. novembra:	Roman. Odon,
Oliva.
P® tok. 19. novembra: Elizabeta, Jells ara SPOMINSKI DNEVI
IS. XI- lbi2. — Začetek rusko ofenzive prš Stalingradu ki so ga Nemci zaman napadali* Bitka pri Stalingradu pomeni preokret v drugi svetovni voini. 18.—22. XI. 1912. — Težki boji XXX. divizije v Benečiji.
18-—2i. XI. 1946. — Prvo zasedanje ustavodajne skupščine LR Slovenije. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost j e, Marijin trg žt, 5.
SLOVENSKO NAROBNO GLEDALIŠČE DRAMA V LJUBLJANI
Četrtek. 13. novembra, ob 16.: Sheridan: Sola za obrekovanje. Gostovanje na Jesenicah. — Ob 20: Sheridan: Sola za obrekovanje. Gostovanje na Jesenicah, člobota, 2U. novembra ob 2u.: Sheridan: Šola za obrekovanje. Gostovanje v Celju.
Nedelja, 21. novembra, ob 16.: Sheridan:
Sola • za obrekovanje. # Gostovanje Celju. — Ob 20.: Sheridan:	Sola za
obrekovanje. Gostovanje v Celju. OPERA V LJUBLJANI Četrtek, 18. novembra, ob 20.: Čajkovski: Evgenij Onjegin. Zaključena predstava za Sindikate. Gostovanje Mira Gregorina. baritonista mariborske Opere: Sobota, 20. novembra, ob 20.:	Dvofak-
Mlakar: Cekin ali gosli. Kozina - Mlakar: Diptihon. Balet- Zapljučena predstava za Sindikate.
Nedelja, 21. novembra, ob 20-: Puccini: Tosca. Premiera. Izven.
GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 18. novembra, ob 20.:	Cankar:
Za narodov blagor. Red Slnd-C.
Petek. 19. novembra, ob 15.:	Moliere:
Učene ičnske. Red LMS-2.
Sobota, 2o. novembra, ob 20.:	Goldoni:
Kr-marica Mirandolina«. Izven.
Nec olja, 21. novembra, ob 15.: Cankar: Za rarodov blagor. Izven. — Ob 20-: Baletni večer:	Gounod; Valpurgma
noe; Grieg: Peer Gvnt; Rimski Korsakov: Šeherezada. Izven.
MLADINSKA DVORANA LJUBLJANA — FRANČIŠKANSKA UL. SKI'D TINE ROŽANC GLEDALIŠKA SKUPINA Sobota. lO. novembra, ob 20. uri: Bratko Kreit: Kreaturo, tragikomedija.
Nedelja, 21. nov., ob 20. uri:	Bratko
Kreft: Kreature, tragikomedija.
To ;,e prvi nastop gledališke skupine »Tineta Rožanca* v letošnji sezoni.
LJUDSKO GLEDALIŠČE JESENICE Četrte a IS. novembra, ob 16.: Sheridan: šola za obrekovanje. Gostovanje ljubljansko Drame. — Ob 20-:	Sheridan:
šola za obrekovanje. Gostovanje ljubljanske Drame.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 20. novembra, ob 20.:	šola za
obrekovanje. Gostovanje ljubljanske Drame-
Nedelja, 21. novembra. ob 16.: Sheridan:
Šola za obrekovanje. Gostovanje ljubljanske Drame. — Ob 20-:	Sheridan:
Šola za obrekovanje. Gostovanje ljubljanske Drame.
2.	roditeljski sestanek rajonskega! ljudskega odbora I. Center bo v četrtek 1A t. m. ob IS. uri v Mladinski dvorani, Frančiškanska ulica. Vabimo vse starše in vzgoj.ilAje in vse one, ki se zanimajo za razvoj naših vzgojnih ustanov, <u. se tega množičnega sestanka udeleže v čim vetjem številu. — Ljudsko pro-ave‘ri svet.	2191-n
ZVEZA BORCEV NA VRANSKEM obvežča vse sorodnike in znance ustreljenih talcev iu padlih borcev na Vranjem, da bo izkop in polaganje v krste t soboto 29. f. m-, pogreb v skupni grob in žalna svečanost pa v nedeljo 21. t.
m.	>,b pol 1C. dopoldne.	2186-n
Glasbena šola rajona II šiška - Bežigrad. Sprejemni izpiti prijavljenih učencev bo-ilo v soboto 29. t. m. od 8. do 9* in od 15. do 18 ure. Vse podrobnosti so ra .azglasni deski v Glasbenem domu. Gaslisza cesta v Sp. šiški (dvorišče csrovne Šole).	2187-n
Tečaj prve pomoči za gospodinjske pomočnice prične 25. t. m. ob 20. uri v ki-asioiii gimnaziji. Tomanova ulica (pritličje levo. zadnja učilnica).
SConcerii
Ponovitev simfoničnega koncerta or-kes:: a Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jakova Cipeija bo v ponedeljek, 22- t. m. ob 20. v Filharmonik. Sinočnje, izvedba je imela ogromen uspeh ir, zato na ponovitev opozarjamo. Vstopnice v Knjigami muzika::;.	2189-n
Mladino in ljubitelje glasbe opozarjamo na ponovitev I- letošnjega mladin-fekega koncerta, ki bo drevi ob 18. v Filharmoniji. Spored izvajajo:	Anton
Trost Albert Lar m el j, Marijan Lipov-In orkester Slov. filharmonije pod v s: vorn Sama Hubada. Sporedi v Knjiga-ni muzikali j.	2190-n
ICincmafografi
LJÜBUAXA MOSKVA: sovjetski film
»Sinja pota*, tednik. — SLOGA: sovjet s ni film »Vrnitev iz zmage* tednik Pr istavo ob 16.15. -18.15 in 20-15. ŠIŠKA: sovjetski film »Učenka prvega razreda* tednik. Predstava ob 20. MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film >pot v h • oJmc-v , tednik. — GRAJSKI: sovjet>k: film -Pravljica o sibir. ai. zem;ji< Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL sovjet film »Srednji napadalec-, tednik. — DOM: sovjetski film »Aleksander Matrosov«, tednik.
