L1st J7hala ori ormom ivtr kol tednik - Od i januarja 1958 kot poltedni* — Od 1. januarja 1%0 triu rat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ, RRET> 1, T>NF, 5, FEBIlUAfl.TA (954 — LETO XVII. — ŠT. 10 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S/.DL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skotja l.oka I r>ič — l/daja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje Uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomažej LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj in prijateljska mesta v tujini Nove oblike sodelovanja Največ možnosti pri izmenjavi mladine, športnih in kulturnih skupin in turistov — V Oldham pojdejo dva tekstilna strokovnjaka in zdravnik KRANJ je v minulih letih navezal številne stike in prijateljske vezi s tujimi mesti in organizacijami. To so predvsem angleško mesto Oldham, francosko mesto La Ciotat, italijansko mesto Savona, v sosednji Avstriji pa mesto Beljak, Kinderland Junge Garde, Celovec Slovenska kmečka zveza, Celovec; zaželeno bi bilo še sodelovanje z mejno občino železna Kapla. Oblike sodelovanja so močno različne in v največ primerih omejene le na manjše število stikov. V vseh primerih naj bi prevladala težnja po razširitvi in poglobitvi sodelovanja tako, da bi medsebojne prijateljske stike navezalo čimveč ljudi. Z mestom Oldham je za letošnje leto predvidena izmenjava mladine (po 20 v obeh smereh), otroških slik, filmov, kulturnih skupin in strokovnega kadra. Predvideno je, da bosta po en Dinesh Sing na Gorenjskem KRANJ — Namestnik ministra *a zunanje zadeve Indije DINESH SING, ki je bil med svojim obiskom v Jugoslaviji sprejet tudi Prt zveznem sekretarju za zunanje zadeve KOCI POPOVIĆU, Je bil v nedeljo, 2. februarja, tudi NASETOVARNE Tekstilindus Leto ustanovitve: Tiskanina 1928, Inteks 1926, od leta 1961 združena pod imenom Tekstilindus. Število zaposlenih: 3358, od tega dve tretjini žensk. Glavni izdelki: tiskano blago in barvano tkano blago iz čistega bombaža, iz čiste sinte-tike in iz mešanice. Namenjeno je predvsem za Ženske obleke, moške srajce in ženske in moške pižame. Letošnje novosti: ženske tka-n,ne za prehodno obdobje iz stoodstotne sintetike in mešanice, bombažne tkanine iz staničnih vlaken, tiskan batist iz orl°na, tiskan in enobarven Popelin, mehke dekorativne tkanine. Tržišče: Jugoslavija, Italija, Zahodna Nemčija,' skandinavske države, Maroko, Tunis, Irak, Indonezija. na Gorenjskem. Za njim je bil tudi načelnik v ministrstvu za zunanje zadeve indijske vlade Asak Mehta, odpravnik poslov indijske vlade v Jugoslaviji Om Prakash, načelnik oddelka za zunanje zadeve Jugoslavije Vlado šestan in drugi. V Kranju Je goste sprejel predsednik občinske skupščine MARTIN KOŠIR, sekretar občinskega komiteja ZK IVAN KRC in pred-sednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat. V dvournem pogovoru so se gostje zanimali za komunalno ureditev pri nas in za konkretno poslovanje občinskih organov v našem demokratičnem sistemu. Z dokajšnjim znanjem o naši ureditvi so spraševali zelo konkretne stvari. Na primer, kako so ob letošnjem družbenem načrtu upoštevali predloge volivcev? Kakšna, Je pristojnost 17-lh svetov in raznih komisij pri občinski skupščini? Kdo je iniciator in nosivec ekonomske odgovornosti pri postavitvi novega podjetja? Kaj naredi občinska skupščina, če podjetje posluje z izgubo? Kako se usmerjajo investicije, da bi dosegle ekonomski uspeh? Kdo in na kakšen način usmerjamo delavce ob različnih dohodkih v posameznih podjetjih? Veliko Je bilo takih konkretnih vprašanj, na katere je odgovarjal MARTIN KOŠIR. Po razgovoru so gostje odšli na Bled, kjer jim je podpredsednik izvršnega sveta Slovenije JOŽE VILFAN priredil kosilo. K. M. strokovnjak iz tovarn Kovinar in Tekstilindus odšla v tovarni Ash-ton in Platt in en zdravnik v okrajno bolnico. Sodelovanje z mestom La Ciotat naj bi razširili tudi na izmenjavo odraslih. Po možnosti bodo pripravili izmenjavo knjig in omogočili, da v letošnjem letu obišče la Ciotat skupina turističnih in kulturnoprosvetnih delavcev. Po sklepu občinske skupščine bo letos z mestom Savona sklenjen dogovor o pobratenju. Predviden je obisk župana tega mesta v Kranju, prav tako pa tudi obisk partijske delegacije Savone. Obstajajo možnosti in zanimanja za izmenjavo letovanj delavcev. Sodelovanje z mestom Beljak je bilo omejeno predvsem na sodelovanje med športnima društvoma Triglav in ASKO. župan Beljaka je obiskal Kranj, predsednik občinske skupščine pa je ob tradicionalni športni prireditvi obiskal Beljak. Letos naj bi stike razširili še na druga področja. Pri izmenjavi letovanj mladine z organizacijo Kinderland Junge Garde bo kranjska občina udeležena s 15 otroki. To število bo povečano z otroki drugih občin. Sodelovanje s Kmečko zvezo v Celovcu ima predvsem značaj političnega in strokovnega sodelovanja na področju kmetijstva. Kranjski tegljači so navezali stike s kegljači iz Brucka na Muri in že nekaj let prirejajo srečanja in tekmovanja. Ob takih priložnostih prihaja tudi do srečanj uradnih predstavnikov obeh mest oziroma občin. Več za izobraževanje *z odprtega pisma IO GO SZDL Slovenije vsem delovnim organizacijam in obč. skupščinam Iz odprtega pisma IO GO SZDL Slovenije vsem delovnim organizacijam in občinskim skupščinam. Sedanji, še bolj pa prihodnji razvoj gospodarskih in drugih £eJavnosti nujno narekuje večjo in trajnejšo skrb za vzgojo strokovnjakov, visoko kvalificiranih delavcev na vseh področjih. Dosedanji uspehi pa nikakor ne zadoščajo. To ima svoj negativni odmev I""! naših skupnih naporih za povečanje produktivnosti in dviganja 2lvljenjske ravni. 0° takih in podobnih ugotovitvah izvršni odbor GO SZDL Složnije poziva delovne organizacije in občinske skupščine'na izvr-Slfev osnovnih nalog. Razvijati je potrebno široko skrb za vse oblike izobraževanja. ~IriU je treba tesnejše medsebojno sodelovanje delovnih organi--acii in občinskih skupščin s šolskimi ustanovami tako glede Vsebinskih kakor materialnih vprašanj. Pri povečanju števila štipendij je treba zajeti skladno vsa področja, vse vrste šolanja in goditi takšno politiko, da se bodo vsestransko razvijale sposobnosti delovnih ljudi, zlasti najnadarjenejših. Posebno pozornost je .feba posvetiti šolanju tistih, ki so se že izkazali z delom, da se Jim omogoči študij na vseh vrstah in stopnjah šol, redni, izredni *n podobno. Zvišati je treba višino štipendij in jih prilagojevati zviševanju •lvJjenjskih stroškov. Iskati različne diferencialne oblike, ki vzpodbujajo štipendiste h kvalitenejšemu in hitrejšemu šolanju, s tem, °-a upoštevajo različne življenjske pogoje in podobno. Kot eno izmed dopolnilnih oblik štipendiranja je treba razvijati kreditiranje, Pri čemer je mogoče kredit v skladu s študijskimi uspehi postopoma odpisovati. Razvijati je treba tesnejše in pristnejše stike med štipendisti 'n dajavci štipendij. Hkrati ob tem je treba razvijati tudi družbeno materialne snove študirajoče mladine — domove, internate, menze itd. Za to 1 morale skrbeti družbeno-politične skupnosti, kakor tudi delovne 0r£anizacije. ... Pismo poudarja, da bodo imele delovne organizacije letos in v Pimodnjih letih še več sredstev na razpolago v te namene, čeprav ^adnia leta vsega denarja, določenega za šolanje, niso porabile. Skrb driviSe Vrst-e dolgoročnega šolanja in usposabljanja kadrov naj bi ohiia svoje mesto v sedemletnih načrtih in drugih programih, >''»tutih itd. Umrl je Tomo Brejc Po hudi bolezni je v ponedeljek ob 21. uri umrl TOMO BREJC, član CK ZKS. Že pred vojno je stal v prvih vrstah kot borec za pravice delavskega razreda, med vojno pa je bil eden izmed organizatorjev oborožene vstaje na Gorenjskem in v Slovanskem Primorju. Tudi po vojni je opravljal vrsto visokih in odgovornih funkcij ter tako žrtvoval vse svoje sile za izgradnjo naše nove družbe in socializma. Rodil se je 1904. leta v Spodnjih Novakih nad Cerknim. Član KPJ je postal že lata 1928. Po emigraciji iz Italije jc delal v Avstriji, nato pa je bil sindikalni organizator gradbincev v Sloveniji. Kot borec za pravice delavskega razreda je bil večkrat zaprt, leta 1936 pa je bil izgnan v Francijo. v Parizu je urejal časnik »Glas izseljencev«. Po treh letih se je vrnil v domovino. Leta 1941 je postal član PK KPS za Gorenjsko. 17. julija 1941 se je udeležil partijske konference na Jelovici, kjer so bili sprejeli skleni o pričetkui organizirane oborožene vstaje. Maja 1942 je postal sekretar PK KPS za Slovensko Printerje. Po osvoboditvi je najprej deloval kot sindikalni funkcionar v Trstu, v letih 1946 do 1947 je bil minister za delo LRS, potem član CSZSJ. na koncu pa generalni direktor državnega zavoda za socialno zavarovanje Jugoslavije. Bil je republiški in zvezni poslanec in nosilec spomenice 1941. Novi in mladi Kranj Foto: Perdan Pravda o Prisanku Je pravda s sklepom občinske skupščine Jesenice končana? — Poskus in se pritožuje, ker ima skupščina (ne najbolj uspel) dezinformiranja odbornikov -.Ali je prav, da se ^uie.^^dnik"^ kompleksno vprašanje turizna v Kr. gori rešuje skozi prizmo občinskega sP°darstvo komlanc kočno Po- dinarja? - Pametni in premišljeni predlogi odbornikov (nekaterih), a & t£ SSw^l*t,W ne najbolj premišljen Sklep • Je delitev ustvarjenega dohodka. NA PONEDELJKOVI seji je obč. skupščina Jesenice bilo vpeljano in ni razlogov, da '^LOVCAN: 800 milijonov občin- z večino glasov (35) izglasovala, da se novi hotel Prisank bi se razdrlo. Ing. HAFNER pove, *£ih sredstev smo vložlU v Kranj- priključi jeseniškemu gostinskemu in trgovskemu podjetju da je ves problem okrog Prisanka ^rilS^n^li A »Gorenjka«. en Problem in da se ne more in druRa podjetja> KOMLANC: smo Tak je bil rezultat nekaj ur trajajoče razprave, ki je ^^^1^^^ bila nekaj časa bolj podobna pranju umazanega perila n 0 komp,eksnem vprašanju raz- kot pa reševanju perečega problema kranjskogorskega voja turizma v Zgornjesavski do- turizma. Razprava je pokazala, da je bil sprejeti sklep Uni In v tem okviru reševati pro- prenagljen in premalo premišljen, da je bil bolj rezultat b,em Prlsanka, pa ne ozko loka prizadevanj in precejšnjih naporov občinskih upravnih organov in ne najbolj perspektivnih lokalističnih teženj Jeseničanov, manj pa rezultat treznih in vsestranskih analiz stanja turizma v Zgornjesavski dolini. Gre za Prisank, nov in moderen samo politično in gospodarsko 'a!; če .1,fnk° .nDud/A več kot ostali ^f*l v K ranici anri tri not Ki 4kr>H„ V,.„oiom „ tilflJh L,..* Odbornik BARBA hotel v Kranjski gori, ki naj bi škodo, navajam v kratkih izvleč- bila naš -zimski turistični center, kih potek seje in važnejše misli Hotel je bil doslej pod upravo nekaterih, članov skupščine: »Alpturista« iz Ljubljane, o če- Tovariš TEPINA poroča v ime- mer je bila sklenjena pogodba o nu sveta za finance: V Izgradnjo prenosu pravic upravljanja z Za- Zgornjesavske doline je bilo inve- vodom za izgradnjo turističnih stiranih eno milijardo 200 milljo- objektov v Zgornjesavski dolini v nov dinarjev, od tega samo v ho- Krajnski gori, dne 7. decembra tel Prisank 400 milijonov dinarjev. 1962. Pogodbo je potrdil ObLO Časopisje dela s članki politično Jesenice na seji, 16. januarja 1963. in gospodarsko škodo. Razprav- V njej je bila tudi klavzula, da ljamo samo o Prisanku. ne pa jeseniška skupščina hotel v pri- tudi o motelu in Vitrancu, ki irna- meru slabega gospodarjenja lah- ta organe samoupravljanja in se ko prevzame v svoje roke in pre- lahko sama odločita. 