Političen list za slovenski nárocL T* polti prejemu velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 »dminlatraclji prejemati velJA: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta t (Id., za en mesec 1 tld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semcniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja, triatopna petit-VTsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja v»nk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»S. uri popoludne. issJtev. 239. V Ljubljani, v četrtek 17. oktobra 1889. Letnil* XVII. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Niso se še polegle strasti, ki so bile izbruhnile v največi meri proti škofu Strossmayeru vsled do-godjaja v Belovaru po vseh židovskih časopisih, ki vedno prež0 kakor rjoveči levi na svoje žrtve, posebno še na katoliško duhovništvo, in glej zopet so se vzdignili sovražniki zoper njega, češ, da slabo gospodari. Glavna namera tega novega napada je ta, da se škofu Strossmayeru odvzamejo glavui dohodki od njegovih gozdov, katere hoče podžupan Čuvaj, najglasovitejši mož sedanje uprave v Slavoniji, dati pod sekvester radi slabega gospodarstva, čeravno je vsem znano, da je uprava šumska Stross-mayerova uprav uzorna, in da vsi naši upravniki niso sposobni voditi na tak lep način upravo njim povjereno. „Obzor" piše o tem dogodjaju sledeče: Vsak Hrvat, u'i ni izgubil spomina ali ki ga ni morda predal drugemu v najem, gotovo se dobro spominja, da se od leta 1867. od časa do časa napada škof Strossmayer iz onega tabora, ki misli, da bi mu Hrvatska ležala pred nogami, ko bi ne bilo škofa, ali ko bi ga mogli storiti „neškodljivim". Troblja tega tabora je „Pester Lloyd". Bilo bi dosta zanimivo in tudi za najnovejšo zgodovino hrvatsko značajno, ko bi si vzel kdo truda, da od onega časa prelista „P. Lloyd" ter prečita one članke, v katerih se napada djakovski Škot. Vendar pa nočemo temu spoštovanemu organu visokih madjarskih krogov političnih delati krivice ter hočemo priznati, da je enkrat pohvalil škofa, pri-zuavši mu njegova odlična svojstva uma in srca. A to je bilo, ko je po smrti pokojnega zagrebškega nadškofa Jurija Haulika licemerno obrnil oči v Djakovo, ne bi li škofa Strossmayera pridobil za ceno nadškofijske stolice, da se ziinjo odreče svojemu prepričanju in da prestopi v tabor Maksa Falka in njegovih gospodarjev. Ali niti prej, niti kasneje ni našel škof Strossmayer pri njem milosti. Zdaj mu je politični rovar, panslavist, sovražnik Ogerske, dapač "nelojalen podanik; zdaj nevaren duhovni pastir, v katerega škofiji vlada nered; zdaj farizej in skrit jezuit itd. itd. Posebno se od časa do časa ti prijatelji Hrvatske zadevajo ob gospodarstveuo stanje škofovega posestva djakovskega. Po njihovi trditvi je opustošil škof vse gozde in vse gospodarstvo tako zanemaril, da so v skrbi za njegove naslednike, ki bodo bržkone obsojeni živeti ob „samem kruhu in vodi". Ta pesem se poje že čez dvajset let, in ko bi bila resnična, ne bi djakovsko posestvo imelo že nobenega hrasta in vsa djakovska okolica bi bila že podobna potiskej pusti. Mnogi se gotovo še spominjajo, koliko grajo so vzdignili službeni listi za banovanja Bauchovega proti škofu, češ, da pokončuje gozde; a spominjajo se gotovo tudi še odgovora, ki jim je bil dan in v katerem se je točno opisalo stanje gozdov in kaj se za njihovo kulturo troši in dela. Niti s to grajo se niso zadovoljili tedanji in kasnejši vlastodržci, nego so na svojo roko tajno pošiljali svoje gozdarske organe, različna javna in tajna povjerenstva; pa ko bi bili le kakšno „opustošenje" našli, gotovo bi se ne bi bili branili najskrajnejših mer proti škofu. Eden od poslanih našel je dapač, da gozdi niso izsekani, nego da jih je tudi še prestarih in da obseg gozdov nasproti obsegu obdelane zemlje stoji v ne-razmerju, ki bi se moralo odstraniti v interesu dobrega gospodarstva. Sam zaupnik „P. Lloydov" priznava v včeraj priobčenem brzojavu, da gozdi djakovačkega posestva obsegajo tridesettisoč oralov. Komaj se more verovati, ko se čita v tem brzojavu, da je podžupan Čuvaj obdolžil djakovsko oskrbništvo, da seka gozde proti „gozdnemu zakonu", ko se vendar vč, da je oskrbništvo dalo po strokovnjaku gozdno gospodarske osnove izdelati, da so le-tč pred več leti predložene v potrditev višji oblasti, da one potujejo iz Zagreba v Osek in iz Oseka v Zagreb, da uprava posestva ni mogla pri vsem svojem trudu dobiti potrjenja. V ostalem mogli bi višji krogi o gozdarenju pri djakovskem oskrbništvu skoz dve in morda še več poslednjih desetletij do pred nekaj let zvedeti natanko od sedanjega saborskega predsednika M. Horvata: On je namreč kot odvetnik in ravnatelj posestva imel velik vpliv na celo gospodarstvo, ter se njega tiče hvala in graja, ako se je dobro ali nemarno gospodarilo. A M. Horvat je danes priča „omni exceptioue major". Ali iz oseškega brzojava v „P. Lloyd" se vidi, da neko gospodo posebno peče, da je od posekanih gozdov priteklo toliko milijonov v „žepe Stross-mayerove". Le-to sumničenje pa dohaja, rekli bi ljudje, „iz hrvatske jeze". To sumničenje so naravnost prinesle tudi „Narodne Novine" pri oni zgodi, ko je škof na spomin petdesetletnice svojega duhovništva poklonil za vseučilišče, namreč za medicinski fakultet, akademijo, „Matico", „Jeronimsko društvo", deško semenišče itd. do 70.000 gld. Takrat so „Narodne Novine" pristavile, da se iz tega razvidi, kako dohodki škofa djakovskega vendar niso slabi niti sedaj, bržkone, mislile so, vsled devastacije gozdov. Resnica je, da je škof Strossmayer dobil iz škofijskega posestva skoz 40 let svojega škofovanja „mnogo milijonov", če ravno tako hočete. Ali ako iščete te „milijone", ne boste jih našli v „žepih Strossmayerovih". Ako je gg. Čuvaju in dr. Falku stalo do tega, da resnično izvesta, kam so