KAMNIK: sov j. film »Tahir m Zuhra«.
tednik.
KRANJ MESTNI; sovjetski film »Tretji
udarec«, tednik.
PTUJ: sovjet-k film »Predstavnik oblasti« tednik
lls-aans objave
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ima v 49- štev. V. letnika z dne 16. novembra 1948 tole vsebino:
2£4- Uredba o ocenjevanju in nadzorstvu
nad izdelovanjem igrač.
265.	Pravilu, k o pripravniški . službi, strokovnih izpitih m strokovnih tečajih v pravni stroki in o prehodu uslužbencev iz drugih strok v pravno stroko.
266.	Pravilnik o pripravniškem stažu, strokovnih izpitih in tečajih v geološki široki ter o prehodu iz drugih 5trok v geološko stroko.
267.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za uslužbence kmetijske stroke ter o prehodu iz drugih strok v kmetijsko .stroko.
268.	Odredba o odpravi poklica »pristav in pripravniške službe za ta
poklic.
VREMENSKO POROČILO h id k; meteorološke službe STANJE DNE 17. NOVEMBRA:	K
učinku depresije, ki se je premaknila z Genovskega zaliva proti srednjemu Jadranu, se je pridružil še učinek hladne fronte, ki je v teku noči prešla Slovenijo. kar je ojačilo padavine. Do 7. ure zjutraj se je deževje razširilo na ves zapadni predel Jugoslavije kjer so se v teku noči pojavile čelo nevihte. V zaledju hladne fronte sledi prehodno področje višjega zračnega tlaka, sicer se nadaljnje vremenski režim atlantskih depresij.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 18. novembra: Izboljšanje, deloma jasno.
OBJAVA
V iolfjfefii", tefctl pouk na «Jedočih skih Šolah:
1.	Gradbena dedovodaka dola v MA ribom, I. In 11. letnik. Organizira splošno gradbeno podjetje »Konstruktor«, Maribor. Pričetek bebka v obeh letnikih 1. decembra 1948. V Maribor naj ee vpišejo kandidati ia naslednjih območij: Maribor, Dravograd. Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Ptuj, Dolnja Lendava, Šmarje pri Jelšah, Gornja Radgona ln Ljutomer.
2.	Gradbena delovodska šola v Ce_ Uu. I. In 11. letnik. Organizira splošno gradbeno podjetje »Beton«, Celje. Pričetek pouka v obeh letnikih 1. decembra 1948. V Celje naj se vpišejo kandidati lz naslednjih območij: Celje, Mozirje, Slov. Konjice ln Trbovlje.
3.	Gradbena delovodska šola v Go. rici. I. in II. letnik. Organizira splošno gradbeno podjetje »Primor!».. Ajdovščina. Pričetek pouka v ooeh letnikih 1. decembra 1948. V Gorico raj se vpišejo kandidati lz naslednjih območij : Gorica. Idrija, Postojna, Sežana. Tolmin in Ilirska Bistrica.
4.	Gradbena delovodska šola v No. vem mestu. I. ln II. letnik. Organizira splošno gradbeno podjerje »Pionir«, Novo mesto. Pričetek pouka v obeh letnikih 1. januarja 1949. V Novo mesto naj se vpišejo kandidati lz naslednjih območij: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Krško, Kočevje in Grosuplje.
5.	Gradbena delovodska šola v Ljub. ljani. I., II. ln III. letnik, šola je v sklopu Gradbenega tehnikuma v Ljubljani. Pričetek pouka v vseh treh letnikih je 1. decembra 1948. Vpis se bo vršil 27. novembra 1948 öd 8. do 31. ure v III. T. S. š. V Ljubljano naj se ■/pišejo kandidati lz naslednjih »a.no-i. j: Ljubljana, Kranj, Jesenice, Karo-n;'c ter vsi kandidati lz ostalih območij, kateri nameravajo študirati v TI letniku smer — nizke gradnje.
Pravico vpisa v gradbene delovod-ske šole imajo kvalificirani delavci z opravljenim strokovnim izpitom in enoletno prasko kot kvalificirani delavci. Pri vpisu v I. letnik morajo kandidati predložiti:
1.	Izpričevalo o opravi lenem strokovnem izpitu.
2.	Potrdilo podjetja o opravljeni enoletni praksi kot kvalificirani delavec.
Rojstni list (izpisek lz matične kr jige).
Kandidati za višje letnike predlože-
1.	Zadnje šolsko Izpričevalo.
2.	Rojstni list (izpisek iz matične
knjige).
Vsi razredi gradbenih delovodekih šol so arhitektonski (visoke gradnje), na gradbeni delovodski šoli v Ljubljani. pa bo pouk v II. letniku deljen v dve smeri v arhitektonsko (visoke gradnje) in gradbeno smer (nizke gradnje).