'Predsednik nese pravice upravljanja na drugo občine je z »Gorenjko« že podpi- podjetje. Te klavzule se je skup- sal pogodbo, ker sicer Prisanka ne ščina poslužila zaradi neurejenih bi prevzeli, s pogojem seveda, da odnosov v podjetju »Alpturist« in dobi pravno veljavno moč potem, predvsem v hotelu Prisank, kjer ko jo sprejme skupščina še vedno za sodelovanje s »Kompasom«, tudi če hotel prevzame »Gorenjka«. Predsednik SLAMNIK: V Prisanku so gostje in treba jim je strečl; tako stanje zahteva hitro akcijo. Dr. TURK ponovno pove prednosti »Kompasa« in prednosti Kranjske gore med ostalimi alpskimi turističnimi centri. Tajnik \ se pntožuje jSjHiH P°ve' zast°vpl" na članke v časopisih in sprašu e ^*?0™« *6 k Jub f™™' listlčno, ampak s širših glediš Na ta način bo šele možno zgraditi v Kranjski gori zimski turistični Center in če gledamo tako, je v redu tudi ponudba »Kompa- v casopi predsednika, če je lu niso hoteli udeležiti, inž. HAFr ,rCj *aS[ozl1 NER pa razloži, da zato ne, ker so »vsem uslužbencem, da se bodo jim povedali, da njihovega predloga skupščina ne bo obravnavala. ARIGLER (poslanec) kritizira pojasnita ^°St uplnivn'h or!Jnov f"P" ci ... obrazložitve In več preldogov in s<~ morali že naslednji dan odločiti, ali bodo delali pod upravo, ki jo bo določila občina, ali pa bodo DULMTN in predsednik SLAMNIK in razložita odbornikom, kaj je rekel predsednik in kaj ne. Inž. HAFNER ponovno poudari, da je problem kompleksen in da ne soglaša s tem, da bi bili v Kranjski gori vsi gostinski obrati pod smo namenili pretežno inozemskim turistom in mi jim moramo nuditi, kar zahtevajo. Svari skupščino o prehitri odločitvi o pre- samoupravni organi sploh še niso Dr. TURK vpraša: Zakaj nI na n0?u ***** "?™vlJaiyia k°,er*™ ščhie, ker za sejo niso pripravili stem hoteli dezinformirati odbornike. Stvar je res nujna in terba je dati zaupnico predsedniku, ki' je pogodbo že podpisal, vendar naj se sprejme sklep, da bo tako le začasno, potem pa nal »Go- lsto upravo. Kranisko goro__, . v' . _______._x_J :__'__renka« in »Kompas« pripravita za skupščino podrobno dokumentacijo in naj se šd enkrat sklepa. Perdsednik SLAMNIK da ta vpraša, kaj bo e£ novinar^ ne hi pisali nekaj tako kritiziranih člankov, im.....1 odb »mikov /a ponudbo »Kompasa« sploh ne bi vedelo! A. Triler pripravili predloga dveh pogodb, recepcij sko službo, o katerih naj bi glasovali: o od- Predsednik SLAMNIK zahteva, tako organizacijo. V materialu, ki smo ga prijeli, ni videti garan- stopu »Alpturista« in skupščine od da se govori samo o točki, ki je cUe za to. Predlagam, da se sklepanje odloži in da pogodbe z Zavodom za izgradnjo na dnevnem redu, torej o odsto- turističmjh objektov v Zgornjesav- pu pogodbe z »Alpturistom«. TE- boljša dokumentacija in morda ski dolini, s čimer vse pravice in PINA pove, da so predstavniki več predlogov, dolžnosti Prisanka prevzame ob- »Kompasa« izjavili, da so za to, janskova s številčnimi podat- činska skupščina, in o prenosu da skupščina obravnava tudi nji- ki dokazuje, da je »Gorenjka« spo- pravic upravljanja na podjetje hovo ponudbo, toda le v primeru, sobna prevzeti in voditi Prisank. »Gorenjka« Jesenice. 1 če bo edina na dnevnem redu, če POHAR spet poudari, daje treba Da ne bo spet očitkov na račun pa bo še ponudba »Gorenjke«, pa izbirati gospodarske organizacije člankov v časopisih, ki da delajo ne. Sodelovanje s »Kompasom« je po ekonomski in strokovni moči TE D INI Uudie In dogodki • Uudje In donodki # Liudie in dogodki • Lludie in dogodki G 1,1^'» »n dogodki • Ljudje in do PO SVETU # JOIINSOMOVA POSLANICA MAKARIUSU Predsednik ZDA Johnson le poslal Makarlusu poslanico, .• kateri mu sporoča, da naj sprejme bri-tansko-amerlškl predlog, po katerem naj bi prišle na Clner združene sile Atlantskega pakta. Na Clner naj bi prišlo 11.010 mož, med katerimi bo tudi 1500 Američanov. Grška in turška vlada sta že pristali na predlog. # KTTAISKT PRFMTFR ODPOVEDAL OBISK Cu En Lai se ie vrnil v Peking. Njegov obisk v Taneaniiki, Ugandi in Keniji je bil zakadi notran'e političnih zapletov odnovedan. <*u En Laj bo kasneje obiskal še Pakistan, Cevlon in Burmo. # U TANT V ALŽIRU Generalni sekretar OZN U Tant se Je na poti po Afriki ustavil v Alžiru. Po razgovoru s predsednikom Ben Belo, Je prlpostvoval še seji alžirskega parlamenta, potem pa bo odpotoval v Tunis. # NESREČA NA SICILIJI Pred mesecem dni je pričela delovati Etna. Te dni pa je osrednii kraker pričel bruhati in proti Jonskemu morju se pomika tri kilometre dolga reka lave. Strokovnjaki instituta v Catanii stalno spremljajo delovanje vulkana. Glas bravcev Kaj je s tehtnico? Od strmoglavi jenja diktatorja Ngo Din Dlema si južnovletnamski vojnkl delijo ključe vladnih palač. Do prevzema oblasti nove struje v vojski, ki se ogreva za bolj dosledno In neizprosno borbo s silami osvobodilnega gibanja vietnamski osvobodilni vojski ameriški obrambni minister Mc Namara v ameriškem predstavniškem domu. Za kaj gre v Sajgonu? Cilji nove politike generala Kana se natančno še ne dajo razvozljati, ker nje- južnovletnamski hiši. General 'st najbrž zaveda, da brez podpore zaledja, zlasti južnovietnamskega podeželja, ki je z mnogimi nitmi povezano z gibanjem Vletkonga, ne bo mogel začeti večje ofenzive vojske proti temu gibanju, ki ga onska vojska Vletkon<»a, le prišlo v teh dneh na dokaj m'ren način. Južnovletnamski volak! so se zeledovall po najbolj uflal<»nih parlamentarnih navadah. Vodja nove vojaške lun-te v Sajgonu je snre'el odston vlade, kt mu jo je predložil dosedanji južnovletnamski premier N—.11.: »s T ?,,rI?o s« a. r*lf Kmetijska zadruga Naklo je že pred leti odkupila svet za postavitev tehtnice. Ta pa je že od lan- sQ w fMi hnm skesa poletia v skladišču kme- _____._',____Ii_j«Ti_!t_ I. tijske zadruge v Dupljah, kjer rjnvi. ' Trgovsko podjetje — Hrana pa dobiva premog za svoje potrošnika ki ga plačujejo po kilogramih, tehtajo pa ra kar »na oko«. Poleg tega pi bi tehtnico lahko uporabljali rudi za tehtanje živine in dniiih predmetov, da ne bi b^" "i^f.1*^"t^'Kr'^"»""r? sebnost nove centrale je v tem, ker se lahko priključi h katerikoli centrali drusrega tipa. Že po prvih dneh poskusnega obratovanja je med naročniki v mestu čutiti določeno olaišanie. brez moteni m brez običajnih pogovorov »v štirih«. Hkrati z razbremenitvijo vodov so na PTT Kmeta v Britofu je bila v nedeljo ustregli številnim novim telefon- dopoldan redna letna konferenca skim naročnikom, ki so več let krajevne organizacije ZB Britof, čakal! na priključek. ki je svoie delo zaključila Z vcli-Modernizacija in avtomatizacija kim uspehom. Konferenca je ugo-telefonske?ra prometa na Sta jer- tovila, da je organizacija v zad- skem se bo odslej nadaljevala s z otvoritvijo razstave likovnih me- Kranj, 4. februarja — Pojutriš njeni bo; v Kranju prva seja centralnega delavskega sveta novo- ustahpvljenefa kombinata. Med skega slikarja MIlana Batlste in drugim bodo ob tej priložnosti literarnim večerom ob izidu pes- pregi^dali rezultate dosedanjih niške zbirke Upadla gladina Boja- skupnib razgovorov Oljarice, Klav- na Piska, niče in Kmetijskega gospodarstva Večer bo tokrat v četrtek, dne za Mlekarno in se seznanili s pro- n. februarja ob 19. uri, v galeriji njih letih zelo dobro skrbela za svoie članstvo, pomagala ie pri urejanju službenih let. Obsodili pa so vedno pogostejše primere nekaterih posameznikov, ki poskušajo uveljaviti delo med NOR za priznanje pokojnine, čeprav nima- Klub kulturnih delavcev Kranj JOJ>rav,ce- • j- v ., Razen novega vodstva so izvolili priredi ob praznovanju kulturne- ... v , ... t • 1 '' V , , „.x„ tudi posebno komisiio za utneva- ga tedna v Kranju klubski večer JuT&AiM xirm IT-Li.."___-u, T ^ je pri premikanju na industrijskem tiru v jeseniški železarni ponesrečil 22 letni Marko Jelušič. Odbijači vagonov so 'mu stisnili prsni koš. Težko poškodovanega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Verjetno je Jclušiču spodrsnilo na poledenelih tleh. Vzroke nesreče še raziskujejo. Nepazljivost na cesti Kranj, 4. februarja — V zadnjih dveh dneh je bilo na gorenjskih c si ah zelo mirno. Zgodila se je le manjša prometna nesreča včeraj popoldne okoli 17. ure, na cesti T. reda pri Naklem. Voznik osebnega avtomobila KR 27-13 Jože Musič je zaradi nepazljivosti na cesti zadel v obcestni kamen. Skoda na avtomobilu je za okoli 20.000 dinarjev. Zanimiv je tudi podatek, da je v nedeljo prišlo na Gorenjsko iz drugih krajev Slovenije, največ iz Ljubljane, nad 1000 osebnih avtomobilov. Številni so bili smučarji, ki so^obiskali Bled in okolico ter Kranjsko goro. Spet prehitra vožnja na spolzki cesti V nedeljo ob 20.15 je Franc Bukovec z osebnim avtomobilom LJ 208-68 vozil iz Radovljice proti cesti I.reda s precejšnjo hitrost- jo. Ko je v križišču ljubljanske ceste zaviral ga je zaradi spolzke ceste zaneslo v zmrznjen kup snega in se prevrnil na bok. Materialna škoda je ocenjena na 150.000 dinarjev. Nenadoma prečkal cesto Na cesti drugega reda škofja koka — Selce v Stari Loki je Valentin Brce podrl pešca Tomaža Bohinca. Brce je vozil iz Selške doline v ftkofjo Loko, nenadoma pa je prečkal cesto Bohinc. Kljub zaviranju na spolzki cesti je prišlo do nesreče pri kateri je bil pešec le lažje poškodovan, na avtomobilu pa je nastala minimalna škoda •— za 15 tisoč dinar-iev. Detomor V vodi nad jezom v bližini tovarne Standard v Kraniu so minuli petek ob 16.15 našli nedone-šeno truplo otroka. Po ugotovitvi zdravnika gre za plod otroka sta-regapet do šest mesecev, vendar še ni ugotovljeno, če je bil splavljen Živ otrok. Preiskava o deto-morivki še traja. Ali je bil ogenj podtaknjen? Kranj, 4. februarja. — Sinoči okoli 20.20 ure je na Straž'ški poti »Pri Petrovcu« v Stražišču gorelo. Menijo, da je bil požar na gospodarskem poslopju podtak- njen, ali pa je nastal zaradi nepazljivosti. Vzroke seveda raziskujejo, t Kranjski poklicni gasilci so bili takoj na mestu požara, v pomoč pa so prišli še gasivci iz Stražišča in Bitnja. Z veliko prisebnostjo so uspeli požar hitro pogasiti in lokalizirati. Zgorelo jje dve tretji- ni ostrešja, nekaj krme za živino in nekaj suhih butar. Živino in poljske stroje so v glavnem rešili. Ostalo škodo cenijo na okoli 600.000 dinarjev. Skoda bi bila lahko še večja, saj je v neposredni bližini stanovanjsko poslopje in drugo gospodarsko poslopje. M. ž. KOLIKO JE URA? 1 leto strogega zapora! Nepoboljšljiv tat J02E ŽAGAR, star 39 let, brezposelni trgovski pomočnik iz, Cresnjevcev pri Lendavi je bil doslej že osemkrat kaznovan, kar kaže da je precej skregan z zakonom. Petkrat se je moral zagovarjati za tatvine, ki jih je storil na različnih področjih. V zadnjem času je živel v Ljubljanj. Pred kratkim se je spet zagovarjal zaradi tatvjne moške za-pestne ure, ki jo je ukradel v drugi polovici septembra lani, v poslovalnici »Optika« na Jesenicah. Obsojen je bil na osem mesecev zapora. Obtoženec je delomrznež. To je pokazala tudi razprava. Zagovarjal se je, da je uro ukradel zato, ker ni imel denarja za hrano ln za r pot v Ljubljano. Uro je takoj po tatvini prodal nekemu domačinu za'7.000 dinarjev, čeprav je bila vredna 18.000 dinarjev. Na izrečeno kazen občinskega sodišča še je pritožil javni tožilec. Zato ie okrožno sodišč« v K rani,« zvišalo Žagarju kazen na 1 leto strogega zapora. Pri tem je drugostopenjsko sodišče smatralo, da gre za človeka, ki je že patološko r>odvržen tatvinam. Prav tćiko ni nanj vzgojno vplivalo doslej nobena kazen. V tem primeru gre, za tatvino manjvrednega predmeta, vendar, ker jo je storil človek, ki je družbi očitno nevaren in kot se je pokazalo nepoboljšljiv tat, je drugostopenjsko sodišče odmerilo tako strogo kazen. Za taka kazniva dejanja predvideva kazenski zakonik dvojno mero. Ugotovljeno je bilo tudi, da je obtoženec popolnoma zdrav in sposoben za delo. M. 2. MNENJA Ni BILO