Milka 37 • leto XXXVII • cena 12 din__ __ ________Celje, 15i septembra 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Drobno gospodarstvo
na sejmu obrti
Drobno gospodarstvo mo-
ra prevzeti del velikih nalog
stabilizacije. Mnogo je pri
tem že doseglo, marsikaj bi
je lahko ali pa lažje ob dru-
gačnih pogojih. O njegovih
dosežkih, možnostih in polo-
žaju bo zgovorno govoril
XVI. mednarodni sejem obr-
ti v Celju. Jutri se bodo odpr-
la vrata razstaviščnega pro-
stora, pričele se bodo po-
membne spremljajoče prire-
ditve, od katerih pričakuje-
mo trdnejše dogovore kot v
preteklih letih. Potrebni so.
Prireditev, ki si je z načrt-
nim delom in razvojem pri-
dobila vodilno mesto v pred-
stavljanju dosežkov drobne-
ga gospodarstva v Sloveniji,
bo tudi letos predstavila spo-
sobnosti in možnosti samo-
stojnega osebnega dela in or-
ganizacij združenega dela
drobnega gospodarstva. Po-
kazala nam bo prizadevanja
drobnega gospodarstva, ki
se s svojimi proizvodi vse
bolj uveljavlja na tujih trži-
ščih, z novimi izdelki pa
zmanjšuje uvozno odvisnost.
Z rezultati kooperacijskih
dosežkov pa je očitna tudi
vse trdnejša povezanost
drobnega gospodarstva z
združenim delom.
Sejem pa ni le predstavi-
tev dosežkov drobnega go-
spodarstva in vrsta razgovo-
rov in dogovorov. Z njim po-
staja tudi Celje sejemsko
mesto. V času prireditve živi
s sejmom, se vanj ali ob njem
vključuje s kulturnimi, turi-
stičnimi in drugimi zmoglji-
vostmi.
V pripravo sejma so prire-
ditelji in mesto Celje vložili
veliko, svoje bodo prispevali
še vsi, ki bodo na sejmu so-
delovali. Razstavljalci in obi-
skovalci. Tudi od vseh njih
bo odvisno, kako se bo letoš-
nji sejem zapisal v šestnajst-
letno zgodovino sejma.
MILENA B. POKLIC
Srečno In vrh vam
želimo, fantle In dekle
Prva celjska himalajska odprava je
odpotovala proti cilju - sveti gori
Gaurishankar. Z njo je tudi naš novi-
nar. Stran 16.
Žlv-Žav pod Pohorjem bil Je živ
Prvi zreški praznik za otroke je lepo uspel. Stran 32.
Nekaj kmečkega turizma se Je Izrodilo
Novi tednik na obisku pri Petru Ježu, enemu prvih sa-
vinjskih kmetov, ki se je odločil za kmečki turizem. Stran
15.
2e spet o delovnem času?
Po neštetih brezplodnih, izgubljenih urah smo se po-
mladi dogovorili za drugačen, enoten pričetek delov-
nega časa. Sedaj pa se, kaže, vse pričenja znova. Kot da
se še nismo ničesar naučili. V Celju je koordinacijski
odbor za urejanje vprašanj delovnega časa zavzel stali-
šče, da je predpogoj enotnost, ob kateri uri, pa se je treba
odločiti v republiki. Transportne organizacije imajo na-
vodilo, da voznih redov ne bodo spreminjale, tudi v
občini ostajajo pričetki varstva v vrtcih kot so bili... Ob
tem pa se v Železarni Štore in v Cinkarni odločajo za
drugačen pričetek delovnega dne. Spet ob šestih. Samo v
Železarno se na primer vozijo delavci z devetnajstimi
rednimi linijami. Mar smo res tako bogati ali pa le tako
neumni?
MBP
m let
Cinkarne
Celje
Cinkarna Celje, metalur-
ška in kemična industrija so-
di med najstarejše delovne
organizacije v Celju, v Slove-
nji in tudi v Jugoslaviji. Pro-
^vodnja je pretežno bazne
narave, čeprav se v zadnjem
času vse bolj usmerja v ke-
nijsko predelavo.
Delovni kolektiv v proi-
zvodnih in poslovnih bitkah
kali svojo ekonomsko in
ekološko sanacijo, sprejeto z
družbenim referendumom
tudi kot osnovo za nadaljnji
^voj Cinkarne Celje. Ob
upoštevanju dobrih ekolo-
ških in ekonomskih rezulta-
tov. 2300-članski kolektiv
Llnkarne Celje uresničuje
Postopno že dolgoročne sta-
°uizacijske naloge. V svojem
srednjeročnem načrtu po-
Pešeno sanira obstoječo
fr°izvodnjo, izboljšuje eko-
Sko stanje, posodablja
proizvodne naprave ter od-
pravlja stara ozka proizvo-
' grla.
j Nove naložbe temeljijo na
Porabi domačih surovin,
rn čemer se vse bolj usmer-
ii?j0 na uporabo lastnih in
j^gih industrijskih odpad-
ka v, hkrati pa dosegajo vse
ijše rezultate pri konverti-
ram izvozu.
O^tošnji jubilej Cinkarne
^ resnično pomeni hkra-
^ Prelomnico s staro tradi-
ek f|EL'no Proizvodnjo na poti
teht ln ekonomsko pre-
r e svetlejše prihod-
Cinkarne in njenih de-
MITJA UMNIK
Domače zlatarstvo za izvoz
Letos velik poudarek srebrnemu nakitu
Zlatarska razstava v Ce-
lju, ki bo od 16. do 24. sep-
tembra, organizira pa jo že
17. po vrsti delovna organi-
zacija Zlatarne Celje, bo
znova predstavila razsežno-
sti in oblike na področju
zlatarske dejavnosti doma
in na tujem. Pokrovi-
teljstvo nad letošnjo razsta-
vo bo prevzela gospodarska
zbornica Jugoslavije, odprl
pa jo bo predsednik zborni-
ce Božin Jovanovič.
Izdelki iz plemenitih kovin
bodo letos predstavljeni pod
motom: »jugoslovansko zla-
tarstvo za izvoz«.
Uspeh na domačem in tu-
jem tržišču zagotavlja le vi-
soka kvaliteta in vrhunski
design izdelkov in prav 17.
zlatarska razstava bo prilož-
nost za oceno kvalitetnega
premika, ki je bil na tem po-
dročju storjen v enem letu.
Primerjava bo toliko bolj za-
nimiva, ker s bodo ob jugo-
slovanskih izdelkih pred-
stavljeni tudi izdelki razstav-
ljalcev iz tujine.
Značilnost pri letošnjih iz-
delkih je uporaba v veliki
meri standardnih materia-
lov, ki kažejo na stabilizacij-
sko obnašanje, enako kot
uporaba domačih kamnov.
To pa nikakor ni vplivalo na
kvaliteto izdelkov, ki zvesto
sledijo dosedanjemu stilu z
značilno težnjo po čistih
oblikah, a so vendarle dru-
gačni kot prej. Z željo, da bi
čimbolj prodrli na domači in
tuji trg, so oblikovalci zasno-
vali tudi srebrni nakit, za ka-
terega je zlasti med mladimi
vse več zanimanja. Med zani-
mivostmi bo tudi lovski,
športni in zgodovinski nakit.
Prav tako pa bo na razstavi
na ogled srebrna kolekcija,
ki so jo v Zlatarnah izdelali
za zimske olimpijske igre Sa-
rajevo 84. Prvi bodo predsta-
vili tudi lastno proizvodnjo
srebrnih moških ur v kate-
rem so vgrajeni švicarski
mehanizmi. Vrsti novosti pa
je dodana še ena zanimivost:
za posebno akcijsko prodajo
so namreč pripravili šest
kompletov srebrnega nakita
v lični embalaži. Akcija pro-
daje pa se bo pričela v začet-
ku razstave v vseh večjih
prodajnih mestih nakita po
Jugoslaviji. V prodajalni v
Celju bodo v času razstave
organizirali tudi prodajo z 10
odstotnim popustom.
MATEJA PODJED
Porabimo največ
zdavil
Poraba zdravil narašča
na celjskem zdravstvenem
območju najhitreje v Slove-
niji tako po količini kot po
vrednosti.
V prvem polletju so zdrav-
niki povprečno predpisali za
400 do 500 000 dinarjev zdra-
vil, posamezniki, ki pa jih v
regiji ni malo, pa celo do dva
milijona dinarjev.
Ob tem se pojavljajo tudi
številne nepravilnosti - zdra-
vila na primer predpisujejo
zdravniki, ki nimajo z nepo-
srednim zdravljenjem nika-
kršnega stika, pojavljajo se
recepti že umrlih zdravni-
kov ... Da bi dosegli strokov-
no in vrednostno razumno
potrošnjo zdravil, so pri Me-
dobčinski zdravstveni skup-
nosti Celje predlagali, da ob-
činske zdravstvene skupno-
sti celjskega območja po-
oblastijo zdravnike, ki lahko
v breme občinske zdravstve-
ne skupnosti predpisujejo
zdravila.
O tem bodo seznanjene tu-
di lekarne ter bodo obravna-
vale recepte ostalih zdravni-
kov kot samoplačniške.
MBP
2. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Skromno, a nič mani slovesno
so Pfiozčrianž slavili praznik
OsreuSnia proslava Je bila v Rečici ob Savinji
S slavnostno sejo zborov
občinske skupščine so v ne-
deljo dopoldan v Rečici ob
Savinji občani Gornje Sa-
vinjske doline zaključili te-
den praznovanja mozirske-
ga občinskega praznika.
Slovesnosti, ki jo v občini
vsako leto pripravijo na
dan, ko so borci Šlandrove
brigade osvobodili Mozirje,
so se poleg predstavnikov
občine, regije in pobratene
Čajetine udeležili tudi Tone
Bole, član predsedstva RK
SZDL, general polkovnik
Ivan Dolničar, ter narodni
heroj in eden komandantov
Šlandrove brigade Mirko
Jerman.
Zbrane je pozdravil pred-
sednik skupščine občine
Lojze Plaznik, slavnostni go-
vornik pa je bil Franc Mi-
klavc, predsednik občinske-
ga izvršnega sveta. Potem ko
se je spomnil prispevka Gor-
njesavinjčanov med naro-
dno osbobodilno vojno, pa
borcev, ki so sodelovali v bo-
jih na tem področju, je str-
njeno ocenil uspehe pa tudi
neuspehe na najpomemb-
nejših področjih družbenega
življenja v občini v tem in
preteklem letu.
Tudi letošnjega praznika
se bodo v občini radi spomi-
njali. Skromnejše kot včasih,
s čimer pa pomena nove pri-
dobitve ne izgube, so v pre-
teklem tednu odprli nekate-
re nove objekte, ceste, naj-
več po zaslugi uspešnega izi-
da letošnjega majskega refe-
renduma. Tako so po nekaj
letih pričakovanj svojo doli-
no z otvoritvijo ceste preko
Črnivca še bolj odprli proti
osrednjemu delu republike,
poleg te pa so modernizirali
še krajevne ceste na Gneč in
Rečica-Vimpaslje. V Šmart-
nem ob Dreti, kjer letos zače-
njajo s celodnevnim šola-
njem, so odprli prizidek k
podružnični šoli, svoje pro-
store je tam dobil tudi nov
vrtec.
V občini so od četrtka da-
lje bogatejši za nov kmetij-
sko vrtnarski preskrbovalni
center, ki so ga zgradili v Mo-
zirju. Za kmetijstvo občine
velika pridobitev, saj je pre-
skrba za razvoj kmetijstva
odločilnega pomena. S svo-
jim prispevkom, otvoritvijo
pristave na Menini planini,
so se v praznovanje vključili
tudi planinci, pa tudi mladi,
ki so hodili po poteh parti-
zanske sanitete na Solčav-
skem.
Na prireditvi na Rečici,
kjer so dan pred tem odprli
razstavo ob 40. letnici Šlan-
drove brigade, ter razstavo
domačega kiparja in slikarja
Janka Dolenca, so v kultur-
nem delu programa sodelo-
vali šolarji in najmlajši iz Re-
čičkega vrtca, ter pionirska
folklorna skupina iz Ljubne-
ga. Skromno, a zato nič manj
slavnostno, takšne pa so bile
tudi vse prireditve ob letoš-
njem občinskem prazniku.
RADO PANTELIC
Najvišje priznanje, plake-
to skupščine občine je pre-
jel Hinko Čop, predsednik
OK SZDL, značke občine
Mozirje pa so prejeli Ivan
Jeraj, Vili Marovt, Branko
Medič, Peter Matijevec, Ivi-
ca Fužir, Fanika Tratnik,
Marija Gros, Anton Glojek,
Jože Lažni k in Franc Pod-
brežnik. Denarne nagrade
so prejeli Planinsko druš-
tvo Solčava, Milan Gaberc
ter Marija Bezovšek.
Na slovesnosti je Franc
Zver iz Gasilskega društva
Rečica prejel državno odli-
kovanje, red dela s srebr-
nim vencem, Anton Krivec
iz istega društva je prejel
red zaslug za narod, TOZD
Kovinarstvo Ljubno pa je
prejelo priznanje republi-
škega sekretarja za LO, pla-
kete SLO.
Takole je Ivanuša Jože iz Zgornjesavinjske kmetijske zadrugeprerezal trak ob otvoritvi
velike pridobitve za vso dolino, kmetijsko vrtnarskega preskrbovalnega centra.
Podpora osnutkom zakonov,
ki bodo urejali prostor _
Na zakon o stanovanjskem gospodarstvu pa, kot da smo
pozabili
Na dosedanjih razpravah
o osnutkih treh zakonov, ki
urejajo prostor, so v obči-
nah celjskega območja oce-
nili, da ti osnutki dajejo do-
volj dobre usmeritve za na-
daljnje urejanje prostora.
Če bi bili sprejeti že prej, bi
bilo na tem področju dosti
manj problemov, kot jih je.
Na posvetu, ki ga je v Celju
pripravil medobčinski svet
socialistične zveze, je bila
razprava o osnutkih zako-
nov kakovostna, pripombe
in predlogi pa jasni in kon-
kretni. Sicer pa so v nekate-
rih občinah razprave še ta
teden.
Osnutki zakona o urejanju
prostora, zakona o urejanju
naselij in drugih posegov v
prostoru ter zakona o stavb-
nih zemljiščih, prinašajo ce-
lovito urejanje prostora, saj
postaja planiranje v prostoru
sestavina integralnega druž-
benega planiranja, prinašajo
pa tudi novosti, ki bodo ra-
zbremenile občane. Za njih
bo na primer poenostavljen
postopek za izdajo lokacij-
skega dovoljenja, ker bodo
ustrezna soglasja zagotovili
upravni organi občin za ur-
banistično načrtovanje. Na
posvetu pa so opozorili na
vprašljivo racionalnost pred-
videne organiziranosti, na
zagotavljanje potrebnih fi-
nančnih sredstev in na nujo,
da bodo podzakonska dolo-
čila, ki bodo opredelila tudi
metodologijo, pripravljena v
najkrajšem času, saj bi sicer
prišlo do zastojev pri razi i č-
nih dejavnostih.
Na posvetu pa so sprego-
vorili še o izvajanju zakona
o stanovanjskem gospodar-
stvu. Tako kot sicer v repu-
bliki, tudi na celjskem ob-
močju ugotavljajo, da se za-
kon izvaja prepočasi, deloma
pa sploh ne. Medtem ko je
dotok sredstev normalen,
banke stanovanjske izgrad-
nje in obravnavajo prednost-
no. Skupnosti stanovalcev
tudi tam, kjer so jih že usta-
novili, ne delujejo predvsem
zaradi prevelikih obremeni-
tev, ki jim. jih nalagamo. Po-
seben problem je tudi točko-
vanje stanovanj po novih re-
publiških določilih. V celjski
občini so ga, naprimer, opra-
vili v družbeno usmerjeni
stanovanjski izgradnji, za
točkovanje zasebnih stano-
vanj pa še komisije ni mogo-
če sestaviti, saj so izkušnje
komisij v občinah, kjer so to
skušali opraviti, vse prej kot
dobre. Na Celjskem tudi ne
podpirajo ustanovitve po-
sebnega sodišča za stano-
vanjsko, komunalno in cest-
no gospodarstvo v republiki,
ampak se zavzemajo za regij-
sko. Morda bi bilo tudi cene-
je, če bi delovala ob rednih
sodiščih združenega dela, so
menili.
MILENA B POKLIC
Priprave na
29. november
v Ceiju
Da bi letos proslavili
40-letnico zasedanja dru-
gega Avnoja kar najbolj
smiselno in na dostojni
ravni, so že zdaj v teku
priprave na ta pomemben
jubilej naše domovine.
Slovesnost bo ob koncu
meseca novembra v hali
Golovec, program pa bo-
do izvajali številni kultur-
ni delavci celjske občine,
od igralcev, pevcev, glas-
benikov in plesalcev. To
naj ne bi bila klasična
proslava, ampak kakovo-
sten, manifestativen in
vsebinsko pogojen prikaz
štiridesetletnega vzpona
samoupravne in sociali-
stične Jugoslavije, prika-
zan z govorico kulture in
umetnosti.
Pomembna je širina
V polnem teku priprave v volitve v SZDL
Tudi v celjski občini se v
krajevnih skupnostih pri-
pravljajo na volitve v krajev-
nih konferencah SZDL. Na
stalnih območjih potekajo
razprave o ustreznih kadrov-
skih rešitvah, da bi lahko v
novem mandatnem obdobju
oblike dela v SZDL še bolj
zaživele in bile v službi rele-
vantnih vprašanj delovnih
ljudi in občanov.
Povsod seveda ne gre lah-
ko. Tam, kjer družbenopoli-
tične organizacije ne delajo
dobro, tam je tudi frontno
enotnost in širino težko do-
seči. Kajti enotnost pomeni
usklajeno pot mnogovrstnih
interesov. Tam pa, kjer niso
enotni, kjer sektašijo, kjer ne
vidijo bistvenih problemov
kraja v kontekstu s skupni,
mi družbenimi cilji, tam je
tudi kadrovanje težavno. Za-
to je treba iti v širino bolj
ambiciozno in iskati nove
poti do mlajših in sposobnih
imen. Načelo letošnjih voli.
tev v SZDL je, da ne srne
nobena organizacija izgubiti
dobrega aktivista, pridobiti
mora še nove. Kdor je delal
dobro doslej, naj dela tudi v
prihodnje. Slabo je tam, kjer
se kadrovska politika kar na-
prej leta in leta suše okoli
enih in istih imen. Tudi na
tem področju so potrebne
inovacije. To pa se da doseči
le z doslednim delom organi-
ziranih sil, ki morajo s svo-
jim zgledom in lastnim
ustvarjalnim deležem spod-
bujati tudi druge.
Razlogov za veselje je dovolj
O praznovanju šmarskega občinskega praznika
V znamenju številnih de-
lovnih zmag so občani
šmarske občine proslavili 9.
september, občinski praz-
nik. Bile so to velike zmage,
pomembne za nadaljnji raz-
voj občine Šmarje pri Jel-
šah, pa tiste, ki so prinesle
več življenja in obetov za
napredek v krajevnih skup-
nostih, v posameznih zasel-
kih.
Ves pretekli teden so se vr-
stile prireditve v počastitev
praznika. V domala vseh
krajevnih skupnostih so po-
tekala najrazličnejša športna
tekmovanja, društvena sre-
čanja. Delovna organizacija
Gokop iz Rogaške Slatine je
proslavila 20-letnico obstoja,
v Virštanju so odprli novi
obrat celjskega Topra, v Pri-
stavi so poleg krajevnega
praznika proslavili še otvori-
tev razširjenega obrata Tek-
stilne tovarne iz Prebolda, v
krajevni skupnosti Kozje pa
so 9. septembra, ki je tudi
praznik te kozjanske krajev-
ne skupnosti, uradno pričeli
z obnovitvenimi deli na žagi,
obratu temeljne organizacije
Lesna oprema Mestinje.
Težko bi bilo ob tem našte-
ti vse ostale pridobitve v kra-
jih šmarske občine, od cest
in cestnih povezav, vodovo-
da, do obnov kulturnih in
športnih objektov. Praznič-
no vzdušje so popestrile še
likovne razstave ter kulturno
zabavne prireditve.
Osrednja prireditev ob
prazniku občine Šmarje pri
Jelšah je bila v nedeljo v kra-
jevnih skupnostih Podsreda
in Osredek. Praznovanje se
je tega dne pričelo s slav-
nostno sejo občinske skup-
ščine in vodstev družbeno-
političnih organizacij, na ka-
teri so, med drugim, podelili
letošnja priznanja skupščine
občine Šmarje pri Jelšah,
priznanja »Inovator« 83 ter
domicilne listine okrajnim
odborom OF Pilštanj-Kozje
in Šmarje pri Jelšah.
Osrednje zborovanje de-
lovnih ljudi in občanov
šmarske občine s srečanjem
borcev II. grupe odredov je
bilo na Gradu pri Podsredi.
Slavnostni govornik je bil
Bogo Gorjan, član predsed-
stva republiške organizacije
ZZB NOV Slovenije. Po kul-
turnem programu je bila v
obnovljenih prostorih gradu
otvoritev stalne spominske
razstave »Kozjansko v
NOB«.
Srečanju, ki je privabilo na
stotine občanov, so se, poleg
borcev II. grupe odredov,
udeležili še predstavniki de-
legacij iz pobratenih občin,
brigadirji, številni predstav-
niki občin in družbenopoli-
tičnih organizacij ter društev
s celjskega in sosednjih ob
močij.	M. A.
• Letošnja priznanja »Ino-
vator 83« so prejeli: Stanko
Habjanič, Martin Kene, Mi-
lan Levstik in Franc Lo-
vrenčak.
kovinotehna - Prodajni center Hudinja
Obiščite nas v zračni hali
na obrtnem sejmu v Celju
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 3
Čigava politika ni dobra?
C0 cene komunalnih storitev v konjiški občini sad
fierazumevanja ?
g cenami pač zlepa ni nihče
»dovoljen. Za tistega, ki mo-
3 seči v žep, so previsoke, za
[iste, ki spravijo denar v bla-
ajno Pa prenizke. Od nekdaj
\ bilo tako, le da so ob seda-
iem padcu standarda odnos
Jed enimi in drugimi vse bolj
zaostruje. Da so nam cene
divjale, tožimo in da jih mo-
Lnjo obrzdati, prisegamo. V
takšnih razmerah bi morala
^vladati zdrava pamet, tre-
L, razum, pripravljenost za
razumevanje in sodelovanje,
ftaže Pa» da se je ravno pri
zadnjem v konjiški občini pri
razreševanju komunalne pro-
blematike spet zalomilo. Ob
cenah, ki so odobrene Komu-
nalnemu podjetju, o cenah za
vodo, odvoz smeti, za pokopa-
liške storitve... Za stvari, za
katere pač ne moremo reči, da
se jim bomo odrekli, če so pre-
drage.
V preteklem letu so v konji-
či občini povišali cene komu-
nalnih storitev za 26 odstotkov,
letos s prvim aprilom vodo in
odvoz smeti za 25 odstotkov,
pokopališke storitve za 30 od-
stotkov. Do takšnega poviša-
nja se je opredelila tudi repu-
bliška skupnost za cene. Ko-
munalno podjetje pa je že juni-
je ponovno predložila predlog
za povišanje cen. Cene vode bi
naj bile za zasebnike, ustanove
in društva večje za 16, za ostale
za 25 odstotkov, odvoz smeti za
prve za 21, za druge za 63 od-
stotkov, med pokopališkimi
storitvami pa bi se najmanj po-
višalo vodenje pogreba - za 3
odstotke in največ pristojbine
& grob za 100 odstotkov. Svet
skupnosti za cene predloga ni
potrdil, saj ni bil v skladu z
letošnjo politiko cen. Komu-
nalno podjetje se je pritožilo
na sklep skupnosti za cene,
pritožbo je obravnaval izvršni
svet skupščine občine. Ugo-
tofAjal je, da so višine cen za
posamezne storitve v Komu-
na/nem podjetju med višjimi v
Sloveniji in se strinjal s predlo-
gom sveta skupnosti za cene,
da se te povišajo največ za 15
odstotkov. Toliko višje cene so
Jim na skupnosti tudi odobrili,
veljajo pa od L julija.
Za občane so sedaj veljavne
cene brez dvoma dovolj viso-
ke, prav tako za vse druge -
razen Komunalnega podjetja.
Tam menijo, kot je dejal njen
|direktor Jože Baraga, da ob-
činska politika do Komunalne-
ia podjetja ni dobra in da jih
ovira pri razvoju. Odbor za pla-
niranje in sistem Splošnega
združenja komunalnega in sta-
novanjskega gospodarstva
plovenije pa je na osnovi poja-
snil predstavnika Komunalne-
ga podjetja obravnaval položaj
Komunalnega podjetja in
"smatral za umestno, da se
PPozori pristojne dejavnike na
Nerazumljiv odnos do razreše-
na problematike Komunal-
na podjetja.«
Ali je odnos do Komunalne-
Podjetja res nerazumljiv?
Jože Baraga: »Ze decembra
J^o predložili plan dela. Meni-
V1®- da ga nihče ni niti pogle-
di £5 pa da bi se van^ P°g1(>
u- Pri določanju cen se pogo-
J^ajo samo o odstotkih. Ko-
Sv s'Ja> ki jo je imenoval izvršni
et. je ugotovila, da so cene
^nizke. Naše predloge so za-
J, in nam konec avgusta
^obnii le za 15 odstotkov viš-
na^ne' Da veliai° od 1- julija,
pomaga kaj dosti. Tudi
cene bi morali gledati bolj
g*Podarno, ne le politično. Ce
^o Politiki v to vtikajo, bi se
rali naučiti vsaj osnov.«
čitno so v Komunalnem
§od'e^U PrePričani, da se jim
cen	V skupnosti za
st, e ln v Komunalni skupno-
Kih:norVJo drugače: Leopold
laršič, predsednik izvršil-
nega odbora Komunalne skup-
nosti: «>S sodelovanjem, s
skupnimi napori bi morali re-
ševati komunalno problemati-
ko v Slovenskih Konjicah. Ko-
munalna skupnost je mesto
dogovarjanja. Tu je bilo dosti
pripravljenosti za dogovarja-
nje in razumevanja do proble-
matike Komunalnega podjet-
ja. Program dela je skupnost
obravnavala, a ni bil sestavljen
na podlagi svobodne menjave
dela. Z zadnjim predlaganim
povišanjem cen se nismo stri-
njali, saj moramo ščititi tudi
potrošnike - tako s cenami kot
s kvaliteto uslug. Osebni stan-
dard delavcev Komunalnega
podjetja ni bil ogrožen, razšir-
jena reprodukcija pa ni skrb
samo Komunalnega podjetja.«
Da osebni standard delavcev
Komunalnega podjetja ni bil
ogrožen, dokazujejo številke.
Lani so povečali osebne do-
hodke v povprečju dviga oseb-
nih dohodkov gospodarstva in
bili med tremi, ki so izplačali
največ za regres za letovanje
delavcev, leto je bil v polletju
njihov povprečni osebni doho-
dek 16.687 dinarjev na zaposle-
nega, kar je več kot je povpreč-
je v občini. Po podatkih SDK
tudi niso imeli izgube, čeprav
sami menijo drugače in so na
svojem zboru delavcev tudi
obravnavali izgubo: »Ce izpol-
niš obveznosti do družbe in
osebnih dohodkov, še ni do-
volj. Ko smo to storili, nam je
ostalo 20.000 dinarjev in nismo
mogli oblikovati skladov. Za
nas je to izguba,« je dejal Jože
Baraga. V primerjavi z lani, ko
so za skupno porabo namenili
4,26 milijonov dinarjev, res ni
veliko.
Tudi za razširjeno reproduk-
cijo Komunalnega podjetja
drugi niso pozabili. Komunal-
na skupnost je letos že name-
nila 1,7 milijonov din za uredi-
tev odlagališča odpadkov in
300.000 dinarjev za klorinator.
Tudi avtomobil za odvoz feka-
lij, vreden 4,5 milijonov dinar-
jev torej ne bi smel biti razlog
za višje cene, niti problem za
Komunalno podjetje »če bi bil
pristop do gospodarstva v ob-
čini bolj odprt na sodelovanje
in dogovarjanje«, pravi Leo-
pold Rihtaršič.
Kakor koli že, preveliko ra-
zumevanje do problemov, če
jih lahko tako imenujemo, Ko-
munalnega podjetja bi v tem
primeru rodilo še višje cene od
že tako visokih. To razumeva-
nje pa bi morali plačevati mi
vsi. To pa je že druga pesem, ki
nam ni preveč všeč, kajne?
MILENA B. POKLIC
Pomnik Marku
Lipoldu
Z odkritjem spominske plo-
šče Marku Vincencu Lipoldu
(1816-1867), so se ob svojem
krajevnem prazniku slavnega
rojaka spomnili tudi v Mo-
zirju.
Slavnostni govornik ob odkrit-
ju spominske plošče na hiši dr.
Jožeta Goričarja je bil prof. dr.
Anton Ramovš, srečanje pa se
je poleg najvidnejših predstav-
nikov občine udeležil tudi naj-
bližnji še živeči sorodnik zna-
menitega geologa, dr. Rajko
Lipold iz Sarajeva.
Marko Lipold, rojen v Mozir-
ju, je bil prvi slovenski in jugo-
slovanski geolog, kot razisko-
valec rudnih nahajališč znan v
vsej Evropi. Končal je filozof-
sko in pravno fakulteto v Grad-
cu, kasneje pa še rudarsko aka-
demijo. Strokovnjak, kot je bil,
je vodil geološke raziskave v
mnogih deželah takratne Av-
strije, tudi na Štajerskem, bil je
državni geolog na Dunaju. Po-
sebno se je izkazal z raziskova-
njem rudnih nahajališč na Ko-
roškem in Kranjskem, v Idriji,
kjer je tudi umrl, pa ima največ-
je zasluge za razvoj rudnika ži-
vega srebra.
Ime marka Vincenca ne
ostaja v spominu le zaradi te-
ga, ker je bil naš pivi geolog,
pomembnejše je njegovo delo,
tisto, kar je zapustil.
RP
Spodbuda za
energetske
skupnosti
Ustanovitev energetske
skupnosti za celjske in ko-
roške občine (brez občine
Slovenske Konjice), kasni.
Potrebne ustanovitvene
akte je doslej od skupno
1158 udeležencev sprejelo
šele 205 ali le dobrih 17 od-
stotkov.
Zaradi širšega pomena
ustanovitve energetskih
skupnosti, ki jih bi naj. bilo
v Sloveniji enajst in jih do-
loča zakon o energetiki, bo-
do morale družbenopolitič-
ne organizacije obeh regij
in občin povečati aktivnost
za ustanovitev skupnosti.
Da je to nuja, so poudarili
tudi člani inciativnega od-
bora za ustanovitev skup-
nosti, ki so prejšnji teden
sprejeli tudi odločitve, da
se morajo v enem tednu se-
stati inciativni odbori ob-
čin, do konca meseca pa že
oblikovati konference dele-
gacij in izvoliti delegate za
ustanovno skupščino.
Energetske skupnosti naj
bi približale energetiko
uporabnikom, obravnavale
in zagotavljale naj bi celo-
vito oskrbo z energijo.
MBP
Napor se obrestuje
Za razrešitev vseh težav pa bo treba še
več enotnosti v družbenopolitičnem
delovanju
Boljše gospodarjenje in
ureditev vrste težav, s kate-
rimi se srečujemo, pa naj
gre za neobladanje rasti
cen, za težave pri dogovar-
janju, pri preskrbi, v druž-
benih dejavnostih ali, ne
nazadnje, o stalnih zapletih
o pričetku delovnega časa,
je moč preseči le z enotnim
družbenopolitičnim delova-
njem.
To so ugotovljali tudi člani
predsedstva občinske konfe-
rence SZDL v Celju na pone-
deljkovi seji, ko so obsežno
spregovorili o aktualnem no-
tranje političnem dogajanju.
Socialistična zveza je sredi
priprav na programsko volil-
ne konference prihodnji me-
sec v krajevnih konferencah
in novembra v občini.
Po zaslugi prizadevanj v
številnih organizacijah zdru-
ženega dela, pa tudi manjših
motenj pri dobavi električne
energije, večjih uvoznih
možnostih in ne preslabe lik-
vidnosti, je celjsko gospo-
darjenje v polletju doseglo
veliko, še zlasti v primerjavi
z vse prej kot obetavnimi re-
zultati v tromesečju. Tudi v
juliju in avgustu sta indu-
strijska proizvodnja kot tudi
izvoz še naraščala. To pa ob
pričakovanju večjih pogojev
v prihodnjih mesecih še ne
daje dovolj optimizma. Zato
bo potrebna, kot je predlagal
svet za družbenoekonomske
odnose, večja podpora proiz-
vodnji, kjer so zagotovljene
surovine in prodaja tudi s
vključevanjem delavcev iz
delovnih skupnosti, režij-
skih delavcev in drugih, po-
moč pri pridobivanju bla-
govnih kreditov, enotnost
pri pričetku delovnega časa,
reorganizacija ali celo likvi-
dacija temeljnih organizacij
ali delovnih organizacij v iz-
gubi.
Člani Predsedstva so spre-
govorili tudi o položaju tele-
sne kulture v občini, pri ka-
teri bo treba že bolj kot do-
slej izkoristiti vse prostorske
in druge možnosti, ki jih
ima.
MILENA B. POKLIC
Na Gori Oljki vojaško
usposabljanje mladincev
Na Gori Oljki poteka v teh dneh vojaško usposabljanje
mladincev in mladink, ki ne obiskujejo šol srednjega
usmerjenega izobraževanja. Usposabljanje traja petnajst
dni, udeležuje pa se ga 48 mladincev in mladink.
V petnajstih dneh se bodo mladi usposobili v različnih
vojaških opravilih. Cilj pa je, da se praktično usposobijo
za oboroženi boj. Hkrati s tem jim bo tovrstno izobraže-
vanje precej pripomoglo za njihovo vključevanje v enote
teritorialne obrambe, narodne in civilne zaščite, pa tudi
za družbenopolitično delo v njihovem okolju. Precej
pozornosti namenjajo pri izobraževanju sistemu sploš-
nega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter ak-
tualni družbenoekonomski problematiki občine.
Delovni dan se prične ob pol šestih, ob sedmih pa
pouk, ki traja do štirinajste ure. Po kosilu namenjajo čas
raznim interesnim dejavnostim. Mladi so ustanovili tudi
mladinski aktiv. Izredno aktivne so komisije za IPD,
informiranje, šport in kulturo. Zvone Hribernik. na-
mestnik komandanta tabora nam je povedal, da je disci-
plina dobra in da bodo mladi na tem izobraževanju
precej pridobili tudi za njihovo nadaljnje življenje.
JANEZ VEDENIK
Vse bojne sekire niso izkopane
Piše Jože šircelj
Po tragediji južnokorejskega pot-
niškega letala boeing 747, ki so ga
sestrelili sovjetski lovci nad Saha-
linom, se propagandna bitka med
obema supersilama močno razgre-
va. Medtem ko za medsebojne
odnose med supersilama velja, da
so besede ostre, dejanja pa veliko
manj, je vsa pozornost zdaj posve-
čena ameriškemu dokazovanju, da
je Moskva s sestrelitvijo boeinga
storila »zločin«, »barbarsko deja-
nje«, na drugi strani pa sovjetske-
mu dokazovanju, da so sovjetske
letalske sile in drugi »storili vse,
kar določajo mednarodna pravila
ravnanja« v primerih, ko potniško
letalo zaide s predpisane smeri in
da so izstrelili dve raketi šele po-
tem, ko so bili vsi pozivi zaman.
Propagandna vojna, predvsem
po radijskih valovih, je sprva pote-
kala v ozračju izrazitega naskoka
ZDA in njihovih zaveznikov, zlasti
še zato, ker je sovjetsko vodstvo
prvih šest dni po incidentu bodisi
molčalo, bodisi dajalo skope, nepo-
polne in celo protislovne informa-
cije.
Položaj se je obrnil. V zahodnih
medijih sestrelitev letala počasi iz-
gublja prednostno mesto, v sovjet-
skih radijskih oddajah pa ga je šele
dobilo. Temeljna postavka teh spo-
ročil je, da je šlo za »naklepni inci-
dent«, ki ga je zasnovala ameriška
vlada, da bi z »nezaslišano proti-
sovjetsko gonjo« poslabšala med-
narodni položaj, preprečila pogaja-
nja o razorožitvi.
V tej propagandni vojni ne izbi-
rajo besed. Dejstva, tudi povsem
prepričljiva, tako izgubljajo na
prepričljivosti. Skratka, plačeva-
nje davkov hladni vojni je spet na
dnevnem redu.
Odjuga v odnosih med blokoma
je še bolj kot doslej morala prepu-
stiti prostor zmrzali.
Hkrati pa je ta dramatični teden
na svetovnem prizorišču pokazal,
da vse bojne sekire niso izkopane,
da nobena stran ne ravna tako, da
bi nepreklicno zaloputnila z vrati.
Spomnimo se: ravno v času najhuj-
ših medsebojnih obdolžitev je bila
- ob sodelovanju obeh supersil -
uspešno končana tri leta trajajoča
madridska konferenca o varnosti
in sodelovanju v Evropi. Sprejeti
sklepi so obet zboljšanja odnosov,
večjega dialoga. Ob tem sta se v
Madridu sešla šefa ameriške in sov-
jetske diplomacije Shultz in Gro-
miko. Shultz je sicer Gromiku
odrekel vljudnostni diplomatski
zajtrk, toda do pogovora je le priš-
lo. Morda ni bilo neposrednih re-
zultatov, toda pogovor je bil. Gro-
miko je nato šel v Pariz. Imel pogo-
vore na najvišji ravni. Bili so hla-
dni, mestoma ostri; toda bili so.
Predsednik Reagan je dal, poroča-
jo, svojemu predstavniku na ženev-
skih pogajanjih Nitzeju pooblasti-
lo, da privoli v nekatere koncesije,
čeprav ni povedano, katere. Zaho-
dna kazen Sovjetski zvezi zaradi
sestrelitve letala je sorazmerno mi-
la: začasna prepoved poletov sov-
jetskih civilnih letal na zahodna le-
tališča. Glede ostrine sankcij so bi-
la mnenja v NATO precej deljena,
ZDA pa so se v varnostnem svetu
OZN znašle v položaju, da njihova
resolucija ne bi dobila prepričljive
večine. In predsednik Reagan je
prišel v spor s svojimi glavnimi za-
vezniki v republikanski stranki. Ti
nikakor niso zadovoljni z omejeni-
mi sankcijami, marveč terjajo pre-
kinitev trgovinskih in diplomat-
skih stikov. Reagan v to ne privoli.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
V Boru Laško se veča izguba
Sanacijski program daje boljše rezultate, zatika pa se pri
odnosih v kolektivu
Sanacija temeljne organi-
zacije Bor Laško ne daje
pričakovanih rezultatov. Iz-
guba se je povečala in je
znašala konec meseca avgu-
sta skoraj 29 milionov di-
narjev. Izvršni svet občine
Laško je na zadnjem razgo-
voru s predstavniki delov-
ne organizacije Lesnina in
temeljne organizacije Bor
odločil, da bodo v roku ene-
ga meseca opredelili na-
daljnje ukrepe in oblike po-
moči tej temeljni organiza-
ciji s strani družbenopoli-
tične skupnosti z namenom,
da Bor čim prej splava iz
težav in začne poslovati
rentabilno.
Komisija, ki spremlja po-
tek sanacije v Boru, s katero
so pričeli konec maja, ugo-
tavlja tudi pozitivne rezulta-
te poslovanja, kar pomeni,
da je program dobro zastav-
ljen in da je kolektiv zmožen
izpeljati zastavljene naloge.
Očitno pa je, da mu primanj-
kuje kadrov, ki bi znali novo
organiziranost proizvodnje
postaviti na dolgoročne
trdne temelje. Nesoglasja v
kolektivu, mojstrska menta-
liteta in delovna nedisciplina
ovirajo dogovarjanje in hro-
mijo delo samoupravnih in
družbenopolitičnih organov
v kolektivu, kar ima za po-
sledico nezaupanje in neza-
dovoljstvo med delavci. Po-
glabljajo ga tudi slabi osebni
dohodki, ki so že več kot leto
dni na isti ravni.
To je bil tudi vzrok, da je
od začetka leta do danes Bor
zapustilo 48 delavcev, samo
v času sanacije 16, med njimi
tudi kadri z vodilnih in stro-
kovnih delovnih mest. Teh
delavcev niso nadomestili z
novimi, zato se je zmanjšalo
tudi število delavcev v režij-
skih službah. Ta izpad stro-
kovnih kadrov so v Boru na-
domestili s strokovnjaki iz
delovne organizacije, ki pa
niso stalno v Boru, temveč
prihajajo sem le dva do tri-
krat na teden. To je seveda le
začasna rešitev, ki se nika-
kor ne more spremeniti v
dolgoročno prakso. Zato bo
potrebno čim prej imenovati
strokovni tim vodilnih de-
lavcev, ki bo nenehno priso-
ten ter se bo zmožen z vso
odgovornostjo spoprijel z
nastalimi težavami. Pred-
vsem pa bo potrebno vzpo-
staviti red v samoupravnih
odnosih, zaostriti odgovor-
nost, povečati delovno disci-
plino in odločno stopiti na
prste tistim, ki niso zmožni
ali pa nočejo nositi svojega
bremena za normalizacijo
stanja v tej temeljni organi-
zaciji.