MINISTRSTVO ZA GRADNJE LRS
(LJUBLJANSKE NAROČNIKE,
lei so v zaast&nka ^flaroSnino, opozarjamo, naj |o činprafcporat-naj», sicer jim 20; t; m; list-ustavimo;
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA ČETRTEK
6.00 Slovenske narodne. 6.10 Napoved časa in poročila. 6-20 Jutranja telovadba.
6.30	Plesi in baleti. 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave. 7-10 Lahka glasba. 12-30 Napoved časa in poročila- 12.40 Zabavna glasba mali oglasi in objave. 13-00 Pisan spored orkestralne ln solistične glasbe. 14.00 Kulturni pregled. 14.10 Igra Veseli trdo. 14-30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Poje Voroneški zbor. 18-00 Igra Mali orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Alberta Dermelja. (Prenos v Trst). 18-30 Iz francoskih oper 19.00 Radijski dnevnik. 19-10 Koncert pianista L. M. Škerjanca. 19-30 Napoved časa in poročila. 19-40 Zabavna glasba mali oglasi in objave. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20-15 Poje Slovenski vokalni kvintet. 20.35 3 Dvorakovi Slovanski plesi. 20-45 Tone Čufar — komunist in literat. 21-15 Slovenska simfonična glasba. (Prenos v Zagreb). 22.00 Prenos poročila Zvezne postaje Beograd
22.30	Zabavna in plesna glasba. 23.00 Melodija za lahko noč. 23.30 Zaključek oddaje.
NAGRADNI NATEČAJ
Ministrstvo za kmetijstvo LRS raz. pisuje natečaj za izdelavo načrtov za sledeče kmetij, gospodarske zgradbe:
1.	Načrt govejega hleva za 100 krav s pripadajočimi prostori za porod, s teliščem. s krmilnico, senikom (nad hlevom ali v posebni zgradbi) ter s sobo za dežurnega. Obratovalne smeri (krmljenja, izhod živine, izvoz gnoja) zasnuje sam projektant.
2.	Načrt govejega hleva za 60 krav z istimi prostori ln pogoji kot pod točko 1.
3.	Načrt govejega hleva za 30 krav istimi prostori in pogoji kot pod
točko 1.
4.	Načrt gospodarskega poslopja za manjše kmetijske obrate. Načrt naj obsega hlev za 10—15 glav odrasle govedi s pripadajočim oddelkom za teleta. Pod Isto streho naj bodo 4 stojišča za konje in prostori za 20 svinj. Vsi prostori naj bodo vezani s prostori za pripravo krme, senik naj bo na podstrešju.
Projekti naj se izdelajo za sledeče
okoliše:
A.	Slovensko Primorje,
B.	Dolenjska, štajerska,
C.	Ravninski,
D.	Planinski.
Gospodarska poslopja se lahko projektirajo zidana (opeka, kamen), lesena ali kombinirana.
Za normalno stojišče odrasle govedi naj projektant predvideva površino
2.30	m2, pri ravninskem tipu pa 2.60 m2. Višina hleva naj raste vzporedno z velikostjo hleva od 2.65 m do 3.20 m. Zračenje hleva mora projektant predvideti v zadostni meri.
Kot en načrt se računa načrt za en objekt v katerem koli od navedenih okolišev in v materialu po izbiri. Projektanti naj predvidevajo uporabo čim ekonomlčnejšega in čim cenejšega materiala pri najsmotrnejšem razporedu prostorov. Projekti morajo vsebovati tloris, podolžni in prečni prerez ter približno uporabo gradbenega materiala.
Nagrade:
X, nagrada 20.000 din, tri II. nagrade po 10.000 ln 30.000 diru deset III. nagrad po 6000, 50.000 din.
II.
Istočasno s prednjim natečajem razpisuje Ministrstvo za kmetijstvo LRS tudi nagradni natečaj za izdelavo načrtov za sledeče objekte:
1.	Načrt kombiniranega svinjaka za 4 plemenske svinje in 12 do 16 pitan-cev.
2.	Načrt kombiniranega svinjaka za 8 plemenskih svinj in 20 do 30 pitancev
3.	Načrt kombiniranega svinjaka za
10 plemenskih svinj in 20 do 30 pitancev.
Merilo načrta, izdelava, ekonomičnost in uporaba materiala naj bo Ista kot pri načrtih za goveje hleve. Lahko so Izdelani s svinčnikom na navadnem papirju, merilo načrta je 1:100
Nagrade:
1. nagrada 10.000 din, dve II. nagradi po 5000 ln 10.000 din, pet III. nagrad po 3000, 15.000 din. Načrte je treba poslati Ministrstvu za kmetijstvo z naslovom projektanta, lahko pa tudi z geslom v zaprti kuverti, pri čemer naj bo naslov projektanta v posebni kuverti pod Istim geslom.
Rok za predložitev projektov je 15. december 1948 Projekte bo ocenjevala posebna komisija pri Ministrstvu za kmetijstvo.
Ministrstvo za kmetijstvo sl pridržuje pravico odkupa nenagrajenih načrtov.
Ljubljana, 12. novembra 1948.
Ministrstvo za kmetijstvo LR8
Kupimo
1,5 TONSKI TOVORNI AVTOMOBIL
v brezhibnem stanju, eventualno brez gum.