težko ugotoviti, da se mnenja zavarovancev o zdravstveni službi delijo na tri Povsem različne skupine. V prvo sodijo tisti, ki pravijo, da k zdravnikom, na veliko srečo, ne hodijo, ali kvečjemu takrat, ko je treba oddati kri in zato o zdravstveni službi nimajo lastnega mišljenja. Na nasprotni strani so taki, ki so se ob tem ali onem dogodku razočarali nad zdravstveno službo (za to je dovolj večurno čakanje, neprijazen nagovor sestre ali zdravnika, nekoliko zgrešena diagnoza ali kaj podobnega) in sedaj o njej ne mislijo najbolje. Dokaj močna je skupina tistih, ki so z ureditvijo in uslugami zdravstva zadovoljni. Ob tem, ko prinašamo nekaj mnenj (večina se je omejila na določen dogodek), razumljivo, ne želimo nikomur škodovati ali omajati njegovega dela. Zdravniki so namreč že velikokrat »dali na znanje«, da kritika njihovega dela ustvarja med ljudmi nezaupanje, kar pa nikomur ne koristi, ampak kvečjemu škoduje. Želeli smo le prisluhniti javnemu mnenju in tako prispevati neznaten delež k izboljšanju raznih nepravilnosti. ONEMOGOČITI IZKORIŠČANJE J. B. električar — Boh. Bistrica — Nimam preveč izkušenj z zdravniki. Če ne morem delati in mi cigareta, ne »paše«, pomeni, da sem bolan, a to je zelo redko. čeme že vprašate, kaj menim o zdravstveni službi, bi dejal, da se zdravniška pomoč vse preveč izkorišča za razne nepravilnosti. Ze vsak pijanec išče zatočišče pri zdravniku. Ce se mu ne ljubi delati, ali pa, če se zapi je in zjutraj zaspi, pa gre k zdravniku. Ti se pa tudi nimajo za kaj pričkati z njimi in iskati zamero, pa jim dodelijo nekaj dni »bolniške«. Mislim, da bi morali najti način, da bi namišljeni bolniki prišli ob svojo potuho. Ce ne drugje pa mogoče pri nagrajevanju zdravnikov. To predvsem zaradi tega, da bo več časa za potrebne bolnike. Tudi to se je *e zgodilo (ampak pred leti, ko pri nas še ni bilo dovolj zdravnikov), da je hud bolnik zaradi prepozne pomoči umrl. . Tudi socialno zavarovanje bi moralo bolj kontrolirati bolnike. Pri podjetju sem že 14 let pa še nisem doživel, da bi prišel kdo pogledat, kaj delavci, ki so na bolniškem dopustu, delajo. Prav bi bilo, če bi podjetja vsaj to zvedela, kakšno zdravljenje je članom kolektiva predpisano. Kaj pa moremo, če se kdo med bolniškim dopustom sprehaja po cesti, cepi drva ali sedi v gostilni. zgodi, da sede pacient na stol, odpre usta, zdravnik pogleda vanje, v najboljšem primeru še malo pogladi ali postrga po zobeh in pacienta odslovi. Gotovo je, da se ljudje zaradi takih hitrih odslovi-tev jezijo, saj si vsakdo želi, da bi imel zobe hitro popravljene in, da ne bi kar naprej izgubljal časa po čakalnicah. Mislim, da je nekaj krivde tudi v načinu nagrajevanja zdravnikov. Saj zdravstvo ni trgovina in najti bo treba še kaj drugega kot število storitev. Trenutno je na Bledu en zobozdravnik bolan in zobnih tehnikov močno primanjkuje. Na obremenjenost zdravstvene službe v veliki meri vpliva tudi to, da gre vsakdo lahko k zdrav niku, ne da bi mu bilo treba plačati, pa marsikdo hodi za vsako malenkost. Kdo se je pa včasih spomnil na to, da bi šel po recept, če bi ga bolela glava ali bi imel nahod! Sedaj je pa v čakalnicah precej takih. BREZ BESED , TEŽAVE Z ZOBMI F. J. gostinski delavec Bohinj — Cez zdravstvo pa nikar nobene žal besede! Zamera tu ni dobra. Kaj posebnega tudi ni mogoče reči. Mislim, da je pri nas zadnji čas kar dobro Urejeno. Izjema je zobozdravstvo, kjer še ni videti reda. Zobozdravnik je bil nastavljen šele pred kratkim. Kadarkoli sem še prišel k njemu, se je v čakalnici trlo po več deset ljudi. Poskušali so z nekakšnimi številkami in naročanjem, vendar se tega z zobozdravnikom vred nihče ne drži. Ce bo tako vse dotlej, da bodo vsi zaostali pokvarjeni zobje Popravljeni, bo še dovolj vzrokov za negodovanje in pritožbe na zobobole ter na glavobole. ZDRAVSTVO NI TRGOVINA M. N. uslužbenec — Bled — O zdravstveni službi na Bledu ni mogoče govoriti, ne da bi najprej omenili velike težave, ki nastajajo zaradi neustreznih in odločno premajhnih Prostorov. Toda, naj se spomnim še nečesa drugega. V mislih imam večno polne čakalnice in dolgotrajno zdravljenje. Ugotovil sem, da to ni vedno potrebno. Vzemimo zobozdravnika. Nič kolikokrat se L. C. novinar — Kranj Pred leti, lahko bi ugotovil točni datum, sem se končno odločil za obisk pri okulistu. Pravili so, da ta služba v Kranju ni več ozko grlo, oči pa so me pri nošenju očal, ki sem jih rabil že 5 let, vse bolj skelele. Želel sem se posvetovati, zbrati navodila za ravnanje s tem dragocenim čutilom. Zelo sem bil presenečen. V čakalnici ni bilo nikogar in komaj sem utegnil sleči plašč, že sem bil na vrsti. »Veste, v zadnjem času vse bolj čutim, da...« sem zjecljal in že me je okulistka prijazno prekinila: Kar sem sedite!« Nisem več prišel do besede, kajti na vrsti je bila močna luč, ki je posvetila v očesi, potem očal ni okvir, hitro menjanje stekel raznih dioptrij, branje ... In potem? Pero je zaškripalo po receptu in hitro sem bil spet v čakalnici, ki je bila še vedno prazna. Ničesar nisem utegnil povedati, vprašati, ničesar nisem zvedel, o tem, kako naj zavarujem svoje oči, kdaj smem in kdaj ne smem brati, s čim naj jih utrjujem. A prav to sem želel. Šel sem v Optiko in dobil nova očala. Že takrat mi niso ustrezala in sedaj mi še tudi ne. In vedno, kadar jih vidim v omari, se spomnim, kako sem šel k okulistu po nasvete. ZDRAVLJENJE Z NAPAKO M. B. pedagog — Kranj — Imamo nogavice z napako, blago z napako, časopise z napakami, zakaj ne bi imeli torej še zdravljenja z napakami. Pa res, zakaj ne? Ali se zdravnik res ne sme nikoli zmotiti. Kaj takega bi bilo verjetno nemogoče. Vendar pa mislim, da ljudje vedo vse preveč povedati o raznih napakah in, da imajo pregosto vzrok za to. Če sem potreben' zdravniške pomoči, najprej ugotovim, h kateremu specialistu moram iti. Menda je lastna diagnoza še najbolj gotova. Želite dokaz? Poznam človeka, ki so ga pol leta zdravili zaradi prehlada na mehurju, potem je pa sam ugotovil, da ima ledvične kamne. Soseda je skoraj leto prejemala zdravila in nasvete za zdravljenje ledvic in šele, ko je bila vsa rumena v obraz, se je zdravnik spomnil na jetra. ŽENE NA TEKOČEM TRAKU O. L. gospodinja — Jezersko K zdravniku le poredko zaiclem. Le na redne ginekološke preglede moram hoditi in, da povem po pravici, dneva pregleda se že od daleč bojim. K^ko je bilo na primer zadnjikrat. Ker vem, da se ženske začno, zbirati vi čakalnici že več ur pred začetkom ordiniranja, sem tudi sama prišla že ob desetih, da bi bila hitro na vrsti. Nisem bila prva. Bilo nas je vedno več. Kmalu je tudi stolov v čakalnici zmanjkalo. Okoli dveh so ženske začele ugibati: »Kdo ve, kateri zdravnik bo danes? Ali bo prišel ob navedeni uri? Ali bo spet odšel prej, preden bo pregledal vse naročene ženske in tiste z napotnicami od splošnih zdravnikov? Ali bomo vse na vrsti, ali ne? je bilo vprašanje, ki je v čakalnici ustvarjalo razburjenje. Sestra je rekla, da mora imeti človek tu železne živce, da Največ nezadovoljstva je zaradi večno prepolnih čakalnic in velike izgube časa pri zdravniku lahko zdrži. Rada ji verjamem in tudi to vem, da se ginekologi, ki,.so sedaj v Kranju ne morejo pretrgati od dela. Vendar ne verjamem, da ni načina, da ne bi v urejeni zdravstveni službi, ki ji kar naprej pojemo slavospeve, našli rešitev tudi za gi-' nekološko ambtilanto. Pet ali še večurno čakanje, in potem še to, da je treba naslednji dan priti ponovno, ni mogoče večno opravičevati. Razen tega puščam ob strani vprašanje, kako lahko zdravnik pregleduje, če se v nekaj urah zvrsti pred njim tudi 30 in več žensk. NIKOMUR NE POVEJTE I. L. upokojenka — Jesenice — Tole, kar vam nameravam povedati, se je zgodilo moji znanki. Zelo se boji, da bi se razvedelo, kako je bilo z zdravljenjem njene noge, zato ne morem navesti niti kraja niti njenega imena. Pred letom dni si je močno poškodovala koleno, čemur je sledilo močno vnetje. Nogo je z največjo težavo nekoliko pregibala, hodila pa je s pomočjo bergelj. V sorodstvu ima več zdravnikov. Povpraševala jih je za mnenje in nasvete, vendar so zmajevali z glavami in ji izražali sožaljc: »Pri tvojih letih Kadar se počutimoprizadete (dopolnila je že 70 let) ni mogoče ničesar pomagati. Zal nam je, toda hoditi ne boš mogla več.« Skoraj se je že sprijaznila s tem, ko so ji znanci nasveta-vali neko domače zdravilo. Nekajkrat ga je uporabila in po določenem času je že lahko šla na sprehod brez nerodnih bergelj. Ali naj ji sedaj kdo zameri, da o zdravniku ne misli najboljše? RED BI MORAL BITI B. L. uslužbenec — Kranj — Od zdravnika pridem vedno slabe volje. Mislim, da je vzrok za mojo nejevoljo in nejevoljo drugih prav preprost in bi ga bilo mogoče odpraviti. Gre za čakanje. Kadarkoli pridem v čakalnico pre-štejem čakajoče in približno izračunam, kdaj bom na vrsti. Pa ni ni Kol; tako. Kar naprej se v vrstni red mešajo bolniki, ki hodijo po injekcije ali se gredo preobvezat. Nič kolikokrat, pa smo »navadni« pacienti že dognali, da je med takimi, ki so res imeli prednost zaradi omenjenih dveh stvari, tudi veliko takih, ki so se zlagali in nas tako opeharili za nekaj časa. Zakaj ne bi za injekcije in podobno določili primeren čas, v ostalih urah ordiniranja pa naj bi vsi vedeli, pri čem so. Titu bom pi Izmed 600 pritožb v lanskem letu jih je bilo največ glede stanovanj, arondacije zemljišč in davkov, delovnih razmerij in podobno r— Obč. komisije že dobivajo zaupanje pri ljudeh NAJVEČ PRITOŽB je bilo med občani kranjske občine in sicer 233, sledi Radovljica s 155, Jesenice s 10s, škofja Loka s 63 in občina Tržič s 44 pritožbami občanov. Velik del teh pritožb so ljudje naslovili na višje organe; na okrajni odbor, na izvršeni svet in ne malo na predsednika Tita. Se zmeraj je namreč zelo močna težnja, da občan, če se čuti prizadet, pravi: »Titu bom pisal.« Kljub temu, da take težnje dokazujejo zaupanje ljudi v svoje najvišje predstavnike^ je vendar tudi res, da vse zadeve nujno prihajajo nazaj v rešitev pristojnim komisijam, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo pri občinskih skupščinah. »Jaz sem bil preji Tukaj je knjižica!