dospeli ti milijoni, naj se malo ozreta, pa jima ne bode težko najti mesto. Celö naj se potrudita v škofijsko pisarno djakovsko, pa kako so tamkej uljudna gospoda, razun če imajo posla z drzovitim in brez-obraznim židovskim novinarjem, tam jima bodo po-mogli njunej slabi pameti. Naj pogledata divno stolno cerkev djakovsko, katero je škof Strossmayer (izvzemši staro neznatno glavnico) iz svojih dohodkov sezidal, neiskaje pomoči niti pri saboru, niti pri kapiteljnu, niti pri dijecezanskih zakladah, katera vrela se za popravo prvostolne cerkve zagrebške upotrebljujejo, čeravno so dohodki zagrebške nad-škofije mnogo večji nego djakovske. Naj poprašata za glavnico deškega semenišča, ki se sedaj snuje. Naj pomislita na vseučilišče, na akademijo znanosti, akademično palačo in galerijo slik, na kapitol sv. Jeronima v Rimu, na tolike zaklade štipendijalne pri vseučilišči, gimnazijah itd. Naj se obrneta po celem slovanskem jugu na prosvetne zavode, na tolike mladeniče, katerim je omogočil šolanje, da so dosegli akademične časti itd. Naj .... ali čemu dalje LISTEK. Pisma iz Italije. XVI. Predno nadaljujem svoja popisovanja, prejmite glas o avdijenciji pri sv. Očetu, kojo smo imeli dne i. t. m. Lahko rečem, da stopetdeset se nas je napotilo k Vatikanu ob raznih urah in po raznih potih. Shajali smo se v baziliki sv. Petra. Ob »/» 12. uri smo bili zbrani v Rafaelovi ložiji, ki je najbližja stanovanju sv. Očeta. Prejšnji in sedanji p. general sta že bila v privatni avdijenciji pri sv. Očetu. Kakor sem pozneje zvedel, je sv. Oče jako laskavo se izrekel o prejšnjem prečast. p. generalu Bernardinu in rekel novemu, naj le stopa po njegovih stopinjah in naj si ga vzame za vzgled. Bili so poklicaui tudi ravno tisti dan izvoljeni prokuratorji. Mi smo težko pričakovali trenotka, ko nam bo sreča, zreti v milo obličje sv. Očeta. Že je odbila četrt na eno, tedaj se prikažejo trije papeževi žandarmi, eden nečak sv. Očeta, v krasni opravi in za njimi prinese šest rudeče opravljenih mož sv. Očeta. Vsi pokleknemo. Sv. Oče se dajo ponesti do slehernega redovnega brata. Patra generala pa jim predstavljata pričujoče. Bili smo namreč postavljeni v dve vrsti in vsi smo imeli srečo poljubiti sv. Očetu prstan na roki. Vsa-cega patra provincijala so vprašali, odkod je, koliko samostanov ima, kako mu je itd. Ko so prišli do onega, v čigar oblasti je Alvernija, pripovedovali so z nekakim ponosom, da so že večkrat bili na gori Alverniji. Posebno všeč jim je bil Bošnjak z brkami. Djali so: O baii, bali! Ko so slišali ime Lubiana, precej so se spomnili mesta, položili roko na glavo provincijalovo in rekli: Deus te benedicat. Vsacega navzočega so trdno in dolgo za roko držali. Zdeli so se mi kakor oče med svojimi otroci. Jaz sem mislil, da so bolj slabi, a tisti dan so bili vsaj na videz posebno krepki. Seveda so bledi in suhi, a oči so bistre in duh močan. Vse so vedeli. Ko so na primer prišli do praškega p. kustosa, rekli so mu: Reci doma kardinalu, da ga pričakujem. Posebno so se zanimali za Bošnjake, Nemce in Američane. Le-ti so deloma v višnjevih habitih, iu ko so sv. Oče to barvo zagledali, precej so opomnili: Jeli to dovoljeno? Iu ko je p. general opomnil, da sv. Frančišek o barvi ničesa ni določil, bili so za- dovoljni. Nobena stvar jim ne uide. Ko so tako na sedežu obhodili obedve vrsti, vele prenesti se močno v sredo, in rekó s prijaznim glasom: Sedaj, ljubi moji, hočem blagosloviti vse, kar ste saboj prinesli, in kar hočete potem doma razdeliti. Recite vašim dragim: to so papež blagoslovili. Potem hočem dati blagoslov tudi vam in vašim samostauskim družinam doma. Vem pa, da imate nekateri tudi stariše, brate, sestre, druge znance in dobrotnike; tudi na te naj se raztegne ta blagoslov. — Potem pa so sv. Oče vstali in pričeli blagoslov: Sit nomen Domini itd. Po blagoslovu so sv. Očeta vzdignili in njih zadnja beseda je bila z milim, očetovskim glasom rečena: Válete! Prišli smo domov ravno ob dveh, vsi srečni, da smo videli sv. Očeta. Že nam je bilo težko, ker toliko časa ni bilo nič čuti o avdijenci. Ko bi mi tako prišli domov, kaj bi nam vi rekli? — Romao fuisti et papam non vidisti? — Hvala Bogu za to milost! Neki p. kustos je bil tako prevzet, da je vskliknil s Simeonom: Nune dimittio . . . Kdor vé, kaj je papež, ta se nc bo posmehoval našemu veselju. Papež je Kristusov namestnik, ki ima v sebi vso duhovsko oblast. On je nezmotljivi učeuik vere, /f ' ' \ naštevati? Ljudje „dobre volje" že tako vedo, a tudi Odrešenik je obsodil „proiicere margaritas ante porcos". Tamkaj so v javne svrhe izdani milijoni Stross-mayerovi, milijoni djakovskega posestva. Tudi še danes izdaje škof v koristne cerkvene in patrijotične svrhe več, nego li velikaši in vlastelini v Hrvatski in Slavoniji vsi vkupe. Ali hoče nam morda kdo oporekati? Med hrvatskimi vlastelini ima bogatejših od djakovskega škofa, ali naj nam gg. Čuvaj in Falk itd. pokažejo z imenom samo enega, ki je dvajseti del žrtvoval v javne svrhe, kolikor je Strossmayer žrtvoval ? Poleg vsega tega djakovska „mensa episcopalis" pod Strossmayerom ne samo ni nazadovala, nego je zdatno, za več nego stotisoč goldinarjev narasla. Bržkone mora tudi gosp. Čuvaj znati, da je škof Strossmayer pri vsaki veči prodaji lesa ali cele svote ali znaten del njihov vložil v glavnico škofovsko, katere dohodek je v korist i njemu i njegovim naslednikom, ali je veliki del vložil v melioracijo škofovskega posestva. Tako je znatne svote vložil v odgoj mladih gozdov, v pomlajevanje vinogradov, v popravke prebendarskih poslopij, v ko-ristonosne investicije, na pr. v paromlin, v prekrasno šviearijo itd. O znamo, prav dobro znamo, odkod to vpitje na gospodarstvo posestva djakovskega. Ko bi Strossmayer trobil v trobljo „P. Lloydovo", mogel bi vse opustošiti; mogel bi vse