Očitno je, da v Boru do
konca leta ne bodo mogli
zmanjšati izgub do višine 6
milionov dinarjev kot so na-
črtovali, a vendarle so ob
koncu avgusta ugotovili ne-
katere boljše poslovne rezul-
tate. Tako se je proizvodnja
povečala za 9 odstotkov, rea-
lizacija za skoraj polovico,
izvoz so vrednostno povečali
za 60 odstotkov v primerjavi
z enakim lanskim obdobjem.
Uskladili so tudi cene proi-
zvodov s cenami repromate-
rialov in so s prvim septem-
brom njihovi izdelki za okoli
30 odstotkov dražji. Novi
program Tom gre dobro v
prodajo, zanj imajo že vna-
prej dovolj naročil, vendar fi-
nančni efekti gotovo ne bo-
do, kljub podražitvi, na pri-
čakovani ravni, ker se nene-
hno višajo cene surovin. Te
jim je tudi uspelo dobiti vse
na domačem tržišču, tako da
se je izboljšalo tudi razmerje
med uvozom in izvozom.
Boljši poslqvni rezultati so
končno botrovali tudi odlo-
čitvi zbora združenega dela
občinske skupščine, da se
odobri tudi povišanje oseb-
nih dohodkov zaposlenim v
Boru.
Učinki sancijskega progra-
ma so vidni in torej ni razlo-
ga, da ga ne bi izpeljali do
konca, toda, kot menijo v
Boru in tudi na izvršnem
svetu občine, se ta prepočasi
uresničuje in se zatika pred-
vsem tam, kjer naj bi organi-
zacija dela in kolektivna od-
govornost pripomogla k
boljšemu	delovnemu
učinku.
VTOLETA V. EINSPIELER
Posojila za prodajo
konvertibilnih deviz
V	Ljubljanski banki Splošni banki Celje velja pravilnik, po katerem
dobi ovčan posojilo, če proda banki konvertibilne devize iz svojega
deviznega računa ali devizne hranilne knjižice.
S prodajo konvertibilnih deviz dobi občan posojilo v višini dinar-
ske protivrednosti in dinarsko protivrednost prodanih konvertibil-
nih deviz.
Letna obrestna mera za to posojilo je 18%.
Višina posojila je odvisna od dinarske protivrednosti prodanih
konvertibilnih deviz, vendar ne more biti višja od kreditne sposobno-
sti občana in ne nižja od 8000 dinarjev.
Najdaljša doba vračanja posojila je 5 let in je odvisna od kreditne
sposobnosti občana.
V	primeru nerednega odplačevanja zaračunava banka za zapadle
in neplačane obveznosti zamudne obresti po obrestni meri, ki je
določena z veljavnim sklepom o višini obrestnih mer.
Občan porabi difiarsko protivrednost prodanih konvertibilnih de-
viz in odobreno posojilo na podlagi ustrezne dokumentacije ali v
gotovini iz hranilne knjižice ali tekočega računa.
Občan vrača posojilo banki v enakih mesečnih obrokih s pripada-
jočimi obrestmi.
Posojila po tem pravilniku so zavarovana: pri zavarovalni skupno-
sti, s solidarnim jamstvom kreditno sposobnih porokov ali z drugimi
oblikami zavarovanja, ki pomenijo za banko zadostno jamstvo za
plačilo posojila.
Sicer pa, povprašajte v enotah Ljubljanske banke Splošne banke
Celje.
30 milijonov din na delavca
S takim dosežkom se ob 30 letnici pohvalijo v Gradnji
Na sobotni slovesnosti ob
30. letnici žalske Gradnje je
bil slavnostni govornik se-
kretar republiškega sveta
Zveze sindikatov Slovenije
Zdravko Krvina, ki je med
drugim poudaril, da bi mora-
li poleg vseh že znanih ukre-
pov dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije
bolj dosledno, konkretno in
gospodarsno seči v tako ime-
novane notranje rezerve.
Zavedati se moramo, da
danes bojujemo bitko dela.
Vse, kar želimo imeti, mora-
mo doseči s krepitvijo naše
socialistične samoupravne
družbe, z bolje organizira-
nim in učinkovitim delom. V
tem času, ko sprejemamo
konkretne programe za
izhod iz ekonomskih težav,
nam mora biti jasno, da je
naša največja notranja rezer-
va v zavesti samoupravlja-
lcev in njihovi usposobljeno-
sti. Vsa ustavna določila in
pravice, ki jih že imajo delav-
ci, se še premalo uporabljajo
za nadaljnje poglabljanje
medsebojnih odnosov.
Kot nam ni bilo nič podar-
jeno v preteklosti, saj smo si
vse morali pridobiti z bojem
in delom, tako lahko tudi na-
šo prihodnost urejamo le z
bolj zavzetim in učinkovitim
delom. Neprestano se je tre-
ba boriti za produkcijo, za
njeno povečanje, kakovost,
za čim nižje stroške, za čim
boljše izkoriščanje materiala
in strojev, za uvedbo novih
Praznik »Polzele«
V tovarni nogavic obljubljajo višji Izvoz
Ob letošnjem 9. septem-
bru, prazniku Tovarne no-
gavic Polzela, so pripravili
vrsto prireditev, osrednja
pa je bila v soboto popol-
dne.
Zaposleni in drugi gostje
so se zbrali v parku Šenek.
Vse je pozdravil predsednik
centralnega delavskega sve-
ta Franci Dobovičnik, potem
pa na kratko orisal razvojno
pot tovarne in pomen prazni-
ka. O dosedanjih uspehih in
načrtih je govoril direktor
Alojz Došler in med drugim
povedal: »Danes šteje kolek-
tiv že preko 1150 zaposlenih.
Sedanja gospodarska situa-
cija je izredno težka, seveda
pa se z njo sooča tudi naš
kolektiv, še posebej zato, ker
moramo vse surovine za iz-
delavo nogavic uvažati. Za
letos smo si postavili zahte-
ven plan, po katerem mora-
mo izdelati 36 milijonov enot
nogavic, kar nam ob dodat-
nih naporih celotnega kolek-
tiva tudi uspeva. Pomembna
naloga, ki jo moramo vestno
izpolnjevati do konca leta, je
povečevanje izvoza na kon-
vertibilno področje, kajti le
na ta način nam bo zagotov-
ljeno nemoteno delo. Tre-
nutno dela za izvoz že petde-
set odstotkov naših zmoglji-
vosti, s čimer bomo letos do-
segli že 2,5 miljona dolarjev
izvoza, kar predstavlja 15 od-
stotno udeležbo v celotnem
prihodku. Seveda ne smemo
zanemariti domačega trga.
Do konca leta bomo delali
vse proste sobote, režijski
delavci pa se akcije udeležu-
jemo z udarniškim delom.
Tako bomo domači trg do-
datno založili z 2,5 milijona
parov nogavic.«
Uradni del so zaključili s
podelitviji jubilejnih nagrad
delavcem za 10, 20 in 30-let-
no delo. V kulturnem pro-
gramu so sodelovali učenci
OŠ Vere Šlander, kvintet La-
stovka in ansambel Toneta
Vidca.	t. TAVČAR
delovnih metod in organiza-
cije, da bi se čim bolj poveča-
la proizvodnja, namenjena
predvsem konvertibilnemu
področju, je poudaril Zdrav-
ko Krvina.
Delavci Gradnje so dosegli
pomembne rezultate. O tem
govori podatek, da letno
ustvarijo preko 600 milijo-
nov dinarjev celotnega pri-
hodka ali 30 milijonov din na
delavca. To so dosegli tudi
zato, ker so se povezali z raz-
nimi raziskovalnimi ustano-
vami in instituti. Tudi zato.
ker se s samoupravnimi spo-
razumi razvijata poslovno te-
hnično sodelovanje s posa-
meznimi organizacijam1
združenega dela.
JANEZ VEDEN1*
Slavnostni govornik ni
proslavi je bil Zdravko Kr-
vina
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 5
Saj ne delamo reforme za eno generacijo
^tegniti pasove v šolstvu - ja. Kako? - bo potrebno še enkrat premisliti
tfihče ne dvomi, da je potrebno tudi
izobraževanju prilagoditi potrebe
hjektivnim možnostim, ki so v seda-
°iih gospodarskih razmerah, močno
ožene. Nihče tudi ne dvomi o tem, da
1 se v posameznih vzgojno izobraže-
valnih organizacijah trudili, da bi že do
vgCjaj prilagajali porabo manjšemu do-
mku sredstev.
Sedaj pa so pred nami stabilizacijski
ukrepi izobraževalne skupnosti Slove-
nje, ki naj bi poenotili akcijo zatego-
vanj3 Pasu tudi v izobraževanju, spri-
čo dejstva, da skupnosti po zadnjih
nodatkih, primanjkuje okoli 200 milio-
|i0v za financiranje vzgojno izobraže-
valnih programov v usmerjenem izo-
braževanju.
Ob pregledu teh ukrepov, ki skozi
javno razpravo že močno odmevajo, pa
je jasno, da bodo v sedanji obliki vpli-
vi na siromašenje vsebine dela, zlasti
na področju vzgoje, s preobremenitvi-
jo vseh predagoških delavcev pa tudi
na kakovost izvajanja programov. Ne-
varnost obstaja tudi v tem, da nekateri
ukrepi lahko pripeljejo do poglablja-
nja socialne diferenciacije med učenci,
kar načenja z ustavo opredeljeno nače-
lo po katerem mora naša družba zago-
toviti enake možnosti za šolanje vsem
otrokom.
Pričeli smo z usmerjenim izobraže-
vanjem, za katerega je bilo že ob uvaja-
nju jasno, da ne bo poceni. Res pa je
tudi, da smo preširoko zastavili in raz-
drobili programe in mrežo šol ter do-
pustili, da so se ob tem vsiljevali posa-
mični lokalni interesi. To je pripeljalo
tudi do takih absurdnih situacij, da v
nekaterih smereh učitelj predava le
trem ali štirim učencem.
S krčenjem mreže šol, z ekonomič-
nim združevanjem sorodnih smeri ter
združevanjem nekaterih učnih vsebin,
bi se dalo marsikaj prihraniti. Tu, to
priznavajo tudi udeleženci v javni raz-
pravi, so skrite rezerve. To pa je seve-
da proces, ki zahteva malo več stro-
kovnega pristopa in nekoliko več časa,
če hočemo, da ostane tudi vsebina
neokrnjena.
Večina ostalih predlogov, ki med
učitelji odmevajo kot restrikcije, pa so
močno vprašljivi in jih bo potrebno še
enkrat strokovno ovrednotiti. Saj so
navsezadnje normativi in programi, ki
smo jih pred nedavnim sprejeli, plod
dolgoletnih pedagoških izkušenj in
znanstvenih dognanj, ki jih nimamo
pravice kar tako odvreči, zato ker nam
v tem trenutku ne ustrezajo. V vse to je
bilo vloženo več kot desetletno delo, ki
je dolgoročno usmerjeno. To je tudi
prav, saj ne delamo reforme za eno
generacijo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Nova raziskovalna
postala v šmihelu
Ob prisotnosti predstav-
nikov mozirske občine, va-
ščanov Šmihela ter članov
biološkega inštituta Jovana
Hadžija, raziskovalnega
centra Slovenske akademi-
je znanosti in umetnosti
(SAZU) so prejšnji teden v
Smihelu nad Mozirjem od-
prli prvo dislocirano biolo-
ško raziskovalno postajo v
naši republiki
O pomenu nove raziskova-
le postaje so ob tej prilož-
nosti spregovorili dr. Jože
°ole, upravnik biološkega
■nštituta, akademik dr. Jože
Goričar, zbrane pa je pozdra-
Vll tudi Lojze Plaznik, pred-
sednik mozirske skupščine
občine, ki je v imenu občine
j^nom inštituta podaril
kniižno zbirko o Gornje Sa-
Vlnjski dolini. Zbranim so
^Peli člani moškega pev-
s*ega zbora iz Šmihela.
. Raziskovalna postaja, ki so
jo ob pomoči vaščanov Smi-
sla zgradili člani inštituta
»aed pobudniki gradnje
Pa Je bil tudi dr. Ivo Pancer
Mozirja, bo namenjena te-
,ei">skim raziskavam, ki jih
°do opravljali člani inštitu-
, ter njihovi zunanji sode-
vd Predvsem bo namenje-
opravljanju vegetacijskih,
0rističnih, zooloških in bio-
zooloških raziskav. Zanimi-
vo predalpsko in alpsko po-
dročje Gornje Savinjske do-
line je namreč v okviru to-
vrstnih raziskav še slabo
znano. Dolgoročno naj bi vso
to bogastvo v obliki znan-
stvenih raziskav predstavili
tudi širši javnosti. Tudi za in-
štitut Jovana Hadžija je to
velika pridobitev, saj je te-
rensko delo v naravi vse kaj
drugega kakor zgolj kabinet-
ske raziskave.
Tudi gozdarjem, ki že ne-
kaj časa sodelujejo z inštitu-
tom, bo delo raziskovalcev v
veliko pomoč, saj bodo na
osnovi raziskav dobili kom-
pleksne rastične podatke o
gornjesavinjskih gozdovih, o
tam koliko in kako lahko po-
segajo v gozdove. Raziskave
bodo seveda koristile tudi
kmetijcem, razvoju kmetij-
stva v dolini. Z opazovanji in
raziskavami bodo zbirali tu-
di splošne ekološke podatke
o dolini. Najpomembnejše
ob tem je torej dejstvo, da
bodo spoznanja raziskoval-
cev koristila uporabnikom,
gozdarjem, kmetom, v pove-
zavi z šolstvom v dolini, ap
bodo tudi mladi zvedeli kaj
več o pomenu raziskovanja.
RADO PANTELIC
Nogavičarski muzej na Polzeli
V okviru praznovanja 56
letnice tovarne nogavic
Polzela, so v graščini Ko-
menda odprli nogavičarski
muzej. Želja, da bi ga odpr-
li, je stara že več let, letos
pa so v graščini Komenda le
dobili prostore in ga ure-
dili.
Levji delež pri ureditvi
muzeja ima Stainko Novak.
Kot je povedal na slovesni
otvoritvi, so priprave trajale
več mesecev. Povedal je tu-
di. da bi se številni stari do-
kumenti verjetno izgubili-in
propadli, če jih ne bi skrlJno
zbiral in čuval Joško Rojnik.
Muzej danes poseduje
prve načrte, ki so bili nareje-
ni leta 1926 za preureditev
tovarne lesnih izdelkov v to-
varno nogavic, razstavljena
je tudi vrsta dokumentov, iz
predvojnega vojnega in po-
vojnega časa, stroji, številne
fotografije in izdelki iz posa-
meznih obdobij.
Obenem je v Komendi še
ena razstava. Predstavlja de-
la Staneta Lesjaka, samouka
iz Prebolda.
T. TAVČAR
. • tohna - Prodajni center Hudinja
kovinotehna k
Obiščite n*%lp?Celju
|	na obrtnem sejmu
Osem uspešnih let
celodnevne šole
Osnovna šola Biba Ročk v
Šoštanju je bila prva slo-
venska šola, kjer so pred
osmimi leti uvedli celo-
dnevni pouk. Takratna
prva generacija je letos to
šolo zapustila in odšla v
srednje šole. Šola, ki je sta-
ra 208 let, ima trenutno v 19
oddelkih 482 otrok iz Šošta-
nja in bližnjih zaselkov (ne-
kaj se jih vozi celo iz Tito-
vega Velenja in Pesja) ter
dve podružnici na Ravnah
nad Šoštanjem in v Belih
vodah.
Ravnatelj Matjaž Natek:
»Pred osmimi leti je bilo tež-
ko, saj smo začeli orati ledi-
no v novi obliki slovenskega
osnovnega šolstva. Najprej
smo se učili učitelji sami.
Hodili smo po slovenskih šo-
lah in »pobrali« vse, kar je
bilo najboljšega ter to prene-
sli v našo šolo. Še najmanj
problemov je bilo s prilaga-
janjem šolarjem, nekoliko
več težav so nam povzročali
nekateri starši, ki v začetku
niso dojeli bistvene oblike
osnovne šole. Mislili so, da
jim bomo otroke vzeli kar za
ves dan. Nasprotno: otroci
so zdaj s starši doma, vse pa
se naj bi že naučili v šoli. To
je velika prednost.«
Kaj pa učni rezultati?
Matjaž Natek: »Presenet-
ljivo dobri. Imamo domala
stoodstotni pozitivni uspeh,
kar še posebej velja za obe
podružnični šoli. Najslabša
ocena je dobra.«
Sodelovanje z združe-
nim delom?
Matjaž Natek: »Z uvedbo
celodnevne šole smo kot
prvi v Sloveniji podpisali sa-
moupravni sporazum o so-
delovanju s Termoelektrar-
no Šoštanj, ki je tudi naš po-
krovitelj. Zdaj hodijo učenci
7. in 8. razredov na praktično
delo v TEŠ, kjer imamo šest
krožkov - mizarski, strojni,
elektro, elektronski, kemij-
ski in radioklub. Sicer pa
imamo za 22 različnih krož-
kov (v vsakem je najmanj po
15 članov) poleg redno zapo-
slenih tudi osemanjst zuna-
njih sodelavcev.«
Novosti v šoli?
Matjaž Natek: »Šola stoji
v centru Šoštanja in zato šir-
jenje ni migoče. Zdaj z last-
nimi sredstvi urejamo pod-
strešje, kjer bomo pridobili
nekaj kabinetov za delo
učencev. Rudnik nam je v
neposredni bližini šole od-
stopil stavbo z zemljiščem,
kjer bomo ureditli drevesni-
co, ribezov nasad ter gojili
poljščine, ki jih potrebujemo
v šolski kuhinji pri pripravi
hrane. Istočasno pa bomo s
tem otroke navajali na delo
na zemlji. Upamo, da bo na-
ša šolska zadruga še letos za-
živela.«
Podružnični šoli na
Ravnah in Belih vodah?
Matjaž Natek: »Naš kolek-
tiv ima 50 zaposlenih. Na
Ravnah imamo 12 in v Belih
vodah 34 otrok od prvega do
četrtega razreda. Na Ravnah
(v obeh krajih je celodnevna
šola že pet let) imajo izredno
aktiven čebelarski krožek
ter si tako za svoje potrebe
sami pridelajo ves med. V
obeh krajih bodo v tem času
dobili asfaltirani cesti, da bo
dostop do šole boljši. Pred-
vsem pa smo ponosni na nji-
hove učne dosežke, ki so
izvrstni.«
Šoštanjska šola Biba Ročk
je polna, načenja jo že tudi
zob časa, v klet vdira voda.
Matjaž Natek s kolektivom
pa ne obupa in delajo tako,
da je otrokom dobro. Kljub
težavam vedno znova pouk
in njegove izvenšolske de-
javnosti bogatijo, kar se kaže
tudi na rezultatih, ki so re-
snično lepi. »Z delom skozi
težave« je motto kolektiva
osnovne šole Biba Ročk v
Šoštanju, kjer je letos prva
generacija zapustila celo-
dnevno osemletko.
TONE VRABL
SALON MEBLO
CELJE
vabi
k sodelovanju
AVTOPREVOZNIKA
s svojim kamionom za pre-
voz pohištva.
Tel: (063) 223-52.
MLADINSKA KNJIGA
TOZD KNJIGARNE IN
PAPIRNICE
LJUBLJANA, Titova 3
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
KOMISIONAR ZA PREVZEM IN
ODPREMO
v poslovni enoti Celje, Stanetova 3
Pogoji:
-	končana poklicna šola trgovske smeri
-	osnovna šola
-	dve leti delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Delo je v eni izmeni za nedoločen čas.
Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni od
objave na naslov:
MLADINSKA KNJIGA. KNJIGARNA CELJE
Stanetova 3	,
6. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
V KS Blagovna so praznovali
Krajevna skupnost Bla-
govna je ena najmanj razvi-
tih krajevnih skupnosti
šentjurske občine. Ustanov-
ljena je bila leta 1964 zaradi
odškodninskih zahtevkov
ljudi, ki so bili prizadeti s
Cinkarniškimi odpadki.
Prav ta hitra povezava va-
ških skupnosti, ki so med
seboj precej oddaljene, pa
je kasneje razvoj krajevne
skupnosti bolj ovirala kot
vzpodbujala.
Značilno za krajevno
skupnost Blagovna je tudi
to, da krajani nimajo trgovi-
ne, nobene telefonske števil-
ke in niti ene temeljne orga-
nizacije združenega dela na
svojem ozemlju. Vsej svoji
nerazvitosti navkljub pa živi-
jo tukaj prizadevni in delov-
ni ljudje. To se vselej pokaže
pri skupnih prostovoljnih
delovnih akcijah, ko krajani
samoiniciativno poprimejo
za delo in zberejo potrebna
materialna sredstva. Ce bi se
zanašali na družbeno pomoč,
potem v kraju ne bi imeli niti
tega, kar sedaj imajo, menijo
krajani - in kar prav imajo.
Vsako leto pripravi krajev-
ni praznik ena izmed treh va-
ških skupnosti, letos pa so to
nalogo prevzeli člani Gasil-
skega društva Lokarje. Gla-
silsko društvo je nosilec dru-
žabnega življanja v kraju in
poleg požarne varnosti skrbi
tudi za hitejši razvoj kraja.
Tako so pričeli skupaj s kra-
jani graditi Dom splošnega
ljudskega odproa na Selah,
ki je sedaj v zadnji fazi iz-
gradnje. Gasilci in krajani so
v izgradnjo doma doslej vlo-
žili že nekaj več kot 4000 pro-
stovoljnih delovnih ur, zbrali
so finančna sredstva in ma-
terial, tako da je v dom vlože-
nih le tretjina družbenih
sredstev.
Letošnje praznovanje so
krajani počastili s srečanjem
mladine in borcev ter ranjen-
cev, ki so se zdravili v parti-
zanski bolnišnici Zimi. Na
srečanje je prišel tudi
dr. Gabriel Hrušovar, zdrav-
nik, ki je nekaj časa deloval v
tej zemljanki. Poleg
dr. Hrušovarja so priznanja
krajevne skupnosti prejeli še
Martin Anderlič, Franc Ko-
renjak, Marjan Mastnak in
Zavarovalna skupnost Tri-
glav - območna skupnost
Celje. Najboljši učenci -
osnovnošolci pa so prejeli
knjižne nagrade.
IVANA FIDLER
Slovensko
tekmovanje
šoferjev in
avtomehanikov
V soboto dopoldne se
bo na avtopoligonu v Lju-
bečni začelo republiško
tekmovanje šoferjev in
avtomehanikov. Med sa-
bo se bodo pomerili v po-
znavanju cestno promet-
nih predpisov, pozna-
vanju prve pomoči, v
spretnostni vožnji, izpol-
njevanju prevozne doku-
mentacije in ne nazadnje
v streljanju z zračno pu-
ško. Tekmovanja se bo
udeležilo sto tekmoval-
cev iz vse Slovenije, med
njimi pa bo tudi štirideset
pripadnikov JLA. Zaklju-
ček s podelitvijo priznanj
bo ob sedemnajsti uri.
JANEZ VEDENIK
Recital v čast
prazniku
V počastitev za delavce
uspešnega konca velike
stavke leta 1936 so krajani
KS Gaberje s svečanostjo na
telovadišču Partizana Ga-
berje zaključili praznovanje
krajevnega praznika. Ob tej
priložnosti je skupina mla-
dincev iz EMA izvedla reci-
tal vezan na delavsko in
osvobodilno gibanje kraja
po besedilu Darinke Jošto-
ve, v programu pa so sodelo-
vali tudi otroci WZ Anice
Cernejeve.
Praznujejo krajani Ostrožnega
Krajevna skupnost ostrožno praznuje svoj krajevni praa.
nik v spomin na veličasten zbor vseh partizanskih brigad, ki
je bil 19. septembra 1954. leta na Ostrožnem. Zbranim je
takrat govoril tovariš Tito.
Letos bodo imeli osrednjo prireditev v soboto, 17. septerrv
bra, pri gasilskem domu na Ostrožnem. Pripravili so bogat
kulturni program, ki ga bo popestril prikaz preventivne
dejavnosti gasilskega društva, ki je najbolj delovno društvo
v kraju in vključuje skoraj vse pionirje in mladince s tega
območja. Ob tej priložnosti bodo gasilci prevzeli novo gasil,
sko kombinirano vozilo TAM.
Tako kot v vseh manjših krajevnih skupnostih je tudi za to
značilno, da vsako novo pridobitev obogatijo krajani z mate-
rialnim prispevkom in prostovoljnim delom. Tako so pripo.
mogli tudi k boljši cestni povezavi v kraju. Asfaltirali so
nekaj cestnih odcepov in sicer cesto proti Smartinskemu
jezeru v dolžini 850 metrov, dva krajša odcepa v Lokrovcu in
na Dobrovi, nekaj dela na cestah pa jih čaka še do konca
leta.
WE
Krajani Dolgega polja slavijo
V mesecu septembru slavi KS Dolgo polje svoj praznik.
Letos praznujejo že tretjič. V počastitev praznika so organi-
zirali več športnih aktivnosti in prireditev.
Slavnostna seia skupščine krajevne skupnosti Dolgo polje
in družbenopolitičnih organizacij s tega področja bo 21.
septembra v prostorih Pionirskega doma. Predstavniki kra-
jevne skupnosti bodo položili venec na grobnico narodnih
herojev. Po seji bo ob 17. uri na dvorišču I. osnovne šole
osrednja proslava, v kateri bodo obudili spomin na težke
vojne dni, ko so Nemci pred I. osnovno šolo v Celju leta 1942
ločili 600 otrok od mater in tako izvedli enega največjih
genocidov nad slovenskim narodom.
BD
Krajevna skupnost Pod gradom praznuje
Danes, 16. septembra praznuje svoj praznik krajevna
skupnost Pod gradom. Ta dan si je izbrala za svoj praznik v
spomin na 16. september 1941, ko je več kot 130 rudarjev s
pečovniškega rudnika odšlo v partizane. Ze ves teden se
vrstijo različne prireditve od športnih do kulturnih. Danes
bo tudi slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organizacij.
Krajevni praznik Store
Ves teden potekajo po krajih krajevne skupnosti Store
različne prireditve v počastitev krajevnega praznika. Zaklju-
čna slovesnost pa bo v nedeljo, 18. septembra v Prožinsk
vasi z gasilskim tekmovanjem moških in ženskih desetin te'
priložnostno proslavo po kateri bodo za veselo razpoloženj,
igrali Veseli Štajerci. Tekmovanje se bo začelo ob 13,30. uri
pri gasilskem domu.
TV
Krajani Dobrne o zazidalnem načrtu
Več kot 80 krajanov Dobrne se je zbralo prejšnji teden na
zboru, na katerem so spregovorili o zazidalnem načrtu Do-
brne, ki je v javni razgrnitvi že od 15. avgusta. Bistvenih
pripomb nanj niso imeli, dogovorili pa so se, da je treba
proučiti še možnost, da bi stari stavbi v centru Dobrne
zamenjala čez leta trgovina.
Na zboru so krajani obravnavali še listo evidentiranih
kandidatov za funkcije v krajevni konferenci SZDL.
MBP
Delovna tekmovanja
slovenskih
komunalcev
Konec tedna, 16. in 17. septembra
bodo v Celju delovna tekmovanja ko-
munalcev Slovenije. To so tradicional-
na srečanja slovenskih komunalcev,
osnovni namen pa je razvijanje delov-
ne sposobnosti, aktivnosti in enotnosti
na komunalnem področju. Poleg tega
pa je cilj teh tekmovanj tudi ohranitev
zdravih, delovnih in samoupravnih
odnosov.
Delovna tekmovanja so sestavljena
iz delovnih, SLO in športnih tekmo-
vanj. Delovna tekmovanja vsebujejo
srečanja na področju vodovoda in ka-
nalizacije, javne higiene in gasilcev,
SLO tekmovanje sestoji iz ekipnega
streljanja z zračno puško, meta bombe
ter terenskega teka, športna tekmova-
nja pa vsebujejo mali nogomet, šah in
keglanje.
Tekmovanja bodo na Lavi, pa tudi
na igriščih šol. V petek, 16. septembra
bo ob 15. uri še otvoritev razstave ko-
munalne opreme na parkirišču pri ho-
telu Turška mačka.
BD
Uspešni gasilci
Šentjurja in Šoštanja
V	Ljubljani je bilo republiško prven-
stvo gasilskih desetin pionirjev in mla-
dink, kjer je nastopilo več ekip tudi s
širšega celjskega območja. Še naju-
spešnejše so bile predstavnice GD Šo-
štanj, ki so med 20 enotami v kategori-
ji pionirk A osvojile prvo mesto, med-
tem ko so bile mladinke iz GD Šentjur
pri Celju druge.
V	soboto bo še republiško prvenstvo
za člane, članice in mladince v Gornji
Radgoni, ki bo v počastitev
10. kongresa gasilcev prihodnje leto v
Mariboru.	TV
Jože Perčič
Juškin mu tudi pravijo
in na svoje likovne stvari-
tve se tako podpisuje. Iz
navade ali spomina na ti-
sto davno šolsko leto v
Ljubljani, ko je ob kresu
recitiral lastno pesem.
Dolge lase je imel za tiste
čase in bil je kot Puškin.
Pa so mu rekli, da ju ne bi
zamenjevali - Juškin. Ker
je Jože, ker so jim bile
všeč njegove pesmi.
Kar težko sem si ob
prvem srečanju z Jože-
tom Perčičem predstav-
ljala dolgolasega mlade-
niča, ki je zaradi izgleda
in svojega pesnjenja do-
bil zveneč vzdevek. A
umirjen, resen obraz je le
krinka. Za njo še vedno
vre, kot nekoč, kot vsa le-
ta. Morda je sedaj le bolj
izrazita odločnost, da sto-
ri tisto in tako, kot se mu
zdi prav. So rekli, da se
umetnik ne more ukvar-
jati s poezijo in z likovno
umetnostjo hkrati. Sam
pa ve, da če imeš smisel
za eno vrsto umetnosti, ti
druga tudi ni tuja. Ustvar-
ja tisto, kar si želi. Dolgo
so bile to pesmi, zlasti v
živi povezanosti z glasbo.
Leta s komponistom Fra-
njom Bergerjem so nepo-
zabna, kot številne melo-
dije, ki jim je dal vsebino.
»Savinjska dolina« je le
ena izmed njih. S svojimi
pesmimi je spremil na
pot Ota Pestnerja - za nje-
govo prvo ploščo je napi-
sal besedila. A ko ni bilo
več živega stika z glasbo,
je tudi pesem usahnila.
Razmahnila pa se je nje-
gova likovna ustvarjal-
nost. Tudi tu je ena zvrst
za človeka širokega po-
gleda preozka. Krajinam,
največ jih je s Kozjanske-
ga, so se pridružile igre
barv. Abstraktna umet-
nost. V njej lahko izzivi
svoj bogat notranji svet,
najde vedno kaj novega.
Čeravno Jože Perčič
vedno išče nove in nove
izraze, pa ostaja zvest sa-
memu sebr, svoji delovni
organizaciji Nivo, kjer že
tri desetletja skrbi za 1000
kilometrov vodotokov
kot vodja nadzorne služ-
be, kjer je urednik glasila
in kj\r je dolga leta na če-
lu sindikalne organizaci-
je. Za to delo, za delo v
medobčinskem odboru
sindikata gradbenih de-
lavcev, je prejel red dela s
srebrnim vencem in sre-
brni znak Zveze sindika-
tov. Ni mu žal za delo, ki
ga je tu opravil, pa čeprav
niso vedno uspeli. Ne, Jo-
že Perčič ni človek, ki bi
mu bilo žal. Nam pa je
lahko, da ni takšnih Ju-
škinov več.
MILENA B. POKLIC
Lojzka Bogataj
Nežka Grobin
Barbara Košec
Anica Marovšek
Prišel je čas za ozimnico
Ko se prično dnevi krajša-
ti in večeri daljšati, nastopi
čas za nakup ozimnice. To
predstavlja iz leta v leto
večji izdatek. Pri priprav-
ljanju ozimnice si pomaga-
jo na različne načine.
Gospodinje pridno vlaga-
jo, na deželi gredo marsika-
teri pomagat kmetom pri je-
senskem spravilu, pa zato
dobijo košaro ali dve krom-
pirja.
O letošnji ozimnici so nam
povedali:
Lojzka Bogataj iz Polzele:
»Vložila sem kumarice in pa-
priko, krompir sem kupila,
medtem ko bom jabolka ku-
povala sproti, kar nimam
primerne shrambe. Cene so
letos visoke, sicer pa, kaj
sploh še ni drago?!«
Nežka Grobin iz Liboj:
»Do sedaj sem vložila okrog
150 kozarcev zelenjave in
kompotov. S tem je veliko
dela, je pa še vedno ceneje
kot kupovati že vloženo, pa
še veliko boljše je. Krompir
smo pridelali doma, jabolka
pa bom kupila na Miro-
sanu.«
Barbara Košec iz Celja:
»Meščani, predvsem tisti v
družbenih stanovanjih, smo
bolj vezani na sprotno naku-
povanje kot na enkratni na-
kup ozimnice. Nekaj maleg3
bom vložila, za jabolka i11
krompir pa nimam shrambe
Vse pa je letos zelo drag0;
posebno za delavce z nizkim1
dohodki.«
Anica Marovšek iz Žalca1
»Krompir sem že kupila P°
20 din, precej pa sem vložil3
tudi sadja, paprike, kumari
in skuhala marmelade. Kef
so cene letos kar visoke, s'
pač mora človek tako pom3'
gati, da zniža stroške, pa ^
kljub temu dovolj za zimo "
T. TAVCA^
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm
NOVI TEDNIK - STRAN 7
XVI. MEDNARODNI
OBRTNI SEJEM
CELJE - GOLOVEC
OD 16. DO 25. SEPTEMBRA 1983
Nova priložnost, da občani in združeno
delo spoznajo ponudbo zasebne obrti
Ekonomski razvoj v svetu kaže, da obrt še zdaleč ni
preživeta oblika proizvodnje. Nasprotno, prav drobno
gospodarstvo odpira največje možnosti za
zadovoljevanje novih potreb industrije in prebivalstva,
uvajanje novih tehnologij, inovacij, izboljšav ter
organizacijskih novosti. Obrtna proizvodnja ostaja torej
nujen in vse pomembnejši del vsake oblike industrijske
izdelave.
Zadnja leta smo tudi v Ju-
goslaviji začeli drobno go-
spodarstvo oziroma družbe-
no in zasebno obrt drugače
vrednotiti. Sintezo te spre-
membe nam kažejo zaklju-
čki komisije zveznih družbe-
ni svetov za vprašanja eko-
nomske stabilizacije.
Kraigherjeva komisija je
namreč ugotovila, da je obrt
pri nas preslabo razvita.
Glavna zavora pri razvoju za-
sebne obrti je bila predvsem
ideološke narave. Opirala se
je na preživeto dogmo, da za-
sebna dejavnost v pogojih
socialistične produkcije
zgolj ohranja, oziroma poraja
nove kapitalistične odnose.
Naši vodilni teoretiki so s
takšno miselnostjo že zdav-
naj obračunali. Edvard Kar-
delj je, na primer, jasno opre-
delil, da samostojnega oseb-
nega dela ni mogoče obrav-
navati drugače kot sociali-
stičnega dela in enega od bi-
stvenih elementov človeko-
ve svobode.
Kljub jasnim opredeli-
tvam vloge in položaja za-
sebne obrti, pa je admini-
stracija vendarle sprejemala
razne zakone, uredbe in od-
loke, ki so razvoj zasebne
obrti vse prej kot spodbujali.
Kakšne posledice je imela
takšna politika, je ugotovila
tudi Kraigherjeva komisija:
nerazvitost drobnega gospo-
darstva je postala pri nas or-
ganska pomanjkljivost celot-
nega gospodarstva. Gospo-
darska struktura je zato eno-
stranska, delitev dela nera-
zvita, asortiman izdelkov zo-
žen, proizvodni stroški višji,
številne potrebe industrije in
prebivalstva pa nezadovolje-
ne in vezane na uvoz. Neiz-
koriščeni so ostali številni
človeški potenciali, manjše
so možnosti zaposlovanja,
precej sredstev pa je name-
sto v investicije in bogatenje
celokupne proizvodnje zašlo
v osebno potrošnjo.
Splošne družbene usmeri-
tve so glede razvoja zasebne
obrti v družbenem planu
Slovenije natančno oprede-
ljene, skupaj z nalogami, ki
bi jih naj nosilci planiranja
upoštevali in izpolnjevali -
na področju prostorske,
davčne in kreditne politike,
do drugih ekonomskih ukre-
pov, ki bi naj spodbujali in
usmerjali razvoj zasebne
obrti.
Vendar pa v praksi stvari
stojijo precej drugače. Zad-
nje leto smo v Sloveniji pre-
jeli nov obrtni in davčni za-
kon. Oba sicer pomenita ko-
rak naprej v formalnem ure-
jevanju zasebne obrti, ven-
dar je v obeh ostalo še precej
omejitvenih elementov, ki
kažejo, da naša zakonska in
druga regulativa le stežka in
počasi sledi globalnim druž-
benopolitičnim opredeli-
tvam na tem področju.
Takšni odnosi seveda pre-
cej vplivajo na razvoj sloven-
ske zasebne obrti. 2e lani
smo lahko opazili počasnejši
napredek zasebne dejavno-
sti, letos pa zaznavamo tudi
že določeno stagnacijo ali ce-
lo nazadovanje, kot na pri-
mer v avtoprevozništvu in
prodaji na drobno. Takšen
razplet dogajanj pa gotovo ni
v skladu s splošnimi družbe-
nimi usmeritvami.
Celjski sejem je torej nova
priložnost, da se tudi sloven-
ska industrija bolje seznani s
ponudbo in kvaliteto izdel-
kov naše zasebne obrti. Pri
tem ji bo pomagal tudi obši-
ren katalog in računalnik,
napolnjen s podatki, kje je
moč dobiti kakšen obrtniški
izdelek oziroma ga naročiti.
Znova moramo namreč ugo-
toviti, da imamo v koopera-
ciji med industrijo in zaseb-
no obrtjo še veliko neizkori-
ščenih možnosti. To koope-
racijo bi morali razširiti na
osnovi novih programov, saj
je dosedanja raven sodelova-
nja že izrabljena in ne ponuja
novih, boljših in širših mož-
nosti sodelovanja.
Izvoz je še naprej ena od
najpomembnejših nalog slo-
venske zasebne obrti. Tudi
na sejmu dajemo zato velik
poudarek izdelkom, ki bi jih
lahko obrtniki samostojno,
ali pa skupaj z industrijo ali
trgovino prodajali na tuje.
Enako pomembni so seveda
tudi proizvodi, ki bi lahko
nadomestili tiste, ki jih mo-
ramo sedaj uvažati. Zveza
obilnih združenj Slovenije
obenem še naprej spodbuja
inovativno dejavnost.
Novosti so razstavljene na
sejmu, najuspešnejše med
njimi pa bomo tudi nagra-
dili.
Na strokovnih posvetih se
bo letos razprava verjetno od
načelnih, nagnila v korist ra-
zreševanju konkretnih pro-
blemov v razvoju slovenske
družbene in zasebne obrti.
Skratka, odpravljanja pro-
blemov. ki zavirajo razvoj
slovenske obrti, se bo treba
konkretno lotiti. Le tako bo-
mo lahko obrt razvili do to-
likšne mere, da bo sposobna
zadovoljiti vse večje potrebe
industrije in prebivalstva.
Oblikovanje takšnih ponudb
pa je tudi ena od nalog celj-
skega sejma in obenem tudi
pogoj, da bomo lahko na na-
slednjem sejmu pokazali še
več novega in koristnega.
Predsednik
organizacijskega odbora:
STANE SPINDLER
Stane Šindler: »Želimo, da
hi vpeljali trajno obliko po-
nudbe obrtnih storitev
združenemu delu in obča-
nom in sejem je ena izmed
poti. Na njeni bo tudi šolska
mladina ob pregledu
ustvarjalnosti na področju
obrti lahko spoznala nove
možnosti za usmeritev v po -
klic in življenje.«
Na letošnjem, 16. sejmu
obrti v Celju sodeluje vseh
63 slovenskih obrtnih zdru-
ženj, 27 obrtnih zadrug,
skupno pa se bo predstavilo
okoli 3500 zasebnih razstav-
ljalcev. Na 5900 kvadratnih
metrov razstavišča sodelu-
je tudi okoli 25 OZD drob-
nega gospodarstva. Obrtni
sejem bodo popestrile še
številne druge prireditve:
strokovne razprave, šport-
na srečanja, izborna gostin-
ska ponudba in široka izbi-
ra različnih stvari, ki jih bo-
do prodajali na okoli 140
stojnicah.