Ponudbe z opisom posie.it takoj
na naslov:
Tverniea dušika - Ruše
ZASLUŽEK
BRIVSKEGA POMOČNIKA in frizerko sprejme za nekaj ur tedensko — Franjo Žabjek, Ljubljana, Krakovski nasip 26.	34868-4
ŠTUDENT TEHNIKE išče dauno šU-riurno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku	35089 4
POMOČ v gospodinjstvu potrebuje tričlanska zaposlena družina za nekaj ur dnevno. Hrana ln stanovanje tn ostalo po dogovoru. Gregorčičeva 29. IV nadstropje	"5066 4
INŠTRUIRAM vse predmete za I. In II. razred gimnazije. — Ponudbe pod Srednješolec na oglasni odd. 35078-4 ŠIVILJSKO POMOČNICO za Izdelavo oblek za nekaj ur dnevno sprejmem. Karlovška cesta št. 20. podpritličje, desno.	35164-4
STROJNI TEHNIK išče v večernih urah honorarno delo, risanje, predavanje. obratovodstvo Naslov v ogl. oddelku	35145-4
IŠČEM UČITELJA za stenografijo v Kranju. Ponudbe na podružnico SP Kranj pod Stenografija. 35113-4
PRODAM
SVETLOMODRO POHIŠTVO za dečjo sobico, belo otroško posteljico, pocinkano kopalno kad in več drugih predmetov prodam. Ogled v sredo in četrtek od 11 do 14 popoldne. Erjavčeva cesta št. 14. klet, zvoniti trikrat	34570-5
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, z dolgim čolničkom, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35040-5
PREPROGO, dobro ohranjeno, 3—2 in perzijaner kožico prodam. — Jaklič. Žabjek 3.	35043-5
GUMIJASTE NOGAVICE proti krčnim žilam in 1 kg prave kave prodam. — Naslov v oglasnem odd. 35042-5 BRESKOVA DREVESCA, nizke jablane prodam Dolinšek. Kamnica pri Mariboru	34850-5
PORCELAN SERVIS, nov, za pecivo ali podobno, znamke Rosenthal, za šest oseb. prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35076-5
ŠESTILO, ničelno, precizno, Richter, in nekaj knjig Modre ptice, Hrama, Triglav in njegova soseščina, ter opernih partitur Prodana nevesta i. t. d. prodam Ažbetova 4.	35086-5
BELO VOLNENO JOPICO za manjšo postavo prodam. Dalmatinova ulica št 11-1.	35093-5
ŠKORNJI št 43, močni, št. 41, vitki, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku SP.	35080-5
OTROŠKE ČEVLJE za 4—6 letne in št 35 prodam ali zamenjam za večje. Istotako ženske štrapacne št. 39. — Vodnikova cesta 90.	35082-5
MOŠKI POVRŠNI SUKNJIČ za vitko postavo prodam. Na ogled pri krojaču, židovska ulica 8.	35084-6
GOJZARJE št. 42 prodam Vprašati A.
Strgar, Pred škofijo 16.	35064 5
RIBIŠKO PALICO s struno prodam. Ogled od 11 do 12. Naslov v oglasnem oddelu.	35068-5
KOLO Puch. delovno dinamo, odlična pnevmatika,. toaletni servis (svinčeni kristal), zlat pečatni -prstan prodam. — Naslov v ogl. odd. 35069-5 KLAVIR, jako malo rabljen, prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 35070-5 ROČNI VOZIČEK, nosilnost 300—400 kilogramov, lepove hlode na stojalo, 1 m. rumeno kolerabo 300—400 kg, prodam. Kalinšek Anton, Fužine številka 1.	35074-5
TRICIKEL prodam. Aljževa cesta 12, šiška.	35167-5
PARNI KOTEL, primeren za predelavo v cisterno (5000 litrov), črpalko, visokotlačno na motorni pogon do 800 litrov v minuti skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 35152-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Predovičeva 22.	35154-5
DIRCO — ročni voziček prodam. — Št Vid št 6.	35163-5
BAKRENE VZMETI (Spirale) za dva kavča ali dve postelji prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 35158-5 ŠIVALNI STROJ Singer, okrogli čolniček, pogrezljiv kabinet, krasen, naprodaj Ogled od 9 do 13. Naslov v oglasnem oddelku.	35183-5
SOBNO OMARO iz trdega lesa in umivalnik z marmornato ploščo in velikim zrcalom prodam. Naslov v ogl oddelku.	35126-5
BLAGO za moško perilo prodam ali zamenjam za živež. Naslov v ogl. oddelku.	35156-5
DEŽNI PLAŠČ s kapuco za srednjo žensko postavo, siv perzijaner ovratnik in pohištveno blago 5.60 m prodam, Ponudbe pod Prilika na oglasni oddelek.	35171-5
DVE NOVI TEHTNICI, pekovski, za testo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35170-5
ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv. okrogli čolniček, prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd.	35166-5
RADIO, tricevni, dobro ohranjen, prodam Naslov v podružnici Slov por. Celje.	35119-5
VISOKE ČEVLJE št 3 6 prodam. Jereb, Ižanska cesta 18.	35172-5
Važno
za naročnike inozemskih listov in revij!
Obveščamo vse, ki se želijo za leto 1949 naročiti na inozemske liste in revije, da to store najkasneje do 22. novembra 1948.
Opozarjamo posebno vse državne ustanove in druge, ki želijo obnoviti naročnino za inozemske strokovne in druge liste ter revije, da se drže točno gornjega roka. Na poznejša naročila se ne bomo ozirali.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE,
LJUBLJANA, Kongresni trg.