prihodke potrošiti za sebe; spraviti vse v svoje „žepe", pa bi mu ravno oni krogi ploskali, ki danes „križaj ga" vpijejo. Mi vemo za vlastelina v Slavoniji, ki je milijone dobil iz svojih gozdov, in teh milijonov dal ni nič v javne svrhe — pa mu g. Čuvaj ni nikdar nič očital, a kam že sekvester predložil. Ali ta vlastelin ni bil — škof Strossmayer. V ostalem se vara „P. Lloyd" s svojimi pa-troni, če misli, da bode djakovskega starino zlomil. Njegova postojanost počiva na podlagi, katera te vrste ljudem ni poznata, in katera se je v zgodovini človeštva pokazala čvrstejša od vsake sile. „Biegen oder brechen" — ne bode imelo nobenega vspeha. Pa tudi ta slučaj je „signum temporis". Čim bolj se bode proganjal oni, ki najbolj ljubi hrvatsko zemljo, tem tesneje se bodo okoli njega zbirali vsi oni, ki ž njim in vsled njega ljubijo svoj narod. Politični pregled. V Ljubljani, 17. oktobra. Notranje dežele. Rezijskega in moravskega deželnega zbora večini sta sklenili, protestovati zoper češko kraljevsko koronanje, ko bi češki deželni zbor v tem oziru sklenil kaj odločnega. Predvčeraj je v hrvatskem deželnem zboru dr. Frank govoril zoper poravnavo, za popolno neodvisnost Hrvatske in njeno združenje z Dalmacijo. S številkami je dokazoval, da je Hrvatska skoraj s štirimi milijoni aktivna, katere Ogerska žrtvuje za lastne namene. Zaradi tega pa Hrvatska tudi ni v najmanjšem oziru kriva skupnega primanjkljeja. Madjari bodo morali v lastnem interesu Hrvatom vse dovoliti, kar tudi Kossuth priznava. Ogerska, rekel je govornik, ne bi bila brez Hrvatske dosegla poglavar sv. cerkve, ki presega glede oblasti in časti vse oblastnike zemlje. Zatorej pa nosi trojno krono na glavi. Sv. Oče je kakor nebeška prikazen. V beli obleki je videti kakor kip. Mes.i malo, duha polno. Kadar oči zapre, človek bi mislil, da je mrtev; ako jih pa vpre v človeka, ali pa se vzdigne za govor, tedaj sije iz njegovih očij vsa duhovitost. — In tega starčka, tega ljubeznjivega očeta krščanstva, tega Kristusovega namestnika se drzne kdopsovati? Da bi se ne bilo nikdar zgodilo. Ker je v Vatikanu vedno polno tujcev, zvedeli so hitro, da imamo avdijenco. Pritisnili so torej za nami, duhovniki in svetni, da bi vsaj videli sv. Očeta. Zastonj. Do tu in ne dalje. Težko je priti do sv. Očeta. Torej bodi jim tisočera hvala, da so se ponižali do nas in nas pustili pred-se. Odslej hočemo s toliko večo gorečnostjo moliti: Deus con-servet eum, et vivificet eum et beatum faciat in terra et non tradat eum in manus inimicorum ejus. V Rimu, dne 8. oktobra. sedanjega stališča, in če ima deficit, nakopala si ga je z investicijami, od katerih nima Hrvatska najmanjšega dobička. Govor je napravil velik vtis in proizval burno odobravanje. Vitez Josipovič je za-klical trikrat: „Živeli Magjari!", toda nobeden mu ni odgovoril. Konečno je Frank izjavil, da bo glasoval za poravnavo tedaj, ko bodo Magjari Hrvatski dali samostojnost. Da so se Tiszi začele pod nogami tla majati, kaže tudi nastopni dogodek. V ponedeljek je budim-peštanska akademija novega generalnega tajnika volila. Tudi Tisza je prišel, glasoval za BeOthyja, trudil se za svojega kaudidata; izvoljen je bil pa vendar le Szily. Tnanje držav«. Kakor „Germania" iz Rima poroča, sprejel bo papež Leon XIII. prihodnjo nedeljo prvi romarski oddelek francoskih delavcev ter bo pri tej priliki imel nagovor, v katerem bo razpravljal delavsko vprašanje. Papeževa okrožnica o socijalnem vprašanji izšla bo po istem viru koncem novembra tega leta. Srbski uradni list preklicuje vest o minister-stveni krizi. Vlada sedaj kraljičino vprašanje smatra za čisto zasobno zadevo, s katero nimajo ničesa opraviti niti ministerstvo, niti regentstvo, niti skupščina. Tudi radikalna večina skupščine je mnenja, da kraljičino vprašanje ne spada v področje skupščine. — Srbsko vlado bo pri atenski poroki zastopalo posebno odposlanstvo. Nemška „evangelijska zveza", katere nalog je boj zoper katoličanstvo in katere bojna sredstva niso niti čista, tem manj pa viteška, poslalo je povodom svojega zborovanja cesarju Viljemu udanostno brzojavko, ki je govorila tudi o „skrbeh in težnjah" zveze. Ker pa cesar menda preveč dobro poznd, te „težnje", odgovoril ni niti z eno besedico na poslano mu brzojavko. — Zaveznemu sovetu je došla postava o državnem posojilu 250 milijonov mark, ki se bo porabilo v pokritje izrednih troškov; polovica se bo porabila za vojaške namene. Po vojni postavi iz leta 1S74 je nemšsa armada razdeljena v osemnajst korov. Ker vlada namerava uvesti dva nova kora in poleg tega tudi domobransko topuištvo, treba bo državnemu zboru predložiti tudi poseben načrt o predrugačenji državnega vojaškega zakona. Francoski minister zunanjih zadev, Spuller, je dne 13. t. m. v Epineuse-u pri banketu napil „na zdravje spopolnjene Francije." V Ely-see-ji, kamor so ta govor brzojavno sporočili, je beseda „spopolnjene", ki meri na Alzacijo-Loreno, neprijetno iznenadila; takoj so izdali povelje, da se mora dotični odstavek iz Spullerjevega govora izpustiti. Vladni krogi to ministrovo neprevidnost ostro obsojajo. — V zadnji seji višjega vojnega sveta je Frevcinet predlagal, naj se z ozirom na to, da je Nemčija ustanovila dva nova vojna kora, podvoji šesti francoski vojni kor, kakor tudi pomnože proti nemški meji vodeče žoleznice. S tem hoče vojni minister doseči, da bodo mogle v slučaji vojske v oseminštiridesetih urah stati ob nemški meji posadke iz Pariza, Lille a, Besan^-ona in Lyona. Dne 12. t. m. je v Buckinghamshiru pri dopolnilni volitvi zmagal liberalec Verney. Angleški unijonci so vedno trdili, da propada Gladstone ova stranka, toda izid dvajset dopolnilnih volitev, katere so se letos vršile, dokazujejo ravno nasprotno. Izmed teh dvajset mandatov je bilo prej devet liberalnih in jednajst konservativnih