Pestrost je ena izmed zna-
čilnosti celjskega sejma.
Letos bo na njem pred-
stavljeno tretjina novih
izdelkov, takšnih, kijih na
lanskem sejmu ni bilo, pa
čeprav je bil največji do-
slej. Na njem je svoje iz-
delke razstavljalo 3800 za-
sebnih obrtnikov, sejem
pa si je ogledalo 120.000
obiskovalcev. Da je bila
včasih kar gneča, lahko
vidite tudi na posnetku.
No, pa zaradi zanimivosti
razstavljenega in pomena
spremljajočih prireditev
tudi letos obiskovalcev
gotovo ne bo manjkalo.
Nekatere bo - letos pr\rič -
pripeljal tudi celjski Izlet-
nik oziroma njegova turi-
stična agencija, ki je pri-
pravila eno in dvodnevne
ponudbe, v katere so poleg
ogleda sejma vključili še
zlatarsko razstavo, narav-
ne in zgodovinske zname-
nitosti Celja in okolice.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Do podatkov o razstavlialcih
in proizvodnih z računalnikom
Novost na letošnjem 16.
mednarodnem obrtnem sej-
mu je ISIP - izkazovanje se-
jemskih informacij o izdel-
kih in proizvajalcih. V bi-
stvu je to sodoben vodič, ki
bo v pomoč obiskovalcem
in razstavljalcem. S pomoč-
jo računalnika bo vsakdo,
ki bo to želel, v izredno hi-
trem času seznanjen s proi-
zvodi in proizvajalci, ki ga
zanimajo.
Na lanskem mednarod-
nem obrtnem sejmu je Za-
vod Golovec s pomočjo soor-
ganizatorjev sejma in raz-
stavljalcev izdal obsežen se-
jemski katalog, ki je bil po
vsebinski zasnovi bistvena
novost na sejemskih priredi-
tvah. Praktično so zbrani po-
datki imeli trajnejšo vre-
dnost, saj je bilo mogoče z
njihovo pomočjo priti do
realizacije najrazličnejših
oblik poslovnega sodelova-
nja. Zanimanje za katalog,
tudi po sejmu, je pokazalo,
da je takšen seznam proizvo-
dov z vsemi osnovnimi po-
datki potreben predvsem
raznim nabavnim službam,
projektantom, strokovnja-
kom za načrtovanje proiz-
vodnje, službam za poslovno
sodelovanje in številnim
drugim. Prav zaradi tega je
letošnji sejemski katalog pri-
pravljen še skrbneje in z ne-
katerimi novimi podatki.
Seveda je nemogoče, da bi
vsak obiskovalec pred ogle-
dom sejma prečital"sejemski
katalog in si vnaprej začrtal
ogled. To bo lažje opravil s
pomočjo računalnika, ki ima
zajete vse podatke, ki so v
katalogu in prenešeni v pri-
merni obliki v računalnik. S
posebno terminalsko opre-
mo je mogoč vpogled v te
podatke na daljavo. Raču-
nalnik z vnešenimi podatki
je v stavbi Razvojnega cen-
tra, terminal na katerem od-
čitamo iskane podatke pa je
v informacijski pisarni v
montažni hiši, ki jo kot pro-
totip novega sistema mon-
tažne hiše razstavlja obrtnik
Franc Birtič iz Dobrove pri
Ljubljani. Za podoben pro-
totip je Franc Birtič dobil na
lanskem sejmu drugo nagra-
do za inovacije.
Podatki v računalniku so
urejeni po enakem principu
kot v katalogu. Vsi razstav-
ljeni izdelki so zajeti v pano-
gah. Te so razdeljene na sku-
pine in v skupinah je še na-
daljnja razdelitev na posa-
mezne izdelke z osnovnimi
podatki.
Poglejmo praktični pri-
mer: Obiskovalec se zanima
za lesene zibelke. S pomočjo
terminala dobimo podatke
za panogo LESNI IZDELKI.
V tej panogi imamo skupino
proizvodov OTROŠKO PO-
HIŠTVO. Zahtevamo podat-
ke za to skupino in dobimo
odgovor, da v tej skupini na-
slednji izdelki:
ZIBELKA
otroška posteljica
_ otroška mizica.
Ze tukaj dobi obiskovalec
podatek kje so posamezni
proizvodi razstavljeni. Na-
slednji korak je zahtevek,za
podatke o proizvodu zibelka.
Na terminalu dobimo po-
datke:
zibelka
Jamnik Alojz
Juvanje 5
63 333 Ljubno
telefon 063/840 127
In prostor kjer je razstav-
ljen ta izdelek. Obiskovalec
bo te podžtke dobil izpisane
na posebnem formularju.
Možna je seveda tudi
obratna pot. Obiskovalec se
zanima za proizvod zibelka,
ki ima na razstavnem mestu
šifro 115.001. S tem podat-
kom pride v informacijsko
pisarno in s pomočjo te šifre
bo takoj dobil vse podatke o
razstavljalcu tega izdelka.
Povedati moramo, da so
zajeti "podatki o izdelkih in
njihovih proizvajalcih, ki so
člani Zveze obrtnih združenj
in Splošnega združenja
drobnega gospodarstva. Za-
jetih je vseh 64 obrtnih zdru-
ženj, 20 obrtnih zadrug in 20
OZD.
Predstavitev proizvodov
razstavljenih na 16. medna-
rodnem obrtnem sejmu s po-
močjo računalnika je le del
širše načrtovanega projekta.
Vsekakor pomeni takšno
»vodstvo« po sejmu bistve-
no novost v sejemski dejav-
nosti, saj obiskovalec na so-
doben način v čim krajšem
možnem času dobi osnovne
podatke o proizvodu, ki ga
zanimajo in seveda tudi na-
potilo kje je razstavljen.
Pri realizaciji tega pro-
jekta sodelujejo: Razvojni
center Celje TOZD Informa-
cijsko računalniški center,
TOZD Inžiniring, Zavod
Golovec in pa še Zveza
obrtnih združenj Slovenije
in Splošno združenje drob-
nega gospodarstva Slove-
nije._
Petnajst sejemskih let
•	Prvi sejem obrti - od 28. septembra do 6. oktobra
1968. leta na stadionu Borisa Kidriča.
•	Drugi sejem - od 27. septembra do 5. oktobra 1969.
leta.
•	Tretji sejem - od 15. do 23. avgusta 1970, edini med
prvimi osmimi v prostorih Prve osnovne šole.
•	Četrti sejem - od 25. septembra do 3. oktobra 1971.
leta.
•	Peti sejem - od 28. septembra do 8. oktobra 1972. leta.
•	Šesti sejem - od 28. septembra do 7. oktobra 1973.
leta.
•	Sedmi sejem - od 27. septembra do 6. oktobra 1974.
leta - na njem je bila razstava igrač, ki je prerasla kasneje v
sejem Vse za otroka.
•	Osmi sejem - od 19. do 28. septembra 1975. leta.
•	Deveti sejem - od 24. septembra do 3. oktobra 1976.
leta, prvič v sedanjih sejemskih prostorih centra Golovec.
•	Deseti sejem - od 23. septembra do 10. oktobra 1977.
leta, zadnji sejem, ki ga je pripravilo Poslovno združenje
Formator.
•	Enajsti sejem - od 22. septembra do 1. oktobra 1978.
leta. Preimenoval se je v sejem obrti, male industrije in
trgovine.
•	Dvanajsti sejem - od 21. do 30. septembra 1979. leta že
nosi naslov Mednarodni sejem obrti in opreme za obrt,
soorganizirata pa ga prvič poleg Zavoda Golovec še Zveza
obrtnih združenj Slovenije in Splošno združenje drobnega
gospodarstva Slovenije.
•	Trinajsti sejem - od 19. do 28. septembra 1980. leta.
•	Štirinajsti sejem - od 18. do 27. septembra 1981. leta.
•	Petnajsti sejem - od 17. do 26. septembra 1982. leta.
Častni odbor XVI. mednarodnega
sejma obrti
Predsednik:
Jože Knez, podpredsednik republiške konference
Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Slovenije
Člani:
Vlado Klemenčič, podpredsednik izvršnega sveta
SR Slovenije, Janez Lenasi, predsednik Medobčinske
gospodarske zbornice Celje, Martin Mlinar, predsed- j
nik zbora združenega dela SR Slovenije, Herman Ri-
gelnik, predsednik republiškega komiteja za indu-
strijo in gradbeništvo, Milivoj Samar, predsednik re-
publiškega komiteja za družbeno planiranje, Edvard
Stepišnik, predsednik skupščine občine Celje,
Francka Herga, podpredsednica republiškega sveta
Zveze sindikatov Slovenije, Jože Štefančič, republiški
svetovalec za drobno gospodarstvo, Majda Trogar,
predsednica skupščine splošnega združenja drobnega
gospodarstva Slovenije, Jože Oreškovič,predsednik
izvršilnega odbora splošnega združenja drobnega go-
spodarstva Slovenije, Franjo Verdnik, podpredsednik
Zveze obrtnih združenj Slovenije, Bogomila Mitič,
predsednica republiškega komiteja za turizem, Mirko
Kolnik, direktor zavoda ŠRC Golovec, Peter Toš,
predsednik komiteja izvršnega sveta skupščine SR
Slovenije za delo, Luka Žibert, predsednik republi-
škega komiteja za promet in zveze, Stane Špindler-
predsednik organizacijskega odbora XVI. mednarod-
nega sejma obrti.
Organizacijski odbor
Predsednik:
Stane Špindler, predsednik Zveze obrtnih združenj
Slovenije
Člani:
Ernest Draš, Leopold Drame, Vili Meglic, Viljem
Orel, vsi delegati Zveze obrtnih združenj Slovenije;
Mihael Mišič, Anica Čampa, Majda Trogar, Jernej
Logar, Štefan Fras, vsi delegati splošnega združenja
drobnega gospodarstva; Mirko Kolnik, direktor Za-
voda športnorekreacijski center Golovec, Jože Rup-
nik, referent za sejme pri Zvezi obrtnih združenj Slo-
venije, Jože Kuzma,vodja oddelka za sejme športno
rekreacijskega centra Golovec in Adolf Kukovec, vo-
dja splošnega oddelka športno rekreacijskega centra
Golovec Celje.
Sejem ni sejmu podoben, a
celjski sejem vztrajno raste
mmBmmmmmmmmmmmmmmmuammmmmmmmm
Daleč je že september
pred šestnajstimi leti, daleč
tisti prvi sejem obrti v Ce-
lju leta 1968. Saj so že pred
tem letom bile v Celju obrt-
ne razstave in sejmi, prvi
celo leta 1878, a to so bila
bolj naključja. Organizira-
no pa se je le pričelo šele
pred šestnajstimi leti. Ta-
krat so se odločili, da to ne
bo le celjska prireditev,
temveč slovenska, jugoslo-
vanska. Iz leta v leto je to
vse bolj postajala in ostala.
Iz njega je zrasel še en se-
jem. Sejem Vse za otroka.
Kot sejem obrti je tudi ta
vse pomembnejši. Za obrt-
nike, za združeno delo, za
občane, za našo družbo, lah-
ko rečemo.
Čeprav je že bilo petnajst
sejmov v Celju, ne bi mogli
reči, da sta bila dva enaka.
Ne le razstavljeni izdelki, tu-
di spremljajoče prireditve se
iz leta v leto spreminjajo. Ko
sta se celjskemu prireditelju
priključila Splošno združe-
nje drobnega gospodarstva
Slovenije in Zveza obrtnih
združenj Slovenije, je sejem
dobil celovito podobo.
Skupno delo je rodilo sado-
ve. Vse več je bilo na sejmu
razstavljalcev, vse več tistih,
ki so jih njihovi izdelki pri-
tegnili. Obrtniki, obrtna
združenja in zadruge, obrtne
organizacije združenega dela
in pogodbene organizacije
združenega dela, vsi ti se
predstavljajo organizirano.
To pa spet omogoča tudi do-
seganje drugih ciljev.
Ne samo Zveza obrtnih
združenj Slovenije, Zavod
Golovec in skupščina občine
Celje, ki vsako leto nagrade
najkvalitetnejše izdelke in
inovacije, ne samo obrtniki
in drobno gospodarstvo. Tu-
di to je namen številnih
spremljajočih prireditev sej-
ma, ki že dolgo niso več le
spremljajoče, temveč vsaj
enako pomembne kot sejem
sam. Številni razgovori, po-
svetovanja in predavanja v
času preteklih sejmov so ro-
dila sadove, marsikatero je
ostalo zgolj pri takrat izreče-
nih besedah.
Tudi letos se bodo zvrstila
pomembna srečanja, od njih
pa vsi pričakujejo veliko. Ne
samo ugotavljanje položaja
obrti in drobnega gospodar-
stva, ne le toženja o zapre-
kah, ki stojijo na poti nadalj;
njega razvoja, temveč tudi
konkretne predloge, kako
jih odstraniti ali vsaj zmanj-
šati. Od obrti in drobnega
gospdarstva pričakujemo
veliko, pričakovanja pa se ne
morejo uresničiti, če jih ne
spremljajo tudi dejanja. Al1
bodo sledila letošnjem11
XVI. mednarodnemu sejmu
obrti v Celju?
Na sejmu so vse bolj vi-
dna prizadevanja obrti in
drobnega gospodarstva za
prodor v izvoz in nadome-
ščanje uvoza, vse bolj vidno
je tudi njihovo ustvarjalno
inovacijsko delo. To pa je
vzpodbuda tudi drugim.
Takšnih vzgledov si lahko v
tem času želimo še bolj kot
pred leti. Bolj jih potrebuje-
mo in upajmo, da jih bomo
znali tudi bolj ceniti.
Prvi sejem obrti je leta 1968 odprla tedanja predsednica
celjske občinske skupščine Olga Vrabič
SEPTEMBER 1963
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Problematika atestiranja
v mednarodnem prometu
Mednarodna menjava
blaga in mednarodna deli-
tev dela zavzemata iz leta v
leto večji obseg. To dvoje
pa je možno razvijati, če ve-
ljajo v vseh sodelujočih dr-
žavah iste tehnične osnove.
Ni slučaj, da so prav elek-
trotehniki prvi spoznali po-
trebo po usklajevanju stan-
dardov in v ta namen že leta
1906 ustanovili »Mednarod-
no elektrotehniško komisijo
(IEC), katere končni cilj je
bil usklajevanje nacionalnih
standardov in izdajanje med-
narodnih priporočil, katerih
vsebino naj bi prevzemale
posamezne države v svoje
nacionalne standarde. Temu
zgledu so kasneje sledile tu-
di druge organizacije kot
ISO, CEE itd. V prometu
blaga tako v narodnem kot
mednarodnem merilu pa so
se vse pogosteje javljale po-
trebe po dokazovanju, da so
proizvodi, oprema, ipd. izde-
lani v skladu z določenimi
tehničnimi predpisi, stan-
dardi ali dogovorjenimi te-
hničnimi specifikacijami.
Vzporedno s tem so se v raz-
nih deželah, ki so na tem po-
dročju prednjačile, javljale
potrebe po uvedbi atestira-
nja proizvodov, ki se je v za-
četku razvijalo neodvisno v
skladu s potrebami in in-
teresi vsake države na osno-
vi nacionalnih standardov.
Takšni sistemi so v obdob-
ju večanja rasti mendarodne
menjave blaga in delitve de-
la vse pogosteje predstavljali
resno prepreko za nadaljnjo
rast ne samo pri nerazvitih
državah, ki so se želele osvo-
boditi politične ekonomske
in tehnološke odvisnosti am-
pak tudi pri razvitih, ki so
želele zmanjšati proizvodne
stroške na račun povečanja
proizvodnje in prodajo svo-
jih proizvodov na čim širše
svetovno tržišče. Prav v tem
obdobju se je vloga omenje-
nih mednarodnih organiza-
cij (IEC, ISO, CEE) zelo po-
večala. Njihovo delo na po-
dročju preskušanja oz. ate-
stiranja je bilo usmerjeno
predvsem na formiranje si-
stema, ki bi zagotavljal ugo-
dnosti tako razvitim kot tudi
nerazvitim deželam, torej si-
stema, ki bi predvideval
enotne postopke pri presku-
šanju ter medsebojno priz-
navanje merilnih rezultatov,
listin oziroma certifikatov.
Prav na področju atestira-
nja za električne proizvode
je bilo v okviru CEE precej
narejenega. Formiralo se je
telo CERTIFICATION
BOARD (CB), ki vodi sistem
atestiranja na bazi CEE. Za-
radi usklajevanja različnih
interesov posameznih držav
pa je ustvarjanje sistemov
atestiranja tudi na področju
električnih proizvodov tako
svetovnega kot evropskega
karakterja zelo počasno in
dejansko v končni azi ne nu-
di pričakovanega efekta.
Do podobnih zaključkov
so prišle mnoge države, ki so
v okviru političnih oziroma
ekonomskih grupacij obli-
kovale razne regionalne si-
steme, ki nudijo koristi ozi-
roma ugodnosti le ozkemu
krogu držav, včlanjenih v
posamezno grupacij o. Vsi ti
sistemi torej predstavljajo
zaključene enote in ne dopu-
ščajo, da k njim pristopajo in
koristijo njihove ugodnosti
države, ki niso podpisnice
njihovih sporazumov. S svo-
jimi pravilniki točno precizi-
rajo obvezen nadzor nad
proizvodnjo, kontrolo, te-
hnologijo in kvaliteto proi-
zvodov. Na ta način dobijo
popolni vpogled v tehnolo-
ške in tehnične možnosti po-
sameznih proizvajalcev, kar
vsekakor ni v našem in-
teresu.
Danes obstaja v svetu več
sistemov v okviru posamez-
nih grupacij držav tj. v okvi-
ru CENELEC, EFTA, SEV
itd., vendar pa za nas kot Ju-
goslovane in proizvajalce
končnih proizvodov, ki do
nedavnega na področju ate-
stiranja nismo imeli skoraj
nič in nismo vključeni v no-
ben mednarodni §istem ate-
stiranja, ti sistemi pri obilici
razlik na aparatih tako kon-
strukcijske kot električne
narave ne nudijo v tej situa-
ciji posebnih ugodnosti. To
predvsem zaradi tega, ker
smo postavljeni pred dej-
stvo, da vedno ubiramo pot,
predvideno za tiste, ki niso
včlanjeni v posamezni si-
stem oz. za tiste, ki na tem
področju nimajo svoje za to
pooblaščene nacionalne in-
stitucije. Ti postopki so torej
v tej situaciji dolgotrajnejši,
z večjimi stroški, v končni
fazi pa zaradi običajnih ra-
zlik v aparatih za različna po-
dročja oz. države nimajo že-
lenega efekta. Torej nam
ostane le pot, da rešujemo
probleme v vsaki državi, ka-
mor želimo izvažati, posebej.
Res je, da atestiranje oziro-
ma pridobitev nacionalnega
znaka vsepovsod ni obvezna.
Ne smemo pa pozabiti, da je
prodaja brez pridobljenih
odobritvenih znakov prak-
tično nemogoča.
poleg izvoza in nadomeščanja uvoza, ki sta najvažnejši nalogi slovenske zasebne obrti,
pa je pomembna tudi inventivna dejavnost. Letos je prijavljenih 21 inovacij, za naj-
boljše pa so tako kot pretekla leta pripravljene nagrade.
Prispevek k urejanju pogojev, ki
bodo omogočili razvoj osebnega dela
Za letošnji sejem so značilne
spremljajoče prireditve, ki so usmer-
jene v prispevek k urejanju takih po-
gojev, ki bodo omogočili, da se bo
lahko osebno delo hitreje razvijalo,
jn v odpravljanje ovir, s katerimi se
sedaj obrtniki srečujejo.
Od posvetovanja na temo Razvoj sa-
mostojnega osebnega dela s sredstvi v
lasti občanov v SR Sloveniji, v kateri
stai sključeni tudi obravnavi vključe-
vanja samostojnih gostincev v turistič-
no dejavnost in samostojnih avtopre-
voznikov v uresničevanje prometne
politike na področju cestnega prevoza,
pričakujejo ne le ugotovitve, temveč
predvsem konkretne odgovore in
predloge.
Brez dvoma je najpomemnejši po-
svet zvezne konference SZDL na to
temo Uresničevanje stališč SZDL pri
razvoju dela občanov, ki samostojno z
osebnim delom in lastnimi sredstvi
opravljajo gospodarsko dejavnost. Na
posvetu bodo sodelovali predstavniki
iz vseh republik, vodil pa ga bo Marjan
Rožič.
Za obrtnike bc zanimiv tudi razgo-
vor o zaščiti inovacij pri obrtnikih,
prav tako pa tudi predavanje o atesti-
ranju električnih proizvodov. To pre-
davanje sta pripravila strokovna sode-
lavca DO Gorenje Emil Jeromel in
Edvin Seršen.
Kdaj in kako na sejem
Sejem bo odprt vsak dan od 15. do 26. septembra
med 9. in 18. uro, gostinski del pa do 22. ure.
Vstopnina je 50 dinarjev za odrasle, 30 dinarjev za
otroke in 20 dinarjev za člane organiziranih skupin.
Za avtomobiliste je urejen vhod z Dečkove ulice,
od tam pa na stari parkirni prostor za avtobuse in
avtomobile z nalepkami, za vse ostale pa na nov
parkirni prostor na desni strani. Izhod je na Vrun-
čevo ulico in ulico VIII. črnogorske brigade. Za par-
kiranje bo treba odšteti 20 dinarjev za osebni avto-
mobil in 200 dinarjev za avtobus. Urejena je tudi peš
pot.
Sejem bo utripal
s krajem in ljudmi
Kulturne, zabavne in
športne prireditve bodo tu-
di letos spremljale medna-
rodni sejem obrti v Celju.
prvi dan, v petek, bo pri-
četek sejma oznanil pohod
mažoretk in godbe na pihala
Po celjskih ulicah, zvečer pa
bo zabava s plesom in mo-
dno revijo slovenskih obrtni-
kov ob bazenu športno re-
lacijskega centra Golovec.
Za zabavo bosta poskrbela
ansambel Prizma in Tone
Fornezzi-Tof. Modno revijo
Sl bodo lahko obiskovalci
°gledali še enkrat, v nedeljo
Popoldan na stopnišču hale
Golovec. Tam bodo nastopili
^di tamburaši iz Titovega
Velenja v četrtek popoldan
111 v nedeljo dopoldan. Tudi
godba na pihala se bo pred-
stavila še enkrat v nedeljo
doPoldan.
, Zabavni večeri bodo vsa-
drugačni. Po prvem bo-
sta še dva. V sredo zvečer bo
zabavo in ples poskrbel
ansambel Spomin, v petek
^ečer pa ansambel Nočna
Jrnena. Takrat bo tudi mo-
na revija, na prireditvi pa
sodeloval Rifle. Vsi za-
0avni večeri bodo ob bazenu
^olOVec
Razvejana bo tudi športna
Javnost, ki je pritegnila že
evilne obrtnike in pri njih
Poslene delavce, v letošnje
^ lreditve pa se bodo vklju-
vevali tudi drugi. Tako bodo
sk l športne igre sloven-
obrtnikov na objektih
t,L0rtnorekreacijskega cen-
(V Golovec ter stadionih
d^Pa in Kladivarja. V ne-
lJ° se ob osmi uri pričel
staMSarski maraton Celie 83,
~ cilj pa bosta na parki-
rišču Golovca. Prihodnjo so-
boto pa bo še konjeniška pri-
reditev za pokal Golovca na
hipodromu v Škofji vasi.
Prireditev za vsak okus to-
rej očitno ne bo manjkalo.
Poleg posebej pripravljenih
bo glasba razveseljevala obi-
skovalce vsak dan na gostin-
skem prostoru od 16. ure pa
do 21. ure, v istem času pa se
bodo lahko obiskovalci spro-
stili tudi v savni. Edino, če-
sar v času sejma ne bo, je
avtosejem.
Na sejem pa seveda ne pri-
hajajo samo odrasli obisko-
valci. Z njimi so tudi številni
otroci in tudi nanje so prire-
ditelji mislili. Pripravili so
zabavni park, na katerem go-
stuje skupina Jadran. Pri-
pravila je naprave in igrala
za otroke od štirih do dvanaj-
stih let. Ker so igrala dobro
zaščitena in zato varna, bo
zabavni park prinesel veliko
veselja malčkom, pa tudi
starši se bodo lahko ob nji-
hovi varni igri sprotili in se z
njimi razveselili.
Spomin na stare
čase in 2lvo
opozorilo
Se nekaj novega bo na letoš-
njem sejmu. Poživljali ga bo-
do napisi s starimi, a še ve-
dno zgovornimi ljudskimi
izreki:
Kruha ne napravi moka,
temveč roka
Delo je vedno srečo imelo
Kdor se dela boji, slabo
živi...
Tudi ob sodobnem raču-
nalniku te modrosti drže.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Gostinska ponudba za vsak
okus bo pritegnila obiskovalce
Že vrsto let je velika želja
prirediteljev sejma, da bi
obiskovalcem zagotovili pr-
vovrstno gostinsko po-
nudbo.
Lani so v sodelovanju s
sekcijo za gostinstvo pri
Zvezi obrtnih združenj Slo-
venije povabili v Celje štiri
gostince z visoko oceno ka-
kovosti njihovih storitev.
Ugotovili pa so, da na omeje-
nem prostoru štirje gostinci
ne morejo ponuditi vsega
najboljšega, kar bi sicer lah-
ko. Zato so letos povabili sa-
mo dva gostinca: Franca Vi-
der garj a iz Kandrše pri Izla-
kah in Zdenko Novak iz
Griž. Oba gostinca bosta
imela na 800 kvadratnih me-
trih gostinskega prostora 200
miz z do skupno 1000 sedeži.
Za lačne in žejne bi torej mo-
ralo biti prostora dovolj.
Obiskovalci bodo lahko
pri obeh gostincih dobili po-
leg klasičnih jedi in jedi na
žaru še specialitete, kot so
gobova juha, žabje krake, sr-
nine in jelenove dobrote, po-
strvi na različne načine, te-
lečje in svinjske krače, jetr-
nice in še kup dobrot.
Program gostinske ponud-
be bodo dopolnili tudi go-
stinci Zavoda Golovec v svo-
ji restavraciji. Tam bo mogo,
če dobiti menuje za razstav,
ljalce in za obiskovalce, pg
tudi enolončnic ne bo manj.
kalo.
Sejemskih dni pa niso
spregledali tudi drugi go,
stinci v Celju. Turistične me-
nuje bodo pripravljali v re-
stavracijah Majolka, Pri mo-
stu, Ribič in v samopostrežni
restavraciji v Gaberju. Poleg
tega bo v hotelu Turška mač-
ka teden zagorske kuhinje, v
hotelu Evropa teden doma-
čih kolin, v hotelu Mera dne-
vi kitajske kuhinje, v hotelu
Celeia pa bodo dnevi mesnih
specialitet.
Program prireditev
PETEK - 16. september
ob 9. uri	- seja častnega odbora sejma
ob 10. uri	- svečana otvoritev sejma
ob 16.30 uri	- koncert godbe na pihala
ob 17. uri	- podelitev nagrad in priznanj Zveze obrtnih združenj Slovenije
za inovacijske doseške na področju osebnega dela
ob 18. uri	- podelitev plaket in priznanj sejma in plaket mesta Celja
SOBOTA - 17. september
ob 9. uri	- V. športne igre za sejemski pokal
NEDELJA - 18. september
ob 7. uri	- start kolesarskega maratona Celje 83
PONEDELJEK - 19. september
ob 10. uri	- posvetovanje na temo:
1. Razvoj samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov
v SR Sloveniji. Zaključki in smernice za nadaljnji razvoj samo-
stojnega osebnega dela.
Vključitev dveh podtem:
a)	Vključevanje samostojnih gostincev v turistično dejavnost
(posredno vključevanje na ustvarjanje deviznega priliva)
b)	Vključevanje samostojnih avtoprevoznikov v uresničevanje
prometne politike na področju cestnega prevoza.
TOREK - 20. september
ob 10. uri	8 seja Izvršilnega odbora splošnega združenja drobnega gospo-
darstva SR Slovenije
ob 10. uri	- strokovni posvet tajnikov obrtnih združenj v zvezi z rednim
delom v okviru delovne skupnosti Zveze obrtnih združenj Slo-
venije.
ob 12. uri	- strokovni posvet predsednikov obrtnih združenj v zvezi z
rednim delom v okviru skupnosti Zveze obrtnih združenj Slove-
nije.
ob 12. uri	- seja Izvršilnega odbora sekcije za gostinstvo
ob 17. uri	- koncert tamburašev
SREDA - 21. september
ob 9. uri	- seja Izvršilnega odbora sekcije za avtoprevozništvo
ob 10. uri	- Posvet na teme:
-	organizacija kooperacije in poslovnega sodelovanja na dohod-
kovnih osnovah
-	možnosti vlaganja sredstev občanov pri ustvarjanju novih
zaposlitvenih možnosti
-	oblike zaposlovanja delavcev na domu.
ob 13. uri	- seja Izvršilnega odbora sekcije kemičnih čistilcev
ob 14. uri	- Predavanje.
Atestiranje električnih proizvodov
a)	Problematika atestiranja v mednarodnem prometu
b)	Atestiranje in preskušanje električnih aparatov za gospo-
dinjstvo in njihovih sestavnih delov v Jugoslaviji.
ob 21.30 uri	- zabavni večer z modno revijo.
ČETRTEK - 22. september
ob 9. uri	- posvet Zvezne konference SZDL na temo: Uresničevanje sta-
lišč SZDL pri razvoju dela občanov, ki samostojno z osebnim
delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost,
ob 17. uri	koncert tamburašev
PETEK - 23. september
ob 9. uri	- Zaščita inovacij pri obrtnikih
a)	katere inovacije spadajo pod zakon o varstvu izumov, tehnič-
nih izboljšav in znakov razlikovanja,
b)	kako se^ ureja prenos tehnologije, kadar samostojni obrtnik
od strokovnih sodelavcev odkupi njihovo znanje ali tehnične
rešitve, ki jih uporabi v svoji proizvodnji,
c)	kako se ureja prenos tehnologije, kadar obrtnik odstopa li-
cenco - materialne pravice drugim porabnikom,
d)	kako se izvede ovrednotenje tehnologije osnovnih sredstev iz
naslova lastnega ustvarjalnega dela, kadar je obrtnik razvil te-
hnologijo, izdelal opremo in orodja, ki jih koristi v svoji obrato-
valnici.
ob 14. uri	- Strokovni posvet za strokovne delavce obrtnih zadrug, ki
neposredno delajo pri pripravi izvoznih poslov,
ob 21.30 uri	- modna revija.
SOBOTA - 24. september
ob 16.30 uri	- modna revija
NEDELJA - 25. september
ob 14. uri	- II. medmestni turnir v preskakovanju ovir za pokal obrtnega
sejma.
ob 16. uri	- koncert godbe na pihala.
Delavci so v dneh predpričetkom sejma hiteli s postavljanjem razstavnih, prodajnih
gostinskih in drugih prostorov.
Na prodaj bogata izbira izdelkov
Na preko sto prodajnih mestih
bodo svoje izdelke prodajali zaseb-
ni obrtniki in obrtna združenja. Tu
bo bogata paleta izdelkov iz usnja,
kovinske galanterije, pletenih roč-
nih del, kuhinjskih pripomočkov,
igrač, vrvi in drugega materiala za
izdelavo makramejev, tapiserij in
gobelinov, kupiti bo moč copatke
in čevlje za otroke, torbice, kozme-
tične izdelke, konfekcijo, zdravilna
zelišča, suho robo, smučarsko opre-
mo, preproge in še marsikaj, na pri-
mer dekorativno oblikovano steklo,
ki ga bodo oblikovali kar na prodaj-
nem prostoru.
Marsikaj bo mogoče kupiti znat-
no ceneje kot sicer, odvisno pač od
odločitve obrtnikov, kolikšen bo
pri njih sejemski popust. Trgovske
delovne organizacije pri njem ne
morejo biti tako popustljive, ven-
dar bo majhen popust tudi pri njih.
SOZD Gorenje pa je za sejemsko
prodajo namenil izdelke bele tehni-
ke in akustike. Seveda teh izdelkov
ne bo neomejeno veliko, bodo pa.
Tukaj boste zvedeli vse, kar vas zanima
Novost letošnjega sejma, računalnik, ki nadomešča dopolnjen katalog o razstavljalcih i"
njihovih izdelkih, je obiskovalcem na voljo v tej montažni hiši. Tudi sama hiša je zanimi^3
saj so jo na primer postavili v borih šestnajstih urah.
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 11
fale panoramski posnetek celjske industrije je že star in je že bolj za spomin. Večinoma gre za cinkarniške objekte, posnetek pa je iz 1966. leta, ko se je še bolj kadilo.
Letošnji jubilej Cinkar-
ne Celje hkrati vključuje
več stoletno tradicijo in
uspehe ekonomske ter
ekološke sanacije zadnjih
nemirnih štirih let. Lahko
rečemo, da smo stabiliza-
cijo v današnjem smislu v
Cinkarni zastavili 1978.
leta, ko smo ves razvoj
delovne organizacije po-
stavili na nove in trdnejše
temelje. Večino obvezno-
sti, ki nam jih je dokaj
ostro naložila družba,
družbenopolitična skup-
nost Celja še posebej,
smo uresničili, ob tem pa
smo se tudi sami gospo-
darsko prerodih.
Stabilizacija torej za
nas ni nekaj novega in
lahko z optimizmom ugo-
tovim, da smo prav zah-
valjujuč letu 1978 in sana-
ciji danes na zahtevne
stabilizacijske naloge bolj
pripravljeni. Temeljito
smo se morali reorganizi-
\ vati, osvojiti novo misel-
nost gospodarjenja in na-
črtovanja proizvodnje in
razvoja, se nasloniti na
lastne sile, kar je geslo tu-
di za današnji in prihod-
nji čas v vsej naši družbi.
V bistvu gre za velik pri-
spevek družbenopolitič-
ne skupnosti, ki je dovolj
ostro nastopila proti Cin-
karni Celje. Po preteku
nekaj let pa lahko ugoto-
vimo, da je bila prav ta
ostrina izredno koristna,
predvsem za nas, za Cin-
karno.
Predvsem smo s teme-
ljito prenovitvijo dosegli
večjo enotnost pogledov
glede naših lastnih ciljev,
večjo enostnost v poslov-
ni politiki delovne orga-
nizacije kot celote ter nje-
no večjo gospodarsko
učinkovitost. To se kaže
ne samo v gospodarskih
rezultatih, ki so od 1979.
leta dalje ugodnejši, am-
pak tudi v nikakršnih iz-
gubah v temeljnih organi-
zacijah združenega dela
Cinkarne Celje, pred-
vsem pa, da smo pri
vključevanju v medna-
rodno delitev dela dosegli
ugodne spremembe, saj
smo na primer od 1980.
leta pa do danes več kot
za trikrat povečali kon-
vertibilni izvoz. Ze letos
bomo dosegli pri konver-
tibilnem izvozu vrednost
devet milijonov dolarjev,
pri tem pa v glavnem ni-
smo osiromašili domače-
ga tržišča.
Upamo, da se bo takšna
rast še nadaljevala, saj tu-
di pri izvozu mi Cinkar-
narji še nismo rekli zad-
nje besede. Še ga lahko
povečamo!
Kako je nastajala Cinkarna
Z odlokom avstrijske vlade so leta
1873 zgradili tovarno za pridobivanje
cinka v Celju. Tovarna je pričela
obratovati z dvema destilacijskima
pečema. V obdobju 1886-1888 je bila
proizvodnja na teh napravah skro-
mna. V letu 1911-1912 je bil zgrajen še
obrat za proizvodnjo žveplene kisli-
ne, skupaj s pražarno za praženje cin-
kove rude. Obrat aglomeracije pa je
bil dograjen šele leta 1930. Poleg Cin-
karne so v bližini tovarne pričeli gra-
diti tudi kemično tovarno. Njen zače-
tek sega v leto 1925.
Razvoj obeh podjetij je bil počasen,
le obdobje med leti 1930-1940 je bilo
investicijsko precej razgibano. Tako je
bil leta 1930 zgrajen obrat cinkovega
oksida, leta 1935 obrat litopona, leta
1936-37 obrat modre galice, leta 1939
obrat ultramarina.
Po osvoboditvi je bilo potrebno za-
četi skoraj znova, saj so bili obrati
močno izrabljeni, skoraj bi lahko rekli
izčrpani. Kemična tovarna se je po-
novno oddvojila od Cinkarne, priklju-
čil se je obrat superfosfata. To so bili
težki časi za vse, toda delavci so, če-
prav skoraj brez vsega, v kratkem
usposobili obrate in proizvodnja je hi-
tro naraščala. Pogoji gospodarjenja so
se bistveno spremenili, pa tudi potre-
be po izdelkih so v novi Jugoslaviji
naraščale iz dneva v dan.
Ze 6. septembra 1950 je cinkarniški
kolektiv izvolil svoj prvi delavski svet
in upravni odbor, delavci so prevzeli
tovarno v lastno upravljanje. Tako so
se uresničile večstoletne težnje delav-
cev.
Hitro vsebinsko rast samoupravnih
odnosov v podjetju so pogojevali še
zlasti naslednji elementi: tradiciona-
len delavski razred z močnim napre-
dnim političnim delavskim centrom,
ki je ob organizirani pomoči vseh sub-
jektivnih sil, posebno zveze komuni-
stov, resnično usmerjal in obvladoval
vse tokove medsebojnih odnosov ter
krepil notranjo enotnost in solidar-
nost.
Kolektiv Cinkarne Celje je skozi vsa .
obdobja bistveno vplival tudi na raz-
voj in krepitev delavskega gibanja v
Celju, pa tudi širše družbeno politične
skupnosti. S svojo številčnostjo in tra-
dicionalnim delavskim okoljem je
marsikdaj sodeloval in usmerjaj razvoj
celjske občine ter tako prispeval svoj
delež k sedanjim rezultatom. Razvijal
je medsebojne stike z drugimi delav-
skimi kolektivi, zlasti še z delovnimi
kolektivi večjih sosednih podjetij.
Leta 1953 se je Kemična tovarna po-
novno združila s Cinkarno v skupno
podjetje. Leta 1961 se je priključila še
bivša Tovarna organskih barvil, ki je
biia zgrajena leta 1949. Isto leto pa se je
podjetju priključila še Kemična indu-
strija Mozirje, ki ima svoj začetek že v
letu 1896.
Sledi obdobje intenzivnejših investi-
cij in tovarna je rasla vse hitreje ter
dobivala pravo podobo sodobne tovar-
ne. Leta 1954 je bil zgrajen obrat stolp-
ne žveplene kisline, nova pražarna in
kontaktna žveplena kislina je pričela
obratovati leta 1962, novi obrat litopo-
na leta 1963, obrat modrega bakra leta
1963, dve novi pražarni in žveplena ki-
slina sta bili dograjeni v letih 1966-67,
obrat rektifikacije cinka pa leta 1967.
V tem obdobju so bili zgrajeni še obra-
ti za proizvodnjo rondel in cinkovih
čašic, obrat za proizvodnjo žlebov, ce-
vi in cinkove žice. Seveda so v tem
času potekale še obsežne rekonstruk-
cije tudi v drugih obratih, predvsem v
keramiki, talilnici in valjarni.
Leto 1968 pomeni pričetek razvoja
sodobne grafike, ki je doživela pred-
vsem v zadnjih letih izreden in skoko-
vit razvoj. Istega leta je bila tudi podpi-
sana pogodba o skupnem vlaganju s
partnerjem iz Nemške demokratične
republike v obrat za proizvodnjo tita-
novega dioksida.
Rast podjetja pa je bila povezana s
številnimi oscilacijami in težavami.
Nastopale so pogoste krize v posamez-
nih obdobjih, ki so občasno zavirale
normalen razvoj, hkrati pa narekovale
nove smeri.
Po letu 1966 je nastopilo kritično ob-
dobje, ki je doseglo vrhunec v letu
1970. S samoodrekanjem pa je kolek-
tiv prebrodil krizo. To je bilo tudi ob-
dobje izgub.
Ustaviti so morali proizvodnjo suro-
vega cinka z vsemi pripadajočimi
obrati ter na osnovi izdelanega in
osvojenega sanacijskega programa
pričeli s pregrupacijo in preorientacijo
celotnega podjetja.
Samoupravljanje so z ustanovitvijo
temeljnih organizacij združenega dela
še bolj približali delavcem.