« Prizor iz ZD v Kranju Komisije pa imajo mnogo težav v svojem začetnem delu. O težavah se ta teden pogovarjajo na posebnem seminarju, ki ga je pripravila okrajna komisija za prošnje in pritožbe. Preteklo soboto so se o tem pogovarjali v Kranju tudi predstavniki teh komisij i/, vseh gorenjskih občin. Težave so kadrovske in materialne narave. Še vedno so primeri, da v imenu komisije sprejemajo ljudi oziroma pritožbe in jih tudi rešujejo uslužbenci občinskih skupščin, ki so na stvareh sami prizadeti, ko nehote nastopajo kot »dvojni razsodniki« čeprav jim ni moč očitati nepristranosti. Ta problem ovira delo v Radovljici in tudi na Jesenicah in deloma v Skofji Loki. Najbolje pa imajo službo urejeno v Kranju, kjer je ta služba popolnoma' neodvisna in deluje s pomočjo raznih družbenih organov — sindikata, SZDL itd. Prav tako v večini primerov službe nimajo ustreznih prostorov in gostujejo po raznih pisarnah. Stranke ipa ine želijo razlagati svojih težav v navzočnosti poslu-šavcev. Predstavniki občinskih komisij Gorenjske so na svojem posvetovanju v Kranju izrazili željo, da bi okrajna skupščina dala priporočila občinskim skupščinam o pomoči. Čeprav so po vseh občinah kadrovske težave je treba težiti, da vodilno mesto predsednika in tajnika prevzamejo strokovno sposobni ljudje, ki uživajo zaupanje in ki niso po službeni dolžnosti udeleženi pri raznih rešitvah na prvi stopnji. Hkrati je treba službam zagotoviti ustrezne prostore. Komisije same pa naj bi svoje delovanje opravljale v tesnem sodelovanju z raznimi inšpekcijami, sindikati, tožilstvom in podobno. Nujno je tudi, da se po občinah, kar je deloma urejeno le v Kranju, uredi stalna upravna pomoč, ki bi bila lahko velik pripomoček komisijam za prošnje in pritožbe oziroma ljudem, ki se čutijo kakorkoli prizadeti. Komisija kot barometer razpoloženja, ki je dostikrat najbolje seznanjena s težavami in nestrokovnostjo raznih služb, pa bo skušala občinski skupščini poročati o splošni problematiki in se tako vnaprej preprečevala nezadovoljstvo občanov. Najhujši je na primer stanovanjski problem, zlasti v mestih. Komisije bodo skušalo zbrati problematiko o tem, kako se stanovanja delijo, kako se ob tem spoštujejo navodila in predpisi, kako sc uporabljajo skladi za stanovanjsko gradnjo, kako se iščejo možnosti za gradnjo cenenih stanovanj za določene prosivce in podobno. Iz pritožb občanov (so vidne razne slabosti in tudi nepravilnosti v konkretnih oblikah. Isto velja za davčno politiko, za arondacijo zemljišč, pri čemer se bodo komisije zavzemale, da bi pri občinskih skupščinah ustanovili posebne sklade za reševanje posameznih primerov. K. M. Filmi, ki jih gledamo ra- Zlato sedmih gričev ameriški črnobeli film, režija! Gordon Douglas, igrajo: Clin Walker. Roger Moore Ta teden gledamo v Centru spet -tvestern. O tej zvrsti je bilo že mnogo napisanega. Tudi to, da kavbojka ni nevzgojna. Razumima to tako, da je vzgojna za že vzgojenega gledavca, slabo pa vpliva na nevzgojenega, na tistega, ki enako občuduje črno in belo. Literarna predloga za Zlato sedmih gričev je povprečna ameriška žepna knjiga, katere vrh je Zane Gray. Tudi filmska obdelava sodi med povrpečne. Spoznamo dva nova kavboja in star motiv o peklenski moči zlata, ki spreminja Ijttdi, njihova čustva, pa tudi dobro prijateljstvo resi le s tem, da izgine tja, od koder ji prišlo, Svojevrsten happy-end na temo '— kakor pridobljeno, tako izgubljeno. Končno je film celo poučen: ostane le tisto, kar si pridobiš z lastnim delom. Posebnost kranjske kopije Zlata sedmih gričev je v tem, da ni barvna. Tudi na to bi morali misliti tisti, ki so pisali v oglasne vitrine: ameriški barvni jim. Toreadorjev valček angleški barvni film, režija: John Guillermin, igrajo: Peter Selelrs, Da,uy Robin S filmom Toreadorjev valček sta povezani dve imeni, ki privlačita vsako svoj krog gledavcev. To sta angleški igravec Peter Sellers in avtor literarne predloge fean Anouilh. Prvi je po filmu »Samo dva lahko igrata" \postal pojem angleške kinomatografije in spada prav tako kot režiser Ricardson v angleški no-ći val. V Toreadorje-vem valčku se je spoprijel z zanimivim igravskim likom, ki ga je ustvaril Jean Anoilh v svoji komediji o upokojenem generaht in njegovih težavah. Njena značilnost je, da iz komedije prerašča v satiro. Iz zgodbe, ki se dogaja na začetku dvajsetega stodetja, lahko izluščimo mnogo sodobnih resnic in pikrih avtorjevih pripomb k sodobnim dogodkom. Nesporne kvaliteti literarne predloge je film v mno-gočem razvrednotil. Veliko prizorov je podrejeni situacijski komiki in kičastim prizorom, ki pa so pogojeni že v barvni tehniki. Vendar nad vso vplivnostjo prevlada Anouilhov duh, tisto francosko domiselnost napravi iz velikega smeha pikri nasmešek bridkim, a večnim resnicam. Smeh in žalost sta izenačena, kot je njuna vloga v življenju enako pomembna. Škoda, da v filmski obdelavi ,dclo ni ničesar pridobilo. Nikjer ni čutiti močnega režiserja, ki scenarija ne bi samo ilustriral, "ampak bi ga tudi razložil. Razveseli nat ■igrav zadružnem domu. Sedanji JI0™ je zelo slabo izkoriščen. " Mavčičah pa bi potrebovali se telovadnico, klubski prodor, točilnico, prodajalno me-Sa in drugo. Zato bi morali Nadaljevati z gradnjo zadružna doma. Razen samoprispevka prebivavstva in prostornega dela bi rabili naj-?Janj še 5 milijonov din, da b; prostore dogradili. Krajevna skupnost bo poskusila na-jeti kredit. Ob skopi analizi pravkar zaključenih javnih tribun o osnutku občinskega statuta je omembe vredno še dvoje dejstev, da so se na javnih tribunah dokaj dobro izoblikovala gledišča glede območij krajevnih skupnosti in, da bi kazalo večkrat sklicati zbore volivcev. Obsežna problematika, ki tako ali drugače tare občane, je namreč povsem nehote skušale prve javne tribune preoblikovati v zbore volivcev. Prav spričo slednje ugotovitve je namreč mogoče pričakovati, da bodo zbori volivcev, ki bodo prihodnje dni obravnavali družbeni plan' in občinski statut, dobro center ne moremo zapisati kdo obiskani in tudi dobro uspeli, ve kaj pohvalnega. Za javne tribu- Podrobneje In konkretneje bo o ne v mestu Tržiču Je treba ugoto- analizi tokratnih javnih tribun viti še to, da se prvih tribun (v razpravljal prihodnji ponedeljek vsakem okraju so namreč organi- tl,di plenum občinskega odbora zlrali po dve tribuni) niso udele- SZ°L Tržič, ki se ga bo predvldo-ževall oziroma aktivno sodelovali ma udeležil tudi dr. Joža Vilfan, in vodili razprave niti odborniki podpredsednik GO SZDL Slovcni-občinske skupščine s tega območ- Je> ja. Pri drugih oziroma kasnejših javnih tribunah pa se je stanje popravilo. Glede na število občanov, ki so se udeležili javnih tribun, lahko povzamemo, da je skoraj sleherni odrasli občan, ki se kolikor toliko zanima za družbeno življenje v komuni, sodeloval v prvi javni statutarni razpravi. Na tribunah so občani prispevali kopico predlogov in sprememb prav- Končno sta prišla na vrsto obnove dva »zgodovinska« mostova preko Save — pri Podnartu ln v Otočah. Obnovljeni most v Otočah (na sliki) naj bi bil končan do 1. maja V Zalem logu se je premaknilo z mrtve točke: Zali log, 4. februarja — Predvčerajšnji zbor volivcev je bil za zaprav za vsa poglavja statuta, ze- nas pravzaprav zgodovinski. Izre lo veliko pa se jih je nanašalo na cone so bile težkopričakovane be- Milan Osovnlkar del statuta, ki govori o zadovo- sede, ki ne samo obetajo, temveč ljevanju skupnih potreb v komu- tudi zagotavljajo, da se bo grad- ni. nja šole v Zalem logu naposled renjskem. —• Ce bi se začelo z gradnjo šole bi še sami pomagali in še prispevali. — Danes se Je treba odločiti ž DA ali NE. — Ali bomo vračali denar nazaj prebi-vavcem, ki so ga prispevali. Blizu 10 milijonov, ali še več Je že zbranega. — Najbolje bo, če postavimo spomenik otrokom s knjigo le premaknila z mrtve točke. Zbo- in solzami.« — so govorili občani, ra volivcev se je udeležil tudi Odbornik Golja pa je dejal: »Ze predsednik občinske skupščine peto leto hodim tod okoli. Doslej Trimesečna politična šola BPT v Tržiču Od vodje centra za izobraŽevanje v Bombažni predilnici Tržič Hazima Omerovlča smo izvedeli nekaj zanimivosti o programu izobraževanja v tržiški tekstilni tovarni. Za člane Zveze komunistov imajo že izdelan program na osnovi 15 let planinskega društva Križe KRIZE — M5nulo soboto zvečer *° v Križah pri Tržiču slovesno Praznovali 15. obletnico Planin-**ega društva Križe. PD v Križah sodi med tista društva, ki so na podeželju naj-°li aktivna. Ustanovni občni *°or so imeli pred 15 leti z 12 di-?*rJi v blagajni. Kmalu so pri-j*li z gradnjo planinske koče na friški gori in jo odprli 28. junija j*53. leta. Koča je postala kmalu J<"etesna. 1959. leta so naredili še T^ndo na zahodni strani. Po-?**be po večjih kapacitetah pa so •e večale, zato so se v letu 1962 »Otili še gradnje depandanse ln Jo lani dogradili. Svoji postojanki ima društvo še v ^ozdu in.na Mali poljani. S prav **ko voljo kot so jo Imeli do Jfdaj pa se bodo lotili nadaljnjih tudi v letošnjem letu. Skupno s krajevnimi organizacijami preblvavstvom bodo obnovili *vtotnobllsko oesto do Gozda. Ena j^jvažnejših nalog pa bo otvori-planinske postojanke na Ve-planini. 'Kmetijska zadruga Naklo ima na Veliki planini svojo pastirsko stajo. Ker pa jo bo J^druga na planini opustila, so ^'Ski planinci prosili, naj jim Jo Odstopijo, da jo bodo preuredili J planinsko postojanko. Zadruga J* z velikim razumevanjem podala prizadevanje planincev in **Pamo, da bo za letošnji L maj Postojanka že dograjena. — R. C. Na repu sezone Ker ni bilo mopoče zagotoviti Vsch potrebnih delov za žičnico na Vogel (pretežno uvoženih) bo Veeina zimske sezone minila s Praznimi smučišči na Voglu. Novi ^ok izgradnje je prestavljen na začetek marca. Program taborniške organizacije Gorenjske je zelo pester DEJAVNOST taborniške organizacije na Gorenjskem si je pridobila pomembno mesto v javnosti in je postala priljubljena med mladino. O delu nam je pripovedoval predsednik področne zveze tabornikov na Gorenijskem Franjo Klojčnlk. # Ali nam lahko poveste, kako je organizirana taborniška organizacija po občinah na Gorenjskem? — Na Jesenicah, v Kranju ln Radovljici so občinske zveze, ki Imajo v svojem sestavu več odredov, čet in vodov. V Tržiču in Skofji Loki pa delujeta samostojna odreda. V Tržiču je odred »Severne meje«, v Skofji Loki pa odred »Svobodnega Kamnltnlka«, ki ima vode še v Gorenji vasi, Poljanah ln v Železnikih. • # V kateri občini je taborniška organizacija najbolj razvita in v kateri najmanj? — Med najboljše, ne samo na Gorenjskem, pač pa v Sloveniji, sodi taborniška organizacija na Jesenicah. Med najslabše pa v radovljiški občini, čeprav je bila v tej občini organizacija tabornikov močno razvita, sedaj pa jim primanjkuje vodstvenega kadra. # Koliko je vseh članov — tabornikov na Gorenijskem? — Okoli dva tisoč. Od tega je 30 odstotkov »medvedkov« ln »čebelic«, starejših nad 18 let pa je le 22 odstotkov. # In še naloge vaše organizacije v letošnjem letu? — Razširitev organizacije, predvsem preko občinskih zvez. Prav v tem času potekajo tudi priprave na izvedbo zimsko-športnlh tekmovanj, ki jih bo izvedla taborniška zveza Jesenic za najboljše tabornike vse Gorenjske. Na Jesenicah bo prav tako izvedeno prvenstvo Gorenjske v streljanju z zračno puško, šahovsko prvenstvo v Skofji Loki, namiznoteniško prvenstvo v Kranju, odbojkarsko prvenstvo na Bledu itd. V mesecu maju pa bomo tudi letos organizirali pohod vseh gorenjskih tabornikov v bolnico Franja v Cerkno. Prav tako Je v programu, da se bo skupina naših tabornikov udeležila tradicionalnega tabora »Bratstva in enotnosti«, ki bo v Bosni. # Ze pred leti je prišlo do medsebojnega sodelovanja z gorenjskimi in belgijskimi taborniki. Ali bo do izmenjav prišlo tudi v letošnjem letu? — V juliju prispe skupina 25 tabornikov organizacije Rdeči sokol iz Belgije, naši pa bodo tja odpotovali v avgustu. O Kaj pa tečaji in seminarji? — Potreba po novih kadrih nam narekuje organizacijo tečajev tako za tabornike kakor tudi za »medvedke« (/< »čebelice«. Tečaji bodo v taborniškem domu na Planini nad Jesenicami. R. C. Po obrazložitvi letošnjega predloga družbenega plana in proračuna škofjeloške komune so zbrani občani (nekaj več kot petdeset) spregovorili o pretiranih cenah lesa. »Na žago sem dal 2 kubična metra, prodati bom moral 6 kubičnih metrov, da bom lahko plačal.« — »Ce ne bi bile tako visoke cene lesa, ne bi ljudje tako gruntali, kje bi več dobili. Ne bi bilo prekupčevanja in lesni industriji v naši občini ne bi primanjkovalo surovin« — To sta samo dva izvlečka iz razprave, ki je tokrat ne bi komentirali. šeni bilo "zbora, da" ne bi'govo'riTi katerega ga bi se le ti v obliki o foli. Zavlačevanje pri izdaji lo- pryi»vanj, .