ali unijonistiških. Liberalci so obdržali pri dopolnilnih volitvah vseh devet sedežev, poleg tega pa so prodrli v petih slučajih tudi zoper konservativce. Dvojiti se tedaj ne more, da se je zadnji čas tehtnica odločno nagnila na korist liberalcem, ki smejo zaupljivo pričakovati prihodnje nove volitve; vladna glasila pa ne bodo mogla več tajiti, da Gladstone-ova irska politika ne pridobiva vedno več tal. Banketa v Palermu , pri katerem je imel italijanski ministerski predsednik Crispi svoj že naznanjeni „veliki politični govor", vdeležilo se je 189 senatorjev in poslancev. Kar je Crispi tukaj povedal, slišali so njegovi čestilci iz njegovih ust že večkrat v zbornici, in morda celo v boljši obliki. Kakor drugače ni bilo mogoče, omenjal je tudi rimsko vprašanje. Uradni krogi poročajo sicer širnemu svetu, da je bil govor njegov z burnim odobravanjem sprejet; toda zasebni brzojavi pravijo, da so posebno izjave Crispijeve glede Afrike vzbudile vse prej, nego navdušenje. Treba je bilo to rano skrpati, in kakor zdivja bivol, če mu pokažeš rudečo cunjo, tako so vsplamtela liberalna srca Crispijevih poslušalcev, ko jim je začel zatrjevati, da bo Rim ostal italijanski. Otrok, ki ima že dlje časa igračo, ni je vesel toliko, kakor novega darila, katero mu samo — obljubuješ. To je bilo Crispiju dobro znano; zaradi tega je svojim otrokom oblju-boval večno italijanski Rim — in dosegel je ploskanje in pritrjevanje, po katerem hrepeni njegova blaga duša. Izvirni dopisi. Iz Mošenj, 13. oktobra. (Slovesno p o s v e- čevanje temeljnega kamna za novo cerkev na Brezjah dne 9. oktobra leta 1889.) [Dalje.] Vložena listina slove nastopno: „Ko je na stolu sv. Petra dvanajsto leto sedel papež Leon XIII., poseben pospeševatelj češčenja Matere Božje in zlasti molitve sv. rožnega verna ; Ico je avstrijsko državo vladal jedno in štirideseto leto cesar Frančišek Jožef I., preudano ljubljen od svojih podložnikov, — deželi Kranjski predsedoval velezaslužni Andrej baron Winkler, v fari Mošnje pastiroval dvanajsto leto župnik Frančišek Kummer; posvetil je temeljni kamen nove cerkve imenovane „pri Mariji Pomagaj" na Brezjah v petem letu svojega vladikovanja prevzvišeni in premilostni gospod gospod Jakob Missia, knee in škof ljubljanski, Njegovega c. kr. apost. Veličanstva tajni svetnik, doktor bogoslovja, posebno vnet častilec Matere Božje, nadejaje se, da se bodo tudi v prihodnje verniki prav zaupljivo obračali k presveti Devici in Materi Božji Mariji. — Nova cerkev ima biti sezidana na mestu, kjer je dosedaj stala podružnica sv. Vida M. s kapelama sv. Antona puščavnika in presvete Matere Marije, slikane vsled obljube leta 1814 po slo-večem kranjskem slikarju Lavoslavu Lajer-ju, kije bil zavoljo ponarejenih bankovcev obsojen v večletno ječo, a po Marijini prošnji rešen iz nje. Kmalu so bili domači farmani, pa tudi sosedni verniki preobilno poplačani za svoje veliko zaupanje do pr ¿blažene Device in Matere Marije. Zlasti je znamenit čudežni dogodek, ki se je izvršil dne 22. ki-movca leta 1863 na Mariji T. iz Begunj, vsled katerega je poprej vsa božjastna in sključena ženska nevtegoma shodila v tej cerkvici. Nekaj podobnega se je zgodilo spet dne 2. vinotoka istega leta. — Od tega časa so verniki s Kranjskega, Štajarskega, Koroškega, Goriškega in Hrvaškega prihajali deloma pomoči iskat k Materi Božji, deloma zahvaljevat se Mariji, ker so bili več ali manj čudežno ozdravljeni. — Darovani doneski so narastli do današnjega dne do šestdeset tisoč goldinarjev. Da bi se pa svetišče Marijino sezidalo večje in krasniše, vložen in posvečen je bil današnji dan temeljni, vkladni ali vogelni kamen novi cerkvi v čast preblaženi Devici in Materi „Mariji Pomočnici". Načrt za novo cerkev je izdelal nadinžener gospod Robert Mikovics in stavbo izvršil zidarski mojster gospod dr. Frančišek Faleschini. Na Brezjah, dne devetega oktobra, tisoč osem sto devet in osemdeset. Ker ne stoji v listini, bodi pa tu omenjeno, da ima velike zasluge za novi načrt preč. g. Jan. Flis, spirituval v ljubljanskem bogoslovskem semenišču. Iiazun listine so bili vloženi še ti-le časopisi: „Slovenec", „Zgodnja Danica", „Dom in Svet", „Učiteljski Tovariš", „Vrtec", „Laibacher Zeitung". Tudi nekaj denarjev z letošnjimi letnicami je pridejauih. Ko škof zaznamujejo kamen na vseh straneh s križi, zazidata ga dva polirja, škof pa gredo z blagoslovljeno vodo škropit vse pričeto obzidje. Slednjič še vse blagoslove in podele vsem pričujočim 40 dni odpustka, kar naznani mil. gosp. stolni prošt. Vse to se je izvrševalo pri ugodnem vremenu, dež ni nagajal, četudi je zjutraj nekoliko grozil. In ravno predno se je slovesni sprevod začel pomikati v cerkev, tedaj je tudi zlato soluce posijalo na cerkveni prostor, kakor bi skozi prodrte oblake hotelo naznaniti, da nad pričeto svetišče pada nebeški blagoslov. Ko bi ne bilo stare cerkvice, bila bi sv. maša pod milim nebom, sedaj pa je bila v kapelici M. B. Pri tihi škofovi sv. maši je igral na harmonij domači g. učitelj, peli pa so sloveči pevci p. n. g g.: Aljaž, Aljančič, Eržen, Paternoster, Rus, Špendal, Žirovnik. Po sv. maši se obrnejo premilostni knez in škof proti vernikom in jih nagovore nekako tako-le: „Predragi v Kristusu! Vi pač pričakujete, da bi Vam kaj govoril s tega svetega kraja. A jaz se bom omejil le na nekoliko besed. Naše življenje mora biti tako, da bo naše srce kakor božje svetišče, da bodo naša srca zares prava duhovna cerkev. Zato vam priporočam tu spred Marijinega altarja, da postavite svetišče svojega srca na pravo podlago: na živo vero, trdno upanje in gorečo ljubezen. Žalostno, da moram v naši škofiji poudarjati „vero", živo vero, vero iz prepričanja. Saj veste, da brez žive, neomajane katoliške vere ne moreta vspe-vati tudi drugi dve božji čednosti. Ako pa ste vsi prešinjeni