Leta 1973 so dogradili tovarno Tita-
novega dioksida skupno s partnerjem
iz NDR, ki pa se je n'ekaj let borila s
težavami. Na osnovi izgub je bilo po-
trebno sanirati proizvodnjo. V letu
1978 so sprejeli ekonomsko in ekolo-
ško sanacijo, od katere so do danes že
dobršen del programa uresničili in ce-
lo dopolnili. Tako je v zadnjih letih
Cinkarna prispevala veliko naporov in
še več sredstev za izboljšanje ekolo-
škega stanja v Celju.
V letu 1979 so s sodelovanjem Zavo-
da za organizacijo poslovanja začeli z
reorganizacijo delovne organizacije z
združevanjem delovnih in poslovnih
funkcij v razvoju in marketingu, usta-
novitvijo tozd skupnega pomena ter
novim nagrajevanjem, ki so ga posku-
šali približati nagrajevanju po delu. V
tem času so zgradili tudi tovarno off-
setnih plošč iz traku, halo PTFE, va-
ljamo, tovarno organolov in veziv ter
žvepleno kislino.
Bistveno je razrešiti proizvodni problem
Branko Pustoslemšek - IzumlleU In avtor tehničnih Izboljšav
/trikratni nagrajenec
?h'ada Borisa Kidriča za
^niteljsko delo Branko
"^stoslemšek je imeniten
govornik. Živahen in
pripovedovalec, pa
.1^ati skromen ob svojih
;umiteljskih in drugih in-
t5»t1Vnih dosežkih. O njih
skromno in preprosto
"iJPoveduje, kot da je imel
|/*fno nekakšno srečo, ko je
novega in boljšega za
r"0,zvodnjo v Cinkarni po-
stal. Kot, da je pač imel
j ker je bil zaposlen ve-
na takšnih področjih,
i,fr ^ je dalo kaj izboljšati
pn°vega izmisliti.
^ a nae ni prepričal, da ga
namenorna na
so delovno mesto, kjer
teu0d njega tudi pričakovali
Jni<ine izboljšave,
i^er Pa velja, da vsaka
nitna pogruntacija pona-
vadi izžareva tudi prepro-
stost rešitve. Na ta način pri-
poveduje o tem, kako je v
proizvodnji žveplene kisline,
v pražarni domislil čistilno
napravo za čiščenje parnih
kotlov na odpadno toploto,
pa »iznašel« korekturno či-
ščenje filtrata v obratu nev-
tralizacije pri proizvodnji ti-
tanovega oksida, čeprav je
prav pri titanu zajadral v ne-
znane vode. Znanja iz kemije
ni imel, ampak mislil si je,
»če mi uspe s tuhtanjem oči-
stiti vsaj en večji kamen v
Savinji, potem sem izpolnil
pričakovanja«.
Zanimivo, kako je začel z
čiščenjem odpadnih voda.
Najprej si je ogledal vodoto-
ke vse od izliva Hudinje v
Voglajno in od izliva Voglaj-
ne v Savinjo do Zidanega
mosta. Nič kaj vesel ni bil
pogled na črno in umazano
strugo, vodo in bregove. In
je začel tuhtati...
Ce danes spet gledamo ze-
leno Voglajno in zeleno Savi-
njo, od nekdaj zapacanega
sotočja Voglajne in Savinje
navzdol, potem vedimo da je
v tej, po dolgih letih spet ze-
leni barvi Savinje, tudi po-
membno tuhtanje Branka
Pustoslemška iz geljske Cin-
karne.
»Veste, včasih se mi zdi, da
preveč poudarjamo mate-
rialno plat izumitelj stva in
avtorstva tehničnih izbolj-
šav. Zame je bistveno, da od
zamisli naprej uspem, da ra-
zrešim problem...« je skro-
men Branko. Takoj zatem pa
doda, da brez boljše organi-
ziranosti, pa tudi ustrezne
spodbude za tuhtanje pri in-
ventivnem delu seveda več
ne gre. Včasih se je pač mo-
ralo delati bolj spontano in
individualno, v časih, v kate-
rih moramo dokazovati go-
spodarsko in drugačno vre
dnost lastne pameti, pa brez
organiziranega inventivnega
dela res ni napredka.
Zaposlenost in kadri
Do polletja 1983 je v cinkarni Celje zaposlenih 2275
delavcev, stopnja zaposlenosti je letos v primerjavi z
lani padla za odstotek. V drugi polovici leta predvide-
vajo rast zaposlovanja, saj se bodo zaposlili mnogi
štipendisti in nekateri strokovnjaki, prav tako bo večjo
stopnjo zaposlovanja terjal večji obseg fizične proiz-
vodnje. Kadrovska politika v cinkarni Celje želi izbolj-
šati izobrazbeno sestavo zaposlenih. To ji je delno
uspelo tudi že letos, saj se je zmanjšalo število NK
delavcev. Fluktuacija se zmanjšuje, letos je bila 5.7
odstotka in se v glavnem giblje v mejah normale.
čeprav je največja pri NK in PK delavcih, kar je tudi
povsem ' azumljivo.
izobraževanje delavcev
Center za izobraževanje usmerja svojo dejavnost v
štipendiranje učencev in študentov, za študij ob delu.
dopolnilno funkcionalno izobraževanje, organiziranje
proizvodnega dela in delovne prakse. Letos je v Cin-
karni Celje okrog 170 štipendistov, ob delu se izpopol-
njuje preko sto delavcev, proizvodno delo pa organizi-
rajo ponavadi za 90 do 120 učencev na leto v usmerje-
nem izobraževanju.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Podatka o tem, kdaj je Cinkarno fotografiral mojster Pelikan, žal, nimamo. Sklepamo pa lahko, da je nastala med
obema vojnama.
Zavedamo se kulturnega poslanstva,
ie poudaril vodia tiskarne Alojz Bombač
Grafiki praznujejo 10-letnlco, kar so s koledarji posegli v zgodovino Celja
Če se človek pogovarja z
vodjo tiskarne v Cinkarni
Alojzem Bombačem, dobi
vtis, da ima pred sabo ene-
ga od kulturnih navdušen-
cev. Ta prvi vtis se ohrani
in potrdi tudi ob koncu po-
govora. Z izkušnjami cin-
kamiških tiskarjev in grafi-
kov, pa oblikovalcev, je Ce-
lje prišlo do svoje edinstve-
ne monografije. To je najbrž
tudi edini primer, da je
takšno bogato in pomemb-
no delo podprlo združeno
delo, v našem primeru, Cin-
karna Celje. Razumljivo, da
brez sodelovanja dr. Ivana
Stoparja, priznanega stro-
kovnjaka za vedute, ne bi
šlo, pa tudi ne brez hkratne
podpore celjske kulturne
skupnosti in pokrovi-
teljstva celjske občinske
skupščine.
Cinkarniški grafičarji so se
izjemno uveljavili na po-
dročju kulture in zgodovine
s svojimi devetimi koledarji,
v katerih so trikrat predsta-
vili mesto Celje iz raznih ob-
dobij, Ptuj, Škofjo Loko in
Ljubljano, slovenske kraje iz
prejšnjega stoletja v vedu-
tah. Pri tem moramo posebej
poudariti, da je šlo za repro-
dukcijo izvirnih posnetkov,
pobranih v različnih muze-
jih, še največ v avstrijskem
Gradcu, in, da je šlo v večini
za prvič objavljene podobe.
Izjemno kulturno in zgo-
dovinsko poslanstvo se na-
daljuje tudi v letošnjem ko-
ledarju, ki ga pripravljajo za
1984. leto, v njem pa bodo
predstavili Slovenijo okrog
leta 1800. Tako ostaja Cin-
karna zvesta svoji kulturni
liniji in med redkimi, ki izda-
ja svoj koledar s kulturnim
in zgodovinskim poslan-
stvom v nakladah okrog
4500 izvodov. To ni malo, pa
je vendar kmalu razgrablje-
no. Ze sedaj so se mnogi pri-
javili, da bi koledar za 1984.
leto želeli imeti v svoji-
zbirki.
Poleg omenjenih koledar-
jev pa se v tiskarni Cinkarne
Celje lotevajo še drugega za-
htevnega tiska po naročilu.
Delali so že za Kovinotehno,
pa laško Pivovarno, trikrat
za slikarja Jakija in nekatere
druge. Kulturni tisk je v cin-
karniški tiskarni postal tra-
dicija in posebej negovana
grafična zvrst. Tiskanje je te-
hnološko zahtevno, hkrati
pa dobra priložnost za testi-
ranje lastnih, cinkarniških
izdelkov za potrebe grafične
industrije in dejavnosti. Ko-
maj 42 zaposlenih v tiskarni
uspeva reševati tudi obliko-
valske plati svojih grafično-
kulturniških storitev.
Zavedajo pa se prav dobro,
da bodo zadržali in tudi
izboljšali kakovost svojega
dela lahko le še s posodoblje-
no strojno opremo, saj je
mnogo njihovih strojev sta-
rih že 12 ali 14 let, prav tako
so prostorsko že preveč utes-
njeni. V zadnjem času so raz-
širili svoje sodelovanje s celj-
skim Fotolikom, ki sodi med
večje slovenske in tudi jugo-
slovanske izdelovalce razgle-
dnic in prospektov, vzorno
sodelujejo tudi z Aerovo gra-
fiko.
»Naša temeljna naloga pa
še vedno ostaja, da testiramo
lastne izdelke. In če ti uspejo
v komercialnem, v kakovost-
nem barvnem tisku, potem
smo lahko zadovoljni,« je
pod konec pogovora z opti-
mističnim nasmehom poteg-
nil črto Alojz Bombač.
Izvrstni rezultati
ekološke sanacije!
Ko bodo zbori celjske ob-
činske skupščine v oktobru
ponovno razpravljali o ure-
sničevanju ekološke in eko-
nomske sanacije Cinkarne
Celje, bodo lahko z vese-
ljem ugotovili, da se je spi-
sek neuresničenih proble-
mov zmanjšal na minimum.
Tako so od lani do letos
uredili vprašanja dimnih pli-
nov oziroma njihovega pra-
nja. Naloga, znana v strokov-
nih krogih tudi kot Schna-
kerberg, je v celoti opravlje-
na. Nalogo izgradnje tovarne
amonsulfata so izvršili v Cin-
karni do stopnje tehnoloških
in ekonomskih študij, ki pa
ugotavljajo, da naložbe ob
sedanjih pogojih ni mogoče
uresničiti. Vprašljiva je tudi
donosnost. Rešitve sedaj
iščejo v zaprtih tehnoloških
sistemih, v katerih bi znatno
zmanjšali odpadne žveplene
kisline.
Čiščenje iztoka izlivnih vo-
da iz odlagališča sadre v Bu-
kovžlaku je urejeno, za kar
so porabili 172.000 dinarjev.
Ustavili so obrat pražarne in
kisline-PIK, niso pa ustavili
piritne linij e-KKC, ker še ve-
dno iščejo najboljše rešitve
za rekoncentracijo odpadne
žveplove kisline. Idej je veli-
ko, izbrali bodo najbolj smo-
trno rešitev, ki mora doseči
zmanjšanje onesnaževanja
zraka, tal, talnice in površin-
skih voda, kot je to predvide-
no v programu sanacije.
Zgradili so dimnik do
končne višine sto metrov.
Nanj so priključene emisije
S-kisline in KKC-ferosulfat-
ne linije, medtem ko je prik-
ljučitev sušilnice ferosulfata
tehnično neizvedljiva. Cin-
karna je s skupino za oceno
posegov v okolje-SEPO pri
Inštitutu Jožefa Štefana v
Ljubljani že v dogovoru za
analizo o predvidenih spre-
membah in dopolnitvah pro-
grama ekološke sanacije.
Vodstvo in najvišji samo-
upravni organ Cinkarne Ce-
lje ocenjujeta, da večina ak-
tivnosti po družbenem dogo-
voru poteka v skladu z ro-
kovnikom, da so nekatere
naloge končane že pred ro-
kom, le manjši del nalog iz
objektivnih razlogov zamu-
ja. Vendar so v Cinkarni pre-
pričani, da bodo uspeli do
konca načrtovanega obdobja
zadovoljivo rešiti vse naloge
in obveznosti.
Zadnja razvrstitev krajev v
Sloveniji po maksimalnih
24-urnih koncentracijah v
kurilni sezoni 1982/1983 z
dne 10. 5. 1983 uvršča Celje
na osmo mesto. Pred njim so
Trbovlje, Črna, Žerjav,
Hrastnik, Ljubljana, Zagorje
in Mežica.
Vpliv Cinkarne na one-
snaženost zraka z žveplo-
vim dvokisom je zadnji oce-
njeval Hidrometeorološki
zavod iz Ljubljane. Ugoto-
vil je, da je delež Cinkarne
pri emisijskih koncentraci-
jah S02 težko določiti. Ta
^misija S02 iz Cinkarne Ce-
lje, ki je bila ugotovljena v
letih 1979-1981 med 75 in 80
odstotki celotne emisije na
območju Celja, je zaradi
ustavitve PIK in zagona S-
kisline (to pa je povzročilo
tudi zmanjšanje uporabe
mazuta v kotlarni TiOj)
padla in predstavlja le še 64
odstotkov celotne emisije,
ob predpostavki, da se osta-
la emisija ni nič spremenila
oziroma povečala. To pa je
skoraj nemogoče upošteva-
ti, saj vemo, s čim smo pre-
teklo ogrevalno sezono za-
čeli bolj kuriti.
Poleg tega kaže upošteva-
ti še to, da gre večina emisi-
je skozi dimnik, tako da
emisija iz tega dimnika ne
povzroča višjih emisijskih
koncentracij kot 0,25 mg
S02 na m3 in še to na majh-
nem prostoru.
Nismo še rekli zadnje besede
pri konvertibilnem izvozu
Po mnenju presednika ko-
legijskega poslovodnega or-
gana Cinkarne Celje, mg.
Maksa Bastla, ima Cinkarna
še velike možnosti tudi v bit-
kah za izvoz na konvertibil-
na tržišča.
Ugodno gospodarsko per-
spektiva ima sodelovanje s
poslovnim partnerjem iz
Nemške demokratične repu-
blike na področju proizvod-
nje in izvoza titanovega
dioksida. Na svetovnem trgu
dosegajo s tem izdelkov ugo-
dno ceno. Po poslovnih do-
govorih izvažajo polovico
proizvodnje v Nemško de-
mokratično republiko, kar
petino pa v druge države. Za-
nimivo je to, da poslovni
partner iz NDR do nedavna
ni bil pripravljen na razširi-
tev sodelovanja, da pa je to
svoje stališče zaradi izvrst-
nih poslovnih izkušenj s Cin-
karno Celje bistveno spre-
menil. Logično je, da bo ob
razpravah o razširjenem so-
delovanju, kar pomeni tudi
razširitev proizvodnje, po-
trebno temeljito pretehtati
vse gospodarske in pred-
vsem ekološke vidike. O tem
pa Cinkarno ni treba več uči-
ti, druge pa prepričevati.
Pomembno za nadaljnji
razvoj Cinkarne je bolj
čvrsto in dolgoročno povezo-
vanje dela in sredstev pri
oskrbi s surovino. Oskrba z
najpomembnejšimi surovi-
nami mora sloneti na trajnih
in dolgoročnih sporazumih
in dogovorih. Tako imajo
sporazum o sovlaganju v ru-
dniku Toranica v Makedoni-
ji in upajo, da bo ta spora-
zum v kratkem že začel daja-
ti dobre rezultate. Povezave
iščejo tudi z drugimi delov-
nimi organizacijami v Jugo-
slaviji, pri tem pa se izogiba-
jo klasičnim kupoprodajnim
pogodbam in odnosom. Ti
odnosi morajo biti globlji, te-
meljitejši in dolgoročnejši.
Takšne odnose pa gojijo tu-
di, kadar sami okrog sebe
zbirajo sovlagatelje za razši-
ritev določene proizvodnje.
Tudi na ta način so v Cinkar-
ni Celje dokončali nekatere
pomembne naložbe, ki bi jih
brez sodelovanja in interesa
sovlagateljev ne bi mogli.
Gre za pomembne objekte in
proizvodnje, kot so žveplena
kislina, valjarna in druge.
Tudi sicer je usmeritev
Cinkarne pri načrtovanju
svojega prihodnjega razvoja
naslonjena na takšne poslov-
ne dogovore, ki imajo čim
trajnejšo vsebino.
Vsekakor je temeljna
usmeritev Cinkarne Celje v
nadaljevanje gospodarske
ekspanzije, še posebej izvoza
na konvertibilna tržišča. Pre-
pričani so, da se s povečava-
njem svojega izvoza vse bolj
osvobajajo uvozne odvisno-
sti, hkrati pa prispevajo vse
večji delež pri zdravljenju
vsega jugoslovanskega go-
spodarstva.
Na teh strojih v Cinkarni Celje izdelujejo offset plošče. V prihodnje se bodo tudi 1
tiskarni sodobne je opremili.
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 13
Osmišljanje ob satirični risbi
$tane Jagodič razstavlja v Rogaški Slatini
Ob letošnjem prazniku
0bčine Šmarje pri Jelšah so
v Rogaški Slatini pripravili
razstavo karikatur in sati-
ričnih risb akademskega
slikarja Staneta Jagodica
in vodjo mednarodne likov-
ne grupe Junij.
Stane Jagodič je svoje ka-
rikature in satirične risbe
predstavil v določenem vse-
binskem preseku, kajti opus,
ki ga sestavlja nekaj tisoč
jel, je nemogoče v celoti
predstaviti. Izbral je likovno
najbolj atraktivne in vsebin-
sko sporočilne sestavine iz
tega cikla in ga predstavil
javnosti.
Karikatura in satirična ris-
ba spremljata umetnika že
ves čas njegovega dela in ne
predstavljata manjvredno ali
zapostavljeno likovno zvrst.
Ravno po zaslugi dela Stane-
ta Jagod iča spoznavamo ka-
rikaturo in satirično risbo
kot enakovredno likovno de-
javnost in redke so razstave,
kjer bi lahko gledalec ob ori-
ginalu spoznaval pravo li-
kovno vrednost tovrstnega
dela. Stane Jagodič se ne za-
dovoljuje s temami politič-
nih enodnevnic, ampak po-
glablja svoja razmišljanja o
svetu, ki ga živi na dolgoroč-
ne probleme človeštva in ve-
sti skozi prizmo uničevalne
vojne, ekologije in krize vre-
dnot. Njegove karikature ne
izvabljajo na ustnice smeh
ampak grenko spoznavanje
napak in človeških zablod.
Pri vsem tem pa je najbolj
zanimivo to, da je tudi sama
likovna tehnika podrejena
disciplini in strogi izpeljavi
celotnega likovnega vtisa.
Stane Jagodič je svoja
predvsem satirična razmiš-
ljanja že pred petnajstimi leti
tudi opredmetil, jih prikazal
v zanimivih tehnikah foto-
grafije in fotokolažev. V de-
lih, ki so razstavljena v pivni-
ci Zdravilišča v Rogaški Sla-
tini pa prevladuje risba in
nekaj kolažev z obližem. Na-
čin podajanja in način ra-
zmišljanja je Staneta Jagodi-
ča, celjskega in šmarskega
rojaka, tudi ločil od številnih
drugih karikaturistov. S svo-
jim pronicljivim razmišlja-
njem in raziskovalnim pri-
stopom pri izvedbi (spray-
grami), se je skozi program
mednarodne in svetovno
znane likovne grupe Junij
tudi širše konceptualno po-
trjeval. Niti za hip ni zapustil
strogo začrtane poti estetike,
kar je z razstavo v Rogaški
Slatini ponovno potrdil.
Ob otvoritvi razstave, ki je
bila prejšnji petek je o slikar-
jevem delu govoril Drago
Medved, člani dramske sku-
pine A. Aškerc iz Šmarja pri
Jelšah pa so posredovali
izbor jugoslovanskih avtor-
jev aforizmov. Razstavo so
pripravili Delavska univerza
Rogaška Slatina v sodelova-
nju s Kulturno skupnostjo
Šmarje pri Jelšah in Turi-
stičnim društvom v Rogaški
Slatini.
D. M.
Kultura brez
rezerve
Ne glede na vse omejitve-
ne težave in tudi dejstva, da
še danes ponekod razmiš-
ljajo tako, da so družbene
dejavnosti kar poraba in
nič drugega, zlasti to velja
za kulturo in izobraževanje,
je vsak dober gospodar gle-
dal tako, da je ostalo na
kakšnem računu še nt kaj
rezerve. Kulturna skupnost
občine Celje je v^sako leto
spretno prikrmarila skozi
obdobja svobodne menja-
ve in nesvobodnih prispev-
kov tudi nekaj starih mili-
jončkov rezerve. Ob seda-
njih pogojih gospodarjenja
pa je šla tudi ta zadnja
slamka upanja po zlu: za
poravnanje materialnih
stroškov in osebnih dohod-
kov v poklicnih kulturnih
ustanovah. Vse ostalo od-
pade do konca letošnjega
leta. Da se razumemo: vse
kar ni v programu in kar bi
prišlo na novo v nenapove-
dani obliki. Torej tudi v
kulturi: Nič nas ne sme
presenetiti!
Vabilo k sodelovanju pri nastajanju
nove monografije o Celju
Kulturna skupnost občine Celje je imenovala ure-
dniški odbor za izdajo monografije o Celju, kajti že
obstoječa publikacija je pošla.
Tudi nekaj let je že minilo od njenega izida in
občina Celje je že močno spremenila svojo podobo v
tem času in potrebuje ustreznejše delo. Da bi uredni-
ški odbor kar najbolje opravil svojo nalogo, vabi k
sodelovanju poklicne in nepoklicne fotografe, ki
imajo v svojih arhivih zanimive, predvsem pa manj
znane posnetke mesta Celja in krajev celjske občine.
V poštev pridejo posnetki iz preteklosti in sedanjosti,
dobrodošle so tudi zamisli, kako še napraviti ustrezne
posnetke v današnjem času. K sodelovanju so vab-
ljeni tudi vsi tisti, ki so lastniki slik, grafik, risb in
drugih tovrstnih likovnih dokumentov. Uredniški
odbor vabi vse, ki mislijo, da bi po tej plati lahko
prispevali h kakovostnejši podobi monografije, da to
sporočijo Kulturni skupnosti občine Celje, Gregorči-
čeva ulica 6.
Mladi ustvarjalec
na pravilni poti
Prvič v desetih letih, od
tega pa je kakšnih sedem let
aktivnega ustvarjanja, se je
mladi slikar Goran Horvat
s samostojno razstavo pred-
stavil tudi občinstvu doma-
če občine. Ob mozirskem
občinskem prazniku ga je k
sodelovanju povabila Zve-
za kulturnih organizacij iz
Mozirja. Razstava, otvori-
tev je bila 9. septembra, pa
tudi mlademu slikarju po-
meni svojevrsten jubilej. Je
namreč že dvajseta.
»Za Gorana Horvata je za-
nimiv v bistvu zelo hiter kva-
litetni razvoj. Ko sledimo da-
tumom in letnicam slik ali
risb, vidimo, da se v vsakem
novem delu pojavijo dogna-
nja iz predhodnih obdobij in
hkrati tudi nekaj novega. Ob
teh formalnih in vsebinskih
novostih, ob bogatenju izra-
za pa seveda sledimo tudi ra-
sti tehničnega znanja. Linija
je vedno bolj tekoča in smi-
selna, barve pa dobivajo nov,
pomembnejši zven - vse ka-
že, da si je mladi ustvarjalec
izbral pravilno pot,« je v re-
cenziji Horvatovih del zapi-
sal Ivan Sedej. In kaj meni o
svojem ustvarjanju slikar
sam?
»Težko je biti kritik svoje-
mu ustvarjanju. Lahko le re-
čem, da vem kaj hočem, da
imam na vsako stvar svoj po-
gled, svojo likovno predsta-
vo in se ne ubadam toliko s
tem, kaj delam. Ustvarjam
tako kot znam, kar se mi zdi
pravilno in tako bo tudi še
naprej.«
To je že tvoja dvajseta sa-
mostojna razstava.
Kako to, da je šele prva v
domačem okolju?
»Predvsem zaradi mojega
razgibanega življenja. Sred-
nja šola v Celju, pa visoka v
Ljubljani in kasneje tečaji je-
zika v Zvezni republiki
Nemčiji, pa v Londonu. Ko-
der sem pač hodil, so me
spremljale tudi razstave. Do-
ma pa, moram priznati, si tu-
di sam nisem dosti prizade-
val, sedaj pa so me sami po-
vabili. To je tudi prva razsta-
va, da so me povabili drugi. <<
In kje vse si razstavljal?
Uspehi?
»Nekajkrat v Ljubljani, pa
v Rogaški Slatini, na Dobrni,
v Slovenskih Konjicah, na
Ravnah, v Titovem Velenju,
Šoštanju, Žalcu, Zadru, Por-
torožu, Lendavi, v Kolnu in
Murnau v ZRN, nazadnje na
Bledu.
Najlepša razstava zame je
bila razstava kož v Ljubljan-
ski banki, vendar mi prav
vsaka pomeni nekaj poseb-
nega, tudi ta v Mozirju.«
Ali te pri tvojem ustvar-
janju kaj moti očetovo zna-
no ime?
»Ne, sploh ne. Ni proble-
ma, mislim da imajo drugi,
ki tako mislijo, več proble-
mov s tem, da se ubadajo s
takšnimi vprašanji.«
Po poklicu si diplomirani
inženir strojništva, zapo-
slen v Gorenju. Ali kaj ra-
zmišljaš o profesionalizmu?
»Se ne, lep čas bo slikar-
stvo še postranska dejav-
nost. V Gorenju imamo se-
daj ogromno dela, doma zi-
dam, pa družina je tu. 2e ne-
kaj mesecev delam le risbe,
za olja ni časa.«
Kaj pa kasneje. Se boš po-
svetil le slikarstvu?
Se vedno puščam to vpra-
šanje odprto. Cas bo poka-
zal, kako se bom odločil.«
RADO PANTELIC
I. bienale pionirske grafike
Ob taborskih kulturnih
dnevih so v Žalcu pod po-
kroviteljstvom Občinske
Kulturne skupnosti pripra-
vi 1. bienale pionirske gra-
llke Žalec 83. Osrednja slo-
Vesnost je bila v soboto do-
poldne, ko se je v atriju OŠ
l bter Sprajc Jur zbralo ve-
mladih grafikov, njiho-
pedagogov in gostov.
Zbranim je spregovoril
P^dsednik OK SZDL 2alec,
J*nez Meglič, ki je poudaril.
u Je Pionirska grafika posta-
, fterazdružno povezana s
ulturnim življenjem tega
esta. Po kulturnem progra-
.u je spregovoril častni
[.^dsednik I. bienala pionir-
grafike France Mihelič,
akademski slikar in grafik,
nato pa podelil desetim šo-
lam Slovenije enakovredne
nagrade. Iz celjskega območ-
ja so jih dobili: OS 1. celjske
čete. Cehe; OS Fran Roš, Ce-
lje in OŠ Veljko Vlahovič iz
Titovega Velenja.
Na letošnji razpis I. biena-
la pionirske grafike je pri-
spelo kar 770 različnih gra-
fičnih del iz več kot 60
osnovnih šol Slovenije. Na
razstavi, ki so jo poimenovali
Šola - moj drugi dom, je bilo
razstavljenih okoli 160 gra-
fik, v katalogu, ki so ga izda-
li, pa 30.
O I. bienalu pionirske gra-
fike je Peter Krivec, višji
predavatelj pedagoške aka-
demije Maribor povedal:
»Tematske razstave, kot je
naša - Sola-moj drugi dom -
so vedno zanimive zaradi pe-
stre izbire motivičnih iskanj
izraznih sredstev in materia-
lov. ki jih za svoje poročanje
izberejo. Ta razstava je repu-
bliškega pomena, ker so va-
njo vključeni mladi ustvar-
jalci iz vse Slovenije.« Častni
predsednik France Mihelič,
akademski slikar in grafik
pa je med drugim dejal: »Ne-
dvomno je to velik dogodek,
ne samo za Žalec, temveč za
razvoj slovenske grafike, ki
na ta način nudi osnove za
nadaljnji razvoj tistih, ki se
bodo posvetili likovni umet-
nosti.«
TONE TAVČAR
Taborski kulturni dnevi
privabljajo veliko obiskovalcev
Včeraj zvečer Je bilo tudi srečanje z Ervlnom Frltzem
Da prireditve taborskih
kulturnih dnevov dobivajo
vedno večji pomen, ne gre
dvomiti. Pohvalno pa je tu-
di to, da je večina le-teh do-
bro obiskana.
2e v petek zvečer, ko je bila
otvoritev razstave akadem-
skega slikarja Franceta Mi-
heliča, se je zbralo precej lju-
biteljev likovne umetnosti,
zvečer pa je bila žalska cer-
kev nabito polna. Poslušalci
so z navdušenjem spremljali
koncert Slovenskega okteta
in Huberta Berganta.
Zvrstilo se je še več drugih
prireditev. Tako je bil v so-
boto v osnovnošolskem cen-
tru v Žalcu prvi bienale pio-
nirske grafike, na katerem so
sodelovali učenci slovenskih
osnovnih šol Pokrovitelj te-
ga bienala je bil France Mi-
helič. Na Gomilskem je go-
stovala kulturna skupina iz
pobratene občine Bačka Pa-
lanka, ki je navdušila obi-
skovalce, nekoliko manj pa
jih je bilo v nedeljo popol-
dne, ko se je skupina pred-
stavila še v Žalcu. Tudi v de-
lovnih kolektivih so kulturni
animatorji nekoliko zatajili.
Pred hotelom Golding-Ru-
bin je v nedeljo nastopila tu-
di delavsko prosvetna godba
iz Trbovelj.
Včeraj zvečer je bilo v Sa-
vinovem razstavnem salonu
prisrčno srečanje s sloven-
skim pesnikom, sicer pa pre-
boldskim rojakom, Ervinom
Fritzem. Konec taborskih
dnevov, ki so posvečeni 115
letnici drugega slovenskega
tabora v Žalcu, bo v zname-
nju zabavnih prireditev. Ju-
tri popoldne ob 17. uri bo v
Žalcu no/ometna tekma
med ekipama zlate selekcije
ter alpske smučarske repre-
zentance. V soboto popoldne
pa bo še Noč žalskega tabo-
ra, na kateri se bo zvrstilo
precej nastopajočih, med nji-
mi pa tudi popularni Moped
shovv. JANEZ VEDENIK
Raztava v
knjižnici
V knjižnici Edvarda Kar-
delja je od petka dalje na
ogled razstava del Pavle Ro-
vanove in Alojzija Bolharja.
Medtem ko nam je Rovano-
va kot pisateljica znana s
svojimi deli, pa Bolharja
morda nekoliko manj pozna-
mo, čeprav je njegov prispe-
vek pri prevodih bolgarskih
del v slovenščino in zbiranju
ljudskih pripovedk nenado-
mestljiv.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Živinoreja v celjski regiji napreduje
Veliko razstavljene živine na regijski razstav! v Šentjurju
Letošnja regijska razstava lisastih
goved, konj in ovac, ki so jo pripravi-
li Kmetijski kombinat Šentjur - te-
meljna organizacija kooperantov,
Kmetijski kombinat Šmarje, Kmetij-
ski kombinat Laško - temeljna za-
družna organizacija, Kmetijska za-
druga Savinjska dolina in Kmetijska
zadruga Celje, je pokazala velik na-
predek v proizvodnosti živine.
Vsi, ki še vedno zanikajo vrednost
dobre plemenske črede, so se lahko
prepričali, da dobra krava pomeni višji
dohodek za lastnika, večjo prirejo mle-
ka in mesa ter boljšo prodajo plemen-
skih telic. Pred veterinarsko postajo v
Šentjurju, kjer je bila letošnja razsta-
va, so lastniki pripeljali nekaj več kot
120 krav lisaste pasme, približno 20
konj in nekaj ovac. Ovčereja ima na
celjskem dobre pogoje za razvoj, saj
del kmetijskih površin sega v hribovi-
ta področja, ki so najbolj primerna
prav za ovčerejo. Zal se tega kmetje še
ne zavedajo dovolj in bo za povečanje
čred potrebno vložiti še veliko napo-
rov kmetijskih pospeševalnih služb.
Selekcijska in tehnološka služba, ki
sta sodelovali pri ocenjevanju živine,
sta ugotovili dobršen napredek v raz-
voju in izboljšanju pasme lisastih go-
vedi od prejšnje razstave. Ob enotnem
in načrtnem delu selekcij ske, pospeše-
valne in reprodukcijske službe priča-
kujejo na Celjskem vse večje tržne vi-
ške plemenskih telic. Povpraševanje
po tej pasmi je na jugoslovanskem
trgu zelo veliko, zato so tudi vsa priza-
devanja živinorejcev usmerjena v čim-
večjo vzrejo. Doslej v petih občinah
celjske regije, ki so sodelovale na raz-
stavi, redijo 13.497 lisastih krav, kar
predstavlja 54 odstotkov celotnega
števila krav na tem območju. Možnosti
za povečanje črede so na tem območju
dobre, če pa bodo kmetje še izboljšali
kvaliteto pasme, potem se obeta kme-
tom-živinorejcem boljši dohodek in
večja prodaja plemenskih telic.
Poleg tekmovalnega dela razstave -
podeljena so bila priznanja in nagrade
lastnikom najboljših in najlepših pred-
stavnikov posameznih pasem - pa so
organizatorji ob tej priložnosti pripra-
vili tudi povorko kmetijskih strojev s
prikazom starih kmečkih opravil in re-
vijo konj. Kmečke žene in dekleta so
pripravile kulinarično razstavo doma-
čih specialitet in jedi iz krušne peči,
slikar-samouk, kmet Joško Vodeb iz
Slivnice pri Šentjurju pa je ob tej pri-
ložnosti v prostorih veterinarske po-
staje Šentjur razstavljal svoja olja.
Ob koncu naj dodamo samo še to, da
regijska razstava živine pomeni korak
naprej tudi v sodelovanju in povezova-
nju kmetov-kooperantov s kmetijski-
mi kombinati.
IVANA FIDLER
Pogled na več kot 120 glavo čredo živine, ki je pri obiskovalcih regijske razstave lisastih goved, konj in ovac pri
veterinarski postaji v Šentjurju, vzbudil občudovanje.
UREA - ceneni vir beljakovin
Za gospodarsko uspešnost v živinoreji je zelo po-
membna, da je prehrana živali pravilno načrtovana.
Krmni obrok mora biti izravnan. To pomeni, da se mo-
ramo s ponujenimi hranilnimi snovmi čibmolj približati
potrebam živali po teh hrani lih. Posameznih hranil ne
sme biti niti preveč niti premalo v krmnem obroku, če
želimo, da se bodo ekonimično izkoristila in da bo žival
ostala zdrava ter sposobna za čim daljše izkoriščanje.
Žal pogosto delamo napake, ko preveč upoštevamo le
količino krme, ki jo pokladamo živini, vse premalo pa
posvečamo pozornost kakovosti in hranilni vrednosti
teh krmil.
Klasičen dokaz na takšno trditev je vse bolj razširjeno
pridelovanje silažne koruze. Koruza je kultura, ki daje v
naših ekoloških razmerah največji pridelek hranilnih
snovi na hektar. Tehnologija pridelovanje koruze je dokaj
enostavna. Ob popolni mehaniziranosti zahteve zelo malo
ročnega dela. Ta rastlina se tudi od vseh naših poljšin
najlažje silira. Zaradi vseh teh prednosti je postala koruza
pri nas najpomembnejša krmna rastlina. Na račun nje
marsikje zanemarjamo ostale krmne rastline, pri čemer
mislimo predvsem na z beljakovinami bogate stročnice in
intenzivne trave za njivsko pridelovanje.
Zavedati se moramo, da je koruzna silaža zelo eno-
stranko krmilo. Bogata je z energijo, vsebuje pa sora-
zmerno malo beljakovin in mineralov. Poprečno ima ko-
ruzna silaža škrobno vrednost 18 (ŠV = 18) in 1,4 odstotka
prebavljivih surovih beljakovin (14 PSB/kg). Njeno belja-
kovinsko razmerje znaša 1 : 13 in je preširoko tako za
pitance kakor tudi za krave. Zožamo ga lahko tako, da
vključujemo v obrok večje količine travne silaže, detelje
ali kvalitetnega sena in krmne mešanice z visokim odstot-
kom beljakovin. Vendar detelje pogosto nimamo na razpo-
lago, sena in travne silaže največkrat premalo, beljakovin-
skih super koncentratov pa tudi ni na tržišču. V takem
primeru si pomagamo z dodajanjem UREE kot virom
beljakovinskega dušika v krmnem obroku za prežveko-
valce.
Kako prežvekovalci izkoriščajo nebeljakovinski dušik
boste lahko prečitali v prihodnji številki.
Manjši pridelk jabolk
Konec prejšnjega tedna so pričeli na Sadjarstvu Mirosan z
obiranjem zgodnjih sort jabolk, predvsem zlate parmene.
Letos jo je precej manj, manj pa je tudi ostalih sort, tako da
pričakujejo okrog 2 tisoč ton jabolk. Po besedah direktorja
TOZD Sadjarstvo Mirosan, Vida Korberja, je to povprečna
letina. Zaradi suše je sadja manj, medtem ko ga v kmečkih
sadovnjakih skorajda ni. Cene sadja za ozimnico bodo višje
od lanskih in bodo znašale za jonatan 18 din, za zlati delišes
bo treba odšeti 22 din in za nove kvalitetne sorte (idared,
gloster in jonagold po 28 din. Za sindikate bo cena za dinar
nižja. Pričetek prodaje bo 20. t. m. na Mirosanu, vsak dan od
7. do 18. ure, razen nedelje. Priporočajo pa, da potrošniki
pripeljejo svojo embalažo. Letos obira jabolka okrog 200
sezonskih delavcev.
TONE TAVČAR
Ob setvi še travinje in kadri
Ob jesenskih setvenih načrtih za pšenico naj bi po republi-
škem načrtu intenzivirali tretjino travinja. Spomladi pa se
nam obeta še posebna akcija, podobno tisti »za kruh in
sladkor«. Začeli naj bi pospešeno pridelovati koruzo in
krompir. Bistveno pa se nam zdi poudariti, da smo se po
vseh mogočih zelenih načrtih končno le domislili tudi ka-
drovskega udarca žebljice po glavi: iz intervencijskih kme-
tijskih skladov in denarja naj bi že letos začeli plačevati za
strokovne kadre v kmetijstvu. Končno smo se zavedli, da
brez takšnih kadrov ne bomo dobili nobene od naštetih in
predvidenih kmetijskih bitk.	UM
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm
NOVI TEDNIK - STRAN 15
»Neka] kmečkega turizma se je izrodilo«
peter Jež s Podveže prt Lučah kritične razmišlja
Turistična kmetija Petra
in Berte Jež, po domače pri
Stogleju v Podvezi št. 3 pri
Lučah sodi med najstarejše
turistične kmetije v Slove-
niji. To pa pomeni tudi v
Jugoslaviji. S kmečkim tu-
rizmom sta že 1932. leta za-
čela njegova starša, Veroni-
ka in Franc. Bilo je nekaj
postelj in gostje so začeli
prihajati zaradi lepe nara-
ve, domačnosti in gosto-
ljubnosti na kmetiji, miru
in dobrega zraka.
Druga svetovna vojna je
zarezala v kmečki turizem in
tudi sicer, 1954. leta začeti
spet s kmečkim turizmom
pa je bilo več ali manj sila
»revolucionarno« dejanje.
Kljub mnogim težavam Pe-
ter Jež ni odnehal in 1960.
leta je postavil depandanso s
14 posteljami. Od tedaj na-
prej je šlo hitreje, dokler
pred leti v Gornji Savinjski
dolini nismo doživeli prave-
ga razcveta kmečkega turi-
zma. V kasnejših ofenzivah
je sicer začela pojemati sapa
tudi na področju kmečkega
turizma. Nekaj se ga je izro-
dilo bolj v točilništvo s po-
udarki na hitrem in soli-
dnem zaslužku.
Vendar so pionirji kmeč-
kega turizma v Gornji Sa-
vinjski dolini vendarle dose-
gli, da razpolaga sedaj dolina
s 420 posteljami. Bilo je tudi
obdobje ugodnih bančnih in
drugih posojil, izobraževanja
kmečkih gospodinj in kmeč-
kemu turizmu se je obetal
nesluten razcvet. Sedanji ča-
si gospodarske krize pri nas
mu seveda niso več tako na-
klonjeni, denarja zmanjkuje,
vendar so korenine preglo-
boko pognale.
Tudi polni penzion v II.
kategoriji, vanjo so uvrščeni
tudi pri Stogleju in znese 520
dinarjev, pomeni v bistvu to,
da za relativno malo denarja
dobiš veliko. V I. kategoriji
se cena vzpne na 570 dinar-
jev in tudi to ni nikakršen
poseben denar.
K Petru in Berti Jež hodi
veliko stalnih gostov. Največ
jih je, razumljivo, v juliju in
avgustu, ampak odklonjeni
niso bili niti tisti, ki so miru
pod Raduho iskaili že aprila.