^^VM*? pO skupi-kacijskega in gradbenega dovolje- nja povzroča politične probleme. Vedno manj je ljudi na zborih volivcev in izgubljajo upanje. Sram me je, da bi zdaj, ko je že toliko narejenega, odnehali. V šoli bo tudi učiteljevo stanovanje. Stanovanjski sklad naj da posojilo 5 mi- komunistov bodo organizirali vsa-lijonov din, občinska skupščina pa ke tri mesece 14-dnevni seminar, naj omogoči prodajo hiš iz SLP Ta seminar je še toliko bolj po-(v vrednosti 5 milijonov). Občin- memben, ker se bodo, predvsem Ska skupščina naj v treh tednih mladi člani kolektiva, seznanjali posreduje razen omenjenega tudi 7. vso tekočo problematiko pod- nah in seminarjih seznanili o. vseh sedanjih in bodočih problemih podjetja. V ta program so vključili statut, 42-urni delavnik, proizvodni plan in delavsko samoupravljanje v podjetju. Za novo sprejete člane Zveze Osrednji del razprave pa je bil odmerjen gradnji šole. Sramota, da že dvajset let ne moremo zgraditi šole. — Najslabša je na Go- Gasivci v opeklinah Organizacija gasivske službe jetja, s socialističnimi načeli upravljanja podjetja in bodo na svojih delovnih mestih to tudi koristno prenesli na sodelavec. Za člane, ki bodo prevzeli vodstva v samoupravnih organih, pa je predvidena trimesečna večerna politična šola. Predavali bodo zna- lokacijo in gradbeno dovoljenje, da spomladi začnemo z gradnjo. Na prihodnjem zboru volivcev bom dal ostavko, če se to ne uresniči, zakaj sram me je hoditi med vas kot odbornik ...« Še so govorili občani. Poudarjali so nemogoče prostore sedanje šole, ki je v nekdanji kašči. Hiše, ni politinči delavci — podkredsed-ki razpada, ni moč ogreti. Z novo nik skupščine Kranj Slavko Bez-šolo bi bili rešeni tudi klubski pro- n?k, predsednik skupščine Tržič j stori, prostor za zbore volivcev, Milan Ogris, predstavnik Visoke Kranju je poleg drugih oblik us- '? uhajanje otrok in mladine, ki šole za politične vede Vinko Trček posabljanja gasivcev, priredila danes. Prirejajo igre v skednjih in in drugi. S poukom bodo pnceh prejšnji teden tudi sanitetni tečaj. n,maJ° drugega prostora kot go- 15. februarja. stilno. „j v • ,i Predsednik Osovnikar je v svo- Združenje rezervnih jih odgovorih izražal pomisleke, da ne bi stroški gradnje narasli. Toda, ko so mu občani zagotovili da ne bodo, je obljubil, da bo Udeležilo se ga je 25 članov iz prostovoljnih društev kranjske okolice in poklicna četa v Kranju. Seznanili so se s tem, kako je treba nuditi prvo pomoč pri raznih poškodbah ob požarih, zlasti ob opeklinah. Sedaj pa je na vrsti strojniški tečaj za gasivce. Modelarska razstava na Jesenicah MODELARJI z Jesenic, Javorni-ka, Blejske Dobrave, iz Martuljka in Žirovnice, so priredili v telovadnici jeseniške gimnazije bogato razstavo modelov. Razen navadnih in motornih modelov jn modela na radijsko upravljanje vzbuja posebno pozornost raketa s satelitom in motornim modelom, ki kroži okrog satelita in je delo vodje dobravske sekcije Gašperina. — U. oficirjev in podofi-cirjev tudi v Bitnjem BITNJE — Pred dnevi je bil v posredoval za izdajo potrebnih do- občni zbor krajevne organizacije voljenj. združenja rezervnih oficirjev in Stane škrabar podoficirjev, ki šteje 46 članov. To ne sme biti socialna akcija -temveč sestavni del naporov za boljše gospodarjenje Odprto pismo občinskega sindikalnega sveta Tržič sindikalnim podružnicam in delavskim svetom delovnih organizacij V gospodarskih dejavnostih na področju občine Tržič je 27,8 odstotka zaposlenih, ki imajo manj kot 25 tisoč dinarjev mesečnih osebnih dohodkov. O tem vprašanju ln o problematiki prehoda na 42-urnl delovni teden je pred časom razpravljalo predsedstvo ObSS Tržič. Temu vprašanju je bil namenjen tudi posvet aktiva direktor Jev in ostalih vodilnih kadrov, kakor tudi posveti v tržiškem klubu gospodarstvenikov. Pretekli teden se je razpravam pridružil še plenum občinskega sindikalnega sveta, ki je sprejel sklep, da sc vsem sindikalnim podružnicam in organom samoupravljanja v indu Siriji, gradbeništvu, storitveni dejavnosti in v družbenih llluibft* pošlje odprto pismo, ki opozarja na problematiko zvijanja osebnih dohodkov delavcem, ki zaslužijo do 25 tisoč dinarjev in na problematiko prehoda na 42-urni delovni teden. Odprto pismo ugotavlja, da V zvezi z možnostjo prehoda ris vprašanje urejanja osebnih do- 42-urni delovni teden in v zvezi / hodkov najnižjih kategorij ne sme možnostjo za zviševanje osebnta postati neka socialna akcija, tem- dohodkov nad 25 tisoč dinanViv več da mora postati sestavni del je občinski sindikalni sveJt v Trii-vseh naporov za boljše gospodar- ču pretekli ponedeljek skticai w*> jenje. Potrebne so torej študij« stanek s predsedniki organov internega gospodarjenja, analog- upravljanja v delovnih organizati-ne pripravam za prehod na 42-urni jah. Del odgovornosti za Č n us delovni teden. Občinski sindikalni pešnejšo rešitev obeh problemov plenum v svojem odprtem pismu — to je zviševanja osebnih do-naslavlja na vse organe upravlja- hodkov nad 25 tisoč dinanev m nja poziv, naj takoj formirajo v delovnih organizacijah strokovne komisije in do konca tega meseca prlčno v delovnih kolektivih z raz prehoda na 42-urni delovni teu.n. oboje pa je mogoče uspešno o>v ravnavati le kot celoto in ne k> pravo o možnostih za zviševanje ceno ~" nedvomno leži prav na osebnih dohodkov. Odprto pismo predstavnikih organov samouprav* v nadaljevanju tudi ugotavlja, da Ijanja v delovnih organizacijah. Trideset šolnikov Škofjeloške občine se je na tro dnevnem seminar ju v Trebiji seznanilo z današnjimi družbeno političnimi problemi, z izkušnjami samouprave v šolstvu in podobna enostransko reševanje problema nizkih osebnih dohodkov na račun skladov podjetij sicer lahko trenutno rešuje to vprašanje, lahko pa seveda zapira perspektivo kolektivom za nadaljnjo modernizacijo predvsem tam, kjer so že sedaj neugodna delitvena razmerja. Zato naj bi bili predstavniki » moupravnih organov tisti, ki W bodo v podjetjih s celotnim ttif hanizmom delavskega samoupravljanja prizadevali za čim uspešnejšo realizacijo stališč, ki jih postavlja odprto pismo občinskega sindikalnega sveta. • i? naših komun • iz naših komun © iz naših komun • Iz na & h kor+hn • iz naših komun 0 iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun w Sest strelov za bohinjskega medveda po** •mm ^v..,U0l(,.wtWMIIi,„i impit, ipim'i i,wip».p.'nipp"n.i i-. V NEDELJO, 2. februarja 1964, pet minut pred 13. uro, je svinčena krogla debeline 6,5 mm iz puške lovca in gozdarja Toneta Zupana iz Bohinjske Bistrice na pobočjih Vogla smrtno ranila bohinjskega medveda. Nadalnjih pet strelov je dokončno uničilo tega starega znanca bohinjskega kola in okolice. Bohjnj nima več medveda! Oprostite: ko to pišem ,ga ima še, ampak živ ni več. Kot krotka mucka leži pred hišo v Bohinjski Bistrici, otroci ga vlačijo za ušesa in preštevajo njegove zobe, pobarvane s krvjo, lovci pa govorijo s pieleto do živali nasploh in še posebno do medveda, ponosno pripovedujejo, kako so ga ustrelili in kako bo zdaj dal mir Bohinjcem v planinah. Tako slaven je že bil ta medved, da še na Kravjem balu lani brez njega ni šlo. Kaj bo zdaj z bohinjskim turizmom, ko ga ni več? Kaj bo govoril Ukc na balu, ko se ne bo mogel več znašati nad lovci? Ko se tale hrup poleže, bo kar malo pusto v Bohinju. O čem bodo ljudje govorili? Čeprav so ga doslej kaj redko videli, so pa lc vedeli, da je, saj je puščal sledove v snegu in na planinah, kjer so Bohinjci pasli svoje krave. Zdaj pa bodo kvečjemu lahko videli na-gačenega in nenevarnega — če bo Zupan seveda pristal na to, da odstopi trofejo »v splošno korist in blagor« bohinjskega kota. O vsem fem Bohinjci že veliko govorijo: Caj bo z medvedom zdaj, ko j* mrtev? Kje bo stal nagačen in # kakšno stekleno vitrino ga bfloflo zaprli? Koliko bo stalo nagaČ^nje? Kje dobiti denar? (Saj še po smrti so stroški z njim) Ali bo Zupan, ki ga je ustrelil in ki mu trofeja po vseh lovskih pravilih pripada, pristal na to? »Glava in kožica tvoja bosta krasi1', mojo sobo!« pravi sam. Sicer pa — tudi to pravi — ni prav nič kriv, če ga je ustrelil; prišel mu je pred puško in — ko so že ravno jagali, ga je ustrelil, pa pika. če ga ne bi on, bi ga morda kdo Nagrade za medveda Na Lovski zvezi v Kranju smo zvedeli, da je bilo za odstrel medveda v Bohinju obli ubij enih s strani raznih organizacij precej nagrad. Nagrade je obljubila bivša kmetijska zadruga češnjica v Selški dolini, ki je zdaj priključena zadrugi v Škof ji Loki, dalje zavod »Triglav« (100.000 din), Lovska zveza Kranj (50.000 din), Zavarovalnica Kranj (50.000 din) in zadruga v Srednji vasi v Bohinju (menda tudi 50.000 din). Njegova glava je torej precej draga. Bohinjski lovci so se zmenili, da bodo denar porabili za skupne namene, ali pa ga bodo razdelili, zakaj pogoni so bili skupni in Tone Zupan se ima zahvaliti le naključju, da ga je ustrelil. i drug! Tistega dne ali kdaj pozneje! Tudi medved ne živi večno! — morda na bi sam poginil, kdo ve? Trofejo'pa hoče zase in prav ima, čeprav pravi, da je to bohinjski medved, ne safno medved. Tudi to je res, saj je deset let strašil tod okoli, tri leta pa že pošteno mesaril. Menda je kar kakih 30 krav, telic in podobne živine po-klal Bohinjcem po planinah. Prav tja do Pečane pod Ratitovcem ga je zaneslo na jug, pa celo na Koroško je šel. Prejšnji teden v sredo je bilo, ko ga je po zimskem spanju spet srečal neki voznik na Voglu, kakih 800 m dlje od žičnice, v Sonč-niih rebrih, kjer je zdaj že precej kopno. Lovci pravijo, da se medved okrog svečnice ponavadi zbudi, pogleda, kako je z zimo in s hrano, potem pa se odpravi nazaj spat,če je še sneg in mraz. Seveda so bili bohinjski lovci naslednjega dne takoj vsi na nogah, na Voglu. Pa spet — kot že tolikokrat — niso imeli sreče, čeprav so ga videli in je Tine Malej iz Ribničevega laza celo streljal nanj. Vendar je bilo predaleč, sreča — kot rečeno — jih je pustila na cedilu in vrnili so se praznih rok. V petek so šli spet gledat pa so videli smo sledove: šel je od Stareče ravni proti Sončnim rebrem. Tudi v soboto sta Tine Malej in dr. Jaka Bahun gazila globok sneg po Ukancu; tudi do pasu se je vdiralo. Našla sta spet sledove, ugotovila točno, kje se zadržuje in zvečer obvestila vse lovce, naj bodo prihodnjega dne pripravljeni, zakaj — zdaj gre pa zares! Nedelja zzjutraj. Ob hotelu Jezero se je že ob sedmih zbralo 17 lovcev iz vseh bohinjskih vasi. še bojni posvet pred odločilno bitko, to jc potrebno. Enajstorica je nato podvodstvom Janeza štiharja krenila proti Stareči ravni, kjer je zasedla položaje, da je kosmatincu onemogočila, da bi se umaknil iz obroča v smeri proti Ribčevc-mu lazu. Šest. pa jih je odšlo na Vogel, od koder so — od zgoraj navzdol — začeli z jurišem. Sledovi so bili še sveži, krvavi zaradi trdega snega in lovci so vedeli, da daleč ni odšel, šli so od zgoraj čez Sončne rebri in ker tam ni bilo sledov, so vedeli, da iz obkoljenega področja ni ušel. Dogovorili pa so se, da bo tisti, ki bi morda naletel na znake, da jo je medo pobrisal iz obroča, izstrelil v časovnem razmaku petih minut dva strela, kar bi za ostale pomenilo, da jih je spet prelisičil — nič tako zelo novega torej. Pet minut pred eno popoldne je počil prvi strel. Marsikdo je pogledal na uro — v pričakovanju še enega strela čez pet minut. Pa je ta strel prišel prej, kmalu za prvim. In potem še, še... šest vsega skupaj. Šest strelov, od katerih je bil — menda — smrtni že prvi. Šest strelov iz iste puške. »Pri prvem je poskočil kot zajec in vedel sem, da je mrtev, potem pa sem streljal iz jeze in veselja!« je povedal gospodar Tone. »Nimam prave puške za tako zverino, prelahka je, je pa strupena!