živo vere, potem boste tudi trdno zaupali, da boste vse to dosegli, česar potrebujete za svoje dušno izveličanje. „Iščite tedaj", z besedami Jezusovimi vas opominjam, „najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo vam bo privrženo." „Privrženo" pa vam bo le potem, če boste iskali najprej božjega kraljestva, če boste pri vseh svojih mislih, svojih željah, pri vseh svojih besedah in dejanjih imeli pred očmi oni nadnaravni cilj, ki ga nam je odločila božja previdnost. Potem pač tudi ni mogoče, da bi izostala božja ljubezen v vaših srcih. In kako potrebna je ta, uči nas sv. Pavel tako prepričevalno: „Ko bi imel vso učenost; in ko bi imel vso vero, tako, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem." Da bodo vse tri božje čednosti toliko stanovit-niše ostale v vaših srcih, prosite pomoči preblaženo Devico in Mater Marijo. Ko so je Ona, brez madeža spočeta, prikazala v Lurdu, zaklicala je trikrat: Pokora! Pokora! Pokora! Da, dragi moji, moliti je treba in delati pokoro. Zato vas prosim, da molite za tako hudo sti-skanega sv. Očeta, da molite za občeljubljenega našega cesarja. Prosim vas, da molite za vso našo škofijo, da se spominjate v svojih molitvah mene. Molite za vse duhovnike, molite za svoje dušne pastirje. Prosite Marijo, naj Ona pod svoje mogočno varstvo sprejme nas vse. Iz tega namena se Jej priporočimo tudi kar sedaj-le z molitvijo sv. rožnega venca. Njo, „kraljico sv. rožnega venca", skupno počastimo sedaj-le in pogostokrat jo prosimo v tem življenji, naj nam Ona pripravi večna prebivališča v nebesih pri Jezusu, Njenem in božjem Sinu, in v družbi vseh izvoljencev božjih." (Konec sledi.) Iz Boštanja ob Savi, 13. oktobra. Jupiter je tisti komet, ali, kakor pravijo, tista zvezda, katera vlada letos; ako mu priložimo še njegov priimek: „Pluvius", potem mu nismo storili krivice, in veste, kako se nam godi. Ako Vam letos Vaši dopisniki nenavadno pogosto dopisujejo o vremenu, ne zaslužijo zlobne hvale; kdor govoriti kaj ne ve, vreme hvali ali toži. Vreme je istinito tako izvanredno neredno, da zasluži, da se zabeleži. Komaj se nam je po letu prikazalo nekoliko vroče solnce, za njim mali oblaček, in takoj smo imeli groma in strele, in to ne samo mimogrede, ne zaporedoma cele ure, hudo uro za hudo uro, po celi popoludan in celo noč. Strelo nam odganja ali prav za prav požira, kakor se v obče misli, in ne brez vzroka, mimotekoča Sava, v katero marsikaterikrat strela udari, tako, da posebnih nesreč nimamo zabeležiti; le na bližnjem Okiču, kjer še sedaj bivajo sorodniki znanega Umeka Okiškega, je strela udarila v podporno neke jablane, stoječe tikoma hiše; podporno je zdrobila, a niti jablani, niti hiši ni kaj žalega storila. Zadela nas je nekoliko toča, pa samo nekoliko. Nesrečna peronospera pa nam je letino — vsaj vinsko — popolnoma uničila, da ubogi kmetovalec za svoj trud ne dobi skoro čisio nič, in se mu semtertja ne povrnejo niti troški obdelovanja. Da ima visoka vlada kaj srca do nas, bi nam vsaj pri visokih davkih nekoliko pogledala skozi prste. Se ve, da nam bo rekla: kdor trka, temu se odpre. Culi smo, da je naš sosednji poslanec krški, gosp. V. Pfeiier, vložil prošnjo za odpis davka svojim volilcem; o našem poslancu g. Hrenu ni duha ne sluha, da bi se kaj brigal za naše težnje. „On je zadovoljen," — kakor se mi j9 prav dobro izrazil eden njegovih nevolilcev, — „samo da je poslanec." Prihodnjič si bodemo bolje ogledali kandidata. Pri nas se je pokazalo, da je izdaten pomoček zoper peronospero škropljenje z „žveplenim bakrom". Dva posestnika, katera sta se tega pomočka poslu-žila, — gg. Dermelj in A. Planinec, — imata, kjer ni zadela toča, jako lepo in popolno dozorelo grozdje. Tudi k temu bi nam morala pripomoči država ali vlada, in sicer prvič s tem, da bi nam preskrbela po kar mogoče najnižji ceni „žvepleni baker", kajti prvi zgoraj imenovani posestnik je naposled pisaril ponj na vse strani in ga ni dobil. Pokupil je v bližini vse, seveda po ceni, kakor so prodajalci hoteli. Istotako bi se nam morali poskrbeti po nizki ceni tudi škropilni stroji, revnim krajem tudi zastonj. In drugo, kar potrebujemo, je potreba „poduka". Da se poprime priprosti človek kakega napredka, je treba teorije in tudi vspeha, z drugim smo vlado prekosili, in prvo bode toliko zdatnejše, ker se drugo vidi in tudi lahko z rokami prime. Poduka nam je toliko bolj potreba, ker se proti škropljenji že zdaj mnogo govoriči. Tako je baje neki posestnik v bli-žnjej Hrvatski moral zakopati vse svoje škropljeno grozdje, na drugem kraji je toliko in toliko ljudij pomrlo, ker so zobali tako grozdje, in več takih ^.neslanostij" se čuje. Da to ni druzega, nego nekaki obliž ali tolažilo za pekočo vest, ker drugi niso tako storili, je jasno. Mi tako grozdje brezskrbno zobljemo in bomo pili tudi vino, samo da imamo, eno in drugo brez škode. Visoka vlada bi nam jako ustregla, da nam pošlje tajnika kmetijske družbe, g. Pirca. Njegova prepričalna beseda bi bila toliko vspešnejša, ker bi lahko kazal na že dosežene vspehe. Naposled še eno pritožbo, katera se je čula že od več stranij. Gosp. finančni minister se je podvizal, nam podražiti smodke in si tako odpreti novi vir dohodkov. Po pravici smo pričakovali, ako bodo smodke toliko dražje, vsaj ne bode slabše, a varali smo se. Ako hočemo kaditi vsaj nekaj pol poštenega, stopiti moramo p6nje na štajersko stran. Vladi je morebiti vse jedno, kaj kadimo, kje kupujemo, a nam ni vse jedno. Iz Žalca, 15. oktobra. (Raznoterosti.) Od 28. septembra biva začasno v graščini „Novo Celje", ki je lastnina kneza Salm-Reifferscheid-Krautheim-Dyeka, njegov mlajši Bin, princ Jurij s svojo novo soprogo Blanche, vojvodinjo „della Grazia" in grofico Lochesi-Palli. Ob prihodu bil je sijajno sprejet. Do Drešinje vesi mu je nasproti jezdilo 12 