SADJARJI I Nahrbtno, 16 litrsko avtomatsko škropilnco z bambus cevjo ln nahrbtnl žveplalnik prodam. Ponudbe pod Skoro novo na ogL odd. 35176-5 4 KOLESA s trdimi gumami, krogljič-nimi ležaji ln osmi prodam. Naslov V oglasnem oddelku.	35176-5
NEKAJ ŠTEVCEV, rabljenih, za isto-smernl tok, prodam, Cihkel Ludvik, Ribnica na Dolenjskem.	35180-5
1000 kg REPE prodam Naslov v oglasnem oddelku.	35179-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno prodam. Ogled od 12. do 15. Accetto, Trnovski pristan št. 18.	35102-5
OTROŠKO POSTELJO, majhno -neč — (gašperček) In predpečico prodam. Ribniška 24, klet.	35101-5
TOPOLINO v najboljšem stanju, lep. prodam. Ponudbe pod Lep topolino na ogl. odd.	35139-5
TELEFONSKI APARAT, namizni — prodam. Adamič, Malgajeva številka 8.	36138-5
STROJ za rezanje salam prodam — Adamič, Malgajeva 8.	35137-6
KLAVIR, kratek z angleško mehaniko, znamke Hoffman prodam. Ponudbe pod Odličen klavir na ogl. od. 35141-5 BENCINSKA SODA 200 in 60 litrska proda Adamič, Malgajeva S. 35140-5 PRAVO KAVO prodam. Beljaška 20, Šiška.	35144-5
LEP SERVIS za 6 oseb in lep pribor, rje prost, prodam. Klun Mira. Tyr-ševa 69a	35143-5
ELEKTRIČNI KUHALNIK, nov, na dve plošči, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35122-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avto-model, prešit in tapeciran, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 35148-5 USNJEN PLAŠČ ln sobno kredenco prodam Mariborska 17.	35105-6
NOVE MOŠKE ČEVLJE in srajce —■ ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35104-5
PORCELANASTO umivalno školjko — prodam. Naslov v ogl. odd. 35107-5 KRZNEN PLAŠČ ugodno nrodam. Naslov v ogl. odd	35112-5
RADIO »MINERVA« prodam. Naslov v ogl. odd	35111-5
PLINSKI REŠO — enopl amen skl prodam Vprašati Pražakova številka 12 — hišnik	35099-5
KRZNEN PLAŠČ, dobro ohranjen za manjšo osebo, in rjave športne čevlje ženske št. 36 in 37. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 35098-5 SAMSKO SOBO Iz trdega lesa. rabljeno, ugodno prodam Rožna dolina, Cesta II št 18.	35195-5
PREGRINJALO za 1 posteljo iz vzorčastega etamlna, dve novi modri volneni oblekel za 8 do 10 letno deklico. šerpo iz žanillje, moške spodnje hlače, večje številke prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35194-5
ŽENSKO KOLO Dürkopp, dobro ohranjeno. prodam. Staretova štev. 14-1, Trnovo.	35160-5
LEP MOŠKI PLAŠČ, temnosiv, zimski iz angleškega blaga prodam. Ogled pri krojaču, Igriška ulica 14. 36198-5 PEC na žaganje, velika, nova, naprodaj Porenta, Litijska 67.	35197-5
ZIMSKI PLAŠČ za žensko ali moškega, dobro ohranjen, ih športno jopo prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov poročevalca.	35200-5
NOVO' KOPALNICO na plin. predvojni material, prodam. Ponudbe pod Kopalnica na ogl. oddelek. 34496-5 SMIRNA PREPROGO, skoraj novo, 2x3 m in modne hlače za srednjo postavo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35187-5
ELEKTRIČNA PECKA na tri grelce je naprodaj. Ogled od 8 do 11. Stari trg 17, vežna vrata. levo. 35191-5 ZLOŽLJIV OTROŠKI STOLČEK - mizico, gugalni stolček in nemške po-vestno knjige, otroški šal in rokavice prodam. Naslov: Šubičeva ulica št. 3-1, levo.	35190-5
ŽENSKE ČEVLJE, črne štrapacne, še nove št. 3 9 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35189-5
MOŠKI SUKNJIČ, predvojno modro blago za visoko postavo, dobro ohranjen, moderno krojen, ugodno prodam Naslov v ogl odd.	s35193-5
JAVORJEVO SPALNICO, orehovo jedilnico itd. zaradi preselitve ugodno prodam. Ogled od 15 do 17. Naslov v oglasnem oddelku.	35192-5
ISTRSKEGA resastega braka, pet mesecev starega z rodovnikom prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 35211-5 SPALNICO, samsko, rabljeno, zamenjam za suha drva — Vič-Glince, Splitska 10.	35149-5
ŽENSKE RJAVE ČEVLJE št. 39 in srebrno vazo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	35207-5
BRILJANTEN UHAN prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35209-5
ELEKTRO-MOTOR 4 ks. 380—220 — 1400 obratov in Berkel tehtnico prodam najraje za živila. Naslov v ogl. oddelku.	35205-5
SKUNKS OVRATNIK, dvodelen, prodam, Reber 7.	35204-5
ŽIMNICO za posetljo prodam, Tyrševa cesta 81-11, desno.	35199-5
Oddv
LUTZotfo PEC. visok» 150W706cm! kupim. FrfČ, Hradeckega cesta številka 8.	35169-6