Veliko je tudi tujih gostov,
Nemcev in Holandcev. Med
naj zveste j še pa Peter Jež šte-
je družino iz Essna v ZRN, ki
ga redno obiskuje in pri
njem dopustuje že 20 let. Od
domačih pa je veliko Beo-
grajčanov, Sarajevčanov in
gostov iz Dalmacije. Poleg
lepe narave, domačnosti in
miru, jih prav gotovo privla-
či tudi Bertina domača
hrana.
Petra smo upeli tudi poti-
pati za pravo žilico: planin-
stvo, saj se je tej ljubezni za-
pisal že v mladih letih, kot
gospodar planinskega druš-
tva iz Luč pa že vrsto let kr-
mari planinsko finančno
barko mimo stroškovnih če-
ri. Prav sedaj ves živi za novo
odkrito snežno jamo na Ra-
duhi, ki so jo odkrili pre-
boldski jamarji. Po dogovo-
ru v mozirski občini so jo
prevzeli lučki planinci, z njo
pa tudi odgovornosti in kup
želja ter načrtov, kako ta hi-
ser med našimi jamami v pri-
hodnje še bolj odpreti za obi-
ske. Pred dnevi so zavarovali
izredno nevaren vhod, v ka-
terega se je moč na višini
1500 metrov spustiti le, če si
plezalsko vešč. Do jame je
sicer slabe pol ure s koče na
Loki pod Raduho, bivšo pa-
stirsko kočo skoraj ob jami
pa obnavljajo. Po Petrovem
prepričanju sodi snežna ja-
ma na Raduhi med jamske
bisere, vprašanje pa je, kdaj
bo zavarovana in urejena na
ogled vsem občudovalcem
našega podzemeljskega sve-
ta in drugih naravnih lepot.
MITJA UMNIK
POCITNICE
ZA VSAK ŽEP
-	7-dnevne počitnice
v MEDULINU in PULJU
-	brez prevoza
od 3.380 dalje
-	s prevozom - posebni
vlak
od 3.680 dalje
PRIJAVE: TEL. 23-448
Srednja šola Borisa
Kidriča Celje,
Ljubljanska 17,
razpisuje
prosta dela in naloge
inštruktorja B C E
kategorije
Nastop dela po dogovoru.
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Razpisna komisija za razpis del in nalog delavcev s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi pri
LJUBLJANSKI BANKI
SPLOŠNI BANKI CELJE
razpisuje
v skladu z 72. členom Statuta delovne skupnosti
Ljubljanske banke Splošne banke Celje dela in
naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za področje
VODENJA EKSPOZITURE LAŠKO
z naslednjimi pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri,
-	nad 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti
v vodenju večjih organizacijskih enot,
-	pasivno znanje najmanj enega tujega jezika
Mandat traja 4 leta.
Poleg navedenih pogojev bomo pri kandidatih upo-
števali tudi dosedanje delo, ki mora dokazovati
uspešno in celovito samoupravno in družbenopoli-
tično aktivnost ter moralno politične vrline.
Kandidati morajo v ponudbi priložiti dokazilo o šol-
ski izobrazbi in pisno opredelitev pri realizaciji pro-
grama Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Po-
trebne informacije v zvezi s predlogom k realizaciji
programa nudi kadrovsko - socialni oddelek.
Ponudbe sprejema Ljubljanska banka Splošna ban-
ka Celje v zaprtih ovojnicah v 8 dneh po objavi tega
razpisa na naslov:
LJUBLJANSKA BANKA
SPLOŠNA BANKA CELJE
Celje, Vodnikova ul. 2
»za razpisno komisijo za razpis delavcev s posebni-
mi pooblastili in odgovornostmi«
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po
izteku roka za prijavo.
Program spremljajočih prireditev 16. mednarodnega
sejma obrti:
petek, 16. 9.
8.30 - pohod maržoretk in godbe na pihala po ulicah
21.30 - zabavni večer s plesom in modno revijo ob ba-
zenu Golovca
sobota, 17. 9.
9.00 - športne igre obrtnikov Slovenije na objektih Go-
lovca, stadionu Olimpa in Kladivarja
nedelja, 18. 9.
0.00 - kolesarski maraton Celje 83, start in cilj na parkiri-
šču Golovca
16.00 - modna revija na stopnišču Golovca
sreda, 21. 9.
21.30 - zabavni večer s plesom na bazenu
četrtek, 22. 9.
16.00 - tamburaški nastop na stopnišču dvorane Golo-
vec	•
petek, 23. 9.
21.30 - zabavni večer s plesom in modno revijo ob ba-
zenu Golovca
sobota, 24. 9.
10.30 - tamburaški nastop na stopnišču dvorane Golo-
vec
nedelja, 25. 9.
10.30 - godba na pihala
14.00 - konjeniška prireditev za pokal Golovca hipodrom
Škof j a vas
vsak dan
-	na gostinskem prostoru od 16.00-21.00 glasba
savna
-	odprta vsak dan, tudi v času sejma od 16.00-21.00
avtosejem
-	vsako soboto od 8.00-12.00 ure na parkirišču - v času-
sejma odpade.
Slov^ircsko ljudsko gledališče
Petek, 16. sept. ob 20.: Slobodan Šnajder: HRVATSKI
FAUST. Izven.
VCelju se nam obeta izredno zanimivo gostovanje varaždin-
skega gledališča, ki je na letošnjem Sterijinem pozo^u v No-
vem Sadu poželo za to predstavo vrsto priznanj. Nagrajen je bil
tekst, nagrado za režijo je dobil Petar Večer, igralec Božidar
Smiljaruč pa za vlogo intendanta Zanka. S to predstavo se je
varaždmsko gledališče udeležilo tudi sarajevskega Festivala
malih in eksperimentalnih scen, oktobra pa bo gost Borštniko-
vega srečanja v Mariboru.
Sobota, 17. sept. ob 20.: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVALIF.
TOV. GUBCA. Gostovanje v Slovenskih Konjicah.
Ponedeljek, 19. sept. ob 20.30: Raymond Quem au: VAJE V
SLOGU. Gostovanje v Cankarjevem do.im v Ljubljani.
Četrtek, 22. sept. bo 14.30 in 19.30: Miloš Mikeln: MOR.
POL. KVALIF. TOV. GUBCA. Gostovanje v Murski Soboti.
ob 20.30: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. Gostovanje
v Cankrajevem domu v Ljubljani.
Razstavni salon Rogaška SSa^na
V	Razstavnem salonu je odprta razstava satiričnih risb in
karikatur akademskega slikarja Staneta Godiča. Ogledate si jo
lahko vsak dan do 23. septembra.
ZdraMšče Dobrna
V	avli hotela Dobrna je od ponedeljka, 12. septembra odprta
razstava olj in akvarelov slikarja Uroša Žitnika iz Ljubljane.
Razstava bo odprta do 30. septembra
GaSeršja Mozirje
V	galeriji v Mozirju je v teh dneh odprta razstava slikarja
Gorana Horvata, ki je s svojimi slikami in risbami načel pri
Slovencih sorazmerno skromno obdelano področje nadreali-
stičnega oblikovanja in videnja. Razstavo si lahko ogledate do
23. septembra.
Likovni salon Celje
V	Likovnem salonu si lahko še danes in jutri ogledate raz-
stavo japonski grafik Hodake Yoshide, v ponedeljek, 19. sep-
tembra pa bodo v Likovnem salonu odprli razstavo škofovskih
in duhovniških plaščev iz stalne zbirke župnijske cerkve v
Radmirju. Razstava bo odprta v času zlatarske razstave v
Celju. ~
fiCinis kulturnih tfslavsev lian Cankar
Celje
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar organizira umet-
nostno-zgodovinsko ekskurzijo po jugovzhodnih obronkih Po-
horja in sicer 24. septembra. Pot bo naslednja: Celje-Sloven-
ska Bistrica (ogled Attemsovega gradu, ki slovi po baročnih
freskah, in župnijske cerkve z bogato baročno opremo) - Creš-
njevec (ogled nove okdrite romanske cerkve)-Štatenberg
(ogled baročnega gradu in kosilo)-Studenice (ogled srednjeve-
škega samostanskega kompleksa z baročno cerkvijo)-Sloven-
ske Konjice (ogled obnovljene župnijske cerkve)-Celje. Prija-
vite se lahko do 19. septembra pri tov. Kolar v knjižnici
Edvarda Kardelja.
Lapidarij Pokrajinskega muzeja
Jutri ob 13. uri bo v Lapidariju Pokrajinskega muzeja v Celju
slovesna otvoritev 17. Zlatarske razstave. Razstava bo odprta
vsak dan od 9. do 18. ure in sicer do 24. septembra.
Razstavni salon Komenda na Polzeli
V	okviru praznovanja krajevnega praznika Polzela bodo 29.
septembra odprli razstavo slikarskih del likovnikov Srečka
Skoberneta in Janija Rebca.
Krajevna skupnost Hudinja
V	prostorih Krajevne skupnosti Hudinja bodo danes ob 18.
uri odprli razstavo likovnih del Nika Ignjatiča in Draga Zmr-
zlaka, ki se bosta predstavila z novim ciklusom del v tehniki
olje na platno. V kulturnem programu ob otvoritvi bosta sode-
lovala dramski igralec Zvone Agrež in kantavtor Andrej Kores.
Kino Vojnik
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 18.
septembra ob 10. uri ameriški film Živali filmske zvezde, po-
poldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri pa film Hotel Kleinhoff.
Kino Šmarje
V kinodvoranami v Šmarju bodo predvajali 15. in 17. sep-
tembra ob 21. uri ameriško srhljivko Angel maščevanja, 16.
septembra ob 21. in 18. septembra ob 18. uri pa italijanski
pustolovski film Apokalipsa jutri.
Komisija za delovna razmerja pri
TOZD za ptt promet Celje
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog
dostavljač pri ptt enotah
Celje/1, Laško, Šentjur pri Celju, Slovenske Konji-
ce, Zreče, Žalec in Braslovče.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
-	končana osemletka ali najmanj 6 razredov osnov-
ne šole
-	vozniški izpit za vožnjo z mopedom
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v
roku 8 dni po objavi na naslov:
Komisija za delovna razmerja pri TOZD za ptt promet
Celje, Titov trg 9, Celje.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Srečno in vrh vam želimo, fantje in dekle
7. celjska alpinistična odprava v Himalajo Je odšla na pot. Z njo Je tudi naš novinar; Srečko Šrot
V torek je odšla na pot 11-članska, prva celjska alpinistična odprava v
Himalajo. Celjski alpinisti so si za cilj izbrali zahtevni vrh Gaurishan-
kar (severni vrh je visok 7145 metrov), povzpeli pa naj bi se po južni,
doslej še nepreplezani steni.
Odprava je odletela z letalom z zagrebškega letališča in je danes, to je
v četrtek, predvidoma prispela preko Pariza in New Delhija v Kath-
mandu.
Po carinskih formalnostih
v Kathamnduju se bo odpra-
va prepeljala v Charikot, do
koder so pred leti zgradili
novo cesto. Od tam pa do
baznega tabora na višini
4000 metrov pod Gaurishan-
karjem, je še pet dni hoda
skupaj s približno 80 do 90
nepalskimi nosači.
Celjski alpinisti bodo vrh
predvidoma naskakovali
mesec dni, na' poti k vrhu pa
naj bi postavili štiri višinske
tabore. Ker odprava varčuje
s sredstvi, bodo ves tovor do
višinskih taborov znosili čla-
ni odprave sami (običajno so
večji del te naloge pri drugih
odpravah opravile šerpe).
Ce bo šlo vse po sreči in če
ne bo nagajalo vreme, se bo
odprava vrnila v domovino
konec meseca novembra.
Na ramena vodje odprave,
Slavka Cankarja je padel
večji del zahtevnih priprav,
pri katerih je pokazal veliko
organizacijskih sposobnosti
in seveda tudi volje, saj so
mu priprave zadnji meseci
pred odhodom pobrale ves
prosti čas.
Nekateri menijo, da bi
morali v teh časih varčeva-
ti tudi pri takšnih odpravah
oziroma, da naši športniki
ne bi smeli v takem številu
potovati v tujino.
Cankar: Mislim, da zaradi
stabilizacije ne bi smeli zavi-
rati športa; niti množičnega,
niti njegove nadgradnje - vr-
hunskega športa. Vrhunski
šport vzpodbuja tudi mno-
žičnega, poleg tega pa pred-
stavlja našo državo v svetu.
Druga stvar pa je, če se
športniki obnašajo stabiliza-
cijsko. Menim, da smo se mi
priprav in same odprave loti-
li močno stabilizacijsko. Ze
cilj oziroma vrh pa je kljub
temu tako zahteven, da bi
uspeh precej pomenil v
svetu.
Poleg tega smo precej
sredstev zbrali sami; 2,1 mili-
jona dinarjev smo zaslužili z
delom članov odprave, če pa
prištejemo opremo, ki smo
jo prispevali, smo sami pri-
spevali dobri dve tretjini
sredstev za odpravo. To je
zame stabilizacijsko obnaša-
nje, ne pa to, da odprava ne
bi šla na pot.
•	Kaj predstavlja Gauris-
hankar za to generacijo
celjskih alpinistov?
Cankar: Cilj je zahteven in
ta odprava je vsekakor vrh te
generacije celjskih alpini-
stov. Izbrali* smo si najtežjo
smer v gori z nepalske strani
in uspeh bi v svetu precej
odmeval.
•	Pa bo celjska odprava
zmogla ta zahtevni vrh?
Cankar: Mislim, da je eki-
pa dobra, le malo slabše pri-
pravljena je, ker smo morali
v zadnjem času, ko bi morali
intenzivno trenirati, inten-
zivno delati. Opravili smo
več kot 4000 ur prostovoljne-
ga dela. To nam vsekakor
zmanjšuje možnosti za
uspeh.
•	Kdaj pa si se ti začel
ukvarjati z alpinizmom ozi-
roma kaj te je zaneslo v
vrste celjskih alpinistov?
Cankar: Rojen sem v
Ljubljani, v Celje pa so me
zvabili štirje kolegi, s kateri-
mi sem skupaj študiral. Z al-
pinizmom sem se začel uk-
varjati bolj pozno - pri tride-
setih letih. V Celju sem se
vključil v vrste planincev in
organizirali smo tudi nekaj
zahtevnejših tur. Opravil
sem tečaj za gorskega vodni-
ka, potem pa sem enkrat
naključno šel na sedež pla-
ninskega društva in videl
razpis za alpinistično šolo.
Hotel sem si izpopolniti zna-
nje, pa sem se prijavil. Ka-
sneje pa me je alpinizem vse-
ga prevzel.
•	Kateri pa so tvoji naj-
večji plezalni uspehi do-
slej?
Cankar: Bonattijev steber
v Druju, Major v Brenvi (Mt
Blanc), Walterjev steber v
Grandes Jurasses, doma pa
prva zimska ponovitev Her-
letove smeri v Ojstrici in
druga zimska direktna v Šta-
jerski Rinki.
•	Kot vodji odprave ti
priprave nanjo vzamejo kar
precej časa.
Cankar: Ves prosti čas in
še čas, ko bi moral spati.
•	Pa družina?
Cankar: Mislim, da me ra-
zumejo. To je eden večjih ci-
ljev v življenju in zanj je po-
trebno nekaj več žrtvovati.
•	Kako dolgo pravzaprav
trajajo priprave na tako za-
htevno odpravo?
Cankar: Naše priprave tra-
jajo že leto in devet mesecev,
bolj intenzivno pa eno leto.
Seveda so priprave bolj in-
tenzivne, ko se približuje od-
hod. Največ dela pa je seve-
da bilo v zadnjih dneh pred
odhodom.
• Zadnje mesece si naj-
več časa prebil za pisalno
mizo ob papirjih, računa-
nju... Tvoj prvi veliki cilj
je bil uresničen, ko je od-
prava odpotovala. Kakšen
pa je tvoj športni cilj v steni
Gaurishankarja?
Cankar: Vsak član odpra-
ve si na tihem želi, da bi bil
na vrhu. Vsi na vrhu ne bo-
mo. Moj cilj je, da vsaj eden
pride na vrh. Pri takem cilju
moraš osebne ambicije ve-
dno podrediti skupnemu ci-
lju in tega se vsi zavedamo.
Ne glede na to, kdo bo na
vrhu, bo to uspeh cele ekipe.
Smiljan Smodiš
Aleš Stopar
Slavko Cankar
Aco Pepevnik
Brane Povše
Marjana Šah
Bojan Šrot
Jože Zupan
Tone Žunter
Zvone Drobnič
Srečko Šrot
Z odpravo je na pot odšel tudi naš novinar,
Srečko Šrot, ki bo po svojih močeh prispeval k
uspehu odprave same, njegova osnovna naloga
pa je da bo vzdrževal stik z domovino in da bo o
odpravi čimveč in čimbolj stalno poročal. Od-
pravi in našemu Srečku želimo srečno pot, na-
brušeno pero, veliko gradiva, ki ga vsi ne-
strpno pričakujemo z novicami o podvigih
vred.
Na pot so odšli:
Slavko Cankar (34 let) - dipl. ing. kemijske tehnologije
zaposlen v Cinkarni. Je vodja odprave, alpinist je že šest let
in ima za sabo več kot 170 vzponov.
Aco Pepevnik (24 let) - skladiščnik v Zlatarni Celje. V
osmih letih je opravil več kot 200 vzponov. Bil je član
odprave v Ande 1978 in na Norveško 1980.
Brane Povše (26 let) - strojni ključavničar v SIP Šempeter.
Alpinist je že osem let, je inštruktor iri član GRS. Za sabo
ima več kot 150 vzponov, udeležil pa se je odprave na
Norveško 1980.
Smiljan Smodiš (26 let) - študent gozdarstva, ki se z
alpinizmom ukvarja že sedem let. Opravil je več kot 140
vzponov.
Aleš Stopar (23 let) - študent, ki je v sedmih letih alpini-
stičnega staža opravil več kot 160 vzponov. Je tudi alpini-
stični inštruktor, udeležil se je odprave na Norveško 1980.
Marjana Šah (24 let) - diplomirani defektolog. Devet let |
alpinističnega staža in več kot 270 vzponov. Udeležila se je
odprave na Norveško 1980 in prve jugoslovanske ženske i
odprave v Pamir 1982.
Bojan Šrot (23 let) študent, v sedmih letih je opravil več
kot 170 vzponov. Član GRS, udeležil se je odprave na Norve-
ško 1980.
Jože Zupan (29 let) učitelj telesne vzgoje na OŠ Primoža
Trubarja v Laškem. V enajstih letih alpinističnega staža je
opravil več kot 260 vzponov. Je alpinistični inštruktor in
član GRS, udeležil pa se je odprave v Ande 1978, ter jugoslo-
vanskih odprav na Everest 1979 in Dhaulaghiri 1981.
Tone Žunter (34 let) - zdravnik v Zdravstvenem centru
Titovo Velenje. Alpinist je že 9 let, opravil je 50 vzponov in je
član GRS. Kot zdravnik se je udeležil že odprave v Ande
1982 in bo tudi tokrat skrbel za zdravje članov odprave.
Zvone Drobnič (28 let) - steklopihač v ljubljanski Vegi.
Alpinist je že štiri leta in ima za sabo nekaj ekstremnih
vzponov, je član AO Matica in edini gost v celjski odpravi, ki
je vskočil potem, ko je Franc Canžek zaradi zdravstvenih ,
težav moril odpovedati sodelovanje v odpravi.
Zadnji posnetek pred odhodom iz Celja. Potovalke so, dejstvu da s seboj nosijo približno
2700 kilogramov opreme, le za okras.
(03
NOVI TEDNIK - STRAN 17
ietia v čudna, bela obla-
tfdnjič pripeljala v pro
jjgu z nešteto stikali,
j^Jci. Vsepovsod same
grafikoni. Na metalno
Lfrjefli steni je pisalo: IN-
fprogramiranje pri
mizo, ki je bila po-
ijskemu vozilu, je sedel
j jjjislim, da je bil človek,
jipel občutek, da je pre-
videza za tako navadno
.. tukaj ga imate! Pri-
delovati.«
§tefan,<- me je ogovoril
vem, da si iz države, kjer
lVijo TOVARIŠI. To mi je
, raznežil, »ker je tovariš-
^išenega. Vem, da ste se
,jj postavili na zelo trdna
ste na planetu, ki mu pra-
skoraj neopazni, nimamo
itkov za svoje delo. Naš
0-eč načrtuje PRIHOD-
g naloga, Štefan, je torej
stavna. Poslali vas bomo
planet in v štirih dneh
orali prinesti nazaj dovolj
i katerimi bomo določili
tvoje dežele. Podatki mo-
ek
■ ■ ■
a ti prav vse. Predvsem pa
3v vse plane! Kratkoroč-
točne, in dolgoročne! Z
čij!"
! dni sem imel ogromno,
tla. Obiskal sem vse insti-
)ve in službe, ki so imele
skupnega s planiranjem. V
i bili vsi plani napisani
de na stanje celo preveč
jbolj zajetne knjige doku-
S plani sem dobil pri go-
likih, ki so prišli na ta de-
i naravnost iz političnih
(oj prijatelj gospodar bi
li »eksperti«. Po opravlje-
»m ne zavedajoč se kar
lopež stal pred GOSPO-
! Pofled na moje zajetne
V je srd i te poteze spremenil
to blaženost.
i. odlično«, je začel kričati,
i uslužbenci, vzgojeni v
talistični teoriji, niso tako
zagnani. Resnično me za-
> je vam, ljudem mar za
Prosim te marljivo bitje
sedi in opazuj!«
' je vzel prinešene knjige,
atikone, določila, zakone,
anekse itd... itd... itd...
i vil v zelo čuden stroj. Ob
J mi je pojasnjeval: »Te-le
oram najprej prenesti na
on, tega pa v aparat, ki je
prihodnosti. Na zaslonu se
Ja slika oziroma povsem
oved vašega stanja.«
mi pričakovanja v svojih
Jeklenih zenicah, kakršne
le v uvoženih TV Ve-
da] je vankah, se je gospo-
1 proti stekleni steni. Z dr-
tottii je potisnil zbirni kar-
lino v sredini stroja. Lučke
e svetlikati in utripati kot
pokvarjenih semafor-
f' v stroju pa so me spomi-
ftokanje slavnega Big Be-
se sunkovito dvigali in
^ naenkrat se je iz stroja
"ti in nadvse prepričeval-
ni. V hipu, v delčku raz-
^de, se je prikazal plavo-
lenček. Nato je stroj razne-
vred stekleno steno ter
I
1 vedel,
da ga bo razneslo,«
'41.
te bo razneslo, teslo zme-
. ^slišal v svoji neposre-
' ^ od nekdaj znani glas.
J^nutku sem se zavedel in
s° bile vse le sanje. Ob
staia žena in me gledala
j*01 ti naročila, da pokličeš
•f' Ker si raje čepel za šan-
PRIHODNOST in na
pozabil, je bojler eno-
^ skočil s postelje in pro-
c ^Pričanju cmoknil ženo.
I,J^jter, kopalnica in seda-
ptoost sem rešil... PRI-
AMADEO DOLENC
Dobra volja je pol zdravja
Javna radijska oddaja v Atomskih toplicah Je to še potrdila
Za oboje: za zdravje in
dobro voljo, znajo odlič-
no poskrbeti v zdravili-
šču TTG - tozd Atomske
toplice pri Podčetrtku,
kjer smo pod pokrovi-
teljstvom tega 115-član-
skega kolektiva v petek
zvečer ob doprtem baze-
nu skupaj organizirali
javno radijsko oddaja v
organizaciji Novega te-
dnika in Radia Celje.
Po zaslugi razpoloženih
izvajalcev na tej priredi-
tvi je bil večer lep in prije-
ten, gostje hotela in drugi
obiskovalci teh lepih kra-
jev pa zadovoljni, da so se
lahko v nekaj uricah, tja
do polnoči je bilo slišati
vedre zvoke in živahno
besedo, razvedrili na sve-
žem zraku, ob dobri kap-
ljici in hrani. Še bomo
prišli, smo si družno ob-
ljubili ob slovesu: ansam-
bel Nočna izmena iz Ce-
lja, ki je spremljal pevca
Majdo Petan in Iva Moj-
zerja, člani kvarteta In-
grad, Rogaški instrumen-
talni kvintet, igralka SLG
Celje Nada Božičeva, ki ji
je »pomagala« Marjela
Agrež, pa 12-letni harmo-
nikar iz Koprivnice Toni
Sotošek, manekeni in or-
ganizatorji modne revije
KORS iz Rogaške Sla-
tine.
Namen naše skupne
prireditve pa je bil ob ra-
zvedrilu in dobri volji vo-
ščiti občanom šmarske
občine k njihovem občin-
skem prazniku, ki je z do-
godki iz NOB kar najte-
sneje povezan z 9. sep-
tembrom.
MATEJA PODJED,
foto B. S.
12-letni muzikant na »frajto-
nerici« Toni Sotošek iz Ko-
privnice zna iz svojega instru-
menta zvabiti viže, ki so pred
tednom dni ogrele dlani ob-
činstvu na Ljubečni, v petek
pa je tudi na naši prireditvi.
Kot prva je na javni radijski
odaji nastopila obetavna pev-
ka Majda Petan iz Celja in
opozorila nase s svojim širo-
kim razponom glasu. V zad-
njem času se je lotila prepeva-
nja lepih, a težkih črnskih du-
hovnih pesmi.
Direktor hotela B ka tegorije v A tomskih toplicah Boris Za vrš-
nik je v razgovoru z voditeljico oddaje, Matejo Podjed, pred-
stavil pestro in bogato zdraviliško dejavnost tega tozda.
S skečem Mariusa Kvijatovskega - Samari tanka, je občinstvo
navdušila igralka SLG Celje Nada Božičeva v vlogi sindikalne
delegatke (na fotografiji desno), z vlogo pacientke pa ji je
pomagala kar naša novinarka Marjela Agrež.
Predstavil se je tudi kvartet Ingrad, ki ga uspešno vodi Mar-
jan Ostruh.
Drugi gost-pevec je prišel iz Maribora. Ivo Mojzer, ki je pred kratkim izdal
svojo novo ploščo, je s svojimi pesmicami »spra vil« gledalce in poslušalce tudi
na plesišče.
Kjer je glasba, naj bo tudi ples! Tako so si rekli mnogi in vedro zaplesali.
Komur pa ni bilo do plesa, je lahko pozorno prisluhnil izvajalcem na odru ali ob njem.
Člani Rogaškega instrumentalnega kvinteta, pod vodstvom njihovega vodje
Franca Mikše, so nas zabavali tudi še potem, ko sta bili dve urici programa
javne radijske oddaje mimo.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Zapuščeno
pokopališče
Krajevna skupnost Slivni-
ca ima pokopališče, ki je pa
letos tako zapuščeno, da se
še človek zgubi v veliki travi
in nesnagi. Komaj pred ne-
kaj leti je bilo malo urejeno.
Krajani, ki hodijo na poko-
pališče, se upravičeno spra-
šujejo, kdo je dolžan skrbeti
za red.
STANE KURNIK
Davki na
priilgiost
V zvezi s predlogom ZIS o
novih davkih na premoženje
in odmevih nanj sem se tudi
šam odločil napisati nekaj
vrstic. Ce bo tak predlog
sprejet, bo predlagatelj uda-
ril po žepu predvsem tistega,
ki že sedaj komaj shaja s svo-
jo plačo. Vemo, da si je veči-
no hiš postavil tisti sloj de-
lavcev, ki niso mogli priti do
družbenih stanovanj. Upali
so, da bodo na svojem in si
bodo vsak mesec prihranili
stanarino. Koliko odrekanja
je potrebno, da si postaviš
svoj dom, dobro ve vsak, ki
je to skusil. In iz sadov svoje-
ga dela in odrekanja naj bi
lastniki sedaj plačevali po-
sebni davek na premoženje
stanovanjskih hiš. Opisal
bom svoj primer. Takoj po
prihodu od vojakov sem mo-
ral sleherni dinar vložiti v
material za hišo, saj se mi je
rojstna hiša podirala in je bi-
lo bivanje v njej že življenj-
sko nevarno. Kot mlad fant
sem vsak prosti čas porabil
za delo, pomagali pa so mi
sosedje in prijatelji. Zgodilo
se je, da sem zanje kupil ma-
lico, sam pa nisem jedel, ker
bi bilo potem za druge pre-
malo. Hišo sem delal pet let
in se vanjo vselil, ko še ni
imela elektrike in vode, toda
imeli smo trdno streho nad
glavo. V službo sem hodil
sam, ker sem hotel otrokom
zagotoviti dobro varstvo pri
ženi oziroma materi. Po treh
letih bivanja sem moral z
družino zapustiti rojstni kraj
ter hišo porušiti zaradi iz-
gradnje avtoceste. Ker je šlo
za splošni družbeni interes,
sem to storil brez obžalova-
nja in v zavesti, da tudi sam
nekaj prispevam k moderni-
zaciji cest. S kupnino za
prejšnjo hišo in kreditom
sem skupaj z družino pred
osmimi leti postavil novo hi-
šo, ki še sedaj ni popolnoma
gotova. Cemu vsemu smo se
morali odrekati ne bom po-
pisoval, saj lahko vsak sam
presodi, kako lahko petčlan-
ska družina živi s plačo kva-
lificiranega delavca.
Pri sedemindvajsetih letih
sem prvič zaživel pri elek-
trični luči in sedaj pri osem-
intridesetih torej živim do-
brih deset let, tako kot se za
človeka današnjega časa
spodobi. Nikdar nisem mi-
slil, da mi mora družba rešiti
stanovanjski problem, rešiti
sem ga hotel sam. In za vse
to odrekanje, za vse prestano
težko življenje naj bi sedaj
plačeval davek, ki bi bil višji
od stanarine v najbolj luk-
suznih stanovanjih. Po pred-
laganem 5 odstotnem davku
na hiše bi morali letno plače-
vati 15 do 20 starih milijo-
nov, saj je malokatera hiša
danes vredna manj kot 300
do 400 starih milijonov. Ta
znesek je tolikšen, kot ga
plačajo najemniki družbenih
stanovanj v približno treh le-
tih. Ali so se tisti, ki so tak
predlog izdelali, teh dejstev
zavedali in ali so se zavedali
posledic, ki bi jih sprejetje
takšnega predloga sprožilo.
Naj bo ta sramotni davek
takšen ali drugačen, predla-
gam ZIS, da jim svojo hišo v
kateri je ves prosti čas mla-
dih let in mnogo delovnih ur,
podarim. V njej naj mi pusti-
jo z družino stanovati nekaj
let brezplačno, potem pa
sem pripravljen plačevati
stanarino. Ker pa bo hiša nji-
hova, naj jo seveda tudi re-
dno vzdržujejo. Takšnega
mišljenja je vsakdo, ki sem z
njim govoril o tem davku na
»varčnost in pridnost«.
J. J. Celje
Uredništvo:
Vašemu pismu ni kaj do-
dajati. Je samo eno mnenje
več v mozaiku vseh reakcij,
ki so bile v zadnjem času na
predlog o novih stopnjah
davkov na premoženje. Do-
damo lahko le to, da je bil
predlog umaknjen in da pri-
pravljajo novega. Upamo
lahko, da bodo predlagate-
lji v novem predlogu ven-
darle uporabili več zdrave-
ga razuma in vsaj za trenu-
tek pokukali iz kabinetov,
kjer »takšni« predlogi na-
stajajo v življenje, pa našli
tiste, ki jih je resnično po-
trebno obdavčiti.
ZAHVALA
Iskrena hvala dr. Jožetu
AVŽNERJU, zdravnikom in
strežnemu osebju oddelka
VISC za operativni poseg
in nego.
MARIJA VOLASKO
Obvestilo bralcem
Zaradi izjemnega obsega te številke Novega tednika,
v kateri je uredništvo želelo podrobno obvestiti bralce
o 16. obrtnem sejmu v Celju in o pomembni obletnici
delavcev Cinkarne, smo morali opustiti nekaj rednih
rubrik in prispevkov, med drugim: Gradovi in gra-
ščine na slovenskem Štajerskem, strip, feljton Po Tu-
niziji, Otroški vrtiljak, Zanke in uganke in Nasveti.
Bralce prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
TURISTIČNA AGENCIJA VABI
-	NA OGLED MEDNARODNE DIRKE V SPEEDWAYU ZA
»ZLATO ČELADO« V LENDAVI - 02. 10. 83
-	NA VINSKO TRGATEV V HALOZAH - 08. 10. 83
-	NA GRAŠKI VELESEJEM - za skupine od
01.-09.10. 83, 1 dan, cena 1100 din
-	JALTA - JALTA, rock-opera v Zagrebu, razpisni izlet
17. 09. 83, 1 dan, cena 550 din
-	VRŠIČ - razpisni izlet, 24. 09. 83, 1 dan, cena 850 din
-	KOPAČKI RIT - razpisni izlet, 23. in 24. 09. 83, 2 dni,
cena 3850 din
-	SUTJESKA - razpisni izlet, 30. 09. 83, 3 dni, cena
4750 din
-	PLITVIČKA JEZERA - razpisni izlet, 01. 10. 83, 1 dan,
cena 950 din
-	SIROGOJNO - ZLATIBOR - razpisni izlet,
07.-09.10. 83, 3 dni, cena 4300 din
PRIPRAVILI PA SMO VAM TUDI ARANŽMANE PO ZELO
UGODNIH CENAH V: UMAGU, BOHINJU, BOVCU,
ŠMARJEŠKIH IN V DOLENJSKIH TOPLICAH.
Informacije in rezervacije v vseh poslovalnicah
IZLETNIKA.
Predstaviti vam želimo turistično ponudbo POREČA. V ta
namen vabimo poslovodne delavce, predsednike
sindikatov, organizatorje rekreacije in urednike internih
glasil, da se udeležijo predstavitve, ki bo 21. septembra
ob 10. uri v prostorih hotela Celeia
Ostale informacije
K sodelovanju vabimo več ličarjev za delo v delavnicah.
Zglasite se v splošno-kadrovski sektor na avtobusni
postaji v Celju.
kovinotehna - Prodajni center Hudinja
Obiščite nas v zračni hali
na obrtnem sejmu v Celju
Kmetijska zadruga Laško praznuje
30. obletnico z jasnimi razvojnimi načrti
Kmetijska zadruga Laško
je v tridesetih letih obstoja
prehodila dolgo razvojno
pot in z zadnjim srednjeroč-
nim programom utrdila
svoj položaj na območju ob-
čine, kjer je perspektiva
kmetijske proizvodnje
predvsem v živinoreji in
proizvodnji mleka.
Na območju občine Laško
se 17 odstotkov prebivalcev
ukvarja in preživlja s kmetij-
stvom. Značilno pa je za te
kraje tudi, da je industrija
potegnila velik del prebival-
cev v delovne organizacije,
vendar se ti v večini še ve-
dno ukvarjajo tudi s kmetij-
stvom. Tako so polkmetje
doma predvsem v krajevnih
skupnostih Rečica, Laško,
Rimske Toplice, Radeče, Se-
draž in Vrhovo. Največ čistih
kmetov pa je na območju
Jurkloštra, Svibna in Vrha.
Vsa ta območja zajema kme-
tijska zadruga Laško z enota-
mi v Jurkloštru, Laškem in v
Rimskih Toplicah, manjši
del proizvajalcev pa je zdru-
ženih tudi v kmetijsko za-
drugo v Hotemežu. Danes la-
ška kmetijska zadruga vklju-
čuje okoli 700 kooperantov,
med njimi je 269 članov za-
druge. Zaposljuje pa 135 de-
lavcev v treh temeljnih orga-
nizacijah.
S številom članov in koo-
perantov v zadrugi niso za-
dovoljni. Da jih je tako malo
je vzrok tudi v tem, da zadru-
ga ni imela posebne akcije za
pridobitev novih članov. Ta
naloga jo čaka sedaj. Posku-
šala bo včlaniti vse zadružne
kooperante in zasebne kme-
tovalce, ki se preživljajo sa-
mo s kmetijstvom.
V zadrugi se zavedajo, da
morajo tudi sami kaj storiti,
da bo več kmetijskih proi-
zvajalcev, ki bodo živeli le od
te proizvodnje. Zato so nji-
hovi razvojni načrti usmerje-
ni tako, da bodo kooperan-
tom pripomogli k ustvarja-
nju višjega dohodka. To pa
je marsikje nemogoče zaradi
razdrobljenosti kmetijskih
površin, ki same po sebi ne
omogočajo večjega prihod-
ka. Zato imajo v srednjeroč-
nem programu že zastavlje-
ne programe za razvoj perut-
ninarstva, kunčereje, praši-
čereje in konjereje tudi pri
zasebnikih. Brez večjih vla-
ganj pa to ne bi šlo. Zato
imajo kreditno hranilno
službo. Letos bo na razpola-
go 4 in pol milijona dinarjev
v te namene, kar je za polovi-
co več kot lani.
Te možnosti, ki jih nudi
razvojni program laške kme-
tijske zadruge kažejo že tudi
prve rezultate. Veča se števi-
lo zasebnih kmetovalcev,
med njimi je veliko mladih
gospodarjev, tudi šolanih ka-
drov, ki so kmetijo preusme-
rili in že dajejo prve vidne
rezultate. Zadruga pa se po
drugi strani zaveda, da mora
vlagati tudi v kader, ne le v
proizvodnjo. Zato vsako leto
razdeli več štipendij za kme-
tijske šole. Letos ima 20 last-
nih štipendistov, 10 učencev
pa je na pobudo zadruge, ki
nima dovolj sredstev za te
namene, dobilo štipendijo iz
združenih sredstev. Večina
teh mladih fantov in deklet
bo po končanem šolanju
prevzela gospodarjenje na
domači kmetiji.
V	Laškem ocenjujejo, da
so si zadali dobre in perspek-
tivne razvojne načrte, ven-
dar menijo, da je še vse pre-
več problemov, ki jih verjet-
no sami, brez podpore širše
družbene skupnosti, ne bo-
do mogli rešiti.
V	občini je še preveč slabo
in neobdelane zemlje. Če-
prav so tu predpisi jasni, se
pri izvajanju zemljiške poli-
tike še vedno vse preveč gle-
da skozi prste. Težko je priti
do teh površin in jih nato da-
ti tistim, ki bi jih radi obdelo-
vali.
Na območju občine je tudi
preveč razdrobljenih povr-
šin, zlasti v hribovitih prede-
lih. Ta zemlja ne daje možno-
sti za življenje od dela na
zemlji. Zato bi morali najti
način, da bodo pričeli ljudje
zemljo združevati v večje po-
vršine, da bi dobili pašnike,
kjer bi pričeli z ovčerejo ali
kakšno drugo podobno de-
javnostjo.
Ce pogledamo še nekoliko
poslovne rezultate ob letoš-
njem polletju, so v zadrugi
zadovoljni, z njimi. Z odku-
pom govedi so sicer pod pla-
nom. vendar menijo, da ga
bodo do konca leta dosegli.
Letni plan prizvodnje mleka
pa so že ob polletju dosegli z
61 odstotki. Ob polletju so
izvozili za 5 in pol milijonov
dinarjev in računajo, da bo-
do do konca leta dosegli plan
izvoza, ki je za 18 odstotkov
večji kot lanski.
Letos je zadrugi uspelo
uresničiti program kunčere-
je in govedoreje, v prihodnje
leto pa so prenesli naložbe v
perutninarstvo, ovčerejo in
konjerejo. Za vse te progra-
me je povpraševanje tudi
med zasebnimi kmetovalci
zato ni bojazni, da zadrugi ne
bi uspelo tudi te programe
uresničiti do konca srednje-
ročnega obdobja.
Zadruga je pred nekaj več
kot desetimi leti odkupila
le okoli 50.000 litrov mleka,
370 ton govedi, medtem ko
organizirane reje svinj še ni
bilo. Danes odkupi 2 milio-
na litrov mleka, 750 ton go-
vedi in 60 ton svinj. Zadnjih
šest let se je razvila tudi pe-
rutninarska proizvodnja.
Letno proizvedejo 260 tisoč
jarkic, 6 milionov jajc in 70
ton perutninskega mesa.
Letno pa proizvede še okoli
300 ton najrazličnejših me-
snih izdelkov. Letno jim
uspe pripeljati v občino tu-
di okoli 100 plemenskih te-
lic in tako izboljšujejo ka-
kovost osnovne črede.
Temeljna zadružna orga-
nizacija združuje dejavno-
sti s področja kooperacijske
proizvodnje, pospeševalno
službo pri zasebnih kmetij-
skih proizvajalcih ter oskr-
bo teh z reprodukcijskim
materialom:
-	tozd Proizvodnja in
predelava mesa,
-	tozd Hrani lno-kreditna
služba,
-	tozd Transport
Letos so zasebni kmeto-
valci najeli 9. kreditov za
novogradnje, 4 adaptacije,
za 45 silosov, 11 gnojnih
jam, za 3 prašičerejske in
prav toliko kunčerejskih
objektov. Sama zadruga pa
ima že vse pripravljeno za
pričetek melioracije zemlji-
šča na Marofu pri Jurklo-
štru, kjer naj bi bila farma
za 300 glav govedi.