« je še dodal. Potem so ga naložili na smrekove veje, nekdo je imel s seboj vrvi, in odvlekli so ga do Jezera. Bilo je veselja, da že dolgo ne, pravijo. Zeblo ga ni, mrho zločinsko! modrujejo zdaj ljudje, ko si ogledujejo njegov debel kožuh. Lovci pravijo, da ima še vedno, čeprav gre zima h kraju, približno centimeter in pol masti, težak pa je 98 kilogramov. To ni veliko. Mislili so, da je večji. Poleti bi se sicer precej zredil; menijo, da za 60 do 70 kg, saj naenkrat požre tudi do 30 kg mesa. Tako pravi lovec in clektromonter Božo Be-nigar, ki je tudi sodeloval pri pogonu. Bohinjci so že zdaj veseli (v glavnem). Ne zgodi se vsak dan, da bi kdo ustrelil medveda. Zadnjega (pred tem) so pihnili leta 1910. Morda bo spet minilo 50 let, da bo kakšen star prebrisanec iz Kočevskih ali notranjskih gozdov zavohal sladko kri bohinjskih cik, pa se bo napotil proti lepi Gorenjski , kjer bo poskrbel za bohinjski turizem in zabaval bohinjske lovce. Morda se bodo takrat smučarji vozili že z žičnico na Vogel!? A. Triler Tone Zupan je ponosen na »svojega« medveda Osnutek predloga družbenega plana občine Jesenice pripravljen V VEČINI OBČIN na področju Gorenjske na zborih volivcev že razpravljajo o družbenem planu, v nekaterih pa je občinska skupščina predlog družbenega plana že sprejela. Ker v jeseniški občini na zborih volivcev niti na seji skupščine o družbenem planu še ni bilo razprav, smo zaprosili načelnika za gospodarstvo OS Jesenice Karla Frančeškina za pojasnilo, če je plan že sestavljen in kakšna jc vsebina. , t Predlog družbenega plana je pripravljen in bo že v prihodnjih dneh predmet obravnave na zborih volivcev, v delovnih organizacijah in drugih organizacijah. Po družbenem planu se predvideva, da bo v letu 1964 gospodarstvo občine Jesenice . povečalo proizvodnjo za 7,2 odstotka. Za dosego proizvodnje so delovne organizacije planirale 4 odstotno povečanje delovne sile s približno 400 novimi delavci. Družbeni plan predvideva v šolstvu dograditev osnovne šole v Mojstrani, začetek gradnje šole v Kranjski gori in izdelavo načrtov za novo, večjo osemletko na Plavžu. Da bo jeseniška gimnazija izpolnila pogoje za verifikacijo, pa se predvideva še 20 milijonov za preureditev gimnazije. V zdravstvu so izgledi slabši, ker tudi letos ni izgledov, da bi bil dograjen novi zdravstveni dom na Plavžu. Dograjena pa bo zdravstvena postaja v Žirovnici. Za prosvetno dejavnost je predvidena adaptacija Čularjevega gledališča, medlem ko 'letos ni sredstev za gradnjo kulturnega doma na Javorniku. Dograjen bo šele 1966. leta. V .športu so predvidene večje investicije. Dograjena bo nova tribuna na hokejskem igrišču, položili bodo ploščo iz prenapetega betona in pričeli z deli za pokritje športnega igrišča. Mladinska delovna brigada naj bi tudi letos pomagala pri urejanju športnega igrišča in pri gradnji umetne san-kaške proge v Kranjski gori. Gospodarske investicije so predvidene tudi za gradnjo novih trgovin v Kranjski gori in Retečah, za J2 ofteli flaltii dela pri novi poslovno-stanovanj-ski stavbi, za adaptiranje'trgovine pri Trevnu in pod Podmežak-ljo. Pripravlja se načrt za izgradnjo trgovskega centra na Plavžu in manjšega paviljona Podmežak-ljo, medtem ko bo na Blejsiki Dobravi že letos dograjen objekt za trgovino, mesnico in sodoben gostinski lokal. Zbirajo tudi interesente, ki bi gradili večje trgovsko poslopje v centru Jesenic, medtem ko se na Koroški Beli grade vzporedno z novimj stanovanjskimi bloki tudi zgradba s potrebnimi trgovinskimi prostori. V turizmu in gostinstvu so predvidene investicije za izgradnjo žičnice Podles in manjše vlečnice v Retečah in morda tudi dveh lokacij proti Vršiču. Dograjena bo žičnica na Črni vrh, ki je že v gradnji. Za izboljšanje gostinstva bodo nadzidali hotel Razor v Kranjski gori, preuredili gostišče Pod Kepo v Mojstrani in pripravili načrte za novo depandanso hotela Prisank. Še ta mesec bo dograjen bar v hotelu Pri- sank. Letos bo dograjen tudi Ti-čarjev dom na Vršiču. Za ureditev zasebnih turističnih sob pa je dala komunalna banka preko 50 milijonov kreditov, za katere so koristniki že sklenili pogodbe. V obrti bo veliko rekonstrukcij, ki jih bodo izvršili gradbeno podjetje Sava, Lesno galanterijski obrat in Mesarsko podjetje. Invalidski zavod v Mojstrani bo preimenovan v obrtno podjetje, uredili bodo še nov obrat in tako zaposlili pretežno žensko delovno silo. Zavod za vzdrževanje športnih igrišč pa bo zgradil manjšo halo za proizvodnjo športnih rekvizitov. V Kranjski gori pa je predvidena tudi gradnja nove mehanične servisne delavnice in poslovnih prostoj"pv za brivsko frizersko obrt. Kar zadeva komunalne investicije je položaj težji, ker komunala nima sredstev. Nadaljevalo se bo z asfaltiranjem ceste na Dobravo, uredili bodo pokopališče, zajeli bodo slap Peričnik, ki bo glavni vir vode za mesto Jesenice in začasno usposobili podvoz na Jesenicah. V ostalem pa se po družbenemu planu predvidena vlaganja sredstev za načrte posebno pa za urbanistični program. Pričakujejo, da bodo na zborih volivcev široko razpravljali in predlagali dopolnitve, ki so v interesu občanov. — U. 25 predstavnikov inozemskega turizma v Kranjski gori V KRANJSKO goro je prispela v soboto dopoldne skupina 25 predstavnikov turističnih predstavništev iz tujih držav. Po ogledu našega zimskošportnega centra so imeli skupen posvet, na katerem so se izredno pohvalno izrazili o Kranjski gori. Vendar pa so pripomnili, da ima Kranjska gora še vedno premalo kapacitet. — U. Vlečnica pred šport hotelom pomaga smučarjem iz ledenega bara nazaj v hrib 9 NA ZBORIH VOLIVCEV, ki so bili v nedeljo na Bukovici, Bukovščici, v Dražgošah, na Godešiču, Logu, Ratečah, Selcih in Zalem logu so občani razpravljali predvsem o: cenah lesa, sredstvih krajevnih odborov ter o vprašanju oskrbnin ostarelim kmetom. V Zalem logu pa so še posebej govorili o gradnji šole, katere gradnjo pripravljajo že deset let. šolo bodo že začeli spomladi graditi, kot je zagotovil predsednik občinske skupščine, ki se je zbora' udeležil. • ZA OPREMO TUJSKIH SOB — Upravni odbor Turističnega društva škofja Loka je na nedavni seji razpravljal tudi o kreditih za opremo zasebnih tujskih sob. Kredite v višini treh milijonov din . je odobril devetim Skofjeločanom, ki bodo v zezoni izdajali tujske sobe. Tako bo že v letošnji poletni sezoni v škofji Loki 20 ležišč več, skupno pa bo v škofjeioških zasebnih sobah na voljo 45 postelj. • »DAN PROSVETNIH DELAVCEV« — V »oboto, na dan obletnice Prešernovega rojstva, bo slovesna akademija pod naslovom »Dan prosvetnih delavcev« v telovadnici škofjeloške osnovne šole. Na akademiji bodo razdelili nagrade petim občanom za zasluge na kultumo-prosvetnem področju. Po tem pa bo družabni večer. • KULTURNA ZMEDA NA TRATI — V lanskem decembru se je morala izseliti knjižnica na Trati iz dosedanjih (sicer ne najboljših) prostorov. Predvideno in obljubljeno je bilo, da bo Trato (prostore družbenih organizacij) obiskovala enkrat v tednu potujoča knjižnica. Obljuba Še vedno traja... Sedanji družbeni prostori so pretesni za vse dejavnosti. Lahko zapišemo, da je na Trati nastala kulturna zmeda, ki bi jo kazalo čimprej rešiti. Skrb za izpopolnjevanje prosvetnih delavcev Zavod za prosvetno pedagošk6 službo na Jesenicah stalno spremlja pouk na šolah prve in druge stopnje. S seminarji se strokovno izpopolnjuje prosvetne delavce. Tudi v letošnjih polletnih počitnicah je organiziral zavod za prosvetne delavce jeseniške in radovljiške občine dvodnevni seminar. Na seminarju sta predavala ljubljanska pedagoga profesor Pečjak in profesor Zorman in nudila udeležencem izpopolnitev predvsem v pedagogiki in didaktiki. - U. Tudi na okoliških odrih žanjejo' uspehe JESENICE — Cufarjevo gledališče na Jesenicah, ki je tik pred uprizoritvijo nove premiere, je izkoristilo saboto in nedeljo za gostovanje. Z Loroovo dramo »Dom Bernarde Albe« so gostovali v soboto na Hrušici, v nedeljo zvečer pa na Breznici. Kolektivu gledališča »Tone Cufar« na Jesenicah, ki bo uprizorilo v soboto zvečer dramatizirano zgodbo iz stare Kitajske »Rdeče in modro v mavrici« gre toliko večje priznanje, ker poleg rednega uprizar-zarjanja v sobotah in nedeljah* doma, gostuje tudi v drugih krajih občine. Z novo premiera Bauerjeve pravljične igre, bodo jeseniški gledališčniki zadovoljili mladino in tudi ostale gledavce. - U. y\[a kratkem valu 9 Bohinj — Prebivavdl Zgornje doline: iz Cešnjice# Srednje vasi in drugih naselij imajo višinske pašnike po ra* nih planotah Pokljuke. Njihovo območje sega celo v triglav* ski predel, ki je zaščiten kot narodni park. Občani SrednJ* vasi so izrazili željo, da bi jiffl dovolili pašo na planini Lopw niči in na planotah pri triglav skil jezerih. • Bleđ — V soboto so zaključili na Bledu šolanje gojenci šolskega centra gostinski stroke. 23 nekdanjih vajencev v oddelku za strežbo in 12 f skupini za kuharje je uspešno opravilo drugi letnik. V jeseni pa bodo preizkusili svoje teoretično in praktično znanje nt zaključnih strokovnih izpitih Blejski absolventi so zaposleni v gostinskih podjetjih na Gorenjskem, doma pa so iz raznih krajev Slovenije, še v teffl mesecu bodo pričeli s poukom novi gojenci gostinske strok«, in sicer v dveh oddelkih prvega letnika. 9 Češnjica v Bohinju — Gasilski dom je žarišče kultul* nega in družbenega življenja. Zgradili so ga občani s prostovoljnim delom. Poslopje pa je potrebno popravila. Za dela in opremo bi rabili kakih 300 ti* soč, pri tem pa bi velik del sredstev prispevali občani sami. • Radovljica — V minulem tednu so se pri občinski skupščini sešli vsi sveti. Obravnavali so pripombe in predloga občanov z minulih zborov volivcev. Ponovno so pretresali proračun občine za leto 1964 in sprejeli nekatere sklepe in priporočila občinski skupščini. 9 Podnart — Prejšnji teden so pričeli z deli pri obnovi mostu čez Savo. Promet v naselja na desnem bregu Save je mogoč le preko Lancovega in Radovljice, ker so pričeli tudi z obnavljanjem mostu v Otočah. Ok Satu Dolinki 9 Počitniški dom na Mežak-IJi je bil v letošnjih polletnih počitnicah zaseden, kar dokazuje, da je na Mežaklji tudi pozimi prijetno. # V Železarni Jesenice so Zabeležili* v lanskem letu najnižji odstotek nesreč pri delu. Od povprečno 6943 zaposlenih se jih je ponesrečilo 934. Obratnih nezgod je bilo 830, nezgod na poti na delo in z dela 99, nezgod s smrtnim izidom pa je bilo 5. # Med Jesenicami in Ljubljano je s 1. februarjem izboljšan avtobusni promet. Avtobusi vozijo od L februarja vsako uro, v opoldanskem času pa celo na pol ure. Jeseničani pa si želijo, da bi imeli avtobusno zvezo še v poznih večernih urah za vračanje iz ljubljanskih večernih prireditev. # V jeseniški občini je Še vedno okoli 4.000 oseb, ki so brez stanovanja ali pa stanujejo v neustreznih zgradbah. V sedmih letih bi potrebovali okoli 2.200 stanovanj, za kar bi morali imeti približno 8 milijard dinarjev. 9 Mladinski komite šol Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah je organiziral v torek v dvorani kina Radio prvo mladinsko konferenco. Na njej so poročali o seminarju, ki je bil med polletnimi počitnicami v Bohinju za mladinske funkcionarje, razpravljali o delu šolske mladinsko organizacije in šolske skupnosti. Konferenco so zaključili • tekmovanjem »Pokaži, kaj znaš« med učenci poklicne to učenci tehnične srednje šolo. Tradicionalni pohod tabornikov po partizanskih stezah Taborniški odred »Jezerski biseri« Bled je v soboto in nedeljo priredil tradicionalni pohod pO stezah partizanov. To je zanimivo vsakoletna športna manifestacija, ki se jo udeležijo taborniiike skupine iz vse Slovenije. Letos je v tem športnem podvigu sodelovalo 12 ekip po 5 člaraov-moški in 3 ženske skupine. Tekmovali so taborniki Radovljice, Ribnega, Žirovnice, Ljubljane, Kočevja, Domžal in več ekip z Bleda. V soboto, 1. februarja, so ekipe krenile na pot z blejskega otoka skozi Zako, Bohinjsko Belo in Kupljenik. V tej partizanski vasici nad Bohinjsko Belo so imeli kultumo-zabavno prireditev, ki so jo izvajali taborniki, udeležili pa so se je tudi domačini. Naslednji dan se je pohod nadaljeval preko Sela, Ribnega in Moritnega nazaj na Bled. — J. B. SREDA, 5. f>hfnnr!n, 1*414 mali oglasi • mali oglasi prodam; Ugodno prodam dobro ohranje- *L .7Ut* peč- Peko» prodajalna 8kofJ« Uka 373 Prodam psa, lovskega terierja, "arega 17 me8ecev f potrdilom o rP1«" v mladinski register. Pavel Mrak, Gabrk, Skofja Loka 419 Jrodam gajblce. Sp. Bela 7 420 Vodarn 3000 kg repe. Sebenje18 r» 421 n, l??