KONJSKO OPREMO, samo boljše in predpisne stilske Izdelave lahko vožnjoe eno-, dvo- ln večvprežne, rabljene, tudi defektne, če je okovje v redu, kupujemo. Naslov v oglasnem oddelku	35182-6
KUPIM HOKEJCE brez čevljev. Plačam po dogovoru, takoj. Naslov v og.l oddelku.	35124-6
KAROSERIJO za osebni avto Opel-Super kupimo. Ponudbe na naslov: Elektroljubljana, elektrarna Trbovlje.	85117-6
DVE PREŠITI ODEJI ln diamant za rezanje stekla kupim. Naslov v podružnici SP Ptuj.	35121-6
GUMIRANO ali povoščeno platno — 2—3 m, za tapeciranje otroškega vozička. kupim. Vprašati med 17. in 20. Naslov v ogl. odd.	35079-6
TOPOLINO AVTO. dobro ohranjen — nujno potrebujem in kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Nujno I. 35134-6 BUDILKO kupim. Ponudbe na: tečajnik. Tivolski grad št. 3. Feliks Senica	35109-6
GUMI’ KABEL 4x16 m2 ali 3x16 m2 proti plačilu ali zamenjam za drugo blago, kupi Podjetje »Kamen«, Kotnikova 16.	35110-6
POSTELJNE MREŽE ali modroce ISO — 75 cm, kupim, tudi za protivrednost. Kitek Anton, železniška postaja Trbovlje.	35116-6
ŠIVALNI STROJ kupim ali zamenjam za rejenega prašiča ali vola. žagar. Babno polje 95, pri Rakeku. 34269-6 ŠIVALNI STROJ ženski ln decimalno tehtnico od 100—800 kg kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Dobro ohranjeno.	35100-6
MOŠKI TRENCKOT ln suknjo kupim. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Kamnik.	35132-6
RADIO APARAT, pokvarjen, lahko tudi brez žarnic, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod Star radio na podružnico SP Jesenice.	35131-6
KOMPLETNI MOTOR Opel-Blitz tip 38 za tovorni avto kupi Medzadružni odbor O Z za Gorico.	35130-6
KANDAHAR VEZI za smuči kupim. Ponudbe pod Kompletne na oglasni oddelek.	35185-0
ZA ZENSKE ŠKORNJE št. 39—40 dam usnje ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe pod Javi na oglasni oddelek	35088-6
TEORETSKO FIZIKO G. Joos kupim. Plačam vsako ceno. Ponudbe na naslov : Frantar Pavle, Prule 27, Ljubljana.	35208-6
MANJŠI GLOBUS ali primerne igrače za dečke kupim. Ponudbe pod Globus na oglasni oddelek.	35202-6
ZAMENJAM
KUPIM
KUPIMO dva tricikla, kompletna in dobro ohranjena ali pa samo ogrodja, več pisalnih strojev, dobro ohranjenih po možnosti večjega formata, kakor tudi pisalne stroje z dolgimi valji ln več električnih ali ročnih računskih strojev. — Zamenjamo dva industrijska toplomera od 0—1200 c, dolžine 140 cm za toplomere od 0 do 1500 c, dolžine 40 cm. Ponudbe poslati na naslov Podjetje »Kamnik« V Kamniku.	34834-6
KOLO, lahko, moško ali žensko kupim ali zamenjam za novo kuhinjsko opravo. Telban Franc, mizar, Verd št 57, p. Vrhnika.	35000-6
KUPIMO JEKLENO pleteno žično vrv 3—5 mm od 12 m naprej. Tovarna testenin. Ljubljana» Tržaška cesta številka 44 a.	34908-6
LINOLEJ za pokritje tal v izmeri 3.40 krat 4.50 m kupimo. Ponudbe z označbo cene. barve in opisom stanja: na Okrajni trgovski magazin, Kamnik.	34693-6
KROJAŠKI STROJ kupim. Globovnik Franjo, Vojašniška 9. Krojaštvo Maribor.	34986-6
OBROČA ZA DVOKOLO, dobro ohranjena, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	34984-6
VEC PETTONSKIH GUM, voz za konjsko vprego kupimo Naslov v ogalsnem oddelku.	35060-6
NOVEJŠO ARITMETIKO za I. in III. in geometrijo za III. razred gimnazije kupim. Dougan Mirje štev. 11, I. nadstropje.	35061-6
PISALNI STROJ, prenosljiv, kupim, ponudbe pod Prenosljiv na oglasni oddelek.	35094-6
SOBNO PEČ Zephir ali Lutzovo kupim Ponudbe: Ivanka Jakomin, Rutarjeva 5.	35095-6
SNEŽKE št. 23—26 kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	35096-6
KNJIGE, nemške strokovne in umetniške ter romane kupim. — Ponudbe pod Beletristika na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	35065-6
KA.VC, nov ali zelo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cehe na oglasni oddelek pod Kavč 35072-6 POSTELJO z modroel ali divan kupim. Naslov v ogl oddelku. 35165-6 DVE POSTELJNI MREŽI kupim. Naslov v podružnici Slov poročevalca, Kamnik.	35133-6
ŠIVALNI STROJ Binger zamenjam za dober radijski aparat. Naslov v ogl. oddelku.	35054-7
RADIJSKI APARAT zamenjam za lepo zakonsko spalnico, po možnosti kompletno, razliko doplačam. Naslov v oglasnem oddelku.	34821-7
% kg FINE VOLNE v terakot barvi zamenjam za svetlosivo, svetlodrap, rjavo ali zeleno. Naslov v oglasnem oddelku.	35087-7