Kmetijska zadruga Laško
bo 30-letnico ustanovitve
proslavila v soboto 17. sep-
tembra. Prireditev se bo
pričela ob pol devetih z oce-
njevanjem najboljših živa-
li. Ob 10.30 bo otvoritev raz-
stave in proslava. Slavnost-
ni govornik bo Leo Frelih,
predsednik zadružne zveze
Slovenije. V kulturnem pro-
gramu pa bo nastopila fol-
klorna skupina »Anton
Tanc« iz Marija Gradca in
godba na pihala iz Laškega.
Ob 11.30 pa bo revija naj-
boljših živali ter podelitev
priznanj in pohval.
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 19
Rokometne
vzporednice
Piše: Vlado Bojovič
Konec tedna smo gostovali v Celovcu, kjer smo sodelo-
va|i na mednarodnem rokometnem turnirju petih mo-
^ev ob 20. letnici ustanovitve kluba domačinov. Osvo-
jili smo prvo mesto in za to prejeli lep pokal. Premagali
jjjio Barncbach 23:16, Stapo iz Švice 37:16, Venlo Blerick
Nizozemske 29:13, domačine Semmelrock 28:23 ter
igrali neodločeno z večkratnim avstrijskim prvakom
ftremsom 17:17.
j prikazali smo dobre igre, viden je napredek v uigranosti,
večjem zaupanju v svoje igralske kvalitete. Igrali smo tudi
več tekem v krajšem časovnem presledku ter tako preve-
rili kondicijsko pripravljenost, saj nismo odstopali od igre
s forsiranjem kontranapadov in gibljive obrambe. Prav
tako smo preiskusili večino v poštev prihajajočih variant
obrambe in skušali le te čimbolj uigrati. Mislim, da nam je
to tudi uspelo. Seveda pa so tekme tudi pokazale, da bo
potrebno v igri še več discipline, zlasti v napadih na na-
sprotnikov gol.
V tem tednu nadaljujemo delo po pripravljenem pro-
gramu. V petek bomo gostovali v Zagrebu pri Medve-
jčaku. To bo ena zadnjih preizkušenj pred startom 25.
septembra v Ljubljani proti Kolinski Slovan. Torej, odšte-
vanje se je pričelo, čaka nas še zadnja dokončna »dode-
lava« in menim, da bomo pripravljeni dočakali prvi sodni-
ški žvižg v letošnjem prvenstvu v prvi zvezni ligi.
Republiška liga: odigrali so 4. kolo, tri ekipe s celjskega
območja pa so osvojile tri točke. Klaaivar je doživel tretji
poraz, ko je izgubil v Trbovljah proti Rudarju 2:1, Šmartno
je doma komaj remiziralo s Koprom 2:2, edino zmago pa so
zabeležili Velenjčani, ki so doma z veliko težavo premagali
kamniški Stol 1:0. Na lestvici je velenjski Rudar drugi z
enakim številom točk kot Maribor - 8. To pomeni, da sta
prav ti ekipi še edini neporaženi v letos res kvalitetni ligi.
Šmartno je deveto, Kladivar pa zadnji, štirinajsti, z eno
samo točko, ki jo je dobil v prvem kolu doma proti Vozi-
lom iz Nove Gorice. Prihodnje, 5. kolo: nov lokalni derbi
bo v Celju med Kladivarjem in Šmartnim, medtem ko
bodo Velenjčani gostovali v Mariboru proti Kovinarju, ki
je trenutno šesti.
Vzhodna liga: odigrali so 3. kolo. Elkroj, ki ni več v
takšni formi, kot pred leti, je remiziral z ptujsko Dravo 2:2,
Dravinja iz Slovenskih Konjic je presenetila z zmago 1:0 v
Zagorju proti Proletercu, medtem ko je Steklar iz Rogaške
igral neodločeno v Kidričevem proti Aluminiju 1:1. Le-
stvica: Dravinja je četrta. Steklar sedmi in Elkroj deseti. 4.
kolo: Drava - STEKLAR, DRAVINJA - Aluminij in EL-
KROJ - Fužinar.
TV
Pomlajeni Šoštanj v medrepubliški
ligi
Tudi v letošnjem letu bo
kot trener vodil ekipo roko-
metašev Šoštanja v medrepu-
bliški ligi (nadomestilo za
prejšnjo II. zvezno ligo) Miro
Požun, nekoč sam odličen ro-
kometaš, zdaj pa učitelj tele-
sne vzgoje na Osnovni šoli Bi-
ba Ročk v Šoštanju:
»Za novo sezono, s katero
smo začeli v soboto (izgubili so
v Kutini 27:26 - op. p.), smo se
začeli pripravljati 1. avgusta in
v tem času imeli 22 treningov
ter odigrali 15 tekem. V ekipi
je prišlo v primerjavi s prejšnjo
sezono do velikih kadrovskih
sprememb. Z aktivnim igra-
njem je prenehal Stvarnik, Po-
tušek je odšel v Slovenj gra-
deč, Toplak in Zupane k Aeru
v Celje, v vojsko pa kar šest
mladih igralcev. Tako nastopa-
mo z močno spremenjeno in
pomlajeno ekipo, ki so se ji pri-
družili kadri iz našega mladin-
skega moštva in dva Celjana,
Manček ter Ramšak. Tudi si-
cer z Aero Celje dobro sodelu-
jemo. Največji problem je
oprema, saj ni žog in športnih
copat, igramo ter treniramo pa
v Titovem Velenju v Rdeči
dvorani, kar nas letno stane
kar 70 starih milijonov. Zdaj
iščemo pokrovitelja, da bi pre-
mostili te težave.« T. VRABL
A. Debeljakov memorial
Pod pokroviteljstvom KS
Saberje in ob prvem krajev-
iem prazniku je Partizan
Jaberje izvedel že IV. orien-
acijsko tekmovanje za De-
leljakov memorial, v spo-
nin na dr. Alfonza Debelja-
ia, društvenega zdravnika in
nanega družbenega, politič-
lega in športnega delavca
er velikega ljubitelja na-
ave.
V posameznih kategorijah
»fibUi doseženi naslednji re-
zultati: do 15 let: 1. Zdrav-
stveni šolski center (Lojen,
Kukovičič, Slapnik), 2. Parti-
zan Gaberje (Trebičnik, Ra-
canovič, Miklavžin), 3. Ta-
borniški odred »Dva leva«
(Mak, Štrk, Bakič).
Od 16. do 25. let: Prvo me-
sto je osvojila ekipa Kolegi
(Skalar, Šuster, Krajnc) z
najboljšim časom orientaci-
je, ena ura in 12 minut. Dru-
go mesto je osvojila ekipa
Garnizije JLA, tretje pa Ta-
borniški odred »Dva leva«
(Stebih, Oblak, Košak).
36 in več let: V tej katego-
riji je tudi tradicionalno zma-
gala ekipa Teritorialne
obrambe občine Celje pred
dvema ekipama srednjih in
starejših članic Partizana
Gaberje.
V memorialni disciplini
»Družin« pa so bile med pr-
vimi tremi družinami ekipe
KRALJ, VIDMAR in LAH,
pokal za množičnost pa je tu-
di letos šel v roke številnim
ekipam Zdravstvenega šol-
skega centra.
METOD TREBIČNIK
KOMUNALA CELJE
TOZD PLINARNA
Bukovžlak 103 a
objavlja po sklepu delavskega sveta TOZD Plinarne
z dne 30. 6. 1983
javno prodajo osnovnih sredstev
1.	parni izparilec TIGHT z opremo
izklicna cena 193.115,15 din
2.	motorna črpalka TOMOS letnik 1971
izklicna cena 2.642,20 din
Javna prodaja bo 21. 9. 1983 ob 15.00 uri na sedežu
TOZD Plinarne, Bukovžlak 103 a.
Vse informacije dobite v tajništvu TOZD tel. 23-310,
23-270.
SREDNJA ŠOLA BORISA
KIDRIČA CELJE,
Ljubljanska 17
še vpisuje
v oddelke odraslih
za šolsko leto 1983/84
za naslednje programe:
-	pomočnik tekstilnega konfekcionarja
-	tekstilni konfekcionar
-	pomočnik tekstilnega mehanika
-	tekstilni mehanik
Informacije po telefonu (063) 26-715 vsak dan od
7.00-15.00
kovinotehna
Prodajni center Hudinja
Obiščite nas v zračni hali
na obrtnem sejmu v Celju
5. igre spretnosti
Uvod v osrednjo proslavo ob prvem krajevnem prazniku
KS Gaberje je pripravil Partizan Gaberje na svojem letnem
telovadišču, kjer je že petič organiziral Igre spretnosti - to je
športno rekreativno srečanje ekip delovnih kolektivov in
partizanskih društev. Letos so na igrah sodelovale ekipe Lik
Savinje, Cinkarne in Merxa ter od društev Partizan Kovinar
Štore, Pod Gradom in Gaberje.
Največ »spretnostne« sreče je letos imela ekipa Menca, ki
je že drugič osvojila prehodni pokal, lanskoletni zmagovalec
Partizan Gaberje pa je pristal na drugem mestu. Tretja je
bila ekipa Cinkarne, četrta Lik Savinja, peta Partizan Pod
Gradom in šesta Partizan Kovinar Štore.
METOD TREBIČNIK
2e 430 kandidatov za Z0I
Čeprav smo v nagradni igri
Partizan št. 17 pričakovali
mnogo več odgovorov, je ven-
darle igra prinesla novih 50
kandidatov za zaključno žreba-
nje, ki bo osrečilo enega izmed
kandidatov in mu dalo mož-
nost ogleda zimskih olimpij-
skih iger v Sarajevu pod po-
kroviteljstvom TDO TEKO iz
SOZD-a MERX. Naloga 17. na-
gradne igre ni bila težka, saj je
bilo na skupni sliki partizanov-
cev iz Puntižele potrebno sa-
mo prepoznati vsaj enega ude-
leženca. Gostji oddaje »iz živ-
ljenja in dela društev Partizan«
- Zvonka But in Olga Trebič-
nik sta za 7, 5 in 3 dnevno leto-
vanje v Puntiželi leta 1984 iz-
žrebali naslednje:
1.	nagrada Milenko Vidmar,
Mariborska 42, Celje,
2.	nagrada Tomaž Luskar,
Ulica V. prekomorske brigade
4, Celje in
3.	nagrada Katja Blagotin-
šek, Nušičeva 3/a, Celje
Vse nagrade tokrat poklanja
Partizan Gaberje.
NAGRADNA IGRA
PARTIZAN	18
Nedavne V. IGRE SPRETNOSTI, ki jih je Partizan
Gaberje organiziral v počastitev 1. praznika KS
Gaberje, so prinesle največ sreče ekipi, ki ,9 že
drugič osvojila prehodni pokal. Katera 3kipa je
to?
PARTIZAN GABERJE
CINKARNA
MERX
Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite. nale-
pite na dopisnico in ga skupno z vašim naslo-
vom pošljite na Uredništvo NT in RC, Trg
/. Kongresa 3/a najkasneje do petka, 23. sep-
tembra 83 j
Nagrajuje Zavod ŠRC GOLOVEC!
Preberite...
Partizan Gaberje ima redno vadbo v telova-
dnici v Gaberju po naslednjem urniku
ponedeljek: člani (16 30-18 00). pionirke
(18.30-20.00).	srednje	članice
(20.00-22 00).
torek: cicibani-starši (16.30-17 30). ciciba-
ni 5-7 let (17 30-18.30). st članice
(18 30-20 00). ml. člani (20 00-22 00)
sreda: pionirji (18 30-20 00). vodniki
(20 00-22 00).
četrtek: člani (16.30-18 30). pionirke
(18 30-20 00). ml. članice (20 00-22 00).
petek: mladinci (17 00-1830). mladinke
(18.30-20 00)
sobota odbojka (0800-1000). pionirji
(10 00-12 00)
Vse formalnosti uredite pri redni vadbi
VABLJENI!
Rogaška druga v
CSSR
Košarkance Rogaške, ki se pri-
pravljajo za nastop v II. zvezni
ligi, so gostovale na mednarod-
nem turnirju v čehoslovaškem
mestu Myjava ter med petimi
ekipami Madžarske, CSSR in Ju-
goslavije osvojile ob dveh zma-
gah in dveh porazih drugo me-
sto.
V Žalcu liga v
malem nogometu
V	Žalcu so pri Partizanu usta-
novili ligo v malem nogometu v
kateri sodeluje dvanajst ekip.
Igrali bodo dvakrat na teden ob
ponedeljkih in petkih na igrišču
v športnem centru. Rezultati 1.
kola: Ferralit-PM Žalec 9:2, Re-
kreacija-Juteks 3:2, Sokoli-Fla-
mingo 0:4, NK Partizan Zalec-
-Gradnja 4:1, Cozmos-Manche-
ster 0:7 in Sušilnica-Borut 2:3.
Vse tekme sta sodila Marjan Go-
lob in Brane Veršnak. Najboljša
strelca po 1. kolu: Sarlah (Manc-
hester - zakaj le tuja imena, ko
pa imamo dovolj lepih, doma-
čih? - op. p.) in Hodžar (NK Par-
tizan Žalec) po 4 gole.
Invalidi Žalca osmi
Na mednarodnem hitropotez-
nem šahovskem turnirju v Vuze-
nici ob Dravi je nastopilo 30 ekip,
Društvo invalidov Žalec pa je s
svojo ekipo osvojilo odlično
osmo mesto. Pri tem je njihov
igralec Marjan Črepan na prvi
deski dosegel najboljši rezultat.
Mesečni turnir $K
Savinjčan
V	Šempetru je zmagal Stane
Skok, za njim pa so se uvrstili
Martin Storman, Jože Peternel,
Jože Storman itd.
Sahistl mladinci
so se pomerili v Vrbju pri Žal-
cu na hitropoteznem turnirju.
Zmagal je Igor Ferme pred Mar-
janom Pustoslemškom in Boja-
nom Pšeničem.
14 šahlstov Invalidov
je nastopilo na turnirju v Žal-
cu, ki ga je pripravila sekcija za
šah pri Društvu invalidov. Zma-
gal je mojsterski kandidat Mar-
jan Crepan pred Ivanom Černeli-
čem in Stanetom Primožičem.
Start v soboto
Start v jesenskem delu prven-
stva v medobčinski nogometni
ligi Celje bo v soboto, 17. septem-
bra. Pari 1. kola: Gradbenik
Ljubno - Usnjar Šoštanj, Olimp
Celje - Gomilsko, Rudar Titovo
Velenje - Partizan Vrbje, med-
tem ko je Vojnik prost.
JOŽE GROBELNIK
Hokej na travi
Partizan Gaberje se je odločil
ponovno oživiti nekdaj odlično
delo hokejistov na travi. Da odlo-
čitev ni iz trte izvita je pokazal že
nedeljski turnir v Mariboru, kjer
je ekipa Partizana Gaberje pre-
magala ekipo Maribora z 2:1 in
ekipo Ljubljane z 1:0 ter si tako v
sezoni 82-83 zagotovila drugo
mesto takoj za vodečo ekipo Po-
murja. Hokejisti na travi v Slove-
niji tekmujejo po turnirskem si
stemu. Naslednji turnir bo v ne-
deljo v Ljubljani, 25. septembra
pa že v Celju.
METOD TREBIČNIK
Celjani prvi v Rečici
Prizadevni strelski delavci iz
Rečice pri Laškem so bili ponov-
no organizatorji tekmovanja z
malokalibersko puško za pokal
občinske strelske zveze Laško.
Tekmovanja se je udeležilo
enajst ekip! Zmagala je prva eki-
pa Celja: Tone Jager 340, Jože
Jerman 341, Ervin Seršen 353 in
Mladen Petrovič 354 krogov.
Drugo mesto je zasedla druga
ekipa Celja: Vesna Cuček 328,
Darja Kačnik 334, Alenka Jager
341 in Barbara Jager 342 krogov
od 400 možnih - leže. Sledijo
.•DUŠAN POZENEL« - Rečica,
»SIT« - Trbovlje, »OKROGAR
SKVARCA« - Zagorje, »ŽARKO
KVEDER« - Griže, Žalec, Zreče
in ostali. Najboljši posamezniki:
Mladen Petrovič 354, Ervin Ser-
šen 353 (oba Celje), Vinko La-
vrinc 352 - Rečica, Stanko Pe-
klar 348 - Rečica, Silvo Gilčvert
347, Vladimir Keber 342 (oba Ko-
njice) in ostali.
Plštolarjl tretji
V	Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo z malokalibersko pi-
štolo »DRULOV«, ki so se ga
udeležili tudi Celjani in se ekip-
no uvrstili na tretje mesto. Nasto-
pili so: Marjan Dobovičnik 446
krogov od 600 možnih, Polde
Teržan 465 in Zoran Lah 472, ki
je bil s tem rezultatom med posa-
mezniki sedmi.
Srečanje veteranov
Republiškega prvenstva vete-
ranov nad 50 let se je od Celjanov
udeležil Polde Teržan, ki je na
ljubljanskem strelišču zasedel z
malokalibersko pištolo »DRU-
LOV« četrto mesto, z vojaško pu-
ško je bil peti in z malokaliber-
sko puško šesti ter si tako v vseh
disciplinah priboril pravico do
udeležbe na državnem prvenstvu
veteranov.
T. J.
Prvi poraz dvigalcev
uteži
Dvigalci uteži Partizan Celje -
mesto so 4. kolu republiške lige
doživeli prvi poraz, ko so jih pre-
magali favorizirani tekmovalci
Škofje Loke za 15,40 kg.
Celjani so dvignili 1382 kilo-
gramov in po odštetju dvakratne
teže vseh tekmovalcev 384,60 kg.
Gostje so dosegli bruto težo 1450
in neto 400 kg.
V	celjski ekipi je odlično dvi-
goval Marko Urankar, ki je dose-
gel v lahko-težki kategoriji nov
mladinski republiški rekord v
potegu 112,50 kg. V biatlonu pa
je dosegel 242,50 kg. Kranjc je
dvignil 250, Jože Urankar 220 kg,
Papotnik 195, Skornik 170, Ska-
lar 160, Safarič 160 in Savič
155 kg.
J. KUZMA
SPECIALIST MED
PROIZVAJALCI HLAČ
20. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
•	Svetko S. in Nedelj ko
Š. iz Celja sta se v restavra-
ciji Hudinja na smrt dolgo-
časila. Pri izbiri zabave, ki
bi njuno popivanje napra-
vila bolj zanimivo, pa nista
bila kaj prida domiselna.
Odločila sta se namreč kar
za razbijanje kozarcev. Mi-
ličniki so oba prijavili so-
dniku za prekrške, njegov
»pozdravček« pa bo prejela
tudi natakarica, ki je stre-
gla z alkoholom že vinjeni-
ma gostoma.
•	Jurij I. ima res smolo.
Kadarkoli malo globlje po-
gleda v kozarec in postane
tudi nekoliko pogumnejši,
ga odkrijejo miličniki, ki
jim njegovo razgrajanje ni
niti najmanj všeč. Tako je
bilo tudi prejšnji teden, ko
je Jurij razbijal v Ljudski
restavraciji. Miličniki so ga
pridržali, dokler se ni
»ohladil«.
•	V noči s petka na so-
boto so se miličniki kar
dvakrat odpeljali na celjski
stari grad. Pa niso šli plesat
v disko, pač pa so iskali dva
sumljiva neznanca, ki sta
se skrivala blizu ruševin.
Pri prvem posredovanju
sta neznanca izginila v te-
mi, drugič pa so ju milični-
ki ujeli. Ivan P. in Zvone S.
sta se izgovorila, da sta ho-
tela prestrašiti natakarico.
• Lepa beseda lepo mesto
najde - pravijo. Pri Dragu
R. pa ni tako. Vsaj takrat
ne, kadar ga ima malo pod
kapo. Ko je v petek zvečer
razgrajal pri Kopru, so ga
miličniki lepo opozorili, naj
se vljudno vede. Vendar je
uro kasneje Drago še kar
naprej nadlegoval goste.
Miličniki niso imeli druge
izbire, kot da so ga pridržali
do iztreznitve.
Pričetek sojenja očetu, ki naj
bi umoril lastno hčer
Na celjskem sodišču se je
začelo sojenje 27-letnemu
Maksu Mlakarju iz Celja,
Šaranovičeva 4, ki je obto-
žen, da je umoril svojo pol-
drugo leto staro hčer Majo,
obtožnica pa ga bremeni še,
da je s silo spolno občeval s
še ne štirinajstletno deklico
in izvršil več tatvin.
Maks Mlakar je bil nekaj
časa v tujski legiji. Ko se je
vrnil, je pogosto menjal služ-
be, na delovnih mestih pa je
tudi večkrat kradel (obtožni-
ca ga bremeni za kraje v
REK SIPAK v Titovem Ve-
lenju, EMO, Tozd Kotli in Li-
beli).
Lani decembra pa je prisi-
lil k spolnemu občevanju de-
klico, ki še ni bila stara štiri-
najst let. Ker se mu je upira-
la, jo je večkrat udaril. 1
Sedmega januarja letos je
umoril svojo hčer Majo. Ob-
dukcija je kasneje pokazala,
da ima otrok precej pod-
plutb in oteklin, kar kaže na
to, da je hčer pretepel že v
stanovanju. Kasneje jo je
odnesel h bregu Savinje pod
Gričkom in jo začel slačiti,
otrok pa se je verjetno upi-
ral, ker je bilo mrzlo. Hčer je
vrgel še živo v Savinjo in je
umrla zaradi utopitve.
Maks Mlakar se je na prvih
zaslišanjih spominjal le po-
sameznih dogodkov oziroma
dejanj. Menil je, da je bil pre-
cej vinjen, saj je pred tem
kupil dve steklenici vodke.
Maja naj bi ga spraševala, kaj
mu je in na zaslišanju je me-
nil, da je že takrat vedela ozi-
roma čutila, da se bo nekaj
zgodilo. Tudi sam naj bi ve-
del, da se bo nekaj zgodilo
saj je bil v »šunku«.
Od dogodkov ob bregu Sa-
vinje se je spominjal samo
tega, da je Maji vzel šal in
prosila ga je, naj ji ga vrne.
Nato se je spominjal samo še
tega, kako je brodil v vodi in
iskal Majo in kako je kasneje
na poti proti mestu bruhal.
Doma je rekel ženi, da je Ma-
jo odpeljal brat v Maribor,
naslednje jutro pa je spet od-
šel proti Gričku, kjer je videl
Majino nogo, ki je gledala iz
vode.
Prvi dan glavne obravnave
je obtoženi začel svoj zagovor
zelo skrivnostno. Pripovedo-
val je, da je tragičen dogodek
slutil, lanskega maja pa je v tej
zvezi dobil tudi neko uradno
pismo iz Zagreba. Povedal je,
da sta usodnega popoldneva
prišli k njemu dve osebi, ki sta
se v pogovoru v njegovem sta-
novanju, ker nista bila zado-
voljna z odgovori, lotila otroka.
Proti večeru naj bi se odpeljali
proti Gričku. Takrat mu je bilo
jasno, da gre za izsiljevanje. Pri
Gričku je ena oseba ostala z
otrokom v avtu, druga pa naj
bi šla z Mlakarjem proti resta-
vraciji. Takrat je obtoženec za-
slišal, kot da bi nekdo zaloput-
nil vrata avtomobila. Odrinil je
spremljevalca in stekel za otro-
kom. Pri tem je padel, kmalu
zatem pa je izgubil zavest. Po
neprespani noči se je nasled-
njega dne vrnil na Griček.
Obtoženi Mlakar je po kakš-
nih treh urah zagovora začel
pripovedovati, kako je služil
tujsko legijo oziroma, kako je
pobegnil iz nje. Skrivnostna
obiskovalca na dan otrokove
smrti naj bi bila s tem poveza-
na, saj so njega sumili, da je ob
odhodu iz Francije ubil tri stra-
žarje. Njegovo bivanje in šola-
nje v tujski legiji naj bi financi-
rala CIA in ta naj bi tudi bila
tista, ki je poskrbela za smrt
hčerke Maje. Ena od oseb naj
bi bil Zdravko Kulak, ki ga je
poznal iz tujske legije, drugega
pa ne pozna.
Turistične bone in bone za bencin
je prodajal
Prodajalec pri Petrolu, Poslovna enota Titovo Velenje
45-letni Karel Vidmar iz Klanca 20 pri Dobrni je uteme-
ljeno osumljen, da se je ukvarjal z nedovoljeno trgovino
oziroma, da je prodajal turistične bone in bone za bencin.
Od aprila letos do 5. septembra, ko so ga prijeli, je delavec
Petrola na veliko prekupčeval z bencinskimi boni in jih
samo Ahmedu Muratoviču prodal štirikrat po 200 litrov in
5. septembra še 100 litrov. Bone je prodajal po 20 dinarjev za
liter, kasneje, ko jih je zmanjkovalo, pa je ceno navil tudi na
25 dinarjev. Ahmedu Muratoviču je enkrat prodal tudi za
2000 dinarjev turističnih bonov za ceno 2750 dinarjev, Da-
netu Gnilici pa je prodal dvakrat po 100 litrov bencina.
Pri osebni preiskavi so našli pri Vidmarju še za 105 litrov
bonov za bencin in 245 litrov bonov za diesel gorivo. Karla
Vidmarja so priprli.	g
Uspešna vaja gasilcev Cinkarne
Ob 110-letnici Cinkarne je bila v tej delovni organizaciji večja taktična vaja gasilcev in
enot civilne zaščite. Sodelovali so gasilci iz EMO, Zelazarne Store, Metke, Gaberij, Teharij,
Škofje vasi, Vojnika, Ljubečne, poklicni gasilci in seveda gasilci iz Cinkarne, ki so tudi vajo
organizirali in vodili.
Vaja se je odvijala pod predpostavko, da je iztirila železniška cisterna z vnetljivo tekočino,
ki se je razlila in vnela, zato je zagorel tudi obrat Žica, ogenj pa je ogrožal tudi cisterno
mazuta. Prvi so ukrepali cinkarniški gasilci, na kraju »nesreče« pa so bile tudi sanitetne
enote. Istočasno so ustanovili tudi štab požarne akcije.
Gasilci so s peno in vodo uspešno zadušili požar, enote civilne zaščite pa so zavarovale
kraj nesreče. Po oceni štaba operative pri Občinski gasilski zvezi so vsi sodelujoči zelo
dobro opravili naloge.
Skočil z vlaka
V petek popoldne je blizu že-
lezniške postaje v Zidanem
mostu skočil z vlaka 16-letni
Silvo Patik iz Rožičkega vrha
pri Radgoni. Fant je bržkone
prepozno ugotovil, da je sedel
na napačen vlak, ki je namesto
proti Ljubljani peljal proti Za-
grebu. Pri skoku se je Patik
hudo ranil.
Pešec umrl
V	nedeljo se je pripetila hu-
do prometna nesreča v Debru
pri Laškem. Franc Zupane,
star 42 let, doma iz Rimskih
Topiic je z osebnim avtomobi-
lom povozil 19-letnega pešca
Sulejmana Krasniča, ki je za-
časno stanoval v Celju. Kra-
snič je bil tako hudo ranjen, da
je med prevozom v bolnišnico
umrl.
Gorelo je
V	nedeljo je strela zanetila
požar na gospodarskem po-
slopju 72-letne Marije Cakš v
Pivojcih. Škode je za 1,000.000
dinarjev, saj je poslopje pogo-
relo do tal, v njem pa je zgorelo
20 ton sena, prav toliko silaže,
nekaj kubikov lesa in trije
kmečki vozovi.
SOZD, N. SUB. O
MIERX €/Lh GOSTINSKO PODJIETJI;
^Sr CIELJIE
GOSTINSKO PODJETJE CELJE,
n.sol.o.
Celje, Ljubljanska 5
Delavski svet DO Gostinskega podjetja Celje
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi za
VODENJE FINANČNO-
RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
z zakonom in pogojev v skladu z družbenim dogovo-
rom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje
pogoje:
-	višja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izku-
šenj v računovodstvu in financah
ali
srednja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izku-
šenj v računovodstvu in financah
-	sposobnost za organiziranje in vodenje dela
-	da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa-
moupravljanja in socialistične morale
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
SOZD MERX, Gostinsko podjetje Celje, Celje, Ljub-
ljanska 5, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh
po opravljeni izbiri
AERO
kemična, grafična in papirna
industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja
TOZD Kemija Šempeter objavlja naslednja prosta
dela in naloge:
-	čistilka 1 X za določen čas
pogoji: osnovna šola:
-	impregnator I. 1 x
pogoji: KV procesničar in 6 mesecev ustreznih de-
lovnih izkušenj;
-	rezaiec sela 4 x
pogoji: procesni papirničar in 6 mesecev ustreznih
delovnih izkušenj:
-	strojni embaler sela 6 x
pogoji: PR delavka in 3 mesece delovnih izkušenj;
-	oskrobovalec tiskarskega stroja
2 X
pogoji: PR delavka in 3 mesece delovnih izkušenj;
-	pomožni delavec (pomožna
ključavničarska dela) 1 x
pogoji: PR delavec in 3 mesece ustreznih delovnih
izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERA, Čuprijska 10, Celje,
v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri
v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Zakaj bi kupovali ozimnico? Z malo sreče je lahko dobiti na veliki
KMEČKI TOMBOLI, ki bo v nedeljo, 18. septembra ob 15. uri na Vranskem.
Čakajo vas tudi drugi lepi dobitki. Med njimi konj, krava, tele, svinje, odo j ki...
Po tomboli bo igral ansambel Lojzeta Slaka.
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 21
tazvoj delovne
organizacije v prihodnje
pri iskanju programa na-
■;njega razvoja Cinkarne
jraino predvsem odgovo-
j na vprašanje: kako in v
j^ni meri razvijati tradi-
(nalno področje, kako in
l^kšni meri bo vplivala
^stitev tradicionalnih
gramov na dosedanjo re-
Overigo, in v katera nova
6lovna področja se v pri-
^nje usmeriti.
pri določanju ciljev so v
^arni upoštevali pred-
em trajnejše in naravne vi-
^e: vidik potrebnosti in
rgteške opredelitve, vidik
lačnega stanja, predvsem
jtnih naravnih virov suro-
„t kadrov, znanja, vidik de-
;ne pokritosti in reproduk-
ske sposobnosti konverti-
[nega izvoza, vidik defici-
tih proizvodov in suro-
n, vidik možnih širših
>lilc združevanja dela in
edstev v poslovne skupno-
i in vidik delitve dela.
program razvoja mora te-
liti predvsem na lastnem
ianju. Ni tudi nujno, da raz-
ij teritorialno temelji le na
rki in meteorološko neugo-
iilokaciji občine Celje.
Predvsem si ne morejo do-
iliti tega, kar so govorili še
ieraj, da je predelava tista,
i katere bodo živeli, ne da
razrešili dobavo uvožene-
i repromateriala zanjo.
OLGOROCNE RAZVOJ-
E MOŽNOSTI so analizira-
ipo osnovnih skupinah:
rostorski faktor
Stari del Cinkarne bodo
i dstopoma opuščali in do le-
' »^85 opustili. Stara valjar-
■a/iepod varstvom tehnične-
;a muzej a.
Področje superfosfata so s
»godbo (1983) že predali
PI, v zameno pa bodo pri-
obili zemljišče na novem
;lu, ki je še v zasebni lasti.
Skladišče Kovinotehne -
fhnomercator je na in-
resnem področju Cinkarne
in ga bodo odkupili skupaj z
vso infrastrukturo, še v sred-
njeročnem obdobju do leta
1985.
V urbanističnem načrtu
Celja so z dodatno vlogo, po-
dročja novega dela Cinkarne
omejili z magistralo jug (Ce-
lje Teharje), železniško ran-
žirno postajo, železniško
progo za EMO, ki mora pote-
kati čimbolj severno, vzho-
dno Ložnico in Hudinjo.
Pripraviti je potrebno zazi-
dalni načrt novega dela in
predvideti ograjo, vhode, ko-
munikacijske povezave, in-
frastrukturo, zunanjo uredi-
tev in upravno zgradbo s
prostori za integrirano labo-
ratorijsko dejavnost.
Združiti funkcijo vzdrže-
vanja z izgradnjo centralne
vzdrževalne delavnice s skla-
dišči še v srednjeročnem ob-
dobju do 1985. leta.
Dokončno urediti odlaga-
lišče Bukovžlak, pridobiti
obratovalna dovoljenja,
predvideti rekultivacijo in
ga končno nameniti za kme-
tijsko dejavnost po 1987.
letu.
Novo odlagališče sadre »za
travnikom« zgraditi na mej-
nem področju občine Celje
in Šentjur. Začetek polnje-
nja 1986. leta.
Nova področja za razvoj
Cinkarne so: v občini Šent-
jur (svinčevi pigmenti, ultra-
marin, kromov galun, bento-
niti), zahtevati dodaten pro-
stor v novi industrijski coni,
ki je najbližja dosedanji lo-
kaciji po urbanističnem na-
črtu Celja in iskati druge lo-
kacije v Sloveniji.
Kemija v Mozirju ima tre-
nutno rešen prostorski pro-
blem. V prihodnje pa imajo
možnost uporabljati prosto-
re v podaljšku obratov.
Tehnološki in
organizacijski faktor
Cinkarna bo razvijala 12.
področij. To so glavne usme-
ritve, kjer bodo glede na
stopnjo znanja, razvijali proi-
zvode ali tehnologijo in izva-
jali naložbe, za kar bodo pri-
pravljene vse stopnje inve-
sticijske dokumentacije: ke-
mija žvepla, pigmenti, repro-
materiali za grafično indu-
strijo, soli, program za grad-
beništvo, predelava plastike,
agrokemotehnična sredstva,
premazi, organska kemija,
metalurgija na osnovi cinka,
energetika, sekundarne su-
rovine in predelava odpad-
kov za razreševanje ekolo-
gije.
Poleg naštetega razvoja
strokovnih področij, proi-
zvodenj in produktov bodo
dodatno razvijali in izpopol-
njevali: dolgoročni razvoj,
planiranje tega razvoja in
raziskovalne dejavnosti, in-
formacijske sisteme, energe-
tiko, ekologijo, prenos te-
hnologije in še neopredelje-
ne dejavnosti (biokemija, ul-
trazvok in kemijske reakcije
itd).
Zdravstvena in socialna podoba
V Cinkarni je trenutno 183 invalidov, kar je 8 odstot-
kov od skupnega števila zaposlenih. Zaradi narave
dela je njihovo prerazporejanje zelo težavno. Bolniški
stalež se giblje med 3,3 do 8,1 odstotka. Glede na
možne delovne ure znaša v povprečju 6,3 odstotka, kar
pomeni, da je bil vsak delavec Cinkarne letos odsoten
11 delovnih dni.
Osebni dohodki
Povprečni osebni dohodki v prvem polletju 1983 so
znašali 16.600 dinarjev, najnižji izplačani dohodek pa
je bil 8700 dinarjev. Največje število delavcev, 1252
prve in druge stopnje zahtevnosti po izobrazbi, je pre-
jemalo v povprečju 15.500 osebnega dohodka, tretja in
četrta stopnja, 539 delavcev je prejemalo 16.100 dinar-
jev, 365 delavcev pete stopnje je prejemalo po 17.500
dinarjev, 121 delavcev šeste in sedme stopnje pa je v
povprečju prejemalo osebne dohodke v višini 25.500
dinarjev.
Proizvodnja titanovega dioksida postaja vse bolj tudi izvozno zanimiva in vse kaze, da se bo sodelovanje s poslovnim
partnerjem iz Nemške demokratične republike še razširilo.
»Cinkarnar sem, z dušo in telesom!«
Tako pravi Franc Grabar, Izmenovodja v H02
Poslušati Franca Grabar-
ja, zvestega Cinkarnarja,
delavca, izmenovodjo, sin-
dikalista in samoupravlja-
lca, pomeni, prisluhniti
imenitni šolski uri iz delav-
skega samoupravljanja.
Poučna ura za vsakogar! Di-
šeč dim iz njegove cigare
naju je povsem ovil, ko sva
v pogovoru prehodila dobr-
šen kos poti razvoja Cinkar-
ne po osvoboditvi do današ-
njega 110-letnega jubileja.
Pripoved o odpovedovanju,
težkih in nevarnih delovnih
razmerah, je Franc Grabar
včasih prekinil, bolj zamiš-
ljeno potegnil dim iz cigare
in me prodorno pogledal,
češ, ali bo tale slučajni po-
slušalec dobro razumel ti-
ste čase.
Čase udarništva, naporne-
ga telesnega in političnega
dela. Čase gospodarske rev-
ščine in osamljenosti iz in po
letu 1948. »Ni bilo surovin, ni
bilo energetskega vira, pre-
moga, da bi lahko delali. Pa
smo se spravili po šihtu na
tovornjake in hajd po pre-
mog zase, za tovarno, v Vele-
nje. Nobeden nas ni vprašal,
kako smo utrujeni, ali smo
kaj lačni. Pa smo šli! Tudi s
pesmijo. Bil sem mlad. Poro-
čeni so si še prinesli za mali-
co kakšen kos kruha in »špe-
ha« v fabriko. Včasih sem se
moral kar obrniti vstran, ta-
ko mi je zavijalo v praznem
želodcu. V tistih letih pa bi
pojedel vola...«
Po vrnitvi iz JLA leta 1964,
se je Franc Grabar zapisal
Cinkarni. Cinkarnarjev je bi-
lo tedaj še malo. Manj kot
500 zaposlenih. Leta 1955.
smo mukoma spravili sku-
paj integracijo s kemično to-
varno, potem jih je bilo že
več skupaj. Ampak še vedno
so se tolkli za svoj obstoj, tu-
di za svoj kruh, za svojo za-
poslitev.
Tovarne delavcem iz 1951.
leta je bilo pravo geslo, am-
pak potrjevati ga je bilo tre-
ba v praksi. Ob divjih delov-
nih razmerah, slabi delovni
zaščiti, neurejeni prehrani,
tudi v lesenih coklah na vro-
čini in v dimu ter plinih. Sa-
mo šmelcarji so imeli tedaj
okovane čevlje. Pa lopataste
roke in dlani s podplatom.
Nekako po 1955. letu so se
začeli delovni pogoji in de-
lovna mesta klasificirati v
lahka, težja in težka, več je
bilo skrbi za prehrano.
Pospešeno je začelo poli-
tično delo, sindikalno. Orga-
ni samoupravljanja so bolj s
polnimi pljuči začeli uresni-
čevati geslo »tovarne delav-
cem«. Ta samoupravna plju-
ča je raztegoval tudi Franc
Grabar, kot sindikalist od za-
četka do danes in pri »vrhu«:
kot predsednik sindikata
Cinkarnarjev in predsednik
delavskega sveta. Po inte-
graciji s tovarno organskih
barvil-TOB Celje so začele
perspektive Cinkarne kot
pomembnega gospodarske-
ga giganta dobivati bolj ja-
sne poteze. Delalo se je z za-
gonom.
Nova žveplena kislina, gra-
fika, Ti02 in drugi načrti. Bit-
ka za Cinkarno je bila doblje-
na na trd način, začela se je
druga bitka, skoraj »vojna«.
Dol s Cinkarno, se je vle-
kel napis po sodniškem po-
slopju v Celju. »Veste, bili
smo zelo potrti, malodušni,
potolčeni,« se je zamislil
Franc Grabar obdobja, ko
sta si Celje in Cinkarna obr-
nila hrbte, čeprav... Čeprav
delavec Cinkarne ni mogel
vsega razumeti, dojeti v celo-
vitosti bitke za zrak, za vode,
za boljše dihanje. Ni bil pro-
ti, še zdaleč ne, vendar se tu-
di ni mogel skriti pred vse
hujšimi očitki takšne ali dru-
gačne, prave javnosti...
Gospodarska in ekološka
sanacija je stvari bistveno
zaokrenila na bolje. Še prej
je potapljajočo ladjo zapusti-
lo veliko ljudi, strokovnja-
kov. Sedaj so spet v Cinkar-
ni, ampak nerodno jim je pa
le moralo biti ob pogledih
starih Cinkarnarjev, ki ladje
niso zapustili...
»Danes biti cinkarnar. se
sliši tudi ponosno. Nikogar
ne sme in ne more biti za
karkoli več sram,« pribije
Franc Grabar.
Ob tem slastno še bolj po-
tegne svojo cigaro in se ozre
proti vratom, kjer ima sedež
cinkarniški sindikat, na njih
pa si kljuke podajajo stari
cinkarnarji, ki se prijavljajo
za izlete, srečanja. »Veliko in
radi prihajajo v svojo Cin-
karno in mislim, da bom to
tudi sam rad delal, potem
ko____zamišljeno utihne moj
sogovornik.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Družbeni standard
Stanovanjskim problemom in njihovemu reševanju posvečajo v delovni organizaciji
veliko pozornosti. Stanovanjski fond znaša 520 stanovanj, s tem da zadnjih sedem let v
povprečju na leto kupijo 34 stanovanj in dodelijo 88 stanovanjskih posojil. V zadnjih
sedmih letih je 622 delavcev dobilo posojilo za gradnjo stanovanjskih objektov, za nakup
opreme ali adaptacije. V svojem samskem domu razpolagajo z 210 ležišči.