kmečkih fantov v narodni noši ter ga spremljalo do graščine, kjer ga je pričakovala duhovščina, tržki zastop žavski, učiteljstvo s šolsko mladežjo in mnogo odličnega občinstva. Prvi je svetlega princa pozdravil preč. g. kanonik Josip Jeraj, povdarjajoč splošno veselje, katero prešinja žavsko faro; da ima tako visocega in vsestranski izvrstnega farana v svoji sredini, ki daje celi fari najlepše vzglede krščanskega življenja in deli ubožcem toliko dobrot. Vidno ginjen zahvalil se je prisrčno č. govorniku zatrjujoč, da hoče v prihodnje to ostati, kar je bil dosedaj „pravi Sa-vinjčan". Na to ga pozdravi v imenu tržanov g. župan Hausenbihler; njemu se princ zahvali v slovenskem jeziku rekoč: „Zahvaljujem se vam iz celega srca", na kar zadoni trojni gromoviti „živio". Omeniti se mora, da je princ Salm prijatelj slovenščine, v kateri ga je podučeval velespoštovani nad-učitelj v pokoju, g. Franc Kovač, znani dobrotnik žavske fare, s tolikim vspehom, da svojemu učitelju že piše slovenska pisma. Naj bi se spolnilo, kar je bilo napisano nad graščinskimi durmi ob prihodu visokih zaročencev: „Bog blagoslovi iu ohrani visocega ženina in nevesto." Letošnji hmelj se je slabo obnesel glede kvalitete kakor tudi cene; lani so ga prodajali met. stot po 100—190 gl.; letos komaj po 20—40, redko po 50 gl. Tujih kupcev je bilo prav malo; pokupili so ga večjidel le domači barantavci. V žavski fari imamo dve šoli, eno trirazredno v trgu, drugo dverazredno pri romarski cerkvi Matere božje v Petrovčah; prva je zdaj razširjena v štirirazredno, druga v trirazredno. V obeh šolah pod-učujejo blizo 600 otrok 1 katehet, 3 učitelji in 5 učiteljic, med njimi 3 Kranjice. — Pretečeno nedeljo t. j. 13. t. m. sta poslanca dr. Sernec in M. Vošnjak pri „Grobelskem mostu" zaslišala želje interesentov glede regulovanja Savinje. Dnevne novice. (Dnevni red) IV. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 18. oktobra 1889. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 15. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Utemeljenje samostalnega predloga gosp. deželnega poslanca Karola K 1 u n a in družnikov z načrtom zakona, s katerim se pre-narejajo §§ 5., 6. in 7. deželnega zakona z dne 20. julija 1863. 1., dež. zak. št. 12, o plačevanji stroškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem za priskrbovanje cerkvenih potrebščin. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu najdenškega zaklada za 1. 1SSS. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu blazmškega zaklada za leto 1883. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1888. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za 1. 1888. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za 1. 1890. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Bledu glede podpore za popravo mostu čez Savico in za cesto iz Vodešč v Zagorico. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o podporah šolskim občinam za šolske zgradbe leta 1890. in o dotičnih peticijah občine Cerknica in občine Ceplje. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Fran Majdiča, diplomiranega živinozdravnika, za podporo. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o deželno-kulturnega za- klada proračunu za I. 1890. in o računskem sklepu za 1. 1888. (Deželni zbori) bodo gotovo končali letošnje svoje zasedanje prvi teden novembra, ker dne 18, novembra prične kazenski odsek državnega zbora drugo branje. Ta odsek bode potreboval do 14 dni za svoje delo, torej se bode državni zbor sošel zadnje dni novembra ali začetkom decembra. (Deželni zbor štajerski) je imel dne 14. t. m. tretjo sejo. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo poročilo deželnega odbora s postavnim načrtom gledč deželne zavarovalnice proti ognju. Deželni odbornik dr. Wannisch je povdarjal važnost stvari in na-svetoval za to poseben odsek dvanajsterih udov, kar se je zgodilo. Včeraj je bila četrta seja. Med drugim je bilo na dnevnem redu poročilo deželnega odbora o razširjatvi trtne uši na Štajerskem. Z ozi-rom na važnost predmeta je predlagal poslanec dr. annisch odsek sedmerih članov, ki naj se o tem posvetuje in zboru stavi primerne nasvete. (Novi lavantinski knezoškof dr. Mihael Na-potnik) je bil rojen dne 20 sept. 1850 v Konjicah. Gimnazijo je dovršil z odliko v Celji 1. 1871, nato je služil kot enoletni prostovoljec 6 mesecev v Ce-lovci, 6 v Gradci. Od 1. 1872 do 1876 je bil v mariborskem semenišči ter bil kot tretjeletuik dne 25. julija 1875 v duhovnika posvečen. Od 1. avg. do 1. okt. je kot kapelan služboval v Vojniku ter bil isto leto poklican na višje dunajsko duhovsko izobraževališče pri sv. Avguštinu. Za časa bosniške okupacije je bival kot vojaški kapelan jedno leto v Bosni. Dne 19. nov. 1880 je bil na Dunaji promo-viran doktorjem bogoslovja. Nato je prišel kot duh. pomočnik v Sevnico in dne 22. jan. 1881 kot korni vikar in katehet v Maribor. Dne 27. sept. 1881 je bil poklican na semenišče kot profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava. Z Najvišjim odlokom z dne 11. in 15. aprila 1885 je bil poklican kot c. kr. dvorni kapelan in vodja v c. kr. duhovskem zavodu pri sv. Avguštinu na Dunaji. Novoimenovani knezoškof je tudi znan kot slovenski, latinski in nemški pisatelj. Kot bogoslovec je spisal životopis konjiškega dekana in časnt. kanonika Jos. Rozmana; spis je bil objavljen v letopisu „Matice Slov". Popisal je svoje dogodke v Bosni v posebni knjižici, izdal „Imenopis konjiške nadfare" itd. Prepričani smo, da bodo verniki lav. škofije z radostjo pozdravili novoizvoljenega knezoškofa. (Goriške razmere) so zadnji čas jako nevesele, kar potrjujeta oba primorska lista. Razumniki sami so med seboj nejedini in vsled tega nasprotniku nehote prepuščajo tla. Ker je namera našega lista, da vedno in povsod