DVE ZRAČNICI in dva plašča za kolo zamenjam za 10 kg žime. Ogled od 15 dalje. Naslov v ogiasnem oddelku Slov. poročevalca.	35090-7
RŽENO MOKO ln koruzni zdrob zamenjam za milo in pralni prašek. — Naslov v oglasnem oddelku. 36092-7 SMUČI, prvovrstne, zamenjam za suha. bukova drva. Ponudbe pod Smuči na oglasni oddelek.	35063-7
ZAMENJAM koruzno moko za protivrednost. Toš-, Gregorčičeva štev, 29, IV nadstropje.	35077-7
ŽIVILA dam za ženske škornje ali gojzarice št. 37—38. Naslov v ogl. oddelku.	35157-7
TEKAC-preprogo 3x0.70 zamenjam za volneno blago za žensko obleko. Naslov v oglasnem oddelku. 35159-7 NOVE SNEŽKE št. 36, podložene s flanelo. zamenjam za enake ali vsaj dobro ohranjene št. 37. — Vrviščar, Gerbičeva 47	35160-7
STEKLO, okensko, ln cement, zamenjam za firnež. oljnato barvo, belo ali krem, betonsko železo, vodovod-no-instalacijski material (pipe, svinčene gencene, odtočne cevi 1%, 1 colo, zidne plošče za svinčene cevi pol cole), vratne ključavnice, okenske olive in zidne emajl ploščice. Ponudbe je poslati pod Steklo cement na oglasni oddelek.	35161-7
ŽENSKE ŠKORNJE, črne, skoraj nove št. 38—39 zamenjam za 15 kg dobre žime. Naslov v oglasnem oddelku SP.	35163-7
ZAMENJAM 2 ploha, 2 AŽ panja ln nekaj kranjičev za oves. fižol ali kaj za oblojo prašičev Jakelj J., Verje št 15, prt Medvodah.	85173-7
DEBELEGA PRAŠIČA zamenjam za strešno opeko. Naslov v oglasnem oddelku	35125-7
% kg KAVE zamenjam Za predeno volno angora ali grugo. Naslov v ogl. oddelku.	35168-7
iy4 kg PRAVE KAVE zamenjam za 1% m blaga svetle barve za plašček. Naslov v ogl. odd.	35135-7
ČEVLJE na pol gojzerice št. 35 zamenjam za enake št. 37. Naslov v ogl odd	35142-7
RADIO »LORENZ« 5 cevni, 3 valovne dolžine zamenjam za Telefunken, Blaupunkt, Minerva ali Philips z magičnim očesom, razliko doplačam z naturalijaml ali denarjem. Ogled od 15. ure dalje. Grabrijan. Sv. Jakoba trg 8-II.	35106-7
3 kg DOZO MLEKA V PRAHU zamenjam za koruzni zdrob Vodnikova c. 17, gostilna.	35103-7
LUŽNI KAMEN zamenjam za surovo maslo ln jajca, samo od 15 ure dalje Naslov v ogl. odd	35108-7
ZAMENJAM KRAVO, dobro mlekarico tretjič brejo, za električni motor 5Vi ks. Švigelj Franc. Brest 51, p. Ig-Studenec.	35151-7
MOTORNO KOLO Ardie. 125 ccm, na pedala zamenjam za radioaparat. — Naslov v oglasnem odd	35127-7
DOBRO ŽGANJE ali jabolka zamenjam za gumijaste škornje, nove, štev. 37, 40 In 46 Tvo Kobal, pošta Barbara. Haloze	35186-7
18. NOVEMBRA 1948
■
ŠTUDENT TEHNIKE, višji tehnik, nujno potrebuje opremljeno sobo. Plačam v naturalijah po dogovoru. Ponudb» pod živila na oglasni oddelek.	35075-10
ÖARSONIERO 11 X 4 m velika soba. Šteje za dve, e souporabo kuhinje, poleg magistrata, zamenjam za tro-sobno stanovanje, prav tako pole* magistrata. Ponudbe pod Krasen razgled na ogl. odd.	35177-10
PRAZNO SOBO s prostim vhodom in souporabo kopalnice zamenjam za enako na Mirju. Ogled od 10. do
14.	Naslov v ogl. odd. 35147-10 SOBO iščem. Plačam v naturalijah ali v prostem času pomagam. Ponudbe pod Kjerkoli na oglasni odd. 35128-10 URADNICA išče opremljeno sobo, v prostem času nudi pomoč v gospodinjstvu. Po možnosti blizu tramvaja. Pomidbe pod Poštena na oglasni oddelek.	35210-10
ZAMENJAM trosobno stanovanje v centru mesta za manjše s kopalnico na periferiji, najraje Bežigrad ali šiška. Ponudbe pod: Kopalnica na ogl. oddelek,	35206-10
SOBO, opremljeno, Iščem, plačam tudi v naturalijah. Ponudbe pod Natura-lije na oglasni oddelek. 35097-10 TRISOBNO STANOVANJE v letovi-ščarskem kraju na Gorenjskem zamenjam za istotako v Ljubljani. Ponudbe pod Vila na ogl. odd. 35081-10
RAZNO
DNE 14. novembra ponoči ml je bil ukraden električni motor znamke »Elin« tip 404. 5Vi ks. Vsakogar, ki bi mi dal kakršne koli Informacije o nahajališču istega, prosim, da ml sporoči proti nagradi na naslov: Zupan Jerni. Breg 6 pri Kranju, Gorenjsko.	34973-14
DNE 15, t.. m. zjutraj sem izgubila rjavo denarnico od tramvaja do železniške direkcije ali v njej. Poštenega najditelja prosim, naj mi vrne na oglasni oddelek denarnico in dva bankovca po 500 din, drugo naj obdrži. Baznik Leli, Cankarjava številka 3.	35085-14
TOVARIŠICA, ki je v ponedeljek dne