Počitniške zmogljivosti za letovanja koristijo na dva načina: z najemanjem teh zmogljivo-
sti, tako imajo razerviranih 37 ležišč v Fiesi, Crikvenici in na Rabu. Prav tako omogočajo
letovanje v počitniških prikolicah, ki jih imajo 15 po številu razporejenih v Savudriji,
Medveji, v Istri, na Rabu in Pagu.
Za preventivno zdravljenje oziroma aktivni oddih so najeli 50 ležišč v zdraviliščih
Radenci, Atomske toplice v Podčetrtku, Čatežke toplice in v Rogaški Slatini.
Šport in rekreacija sta razvita
Tudi ženske Cinkarne ne zaostajajo, najboljše so v smučanju
In streljanju.
Redno se s športno in re-
kreativno dejavnostjo v
Cinkarni Celje ukvarja čez
300 zaposlenih, občasno pa
preko 600 delavcev, sta po-
vedala za šport in rekreaci-
jo zadolžena funkcionarja
Mirko Pokelšek, predsednik
športne komisije pri sindi-
katu in Marjan Leban, refe-
rent za šport in rekreacijo.
Športna dejavnost je izre-
dno pestra, najbolj prizadev-
ni so smučarji, kegljači,
strelci, nogometaši, šahisti
in planinci, sicer pa imajo v
Cinkarni Celje še naslednje
sekcije: odbojkarsko, košar-
karsko, namizno-teniško, te-
niško, kolesarsko in smučar-
sko-tekaško. Visoko se ve-
dno uvrščajo na tradicional-
nih sindikalnih športnih
igrah in se redno udeležujejo
trimskih akcij. Cinkarna pa
je sicer tudi mentor in pod-
pornik Hokejsko drsalnega
kluba Celje.
Zanimivo, da so se letos iz-
kazale ženske ekipe Cinkar-
ne, še najbolj smučarke, ki
so v celjski občini dosegle
prvo mesto, med prvimi pa
so bile tudi strelke. Oba cin-
karniška telesnokulturna de-
lavca sta bila polna hvale za
Vero Zupane, ki je »motor«
za vso žensko športno in re-
kreativno dejavnost v Cin-
karni.
»No, tudi mi v malem no-
gometu, smo si delili prvo in
drugo mesto letos v CeljUi
je dodal Mirko Pokelšek C
poudaril, da imajo dobro ot.
ganizirana razna tekmovanj;
med tozdi ter, da so za leto£
nji cinkarniški jubilej že or.
ganizirali vrsto prireditev
110 planincev je obiskalo r^
šega gorskega očaka Triglav
pripravili so turnir v malerrj
nogometu, odbojki, keglja.
nju, streljanju, šahu, prihod,
nji teden se bodo v Logarsl^
dolino podali kolesarji-pla.
ninci, prav tako se bodo po.
merili še v namiznem tenis^
in košarki.
Kaj pa problemi?
Mirko Pokelšek je zelo za
dovoljen z odnosom do špor
ta in rekreacije, ki ga imajo
vodilni in politični delavci
ter vodstvo nasploh. »Vedn«
so polni razumevanja za to
dejavnost, čeprav pa se ne
moremo pohvaliti, da iman*
kolikor toliko urejene objek-
te«. Stiskajo se še vedno v
baraki, za igrišča pa morajo
odštevati tudi lepe denarjt
pri najemninah. Letno pora.
bij o za športno in rekreativ-
no dejavnost nekaj manj kot
800 tisočakov in s tem denar-
jem uspejo uresničiti ves
program.
Opravičena naložba
za valjamo
Odprli so Jo pred dvema letoma za
delavski praznik
Staro valjamo, kjer je bilo
še veliko fizičnega in ročne-
ga dela je bilo potrebno za-
menjati, kajti večje storilno-
sti v prenovi celotne cinkar-
niške proizvodnje ni bilo pri-
čakovati. V Cinkarni ne zani-
kajo, da z valjamo, ki so jo
odprli pred dvema letoma,
niso imeli težav. Veliko jih je
bilo, vendar so jih večino
uspeli odpraviti tudi z last-
nim znanjem in iznajdlji-
vostjo.
Skratka, danes je mogoče
zatrditi, da se je naložba v
novo valjamo obrestovala.
Šlo je za novo kakovost v
proizvodnji tračno valjane
cinkove pločevine, nove in
sodobnejše valjarske zmog-
ljivosti pa so omogočale iz-
delovanje trakov za pro-
izvodnjo rondel in čašič za
baterije, anod za galvansko
zaščito ter mikrocink za po-
trebe grafične industrije. In
kar je v sedanjih razmerah še
pomembneje, veliko izdel-
kov iz valjarne je vezanih na
izvoz, še prej pa jih opleme-
nitijo v grafičnem tozdu Cin-
karne.
Grafični izdelki na področ-
ju barvnega in komercialne-
ga tiska dokazujejo kakovost
cinkovih polizdelkov, sicer
danes ne bi mogli govoriti o
visoki strokovni usposoblje-
nosti in specializaciji cinkar-
niških tiskarjev. S svojim de-
lom dokazujejo in testirajo
lastne izdelke v Cinkarni, ve-
lik del pa jih prevaljajo prav
v novi valjarni. Dokaz več,
da je naložba opravičila sa-
ma sebe in, da je bila odloči-
tev zanjo pravilna.
Veliko se je spremenilo v
110 letih Cinkarne Celje.
Veliko se je spremenilo na
bolje, še posebej, če upo-
števamo tedanje in sedanje
delovne razmere. Še vedno
je veliko težkih in nevarnih
delovnih opravil, toda iz le-
ta v leto manj. To ugotav-
ljajo še posebej stari cin-
kamarji, ki kot upokojenci
radi obiskujejo svojo fabri-
ko in se čudijo napredku.
Trd, a pošten kos kruha
nudi Cinkarna Celje svojim
sedanjim delavcem. Ven-
dar kruh, ki ni več vpraš-
ljiv, kot ni več vprašljiva
usoda tovarne. Povrnilo se
je zaupanje v svetlejše per-
spektive tovarne in njene-
ga številnega ter zvestega
kolektiva.
Cinkarniški humor
Glej, glej Milana, kaj si prišel
nazaj v Cinkarno?
Da. Tu sem vedno najbolj za ve-
trom: oče je šef, stric direktor,
teta dela v finančnem sektorju,
svak v razvoju. Tu bom lahko
najhitreje napredoval.
Tovarišica, ali je šef doma ?
Ne ni!
In kdaj pride?
Pokličite čez pol ure.
(Čez pol ure)
Kaj je šef zdaj tam ?
Ne ni, je šel na sestanek.
(in spet čez eno uro)
Je šef že prišel?
Je, ampak je sedaj na občini.
Ja hudiča, kdaj pa naj ga pokli-
čem, da ga bom dobil doma ?
Ob polnoči!
Tatjana, kako se počutiš v novi
službi?
Odlično!
Pa šef?
Odlično se je izkazal.
In plačilo?
Porodniški dopust...
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 23
[ežko nadoknaditi zamujeno
v investicije v obrtne delavnice cenejše
letošnjem 16. obrtnem
'^u v Celju bo razstavlja-
jo 80 m2 tudi 40 obrtni-
L iz celjske občine. Pro-
je malo, da bi v celoti
JL) predstavili obrtno
ravnost na Celjskem, zato
^ odločili, da razstavijo
'novitete iz obrtnih delav-
L ki so jih predlagali v
JJ,is inovacij.
Celjsko obrtno združenje
fa 675 članov - rednih obrt-
Lv in 243 članov - obrtni-
kov s popoldansko obrtjo.
Od rednih obrtnikov je sko-
raj polovica avtoprevozni-
kov, taksistov in delavcev s
področja gostinske dejavno-
sti. Pri teh obrtnikih dela
skupaj 734 delavcev, kar je
malo več kot delavec na eno
obrtno delavnico. To niti ni
čudno, če upoštevamo, da je
večina obrtnikov takih, ki ne
potrebujejo dodatnih delov-
nih moči.
Obrtno združenje ima tudi
svoj delovni program, ki
izhaja iz planskih smernic
gospodarske zbornice in
Zveze obrtnikov združenj
Slovenije. Programi so
usmerjeni tako, da vzpodbu-
jajo razvoj deficitarnih obrti
in ohranjajo že obstoječe
obrtne delavnice. Sicer pa
srednjeročni program tako
Zveze obrtnih združenj kot
občinskega obrtnega združe-
nja sloni na že znanih izhodi-
ščih Kraigherjeve komisije,
ki poudarja pomen razvija-
nje obrti in drobnega gospo-
darstva, ki je v zadnjih letih
zaostajalo za gospodarskim
razvojem v republiki. Kljub
jasno začrtani Dolitiki na-
daljnjega razvoja obrti in
drobnega gospodarstva, pa
menijo na obrtnem združe-
nju v Celju, da se še srečuje-
jo s številnimi problemi, če
že ne preprekami, ki zavirajo
ta razvoj.
Socialna varnost
obrtnika nI
izenačena z
delavcem v
združenem delu
Na celjskem območju je
razvejana industrijska proiz-
vodnja potegnila v delovne
organizacije ves delovni po-
tencial. Občani so se raje od-
ločali za takšno zaposlitev
predvsem zaradi večje so-
cialne varnosti. Čeprav je
obrtni zakon za obrtnike in
za delavce s kolektivno po-
godbo naredil korak naprej
pri zagotavljanju socialne
varnosti tudi pri obrtnikih in
njihovih delavcih, ta še ve-
dno zaostaja za možnostmi v
delovnih organizacijah. To
se je najbolj pokazalo pri
sprejemanju novega zakona
o invalidsko-pokojninskem
zavarovanju, po katerem
obrtnik nima možnosti pred-
časne upokojitve.
Veliko je problemov tudi
okoli pridobitve poslovnih
prostorov. Teh kratkomalo
ni! Kljub desetletnemu pri-
zadevanju obrtnega združe-
nja, da bi občina oddala del
zemljišča za obrtno cono na
kateri bi bilo mogoče zgradi-
ti obrtne delavnice, je vse še
na papirju. Časi, ko jebilo za
tovrstno dejavnost veliko
več interesentov kot danes
in so bile investicije v grad-
njo cenejše, so že zdavnaj
minili. Zelo težko bo v seda-
njih razmerah popraviti in
nadoknaditi zamujeno.
Tudi davčna politika se iz
leta v leto spreminja in to
tako, da lestvica obremeni-
tve za obrtnika nenehno ra-
stejo; vrednost ostanka do-
hodka, ki gre v obrtnikov
žep pa požira inflacija. Skrat-
ka, v zdajšnjih razmerah
obrtnikom ostaja vse manj
denarja za razširjeno repro-
dukcijo, bodisi za izgradnjo
novih prostorov ali za naba-
vo osnovnih sredstev.
Pri kreiranju davčne poli-
tike in tudi siceršnjega raz-
vojnega programa občine, se
obrtno združenje ni kaj dosti
odzivalo, ker je bila ta politi-
ka v preteklosti drugače na-
ravnana. Sedaj, ko je obrt in
drobno gospodarstvo posta-
lo sestavni del gospodarske-
ga razvoja in še zlasti stabili-
zacijskih prizadevanj, pa se
širi sodelovanje z vsemi od-
govornimi dejavniki v ob-
čini.
Združenle nudi
pomoč Interesentom
za obrt
Tu združenje sodeluje z
občinskimi organi tako, da
posreduje mnenja in pripo-
ročila za pridobitev dovo-
ljenj, s stanovanjsko skup-
nostjo za pridobitev lokalov
ali poslovnih prostorov, z
banko za najem kreditov.
Novim kandidatom pomaga
z vso potrebno dokumenta-
cijo in gradivom za preizkus
znanja.
Vse to opravlja profesio-
nalna strokovna služba, ki
zaposljuje le dva delavca,
koordinacijski odbor, izvršni
odbor in skupščina kot naj-
višji organ obrtnega združe-
nja.
Za lažje reševanje proble-
mov, ki se pojavljajo na po-
sameznih delovnih področ-
jih in da delo teče brez zasto-
jev in organizirano, delujejo
znotraj združenja različne
sekcije, kot naprimer sekcija
avtoprevoznikov, gostincev,
frizerjev, mizarjev in tako
naprej.
Vedno več obrtnikov sto-
pa tudi v kooperantske
odnose z različnimi delovni-
mi organizacijami. Iz celj-
skega obrtnega združenja jih
je okoli 130. Ti sodelujejo z
združenim delom bodisi pre-
ko obrtnih zadrug ali koope-
rantskih enot trgovskih or-
ganizacij.
Vsako obrtno združenje ima svojo listo deficitar-
nih obrti. V Celju, pa ne le tu, praktično izumira
čevljarstvo. Niti enega mladega čevljarja ni. Kdo bo
nasledil sedanje, je vprašanje. Zakaj? Edini odgovor
lahko iščemo v naravi dela. To delo je kratkomalo
težko. Izumira tudi moško krojaštvo. Ni niti torbar-
jev, ne dežnikarjev. Primanjkuje delavnic za popra-
vila koles, nadalje elektrikarjev, vodoinštalaterjev,
sobopleskar jev, tapetnikov in podobno. Obrtno zdru-
ženje samo pomankanja teh dejavnosti ne bo moglo
rešiti. Na pomoč ji bo morala priskočiti širša druž-
bena skupnost. S šolsko in štipendijsko politiko. Na
splošno upada kadrovsko štipendiranje pri obrtni-
kih, ravno pri deficitarnih dejavnostih pa se postav-
lja še vprašanje, kdo naj bi ta kader štipendiral, če
teh dejavnosti ni ali pa le životarijo.
kovinotehna
V zračni hali bela tehnika za naše dinarje
Tudi na letošnjem sejmu obrti v
prostorih Golovca bo prisotna
celjska delovna organizacija Ko-
vinotehna, ki se poleg svoje osnov-
ne dejavnosti vse bolj uveljavlja
tudi na področju sodelovanja z
drobnim gospodarstvom in obrt-
niki.
Tokrat se bo Kovinotehna pred-
stavila na dveh sejemskih mestih:
v zračni hali s primarno dejav-
nostjo in
v hali B (poleg kopališča) v vlogi,
povezovalca med industrijo, drob-
nim gospodarstvom in obrtniš-
tvom.
Bela tehnika za dinarje
dinarskega izvora
V	poplavi prodaj za dinarje deviz-
nega izvora bo vsaj nekaj iz progra-
ma bele tehnike na celjskem sejmu
obrti pri Kovinotehni mogoče kupi-
ti samo za naše domače dinarje. To
velja za vedno bolj iskane artikle:
•	hladilnike,
•	pralne stroje,
•	električne in kobminirane
štedilnike ter
•	drobne gospodinjske aparate.
V	zračni hali bo na voljo tudi do-
volj strojev in orodja ter ostalih iz-
delkov za široko potrošnjo iz pro-
dajnega programa Kovinotehne.
Možen pa bo tudi nakup zamrzo-
valnih skrinj (210 in 310 litrov), ven-
dar teh le za dinarje deviznega izvo-
ra. Prednost pa je v tem, da je doba-
va takoj.
Imeli bodo tudi barvne televizor-
je Gorenja pri katerih je še vedno 20
odstotkov popusta pri plačilu z di-
narji deviznega izvora. Pri televi-
zorjih dobava ni takojšnja in bo tre-
ba na njih počakati vsaj nekaj te-
dnov.
Center za drobno
gospodarstvo
Pred tremi leti se je Kovinotehna
na celjskem sejmu obrti prvič poja-
vila tudi v vlogi oskrbovalca za so-
delovanje z drobnim gospodar-
stvom in obrtjo. V tem času se je
njena zamisel o tem povezovanju z
industrijo močno razširila in že do-
biva tiste oblike za katere so se do-
govorili.
Tako je Kovinotehna sposobna
nuditi v določenem času sedanjim
in bodočim kooperantom delovne
organizacije naslednje:
•	oskrbo materiala iz domače-
ga in tujega trga,
•	prodajo in fakturiranje,
•	izvoz blaga, izdelavo zahtev-
kov za premije in vodenje ZT evi-
denc,
•	uvoz opreme,
•	izdelavo posameznih načrtov
in delovnih risb,
•	izdelavo normativov,
•	vključevanje obrti v koopera-
cijske odnose z njenimi dobavite-
lji,
•	evidenco in obračun porabe
materiala,
•	preko AOP zbiranje in posre-
dovanje raznih podatkov,
•	evidenco potreb za proizvod-
njo artiklov, ki jih uvažajo ter se-
lekcijo tistih, ki jih lahko proizva-
jajo obrtniki in
•	ekonomsko propagando ter
pospeševanje prodaje tako v sred-
stvih obveščanja kot tudi na raz-
nih sejmih doma in v tujini.
Center za drobno gospodarstvo
Kovinotehne Celje bo imel prostor
tam kot lani, to je v hali B.
Predstavili bodo nekaj izdelkov,
ki jih izdelujejo njihovi kooperanti,
z vzorci pa bodo prikazali tudi tiste
artikle, ki jih na domačem trgu ni
pa bi jih lahko obrtniki ali v drob-
nem gospodarstu izdelovali. Zal ne
bo možno prikazati večjih ekspona-
tov zaradi pomanjaknja prostora.
Med zanimivejšimi artikli bodo
držaji za elektrode, ki jih dobro
izvažajo zlasti na konvertibilni trg,
izredno pa so z njimi med drugim
uspeli tudi v Egiptu.
Vse informacije bodo dajali de-
lavci Kovinotehne in to vsak dan v
času sejma. Ob tej priložnosti bodo
tudi izdali katalog manjkajočih arti-
klov na tržišču, ki bo označen s ko-
ličino in ceno, ki je za tržišče spre-
jemljiva.
Do konca leta Center za
drobno gospodarstvo v Idealu
Do konca letošnjega leta bodo v
delu sedanje trgovine Ideal, ki je v
istih prostorih kot upravna stavba
Kovinotehne ob Mariborski cesti (v
neposredni bližini avtobusne posta-
je in hotela Celeia), uredili razstavni
prostor za Center drobnega gospo-
darstva. Tam bodo razstavljeni vsi
predmeti, ki jih drobno gospodar-
stvo in obrtniki izdelujejo. Imeli bo-
do tudi svetovalca in kot novost -
prostore Ljubljanske banke, tako
da bo možno vse urediti na enem
mestu. Ob tem centru je tudi velik
parkirni prostor ter dostop z vseh
strani, kar bo še posebna prednost.
V zračni hali bo med sej-
mom obrti prodajala izdelke
Kovinotehne skupina delav-
cev iz delovne enote Prodajne-
ga centra na Hudinji. Ta cen-
ter si bo tudi v bodoče priza-
deval, da bo pri njih lahko
vsak obrtnik dobil vse blagov-
ne skupine iz programa Kovi-
notehne.
kovinotehna
24. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Na sejmu obrti leta 1982
Obrtniki na zboru sprejemajo pomembne odločitve z aplavzom
Konjiški obrtniki pri delu, rekreaciji in zabavi
Obrtno združenje občine
Slovenske Konjice v tem le-
tu uspešno uresničuje nalo-
ge, ki so si jih zastavili v
programu dela združenja v
začetku leta, kar pa ne mo-
rejo trditi za tiste naloge, ki
so si jih zastavili v srednje-
ročnem programu razvoja
obrti oziroma v družbenem
planu občine Slov. Konjice
za obdobje 1981-85.
Ugotavljajo namreč, da se
stvari niso toliko spremeni-
le, da bi lahko rekli, da si je
malo gospodarstvo v občini
SI. Konjice ustvarilo solidne
temelje za obstoj oziroma na-
predek. Menijo namreč, da
so eden od ključnih razlogov
za to prav gotovo predpisi, ki
s svojimi določili ne dovolju-
jejo razvoja obrti in pa tudi
predsodek pred zasebnim
obrtnikom, v katerem v glav-
nem vidimo človeka, ki želi
na hitro obogateti.
Združenje si s svojimi čla-
ni prizadeva, da bi se sodelo-
vanje z organizacijami zdru-
ženega dela v občini še
izboljšalo in utrdilo. Prisotni
so namreč problemi prepo-
vedi uvoza osnovnih sred-
stev in obrtniki z dejavnost-
mi predelave kovin in neko-
vin delajo z že izrabljenimi
stroji, kar pa je največja ovi-
ra za sam razvoj kooperacije
na celotnem našem območ-
ju. To seveda pomeni, da je
tako ponudba kot sama kva-
liteta v določenih primerih
slabša, kot bi lahko bila.
Prav tako je v občini nekaj
obrtnikov, ki sodelujejo pri
proizvodnji namenjeni za
izvoz, vendar so jim vrata do
kakršnegakoli	zneska
ustvarjenega z izvozom, po
veljavnih predpisih zaprta.
Res je, da so bili in so še,
problemi s poslovnimi pro-
stori za uslužnostne obrtne
dejavnosti v naši občini, to-
da napravljen je korak na-
prej, saj je združenje skupno
s komitejem za planiranje in
družbeno ekonomski razvoj
že uspešno rešilo nekaj teh
prostorskih problemov, tako
da bo v tem mesecu začel
poslovati v starem mestnem
jedru Slov. Konjic novi čev-
ljar, v prostorih stare kmetij-
ske zadruge pa že posluje
obrtnik, ki popravlja in vzdr-
žuje dvokolesa. V Vitanju in
Ločah je združenje dobilo na
razpolago še dva lepa po-
slovna prostora za uslužnost-
no dejavnost, v katerih se bo
opravljala takšna dejavnost,
ki jo v teh krajevnih skupno-
stih primanjkuje.
V združenju tudi ugotav-
ljajo, da izobraževalni sistem
za zasebno obrt, takšen kot
je sedaj, ne daje pričakova-
nih rezultatov, saj izobraže-
vanje za obrtne poklice terja
več prakse. Sodelovanje
med obftnim združenjem in
družbenopolitičnimi organi-
zacijami v občini je živo. To
je dokazal tudi zaključek
skupne redne seje občinske-
ga komiteja ZKS Slov. Ko-
njice 12 avgusta 83, kjer je
obrtno združenje prikazalo
problematiko položaja in na-
daljnjega razvoja obrti v ob-
čini s konkretnimi predlogi:
kaj narediti, da bi se situacija
izboljšala.
Vsako leto člani združenja
sodelujejo na celjskem sej-
mu obrti, kjer s svojimi iz-
delki predstavljajo ne samo
obrtno dejavnost pač pa ce-
lotno občino.
Letošnje leto bodo razstav-
ljali predvsem izdelke ki jih
izdelujejo v kooperacijah z
OZD naše občine, prikazana
pa bo tudi uslužnostna de-
javnost.
V	okviru Obrtnega združe-
nja je organizirana tudi
športna dejavnost, ki obsega
več kot 60 obrtnikov in pri
njih zaposlenih delavcev.
Le-ti se udejstvujejo na šte-
vilnih športnih prireditvah
in tekmovanjih, med kateri-
mi vidne mesto zavzemajo
delavske športne igre v obči-
ni, saj so po uspešnosti na 3.
mestu.
V	okviru letošnjega obrt-
nega sejma v Celju, se bodo
odvijale V. športne igre obrt-
nikov Slovenije, katerih se
bodo v vseh disciplinah ude-
ležili tudi naši športniki. Se-
daj aktivni »športniki« si v
združenju želijo in prizade-
vajo, da bi bilo v njihovih
vrstah čim več obrtnikov in
pri njih zaposlenih delavcev.
Obrtniki pa niso zgolj za
delo in probleme, želijo si tu-
di družabnih prireditev. V ta
namen združenje organizira
v mesecu novembru Obrtni
ples, katerega cilj je pritegni-
ti čim več obrtnikov, da se
srečajo in med seboj spoz-
najo.
Hoo-ruuk - na 4. športnih igrah
Seznam obrtnikov občine Slovenske Konjice, ki bodo
razstavljali na obrtnem sejmu
SORŠAK JOŽE, ORODJARSTVO, Skal-
ce 76, Slovenske Konjice, tel. 751-863.
Razstavljal bo: Orodje za izdelavo žabic z
okroglo odprtino in orodje za izdelavo žabic
s kvadratno odprtino.
MATAVŽ TEREZIJA, BRUŠENJE KO-
VIN, Radana vas 1/b, Zreče.
Razstavljala bo: Trni za bruse različnih
dimenzij, konus komad za izdelavo dia-
mantnih brusov, osovina, orodje za BIAX
čepe.
SATLER MIRKO, STROJNO KLJUČAV-
NIČARSTVO, Draža vas 59, Loče, tel. 763-
161.
Razstavljal bo: stroj za rezanje šamotne
opeke, grozdni mlin - pentljar, rezalni stroj.
BRGLEZ FRANC, LAHKA OBUTEV
ZREČE, Kovaška 17, Zreče.
Razstavljal bo: ženski copati iz tekstila,
podplat usnje, poliuretan; moški copati iz
tekstila in usnja; ulična obutev - natikači
raznih vrst; ortopedska obutev iz usnja in
poliuretana; otroški copati iz tekstila - pod-
plat usnje.
DRAME KAREL IN SILVA, KLJUČAV-
NIČARSTVO IN KOVINOPLASTIKA,
Grajska 10, Slovenske Konjice, tel. 25-183.
Razstavljala bosta: stroj za rezanje AL-
profilov, železna vrata enokrilna dim.
90 x 190, pocinkane predpražnike, primer
izdelave karnise z zaveso.
ANDERLIČ AVGUST, MIZARSTVO, Ve-
šeniška 10, Slovenske Konjice.
Razstavljal bo: enokrilna notranja vrata
iz natur lesa - macesen.
MAROVT OTO IN OLGA, KOVAŠTVO,
KLJUČAVNIČARSTVO IN ORODJAR-
STVO, Stranice, tel. 751-386.
Razstavljala bosta: odkovki iz jekla in
barvnih kovin: krogle in prokroma, konični
zobniki, zapirala in zapirne ročice, hidra-
vlični priključki, križni zglobi, zatiki, konč-
niki, zaporni kavlji, spojni elementi za ru-
dniške vozičke, ščipalne klešče za žico, raz-
ni manjši odkovki.
OFENTAVŠEK TONE, Tepanje 64, Slo-
venjske Konjice, OPLAST - Predelava pla-
stičnih mas, tel. 751-728.
Razstavljal bo: razne izdelke iz brizgane
plastike.
SIRC MIRAN, Tepanjski vrh 26, Sloven-
ske Konjice, tel. 751-702, KLEPARSTVO.
Razstavljal bo: strešno okno iz bakrene
pločevine, razni elementi iz-bakrene ploče-
vine.
SATLER ELICA, Draaža vas 59, Loče, tel.
763-161, PREDELAVA PLASTIČNIH MAS.
Razstavljala bo: pršna šoba, modeli za
magnezitne bruse s spiralno glavo o 130,
modeli 5-ekstra za bruse.
SIRC MARTA, Tepanjski vrh 25, Sloven
ske Konjice, tel. 751-702, PREDELAVA
PLASTIČNIH MAS.
Razstavljala bo: razni elementi iz brizga
ne plastike.
OPREŠNIK ANTON, VLIVANJE BARVA
STIH KOVIN, Brezen 44, Vitanje.
Razstavljal bo: Odlitki iz barvastih kovin
KRAJNC SLAVKO, MIZARSTVO, Vita
nje 72, Vitanje, tel. 775-044.
Razstavljal bo: rezljane ograje za balkone
JURAK MARIJA, PAPIRNA GALANTfl
RIJ A, Cesta na Roglo 11/b, Zreče.
Razstavljala bo: razne izdelke iz papirtf
galanterije (etikete, plakati, etuiji in P0'
dobno).
SREDENŠEK EMIL, IZDELOVANJ*
DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV
Prešernova 10, Zreče.
Razstavljal bo: navoj na vretena razni'
dimenzij, matice za navojna vretena, NelsC1
vijake raznih dimenzij, Račna.
TEHOVNIK ANTON, KOVINOSTR^
GARSTVO, Sp. Preloge 21, Slovenske W
njice.
Razstavljal bo: strojni elementi, verižni!0
in robniki s čelnim ozobljenjem.
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 25
tostrvi, žabji kraki in še veliko drugega
^■<1 ir I iTilllli 11TT¥1»M IHHI imLtMmmnamaMmsii11»»■■■i« ra^MUMJara^g^ga^^
0 to pripravlja Franc Vidrgar za celjski sejem obrti
M celjskem sejmu obrti
Uovalce vselej postreže-
tudi gostinski delavci.
oS se bosta za to potrudi-
jrj-anc Vidrgar in Mirb
Prav je, če vsem obi-
ralcem že vnaprej pove-
^ kaj je Franc Vidrgar
.'ravil za teh devet se-'
^kih dni.
^stilna Franca Vidrgarja
Izlak je ocenjena s štirimi
žicami za kvaliteto. Go-
;0 je to podatek, ki največ
ve o kakovosti gostinskih
|fitev, ki jih nudijo go-
inl. Gostilna ima za obi-
jvalce pripravljenih 10
bs 25 ležišči, prostora je za
[bližno 180 ljudi, posebna
ba, ki je namenjena pred-
el za poročna kosila, obč-
zbore in simpozije, a lah-
sprejme 100 ljudi. Bogat
jilnik in dobra pijača sta
dodatni kvaliteti, ki pri-
bijata v gostišče vse več
idi.
Gostilna Vidrgar je odpr-
vsak dan od 9. ure do 23.
e, gostom pa nudijo:
. postrvi iz lastnega ba-
na
. žabje krake
-	divjačino
. gobovo juho
■ jedi na žaru
-	sladice
-	odprto metliško črnino
bizeljsko belo vino
Našteli smo vam le nekaj
li, ki veljajo v gostilni
anca Vidrgarja za speciali-
tete, seveda pa lahko gostje
naročijo tudi druga jedila.
Za vse, ki še ne poznate te
prijazne Izlaške gostilne, bo-
mo na kratko opisali pot do
nje. Najlažje najdete gosti-
šče, če v Trojanah zavijete po
cesti proti Zagorju in kmalu,
po nekaj kilometrih, pridete
do gostilne Franca Vidrgar-
ja. Tukaj pa vas že čaka s
čistim prtom pogrnjena miza
in prijazen nasmeh gostin-
skih delavcev.
Naša predstavitev Izlaške-
ga gostišča pa je vendarle na-
menjena sejemski ponudbi,
ki jo pripravlja Franc Vidr-
gar. Vsem obiskovalcem lah-
ko povemo, da bo večina do-
brot, ki jih lahko dobite v
gostilni, prišla na mizo tudi v
Gostinska ponudba pred
halo Golovec bo v času le-
tošnjega obrtnega sejma
vse od 9. do 22. ure, od 16. do
22. ure pa bo Obiskovalcem
igral tudi ansambel. Za le-
tos so povabili Štajerske
fante, Jogy band in Zasav-
ske fante.
gostinskem paviljonu pred
halo Golovec.
Franc Vidrgar je obljubil,
da bo na celjskem sejmu
obrti moč dobiti:
-	zasavsko jetrnico
-	govejo in gobovo juho
-	postrvi na tržaški način
-	žabje krake
-	jelena v omaki s kruho-
vimi cmoki in solato
-	zrezke
-	meso na žaru
-	palačinke
-	sadno kupo
-	in seveda tudi metliško
črnino in bizeljsko belo
vino
Približno 25 gostincev bo v
paviljonu Franca Vidrgarja
skrbelo za hitro in prijazno
postrežbo gostov. Med njimi
bo tudi nekaj učencev go-
stinske usmeritve, ki so Vi-
drgarjevi štipendisti. Ti
učenci že vsa leta šolanja ži-
vijo z Vidrgarjevo gostilno in
tako jim delo kasneje ni nič
več težko. Navajeni so, da je
prijaznost in nasmeh prva
lastnost dobrega gostinca in
tega kasneje ne pozabijo.
Ni kaj, dobro so se potru-
dili gostinci in tako nam bo
po ogledu vseh obrtnih do-
sežkov, ki bodo razstavljeni
v hali, počitek - s kozarcem
v roki in krožnikom dišeče
hrane na mizi - v paviljonu
Franca Vidrgarja kar prav
prišel.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Koplas je treba spoznati, to je
možno tudi na celjskem sejmi
Temeljna organizacija kooperantov
Koplas (kratko TOK Koplas) deluje v
okviru trgovske in delovne proizvodne
organizacije ERA v Titovem Velenju.
S KOT Koplasom trenutno sodeluje
okoli 300 obrtnikov iz Slovenije pa tudi
drugih jugoslovanskih republik, zlasti
Hrvaške in BiH.
TOK Koplas nabavlja potreben ma-
terial, ga daje obrtnikom kooperan-
tom, ti pa potem vse to vračajo in pre-
ko Koplasa ustrezno prodajajo!
TOK Koplas dobi naročilo, ga izroči
posameznikom in ponudbo najboljše-
ga izbere za nadaljne delo!
TOK Koplas je nekakšen servis za
povezavo obrtnikov zasebnikov z zdru-
ženim delom in to zelo uspešen servis.
Pel poslovnih enot
V	TOK Koplas imajo za dobro delo z
obrtniki formiranih pet poslovnih
enot:
•	Poslovna enota KOVINA,
•	Poslovna enota PLASTIKA (to so
letos razdelili v dva dela - CISTA PLA-
STIKA IN PREDELAVA PAPIRJA
ter TISK),
O Poslovna enota LES (vse tri imajo
svoj sedež v Titovem Velenju),
•	Poslovna enota LJUBLJANA in
•	Poslovna enota ZAGREB.
V	Ljubljani in Zagrebu so velenjske
enote združene!
Hudi pogoji za sprejem ¥
članstvo
Pri sprejemanju novih članov vedno
napravijo veliko selekcijo, kajti v svo-
jih vrstah želijo imeti takšne obrtnike,
na katere se lahko pri sklepanju dolo-
čenih poslov z delovnimi organizacija-
mi zanesejo, da bodo svoje delo dobro,
kvalitetno in v predpisanem roku opra-
vili. Takšnim obrtnikom tudi v TOK
Koplas na veliko pomagajo z obratnimi
sredstvi za nabavo ustreznega materia-
la, s katerim kasneje izdelajo naročeno
blago. Tisti obrtnik, ki se želi priključi-
ti TOK Koplas, mora izpolnjevati šte-
vilne pogoje.
Za široko potrošnjo in
tekoče trakove
Vsi obrtniki, ki delajo za TOK Ko-
plas, izdelujejo zelo malo artiklov za
široko potrošnjo (samo 5 odstotkov),
vse ostalo pa za združeno delo in teko-
če trakove. Sodelovanje z industrijo že-
lijo v prihodnje še izboljšati in ugoditi
vsem zahtevam, ki jih industrija po-
stavlja. Pri TOK Koplas sami najdejo
obrtnika za določeno delo, če to ne
uspe delovni organizaciji, ki bi nekaj
posebnega za svoj izdelek potrebovala.
Več obrtnikov potem postavi svoje po-
goje in delovna organizacija najboljšo
ponudbo izbere.
V	TOK Koplas trenutno največ sode-
lujejo z Gorenjem, to sodelovanje pa se
bo v prihodnje še povečalo zaradi zna-
nih težav na tržišču, zlasti pa pri uvo^j
Mnogo stvari se namreč da narediti (j,
ma, z domačim znanjem in materij
lom. Dobro sodelujejo tudi s Pekoj
Tržič in Lekom Ljubljana. Za Peko ^
lajo razna kopita, za Lek prekomors^
embalažo.
Trenutno v TOK Koplas delajo za 5]
različnih firm, medtem ko imajo dolg(
ročno sodelovanje s 60 firmami.
Samo v letošnjem letu bodo s svoj;
mi izdelki preko obrtnikov nadomest
li za sedem milijard izdelkov, ki bi ji)
sicer bilo potrebno uvoziti!
Povečati izvoz
V	TOK Koplas v glavnem izvažaj
lopate za sneg (to delajo trije obrtnik
in ročaje za ročno orodje (lani je bil t
njihov najboljši izvozni posel), oboje
Zvezno republiko Nemčijo, nažagani
hrastove elemente izvažajo v Italijo, tj
izvažajo tudi hišne zvonce in podobno
V	izvoz gre tudi nekaj ostalih dejavno
sti, med njimi tiskarske in foto usluge
Sodelovanje i IFC
V	lanskem letu so podrli plot, da si
bili sposobni kandidirati za mednarod
ni kredit IFC, kjer sodelujejo s posre
dnikom, celjsko Kovinotehno. Tako s<
prišli do zelo prijetne možnosti, da lah
ko določeno potrebno opremo uvozijo.
kar prej ni bilo mogoče.
Kredit izdajo tistim delovnim organi
zacijam, ki izpolnjujejo štiri osnovn
pogoje:
-	da z njim povečajo izvoz,
-	da kredit vrnejo v devizah,
-	da predelujejo domače surovir
in
-	da za artikel ni drugega domač
ga proizvajalca.
V	TOK Koplas imajo veliko načrtoi
predvsem pa želijo s pomočjo obrtn
kov, njihovega znanja in strojev, pom
gati domači industriji, da bo hitreje m
predovala.
Številne informacije o tem, kaj vs
nudi obrtniku TOK Koplas iz Titoveg
Velenja bo možno dobiti tudi v čas
celjskega obrtnega sejma v prostori
Golovca, kjer bodo veliko svojih izde
kov tudi razstavili. Med njihovimi ra
stavnimi »šlagerji« na letošnjem sejn1
pa bosta prav gotovo BIBAK (sistei
za odkrivanje, signaliziranje in javlj'
nje požarov, na sliki) in pa komplet z
britje z ORIGINALNIMI Wilkinstc
britvicami.
Novost imenovana BIBAK
ali naprava za odkrivanje požarov
TOK Koplas s svojimi kooperanti - člani osvaja vse več artiklov, ki zahtevajo
visoko tehnično opremljenost in visoko stopnjo znanja. Vedno več je proizvodnje
na osnovi prijavljenih patentov, tehničnih izboljšav ali modernih zaščit. Mnogi naši
kooperanti-člani izdelujejo proizvode, ki se vgrajujejo v najzahtevnejše stroje in
naprave, veliko tega smo pred nedavnim uvažali, sedaj je to naša proizvodnja in celo
izvažamo. Razveseljivo je tudi to, da z našimi proizvodi posegamo tudi na področje
elektronike, torej panoge, ki prav v sedanjem času najbolj spreminja dosedanji
način življenja in dela. Pri tem naj kot primer navedemo dva naša kooperanta -
člana dipl. ing. Alberta Štefančiča in Gorana Ordulj-Aničiča, ki sta z združenimi
močmi skombinirala sistem za avtomatsko odkrivanje, signalizacijo in javljanje
požarov pod imenom BIBAK. Ta proizvodni program, ki je hkrati prijavljen v
posebni pisarni kot tehnična izboljšava, je v tehničnem pogledu v tem trenutku
najsodobnejši sistem v Jugoslaviji, ki ima pri tem še to prednost, da je v celoti
proizveden iz domačih materialov.
Takšni posamezni primeri dokazujejo, da imamo pri nas izredno veliko možnosti
razvoja drobnega gospodarstva v velikoserijski proizvodnji in to v pogledu proiz-
vodnje sestavnih delov in v proizvodnji maloserijskih proizvodov, ki dopolnjujejo
program v velikih delovnih organizacijah. Kot »most« v povezovanju skupnih
interesov pa lahko veliko pripomorejo takšne temeljne organizacije kot je TOK
Koplas.
TOK Koplas (deluje v okviru Trgovske in proizvodne delovne organizacije ERA) bo imel
na sejmu v Celju svoj paviljon, kjer bo možno kupiti izdelke z od 10 do 30 odstotkov
sejemskega popusta. V TOK Koplas iz Titovega Velenja se sicer glede svojega dela in
izdelkov neradi hvalijo, vendar ob tej priložnosti vseeno pravijo: ustavite se pred njihovim
paviljonom in ne boste razočarani!