*™ vola- 400 k* težkega, ln Li- ft' 70 k* t«*kega. Anton Ko-seiJ. Misače 11, Kamna gorica P- , m j-rodam seno m otavo. Pata* Ve£ 7 423 Prodam otroško posteljico ln dv» Hjaka. A.B, JLA 38 424 t"rodam kravo s teletom in *0n1a, starega 5 let. Naslov v glasnem oddelku 425 Prodam dva prašiča, po 60 kg težka. Moše 13 426 Prodam dobro ohranjeno kla-Jrsko harmoniko, 48-basnp. Jurij ^"kovič, Kidričeva 9, Kranj 427 Prodam prašiča za zakol. Sm-ha 24 428 Prodam 500 kg korenja ln gnoj-nični sod — 450-Htrskl z razpr-šlvcem. Spodnje Duplje 72 429 Prodam 500 kg repe. Velesovo 18 430 Prodam motorno kosilnico Ro-taks. Poljšica 4, Podnart 431 Prodam ;,kravo po izbiri alt s teličkom. Spodnje Bitnje 20 432 Prodam moped za 30.000. dinarjev. Tenetiše 12, Golnik 433 Prodam kravo, dobro mlekarl-co, ki bo konec marca tele t Ha. Ovsiše 21, Podnart 434 Prodam avto Topojlno C. Kr-žišnik, Mlinska 11, Skofja Loka 435 Prodam Fiat 1100 E tipa. Mole 27 436 Prodam čevljarski čistilni stroj (Fresarlco). Ljubljanska c. 14, Kranj 437 Prodam nrešo ln stroj za tan-šanje usnja (šlrf mašino) — Ljubljanska 14, Kranj 438 Prodam nov gramofon s ploščami. Voglje 33, Šenčur 439 Prodam gradbeni les. Zgornji Brniki 82 440 Prodam repo ln peso aH zamenjam za slamo ali mrvo, ter pro- dam dva bikca težka od 300 do 400 kg. Srednja vas 48, Šenčur 452 kupim Kupim večje število prašičev za zakol. Obrat družbene prehrane Češnjica, Železniki 441 Kupim trofazen elektro motor z eno KM. Hafner, Zabnica 21 442 Kupim brejo svinjo in eno leto starega teleta. Janez Kovač, Suha 32, Kranj 443 Grem pospravljat samske sobe ali pisarne. Majstrov trg 12 447 V sredo sem proti Šenčurju izgubil očala. Prosim, vrniti proti nagradi v trgovino Šenčur. 448 Nujno zamenjam stanovanje v centru Bohinja za enako v Kranju ali vsaj sobo. Ponudbe poslati pod »Nujno« 449 Sprejmem starejšo upokojenko kot sostanovavko, stanovanje brezplačno. Britof 79 450 Za kuhinjo ln sobo nudim nagrado. Ponudbe pod »Nagrada« 4S1 Sobo oddam sostanovalki, najraje študentki. Naslov v oglasnem oddelku 453 DPD »SVOBODA« PODNART vabi na PUSTNO MAŠKERADO ki bo v soboto, dne 8. februarja 1964, v novem kulturnem domu Podnart. Zabaval vas bo sekstet »Gorenjski fantje« iz Domžal. Najboljše maske bodo nagrajene. ostalo GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ obvešča vse posestnike gozdov, da se bodo naknadne priglasitve sečenj za leto 1964 zbirale po naslednjem razporedu* — Na območju občinske skupščine Skofja Loka na sedežih proizvodnih referatov gozdnega obrata Skofja Loka: v Zalem logu, Čcšnjici, Bukovici, Škofji Loki, Poljanah in Oorenji vasi 12. in 19. februarja 1964 od 6. do 14. ure. — Na območju občinske skupščine Kranj na sedežih proizvodnih okolišev: na Jezerskem, v Preddvoru, Naklem, Kranju in Cerkljah ob uradnih urah tedensko do konca meseca februarja. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, tast, stric, bratranec, zet in svak , FRANC SAJOVIC nogreb dragega pokojnika bo v sredo, 5. februarja 1964 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Gorenjah (Jezerska cesta 120) na mestno pokopališče v Kranju. Gorenje, 3. februarja 1964. Žalujoči: žena Francka, otroci Mira. Darinka in Franci z družinami, P-^vel, Peter in Miha v imenu sorodstva Ob smrti mojega dragega moža ANTONA GRASICA, Smledniška cesta 116, Kranj se zahvaljujem lastniku hiše Juriju Zaplotniku, ženi Rozaliji, hčerama ter sestram in bratom Luskovec za izkazano pomoč v času njegovega zdravljenja in tolažilne besede v težkih trenutkih, prijateljem, znancem in sorodnikom za izražena sožalja in darovane vence, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala strežnemu in zdravniškemu osebju v bolnicah Jesenice in Ljubljana; ter dr. Cofu, Jožetu Koželju iz Doba in Janezu iz Sv. .Tošta za zdravljenje in lajšanje bolečin v času njegove bolezni, kolektivu tovarne Inteks, upokojencem, pevcem in gospodu župniku za izkazano zadnjo čast. Kranj, 5. II. 1964. Žalujoča žena Olga }*>^UInDJ" džuuioo, ko bomo spet vzeli svojo zeniijo, bo mož kombo sam delal na poljih in ne bo več poglavarja.« Bumbo-džumbo se je imenoval jezni gozdni bog enega afriških P'emen, toda Geturi je te besede uporabljal včasih v smislu »vrag 8a poberi«, drugič pa namesto »bog pomagaj«. Starec si je previdno pogladil mastno sivo brado in pozorno po-8|edal v resni sinov obraz. Dim se je sukljal pod streho in segal 6k°raj do človeških glav. »Svojo zemljo ... Naj nam pomaga vsemogočni Mgaj!« Geturi je ponudil očetu papir. »Tukaj imaš funt, oče. Kupi si srajco ali materi krilo.« »Ce boš denar dajal nama, se nikdar ne boš oženil.« — Starec je zavrnil darilo, toda Geturi" mu je denar potisnil v roko. Dedan bil zgleden sin. Razvezal je vrečo. »Tulcaj, oče, darovi zate in za mater.« . Oče je položil zavitke poleg sebe, ne da bi jih pogledal; dostojen ck>vek se ne navdušuje nad darili. »Prijatelje grem obiskat,« je rekel Gaturi. s »Ce si boš našel zaročenko,« je počasi in dostojanstveno dejal S*» » ti bo naš rod pomagal zbrati svatbeno darilo. V rodu Airimo ^*l*j pomagamo drug drugemu.« ^»Vrttf se, kosilo bo kmalu pripravljeno,« je rekla mati in položila ^©•Tia ognjišče. Geturi je žalosten odšel iz kolibe. Starši so se mu smilili. Prav **ko so se mu smilili rojaki. Ljudstvo Kikuju je brez zemlje hiralo *akor trava v savani med sušpim časom. Geturi je v mislih videl belega človeka, oholega in bogatega, kako je na konju drvel po brezmejnih ukradenih deželah. Stopil je na stezo. Na poljskih robovih, posejana so bila s sirko-vino, so na kolih viseli talismani, grozeči slehernemu živemu bitju, ki bi si zaželelo tuje lastnine. Na vzpetinici sredi polja je mlad Kikuju piskal na svirel. Čeravno ni nihče dvomil v moč talismana, je bilo posevke treba dan in noč varovati pred pticami in jatami krokarjev, pred pavijani in divjimi svinjami. Geturi je odšel proti Vanžikini Sambi. Stopil je mimo kolibe in s pogledom iskal dekle. Ukrivljena koliba je skoraj izginila med zelenilom. Debela streha iz stare slame je segala skoraj do zemlje. Vanžiko je sedela pod drevesom na vrtu, pletla majhno preprogo in strmela v mladega moškega. Geturi je povesil pogled in vznemirjen stopil mimo dekleta. »Vstopi!« Pred Geturijem je stal Kiriuki, dekletov oče, ogrnjen v kožo. Namrščil se je, ko je zagledal Geturija: starec ni priznaval obleke čezmorskih priseljencev. »Pozdravljen, Vanžikin oče!« — Dedan Geturi je bil pozoren in spoštoval je plemenske običaje, čeravno je živel onstran morja. Starejše od sebe ni nikdar klical po imenu. Vstopi. Si že dolgo tukaj?« Geturi je vstopil vesel — saj so ga povabili. Sedla sta na zemljo k nizki mizi. Vanžikina mati, visoka in še mlada ženska, • zvonkljajoč z železnimi zapestnicami na rokah in obroči na nogah, je prinesla proseno pivo v buči. »Pij, Dedan! Hči pripravlja okusno pivo. In še boljše vino.« — Kritično je pogledala mladega gosta. Kiriuki je nestrpno pogledal ženo. Prikazal se je Važiko z jedjo — vročo bananovo kašo. Geturi je vzdrhtel. Bil je vznemirjen, poln doslej neznanega občutka veselja. Dekle je postavilo ilovnato posodo, sramežljivo pogledalo gosta in ostalo pri vratih. Šele pred nedavnim, pred tremi deževji1, je po običajih plemena opravila obred iniciacije1 in stopila med odrasle. Njene velike oči, ki so toplo sijale, so gledale resno in pazljivo. Bila je lepa. Ravni nos s prav malo razširjenimi nosnicami, malce debele, skoraj otroške, nežno nakazane ustnice, drobne dojke, nje. Zatem jih smatrajo za odrasle., ki jih je bilo komaj slutiti pod modrim krilom. Okrogla spuščena ramena, počasne, nezanesljive in lepe dolge noge. V mladem dekletu je bilo nekaj mehkega, ženskega. Gospodar je previdno odsrebnil požirek piva in ponudil gostu podolgovat bučnat kozarec. Kiriuki je sedel zravnan. Starost mu še ni ukrivila hrbta. V ušesih je imel toliko luknjic, kot da so bil« prepletena s tankimi usnjenimi nitkami. V nekaterih luknjicah je imel paličice. V levi uhvici je nosil lesen rdeč obroč. Geturi se je lotil jedi. Iz bananove kaše je delal kroglice in zajemal z njimi vročo poprovo omako in pil pivo. Gospodar je molče opazoval gosta: ne spodobi se, da bi ga motil med premišljevanjem. Ko je pojedel, je Geturi zlil preostalo pijačo na črno kamenje ognjišča, najljubši kraj duhov prednikov — si obrisal roke z mokro gobo iz bananovega stebla in si počasi s treščico otrebil zobe. Neopazno je pogledal dejale, stoječe zraven vrat, in takoj povesil pogled. Vanžiko je prestregla gostov pogled, se zmedeno nasmehnila in zakrila obraz z dlanjo. »Kakšno novost prinašaš, sin? — Stari Kiriuki je že dolgo nestrpno čakat trenutek, ko bo lahko zastavil vprašanje. »Nam bodo oblasti kmalu vrnile zemljo očetov?« — Starec je zgubljal sapo od nestrpnosti. »Zveza Afričanov' je poslala v 1-ondon seznam, ki sem ga prinesel in ki smo ga vsi podpisali, da bi nam oblasti vrnile del zemlje. Toda naših ljudi ni nihče sprejel. Beli človek jim je pokazal gluho uho.« Starčeve oči so kazale jezo. »Vrnejo naj nam prazno zemljo... Naši bojevniki so postali strahopetni kakor ženske. Spominjam se časov, ko so nam Masa-ji* ukradli čredo goveda in smo jih preganjali...« Starec je rad pripovedoval o preteklosti. Mislil je, da bi morali upostaviti nekdanji red in običaje, ko bi Kikuju postali svobodni in bi spet dobili svojo zemljo. Geturi je molčal in čakal, dokler gospodar ne bo končal. » Pol leta , 1 Običaj, po katerem morajo fantje in dekleta opraviti spraševa- 1 Zveza Afričanov Kenije — politična organizacija, ustanovljena 1944. leta. Borila se je za nacionalno osvoboditev dežele in imela kakšnih 100.000 članov. Angleži so jo 1950. leta prepovedah- » Masaji = pleme v vzhodni Afriki. 66 Sport m Sport # Sport | Sport # Sport • Sport • Sport • Sport g Sport • Sport • Sport • Sport » šport • šport • Sport f Sport • Sport SR FT) A, «, februarja !«64 športni urednik poroča • iz Inns-brucka TIROLSKIH PET KROGOV šele zadnjega januarja, ko je v tirolski prestolnici zapadlo kakih deset centimetrov snega, je prizorišče devetih zimskih olimpijskih iger dobilo pravi izgled. Vendar je toplo dopoldansko sonce sneg kmalu stopilo, tako da je bilo potem na cestah namesto prejšnjega prahu precej blata. Popoldne se je ozračje spet ohladilo, te dni pa je začel pihati topel veter in so nekaj teknjovanj prav zaradi tega morali preložiti. Sicer pa je vso Tirolsko zajel »olimpijski val«. Ves Tnnsbruck in okoliški kraji so v znamenju petih krogov. V vseh izložbah — od lekarn prek večjih trafik do največjih magazinov (drugih prodajaln v središču skorajda ni) — so fotografije najboljših smučarjev sveta in številni drobni in ogromni artikli z vtisnjenimi olimpijskimi krogi. Najspretnejši trgovci so izkoristili »velik dan za Avstrijo« in so takoj' po Zimmermannovi zmagi v smuku »zlatega fanta« povabili na čaj v svojo prodajalno. Tako so se zvečer v izložbah že pojavile slike z novim svetovnim prvakom, ko si ogleduje njihove prodajne artikle. Seveda je moral Egon naslednji dan izjaviti za tisk, da od vsega tega nima nič dobička. Sicer pa je njegova zmaga zasenčila vsa druga tekmovanja dotlej in tudi nekaj dni kasneje. Fenomenalni Toni Sailer, ki se je v Innsbrucku pojavil med novinarji kot posebni komentator avstrijske televizije in časopisa Kurier, je naslednji dan celo zapisal: »Mladi kuhar iz Lecha, ki bo predzadnji dan olimpiade star 25 let, je na pravi poti, da bo z desetih iger. poročal za naš list.