zagovarjamo proti vsakemu vsestranske pravice in svetinje slovenskega naroda, sprejeli smo v 228. številki dopis z Goriškega z najboljšim namenom, da bi namreč po svoji moči pripomogli k slogi in skupnemu delovanju svojih sorojakov ob jezikovni meji. Na t& po naših mislih skromni dopis navstal je vihar v Gorici. V „Soči" in „Edinosti" obdelujejo s tesli našega dopisnika, oziroma naše vredništvo. Že dne 14. t. m. smo odgovorili, da odločno zavračamo vsako sumničenje češ, da smo „silno enostranski", in to danes ponovimo, osobito z ozirom na malo taktni dopis v zadnji „Edinosti" iz Gorice. Goriški dopisnik „Edinosti" sam pravi, da je bil „naš dopis v taki obliki, da nismo mogli zapaziti, kaj dopisnik namerava." Ali smo torej mi z namenom enostranski, če je v resnici naš dopisnik nasprotno nameraval, kar je pisal? Dotična dopisnika naj se sama primeta za nos. Dobili smo pozneje še več dopisov o goriških razmerah, a vrgli smo vse v koš ter v sobotni listnici vredništva povedali tudi vzrok. Torej bodite, gospodje, pravični proti nam! (V isterskem deželnem zborn) je včeraj na-svetoval poslanec Laginja, naj se v zapisniku konstatuje, da je deželni glavar dr. C a m p i teli i govoril pri otvorjenji v italijauskem, namestnik dr. D u kič v hrvatskem in vladni zastopnik v obeh jezikih; nasvet je obveljal. Med sejo sta si ostre pravila poslanca Fragiacomo in Mandič, ker je. prvi očital, da „Naša Sloga" deluje proti koristim slovanskega prebivalstva v Istriji. (Z Notranjskega) se nam piše: Z ozirom na izraženo željo v Vašem listu gled^ užitnine od vina, mesa itd. naznanjam v soglasji z mnogimi gostilničarji, da nam je v materijalnem oziru vse jedno, kdo pobira ta davek, ki ga moramo plačevati. Ali bode deželi na korist, ako bode sama prevzela pobiranje tega davka, to prepuščamo v preudarek gg, deželnim poslancem. (Za gospodarje.) G. kr. kmetijska družba kraujska hoče vdomačiti boljše prašičje pleme. Zato bode prodajala plemenske mladiče jorkširskega plemena po dv», tri in štiri mesece stare. Cena bode po 3 gld. za Tsak mesec. Prodajali se bodo sami merjasci ali pa s svinjami vred. Prošnje odboru do 15. novembra. Dalje bode kmetijska družba dne 28. oktobra ob 10. uri dopoludne na dvorišči gostilne „pri Wuch-rer-ji" v Lescah prodajala izvirno beljansko goved (bike). — Odbor kmetijske družbe je razpisal darila po deset goldinarjev tistim poslom, ki zvesto služijo najmanj petnajst let pri eni in isti hiši, ki se peča s kmetijstvom. Prošnje do 1. novembra, potrjene od domačega g. župnika in županstva. (Delavska zavarovalnica v Trstu.) Notranje ministerstvo je z odlokom z dne 3. oktobra potrdilo pravila delavske zavarovalnice za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo. (Tombole v Ljubljani.) Prvo ljubljansko bolniško podporno društvo je do letošnjega leta priredilo vkupe šest javnih tombol. Tu bodi naveden tudi dohodek vsake tombole vsako leto zaporedno. Prva tombola leta 1878. v „Zvezdi" je znašala 2000gl., druga 1879. leta 1615 gl. 40 kr.; tretja tombola 1880. 1. 1901 gl. 40 kr.; četrta 1885.1. 1531 gl.; peta 1887.1. 1466 gl. 20 kr.; šesta tombola 1889.1. 1466 gl. 20 kr., od koje svote se je po odbitih troških v znesku 766 gl. 20 kr. izročilo 350 gold. društvu „rudečega križa', in društvu „belega križa" za ranjene vojake tudi 350 gl. — Vkupe se je skupilo pri vseh šestih tombolah za prodane tablice 9980 gl. 20 kr., po odbitih troških 4555 gl. 4 kr., razdelilo se je tedaj za dobrodelne namene (ranjencem, mestnim ubogim, požarni brambi, otroški bolnišnici, „rudečemu" in „belemu" križu) 5425 gl. 18 kr. (Obrestovanje sirotinskih gotovin.) Ker se je pripetil slučaj, da je bilo sirotiusko imenje v znesku mnogih tisoč goldinarjev vloženo brez obrestij, odredilo je pravosodno ministerstvo vsem dotičnim sodnim uradom, naj skrbe za to, da se bodo vsi si-rotinski denarji, ki se nahajajo v sodnem oskrbovanji, nalagali koristonosno in dobro obrestovali. (C. kr. kmetijska družba kranjska) je na gospodarski razstavi v Oseku v Slavoniji dobila zlato svetinjo. (Nemško-slovenski ročni slovar.) Te dni je izšla v tiskarni družbe sv. Mohora tretja, popolnoma predelana in pomnožena izdaja nemško-slovenskega Janežičevega slovarja. Druga izdaja tega slovarja je bila že davno pošla, zastarela in pomanjkljiva. Zato so zelo ustregli občni želji in potrebi gg. gimnazijski učitelji Ant. Bartel, A. Kaspret, M. Petelin, J. Pichler, L. Pintar, M. Suhač in Tavčar, ki so prevzeli in z ozirom na sedanji naš pismeni jezik izborno rešili težavno delo. Slovar obsega 841 strani, stoji nevezan 3 gld. in se dobiva tudi v „Katoliški Bukvami". (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Cerklje in okolico gorenjsko bo imela v nedeljo, dne 20. oktobra, ob 3. uri popoludne v prostorih gosp. Hribarja gostilne v Cerkljah ustanovni zbor. Prijazno so povabljeni domačini in drugi rodoljubi. (Pofitni in brzojavni urad v Radgoni) bode z dnem 1. novembra t. 1. država prevzela v svojo upravo. („Daj nam danes vsakdanji kruh".) Tako slove slovenski napis na ukusno izrezljanih ploških za kruh, katere prodaje prva kočevska domača obrt v Šelenburgovih ulicah v Ljubljani. Narodno gospodarstvo. Razširjatev trtne uši po Kranjskem. (Poročilo deželnega odbora.) (Dalje) Trtna uš se strašansko širi po vinogradih, ne le doleujskih, ampak tudi vipavskih. Po naznanilu c. kr. deželne vlade z dne 1. julija 1889, št. 7297, prijela se je trtna uš: 1. v okrajnem glavarstvu krškem: v občini sv Križ.......125 parcel, Velika dolina...... 292 „ „ Cerklie........ 9 „ „ Krško........42 „ Št. Jarnej.......28 „ „ Kostanjevici......162 „ „ Studenec....... 5 „ Skociian....... 2 „ 2 v okrajnem glavarstvu novomeškem: v občini Brusnica.......28 parcel, „ Bela cerkev......17 „ Št. Peter....... 8 „ „ Šmihel-Stopiče..... 