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 27
s TOK Koplas v DO Era Titovo Velenje sodelujejo:
^ič Božena, Svečarstvo,
36, Ljubljana
Jlpovič Ivan, Predelava pla-
hih mas, Most Buzet
f(oriijevič Mirosanda, Metal o-
Ftika, Kamenjareva 31 Stara
Kva
Hudi, Kovinostrugarstvo,
Poljanska 65, Domžale
[bič Franc, Čevljarstvo, Kaju-
ta 8, Ljubljana
P^o Marinka, Drobni kovinski
Ljrrieti. Rečica 25, Šmartno ob
Stanko, Preprosti drobni
Umeti Saranovičeva 7 c, Celje
L! Simon, Coklarstvo, Gorenj-
ec. 20, Mengeš
Le Jožefa, Plastičarstvo, Go-
Lgvedska 2, Mežica
Lda Vera, Plastičarstvo, Spod-
il rečica 48, Rečica ob Savinji
Ledičič Silvester, Drobni ko-
Lki izdelki, Pševo 6, Kranj
Lfič Roman, Predelava plasti-
L Ljubljanska 21, Skofja Loka
Ljak Milka, Izdelovanje papir-
f industrije, Kraigherjeva 6, Ti-
pV0 Velenje
hjak Štefka, Predelava plastič
j, materialov, Ulica 4. Julija 84,
iško
fožič Alfred, Drobni kovinski iz-
elki, Mozirje 268
regar Jože, Predmeti iz plastič-
iliirias, Šentjernej 166
fglez Ivan, Izdelovanje in tiska-
ie papirne in plastične galante-
je, Breg 44, Celje
rižnik Martin, Kovinostrugar-
vo, Bevkova 5, Titovo Velenje
urgar Janez, Kovinska galante-
ja, Valburga 21, Smlednik
arkelc Vinko, Kovaštvo, Kori-
ta 13, Šoštanj
ank Jože, Predelava plastike,
»nkova 34, Celje
erevski Ivan, Mizarstvo, Cero-
jc 29, Dramlje
igale Mirko, Kovinska Galante-
ja, Nazarje 135
aculič Fanica, Predmeti iz pla-
ičnih mas, Skrljevo 117, Rijeka
vitaš Zdravko, Predelava pla-
to, Buševac
akš Milan, Kovinostrugarstvo,
taborska 37, Dravograd
toteik Anton, Kovinska Galan-
terija, Lepa njiva 60, Mozirje
Cs Milan, Kovinostrugarstvo,
fclinja 8
lasi Ivan, Cvetka, Splošno mi-
arstvo, Prihova 46, Nazarje
teh Peter, Orodjarstvo, Lukovi-
b 15
.erčnik Jože, Mizarstvo, Lokro-
ec 16, Celje
-črne Anton, Ključavničarstvo-
odovod, Smerdujeva 47, Ljub-
jana
-ernelič Danica, Drobni kovin-
ki predmeti, Kajuhova 21, So-
tanj
ešarek Andrej, Drobna kovin-
ka galanterija, Vače 29
■retnik Marjan-Roman, Kovino-
trugarstvo, Prebold 1
>abič Mara, Viktora Bubja, Za-
|reb
iedič Baltazar, Drobni kovinski
»edmeti, Andraž 106, Polzela
^olejši Anton, Les-plastika, Celj-
ka 100, Titovo Velenje
^olinšek Miroslav-Anica, Elek-
■nehanikfl, Zanova 28, Kranj
*>nko Dušan, Kopiranje-raz-
tooževanje, Efenkova 29, Titovo
/elenje
^°večar Zdravko, Strugarstvo,
Jfkovlje 15, Braslovče
^ofenik Vera-Zdenka, Imeno
^Podčetrtek
^urič Karlo, Izrada suvenira iz
j^eta, Deanovička 28, Zagreb
Pavel, Izdelovanje gumija-
izdelkov, Bratov Vošnjak 27,
jelje
u)avž Ivan, Grafično aranžer-
^o, Tavčarjeva 1, Titovo Vele-
>je
j^kovič Bisera-Josip Puščanski
E^evac 28, Pušča
0r)ančič Stane, Kovinostrugar-
Sp. Besnica 64, Zgornja Be-
JUca
3°vec Franc, Kovinsko ke-
, ^na galanterija, Rozmanov
K4, Litiia
Prijel Stane, Drobni kovinski
j^meti, Škofljica 32, Ljubljana
j^nčar Anton, Mehanična de-
klica, Kranjčeva 7, Lendava
.Vnovič Roko, Kovinska ga-
1lerija, Kosirnikova 77, Zagreb
Jumac Anka, Metaloplastika,
^enjareva 31, Stara Pazova
k )a Franc, Kovinostrugarstvo,
^jesavska 60, Kranj
'"'b Anica, Predmeti iz plastič-
^ase, Šentjernej 162
v fnbač Andrej, Kovinoplastika,
"Otoku 1, Celje
Gcmboc Franc, Livarstvo, Hudo
2, Ivančna Gorica
Goršek Stane, Mizarstvo, Smar-
ska 25, Titovo Velenje
Gotzl Mirko, Drobni predmeti iz
polivinila, Perčeva 41, Ljubljana
Grajžel Ivan, Elektrovarjenje,
Prosenička 168, Šentjur pri Celju
Grobelnik Srečko, Izdelovanje
drobnih predmetov, SSleška 2,
Titovo Velenje
Hauptman Marko-Breda, Prede-
lava plastičnih in umetnih smol,
Križna 36, Ljubljana
Herlah Miro, Razrez lesa in izde-
lava, Stari trg 226, Slovenj Gra-
dec
Herman Jožefa Trpinčeva 7,
Ljubljana
Hlastec Ivan, Izdelovanje kovin-
skih predmetov, Mislinja
Hohkravt Ivan, Zagarstvo. Her-
manova 9, Sevnica
Hrastnik Marica, Izdelovanje
predmetov, Kidričeva-Klaričeva
6, Laško
Hren Fran, Kjučavničarstvo, Do-
bletina 9, Nazarje
Hudohmet Ivan, Izdelava turi-
stičnih spominkov, Kumanova
15, Ljubljana
Hutinec Božidar, Podsusetska
75, Zagreb
Istenič Tomač, Setavljanje igrač,
Topniška 64, Ljubljana
Jager Matija, Kovinska galanteri-
ja, Litijska 233, Dobrunje
Jagodič Viktor, Elektroinštala-
terstvo. Partizanska 40, Skofja
Loka
Jagrič Janez, Vulkanizacija,
Efenkova 43, Titovo Velenje
Jakičič Nikola, Drveni suveniri,
Lonjička 60, Zagreb
Jakša Stane-Antonija, Elektro-
mehanika in kovinska galanteri-
ja, Gača 3, Črnuče
Jančigaj Anton, Izdelava Cokelj,
Gorenjska 12, Mengeš
Janežič Marjan, Izdelovanje
priključnih omaric in elektro na-
prav, Malo Mlačevo 4, Grosuplje
Jašinsky Franc, Kovaštvo,
Šmartno ob Paki
Jazbec Pavel, Izdelovanje nati-
kačev, Sebenje 56, Tržič
Jeraj Franc, Izdelava predmetov
iz plastičnih mas, Blatna Brezo-
vica 30, Vrhnika
Jeraj Ivo, Predelava plastičnih
mas, Ljubno ob Savinji 36, Ljub-
no ob Savinji
Jeras Peter, Elektroinstalater-
stvo in plastika, Srednje Jarše,
Domžale
Jeras Tomaž, Drobni kovinski
predmeti, Taborska 6, Domžale
Jerman Jože-Dragica, Kovinska
galanterija Kovinostrugarstvo,
Kidričeva 138, Trzin
Jež Ivo-Milena, Kovinski pred-
meti, Selo 8, Vodice nad Ljub-
ljano
Ježovnik Ferdinanda, Drobni le-
seni predmeti, Andraž 24 Polzela
Jovanovič Milutin, Bratstva i je-
dinstva 35, Cakovec
Jurjevec Ana, Plastični predme-
ti, Rečica ob Savinji
Kamenik Alenka, Predelava pla-
stike, Bukovska vas 24, Dravo-
grad
Kekec Franc, Livarna tlačnih
vlitkov, Ivanke Uranjekove 4,
Griže
Kemperle Miha, Kovinska galan-
terija, Otoki 3, Železniki
Kešpert Vinko, Predelava lesa,
Lokovica 110, Šoštanj
Klančnik Darko, Elekromehani-
ka, Arclin 21, Skofja vas
Klemše Aleksander, Izdelovanje
orodij in zahtevnejših kovinskih
predmetov, Nazarje 14
Knez Robert, Ročno navijanje
filtrov, Efenkova 51, Titovo Vele-
nje
Kolarik Vida, Predmeti iz plasti-
ke, Bratstva i jedinstva 35, Cako-
vec
Konečnik Ivo, Kovinoplastika,
Meža 35 Dravograd
Kopričanec Josip, Tesarstvo. Fi-
lipoviča 16, Hlebine
Koprive Andrej, Avtokleparstvo,
Lovrca 123, Škofljica
Koprive Janko, Avtokleparstvo,
Hudovernikova 2, Ljubljana
Koprive Jože, Vakumiranje pla-
stičnih izdelkov. Cesta V. 14, Ti-
tovo Velenje
Kos Franc, Cokljarstvo in copa-
tarstvo, Klane 35, Komenda
Kosaber Marjan-Jožica, Predme-
ti iz plastike in kovin. Meža 35,
Dravograd
Košmrlj Jože, Instalacije elektri-
ke, Polzela 99
Koštomaj Jakob, Orodjarstvo-
strojno kjučavničarstvo, Dušana
Kvedra 10, Celje
Koštomaj Vili, Setavljanje mli-
nov, Vojnik 18
Koštomaj Vilko, Vojnik 18
Kovač Leopold-Anica, Drobni
kovinski predmeti, Cesta na Mar-
kovec 61, Koper
Kovač Miha, Izdelovanje palet,
Ljubija 55, Mozirje
Kovačec Silva, Izdelovanje igrač,
Stanežiče 22, Ljubljana
Kozarič Dragica, Prerada plasti-
ke, Vrbik 3, Zagreb
Krajec Janez, Vakumiranje pla-
stične embalaže, Jerajeva 11,
Ljubljana
Krajnc Ivo, Ključavničarstvo,
Ljubno ob Savinji
Krajšek Božidar, Predelava teflo-
na, Medvode 21
Kramar Jože, Steklarstvo, Tonč-
ke Cečeve 15, Celje
Krarijc Peter, Predelava mas,
Doberteša vas 89, Šempeter v Sa-
vinjski dol.
Kraševac Zeljko, Jenkova 4, Za-
greb
Krašovec Milan, Ključavničar-
stvo, Migojnice 96, Griže
Krebl Darinko, Orodjarstvo-ko-
vinoplastika, Malgajeva 6, Slo-
venj Gradec
Krmavnar Srečko, Saderjeva 3,
Komenda
Kuhar Ignac, Predmeti iz plastič-
nih mas, Skapinova 10, Ljub-
ljana
Kukovec Vikica, Drobni kovin-
ski predmeti, Toledova 10, Tito-
vo Velenje
Kunej Ivica, Drobni kovinski
predmeti, Šoštanj
Kvas Stanislav, Kovaška in ko-
vinska galanterija, Tomišičeva
28, Slovenska Bistrica
Lahovnik Krista, Drobni kovin-
ski predmeti, Celjska 70, Titovo
Velenje
Lahovnik Milan, Izdelovanje
drobnih kovinskih predmetov,
Šaleška 2c, Titovo Velenje
Lavrič Štefka, Vakumsko paki-
ranje, Vikrče 55, Šmartno pod
Šmarno goro
Lehpamer Franjo, Stolarija, Ru-
de Samobor
Lenarčič Olga, Galanterijski
predmeti iz plastike, Celovška
349, Ljubljana
Lenkič Milan, Kovinska galante-
rija, Paka 54, Titovo Velenje
Lesjak Avgust-Manja, Predelava
plastike, Crnova 32, Titovo Vele-
nje
Leš Damir, Irada gibljivih cevi,
Ciginovačka 22, Zagreb
Lešnik Franc, Prepisovanje in
razmnoževanje, Šaleška 18. Tito-
vo Velenje
Likeb Frančiška, Drobni kovin-
ski predmeti, Vrnjačke banje 5,
Titovo Velenje
Loger Antonija, Predelava Pla-
stike, Muratova 15, Slovenj Gra-
dec
Lopatec Ivanka-Anton, Izdelki iz
PVC in stiskanje kartona, Lepa
cesta 22, Portorož
Mahne Jožica, Dodelava prepro-
stih lesenih predmetov, Gaberke
38 c, Šoštanj
Majcen Robert, Instalacija vodo-
voda. Celestinova 6, Celje
Mali Štefka, Coklarstvo, Tupali-
šče 58, Predvor
Mandič Stojan, Čevljarstvo, Ret-
nje 11. Tržič
Marolt Darinka, Signiranje, Mo-
zirje 112
Marolt Peter, Predelava kovine
in lesa, Mozirje 139
Maroša Irma, Predmeti iz plasti-
ke, Trstenjakova 61, Murska So-
bota
Marovt Vili-Anica, Mizarstvo,
Rečica ob Savinji 7
Martinuč Andreja, Plastika, Ga-
meljne 74, Šmartno pod Šmarno
goro
Medved Vlado, Kurilovička 148,
Velika Gorica
Meglič Vinko, Mizarstvo in lesna
galanterija, Lom pod Strožičem
21, Tržič
Meh Angela, Prepisovanje-raz-
množevanje, Uriskova 37, Titovo
Velenje,
Mešič Rudi, Embalaža, Skorno 8,
Šoštanj
Mežnarič Cvjetko, Andrije, Grad-
ževinar, Zaje Zagreb
Mlakar Silvija, Sestavljanje in
montaža kovinskih predmetov,
Domžale
Mlinarič Alojz, Grušovlje 24,
Šempeter
Moličnik Marija, Drobni leseni
predmeti, Robanov kot 5, Sol-
čava
Mravljak Jože-Margareta, Mizar-
stvo, Gaberke 28, Šoštanj
Munih Vekoslava-Mihael, Livar-
stvo, Grablovičeva 40, Ljubljana
Nadlučnik Ivan, Lesena embala-
ža, Trnovce 15, Mozirje
Nareks Anica, Predmeti iz usnja,
Iršiševa 6, Celje
Novak Anton, Ključavničarstvo,
Sveti Florjan 177
Nunčič Jože, Kolarstvo, Veliki
vrh 1 a, Šmartno ob Paki
Pegan Jolanda, Drobni kovinski
predmeti, Oktobrske revolucije
43, Izola
Obu Franc, Kovinostrugarstvo,
Šmartno ob Paki
Ogorevc Jože, Predmeti iz pla-
stičnih mas, Tržaška 232, Ljub-
ljana
Ojsteršek Malči, Kovinska galan-
terija, Kraigherjeva 3, Titovo Ve-
lenje
Omerzu Fanika, Valvazorjeva 26,
Celje
Omerzu Roman, Izolacije, Cesta
na Dobrovo 85, Celje
Ostojič Ljubica, Rasavci b.b.,
Prijedor
Oštir Franc, Steklarstvo, Paka
74, Titovo Velenje
Parma Alenka, Drobni kovinski
predmeti, Rožna dolina c/2,
Ljubljana
Pate Peter, Predmeti iz plastike,
tiskanje, c. Dolomitskega odreda
68, Ljubljana
Paternoster Janez, Kovinska ga-
lanterija, Studenec 37, Ljubljana
Paul Oto, Predelava plastike, Ko-
pališka 22, Slovenj Gradec
Pečnik Ivo-Janez, Keramika-pla-
stika, Pečarjeva 20, Črnuče
Pečovnik Vili-Skornšek Marija,
Dodelava kovinskih izdelkov,
Ravne 82, Šoštanj
Penca Jaka, Vakumiranje in iz-
delovanje drobnih predmetov iz
polivinila, Obrtniška 11, Grosup-
lje
Penič Dušan, Kovinotokar, Klo-
kočevac 2, Samobor
Perko Peter-Zali, Drobni kovin-
ski predmeti, Rovi 5, Tržič
Peroš Krešo, Okrugljačka 3, Za-
greb
Peršič Tomislav, Drobni kovin-
ski predmeti, Rečica 9, Šmartno
ob Paki
Pertot Cveto, Olga. Pohorskega
bataljona 131, Ljubljana
Peterkovič Marjana, Vide Janeži-
čeve, Ljubljana
Pevec Jože, Helena, Predmeti iz
plastične mase, Griže 3
Pintarič Cvetka, Kovinostrugar-
stvo, Dobiče n.h., Črnomelj
Planko Zvone, Elektro, Gubčeva
2 b, Titovo Velenje
Pleterski Viljem, Drobni kovin-
ski predmeti, Jerihova 46, Titovo
Velenje
Pocajt Ivan, Embalaža, Veliki
vrh 10, Šmartno ob Paki
Pocajt Stanko, Lesno strugar-
stvo. Cesta talcev 17, Šoštanj
Pogačnik Marija, Izdelovanje na-
tikačev, Zvirče 29, Tržič
Polh Alenka, Predelava plastič-
nih mas, Tomšičeva 47, Titovo
Velenje
Polovšak Ivan, Mizarstvo, Skor-
no 1, Šoštanj
Poredoš Nada, Drobni kovinski
predmeti, Panonska 41, Beltinci
Poredoš Rudi, Ivan, Tesarstvo,
Panonska 41, Beltinci
Potočnik Ivan, Strojno ključav-
ničarstvo, Šmartno pri Slovenj
Gradcu
Potočnik Janko, Parketarstvo,
Kasaze 71, Petrovče
Potočnik Marija, Drobni kovin-
ski predmeti, Roška 2 a, Celje
Povše Anica, Predelava plastike,
Rečica ob Paki 34, Šmartno ob
Paki
Poznič Marija, Drobni kovinski
predmeti, Mozirje 231
Praznik Veronika, Etikete - raz-
množevanje obrazcev, Dobja vas
80, Ravne na Koroškem
Prebil Bogo, Kovinska galanteri-
ja, Lošča 10, Vrhnika
Presečki Vlado, Instalacija cen-
tralnih kurjav, Bohinjska 10, Za-
greb
Preskar Marjan, Električar, Par-
tizanskih pilota 13, Zagreb
Prešeren Jože, Orodjarstvo, Dolj-
ne Kronovo 4, Šmarješke Toplice
Pristovnik Terezija, Turistični
spominki, okrasni predmeti, Ka-
juhova 6, Celje
Radšel Radovan, Veljka Vlahovi-
ča 6i, Titovo Velenje
Rak Marija, Plastična in papirna
embalaža, Vrhpolje 7/12, Kamnik
Ramšak Breda, Predelava pla-
stičnih mas, Soseska Ložnica 26,
Žalec
Razboršek Henrik, Kovinoplasti-
ka, Studenec 5, Ljubljana
Reljič Radoslav, Vojvode Putni-
ka 101, Sarajevo
Remic Herman, Irena, Kovinska
galanterija, Dobletina 7, Nazarje
Remic Martin, Orodjarstvo,
Spodnje Kraše 35, Šmartno ob
Dreti
Robnik Valentin, Izdelava pred-
metov, Ul. Bratov Vošnjak 26 a,
Celje
Rogel Miroslav, Ključavničar-
stvo, Govče 28, Šmartno ob Paki
Roje Jože, Predelava plastičnih
mas, Gosposvetska 3, Slovenj
Gradec
Rotovnik Regina, Varjenje PE
vrečk, Šmartno 66, Slovenj Gra-
dec
Rožič Franjo, Predelava plastič-
nih mas, Kovačičeva 18, Koper
Rožič Janez, Tacen 95, Šmartno
pod Šmarno goro
Rychli Srečko, Lesena embalaža,
Sattnerjeva 19, Ljubljana
Sagmeister Pavla, Predmeti iz
mas-sitotisk, Celjska c. 14, Titovo
Velenje
S ah o mik Rado, Drobna kovin-
ska galanterija, Muta 189
Salmič Stane, Mizarstvo, Moden-
ska 4, Ljubljana
Salobir Romana, Predmeti iz pla-
stike, Griže 4 a
Schweizer Josip, Projektiranje,
izdelovanje in vzdrževanje. Št.
Zagorje 50/b, Kranj
Sevčnikar Ivana, Drobni kovin-
ski izdelki, Lokovica 28, Šoštanj
Sevčnikar Jure, Drobni kovinski
in leseni izdelki, Lokovica 28, Šo-
štanj
Sila Božidar, Vodoinštalaterstvo,
Vladimira Nazora 1, Zagreb
Sila Franjo, Stolar, Velebitska 1,
Zagreb
Simončič Franc, Metaloplastika,
Levstikova 6, Litija
Skaza Martina, Plastični pred-
meti, Selo 17, Titovo Velenje
Skorenček Jožica, Plastični
predmeti, Efenkova 45, Titovo
Velenje
Slatinšek Rudi, Kovinoplastika,
Višeniška cesta 12, Slovenske
Konjice
Slemenik Ivana, Predelava pla-
stike, Malgaieva 1, Slovenj Gra-
dec
Starcevic Vlado, Gradbeništvo,
Meštrovičev trg 13, Zagreb
Stepančič Alojz, Specialne izola-
cije, Za gasilskim domom 9 a,
Ljubljana
Stepko Bojana, Predmeti iz pla-
stike, Martinova 5, Ljubljana
Stizep Marica, Kolodvorska 3,
Jastrebarsko
Strmšek Friderik. Ladijski pod.
Kajuhova 30, Titovo Velenje
Strozak Beno, Predelava plastič-
nih mas, Efenkova 16, Titovo Ve-
lenje
Strozak Marica, Efenkova 16, Ti-
tovo Velenje
Sabič Vera, Izdelovanje copat,
Rasima Softiča 22, Prnjavor
Satur Peter, Plastika, Vuhred 63
Serbelj Jožica, Izdelki iz usnja in
tekstila, Ul. Borisa Kidriča 1, Slo-
venska Bistrica
Šimenc Janez, Kovinska galante-
rija, Vodice 37 b
Simon Avgust, Cirila, Kovino-
strugarstvo, Smlednik 5
Skotnik Leopold, Ilič Drago, Te-
sarstvo in stavbarstvo, Ravne 3,
Šoštanj
Skrlec Franc, Drobni kovinski
predmeti, Škofljica 65, Ljubljana
Sošič Mirko, Bukovačka 182, Za-
greb
Stangler Anton, Splošno klepar-
stvo, Celjska 61, Titovo Velenje
štepec Vlado, Galvanotehnika,
Obrtniška 12, Trebnje
Sterman Franc, Elektromehani-
ka, Cernetova 29 a, Ljubljana
Strajher Albin, Tunjiška 2, Ka-
mnik
Stros Frančiška, Rozmanov trg
14, Litija
Tilinger Pavel, Dekoriranje ste-
kla in keramike, Kettejeva 1,
Celje
Tomašič Ljubo mir, Predmeti iz
plastike, Karloviča Vinka 12, Ne-
delišče
Toni Majda, Varjenje plastičnih
folij, Škofljica 104
Trček Janez, Strojno ključavni-
čarstvo in predelava, Skapinova
7, Ljujana
Trkman Marija, Ivan, Drobni ko-
vinski predmeti, Levstikova 5.
Koper
Trtica Peter, Predmeti iz plast
ke, ul. Skolska 5, Pečinci, Rušnj
Turk Karli, Predelava plastike
Soseska 21, Žalec
Turk Leopold, Magda, Izdelki-si-
totisk, Partizanska 23, Slovenska
Bistrica
Tušek Vlado, Karlovaška 52, Za-
greb
Ulčnik Zeljko, Bizjak Darko, Ko-
vinska galanterija, Dolenjska 56,
Ljubljana
Urbane Ana, Predelava plastične
in kovinske galanterije. Šišenska
21, Ljubljana
Vasič Svetlana, Predelava pla-
stičnih mas, Črnogorska 23, No-
va Pazova
Veber Franc, Kovinska galante-
rija, Grajzerjeva 20. Medvode
Verbič, Ulčnik, Drobni kovinski
predmeti, Dolenjska 56, Ljub-
ljana
Verdinek Kristl, Predelava pla-
stike in bakelita, Muta 172
Verzolak Ivan, Ključavničarstvo,
Titova 8, Titovo Velenje
Vizec Mirko, Izrada PVC vrečk,
Crešnjevac b.b., Zagreb
Vlajič Branislav, Ul. Vrnjačke
banje 4, Titovo Velenje
Vnuk Alojz, Bravarska radnja,
Ul. 9. septembra 10, Buzet
Vranaričič Božidar, Gradbenik,
Otokara Keršovanija b. b., Samo-
bor
Zadravec Branka, Dodelava lese-
nih predmetov, Virje b. b.
Zadravec Milena in Cvetko, Mila-
na Platovška 4, Hoče
Zakanj Džuro in Katarina, Skol-
ska 63, Velika Gorica
Zalokar Milena, Kovinska galan-
terija, Bitenca 22, Ljubljana
Zidar Slavko ml., Drobni pred-
meti, Vodmatska 16, Ljubljana
Zidar Slavko st., Drobni predme-
ti, Vodmatska 16, Ljubljana
Zopf Vladimir. Predelava lesa,
Miklošičeva 7, Velika Gorica
Zigante Giancarlo, Kostanjica
57, Grožnjan
Zlatec Anton, Kosa-Bukovac
64 a, Zagreb
Zorman Viktor, Predelava plasti-
ke, Ronkova 15, Slovenj Gradec
Zupančič Jurij, Notranje Gorice
187, Ljubljana
Zupančič Miran, Kovinoplastika,
Novakova 3, Ljubljana
Zupančič Vincenc, Predmeti iz
plastike, Jesenkova 5, Maribor
Žagar Anton, Predmeti iz plasti-
ke. Roška 5. Celje
Žagar Friderik. Predmeti iz pla-
stike. Teharje 17, Celje
Žagar Peter, Predelava plastič-
nih mas, Stritarjeva 6, Grosuplje
Zakelj Janez, Strojno ključavni-
čarstvo. Oscjnica 7. Ziri
Zgajner Josip, Luka 27. Ludbreg
Zgank Lučo, Aranžerstvo s pro-
jekcijami. Šaleška 5, Titovo Vele-
nje
Zivadinovič Svetislav, Božena,
Predelava plastičnih mas, Bre-
farjeva 31, Ljubljana
.mavčič Marija, Plastika, Šent-
jernej 126
Zugič Franc. Splošno mizarstvo.
Griže 69
28. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
Šmarski obrtniki lepo
opremljajo šolske delavnice
Letos se bo na sejmu obrti v Celju predstavilo 24 obrtnikov,
članov obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah
Obrtno zdruzenje Šmarje pri Jel-
šah je temeljna samoupravna or-
ganizacija, v kateri so obvezno
združeni delovni ljudje, ki na
osnovi obrtnega zakona samostoj-
no opravljajo gospodarsko dejav-
nost kot redni poklic in z lastnimi
sredstvi na območju občine Šmar-
je pri Jelšah. V združenje pa se
lahko vključijo tudi občani, ki
Opravljajo obrtno dejavnost kot
postranski poklic in tisti, ki se ba-
vijo z domačo ali umetno obrtjo.
Združenje, ki ima svoj sedež v
Šmarju, se povezuje z drugimi
združenji v Zvezo obrtnih združenj
Slovenije. Obrtno združenje Šmar-
je pri Jelšah ie bilo ustanovljeno v
letu 1979.
Samostojno osebno delo v
občini Šmarje pri Jelšah
Do leta 1968 je bilo v občini
Šmarje pri Jelšah značilno nara-
ščanje števila novoustanovljenih
obratovalnic samostojnih obrtni-
kov, po tem letu pa je tovrstna de-
javnost pričela upadati, vse do leta
1978. Tako je bilo leta 1968, upošte-
vajoč vse dejavnosti, na območju
občine Šmarje pri Jelšah 230 sa-
mostojnih obrtnikov, leta 1976, ko
v občini beležijo najnižje število
obratovalnic v zadnjih petnajstih
letih, pa je bilo le 190 obratovalnic.
Upad je bil izredno velik in šele
leta 1978 je bilo v občini doseženo
število samostojnih obratovalnic iz
leta 1968.
V letih 1976 do 1981 beležijo v
šmarski občini skokovito rast šte-
vila na novo ustanovljenih obrtnih
delavnic, poprečno 25 na leto. V
tem času so se občani pričeli zani-
mati zlasti za avtoprevozniško de-
javnost, saj se je v teh petih letih
število samostojnih avtoprevozni-
kov povečalo za 55.
Na področju »klasične obrti« je
število obratovalnic upadalo od le-
ta 1968 do leta 1976, ko je bilo na
območju občine le 94 tovrstnih
obratovalnic.
Od leta 1976 dalje so se občani
pričeli ponovno zanimati za oprav-
ljanje obrtnih dejavnosti, vendar je
bila šele leta 1981 dosežena številč-
na raven klasičnih obrti iz leta
1968.
Zaradi upadanja števila obrato-
valnic v letih 1968-1978 je bilo
manj tudi delavcev, zaposlenih pri
samostojnih obrtnikih. Leta 1974
beležijo v občini najnižje število, le
80 delavcev, v letu 1976 pa je to
število že naraslo na 197, še bolj pa
v naslednjih letih. Tako je bilo ob
koncu leta 1982 pri samostojnih
obrtnikih v šmarski občini zaposle-
nih že dobrih 300 delavcev.
2ivahna dejavnost združenja
Poleg osnovnih ciljev združeva-
nja v okviru obrtnega združenja
Šmarje pri jelšah zagotavlja zdru-
ženje še vrsto drugih v smislu na-
daljnje rasti obrtništva v občini.
Med drugim so cilji združevanja tu-
di obravnavanje in reševanje osta-
lih vprašanj, ki so v občini skupne-
ga pomena, rast strokovne ravni
članov združenja in delavcev, zapo-
slenih pri obrtnikih ter utrjevanje
poslovne morale obrtnika.
V ta sklop sodijo številne stro-
kovne ekskurzije, ki jih združenje
organizira. Ena takšnih bo zopet
konec meseca, ko si bodo člani
ogledali sejem malega gospodar-
stva v Beogradu. Za oktober in no-
vember načrtujejo skupno stro-
kovno ekskurzijo oziroma oglede;
za gostince ogled gostinsko turi-
stičnega zbora v Radencih, za fri-
zerje pa ogled novih dosežkov na
področju te stroke v Zagrebu. Stro-
ške strokovnih ekskurzij krije za
obrtnike obrtno združenje občine
Šmarje pri Jelšah, za delavce, zapo-
slene pri samostojnih obrtnikih pa
sklad za dopolnilno izobraževanje
teh delavcev celjskega območja, i
ima sedež v Žalcu.
Letos bodo v šmarskem obrtn^
združenju nadaljevali z organizaCl
jo tečajev iz varstva pri dleu, tak(
za obrtnike kot za pri njih zaposli
ne delavce. Nadaljujejo, skladno -
delovnim načrtom, s preventiv^,
mi zdravstvenimi pregledi članov \
Zdravilišču Rogaška Slatina.
programu bo letos tovrstni preglej
opravilo 40 obrtnikov.
Letos že drugič poteka akcija o^
roma pomoč združenja pri oprerti
šolskih tehničnih delavnic v obe
ni. Lani so šmarski obrtniki name
nili 48 tisoč dinarjev za opremo t*
hničnih delavnic v novi osnovi;
šoli v Rogaški Slatini. Tudi leto
bodo, na osnovi ogleda razmer j
pogojev, prispevali del sredstev $
tovrstno opremo. V združenju prai
razmišljajo: Če bodo imeli otroe
dobre delovne in tehnične pogoje i
šolah, se bodo lažje odločali
obrtne poklice. Lani je združen
organiziralo ogled sejma obrti
Celju za vse učence 7. razredo
osnovnih šol v občini.
Šmarski obrtniki bodo sodelova
li tudi na letošnjem sejmu obrti-
Celju. Predstavilo se bo 24 razstav
ljalcev, članov združenja, poudai
ek pa bo na izdelkih, ki jih potrebu
je industrija. Združenje je izdali
drobno sejemsko knjižico z našlo
vom »Samostojno osebno delo -
občini Šmarje pri Jelšah v obdobji
1968-1982« in prilogo, v kateri s
predstavljajo razstavljalci na letoš
njem celjskem sejmu obrti.
Ko slišite priimek Novak, vedite, da vas čaka dobra hrana!
Kdo ne pozna gostišča Zdenke
Novak v Gotovljah pri Žalcu? Ni
naključje, če gostilna privablja
številne obiskovalce, saj je znana
po izvrstni hrani in po širokem
izboru pijač. V gostišču v Gotov-
ljah je lepo urejena točilnica, go-
stom pa je na voljo tudi jedilnica.
Prijetno je tudi zunaj pod streho,
kjer okolje spominja na lepo ure-
jeno pivnico.
Gostom lahko postrežejo z do-
mačimi pečenimi kračami, vsemi
jedrni iz žara, tatarskim biftekom,
postrvmi, sardelami, lignji na žaru
in praženimi, specialiteta pa so
konjski zrezki, s katerimi gostom
postrežejo zaenkrat ob petkih in
sobotah, po njih pa je vedno več
povpraševanja. Seveda pa vam pri-
pravijo tudi vrsto drugih zrezkov.
Sprejemajo tudi naročila za zaklju-
čene družbe, do največ štirideset
oseb. Naročila sprejemajo tudi po
telefonu 710-094.
Novakovi bodo tudi letos sode-
lovali na celjskem sejmu obrti,
kjer sodelujejo že peto leto. Go-
stom na sejmu bodo med drugim
postregli s konjskimi zrezki, sar-
delicami, jedili z žara, pečenicami
z zeljem, pečenimi kračami, kotle-
ti, pečeno papriko... Posebnost
bo sladica: breskve v teranu. Na
sejmu bodo imeli 400 sedežev, po-
skrbljeno bo za glasbo, pa tudi za
zabavo najmlajših.
V sodelovanju s Konjeniškin
klubom iz Gotovelj bodo organizi
rali jezdenje ponija.
Ob koncu zapišimo še to, da sc
Novakovi stari znanci večjih prire-
ditev. Sodelujejo na prazniku piva
in cvetja v Laškem, na Žalski noči
bili so gostje Šifrerjeve Gostilne v
Ljubljani in kot že rečeno - letos
bodo že peto leto sodelovali na celj-
skem obrtnem sejmu. Obiščite jih
Ne bo vam žal!
Blizu gostilne Novak v Gotovljah je tudi hipodrom, kjer mnogokrat organizirajo tudi
konjeniške dirke.
Tudi na celjskem sejmu obrti bo pri gostišču Novak poskrbljeno za ježo. Najmlajši
lahko jezdili ponija.
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
m mm
15. SEPTEMBER
l5. SEPTEMBER 1983
eh mm mm	NOVI TEDNIK - STRAN 31
32. STRAN - NOVI TEDNIK
15. SEPTEMBER 1983
2iv-žav pod Pohorjem bil je živ
RTC Rogla - hotel Dobrava s posluhom za malčke
Kdaj bodo srečni vsi otro-
ci sveta? Pod tem motom so
se pri bazenu Dobrava v
Zrečah tri dni - od petka do
nedelje, vrstile prireditve
tudi za otroke. Čeprav je
prireditelj vse skupaj zajel
z nekoliko preveliko žlico,
ga gre pohvaliti za organi-
zacijo vseh treh popoldne-
vov.
Program je bil pestro in
bogato sestavljen in kljub te-
mu, da je kakšen nastop od-
padel, staršem in malčkom v
Zrečah ni bilo dolgčas. Ziv-
žav pod Pohorjem bodo na-
daljevali, je povedal Emil
Zupane, ki je stal za priredi-
tvijo. Da mu bodo nadeli
drugo ime (to je namreč iz-
posojeno od Andreja Sifrer-
ja) in da se bodo na letošnjih
napakah in pomanjkljivostih
učili. Sicer jih ni bilo kaj ve-
liko, pa vendar je res, da bo
potrebno do prihodnjega le-
ta razmisliti še kaj o neposre-
dnem sodelovanju otrok, ki
so bili tokrat v glavnem pa-
sivni opazovalci.
Toni brez tete Mare
Tamburaškemu orkestru
iz Celja, za katerega vemo,
kako izvrstno igra, je močan
veter odnašal note, mu pihal
v mikrofone in ga sploh
močno jezil, medtem ko so
se otroci čisto fino zabavali
nad to igro. Potem je nasto-
pil humorist Toni Gašperšič.
Prišel je brez tete Mare, kot
običajno. Povedal je nekaj
dobrih šal na račun svoje te-
te, sosede Bare, prfoksov in
Flokija-srčka. Razložil je tu-
di v zadnjem času tako po-
pularen glagol: šibati.
No, resnici na ljubo Toni
ni preveč vžgal pri mladi pu-
bliki, samo da je težko reči,
ali zaradi vicev z brado, ali
zato, ker so bili otroci natem-
pirani na Andreja, starši pa
so se prav tako nervozno ozi-
rali naokrog, če bodo kje za-
gledali kaj velikega z brado
in s kitaro.
Medtem nastopijo
kotalkarji
Gledalci so se nato morali
obrniti za 180 stopinj, da so
lahko spremljali atraktivni
nastop kotalkarjev HDK
Cinkarna Celje. Kakšnih 20
jih je prišlo v Zreče, ali pa
manj, pa so se tisti tako hitro
preoblačili, da je bila prizo-
riščna plošča kar naprej pol-
na. Simpatični kotalkarji so
poželi veliko aplavza, tudi za
padce in tudi zaradi potolče-
nih in z obliži prelepljenih
kolen. Mlade kotalkarje tre-
nira Mateja Jakob: »To je
trdo delo, zato pa smo toliko
bolj veseli vsakega uspeha.
Vadimo vsak dan dve uri in
še več. Ponosni smo na mla-
dinsko republiško prvakinjo
in pionirsko državno prvaki-
njo. Le s fanti je pri tem
športu težko. Malo se jih od-
loči za kotalkanje«. Zato pa
je 7-letni Miha Strehar s če-
belico Natašo Jevšenak nav-
dušil mlado in staro. Skrat-
ka: kotalkarji so s svojim
skrbno pripravljenim nasto-
pom zapolnili dobršen del
sobotnega živ-žava.
Zvezde prihajajo z
zamudo
Andrejčka še kar ni bilo.
Otroci pa se niso dali kar ta-
ko. Pridno so ga čakali, popi-
li ali polili kakšno coca-colo
in povedali so mi nekaj vese-
lih zgodbic iz življenja na
kmetih.
Spet drug je znal povedati,
kako je pri dediju jezdil ko-
nja, pa ga je vrgel s hrbta.
Eh, pa kaj bi to za takega 9-
letnega fanta!
Potem je nenadoma zavr-
šalo, toda to pot to ni bil ve-
ter, ampak ta pravi Andrej
Sifrer. »Ste hudi, ker sem za-
mudil?«, se je opravičil. Iz
publike pa: »Ja!« »No, po-
tem pa grem nazaj!« sp na-
smeje Andrej. In otroci (sko-
raj ustrašeno): »Neee!« Za-
zvenijo prvi akordi - »Ostaa-
ni z naaami. .*. vse do belega
dneee...« Led je bil v hipu
prebit. Kdor zna, pa zna, bi
se reklo temu in Andrej zna
to bolje kot kdorkoli. Njegov
--
nastop je bil na visokem ptr
fesionalnem nivoju. Zverin
je kitara, peli in nastopali i
otroci, jokali so le dojenj
Seveda so bili krivi foni in ^
Andrejev živ-žav na odru.
Konec dober, vse dobro! }
Zrečah je bilo prijetno in %
bavno tudi v nedeljo in ve>,
jetno bo še bolj živo dru*
leto in vsa naslednja.
MATEJA PODJEj
»Naš šolski ansambel Ste-
kli cucki »šiba« blazno do-
bro muziko. Moja teta Mara
»šiba« fičaka 20 km na uro.
T'ršica Ančka »šiba« vsako
jutro na avtobus. Ravnatelj
Krednik »šiba« s sestanka
na sestanek. Floki - srček
pa »šiba« sosedovo mačko.
Soseda Bara »šiba« kavo za
kavo.
Dekliči in fantiči iz ^
in okolice so prave klejw
Ije: »Enkrat sem šel na i^J
na Roglo, no in tam so'
pasli taaaki veliiiki ^
Imeli sem oblečeno r<w
srajco in ko sem prišel bju
k njim so me gledali in
ljili, takooole, vidiš, in l
sem jim rekel - Kaj me ta?
zijate, kot da me niste še?
koli videli!«
Nagradni razpis
1.	nagrada 300 din
2.	nagrada 200 din
3.	nagrada 100 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil
ne rešiteve, pošljite jih najkasneje d o
torka, 20. 9. 1983, do 9. ure. Rešene
križanke lahko prinesete tudi osebno
na vhodnih vratih je poštni nabiralnik
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne
križanke
Vodoravno: MASKA, MAAR, A?
LET, OKRET, SROBOT, NRAVI
PLANINA, RAKAR, ROK, CARC#
LAN, OVCA, AVESTA, POKER, UNI-
KAT, TED, AGORA, SEJALEC, Af
LES, SALONITKA, GIORGIONS
NANAK, ANSBACH.
izid žrebanja
1.	nagrado 300 din prejme: Alenk*
Pražen, Saranovičeva 7c, 63000 Celje
2.	nagrado 200 din prejme: MaHcS
Ozis, V. Orožna 8 b, 63230 Šentjur Pr;
Celju
3.	nagrado 100 din prejme: Roma^
Belej, Trnovlje 171 a,63000 Celje
Nagrajencem iskieno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.