« Seveda je pri tem mislil na njegpvo trojno zmago, vendar se napoved, kot vemo, ni uresničila. Drugače upoštevan kot napo-vedovavec pa je Sailer - komentator, saj je edini zvedel za to, da se je, Zimmermann med smukom s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro zaletel v.drog vrat številka Družinska konkurenca Čeprav je bila 18 in pol letna Francozinja Marielle Goitschel velika favoritinja ženskega slaloma in je njeno zmago napovedoval tudi Toni Sailer, se je kasneje stvar obrnila na glavo. Toni je komentiral: »Favoritinji za najboljša rezultata sta Marielle Goit-schel in Američanka Jean Sau-bert, vendar dajem absolutno prednost prvi. Zakaj? Proga v Li-zumu jc drugačna kot tiste v Oberstauffnu, Grindehvaldu in Bad^nsteinu. Tu so jo morali preparirati s polivanjem vode, tako da je sedaj precej ledena. Novi sneg, ki ga je padlo deset centimetrov, jo Je spet spremenil in bo startna številka (M.* Goit-schel je imela prvo) igrala najvažnejšo vlogo. To vem iz lastnih izkušenj s svetovnega prvenstva v Eadgasteinu, kjer so samo prvi štirje tekmovavci vozili v normalnih pogojih, ostali pa so se morali hoditi z ledom.« Resnično je M. Goitschel v prvem teku zabeležila najboljši čas — 43,09, medtem ko se je s.'»mo 74 stotink slabše uvrstila n'rna sestra ChrisMne, ki je vozila s startno številko 14. Ker v drugem teku vozi najprej petnajsta tekmovavka, je imela torej zelo lepe možnosti, da zmaga in osvoji zlato medaljo. To se Je tudi zgodilo, saj Je Marielle vozila kar 4 ln pol sekunde slabše kot Christine. Tako je mlajša sestra prinesla Goltschelovim zlato, Marielle pa srebrno kolajno, medtem ko je bronasta ostala Saubertovl. V ponedeljkovem slalomu se Je zadeva zasukala. Kot tretja tekmovavka Je spet Christine postavila najboljši čas 1:53,11, vendar je že šesta tekmovavka Sauber-tova progo presmučala do stotinke enako hitro! Sele štirinajsta je startala Marielle in obe dotlej najboljši prehitela za 87 ctotlnk. To Jc bilo dovolj za zlato kolajno! Kakšna konkurenca v družini Goltschelovih iz Val d'Isera!! V slalomu zlata za Christin? In srebrna za Marielle, v veleslalomu pa zlata za Marielle In srebrna za Christine ... Katera Izmed sester Je pravzaprav boljša, pa bomo videl! Jutri ob 13. url, ko bo v Li-ziimu na sporedu ženski smuk. Kaj, če se obe uvrstita na prvo mesto?' 13 — in razen zlate kolajne odnesel tudi precej veliko modrico ... Olimpiada je v vseh pogledih presegla pričakovanja, svojo mero pa so presegle tudi cene. Le-te so menda na Tirolskem dvignili na »olimpijski nivo« že novembra, medtem ko je odlok o prepovedi zviševanja cen izšel v začetku letošnjega leta! Prav zaradi teh cen pa v mestu niti ni kdo ve kako velikega vrveža in se sicer številni obiskovavci vozijo na tekmovanja bolj od daleč, kjer je seveda vse primerno ceneje. Kljub temu pa so menda prav vsi hoteli zasedeni, zakaj olimpiado so s svojo prisotnostjo počastili tudi številni člani kraljevskih hiš in filmski igrav-ci, ki pa za svoje bivanje ne potrebujejo le ene sobe, ampak precej več — perzijski šah Pahlevi menda 24, kraljica Julijana Nizozemska 6 itd. Za vse te visoke goste pa je celo več zanimanja kot pa za nekatera tekmovanja. Ko sta si na primer šah in Farah Diba ogledala tekmovanje v skokih v Seefeldu, so se gledavci z mest, od koder bi lahko prav dobro spremljali tekmovanje, preselili tja, od koder so bolje videli vladajoči iranski par. V enakem smislu tudi časopis Der Er-zahler na prvi strani v dolgem članku z naslovom prek vseh kolon ugotavlja, kakšno bo srečanje šaha z njegovo bivšo ženo Soravo, medtem ko na koncu uredništvo v pripisu pravi, da je Soravin spremijevavec Maximi-lian Schell dunajskim novinarjem zanikal >vest o obisku v Innsbrucku, češ da sta prišla v Avstrijo zgolj na počitnice! Bati se ni tudi, da bi princ Karim Aga Khan, ki je sicer kot tekmovavec presmučal že vse evropske terene, izgubil občutek, da je vladarske krvi, zakaj zbiravci avtogramov in ljubitelji senzacij se pulijo zanj bolj kot za nosivce zlatih olimpijskih medalj.' Taka je torej deveta olimpiada, Inns-bruck in vsa Tirolska pa bo zaradi nje še najmanj tri leta v vzdušju in znamenju petih olimpijskih krogov. Mnenja o naših olimpijcih • MAJA RUTAR o alpincih: »Glede na zelo pomanjkljiv trening je Ankeletova odlična, pri moških pa se Je dobro izkazal Lakota. Mislim, da je Fanedlova v krizi. Tudi v smuku ima Majda lepe možnosti za dobro uvrstitev, saj je že letos v tej disciplini dosegla solidna mesta. V slalomu je več možnosti za padce; prepričana pa sem, da Lakota ne bo razočaral, če bo zvozil progo.« • ŽARKO PETAN o ska-kavcih: »Pred vsakim Skokom se poljski skakavci križajo. Po vsakem skoku naših skakavcev pa sb se križali gledavci...« • FRANC LAKOTA o tekačih: »Seljak je v takem snegu, kot je bil v nedeljo v Seefeldu, tekel kar v redu, ostali pa so se odrezali dokaj slabo. Sicer pa kaže, da jim forma pada, in da bodo rezultati vedno slabši.« • CIRIL KLINAR o hokejistih: »Mislim, da fantje igrajo kar dobro, saj so do tekme proti Japonski osvojili 50 odstotkov možnih točk. Le proti Avstriji bi bilo lahko bolje. Izgledov za kaj več nimajo, kvečjemu če bodo dve točki osvojili v igri proti Madžarom.« Predsednik republike dr. Scharf se vrača s kosila v hotelu Tyrolla Sedme zimske olimpijske igre v Cortini d'Ampezzo —1956 • ZLATE KOLAJNE 15 km — Brenden (Nor) 30 km — Hakkulinen (Fin) 50 km — Jernberg (Sve) 4 x 10 km — Sovjetska zveza skoki — Havvarinen (Fin) komb. — Stenersen (Nor) smuk — Sailer (Avs) slalom — Sailer (Avs) veleslalom — Sailer (Avs) hltr. drs. 500 — Grišin (SZ) 1500 m — Grišin, Mihajlov (SZ) 5000 m — Siljakov (SZ) 10.000 m — Ericson (Sve) um. drs. — Jenkins (ZDA) pari — Schvvarz-Oppelt (Avs) bob 2 — Italija bob 4 — Švica hokej — Sovjetska zveza • ŽENSKE ZDA 2 z 2 s Švica 2 z ls SZ 1 z 2 s 1 b Finska 1 z Nemčija 1 z Avstrija 2 s 3 b Švedska 2 b Kanada 1 b • SREBRNE KOLAJNE Švedska 4 Finska 3 Italija, ZDA 2 Avstrija, Japonska, Kanada, Norveška, SZ, Švica 1 • BRONASTE KOLAJNE SZ 5 Avstrija, švedska, ZDA 2 Finska, Kanada, Madžarska, Nemčija, Norveška, Poljska, Švica 1 • JUGOSLOVANI 15 km — 43. Z. Hlebanja, 45, J. Pavčič, 47. C. Pavčič, 49. M. Kordež 30 km — 32. M. Kordež, 42. Z. Hlebanja, 45. Š. Robač, J. Pavčič — odst. 50 km — š. Robač — odst. 4 x 10 km — 13. Jugoslavija smuk — 22. F. Cvenkelj, 29. L. Dornik, J. Ilija — odst. slalom — 28. L. Dornik, 42. F. Cvenkelj 43. J. Iti J \ veleslalom — 40. F. Cvenkelj, 47. L. Dornik. 51. J. Ilija skoki — 22 ..T. Zidar, 23. A. Rogelj, 24. J. Poldar 47. J. Gorišck • ŽENSKE 10 km — 32. Belaj, 33. M. Rekar, 35. Birk, 36. B. Vodenlič 3 x 5 km — 9. Jugoslavija smuk — 28. S. Zupančič slalom — 35. S. Zupančič veleslalom — 32. S. Zupančič Detiček med vožnjo v smuku V oklepaju devete olimpiade Innsbruck so v času olimpijskih iger obiskali tudi številni »Iju* bilelji športa« zvenečih imen. Zato je prav, da še o njih spregovori* mo nekaj besed. GAMS JE PADEL. Perzijski šah Reza Pahlevi je sprejel vabilo finskega konzula v Avstriji in se je med bivanjem v Innsbrucku udeleži! lova v revirju Pertisau ob Achenskem jezeru. Imel je srečo, saj je /»položil« kapitalnega gamsa in dobil dragoceno trofejo — brado. Po lovu se je ustavil v gostilni Pfandler, nato pa je kolona avtomobilov z ustreljenim gamsom na strehi enega izmed voz krenila spet v hotel Olimpia v Li-zum. VZKLIKI SO BILI ZAMAN. Znana filmska igravka Romy Schnelder je na ledni stadion prišla »navijat« za nemški drsalni par Kilius-Baumler. Med tekmovanjem sta z mamo Magdo večkrat naglas vzkliknili, ko sta plesavca izvajala figure, nervozno pa sta čakali tudi na vsako oceno. Kot vemo, je bilo vse »navijanje« zaman, zakaj prehitela sta jih Sovjeta Belusova in Protopopov. Sicer pa se je v hotelu Romy večkrat sešla s pevcem Vicom Torria-nijem. MODRA KRI. Šest sob v hotelu Tvrol je v soboto zasedla kraljica Julijana Nizozemska z možen* pricem Bernhardom in tremi princesami. — Svoj prihod na olimpiado (seveda kot gledavec) pa ie odpovedal princ Konstantin Grški! kot vzrok za to je navedel bolezen svojega očeta kralja Pavla Grškega. — Princesa Ira Furstenbef* ška je v spremstvu matere obiskala tudi olimpijsko vas, kamor je navadnim zemljanom vstop strogo prepovedan. ZMAGOVAVEC plačuje vstopnino. Kurt Oppelt, ki je s Schvvar-zovo 1956. leta zmagal v umetnostnem drsanju na olimpiadi v Cortini, se je prišel pritožit na avstrijski olimpijski komite, češ da je sedež na Bergislu moral drago plačati, medtem ko so mu obljubili, da si bo otvoritev ogledal lahko zastonj. »Danes pa res nočem ostati zunaj lednega stadiona,« je dejal — in dobil vstopni« co. Novinarske (resnične) prigode in nezgode Najbolj zaposleni ljudje na innsbruški olimpiadi so prav gotovo novinarji, ki morajo razen za hitro pošiljanje poročil o športnih dogodki skrbeti tudi, da jim ne uide kakšna senzacija. Teh je V resnici dovolj; če pa jih zmanjka, si jih tudi izmislijo. Raco ali pa slabo prevedeno vest smo zasledili tudi v ponedeljkovi številki Sportskih novosti, kjer poročevavec pravi, da bo s pevcem Eddiejem) Fisherjem nastopila tudi igravka Ellzabeth Tavlor! V resnici je v Sporthotel v Axamer Lizum prispel samo Eddie (pa tudi njega nisem videl), soproga Liz pa še vedno čaka na ločitev in morebitno poroko z Burtonom! # Razočaranje med smukom pa je doživela japonska akreditirana novinarka Isuruvo Torio, ki je za trenutek pustila razvezano potovalko in pohitela k progi, da bi videla, kako se bo odrezal vozač iz njene dežele. Ko se je vrnila, med svojimi stvarmi nI našla denarnice s 130 tisoč šilingi (skoraj 4 milijone dinarjev)... Menda so prazno kasneje našli policaji ob žičnici, ki pelje na PatscherkofeU # Nič kaj prijetno se tudi ni počutil športni urednik ljubljanskega Dela Jože Dekleva, ko je v soboto spremljal tekmovanje V ženskem slalomu. V gneči novinarjev in fotoreporterjev, ki so imeli le en cilj: čimprej priti do zmagovavke Christine Goitschel — niti ni bil najbolj »siven«. Menda ga je prav to stalo poškodbo, ki je povzročila, da naslednji dan ODE ni imelo razgovora z zlato Christine. Nenadoma ga je namreč nekdo s teleobjektivom sunil naravnost v želodec, tako da je za nekaj sekund obležal nezavesten in mu ni pomagalo niti šilce žganja, ki sem mu ga ponudil zvečer na železniški postaji. - • Priti do osrednjih osebnosti olimpiade in jih slikati, ni lahko —- to ve te dni povedati vsak fotoreporter. Še teže pa je zato tistim* ki so prišli v Innsbruck pO službeni dolžnosti nabirat fotografije« pa jih redakcije iz takih ali drugačnih vzrokov pri prireditelju niso uspele akreditirati. S fotoreporterjem Ljubljanskega dnevnika Marjanom Cigličem m Dela Edom Šelhausom smo se skupaj pripeljali ob vznožje Bergisla, kjer je bila v sredo slavnostna otvoritev iger. Edo Je takoj potegnil na rokav trak z napisom »presse«, Marjan pa je ostal brez njega. Ko sem slednjega po otvoritvi vprašal, če je morda prišel v stik z našimi tekmovavci, je vzdihnil: »Zal, ne! V stalnem stiku pa sem bil s policaji in reditelji...!« # Kdor ni bil kot novinar uvrščen v A skupino, ki je imeia povsod prednost, kljub najdražji vstopnici ni dosti videl..., če se le ni znašel. Tako na primer kot listi fotoreporter ji, ki šo po Zimmermannovi zmagi zamudili trenutek, ko je predsednik Scharl' čestital zlatemu Egonu. Vendar nič zato: prišli so kasneje ip prisMut kanclerja, da je še trikrat po pol minute stresal roko ra/.rolo/.ciicnii» Zimmermannu ...