8 „ 3. v okrajnem glavarstvu črnomaljskem : | v občini Drašiče.......15 parcel, „ Radovica....... 7 „ „ Lokvica....... 7 „ Semič........ 1 „ Telečji vrh......20 „ Tribuče........ 9 „ „ Petrova vas...... 2 „ Dobliče........ 7 „ „ Crešnjevec....... 3 „ „ Božjakovo....... 3 „ 4. v okrajnem glavarstvu postojinskem: v občini Vrabče........96 parcel, Šent-Vid.......101 „ Koliko se je razmnožila trtna uš leta 1889, o tem ni nikakih podatkov, ker vsled razpisa c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 21. maja 1S89., št. 4337, izvedenci, kakor je bila do sedaj navada, nič več ne smejo preiskovati po posameznih občinah celih prostranih vinogradov, če se po njih nahaja uš. Uradn» in ob državnih troških preiskovati je zdaj vinograde le še, kadar se ovadijo kje sumna zna-meuja o trtni uši. Ovaditi pa so dolžni vinogradniki sami, osobito pa trtuoušne krajne komisije, ki so ustanovljene, da podpirajo vinogradnike in oblastva. Da pa je krajnim komisijam mogoče svojo dolžnost izpolniti, treba je, da o pravem času prehodijo in preiščejo, kakor jim veleva poučilo, vinogradne kraje, in potem odgovarjaje na vprašalne pole poročajo polit čnim okrajnim oblastvom o svojem opazovanji. C. kr. deželna vlada mora strogo gledati na to, da krajne komisije odločene jim vinograde pregledajo najmanj po enkrat v letu — najprimerneje med 15. junijem in 15. avgustom — bodisi skupno ali pa posamezno ter naznanijo svoje opazovanje oblastvu. da se, če bi bilo treba uradno preiščejo dotični vinogradi. (Dalje sledi). Telegrami. Dunaj, 17. oktobra. Včeraj se je ru-munski minister zunanjih zadev Lahovary s Kalnokyjem celo uro razgovarjal. V soboto zjutraj se bo v Bukarešt povrnil. Praga, 16. oktobra. Mladočeški klub je sklenil namestnika zaradi razpuščenega češko-akademičnega bralnega društva in ustanovitve enakega novega društva interpelovati. Pozval bo tudi Staročehe, da podpišejo interpelacijo. Gdansko. 16. oktobra. Ruski dvorni vlak se je nepričakovano peljal v Neufahrwasser, ne da bi se dotaknil Grdanskega. Kolodvore, mostove in pristanišča so vojaki zasedli. Gdansko, 17. oktobra. Ladija „Država" z rusko carevno je dopoludne ob tri četrt na 9. uro došla ter se zasidrala na stajališči Neufahnvasser. Pariz, 16. oktobra. Princ Ferdinand bol- ! garski jo včeraj došel ter kmalu po svojem prihodu obiskal vojvodo Montpensierskega. Milan, 17. oktobra. Nemški cesar in cesarica bodeta v soboto dopoludne ob 8. uri 20 minut došla. Kralj ju bo na tukajšnjem kolodvoru pričakoval, potem se bodo pa vsi nemudoma v Monzo odpeljali. V soboto vožnja po Komskem jezeru, v ponedeljek obed v milanski kraljevi palači, v ponedeljek zvečer koncert v Monzi. Umrli bo: 11. oktobra, liorta Herman, uradnikova hči, 5 mes., Itožne uliee 8, katar v črevih. Vremensko »poročilo. a rt a Cas Stanje Veter Vreme • t * 3 - 'C S = opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju o w B -3 rt e 16 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee. 738 1 736-2 736-1 2-6 14 0 7-6 si. svzli. al. jzap jasno n :ooo Srednja temperatura 81° za 3-4u pod normalom. Dunajski! borza. (Telegratično poročilo.) 17. oktobra. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16 % davka) 84 gl. 10 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 84 „ 95 5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 25 „ Papirna renta, davka prosta...... 99 „ 65 — n Kreditne akcije .......... 305 „ 50 »i 119 ., 35 — Francoski napoleond......... 9 „ 47' 2 i Cesarski cekini .......... 5 „ 67 Nemške marke .......... 58 „ 40 „ Zalivala. Za muogobrojue dokaze srčnega sočutja povodom bolezni, smrti in pogreba moje nepozabne soproge D « ■ ]e m) izrekam v svojem in v imenu svojih otrok vsem zuancem, prijateljem in darovateljani mnogo lepih vencev najtoplejšo zahvalo. V S t. Vidu poleg Zatičine, dne 16. oktobra 1889. (i) Jakob Lukan. h « posebno zdravilne pri želodčnih boleznih. Izkušene pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, napenjanji, kislem riganji, koliki, prehlajenju želodca, goreeici, zlatenici, gnjusu in bruhanju, glavobolu (če izvira iz želodca), krču v želodcu, zaprtju, prenapolnjcnju želodca z jedili in pijačami. Cena eno steklenico z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razpošiljatelj: Lekamer KAROL BRADY, kromeriž (Moravija). Svarilo! Pristne inarijaceljske želodčne knpljico se mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica v iiidečem zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja varstvena znamka, oleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo Ptiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriži. (3) 2o več let z najboljšim vspohom pri zaprtju in zapekanju rabljeno krogljice tie sedaj mnogo ponarejajo. Paziti je tedaj treba na zgorajšnjo varstveno znamko in podpis lekarnarja C. Ilradyja, Kromeriž. — Cena škatljici m kr., (! škat-ijicam 1 gld. — Če se denar naprej pošlje, stanu (1 škatljic s prosto dopo-šiljatvijo i gld. jo kr., 12 Skatljic i gld. jo kr. Marijaceljskc želodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis jo pri vsaki steklenici in škatijici naveden v navodilu rabe. Marijaceljskc želodčne kapljice in čistilne krogljice so pristno dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju 1'lccoliju; — lekarnarju Svobodi i — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcicku; — v Škofji Loki: pri lekarnarju Karolu Fabianijn; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. ltobleku; — v Novem Mestu : pri lekarnarju Dominiku ltizzoliju; — lekarnarju Hergmannu; — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku ; — v Črnomlji: pri lekarnarju Iv. lilažku. rij Schutzmarke. Varstvena znamka. Marijaeeljske čistilne krogljicc. 5O°/0 prihranitev goriva (juničeno). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent Lereli & Hei