15.	novembra zjutraj pred blagajno na’ železniški postaji v Trbovljah pobrala kožno rokavico, naj jo proti nagradi odda pri Stroju v Trbovljah II.	34985-14
OTROŠKO ČEPICO, plišasto, rjavo je vrgel otrok z balkona v Tavčarjevi ulici 3. Prosim poštenega najditelja, naj jo’ odda proti nagradi. Senčar, Tavčarjeva 3-1.	35071-14
IŠČEM OSEBO za konverzacijo v ruskem jeziku. Ponudbe pod Ruščina na ogl oddelek.	35077-14
GORŠIC ALOJZ, Škofljica št. 42, pro-klicuje, da ni kupec sena pri Ivancu, želimlje	35162-14
LEPO NAGRADO dobi, kdor izsledi motocikel BMV 360 ccm OHV evid št. S-0858, št motorja 304665. štev okvirja 304866, črno pleskan, brez kardanske osi Opozarjajo se zlasti delavnice, v katerih bi se taka ob iskala. Motocikel je bil ukraden v noči od nedeljo na ponedeljek 15. t m. iz zaprte garaže na Borštnikovem trgu S. Vse podatke javit! na: I Rebolj. Vegova ulica 8. mehanična delavnica	35123-14
DNE 16. NOVEMBRA Je bilo najdeno moško kolo št. 1598141 brez gum in luči. Dobi se Obrije 9. Šmartno ob Savi.	35174-14
ZATEKEL se Je kratkodlak ptičar — Dobi se: Dmničar. Ulica na Grad štev. 8.	35196-14
+ Naznanjamo žalostno vest. da je naš dragi oče. stari oče, stric in tast
MIHAEL SOSTER
upokojeni strojnik Mestne klavnice Celje in hišni posestnik SP. Hudinja 22
po kra&l bolezni preminul. Pogreb bo
19.	novembra ob 15. uri !z mrtvašnice na okoliško pokopališče v Celju
Žalujoči Lojze, Friderik. Avgust, sinovi; Marica in Olga. hčerki, ter ostalo sorodstvo.
+ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po daljši bolezni v 81. letu starosti preminul moj dobri mož, oče. stari oče. brat in svak
AVGUST MLEJNIK
drž. upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 18. novembra 1948 ob 16 uri na mestno pokopališče.
Škofja Loka, 17 novembra 1948
Žalujoči: žena. otroci, sestri in ostali sorodniki
NEPREMIČNINE
HIŠO. dvo- do trinadstropno z lokali v Ljubljani ter trikolo kupimo. Ponudbe sprejema Združenje slepih. Kongresni trg 16.	34920-8
HIŠO v dobrem stanju ob glavni cesti prodam. — Zraven hiše mali vrt. — Kožar Jakob, železničar, Pra-pretno štev. 11. Radeče pri Zidanem mostu.	35129-8
ENODRUŽINSKO HIŠO — vseljivo in parcelo prodam. Ponudbe pod Posamezno na ogl. oddelek.	35188-8
HIŠO v Ljubljani, v centru ali na pe-rlfirejl kupim. Ponudbe pod Boljša zgradba na ogl. odd.	85201-8
SOBE - STANOVANJA
SKROMNO SOBICO ali kuhinjo, neopremljeno, Iščem kjer koli. Plačam v denarju ali z delom. Pismene ponudbe pod železničar samec na ogl. oddelek.	34949-10
OPREMLJENO SOBO oddam mirni uradnici ali študentki. Ponudbe pod Več po dogovoru na oglasni oddelek Slov. poročevalca,	85062-10
PRAZNO SOBO v centru zamenjam za opremljeno. Ponudbo pod Center na oglasni oddelek.	36091-10
+ V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma in za vedno zapustil moj nadvse ljubljeni mož in zlati očka
FRANC SITAR
čevljarski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 18. t. m. ob pol 16. uri iz mrtvašnice na pokopališče v Tržiču Prosimo tihega sožalja.
Tržič. 16. novembra 1948.
Globoko užaloščena žena Marija, hčerka Ivica In sin Zdenko
+ V neizmerni boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl v cvetu mladosti 21 let naš zlati sinko, vnuk, nečak in bratranec
SAVO KOSTEVC
Student hldrometeorologije
Pogreb našega nepozabnega bo v petek 19. t. m. ob 16 uri na pokopališče v Zagorju.
Zagorje. Pišece, Beograd Ljubljana, Graz, 17 novembra 1948
Žalujoči: Kostevc Jože, oče, t rena, mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA — Vsem, ki ste spremili našo nepozabno mamo in sestro
ANTONIJO MARINKO
na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje, se prisrčno zahvaljujemo.
Kozarje» 16 novembra 1848
Družina MARINKO.
ZAHVALA — Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža in očeta
JANEZA ČERNE
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Rupniku in dr. Schrottu za ves njun trud, hišnim sostanovalcem za prekrasen venec, pevcem za ganljive žalostinke ter vsem, ki ste nam stali ob strani.
Ljubljana, 16 novembra 1948
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje uredniški odbor. Ljubljana, Knafljeva uilea »t 6/H — Telefon uredništva in uprave St 55-22 do 55-26 telefon uprave za ljubljanske naročnika št. S8-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovara»
uradnik Cene Kranjc